r
9
5>^erikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
T88
ZKl
ŠTEVILKA 13.
JOLIET, ILLINOIS, 13. JANUARJA 1914.
LETNIK XXIII
iTRASNE RAZMERE V STRAJKOVISCU.
p'jani miličarji z orožjem v rokah rogovilijo po ulicah in "vzdržujejo red".
RUDNIKI KOT SMRTNE PASTI.
Moyer zapustil Michigan in se podal na posvetovanje v Washington.
II m" ' Mich" 9" ->an' — Charles ■ M°yer, predsednik zapadne rudarje zveze (Western Federation of Miners), je danes izjavil, da misli o-ai v štrajkovnem okrožju bakrenih rudnikov, dokler se mu poljubi. To Pa ne izključuje, da se utegne obrniti Washington in zglasiti pri "American Federation of Labor' radi more-jev16^ Spl°šne&a štrajka vseh rudar-
duG' Moyer je govoril na velikem sho-je napolnil največjo dvorano v ancocku do zadnjega prostora. Shod "nel povsem socialistično zunanjost.
•	govorniki so se nahajali, predno c Prišel Moyer na oder, Seymour
■ e...man °d preiskovalnega odseka so-cialiske stranke, J. W. Lord iz Peo-1Je »n mnogi drugi, ki prisegajo v p 0 Politično vernost.
•	. zdravniškem nasvetu, kakor je ,2, 1 je govoril predsednik zveze
estern Federation of Miners" sa-m°Pet. minut.
• rnil sem se," je rekel, "ker sem . Pravico do tega. Po zakonih dr-2ave^michiganske ;„ p0 določilih usta-Ve.5uženi'h Držav smem zahtevati zaščito. Tisti, ki so odgovorni za to, sem moral dne 26. decembra zapu-11 straikovno okrožje, so prekršili zakone države in Unije s tem, da so zeh zakon v svojo roko in izvršili zločin, ki se morajo zanj kaznovati, če sploh še pravica. Strel, kateri me Janil v hrbet, ni bil oddan samo na Syena, nego na vsakega posamnega jtrajkarja. Krogla je zadela pre 1-' sem organizirani delavski sloj."
toval v državno glavno mesto, ne da bi neposredno poizkusil poravnati sporna vprašanja. Z izjavo, da se ne bode poslužil svoje izvrševalne oblasti, dokler deluje zakoniti stroj državni, Je samo povečal splošno zanimanje za preiskavo po veliki poroti. V zvezi s tem so pravni zastopniki unije namignili, da so vsled navzočnosti državnega generalnega pravdnika v zborovalnici velike porote postale njene razprave neveljavne.
Houghton, Mich, 10. jan. — Charles H. Moyer, predsednik zveze W. F. ■of M., je nocoj spet zapustil bakreno strajkovišče. To pot je odpotoval prostovoljno, naznanivši, da gre skozi Chicago v Washington k zborovanju izvrsevalnega odbora ameriške delav-
ske zveze (American Federation of Labor). Vodstvo štrajka je začasno prevzel R. S. MacKennis iz Denvera, član izvrsevalnega odbora zapadne rudarske zveze. Charleis Tanner, ki je bil izgnan z Moyerjem in se je vrnil ž njim, je ostal tukaj.
Ogromni dobički.
Washington, D. C, 10. jan. — Poročilo o preiskavi rudarskega štrajka v michiganskem bakrenem okrožju, katero je objavil department za delo tukaj danes, izjavlja, da so se stavkokazi uvažali v bakreni okraj pod praznimi obljubami; da so bili nekateri tirani v rudnike s pištolami; da so bili štraj-karji ranjeni s strelnim orožjem v rokah oboroženih stražnikov, a da se ni našlo nobenega dokaza, da bi bili u-radniki ranjeni po štrajkarjih.
V poročilu se navaja, da je Calumet-Hecla Company, prj kateri je zaposlenih nad 50 odstotkov rudarjev v bakrenem okrožju, "imela skrajno velike dobičke".
Z glavnico $2,500,000, od katerih je bilo vplačanih $1,200,000, je izza leta 1871. omenjena družba plačala $121,-000,000 v dividendah in naložila $75,-000,000 v svoji lastnini. Mezde plačuje za 10 do llurni delavnik od $2.89 do $3.62, s povprečno mezdo $3.28, do-čim je povprečna dnina drugih družb $2.74.
Strašne razmere.
Washington, D. C ,11. jan. — Sen-začne točke v poročilu preiskovalca W. B. Palmerja od departmenta za delo o rudarskem štrajku v michiganskem bakrenem okrožju bodo tvorile podlago novemu pozivu za preiskavo po kongresu.
Med dognanimi dejstvi so sledeča:
Mnogi michiganski miličarji so se upijanjevali in so smeli pijani hoditi po ulicah oboroženi.
Mnoga nasilja, od kojih so bila nekatera usodepolna, so izzvali oboroženi pomožni šerifi, katere so uvozile rudniške družbe.
Mnogi rudniki so popolnoma brez primernih naprav za varno'st in zdravstveno službo ter brez pitne vode za zaposlenee.
..... •-ici, ki šo m •-•.••—••HI' liše na
zemiji n'a5eti od c al an «.• t S htec.a-družbe, se smejo razlastiti, če se odslovijo ali če sicer izstopijo iz službe podjetja.
Moški, zaposleni v rudnikih kot "trammer j i" ali vlačivci, opravljajo živinsko delo in pod težo kmalu omagajo in se izmučijo.
Izvidi se predlože kongresu.
Uradniki zveze "American Federation of Labor" se pripravljajo, da predlože podatke preiskovalca Palmerja poslanski zbornici in senatu ta teden. Obvestili ju bodo tudi o izjavi rudniških družb, da ne trpe nobenega unijca v svoji službi.
Delavski voditelji pričakujejo preiskave po kongresu, saj živimo v veku,
BEGUNCI NA AMERIŠKEM OZEMLJU
Taneo nenraven ples.
2500 mehikanskih vladnih vojakov in 1500 civilistov ubegnilo iz Ojinage.
GEN. VILLA ZAVZEL 0JINAG0
Pariz, 9. jan. — V pastirskem listu, ki se ima jutri prečitati v cerkvah, prepoveduje kardinal Leon Adolphe Amette, pariški nadškof, plesati tango kot greh, ki zahteva spoved in pokoro.
"UDsojamo," pravi cerkveni knez, "iz inozemstva pod imenom tango u-vedeni ples, ki je po svojem bistvu nedostojen in žali nravni čut, in katerega se kristjani z dobro vestjo ne smejo udeleževati.
"Zato je dolžnost spovedancev, da to
Severni oddelek zavezne armade izgu- preudarijo."
bil zadnje opirališče.	Abbe Gouget, ki je z naškofom v --- ozki zveži, je izjavil, da je cerkveni
Presidio, Tex, 10. jan. — Vstaški knez izprva upa1' da gre samo za mi" general Villa je bombardiral danes po-, m°gred^o modno muho. Sedaj pa poludne mesto Ojinago neprestano, | da Je ?rl$bran tormalno nastopiti zo-dokler ni streljanje zaveznih čet utih- per tang°-nilo, in ob 10. uri se je posadka umak-
nila. General Villa je potem zasedel mesto z vsemi svojimi četami in devetimi generali.
Mnogi zavezni vojaki so ubegnili in (
Tango.
Ta plesna novost — pravzaprav norost — je jako nečastnega izvora. Argentinski poslanik v Parizu don Enrico Laretto je najhujši zaničevalec te
poizkušali doseči ozemlje Združenih ga izvoznega blaga iz argentinske de-Držav; mejne straže so ojačene.	j žele in pove vsakemu, kdor ga o tem
Presidio, Tex, 11. jan. — Vsled iz- j vpraša, na ves glas, da plešejo ta ples praznitve Ojinage in zasedbe mesta | v Argentiniji edino le najbolj zavrženi po vstaših se nahaja nocoj kakih 2500 izvržki mestnega prebivalstva v naj-mehikanskih vladnih vojakov, med nji- umazanejših beznicah. Da bi se ta
ml se'st generalov, in 1500 civilistov na ameriških .tleh pod zaščito tukaj nastanjenih ameriških čet.
General Villa, zmagoviti osvojitelj Ojinage, je brzojavil danes na generala Carranzo, priznanega voditelja konstitucionalistov, na kratko: "Dokazal sem, da sem bil zmožen, zavzeti Ojinago."
Vera Cruz, 11. jan. — Ameriški o-pravilnik Nelson O'Shaugnessy, ki se je zadnje dni tukaj posvetoval z John Lindom, osebnim zastopnikom predsednika Wilson a v Mehiki, in s podad-miralom Fletcherjem, je danes spet odpotoval v Mehiko.
California se ponaša z največjim vodovodom na svetu.
I v pr"ir',^rnia' (,ržav« mnogih različij ali nasprotkov in država velikih stvari ■°°0000 "na scdai največji vodovod na svetu. Ta vodovod, ki je stal $26,-I ,v»da ' ,nia voditi vsak dan 238,000,000 galonov vode z gorovja Sierra Ne-I, I'ernj', ° Velike puščave Mojave pod gričevjem Sierra Madre in tako v San I ni dal], • do,ino- Petindvajset milj severozapadno od Los Angelesa, v skup-I razdeli' 235	Iz tamošnjih vodnih shramb je napeljana voda v mestna
Misel al,ži» PO šest čevljev debeli jekleni cevi, katera je naslikana tukaj. * '0dov0(|V?iOVodu i« bila sprožena leta 1905, in leta 1908. je pričelo graditi I	u 3,000 moških, ki so delali v podnevnih in ponočnih oddelkih.

ko se delavcem pripoznava toliko pravice do organizacije, kakor je imajo njihovi delodavci.
Poročilo preiskovalca Palmerja obsega več nego 300 črkopisnih strani. Iz poročila je razvidno, da se rudarji v michiganskem okrožju bakr nih rudnikov izk oriščajo i sKrajnasti. tako da se Tali k o govori o vnčeoVpijdčFIčrf-vici, ki se godi tem rudarjem, borečim se za svojo pravico do obstanka.
Rudniška nesreča.
Moundsville, W. Va, 9. jan. — V rudniku zvanem "First Street Mine", ki ga lastuje Mound Coal Company, se je pripetila davi pogubonosna eksplozija. Šest delavcev je zadobilo hude opekline; prepeljani so bili v bližnjo glendalsko bolnišnico. Skoro vse prebivavstvo se je zbralo pred vhodom v rudnik, ko je doznalo o nesreči.
Druga rudniška nesreča.
Bingham, Ala, 10. jan. — Dvanajst delavcev, pet belokožcev in sedem črncev, je bilo danes usmrčenih vsled eksplozije v Rock Castle-rudniku Doris Creek Coal-družbe, 35 milj južno od Birminghama, v okraju Tuscaloosa.
Nahajalo se je za časa eksplozije nad 200 mož v rudniku, a posrečilo'se je vsem uteči, razun dvanajstim usmr-čencem.
Izdaten zakon.
Madison, Wis, 9. jan. — Med dvema letoma, odkar je v veljavi v Wis-consinu odškodninski zakon za delavce, so plačali delodavci na ranjence in njihove sorodnike vsoto $396,354,73. Tako je naznanila davi državna obrt-nijska komisija, ko je pravkar sestavila svojo tozadevno statistiko. Stroški za zdravnike in lekarnike, ki dose-zajo nekako polovico one svote, niso sovšteti, vendar jih morajo, in sicer po istem, zakonu, poravnavati tudi delodavci. Skupaj je bilo urejenih 6,-894 terjatev.
Nov trust?
New York, 8. jan. — Posestniki to-piinih peči in plavžev, zastopajoči skoro vso obrt jeklenih klad v deželi, so se zbrali danes tukaj k seji in so ustanovili "American Pig Iron Association". Članstvo združbe predstavlja glavnico okoli dvesto milijonov dolarjev. Njihove topilne peči so zmožne proizvajati na leto 13,639,000 tonov kladnega železa.
ples plesa) v kakem lokalu, kamor zahajajo. pošteni ljudje — o tem niti govora biti ne more. Pravi Argentinec bi svoji ženi raje zabodel nož sredi srca, nego bi jo pustil plesati ta grdi, nemoralni ples. Argentinski narodni plesi so plemeniti, dostojanstveni, kjer se plesalci' komaj s konci prstov dotikajo drug drugega. Tango je pa iz-rodek najnižjih ljudskih strasti po mestih in se drži skrit le po najgrših javnih brlogih. Seveda so v Evropi in Ameriki ostudne kretnje in gibe tega plesa omilili z eleganco, toda tango ostane tango. Edino, kar človeka pri tej tangovski norosti, ki je sedaj obsedla Evropo in Ameriko tolaži, je to, da bcf tu i i tango ljudem v kratkem postal dc' počasen in prebedast ter ga bodo za\ sli, kakor so že marsikako drugo jc< ino norost.
Berlin, '
Strašni umorstvi.
jan. — Dve strašni umor-
Dopis iz Clevelanda o tatvini rokopisov
pesnika Rev. Smrekarja.
Cleveland, O, 9. jan. 1914. — Slavno uredništvo A. S.! Prosim Vas, objavite sledeče:
Resnici na ljubo povejte javnosti, kje so spisi Rev. A. Smrekarja! Krivica je tako velika, da se ne da več trpeti, hinavstvo je brezmejno, s katerim se zavija in javnost je vsa zmedena zaradi tega. Ali sedaj je vse jasno, kje so in kdo jih je popokal.
Človeče, ki je prišel v Cleveland kot prijatelj Rev. Andr. Smrekarja, ki je prišel, da se udeleži sprevoda, ki se je ob krsti Rev. A. Smrekarja stresal kot poln žalosti, je pobral spise Rev. A. Smrekarja.
Med tem ko je bila v cerkvi služba božja in ko ni bilo žive duše v župni-šču, se je drznil Mat. Pogorele storiti tako nesramno delo. Zasačila ga je ženska, ko se je vrnila iz cerkve, da napravi red v župnišču. Ko ga je vprašala, kaj išče, je odgovoril, da išče pesmi pokojnega Rev. Smrekarja in da je en zavitek že dobil in išče še druzega!!!
Torej to je tisti Pogorele, ki pošilja pesmi po "Vestniku" in ki z drugimi ljudmi vred poprašuje, kje so spisi Rev. A. Smrekarja.
Kaj pa naj javnotet o tem misli? Ali more biti kaj bolj grdega kot je tako hudobno in nesramno dejanje? Ali ni to dosti velika krivica in hudobija?!
Pogorele, ali je to mogoče, da se ponižate tako nizko?! Sramota za Vas!
Sedaj mi je jasno, da ste v resnici taka ničla kot ste se pokazali na zborovanju J. S. K. Jednote v Pittsburghu kot en spakedran mešetar, in ko ste mene, ko sem se poganjal za pravice, imenovali "zmaj iz Clevelanda".
Torej (sedaj odpri svoja usta in povej, kako boš poravnal to krivico, storjeno narodu in častiti slov. duhovščini, in krivico, storjeno ubogi sestri pokojnega gospoda, katero še do danes vlečeš za nos s tvojimi dopisnicami? Tvoja dela pričajo zoper tebe in to, kar si storil, se ne da verjeti, in vendar je relsnica!!
Kako boš ti povrnil krivico, storjeno ubogi sirotni sestri pokojnega Rev. Smrekarja?! Peklensko srce tvoje in hinavsko, ker si ji zrl v obraz tresoči se ženici, pa si vendar po svoji zvijači storil tako hudobno delo in sedaj po-prašuješ njo in druge: kje iso spisi?! Sodi se sam, kajti mi se zgražamo nad teboj, in da nisi tako zvito hitro odnesel pete, bi bil sedel v temnici v Cleve-landu, katero pošteno zasluži tlako človeče.
Ljudstvo naj sodi samo iz dopisov "Vestnika" in Pogorelca in iz tega dopisa. Jaz sem vesel, da se je vse izkazalo in štejem si v dolžnost, naznaniti javnosti, ker sem bil pogrebnik Rev. A. Smrekarja in si štejem v dolžnost, dognati resnico in rešiti vprašanje, katero stavi Mat. Pogorele, če.je li on ukradel spise?
Anton Grdina.
Drobtinice.
'stvi, ki <« zahtevali 11 človeških živ-• i viri ;pripetili v Soldavi na vzhodnem 1'ruskem in v Hamburgu, sta se doznali danes..
V	Soldavi so našli neko celo družino obstoječo iz soproga, soproge in 5 o-irok, s prerezanimi grli v njenem stanovanju. Domači pes, ki mu je bila glava prerezana do vrtelja, je ležal poleg trupel. Pravijo, da .ie denarna stiska tirala soproga in očeta do obupa in da je v obupnosti izvršil grozno dejanje.
V	Hamburgu je neki policist davi po hudem prepiru usmrtil svoje tri hčere in potem samega sebe.
K položaju na Balkanu.
London, 1. jan. — Nakup brazilske dreadnoughtke "Rio de Janeiro" po turški vladi je vzbudil mučno pozornost ne le na Grškem, (marveč tudi v Evropi na merodajnih mestih. Denar, ki je omogočil nakup, je bil vzet iz tistega posojila v Parizu, katero je bilo namenjeno izrečno v svrho plačanja zaostalih službenin. Da se prepreči sličen dogodek, zahtevajo nekateri diplomati, da Francija in Anglija svoj denarni trg zapreta turški vladi. Pravijo, da je Grška hotela kupiti omenjeno bojno ladjo, pa ni mogla dobiti posojila-
Lakota vsled vojne.
London, 31. dec. — Kacih 30,000 o-seb, večinoma žensk in otrok, v Albaniji je nap\ol mrtvih vsled lakote in mraza, kakor poroča W. Howard iz New Y.orka, ki se je pravkar vrnil s potovanja po Albaniji.
Več ne po sto vasi so razdejali Srbi, ki so zasedli del ozemlja, 12,000 hiš upepelili in 4000 mož poklali. Nad sto-tisoč prebivavcev je baje brez strehe.
Štrajk v Južni Afriki.
Cape Town, Južna Afrika, 9. jan.__
Železniška služba v Transvaalu in v svobodni državi Oranje je bila danes zelo prizadeta vsled štrajka železniških uslužbencev. Promet južno do Klerfcs-docrpa, kacih 120 milj od Johannes-burga, je ustavljen.
Na vseh postajah je nameščena policija, da v kali zatre morebitne izgrede. Bati se je, da hujskajoči govori delavskih voditeljev zapeljejo štrajkar-jc k nasilnostim.
Težavna rešitev.
Tz New Havena poročajo: Kopat se je šel v jez West River reke 161etni John Vovolik. Ker je istočasno voda ravno naraščala, ga je zaneslo k veliki leseni zatvorniei, kjer se je boril s smrtjo celih 5 ur. Hotel se je pač rešiti iz tega nevarnega položaja, da bi splaval dalje do obrežja; a po nesreči mu je obtičala ena noga pod veliko zatvornico; vedno bolj in bolj se ie jel že potapljati vsled naraščajočega valovja. Na njegove obupne klice se je zbrala v bližini kmalu velika množica ljudstva, broječa do malega 3000 oseb; skušali so ga rešiti iz smrtne pasti, a vse zaman. Poklicali so že tudi duhovnika, da je podelil pomilovanja vrednemu dečku svete zakramente za umirajoče; pri tem prizoru se je vse navzoče ljudstvo glasno jokalo. Ker je segala voda dečku že čez glavo, so mu spustili dolgo gumijasto cev, da je zamogel še dihati v tem opasnem položaju. Še-le proti polnoči se je posrečilo ognjegascem in policiji, dvigniti leseno zatvornico in so s tem že do cela nezavestnega dečka rešili gotove smrti.
Karol XII. in Riga. Nekoč je Karol ogledoval slike v sobi očetovi. Na jedili sliki je bilo videti ogrsko mesto, ki so ga bili vzeli Turki cdsarju, na drugi pa mesto Riga, ki je bilo tačas v rokah Švedov. Pod sliko ogrskega mesta je bil citiran Jobov izrek: "Bog ■"š SS. iS daj; I'0? mi ga je vzel, blagoslovljeno bodi njegovo litier Ko .ie deček čital te besede, je hitro prijel za svinčnik in zapisal pod sliko Rige: "Bog nam jo je dal, a vrag nam je ne bode vzel". — Toda vrag je res ni
vzel, a namesto njega so prišli Rwsi. *
Godba in telovadba Karolova. Pri
obleganju mesta Kodanja (1700) je videl Karol prvič puške nabite s krog-ljami. Vprašal je generalmajorja Stuarta, kaj pomeni tisto tenko žvižganje okoli ušes. "To je žvižganje krogelj, s katerimi streljajo na nas."— "Dobro," pravi kralj, "to bo odslej moja godba." — V bitki pri Narvi (1700) so mu ustrelili konja; hitro skoči na drugega in pravi: "Rusi me bodo še prisilili, da ne bom zanemaril vsakdanje telovadbe."
*
Peter Veliki v Narvi. Ko se je car
polastil Narve, so vojaki plenili, ropali in morili; vsaka prepoved je bila zastonj, nobeno povelje ni nič izdalo in Peter je moral napeti druge strune: nepokorne vojake je dal takoj usmrtiti in marsikoga je sodil sam s svojim mečem. Sklical je nato svetovalstvo Narve v melstno hišo, položil krvavi meč na mizo in rekel: "Ta meč ni rdeč od krvi vaših someščanov, krvav je od krvi Rusov, ki sem jo prelil, hoteč rešiti Vam življenje."
*
Slavnega švicarskega kirurga Cezarja Rouk iz Lausanne so poklicali na težko operacijo v Pariz. Ko stopi v predsobo bolnikovo, ga potrka doniači zdravnik na ramo in mu zaupno reče: "Vsakemu pol" — češ, veliko računaj in daj meni polovico,—Doniači zdravniki v bogatih obiteljih imajo letno plačo in zahteva po polovici honorarja je seveda nesramnost. — Nemalo se začudijo bolnikovi gorodniki, ko jim po 'srečno dovršeni operaciji poda Roux račun:'Potni troški in za delo 10 frankov. Vsi veseli mu plačajo brezprimerno nizko svotp; v predsobi da Roux svojemu tovarišu pet frankov in reče: "Vsakemu pol."
Vambery v orientu. Več nego trideset let je prebil ta znameniti poto-valec v orientu v svrho jezikovnih študij, večinoma preoblečen kot berač. Marsikaj zanimivega ve povedati iz svojih spominov. Potoval je nekoč s karavano po stepah Kirgizov; poginili Iso jim bili velblodi, morali so imeti druge, obrnila sta se z vodnikom karavane do kirgiškega glavarja, preskrbel jima je novih živali. A nista imela dosti denarja, napisala sta dolžno^ pismo in Vambery ga da glavarju. "Cemu mi bo," odvrne ta, "daj ga raje vodniku, da se bo spomnil na svoj dolg."
Nekoč je videl Vambery berača, ki je prišel iz Bejruta v Bagdad in tri dni iskal po mestu človeka, kateremu je imel izročiti 25 zlatov, izročenih mu v Bejrutu. Ne vem, če bi bil pri nas
kak berač tako pošten. In kje je Bejrut, kje Bagdad!
Najlepši pa je ta doživljaj, pripovedoval mu ga je neki berač. Pride k najrevnejšemu Kirgizu in pravi: "Hočem biti Tvoj gost!" Gostoljubnost je največja čednost nomadov in vsa rodbina se razveseli gosta, tudi če je berač. A s čim postreči, ničesar ni v rn>,trj?as.ejti šotoru, ne živil ne denarja. Nazadnje se gospodar ojunači in pravi beraču: Daj mi dve kroni. — Dal mu jih je, šest je vseh imel, gospodar je to videl. — Dobro so se imeli, za dve kroni so si kupili jagnje in druzega; gosta so morali pogostiti. Drugo jutro se berač odpravi na pot. Ni še daleč od šotora, kar pride Kirgiz za njim z nabito puško in zahteva denar; berač mu pomoli še ostale štiri krone. A Kirgiz vzame samo dve ter mu jih da zopet nazaj, rekoč: "Dolžan sem Ti od včeraj dve kroni, tu jih imaš. Ali morebiti misliš, da ti bom ostal kaj dolžan?"
Dr. Ignacij Žitnik umrl.
Ljubljanski "Slovenec" z dne 29. dec. prinaša na prvi strani žaloistno vest, da je v sanatoriju "Leoninum" dne 28. dec. zatisnil oči dr. Ignacij Žitnik, eden najpridnejših, najboljših in najznačilnejših slovenskih publicistov, politikov in kulturnih delavcev.
Dr. Žitnik je bil rojen 24. novembra 1857 1. v Zagradcu na Dolenjskem. Po gimnazijskih študijah je stopil v ljubljansko bogoslovnico; v duhovnika je bil posvečen 7. julija 1883. Služboval je nato kot kaplan od leta 1883—1886.
v Sent Jerneju, potem od jeseni leta 1886 do marca 1887 v Dobrničah na Dolenjskem in bil leta 1887 imenovan za stolnega vikarja v Ljubljani, kjer je ostal do leta 1892.
L. 1892' je šel v»Rim študirat v Amnio filozofijo. Študiral, je dve leti, napravil doktorat in se vrnil nazaj v Ljubljano. V Ljubljani je1)il nato imenovan v kaznilnici na Gradu za kurata, kjer je ostal do potresa leta 1895. Ko se je to leto kaznilnica na Gradu opustila, je izstopil iz službene obveze tudi dr. Žitnik in se posvetil od tega časa popolnoma političnemu delovanju.
L. 1907. je postal častni kanonik (monsignor), leta 1910 pa stolni kanonik in konzistorialni svetnik.
Dr. Žitnik je bil bolan \eliko časa, Že pred 25 leti je začel bolehati na želodčni bolezni, ki se je zadnja leta razvila v želodčnega raka in ga v lepi moški dobi, starega 56 let pahnila v zgodnji grob.
Pokojnik je ena najpopularnejših političnih osebnosti v naši domovini.
Italija na svetovni razstavi.
Rim, 1. jan. — Dasi še ni izdan tozadevni uradni razglas, vendar se je danes doznalo, da se je italijanska vlada odločila, pod gotovimi pogoji udeležiti se panamo-pacifiške svetovne razstave v San Franciscu.
Italijanski vnanji urad je naprosil razstavnega komisarja za Italijo, Ira Nelson Morrisa iz Chicage, da sestavi spomenico o vrednosti, ki se jo pripisuje morebitni italijanski udeležbi, in o morebitnih koristih, ki bi jo imela Italija od razstave.
Amerlkanski Slovenec
Uitanovlje« 1. 1891.
Prvi, največji in edini »lovenski-katoližki list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. t Ustnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Urednik...........Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol let..$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta..........$1.50
Za Evropo za četrt leta.........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne poiiljatv« naj »c
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinoi«.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopis« in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa te n« oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
novali od enega do treh mesecev. In kako je v Jolietu? Ne vemo natanko, in zato bi želeli, da nam kak prijatelj Am. SI., ki položaj pozna iz lastne izkušnje, kaj podrobnejšega sporoči o tem.
—	Zglasili so se danes v tiskarni Am. SI. gg. Luka Dier in Andrej Ma-ren iz Mount Oliva, 111., ter Anton Varšek iz Buchlera, 111., ki so prišli v Joliet po društvenih opravkih.
—	Policistom in ognjegascem joliet-skim so spet dovoljene brezplačne vožnje v cestnoželezniških karah, ali samo začasno, dokler se o tem ne ukrene kaj končno veljavnega.
—G. F. Bambich, trgovec z urami in zlatnino, naznanja, da ga je obiskala gospa Štorkla in mu pustila krepkega sinčka, ravno pred Božičem, kot najlepše božično darilo.
—	Am. SI. in štrajk v Michiganu. Odličen rojak iz Calumeta, Mich., nam piše: "Uredništvo Am. SI. Prav imate, da ste bolj nepristranski v vašem listu glede stavke. Celo stavkarji vašo pisavo odobravajo, kot morem jaz slišati.... Guverner se je izrazil, da družbe bi morale pripoznati organizirano delavstvo."
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna iso imeli: Jakše Alojzij, Knavs Mike, Lipčak Janez, Njegovan Josip, Prajsner Jožef, Zdravlevič Marija, Zeljkovič Rade.
Iz slovenskih naselbin.
Cleveland, Ohio. — Veselo novo leto Vam, g. urednik, in vsem pet tisoč naročnikom Vašega lista! Toliko, pre-dno "začnem".
Drugače pa je škoda, res škoda, da Božič tako hitro mine. Ko bi bil vsaj en teden, to bi bilo "luštno", kaj ne, ljudje božji! Ne zdihujem po Božiču radi božične potice; tudi ne radi kaj druzega mokrega ali suhega, le radi tega, ker na ta dan vsak čuti neko skrivno moč, ki ga nagiba k dobri volji in zato se razlivata čez vesoljni svet radost in veselje, bratstvo in mir. Vsako srce je napolnjeno z ljubeznijo do bližnjega, na vsakem obrazu se bere dobrohotnost. Če bi bilo le zmiraj tako na svetu! Toda, potem bi pa morebiti še iz tega sveta ne hoteli iti in bi nas bilo kmalu toliko, da bi eden drugemu na prtste stopali. To bi pa tudi ne bilo za nas, mislim, in zato je najboljše, da kar pustimo to dolino solza kakoršna je, bo že Bog "grabne" izkopal, da se bodo solze odtekle; če pa nas potegne gor v nebesa na suho, pa tudi prav, kaj? A ne smem preveč stikati po stranskih potih, da se ne raztegne ta dopife zopet preveč po belih planjavah cenjenega lista. Zato pa, alo, k stvari.
vzemši par manjših napak, prav dobro. Udeležba je bila ogromna in veliko ljudi se je moralo vrniti, ker niso dobili prostora niti za stati. Društvo je s tem pripomoglo za kakih $150.0») novi šoli. To govori samo zase in narodnosti in naprednosti tega društva nam ni treba povdarjati.
28. dec. je priredilo društvo "Lira" lepo predstavo s petjem in igro. Petje, kakor se že to pričakuje od "Lirja-nov", je bilo krasno in navduševalno. Igra "V zadnjem trenotku" pa se ni najbolje obnesla, ker so nekateri svoje uloge znali premalo na pamet. "Lira" ima dobre igralce, zato pa upamo, da jih vidimo kmalu zopet na odru, gotovo z boljšim vspehom.
Na Silvestrov večer in pa na Novega leta večer so igrali "Orli" s pomočjo deklišk. dr. veliko in zanimivo narodno igro "Testament". Igranje, splošno rečeno, je bilo dobro in vspeh povo-ljen. Zdelo se nam pa je, da je bilo— posebno pri drugem nastopu — premalo življenja v celotnem igranju. Eden ali dva sta si tudi premalo zapomnila uloge in to dostikrat zadržuje tudi druge. Obenem pa je bil tudi oder pretesen za tako veliko igro. Govori se, da dobimo kmalu nov velik oder v novi šolski dvorani. To bi bilo res nekaj koristnega, kajti sedaj nima slovenski Cleveland odra, na katerem bi se mogla polno vspešno predstaviti kaka večja igra ali druga prireditev.
Pisati bi imel še kaj več novic, 'starih in novih, polno, toda čas je, da ta dopis odpotuje, inače pride prepozno za ta teden in morebiti pravočasno za koš. Pa naj bo že njegova usoda taka ali taka, le še srečno novo leto hočem voščiti čitateljem Amer. Slovenca. Rekel bi tudi: vsak naj razširja ta list, kajti edini je poleg "Ave Maria", ki se še potegne za katoliško stvar. Le junaško naprej! Sovra-gom, brezverstvu, brezbožnosti in brezznačajnosti dosmrtni boj! Za vero in narod!!
Naročnik iz "Šestega mesta".
„ ... .	.. .... , „	ga bomo iznebili, ce spet drugi ne pri-
Božični prazniki Lepi sol Prazno- , ...	, ■ . . , . .
F	y	ae, kateri pa morebiti ne bo tako dol-
»♦©♦O+O+O
Joliet, Hi., 12. jan. — Prvi zimski mraz letošnji smo imeli danes. Čez noč ga je prinesel oster sever, in živo srebro je močno padlo, tako da je kazal toplomer še ob 7. uri davi samo 2 stopinji nad ničlo po Fahrenheitu, ali nad 16 stopinj pod ničlo po staro-krajskem Celziju. To je že precej občuten mraz. Snega pa še nimamo nič, in ko to pišemo, prav lepo sije solnce.
—	Slovenske borštnarice. Prejeli smo sledeči dopis: Joliet, 111., 12. jan.— Društvo sv. Ane Katoliških Borštnaric št. 534 je imelo svoje letno zborovanje in volitev glavnih uradnic za leto 1914. Izvoljene so bile sledeče: Predsednica Marija Čulik; podpredsednica Marija Vraničar; zapisnikarica Margareta Stukel; blagajniška tajnica Antonija Stanfel; blagajničarka Ana Jerman; nadzornice Ana Videtič, Marija Mahovec in Ana Znidaršič; maršalki Katarina Rogina in Ana Šukle; vrata-rici Katarina Butala in Polona Ko-stelc; delegatinja Marija Pasdertz; duhovni vodja Rev. J. Kranjec. — Po^ zdravim vse sestre in jim želim obilo sreče. Margareta Stukel, zapisnikarica.
—	Odškodninska tožba. Svoj čas smo poročali, da je gdč. Elizabeta Ne-manič, 181etna hčerka g. Marko Nema-niča, stanujočega ob Ross streetu, po svojem pravnem zastopniku podala tožbo proti "National Match Company" za odškodnino v znesku $10,000, .•ker si je v službi omenjene tovarniške | družbe nakopala ustno bolezen zvano ■"phoasy jaw", vsled vdihavanja fos-fora in žvepla med delom v tovarni.! To je bilo pred par leti. Zdaj se na- j znanja, da se tožba umakne, ker je ,
vali smo jih prav dostojno in lepo. Cerkev je bila lepo okrašena s cveticami in drevesci. Po drevescih so bite napeljane električne lučice raznih barv. Za vse to so skrbeli cerkvenik, Mr. Holmar, in pa Frank in Louis Prme. Jaslice so bile obkrožene z drevesci in električno napeljavo. Že zgodaj zjutraj, ob štirih polnila se je cerkev in kmalu so bili zaprti vsi vhodi od stoječih ljudi. Pevci so zapeli krasne in ganljive božične pesmi. Tik pred božjo službo pa je obstopilo jaslice deset ali dvanajst v angelčke napravljenih deklic, ki so z mehkim čistim glaisom zapele "Adeste Fideles" in pa "Tiha noč". Čarobno krasno so se razlegali tanki glaski,'dočim je ljudstvo ginjeno poslušalo. Nato se je začela pomikati procesija strežajev iz zakristije k altarju in pričela se je sv. maša, pri kateri je streglo osemintri-deset strežnikov. Pevci so se bili dobro pripravili za to svečanost in marsikatero oko je zarosilo, ko so se razlegali lepo vbrani glasovi v pesmih, ki so budile spomin na stari dom in prekrasno staro domovino.
Cerkev pa ni bilo polna le pri prvi sv. maši, ampak tudi pri petih drugih. Čudno, na ta dan pri<^e, vsaj med cerkvena vrata, če ne delj, celo človek, ki je že zdavna podivjal, se odtrgal od cerkve, zatajil vero in Boga — vsaj na videz. Celo leto je morebiti ruval in zabavljal proti vsemu, kar je dobrega, pravega in svetega, a na božični dan se le iznova vname tleči ogenj, in spomin na srečna nedolžna leta ga prižene zopet in zopet nazaj z vsakim po-vratkom Božiča k jaslicam. Njegovo srce, njegova duša, ga ženeta k temu kakor da hočeta vsaj še enkrat, le enkrat še, okusiti vsaj malo drobtinico te sreče, tega nedolžnega veselja, ka-ek s silo iztrgal iz njih
mu srečno novo leto. Dal Bog, da bi bilo v resnici srečno za ves slovenski narod!
V	naši naselbini smo obhajali božične praznike v resnici bolj z veseljem, kakor smo se nadejali. Naznanilo se je že popred, da bomo imeli službo božjo na praznike. In res smo zagledali pred altarjem č. g. Jas. Pollaka, ki je daroval službo božjo. V svojem krasnem govoru nas je lepo pozdravil in nas opominjal k edinosti in obenem naznanil, da ostane med nami, in da bomo v bodoče imeli sv. mašo vsako nedeljo in praznik.
Z veseljem smo pozdravili to novico in vsakemu se je videla zadovoljnost na obrazu.
Na Novega leta dan 'so priredile tukajšnje ženske krasno zabavo v korist cerkve, in sicer šaljivo pošto, ribolov, srečkanje za razne stvari, petje itd. In veselica se je kljub slabemu vremenu prav povoljno obnesla, za kar gre čast in hvala našim ženskam, posebno tistim, katere so se najbolj trudile, da je veselica dobro uspela.
Drugo veselico v korist cerkve priredi na pustno nedeljo društvo sv. Družine štev. 136 K. S. K. J. O tem bo že poročano pozneje bolj natančno.
V	nedeljo 4. jan. smo imeli cerkveno zborovanje in na tem zborovanju se je ukrenilo marsikaj dobrega in koristnega, in takorekoč postavili smo novo podlago, na kateri bomo skušali delati po najboljši moči. V cerkveni odbor 'so bili izvoljeni sledeči: Ignac Česnik, John Zalar, Steve J. Legat, John Lu-kas, Jos. Pekol, Frank Perovšek.
Torej cenjeni farani sv. Družine, sedaj je čas, da začnemo z novim letom novo življenje in da delujemo z roko v roki v prospeh naše fare. Bodimo naklonjeni g. župniku v vsakemu oziru, ki nam daje lepe nauke, in ne dajmo se zapeljati od kakih slabih časopisov, ki so največji strup sloveniskega naroda. Bodimo zvesti sinovi sv. cerkv prispevajmo radi cerkvi pri vsaki priliki! Pomislimo: kar darujemo za cerkev, da nam bo Bog stotero povrnil, ker to je miloščina, in Kristus pravi: kar ste mojemu najmanjšemu storili, je toliko kakor bi meni .storili. In če bomo korakali po naši pravi začrtani poti, bomo lahko z veseljem gledali mi in potem še naši potomci v sredi naših domov tudi krasen dom — hišo božjo.
Nadalje naj še omenim, da se je u-stanovila tukaj družba, katera ima namen si postaviti sirarno prihodnjo spomlad in se imenuje Willard Cooperative Dairy Co. In v ti družbi so samo slovenski farmarji in to bo nam vsem v korist, ker bo namesto pri dobičkaželjnih kompanijah od naših produktov dobiček pri nas ostal.
Prvo sneženo odejo je dobila zemlja tukaj 1. januarja. Res je to nekaj iz-vanrednega.
Koncem pozdravljam vse čitatelje Am. $lov£3ca, vrleinij listu pa puiivo-Miriilo ie. staro leto 1913.' V teinljeno število naročnikov v novem letu
Denver, Colo., 1. jan. — Slavno mi uredništvo A. Slovenca! Prosim, da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da priobčim par vrstic od nas iz Denvera.
Cel mesec december smo imeli mrzlo vreme, od prvega pa do zadnjega; sneg je bil tako debel, da ga svet ne pameti takega. Seve, da je bil marsikomu v veliko škodo, ali bil je tudi nekaterim v korist! Marsikateri delavec si je zaslužil po par dolarjev, kar ne bi bil, da ni bilo snega, tako da je dvatisoč delavcev sneg razmetavalo vsak dan, to je trajalo skoraj 3 tedne. Ali danes, ko te vrstice pišem, piha topel veter in sneg se topi in v vodo spreminja; če bo tako par dni, pa se
go stal, kakor je ta, ki je !>j£_prvi.
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen L 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu »voj zavod, ki je eden največjik t mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša ▼ Joliet« in Mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnew.
Kadar rabite kaj t naši stroki te oglasite ali telefonajtai Chlcag« tel. 2575 In N. W. 344.
Naši kočijaii in vsi delavci so Slovene'.

letu je bilo dosti nesreč 111 gorja po celem svetu. Bile so velike vojske na Balkanu, klanje in morjeuje in požigi, to je trajalo več mesecev, ko so se vojskovali balkanski narodi s krutim Turkom za svoje nekdanje zemlje in kraje. Koliko mater zdihuje za svojimi v vojski ubitimi sinovi! Marsikaka žena zdihuje za svojim možem, ki je našel v vojski smrt, ko se je vojskoval za svojo domovino. In veliko število ranjenih zdihuje po bolnišnicah, ki so zadobili težke rane, ko so se borili s sovražnikom za svojo domovino. Torej leto 1913. je bilo zanje leto nefere-če. — Koliko je bilo tudi drugih nesreč! Bile so velike povodnji in poplave po Ohiu in po drugih državah v Ameriki, tako da so zahtevale več žrtev. Bile so velike nevihte po Ne-braski, tudi tam je dosti naroda po-končanega. — Koliko naroda je našlo smrt to leto v rudokopih in premogo-kopih po Ameriki, koliko nesreč je bilo na morju in na železnicah, koliko gorja trpi narod v Michiganu in Colo-radi, kjer se bori za svoje delavske pravice. Kaki nemiri so v Meksiki! Tam so boji in revolucije, vsaki dan so večje. Torej po pravici, da je leto 1913. bilo leto nesreče in gorja po celem svetu.
Danes se začne novo leto 1914. Torej prosimo ljubega Boga, da nas obvaruje v tem letu kuge, lakote, vojske, ognja, povodnji in vsega hudega na duši in na telesu. In prosimo Boga vsemogočnega, da dodeli vsem kristjanom na zemlji mir in ljubezen in zado-voljnost, in če bomo živeli v ljubezni in v zadovoljnosti v tem letu po celem svetu, potem nam je zagotovljeno, da
Zastopnik.
IZ URADA
Društva sv. Petra št. 30 K. S. K. J., Calumet, Mich.,
Calumet, Mich., 28. dec. 1913. — Na redni seji dne 28. dec. 1913 je bilo enoglasno sklenjeno od vseh navzočih članov sledeče:
Društvo sv. Petra št. 30 K. S. K. J. je pri volji z vSemi člani in članicami, sprejeti novo plačilno lestvico, tako-zvano Fraternal Congres Rates, ko hitro isto lestvico sprejmejo vsa društva v državi Illinois in Pennsylvania.
Toliko v pojasnilo glavnemu uradu K. S. K. J. in vsem, ki se za to zanimajo.
Za društvo sv. Petra št. 30 K. S. K. Jednote:
Paul Shaltz, predsednik.
John R. Sterbenz, podpredsednik.
Paul D. Spehar, tajnik-zastopnik.
skoro dosežena poravnava izven sodi- tereBa JL...........	.
tri- . . iT- ••	u.i Tn takih	ljudi je tukaj dosti, ubogi
sca. Elizabeta Nemaniceva se nahaja ln	'J >
še v Silver Cross-bolnišnici, kjer so ji.'iu('Jc-
Zadnje	svete maše so se udeležila
srečno operirali zgnilo čeljust in jo .nadomestili s takozvano "tsrebrno". Nesrečno dekle je tekom bolezni pretrpelo silne bolečine.
—	G. Math Stukel želi naznaniti javnosti, da je bila njegova hči Mary v bolnišnici sv. Jožefa nedavno operirana na slepiču in da okreva v nekoliko dneh, kakor pravijo zdravniki. Nadalje naznanja, da je njegov 221etni sin John že osem mesecev pri vojakih in se nahaja zdaj na otočju Honolulu skoro sredi Tihega morja, in da je poslal očetu že $100 od svojih prihrankov.
_ G. Mat. Judnič naznanja, da mu
je umrla mati v Petrovi vasi na Belokranjskem dne 19. dec. m. 1.
—	Glede dela v jeklarnicah se o-brača na bolje — vsaj v Pittsburghu, Pa., odkoder se poroča, da bo v ta-inošnjem okrožju ta teden spet zaposlenih nad 50,000 delavcev, ki so praz-
katoliška društva korporativno, nekatera z uniformami. Ne vem pa zakaj leto- nismo opazili lične uniforme dr. sv. Alojzija! Na tak dan bi ne smelo izostati nobeno katoliško društvo, ampak s ponosom stopiti V vrsto. Sv. Alojzij se tega pač ni veselil.
Vreme je bilo zelo ugodno zjutraj, a že proti poldnevu začel je pometati sv. Peter nekaj belega na nas Zemljane. Ni bila mana, tudi sol ne, pač pa morebiti "pop-corn", ki so ga otroci tam gori razmetali po tleh. Dobro je bilo, da ni začelo padati popred, kajti nekateri imamo velik strah pred vremenom v nedeljah dopoldne in moramo imeti zelo idealno temperaturo, da nas ne odvrne od službe božje. Smo pač podobni jajcu, ki se ima zleči: ne sme biti ne pregorko, ne prehladno.
Božični praznik smo praznovali tudi zvečer. Dekliško društvo Matere Božje je namreč priredilo lepo igro: "Na Marijinem Srcu". Igrale so, iz-
Barberton, O., 7. jan. — Sicer nekoliko pozno prihajam z mojim poročilom, pa naj bo, samo da se uvrsti med druge in tako zagleda beli dan v nam tako priljubljenem listu A. S., pa naj 'si bode, da "prirajža" nekoliko prej ali slej. Torej začnimo.
Iz urada društva sv. Srca Marijinega št. 111 K. S. K. J. v Barbertonu,
Ohio, se naznanja, da je imelo naše bo leto 1914. leto sreče in veselja, '^o društvo svojo redno letno sejo dne 7.
božjega blagoslova tukaj na | deCembra 1913 ter obenem volitev u-
radnic za leto 1914. Izvoljene so: Predsednica Jera Podpečnik. Podpredsednica Ivanka Casserman. Tajnica Agnes Krajnc. Pomožna tajnika Fannie Šabec. Blagajnica Ivanka Belčič. Zastopnica Uršula Dormiš. Obenem hočem podati poročilo celoletnega poslovanja našega društva v pregled vsem članicam in tudi tistim, ki imajo namen, pristopiti h kakemu društvu. Prej pa ko se katera odloči za pristop, naj vsaka dobro premisli, kako da društvo obstoji, h kateremu ima namen pristopiti in na kakšni podlagi da' se isto nahaja. Torej k stvari: Skupnih dohodkov v letu 1913
smo imele .................$548.20
Na Jodnoto poslale ........... 314.35
Bolniške podpore smo izplačale 48.80 Porodne podpore smo izplačale 55.00 Raznih dr. stroškov smo imele 21.64
mira in zemlji za nas.
Preden sklenem to svoje borno pisanje, voščim in želim vsem rojakom tukaj in v stari domovini isrečo i'1 zdravje in zadovoljnost v tem letu, 'n če nas Bog zdrave in žive ohrani še mnogo let, da bi naše življenje pošteno in pravično bilo tukaj na zemlji potem nam je zagotovljeno plačilo po smrti v nebesih.
Pozdravljam rojake širom velike ljudovlade in v stari domovini. A tebi, A. Slovenec, želim, da bi te bral vsak katoliški Slovenec v Ameriki in da bi sčasoma postal naš dnevnik, kar bi bilo v veliko korist vsem Slovencem v Ameriki.
George Pavlakovič, zastop. A. S.
Willard, Wis., 4. jan. — Cenjeni Am. Slovenec:—D as i nekoliko pozno, vendar bolje kakor nikoli želim poročati v naš cenjeni list iz naše farmarske naselbine. Božični prazniki so za nami in staro leto se je pogreznilo v brezkončno večnost, in zopet je nastopilo novo in čas, ko voščimo eden druge-
Buchanan-Daley Co.
Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS
Skupaj stroškov ..............$439.79
Preostanek leta 1913 znaša----$108.41
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
predno naroČite dobite našo ceno
TELEFONI 579 Square Deal Vsakemu
Frank Bruder
Prva in največja »lov. GJrooorlji*, in Mesnica
Cenj. i lov. občinstvu v La 8a»e in okolioi PfiPorofamn^'^ h zalogo najboljftili groc«rij t«r vedno svožet* mena. Cene »»■
514 Third St. -	-	Phone 492-B
KRANJSKO.

—Hrvatsko-kranjska železniška zveza. Iz Ljubljane z dne 24. decembra se poroča: Železniška proga Ozalj— Bubnjarci se otvori 29. t.m, tako da bo zdaj cela proga od Karlovca do Bubnjarcev v prometu, od Bubnjarcev do kranjiske meje se pa proga otvori najbrže šele spomladi.
f —"Slovensko-hrvatski katoliški shod v Ljubljani 1913." Izdal pripravljalni odbor. Krasni shod je dobil s to knjigo primeren opis. Vsebina, slike, tisk —vse jako lepo. Cena 4.80 K.
—	Volitve v kranjski deželni zbor. Dne 22. dec. se je vršila volitev v veleposestniški kuriji in izid je sledeči: Oddanih je bilo 49 veljavnih glasovnic in so izvoljeni s 49 glasovi Oton baron Apfaltrer pl. Alpfaltrern, Oton grof Barbo, dr. Karel baron Born, Leopold baron pl. Liechtenberg, Rudolf grof Margheri, Karel Mulley, Friderik baron pl. Rechbach, Henrik pl. Scholl-mayer-Lichtenberg, Hugo Weriand knez Windischgraetz in s 47 glasovi Fr. Galle. Dve glasovnici sta bili razcepljeni, štiri pa neveljavne.
—	Ples. Kranjski deželni odbor je naprosil c. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, da kolikor mogoče omeji izdajanje plesnih licenc v ljubljanski okolici, posebno v cerkveno prepovedanem času.
—	Dveletna vojaška služba, ki je bila za zdaj obljubljena, se vsled različnih odredb vojne uprave zopet zavleče tako da se še nič ne ve, kdaj bodo avstrijski vojaki ali vsaj večina njih samo dve leti služili.
—	Nekaj podrobnosti k zgradbi mostu čez Ljubljanico na Barji. Akcija gre na to, da se barjanske vasi onkraj Ljubljanice in ob podnožju Krima zve-žejo po mostu z mestom. Zgradil naj bi se n. pr. na mestu, kjer obstoji zdaj prod v Lipah. Odtod bi se izpeljala vozna cesta po Codellijevem svetu potem pa zavila na levo in šla proti Rakovi Jelši. S tem bi se dosegla za tretjino krajša pot nego je ona iz Straho-mera, na Ižanskovas. Rakitno in Begunje, bi se s tem mostom odpomo-glo marsikateri potrati časa in — tudi denarja. To čisto naravno in samo po sebi umljivo! Čim krajša pot, tem •Cenejša! Od te krajše poti bi imeli dobiček v prvi vrsti posestniki, ki imajo tam svoja zemljišča in travnike, to so oni z barja kakor iz mesta in Po-savja; na drugi strani pa kmetovalci izpod Krima, ki izvažajo les na železnico. Prvi so morali voziti zdaj po Tržaški cesti v mesto, drugi pa svoj les skozi Ig na postajo Škofljico. Če bi most obstal, bi se vse vozilo dosti bliže, naravnost v mesto ali pa na postajo Brezovico. Tarifi za tovorno blago so visoki. Koliko' bi se tu prihranilo kmetovalcem! Zgraditi most bi morala seveda mestna občina, ker je zadnjo v prvi vrsti potreben, prispevati bi bilo pa zanj deželi, ker bi imele korist od njega tudi kmetske občine. Ta most pa bi ne stal mnogo. Morda bi se dalo porabiti zanj tudi nekaj ma-terijala od podrtih ljubljanskih mostov (železo in kamen). Kakor smo že povedali, se merodajni krogi za stvar zanimajo. G. Kceler, ki ima stik in tudi dokaj veljave med interesenti, je sPravil zadevo v tek in bo vedel in znal s'oriti še druge korake, da se ideja
Uresniči.
—	Iz Sodražice. Vnedeljo 14. dec. zvečer se je vršila v našem trgu kras-na proslava na čast slavljencu preč. g. Fr. Travnu kot znak hvaležnega pri-z nanj a in obče priljubljenosti tekom Svojega lOletnega vsestraraskega delo-yanja kot naš župnik. Ob mraku splo-
razsvetljava trga, umetalni ogenj m rakete, med gromenjem topiča na Strmci in klenkanjem v Sodražici in "ad Globeljo. Po trgu pa se je vršila veliki udeležbi vseh slojev prirejena veličastna serenada raznih naših društev. Nato so se zbrali društva in a*topniki naših zavednih občinskih Nž, na čelu gg. (svetovalca Oražem 111 Maršič, v prostorih g. Antona Lo-Vre»čiča, kjer se je družba razvila v
!'.ravo ljudsko veselico na čast g. slav-I* -
Jencu.
Smrtna kosa. V Ljubljani je u-. ""'I delovodja Ivan Franzl, star 24 let. "7^'nrl je v Blatni Brezovici pri Vrh-J*' zadet po mrtvoudu leta 1827 roj. j*adeckyjev veteran Matevž Varšek. ^ 'ž je vedno rad pripovedoval o bit-• ul1 na Laškem. Bolan ni bil v svo-'e'u življenju nikdar,
^mrli so v Ljubljani: Jera Pirš, . !viiu služkinja, 65 let. — Fran Jerina, 16 let. — Pavel Veseli, delali Cc- 16 let. — Franc Novak, ri^dar, 39 Ctx — Marija Debeljak, gostja, 69 let. q" 'atija Tešar, delavec, 51 let. — Ana i 0stinčar, strežnica, 45 let. — Sestra te°ntina Erjavec, usmiljenka, 38 let.— ^atic Zajec, bivši tovarniški delavec, et' — Marija Gerini, šivilja, 69 let. ^ Jak olj Koinidar, delavec, 65 !et. — "drej Sever, dež. dacar in posestnik, •— Knrolina llann, vdova voja-^ eKa nadoskrbnika, 76 let. — Barbara \]TS1JJ» krošnjarjeva žena, 28 let. — ££ ' Kctnperje, ključavničar, 52 let. — Marija Amalija llorky, usmiljenka,
44 let. — Fran Zwerger, dninar, 38 let. —Rudolf Tavčar, hiralec, 15 let. — Iv. Pujzdar, delavec-hiralec, 71 let. — Terezija Hribar, posestnica, 53 let. — Lud. Potokar, pisarniški pomočnik, 42 let. — Marija Ljubič, žena magi-stratnega sluge, 47 let. — Marija Ro-žanc, delavka, 36 let. — Marija Set-ničar, delavčeva žena 28 let. — Marija Simovič, šivilja, 65 let. — Andrej Pre-dalič, tobač. tovarne delavec, 44 let. — Gašpar Ježek, užitkar, 74 let. — Juri Kunčič, hišni posestnik, 72 let. — Martin Slivnik, užitkar, 84 let. — Marija Handler, hiralka, 84 let.
—	Slovenski delavec ponesrečil. V Inomostu se je 17. dec. ponesrečil pri delu stavbe južne železnice neki Anton Černe iz Zgornje Šiške pri Ljub- [ ljani. Pomagal je dvema osebama se- ' kati železne tračnice, pri tem mu je pa padla 400 kg težka tračnica na obe noge. Černe je dobil hude poškodbe, posebno na desno nogo.
—	Vsled alkohola padla in zmrznila. Anton in Marija Oven iz Dobrepolja sta kot delavca pri železnici v Prelo-gah. Na "kontežine" dan sta od gostilne do gostilne popivala in sta se špiritovca tako napila, da je 501etna Marija padla na cesti. Anton jo je pobiral in ko je uvidel, da ne more nič, jo je pustil in odšel v bližnjo gostilno. Tam je dejal, ko so vprašali, kje ima ženo, da je obležala na cesti. Prigovarjali so mu, naj gre po njo, on pa je dejal: "Če vrag prej pogine, bolje za me, prej bo mir." — Iz Novega mesta se je pripeljal pozno v noč zdravnik dr. M. Offner. Ta je ženo na cesti ležečo videl in konstatiral, da še mrmra. Vzlic hudi zimi je ni vzel na voz, temveč jo pustil na cesti, pač pa povedal je to v četrt ure oddaljenih Prelogah žendarmeriji. Ta je po preteku pol ure prišla na lice mesta in zamogla le konstatirati smrt. Moža bo gosposka posvarila, zdravnika pa vest.
—	Nesreča na cesti. Anton Miklav-čič, 57 let stari žagarski delavec iz Rašice pri Turjaku, je dne 20. dec. prišel v Ribnici pod poštni voz, katerega je srečal na nekem ovinku. Miklavčiču se je zadri drog pri vozu v trebuh, padel je nato pod konja, ki ga je s kopiti po trebuhu tako obdelal, da je Miklavčiču vsa čreva raztrgal. Miklavčič je dne 22. dec. v dež. bolnici na poškodbah umrl.
........Sr.irtca »nsttsoča—^ttj3L_JeKcn»calj;
Dne 17. dec. je 161etnemu delavcu Ivanu Oblak pri kranjski stavbni družbi na Jesenicah padel na glavo težak kos rude, ki mu je popolnoma razbil lobanjo, tako da je bil v hipu mrtev.
—	Vsled opeklin umrl. Posestnica Ana Boštjančič v Trnovem je pustila svojega 1 leto starega sina Milana pri ognjišču. Otrok pa je prevrnil kotel vrele vode, ki je nad ognjiščem visel, in se tako opekel, da je kljub zdravniški pomoči umrl.
—	Smrtna nezgoda pri sankanju v Ljubljani. Dne 14. dec. ppooldne 'se je na starem sankališču pod Tivolijem sankal Viljem Oskar Schmidt, desetletni sinček restavraterja pri Slonu. Med vožnjo se je prevrnil ter zadel z vso silo z glavo ob ranto, ki je položena čez sankališče. Deček je imel še toliko moči, da se je pobral, naložil sa--' ni ter odšel peš domov na Kogresni trg, kjer je materi povedal, da je padel, da bo kmalu bolje. Čez nekaj časa se je onesvestil in 15. dec. zjutraj je vzlic zdravniški pomoči umrl vfeled pretresenja možgan.
—	Konkurz Kotnika v Spod. Šiški. Ludovik Kotnik in Karolina Kotnik iz Spod. Šiške sta bila pred ljubljanskim dež. sodiščem obsojena na trimesečen ozir. enomesečen zapor radi kride. Deficit je znašal nad 15,000 K. Kot-nikova sta se pritožila na kasr.cijsko sodišče, ki je pa ljubljansko 6odbo potrdilo.
—	Neprevidnost jezika. Jožef Jerič, brivec v Ljubljani je popival v neki žganjariji na Dolenjski cesti, kjer se je nahajalo več gostov. Med gosti je bil tudi neki Josip Novak, rodom Čeh. Ker je govoril Novak v češkem narečju, se je Jerič malo po-norčeval iz njega. Novak mu je pripomnil, da imamo "vsi slovanski narodi enega očeta". Jerič pa je izustil nato besede, s katerimi je žalil cesarjevo osebo. Prišel je pred sodišče, kjer se je zagovarjal s pijanostjo. Obsojen je bil na en in pol leta težke ječe.
—	Za podržavljenje policije v Gradcu zahteva vlada od graške mestne občine prispevka en milijon kron na leto.
—	Marenberška okolica. Bavarski kupci so 'se pogajali v krčmi za neko tukajšnje veleposestvo. Kmalu se vmeša med pogovore nemškutarski u-čitelj K. iz O. z velevažnim vprašanjem, če se možje pač tudi verski odpadniki, po vzoru naših Marenberža-nov. On v svoji nestrpnosti niti več misliti ne more, da bi v Dravski dolini smel dihati katoliški Nemec. Odgovor je bil jasen. Eden izmed bogatih kupcev potegne iz žepa 'sliko veli-
kanske nove katoliške cerkve, postavljene od milodarov v dveh letih v njegovi domovini in se odreže: "Vidite, taki protestanti smo mi."
—	Žena prevarila "smrt in hudiča". Čevljar J. Zapletal je poslal iz Amerike svoji ženi 5000 dolarjev, ki jih je tekom let zaslužil in prihranil. Skupno z denarjem ji je poslal pismo, v katerem ji to pošiljatev naznanja in piše, da pride kmalu tudi sam domov. Denar je prišel in žena ga je šla dvignit na pošto. Vodja pošte pa je zahteval dokazilo, da je res žena Janeza Zapletala. Žena se je obrnila na župana Trnka in ta ji je dal potrdilo. — Ponoči, ko je žena 'spala, kar potrka na vrata. Žena odpre in groza, pred njo sta stala smrt in hudič. Hudič povzame besedo in jej zagrozi, da mora drugi dan na pošti dvignjeni denar njemu izročiti, ker ga je njej mož po krivici pridobil. Žena je obljubila hudiču denar in šla zopet v posteljo. Drugi dan je dvignila denar na pošti in ga doma lepo spravila. Obenem je pa obvestila orožnike o čudnih, nadnaravnih obiskih v pretekli noči. Ponoči zopet potrka na okno. Žena odpre; zopet stojita pred oknom smrt in hudič, ki terjata krivično pridobljene denarje za-se. Kar naenkrat prime duhova za vrat težka roka žandarja, ki strga raz nju obleko. Hudič je bil župan, smrt pa njegov svak.
—	23 dni brez hrane. Iz Zdol pri Brežicah pišejo z dne 23. dec.: Čudno življenje živi neka tukajšnja 351etna deklina. Ime ji je Jožefa Zupančič; že od mladega je nekoliko slaboumna in za nobeno delo. Telesno pa je izredno krepka in zdrava. Obutve na nogah ne trpi ne po leti ne po zimi; ponoči trdno spi in večkrat tudi podnevi po par ur. Zadnji čas pa ne uživa nobene hrane razen vode; ako ji domači ponudijo kako jed, se jezno obrne proč ter zbeži na peč ali pa ven na prosto. Sedaj že 23 dni živi ob sami vodi.
—	Nesrečno pravdanje. V občini Sv. Benedikt v Slov. goricah sta se sprla dva soseda-kmeta zavoljo ceste, po kateri je zatoženec, pošten kmet, vozil že čez 50 let v svoj vinograd in nazaj. Konec tej tožbi je bil, da je plačal tožnik 180 K in toženec 296 K stroškov in zadnji pridobil tudi prosto cesto.
—	V Savinjo je skočil v Celju čevljar Wogg in takoj utonil.
—	Alkohol ga je vjel. Ponoči 17. dec. je nekdo vlomil v neko delikatesno trgovino v Ljubnem. Tat je pobral denar in mnogo različnega blaga, na mesrn sametfl si' je pa privoščil par steklenic šampanjca in steklenico sheryja. Tega bi ne bil smel storiti; zavžiti alkohol ga je namreč zgrabil za vrat in ga na begu vrgel v obcestni jarek, kjer je zaspal kakor ubit. Ko so zjutraj v trgovini opazili vlom in ga naznanili varnostni oblasti — so kmalo imeli tatu. Bil je tako nadelan, da so ga morali peljati v zapor. Pri njem so našli še vse dokaze njegove krivde. Tat se piše Ivan Mayerhofer, ključ, pomočnik.
—	Smrtna kosa. V Ptuju je umrl nadučitelj Ivan Kaukler.
—	Črna gora. Dne 20. dec. ob 5. uri zvečer je začelo goreti pri posestniku Šalamunu. Ker ni bilo vode blizu, se ni dalo veliko rešiti. Baje ni bil zavarovan, oziroma je pozabil plačati zavarovalnino.
—	Zaprli so v Trstu v zbirališču Austro-Američane 65-letnega Matevža Zadel, doma blizu Postojne, ki je hotel svojega 161etnega sina pod pretvezo, da ima komaj 12 let, brez voznega listka spraviti na ladjo.
—	Goriški slepar, ki je v Gorici dvigal pisma kot baron Levetzov, se ne piše Evgen Armič niti ni s Kranjskega, kakor je dejal, marveč je 25. novembra iz gradiške kaznilnice pobegli Avgust Kumpel.
—	Mula ubila človeka. Blizu Po-reča je mula udarila kmeta Ivana Manesiča s tako silo, da je v bolnišnici umrl.
—	Telefonska zveza med Reko in gorskim okrajem se otvori v kratkem. Stala bo 100,000 K.
—	V Gradežu zidajo 20 novih hiš. Dve boste služili za hotel, ostale so namenjene za oddajo sob tujcem. Tako bo Gradež letošnje leto imel 400 sob več. Nameravajo baje zgraditi tudi malo poletno gledališče.
—	Umrl je v Trstu trgovec Anton Turk, star 30 let.
—	Gospod Josip Jenko, profesor iz Trsta, je napravil na dunajskem vseučilišču doktorat iz paganskega in krščanskega modroslovja iz vzhodnoevropske (glavni izpitni predmet), to je iz bizantinske, bulgarske itd. in rimske zgodovine in iz zemljepisja. Prof. Jenko, ki je bil svoječasno na višji gimnaziji ljubljanski od prve do osme šole prvi odličnjak, ima med srednješolskimi profesorji največ izpitov. On je tudi znanstveno delujoč. Njegovi znanstveni spisi so našli v evropskih in izvenevropskih učenih krogih splošno priznanje.
0+04 ♦O+O^O^O^O^O+O+O+O+C^O+O
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
3Pi1t@ E 13s. Brand" ]prvo
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
KOKOŠKO.
—	Ne puščajte otrok samih. V Št. Rupertu pri Celovcu je pustila neka mati doma tri otroke in šla po nekem opravku. Otroci so zanetili v njeni odsotnosti ogenj, ki se je nenadoma razširil po celem stanovanju. Soseda je slišala ječanje otrok, vdrla je v stanovanje in našla vse tri otroke od dima že napol zadušene pod posteljnim perilom. V zadnjem hipu jih je spravila na prosto in poklicala zdravnika in sosede, ki so pogasili ogenj.
—	Zaradi ropa aretovan. Okrajnemu sodišču v Št. Pavlu so izročili 291etne-ga, že večkrat kaznovanega in brezposelnega dninarja Jožefa Ncmivška iz Trbovelj, ker je na sumu, da je bajtarju Juriju Freitagu iz Kolnice ukradel 28 do 30 K denarja. Oba sta namreč preje skupaj popivala.
—	Tovorni avtomobil si je naročil g. Majdič, lastnik dveh umetnih mlinov v Velikovcu. Prevaža moko, žito, pivo za Goessovo pivovarno in blago za trgovce. Stane pa 26,000 kron.
—	Prav po koroško! Ob Dravi, kjer se stikata slovenski (!) občini Škoc-jan in Rikarjavas (Št. Vid) v Zgornji Podjuni, stoji postajica južne železnice Rikarjavas. Tam je nedavno ura-doval mladenič, ali na to postajo novo-prideljen, ali samo v pomoč — navadno se ga še ni videlo na tej postaji —, ki odlični stranki na razločno in ponovno slovensko zahtevo ni hotel izročiti k večernemu vlaku dva vozna lista v Celovec. Še le posredovanje glasne sopotnice je pomoglo stranki do zaželjenih listkov. Nedeljski lovci, nemški vpadalci iz Celovca, so uradni-šču sekundirali s — kazanjem zob in germanskimi pogledi na slovensko stranko.
—Valerijan Pribičevič postane škof? Iz Zagreba se poroča, da bo profesor Valerijan Pribičevič, ki je bil s svojimi brati svoj čas med glavnimi obtoženci zagrebškega veleizdajniškega procesa, v kratkem imenovan za srbskega pravoslavnega škofa.
—	Ponesrečena Slovenka v Zagrebu. Pri nadporočniku Petanu v Zagrebu je služila 181etna Slava Zemlja-kova, doma iz okolice Brežic. Dne 16. dec. zvečer je še do 10. ure gladila perilo, nakar se je vlegla k počitku. Ker potem zjutraj ni vstala o navadnem času, je njena gospodinja, nad-, poročnikjjva soproga, šla gledat v njeno sobičev kaj ji je.' Našla jo je mrtvo na postelji s krvavo peno na ustnicah. Zdravniška preiskava je dognala, da so nesrečno Slavo udušili strupeni plini, prihajajoči iz goreče peči.
—	161etni ubijalec. Ondan je stal pred sarajevskim sddiščem 161etni pa-stir Jovo Samardžija iz Rakitnice, obtožen uboja. 21.. septembra lani je stal Jovo Starovlah, oče treh majhnih otrok, pred sosedovo hišo v Rakitnici, ko je prišel mimo pastir Samardžija; le-temu je Starovlah jel očitati, zakaj ne da miru njegovim otrokom. Nastal je prepir, v katerem je Starovlah vzel poleno in napodil pastirja, katerega je dvakrat udaril po ledjah. Nato je pastir pobral neki kol in udaril Staro-vlaha s tako silo po glavi, da se je kol zlomil. Starovlah se je nato podal domov, kjer je naslednji dan umrl; vsled silnega udarca mu je počila lobanja in je vsled krvavenja v možganih nastopila smrt. Samardžija dejanje prizna, izgovarja se pa s silobra-nom; obsojen je bil na tri leta težke ječe.
Največja slovvenska tiskarna v Ameriki je
NAŠA TISKARNA
OBA TELEFONA 100
t
1006 N. CHICAGO ST.

izdela pismeni papir, kuverte, knjižice za nakaznice in pobotnice; za društva bolniške liste, uplačilne knjižice in pravila v slovenskem in angleškem jeziku v najkrajšem času. Glede dela in cen se ne more kosati z nami nijed-na tiskarna; naše delo se samo hvali. Vsakdo rad naroči delo pri nas, ker je prepričan, da bo z delom zadovoljen.
Pri naročenju omenite čas do katerega hočete, da bo stvar gotova. Točnost in dobro delo jamčimo. Izplača se vsakomur da zve nase cene predno naroči.
AMEEIKAITSKI SLOVENEC
Prva slovenska nnijska tiskarna—Prvi slovenski list v Ameriki—v lastnem domu. : : : JOLIET, ILL.
Fred Seli ring Brewing Co.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS.
Najhitreje iti najceneje pošiljo
/
DENARJE V STARO DOMOVINO
Denarne nakaznice izplačaje c. L poštna hranilnica na Main
82 Cortland St.
New York.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio.
WMtM^m^mMm^MKm&M
Krmar Milanovič.
POVEST.
Prosto po Russellovem romanu "Krmar Holdsworth."
(Dalje.)
Ladja se je kmalu zopet vzravnala pokonci, a morje je še vedno ostalo nemirno in valovi so še semintja pljusknili na krov. To je Milanoviča tako vznemirjalo, da je komaj čakal, da pride s krova. Ko je dospel v ka-juto, se je ves izmučen zgrudil na posteljo in se bridko razjokal nad svojo boječnostjo in malodušnostjo.
Kapitan je stopil k gospodu Šerma-nu in mu rekel: "Tudi sedaj še verjamete, da je bil naš nesrečni prijatelj kdaj mornar?"
"Ne, gospod kapitan, sedaj ni več. Če bi ta bil kedaj pomorščak, bi brez-dvomno kljub izgubi spomina že iz stare navade moral ohraniti prejšnji pogum. A vendar, ne pozabimo, da sta njegova razburjenost in maloduš-nost posledica strašnega trpljenja, katerega je moral prestati. Pomislite, že navadna bolezen nam lahko razburi in razdraži živce, kaj šele, če mora človek cele dneve ali tedne trpeti lakoto in žejo, če je vsak trenutek v nevarno-, sti, da ga s čolnom vred pogoltnejo požrešni morski valovi; saj je čudno, da ne zblazni!"
"Da, da. Prav imate. Toda nikar me ne umejte napačno, zakaj ne govorim tega, kakor bi ne spoštoval nesrečneža, ne, tega nikakor ne; jaz le menim, da je njegova boječnost naj-gotovejši dokaz, da nikdar ni nosil mornarskega jopiča. Nedvomno bi se mu ob kričanju moštva in divjanju viharja moral vzbuditi njegov nekdanji duh, duh neustrašenega pomorščaka, čeprav ima bolno živčevje. Tako vsaj je moje mnenje v tem oziru."
Kako se vendar včasih dobri in razumni ljudje motijo in krivično sodijo. Milanovič—in ne mornar!
Kako bi bil kapitan debelo gledal, ako bi bil tega revnega, slabotnega človeka, ki se je sedaj pred najmanjšim ropotom boječe skrival, videl pred enim mesecem: lep, krepak mož, oči polne ognje, živce in kite kakor jeklo, pomorščak, drzen in neustrašen v vsakem viharju, v vsaki nevarnosti, kakor malokateri; bil je cel mož v pravem pomenu besede in istočasno tudi otrok z ozirom na svoje dobro, mehko •rce.
Da, kakq lahko se človek vara! In vendar v tem slučaju skoraj ni bilo mogoče misliti drugače, kakor sta mislila kapitan in njegov prijatelj Šer-man. Vsakdanje občevanje z Milano-vičem ju je še bolj potrjevalo v njunem mnenju. Ta je namreč prav pametno in razumno govoril o raznih predmetih, a nikdar ni izustil kakega izraza, iz katerega bi bilo mogoče sklepati na njegov poklic. Z isto pravico bi bil kdo sodil, da je duhovnik kakor inženir, ali proesor kakor odvetnik — le njornnr ne.
Milanovič je bil večinoma molčeč; cele ure je sameval in tuhtal, ne da bi se mu le enkrat razjasnilo žalostno obličje. Kadar je bil glavni krov prazen, se je večkrat utihotapil k čolnu, pri katerem je postajal dolgo časa in z neko nemirnostjo ogledoval vsak naj manjši predmet v njem; sedaj je vzel v roko to, sedaj ono, vrtil in obračal na vse strani, vedno iznovega upajoč, da razvozlja skrivnostno uganko.
Ko je bil nekega dne zopet popolnoma zatopljen v to raziskovanje, stopi k njemu krmar, postaren, a dobrosrčen angleški pomorščak. Prijazno in zaupljivo se je začel z njim pogovarjati in ga izpraševati to in ono o čol-
nu, misleč, da mu bo s tem pomagal, da se spomni kakega dogodka iz preteklosti. Ko je pa spoznal, da ničesar ne doseže, ga povabi, naj gre z njim v prostore, ki so odločeni za moštvo. "Morda," pripomni krmar, "najdete tam kak migljaj, ki bo pomagal Vašemu spominu. Le pojdite, sicer ne bova videla nič lepega in samemu bi Vam tega obiska ne svetoval, a z menoj pa greste brez skrbi."
Milanovič se je sicer nekaj časa u-stavljal, nato se je pa udal in po ozkih stopnicah sta dospela v mračen, neprijazen prostor, ki je imel obliko polkroga, katerega sta za silo razsvetljevali dve majhni oljnati svetilki.
"Torej, gospod, oglejte si nekoliko ta prostor; morda vendar najdete kaj, kar Vas bo spominjalo na minule čase."
Milanovič je pazljivo motril nekaj časa vsak najmanjši predmet, a poleg stoječi krmar je kmalu opazil, da njegov poizkus ne bo imel niti najmanjšega uspeha; zato vpraša čez nekaj trenutkov: "Res ničesar ne najdete?"
"Ničesar," je odgovoril Milanovič in počasi ter zamišljeno zmajal z glavo.
"Ako vsako reč, ki jo tukaj vidite, znate imenovati s pravim imenom, bi se morali vendar tudi spominjati, da ste kaj takega tudi že prej kedaj videli. Kaj?"
"Moj Bog, to je ravno ona uganka! Vsako stvar, ki mi pride pred oči, poznam takoj, a vendar mi vse to nič ne pomaga:"
"Čudnb, čudno," je mrmral sam pri sebi mornar, "kaj takega še nisem videl v svojem življenju! — Pojdite, gospod, kajti pri Vas ni nikakega upanja več. 2al mi je, da sem Vas morda s tem nadlegoval."
Tako sta zapustila dolgočasne prostore in odšla zopet na krov.
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE.
Prihod v Sidnej.
Ker sta bila kapitan in gospod Ser-man v zadregi, kako naj bi Milanoviča nazivala, zato so mu po črki "M", katero so našli všito na njegovem perilu, dali novo ime, namreč "gospod Mat-ko".
(Dalje prih.)
□	O
II MALI OGLASI. ||
n	□
Kdor kaj išče za vsakokratno priob-
čenje po 25c. Za zahvale, naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede
GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenskt in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcctf. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
Math. Gerdesich
GOSTILNA
Broadway And West Avenue. BRADLEY, ILL.
■ .
Kadar se mudite v naši okolici ne pozabite se oglasiti v mojem salunu.
NAJBOLJŠA POSTREŽBA.
Opomin.
Ker sem namenjena odpotovati v stari kraj prihodnje poletje in ne vem ali se kedaj več povrnem ali ne; zatorej tem potom opominjam vse one, ki mi kaj dolgujejo da poravnajo svoj dolg v kratkem času, ker drugače bom primorana jih postavnim potom pri-morati to storiti.
Antonija Trampušh.
Zoper razpokle ustnice.
Miss M. Przewoznik, iz Hammond, Ind. je rabila Severov Creme (Severa's Face Cream) ter nam je pisala sledeče pismo o njem: "Samo parkrat sem namazala svoje razpokle ustnice s Seve-rovim Creamom in so se zacelile. Ne morem izreči svoje zahvale. Lahko tudi rečeni, da je Severovo Mazilo za lase (Severa's Hair Pomade) izborilo, ker naredi lase mehke in bujne." — Severov Cream stane 25 centov lonček, ter se priporoča zoper razpokle ustnice, roke in obraz, zoper ogrce in za raho po britju. — Naprodaj so v vseh lekarnah. Ako jih ne morete dobiti, naročite jih od nas. \V. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv.
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704
Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m
Dr. S.Gasparovich
Slovenski Zobozdravnik.
Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405.
JOLIET,
ILLINOIS.
Chi. tel. 3399.	N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson St. JOLIET, ILL.
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
KOLEDAR
"GLAS NARODA" za 1. 1914
je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in dobrimi spisi ter za jedno tiskano polo obširnejši. Velja s pošto vred 30c. Dobiti je pri:
SLOVEN1C PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street, New York City, ali v podružnici FRANK SAKSER, 6104 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Naznanilo.
Jaz Anna Ritmanič naznanim vsem sorodnikom in znancem, da je nemila smrt mi vzela edino podporo ljubega soproga Janeza Ritmaniča; zapustil me je nepreskrbljeno s sedmero otrok najstarejši je komaj trinajst let. Torej se obrnem na Vas vse moje sorodnike in znance v Jolietu, da mi pomagajte po svoji moči s tem, da mi odkupite kaj tiketov, ki imam lotu naprodaj* ali žrebanje, da bom zamogla si pridržati dom, na katerem je še veliko dolga.
Vsem onim, ki so nas potolažili in pomagali pri bridki izgubi, izrekamo srčno hvalo. Bog povrni stoterno.
Soproga in otroci t4-10 Anna Ritmanič, Bradley, 111.
POZOR, ROJAKINJE I
AH veste kje je dobiti najboijSe m*-so po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej ia poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
CWc. Phone 2768. N. W. Phone 1111.
John Vidmar
1112 North Broadway JOLIET, ILL.
Kupujem in prodajam zemljišča-, hiše in lote; zavarujem poslopja in pohištva proti ognju.
NOVA GOSTILNA
Matt. Stefanich
Corner State & Clay Streets
across the track, one block south of Ohio St., Joliet, 111. •
Še priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu.
Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLI!
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
<
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, 111.
MEDZIMSKA RAZPRODAJA
V SLOVENSKI PRODAJALNI
(Nadaljevanje z 2. strani.) Svota od decembra 1912... .... 322.85
Skupna blagajna decembra
1913 znaša .................$431.26
V letu 1913 je pristopilo 9 članic, suspendirani sta bili 2. Sedaj šteje naše društvo 37 članic.
Prej pa ko pero odložim, vljudno vabim vse žene in dekleta katoliškega mišljenja, da se nam pridružijo in pristopijo k našemu društvu ter tako postanejo članice naše slavne organizacije K. S. K. J. Nikar se ne strašite zaradi tega, ko moramo več plačevati, saj temu ni kriva K. S. K. J. in tudi ne tiradniki(ce) krajevnih društev, ampak vsak naj dobro premisli, da se nahajamo v Združenih Državah Ameriških ter da se moramo ravnati kakor zahtevajo ter se njih postavam ukloniti za splošno korist.
Večkrat sem že imela priliko govoriti z eno ali drugo ženo, ki je rekla: "O, kako rada bi pristopila h kakemu društvu, pa ne morem, ker imam toliko otrok, pa še mož bolj malo zasluži. Kako se čem vpisati, ko ne morem plačevati." Tako in enako tarnajo in to, fijo nekatere, kadar se jo opomni, da naj se vpiše v društvo. Res je to, pri-poznarn, da je res težko se odločiti za društvo, ko je že tako vse polno izdatkov. Vprašam pa vas, kako pa je, kadar smrt potrka na duri ter pobere enega izmed roditeljev, pa najsi bo očeta ali mater? Vpraša naj se vsaka mati, posebno pa še taka, ki ima dosti otrok in da ni pri nobenem društvu, kaj če bi jo smrt vzela ljubim otrokom, kar se žal mnogokrat zgodi? Kako se tak oče težko tolaži, ako nima s čim plačevati in pomagati svojim Otrokom! Ko bi stariši malo bolj pomislili, kako koristno je biti zavarovan pri društvu in Jednoti, se ne bi izgo-
THE
EAGLE
varjali na otroke, ampak kolikor več jih ima, toliko rajše bi pristopil h kakemu društvu in Jednoti. Ker ako kdo zboli, da je pri društvu, dobi pomoč v bolezni ter se mu že tam povrne svota, ki jo je izdal za društvo, Kaj pa, ako nastopi smrt? Kolika to-| lažba za ostalo družino, ko jim društvo oskrbi dostojen pogreb ter po preteku nekaj dni dobijo svoto, za katero je bil pokojni zavarovan ter tor liko lažje pozabijo izgubo pokojnika.
Karali me boste, g. urednik, ker sc je moje poročilo tako zavleklo, pa pro-! sim potrpljenje, to je le v letu enkrat. ' Pozdrav vsem skupaj!
Agnes Krajnc, tajnica, 152 Belz st.
kjer vedno dobite blago, ki je vredno več kot denar, se je zdaj začela.
Joliet, 111., 9. jan,—Društvo sv. Bar bare št. 65 v Jolietu, 111., prav lepo napreduje. Pridobilo si je namreč v kratkem času svojega obstanka že nad sto članov in članic, obstoječih iz mož, žena in otrok. Nikakor pa se ni temu čuditi, kajti ceneje smrtne zavaroval nine bodisi za moža, ženo, fanta ali dekleta kakor tudi otroka, ni dobiti pri nikaki drugi zavarovalni družbi. Ob-jednem pa izplačuje društvo sv. Bar bare najvišjo bolniško podporo, nam reč 1 dol. na dan, kar gotovo vsake mu zelo dtfsti pomaga v času bolezni. Pozivam vas torej, cenjeni narodni mi bratje in sestre, ne mudite časa, marveč pridružite se v naše vrste, pristopite takoj k društvu sv. Barbare št. 65, Joliet, 111. ter uživajte z nami vred bratsko ljubav, katera veže člane in članice našega društva pod geslom: vsi za enega, jeden za vse!
Pozdravljam člane društva sv. Barbare širom Združenih Držav, kakor tudi vse joliefcke brate in sestre.
Louis Wise, predsednik dr. sv. sv. Barbare it. 65,
m—
Te cene bodo hitro razprodale vse zimsko blago.
ČEVLJI
se zdaj prodajejo res poceni.
$3.50 čevlji, za .................$2.95
$4.00 čevlji, za .................$3.45
$4.50 čevlji, za .................$3.95
$5.00 čevlji, za .................$4.25
$6.00 čevlji, za .................$4.95
Deški high cut čevlji $3, zdaj... .$225
Moški fini čevlji ...............$4.50
Delavni čevlji ...............,..$3.65
Znižane cene na oblekah, perilu čevljih za može in dečke.
Bas zdaj so cene znižane na oblekah in čevljih, ko jih najbolj rabite. Vsakdo, ki kupuje blago v naši prodajalni, i zna da je naše blago vredno skoro dvakfžt Jjolikto kot čegavo drugo, ker mi znamo blago kupiti, da nimamo kake ■ slabe zbirko. l>a se lahko prepričate, da je to resnica. Mi ne kupimo stare robe za našo prodajalno. Vse naše I blago je bilo kupljeno iz tovarn pred par nieseci, pa ga bomo tudi takoj razprodali, da ga ne bomo hranili za drugo zimo, ne oziraje se na zgubo ali dobiček — mi se ga moramo iznebiti. Naše cene so zmerne, vedno.
Deški Čevlji.
200 parov deških čevljev, vseh vrst i-" velikosti, vredni par do $3.00, zdaj i'a izbero po ......................$1.00
300 oblek več vrst, za moške od 18 do 80, vseh velikosti.
$25.00	obleke po	..............$19.50
$20.00	obleke po	...'...........$15.00
$16.50	obleke ^po	..............$11.50
$13.50	obleke po	...............$9.50
DEŠKE KRATKE HLAČE.
$12.00 za ......................$7.50
$10.00 za .......V.................$6.75
$7.00 za ........................$4.50
$5.00 za ........................$2.50
$3.50 za ........................$2.00
HLAČE ZA FANTE.
Ženski čevlji.
Velika zaloga, vseh vrst in velikosti, vredni par do $3.50, zdaj na izbero po .............................$1.95
$6.00	za
$5.00	za
$3.50	za
$2.50	za $2.00 za
.$3.95 .$2.95 .$2.25 .$1.95 .$1.50
DEŠKE SPODNJE OBLEKE
35c vredne po ...................19c
KAPE.
75c kape po ........
$1.00 kape po ......
$1.25 ni $1.50 kape
............39c.
............79 c
............95 c
KRATKE HLAČE.
$2.00 za $1,00 za .. 50c .......
........$1.45
.........75«
.........39c
Zaloga 50 blue serge oblek $15.00. zdaj po............$10.50
MOŠKE SPODNJE OBLEKE.
75c in 50c po ....................J9c
$1.00 po ......................
$150 in $2.00 po ...............?»•«
35 per cent. znižane cene na kosmatih kapah.
OBLEKE
$6 do $12 vredne obleke, fino blago 13 do 36 po ....................$195
225 vrhnih sukenj vseh vrst.
$25.00 suknja za ...............$19.50
$22.50 suknja za ...............$16.50
$18.00 suknja za ..............$13.50
$16.50 suknja za ...............$11.50
$13.50 suknja za ................$9.50
DEŠKE VRHNJE SUKNJE.
$15.00 suknje za ................$9.50
$12.00 suknje za ................$7.50
$«.50 suknje za .................$5.50
$6.50 suknje za.................$3.50
OTROŠKE SUKNJE.
$10.00 vredne po ...............$6.50
$8.00 vredne po ................$5.00
$7.00 in $6.00 vredne po.........$4.00
$5.00 in $4.00 vredne po.........$2.50
| MOŠKE UNION UNDERWEAR
I $3.00 vredne po..............$2.25
PRAZNIČNE SRAJCE.
I.ot 1—Vse $1.50 po.............$1.15
Lot 2—Vse 75c in $1.00 po........49c
OVRATNICE.
I.ot 1—75c po ...................49c
Lot 2—50c po ...................35c
Lot 3—25c po ...................19c
* TELOVNIKI.
13 do 16 size ....................10c
Fancy vests, $1.00 po.............6Sc
VOLNENE NOGAVICE.
25c vredne po ....................
50c vredne po ...................®9c
SWEATERJI.
75c vredni po ....................^5c
$1.50 vredni po ..................95c
$2.50 vredni po.................