Pvflutrui plaAana ▼ rotori ni Leto LXVIL, št. 8 Ljubljana, četrtek 11. januarja I934 Cena Din L— JAa , laa* aan P°P°idne, izvzemsi nedelje in praznike - Inserati do 30 oetit ™l* I' dp° UM,/r8t * D,n "«> do BOO vrst a Din S^veCjT mserat, petit vrsta Um 4, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej - »Slovenski Narod< veija mesečno v Jugoslaviji Din 12... za inozemstvo Din 25.. Rokopisi ee ne vrtajo UREDNIŠTVO C* DPR A VN18TVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica At. 6 Telefon At. 3122. 3123. 3124, 312A In 3126 V Avstriji vre Heitnvvehr se upira dr. Dollfussovim sporazumaškim nacrtom — Nov val hitlerjevske propagande - Upori v delavskih taboriščih so dovedli do krvavih izgredov po vsej državi Dunaj, H. januarja, r. Politične prilihe v Avstriji se kljub očitnemu prizadevanju Dolliussovega režima, da bi dosegel spravo na levo in desno, z vsakim dnem bolj poostrujejo. Vedno bolj se kaže, da režim, ki sloni na neznatni manjšini, ne bo zmogel poleg velikih gospodarskih in finančnih tež-koč premostiti še neprestano se pojavljajoče politične ovire, kadikalizem, ki ga je uvedel dr. Uollfuss pod pritiskom rieimvveura, ni obrodil pričakovanih uspehov, pac pa jie izzval reakcijo, ki se javlja seuaj na vseh koncih in krajih in grozi upropastiti tudi to, kar je sedanji režim ustvaril dobrega in koristnega. Sprava z narodnimi socialisti, to se pravi z Berlinom, na katero je pristal dr. bolliuss pod pritiskom in s posredovanjem Rima in ki bi se morala po zatrjevanju poučenih krogov javno manifestirati še v teku tega meseca s podpisom spravnega pakta, je izzvala odpor v lastnih vrstah. Heimvvehr, ki je doslej vneto podpirala Dolliussov režim, je upala, da bo nekega dne mogla sama prevzeti vso oblast v državi in izvesti pofaštistenje Avstrije, bi se morala umakniti in izločiti iz političnega življenja. Toda heimvvehrovci so se že vse preveč vživeli v svojo vlogo političnih diktatorjev in se ne dado več odriniti. Včeraj so imeli na Dunaju konferenco svojih voditeljev, na kateri so sklepali o svojem stališču. Prišli so do zaključka, da ne morejo več podpirati Dollfussovega režima, ki jih skuša samo izrabljati ter da morajo iti svojo pot. Proglas,, ki ga je izdal knez Starhemberg, poudarja, da pričenja leto nove borbe in da Heimvvehr od svojega končnega cilja ne bo popustila. To stališče HeŽmvvehra je notranjepolitični položaj skrajno poostrilo in ne bo ostalo brez dalekosežnih posledic. Današnja »Reichspost«, glavni organ sedanjega režima, sicer dobrovoljno komentira sklepe heimwehrovskih voditeljev in zagotavlja, da bodo v svojih ciljih naleteli na podporo dr. Dollfussa, vendar pa smatrajo, da je to samo zvonjenje po toči. Veliko pozornost v vsej javnosti vzbuja nov val odpora proti režimu, ki fe zajel celo one kroge, ki so doslej veljali za najvernejše pripadnike režima. Tako so včeraj nastale pobune v tako zvanih delavskih taboriščih, ki jih le organizirala vlada, da bi za silo preskrbela brezposelne. Uradni komunike, ki je bil objavljen davi, naglasa, da je to posledica nove, razprostrane propagande narodnih socialistov, ki so uspeli, da se vtihotapilo tudi v ta delavska taborišča. Kot posledica te propagande so nastali v teku včerajšnjega dne veliki nemiri in izgredi v raznih krajih in delih države. Tako je velika skupina delavcev iz taborišča v Stremu na Gradiščanskem zapustila taborišče in v povorki krenila v posamezne kraje, razvila povsod hitlerjev-sko zastavo in vršila propagando za narodne socialiste. Uporniki so odkorakali proti madžarski meji, kjer so se spopadli z madžarskimi orožniki, ki so jih naposled obvladali in aretirali. Neka druga skupina, broječa kakih 300 mož, je vdrla iz taborišča pri Dunaju in priredila pohod na Dunaj. Spotoma so se jim pridružili številni drugi narodni socialisti, tako da Je nj'liovo število naraslo na okroglo petsto. Policija ie bila brzojavno obveščena o tem pohodu in je sprejela upornike na mestni meji. Po kratki borbi, v kateri so na obeh straneh rabili strelno orožje, se ie policiji posrečilo, da ie upornike razpršila m iih nato polovlla ter zaprla. Do najtežjih izgredov je prišlo na Koroškem, kjer so skoraj vsi delavci zapustili svoja taborišča in z razvitimi hitlerjevskimi zastavami vkorakal! v mesta. V Beljaku so demonstrirali do pozno ponoči, ker ie bila policija prešibka, da iih prežene. $ele, ko je prišlo oiačenje. so iih razpršili. Uporniki so na več krajih vrgli bombe, ki so eksplodirale, ne da bi povzročile kako večk> škodo. Do n?|hujših izgredov je prišlo v Celovca, kamor i© prikorakalo okrog 100 ubežnikov z veliko hitlerjevsko zastavo na čelu. Pred takozvano cukrarno »Carinthia« se jim ie postavila v bran policija. Uporniki so vrgli bombo, ki je eksplodirala z veliko detonacijo in izzvala paniko. V nato sledečem spopadu so uporniki vrgli nekega policaja čez železni plot in ga tako pretepli, da je danes v bolnici podlegel poškodbam. Policija je streljala na upornike in je dva ubila, tri pa hudo ranila. Uporniki so se v temi raz-bezuli in so iih le nekaj polovill. Vlada je glede na te dogodke izdala najstrožje varnostne ukrepe in napoveduje, da bodo vsi ti izgredniki postavljen? pred preki sod, ki posluje danes v Gradcu. »Reichspost« se v daljem članku bav? s temi dogodki in Jih pripisuje n a rodnosoci ali stični propagandi. — Pri tem ugotavlja, da je bilo tudi na Dunaju v pretekli noči izvršenih cela vrsta novih atentatov, ki sicer niso zahtevali človeških žrtev, ki pa so tem hujši, ker razburjajo javnost in ograža-}o javni mir. Ust napoveduje, da bo vlada s primernimi ukrepi znala zatreti tudi ta najnovejši pokret narodnih socialistov ter da bo gotovo imela na svoji strani vse miroljubne Avstrijce. List se tolaži s tem, češ, da tega početja gotovo ne odobravajo vsi narodni socialisti v Avstriji, pa niti ne vsi v Nemčiji. V javnosti so vplivali ti dogodki zelo porazno ?n n'hče skoraj več ne veruje v stabilnost Dollfussovega režima, o kf»ferem vlada bali ko kd^? poprej prepričanje, da so mu dnevi šteti. Podružnice: MAKIBOK. Grajski trg St 8 - NOVO MESTO. Ljubljanska cest*, telefon St 26 — CEL^IE: celjsko uredništvo- Strossmaverjeva ulica 1. telefon st 65, podružnica uprave Kocenova ulica 2. telefon St 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101, RaCun pn postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.331. Ljubljanski Sokol v jubilejnem letu Občni zbor matice jugoslovanskega sokolstv- — Poročila staroste in društvenih Sunkcijonar; v Ljubljana, 11. januarja. Matica ;,uGosl:>venskega sokolstva — Ljibljanski Sokol _ je polagal sinoči račun svojega plodonosnoga dela z rednim f b-čnim zborom v mali dvorani Narodnega io-ma ob prav častni udeležbi članstva. Občni zbor je otvori! starosta brat Bogumil Kaj-zelj. ki je uvodoma pozdravil zastopnike sokolstva ter po uvodnih formalnostih podal izčrpno in pregledno poročilo, iz katerega po^n -*mamo: Nove senzacije v bayonnski aferi Kompromitirani poslanci in šefi pariške policije — V pričakovanju razprave v poslanski zbornici — Nove aretacije Pariz, 11. januarja, r. V aferi Staviskega je prišlo do novih senzacij preiskoval ni sodnik je včeraj popoldne soočil hudo obremenjenega, bavonnskega župana in narodnega poslanca Garrata z direktorjem bavonnske banke Tis&ierjem. Pri tej priliki je Garrate izjavil, da je imel Staviskv visoke zaščitnike v krogih državnikov in politikov, njegov največji zaščitnik pa je bil prefekt pariške policije Chiappe. Oba sta često skupaj obedovala k> veljala za največje prijatelje. Ta izjava je izzvala v političnih krogih največjo senzacijo V par lamentarnih krogih so že prej zahtevali, naj Chiappe odstopi. Sedaj pa smatrajo, da je njegov padec neizbežen. Z največjim zanimanjem pričakuje vsa javnost popoldansko sejo poslanske zbor niče. na kateri se bo pričela razprava o ba-jronnski aferi. Od te debate je odvisna tudi usoda Chautempsove vlade. Ministrski predsednik bo najbrž v petek podal obširno izjavo, v kateri bo pojasnil vse dosedanje ukrepe vlade in napovedal nadaljnje korake, da s« ta afera do kraja razčisti. Če se bo zbornica s to izjavo zadovoljila, je še druggo vprašanje. Pariz, 11. januarja, r. Preiskovalni sodnik je zahteval izročitev poslanca radikalne stranke Bonna ureja, ki je z izpovedba-mi doslej zaslišanih prič v bavonnski aferi hudo obremenjen. Bonnaure je bil pravni zastopnik Staviskega. Vrhutega pa je sorodnik ministrskega predsednika, kar daje vsej zadevi še posebno politično ozadje. Sodeloval je zlasti pri zloglasnih transakcijah z madžarskimi obligacijami in je zapleten tudi v madžarsko revizionistično propagando, ki jo je financiral deloma Staviskv. Veliko pozornost je zbudila tudi aretacija nekaterih uglednih pariških novinarjev ,o katerih je znano, da so prejemali denar od Staviskega. Med aretiranimi je tudi direktor l^sta >Volonte« TJbarry, ki je po podatkih »Matma« dobil od Staiviskega nad 2 milijona frankov. Ko so odkrili go ljufije Staviskega, pa je bil baš Ubarry oni. ki je začel najljutejšo kampanjo proti njemu. Kralj in kraljica vrnila v Beograd Zagreb, 11. januarja, r. Nj. Vel. kralj in kraljica sta danes dopoldne ob 9. zapustila Zagreb in se z dvornim vlakom odpeljala v Beograd. Ob odhodn so se poslovili od Njunih Veličanstev predstavniki oblasti, mestne občine in drugi odličniki, ki so se zbrali na kolodvoru. Pred kolodvorom se je zbrala več tisoč-glava množica, ki je prirejala kraljevskemu paru navdušene ovacije. Odlikovanja Beograd, 11. januarja, p. Na predlog ministra pravde so odlikovani: z redom Belega orla 5. stopnje dr. Luka Kravina, namestnik državnega tožilca, dodeljen ministrstvu pravde; z redom Jugoslovenske krone III. stopnje Ivan Vrančič, predsednik apelacijskoga sodišča v Ljubljani; dr. Alojzij Gradnik, podpredsednik apelacij-skega sodišča v Ljubljani ter dr. Ferdo Prenj, predsednik upravnega sodišča v Celju; z redom Jugoslovenske krone 4 stopnje Jakob Antloga, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; dr. Fran Jankovič, zdravnik moške kaznilnice v Mariboru; z redom Jugoslovenske krone 5. stop. Vinko štrukelj, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, dodeljen ministrstvu pravde; dr. Fran Farkas. sodnik okrožnesra sodišča v Celju; z redom sv. Save IK stonnje Anton Nagode, sodnik Stola sedmorice, oddelek B, v Zagrebu: Peter Keršič. predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani: dr Fr Vidovič. predsednik okrožnega sodišča v Celju; dr Eraest Bberl. sodnik okrožne ga sodišča v Ljubljani; dr Rudolf Sajo-vič. sodnik apelactj sodišča v LiubMani: z redom sv. Save IV. stopnle dr. Kams Juvanec. sodnik okrožnesra sodišča v Viub-Ijani, dr Stanko StrukeH. sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, dr. Julij Fellacher, namestnik državnega tožilca v LlubMarl. dr. Hlnlro Lučcvnik, TiamestnTc drž«vne?a tožilca v Ljubljani in dr Albin Juhart, namestnik državnega tožilca v Celju, z redom sv Save V. stopnje Joško Ziherl, višji pisarniški oficijaJ apelacije v Ljubljani, dr. Stojan Bajić, sodnik sreskega sodišča v Ljubljani, Vladimir Dekleva, računovodja apelacije v Ljubljani, Janko štrajfer. računovodja apelacije v Ljubljani, Fran Podboj, vodja zemljiške knjige v Ljubljani, Jože Rajner, pisarniški predstojnik sreskega sodišča v Ljubljani, Julka Marčič, voditeljica zemljiške knjige v Ljubljani, Martin Gašper, predstojnik pisarne sreskega sodišča v Ljubi iani. Henrik Zoplak. p;sarni-ški predstojnik v Celju in Bernard Mikule-tič, vodja zemljiške knjige v Celju. Preosnova belgijske vlade Bruselj. 11. januarja, r. Notranji in p>št-ni minister Poullet in minister za narodno zdravje Garton de Viart sta podala ostavko. Za notranja ministra ie bil imenovan katoliški senator province Lukoemburg Poier k)t, za po5tneoTidon 16 85. Nev York 330 —, BrnseTj 7180. MVan 27 12 Madrid 42 5750. Amsterdam Sp765, Perlin 122 P5. Dunai 57.85. Prasa 15.34. Varšava F8.05. FukairSt" Kljub težki uuts^odarski in socijalni de* presiji se je društveni 70-letni jubilej, združen s I. pokraiinskim zletom Saveza SKJ, izpremenil v mogočno slovansko sokolsko manifrotacijo, ki je prekosila vse dosodaiije v naši državi. Ta jubilej nam |e zapusti! toliko lepih spominov, toliko priznanj, da bo ostal bleščeča točka v zgodovini Lj jbliaiW:i3-era Sokola. Od Xi. Vel kralja Aleksandra ie prejeio društvo nov sokolski prapor, bratska COS je poklonib bronasto plaketo ustanovitelja soko!r?tva dr. Miroslava Tvrša, bratje Poljaki so izročili medaljon in časten znak s povirilnim pismom, kapelnik br. dr. Cerin sokolsko koračnico >Sokolska moč«, prof. Jeraj tudi koračnico, br. dr. Oton Sante! iz Lepoulave drasoc^ne susle. m^tna občina pa je velikodušno prepustila društvu takozvani ljubljanski >praterrispelo pi ie n^broj restJk, med njimi sestre Renate Tyrševi iz Prasze, od lukesemburških v. Trjniško poročilo Iz tajniškega poročila brata Ahčina po^ snemamo: V preteklem letu je Ljubljanski Sokol praznoval svoio 70-letnico, današnji občni zbor pa ie 66. po številu. Vse delo društva w bilo posvečeno pripravam za pokrajinski zlet. Zlet je aspel nad pričakovanje tako v moialnem, kakor tudi v gmotnem pogledu. Telovadeče članstvo se te-meljito odpravljalo pod izkušenim vodstvom br. ur. Viktorja Murnika, da je moslo na tako odličen način pokazati, visoko stopnjo svoje telovadne izurjenosti in uspehe smotreneea sokolskesza dela pri javni telovadbi in telovadni jubilejni akademiji Nato je izreke1 zahvalo vs^m bratom in s^tram izven vrst Liublinnskega Sokola, ki so marljivo sodelovali pri pripravah za pokrajinski zlet Društvo se ie spomnilo tudi važnih jubilejev eJvoiih članov tako br Ganila. Kavčiča. Krapeža Predovica. Skr?Žne*ia in Ten *nte~ ia. Omenial ie vse važnejše dogodke me<1 letom. prjdvs*-m koncert Glasbene Matice v proslavo 7^-letnpxja rubtleia. vižmarski tabor, intimno «vf»canost izročitve snominske-a» traka na naraSfn'ski prapor COS. otvori-fev jubilejne sokolski nzstave, javno telovadbo m vi^čern"* al--. J ~ ni jo. eprejsm no ve- na prapora od Nj. Vel. kralja Alek*ta*lra, slavnostni občni zbor, propagandni izLH v Drago pri Sušaku, proslavo Ganglovega jubileja, proslavo 1. decembra itd. Ob zaključku je izrekel toplo zahvalo napredne-mu Časopisju Poročilo načelništva Zelo zaninuvo j^ bil, poročilo načelni-štva, ki ca je podal načelnik br. inž. Gojmir Pehani. Vse delo v telovadnici je bilo v znamenju priprav za javni telovadni nastop in jubilejno telovadno akademijo, pri kateri ie nastopilo 16 starejših braU.v, 68 članov, 76 moškega naraščaja, 96 moške ee, 108 članic in ženskega naraščaja ter 60 ženske deoe. Zamisel za posebni telovadni nafltop je dal priznani telovadni strokovnjak br. i dr. Murnik s svojo nepozabno telova-irio j skladbo, ki je vzbudila zanimanje med v^kjin slovanskim telovadnim svetom. Vse kritike o telovadnem nastopu in telovadni akademiji ©o zelo laskave, zlasti ona br. Cinč>re iz Prage v strokovnem telovadmerm listu ^Telo-cvrke. Društvo je sodelovalo z odličnim Številom tekmovalcev in tekmovalk pri med-zMnih tekmah ter ei ie vrsta višjega oddelka priborila I- mesto in s tem mec" kralja Ateksandra in darilo predsednika C"SR br-Masarvka. bronast relief dr. Tyrša. Med posamezniki si }e v višjem oddelku priboril prvo mesto br. Neli Zupančič, Članice ao v vi£J3m oddelki doseglt 1. mesto, v aredniem VI. in v nižjeci oddelku XVI. mesto. Tel>-vadci in telovadke so odlično sodelovale pri okrožnih tekmah v odbojki, pri lahko-atletskib tekmah ljubljansfkega okrožja, pri izletu v Drag j, pri svečanostih v Ptuju, vrsta višjega oddelka pa je na povabilo Sokola Zagreb II agilno sodelovala na akademip" v Zagrebu na predvečer drž\avnecra 'n sokolskoga praznika. Prosvetno poročilo Prosvetno poročilo brata Markiča, pra. i, da je samo tista prosveta prava, ki gre skozi sokc>!*ko telovadnico. Beir i* bilo članstvo zaposleno pri tehničnih pripravah za zlet in javne nastope ter tekme, ni bilo prosvetno delo tako živahno kot bi moralo biti. Vendar so se vršila predavanja, filmska predavanja, lutkovne predstave itd. Prosvetni odbor je sodeloval pri mednarodnem kongresu lutkovne zveze in mednarodni lutkovni r<:zr»lavi. Druga poročila Poročilu zdravniškega odseka, ki je podal zdravnik br. dr. Venče>lav Arko. je sledilo poročilo iezdnega odseka brata Vla-dimirja Franketa. Oda je hunio-ristično. toda zelo poučno podsl pregied denarnega prometa, ki je bil kljub gospodarski krizi še dokaj zadovoljiv- Zaninuvo ie bilo tudi gospodarsko poročilo br. Cebn-larja, iz katerega posnemamo, da ie društvo varčevalo v vsakem pogledu — Tuli gradbeni odsek, pod predsedstvom br. dr. Vla-dimirja Ravnihar a ie marliivo drloval, saj izkazuje njegova imovina Din 53^.787. Gradbeni odsek r? oddal napravo ograje na te-lovadi^ču po načrtih arh. prof. Plečnika Stavbni družbi, ki mora ograjo oo^ur-it' do 15. maia t. 1. V imenu nadzornega odbora ie podnl revizijsko poročilo brat Tuieč. ki ie predlagal upravi in blagajniku razrešnim med splošnim odobravanjem zborovalcev. Končno ie bil soglasno sprejet proračun za teto 1934. ki izkazuje 173.780 dohodkov in rsvnololr^o izdatkov. Volitve Pri volitvah nove društvene oprave ie bila soglasno izvoljena nasledn'a kandidatna lista: starosta Bogumil Kajzelj. I. pod-starosta dr. Fran Kand.are. II. podstaro«rn*vetar prof Ivan Polorif. tainik France Alifin. namestnik Raiko Ko*, blagajnik Tomo Burg-taller. gospodai Josip Mula^ek, kniigovodia L-o Roel. statističar Josip Si-moncif. člani uprave: dr. Arko. b-o k Odsek za zgradbo doma predsednik dr Vladimir Ravnihar finančni pod odsfik: predsednik dr. Jr>o morali reševalci o»i-roma gasilci na pomoč še v 11 drugih primerih, iz Ljubljanice so potegnili 6 ponesrečencev In pijančkov, ki so padli v strugo, štirikrat so vlekli iz struge živali, ob priliki vsesokolskega zleta se pa morali pa Resljevo cesto, kjer je vihar porušil ograjo in odstraniti nastalo zapreko. Reševalni postaji, oziroma gasilskemu uradu je bilo prijavljenih tudi 135 primere-v izžiganja dimnika. Naša reševalna postaja je aa enkrat zadostgo in povsenj moderno opremljena In razpolaga s tremi velikimi, udobnimi, vsem zahtevam odgovarjajočimi avtomobili, od katerih je edea skoro vedno v rezervi. Konjska vprega se uporablja samo za primer prevoza bolnikov a infekcijskimi boleznimi. Naporno reševalno službo opravlja šest uslužbencev in trije šoferji. Po dva uslužbenca sta stalno v službi, menjajo se vsakih 48 ur, dva sta pa vedno v rezervi. Stalni stalež poklicnega gasilstva znaša 19 mož, poveljnik Ln dva telefonista. V permanetni pripravljenosti je vedno po 12 gasilcev Diplome za najlepše okrašena okna in balkone Dir>Foine bodo razdeljene v soboto zvečer v gornji dvorani Slamieeve restavracije Ljubljana. 11. januarja, pred meseci smo objavili naslove onih, ki jim je Odsek za olepšanje Ljubljane s cvetlicami priznal diplome za najlepše okrašena okna in balkone. Naša agilna podružnica SVD namreč vsako leto pregleda vio Ljubljano, kako so okrašene hiše s cvetjem, kadar ji pa dopuščajo sredstva, pa tudi nagradi one, ki pri okrasitvi pokažejo največ požrtvovalnosti, okusa in znanja. Tako je podružnica SVD pred dvema letoma razdelila med ljubljansko prebivalstvo nad 700 preprostih diplom, ki naj bi bile v izpodbudo. obenem je pa tudi razdelila nad 100 nagrad., namreč najlepših rastlin in knjig med odlikovajice, da bi imeli več veselja z okraševanjem. Tudi naši najrevnejši ljudje .skrbe za olepšanje Ljubljane s cvetlicami, zato so pa tedaj dobili nekateri tudi denarne nagrade, že tedaj je mestna občina ljubljanska podružnico SVD podppla tako radodarno, da z obdarovanjem pt>družnica skoraj ni čutila .stroškov za nagrade, ker so ji priskočili na pomoč tudi člani, zlasti pa vrtnarji z darili. Tudi minulo poletje je mestna občina, ki je sploh največja dobrotnlca podružnice SVD, dala podružnici znatno podporo, da je društvo moglo naročiti diplome. Letos pa te diplome niso več preproste, temveč prave umetnine, da jih bodo nagrajenci v resnici veseli. Najvišje odlikovanje je razsodišče, ki so bili v njem kot zastopniki podružnice SVD in me3tne občine naši najbolj znani strokovnjaki, prisodilo stanovalcem nove stanovanjske palače Hranilnice dravske banovine v Gradišču prva nagrado pa petim navdušenim ljubiteljem cvetlic, ki svojega razkošnega cvetja ne skrivajo po dvoriščih in hodnikih, temveč so z njim olepšali vse mesto na ta nač-in, da so cvetje gojili na oknih in balkonih. Odbor bi bil rad razdelil več prvih nagrad, vendar pa ni bilo mogoče zaradi nezadostnih sredstev, zato je pa priznal preprostejše diplome še 75 osebam, da se letos še bolj potrudijo z okrasitvijo oken. Kakor nalašč so pri Krisperju pripravili velik semenj, kjer bo v soboto naprodaj prav vse. kar si kdo poželi. Na tem pravem zimskem velesejmu bo tudi veselični oddelek, seveda le za otroke, kjer bo deca imela svoje strelišče, dirke z avtomobili in konji ter druge zabave, odrasli bodo pa namestu vina dobili brezplačno čaj in se bedo krepčali s hrenovkami. V izložbah Krisperjevega velesejma je razstavljen del diplom, ki jih bodo dobil: za najlepše okrašena okna nagrajeni prijatelji cvetja. Seveda je tu vseh šest diplom za I. nagrado, ki so izvrstno delo Stanka Gladnika, specialista za umetno pisavo Stanko Gladnik ie tipograf, ki se je že v svetovni vojni na Dunaju v grafičnih tečajih učil umetne pisave ter zgodovine pisave in tiska, pozneje je bil pa učenec slavnega specialista Alberta Knaba v Berlinu, kjer ima ta umetnik svojo solo za umetno pisavo, v Ljubljani je nato svojo stroko z naivečjim uspehom poučeval v grafični šol; SGRJ in aranžiral več razstav. Diplome so umetni-ie, ki so zanimive tudi zaradi tega, ker so pri nas prve. ki so narejene v tehniki starih miniatur is inieialk. Pravilno se je le-popisec držal pravila, da so diplome listine, kjer ie glavno pisava, ne pa slike, ki :e na njih pisava nekako le postranska -tvar. Za to stran umetnosti se v Jugoslaviji predvsem zavzema hrvafr^k' p* m tel i in -'fant od fare«, ki hoče postati na račun drusib iunak dneva, odide praznih ro% in dolgim nosom- Burko ie prevedel naš znani sr^dališki igralec e. Casar. režira na Man drame br. Luie Drenovec. I?ra ie namenjena predvsem zabavi jn kdor ee hoče nenri^JHeno in If srca nasroeiati. nai nositi premijere v So-kol^k^m dom i na Viru. ki bo v ne^ello !4. t. m. ob 20. uri, kjer se bodo cotovo ponov- no kakor doslej odrezali sokolski diletantje v aploano zadovoljstvo. Predprodaja vstopnic pri br. Jeloeuiku v Rosni dolini in v Sokol* skem domu. Proslava 10 letnice prof, A. Bazenska Ljubljana, 11. januarja. Lani 1. aovembra se if ufUnovil v Ljubljani odbor U proslavo SOJetmce profeaorje Antona Beeetiska. Predaednik tega odbora je g. Fran Novak, gimneiij^ki direktor v pokoju, neftor slovcpfkih stenofrafov, Ljubljana, častni prad»edn*k g- Theodor Golubov, direktor ■tonogmfftkeg« matituta ravnatelj privatne trgovske *oU v Mariboru, častni podpredaedmk g. Slavo Dragic, profesor ▼ pokoju in urednik »Stenografa« v Zagrebu, bUMUinik g. Dominik ftezenlek, prolfurift, Ljubljana, Željarjske ulic* 6 tajnik g. Ak>jz Bolhar, gVmnazVjski profesor, Celje: odborniki: g. dr. BUi Svetel, profesor tnjovake akademije v Ljubljani, gosp. Josip Fistravec, profesor v pokolu, Maribor, v Sofiji, podpredsednik g, Ant. Rud. Lefiat, g. Ignacij Reich, šolski upravitelj, Frenko-lovo pn Celju, g. Vaclav Ceh, žu-pnk. Frankolovo pri Celju, g Filip SnabI, trgovec, Frankolovo pri Celju. Častna odbornika: g. dr. Josip Šilovič, irmveriiterni profesor, bivši hrvatski ban in sedanji sen*tor ter g. Ivan Jamnicky, profesor m predsednik Hrvatskega stenografskega društva, oba v Zagrebu. Odbor inva. nalog izdati spominsko knji-<*o za pokojnega profesorja Antona Beaen-ška in prirediti ob SOletnici dostojno proslavo Odkrila se bo tudi spominska ploska na njegovi rojstni hiši v Bukovju pri Celju. Spominska plošča bo i zgotovi j ena iz pohorskega granita z zlatim napisom- Spominska knjiga, ki bo v obliki monumentalne monografije ter bo delala čast ne samo slovenskim ampak tudi vsem ostalim južno-slovanskim stenografom in kulturnim delavcem, bo obsegala okoli 100 strani oktavpe-ga formata s ca 20 slikam' na fipem umetniškem papirju Na koncu knjige bo pri-dejan seznam vseh Bezenškovih del ter popolna biografija, ki bo zanimala ne sama stenografe, ampak tudi literate in kulturne Zgodovinarje sploh. Odbor je začel organizirati akeijo prostovoljnih prispevkov iu je baš te dni razposlal okrožnice, s prošnjo za gmotno podporo Upajmo, da bo zbiralna akcija imela dober uspeh. Za proslavo se zanima tudi inozemstvo, zlasti bolgarski stenografi, katerim je bil Bezenšek oče stenografije in mojster. F« tudi nemški stenografi, s katerimi je imel Bezenšek tesne in najboljše zveze, se zanimajo za proslavo in se je udeleže. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, za-stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih, odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčioe, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Predavanje o rožicah Ljubljana, 11. januarja. Sinoči so k predavanju podružnice SVD na univerzo prišle poslušat ravnatelja mestnih nasadov g. Lapa predvsem dam© Lz vseh krogov, ki iih je bilo toliko, da so dobile kemaj prostora. Prav mnogo lepega in koristnega jim je g. Lap povedal, kako naj pozira goje svoje rastline v sodbah in za okni, obenem jim je pa tudi na platmi pokazal v krasnih barvah velike slike raznih dragocenih orhidej ji pisan h nageijnov, ki jih z malim trudom lahko pozimi spravimo do cvetja. Najbolj je bi-1 poslušalkam všeč zimski jasmin, ki ob solnčnih stenah pod milim nebom cvete že v snegu. Z malim trudom si itfrko napravimo zimski vrt. moderna vila pa ž© itak ne sme biti brez njega- V takem zimskem vrtu imamo tudi lahko gredice, kjer nam ob največjem mrazu cveto rožice, a v navadnih sobah z lahkoto spravimo do cvetja pozimi tudi mala drevesca češenj, breskev in marelic ter drugih sadnih dreves in lepo cvetočih grmov. Ce namreč taka drevesca postavimo okrog božiča na toplo, nas bodo prav kmalu razveseljevala s cvetjem. Zgodaj cveto tudi klivije in bohotni, njim podoba, amar.'isi. dosti imamo pa sedaj raznih primui, ki so med nji-m tudi poinocvetme, kakor n. pr. vrsta ■sinensis«, aU pa s prav drobnirn; cvetki, kakršne ima nežnolilasta vrsta »ma.aco-des«r Tudi razne vrste begonje, kakor n. pr. znana vrsta Vezuv in »sempertlorens*. k; jo poleti vidimo, vse polno PO mestnih nasadih in na pokopališču, sedaj v sob: prav rade gveto. Tudi kaktejam podobne zvezdnate eeheveri-je vsi poznamo. Ue te. rastlini, ki ie kakor Ji voska ,Qdreženio vršiček in ga vtaknemo v zemljo kakor pcKltaknjenec, bo vršiček veselo rasel dalje in kmalu pokazal tudi lepe oranžno-rdeče cvetove. Vse rastline, ki poganjajo In se pripravljajo v cvetje, moramo močno zalivati, druge pa zelo redko, ker morajo počivati. Pelargonije pričoo rade poganjati slabotne vodene roganjke, zato jih v začetku marca vzamemo *.« zemlje in krepko prirežemo ter posadimo v manjSe lončke, kakršne so Imele doslej. Enako delamo tudi s fuksi.jami in drugimi poleti cvetočimi rastlinami! Vse leto so prav prlroročljiv okras stanovanja dekorativne drevesnate agave, v zgodnji spomladi nam bodo pa stanovanja in okna najlepše krasile mno-gobarvne cinerarije. Teh se ne iziplača jo-i i ti doma, ker nam naši vrtnarji vsako leto odo vršile v nedeljo dne 14. t. m. pri Škofljici. Ker j* z« uspešno izvršitev teh tekem neobhodno potrebne aadiost.no število brato* in sester, ki su pripravljeni pomagati ¥<■ i 9tvu za čim uspešnejšo izvršitev tek»jir.. je prisotnost vseh nujno potrebna. Zdravo! Smučarski odsek. _ Ljubljanski Sokol vabi svoje olan- stvo ljubljanskih sokolskih društev, me! temi zlasti tehnične organe, na predavanje, ki bo drevl ob po! 31. v mali dvoran; v Narodnem domu -b 3. dop. v S^-kolsk^m dr»mu. Ud^Iožba strogo obvazĐ«. Uprava, _ Sokolsko drultvo Breievica ima avaj redni občni »tor v nedeljo 14 t. m. ob \o. t dvorani Gasilskega doma na Brezovici. Udeležba ia vse pripadnike društva etro go obvezna. Uprava, gdravo! _ Sokol v Kranju bo im*'! rlrevi ob 20. relno glavno skupščino v telovadnici. Udeležba obveana. Zdravo! Iz škofje Loke — Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije je praznovalo naše rne/sto zelo prisrčno. te na predvečer so razobesili hišni posestniki državne trotojnice naslednjega dne pa se je vršilo v župni cerkvi sv. Jakoba svečano cerkveno opravilo, ki so se ga udeiežili predstavniki civilnih in vojaških oblasti, pa tudi mnogo meščanstva, tako da je bila cerkev do malega polna. — Občni zbor Škofjeloškega Sokola bo v sredo 17. t. m. s pričetkom ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma Dnevni red običajen, samoetejne pred Joge je poslati društven; upravi do 14- t. m. Zavoljo sestave bodoče društvene uprave bo imelo članstvo še prej poseben sestanek. _ Naši someščani pravoslavne vere So tudi letos vozili svoj hal ljamikem radiu. Prvo predavanje bo 1-L m., druge 16. t m. Pričetek vtiakokr* ob ji. Predavanji sta namenjeni pred vsem Aelskl mladini. Poelušalci n«; pri pravijo zadnjo številko »Našega rod«:, uu da'Je trajlso a trdimi platnicami, ki h-predstavljal umetni breg. tor d t* ne kol fco ukrivljene zobotrebca (smučlee'L Pr« davatalj h© raspravljaj o razvoju in po m en u smučanja, q amu&fei tehniki v f ver* z gimuaatiAnimi vejami, e mažah, snef u lr< raznih zavorah, o smučarskih ialetjb itd -r- Promet zopet normalen. Avtobutoi promet, ki Je bi! spričo snežnft ovir V* dalje časa ukinjen, je zopet v jk>jb^jj^ ob se g u vzpostavljen iti je tedaj zveza e "Selško dolino, kakor tndl a Poljansko prav do 21rov normalna. KOLEDAR Danes: četrtek, 11. januarja, katoliča ni: Hinili. Božidar; pravoslavni: 29. decembra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Tajfun. Kino Ideal; škandal v Budimpešti. Kino Dvoi»: Vrni mi evobodo' Kino Šiška: Modri madež. Smučarsko predavanje R. Kump« o<< 20. v Unionu. .Bodočnost človeštva s fizlkalno-kemic nega vidika*, predavanje prof- Plotelko* ob 20. v dvorani Delavske zbornice. III. letna skupščina JNS za svetokri.--nkraj ob 30. v gostilni Kači** n* Tyr**' cetiti SS. Mornarska sekcija Jadranske »traže: Skioptlčno predavanj*' dr. afaJerMe ob v dvorani OL'ZD. Društvo >Tabor: Predavanje s akioi* Učnimi stl.ka.ml ob 30.30 v k^mijfkf rr« riavel^ir.j ne realki tVesove ulice"*. DEŽURNE LEKARNE Qenea: Mr. Boh'cfc, Rlra«">n cesta ?i; dr. Kmet, Tyršrva rr^ta 41: T^euMek. Ulijeva cesta 1. iJstfcd Bita V sili hudič muhe zoblje Kor p« po/' mi muh ni. moru sobati pik* ll darnosti jih /.obijamo z njim vred tud. mi. Torej živele pike bre/ vpraiticv . . - Sekje nn Hol en jskem prilumu.\iil iz 0o*fi0V črni pujsi. ičetimisti in z ostri mi čekani - ali, da je ljudi kar dvojni mraz spreletuval, ko so zvedeli, da je bli zu vasi črna zverjad. Vrli lovci so se Četka muzali, češ, da jih hoče nekdo pn tegniti. Ko se je pa izkazalo da no divn mrcine res prikrulilc od nekod, se ie /. čila oglašati v korajznih fantih in možeh lovska kri. /daj se že dobru ilv.j ted", posvetujejo, ali bi jo mahnili na divi' prašiče % pri/»r,.Mv v Icfnini< zimi končane. V nedeljo *c je pu et\ foVtC *p<>mnn da bi bilo dobro, če bi občina po mas pred cerkvi jo razglasila, naj kmetje tal" obveste lovec, kjer bi §e polivili d'\v\> prašiči, da bi bil nemudoma organi/ir... lov na nje. Hudomušni ljudje so pa to pametno mi.se/ obrnili in pravijo. Qt Hi dali lovci pred cerkvijo oklicati, da K) divjim prašičem hlevi odprti in naj kar pridejo pre/imovat \' vas. <:n so domač* pujsi že davno predelani v godljo in klo base. Zdaj ljudje m lovci vred samo tfkm jo, kdaj ne bodo ščetinci potrudili |j gozda v hlev*, kamor po ^'ojem mdo\ niku tudi spada u • Radio kotiček LiuMjana. \\. Jaguarja Pogovori ■ poslušali.', ki jih /t Hru^ leto vodi pn»t. Prezrli. 10 aogafepo po gUvjc naše radijske poataja, Pogovori b< ti^ti ur^an s pomočjo katerega je upra^ v stalnem kontaktu v poslušalci Le ti • pismeno sporoče svoje na/ore. 'fhe kritike, vodja poi»uvorov pa na te dopit< odgovarja, ene v njihovem mnenju pOtf juje. druge zavrača, enim ra/lag-a stvar ki so jim ne/naue. drugim kpei popravlj. krive nazore :n jih tako po radiju navaj.. v tem, da se uee objektivnega presojeva nja nalog našega radia ter pravimo ocem njegovo delo. Vodja pogovorov s poslu Salci mora zato imeti tenak čut za stvar nost, p»1eg tega pa mora biti 4qvq1J du hovit, da se mu posreči ^t^nro <>deti » ta ko objjko, da *c pooluiaUe n;mčv obtiineii. pa tudi nabava. Vodja pOgOVOfOI DOC vej posebno pozornost tudi naši nt rojakom ijrven ^r^ijvc, tako da so. lloptil, ki j in prr jema radijska uprava ir. Francije. Helo'i« Holandske in VemČije, \7rcdn0 števil«1 li tega dejstva je razvidna pomembno*• postaje Ljubljana za rvaso emigracijo «u pogovori s poslušalci so na ta način ti»t most, ki naše rojake, živeče v tujini, stal no veže z domovino. Danes ob 1°. stopi g. prot. 1'rc/cij /<• pet pred mikrofon, da ho pol ure kram ljal z nami. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Cetriek. 11. januarja: Komedija zmesiiM\ Red četrtek Petek. 12. januaja: Ob 15. ur« Cvrfiek /> pečjo. Dijaška predstava. L»redno rm žane cene od 5 do 14 Din. Sobota, 13. januarja- Kulturna prired1to\ v črni mlaki. Izven Znižane cene. Nedelja, 14. januarja: Ob 15. uri Robinr.". ne sme umreti. Globoko znlftane een-od 6 do 20 Din. — Ob 20. uri anilin njegova =rpča. laven. OPERA Začetek ob 20 uri. Četrtek, 11. januarja: Boheme. Gosti; gdč. Antta Mezetova. Red C. Petek. 12 ianuarla: Zaprlo Sobota. 13. januarja: Jenufa. Premier- Red A. Postani in ostani Slan „Vodnihove družbe41 tev 8 »SLOVENSKI M A R O TU. dne 11. januarja IPM JUTRI PRIDE NAJVEČJI FILM SEDANJOSTI S PO 8VETOVNOZNANEM ROMANU BERNHARDA KELLERMANNA Tudi sankaitvo aa uspešno širi Sankači so se posebno v Tivoliju zadnje čase tako razmnožili, da so celo smučarji v manjšini Dnevne vesti <•» J*a6tm> pristojbine za inozefn&tvo. Opozarjamo občinstvo, da je bila s 1. januarjem povišana poštna pristojbina za navadna plama za inozemstvo od 3 na 350, za dopisnice pa od 1.50 na 1.75 Din. Za Itanjo je bila povišana poštna pristojbina aa 20 gramov težka pisma od 2.50 na 3 Din, za dopisnice pa od 1.25 na 1.50 Din. — Predavanj«* Kamnicana v Kriievclh. Drevj bo predaval v Krizcvcib g. Vlado Stergar iz Kamnika o zimskem sportu in tehniki smučanja. Predavanje bo spremljalo 56 diapozitivov. r-» K »m/n m alkoholnih pijač v Mariboru. Tudi Mariborčani ©o budi vinski bralci, ven* dar jb pa Ljubljančani v tr*m po^lsdu prekašajo. Ijiibliana fe lani konzumirala približno za 06 milijonov Din vina, dočim ea ie Maribor eaiuo ta 16 milijonov. Pri tem mp-ramo vTK)št.»vati. da Meje Ljubljana OaTOfl fjOjOOo. M-iribor rw samo 40.0.0 prebivalcov. Mariborski statistika navaja, da so izrnli Mariborčani lani 1,070.507 litrov vina v približni rreduoeti 10 milij^n^v Din. NatveČ vina <*o popili v docembru. nalmanj pa juniia. RBriM! vin« |a steklo no žejnih trrlih ^ 3A1.000 litrov piva, žganja, likerja iq konjaka pa JU .829 litrov. M>»;loa občina ie dobila ti a trošarini, okrog dva milijona Din-Za ta den.^r bi lahko živelo ^'0 brezposel-nih z dnevno podpora 30 Din v«*e leto. _ Zanimivo potovanje v Palestino z luksuzno ladjo »Kraljica Marija«. Drugi mesec se prične prvo letošnje potovanje z luksuzno ladjo ».Kraljica Marija r v Palestino. Odhod s Sušaka je 10. februarja ob 15.30 ter traja potovanje polnih 26 dni, od katerih je 11 dni rezervirano za biva-nje v Palestini, Izletniki Imajo priliko ogiedati si razna mesta in svetišča Pa.e-»tin«- in dalje časa zadržati se v iSgiptu. Povrate k j<* iz Hajfe. S. marca preko Aten, Dubrovnika in Spaita na Sušak. Cene so od Dtn 4600 dalje. V ceni je všteta vožnja Pq morju, kabina, kopeli in oskrba na ladji &a ča.sa potovanja. Prijave in programi prj vPutnikuf v Ljubljani. _ Pojasnilo v zadevi namestitve dipl. ini. Kesselringa. Med dopisi iz Hrastnika s>mo te dni poročali o namestitvi dipl. inž. Josipa J\t ^snlrin^a Na* poročevalec je pripomni!, da bi bil lahko zasede! to me-•»to sjovenski inženjer. Tovarna kemičnih ijdefkov v Hrastniku nas zdaj obvešča, da je bilo službeno mesto razpisano in da je smatraio ponudbo inž. Kesselringa za najprimernejšo, ker Je bil prosilec na univerzi kralja Aleksandra I. asistent prof. 1r Maksa Samca, ki uživa v svoji stroki svetovni sloves, ter je imel ne samo njegovo priporočilo, temveč najtoplejša priporočila tudi od drugih strani. Pri zasedbi službenih mest mora tovarna gledali ne samo na to. da dobi službo jugos-Iovenski državljan, te.njveč tudi pa to, da se Izbere i^mer] ponudnikov najsposobnejši. _ t/ep domaf izdelek. V izložbi tvrdke v^ steklom Kovnči? v Mariboru je razstavljan lep tn zanimiv domar izdelek. Gre za približno tri kilograme težak namizni prt, ti ie ^y?«tavlr*Q i? 11,000 keramičnih koral ip ki 23 jo izd dal brezposelni steklarski poumč-nik Avjrjsi PleterSeh. V pri je vdelan lev, okrot; niecra pa razni jugoslovanski emblemi. Krasen prt. ki vzbuja polofiuO pozornost mimoidočih, bo We4 trii \ poklonil Nj. Vel. kralju. _ Galerija najboljših fotografskih umetnin vsega sveta je mesečnik, ki je pod tem Imenom p r ion] izhajati tudi za Jugoslavijo pod uredništvom znanega fo-toamaterja Otokarja Hrazdire v Ivancu, pravkar *mo pa doc Hi že 3. številko te prekrasne revije z odličnimi reprodukcijami v folie-tormatu. Kar 20 celostranskih fotografi' najrazličnejših mojstrov Iz Ca-škoft.ovesK*. HolgUe. Francije, Neiujjčije, Avstrije, Anglije, Nizozemske- Danske. Poljake, Madžarske in Italije tar celo t« Indij«« je v »>*m zvezku, med njimi je pa tudi odlično d*le ljubljanskega Maksa tili* he *Na delo*, ki nam kaže kotiček primorskega meMa v prvem jutranjem sol©-cu Vsaka številka prinaša vsaj po euo naše delo, da bo ves svet spoznal, kako uspešno se v fotografiji kosamo z najznamenitejšimi mojstri svetovnega imena. Tudi tekst je seveda odličen, posebno nas pa veseli, da je na čelu te številke razprava 1'mjetnost i fotografija* jugoslo-venskega avtorja Ivana Bukovca Ta impozantni mesečnik internacionalne umetnostne fotografije je pa obenem prva publikacija, kjer smo Jugoslovani v isti vrsti z drugimi kulturnimi narodi, zato pa >Ga!erijor naročajmo. da spet ne zaosta-nemo Revija je res vsestransko prvovrstna publikacija, zato jo pa mora imeti vsaka kavarna in vsa naša društva, vesela jo bo pa tudi vsaka hiša, saj navzlic velikemu formatu in luksuzni opremi stane le 180 Din za vse teto. naroča se pa pri uredniku Otokarju Hrazdiri v -Ivancu 'Hrv Zagorje) ali pa po čekovnem računu postne hranilnice v Zagrebu št. 3S.473 Omenjanji samo še to, da so vsi svetovni listi >Ga!erijo, postavili na prvo mesto med vsemi fotografskimi časopisi eveta — Verne. Vremenska napoved pravi, da. bo večinoma oblačno, zmerno mrzlo vreme Včeraj ni bilo nfkjer padavin Najvišja temperatura je znašala v Splitu 9. v Mariboru In Beogradu 1.1, v Zagrebu 1.0, v Skopliu 6.0, t Ljubljani _6.6 is v Sarajevu -3.0 Davi je kazal barometer v Ljubljani 775.4. temperatura je znašala _Z 4 — Nesreče. Janez Skrainer. 25-letni &$-Uvec i? Vejikf Polape, |2 včeraj delal na t\ozlarf-*vi žagi v Ribnici, med delom mu 'e pa zlomilo levo nogo. — 18-letni delavki Antoniji Teranovi iz Zccrnjili DupeJ, ob- čina Križ?, >e včerai v tovarni Juooeeške v Kranju pade] teiak zaboi na nose. Oba po nesr-učenca so propeljali v tjublianako bolnico. mm pred poroko w Je končala življenje. V Zagrebu si je končala v torek življenje 27-letna sestra pomočnica Stefica Culino-vič. Skočila je iz HI. nadstropja šolske poliklinike Id včeraj so jo pokopali Ze dvakrat si je hotela končati življenje In aele tretjič se ji je nakana posrečila. Mučila jo je težka melanholija. Dan pred samomorom Je bila sklenila poročiti se s svojim izvoljencem. Bala se je pa, da bo zakon nesrečen. —. žena naj«da priiežiiikovega morilca. Policiji v Velikem Bečkereku je Gjuro KraSanovic v torek zvečer prijavil, da fra Erži Ditner že več mesecev nagovarja, naj uuaori njenega priležnika Josipa Paklajna. Za vsak udarec s sekiro mu je obljubila 50 Din Domenila sta se bila že glede sestanka, pa je vzel Paklajna s seboj detektiva, ki je krvoločno žene aretiral. Na !»e«iiankn z dekletom nmrl. Včeraj zvf»čeir je Šel kapelnik sodbe v sladkorni tovarni v Vdikeni B*Čkereku. Ev^enii Se-rafinovič na sestanek s evoio izvoljen ko- Koi-mai sta se pa sestala, mu h* postalo slabo in kmalu je izdihnil- Oblasti se zanimajo za vzroft nlecrove nenadnj i»mrti Pri številnih nadlogah ženskega spola, {)OVzroči »Franz Josefova« srenčica naj->oljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefo-ve« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane _lj Pred poslopjem dramskega gledališča in na njegovih zunanjib stopnicah leži še vedno sneg, kot da se ga ne upajo dotakniti. Gledališki obiskovalci se koba-1 i jo v gledališče čez snežene kupe in love ravnotežje aa zasneženih Ln poledenelih stopnicah. Vprašujejo se, če so s kidanjem snega res tako ogromi. stroški. Delavec hi delal kvečjemu dve uri in če bi ga plačali po 4 Din na uro, bi menda zaradi tega ne šel nihče »po copatah« Sicer bo pa treba pokreaiti nabiralno akcijo. čudno je, zakaj trosijo tako rožice na pot obiskovalcem gledališča Ko je južno vreme, je pred poslopjem vedno improvizirana blatna vas, sicer so pa pred vhodom sne. žene barijere. —Ij Na starem otroškem igrišču v Tivoliju je zdaj prostor za odlaganje snega. Iz zahodnega dela mesta bi bilo predaleč voziti sneg k Ljubljanici, zato ga veijjo v Tivoli. Navozili so ga že cele gore. T8 prostor pa sicer ni bas najprimernejši za odlaganje snega, čeprav je sneg gnoj. Teren je tam itak močvirnat in so takšne gore snega preveč dobrega. Treba je upoštevati, da tudi tisti prostor spada med j>arke. Zato bi bilo pač umestno, de bi našli primernejši prostor za kupičenje —Ij Kanalizacija v Prešernovi ulici. Pred leti so zbetonirali zbiralni kanal, ki se je pa neprestano krušll in so ga morali čeAče popravljati in čistiti Zdaj ga bodo temeljito popravili, preden začno tudi tu razkopavati cesto za tramvajsko progo. Delajo že delj časa Cesto so razkopali samo tam. kjer sq zbetonirali jasne Materija! spuščajo skozi jaške in deT lavci delajo v kanalu .Jj V*a dele v palači trgovske akademije bodo končana ta teden. Zdej dela le nekaj Zar-je« kot III fXXII ) de'avski prosvetni večer ki ho v soboto 1* tannarfa ««94 nI 30 uri v dvorani De'ava^e zhnn;ice. ol «-r biti zelo lep tn pester. Godba >Zarja< bo zaigrala oovo skiadbo Joa. skorplka. krasen koral >Vzbujenje duhov«. Pevci — svobodaaj _ steklarji iz Rogaške Slatine, bodo zapeli več delavskih Ln narodnih pesmi. Sledile bodo recitacije Cankarjevih pesmi i* »Erotike;, odlomki iz Cankarjevih dram, pisatelj Cerkvenik bo govoril o Iv. Cankarju. Citraški zbor bo zaigral več lepih sk'a-'.b. se ne izvajana, dosedaj še eiina komponirana pezem Iv. Cankarja >Iz lepih časov4 bo pela znana soiistlta in skladatelj Ciril Pregelj aam bo spremljal na klavirju. Vstopnice se dobe v Strokovni koniielji (Delavska zbornice) za 8, 2 in 1 Dm. 15-n —Jj Zanimivo smuike predavanje. Previ ob |o. bo v veliki unionakJ dvorani pte-d a vanj© znanega slovenskega smučarja in skiteic* Roberta Kuonja, ki bo predaval s svojo knjigo j-8ki<, ki obstoji iz aamib skic brez teksta, s njenimi diapozitivi nam bo pokazal v*o smuško tehnike, obenem p* tudi ustroj svoje knjige, ki je povsem originaJno delo ne le v domači, temveč tudi v svetovni smuški literaturi Vabjeni so vsi smučarji, pa tudi onj, ki se za delo samo zanimajo. Predprodaja vstopnic je v Zvezni knjigarni, nasproti pošte, in p« pri Foto-turlstu. nasproti Unk>na. Stojišča 3 Dtn, sedeži po 8 in 6 dinarjev. wlj Kino je te dni v najre em razmahu, da pride vsakdo na svoj račun. V kino Matiei občudujemo pretresljivo dramo »Tajfune, ki nam kaže za nas nerazumljivo požrtvovalnost Japoncev za domovino, razen tega pa v tem filmu vidimo tudi vso razkošnest in razbrzdanost pariškega karnevala. Jutri bo premijera največjega evropskega filma, namreč Kellermannove-ga »Predora«. 2e roman je pomenil senzacijo za ves svet, še mnogo bolj učinkovit je pa ta veličastni film, ki nam prikazuje graditev velikanskega predora med Ameriko in Evropo. Tudi ZKD ne bo zaostala, saj bo predvajala očarljiv »Dunaj skj valček«, kjer bomo uživali vso sladko-bo Strausspve ln sploh dunajske sentimentalne in poskočne muzike. Torej kakor nalašč za predpust! Prva predstava »Dunajskega valčka« bo jutri ob 14.30 v kino Matici ob znižanih cenah po S in 5 Din. —Ij Gospodarsko, kulturno In narodno društvo za trnovski okraj v Ljubljani priredi 12. t. m. v prostorih Sokličeve gostilne Pred konjušnico svoje prvo predavanje Predaval bo g. dr Mole Rudolf o modemi Poljaki. Predavanje bo vsakomur pristopne. —Ij O Danski, a krasnimi skioptičninu slikami, bo predaval priznani predavatelj g. referent Franjo Pavlica drevi ob pol 9. v kemijski predavalnici na realki (Vegova ulica). Prijatelji iskreno vabljeni. Društvo »Tabor«. 14-n Vrni mi svobodo!!! Moški so ji bili igrača. Bila je lepa in bogata, dokler ni spoznala življenja. Spoznala je, da 1e ljubezen nevarna kot dinamit. Kdo je to?? To ie slavna filmska zvezda Joana Crawfora v svojem najboljšem filmskem delu iz modeme družbe »Vrni mi svobodo«. Kot partner lepi Nils Agther in Robert Monteomerv Danes ob 4., 7. in 9. uri ob najnižjih cenah 2.—. 4.—. 6.— m 8.— Din. ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-30. —lj Zanimiv simfonični koncert. V petek, dne 19 L ». bomo imelj zopet velik simfonični koncert, katerega izvajajo gojenci državne glasbene akademije iz Zagreba. Izvajali bodo Beethovnov koncert za violinsolo § »prelijevanjem orkestra in Lhotkega simfonično pesnitev za soli, abor in orkester »More«. Vseh sodelujočih bo okrog 120, orkester sam Šteje nad 70 godbenikov. Dirigira obe koncertni točki rektor državne glasbene akademije gosp. Fran Lhotka. občinstvo opozarjamo na ta koncert, aa katerega ao vstopnice že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. —lj Nase agilno pevsko društvo Ljubljanski Zvon, ki ga vodi že skoro en četrt stoletja pevovodja Zorko Prelovec, nam bo pripravilo dne 15. januarja 1934 v dvorani FUharmonične družbe zanimiv koncertni večer. Za spored si je izbralo skladbe primorskih skladateljev Hajdriha, Kocjanči-ča, Le bana in Volariea, Posiuftali bomo najlepše pesmi nase polpretekle dobe v novi interpretaciji. Na koncert nikakor ne pozabite! Vstopnice ai nabavite pravočasno v Matični knjigami na Kongresnem trgu! —lj »ženski pokret« In »Zveza akademsko izobraženih žen« vabita na predavanje dr. Fin* Grossmannove o imovinskem pravu v zakonu v petek 12. t. m. ob 20. uri v kleti kavarne »Emone«. —lj Zveza akademsko Izobraženih žen vabi svoje članice aa sestanek, ki bo v petek I? t. m. v damski sobi kavarne Emone ob 21. (pe predavanju ge. dr. Grossmannove ) Važno» —i j Za Jadransko stražo. Uvide vajoč veliko važnost Jadranske straže sta darovala v socialni s*:ad J§ gg. dr. Jaso Ka musič, odvetn'k v Ljubljani, Din 150 — kot doprinos iz neke poravnave, is Beno Gre-eori* dFogerlst v LJubljani, Din 200 — Obema darovalcem* izreka J s svojo iskre no zahvalo. Ljubljana, H. januarja. Protekcija je adaj velika moda na vsej črti, aato ni čuda, da uživajo nekatere zimske športne panoge pred drugimi nezaslišane privilegije. Že sama beseda smučar-stvo je zdaj malo de ne «veta. doć i m nihče niti ne omeni sankaškego pokreta, kot da je jankauje plebejsk: sport Med sankači že vre m bi nUiče ne smel biti presenečen, fie bi se organizirali — in bi se najbrž pritegnili drsalce — ter nam premori I i hlačice. Sicer to pa ie organizirani, čeprav njihove organizacija se ni protokol i rana. Nese reporter«tvo jc bolj prrveekarsko — repa to — kot reportersko. ker predre tako imenitne domače dogodivščine. Vedno je nekje zadaj — kot Krja^ljeve koze rep — najsi se obrne, kamorkoli, zadaj, kjer je navadno vse tiho. Medtem se pa ... na primer v Tivoliju postavlja polovica Ljubljane na glavo. Godi se Se nešteto čudovitih stvori, ki spadajo najmanj med senzaeje. In pristna domača roKa! Toda zda i nas za* nimajo samo tivolski dogodki. Nai Tivoli je svetski, monden, slovit Z niegovim imenom ni zvezano le sladko ime Eden z vso svetopisemsko poezijo in bolečinami ob luninem svitu ali mlaiu: nihče ne more mimo slovitih imen, ko imenuje Tivoli: Bellevue, Monte Carlo m St. Moritr. Vse to imamo v Tivoliju, v tem večnem kamnu spodtike, pribežališču vseh bolnikov m dezerteTJev, vštevši one iz zakonfckegu kuluka. In zdaj je najaktualnejše in najslovrtejse ime »St. Moritz. Človek je nekoliko v zadregi, ker ne ve. ali bi naj pel slavo beli Ljubljani, ker ima tudi to sijajno pridobitev — kresno pobočje, ki je po svoji 1c/vt' ie c*d njega dni namenjeno zimskim športnim panogam: to ie naš St Moritz ob Cekinovem gradu. Vi$je sile so delale po posebnem načrtu — morda še celo leži v kakšnem našem ar-hivu. — ko se je gubalo novršje remi le in je nastajal teren za nas Tivoli. Občudovanja vredna dalekovidnost! Sicer imamo v Ljubiiani več terenov za belo amaterstvo, a noben ne slovi tako. kot Tivoli. Tudi s perforii« prihajajo mali in veliki sportn;kt v Tivoli, vsak preizkusi najprej tu soiid-nost svojih kosti ter preimc snežen? krst Smučar, ki ne napravi šole najprej v Tivoliju, ie obsojen že v naprej tn mu niti tečaji mnogo ne pomagajo Tivolski teren je namreč nekaj posebnega. Najbrž izžaria zemeljski magnetizem in druge radioaktivne sile. Nikjer drugje smučarji ne padejo tako sijajno neprestano, da se trese zemlja, in nikjer ne vstajajo tako hitro. Nkjcr drtigie pa rudi ni tako trd sneg in ni lepše prilike za samo7ataievanje kot tu. Nešteto kritičnih očes neprestano nresoia belega tr-otne pri njegovem junaštvu in padaštvu Tn najmočnejši vzgojni činitelj ie krohot Gledalcev, ki se po ves dan zabavajo v špa1;r!;h okrog in okrog pobočja Toda zda i if beseda o sankačih Kes jc treba unoštevati smučarje zakadi njihovega zmagovitega pokreta in mogočnega udej-stvovanja, vendar so se tudi sankači zadnje čase tako pomnožili, da so celo smučarji v manjšini. Smučarji nima jo več zdaj prirast ka. ker so se jim že pndrulHi vsi. ki jih jc premagal čar belega mučenistva Zeto rr več toliko učencev v Tivoliju Oni pa. ki hj se se v>ecno morali vaditi, so se že proglasili za zrele bele junake, zato se ne upajo več pokazati v Tivoliju In ni vseeno, če ti škVipljejo vsi členki udo* m Iklepečejo rebra. Razen tega jc mnoge tudi tako razočaralo vreme — kot pravijo - da se nočejo več smučati iz protesta, smuči so pa sežgali, kar je razumljivo ker so Jih pofo mili pri nevarnih eksperimentih. Zato zdaj prihajajo v Tivoli na smučeh predvsem dekleta, ki iščem med belimi iunakl Inarrnk* torje za ->tclebenmarke« in druge tpretnoet' dinamične vede Plea ie prišel it mode. od kar prihajajo garde damo s svojimi varovankami na smukališča Smučarji so seveda fair k-svalirji, zato včasi vodita po dva junaka damo po nevarnem terenu Tod* dame nedvomno nima to srcd'ščs težnosti v trebuhu, nego na koncu vseh koncev. koT jih tako rado pot nt sedalo. In udje se pomešalo ter nrcoleic,^. %v 'adejo da-mn In kival'ria na gorostasen kup. da ne more nihče razvozi'«ti gordij^kega vozlja. Končno smo vendar pri sankačih Pri njih ni taksnih komnlikacij. kor se dame, ki ikilijo po inštruktorjih, nc ►ankaio in kor me ločbab § l zakona o volilnih imenikih urfo-doma popravljali do vštetega 31. januarja Da bodo volilni imeniki vseskozi po polni, se vej volilni upravičenci, ki doalej v fameuHru ta niso hlll vnlesoL vabijo, da se o vpisu osebno prepričajo, odnosno fe b te vajo vpjs pri mestnem Županstvu, ICcSoOec ▼ Narodnem domu. _c Umrl jo t torek 9. t. m. r celjsk bolnišnici spletni delavec Alojzij čretnik Iz Botričnlce pri St Juriju ob Juž žel. _c Dve tatvini. Neki Kari D., ki se jr zdravil v oetjaki bolnišnici Je 4 t m., ko Je zapustil bolnišnico, ukradel 200 Dtn vredno slnakc suknjo, ki Jo je bil nek1 boin.iškl strežnik obesil na hodniku Dne 5. L m. je nekdo akradel soprori kroja Ikaav »ajitre • Šaleške if njenega stanovanja o aaved«1 pri Celja too ©ln vre de.p damski plaš^ Storilcev še nlao izšlo dl!1. Pristopajte Ir „Vodnikovi družbi »SLOVENSKI NAROD«, dne 11. januarja 1934 tev. 8 it 265 ve siroti Opazil je, da je odsevala iz obraza mlade žeoe groza, kadar je govorila o njem. In podli Indijanec je slišal, kako izraža nesrečna žena bojazen in grozu, videč v dubu svojega moža v borbi z Indijancem. Prrslu&ujočemu Indijancu je igral na obrazu isti lokavi in prisiljeni smehljaj, ki se ga je Marjana tako bala. Tisti hip je Indijanec pograbil svoj tomahawk kot da že hoče navaliti na poročnika. In res je bil za to ugoden trenutek; Indijanec bi bil lahko opravil svoj izdajalski posel. Poročnik bi se niti braniti ne bil mogel, ker je napol sedel, napol ležal, držeč Marjan ino glavo na prsih. Toda v hrpu, ko je Indijanec že hotel planiti naprej, se je Marjana iztrgala a objema svojega moža in se vsa prestrašena ozrla proti grmovju, odkoder je bila zaslišala lahen šum. Poročnik je bliskovito potegnil pištolo i« se pripravil na napad. Indijanec se je pa tiho in naglo splazil nazaj. .— Kaj si pa slišala? — je vprašal poročnik Marjano po kratkem, a napetem pričakovanju. — Zdelo se mi je, da slišim tam... v travi... — Vraga! — je odgovoril poročnik zopet pomirjen, — gotovo sta konja nemirna. Indijanec je bil zamudil ugodno priliko. Odplazil se je do konj in opustil za enkrat svojo zločinsko nakano. In tako se je začela noč, ki je v nji samo naključje rešilo naša popotnika. Poročnik je bil zelo utrujen in je km a tu zaspal; Marjana je pa bedela vso noč. Toda noč je minila brez nove nevarnosti. Indijanec je najprej pogledal, če je s konjema vse v redu, potem se je pa splazil globlje v gozd. Poznal je tako dobro vse kotičke, vse prehode skozi prepleteno grmovje in drevje, da je prispel brez vsakega tavanja h gorskemu potoku, ki se izliva po neštetih ovinkih v Ohio. Potem je šel nekaj časa ob potoku, dokler ni prispeđ do divje skalnatega korita. Tu se je stekel in stopil s tomahaw-kom v roki v vodo, ki mu je segala še čes pas. Po vodi je prišel do velike skalne votline. Baš na kraju, kjer se je Indijanec ustavil, je bila v skalni steni odprtina. Kdor bi si jo bil skrbno ogledal, bi bil spoznal, da jo je človeška roka namenoma napravila m da je komaj tako velika, da laiiko zleze človek skozi njo. Indijanec je prisluhnil, potem je pa pobral pest prsti in jo vrgel v odpr-trno. Potem je pa spretno splezal po gladki steni do odprtine in že je izginil v ttjL Tako je priplezal kmalu do^ tesne votline med strTrrimi skalami. Sele tu se je lahko vzravnal. Potem je stopil v kot votline, kjer je opazilo njegovo bistro oko ustje nekakšnega naravnega hodnika. Še nekaj ostrih ovinkov in hodnik je zažarel v luči, ki je svetila iz globokega brezna, kjer je bil konec hodnika. Tu je Indijanec pokleknil in se dotaknil s čelom zemlje. Potem je pa vstal in spregovoril s svečanim glasom: — Papay položi kmalu novo žrtev k tistim, ki Še vedno mire gnev Velikega Duha, da nakloni svojo milost Papa ye v emu očetu, čigar duh plava po večnih loviščih, dočim trohne njegove kosti na dnu Velikega jezera. Znova se je dotaknil s čelom zemlje in pripomnil: — Naj Veliki Duh sprejme žrtev svojega sina, ki nikoli ne bo pozabil, kaj je njegova dolžnost. Klečal je še nekaj časa, potem je pa vstal in se spustil na sredo brezna. Tam na dnu enega brezna je zijalo žrelo drugega manjšega. Indijanec se je sklonil nad žrelo in še enkrat obljubil Velikemu Duhu novo žrtev. Na dnu brezna je voda podzemnega potoka omivala kup človeških kosti. To so bili ostanki trupel nesrečnih popotnikov, ki jih je bil Indijanec žrtvoval svoji osveti in Velikemu Duhu. Oči krvoločnega divjaka so se divje iskrile, ko je pogledal na dno brezna. Zamahnil je s tomahawkom in iz grla se mu je iz vil grozen krik zmagovite osvete ... Šele ko je nastala temna noč, se je Indijanec vrnil tja, kjer je bil pustil naša popotnika. Poročnik in njegova žena še nista bila zatisnila očesa. Poročnik je prvi zaslišal Indijance ve korake, planil je pokonci in potegnil pištolo izza pasa. Ta čas je pa že stopil iz goščave Indijanec in zaklical smeje: — Papay bedi. Njegove oči so zanesljivejše od orožja, ki ne vidi, njegove toke močnejše od krogle, ki išče sovražnika zelo daleč. Papay bedi in zato lahko mirno spita. Siouxi ne napadajo popotnikov, nad katerimi bedi Papay. Kljub temu pa Marjana ni hotela ieči na odejo, ki jo je bil poročnik po-gm na hladno zemljo. Poročnik si je pa položil pod glavo popotno torbo, ki jo je na vsakem počiva'išču od vezal od sedla; in tako je zaspal. Papay je legel pred popotnikoma in si podprl glavo z rokami. Marjana ni odvrnila pogleda od njega. Opazovala ga je skozi goste tre-pahv.ce. kt so dobro zakrivale njene oči; rn videla je, kako upira Indijanec svoje zlohotno žareče oči v njo. In v mraku noči se ji je zdelo, da vidi oči divje zveri, prežeče na plen. XXV. Ko so zgodaj zjutraj znova krenili na pot, je poročnik opazii, da njegov konj ne hod! več tako kakor prej. Zdelo se je, da mučijo ubogo živai hude bolečine tako, da se mora večkrat ustaviti, Foročnik je povedal to Indijanca ter mu obenem izrazil svoje začudenje, da drugi konj ne kaže nobenih podobnih znakov, čeprav ima za Vidimo torej, da potrebuje človek več inteligence za to, da postane senator, nego za poslanca«. Seveda so protesti kar deževali na glavo za znanost vnetega zdravnika, ki je pa odgovoril ogorčenim poslancem takole: ^>Po mojem mnenju ljudi zanima vedeti, kakšno vrednost imajo po antropoloških izsledkih naši zakonodajalci«. Dr. Macdonald namerava baje svoje raziskavanje razširiti na člane evropskih par'amentov in senatov. Seveda je pa še veliko vprašanje, ah mu bodo po ameriških izkušnjah evropske države to dovolile in če bodo evropski sanatorij in poslanci s tem zadovoljni. Vprašanje možganov in inteligence je tako kočljivo, da se ga mora čl-ovek dotakniti zelo previdno. Čudodelno pero. Priletna dama: Ta klobuk bi mi pristojal. toda pero na njem je grdo. Modistka: Saj baš to pero vas dela za 10 let mlajšo, gospa. — No, pa naj bo, dajte mi ta klobuk in pripnite nanj še eno pero. tmem LOVCI! Predno se odločite za nakup lovske puške in lovskih potrebščin, oglaaite se pri stari renomirani tvrdki FR. SEVCIK LJUBLJANA, Židovska ulica št. 8. — Telefon št. 33-78 Orožje, municija za lov, šport in obrambo po najnižjih cenah. — Opozarjam še na novi model FN pištole *BAEY«. ki je zlasti pripravna za žep. Ogled v trgovini; nakup neobvezen. Prepričajte ae o izbiri, ceni in kvaliteti. MESEČNO SOBO v centrumu mesta, za 1 osebo z vso postrežbo, eventualno tudi s hrano, oddam. — Naslov pri upravi »Slovenskega Na roda« f>040 VPELJANA GOSTILNA v Zagrebu poceni naprodaj. — MaleŠic, Pejačevičev trg št. 3. 433 Večja množina tnakulaturnega papirja ti ceni naprodaj po zelo ug Naslov pove oprava Slovenskemu Naroda VELIKO SOBO prazno ali opremljeno, poceni oddam. Dvorni trg 3-II. 428 POSREDUJEM denar na HRANILNE KNJIŽICE velikih denarnih zavodov. — RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka 12. 7-T Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T DCflJlSAOSMA reief. 2485 črt- mm kttacje. enobarvne u> v« aotottptje, icomMnlrue kiiAeJe mm asTsdn Id flnejftl papir, klišeje po parnHsfh slikah In risba*, rokopisih Ljubljane Sv P«trs nasip M. 23 MLADE GOBICE v kisu razpošilja Hrastnik, Nova cerkev, p. Vojnik pri Celju. 434 KONTORISTINJA resna moč, s prakso, perfektna srbsko-hrvatska stenografinja, z znanjem nemškega jezika, vešča vseh pisarniških del — lahkd dobi takoj stalno in dobro nameščenje pri solidnem podjetju na Sušaku. — Ponudbe pod >Br. 438« na upravo >Slovenskega Naroda«. STANOVANJE DVEH SOB predsobe, kuhinje in pritiklin takoj oddam. — Domobranska cesta št. 15. 435 ENOSOBNO STANOVANJE obširno, velika predsoba, visoko pritličje, takoj oddam, ev. pozneje. — Ponudbe pod »Blei-weisova 439« na upravo »Slov. Naroda«. PEKOVSKEGA VAJENCA z vso oskrbo sprejme A. Bohorič, Tržič. 437 BLAGAJNIĆ ARKO ~ sprejme kavarna Royal, Čakovec, Medjimurje. 436 DVE SOBI opremljeno in prazno oddam v Rožni dolini. Cesta X, St. 25 (Pod Rožnikom). PREKRASNA POLT ZA NEKAJ DINARJEV TUDI VI BI GA MORALI POSKUSITI! DA PREKRASNO POLT - TAKO NARAVNO-OBDRŽI PA SE V VES DAN NI MOGOČE .'TAKOJ I GA KUPIM. J TI SI PREKRASNA - NISEM TEj ŠE VIDEL TAKE OD DNEVA v NAJINE POROKE A Neki slavni stroko v mak. za kožo lic je iznašel nov senzacionalen dodatek za rižev puder ter ga nazval »smetanova pena«. Lahko pleiete ves večer ▼ najbolj razgreti plesni dvorani, ne da bi se Vam aa nosu aH licu poiavil tudi naimamši sled bleska, Če uporabljate puder, pomešan s peno smetane. U pudru Tokalon je pena smetane v znanstveno m točno odrejenih proporcijah ter na patentiran način zmešana z najfinejšim na zraku posušenim pudrom. To učinkuje tako, da se puder Tokalon obdrži na licu ves dan, celo v najmočnejšem vetru in dežju. Puder Tokalon je tako fin in nežen, da ne bo nihče nikdar niti slutil, da Vaša najlepša polt, ki Vam jo daje, ne izvira samo od Vale prirodne lepote. Urejuje: Josip /rtirrmr^K Za »Narodno uaaarno«: bran JezereeS — £e upravo to inaeratnj oei uala. Oton ^Cuiatot «— Val w Ljubljani