Uto UL Jtllffln 24. "" I mMW * *** U. UnoH 19ZS. Ceu Bh rM ^hafs vsak tfaa p«p#l«a«, tmriitt nM]* ia pfiBlkt. * !■■■■ itli *> 30 petit U D, do 100 vrst D 50.p, većji insciati petit vrsta 4 D nohce, poslano, izjave, reklame, pretdic beseda 2 D. —- Popust po dogovoru. — inseratnt davek neseoer. * „Ilajfihi Var**** vtlja Ittao v Jugoslaviji 240 D. za inozemstvo 420 D Vprmtfttv«: ■■■U—a oUca *•*. i, »rltll*1»* — T«l«f«» stav. 904. TTrit^ilu Kaafteva vitca *t. 5f i. ■•tfatrtpit. — Teitl«* fttev. 34r. ■V PoitnifM platana v gotovini. Sveiosavske proslave Proces duhovnega ujedinjenja Jugo-itovenov napreduje kljub vstm uapo-jom naše nacionalne omladine in iuso-^ovensko orijentira,lih političnih strank *ek> pocasi. Mirovna pogodna je zacrtali naši mladi državi meje in ur/avno-Vavno ujedinjenje Srbov. Hrvatov in Hfovencev je bilo s tem dosezeno. Toda *j formalnega ujedinjenja na papinu in * protokolih mednaroJirh po^odb do tejanskega edinstva. do popoKic slože \i bratske ijubezih. v kateri je nas edini *pas. ;e se dolga in naporna dol Danes *fsi ćutimo, da boleha naša drža\ a v >rvi vrsti na separatizmu, na verski in fulturm diferencijaciji in da gre velik tel naše energije na poaijar.je teii o-%io\\. ki oznaniajo teorijo o treh narodih. % j?opolni avtonomiji srbske. hnatske 0 slovenske zemlje, o nekax:h . eouvis-lih drzavicah v skupni domovini. Turej • procesu, ki bi definitivno omajal te-gneije na^e^a naroJnesa in državne a divljenja. V borbi proti tem grobarjem pašega edinstva moramo žal tratiti ^as ki sile. ki bi jih lahko posvei-ii pozitiv-remu gospodarske mu in kultui nemu ue-|u. da ni med na mi ljudi, ki so jim o^eimi ali strankarski interesi već kot blagor ikupnosti. Vse naše javno, zlasti pa kulturno £jvljenje se razvija še vedno v treh sraereh. Med Beograuom. Zagrebom in Ljubijano kot kulturnimi sreuišči re vidimo tistega braiskega edinstva in «ode-lovanja. ki nam je nujno potrebno, če bočemo usi\anti iz Jugoslavije res moc-bo in konsolidirano državo. Ra zrno re. v icaterih živimo že osmo leto. so take. da s sanacijo gospodarskega orKaniz'n še doiga leta ne bo nic. će se v dojded-cam času ne poleže val separatizma in plemenske ga antagonizma. Prerekanja o številu narodov. o avionomijah m federaciji smo že vsi do grla siti. jjmotni položaj ljudstva je čedalie s:al>ši. nezadovoljstvo rapidno narasla in v«e kaže. dat se bližajo težki ćasi, ko bo treba mobilizirati vse zdrave moči. da resimo državo prooada. V tem brezgiaveni t>rerekanju »ti iwepjranju ^o eUini razveseijiv ucmu^ v^akoletne sveiosavske pro&iavt. Prva leta po ujedinjenju je bilo zanimanje L'd. te proslave v prećaiiskih krajiii slabu, pozneje »e iiara^aio in letos snio v kleli, da posiaiie praznom anje sv. Save kmalu vsenarckina maanestacija prveg« :eda. ki bo zljraia pod svoj prapor \ie. kar H7k»h in cutj jugosiovensko. Piav »e. Ua so namenjene sveto&avske prosiave v prvi vrsii na si akaJeniski oniiadini in njenemu narašćaju na srea;uih in usno\ -Bih soiah. Mlado generacijo carva ogrorTj-so delo in zaio je doi^nost cr^ave, da vzjfaja miadino v duhu edinstva m bratske sioge. V svetosav^kul prosla\afa vidimo najboijse jamstvo, da ie vzj?o?a naše mladine na pravi poa. Friznaiiio. da je v današnjih razine rah zeio tcžko biti idealist in da viduo mnogi ideale lamose v pulnem zepu in sitem žo!o-JwU, leda 2alosr.no oi bilo. ce bi misiilo iako tudj naše m:auo pokoicnje. Maierijaii-snčno svetovno nariranje je ze oitouiIo *\ojc sad ove. i>e ruska j let nenasitne aonje za gmotn;mi dot>rmami m poiX>lno negacLjo socuainega cuta. oa st bo surc-meniia Evropa v areno Krvavih socijalnih bojev. Madini moralno nuuiti (iru>;a^no od-itovno hraiiu, sacer jo can.a žaiustna bo-ocKi.no^i. S 5>veiosa\ skimi prosia\aiiii ^e cbuia in razvija v naši mladini za\ est medsejojne odvisnosti. bratske siouc mi požrtvoN alnosti v skupnem delu za domovino. Zato bi bilo eminentnoga po-mer.a za uriavo. ce bi se sveio>av>ke proslave v bodoće razširije tako. da bi j$h prazno\ ale rudi vse naše ^reurue iole na tiiak nacm. kakor jih praznuiejo 4jniverze. Država naj bi po^krbela. da dobe srednje iole sveto&avske fofiJe. iz Iraterih bi & izpiaćevale najboljšim di-jakom nagrade. S tem bi pospeševa » izobrazbo naše sredn.sesolske mladine, oh-enem pa gojili v mladrh srcih nacijona!-ito /^i.e^i in ljube zeri do skuone drža\ e. NEZGODA ANGLESKEGA PRESTOLONASLEDNIKA — Loodon. 29. tajiuarfa. Na velik cm to vu v Le*ce-tcrMj«« i« p^dei Waieiki nrm*; s V-nja ter si ^iomH kfjučTTD kost. GENERAL MTTTELHAUSER ODPOTUJE V MAROK* — Praga, * ianvam. Po poroai« i-^•ov (xkKXuie ffen«r*I MTtttihai;««- v krat-4'ott v Ma^rrtco, k)cr prcvzam^ valne p«o- Poorateb min. predsednlkB Pošićn Razvoj dogođkoT t hitrejšem tempu. — Radićera sa nove ▼oHtTe. — Radikali račvnajo, da St Radić povrroči razkol RR. — Beoierad, 29 januaria. Ministrski i>redsednft Nikola Pašić je đanes ob 7 45 zjatraj prlspef v spremstvu svoie | zo^pe sopro^e in nekaterih nrađnikov v Beograd. Na postaj: so pozdravili minfstrskega predsednika prometni mi-nister ^Ifletić, sef kabinetne pfsarne rainistrskeza sveta BoŠko firistić. n»e-Kov s'ji Rado Paštć in še nekater! dru-%\ uredniku Zaradi predolse \ožnie \e bi! z. Pa-šić nekoliko indisponiran ter se >e ta-koj v avtom ►b!Tij odpeliai na svoje stanovanie. Dopoldne ni prišel v m"n*-strsko predsedstvo. Popo!dne sprejme najbrž ministrske^a predsednika krali Afeksander v dalj^i avdifenci. Politični krogi pripisuiejo provrai ku minVstrskcjra predsednika poseb'-ii značai ter pr»čakniein, da se bodo sedai začeli razvijati razn; polit čni in parlamentarni dogodki v zelo živahfiem tempu. Pašić. ki .ie o vsch stvar eh v b'stvu dobro poučen, bo skišai za:is.uano si-tiuc'jo ra^\ozliati in definitivno razbistriti v vladrt] koaliciji žc dva meseca vlada'cči spor. Par'irnenrarn; klub HSS je danes ziutrai ime! dališo sejo V?zdravlja 1 je o politični Mtuac1;. Ministri! Stepanu . Radiću so posamai člani klnba poročaH ! o raspoloženju med hrvatskim narodom [ in o vtiših, ki so £h dobffl za časa par- Ismentkrneca ochnora med Radičerimi volilci Ta poročila ne prikrivalo, da Je stanje organizaciji HSS na Hrvatskem in v Slavonii! krHU^no in resno. Ćlani ktaiba predi»xajk> Stepanu Ratfcn. đa se čimpreie izxoveio nove Tolttve. V tem pravcu ie tuđi minlster Ste-pan Radić usmeri] vse svoie delova-nie. Znano ie, da vodi vladina većina hud boi za nad^Hni obstanek in da je prčakovati v nekai dneh na^ei razvo> vseh zapfeRTiih do^^dkov. Nekateri radikalni kroRi odkrito ^z-riižajo bofazon. da bo Steran Padić v kratkem izzval incidente, ki brvdo imeli za nosledico razkrol sedame koalicije. Odkrito priztiavaio radikali mpžnost. da se sedanja kofllrciia RR ^ftko raziđe še pred spretetiem državne^a proračuna v narodni skuoščini. ker se Radi<5 prav dobro zavedj, da te sedai se on Kosp c'o. Narpre^e so bili prc'Jtani razni vikari o rekonstrukci-i vlaiie. & katcri:r.i se rner-L^c za prometne^a ministra me--a odstopivše-?a Ante Rado.evica radiVai Krsta Mietič in za poiiede'skejca ministra Ur. Vaša Jo-varović S^irpščin.sko t-tjrištvu ie natn pre-č'.iaW> razne vio^e in poročila. Finaučni odbor ;e p.edlr>žil skupščini v&._ porodi, med dru^imi po-ročiic jlcde za-Koiid o eksploataciji državnesa plrvne^a paTka in obzirno po/oiiJo o državrtni proračunu za leto I92i 27 z ekcra so bila danes razdel'en^ vsem noj;!ancem. Mnosi poslanci s.> vložiii na ministre razfi;» vpra^an^a ir, :n€rpeT:'ci'c. rakr ;e vJožena interpelacija siedc vpokotuve de-vefih zas?r«!»5kih vseuč^Tških i>rc*esorjev in sk^'e iovana PiaTneTica. Po raznih konCanHi forma'Tiostijj .€ zbornica nato prHa k raz-pravf o zakon-u ^.!trtie clrža\-ne Obrtna banke. Poročeva!cc \!adine večj-ne e preči:a! poročf'o pristoj-v.cvd par'amentarneffa odboia o tem zakonu. Poles: ostalih članov opoziciie je preči-tal rvoslanec dr. Krizman v imenu SO^ od-d\o;eno porobilo, ki konstatira, da je od vla^e d >Ioćeni delež po pet rmlijonov dinar-iev prema-'hen za us-pešno delovanje OrttTie han!-:e in Č9 ie treba ii barki dovo:-it» ve5ja firančna sredst\a. ako hoče, da podijira rrrv'oi našega ob'tni«"va. Nato ie tr^ovm^lci nrinister KraiaC u>ce-neheva! zakon o Obrtni banki, naglašajoč. da ie država natreravala s t©T zakonom n s;rroi'.i .mštvo narodoT. — Berlin, 29. jaiiiiarja. Državni zbor je vCerai n? zahtevo Vancdar a dr. Lu-thra ^rekel ziunnico vladi. Po živahni debati ki ie tra ?^ r>d 10. do?nTdne do 14.. ie zbornica iz*!asovafa vf^di ttmf 1S1 DOilancev se Ie glasovanja vzdrza- lo. Prnti ^3H[>nici so glasovali n^mš\i nacijonalci. K^mimisti in nc-mSKa !j::d'-ka stranka. Glasovarra so se "zdržalj go-srKKlar^d ^n>nka ;n socijalni demokra ti. Za izid s?}£Lsovannia je vladalo na..-nanete^ŠL zanirn^nie. ker je prvotni par^arneitarni račun navaial. da bodo viad ne stranke zin<>*le Ie 171 sfla^nv. doč'm bo opoze ia oo?tavila v boj 170 stfasov. — Berlin. J9. ianuaria. Izd včt-ra šnk'jja glasovanja v državnenr« zboru vm listi živahno komentrraio. OtevTv gasilo nerr^kih naci.iono.!i-stov »Deutsche Vofkszeitung« nax!a-ša. da i« vlada de'an^ko dož'vcla v dr-žavnem zhorv občuten paraz. in znova s Dosebr>i.m jx>udarkom naoovedu;e opozicijo nemškth nacijoiialcev i vsemi sredstvi in v vsaki oblfti. Demokratični Tišti iTrnašak) do izraza prepričan je. 4a je sedanji kabinet dr. Ltrtfcra iievoieval veliko ruoanjo OOlHičflft 2lBStO. Glavno glasilo sjciialnih demokra-tov »Vorwarts« zaključuje svoja itva-tania o jjlasovaniu: Zaradi runanjc po-litlke Ie «ocf.ialnodeiookratska državno-zborska frakcija ptistlla g»rf živl|enju !L kabinet dr. Lnthra. ker želi omocočit! čimorei^iiii vsiop Newčije v DroStvo rrarodov. Izkliučno Ie radi tega nišo hoteli sociialni demo&ratje strmoglaviti onesreoH. e krivo postopanie nekaterih liisdi. ki so za draž dt-nar zaćeli razpečavati ponarejene banke vce. Zadciženi oficirji in ha_zardi5ti so ža-htevali ogromne svote v gotovini. Star-iTadvoj\ oda FrictJrich. oče Albretrtov. pa je skopuh in «! holel već dati d-enarja poluic-nim avanturistom. — Budimpešta, 29. januar;^. Kijub \sern deniantijerii. da re obstoja možnost odsto-Pa sedanje vladč. se vzdržnjejo vesti, da v kratkem odstop! notranli minister Rakow-ski. Grof Bethlen ie moral v par!ame?itarr;i fcomisri podati izjave, ki zelo komprornlti-rajo ministra. Kakor e izjavi! višji državni pravdiik. je državno pravdnistvo dvigmlo abtožho proti 2b v zaporu se nahaiaiočim o^eham in proti 56. ki še nfeo aretirane. Inena zadnjih državno pravdrištvo iz ka-žensko - pravdniti ozircv noče objavit:. — Praga, 3S. januarja. Praski listi Ia>-ijajo, da >e razvije v naroar.i bkap&čm! živahna debata o ponareialski afer?. Listi obene.r. z odlootiosijo zavraćajo izgovo-re madžaiske vlade, ki ^£ skl:cu>*e napram Franci« < postopan;em Srbi e napram Av-striji. Leta J914. je srbska vlada odiočno cdk3cni!a sodelovanie avstro - cgrskih kn-irinalnih orzanov pri prei^kavi sarajevske-£a atentata. Ta izgovor madžarske vJade je neutemeljen, i^rbska v tada je odklonila prc-i^vkavc. ker se je atentat \z\rsi1 na avstrii-skem ozemiju po avstro - oerskskem podaniku proti avstrii&kemu. V sedanji aferi ere za zločin, Ki je bil izvršen na Madžars^em f>roti Franciii ob sode-Iovaniu najvlšjls? pcM-cr skih creanov in dostaianstvetifkov. UradnJstvo se pripravlja na resno akcijo — Beograd. 29. januar ja. Na širsi seji zastopntkov ura sktiče 14. februarja t L v BeosraJ. Kongres iaia sklepati nadaljnu taktiku urađništva v svrho izvojevani svojiti eleinentarnih zahtev. Dnevni red kon-srresa je: 1. izerpno poročilo o do^eda-nicm delo van ju ffiavncga o. januari a. L*sk o'bjav-ijajo kratka poraćlta o posajanjih z naso ćtteg'dcno v Wash?«ztoiiu. ReprL^du^irajo tuđi poroćiia ne^caterib ^nieriških listov. VVashingtonski >Ev.enir,R Steard« nagia&a. da :e iugoslovtnskc delegacija v neverjet- no kratk&m čašu na prvi se/i pojasnila ome-ri&ki komisiji ne samo p'bno gospodarsko situacijo države, murveč je preJlvz'.lđ tuđi konkretne predlože glevoHIvo poilazo k nadali-niiin po«ai?nj€m- Danes se sestane amer:-ška komisija na rvosebno sejo, da o^ouči iu-Spostovenske predloge m da f^rmnHra svoj CK^ovor. Italija in Mala antanta — Beograd. 29. januari a. I talijanski poslanik na našem dvoru Bodrero je posetil včeraj zunaiMega ministra dr. Ninčića, d> se informira o sest^mkj Male antante na Biedu. Dr. Ninčič je sporoCIl poslaniku od-govor rormm^kega zunanjesa ministra Du-che, ki friavlia. da mu je nemogoče odpo-tovati iz Ronrunske 30. februarja z emirom na dbčinskt volirve, ki se vrše po vsej Ro-nranHi- Z ozirom na S0đanti pofožaš na Ro-miatskem, ČeSkosIovaškem in v Jiseoslavijt ie mtmeče, da bo konferenca Male »ninn-te sklkana sele v mesecu marcu. Zurenje mMstrstvo je te dni odposlalo romunski in ČeflposlovaflC1: vladi vprafvfrje, a Ti .Ie mo-■oče *tfc*ti sestanet Male antante đne 20. fcbnatrM* *« P* ^c pred 18. februarfem. StiMae junaniaga mMstmtva ie, <4a se x oaifVMB na anMW meAiaroklni po>lo£a$ Čimpreie suel— b Mak aatanta. Ponranaka ki Cefikoslenraška vlada Se nisi a od«ovorHi. Pričatmejo, da se sestanek dofočl v prvih 0R$£8l WfiGft UEP&i NE ZANUDITE PRILIKE! INVENTURNA PRODAJA Ccne izvanredno ^J ^^^p v trgovini n.KETTE, UlKjiB modna trgovina za gospode Velikanski viharji v Atlantskem Oceanu — Dunaj, 29. januarja. Iz Lonocma pn* hajajo dal j sa po ročila o velikanskih vihar* iih, ki vladajo že već dni v Atlatstsi;e?v oceanu. Doslej sta se potopilt dva parnifca. Ameriški parnik cRoosewdt* javlja, da. je rešil 12 mornarjev od posadke angleikega par^ika «Antinoe*. Rešitev je bila zdnižtn.* i največjimi acvarnostrci. Kapctati is 12 mornarjev parnika cA&tinos» sa ni«o rešesi in je njih usoda ncznar.a. Upsjc, da jih resi jo, ko se morje pomiri. Parnik *Roo«fr« ue!t je izgubil dva. mornarja i© pet ooi«©^ 2& časa reših>e akcije. Odigrali so se dra* matični prizori. Parnik «Antmoc» s« je končno potopi!, AmeriSki pamik «La«is&iain» se je potopi! s 24 možmi po&adi:^. Pifoik *Bremeti» je od cekjkupfsc postdk« f«iC eest moj. NOVA EKSPEDICIJA NA' ' SEVERNI TEČAJ nwo£0številnJb sovjetskih osehnosn in i** Ijan-cke^a r>05!anika je ita^a-nski pojioovialg Nobile očrtal v ilavnft rc^fcah ro«A Amundsenovo ftkspfrdicrlo na severai tečti, fCetkor rudi konstrifHciio itaTijasisiceft k«-koplova, na katerem se izvede ekspedicija-. V Gačinu pri Lieningradu postavi?« s* *ta Borzna porodila Ljubljanska borzm Lesni trg: Povp-raševanjc in poaaJ-fae srednje. Prodanih 5 vagonov sahin h**-s-tovfe drv, ico. n. p. 17.40 Dia. 30 vazotjov snteh bukovih drv. frco. Postojna, trans., 2! Dre, ! vagon bordonalov zdravih, bici grč in razpok, iepo oMeiaiHh tco. Postojns, trans- 420 Din. — Ž i t Ji i zrz: PovprasevAR?« siaba. ponudb mnogo. Prodanih 3 vagone sremsk« Pšenice, icc- n. p. 292 Din. >si 1 vagon času primerno suhe koruze, ico. n- p. 115 Dm. 2>4% drž. renta za. vojno škodo den*r 3ć2. blago 966; KceditRi zavod denar 175, blaeo 1S5; S^ave«s.ka bataka denar 50; Trboveliska DremogokofKia diužtra denar 342, biago 34e; Združene pa- pimice denar I1O; Stavbena aiužba ifc zast !. kn dež. bke. denar 20, bi. ??- Zagrebška borza thte 29. januar ja. _ Sprejeto ob 13. Devize: Curih IO.SdS—10.973, ^a«» 167—169, Pariz 21Z5C— 216.50, Nfewy©rk 56.35—56.95, London 274.7^—276.78, Mi*at» 227.43— J29.3S, Berlin 13.445.13345, Dunai 794.16—8fM.!6. — Valute: dolar 55.675— 56.375. EFEKTI. 7% inrst. posjilo 1921 77—7830; 2%% dri. rento za ratnu štetu 300—312, 309— 30°>3; Ljubljanska kreditna 214; Hrvatsku e&komptna banka 121—123; KtedHna banka, Cagreb, 133—135; Hipotekama banka 64H —o5; Jugobanka 106—109; Praštedkma 9fo~ 970; Slavenska banka 50—51; Eksploatacija 35—35; Drava d. d. Osijek 220: Šećerani, Osijek 395—400; Isis d. d. 6S; Nih&g 35; Gutrnan 330; Slaveks 150—160; Slavonija 4? —43; Trborelj»ka 345—349; Vevče IW>. " " Inozemske borze ' : ' ' ■ — Curih, 29. januarja. Borza: Beograd 9.145. Pari« 19.33, Newyork 41830. London 25.305. MHan 20.89, Praga 15.345, Dtmaj 73,025. — Trst, 29. januarja. Predborza: Beo» grad 43.7t>—43.825. Pari« 93-25—93.75, Lon-doe 128.60—120.70, Kewyork ^4.76—34JRR Pr«aa 73.50u-73.75, Curih 47830—479.50, Di» Stran 2.__________________--_________________________ -- »SlOVENSlCr NaROD. dne 30. "januar ja 1926, - 5te*. ^. lAUUIIt b«4* sviralo |aM, * nbttt pH ruh« Um snoestrooo nož razuzđonetii Kneza y» kum mtt Romaln Rolland In Jasosloval (Spomini iz emigracije.) Romain Rofknd Vot gUsnik ćlove* ške -vobode, mednarodneg* miru in v^eciove&kega bratstva je z&slovel po svetu sele tekom svetovne vojne. V t»tih ćasih Človeskih grozot se je Ro rnarn Rolland nastanil v Svici in zbral okrog sebe cvet evropskih paciiistov. Z neštevilnimi poslan icarn i, kn j i gami, de* e a tam i in članki je pobijal vojno, srne« čil nacijonaliste in pripravlja! razore* fttev duhov. Romain Rolland je postal na ta način glavni tvorec razorožitve duhov koncem sve tovne vojne. Ta od« vratnost proti človeškemu klanju je n. pr. Rusijo privedla do elementarne re* POlucije, pr drugih narodih po ustvarila poino utrujeno&f. Razumljivu je, da je Romain Rol* •*nd moral zato vplivati tuđi na mno* ^obrojno jugoslovensko emigracijo, ki }e ie med svetovno vojno zatekla v Fracija in bivala zlasti v Švici. Danes. ko proslavljamo fcOletnico Romain Rok Undovega rojstva in njegovega plod* nejfa literarne ga dela. ne bo odveć, ako objavimo tuđi par spominov te em igra* čije na Romain Rollanda kot propoved* dika vsečloveškega bratstva, kot pro« roka humanizma. Ta emigracija v svojih najboljših »•stopoikih in ćlanib ni kulturno za« ostajala za inteligenco zapadnejdih na« *odor. To so opazili pri vsaki debati n. pr. * švicarskim inteligentom. to so •poznali profesorji na tamošnjih viso» kih šolah. S tem hoćemo rečit da naša «mgraci)a ni bila idejno nepripra vijena na Romain RoliancU in njegov pacifi* sem rn da je bila ravno vsled svojega življenja v vrtincu avstriiskifc nacijo* calnih fn kulturnih bojev, tuđi idejno dozorela. Za Švicarja, za Francoza. za Nemca. za Angleža je Romain Rollan* Hc*v pa cifizera pomenil revolu ci j onamo rjejanje prvega red*, moderno btališče, »KJvotarijo, kfse ji mora vsak inteligent *n omladinec priključiti, da ne velja za Tcakcijonarca Za nas Jugosloverie, ki ^mo hHi preživeli vse postaje Tolsto* levega evangelija Ijubezni in bratstva hi ki nas ;e eksitenčna nacijonalna bor* hm v bivši Avstriji prelevila v izrazite realiste in praktike. so bili glaso^v i Rr* mah* Rollanda pač simpatični, toda ne odrHKmi. Austrijski Jugosloveni srao *e naha» Jali ▼ borbi za elementarna svoja kul* turna hotenja. Ne iz imperijalizma, ali iz dragih sebičnih nagibov. nego iz eno« *tavnega stremljenja, da si ustvarimo Tiaciionalno kulturo, da sastavimo svo« ie ustvariteljno delo v materin skem je« '/iku in da razvijamo v sebi svoje ta* lente, »voio duševno prirodo, da izobli« Icajetno no% človeški tip, smo postali neustr»*eni m nepomirljivi borci xa pravice proti germanizmu, proti Av« *tro*Ocrski in proti roednarodni poli« tflri. ki je podpirala i germanizem i Av*tro*Ogrsko. Nam ie bila naciionab na borba, tvoboda materin skega jezi* ' ka, samostalnost državnefia Svljenja, svobodno nacijonalno ustvarjanje, prva politična teza, sele v drugem redu so stali ostali problemi, med temi pacifi« j zem. S pacifirmom ne bi bUi proti Av* striji dosegli niti pedi svoje svobodne zemlje, niti enc ljudske Sole. ne bi bili na obmejnih, manjšmjskih krajih resili niti pol človeka. Pacifizem je bil dober za naše nasprotnike, ki ga nišo vposte* vali. Mi pa smo morali, sicer z globoki* mi pacifističnimi ćustvi v srcih, spreje* mati jekleni boj. Nahajali smo ae v obrambi, branili svojo zemljo, svoj rod pred potujčenjem, pred popolnim su« ženjstvom z bie«tečo zarjo upanja na samostalno državnost in popolno naći« jonalno svobodo pred nami... Vse drugače je bilo stališče Romain Rollanda. Ni bil sin manjšinjskeg* na« roda bivše Avstrijc. Zato ni razume! novega, konkretnega kulturnega in na» cijonalnega programa bivših avstrijskih Slovanov. Program Francozov in pa n. pr. program Cehov v bivši Avstriji, to sta bila dva popolnomu ločena svetova. Tam narod s svojo državno samostal* nosno in kvečjemu s sponiimi zuna« nje^pohtičnimi cflji. tu pa potlačen na* rod, lirepeneč po svoji upravičeni dr* 7avni in kulturni samostalnosti, po na* rodnostnem iz žive t ju. Iz teh in sličnih motivov so nam bile poslanice pacifista Romain Rollanda te* kom sve tovne vojne zanimivi doku' menti prosvitljenega duha in nežnoČu* tečega moza, ki ni prenašal neznosnega klanja po vojnih poljanah, ki pa v svo* jih političnih in praktičnih dedukcijah iz tega čustvenega pacifizma ni mogel niti od daleč reševati praktičnega vpra* sanja avstrijske politike, odnosno te# ženi slovsnskih narodom po osvobo* jenju. Za nas it bil v tisrih Časih mnogo većji pacifist risti. ki je pobijal avstro nemški imperijalizem. avstrijsko driav« no skupnost kot nemoraln-o idejo, ki je obsojal napad na malo Srbijo, ki jo proklinjal nemški r»arod. ker nomaga teptati slovanske narode v Avstriji, kaor tišti, ki je propovedoval pacifi* zem. češ naj preneha klanje na korist tistih, ki so ga povzročili, da obvarujejo svoje posestno stanje v Avstro*Ogr»kf in v Evropi. Avstriisks Slovani so bili ▼ bistvu vedno visokokulturni pacifisti. V svojem nacijonalnem boju dolgo ni* m> mislili na druga, recimo revolucijo« nama sredstva. tr> so hoteli izvesti svo« jo nacijonalno osvoboditev Ie s kuttur« nimi in parlamenta minii, manjšinj&ki* mi in demokratični mi sredstvi. Panger« manUtićni in imptrijaii&tčni fcilji drugih naših tlačitcijev pa »o bili, ki so zanetili svetovno vojno in izzvali proti sebi Fraaciio. AngUjo. Združene države in >^s ostali kulturni svet. Mi smo v tej borbi igrali sporedno vlogo in čakali, da sama od sebe razpade stavba naših tlačiteljev. Tako smo nuslih' o Romain Rollan« dovem pacifizmu kot čustveni Jugoslo* veni, ki smo drhtali za vsako človeško bitje na bojnih poljanah, ki pa zato nismo mogli preko svoje tisočletne pre« ceklosti v suženjstvu, preko vseh svojih duševnih naporov, da napredujemo kot narod, da se osvobodimo in da si ustva* rimo upravičeno fearnostslno državo Romain Rollandov pacifizem je bil lekom svetovne vojne dobei za Nem» cet kakor je se danes ... Evangelii pa# cifizma propovedujmo tištim, ki tlači jo, tištim, ki napadaje! Za potlačene treba druge^a evangelija odpora. *preietega boja do zmage' Šentjakobska nu&erata w Narodnam domu 1 Avstrija in Nenčija ZmičlHi Otmk parWM0i »L# T«npM< ZarAo je. đa se je Irancoska d^lo-macija do zadnjega drittte zelo rezervi-rano naprmm vprašanja is akciji ki te vodi radi rdrnžitve Avstrlje in Nem-čije. Zćk ae pa, dm je aadaj ts pokret zaintertaiiml tuđi partito rx^itlkc in da zavzeiaajo nekoliko drauično stafiiče. Pariški »Le Tempe« priai?i v ten ozi-ru uvodaA z naslovcMB »AvstrlM in N em čija* In piše: Informacije đonaiskfli »VVieoer Ne«* este Nachrichten, ki ao poročale o m-terveadjl g. Dinghofeija, ki spada med voditelje nemšfcoavstrlteke nacHoealne stranke, v Berftnn, z&ptt osredotofiuie-lo pozornost na kampanjo, ki jo brez prestanka vodijo tako z Dimaja. kakor z Berlina radi «Anschlussa». «Le Temps> našteva nato poed&ne akcije, ki so se bile podvzele v tem ozirti in nada-Ijuje: Položaj |e rese« w šahtova vso pozoraoel zaveznikov. Pod nobenim pogojem, tndi ne pod gospodarskim okriljem ni mogoce dovoliti združitev Avstrije in Nemčijc, ker bi taka združitev dejaasko uničila ravnovesje v novi Srednji Evropi po zavezniški rm&zi in bi predstavljala stalno nevarnost za mir. Dokler vstraja Avstrija na tenu da ostane samostojna država, jo treba pođ-preti m ji omotfoči-i svobodno življenje. V tem oziru je mnogo storjeno, da se ji olajša življenje in finančna samostojnost, kar pa ne zadostuje, ako se ri ne omogoci radi gospodarski napredek. S svojima 300.000 brezposelnimi na 6^ miliionov prebivalcev, s paraliaranimi tndustruami, s tr£ovino. ki ne more eks-portirati, je Avstrija v nevarnosti, da zabrede v dekadenco. Nastane vpraša« nje, kaj ufcreniti v tem težkem vpraia- nju? Dunajska vlada ne bo nikoli pod-vzela ali tvegala. udarca v zid in proti dubu in besedilu Versajske oosrodbe. Avstrija se zaveda. da se ne more združiti l NeraCiK) brez dovoUenia Društva na= rodov in da to druStvo ne bo nikoli izdalo tega dovoljenja. Kljub temu obsto-ja nevarnost «Anschlassa», ker se ures:-ne dogoditi da bo pnjcljačitveni pokret v Avstriji napredoval ravno tedaj, ko bo Nemčija vstopila v Društvo narodcrv in bo treba potem to vprađanje proti volji zaveznikov raspravljati pred med-narodnim rorumom. Ni cežko uganiti koristi, ki bi jih žela Nemčija pri taki raz-pravi, dasi bi dobro vedela, da ne nsoe. Radi tega je. v interesu vseh, da se Avstriji prožijo sredstva saroostoinejra «o-spodarskega žrvljenjau ker jo je mogoče le na ta način odvrmti od rajha. Kljub spoznanju preteče nevaraosti vKlimo, da vzrraja irancoska diplomacija na afvoji pogrešni koticepciii o «poino-fi Avstrrii* ki je dejansko pomoč Avstriji, da se nekoč pojačana in oairav-ijena prikljiiči — Nemčtii... Pravtnik za izvrievanje iovaiklskega zakoni ^ia*«rveur. *iie*vu fega pravilnikci za:> tadi r]a«kifn stežbov«n>ank Gledd n«rw»akoy >ikk^ o pod^a«; za invalidnino ofelaat, *d |e ?ozva4a e doUteovti. Presaep k »ovrsižgaku igozanrite. pristojna voj» oblast &&\ dve priči, vojne tovz-rlSa. x ijorcan&acte vgw- Preatop mora biti »vojtsvoiien. Cd. 7 doioCa mravić« aezakoiiske ceec. te je brla prlznana od antrlega invalda prca*-nth taks. br«2friafiRo gdiavatSko ptrmoč. Ttrd! !»tr-dij. tt todajftjo f>rezpteenov Vs© sanrteiske czžr2.vjič. sainoapravE* iBv«lir»c pornoči. M?r:jsrfstvo rr ora p~enK>viii- odre ja Tfrinisier 2a socijalno politiko na I>r»dlo2 tn>ravnlka dotifeega zavoda, aii ne mne prese^ati 4 Din dnevnr. Zaposlenje invairdov, ki le predviđeno v 8. 30 invafidskega zakona, se določi s posebnim pravilnikom v smisia a. 32. Vs© državne in samoupravne oblasti, fcakor tud! trs tace vc, so dolzise pred pot>o!-rxitvijo izprsznieriih službenik m&si opozo r!f! a a to minisira za socijalno politiko, ki bo priporočil osebe, ^aSčrten^ 2 feivalkkiim zakonom. To se bo vršilo pr^co invalkkrHi udružen) in samoupravnih ođborov. PGmoC 51. 55 invalidne&a xakona se bo doddjervala v prvi vrsti v obliki nsjpotreb-nejših pa^jedelskifi in drugih sprav in OTOdjS.. Prvenstvo pomoć: ćL 36 2r« dobrun fc is+oSasaim siremašnin-' dJiakoni, OlajŠave 5?. 37 se bode tw-6d\'se«i do-"9Ol)evale osebam, ki so nesposobne z& dm-Spo đelo ta ki so siroma&ne, obremenlc-ne s fa^niHjo hi kl «771 je pomoć nurna, Pravica na posebni dodat ek 3600 dinar-iev »a te^e hrva!Ide je -jreiesa s č!. 4S. Obclnske oblasti so dolžne paziti n^ osnove, k! OTičijejo pravico do Im-aikinfne. s>rern spada v Vojvodino. Osebc, Id pre^etnajo Invalidnino afi so ^e sanjo prijavite, si moralo od prlstojnega »odlšča i^poslova'H pismena po^rdlta o tem r«fl !!VTStltVC. Ako se osd?3 T*e prgavi v toku ireh n*>e-secev, nepriiava še ne tvori osnove sa ugiasaftev pravice do Invalidnine, »ieifo ^e samo tretavi fxplač«o. Biscot nas prav prijazno pozdravlja v najnovejšem Pathe-Joumalu. ki ga danes predvaja izven programa EHtni kino Matica-- Politične gesti — Tursko - kigoslovensfca j>o«->xlba-Turski zgodvsinzr ki dele^3^ iz Urfe K e -ma i beg ;e včeraj posetil pomoćnika m-nanjega ministra -dr. lovaca Markovi-ća. Seboj ;e prmesei že od tnrScesa parlamenta odobreno iugroslovensko-ijršlco po-zodho o ^2*x»tavhvi normaitri^. odnoSajev fe jwtjaitenstva mtd ooesna r\Ta plenarna seja rugoslovenske in američke delesracik za npedltev votfnii đolsov. PinaričrJ tajnik Met-k>a je pozdravi! iago&Iovetisko delegacijo, na kar so rina^ni naiafster dr. S t o j a d i -novIĆ, poslasivk Q i a r i ć in acfv. prerf. Papin pojasni:: gospodarski in frnančrii položaj Jugoslavije. Kak-*r Tiekateri američki MsH ca^lašak). ne !?a^topijo fltkake tež-koć« in ovfe-e sa ureditev ta pravično reši-tev vprašaoja vojnfh -doJgjov Jagoslavtfa-Ameriki. m. veliki PLES s JUHISTOV s - 30. fanuarfa 1926 - - hotel „UNION- - |t v soteto 30, t n. ob 20. v nali _______dvorani Kaaiae_______ Pr osveta Repertoar ijohijanskih gledaiiio DRAMA ' Petek, 29. januarja: *DrutJ mlado>t*. B. Sobota, 30. i-inuarji: «Na<^ kTi*. Premije:« lrven. Ne-đelja, 3L TajMiaria: Ob 20 ^Obrt gos?«- W4rfeoovc». Liudski predstava pri 2B> »siih cecali. OPERA. Petek, 20. januari a: *A:da>.. C. Sobota, 30. januari a: Zaprto. Nedelja, 51. januar ja: Ob 15. Ljut)lta to ^rudo kot smo jo irn v težkifa časib... Iti rnosrocniaki n^«-: pc*n-n4y>, da oaŠa Jcrf ni igrača .. . - — Koncert vijofinskega virtuoza Saia Popova, V petek dne 5. februar ja koncertir? v liiđ>l$aftSikein dramskem JTie^ališčc vlkrtin-ski virtuoz Šaša Popov, profesor driavnegs konzervatorrja v Zoftii. Sađk Popov je -virtuoz, kl uživa v Srednji Evropi iako ler sloves ter je na vseh svojih dosedasiih kon-etnih doseg«! izredno lepe uspehe. Za rtaie roest© bo ta koncert tuđi že v tem pogledu dogotidk, ker je umetiiK sin bolgars&effa naroda in ker prvflcral ko«certira pri nas. Toliko kot prednaznaotlo, dal ine notice o repertoar>u in tTtnetniku sam em slede. Pred-piodaja vstopnic od ponedelijka dalje pri dnevni blagajni v op -'. Cere dramske. — Šaljafrin po je v Beoeradn. Uprava beosrradsikeig Narodmesa j?leda]?šča se je pogodila » svetovno znanim ruskim basistom Saiiaptaomv da priredi v Beogradu roeseca aprila veHk koncert Za ta edim koncert tveiJane St^apin hooorar v snesk-j 30n.00O E>ta. Naravno in umevno le, da bod iH?odnej5rm-' po«aj4, — >ZboH*. •nesećna r^fvija /a novo ?t>orovsko glasbc» r eSasbeno ktiifževno pri-ioffo, Urefaje Zorko Prelovec izdaja m za-!aga pevsko dra§tvo »JLjiJbljanski Zvon* v Ljnbijaci. Izšla je prva Številka letošnjega letnfka s sledečo vsebino: Gla«berti del: K. P. Manojtović: OrJifj orie. moški zbor. E. Adamlč: Za njo kot rfba ta. vodo, moSki zbor. I. Ocvrrk: Jabidca. rr«§arri zbor, Književna priloga: Uvodjifk: SUka dr, O. Kfe-ka. A. DoHnar: Novi Akordi (19C»1—1914). Em?M A<5arni^* Dr. S, Vurnvk: Potrebe slc-venskega arlasbenega avljenja v letu \92t>. Arrt. Dobronić: In hoc si-gno vinoes! S. Ce-rut: EKa tfčitel'ska zbora: Naši sktadatelii. Pevsk« organizaciie. Pevska društva. GIa>-ben! !fst. Operna in koncertna kronika. !s glas&enega sveta. Listnica urecint§t\a Hi uprave. — NaroCntea na »Zbore* srnama za leto 1936.: tsl državo SHS 40 Dm, za Italijo 30 ifr. zs Amerika poktmgi dolar. Naroča se revija na nasov: Uiprava »Zbo-rov«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v LjuHia-ni, Toplo priporočamo. ilack Loadoa: 24 Roman treh src — Adios, senori! Ae biižaJ ovinkn. Predno je pa izzmi] orožnikoin izpred o^, ga je Pcdro Zurtta pokliča! Starce ie ustavil konja in se ozrl. — Iščtte na pokopaliSč«, senor Najrvaez. — mt je -svctoval paznik. — Tam je pokopanih nad sto TofTtesov Romero. — Posebno z velikim zabojem ravnajte zelo previdno, seaori! - ie zaklical v slovo krošnjaj. Nato je Henrv opazil, kako se )e uUca zopet Irpraznija. zakaj oroŽnrki in postopači so s« naglo irmaknili pripekajočim solčnim žarkom. — NK po-^ehnega ni, — je posusUl Henry» — da se mi Je »dci glas starega krošnjarja nekam znan. Najbrže |e zv enc 1 njegov glas tako čudno zato, ker je mo2 samo napol Španec in ker se pozna njegovi iz-tfovorjav-; vpliv nemšćine. In veodar je govoril kikor domaCin, Ce ie v veiikem zaboju res kaj dra-rocenega. sa paznrki gotovo irpraznijo m krošnjar se bo obrisa! kot domaćin pod notom za svoje fmetje. — Po tem zaJdMkn Umirj at v+č rsumff-IjaJ o dogodku na cesti. y ^ * * V stražnici, oddalieni kakib 50 čevljev od Hen-ryjeve ceiice. so paznikl kradli imetje Ltopokia Nairvaeza. Prićeio i»c je s tem. Um &i je Pedro Zuriu temeljito in vsestransko ogiedas veliki zaboj. DvignU ga je na enena kancu. da ^e po teži prepriča, kaj je v njeni. Nato je povohal, kakor voha po tleh policijski pes. toda vonj mu ni potnagal resiti te zagonetke. — Pusti ga pri *niru, Pedro! — se je z&smejal eden izmed orožnrkov. — Dobil si dva pesosa na-pirnine zato. da ostaneš pošten. Visji paznik ie vzdihnil, slopil v stran, tedel na klop, ogiedova! zaDoj od V9eh sirani ia 2aova vzdihniL Pogovor se je ustav U, toda oči vseh orož-nikov no se neprestano obraćale proti zabojv. Umazane karte nišo imele nobenega ačlaka. Nače ni hotel igrati Orožnik, Id at Je rogal višjemu paz-inku, ie ^topil sam k zaboja in poduhal. -- Prav nič ne &SL, — je rrjavil — V zabojn ni ničesar. kar bi dttalo. Kaj neki Je ▼ jem? Cabal-lero (gospod) je dejat da to v njem dragocenottL — Caballcro! — ae |» oajaafl orožaft aanič-liivo. — Oče tega staresa cactea je sotono aro* daial gmic ribe po oolaaakfc alicak, kakor tadi ala* zov stari oče. Vaak berač *<&, 4e ao M! ajaio\l prednfld oonquistadorJL — Zakaj na ne, Rafaef? — Je uajurf aiM Padro Zurita. — Mar nismo vsf njfeovf potoocf? r ^ -~ i-ifia smo. «7 jo prUaai Rafa^C — iEfifi- quistadorg so spravU marsikoga na oni svet... — In so postaji predaaki ristUi, ki so uh pobili, — je pnpomnil Pecro med splošnim smehoni. —; Naj bo že karkoit en pesos bi pa vendar le dal, da izvem, kaj je v tem zaboju. — Evo, tu je Ignacio, — je pokazai Raiael na novodoštega vratarja, čigar zaspane oči so pričale, da se Je mož prav kar zdramil iz popolđanskega spanja. — Njemu ni dal nihče napitnme zato, da ostane pošten. Hej, Ignack), potolaži našo rado-vednost in povej nam, kaj je v tem zaboju! — Kako bi vedel? — je dejal Ignacio in ogte-doval z meiflaijočimi očmi zaboj. — Saj sem se prav kar prebudfl. — Torej nisi dobil napitnine zato, da o«tane8 po#te«? — ga je vprasa] Rafael. — Prećfcsta devica Maiiia, kje pa je človek, ki bi aii mogel plaćali zato. da ostanem pošten? — je vrkliknil vratar. — Ce Je tako, p* kar vzemd ono-le setero in odpri zaboj. — je dejal Rafael. — Mi nimamo pravice, zakaj kotifcor mora Pedro deiiti z oarnl svoja dva pesoea, toliko je naša poštenost plačana. Odpri aabnj, Igaacio, alcer amreino od radovednosti! — PiactodaH bi radi, tamo pocledaM, — je za-mnoraJ Pedro ves iz sebe, dočim je vratar s sekira tjdpfrH aabo|. — Ptotem saboi zaova zaboento tn, — vialuji roko vanj, Ignado! Kaj je notrt? A? KakSROfe? An! Inacieva aaka ia fifiaacta v zaboi* nriiBia. nekaj in se znova pokazala, držeč nekak predmet, ovit z debelim papirjem. i — Odvi] previdno, ker bo treba potem znova zaviti in postaviti na prejšnje mesto, — ga je opo-zoril paznik. In ko je Ignacio odvi! svojo zagonerno na>dbof so zagledali prisotni veliko steklenico najfineišega žganja. — Kako čudovito le zavita! — je zarnrmral Pedro v prijetnem presenečeniu. — Pijaca mora biti pač prvovrstna, če jo tako skrbno spravljajo! — To je ameriški whisky, — je vzdihnii eden izmed orofnikov. — Samo enkrat v življenju sem pil ameriški whisky. Vam se niti ne sanja, kaksna imenitna kapljica ie to. Nasrkal sem se ga bii tako. da sem plani 1 na areno cirkusa \ Santosu in se kar s praznimi rokamd lota razjarjenega bika- Kar je res, je res, bik me je sicer prevrnil, toda pozabiti ne smete, da sem ga. napadel brez vsakega orožja. Pedro je vzel steklenico in se pripravi!, da ji odbije vrat. — Stoj, prijatelj! — je zakričal Rafael. — Ti s! dobil za poštenost nagrado. — Napitnmo mi je dal tip, ki tuđi sam ni bii poštenjak, — se je glasil odgovor. — Ta-le kapljica je vtihotapljena. Carine ni nihče plačal. Stari lisjak krošnjari s prepovedanim blagom. Kar brez skrbi bođjte, prflateK! Naša vest bo čista, Če se po-lastimo "vtihotapljene robe. Zaplenimo steklenice in kooec besedLMlže Doskrbimo, da bo blazo uni^eoo Cfr^^ MM~ - __ ____ ___ _ _____ M o R S K I V R G M O R S K I V R A G Velefilm veiikc ljubezni. zapletljajev, neobičnih pustolovšcin, človeske nizkotnosti« podlosti, za-hrtnosti, maščevanja. boga- stva. kraljevskega sijaia. morskih krasot in grandioznosti. Od nedeije 31. t. m. naprej «Elitni kino Matica«* Onevne vesti. V Ltmbirani. dne 29 januari a 1926. — Miatetrsiti predseđogr na pom skoti |Kb!»Bo. Vceraj ob 16.16 je prispel s tr- ^šk:rr. brzovlakom mnus^rski predsednfs , ^:k3t* °ašić sz Monre Carla v Li ubrano, k ft!i"-fcTi koiodvoru *o mmistrskesii tečsoviriAa pTtčako».*a£ In pozdravili, pobočnik pffocm>tneg^ ministra tnž. B. Popo-•?ć, velik; župaa dr. ViBco Baltič, ko« •jaa&fcm Dravske divnije getiera" Danilo talaiaiović, direktot driavnfi? želez-£c dr. Borke in poiici^sici đrektor dr. luštirt. Na peroou Je bilo zbraaeza mno-0 obćJnsrva. Mini>Lr>ki pfe»đ5.€fk V9coia Pašić odpellal prot; Beogradu. Tamo>r je danes ob S. ziurrai prapel. — Šapredovanje v sodni službi. V višjo uu>pkx> so pomakureni; državni pravđnftc • Mariboru dr. Ivan Jančič, nacu-stnik dr« favncjffa pra^đnika v Mariboru dr. Ivan Koj» z i k, namesmik riržavnega pravdnika v Ljubljani dr. Lovro Mastttak m namest/ • ik drzavnega pravdnika v Mariboru 'lofctof M&tko Zurim. Za državnegi pravdnika v Celju i< imenovati đnAedanr? n«nir«ff»i4 dr. I-^an L i k a r. - Ize> »o?»rdine *»? Udruženje pfarvzukov krali e-vr-* >H5 v veiifcf dvorani okrožnega sodi-šča. v Beogradu sejo, na kateri porofca pređbednik kasači s&ega sodtSča Dušan Su-"omic •;> pri/iektu k&zeaskćs« zakona* S tem tyro3ck>:-«i b bih ^iifici-aru tu zameii/arii vsi pokrafjniiki Va7efirifi zaiorri^ k: veljato ićsi v poedmii pcrkra^n^ii na^e (ktiUvc, — Novt postu« Luatnke. Depo ^na^rd-- : >r« pošaitvr oubistr^cvn i© Wve' včeraj /azpašSjaa nove po^tne zoaarikf pa i Din. Fer ^najrac e 2,000 OOC1. Nove zna^rfee »c ac4nxiko ozie :u oa';se kot stare. K&še-mnr:ena ria desoc-. Kma!n uride?o v pro-roe- -ud5, nove znaankc po 25 in 50 T>aT«. Zr\a~rfr> 2? para bode« telene, po 50 para pa nstve. Za znamSce po 2, 3. 4 5, 8, !0» !5. 20 ifl 30 D?n se« Vt!5ei! ^delart*. TlsV^le ^€ bođD po ijotfcbt, Icaidar bo — Nov izdelek /a ;tr*>kovm> izobrazbo. Sve: 9a j>rofeisijoaaln«j iz-Dbrazbo v ffgo-vinsJcem annfecrsTVB je imei vceraj dopoi-chne sej(\ na kaien se je sazpravliaio *> ^5-^a(w»rvi novela odd^ka ya strc4Bovno isoi?rađDl>o — Za naše m>aJ*de. Z^iaO: Tovaisa,-Pe-2T Tesać i« odstopil osrednjemu odbori Udr*iienio \-~;rrii: 1:;, »•aJidov 3 cKiseotke nr-i:» dofcođkov od prodaje koniaka ia inaljiovcč bntiiai bodo dotoivaK pocft»-s nć. res*.teve oovame 1. 1906. 1927 in 192«. Tz £fc>\ ek ^jobni čin je ^Todeo polrvale ta i>o< neraaui a. — SeotfatMćsl Sokol * BeocfadtL Or^aira^c;;^ *SrJiio» je i^ožiii akcije 2u ti$iaiiovtte%- »epaTSi1>skega — Planinski dom na Mirni gori. Na zao* oj* dv* poziva belotranj^ke podružnice SPD gleda vnitre nabiralnib pol in nakariia de* rta ris v korist zgradbe plann»k.et[a doma. se le ^drvck» zelo roalo zbrrateljev. Kcr je roic — *5. jaeuar — ^e pr^el Ia ker mori oo»r podružnice ra^deliti preouje ćimpraje, pro* ^iv^ se ponovno vsi zfciratelji da odpočljejo vse rbrane svote in vrnejo poJe vsaj do 10. febmarja t. 1. Imena zbirateljer in darovaJ* c+\- tor ^a^radniltTT! <*e o*>iav io v čafiopiaih. — Jadransko roorje zamrznuo. Po p-:-roctifi fe Sol ka i« zaiiv p«1 Nov em Kaitclu 7-amranH. ledena skorja }e 1 od debda. V inim Daknacij? «=i?fc*n vtada frrođno ln»da zima. Prebfvakrtvo Sprri« m poatni, da M kdai zanrrzTtHo rnor.i«. — Dr. Janko Kotnttt, SloTeoslio-fraaeo-^ki s4ovar « sezaamooi &eoravitoilh zheo-/C'-v ZaioiiU Ju£O*fovafwkfl Jnjigrajn^ t L:i^*mI. Ce-na \esanemu iivodu Dir 70 — Po svcfcmti vojttf <4 ie trZBCe gfedfc zaa-r->£ -'j*ft jgizMkhf iioTcnfcvss OModA PO" njakoiio od mm#6toe Ic irHMoMShri te dw de^^t let bo zna! -veak !«ofcra2eti Sicw>eooc < fr«iJico6i£O, km ie znai svojčas neraStoD iz ker i© v srednjih Soiah franooščitia vpeijana že v dimwn Ta*redij. se bo n^; dijak v sedmft 1«tih *e Prav dobro navadi* tega svetovsies«. ieziica naSih po&tičnih za\ e-ani-kov. Zato moramo samo z največiim /ese-Hem powinrv!ti dejstvo. da :e Jueosiovan-ska icnjisarria wdala prepo-tre4?eti slovensko - fraricosfr* siovar. — Besednjak *e piod mcogoietce£a deia ic truda priznanega strokovnraki beseda.n. za sik> goaoriTTK> t»j jtvk !n se za prvo pcrrefeo laldco s 1000 be-sedant izražaaiG is ako v©mor da povpre-čen imeltgen: v jep&u, v kateretn govor f ne rabi več kor 5000 do &WO besedf, naun obilica besednega zaklada v tom besedriia-kn ne satno inrporira. ampak nas naravnost presenetu S pomočjo te^a s!ovarj£ bo uče-i»jf fraucoščftic prava igrača, trgovec bo segei po njem, dijsikt: bo izborno skiiil« v^a-komirr7 ki bo iska? francoskeja izraza, bo prišei prav. Vsebiue tud i na.?skrrte}$e bese-de sJnrenskesa besedne-ga zaklada. ot>ra\-nava vse široke, od ffiozoftje do vsakda-u&h potret) prepro«9te aovorJce. od »nan-stva do zabave, od rtrso© strani do Itumo-ri*rtteness *irvatenja. TtkI"? na fra7.eolr>gi^o se v poteti men* oz»ra. Ko»icetn knif^€ »c jni-deijean ie vrk> potre?b«m seznafli h^ncosktti ^erwafvi)'iih z'.agoiov, kl ie prava tolaiba vsakeTrm ne*raBcoru. Kn;iga ie priročna in zeio okusno opremljena, *isk le*>. jasen. Čist in ncvrermzfhen. papir prm dober. tako, da tefcfco trdiirK>: zlato jedro \ okusni opr€»rr-i. — Beo$rođ*kt špekulant pred dunsj* skim sodi*čem. Beogradski trgovee in špe# ktriaot Gjorgjt- Lowit io posodil sinu brv* ■*ega deželnegg glavar ja Nižje Avstrij« Franu Steroeriu 7*10 doJarjev proti zeio vi* stjkkn obre&tm* Steiner w ^abredei v dol« gove radi rarkoine^a življenja. Gjorgje Lowit rou ic posojai den*r ter si zaračuna! ! 36% oi>iesti m visoko pcovirijo. Ldwit se« ! daj toz- Steinerja na plaćalo gorenje t«»r< jatve. Steiaerjev odvetnik ugo^arja, da tu bik Steiner pri najetju posojila pravno od* novoreo radi duševne manjvredaosti m da i** apk>h L*owit Ste inerjtj posojevai denar pri raxDih raxko»Dih orgijaii. Eokrst je moraj Steiner Lowitu plaćati za zajutrek v Leki raiioiai dunajsk; restavraciji 2>a mi* njona krotu Zadcjfi pariška moci: «CENDR£- DE ROSE» cROUGE MANDARINEr rBOVB-JOlStBARlS*. Iz Ljubljane * - Koncert botearskeca virtaoz«. V pe- tes dr^e 5. lebrua-rk nastopi v Ljubljani pr-vikrat ua javrum koncertu Nsi^arski vroao-^ki v*rt*j<>2 Saia Pc^ov, profesor diiav-r>eca kor^zer atorija v Soliji. Šaša Popov e tereckii jciast>€Di ti etr kar do^a2i2je d»i-sTvr. da .»€ .^e kot sestJetcn aeCefc >*vno aast'jf* ob priiik; neke^a fflasbeiiega koo-sr&sa. Svoje viorinske Studfte ic nadaijevaJ r*A DuaaitJ pri prof. Prillu ki najztrameniiej-šem vioS^skcm pedalo ga, pri ućitefou toli-klb /namenitiL virruoeov, prof. Sevčtitt. Kcn l^leten mJadecic je hil po dovTSenih irvjcWK>ima to Petrofrada, pa do Madrida. Cei C«oe navj^doe araaakc -M MaftatUr. n. hda. V neooljo ». t m. med 1«. m 31. uro prirez SK. EHriMa na svoierr sportaem *or. Ra53p:san; sta dve danji m si-cer čtio za tmlkt^o joAsko m eno za najk-p-*o »kupino. i DntMvo ateša*«Bli»> JuriOico« ia^ul-let« iirirciii v soboio 30. t. m. v vetlki dvxv .\-.n\ hz:*U aUkin Ifi. veliki pi• s i - - 1:4 s r o v pod pokroviteljstvo;;: ge. Fer-nande ir. Majarooovc In ia«nts3 damskerća koenite««. Vabila so ^c -Jposlai.^ Kdor ta pomosoma ie ni Drek*!. g& labko dobi pn vratari« na aniverr*. — Prihodnia premUera t anik). Gre^orin m Rogoz. v astaiih pA nasiopi siscro vse dramsšco osobie. Rež>a LnWi. — /. /4. D. «Trigl*v* aklicuje v petek 29, t. m. ob 20. obvezni člaruki se^tanek v 2.k«deniakem kolegiju. Predmet razgovora ic i triglavaaska prireditev v Celju. — Odbor. 120/n — Učiteljske pevsko društvo. Vse pev* ce in pevke obvešauno in vabimo na pevsko vajo dne 31. januarja ob 9. uri v Glasbcni M»tici £>opusd so dovoljeni. Pridite gotovo. — DarfU uš 50 kiloroetersko medklu&-sfcu smu^ko tekjnn »Skale«, ki se vrsi dne 31. lamuapja na Bleou, «0 razsUvijena v {«-ložbi konfekcijske trgovine »Ei-tec, Pre-iemova ulica. !l$/n 1 1 •»•nalfil film SilTettrova noč raznzdanega princa I Velika rus Ka drama iz visi?; ruske aristokracije z Aelecn Pringie in John GiJ-bert. Najicpia vsebina m dejanje, ki *k )o moremo misliti v filmski tehnikL Z novim letom se je predvajal ta film v ZagTebii nepretrgoma 10 ćrd ob popol ■ r?oma razprodanlh predstava^, fear đo se- I daj Se ni bilo slučaj Svirala bo origi- ■ naln? ruska godba balalajke. Predstave I ob 3., pol 5., 6., ooi 8 in 9. Rezervirajte ■ si vstopnice! KIHO fOCAL I Iz Celja, Hane* J0. t. ov vsl n« *h 4., da se tako omogoci dbisk tuđi okoličaaom. Za ta kt>n-cert vkuta voiiko z^iiimarrie, kaj uđiva to odficno jjevsko društvo slovies iSrom naie domoviBe. — \sfcofmice »e dobijo v pred-prodaf mi a^rtčar *5c Leskov4ku. < Službo okrajD«sa cestarja na okraj> m ^esti CeHe - Laško od-da ok-rajm zasiop cei^ki. foza-devne prcrsaie ie vložitl pri okrajfleiii- zasKjc ukradenih već Šolskih pred-metos.% rne<2 drugim ena velika medena bu-sofla, dinamo magnt. 1 Reichertov mflero-skop in več drugih predmetov. ^oupna Skoda Z3»aša <5000 E>m. \i Maribora —ni Pojasnila gled* $kurme$a obeđm po shoda g. Pribčevrćs v Mariboru Kakor stno ugotovil7 .mso mnogi, katerim amo poeJtH dopise radi prijave za udeležbo na skupoem obedu t Graj*Jd kleti, teh dopia^ prejeli. Z&to pravimo v&fc one, kateri se žele ude« leiiti. da se prijavijo nmjkagneje do patka jP» ^ w. Tveoer »'do 18. ure) v nAieni tajn^-*tm Maribor Cankarjeva ulica 1. —m *Stražino» kukavičje jafee. V §te» vilfci 22. poroča «StraŽa» o občnem zboru Društva nižjih postnih in brzojavnih usluž* hencev podružnica Maribor. Pri tem si je morala zopet privoščitj gospoda Miha Labo. vica, občansJcega svetovaJc« r Mariboru, raa* oega pristaSa SLS, 115 glasom, «a nasprotna, ki je orijentarana po 2erjav»Pivkoveui ko» ▼«», pa 3 glaaovtr. Reanici na ljubo kratko konstatiramo, da taktoe žerjav^PiTkove li«te sploh bUo m, pać pa sta bili dre Lahovičeri Ka«. Toliko, da se apoaaa resniooijubiioat cStralev -^m NadaM procraa Undtte w*r*rw v Maribor«. V petek *e 29. Itnuarja bo predava* z< prof. dr. Kptalk o r«U n^ vohicftL Predavateli bo 0ovort1 tadl na pod-^__o»ebcft do«vHajwr Ia bo oja«ovo pre-diranje radi tsa teadnU rantmivo. — Za POMMidi do« l. Mvttria dolo6aw> sa. otočno prodavaoce g. laf. Kuk ovca te Ie ra na petek doe a. fdnvarja. Nato bo tia. d^^ae nekoj dr««* predaranj, oakar M W^i sova aat4a •^»•■•ooaka, fVvtslsEfia^ f^^^ ^ a^_ ^a^w»*4l« ^_ ' "~ ' *.rrc5. z«t -adtcz«!efonijo, 3 »raoaf<»aj y-v. se spo^otiH. Z^ sedaj opojarjarA da *f i'rejeri>aio priiave pismero na nasicv ^red-ednika Ljudske tmiveTze a"i j>a 'J^trrt-?^ "o t>red *n po vsakent predavanju. \ Težka železniška nesreća na progi Zagreb - Dugoselo Vlak povozil dva delavca, finoći oknji 19. ao našli železniški -jsIjŽ* benci n* progi Zagreb*Dugosek> rAzmesar* jeni tnipii dveh deJavcev. Na boe meata je prispela takoj zdravniško&policiiskfl komisi* ' ja, cs k*r je bil eden izmed ponesrečenih, ki je bil še živ, prepeljan v Zakladno bol* ivico, truplo tiruefega pa so prepeljali v mrt* vašnieoi £>nj2i pofiesrećenec ie bil strašno razroesarjeo. Desna noga je bila zgnječena, px>iomJjeni p<± so biii tuđi vse ostali dela trjpla. Lobarjja je bila strta, možgani 30 poškropili vso pro?fo. Pogled na mrt veća ie bil uprav grozen. Kmalu na to je prispela na Kce mesta tuđi žena Donesrečeneg^, in ko je ugledala mrtvo truplo svojega moža, se je onesvestila. Ugotovilo se je, da je po* nesrečenec dolavec Mirko Čajevac, roj. 1894. v Frelogu. oženjen in oče enega otroka, — Vračai se je skupno z Božidarjcm Dražk ćeni doznov. Oba sta £Ja po progi proti do* mu. Idoć po železtiiški progi, se je hotel Ćajavac umakniti tovomerau vlaku, ki je ob 6.45 odše) z glavnega kolodvora v 2a^ gr©bu proti Dugem selu. V trenutku, ko je ^top:: na druso i>n~rgo. ?e nri-dnel k<>i>nv-nišk? vlak, ki £a je podrl in povozil do smrti. Vlak ie zagrabil tuđi Dražica in ga vlekel s set>oi. Draiiču je stroj odrezai tevo nogo nad kolenom ter mu ziotnil tuđi ostale ude. Vsled s»ilne izgube krvi je tuđi Dražič ob 19.45 v bolnici umri. Policija Todi pre* :^avo, da ucotovi. k^ko je nesreća nastala. Vesreče na te i proifi so n* dn^^-cetn redu. Sport iz detovanja praške Sparte v pretekiem letu AC Sparta je v pretejciem leru odn&rala 71 teacem. nd katerih jkh je 56 dobila, 5 izgubila, 10 pa je ostalo neodioćenilL V po-triiačnih j*n.'enstveirih tekmah Ie Sparta *>d-•^raia 9 te&em, od kojih je izgubila samo eno pTo:2 Vliktoriji Žžkov 0:1, proti Meteor VHI. pa je igraia samo 2:2. Vprasastje na-siova prvoJca je še vedno odfprto, ker prc^-tapst Sparte elede tckm€ % Vrso\ica'm še ni rešen. Spor-ia »t je tretjič ki za. vsdej pri-borffa. pokal. V •^ckalnih tekmah je zma-gaja nad Cech'c Karlin, Nusebkvm in Slavi jo ter v finalu nad ĆAFG s 7:0. V jesen-s\nh prvenstvenih tek^naii Je Sparta zma-«aia v vseh % Mjerno proti Ćechte KarHn, kl }e končata ? 3:3. V 35 Jnternacrjonalrrih relcmail je Sparta zmairaJa 36 kra-t, 7 tekem je ostalo neoiBočenih, 2 pa je fzgubila. FV>-^a^ila Je khibe Matrona! Mon te video (Uru-sruay), Bol ton VVanđerers. Espajnio!, Bilbao, Aaateure, Vietino ^Dunaj), F. C BarceJono, Red StaT-Oliirpique (Pariš), Gra^siroipTJers ('Cun-h), A LiS-sabofi tW. r^cmbila ie 2?golj proti R&pldti tn WAC na Dima Ju. Goale sn zabtti: Dvc-f adek 59, Polaček 45, rfa4iiy 26, Sc'naffer 22, ffoder 15, Medana 45, Cerveny 9, Harejs 7, Sinrociek. Rektoir>-? 6 itd. Največ tekem je od*srraf Cen-errr 55, Koleratv Tn tfoch'mami 56, Šfnvmefc, Hol©r 55, Kada 5a Prvenstvo Jugoslavije v nmet-iem drsania. E>rsalrie tekme za prvenstvo države se vrše prihodrtio nedeljo 31. t. rr. v Ljubljani rta sportnem drsallšča SK. Ilirije. Prtčete^c *ckem ob 9.30, višek doseže^ okrog 11. ure s prsstiir: drsanjem, pri kale-rem sođebie zodba. ZJŽ. Kakor pri JnMlej-nih teiornati SK Tlirije pretečiro r?eđef?o, txj vpieteno tadi v tiodetjo v program nekalfko efeiktĐib točk prost&ga drsania. Kdor i« pri-sosrvovai pretečeno nedelic krasnim pro-L1ukcijam mojstra dr. Fuchsa, ing. Bloirdira ali dvojice gd<3. Urbacčič - g. Švab. gotovo tiKi! ne bo opustil posetri prvenstveno tek-movanje v tiadeljo. — Sciioffer in Horejs zapustila Prago. Kakor javljajo prašiti asti, zapusti Schaffer Prap«o. Njemu sledi tuđi Horej-s. Listi prl-paminjaio, da Je bil Schaner na turneji Sparte v španiji in Franciji v taico slabi formi, da si gs. nis0 upaii postaviti v mo-5rva Ođ bivšega kralja nogometa Je ostala daaes samo secea. Fbsodi>a, ki jo le sk!e-rrtl s Sparto, je uto njena. Schaifar je izjavi! iopisniku »Neues VViener Joiimalac, da se je htifcđcalo proti njestzu in da zarto smatra svojo poaicilo za nevzdržno. Fmel ie pri Sparti 6000 Kč plače. Schaffer pn«Me seđa? ^a trener ja, — Carigrad—Zagreb, Sredi maja fer a na Dima ju team Carigrada proti teamu Dur.aja. JNS je prejel od turškega saveza pisme, v katerem stavlja vpra^anfe, da-li b\ mogla iffrali reprezentanca v Jueosfcavij:. JNS bo o tem razr>ravMa?. Postosno buhanje have priredi biciplačiio v tobotc 30> jiaaarjt tn # poncddjek 1, februarja t. ? tvrdka JULIO ■EHU* fjvos kav«» podrotnica v Šden-burgovi il!d 3. - Cenjeno občin»tvo, osobito spoštovane naic gotpodinie prijazno vtbima k obisku u\ —> DukanovU pri Gradianshem. Đufca-iiović, scaai kolesarski prvak v Za^Tebu, ki se ie prijavil za Sp&rto, da igra nogomet, $e je prijavi! Gradianskemu, kier ostane >pri kolesu«. Sifer, snani back, se je vroil k GradianskerouL — Univerzitetni dijate kot betsarfi. V zadnj&m času ie časopisje opecovaso p-^ ročaio o angleškiii unšver^itemih điiakih, da so se poivetaa boksarstvu kot pravi proti-sijonali. Ta navada je prešla rudi na amerikanske ^niverziteaie đijake. Amerikanski olimpijski mojster Barba ie vžsakc-Šolec. Profesijonainemu boksarsivu se je posveti pred leii, ko bi bi! moral radi bolcznf matere prekiniti visokošc'ske studije. Nasci ie izhod in se posvetii proJesijonaJnema boksaistvTU, ki mu donasa iepe novce in s katerimi podpira na eni strani boino mater, na druKi strani pa nadaJjuje vis*>šolske studije. Drugi univerziietni profesrional ^e Youug Striblicg. sin znauega newyorškesa miKimiarja. ki se je nasitil podpor sv-oieza oče ta fn h;če žive ti z la-stnim delom. Kot proiesijonabii bok&ar služi v>a4vdan]i kruh in nadaljujc visokošotske studije, —. Ffonben v Ameriki. Znajii ncmški sprinter Houben je prispel v Ameriko. kjer bo veckrat starta!. Kakor javijajo iz Berli* na, je Houbcn po »vojem prihodu resno obolel in se bo verjetno moral podvreči ope* raciii v vratu. — Hašk igra o Veliki noći v B&slu proti klubu Old Boys, Verjetno nastopi tuđi proti Grasshopper v Curihu. — Tekma z* >muško prvidttstvo Zagreba hi zagrebškega podsaveza se vr-coski boksar Geor^e Carpertier, ki že doi^-» ni nasiopH aktivno. Je podpisai pogodbo za match z Amerikancem Mic Mac Tynem. Za borbo viada v AmerJki ogromno zaniniante. Match se bo vršil v septembru. — Se ene, fer hoće preplavati kanal La Mancfos. Poicg kapitana Webba je do sedaj uspelo samo stirim osebam prepJavati kanaj La Manche. Javili sido lan&ko poletno se« zono, da je Američanka Gertruda Ederl^ dvakrat posku^ala preplavati kanaL, da pa ji ni uspelo. Lctos se ioti kanala druga Amc* ričaka, Helen Wainwr^ht, ki je bila na pa« I riSki olimpijadi na progi 400 m druga. —• Wainwrightova j« £e pnćeia a treningom v Floridi. _ U razrol trntam* r Craliori. Nr OctinjD se ie vrtite koafereoca prectoCa^ n&ov fi^spodarddh in kulturnih ocsaniza« ctj, i>a kat eri so akleniU razviti eoorglfiDR akcijo za razvoj tnrlsdke v Cml^od Današnje Treme« Kranjskagora: —«° C, bnumiHM «• dviga, pooblačooo. pršić tuh aseg 50 ea^ saninec ugodec 3o/l Bistrica', ob 7. uri, — -vccom jma^ Stara mati - zapdjrvka nećaka S skandaloznim shičajem^ ki je gotovo osamljen v krooiki nemoralnih krimin&inib slučaj ev, st je te dni bavilo dunaj«ko dežeL 1*0 sodišče. Pred sodniki je stala ćOletna že* cica, obtožeua, da je imela že dalje čas*; ljubavno ra^merje s svojim nećakom. Raz» pravi, ki je tipična slika U&našoje veleme^ti ne moralne propalosti, je prisostvoval tuđi minister za socijalno skrb dr, Kesch. Slučaj je sledeč: V okraju Favonten j< stanovala 601etna vciova s svojim 171etnin? nećakom. Sosedje so sušljaii, da je vdova preveč Ijubeznjiva s svojan nećakom. Žena je bila revna, živela je le od male pokojni? oe. Navzlic temu pa ni stremela, da bi mia* di in krepki mladenic hodil na delo in jt kaj prisluži!, pač pa ga je sila razvađila. mu dajala dcuar za kavarno in razne prire< ditve. Mladenic je knaril dan m noć in ć< ga je kdo vprašal, od kod da ima denar, j< cinično priponuiil: «Kaj bi delai, moja aur% mi itak daje denarj» Pred mekoći je fantt; popi val v večjl družbi v nekem nočnem ^abavišču, V pij* nosti je izblcbctal razne neumnosti, mec drugim pa je u&poveclai* 1 svojo babico. J^4e>u navvočia je zadevo na. zcaiiil obla^tizn in iako sta morala stari inati ia nečak pred sodišče. Stara ženica jf le delt>ma priznala svojo krivdo. Rekla je da je bila »icer «preko mere» Ijubeznjiva 1 nećakom, da pa do eskrajnosti ni prišlo» Nečak je skesaro priznal svoje ra^smerje d< stare matere. Vdova je bila radi krvoskrun stva obso-jena na šest mesev ječe, proti no caku pa se bo vrSiJa razprava pred mJadinr skim sodišceoD. Mnoking srajce sustj^si- ^>»^ »•■••# ■•01VIM v ranih fcarvah sa gospađe la dam*, ttrafltmiM, toalatea pelraMttne, avilana trakoTe, čipke ia ▼•■•- mšmm. — »ste mm. — Velika lzbera sane prt JOSlp PetellHC-n Ljabljaoa Ubi PreiemoTega spomenika ob vodi. _jjgj^_______^^________:k_^i^fe^^r^£^^_ - « " " i&COVEKSkl N A K O I>» rtng jO. januarja 1926. - ~. ^_,.^. ' -■ - 3teV. j5^ Gospodarstvo Svcnvm pofožtj zttezne NioHstrijc Po BDvcm letu }€ prtila cejkoMovanL* *rgo*TM z sefe-nvno »opet v normalni ttr. In*or 5*c«r ni zado^voljtv, paC pa ic domaći l0on*\wn od dne cio dne večji. V" Amertki ic zna**!« produkti?« sirovoga Meleza v n. pt-.*i .1.015.000 ▼ novembru. Od .V*5 visokih peči obratu}« wi«j 234 proti 220 v drcmhru. Jekleni trust obratu *« s »7 % »vo.ie kapacitete. TekMčke i-eiznioe »o naročite 10.QtX» ton tračnic. Po* vpraševanj« po pločevini je telo živahno. — V A vatri j i je ?elezna industrija pristala na ?YW*nje earm. AJpska družba je p« obi.tu* biU podporo v taki visini, da bo mogoče kupovati materija! po oenah. ki veljaj© za Ntrrrijo. V N em čiji ^c položaj na žcle^nem rrfta še vedno ni zboijial. Rudnin* obratu* ;€jo samo > 3u—ka družba, pri kate ri >o udeležene: Rhein-Elbt» I mora. Thv'ascn. "honix in Rheinische Stah!werk€. Ta družb* rraj bi bila prvi korak k y*tar.*yritvi velike** a tust* nenaške isHerne industrije. Ravnatelj« «fvo rtnnre družl>e se pogaja z «merv4co sku* pioo Diilon Read &. Go. o po*ojiki t- mesku 50.000 OftO doiartev. Zvetra nemških toeam za ^rdelouranje žtcc v Dusselđorfu je biii kocnro ustanovljena \n >c prevari* * 1. ja* im*riem prodajo izdefkov v turemsmi. Oe« ne riče so bile zvj«ane od 0.50 pa I marko ?i 100 kji. Vahani piočcvitia nrana odjetna!* eev. Poieg tega se čuti moćna konkurenca ceškoslovaške ploče vine. oaobtto na Saškem m B* varak em. Trjjov*na & smmrmarai ?e zelo aiaha. Zvera rrgovccv i žclezom in žeiemo rodo ye sklenila, d* se cetie ▼ Tairuarju n« »promene. V Franci.ii ie položaj n*. /ele/nem rr«u »eja^efi. Zdenia rndusrnja čtrti pO5le«dicc roa-fh davčnih bremen. T\idi prr»<>ai:cttski •troski rapidno rastejo. Vozarrno je državt ^crpet zv»a!a. Četi« prerooga io koksa *o p*T^kočile z« 3 franke pri toni. Od 10. iani** arja dal;e mora plače vari tranen^ka žofrima mdustrija irvozno carmo. Cekrfcuptia pro-drrkciia že4ra ie /našala v novembru: suro* vrjia želera T^.TAS tor\ (v oktobru 7 >*> >43). a*jrovo*?a iek'a 647.000 ton (v oktobru *W*.W). Od 230 visokih peči ie bik) v obra^ tu 145. Lairi tc 7n»štia produkcija v Fran* čiji 8.4no.OTlO tor. ^urove^a žc]er,+ m 7.500.000 trm nuro»v»ejja jc-kl*. V Belgiji je 7-cIe/na in^ oi#str»ja dobro zaposlena V revirju Cnarlcr* vi prkie n*.*hr/, do •cfTorartitna med deled«* r«lei in de!»»v?itvom. Be4gij?ile! ravo-z napre* mije. V Angfiji je na trgu surovega žeVeza prec«j žrvahno. Na »everovrhodni obali so poskočile tene rz 2 šilinga pri toni. V ost«* I8i revirjih raounajo z zv*išanjo«n ce« kok.^a. Pri ▼»Ijanem materijalu. osoSito pri poHa* brikatih. ?e čuti konkurenta kontiDertta. Na PoimJccn je bila ustanovljena zveza producentom, železa, h kateri so prisuopiia gorniodčleska podjetja Friedcnshuttc, K6^ niffs« in Laurahiittc. Kitowitrcr A. G. Bi*« marckhutte, Baildonhutte in 6 poijsfcih pod* jotij. med ojimj rudi Huta Ban? ->vne isJeza so bile »vjšane. V Italiji !^ ćuti kon-kufrnca franeoske rele-rne industrije, l'vo^ iele-^a rz Krantije --talno naranča. Indu^tri^ jalci iz f^etrne itaJije so ^e obrnili oticijeino F€ franco^kc indvstrvaUje % dopisom, v ka« *erem uh opozarjajt). da bodo primjeni po* »rocovati pri vtadi. da se uvoz ira.ncoskejga rele^a omeji. če frank ne bo v kratkem »tii* filiriran. Rusija hoće povećati prod-ukcijo surova« jt4om s tam. dt powf^i botc peci, ooomdo d« ve pnfftcvfcćc popra <^ ia Masti t Ovrm. \_/^OC nffCw>^W^K0pjBl ZOTVM ▼ K.VBAJO JQ ▼ z«8iiocicv ton proti 31^7 m«-jonov lett \914. Od t*ta odjnde na al«Klt. Produkcija »n«ša okros t000 vaxo?ov. Geme na de*x4o aoti-rr*io v Zasrrebti tik sictadrsču: sJadkmr v kockah 14.46. kmtatai 12.96. mtie abv« 13.TO, kaTKas v xabo|in po 2C k« IS.30. Koiomia4tio b!a^o. k^iva I^o 4^-443». eaptfedna kidlia 42.50—45.50. aia Prtorico 4?3>--«5^0, Mocca 59, PoTlorico 64: r«ž 5.40. Bwrma ^.10. ffJa^ran 6.30, Sp1en»dor 7.9t*. Ooilat Uiš; oj»c 11.25. I. namtsno v tešem'h %od-3cih 19.50—19.75. atigjeaco 30.50: mkam-ni 9.|ft, tidelni g.75-^75. špajeti M). Mik) m«rse*jsfcQ 17. Cokolant»r« t. L se \ r^l ta pri direkciii državnih ie?e aic ▼ Z«grebu ofertaloai licKacija glede prodaje «t«.rili trač nic. »tare ploče vine in »farega zelena. Pred* metni oglas je ▼ Zbornici z* trgoriiio, obrt :a vodustrijo v Ljubljani na vpogled. Z Dohaive. Prrrkciia drxa\Ti:h š-eienfvc v Ljubljani sprejema do 5. februari a poaudbe ia± dobavo 3150 kubič. metrov preseiasega jBTfiskc^a srramoza. Pradmeini po&ori so us vpogiied pri ekonnfns4cern odelenju te di« rekcije. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 19. m 20. februarja glede dn«b«vc ćw in premota za. garairrje Skoplje> Bitoij, Prilep, Gostivar, Tetovo, Mavrovc hanove, Kičcvo, Debar. Ohrid; 20. tebruarja pri ko* Tnandi kosovske divizijske oblasti v Pri« stini glede dobave drT in prerooga; 24. fe« hniarja pri direkciji drravnih relemic » Su borici gle-de dobav« stcklenega materija* h glede dobave samotne moke in dekstri* ra. ZS. februarja pa giede dobave del signal* rib m varncmtnih naprav, glede dobave rar* r.ega materijala (rasna mila, topljen goveii loj, ličilo ta kovine, držaji za čopiće in pi« Ie, smrrkov in steklen papir, kreda, soda, rzzvtiL oija itd.) ter glede oddaje rajsnih del pri craocv§nc; 27. februarja pri direkciji državnih ždetnk; v Sirarevu iflede dobave vagoni ih dcJov; pri direkciji državnih želc-mic v Ljubljani *ie* dc dobave ea -i°00 kg razrjih odlitk*yr iz špe= ci jalne Ikin« martino\egii taljenega je-kla, ter j1ede dobave jdda za plo^čnate rebra« «te vzrneti. ir.artrnovega in talilneija plovlje* rega jekla Predmetni o0asi no v Zbornici /a trgovino, obrt m ind«BtTijo v Ljubljani na ^pogled. Darujte za Sokolski Tabor To in ono Pariški drama tik Charlac M«rc je napi; m! trođejaroko konedijo »Poročna poctelj*. V tcj kooiedtji ravpravtja o vprašanju. ki je salo aktsavhio Namrei: ah ima ie«a eno ali ne potODBaii postcij? PnmooK Were rrcn, da obatoja a« žeoo moo en mo&. ki ga prvić Ijrtbt Ko ljubi dnaffć in tretJK; ljubi prav« Mprav prvega mo*a Druge ljubi Ie naTidez, talravekoč rr doižDosti, i« nagona. Ako se pojavi pred njo »opet prvi mw, se dofodi tragedija ah komedija. V^ebina vesele komedije je priHi»no •UAeća: Plerre m Helena sta popoinomi dosorela in resna aakonca. Vzameta ae de* |k>ma iz ljuberni, deKm>a iz razuma. Na pragu, pred no vstopi neveatt v aobo poroč« ne postolje, se neve*ta zdnn«. Trc^e se na celem relesu. soiTe se ulijejo po brazu, «* tuacija je skoro komična za. ti*.tega, ki ne poena resnega Jcrrmega življenju. Koočoo spozna mladi zakooec resnico za zav«so •krivnosti. N'jego^-a ren« je nekoć ljubila mlađega mornariakega oficir m. Ljubila ga je do skrajnosti t vaemi proei»vljno deme-šenimi in oaravnimi rrtvatni. Po«rnej< se je mot uTiSki oficir ožctiil. Naiij je ž-c davno posabiia, \*endir pred poročno posteljo se pojavi podoba prvega ljubimca rn ..rce ji zastane. Pierre postopa, kakor vsak mož: najprvo benni. postane Inibosumcn. koine in preti — pozneje se umiri in zaicljuči ko» nsedijo z intimnim ljubavnim duetom. V drugem dejanju vidimo ra^krršao mor« ako letovišće. VTendaT ra moža ni vse v redu. V njegovi notranjiam grii« ljuboouninost, srca se poiotijo d>xnni, ugfibin-a, aunutiče* rjt o pretekk»ti mlade Žeoe. Ljubosuronoiit, ki gieda na^aj, mu ustvarja .>trahotne vizije. Z obupnitni roautmi m sakrije pogled pred stTarmi, o ksterth meni. da jih je \-rsita nje* gova čem a y, bivšim Ijubiaiicein. Mož veruje v absohitno IjvbeKen, hoće ženo brez ma* de»a pretcklosti. V tc-j krijri dopotuje v Ie^ tovišroc *^drugii». prvi ljubimce njegove že* re. Z ženo ic ziatoiasimt otroci. Ta rahteva s tra*tjo svojo «lastnino» naraj. Vsle-d dol^ gofetpc odsoroosti je njegova prvotna Iju* hecen iea Heleno poet-aJa n&ra-vnost div ja. Helena se uptra. Iebere dk>Jrno*t Mož* «e spopttdeta. Pier«; potoJče svojega tekmeca. Tu rakrvči srce njegove žene, ki skrivaj ljubi prve ga ljubimca, svojegA prve^a «mo«a». Oficir in Pitm-ova xev>a »e zatečeta v spalnf-co oficMrj-e^e žene E-^fcer, ki ne c"«na ne Ijubeani ne 5o\Ta»tva. Rai:ucne ofc«r Iritji. od^ i puwti in >u t»wjravš. Spravljeni se. ločijo kot i prijtt^*J4 fn se vradajo k dolžn*>stinn. j SfcrivMsti Mflj ' Rj«ia pisatelj Alek«and«T Ktiprki je ob- ; javH »»nirnive odvta^e »n op«^o»ranja o skrivnosti sanj. Knprin trdi. da tuđi zavali rn ra«tiine »anjajo, kaceor čkyvck. V n«rai4očnife gUso^ vih, ki jiJi cvrfi pes v «par.rj, lahko dobro« irreibani lovec z lahkoto sporna, koga za* i ^leduje pe« v Apatn>u: zajca. lisif« ali volka, i Tud? kan*rcki in papige se o^iaiak> v sjpa* j nju. Cim večja je inteiigenca čioveka, tem i buinejne so njegove s*ii|«. Satije dtvjakov j kažejo iran.ta*t»6a?i značaj. Umetno<«t $an.i* sk9i tofmačcv ie mnogo flftarejša kakor pa veraki obiedi. Človek m*sK vedno, brc« pre-^ stanka. Njegofvi rao^gani ^o kakor baterija, ki djehjje noć in dan. od roistvt do »adnjega ^»dihljaja. Običajne člo.vešk-c misH se nana 9*yo na čutila. n^ s-vM, r-a. to. kar dorivi. V sanjah p* vladalo popolno«na drugi Traiconi. Tu ni zak*>r\a prnHačno^ri. Ča^ovTjepa zako* na in kontrole resnično*ti. Fautarija je ponoći abeoluten gospodar. V sanjafa plavamo bre< podiage v zraku. V a«nj*a w^mmo z medvedotn, ki « hrp nato i spremni v neča^ kinjo. V sanjah traja lahko trenotek nwno«» no večnoa*. Na primer noćna straža usrreli ne^ra* r.okam. Pok plane v aobo in po^sproća dofge •anje. »rfel pa zakljoći eelo sanjano do* godho. Sanje, ki jih saojamo v te^ri mrziic'u »a fti po oobki radičn«, ▼ bistvu pa eoakc. Nar* prvo «e nan pokHi neugodno čustvo, kakor da nekdo neprestano govori v naii blržini, potem nastane £&anje, ki se stopnjuje do viharja. Nebotični valovi hrumc proti nam. kamni padajo / vseh strani, nato vse izgine. To je krvni obtok s voj*> plimo in ose* ko. Če utripa »ree I3f>krat na minuto, na> polni arterije dvakrat z vroco krvjo, dv** krat se odteče kri nazaj k srcu. V te*n med« Casju uganja fantazija v možgatii!i pra^e orgije. V"»bud>š se popohioma premočen in meniš, da si se potfl ure medtem je preteklo Ie par minut. V sanjah ne poznamo časa., preteklost in sedanjost se vrstrta kakor v filmu. Samo pogled v prihodujost je zaprt sanjam. Mnogi sanjajo, da =to sestavili ćtjj dovfte pesmi. Ko se zbude, je vse pozablje* no. KdoT je vajen nad?orovati uvoje sanje, bo takoj po prebujenju ponovil veri; in ugo-tovil, <1m 5O sama b^darija. Sanje pornajo skrhno«ti lepih barv, I>ese
  • sta res i^vedla \n prodrta v i o-* irrcev. do karrS)a!o^, ici prebivalo tu«^Ea-! padrM o-d Kameruna. Med potovanjem ,?a it j 'ivoiico d&i-eiela neprijeana ne*»oJe;ne. so si darrro na-ipreje teme1i»TO o^edc Robertsov2 za takoišnjo po-I tc.io preniršavvt in zato so skleirrli, dii se i Hrta dama v svrho boiišega. okusa SAoiesa j itiesa podvreči d^setd-nevni špecijaMi tairi j in iticer ima uživati blasodeino dišeča «efr-šča. Ko »e 'c A'nc-ežmia bnmila uživa-ii Wa-sodejno otšeča., venda-r tt« ba* okwsna ?seij-š^a, so yo kafiitbaii PTtsiliii « mučenjem. Deset -*«Ta^>\ rtih dni ie prerive'ra Anjrloži-Hia \- robsr\'it kanfbajov, ofcnpani »je« «v proj; pa i« bega- od plemena do plemena* da bi k> nasei. Btiža! se k: dft*i žrtvova«»a. V i>redkk>-a noći pa je AugleEinia čula nekako Skr-tbBje pri ^vo»th vraTiij. Ker » bSe n^cne j pazmee v giobokem -sspanjii. se ie neopaženo i^muavar« do \%oi. \ tiasiedT^jn hipu je pocraibi! AHtfežfa-o i« li tie^e-čna žeita oncsve^ti'a^ 2Tbriidf'.r» :o in moćno srrrTiafTiSe. Njeni rSNiielvj *j n-rp^i >•«*:. Kn4ovoc-^ kanfeafov i>ride}t» pred s'J-diščo. Rr^crtsoro p* so prepolj? i v **3p^ sko mesto na kTkrilto za žrv^čne- nrvje*^?. 0 žepnili ratHnb V Siarenj v-eku je h\\ i^pnl rt»oc» At-i-i r«i«4i po.'av. N>fi na Gr^Veni l?ud?c '/. ral-rni irieinarrrai njsr. inreli žcprA rolvjev. V PerziTi ie bHo s p^rsdbephfi zakonom i>i*t-pc»vedano pljuvati ali vscotavaif >.c na. »*%-nem prostora. Ta grda ' 3.»da ;e v A^ri še rdai zefo raK5irJefla su ^:r*c>ii ^"Oc;nod»# se V9«kri?e.io s prsfi, ki ffti r^em c;jri>^i z robcem. Za čd^a Hipokraia, ie repne rofocc sicer nas'fii. :odd rabiS ji« n«o. Nc<1?i so po dva nsh-ca. m si-^er er.e,;^ za pasoir. dru^esra pa v roki. Kobci so 'r,.^; izdetam iz naiiinefšc^a b'asa iu oioj?.^ paTfumirani. Rtrrl'ani so i.-rue-il več vrsi rob-cev. Takozvani sudarluin ia orariuf« ;3 b:i-sasije poru z ofcrara m irsf, date >o!ar2. ki se ie ovijalo v po'.etni vročini ekros slave, pocate. ki s« ie ovv'ilo okros vr^u. ili jt bi; Rimt?au bciait d;i re je hotel br> posoia'e i« z^to so si ovijale prvu s sali. FraTieoski krali Heirrft: I1L, ki se «=• tako ha! za svok> nežno kcxj, da je spa! v n^av'ki »n rokavicah, je nos?! t-^-kc moćno i»n*'Tfrira-»re rance, ća *n se širile vnrriave a«h?-č r;^-ckoli. V ;...::}! časifj so ^c b'.i zastru-p'^^'d'.-ci iako ra^pasii, d* so se ."r.d'e L>^': cc]e pan umi ranih vobcev. Po^o^co se ;< p-.inr-rilo, da ie bt! ro^bc^ parfimiiran s sirufMVfK i« kdor ni bii doToIj opresren. je lahko ,?!a-ca! to modo z žlv!?ei??em. V Ho\-efšem -js^t si n;o*ke aH iiaiHvke tarnitiife brez od-gr>var: :?oC-e^H ivevl^ £sj»-niii robcev »rproh ne njoremo misliti. Ro"i>ci se delaio n finesa. p?»tna ali bativia. Gico? *>blftie rrrotfa ne pnrna slro-gih proafin*. Tiwii barva ni pređpfsana. Na»novci?d rni-da propagira pisar*« rolvc 7. drahniim k\ x-drati zVi CTkotmki. Nutooij skrW ;i>oda 5*-veda za ttete vrs4e een€rimcnM t tekočim zr*k» ksfl'iki pucK-mai. Posclmo vaien |e JcaVor :a -strelfco m kakor mraz/otvorno sre krMcejis m Mii. Za-nimi-v j€ p^rzkii«. *;i ^o xa TiapravtH ;ia Nem^keim. Da bi iv>:*\u-s«H, dali fe tempera-tura t«kočc^t /raV.1 smrtna, bo v-r^ii vai^ žrv© miš. Mi^Ka je bila marfioma trdo zmrsnjeoa. Prev thso so :"> potejmin « tekovine« da ie ne zffMntjo: -m nekai minut je bia mi«ka sopet živa fci ckm cbii ie fe »pet letila po svo?i kktW, k«*-Var da bi se ti mč ne prm»erfk>. S'i^en tvi-iTtkus, ki so sa napraviti z cl a to riibico -e }€ tndi dobro posrefi!. \t eksperimc-ntstai. ki se ie po)f z mrasotvorno telroCirvo ie 7 4-dotril r»i*o na roki, W ae je Ie počasi ceh'a in mi: onemocočala defo sa mesec in pol. 2a oplemenjivanje poiti ; za negovanje tetesa ■e je ti^očkrat pokaralo korr^tno, pa bo tuou »•^m čitateljem vedno dofero poduži io. Da ; se doseže beim čistm poli: Efo« tekooe lriijno mleko d*ie ohra.ru m4adenwko »vvžino \> dmarjer. 3». N'ijfinejši poder lenote drt«. klugcr« 27 Dmi. 50. Pxider wm d«me 4 Din. 40. Lepotic« bela in rdeč* 3 Dm. 30. Zoper :d*če, razpokvne roke: El»* glicerin lepote 19 Din. S0. Zoper bledico v 7*ci/ -Usbckrvnlh, v-irt>otnih yen in crtrok; FeHcrjcvo pravo, oku^no ribie olje 22 Din. Elsa. kina žeiezno vino lf> Din. 5T>. Zoper sl*bo rasi trna in prhlj*j: Elsa cvrt za U«ptla4orij 34 Din. Za snerncbele zobe: E1*a voda za ti*ta 16 Dm. 50. Zoper kurje oči: Elsa turi* st-ovski oWtž 6 Din. tf). in Elaa tuHstovska tinktora 11 Din. Za vaš bL&ffor: EJsa men. tolni Winoe 10 Din, Elst kohnjska voda 16 Din. 50. Eka gozdni »oni *» sobe 16 Dm. Zt* ^ojnma in povtnina se računa posebej. Bres posebnih a^roškov, samo ako se n«roči ▼ »tem razboju s jhivntm domaćim sredstrom. Felcrjcrim E€ pod »Hrana r32O* ca upra\T> «Shj\*. Nar.*. IMSfiM, Ktrt! Kotaikmn trik* (barska za Ledino) lt pripOTOčata cenj. cbčinsnij. — Cenc zmerne, postrežb« točna. Triletna garancija. isi L LMikuš - Uprti u km^ji Mm h sfite^ - ! Pmw, dm, iglji biMl taks I Opremlfeiio sobo v sredini mesta. s pone-b-nim vnodom — iyče go* 5podi£na (drr. tjradtiicp •. — Pontfdbc pod «Sret)a ^oha 323» nt upravo «8. Karoda*. dobro ohraoien — se radi seHtve taknj proda. — Fanudbc pod «Stedil«ik 323» na u$>rftvo «Skxvcn» skega Narodav. Potnflk manufakturne *trote, ro* H*čtT»e prost, dobra vnot, išče shižtvo pTi večji tvrd' ki, — PorKidbe pod dda*ta. 2*7 Trtfovski lokal & skUdisčem se isčc v mc?tu. ~ Ponudbc pod -•Lokal/276» na upravo «Slov. Narod«». KUtit cU^bro ohranjeo — »e ras d; pofB anjk«oia prostora ugoidtio ptocU. — Dopisi pod «KIavir 291» sa upr. cSIov. Naroda*. Išicm Dfa 100JKH) v svrho povećanja trgo* vine. Janvstvo zaaiguraar). Obvesti plaćam dobro, — Ponudbe pod cPooojifo 361» na upraro aSiorai« skega Naroda«. Pmjc kokoije, purje. rtćje gosje in gosji puh — pro* daia in raa^oitlj« po na'}» aiiji ce..i —- E. Vtjda Čakovec, Mediimnrje, Ptsarnišlua w*oi (mlajM, moik« «li veo* ska) se iš^e sa knjigo* vodstvo vsčje tvrtke ▼ Ljubljani. — Poauđbe t nav^dbo zahterka pisec pod šif m «r\7esten/31<^ im upravo «Sk>v. Natodsv. Nobenega slovenskega izobraženca ne bi smelo manjkati med naročniki Ljubljanskega Zvona, ki vodi že 46 let slo- vensko književnost ter vestno zbira okoli sebe naoe najbolji pisatelje. UUBUANSKI ZVON 1.1926 priobči zanimiv satiričen roman VI. Levstika, obširao novelo Fran- četa Bevka, historični roman Jožeta Lavrenčiča m proizvode ćele vrste drugih pisateijev. Izhajal bo v povsem novi obliki in opremi. Naročnina masa za oelo leto v Jugoslaviji Din 120-—, za inozemstvo Din 150*—. ' Naročite ga takoj pri Tfskoonf zadrngi o LlnbHaiit ... - . Pratamraa Hica U.M. . - ii*HH JMH a*i^l — U aHm&*m Mmn Hm *»Mfc — Z* kmM