PREDSEDSTVO OK SZDL O STANOVANJSKI PREOBRAZBI V LJUBLJANI________________ Hoteli so nas žejne čez vodo prepeljati Koliko prahu je dvignila javna razprava o stanovanjski preo-brazbi v naši občini nam je že znano. Kajti pripombe na pred-log, da je namesto pet občinskih in mestne SSS ponujena le mest-na, so kar deževale. Občani so bili namreč mnenja, da ni mogo-če odločati o preobrazbi stano-vanjskega gospodarstva v Ljub-ljani, dokler niso opravljene ana-lize posameznih področjih stano-vanjskega gospodarstva in od-pravljene slabosti dosedanjega delovanja strokovnih služb, tako DS SS, stanovanjskega podjetja, ZIL-a, in stanovanjsko komu-nalne banke, ki so zadolžene za dosledno izvajanje nalog na po-dročju stanovanjskega gospodar-stva. Sicer pa občani niso na-sprotovali preobrazbi in samon-pravni organiziranosti SSS, ven-dar so zatrdtfi, da vse pripombe in utemeljene pomisleke iz javne razprave strokovne službe mora-jo upoštevati. Po šestih mesecih smo zdaj odgovor dobili in sicer v obliki gradiva, ki ga je ponudi-la delovna skupina - strokovnih služb imenovana od predsedstva SSS mesta Ljubljana z naslovom »Prilagoditev strokovnih služb stanovanjskega gospodarstva Ljubljane o reorganizaciji dele-gatskega sistema«. Člani pred-sedstva OK SZDL so gradivo dodobra pretresli in osupnili kaj-ti s tem gradivom so nas strokov-ne službe hotele žejne čez vodo prepeljati. Namreč niti ena pri-pomba, s katerimi naj bi zagoto-vili učinkovito skupnost na ka-kovostno višji ravni gospodarje-nja in upravljanja v stanovanj-skem gospodarstvu Ljubljane, ni upoštevana. Zato predsedstvo vztraja, da je treba v nadaljnjem dograjevanju sistema in strokov-nih služb zagotoviti takšen na-čin, da bodo Ie-te stregle stano-vanjski samoupravi in da se upo-števajo vsa ostala stališča spreje-ta na seji predsedstva že septem-bra meseca 1987. Potreben bo tudi večji nadzor nad izvajalci - strokovnimi službami ZIL-om, LB - Stanovanjsko komu-nalno banko, DS SSS in stano-vanjskim podjetjem Ljubljana, ti pa morajo biti za svoje delo od-govorni izključno SSS. V koncertu oblikovanja stro-kovnih služb je potrebno vnesti stališča družbenega pravobranil-ca samoupravljanja s tem, da se opredelijo in razmejijo odgovor-nosti strokovnih služb izvajalcev in strokovne službe delovne skupnosti SSS do skupščinskega sistema. Ob koncu pa ne gre prezreti dejstva, da bomo učinkoviti le, če bomo temeljnitn delegacijam zagotovili takšno gradivo, da se bodo le te zanimale za obravna-vo in da bodo lahko dale takšne predloge, ki bodo v končni fazi lahko vplivale pri odločitvah. V. V.