r-
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU *
ZittšuJmm wmkovrmum# tlmkovlm#
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
,y - 'f
(
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER *
Commwcdal Prlatiag of AU Kladi
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), DECEMBER 29, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 255

^ ANTON KASTELIC
V petek zjutraj je preminil na svojemu domu Anton Kastelic, star 67 let, stanujoč na 1623 E. 49 St. Doma je bil iz vasi Dobre polje pod Gorico, odkoder je prišel v Ameriko pred kakimi 46 leti. Zadnje leto in pol je bil v pokoju radi rahlega zdravja, preje pa je delal 25 let pri Atlas Mfg. Co.-Bil je član podr. št. 5 SMZ.
Tukaj zapušča soprogo Angelo, rojena Cimperman, doma iz vasi Naredje, fara Rob, ter več drugih sorodnikov. Pogreb se vrši v torek ob 8.30 uri zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
MARY KOMIN
Po eno-dnevnem bivanju v St. Alexis bolnišnici je preminila v y soboto ob 7. uri zvečer Mary Ko-.min, stanujoč na 1046 E. 76 St. Bolehala je zadnjih par let. Doma je bila iz Dolenjavas, Čatež pri Zaplazu, odkoder je prišla v Ameriko leta 1921.
Tukaj zapušča soproga James (Nace), tri sinove: James, Sgt. Stanley in Pvt. Frank, eden v Texasu in drugi na Fili]wih, brata, i rank Kamin, v stari ao-movini brata Janeza in Stanko in sestro Cecilijo, v Argentini pa brata. Matijo. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na
mrtvaški oder nocoj po 5. uri.
*
HARRY G. SCHASSBERGER
Nagloma je podlegel srčni kapi v petek popoldne ko je parkiral svoj avto na downtown par-kališču, Harry G. Schassberger, star 25 let, stanujoč na 20629 Chickasaw Ave. Tu zapušča, ž6-no Nadine, starše, sina, dva brata in stare starše. Pogreb se vrši danes popoldne ob dveh iz A. Grdina in sinovi Lake Shore pogrebnega zavoda, 17002 Lake Shore Blvd., v cerkev Epiphany in nato na Knollwood pokopališče.
*
NOVOROJENKA SIEFERD
Družini Howard in Norma Sie-ferd iz 22390 Miller Ave. se je rodila v Euclid-Glenville bolnišnici hčerka, ki pa je kinjilu po porodu umrla. Pogreb se vrši danes popoldne iz A. Grdina in sinovi Lake Shore pogrebnega zavoda, 17002 Lake Shore
Blvd., na pokopališče Calvary.
#
JOSEPHINE KOTNIK
Danes zjutraj je preminila v Wickhaven zdravilišču Josephine Kotnik, stara 71 let, ki je svoječasno bivala na 14200 Thames Ave. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St. Podrobnosti bomo po-l očali jutri.
Važna seja
Nocoj ob 7.30 uri se vrši zelo Važna seja odbora okrožja Slov. de), doma na Waterloo Rd., ki 'leluje za priprave koncerta skupine pevcev, ki pride iz stare do-Wovine. Prosi se vse društvene zastopnike, odbornike in sploh ki se zanimajo za akcijo, da pridejo nocoj na sejo.
Delavstvo naj se odloči ali gre v opozicijo ali sodelovanje
WASHINGTON, 28. decembra—Vloga ameriškega organiziranega delavstva v zvezi z novo republikansko vlado naj se določi v deh možnih smereh; Ali zavzame do republikancev strogo opozicijo, ali pa se izjavi pripravljenega, da z novo vlado Eisenhower j a lojalno sodeluje.
Edini demokrat, ki je dobil
mesto v bodoči vladi Eisenhow-erja, je delavski tajnik Martin Dur kin. O sebi je dejal, da je pristaš sodelovanja, to pa na taki podlagi, ki naj zadovoli tako delodajalce, kakor delavce. V tem okviru naj se spopolni oziroma spremeni tudi Taft-Hart-leyev zakon. Durkinu stavke niso simpatične. Durkin je pristaš ideje nemotenega razvoja industrije s sodelovanjem dela in kapitala.
Iste ideje zastopa sedanje vodstvo delavske unije A.F.L. s predsednikom George Meanyem na čelu.
Delavska unija C.I.O. ne od-kanja sodelovanja z Eisenhow-erjem, toda pod gotovimi pogoji in v danem okviru možnosti.
Rudarji so za večje edinstvo ameriških delavcev. Ameriško združeno delavstvo bo lahko le tako kos republikanskim intrigam, ki bodo na vsak način hotele okrniti dosedanje delavske pridobitve.
Republikanci od svoje strani naglašajo, da je po dvajsetih letih ameriški kongres sestavljen tako, da ameriško unijsko organizirano delavstvo nima v njem direktne zaslombe—prijateljev, kakor so jih delavci imenovali. Torej v formalni opoziciji in zoper republikansko vlado.
Na splbšno pa se vsaj za leto 1953 ne predvideva nobenih posebnih notranje političnih pretresi jajev, zlasti ne na gospodarsko socialnem polju. Velike ameriške industrije jekla, premoga, avtomobilov, elektrike, aluminija, imajo z delavstvom dosežene nove delavne -pogodbe, katere trajajo do konca leta 1953 in torej ni računati s stavkami.
ROSENBERGOVA— 11. JANUARJA NA ELEKTRIČNI STOL
WASfflNGTON, 28. decembra—Če ne bosta pomiloščena, bosta zakonca Rosenberg, ki sta bila obsojena radi špijonaže v prid Sovjetski zvezi na smrt, šla na električni stol 11. januarja 1953. Rosenbergova sta bila obsojena na smrt že 29. marca 1951. Po obsodbi sta ubrala vsako pot, da se rešita smrti. Včeraj so pred Belo hišo v Wash-ingtonu nastopili demonstrantje —12 žensk in pet moških, ki so zahtevali od Trumana, naj Ro-senbergove pomilosti.
George Witkovich aretiran v svrho deportacije
Čašniška agencija "United Press" poroča iz Pittsburgha, da je . bil prošli petek tam aretiran George Witkovich, star 56 let, o katerem se trdi, da je po prihodu v Ameriko leta 1913 postal član komunistične stranke, da pa še do danes ni postal ameriški državljan. Našeljeniške oblasti bodo zahtevale njegovo deportaci-jo.
Iz poročila posnemamo, da je bila aretacija izvršena na domu Witkovichove žene v Pitts-burghu. Ker trenotno ni nihče položil zahtevanega jamstva v vsoti $5,000, je bil pridržan v zaporu. Bivši agent FBI Matt Cve-tič, ki je svoj čas pričal pred odborom zveznega kongresa za neameriško delovanje, je trdil, da je Witkovich delal roka v roki s celicami komunistične stranke v Pittsburghu, Clevelandu, Detroitu in Kanadi.
Poročilo dalje omenja, da je Witkovich bil v sedanjem času zaposižh pri uredništvu slovenskega lista "Prosveta" v Chica-
gu-
Jugoslovanski parlament s Titom
BEOGRAD, 28. decembra — Snoči je odpotoval iz Beograda odpravnik poslov papeškega poslaništva v Beogradu—nunciature—italijanski duhovnik Silvio Oddi. Odpotoval je v Rim.
Jugoslovanski parlament je imel istega dne zasedanje in je soglasno odobril sklep vlade maršala Tita, da se prekinejo vse vezi z papežem v Vatikanu.
Poslanci jugoslovanskega parlamenta so se bavili z delovanjem Vatikana proti Jugoslaviji in označili zadnje imenovanje obsojenega nadškofa Stepinca za kardinala kot provokacijo. Kot povdarjeno je parlament soglasno odobril prelom med Jugoslavijo in Vatikanom.
Med poslanci, ki so se javili k debati, so bili v prvi vrsti člani vlade republike Srbije, med njimi predsednik te vlade, ki je posebno ostro nastopil zoper Vatikan za njegovo politiko proti Jugoslaviji.
Priporočilo, da se proti-komnistične prisege v delavskih unijah odpravijo
WASHINGTON, 28. decembra — Določba v zakonu Taft-Hartley, ki zahteva, da morajo uradniki delavskih unij podati zapriseženo izjavo, da niso člani komunistične stranke, naj se iz zakona črta. Tako priporočilo je podal kongresni odbor za neameriško delovanje, ki trdi, da se je ta določba izkazala za neučinkovito.
V smislu obstoječega zakona unija, katere uradniki ne bi podali take zaprisege, ne more iskati pomoči pri vladnem delavskem odboru, kadar nastopijo nesoglasja med unijo in delodajalcem.
Omenjena določba Taft-Hart-leyevega zakona naj bi se črtala vsled tega, trdi kongresni odbor, ker v ogromni večini ameriških delavskih unij ni komunističnih uradnikov, medtem ko uradniki v takih unijah, ki volijo komuniste k vodstvu, enostavno podpišejo take izjave, kajti s strogo tehničnega stališča se jih ne bi moglo kaznovati, samo da na dan, ko tako izjavo podpišejo, niso člani komunistične stranke, ni pa s tem rečeno, da niso bili v stranki dan preje ali da ne bodo naslednji dan.
Kongresni odbor tudi priporo ča, da se določi smrtna kazen za sabotažo v mirnem času.
MORNARJI—JETNIKI NA LADJI
NEW YORK, 28. decembra—S francosko ladjo "Li-berte" se je pri povratku nazaj v Francijo zgodilo, kakor je bilo pričakovati. Ladja šteje 974 mož posadke. 272 mornar jeni od te posadke ni bilo dovoljeno zapustiti ladjo in oditi v mesto New York. Dva sta imela kriminalno preteklost, 270 teh mornarjev pa ameriškemu inšpektorju, ki je spremljal ladjo v Ameriko, ni hotelo dati odgovora na vprašanja o njihovi politični pripadnosti.
Posadka z ladjo se je vt-nila nazaj v Evropo, ne da bi omenjeni mornarji smeli v New Yorku stopiti na suho.
Ko se bo "Liberte" povrnila nazaj v New York, če bo imela isto moštvo, ali pa zopet moštvo, ki ne bo hotelo odgovarjati ameriškemu inšpektorju na vsa politična vprašanja, se bo s tem moštvom zgodilo zopet isto.
Ne gre pa samo za francosko ladjo "Liberte," marveč za vsako ladjo, ki bo hotela pristati v kaki ameriški luki. če pa bo ameriška vse-litvena oblast izvajala do pike novi vselitveni zakon, potem bo nastala nova birokracija—armada inšpektorjev, ki bodo spremljali tisoče ladij in kot preiskovalni sodniki politično spraševali na tisoče mornarjev.
Churchill ■ Stalin ■ in Eisenhower; Churchill je napovedan v New Yorku
STALINOVIM PREDLOGOM SE NE DAJE POSEBNA VAŽNOST
NEW YORK, 28. decembra—Iz Londona je prišlo uradno obvestilo, da se bo britanski ministrski predsednik Churchill 31. decembra vkrcal na ladjo in prispel v Nev^ York 4. ali 5. januarja, da se z novo izvoljenim predsednikom Eisenhower jem neuradno porazgovori o vprašanjih splošne zunanje politike. Churchill se bo vrnila nazaj v Anglijo potem, ko bo Eisenhower dne 20. januarja uradno nastopil svojo službo.
Obisk Churchilla je prijateljsko informativnega značaja. Zato Churchilla to pot ne bodo spremljali nobeni britanski strokovnjaki. Obdan bo le od pvoje družine in gre po sestankih 2 Ei-senhowerjem, nato s predsednikom Trumanom, na dopust v britansko kolonijo JamaiccJ.
Veseloigra "Smuk Smuk"
Vodstvo dramskega društva "Ivan Cankar" naznanja javnosti, da vprizori 15, februarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. veseloigro v treh dejanjih "Smuk Smuk," v kateri je vpletenega tudi mnogo lepega petja. Pesmi je nalašč za to igro pripravil pevovodja Tone Šubelj. Vloge so bile razdeljene med najboljše igralce in pevce, kot: Florence Unetich, Carolyn Sudan, Frank Plut, Frances God-njavec. Frank Kokal, Frances lic, Anton Eppich, Emma Ple-mel, Lou Smrdel, Tony Podobnik, Stebla j, Jack Plemel, Ann Grill, Andy Turkman, in drugi. Po dolgem času bo zopet nastopila Dorothy Skedel-Cecelič. Vstopnice bodo v predprodaji v par dneh.
Iz bolnišnice
Mr. Frank Tegel se je po prestani operaciji v Huron Rd. bolnišnici vrnil na svoj dom na 954 E. 239 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejel. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
Jadranove vaje
Pevcem in pevkam zbora Jadran se sporoča, da se je spremenilo datum pevskih vaj iz srede na torek, 30. decembra. Prosi se vse, da tozadevno upoštevajo in se gotovo udeleže vaj v torek zvečer. Obenem se prosi vse, da izročijo denar za prodane vstopnice ali neprodane vstopnice Wil-mi Tibyash ali pa pokličite IV 1-0708.
Vaje zbora Slovan
Jutri, v torek zvečer ob *7.30 uri se vršijo vaje pevskega zbora Slovan v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Pripraviti se je treba za koncert, ki ga zbor priredi 1. feb. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., in zato se prosi vse pevce, da se gotovo udeleže.
Sestanek s Stalinom?
O čem se bo Churchill razgo-varjal z Eisenhowerjem, je predmet ugibanj. Ugibanja pa niso preveč zamotana. Zunanje politično : Churchill bo gotovo izmenjal z Eisenhowerjem misli glede položaja na Koreje, kakor na Daljnem vzhodu sploh. Druga točka, kjer je Anglija močno zainteresirana, je Srednji vzhod, v prvi vrsti Egipt in sosednji Sudan. V tej zvezi pa vprašanje varnosti Sueškega prekopa in kdo naj da tam varnostne čete na razpolago.
Velika Britanija je za sebe zainteresirana na mednarodni trgovini, posebno pa še na britanskem izvozu, da zravna svojo trgovinsko bilanco. Kakšno stališče zastopa do teh vprašanj general Eisenhower?
V Londonu so se vršila posvetovanja zastopnikov britanskih dominijonov in britanske vlade. Šlo je za poživitev mednarodne trgovine. Ker so dominijoni samostojni, s svojimi vladami, ki odgovarjajo domačim parlamentom, je čakati, da bodo vlade posameznih dominijonov sprejele zase sklepe, ki bodo koristni pač posameznemu dominijonu. S tega vidika gledano, položaj ni popolnoma razčiščen in bo Churchill mogel govoriti le v imenu Velike Britanije, ne pa v imenu'do-minijonov, razen če je v to posebej pooblaščen.
Tudi se ,ugiblje ali bo na dnevnem redu možnost sestanka velikih treh, torej Eisenhowerja, Churchilla in Stalina. Stalin je Eisenhowerju povedal, da je Rusija zainteresirana na miru na Koreji, da je pripravljen razgo-varjati se z Eisenhowerjem in končno, da misli, da vojna med Ameriko in Rusijo ni neizogibna, ker da oba gospodarska sistema komunistični in kapitalistični lahko živita drug poleg drugega.
Churchill se je pred britanskimi volitvami, ko se je iz svoje konservativne opozicije potegoval za zaupanje britanskih volil-cev, zavzemal za to, da pride •flo sestanka treh velikih—Amerike, Veliko Britanije in Rusije, na katerem sestanku naj se po možnosti rešijo v glavnem vsa viseča mednarodna vprašanja.
K» je njegova konservativna stranka pri volitvah, po besedilu zakona, a ne po številu oddanih glasov, zmagal ja in je Churchill sestavil konservativno vlado, je bil parkrat povprašan od laboristov, kaj misli o sestanku s Stalinom. Churchill je takrat odgovoril, da ni nobenih in takih momentov, ki bi kazali, da bi bil tak sestanek za Veliko Britanijo opor tun. Tega svojega stališče Churchill do sedaj še ni spremenil.
Ponudbi Stalina, ki je bila objavljena v "New York Times," kakor gori omenjeno, pa nobeden od odločujočih politikov ne pripisuje posebne važnosti. Če je Stalin iskren, naj pride na dan s konkretnimi predlogi, pravi John Foster Dulles, ameriška javnost pa pristavlja, da je enake besede že slišala in da naj Stalin preide od besede k dejanjem.
Vojska dezerterjev
FRANKFURT, Nemčija, 28. decembra — Ameriška vojska v Evropi si je nadela nalogo, da sestavi posebne oddeleke, katere bi sestavljali vojaški dezer-terji iz držav sovjetskega bloka. Cilj je bil—12,500 mož. Iz enajst držav sovjetskega bloka je bilo v to vojsko dezerterjev do sedaj sprejetih le 484. Prvo leto tega rekrutiranja 220, v zadnjih devetih mesecih pa 264.
Iz češkoslovaške jih je prišlo 154, iz Madžarske 31, iz Jugoslavije 20, ostali so iz drugih držav sovjetskega bloka, med njimi 14 Rusov.
Vsekakor pa je bilo vloženih 6,000 prošenj. Toda vstop v ameriško vojsko ni tako lahek. Fizični in intelektualni predpogoji so bili vzrok, da jih je bilo nekaj tisoč teh, dezerterjev odvrženih.
TRUMAN O RUSIJI IN O KOREJI
Rusija bi želela, da bi se Amerika zapletla na Daljn jem vzhodu v splošni vojni metež, Rusija pa bi tako imela v Evropi in drugih krajih na Zapadu prostejše roke. Ker je bil tudi MacArthur tisti, ki je hotel zaplesti Ameriko na Dal jn jem vzhodu v splošno vojno, je bil odslovi jen.
Glede Koreje so možne razne rešitve. Prva, da komunisti pristanejo na pogoje premirja, kakor so jih predložili zavezniki. Druga, da zavezniki pristanejo na komunistične pogoje in izročijo vojne ujetnike komunistom v mesarski pokol j. Tretja, da se zavezniki umaknejo iz Šoreje in
prepustijo južne Korejce njihovi usodi.
Glede posebnih vojaških operacij na Koreji se Truman ni izjavil, pač pa izrazil svoje zadovoljstvo, da je sedaj južno korejska, na novo opremljena in iz-vežbana vojska številčno močnejša, kot vsi vojaški zavezniki na Koreji skupaj.
Sovjetska zveza se bo pogajala in pristala na kak kompromis, ga tudi držala le, če se bo bala močne Amerike.
Nova republikanska vlada bo, kakor sedanja demokratska, vodila zunanjo politiko, ki bo prežeta z željo po miru.
Egiptu je pomagati
WASHINGTON, 28. decembra — Washingtonska vlada je prepričana, da je progresivna vlada ministrskega predsednika Naguiba v Egiptu na dobri poti, ne samo kar se tiče Egipta samega, marveč tudi splošne politike do Srednjega vzhoda. Državno tajništvo upa, da bo vlada Naguiba znala urediti na pogodbeni mirni način egiptsko-sudan-ske odnošaje z Veliko Britanijo. Egipt trpi trenotno vsled krize v bombažu. Pridelek bombaža je važen ne samo za Egipt, marveč predvsem za južno provimco Sudan, za katero med Egipčani in Angleži gre. Anglija kot odje-malka tega bombaža je dala zamrzniti visoke milijone dolarjev kot kupnino za ta bombaž, dokler britansko-egiptski spor ne bi bil rešen. Politična negotovost, ki je vladala v državi zadnje mesece po politični in socialni revoluciji v Egiptu, je prizadejala egiptsko trgovino na splošno, v prvi vrsti trgovino z bombažem.
Egipt je posredoval v Ameriki za pomoč. Državno tajništvo je mnenja, da je treba Egiptu pomagati, pokupiti zaloge bombaža, četudi Ameriki trenotno bombažni izdelki, kakor tudi bombaž sam, niso potrebni. Bombaž naj bi šel v zalogo za bodoče kritje potreb ameriške vojske.
SILVESTROV VEČER V S.N.D.
Stara navada je že, naš narodni običaj, odkar smo si postavili Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., da imamo silvestrovanje na zadnji večer starega leta. Naš dom je velik, v njem je prostora za vse. V prostorni plesni dvorani s predeljenim prizidkom lahko pleše in raja naša mladina ob sodobni orkestralni godbi. V spodnji dvorani, ki ima točilnico in kuhinjo z novimi pečmi, tudi tu se lahko pleše ob zvokih skladne godbe. Tu se zbirajo zadnja leta starejši ljudje, naši stari naseljenci, ki živijo že počasnejši tempo življenja v Ameriki. V tem prostoru postavijo ženske gospodinjskega kluba SND več miz, kjer servirajo ponavadi dobro in okusno in slastno večerjo. Jedila, katere pripravljajo poznane kuharice gospodinjskega kluba, so dobila priznanje in upoštevanje pri vseh onih, ki so imeli priliko iste okusiti.
(Dalje na 2. strani)
Na obisku
Na 10-dnevni obisk iz Fort Smith, Ark., so prišli Capt. in Mrs. Clifford Upton s hčerko Marion, in sicer na obisk k staršem Mr. in Mrs. Mike Zupančič na 6026 St. Clair Ave. Dekliško ime Mrs. Upton je bilo Lillian Zgaga. Capt. Upton je v vojaški službi v Arkansas, kamor so se v petek vrnili. V krogu svojih domačih so prebili lepe božične praznike.
Bolezen
Mrs. Terezija Lustig iz Emerson Rd., Madison, O., je nevarno zbolela in je sedaj pri hčeri Mrs. Mary Ladiha na 1336 E. 55 St. Upamo, da se ji ljubo zdravje čim preje povrne!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
29. decembra 1952
a
ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)

Mami
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 - 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
STALIN SE JE OGLASIL
(1)
Stalin je v povojnem času z izjavami precej radodaren. Zadnja njegova se glasi, da nima nič proti temu, če se sestane z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Eisenhower jem; da je Rusija zainteresirana na miru na Koreji in da dva svetova—kapitalistični ameriški in komunistični ruski lahko živita skupaj. Vojna torej ni neizogibna.
Pravzaprav ničesar novega in notica kot taka brez komentarja ne bi bila za list niti privlačna. Glede sestanka s predsednikom Eisenhower jem naj tu omenimo, da je sedanji predsednik Truman Stalinu povedal, da je pripravljen razgovarjati se z njim, samo da Stalin pride v Ameriko. Stalin na to ni reagiral. Druge politične izjave Stalina so iste kot jih je ponavljal doslej in ki na nekoigunistični svet niso imele nobenega realnega vpliva, v komunističnem svetu samem pa so služilf v močno propagando. Naj v tej zvezi omenimo, da je na delu komunistični propagandni stroj, ki z raznimi mirovnimi kongresi hoče ustvariti v svetu psihološko razpoloženje, da je Rusija, ki se najbolj oborožuje in ki neti .upore povsod po zemeljski obli, za mir. Nekomunistični svet, ki je v defenzivi, torej, ki s^ brani, pa da je za vojno.
Sestanek Stalin-Eisenhower je sam na sebi vprašljivega značaja; Da ne podcenjujemo takih sestankov naj takoj povdarimo, da so sestanki med državnimi poglavarji, predvsem pa takih velesil kot ste Amerika in Sovjetska zveza danes, politično dejstvo prvega reda, če je namen sestanka iskren in dobra volja podana. Na sestanek namreč ne pridete dve privatni osebi, marveč dva predstavnika države, ki pa imata cel štab političnih svetovalcev, a glavno, ki imata točno izdelan program, kateri program odobrijo državne vlade in državni parlamenti oziroma zakonodajne zbornice sploh. Prvo vprašanje je ali bo prišla gora k Mohamedu in če ne, ali se bo Mohamed ponižal in bo šel on k gori. Z drugimi besedami—ali bo šel Stalin v Ameriko, ali pa Eisenhower v Moskvo. Po pravilih ruske komunistične stranke se člani stranke ne smejo gibati dalje časa v inozemstvu. Sploh je partijski duh, da se v inozemstvo naj ne potuje. Stalin se je držal tega principa in je šel v zadnji dobi enkrat v sosednji Teheran v Iranu in drugič ob zaključku vojne v Potsdam pri Berlinu. Da ne gre drugam izven Rusije, naj bi bil vzrok— njegovo zdravstveno stanje in visoka starost. V resnici pa je vzrok komunistična doktrina, kateri dodajmo še prestiž države, češ, če hočeš kaj imeti od mene, pridi k meni ti in ne jaz k tebi.
Nova ni, vendar pa komentarja vredna, izjava Stalina, da Amerika lahko živi s svojim državnim sistemom in družabnim redom skupaj v miru s sovjetsko—komunističnim redom. V tej zvezi naj naglasimo, da je Stalin na zadnjem kongresu vseruske komunistične stranke trdil: Rusija se ne pripravlja na vojno. Vojna ji tudi ni potrebna za dosego končnih ciljev, med katerimi je eden tudi ta, da kapitalistični družabni red propade. Ta red bo itak propadel. Kajti med kapitalistično Ameriko, kapitalistično Veliko Britanijo, kapitalistično Zapadno Nemčijo ter Japonsko bo prišlo do medsebojnega materialnega *in krvavega obračunavanja, v katerem se bo kapitalizem sploh izživel. Komunistična Rusija lahko na ta končni razvoj mirno čaka. Potemtakem je bil Stalin v nedavni drugi izjavi bolj jasen, recimo bolj konkreten, kako si on zamišlja tista pota, po katerih naj hodita dva popolnoma različna družabna sistema ameriško kapitalistični in ruski komunistični, kot pa je sedaj.
Pri vsem tem pa pri tej frazi o skupnem življenju obeh sistemov gre za osnovno vprašanje, ki je svetovno, namreč, ali so komunisti, predvsem oni v Moskvi opustili temeljno doktrino marksizma, ali pa gre za spopolnitev toga marksizma v tej točki s kakim leninizmom ali stalinizmom. Z drugimi besedami—ali bodo komunisti v na-j slednjih letih, če bo potreba tudi v naslednjih desetletjih, storili vse, da se ideja o zrušenju kapitalizrha uresniči po | celem svetu, ali pa ne. Ali bodo čakali naravnega razvoja, j ki mora sam po sebi po nauku marksizma privesti do nove i človeške družbe.	L.C. '
V zadnjih dneh starega le+a
EUCLID, Ohio—Dobro je biti tukaj in gledati kako se naš povojni svet poglablja v današnje novosti in dogodke. Muhasti ljudje, muhasta narava, vse to dela sliko negotovosti.
Neki rojak je potarnal, da je plačal dvakrat več za božično drevesce kot je bilo vredno. "Šele par dni kasneje sem uvidel," nadaljuje, "da je smrečica vredna svoje cene. Naj ti bo povedano, da se je skoraj polovico Kranjske bralo okoli nje. Prihodnje leto," pravi rojak, "nameravam spraviti vse, kar je moje žlahte po krvi, pod eno samo hojico."
Probaj.
Letošnja jesen je bila ena najlepših zadnjih let. Dela je še vedno dosti. Mlado in staro se vozi v novih avtih. Kadar je dosti dolarjev, je tudi več dobre volje. Dober zaslužek, zdravje, mir in pošteno življenje v družini, te vodi v boljšo bodočnost. Najboljše zdravilo je biti zadovoljen, vesel, trezen in pošten. Če imaš te lastnosti, ti ne more nihče do živega pa četudi ima še tako dolge rogove.
Avtomobil ima defekte pa četudi je najboljšega izdelka, tako tudi človek. Vsak narod ima svojo zgodovino, svoje junake in druge zgodovinske memore, ki so v slavo ali v sramoto narodu. Jugoslovani imajo pisano zgodovino. V njej najdeš neverjetne junake in neverjetno nizke izdajalce. Pri vsem tem pa ta larod naše krvi vstraja ponosno in trga umazane strani svoje zgodovine ter na njih mesto gradi nove s svojo lastno in ne zlomljivo voljo.
Zgodovina nas ameriških Slo-v-encev je samo polstoletja sta la. V tej naši zgodovini najdeš mnogo dobrega, pi^ecej pa tudi i'ogatega. Res pa je, da se v hu ii sili tudi lepo pogledamo. Ne' sreča nima miru. Vrta svojo pot in zadaja sunke tam, kjer najbolj zaboli.
Erazem Gorshe je preminil. Gorshe je delal dolga leta za dobrobit ene in druge ustanove liulturnega in izobraževalnega značaja. Večkrat je Erazem zadel ob zid v svojih lastnih vrstah. Premostil je eno in drugo zapreko kot mož dobrega značaja. Kruta nesreča ne prizanese nikomur. Prej ali slej se ti bodo potočile solze za enim ali Irugim svojim. Ce si pa koga z jezikom sunil v času ko bi mu moral prožiti roko, te bo pa še bolj bolelo, ko tebe zadene taka naravna nesreča.
Naj bo Erazmu lahka gruda zadnjega počivališča, njegovi 3oprogi pa moje sožalje! Ce bi bili ljudje to kar bi morali biti, bi bilo dosti manj duševnega jorja pa toliko več sreče in do-are volje. Michael Chok
Išče očeta
Sin išče svojega očeta, Franka Cforišek, doma iz Gorenje Brezovice, fara Št. Jernej na Dolenjskem in sicer radi domačiji Ce -am to čita je prošen, da se javi jpodaj podpisanemu, ali pa če ido ve kaj o njem, je prošen, da ;poroči na
Frank Vrček, 5077 Miller Ave., Maple Heights, O.
KRALJ FAROUK RAZLAŠČEN
CAIRO, Egipt, 28. decembra — Posebna komisija vlade, ki se peča z egiptsko agrarno reformo, je razlastila 111 egiptskih veleposestnikov in jim odvzela njihovo zemljo. Med temi razlaščenimi posestniki je tudi bivši egiptski kralj Farouk, njegove sestre, njegova mati in razni princi.
Se zahvaljuje za skrb na potovanju
CLEVELAND, Ohio—Mr. Joseph Bonto iz 1411 E. 51 St., Cleveland, Ohio, je prejel iz starega kraja pismo od svoje žene Kate, ki se je vrnila v staro domovino radi rahlega zdravja potem, ko je prišla semkaj. Vrnila se je na Hrvatsko—Vojni Križ, Jugoslavija. Med drugim mu piše:
"Javim Ti, da sem srečno dospela domov. Čim smo zapustili Cleveland, je takoj prišla k meni ga. Grill in me tolažila. Ta kisto se je v New Yorku pobrigala za mene, naročila taksi in hrano, a ko smo dospeli na pristanišče, je g. GrUl uredil vse moje papirje zame, za prtljago in vse ostalo. Na ladji sta bila blizu mene in se zopet pobrigala za vse papirje in kar je bilo treba. Moram Ti pisati, da sta zelo poštena in prijateljska, skrbela sta zame skozi vsega našega potovanja. Zato Te prosim, da ko se vrniteta, da se jima tudi Ti zahvali in jima izroči mojo naji-skrenejšo zahvalo. Tako tudi g. Mihaljeviču, ki me jima je priporočil.
"Isto Te prosim, da javiš mojo zahvalo vsem onim, ki so me za časa moje bolezni v bolnišnici stalno obiskovali. Iskrena jim hvala in nikoli ne bom pozabila njih dobroto.
"Carine v Sežani nismo niče sar plačali, ne jaz ne oni, a v Zagrebu isto nismo nič plačali za prtljago. Bili so zelo pošteni in prijazni pri pregledu.
"Kata"
V spomin

Po letni seji
CLEVELAND, Ohio—Glavna letna seja društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ je že za nami. Reči moram, da je bila ta seja izredno dobro obiskana, prekosila je večletni rekord. Gotovo je bil za to posebni povod, namreč odbor je preskrbel, da se je kazalo slike, ki jih je posnel brat Frank Plut, ko je preteklo poletje obiskal staro domovino. Reči moram, da so slike nam ugajale. Bile so v barvah in zelo čiste. Svetoval bi bratu Frank Plutu, da prihodnje poletje zopet obišče staro domovino in posname še več takih slik. Kaj praviš na to. Frank?
Da ne grem preko tega, se v imenu odbora društva Lunder-Adamič lepo zahvalim bratu Frank Plutu kakor tudi bratu Louis Zeletu, ki sta uredila vse potrebno za kazanje premikajočih slik.
Na letni seji se ukrepa in napravi načrte za bodoče poslovanje. Tako^ bo tudi pri našemu društvu nastala sprememba glede nosilcev umrlih članov. S 1. januarjem bodo določeni posebno nosilci krst, kateri bodo za to plačani. Vsak član pa bo zato plačal 50c v posebni sklad, in sicer v mesecu junij 1953. S tem upam, da bo odpadlo to večno prerekanje, tg,jniku se bo pa oljašalo delo iakanja pogrebcev, ko umrje član. Torej, vsi člani, ki ste na starostni pokojnini in še pri dobri moči, javite se tajniku, da vas zabeleži v ta odsek nosilcev, ne mislite pa, da boste :ia delu vsaki dan.
Posebno me veseli, da je član-' stvo vzelo priporočilo odbora, la se najpotrebnejšim članom razdeli vsoto $200 kot božično darilo.
Izvolilo se je tudi ves stari cdbor.
Zelinj se tem potom zahvaliti vsem članom, ki so posetili glavno letno sejo, upam pa, da boste prihajali tudi v bodoče v tako obilnem številu. Želim vsemu članstvu vse najboljše v prihodnjem letu!
Krist Stokel, predsednik
Oni dan so pokopali Šornovo mamo. Pet in trideset let sta oskrbovala mama in njen mož Martin dobro poznano in priljubljeno restavracijo na St. Clair Ave. in vzhodni 61. cesti. Mama je bila dobra in pripoznana slovenska kuharica, ki je poznala tudi svoje goste in njih želje. Za vsakega, ki je vstopil v jedilnico pred tridesetimi leti, so pozdravile njene oči in njen nasmejani obraz. Takrat so bili dnevni gostje mladi in neporočeni fantje, danes že nekateri malo poštami možje. Za vsakega je vedela, katera jed mu bolj diši, da jo s slastjo uživa.
Če je vstopil ter se vsedel za okroglo mizo črkostavec Frank E. Lunka, dobil je svojo priljubljeno porcijo, ki ponavadi ni vsebovala preveč mesa, ampak več prikuhe. Seveda, za začetek je prinesel na mizo Martin velik krožnik slastne in okusne juhe, ki je ogrela želodec. Ta prva jed je bila za vse enaka. Če je vstopil Anton Eppich, takrat še fant, je vedela tudi njegovo navado. Ni bil tako izbirčen, kakor Charlie Boje, ki je imel bolj gosposke manire. Kadar je sedel tam pri stranski mizi Tone Malnar, ki je težko delal in imel vedno dober tek, ni manjkalo kruha na mizi in večji kos mesa, da si je opomogel za drugi dan. Fant Terbi-žan je dosti govoril in vedno porabil več sladkorja, kot kdo drugi. Urednik Ivanetič, ko je bil urednik pri Enakopravnosti, je razgrnil svežo Enakopravnost po mizi, najprvo pogledal za tiskarskimi škrati, še le potem je naročil kosilo. Bil je "gluhi urednik," in večkrat ni slišal strežnice, kakšna jedila mu je napovedala. Tako je dobil svinjsko pečenko mesto telečje, pa zagodr-njal: "Svoji k svojem" in v miru pojedel, kar šo mu dali.
In koliko je bilo drugih, katerih se več ne spominjam. Vsi smo bili eno, kar se tiče Šornove mame. Vse nas je rada imela, za nas vse je skrbela prav z materinsko ljubeznijo. Nismo dobili samo dobre hrane, ampak tudi dobro in prijateljsko postrežbo z vabljivo ih naklonjeno besedo od mame, ko smo prišli, od Martina, ko smo odhajali.
Za časa prve svetovne vojne
je bila Šornova restavracija vse premajhna, zato smo večkrat čakali zunaj restavracije, da smo dobili svoje sedeže pri okrogli mizi. Mama je dobro vedela, da pridemo, če ne prej, pa gotpvo pozneje. V takih slučajih je položila kose telečje ali svinjske pečenke na stran, da smo je bili deležni, ko smo prišli. Posebno dobro je znala skuhati vampe, ki so bili ob gotovih dnevih. Takrat je tudi rad prišel na vampe doktor F. J. Kern in drugi profesionalci in trgovci.
Rekel sem, da so oni dan pokopali Šornovo mamo. Vse življenje je bila zavedna Slovenka iz vinorodne Vipave, katere značaj je bil odkrit in nespremenljiv, jeklen in samozavesten. Ni se uresničevala v javnosti, ker ni pač imela časa, ampak je s svojim delom in pridnostjo oskrbovala snažno in priznano slovensko kuhinjo, ki ima še danes prvovrstno ime in glas za vsakega, ki je katerikrat tam iskal utehe lačnemu želodcu. S zavestno skrbjo in privlačno postrežbo je služila onemu delu naroda, ki ni imel domov in domače mize, na kateri bi bile pripravljene jedi za slovenske želodce. S tihim razumevanjem je čutila z vsemi onimi, ki so pogrešali pristno slovensko kuhinjo. V tem pogledu je bila svojevrstna kuharska umetnica, katero ni mogel nihče prekositi.
V zadnjih pet in tridesetih letih je bila odprta marsikatera slovenska restavracija v Clevelandu, toda vzdržala je samo Šornova restavracija do današ njih časev, v kateri je zakralje-vala šornova mama, ki je dala temu podjetju dobro in oglase valno ime, ki sega daleč ven iz Clevelanda in preko mej države Ohio.
Naj ji bodo te vrstice zapisane v nepozabni spomin in v zahvalo in hvaležnost vseh onih, za katere je tako materinsko skrbela vse življenje. Svojo dolžnost je res završila. Dala je svoj delež v skladnost slovenskega življenja v Ameriki, odnosno v Clevelandu ter odšla od nas kot čislana in priznanja vredna slovenska žena. Naj njen spomin živi še mnogo, mnogo let!
"Sinček."
Hči milijonarja— roparica
LOS ANGELES, Cal., 28. decembra — V zaporu pod obtožbo, da je izvršila več bančnih ropov, se nahaja 52 let stara Mrs. Ethel Arata, ki se je pred manj kot 30 leti gibala v najvišjih družbenih krogih. Ona je namreč hči new-yorškega stavbenika Roberta M. Catts, ki je nekdaj premogel 20 milijonov dolarjev, a je pred desetimi leti umrl kot siromak.
Mrs. Arata, ki je že stara mati, je priznala, da je oropala najmanj tri banke, v katere je prišla kar pri belem dnevu in z rabo pištole, kakršne služijo otrokom za igrače, ustrahovale plačilne uradnike, ki so ji izročili večje vsote denarja, o katerih trdi, da jih je takoj razdala in potrošila.
Obtoženka je v mladosti obiskovala najboljše zasebne šole, študirala glasbo tudi v Evropi in obetala se ji celo lepa kariera na odru, ako bi bila vztrajala. Pri zaslišanju je po vsej sili hotela podati izjavo krivde in sploh ni hotela slišati, da bi se imenoval zagovornik, ki bi jo branil.
"Vso to bi bilo brez pomena," je rekla. "Pripravljena sem na vsako kazen, ki mi jo določijo."

Oon ; rjontbk* with
odili ar« q^ainst yOo I

ZADNJE VESTI
Število smrtnih žrtev preko praznikov v Ameriki znaša 7l5. Pričakovalo se je, da bo številka nižja, namreč 590.
Država Ohio ima 340 smrtnih žrtev v prometu in štiri v drugih nesrečah.
Število smrtnih nesreč v prometu mesta Clevelanda pa je naraslo na 109.
Samomor iz zraka je napravil 23.-letni bogataš iz Texasa, William Cox. Odletel je v privatnem letalu, se je radijsko raz-govarjal tri ure s prijatelji, ki so ga hoteli odvrniti od samomora, pa je bilo prizadevanje zastonj. Cox je dejal, da pri njemu ni ničesar v redu. Cox zapušča ženo, ki je v pričakovanju, in tri-letno hčerko.
V vojaški obrambi med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo je zaznamovati nov napredek. V Beogradu se je vršila vojaška konferenca, katere se je udeležila turška vojaška delegacija. Posvetovanja so trajala osem dni. Turška delegacija je zapustila Bt^ograd.
Istočasno se nahaja v Atenah v Grčiji, jugoslovanska vojaška delegacija, da se z Grki pora-zgovori o istem vprašanju.
Dne 5. januarja sc vrši v To-kiju pred vojaškim sodiščem proces zoper ženo polkovnika Smitha, katerega je oktobra meseca zabodla v spanju.
SILVESTROV VEČER V S.N.D.
(Nadaljevanje s 1. strani)
V sredo zvečer, 31. decembra, na zadnji dan tega leta, bo spet običajni Silvestrov večer v Sle ^ venskem narodnem domu. ^ 1 zgornji dvorani, kjer bo igralsf lepo in skladno oglašena godba J Donald Slapnikovega orkestra, j tam bo imela veselja in zabave |-naša mladina. V spodnji dvora-j ni, kjer bo igral poznani KavČni' kov orkester, bo godba prilagf dena bolj za naše starejše ljudi, za naše prejšne delničarje, sedanje solastnike Slovenskega narodnega doma.
Vstopnina k plesu v plesu" dvorano, bo samo dolar. Ples se prične ob deveti uri, in konec plesa bo ob drugi uri. Zaklju® se običajno v spodnji dvorani' Vstopnina k večerji v spodnjo dvorano je dva dolarja, zakar ^ vam bo serviralo pečene kokosi z vsemi prikuhami, ki spadajo taki večerji. Za žejo ne bo treba ■ piti samo kavo, uradniki kluba • društev in društveni zastopnik^ bodo skrbeli, da gostje tega ve- j čera ne bodo zašli v kakšno pU' \ sto in suho pokrajino.
In kaj vas čaka, ako pridete na silvestrovo v Slovenski narodni dom? Vsak gost bo ina^' lepo priliko, da bo med srečnimi tega večera, kajti rektorij Slovenskega narodnega doma je odločil, da odda ta večer najsrečnejšemu gostu U. & Bond za vsoto $50. Nekdo b« srečen, kdo? Morebiti si to ^ čitatelj ali čitateljica, če prides v dom na silvestrovo. Č^e boS tam, boš tudi med tistimi, ki bodo imeli priliko do dobitka, ki g® je odločil direktorij Slovenskega narodnega doma.
Praznovanje Silvestrovega ve* čera prireja direktorij Sloven* skega narodnega doma in klub društev s pomočjo gospodinj' skega odseka, ki skrbi za vs^' kar prihaja dobrega in okusne' ga iz domače slovenske kuhinj®'
Vodstvo tega večera ima ^ oskrbi delavni in priljubljen' predsednik SND, Charlie Vef tovšnik, a njegova pridna in deS' na roka je vsem poznani in vedno zaposleni domov tajnik, JohU Tavčar. Vemo, da sta preiskus® na v tem delu, zato pričakujem" vsestransko postrežbo in praVO zabavo.
Imeli bomo tudi prizor n^ odru, odhod starega leta in pr'' hod novega leta. Ta predpripra' va je v rokah odbranih direktor jev, ki so pripravili vse potreb' no, da bodo gostje veselo razpo' loženi in da bo ozračje silvestrovanja v nepozabnem razpolo' ženju.
Pridite, vabljeni ste in dobrO' došli boste med stare prijatelji' katere je mogoče srečati sam" enkrat v letu, in to v Slovenskei^ narodnem domu na St. Clairjii' Če vas bo žejalo po nečem dom^' čem, če se bo trenotno vzbudil" preboleto domotožje po domovi' ni onkraj morja in da si hočeta potolažiti to misel, stopite lahk" v pivnico kluba društev v st&' rem poslopju ter si naročite Ij^' tomerčana, slastno vinsko kap' (jo iz zelenega Štajerja ali črno-rdečega terana iz slovenskega Primorja ali domača ameriška vina, vsak po svojem okusu.
Odločite se in pridite!
Janko N. Rogelj, direktor SND'
LOVSKE ŽRTVE V OHIO
COLUMBUS, 28. decembra
V	letošnji lovski sezoni je pole^ divjačine izgubilo tudi deset ohijskih lovcev svoje življenje-
V	letu 1951 je bilo smrtnih loV" skih nesreč samo sedem, leto® torej tri več. Pač pa jc bilo let® 1951 več lovcev ranjenih kot letos. Lansko leto 112, letos P®' le 79.
(Policijski šef mesta HudsoH' N. H., Andrej Polak je šel do sedaj ISukrat na lov na jelena in se je 19 krat vrnil z ustreljenim j"^' lenom.)
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Srečanja z indijskimi otroki in mladino
Mlada mati, Haridžanka, sedi podvitih nov na vročih peščenih tleh, pred njo pa je otroček kakih dveh let nespretno stegnil obe nožice. Dete opazuje s posebnim zanimanjem materine roke, ki odvijajo iz temnega robca današnje kosilo: tri čapatije in dva zgnetena pšenična kolačka, ki sta zaradi silne vročine in starosti trda kot kamen. ,
Vroč peščeni vihar, ki se je razdivjal okrog poldneva, ziblje veliko pločevinasto vedro, s katerim žena nosi malto in pesek, a je sedaj prazna, vso v rji ter neprestano udarja in moti tiho, intimno harmonijo matere in otroka.
Oče, rjavi Parija z velikim, zareče rdečim turbanom, obeduje na drugem koncu stavbišča
pevski zbor "jadran"
priredi
VEČERJO IN PLES
»a Silvestrov večer—31. dec. v SLOV. DEL. DOMU na Waterloo Rd.
VEČERJA SE SERVIRA od 7. do 10. ure Igra RICHARD VADNALOV ORKESTER
VEČERJA STANE $2.00
vsemu članstvu društva
Ribnica št 12 SDZ
ter vsem prijateuem
voščim
srečno in zdravo
novo leto!
joseph ban, tajnik
skupno s svojimi tovariši, zidarji.
Tu na soncu sedita sama mati in sin. ki z nenavadno dražest-nim izrazom na majhnem okroglem ličecu jemlje košček čapa-tija, tenkega kakor njegov prst, in prosi z majhnim gibon: glavice za dovoljenje, da sme obdržati vzeti grižljaj. Mamico gleda navamost v oči. Ta prošnja za dovoljenje je bolj formalnost kakor kretnja dobro vzgojenega otroka.
Toda kdo in kako ga je vzgojil?
Skoraj ves vroči dan sedi na razprostrti materin ruti, ta pa nosi v umazani pločevin§,sti posodi zidarjem malto ali odnaša pesek in kosce opeke v jamo, ki je precej daleč na robu prašnega, vročega gradbišča. Iz neke notranje, trenutne potrebe poklekne mama zdaj pa zdaj k svojemu otroku s dcorajda obredno kretnjo, z lepimi, vitkimi prsti zdrsne skrbno po otrokovi glavici, tiho, neslišno poljubi sme-joči se obrazek in z roko, ki jo krasi sedem steklenih zapestnic v sedmih različnih barvah, razgrne pomarančasto bluzo, posuto z velikimi rdečimi pikami, in pritisne bujno temno dojko k otrokovim ustom. Zidarji že zahtevajo malto, še nagli poljub iii ob odhodu materin nasm^, komaj zaznaven, kakor da mu je dodana neznatna senca žalosti—in deček ostane spet sam na soncu, na materini ruti in z dvema praznima zavojčkoma za cigarete, z rumenim—od indijskih "Char Minar" in z rdečim —od ameriških "Lucky Strike."
Mnogo mater z otroki sem vi-
GENSLER BROS. SOHIO SERVICE
JE SEDAJ POD NOVIM VODSTVOM Prodajamo gazolin - olje in avtne potrebščine.
Avte namazemo in sčistimo.
Damo Eagle znanjke z vsemi nakupi VESELO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM!
RED STAR TRANSIT CO., Inc.
1253 EAST 55th STREET — EN 1-6768
ŽELI VSEM SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO!
Raymond M. Murray, poslovodja
SILVESTROV VEČER
Frank & John Cafe - 1259 Marquette
(ZNIDARŠIČ in COPIč, lastnika)
prijazno vabita vse svoje prijatelje in znance na veselo zabavo za Silvestrov večer Postregli vam bodo z okusnim prigrizkom in fino pijačo SREČNO NOVO LETO VSEM!
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno c+ivo priljubljene povesti
del v hladu starih banan ob poti, cele gruče dečkov In dekletc, kako so sedeli ali čepeli ob svojih starših, utrujeni od dolge poti iz oddaljene vasi.
Matere pogosto nosijo otroke na usluočenem levem boku, v desnici pa imajo orodje ali nekaj stebel sladkornega trsa, najbolj pa učinkuje temna žena v rumeni ali rdeči obleki, z golim okroglim otrokom na ramenih, s ponosno glavo in izbočenih grudi, na katerih drhti pisana tkanina v lahnem vetru, kakor na figuri Nike iz Samotrake v pariškem Louvru. Ti ljudje zelo ljubijo otroke in so ponosni nanje, otroci pa so prisrčni in do vsakogar zaupljivi, ne boje se, da bi jim kdo storil kaj žalega. Starši jim dajo samo nekaj borne hrane in mnogo brezmejne ljubezni, to pa—se zdi—zadostuje, da se razvijejo v lepe in močne ljudi, kajti slabotni umro v zgodnjih otroških letih. Mnogo jih umre.
f
Po glavni vaški ulici v Chat-tarpuru gre skupina fantov. Večer je, sonce je zašlo. Mnogo ljudi je na cestah ob tem času, mladina se sprehaja, starejši pa zavijejo pod bambusove strehe trgovinic in nakupujejo. Prideva dva Evropejca, obkroža naju krdelo' otrok, ki široko odprtih oči gledajo v zanje nenavadno bele obraze in prisluškujejo neznanemu tujemu jeziku, ki ga govoriva. Tu so Evropejci zelo redki, saj postajajo celo starejši ljudje, ki sede na hišnih pragih, pozorni na naju in prekinjajo svoje razgovore.
Fantje se razmaknejo in nama dajo prehod, eden izmed njih pa po kratkem oklevanju pristopi k nama, se v dobri angleščini oprosti in povpraša, iz katere dežele sva. Njegov simpatični in čisti obraz spreleti presenečenje, ko zve, da sva iz Jugoslavije. Takoj se približa vsa skupina, ki napeto posluša naš razgovor. "Verjetno ste tu poslovno?" je ugibal fant, izredno presenečen, ko je zvedel, da sva prišla preprosto i» radovednosti, ker bi želela spoznati del Indije in njihov zanimivi kraj. "To je ekaj izrednega, da iz tolikšnih daljav prihajate k nam in da vas zanima to naše siromaštvo, da ste pripravljeni prenašati to žejo in prah in mnoge druge neprijetnosti." Zanimalo ga je važno vprašanje: Ali imamo razvito industrijo? Ali imamo dobre ceste in mnogo avtomobilov, železnice, letala, šole, zdravstveno službo? To je zanimalo njega in njegove tovariše v tem prašnem kraju. "Nam manjka mnogo tega," pravi, "toda čez čas bomo to narediU, samo mnogo se moramo učiti in delati, naredili bomo pa le." Poslovila sva se od skupine kot najbližja znanca z obljubo, da jih bova še obiskala, če bova na povratku prišla tod mimo.
Indijska mladina zares dela, ne ostaja samo pri svečanih obljubah in domišljiji.
+
Na velikem železniškem vozlu v Hajderabadu sem iskal vlak za Auragaugabad. Tu se -začenja ozkotirna proga proti jugu, tisoče ljudi prestopa z velikih transindijskih ekspresnih vlakih na to lokalno železnico.
Peroni so zdaj, ob dveh ponoči, tako polni, da skorajda ne moreš skozi. Slikovita, eksotična množica valovi, v močni luči se svetijo turbani in obleke. Vse--povsod duh po čaju, klici prodajalcev in tistih, ki so izgubili svoje, ko so iskali prostor v prenapolnjenih vlakih.
Stojim ob naših svežnjih, vrečah in kovčkih; Z leve pride k meni že petič bosi maser s košarico iz žice, v kateri so steklenice z raznobarvnimi eliksiri za masažo obraza, temena, vratu in ramen. Pri stopnišču na desni stoji zamišljen mladenič, bos v širokih belih hlačah, z dolgo srajco in z rumenim volnenim ogrinjačem, vrženim malomarno čez pleča in okrog vi'atu, v
rokah pa ima pleten cekar, pokrit z belim robcem. Fant ima temno polt in žive, svetle oči. Pogosto se srečava s pogledom, čutim, da me želi nagovoriti. Končno se odloči, približa se mi vznemirjen in plah in me brez pozdrava nenadoma naglo vpraša: "Gospod, kaj mislite o mednarodnem monopolizmu?" Osupel sem bil nad tem, tako nenavadnem vprašanjem. Misleč, da sem napačno razumel, sem ga poprosil, naj ponovi. Dva koraka od naju sta sedela oče in sin v snežno belem perilu na umazanem peronu in srebala čaj iz pUtvih krožnikov. Gledala sta predse, kakor gledamo takrat, kadar nič ne mislimo.
ant je imel na obrazu hladen lo pomoto, vzel cekar in naglo izvlekel obledelo, rumeno knjigo. Prebral sem naslov, napisan s črnimi, mastnimi črkami: Na-hathuma Gandhi—International Monopolishm and the Struggle of the Colonial Nation." Počeni-la sva in govorila po indijsko kratko, samo v definicijah.
Fant je imel no obrazu hladen državniški izraz, ki je izginil šele, ko sem pokazal najina soseda pri čaju. "Vidite, ta oče in sin pi-jeta čaj znane tvrdke Lipton s sedežem v Calkutti, ki ima plantaže na Himalaji okrog Darje-dinge. Tri sto sedemdeset milijonov Indijcev pije čaj Lipton in še nekaj milijonov na drugih kontinentih. Vprašanje je samo glede postopkov gospodarske in politične narave, ki jih bo uporabila vaša indijska vlada, ali bo tvrdka Lipton ostala še nadalje v rokah tujega monopola nad čajem.
Pred letom 1947 je bilo to, kakor veste, popolnoma nemogoče, prav tako kakor glede monopola soli. Koliko indijskih rok so odsekali zaradi soli? Lanes je ta sol- že vaša, indijska, in tako mora biti tudi s čajem.
Gandhi je vzel preslico in napravil iz nje simbol rušenja monopola na tekstil. Dobro je, da je to ostalo le simbol, ker bi bilo vaši vladi težko uvesti stroge omejitve drugega uvoza, ki jih je uveljavila nedavno, če bi ne prešli s preslice na velikane, kakršni so v Calcutti in Kanpuru. Tako gledam na vaš konkretni primer v odnosu na mednarodni monopolizem." Nosač je odnesel našo prtljago v oddelek, ponudil sem roko sogovorniku, ki je šele sedaj skrbno spravil knjigo v cekar in jo pokril z belo krpo, sklenil roke v "namaste" in mi nato pd evropsko močno stisnil desnico. "Zelo drago mi je bilo. Škoda, da ne potujeva v isto smer. Mnogo sreče vama želim."
Ni se več vrnil k železnemu stopnišču. Stal je pri očetu in sinu v belem, ki sta že davno popila čaj, in skupno z njima gledal za našim vlakom, ki je počasi vozil s postaje. Cekar s svojo knjigo je držal na prsih, šal pomarančaste barve okrog njegovega vratu pa je dobil rdečo barvo zastave vseindijske socialistične stranke, barvo zastave, ki se vije v Južni Afriki v boju proti rasni diskriminaciji, v boju, ki ga bijejo taki indijski fantje.
Indijska mladina je zelo nadarjena. To je množičen pojav. Stari profesor zoologije na univerzi v Lucknowu, ki sem ga srečal neko noč v ekspresu Cal; kutta—Delhi, mi je ponosno povedal, da je srečen, ker je preživel življenje z indijsko mladino, ki je po naravi izredno inteligentna, marljiva in le redkokdaj nezdravo ambiciozna.
Občutek svobode daje moč za delo, indijska mladina pa mnogo dela, in to z navdušenjem. Progo severno od pakistanskega Bengala na obronkih Himalaje s stotinami predorov in viaduktov, cesto na Kašmir, prekope na jugu, zdravstveno službo v oddaljenih džunglah, znanstvene ekspedicije na vrhove Himalaje, politično delo na vaških mitingih socialistične stranke— vse to delajo mladi ljudje za svojo svobodno Indijo. Zlatko Priča
OPERACIJA POD MIKROSKOPOM
Operacija vratu, nosa in ušesa bo odslej možna pod mikroskopom, je rekel dunajski docent dr. Novotny v predavanju o motnjah v sluhu. Takšne operacije, ki zahtevajo posebno mirno in zanesljivo roko, bodo odslej delali z mikroskopskim optičnim aparatom, ki ga lahko zdravnik vtakne v zunanje uho. Aparat? poveča dele srednjega in notranjega ušesa 20-kratno. To metodo že uporabljajo v mnogih ameriških bolnišnicah, izdelujejo tudi proteže bobenčka, in sicer iz plastične snovi. Proteze popolnoma zamenjajo uničene boben-čke.
NARAVNO MILO
Sredina debla drevesa "mora excelsa" ima v sebi osem do 10% snovi, ki se topi. Polovica te snovi je tako imenovani saponin, naravno milo. Mnogo takih dreves raste v Britanski Gvineji. Poskusi so pokazali, da se to naravno milo zelo močno peni in da je zlasti dobrodošlo pri aparatih za gašenje požarov. Nove ročne gasilne aparate že polnijo s to peno. Naravno milo dobivajo tudi iz skorje v Srednji Ameriki rastočega drevesa k vila je. Tekočina v tem drevesu je glukoksid brez dušika in je zelo dobra za čiščenje najboljših tkanin, občutljive volne in svile in za razna zdravila, z raznimi fragmenti, alkalijami in kislinami se lahko spremeni v grozdni sladkor. Ta tekočina je zelo dobra za čiščenje najboljših tkanin, občutljive volne in svile in za razna zdravila.
V blag spomin
druge obletnice smrti mojega nikdar pozabljenega soproga
JOŽE
FERJANCIČ
ki me je zapustil dne 29. decembra 1950.
Dve leti, predragi, že Ti
molčiš,
nocoj pa spet govoriš kot nekdaj,
Ti obličje gledam, poljub Tvoj čutim in objem.
Rože Ti na grobu cveto,
ptički okrog Tebe pojo,
Ti pa, dragi Jože, tam v grobu mirno spiš in se nikdar več ne prebudiš, ali v mojem srcu še vedno živiš.
Žalujoča soproga Emma
Cleveland, Ohio,
dne 29. dec. 1 952.
v BLAG SPOMIN
druge obletnice prerane smrti nase nadvse ljubljene soproge dobre, skrbne mame
KOLIKO OBDELANE ZEMLJE ODPADE NA ENEGA PREBIVALCA NA ZEMLJI?
Po podatkih Organizacije za prehrano in poljedelstvo (FAG) pri Združenih narodih živi na zemlji okrog dve in pol milijarde ljudi, obdelanih pa je okroglo ena milijarda 200 milijonov hektarov zemlje. Tako odpade na vsakega prebivalca na zemlji okroglo po pol hektara obdelane zemlje, kar bi pri intenzivni obdelavi zadostovalo za prehrano. Če pa pomislimo, da je skoraj polovica te površine le slabo obdelana, se ne smemo čuditi, če je na svetu še dovolj ljudi, ki jim ni mogoče preskrbeti vsakdanjega kruha.
MODERNA NAPRAVA ZA PRENOS BOLNIKOV
Na razstavi iznajdb v Bruxel-lesu je bil razstavljen mali "žerjav" posebne vrste, s katerim je mogoče prenašati ležeče bolnike tako, da jim prenos ne povzroča bolečin. Pri tej napravi ni velikih in težkih mehanizmov, kakršne imajo sedanje naprave v ta namen po bolnicah. Z njim je mogoče Jjolnika dobesedno "pobrati" z ležišča, prenesti ga in položiti nalahno na posteljo. Ravnanje z napravo je lahko in le z eno ročico, ki se jo vrti z roko. Za prenos bolnika z lahko in priročno "nosilnico" je potreben samo en človek.
Oglašajte v Enakopravnosti
Društveni koledar
DECEMBRA
31. decembra, sreda—Silvestro-va zabava Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
31. decembra, sreda—Silvestrov večer SND in Kluba društev SND v obeh dvoranah.
JANUARJA 1953
3. januarja, sobota—Veselica društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ v SND.
10. januarja, sobota—Veselica društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ v ŠND
17.	januarja, sobota—Veselica društva Glas dev. delavcev št. 9 SDZ v SND.
18.	januarja, nedelja—Koncert Eddy Kenika in Josephine Petrovčič v SND.
24. januarja, sobota—Veselica društva Ložka dolina v SND.
31. januarja, sobota—Veselica krožka št. 2 Prog. Slov. v SND.
FEBRUARJA
1. februarja, nedelja—Koncert zbora Slovan v avditoriju Slov. nar. doma, St. Clair Ave.
7. februarja, sobota—Veselica društva France Prešeren št. 17 SDZ v SND.
14.	februarja, sobota—Veselica društva Cleveland št. 126 SNPJ v SND.
15.	februarja, nedelja—Predstava dram. zbora Ivan Cankar v SND.


JENNIE KOZLEVUR
Svoje mile oči je zatisnila za vedno dne 27. decembra 1950
Srečno smo živeli skuppj, draga žena, mamica, kar najraje smo imeli,
krije črna žemljica.
Žalujoči;
Louis, soprog Louis, Stanley, Frank
Laddy, sinovi Josephine in Elsie, hčeri Cleveland, Ohio,
dne 29. dec. 1952.
Naznanilo in zahvala
žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl noš brat, svak in stric
Valentine Sever
ki je umrl dne 27. novembra 1952.
Pokojni je bil rojen dne 20. septembra 1880 v vasi Vižmarje, župnija Sent Vid pri Ljubljani.
Pogreb se je vršil dne 1. decembra iz pogrebnega zavoda Frank Zokrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida.
Pogrebno sveto mašo je daroval Rev. Francis M. Baraga. Po pogrebni sv. maši zadušnici je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Francis M. Baragi za opravljeno sveto mašo zadušnico in druge pogrebne molitve, ter za spremstvo trupla pokojnega iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida. Za vse to naš iskreni Bog plačaj.
Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili ob krsti pokojnega toliko lepih vencev ter mu tako izkazali zadnjo čast.
Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnega.
Noša zahvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile ter mnogim omogočili, do so se mogli udeležiti pogreba.
Dalje zahvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit ter molit za dušo pokojnega. Prav tako tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pogrebne svete maše ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti no pokopališče.
Dalje zahvala društvu Ribnica št. 12 SDZ, društvu Lipa št. 129 SNPJ, ter Slovenski narodni čitalnici za venec.
Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zokrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vsem za izraze sožalja in pa pomoč.
A Ti, dragi naš pokojnik, počivaj v miru in lahka naj ti bo gruda ameriška; duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga vsi iz vsega srca želimo. Bog daj nam vsem enkrat srečno snidenje nad zvezdami.
Tvoji žalujoči:
IVANKA VOKAČ, sestra VIKTOR VOKAČ, svak NEČAKI in NEČAKINJE Pokojni zapušča v stari domovini: sestro FRANČIŠKO SEVER, ter brata JANEZA in ANTONA SEVER
Cleveland, Ohio, 29. decembra 1952.
1'
%
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
WARWICK DEEPING
USODOVEC
ROMAN
(Nadaljevanje)
V	mislih je dodala "po natakarici," in Furze je menda uganil besedo, ki ji je neizgovorje-na ležala na jeziku. Prišla sta bila do 'izhoda poljske poti pod Šestimi jelkami; tu je obstal, in ena z njim vred. Še nekaj ji je imel povedati, pa se mu ni mudilo, in njegov molk jo je držal kakor trnek ribo.
"So ženske, ki pomagajo možu. Moja žena mi je pomagala. Zelo srečen sem bil z njo. Vredna je bila ljubezni, kolikor je mož le zmore. Zdaj, ko nje ni več, mi je vsega drugega malo mar. — Če bi radi trobentic — natrgajte si jih. Pot veste. Lahko noč."
Zasukal se je, obstal za trenutek in pogledal kvišku v visoka drevesa, nato pa odšel po stezi.
"Kdo ve," je ugibal, "ali se bo upala tekati po najinem posestvu — in v Rozino hrast je? Ali sc bo upala?"
4
Trditev Arnolda Furzea, da neutolažljivo žaluje za svojo "natakarico," je zbudila v Mary ji zamolklo nejevoljo. Ta občutek je prinesla s seboj v "Hišo z zelenimi vetrnicami," kjer je najprej — še na pragu, pri odprtih vratih in na prepihu — poizkusila prižgati eno svojih sveč. Trikrat zaporedoma je pla-menček neodločno vzplapolal in umrl v temi. Zaprla je vrata in vnovič poizkusila; to pot sta se užigalica in sveča sporazumeli.
Kakšna robata bitja so bili ti moški! Zanesla je svečo v kuhinjo, a preden je našla svečnik, se ji je vroči loj že ulil po prstih. "O!" se je splašila in hitro postavila svečo na kuhinjsko mizo, kjer je blagovila obstati. Sredi iskanja svečnika je za trenutek prenehala; obmrla je, naslonila lice v dlan in za-strmela v plamen sveče, ki se ji je zrcalil v očeh.
Kakšna je neki bila ta ženska, to navadno dekle, ki jo je bil Furze vzel za ženo? Ali je bila zala na pogled in prijetna za poljubljanje? Mary je domnevala, da je vsekako morala imeti neko moč do njega. Način, kako je govoril o njej, se ji je zdel ganljiv; a tu se je oglasilo sa-moljubje in ji zašepetalo, da mu je užaljena ničemumost narekovala besede; in Mary je rade volje prikimala. Plamen sveče se je rahlo zibal sem ter tja in odražal svoje gibanje v črnini njenih zenic. Ali je bila tista ženska temnih ali svetlih las, visoke ali majhne postave, molče-čna ali živahpa ? In Klinovec je bil po tem takem prekrstil na njeno ime — vsaj rekel je bil, da ga je? In še več: videti je bilo, da ju je družila popolna ljubezen.
Ta misel jo je zbodla; zlovo-Ijno je jela iskati svečnika, in ko ga je našla in z dvema odlom-Ijenima užigalicama pričvrstila svečo v podstavek, se je pogrez-nila v novo premišljevanje. Hodila je sem ter tja in si zlagla reči za večerjo na pladenj, a njeni osebni občutki so bili ves čas na vrhu. Torej natakarica, nemara celo rdečelična, mesnata, zajetna mlada ženska v belem predpasniku, ki so ji kodrasti, črni lasje silili izpod drzne oglav-niče! Take so moškim po godu!
V	zamišljenosti je nerodno prijela skodelico in podstavek, in skodelica ji je padla na tla in se ubila. "Vrag te nesi!" A kje je bila zdaj čutljivost? Pustila je razbito skodelico na tleh in vzela drugo s police. Vsebina njene notranje zavesti je bila ta-
kisto majhna kakor plamen sveče, dosti premajhna, da bi bilo v njej prostora za plemenitejše pretresljaje življenja, za nežnost in vdanost, za veliko junaštvo v majhnih rečeh, za pogum ženske, ki zre dozdevnemu enohčju v oči in ga premaguje. Enoličje je zli duh bledih, slabotno utripajočih src. Mary se je bila zapisala stvarnim rečem, strahopetni, čutni mehkužnosti, in stvarnost je vladal tudi njenim čuvstvom. Nič jasnovidnosti ni imela. V mislih si je predstavljale Furzeovo ženo kot žensko s telesom, a brez duše. Njena zavist do pokojnice je bila zgolj telesna; bila je ljubosumna na to, kar je mrtva žena čutila in zbujala v Furzeu. Nezmožna je bila, da bi povzdignila svoje razpoloženje do drugačnih predstav ali da bi zaslutila bogastvo Rozine ljubezni, njeno hrabro, preprosto iskrenost, njeno praktično nežnost, njeno nia-terinstvo in njeno moč. Uboga predmestna dušica! Tudi v njej je živelo veliko navdahnjen je, a vendar je bila še slepa zanj. Stala je, strmela v plapolajoče svečo in se mučila, zlovoljna, zagrenjena in polna nedoločne kljubovalnosti. Gospa Freamova
z Gričkega gradu--
5
Furze je bil pomolzel in popil čaj. Stal je pri zahodnem oknu dnevne sobe in si polnil pipo; odtod je imel razgled na konec poti in na leso Klinskega travnika.
Videl jo je, kako je prišla po stezi nizdol, vzdignila kavelj pri lesi, jo odprla, stopila na polje in zaprla leso za seboj. Po obrazu se ji je poznalo, da ve, kaj hoče; niti enkrat ni vrgla oči proti hiši.
Torej se je predrznila! V roki je držal gorečo užigalico, in plamen mu je prigorel do prstov. Izpustil je ogorek na opečnata tla, vzel drugo užigalico, jo prižgal, podržal plamen h glavci pipe in čvrsto potegnil. Dve jamici sta se mu pokazali na licih, in čelo je dobilo grozeč izraz.
Vzel je klobuk in stopil k vratom, a tam ga je zadržal drug občutek; obstal je, z roko na kljuki in z zobmi zagrizenimi v ustnik pipe. Torej se je bila predrznila; in prav ta drznost je bila žalitev zanj in zanjo, ki je ležala v grobu. Tako mu je šla stvar do živega, in to je bilo tudi vzrok njegove jeze. Da, in ne samo jeze! Puhla, vsiljiva, ničeva moričica! In če bi jo del resneje na rešeto, tedaj je bila mestna malopridnica, ki je premišljeno ubirala prepovedano pot in ga nalašč izzivala, ne da bi ji bilo mar, kako in s čim! Trobentic si je hotela natrgati? Ta je bila lepa! Med tistimi hrasti, ki bi bili morali pasti zaradi njenih muh, da ni bilo Roze! Nesramnost, oprta na denar! In ta gladki, nedoločni obraz, ta spak-Ijivost, te zale cunjice, te male, jalove roke, te oči, ki so se znale delati toli mehke in nedolžne!
Za hip ga jo pograbila jeza, ki se je nato zgostila v določen sklep. Ta nagib ga je znal prav do lese na koncu tisove seči, a tam se je obrzdal. Nenadno sočutje je zadrhtelo v njem, toda gnev je bil še toli močan, da se mu je moral šiloma upreti. Votla žalost mu je strmela iz oči. Vrnil se je, zavil v sadovnjak in krenil odtod čez Morsko njivo proti Bubovcu, tam pa tako globoko v gozd, da je bilo obzorje le še medlosinja proga, ki je ponekod mrlela izza zgručenih debel. Sedel je med dve stari kore» nini, so s hrbtom naslonil na drevo in ostal tako celi dve uri in
držal samega sebe za verigo, med tem ko mu je nekaj s kremplji mesariio po prsih. Dva drozga sta se oglašala v vrhovih dreves; mimo njunega petja je bila vse na okoli širna tihota.
Ko se je vrnil na kmetijo, je viselo na lesi ob koncu tisove seči nekaj rumenega. Stopil je pogledat in našel šopek trobentic, ki ga je bila položila na prečno latev in zataknila med dve pokončni. Stebelca cvetlic je bila povezala z zvitim trstikovim listom.
Dolgo časa je strmel v rumeno gručico. Kaj je pomenila? Spet kako vsiljivo porednost? Cutljivo priskutnost? Ne, njeno čuvstvo ne bo obrodilo sadu, naj ga še tako obeša na leso! Ali je bilo pa morda nesramno veU-kodušje, poudarjena premoč in znamenje predrznega odpuščanja?
Bog nebeški, kaj mu je imela odpustiti?
Vzel je cvetlice in jih vrgel v ribnjak.
XXVI 1
Če je bil Fream tiste dni nem, je bila njegova žena slepa. Iz-premenil se je bil v mnogih podrobnostih, in ona bi bila morala to opaziti, pa ni opazila, zakaj oči in misli ji niso bile obrnjene k njemu, in njen ubogi beli kažipot je štrlel kar naprej, in roka mu je leseno kazala pot do bogastva.
Ganljivo je bilo to, da je iz-kušal zbuditi njeno pozornost. Lahko bi bil hodil po hiši, lo-putal z vrati in kazal vsa znamenja skrbi in razdražljivosti moža, ki potrebuje svoje žene, toda njegova prošnja je bila bolj negativnega značaja. Legel je za .tri dni v posteljo, in poslali so v Weyfleetu po njegovega zdravnika. Toda grandovo obolenje je popolnoma zgrešilo svoj namen: zbuditi Maryjino pozornost. Njene misli so bile drugje; vneto se je dvizala s pripravami za dobrodelno veselico, ki naj bi bila junija meseca v Gričkem parku. Bila je predsednica zabavnega odseka — v odškodnino za porabo Freamovega zemljišča.
Celo denarni mogotci imajo časih težave z jetri in glavobolom, in če je bil na Maryjinem nebu kak resen oblak, je visel daleč na jugu od Weyfleeta. Zdravnik ji je rekel, da se je soprog izmučil z delom, kar se ji je zdelo nezmiselno. Možu, ki ima toliko denarja, se pač ni treba pretezati nad svojo moč!
Tako nekako je rekla tudi grandu. Med partijo tenisa in večerjo se je prišetala v njegovo sobo, sedla na stol pri oknu in z ravnodušno prijaznostjo za-kramljala.
"Doktor Harper pravi, da si preveč delal. Tega ti pač ni treba?"
Ležal je in jo gledal kakor bolan pes. Čudno steklene oči je imel.
"O, seveda, dušica. Nikar si ne beli glave zastran tega."
Mary si je očividno ni belila.
"Zakaj se večkrat ne poslužiš avtomobila in se rajši ne voziš v pisarno :--?"
"Da, to bi lahko storil."
Še zmerom je imel nemajhen strah pred njo, a zdaj je bila njegova plahost na vrhuncu. Ležal je in jo opazoval in mislil, kakšna dražestna stvarca je s svojo mehko belo kožo in svojimi temnimi lasmi. Koprnel je, da bi ji mogel povedati resnico, pa se ni upal. Bil je nem, kar smešno nem, ali pa podoben človeku, ki so ga z vrvmi privezali na posteljo. In vendar mu ni bilo treba drugega kakor za jecljati nekaj besed.
"Zakaj ne greš za kak teden dni ribarit. Val?"
Predlog je bil samo površen.
"Res bi lahko šel."
"Voz vzemi."
Zamežal je bil, a Mary ni opazila njegovih priprtih oči. Kakšno obleko bi dela nase? Rume-
no šifonasto? Ta bar-vat Kakor pozni svit tistega aprilskega večera ali pa kakor trobentice v Klinovcu!
"Zdi se mi, da imaš mnogo opravkov, dragica," je rekel, še vedno z zaprtimi očmi.
"Oh — seveda. Veselica — "
"Si ne bi mogla utrgati tedna dni?"
"Bojim se, da ne. Val. Po trikrat na teden imamo odsekovo sejo--"
Čisto tiho je ležal, negibno kakor mrlič. Zdaj je nedoločno razumel, zakaj ji ni mogel povedati. Kakor hrom je bil od strahu in nezmožen govoriti, a če bi bila le s prstom mignila in mu rekla vsaj eno dobro besedico, bi se bilo nekaj v njem sprostilo pa bi bil lahko izpregovoril. Vedel je, da bi ji moral povedati, ali v to je bilo treba nekakšnega čuvstvenega uvoda, in razkazovanje čuvstev ni bilo v navadi med njima. Pri duši mu je bilo kakor mrtvemu; on^ mu je pa mirno pregrnila obraz z mrliškim prtom in se odpravila na večerjo, kamor je bila povabljena.
"Kak bedak sem," je pomislil, "kak čuden, nem bedak! In Mary je prav tako neverjetno slepa, kakor sem jaz neverjetno nem. To je zato, ker ji ni nič do mene --"
Od tistega trenutka je opustil vsak napor, da bi ji povedal. Še želja, da bi ji povedal, je morda ugasnila v njem. Ako strmoglavi v prepad — nu, ona bo obvisela na skalnem robu, strašno pretresena, gotovo da, in preplašena in nekoliko zmedena, čuvstveno in telesno pa nepoškodovana, čeprav oropana svojega razkošja. Stradati ji nikakor ne bo treba. Ostala bo cela ženska, mlada, zala, vredna moških želja, brez otrok, s hišico in sto ali dve sto funti na leto, ne glede na njen osebni imetek. Imela bo več kakor takrat, ko jo je vzel za ženo.
In tako je že drugi dan vstal, odposlal tri ali štiri' brzojavke, si dal pripraviti nekaj prtljage in naročil šoferju, kar je bilo ti-eba. Mary se je poslovila od njega na stopnicah pod stebre-
nikom, kjer sta se ji ob znožju varno širila vrt in zeleni park.
"Dobro se zabavaj, Val."
"Kakopak," je dejal.
Odpeljal se je kakor voščena lutka v gledališki sočiji.
Vendar, če Fream ni imel jezika in njegova žena ne oči, je' imel svet okoli njiju obojega v obilju. Neodgovorni pametniki in pametni neodgovorneži so ga v vlaku in doma na vrtovih vlekli skozi zobe. Le kaj je mislil Fream, da se je združil z Gai-terjeni- čudne govorice so hodile po deželi o imenu in slove-terjem ? Čudne govorice so ho-vorice so vpletali tudi Freama. Ali sta bila leva ali šakala? Ali je bil morda eden izmed njiju lev, drugi pa šakal? Da, nekdo jc poznal knjigovodja pri Frea-movem opravniku — in ta knjigovodja je bil namignil--
Tako? Potem je bil tisti človek baraba brez časti, bedak, ki mu je silila ničemumost v glavo, blebetavo hlapce najslabše sorte. Navaden cucek, ki mu je bilo treba pokazati vrata. Saj je bilo podoba, da sta imela Fream in njegova žena na prebitek gotovine. Weyfleetski bolnišnici je bil še nedavno tega poslal ček za pet sto funtov. Bluff? Nemara da! Finančno rdečilo za blede
obraze. Nekaj je s tem čudnim človekom le moralo biti narobe. Bolan je bil videti, še bolj mrliški kakor navadno. Zdaj si ga malokdaj videl v vlaku; z avtomobilom se je vozil v pisarno.
Leslie je resno izpregovoril s Klaro.
"Zastran Maryje misliš?"
"Upam, da ji je kaj prepisal?"
"Mislim, da ne."
(Dalje rrmodnjiO
NAPRODAJ
NAPRODAJ
Izvrstna prilika za dvojico. Proda se popravljalnico čevljev z vso opremo. 2 sobi za stanovanje. Vpraša se na 3722 Superior Ave. ali pokličite Akron—UNiversity 4-0220. Prodajalec se bo nahajal na prostorih vsaki dan prihodnji teden od 2. do 8. zvečer.
OGLEJTE SI TA DOBER NAKUP
Radi odhoda lastnika v Arizono, se mora prodati dobro posestvo na E. 55 St. blizu St. Clair Ave. Ima tri stanovanja po štiri sobe vsako, in trgovski prostor, zelo primeren za mesnico ali prodajalno mehkih pijač in pive.
Naprodaj imamo tri gostilne z D-5 licencami, s stanovanji poleg. Za podrobnosti pokličite ali se obrnite na
A. JELARČie Vil: 3-2239
Realtor
CRUXTOIV PIANO MOVIl^G . 6514 ST. CLAIR AVENUE — ENdieott 1-7777
Naša posebnost je selitev klavirjev, premikanje in spravljanje klavirjev.
Zadovoljivo delo po zmernih cenah.
VABILO NA
SILVERSTROVANJE!
HRIBAR S CAFE
MR. IN MRS. FRANK HRIBAR IN SIN
16701 WATERLOO RD.
Za Silvestrovo, 31. decembra bomo imeli fine pohane in pečene pižke in druge dobrote.
DOBRA GODBA ZA PLES.	^
Za lep večer v veseli družbi, pridite k nam.
zavarovalnino:
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite:
rVanhoe 1-9382
Oglašajte v Enakopravnosti
REVMATIZS^ ARTRITIS
hrbtobol in boleče mišičevje vam olajša
Dr. A. J. Sylvester, D.M.M.
v SLOV. DEL. DOMU, 15335 Waterloo Rd., IV 1-5555 na domu: Hlllcrest 2-1837 Urad odprl; v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. d6 9. zvečer v soboto od 2.30 do S. pop. Obiščemo bolnike na domu in masiramo.
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokliči!#

VAS MUČI GLAVOBOL?
Nabavite si najboljše tablete prof glavobolu v naši lekarni.
Cena 50c.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo'Rd.—KE 1-0034
Chicago, 111.
REAL ESTATE FOR SALE
7 ROOM HOME, 3 bedrooms, IV2 baths, large khotty pine TV room, gas heat, IV2 car garage, large lot, sale includes carpeting Dishwasher and Bendix washer. Good transportation. 3 blocks to Cumberland North-Western Station. Price $19,000.
VAnderbilt 4-5663
6 ROOM BRICK HOME, 4 years old. Full basement. Oil automatic heat. Garage. Lot 58x131. Landscaped.
Elmhurst 6465-R
5 ROOM FRAME BUILDING _
Furnished complete. All modern appliances. 2 car garage. Good location. $9,500. 35th & Lowe.
YArds 7-3949
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 2 children, desperately need 4-5 room unfurnished apartment. Any good location North. Moderate rental.
IRving 8-0988 or IRving 8-3149
BUSINESS OPPORTUNITY
Brookfield — Excellent LIQUOR STORE in West Suburb. Strictly package. Established 15 years. For sale by owner. Phone today for appointment to see.
Brookfield 8370
Good Opportunity to buy BARBER SHOP — 2 barbers working steady. Well established business. Selling due to' other interests. Best offer. See to appreciate.
6 E. Ontario, DElaware 7-9415
FEMALE HELP WANTED
Beautifully new remodeled 235 Bed Hospital has critical need for
REGISTERED NURSES
and responsible NURSES AIDES
20 to 35 Must have at least 6 months previous hospital experience Also
DIETICIAN
Assisting in Special Diet Work Our Wages are Top Unusual cooperative and congenial working conditions
SILVER CROSS
HOSPITAL Joliet Illinois
RUFEN SIE Clinton Smith — Phone 6-6103
YOU
can be the woman of th« year
PWAM rot NUMINO-
A# «Ml MMrfad prohWeii fw
ihi« MwHowl I

M Mm MrMtar NhM •t yMT IomI kMfiltal ar
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-317^_
SEASON'S GREETINGS
NATIONAL SAW SERVICE & SUPPLY CO.
Benno F. Luebbing ^ Extends Season's Greetings Anticipates Your 1953 Busi" 816 - 20 N. WELLS DElaware 7-1255
SEASON'S GREETINGS TO from
INGRATTA'S GRILL
Famous for Steaks - Chicken - Chop? World's Best Spaghetti Served 4 p. m. - 1:30 a Come on over — Eat your Drink and be merry . gg(! 9701 S. AVENUE L - REge«M>'
International Sausage Co.
extends Season's Greetings
anticipates your 1953 2512 SO. WESTERN Virginia 7-7170
M. Zablocka
Carries All Makes.of Typewriters for Rental
and solicits your patronage
1953	,
Season's Greetings - M. Zab'"^
3322 SO. HALSTED
CLiffside 4-7160
Eddie's Round To Restaurant
Fine Foods Welcomes Ail Extends Season's Greetii^S^ Your Host and HosteS' Mr. & Mrs. Kajaeger 5721 N. CLARK SUnnyside 4-9122 .
SEASON'S
GREETING 5
FROM
THE
ALGONQUIN TOO'' & DIE CO.
4908 W. FLOURNO' EStebrook 8-7756