J- *' f
E®
Mur«
(	__■ ailUf mesečno 7 din.
jntn Jugoslavije: Celo leto 140 din. Insevali (Ji oznanila se zaračunajo po dogovora) Mi večkratnem inseriranju primeren popust Mpravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Hiidiistn političen
*70. štev.
Maribor, dne 18. Junija. 1924.
Poštnina pi»čana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petefc "Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Telefon interurban št 113.
Imetnik XVI.
Umorstvo in fašizem.
Pred tednom dni se je na Italijanskem dogodil zločin, ki je po vsem kulturnem svetu vzbudil ne samo eno-dušno obsodbo, marveč tudi splošno zgražanje.
Zgodil se je umor. To ni tako redka prikazen v Italiji, kjer kri živahnejše polje po žilah, kjer se jeza prej vname in bolj ognjevito gori in kjer sovraštvo kuje nagle naklepe o osveti.
Tudi umor iz političnih nagibov ni tuj na italijanski zemlji. Kot žrtev je padel kralj Umberto, padlo je precejšnje število politično vplivnih in vsled tega obsovraženih oseb.
Ko se je pred več kot tremi desetletji anarhistična propaganda razlila po Evropi ter v svoje mreže vlovila dosti ognjevitih revolucionarnih duhov, so Italijani za to akcijsko trupo postavili dosti jak in številen kontingent (prispevek). Italijanski anarhist je umoril italijanskega kralja Umberta. Anarhist iz Italije je umoril predsednika francoske republike Sady Carnota. Anarhist italijanskega rodu je v Ženevi umoril bolehno avstro-ogrsko cesarico Elizabeto.
Ko je fašizem preplavil Italijo, so človeške žrtve padale na stotine. Na dnevnem redu je bilo pretepanje ljudi drugega mišljenja, in srečen tisti, ki si je rešil življenje. Zvrstoma so se vršili požigi hiš ter slovenskih in ■delavskih domov, in blagrovati se je moral lastnik, če je le količkaj svojega imetja rešil iz požara in razdejanja.
Umor tedaj ni noviteta pod italijanskim solncem. Ako je torej ostali svet nad kakim slučajem zastrmel in se zgrozil, so okolnosti takšne, da so vzbudile splošno pozornost in obsodbo. Kaj se je zgodilo? Ravno pred enim tednom dni je poslanec italijanskega parlamenta z imenom Matteotti moral imeti govor v parlamentu. Poslanca ni bilo ta dan ne naslednje dni. Sploh ga ni bilo več.
Izginil je neprostovoljno. Odpeljali so ga politični nasprotniki ter ubili, da bi ne mogel govoriti.
Matteotti je bil glavni tajnik socialistične stranke. Mladi mož ni hotel svoje glave skloniti pod fašistovski jarem. Preverjen, da je fašizem protisocialna struja in vsled tega nesreča ne samo za italijansko delavstvo, marveč tudi za celo Italijo, je fašizmu nasprotoval ter se z vso odločnostjo protivil njegovemu razširjanju. Zato so ga fašisti smrtno sovražili. Že pred tremi leti je bil za njega nabrušen nož, ki bi ga naj umoril, in napolnjen revolver, ki bi mu naj zadal smrtno rano. Takrat je še utekel smrti.
Pretekli torek pa ga je dohitela smrtna obsodba, ki je bila nad njim sklenjena. Matteotti je bil eden izmed najboljših in najbolj učinkovitih govornikov iz krogov opo zidje. Kar ga je fašistom delalo tako neprijetnega in nevarnega, je bila poleg njegove neustrašenosti njegova velika stvarnost. Boril se je proti fašistom ne z besedami in frazami, ampak s stvarnimi dokazi. In teh so se nekatere uplivne osebe fašistovske stranke zbale.
V sredo je bil Matteotti na vrsti kot govornik v proračunski razpravi. Razkrinkati je hotel korupcijo, ki se je že tudi zajedla v fašistovske vrste. Bati so se začele osebe, ki so na visokih položajih.
Matteotti ni smel govoriti. Blagor fašizma je to zahteval. In ker sam ni hotel odstopiti od besede, mu je smrt morala zamašiti usta. Mrliči ne morejo govoriti: to je bilo upanje Matteottijevih nasprotnikov.
Beli ženi bi naj služil za vozilo avtomobil. V torek popoldne je bil pripravljen v ulici ob reki Tiberi. Matte-otti se je branil, pa pet mož ga je zgrabilo, poneslo v avtomobil, in hajd z največjo brzino iz mesta ven v objem beli ženi in pod njeno koso. Ne pod koso, marveč pred revolverje in pod nože morilcev. Kakšnih 80 km daleč od Rima so pod streli revolverjev in zabodljaji nožev in pod težkimi udarci onemela za vedno usta fašistovskega protivnika. Matteotti, sedaj pa govori proti fašistom, ako moreš!
S	to povzdigujočo in tolažečo zavestjo so se fašistovski morilci vrnili v Rim. Avtomobil je bil zaprašen in poškodovan. Pa kaj zato? Nekaj tisočakov lir od dobrega prijatelja fašistov, in avtomobil bo kmalu v prejšnjem stanju. Kaj pa ubogi Matteotti? Kaj njegova žena, njegova deca, njegova sivolasa mati?
Kdo bi se brigal za take lapalije (malenkosti)?! V svetem imenu fašizma in za njegov blagor je dovoljeno vse, prav vse. Kaj pomenja umor enega človeka, prosim, samo enega človeka ,ako to zahteva dobrobit vesoljnega italijanskega fašizma! Evropa mora biti hinavska, ako se zgraža in skandalizira nad tem!
In v istini sodi umor poslanca Matteottija popolnoma v moralni milieu (osredje) italijanskega fašizma. Učitelj politične morale za fašiste je znani italijanski državnik in pisatelj Nicolo Machiavelli (f 1527), ki v svojih knjigah, zlasti v knjigi »II Principo (Knez)« uči, da je v politiki dovoljeno vsako sredstvo. Za dobrobit države in domovine — in fašisti identificirajo' (istovetijo) svojo stranko z državo — je dovoljeno lagati, goljufati, krasti, ubijati, moriti, paliti, rušiti, sploh vse storiti. To moralno načelo si je prisvojil vrhovni vodja italijanskih fašsitov:
vojvoda Mussolini, ter ga branil v posebnem spisu, sestav ljenem za njegovo promocijo za častnega doktorja. Še predno je Mussolini to svoje vrhovno politično načelo teoretično razložil in opravičil, ga je sam in njegova stranka v praksi izvajala, ga zdaj izvaja ter ga bo izvajala, dokler bo živela.
Matteottijev umor je z bengalično lučjo posvetil v to strahovito moralo> ki je protivna ne samo krščanskemu principu, marveč tudi moralnemu pojmovanju vsega kulturnega sveta. Ako bi ta strahoviti moralni princip zavladal povsod na svetu, bi bili razmajani najtrdnejši stebri človeške družbe, vsa kultura in civilizacija in z njo vse človeštvo bi z veliko brzino drvelo v prepad.
Mi ne vemo, pravzaprav dvomimo, da bi Matteottijev umor italijanskemu narodu odprl oči, da bi spregledal vso opasnost fašistovske pošasti, ki ga tlači in duši. Boječ se, da bi spontano (samoodsebe) izbruhnila nevolja pritisnjenega delavstva, je Mussolini odredil mobilizacijo fašistovske milice. Ura svobode od fašistovskega terorja za Italijo še ni prišla.
Mi pa moramo predvsem gledati na svojo domovino in na svoj narod. Fašizem je duševna zabloda. Ta duševna bolezen se je tudi lotila nekega, k sreči še malega dela ■naše inteligence, zlasti mladine. Da se italijanski vzorec posnema tudi pri nas, dokazujejo Trbovlje. Kolika nesreča bi bila za naš maloštevilni narod, ako bi se Slovenci za namišljeni blagor domovine in države morili med seboj! In ko bi tudi ne prišlo do morjenja telesa, fašistovska vzgoja mori mlade duhove ter jih zastruplja z duhom verske mlačnosti in mržnje proti veri. Bogoskrunstvo, učinjeno v glavnem od članov orjune v lepi cerkvi na Gori Oljki v Savinjski dolini, to jasno in glasno dokazuje. Kdor ljubi našo domovino in naš slovenski narod, ta mora storiti vse in ne sme ‘odnehati, dokler ne izgine fašistovski duh iz vrst našega naroda in zlasti naše mladine.
Politične beležke.
Preganjanja narodnih poslancev. Dne 16. i. m. predpoldne se je pripeljal v Beograd poslanec Davidovičeve skupine dr. Ilija Šumenkovič. Šumenkoviča je policijska oblast izgnala iz volilnega okraja kot protidržavni element. Šumenkovič je posetil v Beogradu predsednika narodne skupščine, kjer je uložil tudi protest. Nato je poslal kralju na Bled sledeči brzojav: »Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru I., Bled. Imam čast sporočiti Vašemu Velič., da me je 13. VI. policijska oblast struškega sreza po naredbi velikega župana in okružnega načelnika izgnala iz mojega volilnega okrožja Ohrid. Na ta način sta pogažena člena 10 in 88 ustave, ki bi me naj ščitila kot državljana in poslanca. Zanašujoč se na Vaše Veličanstvo in na polno korektnost svojega delovanja v okrožju, prosim za avdijenco. Vašemu Veličanstvu udani narodni poslanec dr. Ilija Šumenkovič.« — Dr. Ilija Šumenkovič, poslanec Davidovičeve skupine, je obdolžen protidržav-nega delovanja. Po kratki konferenci, katero je imel dr. Šumenkovič v neki privatni hiši v Ohridu in kjer je bila odobrena politika Ljube Davidoviča, je odšel poslanec v Strugo, da bi imel tamkaj sestanek s svojimi volilci. Dne 13. t. m. se je oglasil pri Šumenkoviču zastopnik srez-kega poglavarja in mu predal pismeno naredbo velikega župana v Bitolju in okružnega načelnika v Ohridu, potom katere se mora dr. Šumenkovič takoj iztirati iz stružkega sreza in to radi tega, ker deluje proti državi. Dr. Šumenkovič je sklenil, da se bo radi izgona pritožil še tudi Pa-šiču in notranjemu ministru Srskiču. Dr. Šumenkovič je sedaj tretji slučaj, da se nastopa proti imunemu narodnemu zastopniku s čisto protizakonitim nasiljem, katero je zakrivila višja oblast- ali ga vsaj krije in prikriva s svojo malomarnostjo. Poslanca Davidovičeve skupine Vujiča so v Mokrinu prebatinali na shodu radikali in Pribičevi-čevi demokrati. Vujič se je radi tega nasilja pritožil kralju, predsedniku narodne skupščine itd., a še do danes nismo čitali, da bi bili ti režimovski batinaši kaznovani. Zemljoradniški poslanec Miletič je bil v neki vasi ob srb-sko-bosanski meji enostavno aretiran. Radi te aretacije se je pritožil predsednik kluba zemljoradnikov Lazič notranjemu ministru dr. Srškiču. G. minister pa ni odredil takojšnje izpustitve poslanca Miletiča, ampak je odgovoril Laziču, da se mora poprej sam prepričati: ali je Miletič res zaprt, kje in zakaj. Preden bo g. minister zbral podatke glede Miletičeve aretacije, bo ta siromak presedel kot imuni poslanec bogzna kako dolgo v zaporu. Pod Pašič-Pribičevičevo močno vladno roko romajo celo srbski poslanci v zapore, se jih na shodih pretepa, izganja iz lastnih volilnih okrajev ter proglaša kot protidržavne elemente. Tako torej pojmujeta Pašič in Pribičevič svobodo in nedotakljivost jugoslovanskih državljanov-poslan cev! Ravnokar pribiti slučaji Pašič-Pribičevičeve svobode ne rabijo nadaljnega komentarja.
Fotografija radlikalskih ministrov. Marsikdo je smatral za pretiravanje, če so protirežimski listi napadali sedanje člane vlade, ter jim očitali razne lopovščir ne. Nobeden od ten listov pa ni prinesel tako verne slike sedanjih radikalskih ministrov, ter tako resnično in
drastično naslikal njihovega značaja, kakor baš radi-kalski »Balkan«, kateremu pač ne more nihče očitati pretiravanja. Evo, kaj piše v svojem uvodniku »Balkan« od 12. t. m.: »Večina današnjih radikalskih ministrov se je pokazala za nesposobne v sedanjem težkem času. To so ljudje neaktivni, leni, napuhnjeni, popolni ignoranti, kar se tiče poznavanja naše države, prävi trot j e, netaktični in nekateri od njih celo brez najprimitivnejše društvene izobrazbe. Mar je to radikal ski minister, ki si nedavno v Sarajevu v najodličnejši družbi s prsti in šako briše svoj debeli nos, mesto, da bi se posluževal za to žepnega robca?! Ljudje se niso zgražali samo nad manirami te radikalne ekselence, po tem so začeli soditi tudi Beograd. Pa, ali spada ta za ministra, ki najodličnejše Hrvate iz Zagreba pričakuje z rokami v hlačnem žepu in klobukom na glavi?! Tudi tega prostaka iztirajte gospod Pašič iz svoje družbe v interesu Beograda in radikalne stranke. Nadalje upro-paščajo ugled stranke ministri-lažnjivci. Oni obetajo vse, toda če se jih ne vleče kar naprej za jezik, vse sproti pozabijo.« »Balkanu« se je naravnost čuditi, da se je drznil napisati kaj takega. Da omenjeni list molči o korupciji radikalskih ministrov, je razumljivo, ker korupcija velja v Beogradu za odlično lastnost.
Kako se pripravlja minister Janjič za bodoče volitve? Neposredno pred svojo demisijo je naklonil minister za vere Janjič (seveda ne iz svojega žepa, ampak iz drž. blagajne) za graditev cerkve v Bugojno 50 tisoč dinarjev, za popravo cerkve v Donjem Vukovskem 30 tisoč in za popravo cerkve v Zavidoviču 5 tisoč dinarjev. — Omenjeni kraji leže v Bosni, kjer namerava Janjič kandidirati pri bodočih volitvah. V Vojvodini in Srbiji ga že preveč dobro poznajo, izvoljen sigurno ne bi bil, zato pa si že sedaj pripravlja teren v Bosni.
Angleško posojilo. Angleški listi poročajo, da se je sklenilo med jugoslovansko in angleško vlado pogodba glede posojila 300.000 funtov šterlingov. Za posojilo jamči Jugoslavija s tobačnim monopolom. Obrestna mera znaša 0%. Kakor je znano, je vlada vodila pogajanja za to posojilo popolnoma na tihem brez vednosti skupščine, radi česar so nekateri poslanci iz Davidovičeve grupe vložili protest. Ce je poročilo angleških listov istinito, ja vlada ta protest ignorirala ter posojilo sklenila na lastno pest.
Velesrbski glasovi. Beograjska »Samouprava« se na vso moč trudi, da bi zanikala in zavrnila kot laž, da je Pašič govorih naj se s Hrvati poskusi s silo in če to ne gre, naj Hrvati gredo, kamor hočejo. Eno radikalsko in velesrbsko glasilo torej zanika Pašičeve napovedi sile in amputacije, drugo velesrbsko glasilo in sicer »Balkan«, pa na široko raznaša, kako je v Imenu srbskega naroda zadovoljen, da je Pašič kaj takega rekel, Davidovič pa objavil. V »Balkanu« stoji črno na belem: »Oddvojiti jih hočemo, pa naj gredo, kamor hočejo. Tako je pravi Nas silno veseli, da je g. Pašič tako govoril in še bolj nas bo veselilo, če se tako napravi. Radi tega smo tudi hvaležni Davidoviču ,da je to razglasil. To naj zna vse, veliko in malo, od Triglava do Djevdjelije!« Na drugi strani istega lista pa čitamo zopet sledeče, glede Pribičevičeve skupine: »Ne verjamemo, da bi se Pribičevičeva stranka širila na škodo Radiča in Korošca. Od teh dveh ne bo prav nič odtrgala. Ona se hoče razširiti samo na škodo srbske sloge, srbskega edinstva itd., ker se moramo vprašati: Kje smo bili? — nikjer, kaj smo delali — niči Mi vidimo prikrite boje med samostojnimi demokrati in radikali, ne vidimo pa njih složne borbe proti separatistom.« »Balkan« se še nadalje pritožuje, da Pribičevič iz svojega področja meče radikale v korist svojih ožjih pristašev in če so ti po svoji preteklosti še tako čmožolti. Kakor se iz -tega vidi, je »Balkan« v svoji velesrbski zagrizenosti vsaj odkritosrčen, dočim so drugi režimski listi potuhnjeni in lažnjivi.
Nov radikalni list v Sarajevu. »Jugoslovanski list« iz Sarajeva javlja, da nameravajo radikali v Sarajevu osnovati nov strankin list. Finansirala ga bo Zemaljska banka, ki že od nekdaj podpira režimska glasila. Pred preobratom je finansirala »Bosnische Post«, sedaj bo pa podpirala radikalsko glasilo.
nriifi'T^ìn	■•rnnyMmiMiiMaiiiiiiai«
Po svetu.
Politični umor v Sofiji. Minulo je komaj leto dni, odkar je zavladal v Bolgariji po krvavi revoluciji reakcionarni režim. V tem času se je sedanji vladi posrečilo uničiti skoro popolnoma svoje nasprotnike potom krvavega terorja in nasilja. Po vrsti so padali doma in v emigraciji se nahajajoči pristaši Stambolijskega, atentat se je vršil za atentatom. Zadnje tri mesece so na sofijskih ulicah atentatorji ubili tri bolgarske zemljo-radniške politike. Kot zadnji je padel poslanec Petko Petkov, bivši generalni sekretar v zunanjem ministrstvu Stambolijskijeve vlade. Ubijalci so ga ustrelili dne
15.	t. m. na ulici, ko je prihajal iz kazina zemljorad-j niške stranke. Po atentatu so storilci pobegnili in kakor ! se je dosedaj zgodilo še pri vseh političnih umorih, jih
Stran 2.
policija ni zasledovala ter bodo gotovo za svoj zločin še prejeli nagrado. Značilno za ozadje atentata na Petkova je, da sta ga že pred dnevi gradbeni minister Sto-jančev in notranji minister Rusev v sobranju obtožila, da pripravlja atentat na ministrskega predsednika Cankova. Umor Petkova je sigurno naročen od vlade, ki na tak način onemogoča vsako akcijo zemljoradnikov. Š Petkom je režim odstranil enega zadnjih nevarnejših nasprotnikov, katerim je prizanesla revolucija.
ZMAGA SLS IN POLICAJDEMOKRATSKE LAŽI PRI OBČINSKIH VOLITVAH.
V nedeljo so se začeli boji za naše občine in se še nadaljujejo. Režimovci so storili vse, da bi iztisnili nekaj uspehov ter dokazali svojo politično eksistenco. Volitve sò nastavili v času, ko imajo kmetje največ dela, pa tudi to jim ne pomaga in zato se zatekajo k najrazličnejšim prevaram in lažem. Po »Jutru« in »Taboru« pišejo o zmagah in uspehih »naprednjakov« ter skušajo na sleparski način to tudi podpreti s številkami. Kakor je znano so raznovrstne krajevne organizacije SLS nastopile po imenih svoje organizacije in tako imamo na enem volišču kar po tri ali celo po štiri liste SLS kakor Kmetska zveza, Delavska zveza, obrtna zveza in še lista SLS. Policaj demokrati pa farbajo svet sedaj s tem, da vse te zveze predstavljajo za svoje ali pa vsaj za nasprotne SLS. »Uspeh« naprednjakov so razložili tudi na ta način, da štejejo kot »klerikalno« samo to, kar je nastopilo pod imenom SLS ter previdno molčijo o tem v koliko občinah je prodrla od organizacij SLS postavljena lista kot edina in zmagovita na celi črti. V samem kamniškem okraju je takih občin 25, lepo število jih je pa že ter jih še bo tudi po drugih okrajih.
Značilno je tudi to, da nastopajo policajdemokrati le v prav redkih slučajih pod svojo firmo ter se drugače povsod skrivajo pod raznimi skupinami in zvezami. — Radikalov doslej še nismo nikjer izsledili.
Režimsko časopisje bo te dni ogledovalo številke. Najprej seveda svetujemo, naj; pregledajo, koliko glasov so dobili pod svojo lastno firmo JDS. Zelo smo radovedni, ali prineso te številke. V luči te številke se bo videlo, kako majhni so nasproti naši stranki in kako majhen procent štejejo v slovenskem narodu! — Mi prinesemo po končanih občinskih volitvah natančno statistiko, ki bo pokazala, da je JDS s svojo firmo popolnoma propadla pri občinskih volitvah. Te številke nam bodo pokazale, da pri eventuelnjh državnozborskih volitvah, kjer bo treba pokazati pravo lice, ta stranka kljub vsem nasiljem ne bo mogla računati na drugo, kakor je že navajena, na mogočno vpitje pred volitvami in poraz po volitvah.
Iz Štajerske smo dobili do včeraj sledeče podatke:
Izid občinskih volitev v celjski okolici: SLS 339 (odbornikov 12), socialisti 166 (odbornikov 6), Berno-tovci 75 (2 odbornika), gospodarska stranka (demokrat-je, samostojni kmetje in narodni socialisti) 251 (9 odbornikov), Nemci 111 glasov (4. odbornike).
Teharje, Slovenska kmetska zveza 108 (9 odbornikov), delavska zveza 58 glasov (4 odbornike), obrtna zveza 55 glasov (4 odbornike), socijalisti 112 glasov (8 odbornikov. — Glavni obračun s policajdemokratsko in orjunsko družbo na Štajerskem pa še le pride, rečemo pa lahko že sedaj, da štajerske občine ne bodo zaostale za ostalo Slovenijo.
Policajdemokratska lažnjivost glede izidov občinskih volitev prav lepo odseva iz torkove številke »Slovenskega Naroda.« Zgoraj je debelo tiskano: Poraz klerikalcev pri občinskih volitvah v ljubljanskem in kamniškem okraju, potem sledijo prej označene netočnosti, spodaj pa:	iz
kamniškega okraja do sedaj še ni rezultatov.
■ uim—ppun' "n minili!. i..iii.lii)i n . »imbu-www
One« mm,
Protest svobodne Ljubljane proti nasilju. V soboto proti večeru je bila zadnja seja ljubljanskega občinskega sveta. Župan je prebral odlok o razpustu občinskega, sveta, pptem je pa najprej govoril podžupan dr. Stanovnik v imenu SLS- Njegov govor je. policija odnesla, pa si itak lahko mislimo, kaj je povedal na naslov režima in režimovcev. Svoj govor je končal takole: »Apeliramo na ljubljansko prebivalstvo, ki nam je poverilo mandate v tem obč. zastopu in zahtevamo od vlade, da čimprej da mestu Ljubljani priliko, da pri novih volitvah pokaže svojo voljo in dokaže, da se naš Ljubljančan ne straši nasilja. Volilci naj sodijo, oni-so naša inštanca, ljudstvu besedo!« — Izjava Neodvisne delavske stranke označuje razpust občinskega sveta in upravnega odbora Mestne hranilnice kot čiri stranke, ki tvori izginjajočo manjšino slovenskega ljudstva. V izjavi se poudarja, da smatra stranka teroristične organizacije za anarhistično zablodo, ustvarja pa take organizacije nacij onalni blok y .orjuni in srnao, ki odkrito in nemoteno izjavljajo, da ne bodo spoštovali pozitivnih zakonov te države, kar tudi' v praksi izvajajo. Protidržavni element je danes nacijonalni blok, ki gazi ustavo in zakone ter ustvarja fašistovske organizacije. — Eden od bivših socijalističnih obč. svetnikov je povdarjal,, da se je na ta razpust obč. sveta že delj časa pripravljalo. Vedeli smo že o tem in vedeli tudi zakaj da se to dela. Zato izjavljam v imenu socialističnega kluba, da se priključujemo sklepu proti pritožbi razpusta občinskega sveta, ker vemo, da ne bi imela taka pritožba prav nobenega pomena in bi dosegli k več-, j emu le še morda zavlačevanje bodočih volitev. Trboveljski dogodki so bili uvod k temu, kar še pride, kaj
pa še pride, tega mi ne moremo presoditi. — Mi odklanjamo vsako nasilje! Povemo pa, da ni daleč čas, ko se bomo znašli vnovič v tej zbornici. Tudi če nas zmečejo skozi vrata, se bomo še vrnili, če tudi skozi okna. Ljubljanski volilci volite tako, kot ste volili zadnjič. Treba je iti na delo. Na svidenje pri volitvah. Na to je dal župan dr. Perič na glasovanje predlog, da se protesta proti razpuštitvi občinskega sveta ne vloži. Predlog je bil soglasno in z velikim navdušenjem sprejet, kakor tudi vse poprej navedene izjave. — Po seji bi se imel vršili potestni shod v Unionu. Policija ga je bila že dovolila, potem pa je hotela imeti od sklicateljev jamstvo, da se ne bo govorilo o Trbovljah. Sklicatelji so izjavili, da se za to ne more jamčiti, ker je trboveljska krvava nedelja v zvezi z razpustom ljubljanskega občinskega sveta. Na to je bil shod prepovedan in prvič so ljudi odvračali policaji na konjih. Močni policijski odddelki so stali tudi pred tiskarno »Jutra« in ljudje so dobro videli in razumeli, kako in zakaj' se »Jutro« straži. Policajdemokrati in orjunci so se poskrili ter so se še le v poznih urah upali zopet ven, da nadlegujejo in tudi napadejo nekaj mirnih pasantov. Režim je svoje postopanje proti svobodni Ljubljani in proti Slovencem drugi dan kronal še s tem, da je dal zapleniti »Slovenca«.
Liberalce je sram njih lastnega imena. Kakor pri zadnjih občinskih volitvah, ne upajo liberalci skoraj nikjer postaviti svoje liste pod imenom Demokratska stranka ali Samostojna kmetijska stranka, temveč se skrivajo pod lažnjivimi imeni, kakor Gospodarska stranka, Neodvisna stranka itd. Na te liste love i naše pristaše, pri zadnjih volitvah so celo nekaj naših ljudi postavili kot kandidate na take liste. Ako pa je kje kaka taka lista dosegla kak uspeh, pa so seveda vse izvoljene odbornike javili glavarstvu kot pristaše Demokratske stranke. Naše načelo pri teh volitvah naj bo: Kakor se sramujejo liberalci svojega pravega imena, tako se sramuje vsak zaveden pristaš goljufije, katera se uganja z imeni Gospodarska stranka itd., in bo volil stranko, ki tudi pri volitvah nastopa s svojim pravim imenom, to je Slov. ljudsko stranko ali Slov. kmetsko zvezo.
Lepa zaušnica za demokratske uradnike. Kljub temu, da pripada mnogo uradništva demokratski stranki — saj ista razun advokatov drugih pristašev nima — osobito precej starih, izkušenih političnih uradnikov, je posegel dr. Žerjav po izvanrednem sredstvu in za velikega župana v Mariboru s silo vrinil dr. Pirkmajerja, ki ima komaj dobrih 10 let državne službe, do-čim se po zakonu zahteva vsaj 15 let državne službe. — Gotovo bo »Jutro« v potu'svojega obraza navajalo velike sposobnosti tega Žerjavovega ljubljenca, a kaj mu pomagajo vse sposobnosti, če ne bo delal za ljudstvo, ampak ho le izvrševal ukaze demokratske stranke, od katere je popolnoma odvisen. Demokratska stranka pa ni imela smisla za ljudstvo, ampak skrbi le za korita za one, ki slepo služijo bankokratskemu režimu. Starejši, sposobni uradniki — imamo jih lepo število v mariborski oblasti, — ki pa uvažujejo ljudstvo in ljudske potrebe, bodo smeli i v bodoče demokratsko voliti, avan-zirali pa bodo mladiči, kakor Pirkmajer in razni advokati, kateri o upravni stroki nimajo niti pojma. Hvala Bogu, da Žerjavova drevesa ne bodo rastla v nebo in bo Pirkmajer prej, nego sam misli, moral zapustiti Maribor. —
Konec ljubljanskega »Narodnega dnevnika.« V torek je izšla zadnja številka »N ar o dn eg adnevnika«, ki ga je izdajala fuzionirana konfuzija radikalov, starih liberalcev, samostojnežev in narodnih socialistov. Ob koncu tega čudnega lista, ki je toliko naglasa!, a tako malo držal neodvisnost, razlaga glavni urednik v članku »V slovo«, da mora neodvisni list po višjem nalogu prenehati. Res čudna neodvisnost, ki jo višji nalogi kličejo v življenje in iz življenja.
Za oškodovance po neurju. Upit narodnih poslancev Stefana Falež in Ivana Vesenjak na g. ministra poljoprivrede i voda v Beogradu. G. minister! ' Prve dni meseca junija t. 1. je neurje med drugimi kraji napravilo posebno veliko škode v mariborskem in deloma v ptujskem okraju. Toča je uničila v občinah Gornja Polskava, Bukovec, Morje, Spodnja Polskava, Fram, Račje, Podova, Šmarjeta na Dravskem polju, Gorica, Gerečja vas-Sv. Kungota in nekaterih drugih vse kmetijske pridelke in sicer v pretežni večini imenovanih občin popolnoma, v posameznih do 80%. Občinski predstojniki in uradne komisije so ugotovile, da je ves enoletni trud in delo dn s tem vse upanje kmetskega ljudstva uničeno, kmetsko prebivalstvo označenih občin pa pahnjeno v neizrekljivo in nepopisno bedo. Elementarna nesreča je tem strašnejša, ker je prišla v dobi, da je uničila «zimino in tudi poletne sadeže. Poleg poljskih kultur so strašno trpeli tudi sadovnjaki in vinogradi, ki tvorijo mnogim edini dohodek v gospodarstvu. Nujno potrebno je, da dobi prebivalstvo izdatno; pomoč za svoj obstoj in zato si dovoljujemo vprašati: 1. Ali so Vam, g. minister, navedena dejstva znana? Ako niso, ali se hočete uveriti o njih iz uradnih spisov in podatkov. 2. Ali hočete skrbeti, da dobi prebivalstvo prizadetih krajev potrebno pomoč v obliki podpor in ikfeditov za nabavo prehrane in semen? 3. Ali ste voljni priskrbeti, da se v občinah, ki so prizadete z nad 50% škode, takoj ustavi pobiranje in iztirjevanje davkov? Prosiva pismen odgovor.
Od Sv. Trojice v Slov. gor. Na binkoštni ponedeljek smo imeli priliko videti veliko komedijo pitja in plesanja do torkovega jutra in sicer na napredni konto, katero je priredil naš Sokol-orjunaš, nemške matere sin dr. Weixl. Ta gospod, ki ne uživa pri ogromni večini trškega prebivalstva, še manj pa pri okoličanih, nobenega spoštovanja, prosi za razpisano mesto okrožnega zdravnika. Mi mu v imenu tržanov in okoličanov resno svetujemo, naj svojo nakano opusti ter naj se raje preseli v Gornjo Radgono,
kamor izjavlja, da je namenjen, če ne bo imenovan okrožnim zdravnikom. Za bodoče občinske volitve smo pa tudi dobro pripravljeni, da bomo orjunaško-sokolski firmi pošteno pokadili v njihove prevzetne nosove.
Ljutomersko (orlovsko okrožje priredi dne 6. julija t.
1.	pri Sv. Juriju ob Ščavnici svoj okrožni javen telvadni nastop. Nastopijo člani, članice, naraščaj in mladenke v prostih, skupinskih, orodnih in lahkoatletičnih vajah. Pri nastopih svira polnoštevilna godba na pihala. Za zabavo in okrepčila bodo skrbeli bogati šotori. Začetek telovadbe ob pol 4. uri popoldne (po večernicah). Vstopnina: sedeži 6, stojišča 4 din. Vsi prijatelji mladine in orlovske organizacije uljudno vabi pripravljalni odbor. Bog živil — Tajništvo.
Liberalni bankokrati v Celju. Poleg Posojilnice v Celju, pri kateri so se izkazali liberalci kot največji prijatelji ljudstva, ker so isto spremenil; v delniško družbo in spravili nad 20 milijonov ljudskega premoženja v roke par brezsrčnih kapitalistov, ima tudi Zadružna zveza v Celju uradnike, ki uganjajo samo liberalno politiko in poveličujejo orjuno. Kakor je dolžnost vsega ljudstva v Sav. dolini, da se izogiblje celjske Posojilnice v Narodnem domu, iz katere so kmete zadružnike vrgli ven in pobasali razni liberalci ogromno premoženje, katero je pripravilo ljudstvo, tako je dolžnost vseh posojilnic, da zapuste orjunsko Zadružno zvezo v Celju, ljudstva itak ne marajo/ kakor so to pokazali, ko so celjsko staro Posojilnico odvzeli ljudstvu. Govori se, da pri tem ni pravilno postopalo okrožno sodišče, da se niso upoštevale določbe zakona. Zadružniki celjske stare Posojilnice nameravajo prirediti veliko protestno zborovanje in vložili obširno interpelacijo v drž. zboru.
Shod SLS pri Sv. J e der ti nad Laškem. Dne 15. t. m. je imela SLS tu javen shod. Govoril je dr. Ogrizek iz Celja ob občinskih volitvah, ki bodo 21. t. m. Kazati se je prišel ludi propadli demokrat dr. Roš iz Laškega z nekaterimi kulukarji. Med njimi je bil tudi od Sv. Jurija znani čarugač. Na vse čorgarije v »Domovini« so dobili orjunci žgoč odgovor. Skušali so shod motiti* pa se ni dalo, ker so pozabili orjunske bombe seboj prinesti, liste iz njihovih jarih možganov pa niso zadevale. Ljudstvo dobro ve, da sta demokrat in resnica najhujša medsebojna sovražnika. Sklenjena je bila zaupnica našim poslancem, protest proti končesioniranim orjun-skim razbojnikom, s pozivom, da se vsi v soboto udeležimo volitev. Prva skrinjica je orjunska, druga naša SLS.
Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani bodo v šolskem letu 1924-25 otvorjeni naslednji oddelki: 1. višja stavbna šola, 2. višja strojna šola, 3. stavbna rokodelska šola, 4. strojna delovodska šola, 5. elektrotehnična delovodska šola, 6. mizarska in strugarska mojstrska šola, 7. kiparska in rezbarska šola, 8. ženska obrtna šola, 9. javna risarska in modelirska šola. Vse podrobnosti glede sprejema so razvidne iz razglasa v »Uradnem listu« št. 52 z dne 12. junija 1924 in iz objave na razglasni deski v vestibulu zavoda. Koncem tega tedna izide prvič po prevratu šolsko izvestje, ki vsebuje poleg drugih podatkov organizacijo zavoda in sprejemne pogoje ter učne načrte posameznih oddelkov. Interesentom je izvestje na razpolago pri ravnateljstvu zavoda proti povrnitvi tiskovnih stroškov v znesku 12.50 din. s poštnino vred.
Državna realna gimnacijri v Ptuju. Vsprejemni izpit v I. razred se bo vršil dne 30. junija 1924 (v pon-deljek). Vpisovanje se vrši isti dan od 8. do 9. ure, na kar se začne pismeni izpit iz slovenščine in računstva od 9. do 13. ure. Priglasi za sprejemni izpit se lahko izvrše pred 30. junijem ali osebno pri ravnatelju ali pismeno po pošti. Predložiti je treba rojstni list in izpričevalo osnovne šole z redi iz verouka, slovenščine in računstva.
Otvoritev zagrebške univerze. Dne 16. t. m. so se
na zagrebškem vseučilišču ponovno začela predavanja, ki so bila radi znanih naeijonalno-fašistovskih izgredov od 5. t. m. prekinjena. (Preiskava o zadnjih izgredih se nadaljuje in krivci bodo najstrožje kaznovani. Senat je zapretil akademikom v slučaju ponovnih ♦ incidentov z strogimi merami, kakor z zatvorjenjem univerze in neprimanjem semestra.
Sličica iz ceste. Iz Žalca poročajo: Tuj duhovnik gre po cesti, pozdravi se s par tovariši, ki hite na kolodvor. Naproti pride voziček z majhnim konjičkom, na vozičku velika mastna kepa, ki ne veš, ali je moški ali ženska. Slične prikazni kažejo včasih* po cirkusu kot raritete. Na videz brezčutna človeška kepa oživi v bližini duhovnika, prime jo krč v goltancu in pljune ostentativno za hrbtom duhovnika. Pravijo, da hi to bil nek šolski voditelj iz žalske okolice. Ge bi to res bilo, sledi vprašanje: Kakšna bi bila lahko kultura te mastne kepe, ko hi bila toliko skrbi posvečala omiki svoje duše, kot jo je negovanju svojega telesa.
Državno žensko učiteljišče v Mariboru. Vpisovanje in sprejemni izpiti v I. letnik se bodo vršili v pondeijek, 30. junija 1924 od 8. ure dalje. Predložiti je treba krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika. Učenke, ki so z dobrim uspehom dovršile spodnjo srednjo šolo ali 4. razred meščanske šole, polagajo izpit samo iz petja. Ostale pa iz vero-nauka, slovenščine, zemljepisja, zgodovine, matematike, prirodopisja in fizike. Poleg tega morajo predložiti lepopisni zvezek, nekaj risb in ženskih ročnih del.
Gosenice objedle sadno drevje. Iz občine Maina v šentlenartskem okraju nam poročajo: Nas so obiskale take množine gosenic, da so nam popolnoma ujedle perje sadnega drevja. Malodane vse sadno drevje v naši občini je uničeno od te golazni.
Za Spahovce se ceste ne popravljajo! Mostar v Hercegovini je sedanji režim osrečil z veličajnim produktom Srbije, z velikim županom Krasojevičem. Tega oblastnika
so neki dan opozorili na slabo stanje ceste od Mostarja do Blagoje ter zahtevali, da se cesta popravi. Odgovor velikega župana je bil enostaven: »T«mo su Spahinovci.« In zadeva je bila za njega končana. On noče dati popraviti ceste, katero rabijo oni, ki niso radikali, absolutno pa ne ceste, katero uporabljajo pristaši dr. Spahe. Ta svoja načela pro vaja gospod Krasojevič do skrajne natančnosti, njemu pa sledijo vsi podčinjeni uradniki, posebno srezki načelniki. Ako hoče neradikal pri teh ljudeh sploh kaj doseči, se jim mora predstavit ali z ovnom na hrbtu ali % dukati v roki.
Suša in kobilice v Hercegovini. V Hercegovini vlada huda suša, ki hudo ogroža poljske pridelke. Poleg suše delajo na poljih ogromno škodo kobilice. Kmetje so nasadili mnogo tobaka, katerega so dosedaj uspešno branili pred sušo, dasi so morali po več ur dovažati vodo za zalivanje, proti kobilicam, ki uničujejo tobačne nasade, pa so brez moči. Nekatera polja so objédéna že do golega. Kmetje so v nekaterih krajih tobačna polja že ponovno zasadili, pa vse zaman. Kobilice so poleg tobačnih nasadov, opustošile tudi žitna polja in vrtov». Beda, ki je v teh krajih stalen gost, bo letos hercegovin-sko ljudstvo še bolj pritiskala, kot običajno.
..	■... .............■	■	■■ '•	III.Ì....I..I.
DAVČNE NEJEDNAKOSTI.
Kako različna so davčna bremena v naši državi in kako upravičene so naše pritožbe ter klic po izjednačenju davčnih bremen, jasno dokazujejo sledeči pri meri:
1.	Za hišo, ki je stala 25.000 D in donaša najemnine letno 4000 D, plača se davka letno
v Srbiji	—	443 D
v Bosni	538	«
v Hrvaški (kraj pod 1000 prebivalcev) 610 « v Hrvaški (kraj od 1000—15.000 prebiv.) 739 « v Hrvaški (nad 15.000 prebivalcev)	933	«
v Vojvodini	753—1.146 «
v Sloveniji in Dalmaciji	941—1.469 «
2.	Delniška društva z delniško glavnico 1 milijon dinarjev in čistim dobičkom 138.000 D plačajo:
v Srbiji	27.598	D
v Bosni	38.657	«
v Hrvaški	46.772	«
v Sloveniji in Dalmaciji 49.104	«
v Vojvodini	54.569	«
davka brez doklad.
3.	Obrtniki, ki izkazujejo čisti dohodek 4.000 D na leto, plačajo letno
v Bosni	443	D
v Srbiji	443	«
,	v Hrvaški	1.150 «
v Vojvodini	1.308 «
davka.
V Sloveniji 'je davek kontingentiran, a gotovo ne zaostaje za davkom v Vojvodini.
Obdrži zdravo Za usta, zobe, grlo Odof rabil
Iz Maribora.
Volilni imeniM za mesto Maribor so tako površni, da bolj biti ne morejo. Ne samo 100, ampak okoli 200 somišljenikov SLS ni vpisanih, ali pa so imena spačena. To površnost pri sestavi volilnih imenikov moramo najostreje obsoditi. Ko je dne 17. t. m. okoli 30 zaupnikov II. okraja pregledovalo volilni imenik tega okraja od vellica do volilca, so od črke N našli, da je izpuščenih nad 20 najboljših naših mož, a čez 30 je napisanih z napačnimi imeni. Ko bo podrobna kontrola volilnih imenikov po vseh petero okrajih končana, bo od strani SLS sigurno treba vložiti več sto reklamacij. Da bo vsak naš somišljenik imel volilno pravico, pozivamo še enkrat vse naše volilne upravičence, posebno tište, ki so se tekom zadnjega leta priselili v Maribor, ali so sedaj postali stari 21 let, kakor tudi vse druge našince, da si takoj ogledajo volilni imenik, ki leži razpoložen na magistratu in pa v Tajništvu Slovenske ljudske stranke v novem poslopju Gospodarska-zadružne banke (pri frančiškanski cerkvi). Somišljeniki, opozorite na to vse našince. Ako kdo ne bo imel volilne pravice, si je sam kriv, ker se ni pobrigal za
reklamacijo. Somišljenikom SLS izvrši reklamacije Tajništvo SLS.
Sestanek zaupnikov SLS za I. volilni okraj bo v petek zvečer ob 7. uri v Lekarniški ulici 4. Sestanek za zaupnike obvezen.
Znak »napredne« kulture. Dijaški Orel, ki je hotel pokazati sadove svojega dela, je dal nalepiti za to po mestu plakate. Toda »naprednjaki« (!!!) so pokazali, kako cenijo kulturno delo in so še isti dan večino lepakov počečkali in potrgali. To je škandal in barbarstvo prve vrste, ki ga dan za dnem pri nas opazujemo. Vprašamo »naprednjake«: Kdaj ste zasačili kakšnega Orla, da je čečkal in trgal vaše lepake, ki jih vedno nalepljate na reklamne deske? V tem se vidi vaša kultural Mariborčani, 'ki cenite pravo kulturno delo in ki ste zares napredni, pokažite, kako prezirate te pol-ljudi in pridite vsi v Četrtek, na Telovo, dne 19. junija, ob 5. uri popoldne na semeniški vrt, da boste spoznali, kje je prava naprednost" in kultura za narod! Bog živi!
Pohod mariborskih policajdempkratov proti zadružništvu. Da je liberalcem zadružništvo samo sredstvo, da se s tujo pomočjo dokopljejo do kapitalističnih podjetij, nam jasno kaže slučaj stare celjske Posojilnice, katero so spremenili iz zadruge v delniško družbo, ker vsi po velikem premoženji^ hrepeneči liberalni odvetniki niso dobili dobro plačanih mest v raznih bankah. Pri nas v Mariboru imamo še več liberalnih odvetnikov, izmed katerih osobito mlajši tuhtajo, kako bi prišli do velikih zaslužkov. Posebno goreči so v tem oziru najzvestejši pristaši Žerjava. Vzgled celjske posojilnice jih vspodbuja k temu, da se trudijo, staro posojinlico v Narodnem domu spremeniti v banko in tako ljudski zavod spremeniti v izkoriščevalnico za par bankokratov. Našli so pri tem stremljenju precej odpora, resnici na ljubo moramo povdarjati, da je predsednik posojilnice dr. Rosina odločen nasprotnik takega »zadružnega« delà. Gg. dr. Muleju in drugim -Žerjavovcem damo resen nasvet: Izplačajte vse vloge, katere ima naše kmetsko ljudstvo' v mariborski posojilnici v Narodnem domu, potem pa jo lahko spremenite v banko in jo označite s ponosnim imenom »Agromerkur.« Ako pa pred izplačilom vlog ljudstvo izključite, bo završalo v Mariboru in mariborskem okraju, da bo marsikoga glava bolela. Žerjavovci se naj bolj'brigajo za Trgovsko banko, posojilnico pa naj puste kot zadrugo.
Lastnik hotela Meran umrl. Lastnik hotela Meran Ivan Friedl je umrl včeraj ob pol 4. uri zjutraj v 55. letu svoje starosti. Rajni je že dolgo časa bolehal in veliko trpel radi bolezni, ki mu je tudi upihnila luč življenja. Blagopokojni je bil velik dobrotnik cerkve, narodnih društev in prav posebno še Glasbene Matice. Pogreb se bo vršil ob pol 4. uri v četrtek iz starega mestnega pokopališča na Pobrežje.
Čegav je krompir? Na dvorišču okrajnega glavarstva v Mariboru je vrt, ki je zasajen z raznimi poljskimi pridelki in med drugim tudi s krompirjem. Ta krompir na vrtu okrajnega glavarstva je sadil bivši okrajni glavar g. dr. Lajnšič, okopal in ogrnil ga je njegov naslednik Vončina, na izkopavanje in uživanje tega krompirja pa se že pripravlja g. veliki župan dr. Pirkmajer.. Iz cele krompirjeve zadeve na vrtu okrajnega glavarstva še bo nastal zagoneten prepir in bo moral g. notranji minister razsoditi: čegav je ta krompir?
Umor v Krčevini. Predvčerajšnjem se je ugotovila identiteta umorjene v krčevinskem gozdu, ki je Otilija Stelcer, posestnica v Zgor. Porčiču pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Mož z bratom jo je prišel iskat v Maribor in jo je spoznal. Zglasila se je tudi neka oseba, ki je umorjeno še malo pred 4. uro v soboto popoldne videla na mariborskem trgu. Domov bi se morala vrniti skozi Lajteršperg in je sedaj še nepojasnjeno, zakaj se je napotila ravno v nasprotni smeri proti trem ribnikom, kjer je postala žrtev zločina. K zadnjemu poročilu še dostavljamo, da je bila sodnijska komisija že v soboto zvečer po 8. uri na mestu zločina a v temi ni mogla uradovati.
Smrtna obsodba. Mariborsko porotno sodišče je dne
16.	t. m. obsodilo na smrt na vešalih posestnika Simona Hircer iz Selnice ob Muri. Hircer je meseca februarja zverinsko umoril svojo, ženo ter jo zakopal v bližini hiše.
Zadružna gospodarska banka v Mariboru se preseli prihodnji pondeljek v prostore lastne hiše na Aleksandrovi cesti pri frančiškanski cerkvi. Od pondeljka naprej bo poslovala banka v lastni hiši.
Razstavo živine namerava uprizoriti v Mariboru ob priliki Obrtne razstave mariborski okrajni zastop. Tozadevni predlog: je bil dne 17. t. m. soglasno sprejet.
Okrajni-zastop-bo okrajno cesto pri Sv. Petru podaljšal od Lorberja do cerkve po starem načrtu. Z deli se prične še 'letošnjo jesen.
Na stolp stolne cerkve napelje mestna občina elektriko. To je bilo potrebno, ker čuvar na stolpu ni imel dobre razsvetljave.
V Gosposki ulici št: 25 ustanovi bančni uradnik g. Josip Bezjak prodajalno za vozne karte po vseh železnicah in posredovalni urad za potovanja. Mestni svet se je izrekel za krajevno potrebo.
Odkup daril potom Trgovskega gremija. Gremij opozarja svoje člane, da je prejel tablice o potrdilu odkupa in jih dobe vsi oni, ki so vposlali zneske, oziroma, ki so se izjavili za odkup in ki še nameravajo to storiti, v pisarni Trgovskega gremija.
Izdajanje pisemske pošte po nedeljah. Vsled prošnje Trgovskega gremija je glavni poštni mad dovolil zopetno izročitev pisemske pošte ob nedeljah trgovskim in industrijskim tvrdkam in sicer od pol 9. do pol 11. ure predpoldne. Vendar pa morajo interesentje prevzemati pošto sami, ali pa pošiljati po njo popolnoma zanesljive osebe, da se nič ne izgubi, oziroma ne pride kako pismo v roke nepoklicanim osebam.
Glasbena Matica bo tudi letos priredila nekaj izletov v mariborsko okolico. Prihodnjo nedeljo, dne 22. t. m., gre k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Dne 29. t. m. pa koncertira v Rogaški Slatini. Eno prihodnjih nedelj pa bo pohitela k -Mariborski koči. Gosti in poslušalci povsod dobrodošli.
glasbena Matica v Mariboru je s svečano matinejo v nedeljo, dne 15. junija ob 10. uri dopoldne proslavila stolet-r oj s Iva češkega skladatelja Bedricha Smetane. Po \ odmh besedah predsednika Glasbene Matice g. dr. Jos. ommska, ki je pozdravil posebno še konzula dr. Beneša, je z vojaškimi močmi ojačen orkester Gl. M. odigral pod
^Ler^en mm vodstYom.g- ravnatelja Topiča odlomek iz krasne Smetanove simfonije »Na vlast«, »Vysehrad« in ob koncu se odlomek: »Iz čeških logov in gajev« Pri »Vvše-hradu« smo se divili mehkim zvokom harfe/ki ožarja s svojim skrivnostnim brnenjem cel orkester in mu daje pri-srcno toploto. Zdi se nam, da se je orkester še bolj ko pri »Vysehradu« zlil pri zadnji točki «Iz čeških logov in gaiev« v umetniško celoto, da je bil tukaj še bolj prožen enkrat nežen ko rahel pomladanski-dih in potem zopet silen vse obsegajoč ko poletni vihar. Pri tej točki je pokazal orkester vso svojo visoko umetniško kvaliteto, ki je dirigentu v naj večjo čast, ravno tako kakor fino izvajanje obeh pev-skilv točk zenskega troglasnega zbora: Moja zvezda« in »Priletele lastovice«. Operna pevka gdč. Vladimirova nas je s svojim simpatičnim glasom, ki najbolj ugaja v srednjih legah in pri nežnem petju seznanila z eno arijo iz opere »Poljub« in z različnimi pesmicami iz Smetanove zbirke »Večerni pisné«. Pri g. Brandi—Pelikanovi, ki jo je diskretno spremljal na glasovirju g. Winterhalter se nismo opajali samo v mehkih zvokih njene prisrčne igre, ampak občudovali smo posebno še njeno blestečo tehniko. V gdč. Finzgarjevi smo spoznali nenavadno globokočutečo umetnico na glasovirju, ki je brez afektiranosti in z neko veliko ljubeznijo vzorno izvajala dve točki Smetanovih »Čeških plesov«. Mirno lahko rečemo: Mariborska Gl. M. bo postala mogoče v najkrajšem času nevarna, pa plemenita tekmovalka ljubljanske Gl. M., ako bo še zanaprej gojila z dosedanjo vztrajnostjo in z dosedanjim idealizmom lepo pevsko umethost. Nekaj moramo pa na koncertu vendar grajati: namreč obisk". Ta jč bil" primeroma tako slab, da kaže kulturni nivo Mariborčanov, posebno še Slovencev, v najslabši Inči. Kaj neki delajo Mariborčani v nedeljo dopoldne: v cerkvi jih ni, v gostilnah ne, na izletih zelo malo, na matineji jih pa tudi ni bilo. Ali je spanje simbol mariborskih Slovencev?!
Narodno gledališče v Mariboru. Danes, v sredo, 18. junija »Carmen« ab. C. četrtek, 18. junija »Kamela skozi uho šivanke« ab B. Zadnjič v sezoni. Petek. 20. junija. Zaprto. Sobota, 21. junija »Traviata« ob D. Zadnjič v sezoni. Nedelja, 22. junija. »Namišljeni bolnik« ab E. Zadnjič v sezoni.
Dr. A. Jehart:
Študijsko potovanje v orient
(Dalje).
Danes je vse drugače.
Angleži so speljali prvovrstno železnico iz Kaire v, Jeruzalem naravnost po puščavi. Ob pol 7. uri zvečer sedež na brzovlak v Kairi, pa si ob devetih zjutraj v Jeruzalemu. Za to pot si prej potreboval sedem dni! Iz Jeruzalema se pelješ z železnico po vsej Palestini, mimo 'Liberijskega jezera in v Damask, od tam čcez-Libanon v Beirut, in v Aleppo. Ta glavna proga ima še mnogo postranskih prog, tako da s samo železnico že skraj lahko obiščeš vse važnejše sv. kraje v par urah!
Izvrstne ceste vodijo na vse strani, orjaški turistov-ski avtomobili prevažajo potnike, kamorkoli je treba. Svetopisemski osliček izginja, v par urah si iz Jeruzalema v Nazaretu, koder je sv. Družina potovala par dni! — V Pereji, onstran Jordana veže železnica skoraj vse znamenite kraje z Damaskom, ali pa skrbijo vsaj avtomobili za turistovski promet
Dandanes se potuje po oriento prav tako udobno in varno kakor v Evropi. —
Prometne proge določajo same po sebi štiri glavna izhodišča za ture in pohode: Kairo za Egipt, Jeruzalem za Palestino, Damask za Perejo in Beirut za Sirijo. Taka izhodišča, operacijske baze bi jih imenoval, so potrebna tudi za to, ker bo imel naš znanstvenik veliko prtljage seboj, perila, obleke in drugih stvari za več mesecev. Takih kovčegov ne bo vlačil v vsako egiptovsko ali palestinsko vas! Puščal jih bo pri znancih na izhodiščih svojih izletov in vzel seboj le najpotrebnejše za par dni. V teh izhodiščih bo našel tudi-potrebni počitek, udobno stanovanje in posteljo, česar v podeželskih zakotnih vaseh ni najti. In počitek je na takem študijskem potovanju važen činitelj! —
Ne bom našteval, kaj vse naj si znanstvenik na svo jem potovanju ogleda. Videti mora vse!
Očrtam naj le splošno smer potovanja.
Iz Trsta se popelje v Aleksandrijo in, od tamkaj v Kairo. Iz Kaire- bo obiskal Nilovo delto, deželo Gosem, kjer so stanovali nekdaj Jakopovi potomci. Obiskal bo Sues in rokav Rdečega morja, koder so po vsej verjetnosti šli Izraelci. Šel bo tudi na Sinaj. Tura na Sinaj je težavna, najbrž tudi precej draga, potuje se s kamelo 5—7 dni. Pa potovanje bi bilo nepopolno, če bi si ne ogledal sinajske gore in vsega polotoka.
Iz Kaire pelje železnica ob Nilu navzgor do Assu-ana, 1500 km daleč na jug. Pot je posejana z razvalinami, pričami nekdanje slave Egipčanov. Naš potnik bo moral žrtvovati 14 dnevni izlet in si bo med potom ogledal vse te znamenitosti. Posebej se bo pomudil v
« Maribora, Stolna ulica SL 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovoru,
Zjadružna gospodarska banka <1. d., podružnica Maribor
naznanja, da bo uradovala počenši z dnem
v svojihfnovih prostorih v lastni, novozgrajeni palaci v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 6,
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje!
Branjarija se takoj proda. Studenci pri Mariboru, Kralja Petra cesta 13.	350
Luksorju, Karnaku in v Tebah, kjer stoji še danes skoraj neizpremenjen največji poganski tempel sve'a. Na njegove stene je vklesano zanimivo in za Sv. pismo velevamo poročilo o pohodu faraona šešouka I. nad Jeruzalem. Prim. 3. Kr. 14, 25 nasi. Da si bo v Tebah ogledal tudi grobišče Ihut-euch-amonovo, to je samo po sebi umljivo.
Izlet v oazo Charge, ki leži 200 km od Nila na zapad v Sahari, bo zanj že zaradi tega zanimivo, ker si z lauAOto ogleda strahote sabarske puščave — iz železni vega voza. Vožnja pa tudi ni draga. —
Palestino mora biblični znanstvenik seve vso prepotovati. Za to izhodišče si bo izbral Jeruzalem, ki je križišče vseh železnic in avtomobilnih zvez. Posebej bo obiskal kraje, kjer izkopavajo znanstvena društva. Odkar so namreč Angleži v deželi in ne več Turki, kis o vsa ko izkopavanje smatrali za državi nevarno, se na vseh koncih in krajih Palestine pridno izkopuje in marsikaj so že spravili na dan, kar je znanstveno neprecenljive vrednosti za zgodovino Kanaana in Izraelcev.
(Dalje prihodnjič).
Učiteljica prevzame čez počitnice inštrukcije. Cenjene dopise na upravništvo .Straže«.	352
Učiteljica iz Prekmurja želi v počitnicah bivati pri učit. ali drugi intel. obitelji v Savinjski dolini ali ob slov. Posavju, kjer bi imela smotreno priliko, izobraziti se v pisni slovenščini. Cenj. ponudbe s pogoji nasloviti : Miro Šijanec, prof., Maribor, učiteljišče.	353
__________________________________________\_________________________________
Dekle za vse hišne posle in kuhanje išče obitelj s hišnim slugom. Ponudbe na »Gospodarski upravitelj pustara Martinci, pošta Čadjavica, Slavonija«.	349
Cenjenemu občinstvu si dovoljujemo naznaniti, da smo izven naše že obstoječe j ENGROS trgovine otvorili tudi DETAILNO trgovino galanterije, trikotaže, model in drobnerije ter vseh potrebščin za šivilje in krojače
Maribor, Aleksandrova cesta 23/
kjef nudimo vsem cenjenim odjemalcem prvovrstno blago teh strok po najnižjih cenah. Za' cenjeni poset se priporoča	354 5—1
Gaspari & Faninger, Maribor
Ustanovljeno od Joh. Denzel okoli leta 1800.
Najboljši materijal.
Najnižje cene!
Dosedaj po vojni nad 100.000 kg izdelovanih.
Mnogo priznanji
Obiščite novo tovarno v
Melju, Motherjeva ulica št. 15
in prepričate se o kakovosti naših izdelkov 1
razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi : FRANČKOV : kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, ki sos im- »Franck« in »kavni mlinček«.
»Fravi j FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje stojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusa ter svoji izdatnosti in tečnosti.
Gotove moške obleke, perilo za moške in ženske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od naj cenej še do najfinejše vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor Vetrinjska ulica št. 15.	319
IN*. I. & H. BÜHL MABIBOE Motherjeva ulica 15.
SODE
nove, iz klanega slavonskega hrasta, vsakovrstne velikosti, trpežnega in ličnega ročnega izdelka, kakor tudi že rabljene stare, za takojšnjo uporabo, ima vedno v zalogi po najnižjih cenah Sodarska zadruga v Tacunju pošta Št. Vid nad Ljubljano.	345 5—1
■■■■■■■■■ niiiHMiiiiimnmiummiumufHtnMgNMMi
Od slej se
CUNJE
RiUjubKC^ blUuljCllC XII piuLUC**
ne odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeiter,
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
Prva livarna zvonov Mariboru,
U je v popolnem obratu.
Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Mariboru javlja, daje njen dolgoletni in velezaslužni član, gospod
hotelir in posestnik
danes preminul.
Pogreb se vrši v četrtek, dne 19. junija 1924 ob V» 16. uri z mrtvašnice starega mestnega pokopališča na pokopališče v Pobrežju.
Maribor, dne 17.junija 1924.
Ohranimo mu časten spomin!
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.