Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din pollelno 120 Din celolelno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdala
Cene oglasov I stolp, pellt-vrsla mAlloijlASl pol 30 In 2 D, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 5 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din n Pr: vef.iem □ naro:-ilu ccpusl Izide ob 4 zfuliaj razen pondeljKa in dneva po prazniku
celole no vJugo-slnvlll 80 Din, za Inozemslvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6 III Uokoplsi se ne vrača/o, ncfranklrana pisma se ne sprejemalo ^ Uredništva telefon štev. 50, upravnišlva štev. 328
Uprava je v Kopitarjevi ul.št.S ^ Čekovni račun: Cjutallana štev. lO.tiiO In 10.349 sa insrrate, Sarajevo št. 7.><».J, l.atjreb št. 3'J.Ot 1, Praga in Dunaj st. 21.797
'Političen list sa slovenslti narod
Pred odločitvijo.
Naše politično življenje je dospelo k težki In za daljšo dobo važni odločitvi. Dva nasprotujoča si koncepta, ki se že vsa leta od konstituante sem bijeta za zmago, sta trčila z vso silo drug proti drugemu in silita k odločilni potezi. Ali sporazum vseh treh narodov, ki so ustvarili in tvorijo to državo, ali nadaljevanje dosedanje prakse in vlade močnejšega nad manjšim in številčno slabejšim; ali sporazum ali nadvladje.
Važnosti te odločitve se bolj kot kdaj zaveda ves parlament, zlasti pa radikalna stranka, ki prevzema odgovornost za ta korak. Srečne okoliščine in spretno delo naših poslancev je Belgradu te dni predočilo vso stvarnost in upravičenost slovenske zahteve po iskrenem in lojalnem sporazumu, do katerega mora priti in bo prišlo, gre le zato, kdo bo med Srbi njegov izvršitelj.
Centralistična, nedemokratična uprava ju vlada države se je sama onemogočila.
Zunanjepolitičen koncept centralistov, ki je favoriziral srbske interese in zanemarjal hrvatske in slovenske, je doživel pod Ninči-čern popolen krah. Italijan, ko je na slovenski in hrvatski meji vsled belgrajske popustljivosti dosegel maksimum svojih v sedanjosti ostvarljivih sspiracij, je z isto robustnostjo kot nekdaj proti Gorici, Trstu, Reki in Dalmaciji, udaril sedaj na — Kosovo polje. Pmv nič ga niso ovirale Ninčičeve žrtve, ki jih je s toliko lahkomiselnostjo metal latinskemu soseau, ko ni šlo za srbske pokrajine in srbske koristi. Italijansko-albanski pakt pomeni Mussolinijevo ofenzivo na Balkan preko Južne Srbije, preko Kosovega polja. Tu je naša zunanja politika dobila udarec v ledja, ranjen je bil srbski živelj naše države, Ninčič je to razumel, priznal svoj poraz in šel.
Novi zunanji minister je odklonil vsako izjavo o svojih namerah in gotovo se ne motimo, če trdimo, da bomo na njegovo izjavo ie precej dni čakali. Kajti položaj, v katerega je zašla država pod Ninčičem, nujno tirja novo orientacijo in novih metod. Bolj kot navadno pa je v tem trenutku odvisna zunanja politika od notranje konsolidacije države, od ureditve in upostavitve našega gospodarstva in likvidacije vsaj glavnih notranjepolitičnih sporov med državotvornimi narodi.
V notranji politiki nas je centralizem do-vedel do desolatnih razmer v vrhovni državni upravi, do absolutne sterilnosti parlamenta in vlade, do mrtvila, ki ga enoletni napori niso niti za korak premaknili, tako da je s tega stališča povsem razumljivo, da so se pojavili glasovi, da je naša demokracija odpovedala in bodo nevzdržne razmere vodile v diktaturo.
To so negativni vplivi, ki so pritirali razvoj v akuten stadij in silijo k odločitvi.
Pozitivno smo zlasti Slovenci pokazali v teh težkih dneh, da nam je obstoj naše narodne države nad vse, da smo pripravljeni in hočemo zastaviti vse svoje moči, da naš narod najde izhod iz gospodarske propasti, da sodelujemo pri reševanju naših skupnih koristi z vsemi in vsakomur, ki razume in hoče zadovoljiti po načelu iskrene bratske enakopravnosti tudi naše zahteve.
Gospod Uzunovič, ki je poln sladkih besedi, je storil pri sestavi svoje vlade težko popravljivo napako in tako zakrivil, da nismo že prejšnji teden dobili vlade, ki bi repre-zentirala Srbe, Hrvate in Slovence, močne vlade, ki bi edina mogla prevzeti odgovornost za važne odločitve, ki jih mora storiti, če hoče kreniti naš državni voz na novo pot navzgor.
Pa za nas Slovence jc tudi ta Uzunovičeva napaka dobrodošla. Njene koristi smo žc včeraj podčrtali. Dala je povod, da je voditelj našega naroda stopil v ospredje vse politične pozornosti, povzročila, da je Belgrad pei dni razpravljal le o Slovencih, pet dni nas hvalil in se zavzemal za nas.
Z najbolj kompetentnih mest smo culi priznanje naših narodnih in kulturnih zahtev ter odobravanje našega programa. Teh pet bojevitih dni se zdi, je več doprineslo k medsebojnemu razumevanju, kot cela leta poprejšnjega trdega dela. Simpatije do Slovencev, ki so se poprej le sporadično pojavljale pri posameznih najdalekovidnejših srbskih politikih, so sedaj dobile enotni izraz v vsej srbski javnosti brez ozira na politično opredelitev.
Ta soglasen dobrohoten sprejem nastopa dr. Korošca nam je pridobil novih prijateljev. Prebili smo led, ki ga je nagromadilo stalno dcnunciranie naših domačih ovaduhov in pro-
vokaterjev zlasti iz jutrovske družbe, ki je vsa leta črpala svoj obstanek iz neinformi-ranosti belgrajske javnosti o slovenskih zadevah in prilikah. Prebili smo steno nezaupanja, s katerim so srbske politične stranke sprejele vsak predlog, ki je izšel iz Slovenije, zlasti vsako zahtevo v zmislu našega narodnega političnega programa.
Tako smemo trdno upati, da so zadnji dnevi prinesli veliko koristi državi in nam Slovencem še posebej. Poglobilo se je medsebojno zaupanje, spoznanje in spoštovanje, ki tvori zdrav temelj za trajno vzajemnost.
Izid vladne krize na teh pridobitvah ne
Belgrad, 29. dec. (Izv.) Jugoslovanski klub ,je imel danes popoldne sejo. O posvetovanju je izdal komunike, v katerem pravi, da jc dobil 7.a Božič od g. Uzunoviča vabilo, da vstopi tudi Slovenska ljudska stranka v vlado. Ker pa g. Uzunovič ni dal dovoljnih pojasnil in dovoljnega jamstva za uspešno delo, g. dr. Korošec ni mogel iti tako na slepo v Uzunovičev kabinet. Po božičnih praznikih s« takoj govorili, da bo vendarle šla Slovenska ljudska stranka v vlado g. Uzunoviča, toda do
Belgrad, 29. dec. (Izv.) Danes ob 6 zvečer se je sestal radikalni klub. Navzočih je bilo približno 100 poslancev. Podpredsednik g. IIi— ja Mihajlovič je otvoril sejo in je dal besedo najpreje g. Uzunoviču. G. Uzunovič je podal obširno poročilo o dogodkih v zadnjem času ter je navedel kot glavni vzrok zadnje vladne krize nelojalno obnašanje g. Stjepana Radiča, ki je s svojimi govori povzročil večkrat vladi neprijeten položaj. Poudaril je, da g. Davidovič ni mogel sestaviti vlade in da je moral radi tega vrniti mandat. Zato je bila radikalna stranka znova prisiljena, da prevzame sestavo vlade in je dobil mandat za to zopet on, Uzunovič. Ni pa bilo drugega izhoda i/, položaja, kakor da sestavi vlado zopet s HSS. Ali radikalna stranka ni marala, da bi poleg radikalov bila v vladi samo HSS. Zato so začeli delati na to, da vstopijo v vlado tudi Slovenci, in siccr Slovenska ljudska stranka kot predstavnica Slovencev. Zaenkrat ni bilo drugega izhoda. Prosi poslance, da hladno presodijo položaj, koristi države in radikalne stranke. Prepričan je, da bo stranka ostala disciplinirana in da ne bo prišlo do kake cepitve.
G. Uzunovič je govoril jako premišljeno in zelo obzirno glede na pašičevce. To se je takoj pokazalo pri govorili pašičevca g. Ranka
Zagreb, 29. dec. (Izv.) Danes ob 9 je pričela seja kluba HSS. Seji je prisostvovalo 39 poslancev ter vsi ministri HSS razen dr. Šu-perine, ki se radi bolezni ni mogel udeležiti seje. Radi bolezni so bili odsotni šc dr. Pernar in nekateri drugi poslanci HSS, 1 i so sc brzojavno oprostili. Sejo jc otvoril predsednik HSS g. Stjepan Radič s kratkim uvodnim govorom, nakar se jc vršila volitev novega pred-sedništva kluba HSS. Za predsednika kluba HSS jc bil izvoljen dr. Šibenik. Nato se jc vršila razprava o političnem položaju, ki je trajala do pol 2 popoldne. Izdali so naslednji službeni komunike:
»Sklepi na seji kluba HSS v Zagrebu dne 29. dec. 1926:
1.	Sprejemamo novo vlado g. Nikole Uzunoviča s popolnim zaupanjem, ker jc sestavljena na temelju politike narodnega sporazuma, z nalogo hitrega in uspešnega zakonodajnega dela ter s to posebno svrho, da sprejme narodna skupščina državni proračun in zakon o izenačenju davkov ter iste zakonske osnove, ki so šle žc skozi min. svet in ki sc nahajajo pred posameznimi odbori in to imenoma zakon o dalmatinskem agraru in o vrhovni upravi.
2.	S posebnim zaupanjem pozdravljamo tiste nove člane vlade, ki bodo stavili ministrstvu na razpolago vse svoic strokovne iz-
more prav nič izpremeniti. Če sc ohrani radi-kalno-radičevski režim, ali tudi če se ta ic-žim zaostri, slovesa, ki smo ga te dni izvo-jevali Slovenci, nam ne more več vzeti. Konsolidacija države, misel enakopravnosti in sporazuma beleži razveseljive trajne pridobitve. —
Vstop Slovencev v vlado g. Uzunoviča bi bil le zunanji izraz tega napredka, ki bo pa raste! in kot najvažnejša tvorna sila v našem državnem življenju preko vseh nasprotij zmagoval in zmagal, pa naj bo to radikalsko-radičevski vladi prav ali ne. Ideja sporazuma je na zmagovitem pohodu.
danes g. Uzunovič ni obnovil pogajanj z s. dr. Korošcem, dasi je v pogovorih s časnikarji večkrat rekel, da želi tako on. kakor tudi radikalni klub, da vstopi tudi Slovenska ljudska stranka v vlado in se tako sestavi sporazumna vlada, v kateri bi bili zastopani po večinskih strankah Srbi, Hrvati in Slovenci. Tako obnašanje g. Uzunoviča ni iskreno, Slovenci pa hočejo sodelovati samo v vladi, ki hoče pošteno in iskreno delati za dobrobit vseli treh narodov v državi.
T r i I u n o v i č a in g. Milutina Dragov l-' a, ki sta večkrat poudarila, da se bo manjšina pokorila večini. G. Uzunovič se je posebno dolgo bavil tudi z vprašanjem sodelovanja Slovenske ljudske stranke v vladi. Rekel je, da se rosno dela na tem, da so stvori koalicijska vlada Srbov, Hrvatov iu Slovencev in da je prepričan, da bo do take vlade prišlo.
Za g. Uzunovičem je govoril prvi g. Ran-ko Trilunovič. Bavil se je na dolgo z delom radikalno-radičevske vlade in jo je naravnost obdolžil, da je ona zakrivila sedanjo veliko gospodarsko krizo. Obžaloval je, da se mod parlamentarci, zlasti pa med radikali ni našla civilna oseba, ki bi mogla prevzeti prometno ministrstvo in da je moral to ministrstvo prevzeti general.
Za njim je dobil besedo g. Milutin Dragovič. Tudi on je obširno kritikoval nedelavnost radikalno-radičevske vlade in izrekel mnenje, da bi se razmere v vladi /.boljšale samo tedaj, ako hi vstopila vanjo tudi Slovenska ljudska stranka in bi radikali dobili tako protiutež proti radičevcem.
Ker je bilo prijavljenih še 24 govornikov, je podpredsednik g. Ilija Mihajlovič sejo ob 9 zaključil in naznanil, da bodo nadaljevali posvetovanja iSO. t. m. dopoldne.
kušnje in sposobnosti, kajti:
a)	V tem vidimo najsigurnejšo pot, da sc vodijo državni posli po življenjskih narodnih potrebah.
b)	Globoko smo prepričani, da more samo vlada s strokovnimi ministri v nepolitičnih rc-sorih spet dvigniti parlamentarizem, zajamčiti pri nas parlamentarno vladavino ler osvoboditi narod od bojazni, da upropaščajo vedno bolj in bolj narod in državo sicer nesposobni in včasih koruptni parlamentarci, izbrani nelegalno in z nasiljem, čeprav pod pretvezo na--odne suverenosti in parlamentarizma.
3. Vztrajamo popolnoma na memorandu, ki ga je sestavilo predsedništvo kluba HSS in ki ga je izročil predsedni k HSS 17. dec. 1926 tedanjemu mandatarju krone in sedanjemu predsedniku vlade g. Nikoli Uzunoviču. Računamo stalno s tem, da se bodo zahteve tega memoranduma uresničile in io tem bolj. ker vsebujejo določila in obveznosti, ki so jih prevzele napram narodu vse dosedanje vlade narodnega sporazuma.«
RADIČEVE POBOŽNE Ž^LJE.
Zagreb, 29. dec. (Izv.) Današnji Dom napada v enem članku dr. Korošca, v drugem pa pravi, da bodo enega od prostih minislr skih portfeliev dobili radičevci, drugega pa radikali,
aaagiaaannaEKasaaasiniasssaBBBB&aBaa?
Slovensko glasbeno društvo ..Ljubljana".
Silvestrov večer.
Velika dvorana hotela ..Union"
gaannanBafflasnissszjanasBMHBBBBBBBa
Radič se boji za svoje
podtajnike.
Zagreb, 29. dec. (Izv.) Ker so se pojavile
govorice, da nameravajo odpraviti mesta pod-tajnikov v raznih ministrstvih, so časnikarji vprašali g. Stjepana Radiča, kaj je na tem. G. Stjepan Radič je izjavil, da bodo radičevci obdržali vsa dosedanja podtajniška mesta, la podtajniško mesto v prometnem ministrstvu bodo zamenjali s podtajniškim mestom v ministrstvu za šume in rude.
Kongres Davsdovičeve stranke
Belgrad, 29. dec. (Izv.) Danes popoldne je pričel tukaj kongres demokratske stranke. Glavni referat je imel belgrajski župan dr. K u m a n ud i, ki se je predvsem pečal z načrtom dr. V oje M a r i n k o v i č a o samoupravah. Kritikoval je tudi sedanji zakon o oblastni!! samoupravah in je poudaril napake oblastnih samouprav, ki ne ustrezajo kulturnim in socialnim potrebam ljudstva. Posvetovanja bodo jutri nadaljevali.
NOVA HRVATSKA STRANKA.
Zagreb, 29. dec. (Izv.) Tukaj se je osno* vala nc.ii politična stranka Hrvatska narodna Starčevjcova stranka- ■ Državnopravni program nove stranke poudarja, da živijo v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev trije narodi in da se naj izpelje državna ureditev v smislu zveze svobodnih držav vseh treh narodov.
CEPLJENE LISTE HSS V DALMACIJI.
Zagreb, 29. dec. (Izv.) Današnji ' Dom«! j>oroča, da sta bili v biogradskeni okraju v Dalmaciji vloženi dve kandidatni listi HSS za oblastne volitve. Ena lista se je izbrala na sestanku v Preki ob navzočnosti odposlanca vodstva HSS Bačiniča, druga lista pa se je določila na sestanku v Su-ošami ob navzočnosti odposlanca vodstva HSS Stjepana Košutiča. O tem spornem slučaju je razpravljalo vodstvo HSS v Zagrebu in se je storil sklep, da se smatrata obe i isti kot listi HSS in da morejo pristaši HSS glasovati tako za eno kakor za drugo listo.
ŽELEZNIŠKI PROMET V LIKI VZPOSTAVLJEN.
Zagreb, 29. dec. (Izv.) Kakor poroča tukajšnja železniška direkcija je promet na li-ški progi, ki -o je moral radi silnih snežnih žametov \ zadnj ih dneh prekiniti, zopet vzpostavljen.
Sfalija in nova jugoslovanska vlada.
Rim. 29. decembra. Tukajšnja politična javnost je z napetostjo sledila poteku vladne krize v Jugoslaviji. Napadi proti Jugoslaviji so ponehali in iz pisanja listov je razvidno, da bi Italiji ponovno zbližanje ne bilo neljubo. Popolo d'Italia piše, da je novi zunanji minister dr. Peric dober poznavalec donavsko-jadransko-i ill.-.-inskih problemov, ker ,]e sooe-loval i>a mirovni konferenci v Parizu. Ako bo dr. Peric dobro proučil italijansko-albanski prijateljski pakt, se bo prepričal, da ni v njem ničesar, kar bi moglo vzbujali jugoslovanske skrbi. Italijansko javno mnenje ,je bilo sicer nad znanim stališčem enega dela jugoslovanskega javnega mnenja nasproti ratifikaciji nettunskih pogodb in prijateljski politiki nasproti Italiji neprijetno presenečeno, sedaj pa mirno pričakuje razčiščonje položaja. Italijansko prijateljstvo je prijateljstvo velesile. Radič hoče pogn ti Jugoslavijo v naročje Rusije. To bj nasprotovalo potrebam Male anlente, ne pa italijanski zunanji politiki, ki je sklenila prijateljstvo z. Belgradom in živi v prisrčnih odnošajih tudi z Moskvo.
WlLSOXOVA MIROVNA NAGRADA. \ Nevv Vork, 29. decembra. (Izv.) Senator Eli h u K roo t je radi svojih zaslug v interesu miru prejel nagrado AVoodrov Wilson< v znesku 25.000 dolarjev,
Komunike Jugoslovanskega kluba o pogajanjih z g. Uzunovičem.
Radie se klanja Nikoli Uzunoviču.
SKLEPI HSS. — RADIČEVCI POSEBEJ POZDRAVLJAJO MINISTRE NEPARI.AMEN-
TARCE,
Radikalni klub o vstopu SLS v vlado.
ODLOČILNA SEJA RADIKALNEGA KLUBA. - POROČILO G. UZUNOVIČA. - UZUNOVIČ ZNOVA IZRAŽA ŽELJO, DA VSTOPI SLS KOT PREDSTAVITELJICA SLOVENCEV. PAŠIČEVCI SE BODO POKORILI VEČINI. - DISCIPLINA V KLUBU. - 24 GOVORNIKOV. — JUTRI SE SEJA NADALJUJE.
Italijansko-nemška pogodba podpisana.! Beleče
Rim, 29. dcc. (Izv.) V dvorani zmage v »Palazzo Chigi« je bila danes popoldne podpisana nemško-italijanska izmiritvena in arbitražna pogodba — ne prijateljska, kakor jo je v prvem trenutku imenovala pomotoma Agenzia Štefani. Za Italijo je podpisal pogodbo sam Mussolini, za Nemčijo pa nemški zastopnik pri Kvirinalu baron v. Ncurad. Akt podpisa se ja izvršil v največji skromnosti in preprostosti. Pogodba bo registrirana pri Društvu narodov in se bo jutri objavila v Berlinu in Rimu.
Pogajanja za sklenitev omenjene pogodbe bo se vršila tekom letošnjega poletja in brez vsake naglice. Zastopniki obeh držav so hoteli v miru proučiti podrobnosti pogodbe, da bi s tem ustvarili in omogočili stalnost sklenjenih določil. Mussolini in Stresemann sta že poudarila, da ni naperjena omenjena pogodba proti nobeni drugi sili in da ne zasleduje nobenih političnih ciljev. Italijnnsko-nemška pogodba jc sklenjena po vzorcu švicarsko-nem-Ike in švicarsko-italiianske pogodbe in ne vsebuje nobenih določil, ki bi bila v nasprotju t duhom politike Društva narodov. Politični pomen sklenjene pojjodbe je v tem, ker se z njo nudi možnost, da se uredi cel kompleks vprašanj, ki interesirajo oba naroda, na pod-
Ogrska politika.
Budiinpošta, 29. decembra. C Z i c h y Je včeraj javno dementiral vesti, da nameravajo krščanski socialci preiti v opozicijo. Rekel je, da hoče njegova stranka le prevzeli dolžnost kontrole nad vlado, ker manjka v parlamentu opozic ja.
Cdcde prestolnega vnrašanja je grof Zi-chy izjavil, da je popolnoma izključeno, da bi se novi parlament pečal s kraljevim vprašanjem: grof Bethlen je prepameten, da bi mislil na kaj takega. Kar se pa tiče poročila, da namerava parlament postavili narod pred gotovo dejstvo, je to naravnost abotno, ker bi tako ravnanje vsaki vladi zlomilo vrat. Ravno tako napačno bi bilo, ako bi legitimisti ustvarili tak lait acompli, ker bi se s leni povzročili novi strankarski boji in bi Ogrska zaigrala vse dosedanje uspehe.
JUGOSLAVIJA IN OGRSKA.
Budimpešta, 29. decembra. »Pester Lloyd« priobčuje pogovor svojega belgrajskega poročevalca z novim jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Peri če m. Dr. Perič je izjavil, da se jugoslovanska politika nasproti Ogrski v nobenem oziru ne izpremeni, marveč se bo v dosedanjem praven sistematično raz.vijala dalje. V kratkem se imenuje nov poslanik zu Budimpešto.
Po!ožsj v Litvi.
Kowno, 29. dec. (Izv.) Ljudska socialistična stranka je objavila v prvi številki svojega gin. ila »Lietuvos Zienios«, ki je izšla po pro vratu:
»Vojaški intermezzo se kaže nazunaj kot domaČ nesporazum in ljudski socialisti se bodo v interesu miru in varnosti države držali skrajne rezervo. Vendar morajo demokratično misleči ljudski socialisti državni udar obsojati, dasi na ljubo notranjemu miru prepuščajo vodstvo državnih poslov nacionalistom. To slalšče zavzema stranka v pričakovanju boljših časov.«
Notranji minister Musteilris je izjavil, da komunizem v Litvi nima lal in da ga bo vlada popolnoma zatrla.
RUSKO JAVNO MNENJE PROTI LITVI.
Moskva, 29. decembra Vesl, da so v Kow-nu ustrelili štiri komuniste (katero vest je litvanska vlada v tem demontirala), je vzbudila v tukajšnji javnosti veliko razburjenje. Tisti politični krogi, ki zvezi z Litvo nikoli niso bili naklonjeni, naglašajo, da je bila Litvi prijavna politika Sovjetski Rusiji le v škodo, ker je bila glavna ovira za sporazum s Poljsko. Listi zahtevajo, naj vlada svejo politiko nasproli Litvi popolnoma izpremeni in so raje sporazume s Poljsko.
Ameriško Javno mnenie proti intervenesu v ^caragui.
■\Vasliington, 29. decembra. Velik del ameriškega javnega mnenja in političnih krogov je proti ameriški intervenciji v Nicaragui. Posebno ostro se izja\ija proti temu znani senator B o r a ti. Boiali trdi, da so revolucijo v Nicaragui v prvi vrsti zanetili ljudje iz Wa-shingtona.
Včeraj je senator Borah o tem predmetu govoril z državnim tajnikom K e 11 o g g o m. Kellogg je zagotovil, da ima ameriški poveznili v Nicaragui, Latiner, strog nalog, da zavzame nasproti obema sprtima strankama stališče popolne nevtralnosti in ščiti zgolj življenje in premoženje tamkajšnjih ameriških državljanov.
New Vork, 29. decembra. Večina srednje-In južno ameriških držav jc nezadovoljna z nastopom Združenih držav Severne Amerike v Nicaragui. Šili se mnenje, da delajo Združene države na prek njenje odnoŠnjev z Mehiko, ki je priznala liberalnega predsednika dr. Sacasa.
v Mernpun, 29. doc. (Izv.) 400 mož vladnih čet je biio na umiku deloma uj.tih delo-
ma ubitih. 600 mož vladnih čet jo zbežalo v nevtralno ozemlje E1 Bluf, kjer so ji ti ameriške mornariško čete razorožile.
Sušila za zbližanje s Francijo.
Berlin, 29. dec. (Izv.) Tz Moskve poročajo. da se Rusija prizadeva za zblžanje s Francijo. V la namen naj bi se v kratkem sešla Čičerin in Briand.
Sovjetski proračun.
Moskva, 29. dec. (izv.) Svet ljudskih komisarjev je odobril proračun dohodkov za bodoče leto. Proračun izkazuje 4760,613.280 rubljev; od tega odpade na celokupno Sovjetsko Unijo 74%, na posamezne republike pa 26%. Dohodki so razdeljeni sledeče: davki 47%, notranje posojilo 3%, vsi ostali dohodki 50%. Prirastek na davkih znaša nasproti lanskemu letu 24%, dohodki državnega gospodarstva se zvišajo za 12%. Uveljavi se šte-denje; boiv.e za produkte se ukinejo, tako da jih bo ostalo le 14.
Anglija namerava izterjati dolgove.
London, 29. dec. (Izv. )»Daily Telegraph,« piše, da je Anglija prisiljena, da spričo .padanja državnih dohodkov izpremeni svojo dosedanjo politiko nasproti svojim dolžnikom. Skrbeti mora, da le-ti čir.i prej zadoste svojim dolžnostim in sklenejo z Arglijo tostsorno točne dogovore. V tem smislu je Churchill že ob svo/em zadnjem obisku v Parizu opomnil Poincarfja, naj bi Francija skoraj ratificirala tpstvarni angleško-francoski dogovor iz leta 1923. Angleška vlada hoče sedaj obnoviti pogajanja gle'!e dolgov tudi z Jugoslavijo, kjer znašajo angleške terjatve 23 milijonov funtov. Z Grčijo in Portugalsko so pogajanja že v teku.
Memške skrbi.
Berlin, 29. dec. (Izv.) Nemško Časopisje naglasa, da o lojalnosti Briandove politike ne more biti nobenega dvoma. Tembolj je opravičena skrb, da Briand ne bi postal žrtev te svoje politike. Vpliv desničarskih krogov raste in zdf se. da čaka Poincare samo ugodnega trenutka, da se Brianda izneb'. Zelo je verjetno, da pogajanj glede Porenja ne bo več vodil Briand.
HINDENBURG PROTI DESNIČARSKIM NAČRTOM.
Berlin. 29. dec. (Izv.) Desničarski krogi so na delu, da bi se sestavila vlada takoime-uovane male desničarske koaPcijo: ako bi parlament ne hotel delati z njo, naj bi se uvedla diktatura. Katoliško in ostalo časopisje ugotavlja, da je predsednik Hindenburg dokazal doslej toliko lojalnosti in zvestobe do ustave, da ni misliti na to, da bi se desničarske nakane uresničile. Posebno je Hindenburg vsako misel na diktaturo najostrejše odklonil.
lagi sporazum i in politike miru. Politični krogi ugotavljajo z zadovoljstvom, da so se s to po■' >dbo prepodili vsi oni oblaki, ki so doslej za .anjevali horicont specielno glede vprašanja južne Tirolske in narodnih manjšin in cla niso ločila obeh dežel nikdar globokosežna nasprotja. Oba naroda sta bila po vojni pri sklepanju mirovne pogodbe v svojih pravicah prikrajšana in potisnjena ob stran. Radi tega je med obema narodoma več zbližujočih- ne*o ločilnih točk. Dasi obstoja med pripadniki obeh narodov na mnogih svetovnih tržiščih huda konkurenca, ni nikakih kolizij, kar se ; tiče političnih interesov Italije ali Nemčije. Končno sc omenjena pogodba označuje v tukajšnjih političnih krogih kot steber miru v Evropi.
Rim, 29. dec. (Izv.) Italijansko-nem*ka pogodba, ki je bila podpisana danes popoldne v palazzo Chigi, vsebuje 16 členov, ki določajo, da se morajo vsi sporni slučaji med obema državama rešiti na prijateljski in običajni diplomatski način, V teh spornih slučajih naj razsoja posebna stalna izmirjevalna komisija; če se pa tej ne posreči izmiritev, naj razsoja o sporni zadevi mednarodno razsodišče v Haagu.
Sklepi belgijske socialne demokrse ie.
Bruselj, 29. dec. (Izv.) Na kongresu belgijske socialne demokracije so zopet zmag li zmernejši elementi. Sklenili so, da naj posebni odbor, v katerem imajo večino pristaši koalicijske politike, sestavi program delavskih zahtev; o tcin programu kakor tudi o vprašanju sodelovanja v vladi l>odo potem razpravljale in gla sovale delavske organizacije. Gotovo pa je, da bodo zahteve, ki so predlože koalicijskim strankam, povečini soeialnopoli-tične narave in zelo zmerne.
Značilno je, da je tekom razprave po:-!. Pi''rnrd nastopil za to, da Belgija obnovi od-nošaje z Rusijo in ni temu n hče ugovarjal. Doslr j so bili belgijski socialisti proti priznanju Sovjetske Rusije.
v Praga, 29. decembra. (Izv.) Včeraj se je otvoril tukaj kongres mednnro Ine vseučiliške federacije .»Društva uaiodov«;.
A SDS-arsko bruno. Na nage ugotovitve o nekih zelo intimnih zvezah med SDS-arskim taborom in celjskim nemštvom odgovarja »Jutro*: »V Celju so pogruntali, da je n. pr. »Jutro« podkupljeno od g. Weslena, ker je enkrat v časii papirne krize potom njega nareč'1® in seveda plačalo rotacijski papir iz Av. trije. Bilo bi bolje, da SLS mesto da išče pezdir v očesu bližnjega, prizna bruno v lastnem očesu.« — Aha! En pezdir v svojem očesu je »Jutro« torej že priznalo. Ce bo priznalo še ostale pe-zdirje, pa se bo izvalilo debelo bruno.
A Sedaj in nekdaj. »O mariborskem izdajstvu SLS« piše »Jutro« in pravi: Nemci v mariborski oblasti so večinoma naprednega svetovnega naziranja. Vsekako, jim klerikal-stvo smrdi kakor nam. Vkljub temu pa ta dva ekstrema gresta skupaj v skupni mržnji do SDS kot nositeljici nacionalne ideje. — Mi pa pravimo na to: Nekdaj so v kranjskem deželnem zboru slovenski liberalci z Nemci sklenili zvezo proli slovenski ljudski stranki, ki se je bojevala za slovenske pravice. Takrat smo Slovenci bili pod vlado nemškega Dunaja in takrat je bilo pač treba složnega solidarnega nastopa Slovencev, da se obdržimo proli sovražnemu navalu. A vendar so slovenski liberalci takrat iz samega strankarskega sovraštva prešli v nemški tabor in udarili po bratih. To je bilo pač narodno izdajstvo najhujše vrste, ki ga zgodovina slovenskemu liberalstvu nikdar ne bo odpustila. Danes pa je položaj čisto drug: Danes smo Slovenci v svoji narodni državi, Nemci pa tu samo neznatna manjšina. Skupen naslop z njii..i pri volitvah v oblačne skupščine narekujejo zgolj lokalni gospodarski interesi. Narodno vprašanje je tu popolnoma eliminirano. Tudi »nacionalna ideja« SDS je pri teh volitvah čisto nepotrebna stvar. Potrebna ideja je tu samo ta: da se bo v oblastnih skupščinah pridno delalo in ščitilo samoupravo proti centralizmu. Ce hoče SDS svojo »nacionalno idejo« zanašati v naše samouprave, potem že vemo, kaj se to pravi: da bi hotela uganjati tudi tu svojo pogubno centralistično politiko. Hvala lepa I
A V krčih se zvija »Jutro« od same razburjenosti (in pa nevoščljivosti) spričo dejstva, da stoji danes SLS v središču političnega položaja in da se vse suče okoli vprašanja, ali vstopi dr. Korošec s svojim klubom v vlado ali ne. To dejstvo bi svojim bravcem na vsak nač;n rado prikrilo, in da bi jih odvrnilo od čitanja drugih listov, si je mali Moric izmislil nov »trik«, češ, da so belgrajski listi klerikalcem »nasedli«, zagrebški pa da so od teh istih klerikalcev »inspirirani« ... — Tako je' Ampak imeti morajo le velik vpliv ti presneti klerikalci, da tako-le poljubno lahko manevrirajo s časopisjem po državi. In so celo Pribičevičev lajbžurnal belgmjsko »Reč« tako zaniotili in premotili, da je šla zapisat da je odločil ,v v rokah dr. Korošca. A kar je najhujše: celo samega vrhovnega šefa SDS g. Pribičeviča je dr. Korošec lako »inspiriral«, oa je izjavil: »Dovolj žalostno je, da mora g. Korošec učiti srbi-janske politike, kako se parlamentarna vlada sestavlja...« — Sploh in skratka: vso politično javnosl je ta rafinirani dr. Korošec podvrgel svojemu vplivu in povzročil vsestransko zmedo. In v tej splošni zmedi je edini mož, ki se ne da jnspirirati in ki še ni nasedel, mali Moric v »Jutru«. Zato bo pa tudi samo on rešil situacijo, če jo že ni rešil prav za prav s tem, da se na da inspirirati in da poroča o v/rokih, zakaj ni dr. Korošec še sprejel ponudbe za vstop v vlado, ravno nasprotno kot je pa res.
A O presenetljivi izločitvi klerikalcev iz vlade poroča »Jutro«, med tem pa je g. Uzunovič glasom poročila vseh belgrajskih listov izjavil: »Še od ostavke vlade pa preko vseh zapletljajev in peripetij smo šli za tem, da ustvarimo mogočnost za širšo udeležbo v vladi, in je bil že gotov prednačrt liste, da v vladi sodelujejo tudi člani Slovenske ljudske stranke. Mi do tega trenutka še nimamo obvestila, ali oni to udeležbo odpovedujejo in verujemo, da je ne odpovedo... Odkod tudi izhaja naua, da bomo imeli skoro tudi te pomočnike in z njihovim sodelovanjem vlado, sestavljeno od treh največjih strank in najizrazitejših predsta-viteljev našega troimenega naroda. Ne izključujem pa ludi druge mogočnosti, ker, kakor rečeno, nimam šo obvestila ...« — Torej, ker »Jutro« piše o izločitvi klerikalcev iz vlade, g. Uzunovič pa je ravno naspr; tno izjavil, potem pač ni druge razlage kot ta, da je tudi g. U/.unovič inspiriran od klerikalcev o? i roma, da jim je nasedel. Ker to, da bi se .lulro- zlagalo, to je popoln ma izključeno.
A To si je treim zapomniti! Ker smo zapisali, da nam je velesrbslvo ljubše kot pa j; trovsko jugoslovanstvo, se »Jutro« seveda radi tega silno ešofira, napada naše jugoslovanstvo, nas dolži simpatij do velesrbstva in nas kajpak krepko denuncira s pomočjo cesarskega Dunaja itd. ter pravi na koncu: »Vsekakor si je treba zapomnili, da je »Slovencc« včeraj pi.-.al, da mu je velesrbstvo ljubše kot jugoslovanstvo.« — Da si bo »Jutro« to še lažje zapomnilo in da bo imelo o tem še kaj več p:sati, mu sporočamo na ktalko, lo-le: Da smo bili vedno in bomo vedno odločni zagovorniki jugoslovanska, kakor ga mi pojmujemo in kakor ga imamo v svojem programu, in da smo velesrbstvo ravnotako vedno odločno odklanjali, kakor odklanjamo velehrvntstvo in kakor bi ludi odklanjali veleslpvenslvo. ako
bi se kdaj pojavljalo. Kadarkoli pa smo nastopili proti velesrbstvu, nas je »Jutro« radi tega napadlo in nas denunciralo Srbom, da jih sovražimo. To je ena resnica. Druga pa je ta, da smo od tistega integralnega jugoslovanstva, kakor ga propagira »Jutro«, Slovenci imeli doslej samo škodo in sicer stokrat večjo škodo kot pa od velesrbslvo. O tem bi se dala napisati debla knjiga. Zato pa izjavljamo, da če nam je izbirali med vele-srbstvoin in pribičevičevskim jugosloven-stvom, nam js še vedno ljubše prvo in sicer ne enkrat, ampak stokrat, kajti »jugosloven-stvo« SDS je gola in grda hinavščlna. In naj si »Jutro« to le dobro zapomni.
A Mariborsko-coljski pakt imenuje »Jutro« pljusko v obraz slovenstvu na severni granici. — Prvič se reče po slovensko »meja«, ne pa »granica« (ker je lo spakedranka iz nemške »Grenze«), drugič pa: SDS kot brani-teljica slovenstva! Ta je dobra. Ta je pa za res dobra.
NosiSec Radič-Pudjeve liste se sramuie Radiča, obsoja Pudja.
Na volivnem sestanku na Cvenu pri Ljutomeru dne 28. dec. 1926 je bil navzoč takajšnji rojak g. Roškar, ki je nosilec Radič-Pucljeve liste za ljutomerski okraj. Po končanih nagovorih navzočih dveh kandidatov SLS, ki sta posebno razkrinkala Radič-Pucljevo neslovensko in »neseljačko« politiko, se je razvil razgovor s kandidatom g. Roškarjem. Ta je javno izrazil, da zavrača Radiča kot voditelja svoje stranke, je nadalje javno izjavil, da ne odobrava postopanja g. Puclia, svojega voditelja, ki je kot minister kmetijstva odpravil veronauk iz kmetijskih šol.
K tema dvema izjavama dostavljamo danes: Gospod Roškar, zdaj pa pojdite v svojem sklepanju še da'je in odstopite kot nosilec Radič-Pucljeve liste, polem še-le bomo vašim izjavam verjeli. Ako tega ne storite, tedaj je to vaše javno ogorčenje nad lastnimi voditelji — le prevara volivcevl
Kamniški okraj. Dne 26. t. m. sta se vr* šila v Stranjah in Mekinjah dva lepo obiskana sestanka zaupnikov. Poročal je naš kandidat g- prof. Mazovec. Iz njegovega poročila jasno vidimo, da bo treba še dosti napornega dela,-predno pridemo do prave samo-uprave. Zato bomo volili kol en mož stranko, našo v boju za ljudske pravice preizkušeno in zmagovito SLS, ld je edino sposobna, da bo izvršila to delo. — Preteklo nedeljo je imel tri lepo uspele sestanke zaupnikov v Tuhinjski dolini kandidat g. Novak v spremstvu g. posl. Štrcina.
Na Črnučah je bilo zborovanje SLS v torek dne 28. decembra, na katerem je poročal g. narodni poslanec Fr. Smodej. Zborovalci so odobravali politiko Jugoslovanskega kluba in navdušeno pritrjevali govornikovim izvajanjem ter izrekli. svojemu poslancu in Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje in zahvalo. — Dne 29. dec. zvečer se je vršil shod SLS na Viču. Govoril je o volitvah v oblastno skupščino g. dr. B r e c e I j in žel za svoja izvajanja živahno odobravanje. G. posl. Smodej je ob burnem odobravanju poročal o političnem položaju. Shod je bil zelo dobro obiskan.
V	Mežiški delini se je vršilo na Štefanovo več zelo dobro obiskanih volivnih shodov SLS. V Prevaljah sta govorila kandidat Jos. Štabe j in poslanec Zebot. Imela sta tudi sestanek v G u š t a n j u. Kandidat K u -g o v n i k je zboroval pri Sv. Danijel u.
V	volivnem okraju Maribor levi breg se vrši vsak dan več shodov. Dne 27. decembra je bil veliki zbor zaupnikov za celi okraj Sv. Lenart. Udeležilo se ga je nad 20 županov. Oovorili so: poslanec Zebot ter kandidati dr. V e b 1 e, Pol j a n e c in G o m i 1 š e k. Razpoloženje je med vrstami naših volivcev izborno, bojev to.
Velik volivni shod za severni del mariborskega okraja se bo vršil na Kraljevo popoldne ob pol treh v C i r k n i c i pri Š e n t Ilju v dvorani gostilne Dimnik-Polak. Govorijo kandidati: Supanič, dr. Loskovar, Pirnat, Šerbinek in poslanec Zebot.
Požrtvovalnost za Slovensko ljudsko stranko. Na naš poziv v »Slov. Gospodarju« za volivni sklad se jc odzvalo več požrtvovalnih somišljenikov z lepimi darovi. Med drugimi je nabrala .Tož< fa Verdev na sedmini Marije Brecel iz Št. Janža na Vinski gori 60 Din. Neimenovani somišljenik je prinesel v u pravni štvo »Slov. Gospodaija« 500 Din, Mariborčan, ki noče biti imenovan, pa 1000 Din. — Hvala prisrčna! Prosimo posnemaleev. Nabi rajte ob vsaki priliki za naš volivni sklad!
POLITIČNI UMOR.
v Rim, 29. decembra. (Izv) V nekem kraju v okolici Padove so našli v pre'ekli noči nekega fašista, ki je ustreljen ležal na tleh. Ne ve se za gotovo, ali je umor političen. 20 o-eb je bilo doslej aretiranih.
Rim, 29. dec. (Izv.) Kakor poroča »Tribuna« iz Palerma. je bilo tamkaj aretiranih 24 komunistov.
Stev, 296.
Meščani ln
oglejte si
največje filmsko delo sveta:
Samo še nekaj dni!
s>9
BEM-HIIR
€€
Predstave dnevno ob 3., 5,, 7., 9.
.Kino Ljubljanski dvor"
Mlaj se godli domo
Akcija za likvidacijo stanovanjske bede v Ljubljani
Poziv celotnemu prebivalstvi!.
V	včerajšnji številki našega lista smo objavili razglas vladnega komisarja na mestnem magistratu ljubljanskem, katerega je izdal in afiširal na občinski deski dne 24. t. m., in ki obsega poziv celotnemu prebivalstvu, da se udeleži skupne borbe in velikopotezne hitre akcije z.a omiljenje stanovanjsko bede v Ljubljani.
Ta akcija naj bi značila začetek likvidacije stanovanjske bede v našem mestu.
Pomanjkanje stanovanj iii stanarina.
Po vojni je stanovanjska hiša prenehala bili objekt bogataša za izkoriščanje njegovega kapitala. Briga za preskrbitev zdravih stanovanj je prešla na riržavo, občine, stanovanjske stavbne zadruge ter na »malega«', človeka, ki je prišel v največjo stisko radi silnega pomanjkanja njemu primernih stanovanj. Že pred vojno je bilo povsod pomanjkanje stanovanj z eno ali dvemi sobami; danes pa je po-praševanje za takimi stanovanji doseglo naravnost višek. Ljudje, družine, katere so lahko pred vojno, v dobi zlate valute in v času, ko se je vsak otresat sprejeti zlati denar, z. lahkoto plačevale najemščino za tri- ali štirisobno stanovanje, danes pri absolutni in ne samo relativni devalvaciji denarja, pri devalvirani kvaliteti dela, pri že splošni gospodarski krizi in brezposelnosti v širokih slojih, ne morejo več zmagovati stanarin, ki jim odrežejo sredstva za najnujnejše in najpotrebnejše materialne življenjske potrebščine.
Dosedanje ilelo za rešitev stanovanjskega vprašanja.
V	prvih letih povojnega časa se je pri nas preozkogrudno vzela v roke rešitev stanovanjskega vprašanja. Socialna politika bivše deželne vlade za Slovenijo je sicer kazala veliko razumevanja v tej smeri, zlasti tedaj, ko je vodil socialno-politični resor dr. Andrej Gosar, vendar pa je bila prehitro odvzeta kompetenca za rešitev socialnih vprašanj in ž njo tudi vsa sredstva. Centralna vlada v Belgradu pa ti i imela smisla za to in je vse njeno delo obstojalo samo v podaljševanju stanovanjskega zakona, ne da bi paralelno izvedla širokopotez-no akcijo za zidanje novih stanovanj. Nasprotno je država število stanovanj še zmanjševala, ker je okupirala privatne stanovanjske hiše z,a svoje urade.
Vfled stanovanjske krize pa so bile v največji meri prizadete mestne občine, katere imajo velike •ocialno-polilicne dolžnosti, t. j. skrb za socialno najšibkejše, najrevnejše sloje. Od leta 1922. se je občinski svot ljubljanski tega tudi začel zavedati in »Zveza delovnega ljudstva : je začela ta del komunalnega programa tudi izvajati. Žalibog je bila njena vlada v mestni hiši le kratkotrajna; nastopila je doba gerentstva in sedaj vladnega komisarja. Oboji prav za prav nadaljujejo program »Zveze delovnega ljudstva«.
Način rešitve.
Način izvedbe pa je lahko različen. Na državno pomoč ni računati niti direktno niti indirektno. Ostane torej samo občina in samopomoč; oboje pa se lahko združi. Ljubljanska občina pa je doslej zidala v iastni režiji s pomočjo posojil, deloma pa tudi z lastnim denarjem. Na drugi strani pa je podpirala stanovanjsko akcijo stavbnih zadrug s prevzemom garancij za posojila teh zadrug. Vsaka stanovanjska akcija pa mora biti zgrajena na solidnih in realnih temeljili, t. j. mora biti izvedljiva brez gospodarskih pretres),jajev in uničevanja finančnih sredstev.
Občina ne sme več graditi z dragimi posojili, kakor doslej, ako hoče doseči cilj: odprava stano-
vanjske bede s cenenimi stanovanji. Dočim je v Belgradu vse polno dragih stanovanj na razpolago in stojijo nove hiše skoro prazne, vendar moramo ugotoviti, da v naši kraljevi rezidenci stanovanjska beda ni odpravljena. Gospodarsko močni sloji imajo vedno dovolj stanovanj na razpolago. Belgrad je zidal draga stanovanja, ta sloje prazna; investiran kapital ni prinesel nobene socialne dobrine. zgrešit je svoj cilj. Kapital mora služiti interesom skupnosti, celotnega prebivalstva, narodnemu zdravju, ki je največja dobrina človeštva.
Kaj nam pomagajo kulturna stremljenja, ako ne moremo nuditi človeku duma, ki je podlaga vsaki kulturi. Kulturno stanje naroda se ravna po tem, kako stanujejo najrevnejše plasti njegovega prebivalstva.
Z ozirom na to veliko socialno potrebo se morajo pod vsakimi okolnostmi dobiti sredstva za zidanje stanovanj. Ta sredstva pa je mogoče dobiti na dva načina t. j. prisilnim in prostovoljnim potom.
Rešitev stanovanjskega vprašanja v drugih državah.
Na stanovanjski anketi, katera se je vršila dne (i. novembra 1920. v sejni dvorani mestne občine, se je omenjalo, kako je češkoslovaška prisilnim potom dobila obligacijska posojila za državni gradbeni fond. Hišni gospodarji so morali oddati 50% il vsakokratnega stanovanjskega povi-ška za državne obligacije s 5% obrestovan jeni. katere se amortizirajo v 4(1 letih. Za rešitev .stanovanjske krize prispevajo tu direktno samo posedujoči sloji. Država pa je prevzela garancijo za stavbne kredite stavbnim zadrugam in zasebnikom. — Avstrija je zlasti na Dunaju rešila stanovanjsko vprašanje na enostaven, izrazit in efekten način. Za vsako stanovanje v stari hiši plačuje najemnik poseben občinski davek, ki donaša gradbenemu fondu letno 32 milijonov šilingov ali 256 milijonov dinarjev. Posebni Siedlungsftmten: in naselbinske zadruge so dajale inicijativo in vse potrebne informacije za zidanje. Stanovanjsko vprašanje se tako bliža svojemu koncu v državi, kateri smo po vojni prorokovali skorajšnjo smrt. — Obe ti državi sta torej reševali stanovanj: ko krizo s prisilnimi prispevki.
Teiak pofolaj ljubljanskega narodnega gledališča
Ljubljanskemu narodnemu gledališču groze nove redukcije. Kakor vsi slovenski kulturni zavodi, se mora tudi ljubljansko Narodno gledališče vsako leto boriti, z.a svoj obstoj. Pri vsaki sestavi državnega proračuna groze našemu gledališču nova črtanja državnih prispevkov, in sicer tudi takih, ki so za nadaljnje normalno delo in prospeh gledališča nujno potrebni.
Ni dolgo tega, kar je dobilo slovensko kulturno življenje udarec s pestjo v obraz, ko je bil objavljen proračunski znesek, namenjen za slovensko univerzo. Le prešibek in premalo slišen je bil tedaj protest slovensko javnosti proli takemu briskiranju najvišjega slovenskega kulturnega zavoda s strani vrhovne državne uprave in že je sledil nov udarec, tokrat naperjen proli našemu slovenskemu gledališču. Belgrad je menda mnenja, da se bomo Slovenci zadovoljili le s par papirnatimi protesti, nakar bomo zopet pozabili, da nam je vzela nekaj, kar nam po vsej pravici gre in kar nam je zagotovljeno.
Ob tem brezprimernem postopanju državne uprave pa mora nastati v slovenski javnosti ogorčenje, katerega odmev se mori slišati tudi v Belgradu.
Že dosedanji vsakoletni proračuni za naše gledališče so bili itak zeio skromni, toda kljub temu je moglo naše gledališče mirno živeti svoje umetniško življenje, vzdržujoč redne dramske in operne predstave. Dohodki in državne subvencije mu sicer niso dovotjevale istega razkošja in iste višine gaž sodelujočih članov, kakor pa belgraj-skemu in zagrebškemu gledališču, vendar pa moramo ugotovili, da je moglo naše gledališče po umetniški višini svojih predstav častno tekmovati z zagrebškim, zlasti pa z. belgrajskim, ki kljub bogatim subvencijam ne more vzdrževati niti rednih opernih predstav. Proračun z.a 1 1926-27 je bit za naše gledališče prvič tako sestavljen, da bi bilo mogoče urediti in voditi njegovo poslovanje popolnoma v smislu obstoječih zakonskih predpisov in določb, ter je bila gledališka doba od 1. aprila 1926 do 31. marca 1927 zagotovljena. Tu pa sta bili izvršeni dve zelo občutni redukciji odobrenih kreditov. Prosvetno ministrstvo je s svojim dopisom črtalo nekatere proračunske partije kar za 10 odst., in sicer razne honorarje in materijalne izdatke. S tem je bil letni kredit znižan za 208200 Din in t,o sredi sezone, ko je treba obdržali napram članstvu vse obstoječe pogodbe in druge službene obveznosti. Še mnogo bolj občutna.
kakor la, pa je bila za ljubljansko gledališče katastrofalna odredba generalne direkcije državnega računovodstva z dne 27. oktobra 1926 DR. br. 146.351, češ da je gledališka uprava prejela pod pozicijo »zvanifniki« 596.464 Din več, kakor za to pozicijo dejansko potrebuje. V resnici pa je gledališka uprava pri sestavi svojega predloga z.a proračunsko leto 1926-27 predlagala popolnoma reci ne postavke.
Redukcije so bile izvršene popolnoma brez sistema, brez upoštevanja dejanskih potreb in brez umevanja visokih kulturnih nalog, ki jih je vršilo naše narodno gledišče. Posamezne pozicije iu sub-pozicije v dotaciji so ostale prenizke, le subpozi-cija zvaničnikov« je dobila previsoke dotacije. Ker so virmani med subpozicijami dovoljeni in so bili doslej običajni, je gledališka uprava dosedaj uporabljala presežke iz subpozicije zvanič-niki z.a primanjkljaje oslalih subpozicij. S črtanjem te subpozicije pa je nastala v proračunu narodnega gledališča tako globoka zareza, da jc resno ogrožen obstoj le naše kulturne ustanove.
Uprava narodnega gledališča je devet mesečnih obrokov že prejela, sedaj pa ne more najti načina, kako bi ta znesek vrnila državi, kakor zahteva to generalna direkcija. Zalo je pričakovali v naslednjih dneli delne redukcije članstva narodnega gledališče, ki pa bo v prvi vrsti zadela že prevedene člane, kajti samo tem je na podlagi obstoječih formalilet mogoče odpovedati.
Kakor kažejo izgledi, pa bo položaj našega gledališča v proračunskem letu 1927-28 še težav-nejši. Pred seboj imamo proračunski predlog izdatkov prosvetnega ministrstva za 1. 1927-28, v katerem so predvideni državni izdatki za posamezna gledališča v državi. Po tem proračunskem predlogu bo državna dotacija za Narodno gledališče zmanjšana napram sedanji, ki poteče 31. marca 1927 za 1,340.935 Din. Ne samo celotni znesek, temveč tudi posamezne pozicije predpisujejo gledališki upravi znatno skrčenje gledališkega osobja, kar se bo znatno poznalo pri prevedenem domačem članstvu L, II. in III. uradniške kategorije. Proračun predpisuje skrčenje od sedanjih 116 članov na 76 članov za prihodnjo proračunsko dobo, kar ne pomenja nič drugega, kakor kruto dejstvo, da se bo moralo prevedeno članstva reducirali za 40 oseb. To je za nadaljnji razvoj in obstoj gledališča. katastrofalno, za članstvo pa naravnost obupno.
Vspričo teh redukcij se drznemo trditi, da
Čuda in tajne življenja.
Spisal dr. Anton Brecclj. Izdala Družba sv.
Mohorja za 1. 1927. 159 strani, 10°.
Vemo, da smo, ne vemo, kaj smo ... To je tragika usode našega življenja. Razložiti bistva življenja nc moremo, zadovoljili se moramo, da ga opisujemo po raznih znakih, kakor opisujemo neznanca, ki smo ga videli, a ne spoznali. S teleskopi, heliometri, fotografskimi aparati, spektroskopi je človek odkril in raziskal nebesne svetove, ki krožijo v brezkončnih razdaljah po brezmejnem vsemirju, sam pa si jc ostal nerazrešljiva uganka, polna nedoumljivih skrivnosti in tajen. Z mikroskopom si je odprl pogled v nevidni svet bitij, ki so stanične velikosti, izumil je rafinirane metode za raziskovanje najraznovrstnejših substanc, življenje pa, ki ga živi, mu postaja čim dalje zagonetnejše. Paradoksno sc sliši, res pa je: čim več znamo, tem manj vemo. Če sploh kje, tedaj moramo v vprašanju življenja priznati: vemo, da nič ne vemo. Ignoramus et ignorabimus. Ne znamo in znali nc bomo nikd».r! Tako in slično sc.glasi finale vsake stvarne razprave o življenju, njega bistvu in poteku. Življenje nam jc in bo ostalo skrivnost, in to nc lc življenje človekovo, ampak življenje slehernega živega bitja, torej tudi življenje prostemu očesu nevidne bakterije.
»Čuda in tajne življenja« je naslov lični knjigi, ki nam jo jc spisai znani strokovnjak zdravnik g. dr, Anton Breceii, izdala oa Mo-
horjeva družba za L 1927. Tvarino, ki jo ta knjiga obravnava, jc težko razložiti celo izobražencu nestrokovnjaku, neprimerno težje pa jo jc seveda podati v taki obliki, da bi jo tudi preprost človek lahko zagrabil z roko. Vse je mogoče in kajpada tudi to poslednje ni nemogoče. Mogoče je, a knjiga, ki bi hotela to doseči, bi narastla v debele zvezke z ne-broj skicami in nešteto slikami. Vesel bi bil takega popularno znanstvenega dela pač vsak, komur jc na tem, da tudi med naš mali narod prodre večje zanimanje za temeljna biološka vprašanja; vsakdo pa mora odkrito priznali, da bi bilo tako obsežno literarno delo za naše revne razmere luksus, Društveno življenje je pri nas danes žc toliko razvito in prosvetno delo žc toliko organizirano, da se da vsaka knjiga napraviti dostopna, razumljiva najširšim ljudskim slojem. V najoddaljcnejši zakotni vasici se vrše ljudska predavanja s skioptičnimi slikami o najrazličnejših temah, ki bi jih po knjigi malokdo razumel, tako pa jih razume vsak kmet. Prepričan sem, da bi ljudska predavanja, prirejena po dr. Brecljevi knjigi, vzbudila med ljudstvom za vsebino knjige izredno zanimanje, zlasti šc, če bi jih pojasnjevale dobro izdelane, vsebini odgovarjajoče skioptične slike. Izobražencu bo vse o čemer poroča ta knjiga, brez nadaljnjega lahko razumljivo zlasti še, ker so manj znana dejstva iz kemije, fizike in drugih prirodoslovnih ved podrobneje iazlozc-na v Pripombah in življenjepisih- , tuii izrazi pa raztolmačeni v »Tolmaču« na
zadnjih straneh. V knjigi bo našel v preglednem redu obdelana vsa važnejša biološka vprašanja. Koliko Iruda, vztrajnega dela in materialnih žrtev pa bi ne doseglo zaželjcnega cilja, če ne bi knjiga, ki jc trajne vrednosti, postala dostopna vsem Mohorjanom?! »Čuda in tajne življenja« ni knjiga o raznih teorijah, ki danes še drže, jutri pa sc izkažejo kot nevzdržna špekulacija, »Čuda in tajne življenja je knjiga, ki nam razlaga neštete življenske pojave; ako ljudstvo teh pojavov nc razume, je uspeh marsikaterega njemu namenjenega predavanja o ohranitvi zdravja, o škodljivosti alkohola, o nalezljivih boleznih itd. kaj minimalen. V predavanja, posneta po vsebini tc knjige, bi se zlahka dalo vplesti nebroj praktičnih naukov in navodil, ki sc tičejo ne le človeka kot takega, ampak tudi nešteto gospodarskih panog.
V prvem poglavju, ki je obenem uvod in pregled o tvarini knjige, nas pisatelj svari pred usodno zmoto da bi s fizikalnimi, kemijskimi in drugimi metodami sploh kdaj mogli dognati bistvo :• Ijenja. Življenje moremo opazovati samo po pojavih, v katerih sc izraža, njegovo bistvo pa nam bo slejkoprej ostalo tajna.
Drugo poglavje Pod drobnogledom nas seznanja s pripravo, s katero si moremo odpreti pogled v svet ki je prostemu očesu neviden, z mikroskopom in :. nulodami mikroskopskega ,•; :;:!. , uijo. ter ckn: vm.i« sestavnim delom slehernega živega bitja, s
niso bile izvršene po stvarnem razmotrivanju, temveč da je kratkoinalo črtalo po končnih številkah z rdečin svinčnikom. Mačehovsko ravnauje osrednje vlade z ljubljanskim Narodnim gledališčem je posebno kričeče, ker istočasno belgrajsko in zagrebško gledališče, zlasti pa prvo razpolaga z vsemi sredstvi, kolikor si jih Zeli in jih zahteva. Slovenska javnost bo morala najbrže strniti ves-svoj vpliv in vse svoje ogorčenje v to, da enkrat za vselej prepreči tako škandal v.no postopanje s strani Belgrada z, našimi najvitalnejšimi kulturnimi potrebami Slovenci nismo državljani druge vrste, ako nas država upošteva pri plačevanju državnih dajatev, hečemo, da nas vpošteva tudi pri naših zahtevah. Svoje kulturne višine, ki smo jo dosegli, si ne damo vzeli in tudi Pe so moramo borili proli najbolj zlohotnim naperam zoper nas
Dočim dobivajo srbski in hrvatski duševni delavci bogate podpore s strani države, dočim subvencionira država skoraj vsako, bodisi še tako neznatno k i i društvo in dočim so srbski in hrvatski javni -urni zavodi več kot bogato podpirani od države, prejema slovenska prosveta od države 1" udarce in zapostavljanja. V ustavi jc zapisano, da smo Slovenci državen narod, praksa r m pravi j>a drugače.
Dva požara.
Pri Sv. Martinu pri Vurbergu je pogorel posestnik Franc Trojner. Zgorela je hiša, gospodarske poslopje in skoraj ves inventar. Žalostno je bile gledati ubogo živino, kako se je počasi zadušila v gorečem hlevu, škoda je zelo velika. Sumi se. da jo ogenj podtaknila zločinska roka. — Zelo veliko škodo je napravil ogenj posestniku Juriju Donaj v Placarovcih — župnija Sv. Marjeta niže Ptuja. Zgorelo je vse razen močno zidane hiše, na kateri je uničil ogenj le streho. Na kraj nesreče je prihitelo gasilno društvo iz Moškanjc, ki je ogenj tudi pogasilo.
Vžom v Mariboru.
V noči od 28. na 29. t. m. je bilo vlomljeno v pisarno električnega podjetja Sproger v Kopitarjevi ulici št. 12 v Mariboru. Pisarna je nameščena v dvoriščnem poslopju v j)ritllčju. Vlomilci so prišli v prostore skozi okno, na katerem so razbili šipe. Odnesli so 1 pisalni stroj znamke r,Continental , taksometer znamke Donu, 1 mikrometer, 1 fotoaparat znamke tka 9X12 r stativom, 1 kratka, s kožuhovino podložena suknja rjave barve, 1 delavski črni plašč, 1 par rjavih usnjatih rokavic, 1 rjavi platneni suknjič in eno vojaško bluzo, katero so pn zavrgli že na sosednjem vrtu. Tvrdka je oškodovana za vsoto 9700 Din V pisarni se nahaja velika železna blagajna, v kateri je bila večja vsota denarja. Vlomilci se na blagajno niso spravili verjetno, ker niso imeli primernega orodja. Vlom je bil izvršen na sličen način, kot v tovarno »Mirim« in so tudi vlomilci najbrže eni in isti. Policija ima o vlomilcih žo toliko podatkov da bodo v najkrajšem času aretirani.
j.-^jt^Cf/..'^^ j -sa: ^■vn^smamu mm«
tttli
je še časa za ptaiilo nareč ine do 31. dec. Komur je do tega, da se udeleži tekme za denarno nagrado, naj zanesljivo do vštetega 30. decsmtra p"aca vso zaostalo naročnine. Le oni, ki bodo imeli dne 31. dec, plačano raročnino do konca 1, 1926,, dobe pravico do soudeležbe pri nagradnem žrebanju v mesecu januarju.
BBIffSMi ^■sm&l&mteSaZSiaiSSS*.
stanico. Ena slika ponazoruje sestav mikroskopa, druga slika tega poglavja pa pojasnjuje tipične oblike stanic ter sestav stanice.
Snov, ki jo vsebuje naslednje poglavje »V čarovni delavnici«, namreč snovanje in delovanje živi (— živili bitij), hranitev in rast, mena snovi in moči je vsekakor podana v prekratkem obsegu in radi tega tudi malcc nepopolno in težje razumljivo. Skoda, da baš vsebina tega interesantnega poglavja ni ponazorjena še z dvema, tremi skicami, ki bi s pa* potezami predočevalc pogoje za tvorbo škroba v rastlinskem listu, kroženje ogljika in obenem kisika v živi in neživi prirodi.
V dveh strojnih tovarnah« je naslov kratkega, zanimivo pripovedovanega četrtega poglavja. Ce si si prisvojil tvarino prvih trel: poglavij, ti bo vsebina tega in vseh naslednjih I poglavij zlahka razumljiva, zlasti pa vsebina 1 Modro urejene države , Razmnoževanja i" plojenja . Odlomka iz dušc-slovja«. Vse to je pisano "tako nazorno, da bi bilo marsikatere v njem obravnavano dejstvo razumljivo tudi brez. skic, zlasti šc, ker skuša pisatelj vsako količkaj težjo tvarino primerjati in ilustrirati s splošno znanimi dejstvi. Če še ne veš, kaj jc dobro organizirana država, kaj avtonomija in kaj centralizem, se informiraj o tem v petem poglavju.
Če moremo o vseh poglavjih in odstavkih trditi, da so sestavljena z. veliko natančnostjo, j tedaj inrr.-mo dosti v . m:.--,« poglavju narav* I nosi občudovati jasnost, s katero ie razložen
IDmevne novice
k Stoletnica obstoja šole. Na Polzeli v
Savinjski dolini bodo slavili na praznik Treh kraljev 100 letnico obstoja tamošnje šole, ki je ena najstarejših v Savinjski dolini sploh. Pri tej proslavi bo uprizorila šolska mladina igro in bo več deklamacij. Ob tej priliki se bodo prečitali najvažnejši podatki iz šolske kronike. Prvi poduk pred 100 leti se je začel v hiši, ki fe danes last Martina Kunsta p. d. Tavčarja. Danes se podučuje in izobrazuje šolska deca v dveh modernih in obširnih šolskih stavbah,
k Umrla je dne 29. t. m. v Celju soproga progovnega nadzornika Marija Rozman, roj. Rožič. Pogreb bo v četrtek dne 30. t. ni. ob 4 popoldne na celjsko pokopališče.
ilir Smrtna kosa. Dne 27. dec. je bil položen k večnemu počitku marljivi, komaj 30 letni posestnik v Št. Juriju ob južni žel. g. Franc Rcgula. Tamkajšnja požarna br;mba mu je kot svojemu zvestemu članu oskrbela nad vse sijajen pogreb. Zapušča vdovo in onemogle
starše.
N.
it Nalečaj za osnutke plakatov. Zveza za tujski promet v Sloveniji razpisuje za tri najboljše osnutke propagandnih plakatov, ki hi predstavljali najznamenitejše pokrajinske lepote Slovenije, tri nagrade v zneskih 1500, 1000 in 800 Din. Nagrajeni osnutki ostanejo last Zveze. Natečaj sc zaključi s 15. januarjem 1927. Vse podrobnejše informacijo se dobe v pisarni Tourist-Office v Ljubljani, palača Ljubljanske Kreditne banke.
•k Na Silvcstrovo se v veselju poslavljamo od starega leta in z najboljšimi upi stopamo v novo leto. Spomnimo se pri tej priliki najbednejSih slepih s kakršnimkoli darom. — Darove sprejema pisarna Podpornega društva slepih, Ljubljana, Wolfova 12.
■k »Zveza b'agajničnih zdravnikov« v Ljubljani še enkrat opozarja svoje člane, da bo občni zbor v nedeljo dne 2. januarja 1927 v veliki dvorani palače OUZD v Ljubljani. Sestanek ob 10 dopoldne, ogled ambulatorija in aato občni zbor, na katerem bodo govorili zastopniki SUZOR-a in OUZD. Polna udeležba tdravnikov OUZD nujna in potrebna.
k Pri sarkanju je ponesrečila dne 26. t. m. v Gor. Logatcu gdčna Alojzija Verbič, učiteljica na Homcu pri Kamniku, ki se je tam nahajala na počitnicah pri svojih starših. S svojimi sankami je zadela v nek plot in si ilom la levo nogo. Prepeljati so jo morali v ljubljansko bolnišnico.
k Uboj radi d klela. V vrši Slivno v Dalmaciji je prišlo te dni do krvavega obračuna med Ivanom Baš;čem ir. Jurijem Selakom iz sosedne vasi Raščane. Selak je pogosto pri-Jajal v Slivno k svoji zaročerki, v katero se e zagledal tudi Bašič. Ker je dekle ljubilo Selaka, Bašiča pa zavračala, je ta sklenil, da obračuna s Selakom. Prišlo je med obema do prepira in Bašič je zabodel Sclaka z nožem r srce. Bašiča so zaprli.
S.nrt pod vlakosi. Na železniški rro£i pri Dugem Sclu je prišel nek neznan človek pod vlak, ki ga je strašno razmesaril. Bil je takoj mrtev. Ponesrečeni je bil star 40 do 45 let, po obleki sodeč je bil delavec, vendar njegove identitete doslej še niso mogli ugotoviti.
k 80 krat knzrovara. Marija Raži*, rojena 1858 pri Sv. Lovrencu, je bila doslej kaznovana 57 krat radi prepovedanega povratka, radi beračenja pa 23 krat, skupaj torej SOkrat. Izgnana je iz Zagreba, pa se kljub kaznim ponovno vrača v Zagreb ter pravi, da bo tako delala, dokler bo živa. V Zagrebu, pravi, je preživela toliko let in hoče tamkaj tudi umreti, pa naj bo to policiji prav a!i ne Policija bi je ne preganjala tako, ko bi bila Ražičeva drugačna žena. Tako pa ves denar, ki ga pri-berači, vedno zapije in pijana počenja na ulici take neumnosti, da jo policija mora spraviti
mendelizem in osvetljeno dedovanje pri človeku. Kajpada tudi tu ne manjkajo skice, ki ti na tipičnih primerih nazorno tolmačijo tekst. V tem in sledečih dveh poglavjih bo vsak gospodar našel marsikatero navodilo, marsikak praktičen migljaj, ki ga bo lahko s pridom uporabil pri vzgoji domače živine ln negi raznih rastlinskih vrst.
Odstavek Stalna podmena. Razvojne misli«, kakor tudi odstavek »Presojanie^ razvojnih misli« v desetem poglavju je vreden naj-po7ornejšega čitanja in razmišljanja, ker nas uvaja v razr.e hipoteze in teorije, katere moramo poznati, oko hrčemo ločili resnično stanje od raznih špekulacij materialističnega naziranja.
Enajsto poglavje govori izčrpno o bistvu, nastanku in zdravljerju bolezni; zanimala bo zlasti razprava o kužnih boleznih. Jako popolni sta tablici s skicami praživali-zajedavk in rastlinskih zajedavk.
Zadnje poglavje te seznanja s činitelji, ki pospešujejo dolgoživost, s starostnimi pojavi in sličnimi dejstvi, s katerimi mora računali vsak, ki ga je usoda zanesla na pot po dolini lolza.
Knjiga »Čuda in tajne življenja« tvori enotno zaokroženo celoto, predstavlja vrsto dejstev, ki so plod dolgotrajnega znanstvenega raziskovanja vsakovrstnih življcnskih pojavov. Radi tega jo je treba ne zgolj čitati, ampak Itudirati po vrsti od poglavja do DOglavja.
M. P.
z ulice. Če je pijana, tudi Se naprej berači; pri tem pa je zelo nasilna. Te dni je z umazano metlo udarila neko gospo, katero je prej pošteno opsovala, prav močno po glavi in ji pri tem poškodovala dragocen klobuk. Radi tega je bila izročena sodišču, s čemer je bila čisto zadovoljna. »Zunaj je tako huda zima,« je vzdihnila Ražičeva, »pa mi jc prav ljubo, da sem zopet doma.« Zapor imenuje namreč svoj dom, ker je v rijem več kakor na svobodi.
i: Oče ubil sina. V vasi Budrovci pri Dja-kovu sta se na božični dan sprla 72 letni Geša Vladič in njegov 32 letni sin Marko. Sin je zagrabil nož in jc z ročajem udaril očeta po nosu. Oče je imel slučajno v rokah velik kuhinjski nož, s katerim si je hotel odrezati kruh. Sinovo početje ga je tako razburilo, da je zamahnil z nožem proti sinu in ga zadel naravnost v srce. Sin je bil tnkoj mrtev.
k Ža'o-;tna smrt berača. V Zagrebu jc posestnik Mijo Ar^lrašcvič našel v svojem seniku mrtvega 6uletnega berača Pavla Filka. Zdravniška komisija je ugotovila, da je Filko umrl radi otrpnjenja srca.
k Samoumor bogataša. V hotelu »Eden« v Starem Rečeju se je ustrelil I. Weizenhof, trgovec in nadzornik sladkorne tovarne v Crvenki. Wcizenhof je bil eden najuglednejših in najbogatejših ljudi v Vršcu, zadnji čas so mu pa trgovski posli slabo uspevali, kar je najbrž vzrok samoumora. — V Zagrebu se je zastrupila 21 letna hišna Draga Škreblin. Prenesli so jo v bolnico, kjer je umrla.
k Živčno in dušno bolnim da nadvse prijetna naravna »Franc-Jožef« grenčica dobro prebavo, lahko glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slavr.ih zdravnikov za živčne bolezni je »Franc-Jožef« vodo tudi pri težkih obolenjih na možganih in hrbtnem mozgu najtopleje priporočati. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k Ito — zobna pasta najboljša. k Vrednostne papirje, predvojne, tu- in inozemske vseh vrst kot državna, deželna, mestna, železniška posojili, obligacije, prioritete, srečke itd., kupuje in plačuje najkulant-neje Yerc, Komercijalna družba, Ljubljana, Kongresni trg 9 (na vogalu Kino Matice).
k Orodje, lovske potrebščine in vsa popravila orožja najceneje pri puškarju F. K. Kaiser, Ljubljana.
•k Čevlje za male noge št. 35, 36 in 37, več tisoč parov močnih, solidnih in trpežnih, prodaja tovarna Peter Kozina in Komp., Tržič v svojih lastnih trgovinah Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1, po povprečni ceni Din 145.—, dokler ta zaloga traja.
Prehlad pozimi huda reč o'obro'a res je — gorka peč, še boljši pa je >Buddha« čaj, prehlad takoj Vam spravi v kraj!
Žepni koledarček 1927
z notesom, vezan v platno, Din 10-— JUGOSLOV. KNJIGARNA v Ljubl ani.
0 Silvestrov večer slov. glasbenega društva »Ljubljana«, ki se vrši v veliki dvorani hotela »Union«, bo nudil vsem ljubiteljem neprisiljene zabave obilo razvedrila. Društveni pevski zbor nastopi pod vodstvom novega pevovodje g. Dolinarja z nekaj prav ljubkimi komadi. Odbor si je zasigural za ta večer elitni orkester kr, opere, ki bo s svojim izbranim prvovrstnim sporedom navdušil vse prijatelje in ljubitelje glasbene umetnosti. -Razni kupleti in komični prizori, katerih izvajanje je v rokah priznanega ljubljanskega komika, bodo tudi pripomogli k dobri volji posetnikov večera. O polnoči bosta dva izžrebana obiskovalca obdarovana s posebno presenetljivim novoletnim darilom. V stranskih prostorih bo »po domače«. Tu bo svi-rala druga godba, Za izborno vino in okusen prigrizek po najzmernejših cenah je preskrbljeno.
0 Slov. glasbeno društvo »Ljubljana«
poziva vse svoje člane, da se današnje pevske vaje ob 8 zvečer sigurno udeleže.
0 Ilaniee pot v nebesa vprizori Ljudski odpr v nedeljo, dne 2. januarja; začetek ob 3 uri [ opoldne, konec ob 5. uri. Predprodaja vstopnic v nedeljo, dne '2. januarja v pisarni Ljudskega odra.
0 I>o.,olska zveza vabi vse služkinje in prijateljice na predavanje, ki bo v nedeljo, dne 2. januarja 1927. ob 5 uri popoldne v dvorani Mestnega doma. Dolžnost vsake je, da se predavanja gotovo udeleži. — Tajnica.
O Na Sv. goro pri Litiji. V pomladi in jeseni obiskujejo Ljubljančani prav radi Sv. goro pri Litiji. Kdor je bil enkrat na tej ljubki točki, se ho Še prav rad vrnil. Saj ni čuda! Pot je lepa in jako romantična. ?.e takoj v počelku, ko izklopiš na postaji Sava pri Litiji, imaš najlepši razgled na reko Savo, ki se vije kot ogromna kača. In sto minut zmerne hoje, pa si na vrhu, kjer ti postrežejo v gostilni. Ko se okrepčaš, si razgledaš bližnje velikane, vsaj zdijo se ti kol pred nosom: Kamniške planine. Julijske s Triglavom itd. Eden izmed zadnjih »lluslr. Slovencev« je prinesel prekrasen posnetek Sv. gore. Klor ho videl ono sliko, bo prišel sigurno na novega leta dan z vlakom ob 7. uri 40 minul iz Ljubljane do postaje
Ifdor oglašuje, napreduje!
Novoletna številka ..SLOVENCA"
ki izide v doslej VlflJVCCjl nakltidl in velikem obsegu, bo objavila poleg svojih običajnih oglasov lepo število
novoletnih vošfll
ki so nam že došla ozir. še dojdejo iz vseh de'ov Slovenije. Ker se naši čitatelji pri nakupu raznovrstnih potrebščin posebno radi ozirajo na tvrdke, ki se
priporočalo v Jlovcncu*
vabimo tem potom še vse ostale trgovce in obrtnike, ki doslej pri nas še niso naročili voščila za Novo leto, da se enako drugim poslužijo našega lista za svojo reklamo. — Sprejemali bomo tozadevne oglase še dO petka, 31. de-CemDra opoldne, vendar moremo zajamčiti ugodno namestitev le onim, ki oddajo sv«i« cenj. naročita tahott
Sava, od tam pa je skupen odhod planincev k proslavi dograditve nove svetogo-ske koče na Koti 849. Ta dan se boš po planinsko zabaval, ker se vrši tako zvano »planinsko rajanje.<. Ker je pot tudi pozimi brez nevarnosti, zatorej pridite, planinci.
O Zimska sezona je sedaj na višku. Pod Rožnikom je pobočje od nešievilmh sank in smuči postalo že blalno rujavo. Zato pa so se napotili bolj podjetni na hribe izven Ljubljane. Tudi smuška skakalnica na Šišenskem vrhu ima prav znaten promet. Drsalci so prišli na svoj račun le pet dni in to samo na drsališču na Kozlerjevem vrtu. Mestno drsališče pa kar noče in noče zmrzniti. Včeraj popoldne pa je poslalo celo drsališče na Kozler-jevem vrtu precej neuporabljivo in so drsalci odšli zvečer spat v sladkem upanju, da bo danes boljše. Bog daj njim ledu, sankačem snega, nam, nesportnikom pa gorke čevlje in zakurjeno peč.
0 Slika veletrgovca Sara ho na v izložbi. V trgovini umetnin Rabke na Aleksandrovi cesti je razstavljena slika veletrgovca gosp. Andreja Šarabona. Kakor znano, je praznoval g. Šarabon 15. oktobra t. 1. 40 letnico obstoja svoje tvrdke. Slika je delo znanega portretista akademičnega slikarja g. Franja A. Sterleta.
Silvestrov večer „l!uh!iane"
bo letos najlepši,
ZATO POJDEMO V PETEK ZVEČER VSI V UNION.
O Dober lov ljubljanske policije. Ljubljanski policiji se je v torek posrečilo, da je ujela prav opasnega ptička. V gostilni pri »Deteljici« je sedel za pollilerčkom mlad mož, s sumljivim izrazom na obrazu, ki se je nekam sum'jivo obračal proti vratom, kamor je mislil za vsak slučaj pobegnili, čq bi ga morebiti kdo motil v njegovi udobnosti za mizo. Ob približno 9. uri zvečer je stopil pred njega detektiv, ki ga je že delj časa zasledoval in opazoval in ga pozval, naj se legilimira.. Mož pa se ni dal ugnati. Nekam užaljeno, češ »kaj molile mene, mizarskega mojstra?« je vrgel detektivu na mizo razne dokumente, kakor delavsko knj'žico, spričevalo, da se je izučil mizarske obrti in druge. Detektiv pregleda dokumente, nato pa sproži nad mo/.a ploho vprašanj: »Kako vam je že ime, odkod ste, kako se pišete?« Z nekam ležerno gesto je odgovarjal nagovorjenec: s O prosim, za koga me pa imate, jaz sem Ivan Cerar, mizarski mojster iz Pržonja pri Zgornji Šiški!« De-tei' tiv pa se ni mislil prepričati, tako nekam znan se mu je zdel mladenič. Kje ga je že videl? Tudi na policiji je vztrajal mož pri svojih izpovedbah. »Škandal je to, komu sem pa kaj napravil? Prosim, da me izpustile. Jaz sem Ivan Cerar, drugega imena nimam. Na kriminalni evidenci pa so mu pomolili pod nos fotografijo, ki mu je bila tako čudovito podobna, da mu je ves pogum upadel. Nazadnje je priznal, da je Ivan Islenič, nevaren tat, o katerem je na policiji zapisano, da je bil obsojen na osem mesecev ječe radi tatvine, da pa je iz zapora pobegnil. Dokumente pa je kupil od nekega brezposelnega delavca. Foli-cija je prežala nanj skoro tri mesece, dokler ga ni spravila sedaj na »varno«.
O Napačni akviziter. Okrog ljubljanskih tvrdk hodi neki človek, ki se izdaja za akvi-ziterja vseh ljubljanskih listov. Neka ljubljanska Ivrdka mu je nasedla ter naročila inserat in mu znesek 50 Din takoj plačala. Ker inserat ni izšel v odgovarjajočem časopisu, ga jo tvrdka reklamirala, nakar je goljufija prišla na dan. •
© Policijska kronika. Aretiranih je bilo pet oseb in sicer dve radi tatvine in tri radi postopanja. Prijavljena je ena goljufija. Policija beleži tri kaljenja nočnega miru, en prestopek nošnje orožja brez dovoljenja, štiri prestopke pasjega kontumaca iu štiri ceslno-policijska poročila.
Mar i bar
j Občni zbori. Izobraževalno društvo v Lajtersbergu ima na novega leta ob 3, društvo v Krčevini pa v nedeljo ob 2 občni zbor v društvenih prostorih.
□	Bo žičnica. Katoliška mladina ima v nedeljo 2. jan. ob pol šestih zvečer božičnico. Razen običajnih točk bo tudi dvodejanka božična igra: Mojstra Križnika božični večer. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor,
□	Orgelska koncerta, ki se bosta vršila dne 3. in 6. januarja obetata biti velik glasben dogodek. Spored pondeljkovega konccrta je sledeči: 1. J. Rheinberger: Agitato iz sonate d mol. (Franjo Dugan.) 2. a) F. D u -gan: Sonatni stavek (moderato) za violino in orgle. (F. Brandlova in Dugan.) b) J. S. Bach: Air za violino in orgle (F. Brandlova in Dugan.) 3. F r. Dugan: Tokata g mol (Čedomir Dugan). 4. a) Zdenko Fibich: Poem. b) Pugnani-Kreisler: Preludij in allegro. (F. Brandlova in Dugan.) 5. M. Guilmant: Canzone a-mol. (Čedomil Dugan.) 6. a) J. K a t z e : Molidva. b) H a v d n : Arija Gabriela iz »Stvarjenja«. c) S t. Premrl: Jezus je majhen. Sopran in orgle. (M. Druzovičeva in Dugan.) 7. J. S. Bach: Fantazije in fuga g-mol (F. Dugan). S predprodajo vstopnic se je pričelo. Cene običajne.
□	Požrtvovalnost članov rešilnega oddelka. Gg. Stumpf in Borovič sta včeraj praznovala vsak tisočkratno vožnjo z rešihim avtomobilom mariborskega rešilnega oddelka. Kdor ve, koliko časa in napora zahteva delo pri rešilnem oddelku, bodo znali reniti ne/ebičrtc požrtvovalnost članov, ki žrtvujejo skoro ves svoj prosti čas v korist bližnjemu. Oba omenjena gospoda sta tudi agilna člana gasilnega društva v Mariboru.
□	Preložitev. Žrebanje efektne loterije za zidanje Mladinskega doma osirotele mladine se preloži do tedr.j, dokler ne bodo vse srečke razprodane. Čas in kraj žrebanja se bo pravočasno javilo po časopisih.
□	Preskrba mestnih sirot. Mestni magistrat mariborski je na podlagi lastnega popisovanja ugotovil, da biva v mestni občini mariborski tačas 413 sirot in sicer: a) Sirote po zakonskih starših: 160 brez cčeta, 32 brez matere, 35 brez očeta in matere, b) Nezakonska deca: 12 po umrli materi, 74 po živeči materi, c) Zapuščena deca po živečih zakonskih starših: 20 po lrčenih starših, 4 po nemoralno živečih starših, 76 po obubožanih in onemoglih starših. Vse te sirote, katerih slika še ni popolna, so potrebne pomoči v erii ali drugi obliki. Naj sc ne prepušča skrb za njihovo bodočnost izključno le občini in državi, marveč ntj podpira mladinsko-zaščitno delo vsa javnost. Delodajalci se naj pri sprejemu v uk oziroma službo ozirajo predvsem na sirote, ki so zaščite najbolj potrebne in ki jih priporoča mestni magistrat. Istotako naj smatrajo imovitejši zakorci brez otrok za svojo človečansko dolžnost, da sprejmejo za svojega otroka vsaj po eno siroto. Večkrat se dogodi, da je treba kakemu dojenčku nujno preskrbeti oskrbo. Kdor se hoče udejstvovati na tem človekoljubnem polju, naj prijavi svoj naslov socialno-političnemu oddelku mestnega magistrata mariborskega, Rotovški trg št. 9.
□	Nova tovorna tehtrica. Prve dni po novem letu prične obratovati novozgrajena 10 tonska občinska javna mostna tehtnica pri tovornem skladišču na glavnem kolodvoru. Tehtnice sc morejo pos'u"evati stranke, ne Ie za tehtanje po železnici dospele, oziroma odposlane robe, ampak tudi za robo, ki ni namenjena za prevažanje po železnici. Tehtarina znaša enako za vse mestne mostne tehtnice 0.30 p za vsakih pričetih 100 kg; najmanjša pristoibina za cnokratno tehtanje znaša 2 Din.
Poslovne ure so samo ob delavnikih od 8 do 12, in od 14 do 18.
□	Mcstra tovorninska davščina v Mariboru. Prve dni po novem letu se preseli »Poslovalnica za pobiranje mcstre tovorninske davščine« iz dosedanjega uradnega prostora v novo zgrajeno hišico (mestna mostna tehtnica) pri tovornem skladišču na glavnem kolodvoru. Stranke se opozarjajo, da predložijo poslovalnici brezizjemr.o vse vozne liste, ako znaša teža pošiljke enega vodnega lista 100 kg ali več in poravnajo tovorninsko davščino še pred predajo b-aga železnici oziroma pred prevzemom od železnice. Zoper stranke, ki bi to opustile, se bo postopalo po čl. 6. Ur. 1. 301-24, t, j. predpisala se bo kot kazen 20 krat-na prikrajšana pristojbina. Pri tej priliki se stranke ponovno opozarjajo, da morajo biti krediti poravnani najkasreje v teku meseca, v katerem prejmejo plačilni nalog. Uradne ure so kakor pri železniških ekspcditih ob delavnikih od 8 do 12 in od 14 do 18.
□	Vajenec se odda v uk. Mestni magistrat mariborski priporoča 14 letnega dečka brez staršev, ki bi se rad izučil mizarske obrti. Zglasiti se je v socialno političnem uradu mestnega magistrata, Potovški trg št. 9.
□	Dva tata aretirana. Policija je aretirala Viljema K., ki se že dalje časa potepa po Mariboru brez stalnega posla. Osumljen je, da je lanskega leta ukradel brivcu Piecu razno obleko. Razen tega ga zasleduje celjsko okrož- I no sodišče radi goljufije. — Radi tatvine nove suknje, obešene v Možbi trgovca Gniišeka na j Glavnem trgu, je bil aretiran Miha Š. Tatvino sicer taii, toda priče so ga videle, kako je nesel ukradeno suknjo.
YAHVALA.
Ker mi ni mogoče, da bi oismeno zahvalil vsem za številu-: pi-mene čestitke povodom svojega 25 letnega službenega jubileja, si dovoljujem izreči tem potom vsem gratutantom svojo najis-krenejšo zahvalo za prijazno pozornost.
Ljubljana 29. dee. 1926.
Herman Hrovat
ravnatelj knjigarne Klcinmayr & Bamberg
'š*tuj
© + Josip Lužar. Dne 24. t. m. zjutraj je nenadoma umrl podinšpektor finančne kontrole v P,uju g. Josip Lužar. Doma je bil v celjski okolici in je tudi v Celiti obiskovai gimnazijo. Služboval je po raznih krajih v Sloveniji, pred dvema letoma je bil premeščen v Ptuj. Povsod se je s svojim dobrim srcem ljudstvu prikupil, imel je srce za narod, iz katerega je izšel. Svojim podrejenim crpa-nom je bil dob.r preis ojnik in iskren tovariš. '1 o je pok:::'.al tudi lepi pogreb, ki se je vršil na Štefanovo na nics.no pokopališče. Konclukt sa vodila g. puh1 a Kari in Gabrijel. Pevski ztor carinikov mu je zapel pred stanovanjem in na grobu lepi žalostijiki. Nepregledna mnežiea pogrebcev ja spremljala priljubljenega g. Li zarja na zadnji peti. Posebno čnrslno so bili zastopani njegovi tovariši, ki so prihiteli od blizu in daleč, da mr izkažejo sadnjo čast. Bilo jih je okoli 100. Na grobu se je v prisrčnih besedah poslovil cd rajnega njegov tc-vari'. g. Gabršček iz st. llja. Njegovi želji se približujemo tudi mi: "'a svidenje nad zvezdami! Rajni zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka.
© Umrla je 21. decembra gdč. Tekla Hoch-egger, ki je vo.lila Fernerjevo trgovino v Prešernovi ulici. Pila je hčerka rajnega trgovca Hcch-eggerja, ki je imel svojčas trgov no z železnino na prostoru, kjer sta sedaj trgovca šoš.erič in Ar.en-jak.
Pij) Mestno gledališče. Dne 26. dec. so vpriz.o-rili Schonherrjevo dramo --Satan v ženski«. Gostovala je g. Bukšekova.
© Občinska seja. Dne 28. dec zvečer se jo vršila 12. občinska seja v letu 1026. Rekordi
7 f**
■Cl tj 5L/
Na Silvestrov vrčor pridi v Društveni dom, kjer boš prisostvoval ob zvoku godbe na lok dvema šaljivima igrama.
s^e Umrla je v Gaberskcm Bricl Marija v 64. letu starosti. Blagi pokojnici naj sveti večna luč!
2$t Nesreča. Posestnik Štrovs J., p. d. Cerje, v Gabe.skem, je rezal na slanioreznici, ki je urejena na električni pogon, krmo za živino. Pri delu jo vtaknil roko preveč daleč v stroj tako, da mu jo je popolnoma odrezalo v členkih. Prepeljan je bil v novo bolnico.
Slov essslk c? Ikra jin &
Prosvetno društvo se je ustanovilo dne '.'6. decembra na Cankovi. Takoj pristopilo okrog 90 fanlov. — \ par letih se je Cankova dvignila v prosvetnem oziru, da je golovo na prvem meslu med prekmurskimi občinami. ln:a mladeniško in dekliško Marijino družbo, ki je tudi na prosvetnem polju mnogo storila. Sedaj pa so je ustanovilo drušivo, ki bo služilo edino ljudski prosveti.
Plobiscit? »Neplap« je pokazal, na kako nizki stopnji politične zrelosti je. Volitve v oblastne skupščine ne bodo navadne vol.tve, temveč »plebiscit« za pripadnost Prekmurja. Dasi se je pričakovalo, da neodvisni radičevski gjspi. 1 je udarijo na to struno, so jc vseeno vs . začudil, ko je čilal v -Neplr.pu« klic o plebiscitu.
Vosclico. V adventu so veselice po gostilnah nekoliko prenehale. Ob bož;čui'i praznil.i i pa je na novo vse oživelo. Skoraj ni vasi, kjer ne bi bilo plesne veselice. Pretepov tudi ni manjkalo. Vedno so ponavlja ista pesem. Liter zn litrom, godba, ples, 1-vipavo kričanje, nazadnje pretep. Drug dan pa imajo orožniki polne roke posla. Kaj bo v tem do'g ii> pred-pusU, ko jc že začetek tako nelep?
e, ert & ScJjude*, 0:arlem
(Oolandtjo) naiimiš> Crme likerji
(C ur n eno, triplč scc, S!ic-ry-Br-nrly, Orange, Drnnck m p, Cacao S i. d na itd., itd.,) so najbolj priporočljivi.
Kako navzdol!
Če bi ne bilo doživljajev in dejstev, ki tolčejo že po nas, ne bi nikdar mogel človek verjeti, kam smo že prišli v naši državi, kako malo pomeni ljudstvo in toli opevani ljudski interes v času seljačko vlado v primeri z eno osebo, ki spada slučajno k vladajoči stranki! Ob takih dogodkih ljudstvo vprašuje, kaj vendar pa je država, kaj je ljuds.vo v državi, ali smo vsi helotje in le gospodujoči imajo pameti Tako se je zgodilo letos v občini dr Kreka pri Sv. Gregorju. V to občino spada Dvorska vas, ki šteje okrog 40 hiš. Politično spada vas v občino Sv. Gregor, šolsko v Velike Lašče, župnijsko isto tako v Velike Lašče, ki so 3 ln pol km oddaljene in zvezane z lastnim potom, ob katerem leži vasico Strmec, 1 km oddaljena od Dvorske vasi in 2 in pol km od Velikih Lašč. V šolskem oziru je bilo do zadnjega časa docela mirno in nikdo se ni zganil, niti takrat ne, ko se je ustanavljala šjla v Lužar,jih. Letos pa se je zmislll samostoinež, oštir Marolt, da je treba ustanoviti posebno šolo v Dvorsko vas. S par tovariši se je obrnil na svojega sorodnika ministra Puclja, naj se ustanovi šola v Dvorski vasi. Minister prosvele M. Trifunovič se je početkom upiral taki potrati ljudskega denarja in učiteljskih moči, a na ponovni pritisk radičovcev je podpisal tozadevni odlok Ljudstvo je takoj protestiralo, do _'0 podpisov je šlo v Belgrad, a vso zaman! Prišlo je povelje od zgoraj in aparat v Kočevju in Ljubljani je moral ubogati. Kor pa po postavi ne 3me biti vas, ki zahleva novo šolo, manj oddaljena od obstoječe šole kot 5 km, je prišla komisija ii Kočevja in Ljubljano, ki je pa merila razdaljo tako, da je šla pot čez Malo Slevico v Lašč?, kar seveda i nanese 6 km, mesto da so merili omenjeno zvezo | Dvorska vas—Strmec—Velike Lašče. Dvorska vas 1 tudi nima dovolj ctrok. zato pa so olt-gali nekaj vasi šoli v Velikih Laščpft, nekaj pa šoli Sv. Gregor in na ta način so ustvarili nov šolski okoliš Dvorska vas. Občinskega odbora pri Sv. Gregorju ni nihče vprašal za mnenje! Ljudstvo je takoj poslalo pritožbo na državni svet. Ker je gospoda, ki je vse to vodila, vzdvomila, če bo šlo. zato so pričeli takoj s poukom v adaptiranem starem hlevu oštirja Marolta. Sestavil se je tudi stavbeni odbor, ki je pričel z zidanjem šole. Proraeunjena je na 3",0.009 Din. Hiteli so z zidenjem. da bi slavili državni svet pred gotovo dejstvo, a na vse pritožbe od strani ljudstva se oblasti niso ozirale. Za začetek je stavbeni odbor rabil državno podporo, ki je pa hitro pošla, nakar je dobil občinski odbor pri Sv. Gregorju poziv, da najame v 14 dneh vjno posojilo 70.000 Din za dvorazredno šolo. Občina Sv. Gregor vzdržuje že doslej tri šole: Velike Lašče, Sv. Gregor in Lužarje, zato ni čudo, da je ljudstvo zaječalo, ko je prišlo povelje 70.000 Din zaenkrat v 14 dneh dati na razpolago stavbnemu odboru, a za šolske potrebščine v Dvorski vasi na začasni šoli 6000 Din. Ljudstvo je naoelo vse sile, da se reši težkega bremena, šla ie deputacija 26 mož v Kočevje in mož SLS in SKS. druga deputacija pa v Ljubliano, a vse zaman. Pouk in zidanje je šlo naprej! Ob početku šole je bilo v obeh oddelkih 8 otrok! Oblast pritiska na starše, da v-a-n.ejo otroke iz dcsedan'i!i šol Vel!ke Lašče, odn. Sv. Gregor, pošilja ukaze šolskim vodstvom, da učencev iz vasi, prideljenih novemu šolskemu okolišu, ne sprejemajo več v pevk. Tako nastaja vsak dan večja zmešnjava. Dogaja se, da otrok pride iz Male Slevice v šolo v Velike Lašče, kamor je bila njena vas vedno ušolana, a učitelj jo zapodi iz šole v Dvorsko vas. Šolske 01'as'i nočejo upoštevati, da je nova šola v Dvorski vasi no lolž-nostna. Ker se le ni dalo več tlačiti ljudske nevo-Ije, je končno prišel odboru od ministrstva pro-svete ukaz, da se zidanje šole ustavi* dokler ne razsodi državni svet.
Tu ne gre za kulturno zaostalost, ki se brani nove šole, s"j ima občina Sv Gregor že tri osnovne šole, šcslra-.re Ino v Velikih Laščrh. dvoraz-redno v Lužarjih in dvorazredno pri Sv. Gregorju. Tu ne gre za pomoč kaki oddaljeni vasi, ki ne more v šolo, sai Dvorska vas je všolana v 3 in pol km oddaljeno šestrazrednico v Velikih Laščah, tu gre le za to, da saniostojneži dobe na račun ljudskih žuljev plačani »Prosvetni dom« v njihovem smislu! Premalo jih je in vsi brez požrtvovalnosti, zato bi radi dvorano na tuje slroške. A ti stroški so ogromni, če pomislimo, da le na proračun 850 c 0 Din in stalno vzdrževanje. Ljudstva se ni vprašalo za mnenje, in se tudi ni vpoštevalo njegovega pr^ testa.
Vse oblasti uvidevajo, da šola ni potrebna, a vendar, ker hoče par samestejnežev, zato dela njihov sorodnik g. Pucelj z vsem nasiljem, da se ugodi par ljudem in njihovi politično strankarski zahlevi, a vse oslalo ljudstvo linj molči, naj uboga in plača! Najhujše pri tem je. cel državni aparat od ministra prosvele pa do uč".elja osnovne šole, vse mora služiti proliljudskim interesom I
Ljudstva se loteva obup in v njegovih očeh pada najdragocenejše, kar ima država — njena avtoriteta! Z vso pozornostjo in nestrpnostjo sedaj vse čaka in posluša, kako sodbo bo izrekel državni svet. V istem času pa šola v Kuželjn, ki jo je ljudstvo zgradilo z velikimi stroški, še danes nima učitelja, lansko leto pa se je šolski pouk pričal v maju, šola v Papežih še danes nima učiteljske moči, šola v Nemški Loki je pričela pouk 18 deecm-bra. šola v Ovčjaku isto tako sameva in sanja o boljših dneh. V Dvorski vrsi pa za p."r olroč:čev straši učitelj po vasi, v Velikih Laščah in pri Sv Gregorju pa podi učiteljstvo našo o'roč'če iz šale! Ni 11 to pot navzdol, ali revolucija od zgoraj!
Narodni poslanec K. škulj.
Spominjajte se Pol^rnaga društva sleolh, Uubliana, WoIfova 121
iUovo leto! mi. Moto letol
Vsaki gospodinji, nevesti in dekletu bo najljubše darilo
Slovenska kuharica
Velika izdaja, črei 300 slik, 667 strani, najnovejši recepti. Spisala S. m Feliclta Kuliušek.
Elegantno vezana Din 160 —
jugoslovanska knngarna v £jybl)am.
Naša bodoča oblastna samouprava.
Viničarsko vprašanje in oblastna skup 11 rta.
Maribor, 29. decembra.
Kaj spada pod vicičarsko vprašar.je?
Pod viničarsko vprašanje nc smemo porivati samo socialnega stališča viničarjev-go-ričnih delavcev, ampak vseh kmetskih delavcev povprek. Semkaj spadajo poljski delavci, majhni posestniki (kočarji), ki se morajo radi premajhnega obsega lastnega posestva udinjati kot dninarji. Ne smemo pozabiti pri govoru o viničarskem vprr.šrrju na hlapce in dekle. Vse socialne težrje zgoraj naštetih vrst kmetskih delavcev se združujejo v vinorodni mariborski oblasti pod zaglavjcm: Viničarsko vprašanje. In omenjeni naziv zasluži to vprašanje radi tega, ker tvori v mariborski oblasti ravno stan viničarjev izrazito eneto, šteje veliko čiarov in je začel kot prvi s pesehno organizacijo, ki stremi za zbolišinjem bodočnosti celotncmu kmetskemu delavstvu.
Vioičarrko vprašanje in oblastne skupščine.
Naša SLS tcme'ji na krščanskih načelih. Dobrobit delavstva jej je ravno tako ena glavnih skrbi kakor boljša prihodnost posestnikov — kmetov. Med posestniškimi in kmetsko-delavskim stanom je obstojalo pri nas v Sloveniji že od namtiveka patrijarhalično razmerje.
Kakor jesta hlapec ter dekla iz. skupne sklede z gospodarjem, tako pije tudi viničar navadno ir iste čaše kakor viro^radn.ik, kadar se snideta v kleti. Če nima viničar ali kmetski delavec zrnja in ne kruha, mu pomaga imovitejši ter bolj založeni gospodar.
Ako pa izbruhnejo med gospodarjem in kmetskim delavcem kaki spori, ki se ne dajo poravnati kar na br/o roko, pa si poišče viničar, hlapec ali dek'a drugega gospodarja, gospodar si najame drugo družino; pri slovesu teko solze obema iz oči.
Vsak človek na svetu se peha za tem, kako bi si izboljšal svoj stan. Posebno skrbi revnejšega kmetskega človeka tista doba, ko ne bo mogel delati ter služiti vsakdanjega
kruha radi bolezni ali starosti. In posebno 5e
pri podeželskih delavcih, lei nc živijo na svoji lastni grudi, je ta skrb za stai -stno ali bolezensko preskrbo tem bo!j umi iva.
Pred vojio so imeli kme.ski reveži odprta vrata v bolnice, sirotišnice in hiralnice. Občine po deželi so bile po svojem gospodarstvu urejene, občinski proračuni so bili v ravnotežju, valuta stalna in radi tega so sc občine tedaj veliko la:>je brigale in tudi znatno prispevale k bolezenski ter stvestni poskrbi kmetskega delavstva V predvo nih časih splošnega blagostanja skrb občine za onemogle reveže niti ni zavzemala tolikega obsega kakor danes v dobi občega pom: 'kanja t"r gospodarske bede. Občinsko gos;:; darstvo jc dares pri visokih davkih ter dokladah toliko zdrčalo navzdol, da nirrvijo občine niti kritja za najnujnejše poprave po nezgodah razdrapa-nih in nerabnih cest ter potov in kako bi naj zmagovale v zadostni meri poravnavo stroškov za vzdrževanje vedno bolj naraščajočega števila občinskih revežev.
In kdo se naj pobriga za zbeljšanie bed-i nega stanja kmctsko-delavske^a stanu? Nova | oblastna skupščina bo morala najti pota za j starostno zavarovanje vsega podeželskega delavstva in njega poskrbe za slučaj bolezni
Ravno v pravilni poskrbi kmetskih delavcev za zgoraj omenjene slučaje leži velik del rešitve kmetskega vprašanja sploh Noši obrtniki so nam glede starostne in bolezerske preskrbe daleč daleč naprej.
Res je tudi, da skušajo posamezniki iz tega kmetsko-socinlncga vprašanja kovnti kapital za osebno umazane koristi, ker hujska-čev ne manjka nikjer in posebno za časa volitev jih kar mrgoli in to tu^i po debeli med revnejšimi sloji. Zalo bo morala oblastna skupščina, v kateri bodo zastopani vsi podeželski stanovi, rešiti tudi pereče a preootrebro in nujno viničarsko vprašanje s t'C7nim razumem in preudarnostjo ter v medsebojnem sporazumu.
~'e ves teden praTnujemo radio-amaterji božični čas: od vseh strani in velrov čujemo mile in znane božične melodije, ali pa govore, ki se vsebinsko nanašajo na sveti čas, ko pričakuje svet svojega Odrešenika In kot nalašč je ravno za ta čas atmosfera tako čudovito čisla, da nam ne uide noben zvok, skoroda nobon dih, ki je bil poslan iz, oddajne postaje. 0,1 vsepovsod le: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Videti pa je, da so poslali narodi res blage volje, da so izruvali iz svojih src mrko sovraštvo in da se zaupnejše približujejo drug drugemu. Gotovo je, da ima tudi radio svoje zasluge pri tem, da se narodi in ljudstva zbližujejo, medtem, ko se medsebojno spoznavajo. Sirupeno seme blaznega nacijonalizma, ki je po vojni pognalo globoke korenine v vse plasti ljudstva in narodov, polagoma izgublja rodovitna tla Stremljenje, da bi se vsaj Evropa medsebojno bolje spoznala, da bi se neosnovani predsodki razblinili, da bi si nekdanji smrtni sovražniki podali roke, to stremljenje pospešuje nehote tudi radio. Lani smo slišr.ii z vseli odajn-h postaj večer ?a večerom zakrknjene govore, ki so podžigali narod v sovraštvu do vvega tujega, letos pa je že povsem drugače. Dobrohotnost, ali vsaj objektivnost vlada v presojanju in raz.niotri-vahju ra.:mer in dogodkov na tujem Kadar na poslušamo hujskaške govore redkih postaj naših sosedov, tcdaj si pa lažje tolmačimo brezumno počelie ljudi, ki so vtopljeni v divjem fanatizmu. — Ni radio samo internacionalen od čisto tehnične slrani, ampak vrši prevažno in veliko socijr.lno in kulturno mi ijo. Mi Slovenci, ki nas je tako malo in ki živimo v majhnih razmerah, smo še prav posebno dolžni, da se poprimemo tega sredstva, ki nas spaja z velikim svetom.
Naj danes na krrtko obrazložim, kaj in koliko nam nudi radio. Največ amaterjev si sestavi radio-aparate radi zabave. B-ezdvi -io pridejo ti na svoj račun, saj go Ibe in pelja. lahkeoa in poljudnega je v izobilju. Vsake vrste zabavni večeri so stal no na sporedu na tej ali oni postaji. Prvovrstni kotniki te morajo spravili v smeh. Mncgi si nabavijo radio-aparate, da bi mogli slišati predvsem takozvano dobro uur/iko, posebno tako, resnega značaja. Menda imajo te vrste amaterji res največ od svojega aparata. Kako nsSi glasbeni kritiki zahtevajo koncertov, ki naj bi občinstvu podali nove in moderne glasbe in ga vsaj nekoliko uvedli in informirali o sodobnem glasbenem napredku in razvojul Mi radio-amaterji imamo te<-a v izobilju, prvovrstne programe izvajajo najboljši glasbeniki. Za Ljubljano je bil Hindemit senzacija, mi smo ga ponovno slišali in si''er prav dobro. Kdaj bodo Ljubljančani slišali Turandot ali celo Pfilznerjevega Palestrino! O, še pred dvemi leti smo mi deželani zavidali Ljubljano, <la ima snmo ona toliko prvovrstnih glasbenih prireditev in stotake smo žrtvovali, da smo šli tla redke čase v opero. Danes pa vemo, da so Ljubljančani nevoščljivi nam deželanom in gorjancem, ker mi slišimo bolje in čisleje kot oni. — Nekaterim, posebno mlajšim amaterjem, je mnogo na tem, da bi poslušali predavanja, ki se
tičejo stroke, ki jih zanima. Tudi ti ne ostanejo razočarani. Posebno sedaj v zimske m f:;su se brez težave sliši čisto tn razločno vsako pretavanje. Medicinci, juristi, filozofi, tehniki, poiitiki. vsak pride na svoj račrn. Posebno Konigsvvuslerhausen oddaja prvovrstna predavanja. In pa kurz.i ali učni tečaji raznih jezikov! i-oga ne potegne z.a sabo zanimiva metoda nevidnega učitelja. Nam Slovencem, ki imamo brezdvomno velik dar z.a tuje jezike, so ti kurzi še prav posebno dobrodošli. Ali naj omeniam prežalostno dejstvo, da naš abiturijeni n° zna razen slovenščine nobenega jezika! Prav za to je radio. Nemščini mu bo šla malodaue sama v glavo, saj je bo imel od vsepovsod polna uše?a V italijanskem, španskem, francoskem jeziku si bo spopolnil svoje znanje ob predavanjih, če že noče vztrajno s'editi periodičnim kurzem. Poznam starejšega gospoda, ki se je v poldrugem letu priučil angleščine, da zlahka čita knjige in časopise Naravnost znamenit je namreč dunajski radio-učitelj angleščine Mac < a-lum, ki predava silno živahno in z dobrim humorjem.Berlinske španske kurze smo tu že omenili; francoščino učijo vsepovsod, pa tudi laški kurzi iz, Švice ali iz Gradca so dobri. — Vrši pa radio tudi posredno marsikaj dobrega. Predvsem veže družinske člane na dom. Ali je mar čudno, če mož ni mooel obstati zvečer doma in si je šel iskat v goslilno razvedrila in druščine, če je našel doma trudno ženo in sitne otroke, ki so se spravljali spat, medtem, ko je prišel sam izmučen od svojega dnevnega posla! Koliko prepirov. pomanjkanja in vsega z.la je prišlo v družine, ko je možu tako izostajanje prišlo v strasti Ako ga pa doma čaka razvedrilo, ki zanima enako moža in ženo ali bo morda iskal zabave po zakajenih pivnicah? Ni dolgo, ko sp mi ie neka gospa iskreno zahvaljevala, ker sem ji moža pregovoril, da si .ie sestavil radio-aparat Noben večer ga ni bilo prej pred polnočjo domov, mi je pravila, sedaj ga pa ni spraviti od aocrata in pozabil je na svoje pivske prijatelje, da bi te;a np bila prej verjela. ,Mor.'a bi gospod Lindič imel še večje vspehe, če bi indirektno o Ivaial Kranjca od litra in bi ne pravil venomer, da je v vinu strup, ko pa je to tako neznansko dober strup.
Toda, kam smo z.a,šli od našega božičnega razpoloženja! Naj bi Vam, dragi slovenski radioamaterji za novo leto in vse praznike Vaše antene Cisto brne'e, in da bi nas bilo prihodnji Božič
CJW- . - -.TI
POVODNJI V ZADNJI INDIJI.
v Singnpore, 29. dec. (Izv.) Radi zadn.rh neurij je poplavljeno vse ma'aisko ozemlje. Takšne poplave ne ponnvjo že več let. ea železniški in telefonski promet je prekinjen; nekatera nusla so popolnoma poplavljena. Domneva se, da je radi poplave utonilo več oseb.
potrebščin

v največ ji Izbiri stalno v zetlogl pri FRANC BAR, Ljubljana, Cunkurlevo nabr.S Telel. 407
M. Voldemars
aovi litvanski ministrski predsednik.
Ameriški senator Root,
ki je prejel letošnjo Wilsonovo ustanovo v znesku 25.000 dolarjev.
iz nemirnega Kitaja.
Barikada v Hankau-u. - Zadaj vojaki ameriške mornarice, spredaj gruče bežečih Kitajcev.

Več politične zrelosti.
(Slovenskim svobodomiselcem v premislek.)
Pred nekaj dnevi sem srečal na ulici dobrega znanca. Grdo me je pogledal in hotel že iti kar mimo. Pa se je vendarle ustavil in mi rekel z glasom, s kakršnim je moral zabodeni Cezar izgovoriti besede »Et tu, mi Brutec: »V »Slovencu« sem bral zadnji čas nekaj tvojih člankov. Pa vendar nisi postal klerikalec.«
Ker si domišljam, da dobro poznam Slovence in zlasti slovensko inteligenco, na to vprašanje nisem bil čisto nepripravljen. Vendar pa me je šele lo vprašanje podnetilo, da napišem nekak »pro domo« in z ozirom na izredni položaj, v katerem se nahajamo Slovenci, vljudno prosim uredništvo »Slovenca«, da ga priobči. Skupni slovenski stvari gotovo ne bo škodovalo.
Ko je SLS, edina izmed obstoječih slrank (razen zrelejših posameznikov, ki niso katoliškega svetovnega naziranja) spoznalo situacijo, ki je nastala za Slovence v novi gržavi ter s krepkim poudarkom postavila zahtevo po slovenski avtonomiji na prvo mesto svojega točasnega strankinega programa, sem obžaloval, da tega ni storila vsaj istočasno kaka svobodomiselna, socialistična stranka. Pričakoval sem, da do lega pride v nadaljnjih letih. Pa nič takega Vse stranke so se le z vso vnemo trudile dokazovati nesmiselnost zahteve po slovenski avtonomiji. Tedaj mi je postalo jasno, da se svobodomiselci obremenjajo pred slovenskim narodom in njegovo bodočnostjo z veliko krivdo, ki jim jo bo le težko popraviti in da so zgrešili pravi trenutek, ko bi si mogli priboriti vodstvo naroda. Ko je nato SLS s svojim avtonomističnim programom zbrala ogromno večino slovenskih glasov in od 26 mandatov Slovenije zavojevala 20. je bila s tem ustvarjena v narodu neka odločitev, ki bo držala še dolgo in bo govorila v prid oni stranki, ki je prišla prva in ki je — to se mora priznati — doslej častno držala svojo besedo. Danes ima SLS v urejevanju odnosov slovenskega naroda do drugih narodov za seboj zaupanje večine. Nič ne pomaga, da si to prikrivamo. Treba je imeti smisel za dejstva in pogum priznati jih.
Za ljudi, ki nam je slovenstvo kot narod življenjsko dejstvo in dolžnost, ne pa predmet teoretiziranja, ki pa nismo tistega svetovnega naziranja. na katerem sloni SLS, za svobodomiselce torej (rdim od sramu, ko pišem besedo, ki je v Sloveniji obremenjena s toliko sramoto in krivdo) seveda Že vedno velja dvom, ali more s tega idejnega temelja, na katerem sloni SLS. priti do odločitve v borbi slovenskega naroda. Pomisleke imamo, ali bomo s tem, kar nam bo izvojevala SLS, mogli biti zadovoljni. Težnja je v nas po programu, ki bi bil po naših mislil času in njegovim socialnim zahtevam (v ožjem pomenu te besede) bolj odgovarjajoč.
Kljub tem pomislekom in težnji, istočasno pa obstoje tudi dejstva, da take politične stranke pri nas še ni, da pa ]e smer, v katero stremi SLS z zahtevo po avtonomiji, tudi naša smer, da je na-
rod zbran pod vodstvom SLS z zahtevo po avtonomiji in da je v tej zbranosti, neodvisno od idejnega temelja, na katerem sloni SLS, neprecenljiv kapital, s katerim moramo znati Slovenci dobro gospodariti. Kot maloštevilen narod pomenimo namreč politično nekaj le, če smo kar najbolj mogoče zbrani in le, če smo zbrani kot Slovenci, smo kol taki upoštevani. Doklei- smo ogroženi kol narod, je treba na to še prav posebno paziti.
Mislim, da se svobodomiselni Slovenci ne smemo obremenjevati z novo krivdo. Ne smemo zaradi tega, kar nam na SLS kot svobodomiselcem ni všeč, zametavati tudi tega, s čemer se kot Slovenci moremo in moramo strinjati. Tako delajo otroci. Ne smemo brezvestno rušiti zbranosti slovenskega naroda, kolikor si nismo na jasnem, da j moremo na ruševinah zgraditi kaj novega, bolj-j šega. Vedno se moramo za-vedati, da se s tem, kar ' nam je že in še bo izvojevala SLS, če pomikamo v pravi smeri in da bo vse, karkoli bo v tej smeri doseženo, samo lajšanje nadaljnjega boja. In (udi ! kolikor nas vodi prepričanje, da smo za kaj boljšega in se Se borimo proti kulturni osnovi SLS ter kritiziramo njeno delo, mora to ostali v mejah slovenskega naroda. Drugi narodi morajo vedno videti le eno sklenjeno vrsto za duhovno osamosvojitev in neoviran razvoj se borečih Slovencev, med katerimi ni izdajalcev, ki bi iz strankarskih ali osebnih koristi uhajali k nasprotnikom. Mi moramo ne samo v besedi, temveč tudi v dejanju izpovedovati svojo vero v zdravo silo slovenskega človeka, naroda, sicer smo sokrivi videza, da je zahteva po slovenski avtonomiji ^klerikalna špekulacija in omogočamo tako nasprotnikom, da se morejo pod krinko boja proti klerikalizmu boriti proti slovenskemu stremljenju po čim najširši politični samostojnosti. Le politično delo, prepojeno s takim duhom, je ustvarjajoče, za slovensko politično življenje, je nekaj novega, naprednega.
Več ponižnosti, več samokritike, več prave, žive narodne zavednosti!	L. IJ.
Pokoini mikado in katolištve.
»Osservatore Romano« priobčuje obsežno poročilo o smrti japonskega cesarja Joši Hito. Med drugim navaja dejanja pokojnega cesarja, ki kažejo, da je bil zelo naklonjen katoli-štvu, kar velja o celi cesarski družini. V zadnji svetovni vojni je pokojni cesar dovolil, da | so smeli nemški misijonarji nadaljevati svoje i delo in ostati v javnih službah. Po vojni se je japonska vlada sama takoj obrnila ua Sveto stolico zaradi ureditve vprašanja glede nemških misijonov in je sama plačala potne stroške španskim misijonarjem, ki so nadomestili nemške. Dalje je japonska vlada prispevala za obnovo katoliških cerkva in druge misijonske potrebe.
Zafasa mikadove bolezni se je sv. oče po apostolskem delegatu Giardiniju izvestil o cesarjevem stanju iu izrazil svoje iskrene želje
za njegovo ozdravljenje. Ob cesarjevi smrti je sv. oče takoj izrazil svoje sožalje in naročil apostolskemu delegatu, da se na predpisani način udeleži narodnega žalovanja. Vse to je napravilo na cesarsko družino globok vtis ter se je zahvalila pri apostolskem delegatu po posebnem odposlancu.
Novi mikado Hiro Hito se je ob svojem obisku v Rimu 1. 1921. poklonil tudi s\. očetu. Letos je bil ineognito v Rimu drogi sin pok. mikada — princ Jašuhito Cicitu.
Slovenci v Mali f i Da se razumemo!
Gorica, 26. decembra 1926.
Prav nič se ne čudimo, da smo našli v velikem rimskem listu Tribuna- od 22. t. m. ono znano pesem o slovenskih politikantih, duhovnikih in učiteljih, ki jo je že tolikokrat zapel tržaški Piccolo«. Znane so nam zveze med Piccolom« in »Tribuno« že zdajnaj in posebno od takrat, ko sta »Piccolo« in »Tribuna istočasno dvignila toliko prah u radi nekih okrožnic, o katerih se je pozneje izkazalo, da so bile navaden falzifikat. Vemo tudi, da se ni še zgodlo, da bi se kak resen italijanski časnikar potrudil, da bi se vsaj skušal poglobiti v problem narodnih manjšin. Veliki rimski listi se zadovoljijo s periodičnimi dop:si direktno prizadetih in s sovraštvom do Slovencev prepojenh ljudi, ki se ne morejo otresti spon osebnosti in provlcijonalizma ter presojati problem slovenske narodne manjšine res z državnega vidika.
Članek v Tribuni«, datira iz Gorice in je šifriran. Brezdvomno pa se za šifro skriva goriški dopisnik »Piccola«, ki je pred dobrim tednom poslal podoben članek svojemu listu. Slog je isti. misli isle, ista zavijanja. Opozoriti smo boleli na to zvezo med člankom v ,Piccolo.- in Tribuni/, ker je zopet enkrat dokazano, da so ravno tržaški in goriški gospodje oni, ki neprenehoma ščuvajo Rim proti Slovanom.
Članek nosi naslov -Kontrast med Gorico in deželo«; med Gorico, kjer kompaktna masa govori italijansko in ži\i italijansko mestno življenje, ter med občinami, ki pod vodstvom slovenskih — županov (kdaj so že slovenski župani likvidirani! Prip. ur.), kakor obroč sklepajo mesto, obstoji večen kontrast Mesto ni moglo prodrefi v deželo, ker mu je manjkalo orodje za prodiranje. Mesto ni imelo sredstva, s katerim bi moglo z avtoriteto nastopiti proti odkrito sovražnemu zadržanju županov, duhovnikov, učiteljev in trgovcev. Videm, je bil predaleč, da bi mogla Gorica energično in hitro vplivati na pokrajinsko oblastvo, ko je šlo za zaplembo majhnih listov, sovražnih Italiji. Tako sta se mesto in dežela razvijali vsak zas.;, lako so slovenske občine ohranile duhu in naravi italijanske države nasprotno lice. Toda nova prefekltira bo s koristnim gospodarskim programom, ki obstoji, prebila umetni zid, ki loči Goričane in Slovnice. Do sedaj niso znali izvesti
Italijani metodo asimilacije. Treba je direktno prodreti do slovenskega prebivalstva, ki ne zahteva drugega, kakor da se mu popravi kaka cesta ali pa obnovi kak vodnjak ter zopet zgradi kaka cerkev ali šola. Kadar bodo Slovenci spoznali Italijane po italijanskih uradnikih in videli materialno bogastvo italijanfke dežele, bo prvi korak do sodelovanja storjen. Goriška dežela se da gospodarsko dvigniti z izrabo vodnih sil Soče. S tem se pritegne k sodelovanju slovensko ljudstvo, ki bo prišlo v dotiko z italijanskim delavstvom. S propagando in z rešitvijo njihovih problemov je treba rešili Slovence sužnosti, v kateri jih liščijo politikanti tostran in onstran meje. Treba je odpraviti napako slovenskega ljudstva, da vidi v vsakem krajevnem vprašanju politični problem, ki mu Italija nasprotuje; kajti duhovnik ali pa slovenski poslanec mu je vtepel v glavo take laži-. Ako hoče Italija duševno pridobiti Slovence, jim mora dati tudi odgovorna mesta. V državno službo bi bilo treba sprejeti kakih deset slovenskih uradnikov, ki bi pridobili za Italijo vse družine državnih nameščencev in vzpostavili odnošaje med prebivalstvom in uradi, prav ker bi govorili dva jezika in bi se na ta način odpravila neprecenljiva škoda, ki izvira iz medsebojnega nesporazum-ljenja. Tudi semenišče v Gorici bi lahko postale vzgajališče italijanskih duhovnikov. Mladeniči i? starih italijanskih pokrajin bi morali priti v goriško semenišče in potem bi služili Bogu v veselje in italijanski domovini v slovenskem jeziku. Ti bodo pridigali slovenskemu prebivalstvu sicer v njegovem jeziku, toda v italijanskem duhu in ■/ italijansko zavestjo in s tem duhom in s to zavestjo bodo lahka prepojili duše vernikov na Banjški planoti in ob oznožju Sv. Gore. Prav tako bi bilo treba poslati slovenske učitelje v velika italijanska mesta, da tam spoznajo italijansko kulturo, s katero, bodo po svojem povratku v domovino lahko seznanili tudi slovensko prebivalstvo. To ljudstvo bo navdal nov duh, nepoznana toplota in širše obzorje Problem obstoji v tem, da se razumemo.
Da se razumemo! A pot, ki jo svetuje »Tribuna«, ne bo nikdar pripeljala do pravega sporazuma. Zgrešen je že prvi korak. Problem narodne manjšine v Italiji ni problem cest, vodnjakov, cerkva in šol! To je problem živega dela enega naroda, ki ima in dušo, ne samo telesa. Naš narod stoji kulturno previsoko, da bi živel samo od kruha, naš narod hoče tudi besede, naš narod hoče res živeti. In če hočete vedeti za njegove želje, obrnite se na njegovo inteligenco, inteligenco, ki pozna že italijansko kulturo in jo tudi ceni, a je kljub temu ostala slovenska. Poskus ločitve naroda od inteligence je star in la ločitev se hoče tudi do skrajnosti izvesti Na deželo ne sme vet noben inieligent iz mesta, karabinerje ali milico ima takoj za seboj. Direktno prodiranje italijan-siva, to je mimo slovenske inteligence med slovensko ljudstvo, je že davno- v teku, a ni prineslo nikakih uspehov in jih tudi ne bo. Sporazum je mogoč edino z razunmištvoni, ki mu narod zaupa, ne pa potoni vaških prilizovalcev, ki jim je trebuh bog.
* * *
Sen. Rombih podestat velike Gorice. Pretekli petek je položil senator Bombig v roke novega prufekta prisego kot podestat' nove velike goriške občine, li kateri pripadajo sedaj tudi občine Solkan, Podgora, Ločnik, Štandrež in Št. Peter. Prisega se jc vršila v prostorih goriškega mestnega sveta. Na izrečno željo novega pretekla so prisostvovali slovesnemu obhodu tudi podesta-li vseh slovenskih občin, ki so bile priklopljone Gorici. No, senator Bombig ni zaman pošiljal ob vsaki priliki na stotine udanostnih brzojavk Mussoliniju. Dokazal je Mussoliniju. da je mlati fašist, čeprav star po letih in po svojih liberalnih idejah. Mussolini se je izkazal hvaležnega in ga imenoval za podestata nove velike goriške občine. Izmed vseh navzočih podestatov se je najbolj kislo držal solkanski g. Mozetič Ali si je kdaj mislil, da bo njegove slave lako hitro konec. Da ne bo več vihtel biča v občinskem domu po svojih rojakih! Fašizem bo kmalu pomel z vsemi slovenskimi privrženci; razni Bandlji že davno niso več šolski nadzorniki, niti profesorji ne več; tudi Se-mirev je malo več dilulalifnih ravnateljev in /e šolski voditelji 30 vsi tisli Italijani, počasi pojdejo še Dodestali
M- Motta
vnovič izvoljeni predsednik republike Švice,
Japonski mikado (cesar)
ki ie na sveti večer umrl po daljšem bolehanju.
Velika bazilika,
ki jo nameravajo Francozi zgraditi v čast sv. Jeannc d'Arc, device orleanske. - (Načrt je izdelal sloveči arhitekt M. Closson.)
Pcsoiilo mestne občine ljubljanske in niegcva rentabilnost
Vladni komisar za mestno občino ljubljansko je kakor znano sklenil razpisati 6% otl gacijsko posojilo do najvišjega zneska 30 milijonov dinarjev, ki naj služi za gradnjo novih stanovanj.
Velikopotezna akcija vladnega komisarja je bila v javnosti simpatično sprejeta. S tem posojilom bo dana možnost, da se v kratkem času zgradi v Ljubljani približno 400 stanovanj.
Priznati ss mora, da je oblika posojila potoni izdaje obligacij p< srečena, ker se s tem uudi privatnemu kapitalu možnost dobre in sigurne nakžbe. Kakor čujeino, je od celokupne vsote 3J milijonov dinarjev že zasiguranih 14 mil:j nov dinarjev. Od emisijskega načrta bo torej odvisno, {la si mestna občina ljubljanska zasigura še ostalih IG milijonov dinarjev. Vladni komisar namerava za te obligacije iz-poslo\..ti pupilamo varnost, kakor tudi oprostitev renlnine.
Za amortizacijo tega posojila se namerava ustanoviti poseben stanovanjski gradbeni fond, v katerega naj bi se stekali dohodki od najemnine stanovanj iu lokalov, zgrajenih s tem posojilom, dalje 10% vsakoletno vplačane go-staščine, 10% vsakoletno vplačane veclarine, dohodki trošarinske gradbene naklade in prispevki občinskega pokojninskega fonda. Ta s novanjski gradbeni fond pa naj služi le za a irtizacijo p-sejila in ima pr dvsem namen garantirali obligacijcnarjoni redno plačevanje anuitet (obresti in aim rtizacije). Ne gre tu za kritje izgube vsled nerentabUnosti iz tega posojila zgrajenih stanovanj. Čeprav je v razglasu navedeno, da bodo najemnine v teh hišah donašale le kakih 8'JO.OJO Din letno, vendar je pričakovati, da bo rentabilnost teli hiš mnogo večja. To je seveda odvisno od višine najemnine. Če računamo, da bo znašala najemnina za posamezno stanovanje (več;nonia z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami) povprečno 400 Din mesečno, kar gotovo ni pretirano, petem lahko računamo z letnim dohodkom 1,920.000 Din, medtem ko bodo obresti za to posojilo znašale letno 1,800.000 D n. Računati pa moramo tudi, da bo najemnina od poslovnih lokalov lahko mnogo večja.
Anuiteta za to posojilo bo sicer znašala letno približno 3,090.000 Din, to pa le vsled tega, ker traja amortizacijska doba le 15 let, mesto 60 let kakor re to običrjno računa pri stanovanjskih poslopjih. Po preteku amortizacijske dobe pa bo občina iz najemnin lahko krila <ui kapital, katerega bo zn amortizacijo prispeval stanovanjski gradbeni fond. Vprašanje rentabilnosti vloženega kapitala je mogoče presoditi le tedaj, če se vzame za osnovo amortizacijsko dobo 60 let. Ted; j pa znaša anutela (obresti in amortizacija) le 1,878.3110 dinarjev. Ta vsota pa je manj a kakor vsota, ki smo jo zgoraj izračunali kot donos najemnin na podlagi povprečne mesečne najemmne 400 Din za stanovanje. Iz toga je razvidno, da ne gre lu za kritje izgube vsled nerenlabilno-sti kapitala. Kaoital, katerega bo za anuitetsko službo prispeval stanovanjski gradbeni fond, bo služil le v to svrho. da ss predčasno amortizira posojilo. Ta kapital pa ni izgubljen, ker se bo po amortizacijski dobi zopet stekal v ta fond.
K slučrjii »Slavens-ke banke«. Tz industrijskih krogov smo prejeli: Te dni je bilo v listih jav-ljeno, kako veliko vsote denarja so imele pri Slavonski banki naložene naše regukitivne hranilnice; ves razpoložljivi denar so torej nalagale v banke, ne pa v industrijska, trgovska ali obrtniška podjetja. Če bi le hranilnice dajalo denar direktno industrijcem in obrtnikom, ki morejo nuditi gotovo tolike, če ne še večje sigurnosti kakor pa banke, bi ta denar koristil našemu slovenskemu gospodar-
stvu, ker bi bil cenejši kakor bančni kredit, katerega so ravno omogočale bankam regulativne 'hranilnice. Tako bi denar ostal v Sloveniji in bi pomagal našii industrijski in obrtni delavnosti, več. jemu zaposlenju našega delavstva in bi bilo te naložbe lažje kontroi;rati. — Nadalje izvemo, da so Industrijski kroji, že pokrenili tozadevno akcijo.
Kranjska industrijska družba. Kranjska industrijska družba je imela dne 29. decembra v Ljubljani svoj redni občni zbor. Predloženi računi so bili odobreni in je bilo sklonjeno izplačati 10% dividende, t. .j. 5 Din ra delnico. Hkratu je bi'o sklenjeno, poslužlti se valorizacije, katero nudi naš' zakon o valorizaciji, ter zvišati investicije podjeta za znesek 14,16(1621.81 Din. Od tega zneska bo porabljena vsota 9 milijonov dinarjev v ta namen, da zviša družba delniški kapital od 18 milijonov kron = 4.5,milijona dinarjev na 13 5 milijonov dinarjev. Društvena glavnica ni bila doslej oslabljena in znaša število delnic 9:>.000 v nominaiu 200 K = 50 Din. Temeljem tega sklepa bolo delnice prekolkovane od 50 Din nom. na 150 Din nom. Valorizacij!) se izvede na ta način, da se potom vzvrednostitve dobljeni valorizacijski fond porabi za ojnčanje rezerv na ta način, da se napravita dva nova rezervna fonda. in sicer prvi v znesku 3,1-11.730.31 Din, drugi 1.025.191 Din. Na ta način se porabi celi z valorizacijo doseženi znesek za zvišanje vrodnosti delnic in za napravo zakonito predpisanih novih rezerv. Sklenjena valorizacija pride praktično do veljave ž? v bilanci za tekoče poslovno leto, ki pričenja 1. julija vsakega leta.
Jiigoslovanski-nemšlca zunanja trgovin*.' V prvih devetih mesecih t. 1. je znašal uvoz v Nemčijo iz Jugoslavije 52.2 milijonov mark (po nemški statistiki), izvoz iz Nemčije v Jugoslavijo pa 58.8 milijonov mark. Nemčija je uvozila iz Jugoslavije največ: ž;to in moko 5.3, meso in slanina (i.3, jajca 16.0 milijonov mark. Izvažala pa je k nam največ: ie' slilije 9.6, žleznina 8.5, barve in krm. proizvodi 0.2, papir 1.1, električni stroji 1.8, usnje in čevlje 1.9 milijonov mark.
Naše pomorstvo. Zbornica za trgovino, oh rt in industrijo je izdala pod tem naslovom obsež io knji-go, ki vsebuje, poročilo, referate in resr'uc'je konference gospodarskih zbornic, ki se jc vršila 2-k, 25. in 26. junija letos v Ljubljani. — II knjigi. se. še povrnemo.
iS koto ra znižanje državne trošarine na alkohol je s 'icala zagrebška zbornica za trgovino in obrt, ki se bo vršila 30. t. m.
Kredi"-f) zavarovanje v Avstriji. Da bi s i.,! '.!, šal izvoz v Rusijo, se v Avstriji ž? dalj čas i vr"--pogajanja glede zavarovanja kri.litov, danih ruskim gospodarskim organizacijam. Največ iz.ffledov ima v tem pog'3flu predlog organizacije avstrijskih industrijcev, ki pve za tem, da bi poleg rednega zavarovanja vlada v slučaju političnega prevrata v Rusiji dala oškodovanim tvr Ikam nizko obrestujeta se posojila v višini 80—90% dolžne vsote.
Svetovna produkcija sladkorja Znani statift dr. Gustav Mikusch objavlja svojo zadnjo cenitev svetovne produkcije sladkorja. Produkcija sladkorja se za Ie!o 1926.-'.!7. c°ni na 21.37 nvlijonov ton, napram 25.74 milijonov ton v I. 1925.-.6. Po tej.statistiki bo evropska produkcija sladkorja v tekoči kampanji za 0.07 milijonov ton ali 7.8*,.» nvda kot produkcija v pretekli kampanji. (7.9 napram 8 57 milijonov ton.) Največji primanjkljaj je zaz-iano-' vali v češkc?'ovaškI (l.C5 napram 1.5 milijonov ton). Tudi v Franciji, Belgiji in Rusiji bo produkcija inanjš.B, medtem-ko bo y Italiji za 100.:» večja.
Uvedba »jiengo« valute na Ogrskem. Prrd dnevi so se pričeli izdajati novi bankovci, phis či na »pengo«, kakor tudi novi kovani drob'ž. V prometu so se že pojavile težkoče, ker relacija nre-1 novo in slnro valuto ni enostavna. »Pen-jo« volja kakor z"ano 12.500 og. K. S prvim januarjem postane računanje v pengih obvezno.
Hor^a
Dne 29. decembra 1923.
DENAR.
Zagreb. Berlin' 13.5010-13.nri9 (13.4972— 13.5272), Italija 254.97-250.97 ('25 J.G9 -258.69), London 274.83—275.65 (274.85—275.05), Newyerk 56.5-15—56 745 (56.546-56.7-16), Praga 167.70 -168.50 (167.70—168.50), Dunaj 7.985-8.015 (7.C85 -8.0155, Amsterdam 22.66—22.72 (22.675-22.7351.
Curih. Belgrad 9.12 (9.13). Budimpešta 72.40 (72.50), Berlin 123.50 (123.25), Italija 'J3.30 (23.10), London 25.09 (25.0925), N;wyoru 517 (517.125), Pariz 20."0 (20.475), Praga 15.32 (15-37), Dunaj 73.05 (7b.05), Bukarešt 2.725 (2.75), Amsterdam £03.85 (206.b0), Bruselj 71.91 (71.93), Kopenliagen 138.80 (138., 5).
l>nMaj. Devize: P,r*"ad 12.47-12.51, Kod™ j 188.50—189.10, London 84.85-81.4", Milan El.t, -31.77, Ne\vyoirk 707.00-709.50, Pariz 28.02-28.12, J Varšava 78.25—78.75. Val .>: dolarji 703 -709, I francoski' frank 28.10-23.26, lira 31.62-31.78, di-1 nar 12.44—12.50, češkoslovaška krona 20.91—21.03
Praga. Devize: Lira 151.42, Zagreb 59.32, Pariz 133.52, London 163.27, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Zagreb. 7% invest. po^oj, 83 84, agrari 47.5-48, vojna odškodnina 854.25- -355, Hrv. e k. 1(10—101, Kred. 102-105, Hipobanka 59 den., Jugobanka 97.5—98, Pra' ediena 890- 900, Ljublj. kreditna 1-18 ('er., Šečerana 430—450, Gutmann 250 Ven., Sln:ex 114 den., Slavonija 32—34, Trbovlje 350—852.50, Vevče 120 - 135.
Ljubljana. 7% invest. pc oj. Rl den., vojna odškodnina 855 den., zastavni listi 20—22, CeJiska 193—198, Ljublj. kreditna 148 den., Merknntilna 98- 100 Praštediona 895 <'■ n.. Kred. zavo.l 170— 180, Strolne 105 den., T-'-'-<vPe 845 'len., Vevčo: 1C0 den.. Stavbna "5—65, ,ir 104 den
Dunaj. Po 'on.-savska-jadTan. 79.nO, živno ■ 77."0, Alpine 39.15, Kranjska' ihldus rijdca 47.50, Trk c v'.je 45X0,- Hrv. esk. 13.00, Leykam 12.80, Mundus 119.90, Slavonija 3.96. ''■:..	.r .
BI. A OO,
1 j',:h!'ann. Les: Hrastovi plohi, od 90, 110,
no -fi\ ii-•ca - 5.U, od CO, 70, 80 mm, o.l 2.C0 m največ do 8 in, fco vag. meia 1100 bi. llrrsovi plohi • '(doueilcv) 133X41, 150^41, 166 X51. 183 X 51, •200X51', 217X51,. Tf,3X51., 250x51. 2GGX'51, f«0 vaf. r.akl. 'pošt. 130 bi. Bukovi parj ni-frlzi 6-25 -9-40, fco vag. meja 800 <bl. Trami merkantilni, od'8-8- 13-16. o I 4—6 m, fco vcg. nakl. post. 1 v, 270—2.0, zaklj. 270.
Žilo in poljski pridelki: pšenica, 75-70. fco vag. nakl. postaja 295 (tdnero): pšenica sreni ka 74 kg, fco vag. nakl. post. 290 bi.; koruza umetno sušena, fco vag. nakl. post. 132 50 bi.; koruza n va, času primerno suha. fco vag nakl posl. 145 b!.; koruza nova, ča?u prime-in suha, za januar, fco vagon naklad, postaja 150 (bi.); oves 'co vag. n:-kl. pos'. 165 bi.; etiobi drobni, fco vag! neki. post 1-0 bi.; fižol teli, 3-4?J, fco nnkt pošt' 175 'bi.); ■ fižol rliieni, 8—4%, fco Ws>g. nakl. post 173 (bi.).
Cjsihlfanslfco c
DPAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer, četrtek, 30. dccembra: ,TOY. Red A. Petek, 31 decembra: 7ipr'o Sobota, 1 .januarja ob 15. uri: PETERCKOVE PO-SLIDN.JE SANJE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 2 januarja ob 15. uri: TRIGLAVSKA BAJKA Ljudska predstava pri znižanih ce-n-h. Izven.'- Ob 20. url: STALNI GOST, B0U30UU0CI1E. Ljudska predstava pl znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 3. januarja: Zaprto.
OPFR \.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Če!r'ek, 30. decembra: COSI FAN TUTTE. Red E. | Pe ek, 31 decembra: Zrm'o Sobota, 1. januarja ob 15. uri: PROD VN.V NEVESTA. Ljudska pre<ls ava pri znižanih cenah. ■ izven. — Ob pol 20 uri: GROFICA M'RICA. Ljudska rrc'stava pri znižanih ccnah. Izven. Pen leljck, 8. januarja: ŽIDINJA. Red B.
MesrilbcrsUo glč&išče
Četrek, 30. decembra ob 20 uri: MANON. Ab. C. Kuponi.
Petek. 31. decembra ob 15. uri: TRNJULČICA.
O.ro.-ka predstava »Trnjulčica«. Na Silve Iro* vo dne 81. dec. popoldne ob 15. uri se vprizori prvič v le!; nji sezoni lepa in zabavna otrdška igra •'. godbo in retjem : Trnjulčica', ki je )iri 1: n-skili vprizo- i vali desegla zelo lep uspeli in vsaki-kra' privabila nešteto malih in velikih gledahev. Poudarjamo, da bo pri prel-tavi silvcdro\e >Trnjulčice< čakalo deco veliko iu zabavno presenečenje.
CiUtl&lzi GZE&IT
t Ljubljani
Nedelja, 2. januara: DANICE POT V NEBESA. Začetek cb 3. uri popoldne.
Klavirski koncert slovenske pianistke gdč. Karmele K c so vel, ki študira klavir na umetniški šoli v Mcnakcvem, se vrl v Ljubljani v pondeljek dre 10. jani:ar> 1927 v Filharmrnični dvorani. To jo prv.i nastep slovenske umetnice v ljubljanski kcnceitni dvcr;ni.

uih r&v&ic
»Marijin	Izšla je pred par drevi zrA-
nja, nov.-dccemherska š evilka. Vseb;na: Vsem prijateljem »Marijinega ll.la •, Brezm adežna De. i-ca, Jesenske misli, Cerkveno le o, Ona je ven«' r moja Mali., Sv. Frančišek Ksaverij, Prava sie.a, V božični n:či, Marija, — rojstvo Gospodovo, Lep v::glcl, Advent, Sveta noč sv. Frančiška Aslš ;e i i, Nesreča spametuje, Veliki do:;. Iki leta 1926., Praznik Kristusa Kralja, Z.ato j gode, Ka ličeni
po življenir, Glad iz doira in sveta.
»Mariln
listi je edini prekmurski ka'. nah-ižni lis!. Za boj ima precej l.epo 22 letno, tradicijo. S." ve da sta mu svetovna vojna in povojni precej šl;-dovaja in se še fčdn^ ni niopet dvigniti r!o pse j- njo viš ne. Vsa le a svojega obstoja je. bil brr.nltelj ver-osti, narodnosti irt jezika prekmurskega ljuds va in že s'tem zasluži, da se ga ok'e; stino in ga skušata« dvigati, da bo popolnoma odgovarjal žalil, vam modernega časa.
JSavremeiia Opštinac, zv zek za december, strokovni časopis za vsestranski napredek n: šili mest in vasi, kakor tudi samouprav vobče, je do-tiskan s s'c-,lečo vrlo interesantno vs. biro: 1. Smisel samouprave cd dr. Milcs':.\ a Slojadinoviča. 2. Samoupravo in avtonomije od dr. i »zarja Marko-vičh, narodnega poslanca in bivšega ministra. 3. 0'čir.ska samouprava od dr. V. Marinkoviča, bivšega ministra. 4. Za svobodno občino o I Svetozarja Pribičeviča, bivšega ministra. 5. Kaj jo občina? cd dr. A. Korošca, livšeja ministra, (i. \'as in ui .-to od J. M. Jovanoviča, bi\l :ra minislra. 7. O organizaciji naše komunalne službe od Drnglše Lapce-viča. 8. Sar. oupravno financiranj." v I. l!!-'5. od i\li-lornda Tcsiča. 9. Komunah,i davek na povečanje ncz.siužsne vrcdun i posestvom od Dragiše. I.ap-čovlča. 10. Pre' o t :z samoupravne v .državno služ.o od dr. Lrze KosliČa. 11. Občina in zdravstvena s'už-ba od dr. Sime S't. 1'ctrovča. 12. Vas in mesto v Južni Srbiji od Dragana Miličeviča. 13. Socialni razvoj Splita cd dr. Kruj-.cslava Bcgo. 14. tipropa-ščevanje naselj od dr. Milcskiva Stojndinoviča. 15. Belgrad, dva do Irije n:omenti i/, njegove komunalne politike od dr. Dušana Paplca. 10. Nekaj o gradnji ulic v B"'gradu od dr. Cede GjurgjeV.ea. 17. Važnejša o Hoč->e Državnega sveta. 1 j. Ocene. 19. Razno. Uredništvo in uprava jSavrcmene Oj)-
Sir H. Ri.ler Haggard:
Zgodovinska povest.
U angleščine prevel Jos. Poljanec
V	tistem hipu so me na znamenje velikega duhovna njegovi pomočniki zgrabili in slrgali z mene še tisle dele krasnega oblačila, kolikor mi ga je ostalo, podobno kakor skubijo hudobni dečki žive ptiče, da som bil popolnoma brez vsega; samo barva mi je ostala na tole u in kos plalna okrog ledij. Tedaj sem se zavedel, da jo prišla moja zadnja ura; in čudno, obenem s lo zavestjo me je prvikrat tisti dan prešinil pogum in bil sem vesel ob misli, da bom kmalu prost svojih rabljev. Obrnil sem se proti Otomi, da bi se z razloči im glasom poslovil od nje; v silno svoje začudenje pa sen opazil, da so ž njo ravnali, kakor z menoj; -trgali so ž nje vsa krasna oblačila, da ni imela na srbi drugega kot svojo lepoto, valovite ja--« in vezeno srajco iz bombaževine.
»Ne čudi se, Tjule,« je rekla s tihim glasom odgovarjajoč na vprašanje, katoic.^a moj jezik ni hotel izreči, tvoja žena som in tam je najina zakonska postelja, prva in poslednja. Dasi me ne ljubiš, iimrjem s teboj tvejo smrti in ob tvoji strani, do česar imam pravico. ile.Mti tc nisem mogla, Tjule, ampak vsaj umrjem laliko s teboj.«
V	tistem trenutku ji nisem odgovoril; moje začudenje mi je zavedalo'jezik in preden sem mogel govoriti, so me duluiv.uki MV.ii na žrlvenik; že dru-.nč s,:ni ležai na njem. V tistem hipu je glasen krik. ki
je bil silnejši in daljši kot vsi drugi doslej, oznanjal, da so Španci prodrli do poslednje ploščadi na piramidi. Čim so naravnali moja telo na sredo velikega žrtvenika, so položili poleg r.tcne kneginjo Olomi tako blizu, da sva se dolikala; jaz sem moral ležali na sredini in tako ob s'rani ni bilo veliko prostora za njo, ]:er še ni bil pri.-el pravi trenutek žrtvovanja, so iiaju duhovni zvezali z vrvicami, katere so privezali k bakrenim obročem v tlaku, in opazoval boj.
Tako sva nekoliko minut ležala drug poleg drugega; v mojem .-rcu je vzklilo veliko začudenje in hvaležnost; čudil sem re, da mere biti ženska tako srčna in vr'a; bil sem hvaležen za ljnl.czen, ki mi jo jo izkazali in zapečatila s svojim žijvlicnjem. Ker me jc Otomi ljubila, si jc izvolila to strašno smrt; ker me , je tako si'uo ljubi a, j:1 želela raje umreti ob moji I slrani kol živeti v vsem vellčastju in ca li brez mene.
Ko sem razmišljal o čudovitem njenem ravnanju, je | ltakor bi trenil, nova svetloba razsvetlila moje srcc I in bil sem vas drugačen, izprertietijen do nje. Čutil , sem, da mi nobena ženska ne mer.> biti lako draga, kakor ta veličislna ženska, da, niti moja zaročenka. Čutil sem — ne, kdo more povedali, kaj sem čutil? Samo toliko se zavedam, da so me zalle solze in mi tekle po pobarvanem obrazu; io obrnil sem glavo, da bi jo videl. Ležala jo ra levi strani, kolikor so ji dopuščale roke; dobri lasje so sc ji valili z žrtvenika na tlak, kjer fo obležali, in njen obraz jc bil obrnjen proti meni. Bil je tako blizu mojega, da ni bilo za pa;ec prostora ir.cd najinimi ustnicami.
>tOlomi<*: sem zašepetal, : poslušaj mo. Ljubim le, Olomi. Videl peni, kako so «e ji pr i <1 vi... le pod sponami in rucciva so ji ic piikadula na eclu.
»S tem sem poplačana za vse,« je odgovorila in nailnc ustnice so se združile v poljuba, prvem, i:i kakor sva mislila, tudi poslednjem. Kcsnira, tam na žrtveniku, pod nožem velikega drbovra in v sen i smrti sva se po^ubila; če je kdaj bil bolj čuden Iju-bavni prizor na svetu, re veni, nisem še slifa! o njem.
»Oj, poplačana sem za vse!« je rekla še enkrat; »z veseljem bi umrla šc večkrat, da bi pridobila še en tak trenutek, in prosim bogove, da Li umrla, preden p rekli češ svoje besede. Kajti vem, Tjule, da is še eno živo bilje, ki ti je dražje kol jaz, ampak sedaj ti je udanost indijan kera dekleta omečila sr;e in misliš, da jo ljubis^Naj torej umrem v veri, da ja sen resničen.« -
>->Mc govori tako/' sem odgovoril s ležlcim srcem, kajti v tistem trenutku mi je prišla na misel I ilija. »Svoje življenje žrtvuješ za mene, zavoljo Ltga te v resnici ljubim.«
»Meje življenje ni nič, tvoja ljubezen vse, jc odgovorila in se nasmejala. Ali. Tjule, kakšen čar imaš, da si do egel, da sem prišla jaz, Ivi cesarja Montezume, na žrtvenik bogov in to iz moje proste vo!;e? Veš, ne želim si mehkejše poslelje; kabo in zakaj, bova kmalu doznala oba, in še več drugih slvari.«
Dvaindvajseto poglavje.
Zmaga križa.
!>Olomi,« sem rekel kmalu nato, t kdaj nr. ju umore?«
»Kedar bo ost so'nčr.e svetlobe Lžala v 1<r rTu, ki ga imaš narisaneua na ursih nad srceni.it je od-t;ovoi'iia.
S 2
t- "3 -1
- ■	i>	J
9	z	n	=
<	c	C	^
ft	—	-«	o
i,	?	č	>
c	B	O.	3
0	S	r	-
1	is	tli
I	■	p	^
K)	00	<	'/)
C	2.	A
;	s	s	o
O	<	3	5
-v	«/•	•
o	a.
D-2- » K-"O
op
ri
—* ■ V)
3 3r —
ro = —
« a - *
C t
C
_ " S-
^ 3 i
r	'X
!	1;	t
»	M	1	Z3
~ «	r-.	-i
C	n	0	-3
fine« se nahajata v Vuka Karadžiču ulici 11-L, Belgrad. I ctna naročnina znaša 200 Din, za ino-semstvo 260 Din. Posamezne številke 25 Din. Naročnino za »Savremeno Opdiuo* sprejemajo vse p^te v kraljevini na čekovni račun štev. 53.14b poštne hranilnice v Belgradu.
Xa učiteljstvo
Učiteljsko društvo za kočevski okraj. V informacijo sporočamo, da prijavnice podpišite, storite druge društvene obveznosti ter da ostanemo do občnega zbora še vedno Člani društva. — Za-vršnik Alfonz.
Sjporž
Turislovski klub Skalo- obvešča svoje člane fn prijatelje kluba, da se vrši Silvestrov večer v Boh. Bistrici (Hotel Triglav). Polovična vožnja je dovoljena v skupinah po 10 oseb. Skupni odhodi so s popoldanskim vlakom ob 1145 z zvezo na brzovlak z Jesenic in pa ob 19. uri Poživljamo, da se udeleženci vsaj 15 minut pred odhodom vlaka zbero na glavnem kolodvoru. — Obenem javljamo, da se vrši 1. in 2. januarja smuški tečaj '.a začetnike. Za izvežbanejše so predvidene večje ture. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe! Odbor.
NAJBOLJŠI TEKAČI NA KRATKE RAZDALJE.
Lahka atletika m. prostem je legla za nekaj '•asa v grob, razen v deželah, kjer ji je podnebje še ugodno. Rekordi na kra ke razdalje — 100 m, 200 m, 100 m letos niso bili nič zboljšani in veljajo še zmeraj tile: 100 m Paddock 10 4 (letos tudi Korning 10.4. če bo mednarodno priznano); 200 m Paddock 20.8; 4C0 m Liddell 47.6. Olimpijski rekord 100 m ima a Lippincott in Abrahams 10.6, 200 m Scholz 21.5, 4C0 m Liddell.
Skoraj v vseh važnejših športnih deželah je rekord na 100 m že pod 11 sek., 200 m med 21 in 22, 400 m pod 50, ali pa vsaj ne dosti čez označeni čas. V devetih deželah so teldi 100 m letos v 10.8, v sedmih 200 med 21.4 in 22.2 (21.4 Amerikanec Sh?rkey, 21.6 Nemec Korraig), v šestih 400 m pod 50 (Amerikanec. Kemiedy 48.4).
MUZEJ ZA TELESNE VAJE V BERLINU.
Športno gibanje na Nemškem je dobilo mu-tej, majhen sicer, a pcln vsebine, kal za bodočnost, ko bo zrasel iz njega velik državni zavod. Pri otvoritvi so poudarjali vzgojni pomen na novo adkrite olimpijske misli za telo in duha vsaktere-?a naroda. Načrtov je vse polno: hočejo ustanoviti arhiv za telesne vaje, hočejo korakati skupaj z državno knjižnico, z državnim filmskim arhivom, t, umetnostjo, literaturo, z glasbo in seveda tudi s športnim zdravništvoni, ki naj nas varuje pred pretiravanjem. V šes'ih sobicah muzeja je spravljeno vse, kar se tiče zgodovine telesnih vaj — stari, srednji in novi vek —, higiene, gradbe športnih igrišč, športnega orodja, umeinesti, klubov, mla-linskih zavetišč itd.
MAC NAMARA.
Šestdnevne dirke se nam sicer ne. dopadejo, vendar pa udeležencem ne moremo odrekali velikanske energije in vztrajnosti. In Avstralec Reg-gie Mac Namara je med najuspešnejšimi tovrstnimi dirkači. Zadnjič omenjeno ne\vyorško šestdnevno dirkanje je bila že 48. šestdnevna bitka, ki jo je vojeval ta železni mož. 288 dni svojega življenja je prevozil Mac Namara kot šestdnevni riirkač. čeprav v presledkih. Od teh 48 dirk je bil Namara v* 30 ih med prvina štirimi zmagovalci. Nov rekord je napravil iani in letos, ko je tekom zimske sezije sedemkrat tekmoval v šestdnevnih lirkah: v novembru 1925 v Chicago, v decembru
1925	v Newyorku, dec.-jan. 1925-26 v Bruslju, jan.
1926	v Berlinu, lebr. 1926 spet v Chicago, marec 1926 v Newyorku, april 1926 v Parizu. V tem času ■<« je peljal obenem še iz Amerike v Evropo, nazaj v Ameriko in spet v Evropo. V statistiki mednarodnih šestdnevnih dirkačev je Mac Namara osemkrat na tretjem in štirikrat na četrtem mestu. Prignali so mu 90 točk; Goulleiu, ka je na drugem mestu, so priznali 70 točk, Riittu, na tretjem mestu, pa 62. Prvič je nastopil Mac Namara kot šestdnevni dirkač v Sydneyu leta 1912., kjer je skupaj s Corrvjem dobil tretje mesto. V Newyorku je zmagal šeslkra', v Chicago trikrat, v Svdneyu enkrat in v Berlinu enkrat. To so res prvovrstni uspehi.
Sv. Gora pri Litiji. K proslavi dograditve rove planinske koče na Sv. Gori pri Litiji so vabljeni vsi planinci. Proslava se vrši na novega leta dan. Skupen odhod udeležencev je od vlaka ob pol 9. uri s postaje Sava. Pot je tudi sedaj brez vsake nevarnosti. Od postaje do vrha, ki je visok 849 m, je samo 100 minut zmerne pešhoje. Udeležite se vsi našega »planinskega rajanja«.
Poizvedovanja
Gospod, ki je v gorenjskem vlaku v II. razredu pozabil palico, jo dobi pri portirju na južnem kolodvoru
Naznanila
Silveiftrov večer priredita politični odbor SLS in prosvetno društvo v Šiški v petek dne 31. dec. ob 8. uri zvečer v gostilni ozir. salonu Reininghausa (Valjavec). Na sporedu so solospe-vi, komični prizori, godba, alegorija, šaljiva pošta, ie-po na konkurenca itd. Pridite vsi, ki Vam je na tem, da se v radosti poslavljate od starega leta!
Pevsko društvo »Krakovo-Trnovo« priredi dne 31. decembra t. 1. ob pol osmih zvečer v gostilniških prostorih g. Pelca v Koleziji Silvestrov večer. Na sporedu je poleg tombole, alegorijo in dr. tudi komična igra >Dva gluha«.
Pregled vremena od 21. do 27. decembra 1926.
(Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.)
21.	Stransk i niz. tlak nad Jadranom traja in ne izziva ne močnih vetrov ne padavin (Zadar 754). Baltiški nizki tlak (Berlin 749.6, Budimpešt; 755.7) napreduje ob vzhodnem robu zahodnega višjega proti Panonskemu bazenu — Madjarski nižavi z zmerno močnimi strujami, s snegom, ki že pokriva sosedne severne krajine naše države. Toplota pri nas pada dalje, posebno v ljubljanskem meglo-viteni okrožju (4.6° C pod ničlo).
22.	Baltiška depresija se odpravlja k Črnemu morju; sev. zali. visok tlak (hladen val) s snegom pa k nam. V NW SHS je meglovito, v NE SHS sne ženo. Toplota pada.
23.	Hladen val pritiska z veliko silo iz Norve-gije proti jugu (786). Stranska jadranska depresija Se ni zapustila položaja; v njo se izteka močan severovzhodnik — bora. V Sloveniji, in sosedni Hrvatski je vedro, drugod večinoma oblačno, pa tudi sneženo. V splošnem temperatura v SHS ne kaže izprememb.
24.	Hladen val — vis. tlak je zajel s široko fronto tudi našo državo in jo pokril s tanko snežno odejo. Vetrovi so severovzhodni in živahni na Jadranu v bližini tamk. niz. tlaka. Toplota nazaduje.
25.	Hladen val gospodari vsej Evropi, tlak njegovega jedra v Ukrajini je že poskočil; bori v Primorju daje novih moči, ravno tako tudi balkanski košavi. V Sloveniji trosi živahen severovzhodnik novega snega, toda ne v preobilni meri. Toplota v SHS razen Primorja povsod nizka (ca. 5" C pod ničlo), najnižja v Sarajevu —10".
26.	Položaj vis. tlaka — hlad. vala — neizpremenjen, zrač. tlak pri nas se še krepi. Na doljnjem Jadranu je vreme preobrnilo, postalo je z vetrom široko topleje in deževno. Splošno prevladuje oblačnost, v vzh. države še sneži, kjer je danes mrzlejše (Sarajevo —12°).
27.	Središče moč. tlaka prestopa na Črno morje. Od jugozah. se nam bliža obsežna atlantska depresija (Ljubljana še 775.9, Messdna 763.6, Madrid že 756.0) s padavinskimi in toplejšimi dnevi. Široko, ki je v dolnjem Jadranu naznanjal njen prihod že včeraj, je danes pojačen zavzel vso jadransko kotlino, donašajoč Primorju nekoliko kapljic. Mraz je popustil radi tega pri nas za 2—3°, vendar še znaša državni minimum —7" C. Povečini je delno solnčno v NW in N Evropi.
Pregled toplote v gorenji dobi:
Spitsbergi .	. . . -19	—	-13	-13	—	- -26
Leningrad .	.... —	—	-11	—	—	-13 -
Moskva . .	.... —	—	—	-12	-6	-10 -5
Stockholm .	_2	-S	-8	-6	—	-10 2
Varšava . .		-7	-13	-17	-3	-5 -II
		1	-4	-8	-10	-5 -9
Miinchen . .	. . . . -1	-3	-7	-8	-13	-10 -6
Berlin . . .	. . . . 1	1	-5	-6	-5	-1 -3
Seydisfjorcl	.... ~	8	8	7	—	8 8
London . .		1	1	1	T-	5 0
Pariš . . .	. . . . -1	1	t	-4	-3	-7 -4
Lyon . . .	. . . . —	0	-4	-5	—	— -5
Madrid . .	. . . . 1	1	—	—	—	-4 3
Rim		-2	5	2	—	— —
Aiaccio . .	. . . . 12	—	5	2	—	— _
Messina . .		10	12	11	—	— 18
Sofija . . .	. . . . -3	-10	-7	--	-6	-2 -4
Bukarešt . .	-1	-4	4 - -i	—	-9	-12 -
Odesa	. . . . —	-8	-7	-8	—	-5 -7
J«r- Išče	se za rudarsko podjetje					-m:
GATERMOJSTRA
iščem za takoj za žago-venecijanko, ki ie sposoben tudi popravil na isti. Ponudbe s pogoji naj se pošljejo takoj na Pero S-Vukotič, Podgorica, Črna •Sora	8926
IrOtllfn sprejme tvrd-UUCIIIMI ka MAKSO ŽARGI, Kamnik. 9011
elektrotehnik
s prakso pri električnih centralah, slabe in jaki; napetosti, kakor tudi pri telefonu, montaži in pogonu. — Ponudbe s prepisi spričeval naj se naslove na: SLAVKO SINGER — BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica broj 47.	8928
Znižane cenc m nai-večje skladišče dvo-JB|? i^V koles, motorjev, bivalnih strojev, otro-šk h vozičkov, vsa-kovrstnih nadomestnih delov, pneu-' matike. Posebni oddelek za popolno popravo, ema • liranie ia poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. JRIBUNA" - F. B. L., tovarno dvokoles m otroških vozičkov, Liubliana Karlovska 4
Vremensko poročilo
Meteorološki 7avod v Ljubljani dne 29. decembra 1926. Višina barometra 308*8 m
Opa/.ovania
Baro-melei
I oplota
v C
Kel. vloga
' l„
Velei In brzina v m
Oblačnost
n-n
Vrsta padavin
oh opazovanju
i umri) 7h
Ljuhljnno (dvorec)
Mar'bor Zagreb Belprad Sarajevo SKoplje Dubrovnik Split Praga
756-4 7f>fr3 75J-3 7*6-9 753-7 755-3
755-9
757-3
756-8 7.^5*4 7r>4'6 751 1
-0-S -t/6
1-4 -1-1
1-0 -2-0 0-1) 0-0 4-0 8-0 9-0
2-0
93 93 89 97' 100 100
97 96
98 83 80
N 0-5 N t
NE 0-5 NE 1-5 NW 5 SE P5 S 1-5 mirno m rno mirno NNE 1-5 W 15
10 tU 9 1(1 10 10 10 10 10 9
9
10
megla
megla škrop megla megla megla
po snegu
dež
dež
o-i
0'3
2'0 8-0 5-0 44'1 13-0 1'0
1-6
-1-8
-6 -2 -2 0 2
13 I 7 13 ! a 2. -1
• Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na mursko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za četrtek, dne 30. decembra 1926: Spremenljivo vreme, im-peratura do 1000 m nad 0" C, v enem do d veh dneh bo morda znova pritisnil mraz iz
severovzhoda. Povpr. barom, nižji ko včeraj za mm 5.5.
Pri želodčnem katarju
oziroma bolečinah in' tiščanju v želodcu, želodčuem krču, kislem izpa-hovanju in bljuvanju učinkuje sijajno
Hočevarjev želodčni prašek.
Škallja z natančnim navodilom 20 Din. Izdeluje in razpošilja samo:
LEKARNA MR. STANKO HOČEVAR, VRHN KA 23
. (Dobi se tudi v lekarni pri sv. Roku v Šiški.)
20°/o ceneje
vsa naročila po meri in popravila pri
Franc Szantner, Ljubljana
Šelenburgova ulica 1
prvovrstna speci alna izdetovalnica čevljev za
občutljive m bolne
noge.
DIJAKE
sprejme boljša rodbina v vso oskrbo, v dobro nadzorstvo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. S996.
Služba ORGANISTA in CERKVENIKA
se odda v Goricah nad Kranjem. Plača v biri, v denarju, štolnini; prosto stanovanje. — Prednost imajo rokodclci. Nastop takoj. Župni urad Gorice nad Kranjem.	8957
Oddam stanovanje
1 soba z balkonom, kuhinja in pritikline. Mart. Potrč, Zelena jama (ti. h.).
GOSPODIČNO
začetnico za pisarn, posle sprejmemo takoj. — Pcnudbe z zahtevami na upravo pod »Marjiva«,
Zakonski par brez otrok išče SOBO s štedilnikom; gre tudi za hišnika. Naslov v upravi pod št. S993
Snežne čevlje
sprejema v popravilo tvrdka TREBAR, Sv. Petra ccsta 6 — Ljubljana.
TRTF l Vsc ameri-
I II I L. . kanske podlage, ključi in korenjaki, izvirne Telekijcve selekcije, cepiči na Berlandie-ri. »Prvi Jugoslovanski Loznjaci, Daruvar, Hrv. Zahtevajte cenik! 8617
Stavbno podjetje
fltCETTO & drugovi
družba t o. t,
Maribor, Frančiškan, ul.
Pozor čevljarji!
Gornje dele vseh vrst čevljev dobite dobro in solidno izvršene po najnižjih cenah pri I. Mar-chiotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30.	4845
Meblovana soka
lepa, prostorna, s posebnim vhodom in električno lučjo — se takoj ODDA. Sp. Šiška, Gasilska c. 3.
Naprodaj sani
dobro ohranjene, s 4 sedeži, po nizki ceni. Več se poizve v trgovini H. KUŠAR, Rožna dolina.
Parni kotel
ima v zelo dobrem stanju naprodaj podpisana zadruga. Kotel je močan za 8 atmosfer, ter jako dobro ohranjen. Naprodaj ceno! Več se poizve pri Siam-nikarski in klobučarski zadrugi v Mengšu, kjer se kotel lahko ogleda.
Inserirajte
v
Slovencu1!
'rodam čevljar, stroj
Singer-cilinder, malo rabljen. • Komenskega ul. 26.
vsakovrstne, in motorna kolesa, poprnvlja najbolje, najhitreje in najceneje: FLORJANČIČ, Karlovska cesta 22.	6432
ZIMSKA JABOLKA
od 30 kg naprej, franko Loče, brutto za netto, kg 2.50 Din, razpošilja D. RIBIZEL Sv. Jerrej, pošta Loče.	876-1
Oprava za trgovino
z mešanim blagom, takoj ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Dobro ohranjena« 8956 na upravnišlvo.
Čevljarji!
Kupujem na debelo tkane (teksane) čevlje 20 30, zblte čevlje iz ovčje kože, boksa ali teletinc 23 35, sandale tkane 20 30 in zbi-te 22 do 45, komodne čevlje usnjate i
elastiko 36 do 45, tkane ali šivane. — Po-nudbe naj se pošljejo takoj pismeno na upravo »Slovenca« pod št. 8930.
Iz starega v novo L
stopite le v najboljših »DOKO«-ČEVLJIH. Nikar ne kupujte slabih čevljev, ker se Vam nudijo najboljši po nižjih cenah, kakor pa slabi in to le
trgovini »DOKO«
Prešernova ul. 9, dvorišče.
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob nenadomestljivi izgubi nepozabnega soproga in očeta, gospoda
lm
izrazili svoje sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. izrekamo najiskre-nejšo zahvalo. Nadalje sc zahvaljujemo darovalcem krasnih vence,', pevskemu zboru in gospodu govorniku za izkazano mu zadnjo čast.
V Ptuju, dne 28. decembra 1926.
Žalujoči ostali.

Zahvaljujem se najtopleje tem potem prečast. duhovščini, vsem društvom, pevcem in ostalim udeležencem, ki so spremili mojega soproga k večnemu počitku, kakor tudi vsem onim, ki so mi izrekli svoje sožalje,
Rakek, dne 29. decembra 1926.
PRODAM
dvojna, ca. 1.50X2.80 m nova, velika OKNA iz mecesnovinc, več VRAT, stekleno STENO pribl m dolgo, z nihal, vrati Pendeltur), 1 stekleno STENO 2.20 m dolgo. — Izve se pri Ing. RUDOLF TREO, Ljubl|ana, Gospo-svetska c. 12, od 1 — K2.
•M
EDVARD V1DIC, šol. upravitelj, naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojih sinčkov BRANKOTA in ZVONKOTA in vseh etalih sorodnikov pretresljivo vest, da je njegova nadvse ljubljena soproga in predobra mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
»Mladika«
trije letniki novo vezani, naprodaj. — Ponudbe na podružnico uprave Slovenca« v CELJU — pod šifro »Mladika«. 8987
Snežne čevlje in galoše
opravlja Avg. ŠKOF - Ljubljena, Borštnikov trg 1 (za dram. gledišč.).
AMA VIDIC
dne 28. decembra t. 1. ob 11 uri zvečer po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Blago pokojnico prepeljemo dne 30. dccembra t. 1. iz drž. bolnice v Ljubljani v Roteče, od koder se ho vršil pogreb v petek dne 31. decembra t. 1. dopoldne na farno pokopališče.
Retečc pri Stari Loki, dne 29. decembra 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni -zavod v Ljubljani
S
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je ljubljeni soprog in dobri oče, gospod
Matej Trpin
slikar
previden s sv. zakramenti danes, dne 28. d ecembra po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika sc vrši 31. de cembra ob pol 4 popoldne iz hiralnice sv. Jožefa na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 29. decembra 1926.
Žalujoča rodbina TRPIN.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Cač
Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec.
Urednik: Mihael Krek v Liubliani