14. številka. Ljubljana, v četrtek 18. jannvarja. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MM [shaja vsak dan mverter, izimfii nedelj« in praznike, ter velja po po? ti prejeman za avstr o-ogetske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od fietiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni 61 v o je na Kongresnem trga št. 12. upravni fttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. tretja in šeata prošnja, o tem naj izprašuje svojo trdo vest. Će je pa prošnje sprejel in potrdil, naj jih izpolnjuje, pusti v miru našega prevzv. vladiko in ne vnema v narodu strasti ]. A kako bi „Narod* podal moje prošnje čita* teljem z dobrim namenom, če govori o trpljenju in celo križanju, katero bodem imel prestati od svojih duhovskih sobratov? Ali se ne pravi to z drugimi besedami: hujskati ali ščuvati duhovščino na mene in na naš list. Kaj takega se od „Naroda" nisem nadejal. Pač bi mu bilo všeč, da bi duhovščina to storila, kar je njej namignil in meni napovedal ! Toda, naj se le potolaži; naša duhovščina je natančna in odločna, a križala me ne bode, tudi zaradi poslednjih izjav ne. Lahko trdim, da prav letos je s splošnim naročanjem lista, z vspodbujanjem in ča-Btitaujem pokazala, da uredništvu zaupa, dosedanje nedostatku in napake in pomote pa mu odpušča. Res, lahko trdim, da tako stanovitno in VBtrajno, tako soglasno podpiranje kakeg* lista nima para pri katoliški duhovščini ne blizu ne daleč. Duhov-okim »obratom bodi za to srčna zahvala. Naj ta veseli pojav priča nasprotnikom, da je naša duhovščina vneta za slovstvu in njegov napredek, da dela rada za narodnost in ni zaslužila očitanja „Narodovega"." Kakor vidimo, smo zopet mi vse zakrivili! To je tista znana metoda, b kojo se dandanes bo;uje mlajša duhovščina proti vsakemu, ki ž njo ne trobi v dr. Mahničev rog. Te metode polastil se je tudi dr. Frančišek Lampe in sedaj pobožno zavija oči, ker se hoče pri svojib somišljenikih prikupiti s tem, da brca proti „Slovenskomu Narodu". Pa včaBi se zgodi, da tisti, ki brca proti drugemu, sam ravnotežje zgubi in v blato pade! „Slovenski Narod" v tej zadevi ni uičesar druzega zakrivil, nego da je Lampe-tovo izjavo od besede do besede ponatisnil ter dostavil, da bo veseli miroljubnega duha, ki veje iz te izjave. Druzega naš list ni ničesar pisal in tudi hvaliti se ni upal dr. Lampeta, temveč je samo ironično dostavil, da bi Lampeta njegovi prijatelji križali, če bi se zvedelo, da ga „Narod" hvali. In te besede je dr. Frančišek Lampe, ki se je moral mej tem časom hvalevredno podvreči, uporabil proti nam, češ, da hujskamo ali ščujemo duhovščino na njega in njegov list. V svoji preveliki modrosti meni dr. Lampe, da bi nam bilo všeč, če bi duhovščina njega in njegov list zapustila. Kdor čita naš dotični v najboljšem namenu objavljeni članek, bode nam dobre volje pripoznal, da tacega nepoštenega natolcevanja nismo zaslužili. Ali z našimi mladimi duhovniki imej opraviti, kjer hočeš, vselej bodo ti poštenjaki staknili kako mestece, kjer te bodo nepošteno natol-cevali! Dr. Frančišek Lampe bi pač kislo gledal, če bi mu sedaj očitali hinavščino, da je novoletni svoj politični članek spisal namreč samo v ta namen, da bi si za prazni svoj žep pridobil večje Število posvetnih naročnikov! Ali kaj tacega mu ne očitamo. Samo vprašamo ga, smo li mi silili na to, da naj napiše tisto novoletno medico, katera se mu je sedaj spremenila v grenki pelinovec? će je pa kaj tacega pisal in mej svet poslal, je moral vedeti kaj piše. In pred vsem moral je vedeti, da njegova izjava v prvi vrsti ne bode všeč našemu preuzvišenemu vladiki. Će je torej kako nerodnost pregrešil, naj se pokori dr. Frančišek Lampe sam, nas pa naj pusti pri miru. Z vso odločnostjo odklanjamo torej sumni-čenje, da smo s tem, da smo ponatisnili miroljubno izjavo, kojo je na BVojih platnicah novega leta dne" objavil „Dom in Svet", ščuvali in hujskali duhovščino proti temu listu ter mu skušali jemati naročnikov. Kaj nas briga „Dom in Svet" ? Voščimo mu najlepšega uspeha, ker je list dober in koristen. Toliko večja je dolžnost njegovega urednika, da piše pošteno in da ne natolcuje druzih, če mu Zalega storili niso. Pač žalostno, da spodi* ti pri nas vsak korak do sprave in miru. Će izreče razsoden duhovnik pametno besedo, pa ga takoj zadufto ter prisilijo, da mora pred javnostjo klaverno prikazen igrati, kakor jo igra sedaj skesani dr. Lampe. Kako naj pridemo potem k miru in spravi? Preklic in spokor-jenjedr. Lampetovo nam je tužen dokaz, da na tistem mestu, kjer ne poznajo druzega, nego golo in čisto „rimsko" politiko, sprave in miru imeti nočejo. Tudi pravi Vsaj čez 100 let se spametuje vsak narod, in spametoval se bode jedenkrat gotovo tudi naš narodi V obrambo. Dr. Frančišek Lampe se kesa! Laudabiliter se aubjecit! Ko je izdal prvo letošnjo številko svojega leposlovnega lista, ae je prečastiti gospod nekoliko prenaglil in natisniti je pustil na zelene platnice nekoliko pametnih besed, ki so se obračale deloma proti nam, deloma pa tudi proti nam nasprotni slovenski stranki. Gospod Lampe zlezel je tedaj na nekak vzvišeni prostor, s kojega je klofute delil na levo in deano. Ker se je delal objektivnega sodnika, mu tega nismo v zlo šteli. Pač pa smo mislili, da političnega programa dr. Frančiška Lampeta ne smemo prikrivati svojim čitateljem, ker je ta program obsegal mnogo dobrega in ker je Se danes resnica, da se kmalu poležejo vsi domači prepiri, če bi našo duhovščino napolnjeval tisti dub, ki je vel iz besed, koje je dal dr. Lampe za novo leto natisniti na zeleno platnico svojega liata. Sjdaj se je pokazalo, da so se te miroljubne besede kazale samo na zelenih platnicah, da jih pa dr. Frančišek Lampe ni nosil tudi v svojem srcu. Mož se je nam reč, kakor pravimo v navadnem življenju, malo hlinil. Imel je drugačno besedo na jeziku, kakor v srcu. In to sedat očitno pred celim svetom pripoznava. Ker pa se dr. Lampe v svoji „poslednji besedi", kojo še žrtvuje za polovičarsko politiko, robato zadira pred vsem v naš list, prisiljeni smo, da tudi mi spregovorimo svojo poslednjo besedo o tej zadevi, o kateri mislimo, da naš greh ni bil velik. Dr. Frančišek Lampe nam odgovarja: „To nedoločnost je porabil dno 6. t. m. „Slovenski Narod" in podal naše prošnje svojim čitateljem s primernim uvodom in sklepom. Prav tega liata in njegovih napadov na naš list smo se morali braniti že pred tremi leti. In tu velja: Timeo I)a-naos et dona ferentes. Ker je ta beseda naša zadnja beseda o politiki in njenih pritiklinah, povemo nekoliko mialij prav na kratko. „Slovennki Narod" je storil ta korak ali z dobrim, ali s slabim namenom. Ako ga je storil z dobrim, tedaj je on sprejel in podpisal one prošnje, kar naj pač dobro pomni. Komu je veljala druga, LISTEK. W e r t h e r. (Srbski spisal L. K. Lazarovio. Preložil J. P. P1 a n i n s k I.) (DaUe.) Oni zopet ondu v slamniku, z belimi, platnenimi .angleškimi" čevlji, to je lekar Katanić — strašanski navihanec in velik intrigant. On in poročnik imata nekaj skupnega — popolno zavest o Bvojem „jaz", s to jedino razliko, da lekar ne veruje niti sami svoji pameti mnogo, dasi je bister kot solza; a poročnik zopet misli, da je ves svet „glup kot čevelj"; a svojo karijero je pričel kot častniški sluga. Za oba so se vender vsi gostje zanimali. Poročnik je bil lep in nesramen, lekar pikanten in lokav. Vedel je za vsakogar skrivnosti, in časi, kadar je pomembno trenil z očmi, dalo se mu je uprav Čitati s čela: „Vem jaz, čigav je tisti pahaluik" ali: .Dobro sem videl, kako si ji stopil na nogo". Igra šab, ali samo s jednim očesom gte^r v figure, a z drugim na udovo, katera se vsak hip od srca zasmeje in zakriva usta s pahalnikoro, ker jo poročnik obsiplje z neslanimi dovtipi. Kakor pravijo, da sejem ne more miniti brez dežja in ciganov, takisto se ne dajo toplice ni zamisliti brez kartopircev. Njih ne zanimajo niti same kopeli, nikari pa izleti, parki, godba, dame. Oni se samo na vrat na nos okopljejo, potem pa se vsi skupno poto, navadno v zasobni sobi, a kakor se to pravi, „poleg dveintridesetih". Njih soproge se izprehajajo same po parku, izdibujejo in jadikujejo proti vsakomu, kogar koli dobe\ Kraj njih je polno tistih brezpomembnih ličnostij, za katere se ti odgovori, ako vprašaš, kdo bo: „Tudi on bo tu koplje," „zdi se mi, da je iz Čačka", „mislim, da je uradnik pri kontroli" itd. Jeden goat teh toplic pa je junak te povesti. Uradnik, človek tridesetih let, po imeni Janko. Oblih, bledih lic, ki izgledajo čisto brezpomembno, le v očeh mu je čitati neka naivnost in hrepenenje. To se vidi na ljudeh, čisto mladih, ki še niso izprijeni po „svetovnoslauci. AristoUratična gospoda se ie tega predlogu ustrašila. Sicer ima moč, da ga zavrže, n bo;i se utiaa, kateri bi tako postopanje naredilo, in da ta utis kolikor toliko paralizuje, stavila je po grofu Stanislavu Badeniiu predlog, naj se premen zakon glede* pri spevkov posamnib kmetsk h občin v šolske svrhe. Doslej je bilo to tako urejeno, da so veteposestaiki plačali |edno četrtinko dotičnih troškov, kmetje pa tri fetitrnke. Doslej niso hoteli veleposestniki o kaki preuredbi t« ga re.zraerja nič slišati, sedaj pa jired-lagajo. naj kmetje plaču.ejo Is polovico troškov, po> lovlco pa veleposestniki. To ztajšanje kmetskih bremen bo za nekaj Časa g(;t«»vo podprto položaj veleposestnikov, faktičnih gospodarjev v celi deželi, sli pa za dolgo čana se šele pok* ž-* Of/erskl katoliški shod, Predvčern šnpm vršil se jk v Hudiinpešti ogerski katoliški shod. U Islftba ;" bla velikanska. Razveo vseh ogerBkih škof jv zbrala se je tudi katoliška aristokracija jako številno. Kardinal Vaazary otvoril je on sjioStoval svojo besedo Že izza mlada, odtod snemal kapo prod zastavo, kjer koti jo je videl; zato bo ga za bokeljskega upora, stoprav v Novem Sadu na ukaz njegovega očeta zasačili, sicer bi bil on izventno odšel v Boko. Naposled izvira iz tega „popoimevauja° samega sebe tudi ona nenavadna nestanu\ ituost razpoloženja: časi vesel do razposajenosti, ■ ■■>h otožen in čmeren, kakor da v« h svet gori; a vselej radi kake malenkosti: na pr. ker ju načelmkova žena poslala pandurja, da zapodi prosjaka iz veže, ali kaj drugega takega. Potemtakem tudi z nikomer ni občeval. Srečuje se sicer res z gosti zjutraj in zvečer pri izvirku, jih pozdravlja, pove ali vpraša, koliko je ura, in Hi pnžge pri kom smudko — ali več ne. Na-vaduo beži pod ono lipo v brdu, do katere niti steze ni, in kjer ga uihče ne more motiti; a tudi tu ga zaloti neki večer profesor Nedič iu mu prične ognjevito pripovedovati o aituvaciji velesil in o kimari evropskega ikvil.bra. Janko bi kar skočil iz kože, ali načelno spoštovanje mu ne da, da bi brutalno odbil profesorja. On se prične odležati: — Da, da, gospud, prav pravite! Naj uganja Anglež, kar mu drago, Rus je tu, a Turčina ne bomo mnogo uiti prašali . . . treba je iti k večerji! (Daljo prib.) je zborovanje z znamenit m govorom, v katerem je precizoval stališče katoliške cerkve proti vladnim cerkvenopolitičnim predlogam. Shod je potem akle-nil, odposlati dve brzojavki: cesarju in papežu V papeževem imeni odgovoril je kardinal Rtmpolla, cesar pa je sam brzujavil, kar obuja v vseh političnih krogih na Ogerskem velikansko senzacijo. Ko sta bili na shodu odobreni rečeni interpelaciji, prišli so na vrsto razni govorniki, potem pa so se sklenile primerne resoluc je, v katerih se slovesno in z vso odločnostjo protestuje zoper cerkvenopoltične predloge Ta katoliški shod jh vsekako velevužen in sila pomembna pojav. Stališče vlade postalo je hkrati jako krit'čno, zlasti ker zapušča njen tabor mnngo odličnih privržencev. Kaka bo usoda cerkveno-polittCfl h predlog, tpga ne vć sedaj n hfie povedati. Vitanje dr/are. Srbska kriza. Ta radikalno vlado v ozki zvezi stoječi list „Narodni Prijateli" priobčil |o te dni pod za-gJavjem „Kralj i stranka" seuzačeu članek, v katerem se poudarja, da je radikalna stranka ve ino spoštovala po ustavi določeno kraljeve pravice, celo tedaj, ko je z orožjem branila narodove pravice. S'ranka ni nikdar delovala zoper krono, pač j>a se krona zadnji čas bori z"p t radikalno stranko. Ta želi, naj se ustava točno izvršuje, ako bi se pa boj za principe premenil v osebni b ij, zadela bi odgovornost tiste, ki podkopujejo pravice večine in s» jedno ustavne pravice kroue. — GaraŠaninovo glasilo „Videlo* iziavilo je, da nimajo naprednjaki ves Ija, prevzeti nehvaležno delo, namreč likvdacijo rad kalnega regnna, ter reklo, da so radikala za sedaj lahko brez skrbij. — OHra pisava radikalnih listov s^edoči, da je kriza prav blizu. Revolucija v Italiji Oficijozno se dan na dan javlja, da je vlada udušila ise revolucionarno gibanje, privatno pa se zatruje, da to g ban e še rase. Preiskava scilskih dogoteb je dognala, da je b I ves ujmr skrbno pri-j>ravljen in vešč« uprizorjen. Z-iprti poslanec Giuf fr.da je v porazuml en i z bivšim anarli'st■ euiin po slancem C jirianiiem vso stvar vodil. ImH je namen, prousročiti revolucijo najj>rei na Scdi|i, potem pa v vh^Ii drug h italijanskih krajh. C priani je tudi p »-nredoval, da so francoski socijalisti to revolucionarno gibanje denarno podpirali. Vojaški krogi itali janski povdarjajo s poB'bn'in zadoščenem, da razveo n 'kater b sicdskih podčastnikov in vojakov to revolucionarno gibanje ni našlo simpatij pri vojaki. Mislimo, da je dovolj značilno, da «o nekateri vojaki jireHtopili v revoluc jortarni tabor. Dopisi. H Komikega, 2. januvarja. [Izv. dop.] (Slovenska šola v Št. Jakobu.) Deželni šolski svet koroški je zopet sijajno dokazal, kako mu je prt srci vzgoja in pouk slovenske mladine. Štirirazredno Šolo v Št. Jakobu, katero si je priborila občina po petnajstletnem trdem boju, obiskuje 400 otrok. Odkar pa je šola po ministerskem odloku slovenska, imela je malokdaj štiri učitelje; navadno so tam samo trije ali pa dva. Deželni šolski svet se je izgovarjal zrn i raj, da nima slovenščine zmežnih učiteljev. Štirje bili so samo tedaj, kadar je prišel za kazen kak Nepridiprav tja. Letos dosegel je krajni šolski svet Št, Jakobski vsaj toliko, da se je razpisalo drugo učiteljsko mesto. To se je zgodilo trikrat. Ko se je prve dvakrati oglasil kot jedini kompetent neki slovenski definitivni učitelj, ki je pa nameščen na nemš k i šoli in se jo prošnja tega prosilca brez utemeljenja vselej odklonila, uložila sta krajni šolski svet Št. Jakobski in tamošnje županstvo pritožbo na ministerstvo. Mej tem razpisala se je služba v tretje. Oglasil se je zopet slovenski, mej Nemci službujoči učitelj, a — dasi ni bilo nobene najmanjše opravičene zapreke temu namesčenju, daai je priporočal okrajni šolski nadzornik prosilca in dasi je bil zopet jedini kompetent — odbita se je prošnja v tretje, pač pa se je vsled Št. Jakobake pritožbe poslala neka pod-učiteljica v Št. Jakob, akopram ta n i prosila ondotne službe. Koliko je na škodo slovenski mladini tako postopanje, vsled katerega na Št. Jakobski šoli vsa leta nedostaje učiteljskega osobja, je vsakemu znano, ki le nekoliko opazuje ljudske šole. A nemara bilo bi ravno zaostajanje Št. Jakobske Šole nekaterim gospodom po volji, da bi mogli potem reči: „Kaj boste vi z vašo slovensko šolo, ki je za nič!" Uver-jeni smo, ko bi bila šola uemškutarska, imela bi že davno pet učiteljev. Gospodje moji, le tako naprej, kajti po Vaših blagih intencijah je glavna stvar, da se Št. Jakobčani na škodo svojih otrok malo pol i pijejo in da ostanejo oni neverni učitelji, ki se upajo priznati, da so Slovenci (grozno!) na nemških šolah! Iz Vf oz i rja, 10. januvarja. [Izv. dop.] (Či" t a I n i c a.) Občni zbor narodne čitalnice Mozirske vršil se je dne 6. januvarja t. I. v gostilni goip. Alojzija Goričarja pri .kroni*. Udeležila se ga je večina udov, mej njimi tudi, gotovo vsem v veselje, gospod kaplan A. Aškerc. Gospod predsednik je v imenu blagajnika poročal, da so bili dohodki in stroški čitalnice lansko leto povoljni in da je čitalnica v finančnem oziru dokaj dobro uspevala. Odobril in potrdil se je proračun za I. 1894 in se je soglasno sklenilo, naročiti sledeče liste: „Slovenski Narod", „Agramer Tagblatt", „Zvon", „Dom in Svet", Domovina", „Mir"; nadalje tudi na knjige „Matice Hrvatske", knjige „Matice Slovenske" in knjige „Družbe sv. Mohorja". Gospod predsednik je tudi poročal o delovanju čitalnice v pretočenem letu. — Osnoval se je novi pevski zbor, kateri je že večkrat pokazal, da napreduje, Čeravno na tihem; pa vsaj ni treba v svet trobiti vsake malenkosti. NaroČila si je tudi harmonij „didaktofon" in sicer pri slovenski firmi Lenarčič in Luznik na Vrhniki, za kar gre odboru posebno zahvala. Potem se je volil odbor za prihodnje leto in so bili izvoljeni: Predsednikom g. Alojz'j GoriČar, posestnik in gostilničar v Mozirji; podpredsednikom g. nadučitelj Fran Praprotnik v Mozirji; blagajnikom g. Ivan Klemenak, sodar v Mozirji; tajnikom gosp. Silvester Šentjurc, p ivovodjs ▼ Mozirji, kot odbornik pa g. Ivan Lipold, posestnik in gostilničar v Mozirji. Po končanem zborovanju bila je prosta zabava. Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, dne 17. januvarja, (Konec.) V imeuu vodovodnega ravnateljstva poročal je obč. svet. Hraskv ob izvršeni kolavdaciji del za dobavo vode v Klečali, nadalje pri pozemeljskih stavbah v Klečah in pri reservoiru na bribu Podturaom. Vsa dela izvršena so solidno ter točno po načrtih in sicer je izvršil dela za dobavo vode v Klečah inžener Ojkar Smrekar, čegar kom dni račun v znesku 93.878 gld. s doplačilom 4132 gld. zaradi nepričakovano trdih konglomeratnib tal je občinski svet brez ugovora potrdil. Daljša debata pa se je vnela o odsekovem predlogu, naj se inženerju Smrekanu kot globa zaradi zakašnjenja dotičnih del od kavcije v smislu pogodbe odtegne znesek 2500 gld. Obč. svetovalec dr. Tavčar naglasa) je, da je to jako odijozita stvar in to tem bolj, ker je delo, katero je iužener Smrekar izvrši, res izborno ter smo z našim vodo-vodom vsi zadovoljni. Tudi mesto vsled zakašnjenja, ki je pa popolnoma opravičeno, ni trpelo ni kake škode. Pri vrtanju naletel je podjetnik Smrekar na izredno trda, konglomeratna tla, vsled česar so se pokvarili tudi dotični stroji, ter za tako delo tudi m mogel takoj dobiti sposobnega delovodjo. Sploh pa bi bilo ču dno, ako bi Soorekarju naložili globo, Toiniesu, ki delu tudi ni o pravem Čanu dovršil, pa uaj bi se po odsekovem predlogu ta globa spregledala Govornik konečno priporoča, naj se odsekov predlog odkloni, kar se je pri glasovanji tudi zgodilo — Občinski svet odobril je nadalje konečui račun firme Tonnies za pozemeljske stavbe v Klečah in za reservoir Podturnom v znesku 86 322 gld., doplačilo 1984 gld. pa je odklonil, ob jednem pa spregledal tudi globo v znesku 1800 gld. zaradi zakašnjenja del, ali le s pogojem, da se imenovana tvrdka odreče zahtevanega doplačila. Obč. svet. vitez Zitterer obrazložil je v obširnem govoru svoj samostalni predlog glede odprave nedostatkov na občinskih potih vsled železnič-nega prometa. Ker se tovorni vlaki ustavljajo pred tivolskim prehodom, zaprt je vsled tega pogostoma železniški prehod pri drsališču ia pot na Rožnik, kar je za sprehajalce in za voznike z-do neprijetno in posebno ob zimskem Časn tudi zdravju škodljivo. Vitez Zitterer torej predlaga, naj se mestnemu magistratu naroČi, da se takoj začne pogajati z južno železnico, katera naj potrebno ukrene, da bo bodo tovorni vlaki v prihodnje ustavljali pred Vrtačo, kedar signalna tarča kaže „stoj 1" Predlog občinskega avet. viteza Zittererja bil je jednoglasno vzprejet, isto tako pa tudi dodatni predlog obč. svet, viteza B I e i w e i s a , naj se ob jednem sproži tudi vprašanje glede naprave tako zvan« „Unterfahrt" na Dunajski cesti, kjer je velik promet in je torej pogosto zapiranje prehoda še bolj občutljivo. Obč. svet. cesarski svetnik M u r n i k stavil je samostalni predlog, naj ne mestnemu magistratu naroČi, da čim prej odredi potrebno preiskavo, da-li bi se v sedanji deželni bolnici, ko bode izpraznjena, ne mogle nastaniti obrtne strokovne šole. Leta 1895. izročila so bode nova bolnica svojemu namenu in potem moglo bi se obširno poslopje stare bolnice porabiti za nastanitev obrtnih strokovnih Šol, katerim sedanji prostori ne bodo zadostovali, ako dovoli vlada — česar se pač smemo nadejati — še kako novo stroko. Treba je torej že sedaj misliti na potrebne prostore in najbolje utegne pač svrbi ustrezati tedanja bolnica, ako se primerno adaptira. ObĆ. svet. G o g o 1 a naglasa, da ob tej priliki pač tudi na viSjo dekliško šolo ne smemo pozabiti, ker je nje potreba očividna, stroški za njo pa nikakor ne bodo preveliki. Pri dotični izvedeniški preiskavi naj se torej ozira tudi na to, da poleg obrtnih strokovnih šol tudi nameravana slovenska višja dekliška šola v sedanji bolnici dobi potrebnih prostorov. Poslopja so dosti obširna za nastanitev obeh zavodov. Pri glasovanji bil je predlog ceBar skega svetnika Murnika jednoglasno vzpreiet, isto tako pa tudi dodatni predlog obč. svet. Gogole. Konečno omeni obč. svet. Kune, da je telovadnica druge mestne deške šole v jako slabem stanji in da osobito telovadniSko orodje ni več za rabo, ter priporoča, naj se vendar kaj stori, da se ta nedostatek odpravi. Župan G r a s e e 11 i izjavi, da se bode stavbinskemu uradu naročilo, naj potrebno ukrene. — Potem zaključila se je javna seja ob polu 9 uri zvečer. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) ima svojo V. sejo jutri v petek dne 19 t. m Na dnevnem redu so poročila finančnega odseka o računskih sklepih in proračunih, rešitev raznih prošenj in poročila upravnega odseka o nekaterih gospodarskih in cestnih zadevah itd. — (Usiljevanje nemščine.) Odkar imamo barona Heina kot deželnega predsednika v Ljubljani, začelo se je usiljevanje nemšč ne na vseh koncih. Deželni predsednik msli, da je slovenščini mesta le tam, kjer je neobhodno potrebna, naši nemškutarji pa sodijo, da ni nikjer neobhodno potrebna in se ravnajo po tem svojem mnenji. Naj nnvedemo za danes le jeden dokaz. O. kr. nž tninski zakup je doslej s slovenskimi strankami slovenski občeval in imel tudi slovenske tiskovine, kar je bilo toliko bolj potrebno in koristno, ker ima največ s strankami opraviti, ki ne znajo nobene besede nemškega jezika. Z novim letom se je pa to korenito premeuilo. Na-znanilne in pregledne pole, bolete itd., vse je samo nemško. Na preglednih in naznauilnih polah je na-tisnena velevažoa opomba seveda tudi samo nemško, prav kakor da hoče užtninski zakup ljudi v škodo spraviti To je naravnost rečeno giozno in zato opozarjamo poklicane kroge, naj te stvari n kar ne prezrejo. — (Ilustracija naših razmer.) Odkar imamo barona Heina kot deželnega predsednika v Ljubljani, začelo se je usiljevanje n "m "fine na vseh koncih. C. kr. uradi se posebno trudijo, ustreči in-tencijam svojega predstojnika, ter izpodriniti slovenščino iz uradov čim bolj in čim hitreje mogoče. Tako n pr razpošilja c. kr. okrajno glavarstvo za Ljubljansko okolico vabilo k volitvi okrajnega cestnega odbora Vrhu škega samo v nemškem jeziku. Taka vabila se dostavljajo ljudem, ki ne znajo nobene nemške besede! Tako se godi koncem 19. veka, za Časa barona Heina, koalicije in koalicijskega ministarstva v naši slovenski vojvodini. — („Dom in Svet*.) „Slove'iec" jo od novega leta sem o tem listu molčal, kakor o kakem .liberalnem" listu. Dasi se dra. Frančiška Lampeta »Doni in Svet" tiska v Katoliški tiskarn«, ga »Slovenec" ni niti z besedo priporočal, če tudi je list po urednikovem pripovedovanju obilega priporočila potreben. Uzrok tej osteutativni molčečnosti „Slo-venčevi" je bil najbrž članek, nat'snen na platnicah prvega letošnjega sešitka rečenega „ličnega in odličnega lista". Dr Frančišek Lampe je za ta svoj članek storil javno pokoro, kakor je vidno iz današnjega našega članka in da mu je bil njegov ve liki greh veledušno odpuščen, Bvedoči siuočni „Slovence", ki Lampetov „lični in odlični* list priporoča — prvi C v novem letu! S-cer pa sta »Slovenec" in »Dom in Svet* drug drugega vredna. Blagoslovljena bodi njuna obnovljena alijanca! — (Slovensko gledališče.) Danes poje se v tretjikrat in bržkone zadnjikrat v tej sezoni Kreutzerjera ljubka opera »Prenočišče v Grana d i*. V nedeljo bodeta zopet dve predstavi in s cer popoludne burka »Vrbau Debeluh ar" zvečer pa opera „Čarostrele c". Opo-zarjamo posebno vnanje rodoljube na to izredno priliko, naj bo pravočasno oglase* za sedeže pri g. Oešarku v btari čitalniški trafiki v Šelenburgovih ulicah. (.Radogoju") poslal je gosp. dr. Karol Slane iz Novega Mesta 22 gld 7 kr., katere je dobil kot stroške neke pravde zaradi 4 gld. 20 kr. od bogatega moža, katerih pa v nasprotnem slučaji ne bi bil tirjal, — Hvala odličnemu rod> -fruifu, ki je vrhu ustanovnim naklonil imenovanemu društvu ta dar. — Dalje je imenovano društvo sprejeto 10 kron kot prvi obrok vsled stave mej Načetom in Tonetom v Ljubljani. Hvala tudi tema nepoznatima dobrotnikoma. Vivant eequentes! — (Vodnikov ples.) Ker je ožji odsek čitai-niškega odbora poskrbel za to, da bo zahtevam udeležencev v vsakem oziru ustreženo, pričakovati je za trdno, da bo letos imel Vodnikov ples prav sijajen izid. Nadejati se je kakor privatno poizvemo, zelo mnogobrojne udeležbe iz citalniških in nečitaloiških, Ljubljanskih in vnanjih krogov. Ker so tudi stre-liški prostori, kjer se ima letos ples vršiti, za sedanje razmere v vsakem oz ru še najugodnejši, že dauea lahko trdimo, da bo letošnji Vodnikov ples svoje prednike po udeležbi in eleganci ne le dosezal, marveč nadkriljeval. Torej na svidenje v soboto na starem strelišči! — (Pevski večer »Glasbene Matice".) Včerajšnji pevski večer, kateri je priredil pevski zbor »Glasbene Matice" v prostorih narodne čitalnice, bil je tako dobro obiskan, da so b li vsi pro-Btori polni najodliČnejŠe gospode. Pevskim točkam vzpored je bil: 1. Tri narodne pesni v harmonizaciji M Hubada, pel moški zbor. 2. Arija „Mafenke" iz Smetanove „Prodane neveste", pela gdč Rekar-jeva. 3. KUckenov dvoepev .Domov", pela gg. Ra-zinger in Domicelj. 4. Eversov „Dvospt-v", peli gdč. Rekarjeva in Mossova. 5 Nedvčlov »Popotnik", pel moški zbor. 6 Vilhar »Pdaš, dušo", pel g. Domicelj. — Po tem krat kun pevskem delu pa se je razvil živahes in dolgotrajen ples, ki je očito pokazal, da ume pevski zbor „Glasbeue Matice" poleg pevske mu<.e prav tako častiti tudi boginjo Terpaihoro. Odbor narodne čitalnice je prepustil vse prostore brezplačno. — (Slovensko planinsko društvo v Ljubljani) dobilo je od c. kr. vojaško geogra-fičnega zavoda na Duuaji jako laskav dopis, v katerem se poudarja, kako uspešno je delovalo omenjeno društvo v m'nulem letu, ko je 26 potov zaznamovalo v Kamniških in Savinjskih planinah, o katerih so poročali strokovni listi. Kakor pravi dopis, „j e to društvo storilo toliko, kolikordozdaj še nobeno društvo ni storilo v prvem letu svojega obstanka." Urednik za zaznamovanja potov prosil je ob jednem, da dtuštvo omenjenemu zavedu v poslanih zemljevidih zaznamuje vsa Bvoja dozdaj izvršena zaznamovanja potov, da se uporabijo na general-štabskib zemljevidih, katere izdaje omenjeni zavod, čestitamo vrlemu društvu ua tem laskavem priznanju. — Gornjegrajski okrajni zastop podelil je društvu 150 gld. podpore, katera se izplača Sa iujski podružnici Zaleti bi b.lo, da bi ta izgled posnemati tudi drugi slovenski okrajni zastopi. — (Drugi zabavni večer »Slov. planinskega društva*) bde v ponedeljek dne 22. t. m. v hotelu „pri Slonu" v klubovi sobi. čital bode „o turistiki" gosp. odbornik W6fl:og. Po predavanji bode prosta zabava s petjem in igro ua citrah. Gostje dobro došh! — (Gostovanje g. B ustni k a v Zagrebu.) Predvčerajšnjim nastopil je naš prvi igralec in reli-Ber dram. društva g. Igu Borštnik na narodnem gledališči v Zagrebu kot gost v igri »Fodora" v nalogi Loris Ipauova. Vbi Zagrebški listi izražajo se jako laskate in pohvalno o našem slovenskem umetniku. Danes nastopi drugikrat v „Valenski svatbi". Občinstvo odlikovalo je gospoda Borštnika pri prvem nasto|>u z živahuiui aplavzom iu ga je muogokiat poklicalo vun ter mu je bil poklonjen krasen lovorov venec z narodnimi trakovi. Obširneje poročamo v jedni bodočih številk. — („Fremdeuzeituug*,) centralni organ za pospeševanje prometa tujcev, o kateri smo že nekaterekrati imeli priliko govoriti v našem listu, prinaša v štev. 16. z dne 13. t. m na prvem mestu pod zaglavjem „Im Krainerland" I daljši Č'auek o naravnih krasotah naše dežele in o glavnem mestu Ljubljani iz poresa g. dra. Roschniku. Poleg članka ima veliko, celo stran obsezajočo podobo Ljubljane s Šestimi točkami, dalje pet manjših podob. Vse podobe so večinoma po fotografijah prav dobro izvedene in kažejo nekatere poglavitne krasne kraje naše kronovine. Ker si je bil list stavil nalogo, da opozarja tujce posebno na manj poznano našo deželo, zasluži gotovo, da ga toplo priporočamo. Izhaja 50krat v letu v Sol nog radu iu mu je cena zmerna. — (Kmetska posojilnica Ljubljana k e okolice.) Stanje 31. decembra 1893: | Aktiva: Gotovina gld. 8204 44, posojila gld. 231014, Denarji naloženi pri zavodih gld. 28 287*27. Pasiva: Deleži gld 10.949 i rezervni zakladi gld. 11.538 31, hranilne vloge gld. 235 809 50, kapitalizovane obresti gld. 8208 05. — Sprejete obresti gld. 12.372 44, mej letom vplačane obresti gld. 1690 60. Hranilne vloge obrestujejo se po 4l/i- Uradu ie se vsaki dan. — (Veselice.) Narodna čitalnica v K ran ji priredi v letošnjem predpustu dve veselici in sicer v nedeljo, dne 12 januvarja t 1. svojim članom predpustno zabavo s petjem, veseloigro »Popolna žena" in plesom, v soboto dne 3. fe-bruvarja t. 1. pa m as kar a do, pri kateri bo svi-ral oddelek vojaške godbe Št. 27. — Narodna čitalnica v Novem Mestu priredi dne 20. januvarja 1894 Vodnikov ples. Začetek ob 8 uri zvečer. — Telovadno društvo „Celjski Sokol" priredi dne 4. februvarja t. I. v prostorih Celjske čitalnee (v Strauss-ovi hiši) Sokolovo ma-skarado. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnice se dol e proti plačilu vstopnin? po 50 n. za društvenike, po 1 gld. za nedruštvenike, po 2 gld. za rodbine (do treh osel) v prodajalnici gosp. Dragutina Hribarja v Celji in dne 4- februvarija zvečer pri blagajni. Vršć se že razne priprave, da bode maska-rada sijajna iu da bode imelo p. n. občinstvo mnogo primerne zabave. Zato uljudno vabimo na mnogobrojno udeležbo. odbor. — (Okrajna posojilnica v Krškem) je imela v preteklem letu 144.204 gld, 61 kr. dohodkov, 142 399 gld 7 kr. izdatkov, 481 gld 28 kr. čistega dobička in 2056 gld. 58 kr. zadružnega zaklada. Občni zbor bode v nedeljo 4. marca, ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji s sledečim dnevnim redom: 1.) Nagovor ravnatelja, 2.) račun na-Čelstva in nadzorstva, 3) volitev načelstva in nadzorstva, 4. predlogi. — (100.000 poštnih znamk) raznih evropskih in amerikanskih držav ima nabranih čast. g. Karol Cigon, vikar v Temnici, pošta Kostanjevica na Krasu, ter jih ponuja na prodaj. Kdor več da, ta jih dobi. Pridobljeni znesek namenil je v dobrodelne namene. Tudi ima 9300 kolekov raznih dob in r*zne vrednosti. — (Opatijske novice.) Kakor snano, bo bile volitve v občinski zastop Volovski razveljavljene, in sicer zaradi nečuvenih nezakonitostij, ku-tere je pri tej priliki storila nasprotna nam ita-lijansko-nemška stranka. Ker Be morajo nove volitve vršiti tekom treh mesecev od tedaj, ko so bile prejšnje volitve razveljavljene, bilo je do Božiča dovolj časa, razgrniti zapisek volilcev. Toda italijanako-nemška stranka je zvita, kakor kozji rog. Čakala je z razgrnitvijo do novega leta. Dne" 2. t. ra. je bil zapisek razgrneo in — kaj Brao razvideli iz njega? Da se je število volilcev pomnožilo za 32 mož. Nasprotniki so razgrnitev odlašali, da so za-mogli postaviti v zapisek vse tiste, ki so bili do zadnjega decembra vzeli kak „patent". Ti novi volile* so vsi pristaši nasprotnikov, a mej njimi je tudi več tacih, ki niti avstrijski državljani niso, nego švicarski, nemški ali ogerski, tacih, ki že po dve leti nis> tukaj in ticili, ki so bili svoj Čas naredili konkurs in potem pobegnili. — Due 15. t m. vršila se je tukaj okrajna učiteljska konferenca. Zbialo se je 53 učiteljev iu učiteljic. Pri zborovanju bil je prisoten tudi c kr. okr. glavar Fabian, ki je zborovulce pozdravil najprej v italijanskem [totem pa v slovenskem jeziku, mej zborovanjem pa govoril izključno nemški — Dno 14. t m. bila je slovesna otvoritev tukajšnje začasne bolnice prostovoljnega rešilnega društva, dan poprej pa ples gasilnega društva, ki pa je bil slabo obiskan, ker je društvo Slovencem in Hrvatom jako neonklonjeuo. A—c, Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I ____________ .. - —4 Razne vesti. * (Novoletno darilo. Sv. Očetu) Bra-ziljaki veleposlanec pri Vatikanu poklonil je imenom svoje vlade Sv O.*- tu dve redki papigi. Papež La? XIII. ima namreč v Vat-kauBkih vrtovih veliko zbirko najvedkejšth tičev. * (Umor v železniškem kup op.) Na badenski železnic« blizu I h te na ustrelil je neki potnik iz Wmterthurna, ko se je vlak vozil skozi tunel, svojega sopotnika. Sprovoduik ustav 1 je vlak m so prijeli morilca, ki je bržkone hotel ustreljenega oropati. * (Iz zapora izpuščen) je bil predsednik akademiškega društva „Slavia" v Pragi jur. cand. But k a, ki je bil od dne 30 decembra m. 1. v preiskovalnem zaporu. * (Lakota na Ogerskem.) V Šaroški županiji je v 74 občinah MakoviSkega okraja nastala v pravem smis'u besede lakota mej tamošnjim prebivalstvom. Tako se poroča iz Košic. * (Krvava tragedija) se je dogodila te dni v pisarni necega odvetnika v Old Jewry-u na Angleškem. Neka gospa Lindus čakala je svojega Boproga, da podpiše ločilni list. Ves razburjen pribiti res mož in po kratkem prepiru ustreli večkrat iz revolverja, ter smrtno rani ženo in odvetnika. Napadalca so odvedli v zapor Knjllevnost. — Slovanska knjižnica. Urejuje in izdaja Andr. Gabršček. Snopič 8 prinaša na prvem mestu mirno povest „Mali Ziatko", češki spisal Jop. Đ, Konrad, preložil Vekoslav Benkovič, potem pa lepo božično pripovedko „Poguranim Bog pomaga", ruski spisal P. U. Polevoj, poslovenil J. J. Kogej. Vrh tega sta natisnem v tem snopiču prekrasni pesmi „Mater ne solze" in „Pesem obsojencev", (ruski zložil Nekrasov) kateri je dovršeno lepo preložil Ivan Vesel-Vesnin. Dodana je tudi ćirilska azbuka iu znana češka rodoljubna pesem „J& jsera Slovan". — Čitateljem našim bodi „Slovanska knjižnica" prav toplo priporočena. — Izabrane ruske narodne pripovi je tke preveo Mirko D i v ko v i ć, ravnatelj kr. gimnazije Zagrebačke. U Zagrebu. Knjižara Dioničke tiskare. 1893. Str. 198. Cena 80 kr. V tej knjigi je zbranih 36 ruskih narodnih pripovedek. Druga je lepša od druge, to so pravi biseri, v katerih se zrcali ves značaj ruskega človeka, njegova duša in njegovo srce. Gosp. prelagatelj je zbral v to knjigo baš oa|lepše narodne pripovedke in je preložil v klasično hrvaščino. Unanje lice tej knjigi je jako elegantno, cena pa prav nizka. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Praga 18. januvarja. V pravdi zoper člane „Omladine" izpovedal je za t oženi odvetniški pisar Čilek, da sta bila mladočeška državna poslanca dr. K a i z 1 iu grof K o u n i c prisotna pri nekaterih društvenih sejah. Rekel je nadalje, da je mladočeška stranka ponudila 100 gld. podpore mejnarodnim socijalistom, da bi ti Mladočeke podpirali v boju za splošno voli.no pravico — ter povedal, da so bili v „Omladini" združeni socijalisti in narodnjaki in da so imeli zveze na Dunaji, v Gradci in v Lvovu. Lvov 18. januvarja. Maloruski klub je popolnoma razpadel. Line 18. januvarja. Deželnemu zboru nasvetoval posl. Winiholzl resolucijo, s katero se pozivlje vlada, naj ne gradi železnice Čez Ture, pač pa naj podaljša železnico skozi Kremsko dolino do Liczana in zgradi železnico iz Škofje Loke do Divače, ter predlagal, naj deželni odbor posreduje, da se bo češki deželni odbor z jednako resolucijo obrnil do vlade. Rim 18. januvarja. V mesteco Casal-nuovo v provinciji Reggio-Calabria bili veliki izgredi, takisto tudi v Civitavecchia. Mej Masso in Carraro bili zlasti okoli Montignora in Fri-gita krvavi boji mej vojaki in ustaši. London 18. januvarja. „Standard" javlja iz Shanghaija, da je v provinciji Urga-mongolski pri potresu bilo več sto ljudij ubitih. Darila za „N&rodni Dom**. LTV. laslcasE „Krajoar«ke dražbe*'. Prenesek . . . 18402 gld. 16 kr. VI. izkaz kronskih darov, izročenih po uredništvu „Slov. Naroda* in izkazanih v št. 214 „Slov. Naroda" kot uspeh nabiranja od 15. avg. do 15. nov. 1893. leta........... 36 „ 60 „ Doneski za mesec november; plačali bo: 15 gld. — kr. 15 - - . \i • ~ -19 „ — „ 5 . — . 3 naročniki 6 naročnikov 7 10 a 5 gld. a 3 i a 2 „ * 1 * a 50 kr. _ Vesela družba pri Škrabcu na D.oru pri Zužeinperku........ Doneski za mesec december; 68 „ — 04 a 5 gld. a 3 „ i2 n * 1 -a 50 kr. 15 gld. 15 ■ 14 „ 19 R 5 ■ kr. 68 63 98 88 plačali so: 3 naročniki 5 naročnikov 7 19 10 „ _____ Za prodani „Narodni papir"..... Kr» jcarska družba v Ljubljani (poverjenik E. Lab) na knj. št. 317 4 gld. 28 kr. • » . 502 1 , 60 ._ »kupaj . . . 13648 gld. 66 kr. Opomba: Tudi v zadnjem letu se je z vztrajnostjo toliko doseglo, da so se doneski „Krajcarske družbe4* pomnožili za 14Š4 gld. 77 kr., torej močneje kakor leta 1892, ko so narasli le za 1260 gld. 06 kr., in tudi močneje kakor leta 1891, ko so se pomnožili le za 115? gld. 40 kr. — Vsem onim, ki so na ta ali oni način pripomogli k tej za našo skromne razmere vendarle ogromni svoti, najtoplejšo zahvalo, združeno z željo in prošnjo, da blagovnic z nami vztrajati tudi se zanaprej, tembolj, ker se letos prične z zgradbo in bo treba druBtvu Se obilo gmotnih sredstev. V Ljubljani, dne 17. januvarja 1894. Odbor „Krajcarske družbe". Tu jel: 17. januvarja. Pri JfalUSl: Haas iz Trsta. — Goldman, Schwarz, K Osti, Jancka, Kohn z Dunaja. — Predeli iz Trijenta. — Bolmi iz Spljeta. Pri Mlonii: Lazzato, Goldman, Polak z Dunaja. — Goldschmidt iz Trsta — Pogačnik ic Girknice. - Schick i i Brna. — Bakarcich iz Reke. — Englhofer iz Gradca. — Haas i« Kamnika. Prt •■rankom tlvorn t Pušnjak iz St. Lorenca. — Zi-ur Brato i* Vipave. Pri I n ine m kolodvoru t Kastelic iz Opatije. — Ninibeck iz Kranju. Pri MVrttriJNkeui cesarju*. Halberger iz Trata, Meteorologično poročilo. ^a*,*j;f" [barometra zovanja „ mm 7, zjutraj 9, popol. 9. zvečer 743 5 mu«. V4SJ-7 mm. 742 2 ma. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. —11 8° C — 8 0« C — 8 6° C brezv. si. vzh. si. vzh. megla obl. obl. 0001 Srednja temperatura —9'5°, ta 7*4° pod normalom. 33vL2^.a.jslsst "borza, dne" 18 januvarja t. 1. Skupni državni dolg v srebru .... 97 Avstrijska zlata ivuta....... 119 Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97 Ogerska zlata renta 4°/0...... 117 Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 Avstro-ogerske bančne delnice .... 1028 Kreditne delnice......... 355 London vista. . . ,....... 124 Nemški drž. I»ankovci za 100 mark , . 61 20 mark............ 12 20 frankov . . . ,....... 9 Italijanski bankovci........ 43 C. kr. cekini . . ........ 5 Dne" 17. januvarja t. I. 470 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 145 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 195 „ Dunava reg. srečke 5°,'0 po 100 gld. . . 128 „ Zemlj. obč. aVBtr. 4'V/e zla,i zast- HW • 121 n Kreditne srečke po 100 gld...... 194 „ Ljubljanske srečko....... . 23 „ Rndolfove srečke po 10 gld...... 23 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 158 „ Tramway drnSt. velj. 170 gld. a. v. . . . 277 „ Papirnati rnhelj......... 1 „ gld. 10 kr. » 95 . n 75 „ n 19 . n 55 . n n n ' n i) n r» 90 , • 22'/, . * 25 , • 94«/, . n 20 „ B 89 „ 50 50 50 75 50 50 50 76 34»/< kr. C. tr. glavno ravnateljstvo avsir. dri zelenic. Izvod iz voznega reda veljavnega od 1. oktobra 1893. Nastopno omenjeni prihajalnl In oithajalni časi označeni so arednjr*>vri>p*k*m ca*tt. Srednjeevropski iu J« k rajnemu čaaii v Ljubljani sa a minuti naprej. Odhođ lm Iajnbljane (jnž. kol.). Ob lit. uri S min. po noH osebni Tlak t Trbli, Fontabal, Beljak, Celovec, Franiemfeat«, Ljubno, Dunaj, oea Belathal v Auaaoa, Iiobl, Grminden, 8olnogra.il, Leml-Gaateln, Zeli nm jeseni, Htojr, Lino, Bo-dejevioe, Plaenj, Marijine Tare, Kger, Francove vare, Karlove vara, Prago, Draidane, Dunaj vi« Amstettan. Ob 7. uri OH tnin. njutretf osobni vlak t Trbl«, Pontabal, Beljak, Celovec, Franaenafeate, Ljubno, Dunaj, če« Salzthal v Solnograd, Dunaj via Amatettan. Ob 11. uri SO min. dopotudne osebni vlak ▼ Trblš, Pontabal, Baljak, Celovec, Franienafesta, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri »O tnin. popoludn« oiebni vlak v Trbli, Beljak, Oaloveo, Solnograd, Len.l-Oastein, Zeli na jeaeru, Inomoit, Bregnio, Oarih, Ganavo, Pari«, Lina, Ischl, Budejevioe, Plaenj, Marijina vare, Bger, Vranoove vara, Karlova vare, Prago, Draidane, Dunaj via Amstotten, Prihod v Zajubljano (jnž. kol.). Ob S. uri as tnin. tfutraf osebni vlak a Dunaja via Amatettan, Draa-dan, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Iaohla, Omnndana, Zella na jaaeru, Lend-Gastaina, Ljubnega, Beljaka. Oalovoa, Franaanafeste. Trbiža. Ob 11. uri '47 tnin. tlopoturtne osebni vlak a Dunaja via Amstnttan, Draidan, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Planja, Budajavio, Solnograda, ludila, Gmundena, Linca, Ht*• n OS „ popoludn* „ m „ H. „ SO „ Mveier „ n Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob H. uri SI min. zjutraj ia Kamnika. „!/.„/.» „ dopoludn* „ ,, ,, 0. ,, HO ,, mvečer ,, ,, 4—14) Prodaja hiše! št. H v Kl|uf>HrHkfh ulicah v I.|iibI|Hiii vrSila so bode MU. t. m. pri tukajšnjem c. kr. dež. sodidči. — Trinadatropna hiSa bila je v zadnjih treh letih povsem obnovljenu, ima nove pode, okna, vrata, peči i. t. d.; izklicna cena je 6200 gld., a hiša donuaa koristi za 11.000 gld, Proda|aliilc«a v obljudenem kraju nagega mesta katera služi ob jednem tudi za Rtanovanje iu obstoji že 33 let, odda me \ liafem s pogojem, «la dotl^iiik odkupi tam ualia|a-Joće ne zgotovljeno blago proti gotovemu plneJIll. (60—3) Te vrste 'zdelki vržejo poBteo zuslužek, ker to blago tukaj nima poaebn^ konkurence. Kje? pove administracija „Slov. Naroda". Jednonadstropna hiša poleg nunskega samostana v NUof|l l.oki, obstoječa iz peterih aob in še skoro popolnoma nova, se vsled nastalih flltizbenih ozirov lastnika proda poti ugodulinl pOfro|l. Hiša je posobno pripravna zh zasubniko in penzijonisto. — Vec se izvć pri lastniku Bf. (adei-u w Akoljji f.oki fttev. 104. («2—2) Želi so kupiti goN podaril* lm I potrebii^liiainl (fundus inRtructus), ki je sedaj v zakupu, v hrvatski krajini, in1 prevez oddaljena od kake železnice, v vrednosti 50-100.000 gld. Ponudbe Ivanu C4Jor|rJevltNMi v Oselcu, gornji grad, Pejačeviceva ulica št. 19. 8-<—d Št. 770. Razglas. v83-2) Meatol magistrat Ljubljanski naznanja: 1. Imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1873, 1872 in 1871 rojenih domači b mladenićev bodo razgrnjeni v magistratnem ebapeditu od 18. do vštetega 26. januvarja t. 1. v ta namen, da jih vsakdo lahko pregleda, itt a) ako bi kdo izpuščen aH napačno Vpisan bil, to naznani; b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali B0J9C ujh proSuje za priznanje v §§. 31—34 vojnega zakona navedenih Ugodnosti ugovarja in ugovore tudi dokaz«* 2. Žrebanje onih novačenju podvrženih mladeničev, ki ao bili rojeni 1873. leta, vrčllo Ne bode dne 2!». Jauuvarfa t. I. ol» II. url «lopoludiio v mag isl ral urni eliNpeditu. žrebanja udeležiti se, je vsakteremu dovoljeno. Mestni magistrat Ljubljanski dne 10. innuvarja 1894. ■ti „TM GRESHAM" aVMOTiho društvo za ivljcnjc v Londona. ''y '* Filijala za Avstrijo: Filijala za Offersko: Dumi, i, Giselastrasse i Pešta, Franz-Josefsplatz št. 1, v hiši društva. ftt. 5 in 6, v liiši društva. Društvena aktiva dn6 31. decembra 1892 ......... frank. 12.r>,30,t>.151 — Letni dohodki na premijah in obrestih dno 31. decembra 1892. . , 22,840.0f)6 — Izplacitvo zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka dru- Štva (1848).................. % 271,905.620-- V poslednje) osemnajstmoseCnej poslovalnoj perijodi vložilo sejo pri dnistvu za.............• • • • • * 18O,78SI.0W—■ novili ponudb, vsled Cesar znaša skupni znesek za obstanka društva na vloženih ponudbah........... n 1.853,916.605*— Prospekte in tarifo, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno tilavna agentura v Ljubljani, na TržaSkej cesti št. 3, II. nadstropje pri C^minl»a S^cMs-JoliUo-lii. 1.209—12) Izdajatelj iu odgovorni urednik: .In »ji p No lli. Lastnina in tiek „Katodne Ti«karneu. 0944 1961 7472 89