PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZTESE
LJVDITTA S L O T E NI JE
LJUBLJANA, SOBOTA. 21. FEBRUAR JA 1970 LETO XII. - ŠTEVILKA 50 - CENA 1 DINAR
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1969 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE S. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUf AN BENKO
S . I s
«I »I
j Za konec tedna: Za sveto ravnotežje sil (str. 15)-- Programska in življenjska trdoživost (str. 17) j
Tito prispel v Sudan
Slovesen sprejem v Kartumu - Postanek in pogovor v Ugandi
KARTUM, 20. febr. (MENA). Predsednik Tito z ženo in s člani jugoslovanske državne delegacije je pripotoval danes popoldne v Kartum na trodnevni uradni obisk v Sudan. Predsedniku Titu in članom njegovega spremstva so priredili v glavnem mestu Sudana prisrčen sprejem.
Na letališču v Kartumu so Jugoslovanskega predsednika pričakali predsednik sudanskega revolucionarnega sveta generalni major Gafar el Numeiri, člani sveta revolucije in člani diplomatskega zbora.
Med bivanjem v Sudanu se bo predsednik Tito z najviš-jimi sudanskimi osebnostmi pogovarjal o vzajemnih in aktualnih mednarodnih vprašanjih. Kartumskd radio je sporočil, da se bodo uradni sudamsko-jugoslovanski pogovori začeli jutri dopoldne.
Med potjo v Sudan se Je jugoslovanski predsednik Tito ustavil v Entebeju v Ugandi, kjer ga je na letališču pričakal predsednik Milton Obo-te. Oba predsednika sta se pogovarjala krajši čas.
Tito v ZAR od 23. do 25. februarja
BEOGRAD. 20. febr. (Tanjug). Na povabilo predsednika Naserja se bo predsednik SFRJ Josip Broz Tito z ženo mudil na prijateljskem obisku v ZAR od 23. do 25. februarja.
Boji v Laosu
VIENTIAN, 20. febr. — Kakor poročajo zahodne časopisne agencije, je vladni predstavnik v Vientiamiu danes sporočil, da so »sevemovietr namske« oborožene sile po dveumd bitki minulo noč na zaprekah okoli letališča Ksi-jerng Huang v Dolini vrčev izgubile 70 mož. Vlada v Vi-entianu obtožuje Severni Vietnam, da se njegove čete v Dolini vrčev bojujejo skupno s silama gibanja Patet Lao. Trdijo, da so Severno Vietnamci imeli skupaj 300 mrtvih, odkar se je pred desetima dnevi začela ponovna bitka za Dolino vrčev.
Napad na Straussa
BONN, 20. febr. (Reuter) — Zahodnonemški obrambni minister Helmut Schmidt je včeraj obtožil nekdanjega ministra za finance Straussa, da je poskusil zavirati delo politikov, ki sodelujejo v zelo težavnih pogovorih z državami Vzhodne Evrope. Izzval je Straussa, naj ponovi kritike, naperjene proti vladi kanclerja Brandta, v Bundestagu, kjer je Schmidt govoril v okviru parlamentarne razprave o predlogu proračuna. Strauss je planil pokonci in vzkliknil, da lahko govori, kjer hoče.
Iz New Yorka molk Hejkal o vlogi ZDA
Sestanek štirih veleposlanikov — Sestreljeni letali — Milijarda dolarjev kredita Izraelu in specialno letalo
NEW YORK, 20. febr. (Reuter, UPI, APP, MENA, Tanjug). V New Yorku je toU sinoči 27. sestanek veleposlanikov Mirih velesil, ki razpravljajo o Srednjem vzhodu. Po sestanku niso objavili nobenega sporočila. Povedali so samo, da se bodo Mirje veleposlaniki znova sešli prihodnji petek v rezidenci ameriškega veleposlanika Charlesa Yosta.
mmam	. rmr* ■*.	^	...j*
ZADNJI NASI URADNI POGOVORI MED NASO IN KENIJSKO DELEGACIJO.
Konec obiska v Keniji
Slovo na letališču v Nairobiju — Izjava predsednika Tita pred odhodom o uspešnih in koristnih pogovorih — Zahvala Kenyatti za gostoljubnost
NAIROBI, 20. febr. (UPI, Tanjug). Predsednik Tito je odpotoval iz Nairobija na obisk v Sudan. Na letališču v Nairobiju so se od predsednika Tita, njegove žene in sodelavcev poslovili kenijski predsednik Kenyatta in drugi kenijski voditelji.
Pred odhodom iz Nairobija je dal predsednik Tito tole izjavo:
>>Naš obisk v prijateljski Keniji imamo za zelo uspešen in koristen. Pogovori, ki sem jih imel s predsednikom Kenyaitto, kakoi tudi pogovori naših sodelavcev so bili odkriti in iskreni. Prepričali smo se, da bo to močna spodbuda za krepitev naših prijateljskih odnosov in zlasti za zboljšanje našega gospodarskega sodelovanja.
Jugoslavija in Kenija sta neuvrščeni državi in sta doslej uspešno sodelovali v OZN in mnogih akcijah na mednarodnem torišču. Prepričan sem, da bo tudi to sodelovaje v prihodnje še plodnejše.
Rad bi tudi poudaril, da je bil naš obisk v Keniji zelo prijeten. Imeli smo priliko, da obiščemo poleg Nairobija tudi druge kraje dežele. Seznanili smo se z uspehi v raz-
V	ZRN več denarja za vojsko
BONN, 20. febr. (AP). —
V	novem zahodnonemškem proračunu, ki so ga pravkar predložili Bundestagu, so največji izdatka za vojaške stroške, in sicer 20,23 milijard mark. Ti stroški so se glede na bonski proračun povečali za 10,3 odstotke in pomenijo skoraj četrtino celotnih proračunskih izdatkov Zahodne Nemčije, ki obsegajo 91,4 milijarde mark.
136. sestanek
Datum prihodnjega ameriško-kitajskega srečanja v Varšavi bo določen sporazumno
VARŠAVA, 20. febr. (APP). V ameriškem veleposlaništvu v Varšavi se je danes ob 14. uri začel 136. ame-rištoo-kitajski sestanek. Kitajsko delegacijo je vodil odpravnik poslov Lei Jang, ameriško pa veleposlanik Stossel. Današnji pogovor je trajal eno uro. Jang pa je zatem dejal, da bodo datum za prihodniji sestanek določili sporazumno. Ameriški veleposlanik pa je o pogovorih rekel, da so bila poslovni in da bodo taki pogovori še naprej koristni za obe vladi.
Prvič v 15 letih diplomatskih stikov med državama so se predstavniki zbrali v ameriškem veleposlaništvu. Zadnji sestanek pred mesecem dni je bil v kitajskem veleposlaništvu, in ne v dvorcu, ki ga je dala na razpolago poljska vlada. Kot poročajo tuji dopisniki, je ameriški veleposlanik Stossel izjavil, da žele Združene države izboljšati odnose s Kitajsko in da bodo varšavski stiki, kot upa, vodili do izmenjave novinarjev in znanstvenikov, pa tudi do boljših trgovinskih in drugih stikov.
Opazovalci opozarjajo na zadnjo Nbtonovo izjavo —
»upamo, da bo ponovna vzpostavitev diplomatskih odnosov pomagala izboljšati bilateralne odnose«. Kitajska stran pa je, zlasti po nedavni sestrelitvi ameriškega letala nad kitajskim o-zemljem, ostro reagirala na take napovedi. »Zen Min 21 Bao« je zapisal, da ni nobenih bistvenih sprememb v »sovražni politiki« Was-hingtona do Kitajske. Kitajski in ameriški diplomati v Varšavi niso dajali izjav o morebitnem negativnem vplivu Incidenta z letalom, pa tudi ne glede ameriške ponudbe o ugodni prodaji žita Kitajski. Pogvori so popolnoma tajni.
voju kmetijstva, videli smo, koliko truda vlagajo v graditev industrije, rezultate, ki so jih dosegli v zdravstvu in šolstvu itd. Skratka, videli smo, kaj vse lahko doseže ljud-
Kolikšen
prispevek
Avstrije?
Končan prvi del pogovorov delegacij Avstrije, Romunije in SFRJ
DUNAJ, 20. febr. (Tanjug). Delegacije avstrijske, romunske in jugoslovanske vlade so danes končale prvo rundo pogovorov o deležu donavskih držav, pravzaprav Avstrije, pri gradnji plovnega dela hidro-sistema Djerdap. Kot je razvidno iz prvega uradnega sporočila so delegacije navedle svoja mnenja in izrazile pripravljenost, da sporazumno rešujejo vprašanja o deležu Avstrije pri teh stro ških.
Ker gre za vprašanje, pomembno Za vse obdonavake države, so se delegacije domenile, da bodo nekatere stvari še podrobneje proučili. da bi našli ustrezne rešitve. Vse tri delegacije so bile mnenja da so pogovori pomembni za dokončno ureditev odnosov pri izpopolnjevanju plovbe po Donavi na območju Djerdapa. Pogovori, ki se bodo nadaljevali konec aprila, so potekali v razumevanju in prijateljskem ozračju.
Delegacije so vodili veleposlanik v avstrijskem zunanjem ministrstvu dr. Aids M ar q nor, prvi namestnik romunskega ministra za transport inž. Nicolae Stere in pomočnik 'zveznega sekretarja za gospodarstvo Hasan Šibak.
Četverna koalicija se posvetuje
RIM, 20. febr. (Tanjug). V Rimu so se danes nadaljevali zaprti pogovori med mandatarjem za sestavo nove vlade Rumorjem in delegacijama krščanskodemokratake, socialistične, socialnodemokratske ter republikanske stranke o obnovitvi " četverne koalicije levega centra. Razpravljali so predvsem o programu in politični liniji novega kabineta. V ospredju pa se je pojavilo vprašanje odnosa med Rimom in Vatikanom v zvezi z ločitvijo zakona. Kot je znano, je pred dnevi Vatikan poslal italijanskemu zunanjemu ministrstvu noto, ki je niso ne potrdili ne zanikaU.
stvo, ko postane neodvisno in ko se sprostijo vse njegove ustvarjalne moči.
O gostoljubju in pozornosti, ki smo je bili povsod deležni, o prijateljskih čustvih, ki so nam jih izkazovali, sem že nekajkrat govoril.
Ko odhajamo is Kenije, bi rad samo še enkrat v imenu svoje žene, sodelavcev in v svojem. Imenu izrazil naglobljo hvaltežhost predsedniku Keny-attu, vladi in ljudstvu Kenije. Hkrati bi rad povedal, da bomo jugoslovanskim narodom vemo posredovali vse to, kar smo videli in doživeli med našim, obiskom v prijateljski Keniji.«
Predsednik Tito z ženo se je sinoči udeležil slovesnega sprejema, ki mu ga je priredil jugoslovanski veleposlanik Ivo Pelicon v svoji rezidenci v Nairobiju. Na sprejemu, ki je minil v prijetnem razpoloženju, je bilo kakih tisoč gostov, med njimi kenijski • podpredsednik Dani-
Danes proces proti libijskim ministrom
TRIPOLI, 20. febr. (MENA). V Tripoliju se bo jutri začela razprava proti bivšemu obrambnemu ministru Hava-zu in notranjemu ministru Ahmedu, ki sta obtožena, da sta skušala strmoglaviti revolucionarni režim v Libiji. Zatem se bo začel proces proti 28 drugim obtožencem, ki se bodo zagovarjali zaradi enakih dejanj.
el Moi, ministri kenijske vlade, kulturni in javni delavci Nairobija ter vodje diplomatskih misij.
Po odhodu iz Kenije je predsednik Tito poslal predsedniku Kenyatti brzojavko z zahvalo za gostoljubnost in prijateljsko pozornost ob obisku.
Po vesteh iz Hong Konga je LR Kitajska danes obtožila Združene države. da razpihujejo plamen vojne na Srednjem vzhodu in ščuvajo Izrael k agresiji na njegove arabske sosede. Te obtožbe je zapisal uradni list KP Kitajske »Zen Min 2i Bao« v komentarju, ki ga je objavil tudi pekinški radio.
Iz Kaira poročajo, da je egiptovska protiletalska obramba sestrelila izraelsko letalo, ki je v plamenih strmoglavilo na vzhodni breg Sueškega prekopa. Letalo je bilo sestreljeno južno od Grenkih jezer, kamor je danes priletela v napad izraelska eskadrilja...
Sinoči so izraelska letala več kot tri ure bombardirala egiptovske položaje v srednjem delu Sueškega prekopa. Eno izraelsko letalo so Egipčani sestrelili, pilot pa je odskočil in pristal na izraelskem bregu.
Sinoči se je razvnel srdit spopad med egiptovskimi in izraelskimi četami z avto-
Pogovor za zaprtimi vrati
LAGOS. 20. febr. (Reuter). V Lagosu so se danes začeli pogovori za zaprtimi vrati med nigerijskim šefom države generalom Gowonom in ameriškim državnim sekretarjem Rogersom.
matskim orožjem v srednjem delu Sueškega prekopa. Pri tem je bilo ranjenih šest izraelskih vojakov.
Predstavnik palestinskega združenega poveljstva je povedal, da bodo jutri nova pogajanja med palestinskim odporniškim gibanjem in jordansko vlado. Davi so se vojaški in politični voditelji desetih organizacij pasietinskega odporniškega gibanja na izrednem sestanku dogovorih o dokončnem stališču palestinskega poveljstva.
Glavni urednik kairskega lista »Al Ahram« Hejkal pi-
še, da so ZDA v svoji politiki glede Srednjega vsho-da prišle do točke, ko ne morejo več sodelovati neodvisno od volje Izraela. Hejkal pravi, da bodo ZDA ročno priskočile Izraelu na pomoč s 50 aphantomi«. 80 »skyhawki« in s gospodarskim kreditom v znesku milijarde dolarjev. ZDA so dale Izraelu tudi nvidniško letalo, 'opremljeno s elektronskimi aparati. Letalo lahko leti visoko brez pilota. Takšnega letala niso dale ZDA nobenemu od svojih za vernikov v Evropi.
Harriman obsoja
DR Vietnam o Nixonovem govoru — »Viet-namizacija je politika nadaljevanja vojne«
HONGKONG, 20. febr. (AP, UPI). »Nikonova poslanica kongresu kaže, da želi washingtonska administracija končati vietnamsko vojno s silo in ne s pogajanji,« je rečeno v sporočilu hanojskega radia, kar je hkrati prva reakcija DR Vietnama na Ni tramov govor. V radijski oddaji v vietnamskem jeziku je bilo rečeno, da se Nixon ni odrekel svojemu »trdovratnemu stališču«.
Vojaški predstavnik v Sai-gonu je sporočil, da so trdnjave »B-52« ponoči napadle uporniške položaje v bližini kamboške meje. V šestih poletih so letala odvrgla 540 ton bomb na območje v bližini Ben Heta, posebnega taborišča ameriških sil. Topništvo osvobodilnih sil je napadlo štiri ameriško-sai-gonska vojaška oporišča. Z vietnamskih bojišč poročajo o manjših spopadih. V severnih pokrajinah je protiletalsko topništvo FNO sestrelilo dva ameriška helikopterja v bližini Tam Kyja in Huea.
Bivši šef ameriške delegacije na pogajanjih o Viet-
namu Harriman je izjavil, da je Nizonov načrt o »vi-etnamizaciji« vojne pravzaprav »politika za nadaljevanje vojne«. Obsodil je tudi ameriško politiko povezovanja z vlado v Saigonu. Harriman je ostro napadel Ni-xona, da je degradiral pariške pogovore o Vietnamu, ker za šefa ameriške delegacije ni imenoval človeka višjega ranga, ki naj bi zamenjal Lodgea. Harriman je dejal, da sta nadaljevanje jedrskih poskusov in ameriška podpora šefu saigonske-ga režima Nguyen Van Thleu glavni oviri za mir v Vietnamu.
Predlog sprejet
Priprave sestanka šefov obeh Nem-čij naj bi se začele 2. marca v NDR
BONN, 20. febr. (Tanjug). Vlada NDR j« potrdila, da je prejela pismo kanclerja Brandta z dne 18. februarja. in je izrazila pripravljenost, da bi se lotili tehničnih in protokolarnih priprav na sestanek šefov vlad dveh nemških držav. V pismu, ld je danes po teleprinterju prispelo iz Vzhodnega Berlina v Bonn, vlada NDR predlaga, naj bi se priprave začele 2. marca v predsedstvu vlade NDR.
Državni sekretar v predsedstvu vlade NDR Kohl je v kratkem pismu, naslovljenem na šefa predsedstva bonske vlade ministra Ban-keja, povedal, da so za pogajalca določili Gerbarda Schusterja, namestnika šefa kabineta predsednika vlade NDR.
V Bonnu pa mislijo imenovati za pogajalca direktorja političnega oddelka v pred-sestvu vlade Sahma.
Tako se torej bliža sestanek med Willyjem Stophom in Willyjem Brandtom. ▼ Bonnu 90 prepričani, da je sestanek dokončna stvar.
Predsednik vzhodnonemških sindikatov je včeraj sprejel predlog zahodnonem-fikih sindikatov, naj bi navezali medsebojne odnose. 1U-di v tem vidijo znamenje, da se je vzhodni Berlin dokončno odločil za sestanek šefov vlad. Menijo, da tudi zahteva po mednarodnem priznanju NDR ne bo ovira, čeprav vzhodni Berlin očita Bonnu, da se je kancler v svojem pismu Stopbu ognil temu vprašanju.
Glede na očitke v Bonnu niso pričakovali, da se bo vzhodni Berlin v svojem odgovoru omejil samo na tehnična vprašanja. Zato zdaj sklepajo, da vzhodni Berlin morda ne namerava nadaljevati javne polemike in da je, vsaj v začetku, pripravljen sprejeti Brandtov predlog o
,!T^l^fLEPOSLANUCI — V New Yorku 80 s® spet sešli veleposlaniki (od love proti desni) ZDA Charles
S	F'*“*1*	B"”a- F°*”~ J*£5£;s5£
pogovorih »na podlagi samoupravnosti ki brez diskriminacije«.
V	Djerdapu zagozden vlačilec
Zaradi dvakrat manjšega pretoka voda grozi gradbišču huda nevarnost
TEKIJA, 20. febr. (Tanjug). Djerdapska rečna uprava je danes sporočila: »V noči med 19. in 20. februarjem je češkoslovaška l&dja-vlači-lec št. 1500«. natovorjena s piritom, ki je bila zasidrana v Pečki Bari v Kazanih, iz nepojasnjenih vzrokov krenila po rečnem toku navado! in zadala v odprtino pete turbine ob djerdapski pregradi na jugoslovanski strani. Vlačilec se je skoraj po vsej dolžini zagozdil v turbinsko odprtino in se prevrnil. Ker na ladji ni bilo posadke, ni žrtev.
Vlačilec je resno ogrozil varnost na gradbišču, saj se je sedaj za skoraj dvakrat zmanjšal pretok vode. Oez dva dni naj bi Donava na tem kraju dosegla najvišjo gladino v zadnjih sto letih.
Na gradbišču so se zaradi tega danes odločili za izredne varnostne ukrepe. Zaprosili so za pomoč posebne enote jugoslovanske armade. Vojaški izvedenci in strokovnjaki na gradbišču se zdaj posvetujejo o najnujnejših ukrepih.
Zagozdeni vlačilec je sedaj skorajda popolnoma spremenil pretok vode čez gradbišče. Nekaj upanja pa je vendarle še ostalo. Lahko se pripeti, da bo voda. ki ima tu izredno moč m hitrost, same odplavila vlačilec. Ce pa se to ne bo zgodilo, menijo strokovnjaki, grozi grad. bišču velika nevarnost.
Zaredi tega so ne gradbišču ves dan utrjevali si-dovje pregrade, ki je lanskega avgusta preusmerila tok Donave, da bi v njenem nekdanjem koritu zgradili preostali del jezu.
V	Kolumbiji naše veleposlaništvo
BEOGRAD, 20. febr. (Tanjug). Po sklepu ZIS bo Jugoslavija ustanovila veleposlaništvo v Kolumbiji. Kot poudarjajo v pristojnih krogih v Beogradu, bo naše veleposlaništvo v Bogoti pripomoglo nadalje utmUU odnose med državama. M m v aadnJih le-Oh uspešno razvijajo.
Zaradi marže
s
O kooperaciji pri pitanju goved je bilo v minulih dneh veliko razprav. V organiziranem pitanju je bilo v začetku leta namreč skoraj polovico manj goved kot pred leti samo v družbenih pita-liščih. Kmetijske organizacije so močno izpraznile svoja pitališ-ča zaradi težav na trgu lani in predlanskim. 2e precej mesecev pa ne morejo dobiti dovolj telet, da bi jih spet napolnila. Kmetje pa so privezali precej telet. Zakaj se kooperacija torej ne more bolj razširiti?
Sklepanje pogodb z zveznim skladom za pospeševanje reje in izvoz živine in mesa so odlagali, ker ni bilo pripravljeno vse o pravem času. V naši republiki pa bi kmetijske organizacije lahko že več mesecev sklepale pogodbe s kmeti, za kar je dal pobudo republiški zavod za rezerve. Pripravil je tudi sredstva za delno kreditiranje take kooperacije in zagotovil v sodelovanju z materialnimi rezervami, da bi prevzel dopitano živino po ceni, ki jo jamči družba, če bi se cene na trgu znižale pod njo.
Kmetijske organizacije so v začetku veliko obljubile, pozneje pa kakor da so se premislile. Doslej so sklenile zelo malo kooperacijskih pogodb s kmeti. Vzroki, ki jih naštevajo za to, so premalo prepričljivi, razen enega:	prenizka
marža. Zavod za rezerve je namreč hotel pomagati zasebnim živinorejcem tudi tako, da je višino marže omejil s štirimi odstotki. Kmetijske organizacije pa si pri kooperaciji in prostem odkupu živine običajno zaračunajo šestodstotno maržo. Podoba je, da jim trenutni zaslužek pomeni veliko več kot dobro organizirana kooperacija, ki bi lahko vplivala na razmere na trgu tudi v prihodnjih letih z usklajevanjem prireje živine in potreb po mesu.
Gospodarski strokovnjaki so izračunali, da je štiriodstotna marža od odkupne cene pitanega goveda morda še previsoka, če se kmetijske organizacije ne gredo le trgovce, ampak skrbijo za organizirano proizvodnjo. Od posredovanih kreditov kmetom dobijo namreč še obresti, pri krmilih pa tudi zaračunajo maržo.
Mnoge kmetijske organizacije želijo, naj bi kooperacija pri pitanju živine segala le do njih, pri prodaji naprej pa bi imele proste roke, da bi jo vedno lahko prodale najboljšemu kupcu. Vse posledice, kadar se razmere na trgu poslabšajo, pa prevalijo na rejce. Za tako kooperacijo namreč nihče ne jamči najnižjih odkupnih cen.
Se slabše pa je, da se naše kmetijstvo — povezano družbeno in zasebno — brez organizirane proizvodnje ne more uspešno razvijati. Pogosto ga bodo ogrožale občasne krize, kakršne že poznamo iz minulih let.
JOŽE PETEK
Istran^DEU)
kalnega sveta Maribor
MARIBOR, 20. februarja — Danes se je sestal izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije v tovarni stikalnih naprav v Mariboru in raz pravljal 0 stališčih predsedstva občinskega sindikalnega sveta Maribor glede vloge sindikalne organizacije v tem sporu. Člani izvršnega odbora so po daljši razpravi zavrnili stališča predsedstva občinskega sindikalnega sveta Maribor ter sklenili vztrajati pri stališčih, ki jih je odbor sprejel 16. januarja. Takrat je izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije podprl su-
V prihodnje samofinanciranje
Komisija CK ZK Slovenije za družbenoekonomske odnose je obravnavala skupščinsko gradivo o problematiki financiranja razširjene reprodukcije
LJUBLJANA, 20. U)br. Na razširjeni seji komisije CK ZKS za družbeno ekonomske odnose so pod predsedstvom Zvoneta Dragan« obravnavan problematiko finan-
Sindikat TSN vztraja pri svojem
Zavrnil je sklepe in ata-	.	_	___ —---------
lišča občinskeaa sindi ' c4ran^a razširjene reprodukcije. Osnova sa razpravo je bilo gradivo, Id so ga lisca oocinsKega sinai	v republiški «knir*či™i
Potem ko je Zvone Dragan poudaril, da je vprašanje razširjene reprodukcije eden izmed poglavitnih nedodelanih problemov našega druž-beno-ekonomskega sistema, je gradivo, pripravljeno za razpravo, obrazložil Miran Goslar. Med drugim je dejal, da o teh vprašanjih razpravljajo tudi v zvezni skupščini in v. CK ZKJ, pri čemer so vse bolj enotna stališča, da je jasna akumulativ-nost gospodarskih organiza-oij osnova razširjene reprodukcije. Govornik je nato opozoril na stališča, poudar-
spenz treh članov sindikata j j®na v gradivu, naj bi go-
in izrekel zaupnico predsedniku sveta Francu Kacbeku in sekretarju podjetja Radu Vasiču.
Sklep osnovne sindikalne organizacije TSN je tako zaprl sleherno možnost za strpno, humano in tovariško reševanje problemov v podjetju v duhu stališč predsedstva občinskega sindikalnega sveta Maribor.
Iz razprave je razvidno, da je izvršni odbor sindikata v tej tovarni 16. januarja glasoval tako, ker je bil prepričan, da želijo podpisniki pritožbe omogočiti uvedbo prisilne u-prave in priključitev k drugemu podjetju. Razen tega so takrat tudi ugotovili, da pritožbe na račun predsednika sindikate niso bile točne. Predsednik sindikata v TSN Franc Kacoek je danes priznal napako, da zaradi .pomanjkanja časa ni obvestil izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije o dogovoru s predstavniki sindikata in ZK v občini o preudarnem in strpnem reševanju problemov v kolektivu.	M. K.
Seja sveta za narodno obrambo
LJUBLJANA, 20. febr. — Svet za narodno obrambo SR Slovenije je na današnji seji — vodil jo je predsednik Stane Kavčič — obravnaval vprašanja, ki so povezana s pripravami in utrjevanjem splošnega ljudskega odpora.
spodarstvo v prihodnosti postajalo vse manj odvisno od tujih sredstev, bodisi od bančnih kreditov bodisi od drugih virov.
Gre za to, da bi gospodarstvo hitreje preusmerjali na sisteme samofinanciranja, pri čemer seveda ne gre samo za oblike samofinanciranja v delovni organizaciji, marveč
zlasti v razvijajočih se integracijskih oblikah. Seveda bi samofinanciranje gospodarstva terjalo določene premike, tako da bi oblikovali tržišče svobodnih sredstev. Miran Goslar je nato še omenil, da so nekateri precej zadržani do samofinanciranja gospodarstva in tržišče svobodnih sredstev, kar naj bi pospešilo delovanje iržaih zakonitosti. Ne gre prezreti, da smo še precej zakoreninjeni v sedanjih kreditnih odnosih (»država« je manj neusmiljena kot poslovni .partner), nespodbudni so tudi vplivi inflacije, nizka aku-mulativnost gospodarstva, defektnost tržišča, pogosto prevladujoči teritorialni ali socialni interesi, nemožnost angažiranja privatnega kapitala, nedoslednost pri izvajanju ukrepov, ki jih terja tržišče in podobno.
2e profesor dr. Franc Černe je kot prvi govornik ustvaril vzdušje zelo razgibane.
0 dejavnosti tuje propagande pri nas
Komisiji pri CK ZKS predlagata ustanovitev koordinacijskega odbora v republiki
LJUBLJANA, 20. febr. Na skupni seji komisije za mednarodna ekonomska in politična vprašanja in komisije za politično propagando in informativno dejavnost pri CK ZKS so razpravljali o nalogah v zvezi z aktivnostjo tuje propagande pri nas.
Na seji so ugotovili, da je bilo že doslej namenjene tej aktivnosti precej pozornosti. Vendar pa se je tudi dogajalo, da so se ponekod s tujo propagando ukvarjali samo občasno ali pa kampanjsko, čeprav bi morala biti to njihova stalna skrb.
Zveza komunistov se mora na vseh ravneh usposobiti za organiziran spopad s tujimi, odkrito sovražnimi ali prikri-
Popis aktivistov OF
Republiška konferenca SZDL Slovenije je natisnila in razposlala posebne popisni ce, s katerimi se bodo prijavljali nekdanji aktivisti OF organizacijam SZDL v občinah, kjer sedaj stanujejo, obenem pa tudi tistim občinam, kjer so bivali in aktivistično delovali v času NOB. Občinske organizacije SZDL naj popisnice razdelijo krajevnim organizacijam SZDL. Popisovanje naj uskladijo s seznami, ki jih že imajo organizacije ZB, poiščejo in po potrebi popišejo pa naj tiste nekdanje aktiviste, ki morda ne bi bili obveščeni ali pa ne bi pokazali zanimanja za popis. Pri sestavi seznamov ak-■ tivistov je seveda treba biti dovolj kritičen, poskrbeti je treba za verodostojnost podatkov v skladu s kriteriji, ki jih je objavil IO SZDL Slovenije.
Ker dobivamo mnoga vprašanja glede kriterijev, dajemo nekaj potrebnih pojasnil:
Med aktiviste OF je treba šteti tudi vse člane Zveze komunistov v času 1941—45, ki so na terenu aktivno delali za cilje osvobodilnega boja, bodisi da so bili vključeni v organizacije OF ali ne. Po določilu t. i. »dolomitske izjave« osnovnih skupin OF, ko je bila dokončno utrjena enotnost OF, so bili vzeti člani KPS avtomatično kot aktivisti OF. V duhu te izjave se samo po sebi razume, da moramo takratne člane KP smatrati za aktiviste OF, ki jih danes želimo popisati. Tisti pa, ki so delovali zgolj v vojski, ne pridejo v poštev za popis aktivistov OF.
Na vprašanje iz Primorske, ali je treba šteti med aktiviste OF tudi učitelje iz partizanskih legalnih in ilegalnih šol, odgovarjamo pritrdilno. Najbrž bo še več primerov, ki niso bili pri naštevanju kriterijev posebej omenjeni. V dvomljivih primerih se obrnite na ODBOR ZA PROSLAVE pri RK SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega ulica 11.
V pripravah za zbor aktivistov v Dolenjskih Toplicah 25. aprila 1970 je bilo sklenjeno, da bo do takrat muzejsko urejena baza 20 na kočevskem Rogu. Ob priliki topliškega srečanja vseh slovenskih aktivistov bo baza tudi slovesno odprta za obisk.
Odbor za proslave prt RK SZDL SLOVENIJE
timi propagandnimi oblikami in vplivi. Seveda je pri tem treba znati ločevati sovražne namene od izmenjave in sprejemanja vsega spodbudnega, kar prihaja iz tujine. Odločno se je treba spoprijeti s kakršnimikoli tendencami, ki bi videle pogoj za večjo zaščito pred tujo propagando in tujimi vplivi v zapiranju mej in v seganju po izključno administrativnih ukrepih. Enako kot takšne tendence pa so navedene tudi težnje skrajnega »liberalizma«, ki vidi tudi v nekaterih upravičenih in prepotrebnih akcijah proti sovražni propagandi omejevanje svobode itd.
V Sloveniji se zdaj z dejavnostjo tuje propagande ukvarja več činiteljev, katerih delo med seboj ni najbolje povezano in zato včasih tudi ni najbolj učinkovito. Na seji komisije so se zavzeli za ustanovitev republiškega koordinacijskega odbora, ki naj bi profesionalno spremljal tujo ideološko in politično propagandno aktivnost, proučeval njen vpliv in usklajeval akcije.
J. K.
Nagrada »Borbe« za »Skenderijo«
BEOGRAD, 20. febr. — Direktor »Borbe« Slobodan Glumač je danes svečano podelil tradicionalno nagrado tega lista za najboljšo arhitektom, sko stvaritev v lanskem letu; nagrajen je bil kulturni športni center »Skenderija« v Sarajevu, Iti so ga izdelali po načrtih živorada Jankoviča, Halda Masahiloviča in Ognjena Malkima; avtorjem so podelili 10.000 dinarjev.
2irija za podelitev nagrade je sporočila, da so ocenili e-nakovredn0 kot »Skenderijo« tudi osnovno šolo v Kranju, delo arhitekta Stanka Kristla. za‘sm pa so se z večino glasov odločili za »Skenderijo«.
Z. I.
Televizija
Ivan Potrč na zaslonu
Televizijska sodelavka J ovita Podgornik je hotela v okviru četrtkovih »Kulturnih diagonal« prikazati pisatelja Ivana Potrča predvsem z njegove človeške plati. Skupaj z režiserjem Rajkom Ranflom in snemalcem žarom Tušarjem, ki imata za filmsko-11-kovno plat oddaje gotovo največ zaslug, saj sta znala posamezne perspektive v pejsa-žu simbolizirati, posamezne detajle na liku pisatelja pa psihološko poudariti, se je napotila na Stuke v bližini Ptuja, na Potrčev rodni dom. Tam je, kot nevidni izpraševalec, izzivala pisatelja h govorjenju in izbrala preprosto čistost in naravno težo njegove besede za izoblikovanje dojma o njegovi široki, grča-vomehki, odprti in občutljivi človeški in pisateljski naravi. To se ji je po zaslugi simpatičnega in zanimivo pripovedujočega govorca nedvomno posrečilo.
Ivan Potrč pa je še zdaleč boljši pisec kot govorec in v svoji pisani besedi še zdaleč bolj pretanjeno avtobiografski kot v prostem, nekoliko
zadržanem pripovedovanju. Avtorica oddaje bi v prid čimbolj kompleksnemu prikazu njegove človeške osebnosti storila bolje, ko bi se bolj podrobno oprla na Potrčevo prozo, posebno še na novele. Kdor jih pozna podrobneje, ta ve. koliko Potrča samega je v njih in kako je psihološka in materialna geografija njegove štajerske zvesto povzeta po dejanski pokrajini, njenih krajih in ljudeh. Ko bi se z Ivanom Potrčem, recimo, sprehodila od hiše do hiše, kjer so se njegove nedvomno umetniško zavestno komponirane In motivirane zgodbe rojevale, bi gotovo zvedeli še veliko ^več tako o pisatelju samem kot o njegovih ljudeh, saj med tema dvema poloma njegovega pisanja skoraj ni mogoče potegniti ločnice. Tak sprehod bi lahko naredila sobesednika tako, da bi ob spodbudi iz literature obšla tako rekoč vse pisateljeve življenjske postaje. Toliko laže, ker vemo, kako Potrč oblikuje tja v zrelo dobo, in sredi nje še črto najbolj, iz na novo oživ-
ljenih spominskih refleksov.
Drugo, česar Jovita Podgornik ni izrabila v podkrepitev Potrčeve izpovedne vsebine in njene pomembne vloge v našem življenju In umetniškem oblikovanju posebno po drugi svetovni vojni, so posnetki njegovih dram, ki vsaj deloma gotovo obstajajo. Ivan Potrč je v pogovoru skromno zamolčal svoj umetniško pošteni ta pogumni prispevek k povojnemu razčiščevanju nekaterih človeških in družbenih problemov, na priliko k problemu kolektivizacije na vasi. osebne resnice, subjektivnih svoboščin posameznika itd. En sam dobro izbran pri zor iz »Kreftov« bi televizijskemu gledalcu nazorno prikazal, koliko ln v katero smer se je pisatelj zastavil, ko to še ni bilo ne posebno lahko ne pretirano koristno ne v literaturi ne v vsakdanjem življenju.
Kljub tem pripombam pa je večer z Ivanom Potrčem nedvomno dobro in koristno zamišljena oddaja, ki kliče k nadaljevanju.
JOŽE SNOJ
poglobljene ta vsestransko kritične razprave. Med drugim je poudaril, da je odločno zoper stare etatistične metode, s katerimi bi usmerjali gospodarstvo, vendar je Opozoril na nevarnost fetiši-ziranja popolnoma svobodnega trga, ki vodi le v anarhijo. Zlasti na področju razširjene reprodukcije lahko trtni mehanizem kaj hitro odpove ta so rezultati prav nasprotni od tistih, ki si jih
Gerhard Schirer v Beogradu
BEOGRAD, 20. febr. (Tanjug) — V Beograd je zjutraj dopotoval podpredsednik vlade NDR ta predsednik mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje med državama Gerhard Schirer. S predsednikom jugoslovanskega dela mešanega odbora. članom ZIS Hakijem Pozdercom se bo nemški gost pogovarjal o perečih vprašanjih blagovne menjave in industrijskega sodelovanja med državama, zlasti v proizvodnji aluminija.
Posvet
o medobčinskem sodelovanju
VUKOVAR, 20. febr. (Tanjug) — V Vukovaru je bila seja odbora stalne mestne konference za komune, na kateri so največ pozornosti posvetili razvojnim problemom pri medobčinskem sodelovanju. Ugotovili so, da bi si bilo treba veliko bolj prizadevati za izboljšanje razmer.
družba želi. Družbeni intervencijski skladi bodo vedno potrebni, vendar je ▼ naši samoupravni družbi potrebno učinkovitejše nadzorstvo in takšno usmerjanje sredstev, ki je oprto na znanstvena dognanja.
Precej so govorili tudi o bankah, obveznicah, planiranju v gospodarstvu ta drugih vprašanjih. Nekateri so vprašali, če so vse nakazane rešitve docela skladne z ustavo, med drugim tudi z načelom, da je edino delo v naši družbi lahko merilo za pridobivanje dohodka. .Tako bi se lahko na primer obveznice v skrajni posledici izrodile v delnice, to pa bi lahko samo še bolj zaostrilo že danes razmeroma ostre socialne diference, omogočalo rentništvo ta podobno. Skratka, ne bi smeli nekritično prenašati nekaterih Oblik iz kapitalističnega gospodarskega sistema, ki se jih le-ta že skuša marsikje otresti.
Govorniki so tudi menili, da je sicer potrebna koncentracija kapitala, vendar moramo najti najbolj učinkovito obliko. Seveda je tudi vprašanje, ali je smotrno banke »reducirati« samo na nekakšen servis gospodarstva. Moramo videti, kako bi nekatere spremembe delovale v sistemu naših samoupravnih odnosov — ali bi te odnose razvijale ta krepile ali zavirale. Gradivo se je po mnenju več govornikov tudi izognilo nekaterim osrednjim vprašanjem ali pa Jih obravnava le obrobno. Glede tako imenovanega državnega kapitala smo slišali zanimivo pripombo, da bi le-tega nekateri radi odpravili na ravni federacije in občine, obdržali pa v republiki, kar je seveda vse prej kot načelna j rešitev. IGOR PREŠERN
Koroški mladinci pri Gorjupu
Govorili so o sodelovanju med mladimi iz Slovenije in Koroiko
LJUBLJANA, 20. febr. Včeraj je predsednik republiške konference ZMS Mitja Gorjup sprejel predstavnike organizacije slovenske mladine iz Celovca; razgovoru je prisostvoval tudi inž. Pavle' 2avcar, predsednik odbora koroških partizanov.
Pogovorili so se o srečanju mladine Koroške. Primorske in Ljubljane, ki bo predvidoma 3. maja v Šentjanžu na Koroškem. Menili so tudi, da bi bilo sploh treba popestriti sodelovanje med mladimi iz Slovenije in Koroške. V ta namen naj bi sestavili organizacijski odbor, ki bi urejal dejavnost na tem področju in še posebej sodeloval s komisijo za mednarodne odnose in zamejstvo pri predsedstvu RK ZMS. Najprej pa bi morali pripraviti delovni razgovor predstavnikov mladih iz krajev na Koroškem ter občinskih organizacij ZMS iz obmejnih slovenskih občin, na katerem bi postavili temelje čim širšemu in tesnemu sodelovanju med njimi, saj je na obeh straneh za to precejšnje zanimanje.
S. P.
Postdiplomski
seminar
na VEKŠ Maribor
MARIBOR, 20. febr. — V ponedeljek, 23. februarja se bo na visoki ekonomski komercialni šoli začel postdiplomski seminar s temo »sistemski pristop k sodobni organizaciji«. Sodelovalo bo osem visokošolskih in univerzitetnih profesorjev iz Zagreba, Beograda in Maribora. Za'seminar se je prijavilo 220 udeležencev. M. K.
Visoke cene ogrožajo izvoz
Komite IS za ekonomske odnose s tujino razpravljal o aktualnih problemih menjave in ob tem tudi o izvozu lesne industrije
LJUBLJANA. 20. febr. Komite za ekonomske odnose s tujino republiškega izvršnega sveta je na današnji seji obravnaval nekatere aktualne probleme naše zunanjetrgovinske menjave. Na seji je sodeloval tudi namestnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Boris Žnuderl.
Na seji so med drugim obravnavali problematiko izvoza naše lesne industrije, ki se je pojavila spričo naraščanja cen domače proizvodnje. Zaradi naglega in neprestanega naraščanja cen lesa, tvoriv in reprodukcijskega materiala za lesno predelovalno industrijo na domačem trgu je razlika med izvozno prodajno in domačo proizvodno ceno pos-
tala negativna >, na škodo proizvodnje, <> ih osno prodajna cena zaostaja za proizvodno ceno. Čeprav je veliko povpraševanje po naših lesnih izdelkih na zunanjem trgu, so lesna podjetja v čedalje večjih škripcih, ker imajo čedalje manjše možnosti pokrivati izgubo pri izvozu z akumulacijo na domačem trgu.
Zmanjševanje izvoza pa
Doslednost — edina pot iz nelikvidnosti
Občinska skupščina Celje o gradnji hitre ceste ter o resoluciji o razvoju letos
CELJE, 20. febr. Pod predsedstvom Olge Vrabič je bila danes v Celju seja skupščine občine Celja. Razen vprašanj odbornikov, ki je ena najbolj zanimivih točk dnevnega reda sleherne seje, je danes precej pozornosti vzbudila: tudi informacija o gradnji hitre ceste Hoče— Levec.
Glavni projekt za ta del ceste je v izdelavi, trasa določena, razvoj mesta proti zahodu pa v naslednjih 30 letih zavoljo nje še ne bo ogrožen. To velja tudi za vodne vire v Medlogu, ki so za preksrbo mesta izrednega pomena.
V nadaljevanju seje je skupščina sprejela svoje soglasje k novim cenam vode, ki se v povprečju povišujejo za 0,45 dinarja za kubični meter.
Osrednji del današnje seje je bil posvečen razpravi o resoluciji o temeljih družbenoekonomske politike v celjski občini za letos in o predlogu proračuna, čeprav so odborniki predlog resolucije, ki bo terjala od gospodarstva precejšnje napore, dobro ocenili, pa so dokončno sklepanje o njej preložili na naslednjo sejo s sklepom, da komisija, ki so jo imenovali, dopolni tekst resolucije s prispevki iz današnje razprave, v kateri Je sodeloval tudi predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher. V razpravi so poudarili velik pomen povezovanja in poslovnega sodelovanja tudi zunaj meja celjske občine, prizadevanj za osvojitev akumulativne j še proizvodnje.
Seja CK ZK črne gore
TITOGRAD, 20. febr. (Tanjug). V Titogradu je danes centralni komite ZK Cme gore razpravljal o aktualnih vprašanjih sedanjega političnega položaja in o nalogah zveze komunistov ter o delovnem programu CK. Uvodno obrazložitev je podal predsednik CK Veselin Djurano-vič.
predvsem pa za dosledno uresničevanje ekonomskih ukrepov za zboljšanje likvidnosti v gospodarstvu.
IVICA BURNIK
bi bil za to panogo in celotno gospodarstvo velik u-darec, saj je lesna industrija lani izvozila skoro polovico svoje proizvodnje. Najtežja in najusodnejša posledica tega dejstva pa bi bila, če bi naša lesna industrija izgubila svoje kupce, ki si jih je z velikimi težavami pridobila skozi vrsto let v Zahodni Evropi in Združenih državah. Sklep današnje seje je bil, da je treba o omenjenem položaju obvestiti pristegne zvezno organe, lesna industrija pa naj izdela predloge, kako premostiti sedanje težave.
Komite je razpravljal tudi o problemih, ki so nastali v celjski Cinkarni v zvezi s težavami pri uvozu cinkovega koncentrata in spremembami cen cinka na svetovnem trgu. Cinkarna je velik izvoznik, saj je lani vrednost njenega izvoza znašala 8 in pol milijona dolarjev. zato bi ji bilo treba nuditi ustrezno pomoč, da bi premagala sedanje težave.
Na seji so razpravljali še o ekonomskih odnosih Jugoslavije in SR Slovenije z Italijo in ZR Nemčijo v zvezi z bližnjimi pogajanji državnih delegacij.
Končno je Aco Božovič, naš novi veleposlanik v Nigeriji, seznanil komite z aktualno problematiko naših ekonomskih odnosov s to deželo.	a. 3.
Na ustavnem sodišču o pravičnem nadomestilu
Komisija je preverila, kako uporabljajo predpise o naseljih mestnega značaja
BEOGRAD, 20. febr. (Tanjug). Komisija ustavnega sodišča Jugoslavije, ki jo je vodil predsednik sodišča Blažo Jovanovič, je obiskala nekaj občinskih skupščin v državi. Preverjala _je, kako uporabljajo predpise o naseljih mestnega značaja in gradbenih področjih.
Ena izmed njenih ugotovitev je, da predpisi o gradbenih področjih nimajo povsem ustavne in zakonske osnove, ker ne temeljijo na stvarnih možnostih posamez-. n ih občin, da bi kmalu na določenih gradbenih področjih zgradile vse, kar predvidevajo urbanistični načrti.
Razen tega v nekaterih občinah nimajo tako imenovanih podrobnih urbanističnih načrtov, kar Je zakonski pogoj, da bi -določeno zemljišče razglasih za gradbeno področje. Razglasitev zemljišča za gradbeno področje, Id leži v bližnji ali daljni okolici od središča naseljenega kraja, zahteva samo po sebi tudi nacionalizacijo takega zemljišča in zgradb na njem.
Ustava je načelno predvidela pravično nadomestilo
državljanom za njihovo nacionalizirano imetje, toda v resnici so stvari drugačne. Elementi v predpisih za določanje pravičnega nadomestila namreč ne nudijo možnosti, da bi nadomestila bila zares pravična.
Pred dvema letoma je zvezna skupščina na spodbudo ustavnega sodišča spremenila predpise o pravičnem nadomestilu za nacionalizirano in razlaščeno imetje občanov. V poslanskih krogih vlada mišljenje, da bi bilo spet treba preveriti elemente za določanje pravičnega nadomestila.
Ustavno sodišče Jugoslavije se bo kmalu odločilo, kako bo sprožilo postopek za preverjanje predpisov s tega področja in v kakšni obliki se bo obrnilo na zvezno skupščino, da bi tudi zvezna skupščina storila ustrezne korake.
Pisma bralcev l
»Kje je bila napaka?«
Ogloiam se ob pismu lov. Mateja Pavšiča z gornjim naslovom in ob odgovoru, ki sta bila objavljena v Delu z dne 17. februarja 1970.
V celoti se strinjam z tov. Pavšičem, hkrati pa z odgovorom ta vsebinsko podobnimi pojasnili, U jih je objavila trgovina, nisem za-dovoljen.
Da problem pravilno razumemo, moramo namreč vedeti, da se varnostna ključavnica. kombinirana z glavnim stikalom, sestoji iz dveh ločenih sestavov, to je ključavniškega s cilindrično ključavniiko zaporo in mehanizmom za blokiranje volana, ter električnega stikala za vključevanje raznih električnih tokovnih krogov. Podaljšana os ključavniškega mehanizma je obračalna ročica za omenjeno stikalo. To stikalo pa ni nič drugega kot v odgovoru navedeni bakelitni nastavek
Samo stikalo ni sestavni del ključavniškega mehanizma. niti nima povratnega vpliva na njegovo delovanje, zato ne more biti vzrok. da ključavnica nepravilno deluje. Edina posledica nepravilnih toleranc tega stikala (bakelitnega nastavka) bi bila delna ali popolna odpoved avtomobilske električne napeljave (vžig, zagon, razsvetljava itd.).
Da ključavnica ne deluje pravilno, je v smislu obvestil trgovine kriv torej le ključavmški del. Tu pa je motno le dvoje: ali konstrukcija m dovolj preštudirana (kinematika mehanizma, proizvodni materiali in tolerance), ali pa so bili za določene proizvodne serije uporabljeni neustrezni materiali ta tehnološki postopki, tako da je končni proizvod izven konstruktivnih toleranc.
Ob napisanem in v zvezi s skrajno nestrokovnim, da ne rečem neodgovornim, pojasnilom trgovine, ki je ključavnice uvozila, menim, da smo uporabniki (po sili) upravičeni zahtevati strokovni pregled ključavnic »ARMANn za vozila »Zastava« in »Fiate.
Le strokovna analiza nas bo lahko rešila dvomov, ali ne bo vsaka votnja partija ruske rulete.
JOSIP NOVAK, Ljubljana.
Cigaletova S
Ljubi jana-transport
2e dalj času rt šeUm # mestnem ljubljanskem prometu direktno zvezo Moste-—Šiška.
Mislim, da bi bil marsikdo vesel te zveze, še pran posebno pa tisti, ki stanujejo v Mostah in delajo v Šiški ali obratno. Ta proga bi bila gotovo rentabilna. Najbolj idealna bi bila zveza Moste—Medvode.
Navajam razloge:
1.	Šiška bi bila direktno zvezana z kliničnimi bolnišnicami in z glavnim živilskim trgom.
2.	Prebivalci Most bi imeli direktno zvezo z največjim rekreacijskim centrom v Tivoliju.
3.	Občani Most, Stare Ljubljane, Centra in Šiške bi imeli idealno možnost za rekreacijske izlete v bližnjo okolico Ljubljane (Medno, Srnama gora. Goričana Žlebe, Toiko čelo, Toptf, Sora, Zbilsko jezero, Smlednik itd).
Odkar kolesarjem v sedanjem prometu sploh ni več mogoče voziti se po okolici Ljubljane, je ta proga prebivalcem mesta še bolj potrebna kot kdajkoli prej. Osebnega vozila pa tudi ne premore vsakdo.
Vprašanje: Ali Ljubljana trasport v svojem mestnem prometu res ne bi moglo uvesti proge Moste—Medvode, zlasti sedaj, odkar so Medvode del občine Ljubljana-Siška?
SONJA STERLE.
Ljubljana, Jesenkova 7
Zakaj tako?
Nekateri upokojenci iz Drage pri Ljubljani se sprašujemo. zakaj ne dobimo pokojnine redno kot drugi upokojenci: naša pokojnina roma namreč v Šentvid nad Ljubljano, potem pa spet nazaj v Ljubljano, tako da jo dobimo kar šest ali sedem.dni pozneje kot drugi.
Upamo, da bo zavod, ki ureja te zadeve, v prihodnje pošiljal naše pokojnine na pravi naslov, t. j. Ljubljana
—	Draga, ne pa Ljubljana
—	Šentvid nad Ljubljano.
MARIJA MRZLIKAR.
Draga 38
tonhrlil. as to ni zgnrtSn po naši krivdi, ker Ima naš oddelek sa izplačevanje tava-lictakJh in pokojndnflkfli dk-
Pojasnilo
Na pismo tovarišice M. Mrzlikar pošiljamo naslednic pojasnilo;
Naselje Draga pri Ljubljani spada pod dva poštna okoliša, in sicer pod pošto Ljubljana Draga in pod pošto Medvode. Ce so bile nekaterim upokojencem iz Drage pokojnine nakazane na naslov pošta Ljubljana
Jencev, U so ga sami dali, ali pa imamo takega zabeleženega pri nas že vrsto let. Vsako spremembo bivališča ali spremembo pošte pa je upokojenec dolžan sam Javiti našemu oddelku za izplačevanje pokojnin. Kljub tej dotšnoetl upokojencev naša služba sama popravlja vse spremembe, kakor hitro zanje zve; to je storila tudi v primeru upokojencev iz Drage pri Ljubljani.
MARUA DIMEČ, šef oddelka za izplačevanje invalidskih in pokojninskih dajatev Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana
Odgovorr na vprašanja
Avtomobilska
škoda
t. G. — Fred dnevi je izpod koles vozila, ki nas je prehitelo, odletel kamen in razbil na našem vozilu vetrobransko steklo. Zanima vas, ali lahko od lastnika vozila in zavarovalnice, pri kateri trna lastnik svoje vozilo obvezno zavarovano. zahtevate odškodnino?
ODGOVOR: Gre za škodo, U je nastala z obratovanjem motornega vozila. Ker je škoda nastala na drugem motornem vozilu, v tem primeru ne velja za odškodninski zahtevek načelo objektivne odškodninske odgovornosti (torej odgovornosti lastnika vozila ne glede na krivdo), temveč odgovarja lastnik vozila le, če je nesrečo zakrivil. Za tak primer bi n pr. šlo, če bi tovornjak iz gramoznice zapeljal na glavno cesto, pri tem pa imel med profili avtomobilskih gum kamenje ipd. V primeru, ko je odletel kamen izpod koles prehitevajočega vozila, bo lastniku oziroma uporabniku tega vozila le težko očitati ta dokazati krivdo.
Zavarovalnica odgovarja pri obveznem zavarovanju za povzročeno škodo v enakem obsegu kot lastnik vozila.
Zbornica o planskih zasnovah
Upravni odbor zvezne gospodarske zbornice ugotovil, da zbornice niso mogle organizirati širših in temeljitih razprav o tem
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 20. febr. Upravni odbor zvezne gospodarske zbornice je na današnji seji obravnaval gradivo za plan do leta 1975 in razpravljal o udeležbi našega gospodarstva na mednarodnih sejmih in o prireditvah v tem letu, o finančnem planu zbornice in še nekaterih drugih vprašanjih.
argumentov niti napotkov za ureditev teh težav. Prav tako manjkajo podatki o sedanji reprodukcijski sposobnosti gospodarstva kakor tudi bilance sredstev, tako da to daje misliti, da bi za posamezne oblike potrošnje morali najemati kredite v tujini ali pa bi morali zanje najti kakšne domače nove vire sredstev.
Ena izmed pripomb je tudi, da plansko gradivo niti ne nakazuje poti. po katerih bi se oblikovali viri sredstev za dolgoročna vlaganja. V razpravi so med drugim poudarili, da osnutek zakona o družbenem planiranju, o katerem razpravljajo v odborih zvezne skupščine, ni dal odgovora na vprašanje, kako vgraditi v sistem institucijo samoupravnega družbenega dogovarjanja. Doktor Asen Semičijev je poudaril. da nimamo pri rotcah analize o uresničevanju dosedanjega plana in razvoja v reformi; pozitivno pa Je. da skuša plansko gradivo začrtati dolgoročnejšo proizvodno usmeritev. Andrej Verbič je rekel med drugim, da svet za promet ni dobil pravočasno gradiva in da ga ni mogel proučiti. O planskem gradivu in stališčih bi se morala razviti temeljitejša in širša razprava v gospodarstvu, v republikah, »kajti če se ne bo. bo gospodarstvo
Na seji upravnega odbora zvezne gospodarske zbornice so pri tem, ko so obravnavali gradivo za srednjeročni plan, najprej ugotovili, da je bilo gradivo dostavljeno zbornici šele sredi februarja in da je bilo dokaj pozno, tako da predstavniki gospodarstva v Aužbemh organih te zDor-nice, zlasti pa v republikah in osnovnih zbornicah niso mogli organizirati takšne širše in temeljitejše razprave. To je poudarila večina govornikov na današnji seji. Kljub temu pa se je razvila razprava. v katen So prihajali na dan s predlogi in stavljalr pripombe
V uvodni obrazložitvi je predslavniK zvezne gospodarske zbornice Ljubomir Bje-logrlič rete) med drugim, da glede ciljev, zastavljenih v □lanskem gradivu, ne bi mo. gii imeti temnejših pomislekov, vendar pa gradivo ne na-značuje dovolj metod, s katerimi naj bi uresničili te cilje. Gradivo za'plan ne nakazuje odprtih in neurejenih problemov, ne opozarja na smernice za njih rešitev in na ukrepe v okviru gospodar ske politike, s katerimi bi dosegli zastavljene cilje.
Predstavnik zvezne gospodarske zbornice je potem poudaril, da plansko gradivo ugotavlja »deficit v plačilni bilanci in neugodne odnose med izvoznimi in uvoznimi tokovi«, vendar ne daje ne
imelo plan za nekaj neresnega. saj še prejšnjega plana nismo uresničili«. Predstavniki tekstilne industrije so opozorili na to. da modernizacija v tekstilni industriji ustvarja velike probleme zaradi presežkov zaposlenih.
ZDRAVKO ILIČ
Sodobne metode
obračuna
poslovanja
LJUBLJANA. 20. febr. — Na današnji seji plenuma republiškega odbora sindika. ta delavcev industrije in rudarstva Slovenije so razpravljali o družbenoekonomskih vidikih uporabe sodobnih metod obračuna poslovanja. Uvodno secedilo o tem ja imel docent Visoke ekonomske komercialne šole iz Maribora Ciril Miki.
V poglavitni informativni razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki nekaterih delovnih organizacij iz Maribora. Nove Gorice in od drugod, so nanizali svoj« izkušnje in ugotovitve pri uporabi sodobne metode obračuna poslovanja. I. A.
Jabolka za SZ
CACAK. 20. febr. (Tanjug). Kmetijsko-industrijski kombinat »Takovo« iz Zgornjega Milanovca. ki od 1. februarja posluje v okviru združenega podjetja »Jugoslavija-pro-dukt«. je sklenil s kupci iz Sovjetske zveze sporazum o dobevi bonbonov in jabolk v vrednosti 200 000 dolarjev. Pogajajo se tudi o izvozu drugih kmetijskih proizvodov.
Metlika si sama utira lepšo pot
Naj ostane, metliška solidarnost osamljena? — Na nedeljskem referendumu je 81.7 % občanov podprlo občinski načrt o komunalnih delih v prihodnjih petih letih
Za metliško občino je bil 15. februar, sala pomemben dan. S tajnim glasovanjem na referendumu je 81,7 odst. volivcev glasovalo za nov, petletni krajevni samoprispevek, namenjen napredku vasi in mesta. Krajevni samoprispevek v tej belokranjski občini je lini' slavil desetletnico. Občani so v teh letih z izredno voljo zbrali v sami Metliki 1,680.000 dinarjev, po vaseh te občine pa 1,060.000 dinarjev. Gospodarske organizacije so prispevale v tem času 1,150.000 dinarjev.
Ti prispevki so bila velika žrtev za proizvodnjo in proizvajalce kot za kmete in meščane prebivalce starodavnega metliškega mesta. Industrija v občini se je namreč razvijala z lastnimi sredstvi tega območja in le tako so lahko pospešili asfaltiranje in urejanje pločnikov, ulic, cest in trgov gradnjo kanalizacije in vodovodov, urejanje parkov, nasadov dn pokopališč, gradnjo osemletke v Metliki in dveh vaških šol, gradnjo gasilskih in kulturnih domov, otroškega vrtca, rekonstrukcijo javne razsvetljave in druga drobna komunalna dela. S samoprispevkom v obdobju 1970—1974 pa bodo zagotovili in pospešili razvoj v občini predvsem v vseh tistih krajih, ki doslej še niso bili zajeti.
Na tiskovni konferenci, ki je bila 19. februarja, so predstavniki občinske skupščine in delovnih organizacij metliške občine seznanili novinarje s pomenom zadnjega referenduma n z načrti za komunalno obnovo v naslednjih petih letih.
Metlika je bila blatna vas
Pred 12 leti v Beli krajini skoraj še ni bilo nobene prave industrije, ne asfalta. Vse gospodarstvo se je razvijalo predvsem iz skromnih, lastnih sil. Ni bilo ne vodovoda ne asfaltiranih cest. Metlika je bila blatna vas. Edina večja pomoč republike je bila pred leti obnova gorjanske ceste. Osebni dohodki v občini so bili nizki, daleč pod republiškim povprečjem. Mladi, ki bi lahko ustvarjali, so odhajali na delo v večja mesta ali v tujino, ostajali pa so le stari ljudje, ki jih je bilo treba vzdrževati. Prispevek belokranjskih borcev v letih revolucije je bil velik, obljub o boljšem in lepšem življenju pa je bilo v povojnih letih uresničenih le malo.
S takimi vprašanji se je ubadala in se še zdaj bori metliška in sosednja črnomaljska občina, še pomisliti ni mogla, da bi denar iz občinskega proračuna lahko prispevali za ceste, vodovod ali šolstvo. Bili bi hvaležni za krkšnekoli kredite, pa čeprav pod naj slabšimi pogoji, toda — niso jih dobili. Kje dobiti denar? To vprašanje se je in se nenehno ponavlja. Spoznali so, da si morajo spet sami pomagati iz zaostalosti, in odločili so se za samoprispevek. Odtrgovali so si tako rekoč od ust in ko so videli, da je njihova žrtev rodila sadove, so se odločili za drugega, tretjega in končno 15. februarja letos še enkrat za naslednjih 5 let.
Ne želijo dotacij
V Beli krajini je še vedno 49 odst. kmečkega prebivalstva in marsikje so prav kmetje v celoti glasovali za referendum. — V zadnjih letih se je res začela hitreje razvijati industrija in povsod zasledimo ime tovarne BETI, ki je prav tako zia-sla zgolj z lastnimi sredstvi. Toda — ali se je ob uspehu ene same tovarne na vsem lepem znašla metliška občina med razvitimi slovenskimi občinami? Mar ji zdaj kar naenkrat ni več potrebna nikakršna pomoč republike?, se sprašujejo v Metliki. Pomoč pa bi se tu brez dvoma bogato obrestovala, saj je vsak vloženi di-
nar doslej prinesel 11 dinarjev bruto produkta (v razvitih področjih pa le 2 dinarja).
Metliška občina tudi zdaj ne išče in ne želi dotacij, ne daril — hoče samo priznanje pravice do lastne udeležbe in pomoči v obliki kakršnihkoli kreditov, saj je tu še dolga vrsta perečih vprašanj, ki jih sami Belokranjci ne morejo rešiti. To so:	vprašanje stanovanjske
graditve, nizkih podpor in priznavalnin revnim borcem NOV (povprečje samo 70 dinarjev!), pospeševanje turizma in gostinstva, zadrževanje mlade delovne sile doma, v novih proizvodnih obratuj, ki jih zdaj seveda še ni, skrb za stare in onemogle ljudi, neurejeno otroško varstvo in šole.
Vsega tega pa samo s samoprispevki občina le ne bo mogla rešiti. ANA VITKOVIC
METLIŠKI PRIMER — Občani so v nedeljo izglasovali enajsti samoprispevek za urejanje mesta in podeželja. Razgibana komunalna dela v Metliki so v teku kljub nevšečnostim zime (na sliki).	Foto: Ria Bačer
Kakšen bodi družbeni dogovor?
Skupen predlog o tem sta za novo širšo javno razpravo pripravili podjetji Elektrarna Šoštanj in Savske elektrarne
Kakor sta že pred kratkim najavili, sta elektrogospodarski podjetji Elektrarna Šoštanj in Savske elektrarne izdelali predlog družbenega dogovora o elektro gospodarstvu Slovenije. O predlogu naj bi na njuno pobudo začeli javno razpravo. Najprej naj bi o njem razpravljali republiški poslanci z območja, ki ga zajemata obe podjetji. Razprava naj bi bila prispevek k že sprejetim sklepom in smernicam pristojnih republiških političnih in oblastnih organov o nadaljnjem razvoju elektro gospodarstva v Sloveniji. Sedaj gre za to; da bi predlog, ki pomeni uresničenje teh smernic, izpopolnili do začetka končne razprave o tem problemu v republiški skupščini.
Po predlogu obeh navedenih podjetij je namen družbenega dogovarjanja kot sistema uskladitev interesov med elektro gospodarstvom, gospodarstvom in celotno družbeno skupnostjo glede tistih vprašanj, ki so na tem področju zanje temeljnega pomena. Z družbenim dogovorom naj bi zagotovili ustrezno organizacijo elektro gospodarstva, ki bo vključena v celotno gospodarstvo tako, da bo gospodarstvu omogočeno sodelovanje pri izbiri bodočih elektroenergetskih objektov in pri določanju načina njihovega financiranja. Zagotoviti je treba dobro urejen in povezan elektroenergetski sistem v tehnološkem smislu, ki bo sposoben za usklajevanje v jugoslovanskem merilu ter se bo lahko vključil v evropski prenosni sistem. Nadalje naj bi z dogovorom omogočili elektrogospodarstvu soodločanje glede vprašanj, ki so zanj temeljnega pomena, to je glede režima, politike in ravni cen, zagotovili naj bi izvajanje njegove razširjene reprodukcije ter s tem poglobili vsebino njegovega delavskega samoupravljanja. Namensko naj bi usmerili del akumulacije elektrogospodarskih podjetij za namene razširjene reprodukcije elektro gospodarstva ter zagotovili, da bo o izbiri novih objektov ter o načinu in obsegu njihovega financiranja odločal le en skupni organ, ki bo dejanski predstavnik vseh, ki so zainteresirani na redni dobavi kvalitetne in cenene e-lektrične energije.
Izjemen položaj elektro gospodarstva oziroma poseben interes družbene skupnosti za poslovanje na tem področju izhaja že iz same narave te gospodarske panoge. To pa odseva tudi v veljavnih zakonskih aktih, ki omejujejo prostor elektrogospodarskega podjetja kot gospodarske organizacije v nekaterih pogledih, npr. pri oblikovanju cen električne energije in mu nalagajo nekatere posebne obveznosti, npr. glede pre-skrbovanja potrošnikov z e-lektrično energijo. Temeljni
zakon o elektro gospodarstvu potemtakem omejuje samoupravne pravice, ki bi jih sicer elektrogospodarska podjetja kot popolnoma samostojne gospodarske organizacije morale imeti v neokrnjenem obsegu.
Omenjena tehnološka in zakonsko pogojena odvisnost elektro gospodarstva in potrošnikov električne energije narekuje vsem na proizvodnji in porabi električne e-nergije zainteresiranim partnerjem, t. j. elektro gospodarskim podjetjem, odjemalcem električne energije in družbenopolitičnim skupnostim na preskrbovalnem območju, da z družbenim dogovarjanjem	razrešijo
problematiko tako pogojenih medsebojnih poslovnih odnosov zaradi redne in kakovostne preskrbe s ceneno električno energijo.
Kdo sklene družbeni dogovor?
Družbeni dogovor o elektro gospodarstvu sklenejo e-lektrogospodarska podjetja, ostale gospodarske organizacije in družbenopolitične skupnosti. Določila družbenega dogovora veljajo za poslovne odnose med podjetji elektro gospodarstva in kupci električne energije na prenosni mreži (direktni od jemalci in distribucijska po djetja elektro gospodarstva) prav tako pa tudi za urejanje medsebojnih obveznosti v zvezi s proizvodnjo in prenosom električne energije med vsemi podpisniki družbenega dogovora.
Udeleženci tega družbenega dogovora o elektro gospodarstvu določijo v tem dogovoru pogoje za garantirano in kakovostno dobavo električne energije n načela o materialni odgovornosti: režim, politiko in raven cen; usmerjanje razširjene reprodukcije in izbor ter način financiranja objektov: načela samoupravnega dogovarjanja med elektrogospodarskimi podjetji (delitev dohodka); ukrepe za izvedbo družbenega dogovora.
S tem dogovorom prevzamejo elektrogospodarska podjetja solidarno materialno odgovornost za dobavo električne energije tako v pogle-
du količin kot kakovosti. Pri tem je mišljena garancija za predpisano frekvenco in napetost dobavljene električne energije v celoti. Glede zanesljivosti in stalnosti dobave električne energije pa prevzemajo elektro gospodarska podjetja le omejeno odgovornost v skladu s stopnjo tehnične izgrajenosti sistema.
Družbeni dogovor določi tudi načela, na katerih morajo biti zasnovane tudi pogodbe s področja prometa z električno energijo glede na posebnosti poslovnih odnosov med posameeziimi skupinami partnerjev.
Politiko cen je treba voditi tako. da cena pokriva vse stroške enostavne reprodukcije in v družbenem dogovoru določeni del stroškov za razširjeno reprodukcijo. Režim cen mtfra biti prilagojen tako. da stimulira proizvajalca k optimalni proizvodnji in potrošnika k optimalni potrošnji. V republiki morajo veljati za potrošnjo enotne tarifne postavke.
Kako usmerjati razširjeno reprodukcijo
Družbeni dogovor določi, da skupni organ izbere najustreznejše in najekonomičnej-še elektroenergetske naprave za pokrivanje prihodnjih
potreb potrošnje po sporazumno vnaprej z družbenim dogovorom določenih kriterijih.
Družbeni dogovor določi, da so to izgradnjo dolžne sofinancirati elektrogospodarske organizacije iz svoje akumulacije in z družbenim dogovorom določenim delom svoje amortizacije, ostale go-
družbenopoliiične skupnosti pa v obsegu in na način po določilih družbenega dogovora.
V interesu skupnosti je uskladitev poslovanja in razširjene reprodukcije celotne energetike (premog, tekoča goriva in plini), ki jo je mogoče organizirati po enakih načelih kot za elektrogospo-
spodarske organizacije ter | darst.vo.
Papirna akcija krške »Celuloze"
Tovarna celuloze in papirja DJURO SALAJ v Krškem ima spet premalo lesa. Čeprav so pred kratkim podrli 14 ha smrekovega gozda na Petelinku nad Blanco pri Sevnici in čeprav je dala prvo »žetev« tudi plantaža hitro rastoči!) kanadskih topolov . v znani brežiški Vrbini predmeti 'zasajena s skupnimi investicijami tovarne papirji- in GG Brežice, odkoder pričakuje tovarna les s površine 15 ha, je surovine za velike potrebe krških papirničarjev le še premalo.
Zato se je vodstvo tovarne odločilo že pred tedni za pomembno potezo; v lastni režiji organiaira odkup starega časopisnega papirja in revij na območju 7 dolenjskih in spodnjeposavskih občin. Pri ODPADU za star papir ni prave cene, zato tudi ni navdušenja za zbiranje odpadnega papirja. Krški papimičarji, ki bodo star, odpadni papir lahko v neomejenih količinah dodajali v svoje kotle in tako varčevali z lesovino, so predvsem zagotovili materialen interes bodočih zbiralcev: za kilogram odpadnega papirja bodo plačevali 0,40 din. To pa je spodbudna cena. V vseh matičnih šolah bodo začasna skladišča starega papirja, kamor ga bodo lahko prinašale tudi podružnične šole. Tovarna bo papir prevzemala z lastnimi kamioni; vpričo vodstva šol ga bo ob prevzemu stehtala in poti-dila pre-vaem, nato pa bo denar za odkupljeni papir tudi takoj pošiljala na žiro račun posameznih šol. Zbirni center bo sam obveščal vodstvo podjetja, kdaj se bo papirja nabralo kaj več. tako da bodo krožne vožnje vsaj s 5-tonskim tovornjakom kar najbolj racionalne.
V dmžbeni dogovor sodi tudi samoupravni dogovor med podjetji elektro gospodarstva. O tem obstoja poseben predlog teh dveh podjetjih o čemer bomo pisali v posebnem prispevku. Poudarimo naj le, da mora biti samoupravni dogovor zasnovan na podlagi združenega de’.a ob jasno določenih tehnoloških in ekonomskih pogojih.
Ukrepi za izvedbo družbenega dogovora
Z družbenim dogovorom se ustanovi skupen organ za izvajanje g -njih nalog (poslovni odbor družbenega dogovarjanja). V ta organ imenujejo svoje predstavnike gospodarska zbornica, in sicer predstavnike gospodarstva, izvršni svet predstavnike družbenopolitičnih skupnosti ter delavski sveti elektrogospodarskih podjetij predstavnike elektro gospodarstva. Imenujejo jih v tolikšnem številu, da bo imelo elektro gospodarstvo v tem skupnem organu polovico članov. Skupni organ posluje po posebnem pravilniku in so njegovi sklepi obvezni, če so sprejeti z dvotretjinsko večino vseh članov. Vsak podpisnik družbenega dogovora ima pravico zahtevati kontrolo cene pri delovni organizaciji elektro gospodarstva, ki ni izpolnila obveznosti tega dogovora.
Načela in vsebino družbenega dogovora potrdi s svojim pravnim aktom republiška skupščina ter hkrati predvidi tudi sankcije za tiste delovne organizacije, ki družbenemu dogovoru ne bi pristopile.
A. J.
Plan najširši družb«..i
dogovor
tininirt Perovič je govorila na seji CK ZK Srbije o pripravi srednjeročnega plana in dejala: »Čeprav bodo plane sprejele skupščine družbenopolitičnih skupnosti, sodelujejo pri izdelavi planov samoupravne organizacije v gospodarstvu in družbenih dejavnostih in vse družbenopolitične organizacije. Strokovne in znanstvene irctitucije ▼ Srbiji prav tako že v dokajšnji meri sodelujejo. Srednjeročni plan naj bi torej pomenil najširši družbeni dogovor vseh demokratskih dejavnikov. Le na ta način je mogoče zagotoviti skupno odgovornost pri njegovem uresničevanju.
Ali se je že uveljavilo mnenje, da bo srednjeročni plan rezultat HUHh dogovorov, povezovanja in uskla-janja interesov, tako da se stvarna razprava ne bi začela šele potem, ko bi ba plan že sprejet? V samem dejstvu, da se vsiljuje to vprašanje, sta zajeta smisel in opravičilo za sodelovanje zveze komunistov pri pripravi srednjeročnega plana.
Predvsem obstaja resno idejno razčiščevanje zasnove plana v pogojih tržnega gospodarstva in samoupravljanja. In kadar gre za zvezni plan, morajo biti v njem določeni za vse enaki pogoji in okviri, v katerih vsi iščejo lastne rešitve. Z drugimi besedami, moramo se sporazumeti o tistih vprašanjih sistema, pri katerih se križajo interesi vseh republik in pokrajin. Predvsem se moramo sporazumeti o gospodarskem sistemu, to je o pogojih, v kakršnih bodo delale in živele delovne organizacije in njihove asociacije.
V tem okvira je treba najti tudi jasno in za današnji čas gospodarskega in družbenega razvoja zadovoljivo rešitev za eno od osrednjih vprašanj jugoslovanske skupnosti — za razvoj nerazvitih.
Plan, ki tega ne bi vseboval, ne bi mogel biti osnova za učinkovito politiko razvoja v vseh republikah in pokrajinah, niti za jugoslovansko skupnost kot celoto. Ne gre le za politiko solidarnosti in kompenzacije, temveč za možnost optimalnega razvoja tako delov kot celote.
Poleg tega je nujno treba razčistiti glede pogledov na plan kot na instrument distribucije sredstev. Posledice takih pojmovanj se kažejo tudi v prizadevanjih, da bi plan postal seznam želja, na osnovi katerih naj ’bi jutri diktirali zahteve. Prav pri pripravi plana pa je treba izhajati iz tega, da samoupravne pravice do odločanja vsebujejo tudi odgovornost za posledice odločitev. In to velja za delovne organizacije kot za federacijo.
Objektivna nujnost prihodnjega plana za gospodarski in družbeni razvoj jugoslovanske skupnosti zahteva od nas, da se nemudoma lotimo dela in razčistimo ta vprašanja. Tej odgovornosti se Zveza komunistov Jugoslavije kot vodilna politična sila v naši državi ne more v nobenem primeru izogniti.«
Začelo se je v spodnjem nadslrop- dremal, ko sc je oglasilo neko topo ju. Stari Jeremija Blaznik je dobival razbijanje v glavi. Obšla me je zona, dan za dnem bolj pepelnatosivo polt. srce mi je začelo hitreje utripati in
komaj sem lovil sapo. Tudi Ho je ne. halo nisem zaspal.
Nikomur nisem omenil, amjjak no-
Občan Kurent
njo pritisk ir. pišejo in pišejo, Nobe-turu pu ne zna postaviti diagnoze.«
_______Začeli smo z vso vnemo udrihati po
obratni ambulanti.	' nesposobni zdravstveni službi za ka-
, ,,	„ _	. „	ter0 plačujemo lepe denarce. In bi se
»No, kakšne težave imate.« je vpra.	f.e se ne bi prikazal Polajnar
Nekega dne sem ga le poprašal po zdravju.
»Slabo, sosed, slabo,« je potarnal.
»Nekaj ni v redu z mano«
»Saj se vam vitli,« sem rekel. »In kaj vas daje?«
me v glavi^Vsak^drugi^večer^ini tol• ‘laZ sdravJ[ik< ko sem P°. dolgem ča- iz spocjnjega nadstropja drugega stop■ semi.hZebo k^iju prim na vrsto. Opisal sem mu Bi4dB.
če in razbija. Zdi kap.«
»Pa ste šli k zdravniku?«
»šel. Nič posebnega ni odkril. Od. to. svetoval mi je kavo. alkohol in cigu. nič dobrega, »Nekoliko previsok je.
Kadite? Pijete kavo? Alkohol?«
Hišna
epidemija
»Dobro, da sem vas našel tako sku. »Pogledali bomo pritisk,« je rekel in pa j,« je rekel. »Nekaj moramo ukre-opravil. Njegov obraz ni obetal niti v naši hiši. Koritniki pretiravajo
s svojim pralnim strojem. Dojenček sem. dojenček tja, ampak ta ponočni ropot ni več znosen. Imajo števec za nočni tok m perejo samo ponoči.«
Spogledali smo se in Jeremijm o-braz je takoj zalila rdečica. Tudi nam
Skrušeno sem pokimal.
»Opustite. Cc ne bo bolje, se spet oglasite.«
rete. Vse sem opustil, pa mi še ved. no razbija. In stiska me pri srcu. Moral bom k specialistu.«
Prizadelo me je za ubogega Jeremu
Včeraj smo se vsi bolniki iz naše .	.	,
hiše znašli v bifeju samopostrežbe	s.e J* hvalila peza s srca.
pri kozarčku radenske. Bledi, skru- .......... ~
šeni in preplašeni.
»Dva deci črnega,« je naročil Bračko.
u2amnonaldTjCO “• ■ PS2mtrT ie	ciga2io
mpn0 povedal Jeremija Blaznik. ^ dolgih dneh ^ *
»Naša zdravstvena služba ni vredna Koritniku na sestanku ne bo naj. jo. Zmeraj je bil korenjak in zmeraj počenega groša.« se je razburjal Brač- bolj prijetno.
MIHA KURENT
se je rad pošalil. Zdaj pa — taka razvalina.
Nato je zbolel Bračko z drugega stopnišča .In kar je bilo najhuje, imet je natančno enake bolezenske znake kot Jeremija. Pred spanjem je od ča. sa do časa dobival čudne šume v glavi in utripanje srca. Začelo ga je tudi dušiti. Tudi njemu so odsvetovali al. kohol. kavo, cigarete in začinjene jedi. In predpisuli pomirjevalne tablete.
V hiši je nastal pravi preplah, če ni kakšna nalezljiva bolezen. Posebno potem, ko je iudi stanovalec v zgor. njem nadstropju kar na lepem zasledil ie znane tegobe, samo v dokaj šib. kejfi obliki.
Obhajala me je zla slutnja, da je prišla vrsta name. In res, nekega večera se je zgodilo. Nekoltjco sem ie
ko. »Splošni zdravniki tako samo me.
Uresničiti zasnovo splošne ljudske obrambe
»Naša moč je bila m ostane v značaiu naše družbe in njenih odnoso/, v jasni socialistični usmeritvi m praksi, ki mora zagotoviti odločilen vpliv delavskega razreda — delovnega človeka na vse tokove gospodarskega in političnega življenja v boju za dosledno uresničevanje nacionalne enakopravnosti.« je poudaril član sekretariata CK ZK Srbije Bora Pavlovič v uvodnem referatu o nalogah ZK Srbije v zvezi z mednarodnim položajem na seji CK ZK Srbije. Možnost,; za neposredno sovražno akcijo en spričo razvoja naše družbe objektivno neugodne. Zato v središč in sovražnega delovanja v tujini svetujejo »potrpežljivost« in se lotevajo političnih priprav, ki naj bi vpregle vse faktorje v razbijanje notranje enotnosti v Jugoslaviji. Cilj sovražne akcije od zunaj je. ustvariti vzdušje pasivnosti in defetizma med delovnimi ljudmi.
Opaziti je močnejšo dejavnost informbirojevcev. ki se trudijo, da bi se rehabilitirali, oa bi razredno in nacionalno’ izdajstvo spremenili v eno od »političnih struj v Okvira svetovnega socialističnega gibanja«, da bi se kominformovci morda rehabilitirali kot ljudje, ki so trpeli preganjanje in sedeli v zaporu zaradi svojih političnih idej, ne pa zaradi izdajstva države. Vsak poskus neposredne ali posredne rehabilitacije komin-formizna kakor tudi vsak primer hlapčevske akcije ali sejanja defetizma je v popolnem nasprotju z interesi jugoslovanskih narodov in delovnih ljudi in ga je treba brez omahovanja in že na samem začetim spodrezati z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Pri tej dejavnosti igra posebno vlogo ekrtremisne-na emigracija. Leto pogosto uporabljajo kot zastopnico stališč njenih varuhov.
V to dejavnost spada tudi vseskozi negativno, enostransko in tendenciozno pisanje o vseh vidikih našega notranjega razvoja, zunanje politike in dejavnosti Zveze komunistov, kar velja za velik dei tiska tako na Vzhodu kakor tudi na Zahodu.
Pri zatiranju sovražnih tujih vplivov ni naša rešitev v tam, da se vrnemo k zaprti družbi in strogi kontroli. Naša sredstva obveščanja morajo posvetiti več prostora vsestranskemu kritičnemu analiziranju dejstev o družbenogospodarskih procesih v vseh državah.
Nujno je treba do kraja uresničiti zasnovo splošne ljudske obrambe in nadalje razviti sistem družbene samozaščite. Rezultati, ki jih bomo dosegli v tem pogledu, bodo v resnici pomagali odvrniti morebitno agresijo in bodo tistim, ki bi pritiskali na nas. najmočnejši in najbolj razumljiv argument. Moč in pripravljenost za obrambo bo zarisala mejo med agresivnimi skominami nasproti Jugoslaviji in pa realnimi ocenami in možnostmi, da bi uresničili te skomine.
Boj za nove odnose, boj za perspektive socializma vključuje, kakor vemo iz prakse, tudi odpor antisamo-upravnih sil. Ta boj pa Je v največji meri odtisen od sposobnosti, da najdemo prave odgovore na bistvena gospodarska in politična vprašanja, od sposobnosti, da zatremo birokratsko-etatistične in tehnokratske tendence na vseh ravneh in sposobnosti, ča utrdimo enotnost kot trajen faktor notranje stabilnosti.
Več gozdarjev kot pa gozdov
V beograjski gozdarski fakulteti m tudi sicer v Javnosti se govori, da imamo pri nas več gozdarjev kakor pa gozdov. Srbska gospodarska zbornica je že davno opozarjala, da ta fakulteta šola vsakega dru -gega gozdarskega inženirja za biro dela. Toda kljub vsemu temu je fakulteta vpisovala vsako leto 208 novih študentov za študij tega poklica oziroma stroke. Letos šele nameravajo stvar spremeniti. Vendar je veliko vprašanje, ali bo to uspelo. Se vedno je namreč pri nas veliko »povpraševanje« po prostih mestih v raznih šolah in je Cesto učencem, staršem, delovnim organizacijam in občinam prav vseeno, v katero šolo se otrok ali mlad človek vpiše, ker je tako začasno odložen pereč problem — kam z mladim človekom. V hudih poreformskih časih zaposlovanja je bila ta tendenca očitna, vendar zdaj kaže, kot vidimo iz rega primera, da se stvari spreminjajo: zdaj ni več vprašanje šolanja za vsako ceno. temveč tudi že — kam z došolanimi strokovnjaki, če je teh nenadoma več. kot pa je potrebno.
Hudomušneži si seveda ne morejo kaj. da se ne bi začudili: kaj res v gozdu ni več dovolj »sence« Prizadeti gozdarski strokovnjaki pa so seveda slabe volje, če se morajo zadovoljiti z navadne nisc miško službo ali pa še kakšnim manj zanimivim delom in poklicem.
V. S.
JAT
Caravella Ljubljana-Beograd - VSAK DELAVNIK, odhod ob 7. uri, prihod v Beograd ob 8. uri
REZERVACIJE VOZOVNIC PRI JAT LJJJBLJANA, TITOVA 38 — TEL. 314-340 ALI 314-341
V nekaj vrstah
MARIBOR
Ples — V soboto bo ob 19. url v dvorani C mariborskega razstavišča mladinski ples, na katerem bo igral ansambel Griješnici iz Zagreba.
O problemih kulture — V sredo, 25. februarja se bo sestal medobčinski svet ZKS za območje Maribora, ki bo razpravljal o nekaterih problemih kulture, ter o programu medobčinskega sveta ZKS.
GORNJA RADGONA
Družbena pomoč — V sredo, 25. februarja, se bo v Gornji Radgoni sestala komisija za družbeno pomoč občanov skupščine občine Gornja Radgona. Na seji bodo razpravljali o dodelitvi socialne pomoči ogroženim občanom in o vlogah za znižanje stroškov bolniške nege. Proračun občine bo letos predvidoma namenil za socialne podpore 115.000, za zdravstveno varstvo socialno ogroženih pa še 122.000 dinarjev.
Kdaj nova trgovina — Na zadnjem zboru volivcev v Zbigovcih so se pogovarjali o graditvi nove trgovine, ki naj bi jo zgradilo trgovsko podjetje Sloga. Vaščani sami 60 pripravljeni dati brezplačno les in zemljo, pa tudi pomagati s prostovoljnim delom.
Občni zbor — Turistično društvo iz Gornje Radgone bo imelo v petek, 27. februarja občni zbor, na katerem bodo razpravljali o delu v prejšnjem letu, izdelali pa bodo tudi program za letošnje leto.
MURSKA SOBOTA
Odkup parcele — Temeljna izobraževalna skupnost Murska Sobota namerava letos odkupiti parceli za gradnjo vikend hišic v Kninu. Parceli in graditev bosta veljali okoli 50.000 dinarjev.
BAKOVCI
Drugič »Brstiči« — Učenci osnovne šole Bakovci so pred dnevi izdali drugo številko šolskega glasila »Brstiči«. Privlačna številka prinaša prispevke o domačih živalih m delu učencev na tej šoli.
MARIBOR
Pogrebi danes — Jožefa Maček, 70, upokojenka; Ferdinand Krojs, 83, upokojeni kamnosek; Jožefa Gabrijan, 83 upokojenka, Leopold Silič, 82, upokojenec
Informacija o stališčih GG Maribor
MARIBOR, 20. febr. — Sinoči so na razširjeni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Maribor razpravljali o informaciji o stališčih GG Maribor glede gospodarjenja z gozdovi. Gozdno gospodarstvo Maribor je namreč poslalo svoje pripombe, ki zadevajo nekatera stališča, ki jih je izvršni odbor že zavzel na prejšnji seji.
Direktor GG Maribor La-voslav Kranjčič je dejal, da se ne more strinjati z nekaterimi od sprejetih stališč. Sekretar izvršnega odbora Željko Orbanič je povedal, da so kmetje v široki razpravi v gozdarstvu zahtevali večje samoupravne pravice kot jih imajo. Predsednik občinske konference SZDL Maribor Stane Gavez pa je menil, da bi moralo GG Maribor že med javno razpravo dati svoje predloge in stališča, ki bi jih izvršni odbor prej lahko
KRVODAJALSKA AKCIJA V MARIBORSKEM MARLESE — Včeraj je bila v tovarni Marles v Limbušu pri Mariboru velika krvodajalska akcija, v kateri je nad 100 članov tega delovnega kolektiva dalo svojo kri. Marles je bil prvi kolektiv v mariborski občini, ki se je odzval na akcijo Rdečega križa.	Foto: B. Oerin
Zelena luč za »Traberk”
Več kot 90 milijonov investicij bo prispevalo k razvoju Dravograda
Hudo je, če vam v kakšnem kraju kar naprej, iz leta v leto, kažejo eden in isti načrt in se tolažijo, češ »letos pa bo«. Toda tako je pač običajno povsod, želje in možnosti so v nenehnem spopadu. V Dravogradu lahko že nekaj let sem kar naprej povprašuješ: »Kako pa je z mostom?«
upošteval
M. K.
Pred dnevi je bilo spet tako. Razloček je bil v tem. da je tokrat Zdenko Vapot v svoji pisarni na občini segel po zajetni mapi in jo razgrnil na mizi. »Tu je kon-
Položaj študentov boljši
Seja sveta združenja mariborskih visokošolskih zavodov
MARIBOR, 20. febr. Na današnji seji sveta združenja mariborskih visokošolskih zavodov so posvetili največ pozornosti obravnavanju zaključnih računov združenja, tajništva združenja, študentskega zdravstvenega sklada, sklada za graditev študentskih stanovanj, študentskega doma v Mariboru ter tiskovnega sklada Borisa Kraigherja za pospeševanje znanstveno založniške dejavnosti.
Glede poslovanja združenja so na svetu ugotovili, da je bilo smotrno, v finančnem pogledu pa je prišlo celo do presežka, ki so ga sklenili nameniti za povečanje sklada Kidričevih nagrad ter za sklad za proslavo desetletnice mariborskih visokošolskih zavodov, ki bo letos.
Ugotovili so tudi, da so posamezne komisije, še posebej komisija za materialno pomoč študentom, veliko naredile, da se je gmotni položaj mariborskih študentov
v lanskem letu izboljšal. To velja tudi za urejevanje prehrane študentov kot tudi za stanovanjske razmere. Izboljšalo se Je tudi stanje glede posojil in štipendij študentom, pri čemer pa so na 'današnji seji ugotovili tako člani združenja kakor tudi navzoči študenti, da število posojilojemalcev upada, prav tako pa je zaskrbljujoče tudii dejstvo, da se znižuje odstotek študentov, ki prejemajo štipendije.
Ko so govorili o vzrokih.
so menih, da je verjetno materialni cenzus 500 dinarjev, kolikor znaša za študenta, prenizek, in da bi ga kazalo povišati na 640 dinarjev. Tako bi se število študentov verjetno znatno povišalo. Nezadovoljivi učni uspehi, ki prav tako vplivajo na dajanje štipendij, so prav tako pomemben vzrok, da študentje ne morejo zadostiti kriterijem za dajanje štipendij.
Ob tem so se člani sveta ustavili dalj časa, saj so ugotovili tudi, da za tako stanje odgovarjajo tudi učitelji, katerih pa je premalo. Kriza v neustreznem številu pedagoških delavcev na posameznih visokošolskih zavodih v Mariboru je že tolikšna, da ji bo morala posvetiti posebno pozornost tudi republiška izobraževalna skupnost.	F. S.
V ZDRAVILIŠČU RADENSKA. RUŠIJO RADENSKI DOM — Poslopje staro in »gnilo«, je že odslužilo. Zgrajeno je bilo leta 1878. Prvotno je bil v Radenskem domu nekak družaben prostor. Zgoraj so bile sobe za goste, v pritličju pa sta bili svoj čas nalivalnica in mlečna restavracija. Zadnja leta so bila v njem stanovanja za uslužbence in razna skladišča. Na tem prostoru bo zraslo v dobrih dveh letih veliko reprezentativno poslopje s prostorno koncertno dvorano za večje glasbene in druge prireditve. V pritličju bodo slaščicama, bife in razne manjše trgovinice, pod njimi pa podzemne garaže.	Foto: I. Kovič
SUPERMARKET Ljubu«™.
Za spomladansko
sezono
OBOGATITE SVOJO GARDEROBO
novi spomladanski modeli'| plaščev, kostimov, klasični in športni moški suknjiči
v kozjem, svinjskem velurju in napa ter lak usnju
OKRASNE BOVICE IZ KUNE IN NERCA V RAZLIČNIH BARVAH
čno zadnji predlog za urbanistično lokacijo novega mostu.« študijo je pripravil Komunaprojekt iz Maribora. Stroške za most v višini okrog 5 milijonov din pa je vnesel v letošnji program tudi republiški sklad za ceste. Stvar je torej končno dozorela in stari, leseni most, ki se ziblje in hrešči pod težo tovornjakov, bo šel mirno v zasluženi pokoj. Ne bo ga treba požigati z bencinom in podžagati. kot je nekdo nekoč predlagal, da bi si izmislil hitrejšo rešitev.
Dravograd je koroško prometno vozlišče, in to mu je narava dala. Most pa bo treba letos narediti, ker ga narava sama ne da. Toda v teh zimskih dneh ne bodo ostale v snegu samo stopinje oglednikov, ki bodo pregledovali gradbišče za novi most. Lahko bi rekli, da si
Dravograd ogledujejo tudi številne druge komisije, ki mu lahko izberejo drugačno usodo in zgodovino. V dvajsetih letih se je kraj sicer stanovanjsko zelo razvil, v gospodarstvu pa je svoje roke in možgane pošiljal drugam. Čeprav ni zanikati tudi tistega, kar je nastalo v gospodarstvu, trgovini, gostinstvu in obrti, vendarle ni pomenilo nekaj odločilnega, da bi lahko povsem pre-okrenilo življenje tukaj ob meji.
Zdaj pa se je začelo spo-časnjeno kolo razvoja vrteti hitreje.
Bred starim Traberkom, ki so mu svoj čas precej či-talniško ukrojili priimek, je končno zagorela zelena luč. Zunaj pri sotočju Meže in Mislinje so si komisije že izbrale prostor za novo tovarno ivematih plošč. Velika bo, in lesna industrija, i
gozdarstvo, banke in tuji partner bodo vanjo vložili blizu 80 milijonov dinarjev. Ob njej pa bo tudi novo centralno lesno skladišče za Koroško. Prav blizu pa si je pred dnevi komisija združenih invstitorjev izbrala tudi prostor za novo koroško klavnico. Tudi zanjo bo treba odšteti okrog 4 milijone dinarjev.
2e to, kar smo doslej našteli, pomeni zgodovinsko prelomnico za gospodarski razvoj Dravograda in njegove bližnje okolice. Ce bodo vse akcije stekle letos, kot kaže pa bodo. potem bo mogoče v enem. dveh letih nadoknaditi tisto, kar ni bilo nrejenega v dvajsetih. Prav gotovo bodo veliki posegi od zunaj še hitreje spodbudili trgovino, gostinstvo in dravograjski turizem. Stari Traberk se bo prenovil in zaživel s sodobnim utripom svojih ravenskih sosedov. To pa je nekaj, kar so si Dravograjčani, ki imajo radi svoj trg nad Dravo, že nekdaj želeli.
D. VRESNIK
Zelezarji za večji dohodek
Seja centralnega delavskega sveta ravenske železarne
RAVNE NA KOROŠKEM, 20. febr. Na sinočnji seji je deiavski svet železarne pregledal bilanco za lansko leto in sprejel smernice poslovne politike v letošnjem
letu, ko naj realizacije.
bi železarna dosegla 400 milijonov din
Bilanca je pokazala, da so lani dosegli za 33 odstotkov boljši uspeh kot leto dni prej in za 14.9 odst. večjega, kot so ga določili s sanacijskim programom. Celotna realizacija je znašala lani 351,5 milijona dinarjev, dohodek pa je znašal 123,2 milijona din. V železarni so so konec lanskega leta zavestno odločili za pravilnejše ovrednotenje zalog, s čimer so znatno zmanjšali ostanek dohodka. Razen tega so na njegovo zmanjšanje vplivale tudi podražitve nekaterih materialov, prav tako pa so bila odvedena večja sredstva za odplačilo a-nuitet. Ostanek dohodka je tako znašal 879 milijonov din, ki ga je delavski svet prenesel na račun skupne porabe.
Delavski svet je za letošnje leto sprejel vrsto pomembnih sklepov, ki naj bi
prispevali k večjemu dohodku. Z razčiščenimi računi za lansko leto začenjajo letošnjo proizvodnjo z željo, da bi doseženi dohodek bil dejansko ustvarjen in da ga ne bi bremenile fiktivne postavke iz zalog in nedokončane proizvodnje. Proizvodni načrt za letos predvideva 400 milijonov din realizacije, kar naj bi bila posledica vključevanja novih •'-roiz-vodnih zmogljivosti iz programa investicij in modernizacij. Vendar ni bistveno samo to, da povečajo skupno realizacijo, so poudarili na delavskem svetu, ampak da se z ekonomičnim poslovanjem doseže večji ostanek dohodka.
Sprejeli so šest pomembnih sklepov. V prvi vrsti naj bi sproti mesečno ocenjevali stanje nalog in dosledneje merili in vrednotili porabo materiala. Za osnovo izpla-
čevanja osebnih dohodkov, ki so lani znašali 1-167 dinarjev, naj bi bil merilo predvsem ustvarjeni dohodek. V podjetju bodo zaradi tega začeli takoj uvajati ustrezale merilne naprave za uporabo materialov in zasledovati direktne stroške v proizvodnji posamičnih izdelkov, prav tako pa bodo postopoma uvajali visoko mehanografijo za obdelavo podatkov o gibanju proizvodnje in stroškov. Poudarili so, da lahko samoupravni organi uspešno delujejo le, če imajo sproti ustrezne podatke. Teh pa je doslej primanjkovalo, ker je prevladovala mentaliteta, da so dovolj končni podatki o realizaciji proizvodnje blaga in prodaje v tonah in dinarjih, premalo pa je bilo e-konomskih izračunov, koliko se kakšna proizvodnja izplača in kakšni stroški jo bremenijo.
Delavski svet je na koncu sprejel tudi več drugih aktov. ki naj bi prispevali k boljši organizaciji dela in poslovanja v železarni.
D. V.
»Srečali smo se s prijatelji”
Drugi dan bivanja madžarske delegacije v Pomurju
LENDAVA, 20. febr. Sedemčlanska parlamentarna delegacija iz Železne županije, ki jo je povabil klub pomurskih poslancev na dvodnevni obisk v Pomurje, je danes obiskala v spremstvu gostiteljev lendavsko občino. V Lendavi so imeli madžarski parlamentarci pogovor o dvojezičnem šolstvu, nato pa so se seznanili s poukom na lendavski osnovni šoli in z delom ostalih ustanov z dvojezičnim poslovanjem.
Dopoldne so madžarski gosti obiskali tudi Ljutomer, kjer so si ogledali sodobno klet ljutomerskega vinogradniškega gospodarstva. Od tu so odpotovali v zdravilišče Radenska. Po ogledu tega zdraviliškega in turističnega središča je sprejel madžarske parlamentarce podpredsednik slovenske skupščine dr. Jože Brilej. Ob tej priložnosti smo povprašali o vtisih s tega obiska in srečanja s pomurskimi poslanci predsednika županijskega sveta Železne županije dr. Gon-do Gyorgya, ki je tudi predsednik ustavodajne komisije v madžarskem parlamentu.
Dr. Gonda Je dejal: »Zadovoljni smo, da je prišlo do tega srečanja s pomurskimi poslanci, saj smo se srečali
s starimi prijatelji, razen tega pa naši pokrajini sodelujeta že več let na kulturnem, športnem, gospodarskem In turističnem področju. Sedaj smo obogatili sodelovanje med nami še s tem zanimivim srečanjem z vašimi poslanci, ki so nas seznanili s pomembnimi podrobnostmi o delu pomurskih poslancev in z metodami dela poslancev pri vas sploh.
Tudi na obiskih v podjetjih in ustanovah v Pomurju sem vnovič spoznal, da moramo v obojestranskem interesu razvijala maloobmejni promet, kar bo med drugim tudi tema pogovora z vašimi poslanci, Id jih bomo kmalu povabili na obisk k nam. Predvsem Imam v mislih maloobmejni blagovni
promet, želimo pa razvijati tudi turistični promet z vašo deželo in vašo pokrajino. To dokazuje tudi- podatek, da je lani obiskalo veliko ljudi iz Železne županije Slovenijo in vaše morje. Z organizacijo teh potovanj naših turistov se zavestno ukvarjajo naše turistične in potovalne ustanove.
Veselilo bi me tudi, če bi letos spomladi čim več vaših ljudi obiskalo veliko mednarodno srečanje avtomobilistov v Koszegu, razen tega pa so vaši ljudje nadvse dobrodošli na vseh kulturnih manifestacijah v naši županiji. Naj poudarim, da smo izdali celo prospekt v vašem jeziku o letošnjih pomembnih kulturnih in drugih prireditvah pri nas.
Na koncu naj poudarim, da smo zvedeli veliko zanimivega v pogovorih,z vašimi poslanci, ki zares prizadevno delujejo v raznih organih in se zavzeto ter načrtno spo prijemajo s problemi manjših družbeno političnih skupnosti, kot so to občine itd.«
B. BOROVIC
Odgovor
Sto dinarjev skozi okno
Na sestavek Franca Šrimpfa odgovarja v imenu delovne skupnosti milice Dravograd komandir A. Borštnar
V	39. številki DELA z dne 10. februarja je bilo na 6. strani objavljeno obvestilo z naslovom: Sto dinarjev skozi okno avtomobila. Sestavek je podpisal F. Srimpf.
V	4. in 5. odstavku je navedeno, da so prometni miličniki na opozorilo republiškega inšpektorata za ceste pričeli pri mostu čez Savo v Dravogradu ustavljati voznike tovornjakov in jih zaradi prekrška, ker so vozili po mostu tovor večje teže, kot je določena nosilnost mostu, kaznovali s 100 novimi dinarji.
Iz besedila sestanka pride lahko bralec do zaključka, da je prišel tak postopek v delovno navado miličnikov in da so se vozniki tovornjakov — kršitelji s takimi ukrepi že sprijaznili in že kar vnaprej računajo, da bodo odšteli miličniku pod nos rdeči etotak in si tako prihranili stroške za daljšo pot do namembnega kraja.
Ker gre za ukrepe, ki jih izvajajo delavci tukajšnje postaje milice, neobjektivno poročanje pa lahko škoduje ugledu službe javne varnosti, javnosti pa se napačno in izmaličeno prikazujejo pooblastila delavcev milice pri opravljanju delovnih dolžnosti, čutimo dolžnost, da z enako pravico obvestimo javnost o tem, da je omenjeno obvestilo navadna izmišljotina, sprašujejo se, komu je pisec članka nasedel in kaj je tisti, ki je pisca nalagal, hotel doseči. Nihče, najmanj pa od republiškega inšpektorata za ceste, ni kdaj opozoril ali celo svetoval, kako naj miličniki izvajajo ukrepe proti omenjeni kategoriji uporabnikov javnih cest, še manj pa je resnice na tem, da bi miličniki uporabljali tako prakso. Tak način bi bil protizakonit!
Koliko je resnice v navedenem obvestilu, pove odgovor republiškega inšpektorja za ceste ing. Piliha. Ta je bil 11. februarja na Koroškem. Povabili smo ga na postajo milice in mu pokazali obvestilo. Začuden se je vprašal, kdo si je dovolil omeniti njegov delovni položaj za to, da je napisal lažno obvestilo. In ker je republiški inšpektor samo eden. in to je ing. Pilih, potem ne gre za nobeno pomoto! Zato vabimo pisca članka, naj zdaj z ena-
Obsodili
posiljevalca
MURSKA SOBOTA. 20. februarja. — Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se je zagovarjal 23-letni Ludvik Skrlak iz Stanjevec na Goričkem. Obtožen je bil zaradi posilstva in poskusa posilstva. Sodišče ga je obsodilo na osem mesecev zapora.
Ludvik Skrlak je 31. oktobra lani zvabi] sredi i.oči krajevno zdravstveno delavko na vožnjo z mopedom s pretvezo, da potrebuje njegova žena zdravstveno pomoč. Med potjo je zavil v gozd, kjer je vrgel svojo žrtev na tla in jo poskusil posiliti, kar pa mu ni uspelo.
Nadalje so ga obtoževali tudi dejanskega posilstva (obtoženec naj bi se spozabil nad 14-letno deklico), vendar ga je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov te obtožbe oprostilo.	B. B.
Posledica
neprevidnega
zaviranja
LJUTOMER. 20. febr. — Včeraj popoldne je prišlo na Cvenu pri Ljutomeru do hu dega trčenja med voznikom osenbega avtomobila, ki ga je vozil 27-Ietni Niko šmauc iz Ljutomera in voznikom avtobusa podjetja Ljubijana-transport. (voznik Franc Barbarič iz Cikečke vasi). Niko Smauc je pred srečanjem z avtobusom na spolzki cesti naglo zavrl, tako da se je vozilo postavilo počez. Kljub naglemu zaviranju vozniku avtobusa, ki je zavozil celo s cestišča, ni uspelo preprečiti trčenja. Pri tem je osebni avtomobil odbilo dva metra s ceste, kjer je obstal na strehi. V osebnem avtomobilu in v avtobusu k sreči ni bil nihče ranejn, škode na vozilih pa je za blizu 10 tisoč dinarjev.	B. B.
kim pogumom, kot je obvestil javnost z lažnim obvestilom oziroma lažnimi po-da’ki, obvesti tudi o tem. iz katerih virov je dobil objavljene podatke.
Da pa bi bila javnost o raz. merah v zvezi z dravograjskim mostom m o okrepili, ki jih izvajamo, objektivno obveščena, sporočamo:
Most čez Dravo v Dravogradu je v takem stanju, da grozi uporabnikom cestnega prometa nenehna nevarnost. Mostišče razpada in ne bi bili presenečeni, če bi se kakšno vozilo ali pešec pogreznila v Dravo. Da bi odvrnili nevarnost in preprečili posledice, je tukajšnja postaja milice pravočasno obvestila o stanju mostu in o nevarnosti vse pristojne organe. Cestno p- djetje Maribor se je pred odgovornostjo zavarovalo tako, da je na vsaki strani mostu postavilo ustrezen prometni znak (znak omejitve«, s katerim je določilo nosilnost mostu, ni pa pristopilo k takojšnjim ukrepom za obnovo mostišča. Z omejitvijo nosilnosti mostu so nastale v prometu tovornih motornih vozil z n isilnost jo nad II) ton težave zaradi katerih pa uporabniki cest, vozniki in go spodarske organizacije, neupravičeno kritizirajo ukn pe milice.
V zvezi s postavljenimi prometnimi znaki moramo miličniki ukrepati v smislu določila 1C2. m 165. člena temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa, kadar so kršene določbe 14. m 96. člena omenjenega zakona. Aii bolj določeno povedano. Ce veznik tovornega avtomobila, katerega skupna teža presega 10 ton. ne upošteva s promet, nim znakom določene omejitve, mora na kraju kršitve, ko ga zaloti miličnik, odšteti za prekršek denarno kazen v znesku 20 dinarjev. Ce te takoj ne piača, to lahko stori v osmih dneh. Ce pa miličnik, ko nadzoruje promet, zaloti voznika, ko poskuša z vozilom s preseženo težo peljati čez most. ga ustavi in ga opozori na omejite-.’. Istočasno mu odredi, naj vozilo obrne in vozi do namembnega kraja po drugi cesti. Ce voz-nik kljub tej odredbi pelje čez most, stori hujši prekršek.
Nesreča
na železniškem
prelazu
LENDAVA, 20. febr. — Včeraj popoldne je prišlo na križišču ceste z industrijskim tirom lendavskega podjetja »Ina-nafta«. v Tn-mlinih do trčenja lokomotive z avtocistemo. last avto prevozništva v Lendavi. Stro jevodja Ivan Radikovič iz Miklovca na Hrvatskem je manevriral z vagoni po in dustrijskem tiru. Ko se je približal križišču s cesto, je pripeljal z avtocistemo 32-letni Jože Palti iz Dolge vasi. Kljub naglemu zaviranju strojevodja ni mogej ustaviti lokomotive, zato je trčil v avtocistemo. Voznik k sreči ni bil ranjen, škodo na av-tocistemi pa so ocenil: na več kot 7 tisoč dinarjev.
B. B.
Požar v Beltincih
MURSKA SOBOTA. 20. fe bruarja. — Danes kmalu po polnoči je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju, 'ast Jožeta Gruškovnjaka, kmeta iz Beltinec. Zgorelo je celou no ostrešje gospodarskega poslopja, večja količina sena. razno poljedelsko orodje in veliko kmetijskih pridelkov. Škodo so ocenili na najmanj 40 tisoč dinarjev. Vzroke požara. ki so ga usneli domači in gasilci iz Murske Sobote lokalizirati, še raziskujejo.
B B.
Tedaj se postopek nadaljuj« pri sodniku za prekrške Višina kazni je določena v zakonu, zato Je ne more nihče samovoljno spreminjati.
Milica je pooblaščena, da poleg drugih z zakonom določenih opravil, nadzoruj« spoštovanje prometnih predpisov in da v interesu varnosti obvešča pristojne organe na tiste pojave in razmere na cestnih komunikacijah, ki ogrožajo varnost prometa. V tem smislu se trudimo, da z našimi ukrepi odvračamo nevarnost, ki v zvezi s stanjem mostu preti uporabnikom cest v danem primeru.
Zgodi pa se. da kdo uide kontroli. Ce bi hoteli ukrepati proti vsakemu vozniku, ki ne upošteva omejitve, potem bi morali biti miličniki nepretrgoma ob mostu. Ce je kdo pričakoval, da bo samo z določitvijo nosilnosti mostu rešil vprašanje varnosti prometa, je najbrž pozabil, da niso ogrožene samo nekatere kategorije uporabnikov cest. ampak vsi — tudi pešci. Najbrž tudi ni razmislil o tem. da bo s tem prizadel interese gospodarskih organizacij. Zato ob tej priložnosti obveščam vse gospodarske organizacije. ki se zaradi opisanih razmer obračajo na nas, naj se v prihodnje obračajo s svojimi vprašanji in protesti na tiste, ki so dolžni vzdrževati cestne komunikacije.
Delovna skupnost postaje milice Dravograd, komandir postaje ALEKSANDER BORŠTNAR
Iščejo tri planince
MOSTAR. 20. febr. — Včeraj zjutraj je 16-č!anska ekipa gorskih reševalcev odšla na planino Prenj, da bi našla tri planince, ki so pred osmimi dnevi odšli, vendar se doslej še niso vrnili. Vsi trije izginuli — Ilija Dilber, Zija Jajatovič in neki Milorad — so bili izkušeni planinci, zato domnevajo, da so se zaradi izredno slabega vremena zatekli v planinski dom na Jezercu.
V	Sarajevu in Mostarju % veliko nestrpnostjo čakajo prva poročila reševalcev.
Odkrili so brezvestnega voznika
Franc Pek je do smrti povozil pešca in po nesreči pobegnil
SLOVENSKA BISTRICA. 20. febr. — Postaja milice v Slovenski Bistrici je sporočila. da so skupaj s prometnimi delavci UJV Maribor izsledili voznika osebnega avtomobila, ki je 16. februarja ob 21.45 v Zagradi pri Slovenski Bistrici do smrti povozil Djura Kozoliča in po nesreči pobegnil. To je storil voznik osebnega avtomobila Franc Pek. star 36 let, doma iz Zgornje Bistrice, zaposlen v tovarni Impol v Slovenski Bistrici.
Vozil je osebni avto DKW. Izjavil ie. da je pešca opazil zadnji hip, ker je ležal na cest-i in da zaradi prekratke razdalje vozila ni mogel ustaviti.
V	iskanju so sodelovali šte-
vilni prometni delavci iz Slovenske Bistrice in iz UJV Maribor Načrtno so pregledali veliko vozil in izprašali mnogo občanov v Slovenski Bistrici in okolici. Njihovemu vestnemu in požrtvovalnemu delu gre zahvala, da so storilca izsledili.	n. S.
Ni dvomov o zločincu
Pri Gezi Beznecu so našli ključ od hotelske sobe
MURSKA SOBOTA, 20. febr. Čeprav si je 22-letni Geza Beznec zaradi umora 17-letne Marije Sandor sodil sam, se ogorčenje med prebivalstvom v Pomurju zaradi strahotnega zločina še ni poleglo.
Tudi starši ki številne sodelavke mlade žrtve v tovarni Mura ter domačini v Gede-rovcih, ki so včeraj pospremili Marijo Sandor na zadnji poti. zahtevajo pojasnilo za zločin.
Danes smo se pogovarjali z odgovornimi ljudmi na sodišču in na UJV, kjer so štorih vse, da bi osvetlili tudi ozadje tega dogodka.
Kljub temu še ni znano, kako je Beznec zvabil svrjje žrtev, s katero naj bi se občasno družil že prej, pretekli ponedeljek popoldne e sobo hotela Central. Marija
doma izginilo. Ker se je po ugotovitvi sodnomedicinskega izvedenca in po izjavi dveh natakarjev, ki sta iz sosednje sobe, kjer sta spala, slišala ropot, zgodil zločin' okrog 4. ure zjutraj v torek, postaja primer še bolj zavozlan.
Preiskava je pokazala, da se v penzionu hotela Central dogajajo večkrat čudne reči, ker odgovorni ljudje nimajo pregleda, kdo zahaja poleg prijavljenih gostov v hotelske sobe. Tako Je tudi
Podobnih primerov je bilo š« veliko, zato je skrajni čas. da v prihodnje preprečijo take dogodke, ki so, kot je pokazal zadnji primer, lahko uvod v najhujša dejanja.
Zdaj obstajajo tudi vsi dokazi. da o krivdi Geze Be-zneca ne more nihče dvomiti. saj so pri obešencu našli ključ zaklenjene hotelske sobe. v kateri so našli žrtev.
Tudi na vratu samomorilca so ugotovili več močnejših svežih brazgotin, ki zgovorno pričajo, da se je 17-letna Marija Sandor borila » iiv-ljenje. Končno naj zapišemo tziavo odgovornih ljudi na UJV v Murski Soboti, da so takoj dobili pri avstrijskih in madžarskih varnostnih organih vso pomoč pri iskanju zločinca, ki M ga nedvomno kmalu prijeli, če si ne hi sodil sam.	b. B.
mladi morilec eno noč pred ' zločinom povabil k sebi mla-Sandor se je pripeljala v Mur- I deniča in dve dekleti. Najeli sko Soboto s tremi aodelav- 1 so še eno sobo in nihče ne kami, ki prav tako ne vedo I dvomi v to. da se družb* povedati, kam je dekle nena-1 ni zbrala s čistimi mm eni.
SZ niza zmage
V štafeti 3X5 km favoritinje prve pred NDR in Finsko
ŠTRBSKE PLEŠO, 20. febr. (po telefonu). Zmagoslavje sovjetske ekipe na 28. SP v klasičnem smučanju se je danes nadaljevalo. SZ je v osmi disciplini — štafeti žensk 3x5 km — osvojila svojo šesto zlato kolajno. Dekleta NDR so bila druga, Finska pa tretja.
Pričakovati je bilo, da bo Jiud boj med SZ in Finsko. To se je tudi zgodilo, saj sta dve finski tekačici tekli hitreje od svojih neposrednih sovjetskih tekmic, navzlic temu pa so bile poražene celo v boju za srebrno kolajno, ker je druga tekačica Finske toliko zaostala, da je šla Kajosmaa kot zadnja v štafeti v smučino celo z več kot deset sekudnim zaostankom za tretjeuvščeno Norveško. A na zadnjih 5 km vsega zamujenega ni blo več mogoče popraviti. Kaj osma je bila sicer najhitrejša med vsemi sploh, prehitela je Norve-žanko, Nemke pa ni več mogla ujeti.
Domačinke so bile pete, kar je njihov doslej največji uspeh v ženski štafeti na SP, zastopnice ZRN pa šeste, čeprav bi jim bilo z nekoliko boljšo tretjo tekačico dosegljivo tudi četrto mesto.
Statistiki so izračunali vrstni red držav — pred zadnjima dvema disciplinama — skoki na veliki skakalnici in teku na 50 km na temelju neuradnega točkovanja prvih šestih mest v vsaki disciplini (7 točk za prvo mesto, 5 za
Kolajne na SP
SZ
Švedska
CSSR
NDR
Norveška
Finska
Japonska
z s
6	2
1	—
1	—
—	3 1
—	1
—	1
drugo itd.), ki je zdaj tak: 1. SZ 71, 2. Norveška 24, 3. NDR 23, 4. Finska 16, 5. CSSR 15, 6. Švedska 14, 7. Japonska 5, 8. Italija in ZRN po 3, 10. Švica 5 točk.
Rezultati: 1. SZ (Fjodorova, Kulakova, Oljunina) 54:32,18, 2. NDR (Haupt. Fischer, Unger) 55:09,65, 3. Finska (Pusula, Takalo, Kajosmaa) 55:33,76, 4. Norveška 56:28,87, 5. CSSR 56:45,95, 6. ZRN 57:16,02, 7. Švedska, 8. Poljska, 9. Bolgarija, 10. Japonska, 11. ZDA, 12. Kanada.
EVGEN BERGANT
Sedem -.velikih favoritov
ŠTRBSKE PLEŠO, 20. febr. — Na jutrišnji skakalni tekmi na veliki skakalnica bo nastopilo 68 tekmovalcev iz 18 držav. V tej konkurenci bo boj za najvišja mesta zelo izenačen. Teden treninga je pokazal, da je največ jih favoritov za zlato kolajno najmanj sedem, pa še vedno se utegne zgoditi, da bo najvišje odličje pobral kdo drug. Olimpijski zmagovalec Be-lousov in svetovni prvak na srednji skakalnici Napalkov (oba SZ), domačin Raška, Queck (NDR), Japonca Fujisava in Kasaja, ter Norvežan Mork — to je seznam prvih favoritov. Velike možnosti pa imajo tudi vsi drugi Norvežani, zastopniki CSSR in NDR, Japonca in Rusa, manj pa jih imajo Švicarji, Avstrijci in Poljaki. Tudi v nekaterih drugih ekipah so skakalci, ki se lahko uvrstijo
spredaj. Med njimi je tudd jugoslovanska četverica.
Povsem realno je upanje, da bi se med prvo polovico skakalcev uvrstila dva naša zastopnika. Veliko vprašanje pa je, koliko bo vsak izmed naših tvegal. Ce bi šli naši štirje pri vsakem skoku na »vse ali nič«, bi bila možnost za vsaj en visok plasma večja. Ker pa je tudi nagrajevanje naših skakalcev predvideno po individualnem »učinku«, je stopnja tveganja vsakega izmed njih — če ne sicer, pa vsaj podzavestno — manjša, kar pri tolikih izenačenih skakalcih ni brez vpliva na plasma.
Po treningih sodeč sta naši glavni orožji Zajc in Stefančič, Mesec in Pudgar pa sta nihala v formi. Nazadnje bo seveda le odločila tekma sama.
Nekaj pomembnejših štartnih številk: 3. Wirkola, 5. Pudgar, 11. Cakadze, 14. Matouš, 21. Mesec, 28. Bjbmebd, 29. Reiner Schmidt, 35. Kasaja, 41. Glini, 42. Belou-sov, 43. Štefančič, 48. Hohnl, 51. Heinz Schmidt, 52. Napalkov, 53. Raška, 59. Queck, 60. Fujisava, 61. Hans Schmid, 65. Mork, 67. Zajc.
Na današnjem treningu, ki je minil v velikem' mrazu in med rahlim sneženjem, niso nastopili vsi .tekmovalci. Manjkali so med drugimi vsi sovjetski reprezentanti, izmed naših pa Zajc. ki se je odločil za počitek. Najdlje so skočili: Raška 102, 100, 102, Queck 100, Matouš 101, 100, Bjomebd 101 in Zehnder 102 m.
Dolžine Jugoslovanov:	Dolhar:
82, 81, 78, Jurman 89, 88, 79,5, Mesec 83, 92, 81,5, Pudgar 84.5, 93, 92, Štefančič 85,5, 92, 8i m.
Na olimpijskih igrah v Grenob-lu se je prva šesterica uvrstila takole: 1. Belousov (SZ) 231,3, 2. Raška (CSSR) 229,4, 3. Glini (Nor) 214.3, 4. Queck (NDR) 212,8, 5. Tomtum (Nor) 212.2, 6. Bachler (Av) 210.7.	E. B.
Blizu 100 tekmovalcev
V Mežici in na Pohorju prvenstvo SRS v slalomu In veleslalomu
MARIBOR, 20. febr. V Mežici in Mariboru tečejo zadnje priprave za letošnje republiško člansko prvenstvo v veleslalomu in slalomu, katerega bosta skupno izvedla Partizan Mežica in SK Branik.
V soboto dopoldne se bodo naj- I boljši slovenski smučarji in smučarke v Mežici potegovali za republiške naslove v veleslalomu, takoj za tem pa bodo odpotovali v Maribor in se v nedeljo na Pohorju pomerili v slalomu. Slednji se ne bo štel samo za republiško prvenstvo, temveč bo veljal tudi za tradicionalni mariborski slalom. ki so ga zavoljo ugodnih snežnih razmer priključili temu tekmovanju.
Kot so nam sporočili iz obeh organizacijskih pisarn, se je doslej prijavilo že nad 70 tekmovalcev in tekmovalk vseh slovenskih klubov, za nedeljski slalom pa tudi nekaj najboljših smučarjev in smučark iz Hrvatske, ki bodo nastopili izven konkurence oziroma za mariborski slalom. Med prijavljenimi je z izjemo Žurajeve, ki je še mladinka, kompletno jugoslovansko zastopstvo iz Val Gardene z Jakopičem na čelu. Le-ta je tudi velik favorit v veleslalomu, medtem ko je vprašanje zmagovalca v slalomu povsem negotovo, posebej še, ker Jakopič in Gašperšič nimata razreda in bosta morala v nedeljo štartati z visokima Štartnima številkama. Nekoliko manj izenačen boj se obeta med ženskami, ker imata Mariborčanki 'Cizejeva in Pirnatova majhno prednost za drugimi tekmovalkami.
Progo za veleslalom bodo Mehičani speljali z vrha hriba štale-kar od spodnje postaje sedežnice. Dolžina proge bo okrog 1200 metrov, višinska razlika pa 270 metrov. Proga bo nekoliko kratka, vendar zavoljo razgibanosti terena
Jakopič prvi in tretji
BRESSANONE, 20. febr. — Na mednarodnih študentskih tekmah je Jugoslovan Blaž Jakopič zmagal v veleslalomu s časom 2:37,20 (1:19,35 in 1:17,35). Proga je imela 360 m višinske razlike in 52 vratič. Drugo mesto je zasedel Avstrijec Schnoel, ki je zmagal v slalo-
mu, Jakopič pa je bil tretji, in precejšnje strmine kar precej zahtevna Članice bodo vozile na nekoliko ’ skrajšani moški progi, štart v Mežici pa bo ob' 10. uri. Nedeljski slalom na Pohorju bodo trasirali na znani FIS progi pod hotelom Bellvue. Start prvega teka pa je najavljen ob 9.30 uri. Merjenje časov na obeh tekmah bo opravila znana švicarska firma Longines.	P. KANCLER
130 mladih tekmovalcev
VELENJE — V okviru jugoslovanskih pionirskih iger in v počastitev pohoda XIV. divizije j© bilo na smučiščih v Belih vodah občinsko prvenstvo pionirjev v veleslalomu. Na tekmovanju je nastopilo 130 mladih smučarjev iz petih osnovnih šol in podružnične šole v Belih vodah. Najboljša je bila mlajša mladinka Kugonič iz Velenja, ki je dosegla boljši čas od prvouvrščenega v konkurenci mlajših mladincev.
Rezultati — cicibanke: 1. Reao-ničnik 38,3, 2. Melanšek 40.3, 3. Vrbanc (vse Bv) 46.0, cicibani: 1'. Slemenšek 37,8, 2. Maže (oba Bv) 39,1. 3. Lebar (Vel) 40.0, ml. pionirke: 1. Zevart in Pozvek (obe Vel) 41.1, 3. Strozak (Vel) 42,0, ml. pionirji: 1. Vučina (Šoštanj) 57,9. 2. Pečovnik (Vel) 1:02,0, 3. Petek (Šmartno ob Paki) 1:02,2, st. pionirke: 1. Štajner 57,5, 2. Gaberšek 1:07.0. 3. Rabi (vse Vel) 1:11.1, st. pionirji: 1. Tamše 52,4, 2. Godec (oba Vel) 54.6. 3. Re-zoničnik (Šoštanj) 55,3, ml. mladinke: 1. Kugonič (Vel) 52,1, ml. mladinci: 1. Sagmeister (Vel) in Žabkar (Šoštanj) 57,3, 3. Tanjšek (Vel) 58,0.
R. 2EVART
Več kot sto mladih smučarjev
CRMOSNJICE — V organizaciji smučarskega društva Rog iz Novega mesta ter nobčinske zveze za te-
lesno kulturo Novo mesto je bilo v Crmošnjicah področno smučarsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol Dolenjske v slalomu in veleslalomu. Udeležba je bila izredna, čeprav so nastopili samo tekmovalci iz občin Črnomelj, Krško, Trebnje in Novo mesto. Na Startu se je prijavilo več ko 100 tekmovalcev, vendar jih je bilo precej diskvalificiranih zaradi zahtevnih prog in slabih tekmovalnih razmer; med vsem tekmovanjem je namreč snežilo. Pionirji so hkrati tekmovali tudi v okviru zimskih pionirskih iger.
Najboljši trije v vsaki kategoriji so prejeli od prireditelja lična odličja.
Rezultati: slalom — mlajše pionirke: 1. Sermi (OS N. m.) 44,2, 2. Adamič (OS N. m.) 47,2; mlajši pionirji — 1. Pucelj (OŠ N. m.) 47,2, 2. Turk (OS Dol. t.)	48,0;
starejše pionirke — 1- Novinec (OS Vavta v.) 72,0;starejši pionirji — 1. Šonc (OS N. m.) 32,7. 2. Črnič (OS Dol. t.) 33,3; mladinke — 1. Saje (gim. N. m.) 31,4, 2. Lovko (gim. N. m.) 42,0; mladinci — 1. Novinec (sr. les. š. N. m.) 27,1, 2. Kušer (ESS N. m.) 28,0; člani — 1. Virant (ESS N. m) 29,6, 2. Sila (gim. N. m.) 30.0; veleslalom — cicibanke — 1. Bla-žiž (OŠ Mirna) 29,8, 2. Šebenik (OS) Semič) 29,9; cicibani — 1. Wachter (OŠ) N. m.) 22,2, 2. Saje (OS N. m.) 23,7; mlajše pionirke •— 1. Serini (OS N. m.) 31,0, 2. Adamič (OS N. m.) 37.0; mlajši pionirji — 1. Turk (OS Dol. t.) 31,0; 2. Pucelj (OS N. m.) 33,2; starejše pionirke —	1. Planinc
(OS Krško) 52,0, 2. Novinec (OS Vavta v.) 58,7; star. pionirji — 1. Sonc (OS N. m.) 27,7. 2. Černič (OS Dol. t.) 30.2; mlajše mladinke — 1. Dular (OS Vva. v.) 38.7, 2. Hribar (OS Trebnje) 45.8; mlajši mladinci — 1. švent (OS N. m.)
28.1,	2. Rabzelj (SD Rog N. m.)
30.2.
S. DOKL
VUZENICA — SŠD Vuzenica je organiziralo letos že tretje tekmovanje v veleslalomu. Nastopilo je kar 142 smučark in smučarjev, ki so se pomerili na dveh progah. Med mladinci je bil najboljši Klemen, med pionirji Jezeršek in Gobec, med cicibani Vajda, med mladinkami Cmčeceva ter med pionirkami Sobrova in Vinškova. Tekmovali so tudi sankači, zmagala pa je Laukova.
Repriza le uspešnejša
Prijateljski hokej - Jugoslavija: Japonska 5:4 (2:2, 1:1, 2:1)
18 potnikov za Bukarešto
LJUBLJANA — Drsališče v Tivoliju, povratna prijateljska tekma, gledalcev okrog 3000, sodnika Nakana (Japonska), Čebulj (Jugoslavija).
STRELCI: 1:0 — S. Beravs (3), 1:1 — Hošino (5), 2:1 — S. Beravs (9), 2:2 Iawamoto (10), 2:3 — Kurokawa (35), 3:3 — Mihajlovski (38), 3:4 — Hošino (47), 4:4 — S. Beravs (50), 5:4 — G. Hiti (52).
JUGOSLAVIJA: Gale, Semšedmo-vič, I. Jan, Ravnik, Jug, Rataj, Tišler, Felc, F. Smolej, R. Hiti, R. Smolej, Beravs, Gojanovič, 2bontar, Mihajlovski, Sinovec.
Naša reprezentančna vrsta je v povratnem srečanju nastopila z ne-liko spremenjeno sestavo, kar pa ni vplivalo na boljši prikaz hokeja v primerjavi-s prvo tekmo. Gledalci so bili tokrat dosti bolj zadovoljni z zaključno predstavo pred odhodom na SP, čeprav dobri poznavalci imajo naše reprezentante še v dosti lepšem spominu. Posebno lepo in učinkovito je zaigral drugi napad R. Hiti — R. Smolej
—	Beravs, ki ima največ zasiug za skromno, toda zasluženo zmago V preostalih dveh napadih pa je Še zmeraj precej škripalo, kar velja morda še posebej omeniti jeseniški trojko Tišler — F. Smolej
—	Felc. Tišler ju in Felcu tokrat ni šlo, zlasti kar zadeva točnega medsebojnega podajanja ploščice med protinapadi. Vsekakor je bilo pogrešati predvsem znane Tišlerje-ve topovske udarce, s katerimi je doslej povzročal v nasprotnih obrambah strah in bojazen. Na vso srečo pa je za trenutne razmere v izbrani jugoslovanski vrsti presenetljivo odlično deloval ljubljanski napad, ki je bil celo za odlične Japonce domala nerešljiva uganka. Zelo dobro so se ujemali vsi trije mladi napadalci.
Po njihovi zaslugi so Japonci Igrali podjetneje, čeprav tempo v prvi jtretjini tekme ni bil kaj posebno prida. Morda bi se po Be-ravsovem vodilnem zadetku dogodki nadaljevali v enakem slogu, če ne bi bila obramba samo nekaj minut pozneje napravila hudo napako, ko vratar že ukročene ploščice ni znal zadržati pri sebi. Vse do zadnje minute so naši igrali bolj ali manj raztTgano, skoraj nobena akcija se jim ni posrečila do konca, nekateri dobri posamezniki, kot na primer zelo razpoloženi Gojanovič, pa se v takem o-kolju seveda niso znašli.
Halo, Štrbske Plešo!
Na prizorišče SP je dopotovala še vrsta naših športnih delavcev, med njimi podpredsednik ZTKS Stane Lavrič, predsednik in sekretar SZS Niko Belopavlovič in Miloš Rutar, člani komisije za skoke dr. Franjo Pavlin, Jože Javornik in Dejan Šink, že ves čas pa je s tekačem Mirkom Bav-četom, ki je prav tako med opazovalca prvenstva, tudi trener ravenskih smučarjev Josip Kecerin. V Strbskem Plesu je tudi številno zastopstvo tovarne Elan.
Jugoslovanske’ tekaška reprezentanca bo zapustila štrbske Plešo že po sobotnih skokih. Doma naj bi nekaj dni v miru trenirali pred odhodom za Pokal Kurikkala v Francijo. Trener Janez Pavčič je danes na tekmovanju trenerjev zasedel tretje mesto. Prvi je bil Finec Tiainen.
Graditelj planiške velikanke inž. Vlado Gorišek se v Tatrah udeležuje sestankov specializiranih komisij FIS. Med drugim je povedal, da imajo Ce-hoslovaki pripravljene načrte za 170 m skakalnico v Spind-lerovih Mlinih, Jpponci pa so prikazali elektronsko napravo za merjenje dolžin skokov. Gorišek bo kot vodja naše skakalne ekipe prihodnji teden odpotoval na tekme v Iron-wood v ZDA, kjer bodo krstili novo velikanko.
V Strbskem Plesu se predstavljajo s propagandnim gradivom in drugo reklamo tudi mnogi prireditelji zimsko športnih prireditev prihodnjih dni in let. Med njimi so olimpijski prireditelji iz Sappora 1972, SP v umetnostnem drsanju marca letos v Ljubljani pa kandidati za OI 1976 Tam-pere in Sion ter kandidati za SP 1974 v klasičnem smučanju
▼ Beljaku.	E. B.
	
| ŠAH	
USPEHOV PRECEJ — Od leve prott desni klečijo Rovan, Jeram, St. Kolenc, Jančič, Tomše, Zupanc in Lednik, od leve proti desni pa stojijo Jošt, Nikolič, Bon, Iskrač, Bratec in Gril.
20 let prizadevati j
Lepi uspehi celjskih igralcev hokeja na travi
CELJE — Klub za hokej na travi slavi že 20-letnico obstoja. V vrstah združuje 50 igralcev, štiri trenerje in pet sodnikov, se vedno pa nimajo igralci svojega igrišča tako da morajo trenirati v gosteh.
V zadnjih letih so največ tekem odigrali na pomožnem igrišču za Glazijo, letos pa bodo izgubili še tega, ker bodo na tem prostoru začeli graditi šolo.
BERI SPORED .
M. Ribičič sprejel
šahovske
organizatorje
BEOGRAD, 20. febr. — Predsednik ZIS Mitja Ribičič je sprejel danes zastopnike organizacijskega odbora šahovskega dvoboja SZ — ostanek sveta. Delegacijo je vodil predsednik SZ J Blagoje Popov. Gostje so obvestili M. Ribičiča o pripravah za bližnji dvoboj. Pred sednik ZIS Mitja Ribičič je predsednik častnega odbora tega dvoboja.
Ameriški velemojster Robert Fischer se je danes prijavil za ta dvoboj, ki bo v dneh od 29. marca do 6. aprila v Beogradu. Fischer se je nameraval poprej še pomeniti z organizatorji, sedaj pa meni, da je to odveč; Fischer za sodelovanje ne zahteva nobenih posebnih finančnih dajatev, njegovi pogoji omenjajo le razsvetljavo v dvorani, prepoved snemanja med igro itd.
Ivkov prekinil z Averbahom
BUDIMPEŠTA — V. X. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so bili doseženi tile rezultati: Kovač* : Lengyel 1:0. Portisch Earzcai remi, Szabo Forintos remi, Adorjan : Keres remi. Ra-dulov . Suetin remi, Georghiu : Janša remi, partiji Ivkov : Aver-bah in Holmov : Csom pa sta bil prekinjeni. Prekinjeni partiji lz IX. kola Szabo : Averbah In Barzcai : Kovacz pa sta ee končali remi.
Vodi Keres 7(1), sledijo pa Szabo 6,5 (1), Portisch 6, Suetin 5,5 (1), Ivkov 5 (1), itd.
DANES
ATLETIKA
LJUBLJANA:	atletsko tekmova-
nje osnovnih in srednjih šol občine Bežigrad. Začetek ob 13. uri v dvorani Tivoli.
BOKS
KAMNIK: revija slovenskih boksarskih klubov. Začetek ob 18. un.
BADMINTON
BRASLOVČE: republiški B turnir za člane. Začetek ob 16. url.
SANKANJE
SORA PRI MEDVODAH: prvenstvo občine Ljubljana-Siška.
SMUČANJE
MEŽICA:	republiško prvenstvo
za člane in članice v veleslalomu. Začetek ob 10. uri.
ZELENICA: republiško prvenstvo v slalomu za starejše in mlajše pionirje in pionirke. Začetek ob 10. uri.
KRANJ: republiško prvenstvo v tekih za pionirje. Začetek ob 14. uri v Nemiljah pri Kranju.
CELJE: sindikalno prvenstvo v veleslalomu za Člane in članice pn Celjski koči ob 14.30 uri.
KEGLJANJE
PRVENSTVO SRS ZA MOŠKE: Jesenice — Slovenija ceste. Triglav — Gradis. Branik — Fužin ar, Ljubljana Center — Rudar ot> 16. uri na kegljiščih Konstruktorja (Mbr), Jesenic. Marksa Perca in Triglava v Kranju (še jutri* ob 8. uri).
PRVENSTVO SRS ZA ZENSKE: Sl. Gradec — Kovinar ter Branik - Fužinar — Ljubljana Center na kegljiščih Konstruktorja (Mbr) in Maksa .Perca v Ljubljani ob 14. in 15. uri (še jutri ob 13. oz. 8. liri).
KOŠARKA
ZKL — moški: Olimpija — 2e-ljezničar ob 19. uri v dvorani Tivoli; Zadar — Maribor 66 ob 19.30.
Kljub temu pa so celjski hokejisti na travi štirinajstkrat osvojili naslov republiškega prvaka, sedemkrat pa so zmagali na republiškem pokalnem prvenstvu. V zadnjih letih tekmujejo tudi v hr-vatsko-slovenski ligi, kjer so se med desetimi ekipami vedno uvrstili na sredo lestvice.
Tudi na državnih in pokalnih zveznih prevnstvih so bili uspešni. Večkrat so se uvrstili v četrtfinale. lan ipa so bili celo polfinalisti.
Tudi pozimi hokejisti na travi ne počivajo. Dvakrat na teden trenirajo v telovadne! matičnega TVD Partizana Gaber je, v počastitev 80-letnice prvega telovadnega društva v Celju pa bodo 8. marca nastopili s posebnim telovadnim programom s hokejskimi palicami.
V okviru proslav 20-letnice obstoja bodo pripravili tudi razstavo svojih dosežkov, izdali almanah, priredili pa bodo tudi trunir. na katerem bodo sodelovala najboljša hrvatska moštva.	K. JUG
Najtežje bo C. zvezdi
Drevi nadaljevanje v ZKL - Olimpija doma z Železničarjem
LJUBLJANA — V XVI. kolu moške zvezne košarkarske lige bo nedvomno najbolj zanimiv beograjski derbi med Crveno zvezdo in Beogradom. Prvaki so v precej slabi formi. Stankovičema ekipa pa je zdaj presenetila že Jugoplastiko in Olimpijo; mnogi menijo, da je favorit. Olimpija igra doma s Karlovčani, Maribor 66 pa gostuje ▼ Zadru. Fari kola: C. zvezda — Beograd, Borac — Jugoplastika, Zadar — Maribor 66, Olimpija
— Zeljessučar. Lokomotiva.
Rabotnički — Partizan. Radnički —
OLIMPIJA: pomoč občinstva
D
NOVO NA TUJEM
JUTRI
| IVER DNEVA
D
Zanimivo je, da so Jugoslovani v drugi tretjini zaigrali dosti do-Ije — lepše in bolj povezano, pravih zaključnih udarcev pa le ni bilo in ravno med njihovo očitno premočjo so Japonci znova presenetili nepazljivo obrambo, dokler ni tri minute pozneje Mihajlovski, če drugega ne, iz ugodnega položaja vsaj dobro meril in izenačil.
Po še kolikor toliko dobrem nadaljevanju v tretji tretjini so Japonci z lahkoto ugnali našo o-brambo, ki so jo Japonci na trenutke hudo pestili, da večkrat ni vedela, kje se je drži glava. In spet se je o pravem trenutku izkazal učinkoviti Beravs, ki je po tem zadetku vsaj malo zaustavil vse teže ustavljive Japonce. Veselje je bilo nepopisno v 52. minuti, ko je G. Hiti, ki mu nikakor ni šlo, v nekem trenutku prestregel ploščico in z iznenadnim udarcem presenetil dobrega japonskega vratarja.
• To skromno vodstvo so morali Jugoslovani do konca tekme braniti na vso moč, kajti nasprotnik je nazadnje vse pogosteje vrstil napade proti jugoslovanskim vratom, vendar je naša obramba v teh kritičnih trenutkih srečno in še dokaj spretno prestrezala nevarne poskuse gostov.
Celje : Slavija 1:7 (0:2, 0:2, 1:3)
CELJE — Drsališče Celja, gledalcev 300, sodnika Kerkoš (Celje) in E. Petelin (Lj).
Strelci za Slavijo so bili F. Kvartuh in Lešnjak po 2, Bahč, Modic in Zupančič po 1, za Celje pa Dobovičnik.
Sodnik Kerkoš je sodil sila pristransko, saj je bila Slavija kaznovana z 72. minutami (od tega 40 min. disciplinske kazni), Celje pa le z 12. Domačini so igrali zelo ostro in žrtev take igre je bil napadalec gostov Modic, ki so ga morali prepeljati v bolnišnico.
J. PRESL
LJUBLJANA, 19. febr. — Po nocojšnji povratni tekmi z Japonsko se je sestala selektorska komisija (Čebulj, Dušanovič, Žitnik), ki je razpravljala o tem, katera trojica, izmed 21 kandidatov, lpo ostala doma. Po precej vzburljivi debati so se člani komisije odločili za Mlakarja, Sinovca in vratarja Semšedlnoviča.
Osemnajst reprezentantov bo jutri zjutraj z letalom »Lufthanza« odpotovalo z zagrebškega letališča v Bukarešto. V vodstvu ekipe so Alfonz Bere, trener Ciril Klinar, dr. Ludvik Ravnik in Janez Slovenc.
Na vprašanje, kaj sodi o sposobnostih svojih varovancev, je zvezni trener Ciril Klinar dejal, da ga po tej plati prav nič ne skrbi, ker je prepričan, da bodo igralcin do tekme z ZRN v torek še Izboljšali formo. Navsezadnje pa na prijateljskih tekmah kakor je tudi pričakoval, navadni ni dobrega hokeja, kajti igralci pred prvenstvom nimajo nobenega interesa, da bi se zavzeli do konca. Se nekaj dni skupnih priprav v Bukarešti bo nedvomno prispevalo, da se bodo reprezentant je uigrali tako kakor je treba — je pred odhodom izjavil zvezni trener.	S. L.
Žičnica na Krvavcu zastonj
Turistično-prometno podjetje »Creina« iz Kranja, ki se je med prvimi pri nas odločilo, da članom smučarskih klubov omogoči izredne popuste pri vožnji z žičnicami, je te dni znova prijetno presenetila ljubitelje belega športa.
Na Krvavcu so ob novi sedežnici »Tiha dolina« uredili močno razsvetljavo, tako da je tudi zvečer prav prijetna smuka. Nova žičnica bo zato normalno obratovala do 19. ure. Ce pa se bo dotlej z njo vozilo vsaj 20 smučarjev, bo obratovala do 20. ure in povrh vsega še zastonj. V »Crei-ni« so sklenili, da bodo to ugodnost nudili prvi mesec obratovanja, morda pa turi še pozneje.	L. S.
UTRINKI
BILTEN — Oganizacijski odbor za drugo dirko za evropsko prvenstvo v kartingu pri AMD Moste v Ljubljani je pred nedavnim izdal prvi bilten o tej veliki prireditvi, ki bo 31. maja v Ljubljani.
V POSTELJI — Slovita švedska kolesarja Sture in Thomas Petter-sson sta hudo padla in ležita v bolnišnici v Allasiu. Thomas je bil primoran odpovedati vse štar-te za naslednjih 30 dni.
NIC TELEVIZIJE — Znani angleški nogometni klub Everton je objavil sporočilo, da v finišu prvenstva ne bo dovolil televizijskih prenosov s svojega stadiona: »Naši nasprotniki na počasnem traku študirajo našo igro in tako odkrivajo naše slabosti . . so izjavili Evertonovi mogotci.
V	Celju, na Golteh in v Velenju
CELJE, 20. febr. — Pod predsedstvom inž. Franca Razdevška je bila danes v Celju tretja seja organizacijskega odbora za izvedbo prvih zimskih iger pionirjev Jugoslavije. Predsedniki posameznih odborov so poročali o delu. Določili so program, obenem pa so ocenili tudi delo pionirskih odredov med pripravami za te igre. Čeprav še ni dokončnih številk, pa smo lahko z udeležbo pionirjev in pionirk, zlasti v smučanju in sankanju, v naša republiki zelo zadovoljni, manj pa v disciplinah na ledu, kajti muhasto vreme ni omogočilo številnim pionirjem prireditev na ' naravnem ledu.
Zvezne pionirske igre bodo po naslednjem razporedu:	v petek
27. februarja ob 16. uri bo slovesna otvoritev prvih zimskih iger v mestnem parku na umetnem drsališču v Celju, kjer bodo zbrani vsi udeleženci iger, 400 po številu. Naslednjega dne bodo na umetnem drsališču v Celju ves dan tekmovanja v umetnostnem in hitrostnem drsanju ter hokeju na ledu, na Golteh nad Mozirjem pa bo tekmovanje v veleslalomu ob 10.30 uri, ob 8.30 pa bo tekmovanje v sankanju v vasici Šmihel nad Mozirjem. Istega dne popoldne bo v Mozirju tekmovanje v orientacijskem pohodu na smučeh.
V	nedeljo, 1. marca bo nadaljevanje in zaključek tekmovanja v Celju na umetnem drsališču in sicer, v umetnostnem drsanju in hokeju na ledu. Na 25-metrski skakalnici v Velenju bo tekmovanje v smučarskih skokih Igre bodo zaključene v nedeljo, 1. marca popoldne z revijo najboljših jugoslovanskih pionirjev in pionirk v umetnostnem drsanju s proglasitvijo zmagovalcev in podelitvijo nagrad.
Vsi pionirji iz drugih republik bodo gostje pionirjev iz Celja, Mozirja in Velenja, kjer bodo nastanjeni po zasebnih hišah in bodo tako imeli priložnost spoznavati nove kraje, ljudi in običaje v celjski, savinjski in šaleški dolini.
K. JUG
ATLETIKA
CELJE: izba mo tekmovanje čla-. nov in članic za sestavo državne reprezentance za evropsko prven stvo. Začetek ob 16. uri v pokri-tik prostorih.
BOKS
BEOGRAD: revija »zveanft kapetan« : »novinarji«.
BADMINTON
BREŽICE:	republiški B turnir
za člane in članice. Začetek ob 8. uri.
LJUBLJANA:	II. izbirni turnir
za evropsko prvenstvo. Začetek ob 10. uri.
KOŠARKA
ZKL — ženske: Olimpija — Vojvodina ob 17.30 v dvorani v Top: niški ulici.
NOGOMET
MARIBOR: Maribor — Varteks prijateljska tekma. Začetek ob 15. url.
LJUBLJANA: Ljubljana : BSK, zaostala tekma II. zvezne lige. Začetek ob 14.45 uri.
KOPER: Olimpija — Branik (O-strava), prijateljska tekma. Začetek ob 15. uri.
KOPER: Koper — Slavija, prijateljska tekma, začetek ob 13.30.
ROKOBORBA
ZVEZNA LIGA — ZAHOD: Ma ribor — Lokomotiva (Zgb), Poreč
—	Ljubljana. Prvomajska (Zgb)
—	Varteks (V), Is tarski borac — Split.
ROKOMET
LJUBLJANA: zadnji dan odprtega zimskega prvenstva SRS za moške in ženske ekipe skupine A. Začetek ob 9. uri v dvorani Tivoli.
SMUČANJE
LOVRENC NA POHORJU: smuk in veleslalom za pokal Kumer*.
PRISTAVA NAD JESENICAMI. XII. tradicionalni kurirski smuk za vse kategorije ob 9. un
MARIBOR, republiško prvenstvo za člane in članice v slalomu. Začetek ob 9.30 uri.
ZELENICA:	republiško prvenst-
vo v veleslalomu za starejše in mlajše pionirje ter cicibane. Začetek ob 10. uri.
VRHNIKA: tradicionalno tekmovanje v smuku na Češnjici pri Vrhniki za vse kategorije. Začetek ob 10. uri.
GOLTE: tekmovanje v veleslalomu za člane in mladince za Kajuhov pokal. Začetek ob 9.30 uri.
SMUČARSKI SKOKI
MISLINJA:	meddruštveno tek-
movanje na 45-metrski skakalnici za memorial Pohorskega bataljona. Začetek ob 13. uri.
IHAN: odprto občinsko prvenstvo na 45-metrski skakalnici za pokal občine Domžale. Začetek ob 14. uri.
LOGATEC: državno prvenstvo za starejše mladince Začetek ob 14. uri.
SMUČARSKI TEKI
KRANJ: tekmovanje za Beštrov memorial. Začetek ob 10. uri.
SANKANJE
IDRIJA: medklubska tekma aa svetilko idrijskega rudarja.
JESENICE: prvenstvo jeseniške železarne.
SEVILLA — Nogometaši CSSR, ki se pripravljajo na SP, so pre-% magali špansko prvoligaško k.po Sevillo z 2:1	(2:0). Pred 25.000
gledalci je srečanje vodil Spaisec Rios. Zadetka za goste sta dosegla Veseli in Adamec. za domače pa Je bil uspešen Cacon.
LEONE — Nogometna reprezentanca Mehike je premagala Bolgarijo z 2:0. Strelca sta bila Ribaš m Basaguran.
RIO DE JANETRO — Reprezentanca Romunije je premagala na mednarodnem nogometnem turnirju brazilsko moštvo Vasco da Gama z 2:0. Strelca sta bila Dmitra-ke in Neagu. Na turnirju vodi Fla-mengo s 4 točkami pred Romunijo 2 ter Vascom da Gamo in Indipen-dientesom po 1.
TATABANOA — Nogometaši novosadske Vojvodine, ki so na turneji po Mad?ars:'i. so v prvem srečaniu Igrali s Tatabansro 0:0.
REGGIO CALABRTA — Mladi nogometni reprezentanci Italije in Poljske sta igrali pred 20.000 gledalci 0:0.
MADRID — V četrtfinalni tekmi skupine A tekmovanja za pokal evropskih prvakov je v Madridu Real premagal ekipo Akademika iz Sofije s 97:83 ( 44:41).
MOSKVA — V prvi tekmi skupine B četrtfinala za pokal evropskih prvakov so v Moskvi košarkarji CSKA premagali francoskega prvaka ASWEL s 100:70 ( 48:31).
GENOVA — Nogometna tekma za latinski pokal med Italijo in Španijo, v reprezentancah so igrali nogometaši stari do 23 let. se je končala z 1:0 (0:0).
BARCELONA — Italijanski profesionalni boksar Tomasso Gnili je ubranil naslov evropskega prvaka v peresno lahki kategoriji, potem ko je po 15 rundah po točkah premagal Spanca Manuela Calva.
GALAC — Na SP v hokeju je v skupini C Italija premagala Nizozemsko s 6:1 (3:0, 2:1, 1:0), Francija Madžarsko s 4:2 (2:0, 0:1. 2:1) in Danska Belgijo z 11:4 (4:1, 2:1, 5:2).
Košarkarje Olimpije je poraz proti Beogradu seveda precej prizadel. vendar so se ta teden pri treningu še bolj potrudili.
»Krizo po nepričakovanem porazu je ekipa v glavnem prebolela.« pravi trener TOšič. »Veliko je adaj odvisno od naših privržencev. — Ljubljansko občinstvo zelo dobro pozna košarko. Zato upam. da nam bo priskočilo na pomoč Reči moram, da bo za igralcen zelo pomembno, kako jih bodo gledalci sprejeli. Hudo smo spodrsnili, toda vsi skupaj, ekip a in pristaši, lahko z združenimi močmi vendarle še uresničimo letošnje načrte in želje.«
ŽELJEZNIČAR: brez upa zmage
Karlovčanl od ljubljanske tekme ničesar ne pričakujejo. Ze vnaprej je jasno, da zmagati ne morejo in bi se radi le izognili katastrofi.
»Zaradi poraza v Beogradu bo za nas še težje.« pravijo igralci Železničarja. »Zaradi tega neuspeha se bo Olimpija najbrž »znesla« nad nami in čaka nas res izredno neprijetno gostovanje.«
Na drugi četrtfinalni tekmi ja Dinamo iz Tbilisija premagal varšavsko Poloni jo z 92:82	(37:39)
In se uvrstili ▼ nadaljnja tekmo-
GIMNASTIKA
I
MARIBOR 66: igralci preutrujeni
Mariborčani potujejo ▼ Zadar brez vsakrSnib upov v enaki postava. s kakrtno so preteklo Soboto katastrofalno izgubili doma z Ra-botničkim. Gotov ni le nastop Jera ka. ki si je poškodoval koleno. Treningi v minulem tednu so potekali normalno, trener Milovič pa namerava v prihodnjih dneh malo zmanjšati intenzivnost treninga. ker so igralci očitno preutrujeni. Odmor med koncem prve lige in začetkom druge bo zelo kratek. zato je treba na to misliti 2e zdaj.
ZADAR: brez skrbi
V Jazinah so pred tekmo a vijoličastimi brez skrbi. Točki sta zagotovljeni ie vnaprej, čeprav so Za drčam v Mariboru komaj zmagali. Ekipa v zadnjem času igra čedalje bolje, zato Je dve točki *e vknjižila na svoj račun.
Lokomotiva izpadla
NEAPELJ, 30. febr. — V četrt-finalu tekmovanja za pokal pokalnih prvakov so košarkarji italijanske ekipe Fides premagali zagrebško Lokomotivo 9 102:84 (57:33) in se tako uvrstili v polfinale.
Demanti GZJ
BEOGRAD. 20. febr. (Tanjug). — Ob izjavi predstavnika mednarodne telovadne zveze (FIG), da gimnastična zveza Jugoslavije GSJ) preverja svoj sklep glede na udeleibo južne Afrike na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Je gimnastična zveza Jugoslavije objavila naslednje sporočilo:
•Gimnastična zveza Jugoslavije odločno zanika vesti, ki so jih razširile tuje časopisne agencije, da preverja svoje Stališče glede na udeietbo Južne Afrike na svetovnem prvenstvu v Ljubljani in da Je spričo tega zahtevala preložitev roka. v katerem bi morala odgovoriti direktonju FIG.
Jugoslovanska zveza sodi. da it ni treba preverjati svojega stališča glede na udeležbo Južne Afrike. Svoj odgovor je poslala FIG Se pred rakom, ki ga je direktonj FIG določil za 17. februar letos, če da bi o tem obvestil domačo m tujo javnost in tako olajšal predsedniku FIG izrekanje končnega Stališča. Ce gimnastična zveza Jugoslavije ne bo kmalu prejela zadovoljivega odgovora, kar bo po-menilo, da ji FIG Se vedno namerava odvzeti prvenstvo, bo objavila v javnosti omenjeni odgovor in vso ustrezno dokumentacijo. Tako bo pojasnila svoje stališče v zvezi s spornimi vprašanji. od FIG pa bo zahtevala, s pomočjo telovadnih zveze, ki so se odločile, naj bi bilo prvenstvo v Jugoslaviji, sklic izrednega kongresa FIG «
Pozornost mladini
Pred letno skupščino koprske nogometne podzveze
"O DOMAČIH kimjih
1
GOSTI VAR — Četrti tradicionalni smučarski troboj' na Mavrov-skem jezeru med reprezentancami Srbije, Cme gore in Makedonije se je končal z zmago domačih smučpriev.
SENOVO — V okviru krajevnega praznika je bil brzopotezni turnir na katerem je sodelovalo 11 šahistov. Zmagal je Kmetec rred Ceglarjem, Kožarjem, Brezovškom itd.	S. D.
KOPER —V nedeljo bo ▼ Kopru redna letna konferenca nogometne podzveze Koper. Prav je, da se spomnimo, kaj je naredila ta organizacija in njeno vodstvo ▼ minulih dveh letih.
Vsi člani tega foruma so se trudili, da bi bilo delo usmerjeno predvsem na mladino. Zlasti dobro so pripravila tekmovanja za mladino. V zadnjih dveh letih imajo na področju te podzveze kar dve mladinski ligi, in sicer primorsko in obalno ligo. Razveseljivo pa je predvsem to, da so se vključile tudi ekipe šolskih športnih društev in mladinskih aktivov. Za nogomet so na Koprskem mladince navdušili tudi z ligo v malem nogometu za terenske mladinske aktive.
V mladinski obalni ligi so poleg ekip registriranih klubov nastopala še moštva SSD Delfin iz Kopra, SSD Kovinar iz Kopra, mladinske ekipe iz Strunjana, Vojkovega nabrežja in Salare. V malem nogo-meu pa so tekmovale ekipe Vanganela, Šmarij, Padne. Dvorov nad Izolo, Škofij. Hrvatinov in Dekanov.
Podzveza je s svojo reprezentanco nastopila tudi na prvomajskem turnirju v Ljubljani ln Mariboru.
Le nekateri klubi mladini niso posvetili dovolj pozornosti. V prihodnje bo do morale imeti vse ekipe tudi mladinsko vrsto. Letos te ekipe nima samo še NK Transport iz Ilirske Bistrice.
Slabše so pripravili pionirska tekmovanja. Pionirsko prvenstvo je bilo bolj slabo orgatnizirano predvsem po krivdi klubov, ki v jesenskem delu niso pravočasno uredili registracij, drugi klubi pa niso dovolili, da nastopijo. Upati je. da bo v spomladanskem delu bolje.
Klubi te podzveze se ubadajo z različnimi težavami. Transport iz Ilirske Bistrice je imel finančne kadrovske težave, medtem ko sta ae kluba iz Hrvatinov in Dekanov potegovala za igrišče in denar. V Hrvatim ni igrišča, tako da igra ta ekipa vse tekme v Kopru, v Dekanih pa je igrišče zelo slabo. V Postojni so po dveh letih mrtvila spravili zopet ekipo na noge. ki je v jesenskem delu tekmovanja marsikoga presenetila.
Podzveza je razen rednih tekmovanj organizirala tudi srečanja z
reprezentancami sosednjih podzves. NP Koper Je imela dobre kontakte s vsemi sosednjimi podzvezami. predvsem pa z NP Gorica, s katero je skupaj organizirala tekmovanja primorske članske in mladinske lige.
Na podrofiju nogometne podzveze Koper Je registriranih več ko 500 igralcev raznih kategorij. Podzveza Je storila precej za razvoj nogometnega športa na področju bivšega okraja Koper. Upati Je. da bodo delegati in drugi gostje na konferenci učinkovito začrtali nadaljnje delo te strokovne organizacije.
RADO VELIC
Nogometaši za združenje novinarjev
BEOGRAD. 20. febr. (Tanjug). Najboljša beograjska nogometna kluba Partizan in Crvena zvezda «e bosta prihodnji mesec pomerila med seboj. Tekma bo v počastitev kongresa svetovnega združenja športnih novinarjev (AIPS). ki bo v Dubrovniku od 30. do 24. aprila. Tekmeca se bosta pomerila 19. marca na stadionu JLA.
Poleg tega srečanja bo novosadska Vojvodina odigrala srečanje z budimpeštansko Ujpest Doszo.
Tanjug poroča Se, da sta včeraj zastopnik angleške letalske družbe BOAC v Jugoslaviji Jovan Popovič in generalni sekretar sarajevskega nogometnega kluba 2eljezničar podpisala pogodbo o gostovanju slovitega angleškega moštva Wool-verhampton v naši državi. Angleški nogometaši bodo v Sarajevu 15. aprila odigrali prijateljsko tekmo z našim jesenskim prvakom v počastitev kongresa svetovnega združenja športnih novinarjev (AIPS).
Koper : Olimpija 3:7 (1:5)
MOKRONOG — Na brzopotez-nem šahovskem turnirju je bil med 22 tekmovalci najboljši Hočevar z 20 točkami, ki mu sledijo Zutič 19. Stefanič in A. Peterle po 17. Rajer 16. itd.
S. D.
VESLANJE
Študentska osmerca na Dravi
MARIBOR — Novoustanovljeni
organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik dr. Danilo Požar, bo letos priredil zanimivo tekmovanj«
▼	veslanju med študentskima ekipama — osmercema ljubljanske univerze in visokošolskih zavodov v Mariboru.
Tekmovanje bo v okviru proslav iMfe mladosti. Proga, ki bo ool-ga 3.000 m. bo potekal ra Travi od mariborskega otoka, cilj pa oo pri mariborskem tednu .
Vsa organizacija tekmovanja bo
▼	rokah veslaškega kluba Branik in ljubljanske Savice. :«a -itv.Ino udeležbo pa bosta poskrbeli mariborska in ljubljanska študentska organizacija.
Namen prireditelja je. da bi tekmovanje v veslanju med slovenskimi študenti postalo tradicionalno, kakršno je podobno tekmova-nie med študenti Ozforda in Cam-oridgeja.
F. snnirr
| HllllNib
l
Prvaka Singer -Markovinovič,
Intihar - Jemc druga
ZAGREB. 30. febr. — V zadnjih treh kolih na državnem prvenstvu v bridgeu je bil zanimiv le še boj za drugo mesto, kajti Singer m Markovinovič sta si najvišji naslov zagotovila že prej. Kolo pred koncem sta imela Perasič in Zepic točko naskoka pred Jemcem m Intiharjem. slovenska igralca pa sta imela v zadnjem kolu lažja nasprotnika. Pripetilo pa se je veliko presenečenje. Jemc in Intihar sta z zadnjeuvrščemma zakoncema Miloševič izgubila z 8:12 in se praktično poslovila od naslova vice-šampiona. Toda Perasič in Zep.6 sta v srečanju z Grbo m Grginom doživela pravo katastrofo in osvojila le eno točko. S tem sta mlada Ljubljančana dosegla največji uspeh slovenskega bridgea v zveznem merilu.
Vrstni red: Singer — Markov mo-vič (Zg) 12. Jemc — Intihar (Lj) 170. Perasič — Žepič 164. Lunke — Talan (oba Zg) 162. Janjič — Popovič in Antič — Bauer »oba Bgd) 160. Grba — Grgin (Bgd> 156. Bih-ler — Vodopija (Zgi 151. Sevnik — Logar 149. Levačič — Savec (ona LJ) 148. Reba — Reba (Opatija) 143. Samsa — Lenarčič (H. Bistrica) 141. Karaman — Kulenortč (Zg) 137. Mandič — Velepič 136. Kosanovič — Kutin (oba Lj) 128. Miloševič — Miloševič 104.
IZREDNA PRILOŽNOST - NAKUP ZA DINARJE
KRONACH ZAHODNA N EMČIJA
F 806	  2.920	din
F 811...................3.010	din
F 825	  3.090	din
F 827	  3.090	din
F 836	  3.200	di*
-Cene veljajo fco Sežana skladišče
JADRAN-SEŽANA L0EWE@0PTA
v	i ■ i
JADRAN
•šport—import
Partizansko M — telefon 73441
vam kot generalni zastopnik firme LOEVVE OPTA za Jugoslavijo nudi direktno iz proizvodnega programa za 1970 leto omejeno količino televizorjev -ELEKTRONIC« ekran 61 cm v 5 izvedbah. Televizijski aparati so visokokvalitetni Izdelek navedene firme in poslednji tehnični dosežek, katere vam nudimo po spodaj navedenih cenah.
•	možen nemoten sprejem črno bele slike tudi za vse barvne oddaje brez dodatne nastavitve
•	izbira 6 programov kateregakoli kanala na HHF ati VHP področju vam omogoča hitro <zbi.o predhodno nastavljenih kanalov
•	nova '61 cm pravokotna slikovna cev nudi briljantno jasno sliko
Servis zagotovljen v vsej državi prek •ISKRA COMMERCE« Ljubljana
Prodaja blaga ae vrti iz skladiiča v Sežani
ŽvtenShtTjalMaSŽee mUMo obrnete ne čeva 13 a. telafon 24-SOS in	Gf"a°,fl
Vrtimo globus
NEW YORK — V rudniku soli v Jeffersonu (Lousiana) se Je pripetila nesreča, ki je zahtevala med rudarji štiri smrtne žrtve, eden pa je dobil hude poškodbe. Na rudarje je zgrmela 30 metrov visoka in poldrugi meter debela plast soli.
BRASILIA — Se pred letom 1976 bo Brazilija dobila prvo atomsko električno centralo. Minister za energetiko Dias Lette je izjavil, da bodo centralo zgradili med Riom de Janeiro in Sao Paulom.
RIM — Po uradnih podatkih ima Italija 54,2 milijona prebivalcev. V desetih letih se je število prebivalstva zvišalo za 3,5 milijona. 1
LOS ANGELES — »Poleta na Luno sta pokazala, da se lahko človek dalj časa zadržuje v vesolju,. vendar v sedanjem položaju še ne bi mogli poslati astronavtov na dveletno potovanje do Marsa in nazaj,« je izjavil dr. Charles BerTy, ki skrbi za zdravje ameriških vesoljcev. Berry je dejal, da se bodo morali astronavti pred tako dolgo potjo okoli šest mesecev prilagajati v posebnih laboratorijih na tiru okoli Zemlje.
NEW YORK — V Kolumbiji umre vsak dan zaradi nedohranjenosti nad sto otrok, mlajših od pet let. 'Po podatkih svetovnega programa za prehrano umre v tej deželi na dan 250 otrok pod pet let, od tega nad sto zaradi lakote in nedohranjenosti, kar je trinajstkrat več kakor v razvitih deželah.
STOCKHOLM — Po petih letih so ugotovili švedski raziskovalci, ki so proučevali 60 tisoč šolarjev, da je na-glušnost pri dečkih dvakrat pogostejša kakor pri deklicah. Pomanjkljiv sluh ima 4,7 odstotka otrok šolske starosti.
NEW YORK — Za posledicami premočne doze mamil je v New Yorku umrl 14-letni učenec. On in trije sošolci so se onesvestili med poukom.
WUPPERTAL — V večstanovanjski hiši je našla wup-pertalska policija trupli gostilničarja in upokojenca. Ugotovili so, da gre za roparski umor. Kriminalisti iščejo 19-letnega fanta, ki se je odpeljal z gostilničarjevim avtomobilom, prej ko so odkrili zločin.
NAPOLI — V Frattamag-gioru pri Napodiju so v prvem nadst /pju stare hiše popustila tla. V prostoru je bilo okoli 30 pogrebcev. Dva izmed njih ata podlegla poškodbam, okoli dvajset pogrebcev so odpeljali rešilni avtomobili.
CATANIA — Na severovzhodnem pobočju Etne se je odprl nov krater. Vsako minuto se zvrstijo približno štirje izbruhi.
STOCKHOLM — Po uradni statistiki se je poraba bencina na Švedskem v obdobju 1957—68 podvojila, tako da je leta 1968 znašala 3.5 milijarde litrov. Število večjih bencinskih črpalk se je v tem obdobju zvišalo od 2.000 na 5000.
BOC HUM — Vesoljski center v Bochumu je sporočil, da je na ozemlju SZ mehko pristal satelit »Kosmos 323«, ki so ga izstrelili 10. februarja.
LONDON — Bristolska postaja britanske BBC razpisuje v okviru letošnjega leta za varstvo narave za najlepše tonske posnetke živali. Vsakdo iz Evrope lahko tekmuje v kateri koli izmed štirih skupin: ptiči, drugi vretenčarji in insekti ter stereofonski posnetki drugih živali. Posnetek sme trajati kvečjemu dve minuti. Za najboljše iz vsake skupine je predvidena nagrada »zlati slavček«.
STOCKHOLM — Za smučarsko tekmovanje »Vaša«, ki bo v začetku marca, se je prijavilo že 9.300 smučarjev, ki bodo prispeli iz 14 dežel na maratonski tek v dolžini 85 kilometrov. Med tekmovalci je šest članov švedskega olimpijskega moštva. Največjo tujo skupino sestavljajo Italijani, ki jih je prijavljenih 140.
LONDON — S tatom, ki je imel troje rok, bo imelo opraviti sodišče v Norwichu. Mož je skrival pod plaščem umetno roko iz žice in penaste gume. Prodajalka, ki je nekaj zasumila, je poklicala hišnega detektiva. Umetna roka je držala vrečko z dvema steklenicama whiskyja in z več mesnimi konservami.
NEW YORK — V ameriških knjigarnah je precej zanimanja za knjižico »Kako bom ujezil sosede«. Izpisek: »Ce vas v pozni nočni uri moti preglasna glasba iz sosedovega stanovanja, zavrtite zjutraj ob petih telefonsko številko in se sosedu prijazno nahvalite za nočni koncert«
NAGRADNA KRIŽANKA
1	’	2	3	i	5	6	L	J		*	1	4	10	11	12	13	L
14							15		16								17
18					■	■		20			■	21					
22				■								■■		25			
26			■	27				H	21					P	P	*	
n	32		33			■ “		35				■		37	3r		I
39		■	40			41					■					d	1
43		44			■	45			9	■	“					47	1
48				■	49			J	S	60				P	51		52
U			■	54				1	■			J	■	56			
|	67		58				■	s	59			P	60				
	□	61				H	62	63				64			■	65	
1	66					■	67				■	St			69		H
70		■	■	71		72			P	73	74			P	75		76
77		78	79	■	P	80			81			J	■	82			
83				84	W	■	86					■	07				
88						89			n	90		tl					
|	92							| |			U						r
VODORAVNO: 1. ognjeni-ško žrelo, 7. drobiž v nekaterih arabskih državah, 14. judovsko politično gibanje za samostojno politično državo v Palestini, 16. najbolj vsestrani starogrški modrijan, 18. delavec lesne stroke, 19. že umrli popularni
ameriški filmski igralec (Clark), 21. starejši slovenski pisatelj (Janez, »Bajke in povesti o Gorjancih«), 22. očrt, 23. morska nimfa, ki je sedem let zadrževala Odiseja na svojem otoku, ko se je vračal iz Troje, 25. spodnji del roke, 26. kip
lllllll!ll!llll!lli!i!llllil!l|||||||li||||||HHIIIIIIIIIIIIIillllllllllilll!llllllllllllllillllllllllllllllll|ll||||||||||||||||||||||||||||||||n
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA LJUBLJANA
razpisuje
po sklepu sveta delovne skupnosti naslednja prosta delovna mesta za
1.	VIŠJEGA INŠPEKTORJA
2.	5 INŠPEKTORJEV
3.	3 VIŠJE REFERENTE v kontroli z visoko izobrazbo
4.	REFERENTA v kontroli
5.	VIŠJEGA STATISTIKA
6.	5 PRIPRAVNIKOV
7.	VRATARJA
ali pravne fakultete, finančno računovodskih
POGOJI:
pod 1. II. stopnja ekonomske 8 let delovne prakse opravilih;
pod 2. II. stopnja ekonomske ali pravne fakultete, 6 let delovne prakse na finančno računovodskih opravilih;
pod 3. II. stopnja ekonomske fakultete in 4 leta delovne prakse na knjigovodsko računovodskih opravilih;
pod	4.	I.	stopnja	ekonomske	fakultete ali višja
šola ekonomsko finančne smeri in 4 leta delovne prakse;
pod	5.	I.	stopnja	ekonomske	fakultete ali višja
statistična šola in 4 leta delovne prakse; pod 6. ekonomska srednja šola ali gimnazija z zaključnim izpitom, prednost pri izbiri imajo kandidati ženskega spola;
pod 7. 18 let starosti, odslužen kadrovski rok.
Poskusni rok za razpisana delovna mesta pod 1., 2., 3. in 4. je dva meseca, pod 5. in 7. pa en mesec.
Pod 3., 4. in 5. se lahko prijavijo tudi začetniki s predpisano izobrazbo.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke in druge osebne prejemke delavcev podružnice.
Prošnje za sprejem na delo, s prepisom diplome ali spričevala o zaključnem izpitu, predložite Službi družbenega knjigovodstva podružnici Ljubljana, Cankarjeva 18.	1611
ali slika golega telesa, 27. ime črnske pevke Fitzgerald, 28- redka kovina, ki hitro oks;dira (znak Y), 31. avtomobilska oznaka Titograda, 32. ameriški zlatnik s podobo orla na reverzu, katerega nominalna vrednost je 10 dolarjev, 34. večja reklamna risba na platnu, 36. denarni zavod, 39. začetnici znamenitega francoskega slikarja, ki je ustvarjal na Tahitiju (1848-1903), 40. četrt-milijonsko mesto v Volgini delti, 42. arabski knez, 43. ženska, ki jo je opeval Pe-trarca, 45. daljša doba, epo-ha, 46. naslov visokih cerkvenih dostojanstvenikov, 48. pritok Rena v Švici, 49. angleški državnik, prvi minister kralja Jurija III. (William, 1759-1806), 50. slovenski prosvetljenec, mecen slovenske književnosti (žiga), 51. velika lesena posoda, 53. steblo, 54. kravji organ, 55. teža embalaže, 56. duhovniki pri starih Perzijcih in Medijcih, 57. ameriški politik, zunanji minister ZDA v Eisenhowerjevi vladi (John Foster), 59. finsko pristanišče (Turku), 60. moško ime, 61. naslovni junak Shakespearove tragedije, 62. rimski cesar (Mark Avrelij Antonij), 65. kemični znak za iridij, 66. računski ostanek pri sklepanju računov, 67. kovinska spona, 68. na-govoma beseda za starejšo
žensko, 70. italijanski veletok, 71. grški polotok, na katerem stojijo Atene, 73. del stopala, 75. žensko ime, 77. hrvatski skladatelj (Krsto, 1888-1965), 80. pomoč, 82. droban, zrnat sneg, 83. plevel med žitom, 86. besedilo, berilo, 87. največji škotski pesnik (Robert, 1759-179i6),	88. nesebičnost,
nesebična ljubezen do bližnjega, 90. slikarska deščica za barve, paleta,. 92- mesto v ameriški zvezni državi Illinois, rojstni kraj pisatelja Hemingwaya, 93. glasbena oznaka za vezano, nepretrgano izvajanje.
NAVPIČNO: 1. danski filozof, nasprotnik Heglovega idealizma, predhodnik sodobnega eksistencializma (Soren, lRlJr-1855),	2. ime
nekdaj slavne španske pevke Serano, 3. drobiž v Indiji in Pakistanu, 4. proga, 5. začetnici največjega francoskega naturalističnega pisatelja (»Nana«), 6. predalnik, črkovnik, 7. pristanišče v severozahodni Angliji blizu izliva reke Ribble v Irsko morje, 8. rimska dvojka, 9. nemški meščanski filozof in filolog (Georg), 10. okrajšava za »stran«, 11. že umrli ameriški filmski producent, nekdanji soprog Elizabeth Taylo.r (Mike), 12. enova-lentni radikal iz vodika in ogljika, 13. ime italijanske sopranistke Tebaldi, '"14. Ze-nonova filozofska šola, 15. italijanski pisatelj (Curzio, 1898-1957. »Koža«), 16. tovarna obutve v Zireh, 17. nemški filmski režiser, ki je pred Hitlerjem emigriral najprej v Francijo, nato pa v ZDA (Fritz), 20. kemični znak za bizmut, 23. vinska shramba, 24. oranje, zorana zemlja, 27. ime italijanske filmske igralke Martinelli,
29.	španska letalska družba,
30.	ameriški pisatelj, mojster psihološkega romana (Henry, 1811-1882), 33. kmečki voziček na dveh kolesih, 35. raznobarven poldragulj, 37. največja afriška reka, 38. sodobni slovenski književnik (Lojze), 39. stran, 41. mesto v severovzhodni Franciji, središče področja za proiz-
vodnjo šampanjca, 44. ime filmska igralke Andreas, 46. garant, 47. reka ▼ severni Italiji, ki se izliva v Jadransko morje, 49. žaljiv moški lik v francoski pantomimi, 50. komičnost,, šaljivost, 52. slovita pariška modna hiša, 54. ministrski kabinet, 55. desni pritok Pada, 56- rtiča v Franciji, Belgiji in Nizozemski (Meuse), 58. pastir v »Sneguročki«, 60. močna tkanina za predpasnike in delovne halje, 62. petelinček,
63.	atiški heroj, po katerem se imenuje vrsta visokih šol,
64.	mesto v Indiji ob reki
Jumni, znano po mavzoleju Tadž Mahal. 66. kriterij, vodilo pri razsojanju, 69. ma-meniti francoski arhitekt, ki je prvi uvedel v francosko arhitekturo	železobetonske
konstrukcije (Auguste, 1874-1954),	70. sodobni srbski
pesnik (Vaško), 72. začetnici slovenskega literarnega zgodovinarja (1875—1937), 74. marokanska utežna mera (približno pol kilograma), 76. italijanska tiskovna družba, 78. mesto v južnem Epi-ru, 79. ime ameriškega filmskega igralca Douglasa, 81. kratica za »plavalni klub«, 82. rimski politik in vojskovodja, Marijev nasprotnik, 84. kopica, 85. italijansko ime Haaga, 87. mitološko bitje, 89. kemični znak za cirkonij, 91. osebni »»itngir
Nagradni razpis
Za pravilno rešitev križanke razpisujemo 12 nagrad:
1.	nagrada: 50 Hln
2.	nagrada: 40 din
3.	nagrada: 30 din
4.	do 12. nagrada: po 20 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Dela«, Ljubljana. Tomšičeva 3, poštni predal 29. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA 21. 2. Rešitvam ne prilagajte dragih dopisov sli obvestil. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 3. marca.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I

33. nadaljevanje
Ko so tako brodili skozi travo, bliže skupaj in vsi utrujeni in prepoteni od popoldanske vročine, je John zagledal pred seboj streho hiše. Vsaj ta del more je bil za njim. Toda morda je kaka druga skupina ali možje, ki so brodili po jezeru____
Ko bodo prišli do hiše, bo Steve telefoniral in potem bodo vedeli, pri čem so.
Pes je tekel pred njimi in iz visoke trave je bilo videti samo njegov visoki, smešni, migljajoči rep. Zdaj so stopali počasneje in bolj sproščeno navzdol po pobočju proti potoku, ki jih je ločil od hiše. Nenadoma je pasji rep pred njimi otrpnil. John je videl, kako se je kodrasta, rjava dlaka nasršila in začela trepetati od napetosti. Potem je pes začel bevskati. Vsi možje so se pognali proti njemu. Tudi John je tekel z njimi in želodec se mu je obračal. Vsi hkrati so bili pri psu. Steve Ritter se je prerinil naprej. stal je in pogledal na tla, ostali pa so se zgrnili okrog njega.
John se je stegnil čez neko ramo in se prisilil, da je tudi sam pogledal navzdol; v mislih so se mu že prikazovali strahotni prizori. Zagledal je zaplato požgane trave. Sredi te zaplate je ležalo nekaj, kar je pes ovohaval — a kaj je bilo to? Kos blaga? Ali...
Steve Ritter je tisto reč pobral in ko se je razvila, se je pokazalo, da gre za par kavbojk. Obe hlačnici sta bili do kolena zgoreli. Zgornji del pa je bil cel in pomazan z raznimi barvnimi madeži.
Johna je za hip prevzelo olajšanje, a že v naslednjem trenutku se je zgrozil. Njegove kavbojke. Kavbojke, ki jih je nosil v ateljeju. Tiste kavbojke, ki jih zjutraj ni mogel najti.
Zdelo se mu je nemogoče. Saj ni bilo mogoče, razen če mu ni tega nekdo pripravil z namerno zlobo. Nenadoma se mu je
kavbojke malo više. »Približno vaše mere,
kaj pravite?«
Ko je obmolknil, je nenadoma zavladala preteča tišina.
Nato pa je eden od mož zaklical: »Naj jih pomeri, če so mu prav, Steve.«
Drugi so se zakrohotali in povzeli za njim.
»Da. Steve. naj jih pomeri. Naj pokaže, kako mu stojijo.«
»Moje so,« je rekel John. »Zjutraj sem jih iskal v ateljeju, pa jih nisem našel. Nekdo jih je prinesel sem.«
»Ampak vaše so?« je vzkliknil Steve. »Priznate, da so vaše?«
»Naj jih pomeri,« je spet zaklical eden od mož. »Kako pa naj zagotovo ve. da so njegove? Mogoče pa je tod okoli še kakšen slikar, ki je zažgal svoje hlače.«
Krog se je še malo zožil. Sovražnost, napetost, skoraj spolno vznemirjenje, ki je bilo prisotno že ves dan, se je stopnjevalo. Steve je pogledal od Johna k možem pa spet Johna. Njegove poteze so se izostrile kot poteze voditelja, ki čuti, da mu oblast nad možmi uhaja iz rok.
»Ampak, fantje, če pravi, da so njegove ...«
»Pomerite jih. Pomerite jih,« so ponavljali v zboru. »Kaj pa je. gospod Hamilton? Vas je sram? Se bojite sleči pred nekaj moškimi?«
Eden izmed mož je planil naprej in zgrabil Johna za pas. John je zamahnil po njem. Steve Ritter je zakričal. Toda zdaj se je napetost v hipu sprostila. Vsi možje hkrati so planili po Johnu in ga pobili na tla. Izginii je pod njihovimi trdimi, prepotenimi telesi. Čutil je, kako so ga roke zgrabile za pas in mu začele vleči hlače s telesa. Trije so sedeli na njem, dva pa sla mu potegnila hlače dol in mu nato nataknila kavbojke. Roke so prišle spet do
v mislih odprla čisto nova perspektiva, pasu. Potem so vsj možje zlezli z njega.
I
Nagrajeni reševalci
Za februarsko slikovno križanko smo dobili 1932 rešitev, žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (50 din): Olga Lamut, Maribor, Dominkuševa 12
2.	nagrada (40 din): Albina Možina, Ljubljana, Postojnska 7
3.	nagrada (30 din): Ferdo Vidmajer, Podkraj 89,
p. Hrastnik
Bojan Grošelj, Kranj, Vrtna 3 Ivica Bezlaj. Celje, »Ingrad«, Ljubljanska 16 Biserka Kristan, Ljubljana, Miklošičeva 36 Ivanka Flajs, Brezje 10, p. Krmelj Mia Kolenc, Rijeka, Kružna 6 Ivan Mohorič, Maribor, Koroška 22 Alojz žorž, Ljubljana, Glavarjeva 42 Marjeta Krajnc, Ljubljana, Na jami 5 Matej šergan, Trbovlje, Vreskovo 6
Rešitev slikovne križanke. Vodoravno: saper, prema, aktiv, karneval, Ana, lega, srh, Srb, miška, Braco, tir, Antar, risalnica, storitev, Ba, od, keramika, zevalo, Er, Var. legionar, polnoč, gonja, Eva, Lebon, sak, zlo, Jesenin tur, Majda, es, kasaba, enkalon, Tezej, staruh, omara.
Kaj pa, če je hlače kdo podtaknil, ne Linda, ampak...
Kot na neslišno povelje so se možje razmaknili v krog in napravili prostor Stevu, ki je držal kavbojke v rokah in gledal Johnu v oči.
»Nekdo je zažgal kavbojke na vašem travniku, John.«
John ga je gledal in se upiral tej novi misli, ki ga je navdajala s paničnim strahom. Ne Linda, ampak ... Kdo?
Steve je pobesil pogled in si ogledoval hlače. »Kavbojke, umazane od barve, tako kaže.* Modra barva, zelena barva, rdeča
Spet so se postavili v krog okrog njega. Vstal je in si zapel hlače na pasu.
»Prav so,« je zakričal eden izmed mož. »Imenitno mu stojijo.«
Vsi so bruhnili v smeh, razbrzdan moški krohot, potem pa so prav tako iznenada vsi utihnili.
John je ,ves bolan od besa in gnusa po-gledal kolena, ki so mu štrlela iz ožganih koncev hlačnic. Zdelo se je. da je postala tišina še težja. Slekel si je kavbojke in si spet oblekel hlače.
Može je zdaj v hipu minila vročica. V zadregi so se prestopali z ene noge na
barva — taka barva, kot jo uporabljajo sli- drugo. Eden od njih je zakašljal. Steve
HIGIENSKA PAPIRNA KONFEKCIJA
OGLAŠUJTE V DNEVNIKU
DELO
karji za slikanje. Kaj mislite, John? Kdo neki bi zažgal par kavbojk na vašem travniku? In čigave bi lahko bile. ko so tako nazamazne z barvami, kakor da bi bile slikarjeve hlače?«
Vsi rdeči, okrogli obrazi in modre oči so zrli v Johna. Zdelo se je. da se je krog malce zožil in ga stisnil.
»Kaj mislite, John?« Steve je dvignil
Ritter se je z mračnim obrazom sklonil in pobral kavbojke. Možje so bili zavrnili njegovo avtoriteto in zdaj je on zavrnil nje.
»No. tako, fantje.« Z besnim pogledom je zamahni: s palcem proti cesti, ki je tekla komaj dvajset metrov daleč od kraja kjer so stali. »Poberite se. Iskanja je konec. Izginite domov — vsi.«

UPRAVNI ODBOR PODJETJA
»CONTAL«
LJUBLJANA, Beethovnova 11
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
1.	komercialno administrativnega referenta
pogoji:
a)	popolna srednja šola
b)	eno leto strokovne prakse
c)	pasivno znanje enega svetovnega jezika Redno delovno razmerje za določen čas.
2.	pripravnika
v izvoznem oddelku
pogoji:
končana prva stopnja ekonomske fakultete ali popolna srednja šola b) aktivno znanje enega svetovnega jezika
Prijave sprejema uprava podjetja v 15 dneh od objave razpisa.	1615
OSNOVNA ŠOLA »Oskar Kovačič«
LJUBLJANA,
Dolenjska cesta 20
razpisuje 2 DELOVNI MESTI
SNAŽILK
Zaposlitev velja za nedoločen čas.
Ponudbe vložite v upravi šole. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe takoj, oziroma 1. marca 1970.	1605
SONCE PODNEVI TT2A UNICE PONOČI'

JllillllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllJ
GRADBENO PODJETJE
»GRADBENIK«
LJUBNO OB SAVINJI
razpisuje prosti delovni mesti
1.	PLANERJA-ANALiTIKA
2.	VODJO OBRATA
za proizvodnjo gradbenega materiala in lesnili konstrukcij
POGOJI: pod 1.:
višja ali visoka izobrazba ekonomske smeri z 1-let-no prakso;
srednješolska izobrazba ekonomske smeri s 5-letno prakso; pod 2.:
srednješolska izobrazba lesne ali gradbene smeri & 3-letno prakso.
Osebni dohodki zagotovljeni po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnega mesta.	1562
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Razpisna komisija podjetja
AGROOBNOVA
gradnje in melioracije LJUBLJANA, ČRTOMIROVA ULICA 8
razpisuje prosto delovno
mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo visoko izobrazbo gradbene, ekonomske ali pravne stroke in da imajo v svoji stroki najmanj 10 let prakse;
—	da je sposoben organizator z ekonomsko in poslovno usposobljenostjo, ki je potrebna za uspešno vodenje podjetja.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite razpisni komisiji podjetja najkasneje v 15 dneh po objavi.
’ 1616
'iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiui;miini!!iii;uiiimi!i:ii!iiiiiiniiRiiiiiiNiHiiinuiiHiiHiiini!'
Industrija plastike
»POLYPEX« -
objavlja
prosto delovno mesto
Šoštanj
REFERENTA NABAVE
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	da imajo ekonomsko srednjo šolo in najmanj 3-letno prakso ali
da je trgovski pomočnik z najmanj 5-letno prakso.
2.	da ima lastno prevozno sredstvo.
Posebni pogoj je 2-mesečno poskusno delo.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Prijave sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni od dneva objave.	1602
Obvestilo za bralce revije
tovariš
Po reportaži »PRIJAZNA SMRT, PREDOLGO SE NE MUDI«, ki jo je revija TOVARIŠ objavila v svoji 7. letošnji številki, je svojo solidarnost z osamelimi Kozjanci pokazalo veliko posameznikov, ustanov in podjetij. Uredništvo Tovariša obvešča vse, ki so se doslej odzvali s svojimi prispevki v denarju in blagu, naj denar nakazujejo na poseben žiro račun SDK, ki se glasi: 501-1-167/2, Časopisno grafično podjetje Delo, »ZA KOZJANSKO — REVIJA TOVARIŠ«. Prispevke v blagu pa naj pošiljajo ali ««ni prinesejo na naslov: UREDNIŠTVO TOVARIŠA, Tomšičeva 3, Ljubljana.
UREDNIŠTVO
TOVARIŠA
i:illlllllllllllllllllllllllill!ll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllilHllllllllii:illlllllllllllllllllllll||||||||||||||||i||||||||||||l||l
Gradbeno
industrijsko podjetje
»
GRADIS
«
1.
2.
3.
4.
CENTRALA
UUBUANA
vabi k sodelovanju
za svoj lesno industrijski obrat
v Škofji Loki
gradbenega tehnika lesnoindustrijskega tehnika strojnega ključavničarja in upravljača viličarja
POGOJI: pod 1. tehniška srednja šola in po možnosti nekaj prakse v pripravi dela ter odslužen vojaški rok; pod 2. tehniška srednja šola in po možnosti nekaj prakse v pripravi dela in odslužen vojaški rok; pod 3. veselje do vzdrževanja strojev; pod 4. lahko tudi šofer B ali C kategorije, ki bo kasneje usposobljen za upravljača viličarja. Za vsa delovna mesta je enomesečni poskusni rok.
Ponudbe sprejema kadrovsko socialna služba podjetja v Korytkovi 2 in kadrovsko socialni oddelek LIO Škofja Loka 10 dni po objavi oglasa. 1594
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiui:ii::iiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiniuiiii!
Kadrovska komisija pri
SPLOŠNEM GRADBENEM PODJETJU
»KONSTRUKTOR«
MARIBOR. SERNCEVA ULICA 8
objavlja:
za izvajanje gradbenih del v domovini in inozemstvu (Avstrija in ZR Nemčija) več prostih delovnih mest za
KV in PK TESARJE
Za izvajanje gradbenih del v Franciji — na Korziki
več prostih delovnih mest za:
KV in PK TESARJE KV in PK ZIDARJE .
PK BETONERJE
POGOJI:
kandidati morajo imeti ustrezna dokazila o strokovni izobrazbi.
Pred nastopom dela mora vsak predložiti zdravniško spričevalo obratne ambulante, da je zdrav in zmožen opravljati delo.
Kandidati za delo v tujini morajo imeti veljaven potni list in potrdilo o nekaznovanju, odslužen vojaški rok.
Za vsa delovna mesta je določeno poskusno delo do 30 delovnih dni, ki ga morajo opraviti v Mariboru.
Odhod na delo v navedene države je mogoč takoj po opravljenem poskusnem delu ali po dogovoru. Prijave sprejema osebno ali pismeno kadrovsko socialni sektor podjetja.	1446
nillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIlllllllllllllllllllHII'
RAZNAŠALKO-CA
ZA RAZNAŠANJE ČASOPISA »DELO« v Žusterni in del Semedele
sprejmemo TAKOJ.
Zaslužek dober.
Podružnica ČGP »DELO«, Koper, Kidričeva 46.
V
DELU
LJUBLJANA;, CELOVŠKA 3~* 7. tel 51-265 LJUBLJANA CELOVŠKA 317 let 51 265
ZA OPREMO IN DOM
■ MODERNO BLAZINJENO POHIŠTVO
LJUBLJANA. CELOVŠKA 317. tel. Sl-280 LJUBLJANA CELOVŠKA 31 7 lel 5' 280
l!lll!llllll!!llll!llllll!lilll!lllllll!lll!!lll!!!!ll!!!ll!ll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllll
SLOVENIJA CESTE
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
LJUBLJANA
raapisuje v sodelovanju z
DRUŠTVOM ARHITEKTOV LJUBLJANE
republiški javni natečaj
s povabljenimi udeleženci za idejno projektno obdelavo predela med trgom OF, Titovo cesto, Pražakovo in Cigaletovo ulico v Ljubljani, kot sestavni del KAREJA COi-10.
1.	Pravico udeležbe imajo vsi strokovnjaki ali skupina strokovnjakov iz SR Slovenije s pogojem, da prvonagrajeni udeleženec natečaja prevzame obveznosti izdelave glavnih projektov v sklopu pooblaščene projektne organizacije in v sodelovanju z razpisovalcem.
2.	Vsak udeleženec, posameznik ali skupina sodeluje lahko na natečaju samo z enim natečajnim elaboratom.
3.	Investitor je k natečaju povabil naslednje projektante:
1.	) Milana Miheliča, dipl. ing. arh.
2.	) prof. Edo Mihevca, dipl. ing. arh.
3.	) Savina Severa, dipl. ing. arh.
4.	) Marjana Vrhovca, dipl. ing. arh. in
Angelo Omana, dipl. ing. arh.
Povabljeni projektanti prejmejo še posebno odškodnino, če izpolnijo natečajne pogoje.
4. Razpisovalec bo najvišje ocenjenim elaboratom podelil:
OGLAŠUJTE
SPREMLJAJTE
TV
PROGRAM Z REVIJO
slop
V ROKI
*
Upravni odbor
KOPO
ZAGORJE o/S
razpisuje prosto delovno mesto
tehničnega vodje
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	visoka ali višja izobrazba gradbene ali komunalne smeri z 2-letno prakso,
2.	srednja izobrazba gradbene ali komunalne smeri s 3-letno prakso.
Stanovanje je zagotovljeno!
Kadrovska komisija podjetja KOPO, Zagorje o/S razpisuje prosto delovno mesto
gradbenega tehnika -
— nizke gradnje
z enoletno prakso.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Oglas velja 15 dni od dneva objave! 1606
ZAVAROVALNICA
SAVA
POSLOVNA ENOTA * V KOPRU
posreduje prodajo
karamboli ranega osebnega avtomobila
ZASTAVA 125
letnik 1969, ev. št. PU 162-31, prevoženih km 5690. Izklicna cena vozila 23.000 Ndin.
Javna licitacija bo v torek, dne 24. februarja 1970, ob 10. uri v prostorih zavarovalnice, Koper, Gasilski dom. Prečna ulica 3. Vooilo je na dvorišču Slovenija avto — servis Koper.	1622
VELETRGOVINA
MERCATOR
PE »HRANA« LJUBLJANA.
Tržaška cesta 37/b
razglaša 2 DELOVNI MESTI
PRODAJALCEV
MEŠANE STROKE z izobrazbo — kvalificiran trgovski delavec mešane stroke;
datum nastopa: 1. 3. 1970 za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. OSTALI POGOJI: starost nad 18 let, zdravstveno sposoben za živilsko stroko, poizkusna doba 1 mesec.
Prijave sprejema Veletrgovina Mercator PE »Hrana« Ljubljana, Tržaška c. 37/b do izpopolnitve delovnega mesta.	1625
ZARADI POTEKA MANDATNE DOBE
razpisuje komisija za razpis delovnega mesta upravnika podjetja
KINO »PARK«
MURSKA SOBOTA
na podlagi 72. člena statuta podjetja delovno mesto
UPRAVNIKA
PODJETJA
POGOJI:
da ima strokovno izobrazbo kinooperaterja in najmanj 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu: da ni obsojen za kaznivo dejanje po 55. členu temeljnega zakona o podjetjih.
da ni sodno kaznovan oai-roma mu ni izrečena sodna prepoved opravljanja čtc-lžnosti upravnika ali da ni bil izrečen ukrep, ki bi Imel posledico, da ne bi smel opravljati te funkcije.
Ponudbe vložite v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Kino »PARK« Murska Sobota.
RAZPISNA KOMISIJA 1617
Komisija za delovna razmerja pri
Kmetijski zadrugi Šentvid-Medvode
p. Medvode
razpisuje prosto delovno eesto
POSLOVODJE
prodajalne mesa v Goričanah pri Medvodah.
Pogoji: KV mesar in 2 leti prakse na podobnem delovnem mestu. Nastop dela takoj. Poskusno delo: 60 dni. Urejena vojaška obveznost. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanja ni. Prijave sprejemamo do 28. 2. 1970. Sprejmemo tudi dva vajenca za mesarja-sekača.
1609
niiiitniinnniniiiniiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Komisija za razpis in imenovanje generalnega direktorja Združenega podjetja
ISKRA KRANJ
v skladu z določili temeljnega zakona o volitvah DS in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, temeljnega zakona o delovnih razmerjih in statuta Združenega podjetja Iskra Kranj,
razpisuje delovno mesto
GENERALNEGA DIREKTORJA
Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Oseba, ki kandidira za delovno mesto generalnega direktorja, mora imeti poleg izpolnjenih pogojev, predpisanih z zakonom, visokošolsko izobrazbo z najmanj 5-letno ustrezno prakso v gospodarstvu. Prednost imajo kandidati ekonomske, elektro, strojne in pravne smeri ter z znanjem dveh svetovnih jezikov.
Razpis velja do 7. 3. 1970.
Vse potrebne informacije o podjetju kandidati lahko dobe v sekretariatu ZZP Iskra Kranj, Kranj. Savska loka 4.
Kandidati naj k vlogam priložijo dokazila o svojem dosedanjem delu v drugih organizacijah in kratek življenjepis.
Pismene prijave z ustreznimi dokazili v zaprti ovojnici s posebno oznako »Za razpisno komisijo za delovno mesto generalnega direktorja« pošljite na naslov: ZP ISKRA KRANJ, organizacijsko kadrovsko področje, Kranj, Gosposvetska 10.
RAZPISNA KOMISIJA 1610
Po težki in hudi bolezni nas. je zapustil dragi ata, stari oče in mož
Jerotija Mojsilovic
invalidski upokojenec iz Mokronoga na Dolenjskem
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 22. februarja 1970 ob 15. uri na pokopališče v Mokronogu.
i
Globoko žalujoči:	’
žena Amalija, sinovi Bogo z družino, Jože z ženo, hčerka Ljuba z družino, sorodniki, znanci ter prijatelji
Mokronog. Celje. Ljubljana. Manchester, Valjevo. Beograd, 20. februarja 1970
_______________________________________\
SLOVENIJA AVTO
servis VRHNIKA
sprejme TAKOJ
VEČ KV
AVTOMEHANIKOV
s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Sprejmemo avtomehanike s prakso, lahko pa je tudi začetnik.
Kandidati naj vlože ponudbe v 10 dneh na naslov: SLOVENIJA AVTO OBRAT SERVISOV LJUBLJANA, Tržaška 133.
1621
UllliniHIIIIIIIIMMMIIIIIIIMHIIIUIIIIIIIMRMMHMNNMMRMMNMMMMMMpi
Služba družbenega knjigovodstva podružnica Ljubljana
razpisuje
VEČ ŠTIPENDIJ s
za študij na ekonomski in pravni fakulteti — II. III. in IV. letnik
Štipendija znaša do 500,00 din mesečno.
Prošnje za podelitev štipendije, z dokazilom o opravljenih izpitih in potrdilom o premoženjskem stanju, predložite Službi družbenega knjigovodstva podružnici Ljubljana, Cankarjeva 18.	1611
Miiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuuHtuiiiiiiiHiiwiainiuiMiiiinaMiinaMnwMMiniMii
Komisija za kadre pri
INDUSTRIJI POHIŠTVA
STOL - KAMNIK
ra z p i s u j e prosti delovni mesti:
1.	VODJE poslovne enote
za proizvodnjo kovinskega pohištva
2.	VODJE nove poslovne enote
za proizvodnjo pisarniškega pohištva
POGOJI:
pod tč. 1: diploma II. ali I. stopnje fakultete za strojništvo;
pod tč. 2: diploma II. ali I. stopnje lesnoindustrijske smeri ali lesne gozdarske fakultete.
Za obe delovni mesti je poizkusno delo šest mesecev. Osebni dohodki po delovnem uspehu in osebnem prizadevanju.
Kandidati naj vložijo ponudbe s kratkim življenjepisom pri kadrovsko-socialnj službi podjetja v 15 dneh po objavi.	1635
Članom kolektiva sporočamo, da je tragične^ preminil naš sodelavec
Stane Rogelj
sekalec kavčuka
Pogreb pokojnika bo v soboto, 21. februarja 1970, ob 15.30 iapied mrliške vežice kranjskega pokopališča.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA - INDUSTRIJE GUMIJEVIH. USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV »SAVA«, KRANJ
Po dolgi in težki bolezni nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
Marija Rosenwirth
roj. ZALAZNIK
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 22. februarja 1970, ob 16. uri izpred hiše žalosti fz Verda na vaško pokopališče Verd.
I. NAGRADO	25.000,00	din
II. NAGRADO	15.000,00	din	.
III. NAGRADO	10.000,00	din
Nagrade bodo izplačane v neto zneskih.
5.	Ocenjevalna komisija:
ČLANI:
1)	Gorazd Berce, dipl. ing. (za Investitorja)
2)	Damjan Tepina, dipl. ing. arh. (za investitorja)
3)	Marko Vrhovec, dipl. ing. (za investitorja)
4)	Marijan Bežan, dipl. ing. arh. (za DAL)
5)	Niko Bežek, dipl. ing. arh. (za DAL)
6)	Janez Lajovic, dipl. ing. arh. (za DAL)
7)	Edo Ravnikar, ml. dipl. ing. arh. (za DAL) NAMESTNIK ČLANOV:
Janez Žan, dipl. ing. arh. (za DAL)
POROČEVALEC:
Jernej Kraigher, dipl. ing. arh. (za DAL)
6.	Podloge za natečaj dobijo interesenti od srede, 25. februarja 1970 dalje pri Društvu arhitektov Ljubljane, Erjavčeva 15/1 proti kavciji 250,00 din.
7.	Rok za oddajo natečajnih elaboratov je 10. junij 1970 do 12. ure. Za oddajo del po pošti velja datum poštnega žiga s tem, da pošiljatelj istočasno telegrafsko obvesti Društvo arhitektov Ljubljane.
Dela morajo biti oddana na naslov: Društvo arhitektov Ljubljane, Ljubljana, Erjavčeva c. 15/1.
8.	Natečajna komisija bo pregledala in ocenila elaborate ter objavila izid natečaja najkasneje do 10. julija 1970.
9.	Vsi projekti povabljenih in nagrajenih projektantov postanejo last razpisovalca.
10.	Po zaključenem natečaju bo organizirana razstava vsega natečajnega gradiva.	1638
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrl v 74. letu starosti dragi mož in oče
Franc
Volaj
kovaški mojster v Zagorju ob Savi
Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 22. februarja 1970, ob 16. uri na domače pokopališče v Zagorju ob Savi.
Žalujoči:
žena Pepca, sinova Viljem in Franc, hčerki Dora z družino in Marinka ter drugo sorodstvo
Zagorje, 20. februarja 1970
Sporočamo žalostno vest. da je umrl moj skrbni mož, oče, stari oče, brat, stric in svak
PAVLE ZABOVNIK
uslužbenec pri Agroobnovi
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 23. februarja 1970, ob 15.15 iz Krištofove mrliške vežice na Žalah
Žalujoči:
žena Ana, sin Pavle, hčere Nuša, Nastja, njegova zlata Mojca, vnuk Matjaž, sestra Mici, brat Karel in družine Florjančič, Zabovnik. Kavčič, Stenko in drugo sorodstvo
Ljubljana, Podljubelj, Žirovnica, Jesenice, Peče, 20. februarja 1970
Tiho je odšel od nas naš dobri mož, oče, dedo, brat in stric
rudolf Šinkovec
strojnik hotela Union v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 21. februarja 1970, ob 13. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah
Žalujoči:
žena Ana, hčerka Anica, sin inž. Rudi, snaha Rezika, vnukinja Maja in drugo sorodstvo
Ljubljana, 20. februarja 1970
Umrla je moja predobra in nepozabna mama. stara mama, sestra in teta
JOSIPINA TROTOVŠEK
roj. POTOKAR
Na zadnjo pot jo bomo spremili danes, 21. februarja 1970, ob 12.30 iz Marijine mrliške vežice na Zalah
žalujoči:
sin ing. Dušan z ženo Ivico, vnuki Duša Drašček z možem Stašom, Domen in Ksenija, brat Andrej z družino, nečaki in nečakinje in drugo sorodstvo
Ljubljana, Cerknica, Trbovlje, 19. februarja 1970
Žalujoči:
otroci Ivan. Karel. Pepi, Stanko, Minka. Angeli in Ivanka z družinami, bratje in sestre, vnuki, pravnuki ter drugo sorodstvo
Verd, Vrhnika, Ljubljana. Ribnica in Toronto
Članom kolektiva »poročamo, da je nenadoma preminil naš sodelavec
Anton Florjančič
vratar v pokoju
Pogreb pokojnega bo v soboto, 21. februarja 1970, ob 15. uri izpred mrliške vežice kranjskega pokopališča.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA INDUSTRIJE GUMIJEVIH. USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV »SAVA«, KRANJ
SODELAVCEM IN ZNANCEM SPOROČA UPRAVA PODJETJA IN SINDIKALNA PODRUŽNICA.
DA JE UMRL DOLGOLETNI VESTNI ČLAN NAŠEGA KOLEKTIVA
Rudolf
Šinkovec
UPOKOJENI STROJNIK
POGREB BO V SOBOTO. 21. FEBRUARJA 1970, OB 13. URI IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH
DOBREGA IN VESTNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V NAJLEPSEM SPOMINU
GRAND HOTEL »UNION« — LJUBLJANA
INTERTRADE
podjetje za mednarodno trgovino
LJUBLJANA, Titova cesta MII
generalni zastopnik firme IBM za Jugoslavijo
išče
TEHNIKE
za vzdrževanje IBM elektronskih računalnikov — delovno mesto v Ljubljani
POGOJI:
višja ali srednja šolska izobrazba elektrotehnične
smeri — šibki tok,
urejena vojaška obveznost,
obvezno znanje angleškega jezika.
mlajši od 27 let.
Vse kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje iz objave, bodo testirali po posebnih IBM testih.
Kandidati bodo sprejeti na delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Nudimo dopolnilno šolanje za specializacijo na delovnem mestu.
Prijave z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in dokazilom o šolski izobrazbi pošljite na naslov:	INTERTRADE. podjetje za mednarodno
trgovino. Ljubljana. Titova l-III, kadrovska služba, do 2. marca 1970.	1614
Sporočamo žalostno vest vsem sorodnikom in znancem, da je umrl naš skrbni in dobri mož, oče, ded in praded
Miroslav Pavlič
upokojenec
Pogreb bo v nedeljo, 22. februarja 1970 iz hiše žalosti Globoko 31, ob 9. uri
žalujoči:
žena Frančiška, sinova Rudi in Fridič z družinama in drugo sorodstvo
Globoko. Brežice, Zagreb. 20. februarja 1970
UMRL JE NAŠ DOBRI OCE
Anton Lovrenčak
POSESTNIK
POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V SOBOTO, 21. FEBRUARJA 1970, OB 15. URI NA SLADKI GORI
ŽALUJOČI:
ŽENA IN HČERKE Z DRUŽINAMI
LEMBERG, DNE 20. FEBRUARJA 1970
Dotrpel je naš dragi
Leopold Smerkolj
dipl. dentist
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto.
21. februarja ob 17 JO izpred mrliške vežice sv. Andreja na Zalah.
Žalujoči:
žena Ančka, sin Kart. Edi, hčerka Karmen, brat Slavko, sestri Olga por. Levanič in Boža por. Jovanovič ter drugo sorodstvo
Ljubljana. 20. februarja 1970
Nenadoma nas je zapustila naša draga sestra, teta in sestrična
Marija Luznar
roj. Bernik
Pogreb drage pokojnice bo v soboto,
21. februarja ob. 15. uri v Selcah nad Škofjo Loko.
Žalujoči:
sestra in drugo sorodstvo
Ljubljana, Stražišče pri Kranju, Bachnang, , 20. februarja 1970
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga sestra, teta in svakinja
. Marija Dolenc
rojena Resnih, bivša gostilničarka
Pokopali smo jo 7. februarja 1970 v Grižah. Iskrena zahvala vsem, ki so ji lajšali trpljenje med njeno boleznijo, ji darovali vence, jo spremili na njeni zadnji poti ali kako drugače počastili njen spomin.
žaluj oči:
brat Andrej s ženo, nečak in nečakinje s družinami
Petrovče, Kasaze, Celje. Ljubljana.
SOBOTA, 21. februarja 1970
Gledališče
DRAMA SNG
Sobota, 21. februarja, ob 20. uri — Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI. Premiera — Izven. Vstopnice so v prodaji od 10.30 do 12. ure in od 18. ure do pričetka predstave (tel. 20 712 ali 21 402).
Nedelja, 22. febr. ob 19. uri — Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI. Abonma Prve reprize in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
OPERA IN BALET SNG
Sobota, 21. februarja, ob 19.30 — Bizet: CARMEN. Izven abonmaja. Zasedba: Don Jose — Piero Filippi k. g., Carmen — Nada Sevšek, (prvič), Escamillo — Samo Smerkolj, (prvič) Micaela — Zlata Ognjanovič. Nekaj vstopnic je Se v prodaji.
Nedelja, 22. februarja ni predstave!
Ponedeljek, 23. febr., ob 14.30 — Asafjev: B AHCI SAR A J SKA FONTANA. Celovečerni balet. Zaključena predstava za Gimnazijo Brežice. Razprodano!
šentjakobsko gledališče
Mestni dom
Sobota, 21. februarja, ob 19.30 — Priestley: KO SMO POROČENI, farsna komedija. Red A in izven.
Nedelja, 22. febr., ob 16. uri —* Milčinski:	MOGOČNI PRSTAN,
pravljična igra. Izven.
Ob 19.30 — Priestley: KO SMO POROČENI, farsna komedija. Izven.
Telefon 312 860.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Sobota, 21. februarja, ob 19.30 — I. Torkar: ZLATA MLADINA — izven.
Nedelja, 22. februarja, ob 10.30 — VAŠA MATINEJA. Srečanje z 2arkom Petanom, režiserjem in satiričnim pisateljem. ZKPO — Ljubi j ana—Center.
Ob 15. uri — I. Torkar: ZLATA
MLADINAČ Abonma Kolektivi E in izven. Vstopnice tudi v prodaji.
Ob 19.30 — I. Torkar. ZLATA MLADINA. Abonma Kolektivi G in izven. Vstopnice tudi v prodaji.
Drevi bo na sporedu izven abonmaja ZLATA MLADINA. Vstopnice so v prodaji, rezervacije po tel. 21660.
MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Sobota, 21. febr., ob 11. uri — Max Kammerlander:	PAVLIH-
, CEVA SKRIVNOST. Gostovanje v Kostanjevici na Krki. Prireditev v Okviru XV. Dolenjskega kulturnega Festivala.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Ročne lutke, Resljeva c. 36 Sobota, 21. febr., ob 17. uri — H. Januszewska: TIGRČEK PETER — izven.
Nedelja, 22. febr., ob 17. uri — Jan Grabowsky: VOLK IN KOZLIČKI — izven.
Marionete, Levstikov trg 2
Nedelja, 22. febr., ob 11. uri — Niko Kuret: OSTR2EK — izven. Ob 15. uri — Niko Kuret: CS-TR2EK — izven;
Rezervacije vstopnic od 8. ao 13. ure po tel. št. 312 020.
MLADINSKI CENTER TIVOLI
STOP KLUB
SOBOTNI PLES \ HALI TIVOLI
Danes je v Hali Tivoli ples. Igrali bodo SINOVI, vstopnina pa je 5 dinarjev. Opozarjamo vse na pričetek ob 20.30.
FESTIVALNA
DVORANA
PLES V SOBOTO ZVEČER, od 20. do 23.30.
NEDELJSKI PLES. od 19. do 22.30. Igra ansambel »DEHORS«. Vabljeni!
IKO Vil. Kua (>n> ZKJ 1
PIONIRSKA KNJIŽNICA, Komenskega 9:
TIMOVE DOGODIVŠČINE — ura pravljic za otroke od 8. do 10. leta starosti, ob 11.30.
ODDELEK
ZA FILMSKO VZGOJO: film VRNITEV IVANHOA, ob
16.	uri v kinu »Soča«.
ODDELEK
ZA DRUŽABNO VZGOJO bo odprl v PLESNI SOLI na Petkovškovem nabrežju v ponedeljek, 23. februarja, ob 18*. uri (študenti imajo znižano šolnino) in v nedeljo, 1. marca, n> 9.30 dopoldne »nedeljski tečaj«. Nova nadaljevalna tečaja se bosta začela v torek, 24. februarja, ob 18. uri in v nedeljo, 1. marca, ob 15. uri. Poučeval bo mojster JENKO. Vpisujejo vsak dan, od
17.	do 21. ure. Telefon, številka 21 881.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Sobota, 21. februarja, ob 20.15 — Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI — za abonma Sobota in izven.
Nedelja, 22. febr., ob 16. uri — Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI — za abonma nedelja popoldne in izven.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Sobota, 21. februarja, ob 15.30 — FIDL FADL — lutkovna piedstava za šolo Stane 2agar; ob 17. uri — za šolo France Prešeren. Gostuje Lutkovno gledališče iz Dravelj.
SLOVENSKO NARODNO GLEDAHIŠČE MARIBOR
Sobota, 21. februarja, ob 19.30 — Albee: VRT — za red A.
G]
naši razgledi
RTV Ljubljana
SPORED ZA SOBOTO
4.30—8.00 Dobro jutro! poročila —vmes ob 5.00 Poročila: 5.30 Danes za vas; 5.45 Informativna oddaja; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Informativna oddaja: 6.50 Beseda na današnji dan; 7.00 Poročila — Dobro jutro, otroci! 7.15 Informa tivna oddaja; 7.25 Naš današnji radijski in TV spored; 7.45 Informativna oddaja; 8.00 Poročila; 8.04 Glasbena matineja; 9.00 Poročila; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Z ansamblom Jožeta Kampiča; 9.50 »Naš avtostop«;
10.00	Danes dopoldne; 10.15—12.00 Pri vas doma — vmes ob 11.00—
11.15	Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.00 Poročila — Na današnji dan; 12.10 Pianist Gyorgy Cziffra igra Liszta; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez zasnežene travnike; 13.00 Kratka poročila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .
14.00	Poročila; 14.05 Glasbena pravljica; 14.25 Lahka glasba za razvedrilo; 14.55 Združenje kreditnih bank Slovenije; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Poje baritonist Vladimir Ruždjak; 16.00 Vsak dan za vas;
17.00	Poročilla: 17.05 Gremo v kino; 17.35 Filmska glasba; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Poročila — Aktualnosti doma in po svetu;
18.15	Dobimo se ob isti uri; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Mi-
nute s Slovenskim instrumentalnim kvintetom; 19.25 Pet minut za EP; 19.30 Radijski dnevnik; —
20.00	Zabavna radijska igra; 20.50 Vedri zvoki; 21.15 Melodija meseca: 22.00 Poročila, šport, in pregled sporeda za naslednji dan; —■.
22.15	Odaja za naše izseljence;
23.00	Poročila: 23.05—01.00 S pesmijo in plesom v novi teden — vmes ob 24.00—24.05 Poročila; —
01.00	Poročila in konec oddaje.
TELEVIZIJA
9.35 TV V ŠOLI: Od Varšave do Krete — Igor Stravinski — Stari dubrovniški slikarji (Zagreb)
11.00	OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd)
11.30	ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd)
13.00	Visoke Tatre:	SVETOVNO
PRVENSTVO NA 90 METRSKI SKAKALNICI — prenos (do pribl. 16.00) (Evro-vizija)
17.45	OBZORNIK (Ljubljana)
17.50 PO DOMAČE Z VESELIMI
HRIBOVCI IN STARIMI LJUBLJANČANI (Ljubljana)
18.15	A. Daudet:	TARTARIN V
ALPAH — nadaljevanje in konec (Ljubljana)
19.15	MOZAIK (Ljubljana)
19.20 NEKO SKANDINAVSKO POLETJE — reportaža (Ljubljana)
19.45	CIKCAK (Ljubljana)
20.00	TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30	3—2—1 (Ljubljana)
20.35 ZABAVA VAS TOM JONES (Beograd)
21.25 REZERVIRANO ZA SMEH (Ljubljana)
21.40 DESTRY — serijski film — (Ljubljana)
22.30	TV KAŽIPOT (Ljubljana) 22.50 POROČILA (Ljubljana) ž
Drugi spored:
17.20 POROČILA (Zagreb)
17.30	KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 NARODNA	GLASBA	(Beo-
grad)		
18.20 OTROŠKI	SPORED	(Beo-
grad)		
18.35 J. MAC.	PITTERS	(Beo
grad)
19.20 S KAMERO PO SVETU — (Beograd)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00	TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00	II. SPORED ITALIJANSKE TV
Druge oddaje:
16.15 SORODNIKI (Beograd)
17.00	PROTI NEPISMENOSTI — (Beograd)
17.30	TV NOVICE (Beograd)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA —
(Beograd)
19.50 PROPAGANDNA ODDAJA — (Beograd)
20.00	TV DNEVNIK (Beograd)
20.30	PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
21.35 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
21.40 CELOVEČERNI FILM — (Zagreb)
INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb)
Kino
SPORED ZA SOBOTO
FILMSKO GLEDALIŠČE KRIŽANKE:
poljski barv. CS film FARAON, ob 16.30. Režija Jarzy Kawalero-•wicz. Igrajo: Jerzy Zelnik, Piotr Pawlovski, Krystyna Nikolajew-ska.
Zgodovinska podoba Egipta s pretresljivo resnico o usodni strasti do oblasti.
V Viteški dvorani VEČER NARODNE ZABAVNE GLASBE IN HUMORJA ob 20.15. Nastopajo: Boris Frank s svojimi Kranjci, pevka Marta Skubic in humorist Tone Mokorel — Cvek. Predprodaja vstopnic uro pred predstavo.
KINOTEKA — Miklošičeva c. 28: amer. barv. film LASSIE SE VRAČA, ob 15., 17. In 19. uri. Režija Fred Vilcox. Igrajo: Elizabeth Tavlor, Roddy McDowall, Donald Crips, Elsa Lancester. Amer. barv. film VOJNA SVETOV, ob 21. uri. Režija Byron Haskin. Igrajo: Gene Barry, Ann Robinson, Lee Tremayne, Bob Comthwaite.
Prodaja vstopnic od 13.30 dalje.
Prosimo cenjene obiskovalce, da ne zamujajo predstav!
KINO UNION:
amer. CS krim. drama HLADNOKRVNO, ob 16., 18.30 in 21. uri. Režija Richard Brooks. Igrajo: Robert Blake, John Forsy-the, Scott Willson.
Filmski kritik »Dela« S. G. — »Analiza zločina in kazni . . . Odličen in intenziven film, vreden vse pozornosti«.
Zaradi dolžine filma cene zvišane!
Matineja amer. barv. W družb, drame ČLOVEK ZA VSE ČASE. ob 10. uri. Film, nagrajen s 6 Oscarji.
KINO KOMUNA: ital. barv. V ljube«, drama NUNA IZ MONZE, Ota 15., 17., 19. in 21. uri. Režija Eripradno Vi-sconti. Igrajo:	Ann Heywood,
Antonio Sabato, Hardy Krtiger, Carla Gravina. FN št. 7.
Osmi dan razprodana predstava! Oglejte sl to ljubezensko dramo med nuno in mladim Paolom iz mračnega srednjega veka!
KINO SLOGA:	|
ital. barv. VV dokument, film TABU (I. del), ob 16., 18. in 20. uri. Režija Romolo Marcel lini. Film, ki nas sooča z doslej skrbno prikrivanimi grozotami današnje »civilizacije«:	prostitucija,
nenavadne sekte, gobavost, itd!
S pridržki za občutljivejše gledalce!
KINO VIC*	I
danes boste eden med 20-tisoči obiskovalci, ki se boste na vsa usta smejali Louisu de Funeju v franc. barv. CS kom. VESELE POČITNICE, ob 16.,	18.15 in
20.30. Režija Jean Girault. Igrata še Ferdy Maine in Martine Kelly. FN št. 6.
KINO ŠIŠKA:
ital. barv. CS krim. GANGSTERJI V MILANU, ob 16., 18.15 in 20.30. Režija Carlo Lizzani. Igrajo: Tomas Mi lian, Gian Maria Volonte, Margaret Lee, Raymond Lovelock.
Dvomili jonsko mesto, evropski Chicago — prizorišče nenavadnega bančnega ropa!
KINO SAVA:
amer. barv. CS kom Z MOJO ŽENO PA NE, ob 17. in 19. uri. Režija Norman Panama. Igrajo: Tony Curtis, Vima Lisi in George C. Scott. FN št. 5 Samo še dva dni!
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14. ure dalje, za matinejo in kino Sava uro pred pričetkom.
OPOZORILO! Film »Človek za vse čase« bomo na splošno zeljo predvajali od 23. t. m. dalje še v kinu Sava.
Od 1. marca dalje bo v kinu Sava na sporedu film »Bitka na Neretvi«. V vednost šolam in delovnim organizacijam!
KINO TRIGLAV:
Dvojni program — amer. barvni vojni CS film TAJNA VOJNA HARRYJA FRIGGA, ob 16. in 20.30. Igrata Paul Newman in Syl\ia Koscina.
Amer. barv. CS musical MOJE PESMI, MOJE SANJE, ob 18. uri. Igrata Julie Andrews in Chri-stopher Plummer. Zadnjikrat na programu v Ljubljani. Predprodaja vstopnic od 15. ure dalje.
V nedeljo: matineja filma ANGELIKA, ANGELSKA MARKIZA, ob 10. uri (Michele Mercier, Robert Hossein!).
KINO VEVČE:
amer. barv. panavision westem BOJNI VOZ, ob 20. uri. Režija Burt Kennedy. Igrata John Way-ne in Kirk Douglas.
KINO ZALOG:
amer. barv. panavision film -r-PREPLAH V FIRECREEKU, ob 20. uri. Režija Vincente McEve-ety. Igrata James Stewart in Henry Fonda.
KINO ZADOBROVA: vojni film po romanu Mihajla Laliča LELEJSKA GORA, ob 20. uri. Režija Zdravko Velimirovič. Igrata Slobodan Dimitrijevič in Anka Zupanc.
KINO SVOBODA — DOLGI MOST — LJUBLJANA:
amer. barv. CS film STREL Z NEBOTIČNIKA, ob 19. uri. KINO SVOBODA — ČRNUČE: franc. barv. kom. RAZKOŠNA RESTAVRACIJA, ob 19.30.
KINO HRUŠICA:
amer. film JUNAKI VELIKIH DIRK, ob 19. uri.
KINO GUNCLIE: ital. barv. CS film — STARI GANGSTER, ob 17. in 19.15. KINO SAVLJE — LJUBLJANA: amer. barv. CS film BEN HUR, ob 20. uri.
KINO DRAVLJE: amer. barv. western — TOČNO OPOLDNE, ob 18. in 20. uri. KINO VRHNIKA: amer. barv. CS zabavni film — GROFICA IZ HONGKONGA, ob 17. url.
Franc.-ital. barv. CS film VZNEMIRLJIVE NOČI LADY HAMILTON, ob 20. url.
KINO DOMŽALE: franc. barv. film — LEPOTICA DNEVA, ob 20. uri.
KINO RADOMLJE: amer. barv. CS film KRVAVI POKER, ob 19. url.
KINO MENGEŠ: ital.-Špan. barv. film — SKRIVNOST BENGALSKE DŽUNGLE, ob 20. uri.
POTUJOČI DOMŽALE: amer. barv, film SERIF IZ BO-DGE CITYJA, ob 19.30. Gostovanje v Krašnji.
KINO DUPLICA — KAMNIK: amer. film TARZAN IN NJEGOV SIN, ob 19. uri. Igra John-ny WeissmtUler.
KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: angl. barv. film INTERLUDIJ, ob 18. in 20. uri.
KINO RADOVLJICA: franc. barv. zabavni film BARČICA PO MORJU PLAVA, ob 18. uri.
Amer. barv. film SICILIJANSKA BRATA, ob 20. uri.
KINO CENTER — KRANJ: amer. barv. W filmski abonma PREGANJANJE BREZ MILOSTI, ob 10. url.
Amer. barv. CS vojni film IZKRCAVANJE PRI ANZI, ob 16., 18. in 20. uri.
Premiera zahodnonemškega barv. W kom. NAVIHANCI IZ PRVE KLOPI, ob 22. uri.
Predprodaja vstopnic za vse pred-stave filma BITKA NA NERETVI.
KINO STORŽIČ — KRANJ:
ital. barv. krim. film SENCA SMRTI, ob 16. in 20. url.
Amer. barv/ vestern REVOLVE-RAŠI APASKEGA KLANCA, Ota 18. uri.
KINO TRŽIČ:
amer. barv. vestem KAKO JE OSVOJEN DIVJI ZAHOD (II. del), ob 18. in 20. uri. Predprodaja vstopnic za vse predstave filma BITKA NA NERETVI.
KINO RADIO — JESENICE:
amer. barv. film HEROJI GVA-DAL KANALA, ob 17. in 19.30. KINO PLAVŽ — JESENICE:, franc.-Špan. barv. CS film — AGENT X 13, ob 18. in 20. uri. KINO DOVJE:
amer. barv. film UJETI V SAMOTI.
KINO KR. GORA:
amer. barv. CS film — TARAS BULJBA.
KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: amer. barv. OS film BOSTONSKI MORILEC, ob 19. uri. KINO BLED:
amer. barv. vestern LOVEC NA KRVAVE NAGRADE, ob in 20. uri.
KINO SVOBODA — KRŠKO:
mehiški barv. CS film VELIKI UPOR, ob 19.30.
KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: franc. barv. VV film V ZNAMENJU MONTE CRISTA, ob 17. in 19. uri.
KTNO SVOBODA II. — TRBOVLJE:
nem. krim. »ust. barv. film — BOBNI TABUJA, ob 17. «n 19. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA:
amer. barv. CS film SIN RE-VOLVERASA. ob 19.30.
KINO SVOBODA — ŠEMPETER: nem. berv. film ZAKON INKA, ob 18. in 20. uri.
KINO SOČA — NOVA GORICA: anvi.-ital. barv. film — ŠTIRJE KOMANDOSI 7 A NORVEŠKO, ob 18. In 90. url.
Obvestila
Sekcija ma kmetijstvo pri občinski konferenci Socialistične zveze Vrhnika vabi vse zasebne kmetovalce, gospodarstvenike in druge občane, da se udeležijo javne razprave KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO V VRHNIŠKI OBČINI, v nedeljo, 22. februarja 1970 v dvorani Doma JLA na Vrhniki, ob 9. url.	1561-0
ŽELODČNI KATAR, čir na želodcu in na dvanajsterniku ter katar debelega črevesa zdravite uspešno z naravnim zdravilom — rogaškim »DONAT« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Ljubljani pri »Prehrani« in »Mercatorju«.	-O
V SOBOTO, 21. II. 1970, ob 19. uri bo otvoritev gostišča »Marjan« — obrežje Radeče pri Zidanem mostu. Ples in izvrstna postrežba. Vljudno vabljeni!	4376-0
COLLOSAL — hitro m uspešno odstranjuje kurja očesa in debelo kožo. Prodajata »Nama« in »Supermarket«.	-O
V 15 URAH lahko postanete hipnotizer in čarovnik s pomočjo teh treh knjig: »Skola hipnotizma« — »Tajne profesionalnih hipnotizera« — »Izabrane madžioničarske vješti-ne« in edinstvenega pripomočka — »Hipno rotor«. Cena za izvod — 20.— din. Poštnina naša. Dobava takoj. Plačjivo pri prevzemu Naročila sprejema »HIPNOTIZAM«. Sarajevo, poštni predal 214. -O
GOBARJI! člane Gobarske družine Ljubljana obveščamo, da bo Redni letni občni zbor dne 28. II. 1970, ob 17. uri v prostorih Filozofske fakultete, Aškerčeva 12.
Upravni odbor 4772-0
24. februarja 1970, ob 17. uri ▼ Klubu poslancev. Vljudno vabljeiu^
Šolstvo
DRUŠTVO GLASBENIH UMETNIKOV Slovenije obvešča svoje člane, da bo plenum društva dne

INEX TURIST
JESENICE, tel. 83138 prireja
z letalom devet, deset ali enajstdnevni dopust na
MALLORCI
od 30. 6. do 21. 9. 1970
Cena potovanja od 1.250.— do 1.350.— Ndin.
Podroben program zahtevajte v poslovalnici na Jesenicah.	922
KERAMIKA in ZIDARSTVO Lušič Marko JLA 1 - IZOLA
sprejme
v redno delovno razmerje:
KERAMIČARJE -PEČARJE
Samsko stanovanje zagotovljeno.
Plača po dogovoru.
Delo zagotovljeno na obalnem območju Slovenije.
341
DOPISNA DELAVSKA UNIVEBZA V LJUBLJANI
vpisuje
v osnovno šolo od 5. do 8. razreda. Vpisovanje traja do 28. II. 1970. Dopisna oblika, kombinirana z občasnimi seminarji. Je primerna za vsakogar, ker šolanje ni vezano na čas in kraj.
Pojasnila daje Dopisna delavska Univerza, Ljubljana. Parmova 39, tel. št. 316 043, 312 141. vsak dan dopoldne, ob torkih tudi popoldne, če želite pismena pojasnila in program, priložite za odgovor znamko v vrednosti 2 Ndin.	1207-S
Osnovni Ml Frana Albrehta in Toma Brejca Kamnik obveščata starše otrok, rojenih leta 1963 in januarja 1964, da bo vpis v prvi razred v torek, 24. 2. in sredo. 25. 2., od 10.30 do 12.30 dopoldne ln od 15.30 do 18. ure popoldne.
Obvestilo o razmejitvi šolskih okolišev je na oglasnih deskah obeh šol.	,
Prosimo starše, da prinesejo k vpisu izpiske iz matične knjige in izkaznice o cepljenju.	1601-S
Dežurne
službe
Nočna zdravniška dežurna služ ba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan, ln to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana:
Bežigrad: Kržičeva 10, telefon — 310-533
Center: Miklošičeva c. 94, telefon 313-063
Moste-Polje: Prvomajska ulica 5. telefon 314-527
šiška Šentvid:	Derčeva ulica 5,
(za občinsko stavbo), telefon — 55-644 ln 55-221
Vič—Rudnik: Postojnska 24, telefon 61-121
Grosuplje—Ivančna gorica: začasno v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon LM štev. 87-402 in 77 141
Služba stalne pripravljenosti je za območje Medvod in Velikih Lašč
Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v nebotičniku — Kidričeva 1. II. nadstropje, soba štev 5. Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih in to vsak dan. od 19 do 7. ure naslednjega dne. ob nedeljah ln praznikih pa ves dan
LJUBU ANA Lekarna Miklošič
Mario Bevilacqua
TRST, VIA DELLA TESA 12 - telefon 93071
OBJAVLJAMO prosta delovna mesta
1.	modelnega mojstra, kreatorja -
za žensko težko konfekcijo
2.	več krojaških pomočnikov — pomočnic
pogoji:
zagrebška konfekcijska šola ali mariborska modelarska šola z l-letno prakso v konfekciji ženskih oblačil;
večletno prakso v konfekciji ženskih oblačil. Pismene ponudbe pošljite upravi VELETEKSTIL
Modna konfekcija
LJUBLJANA.
Masarykova 17 Ponudbe sprejemamo do zasedbe delovnega mesta.
1641
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilillHIllilllilllllllllillllllllllllllllllllilllllllllllilillllUlllllllllllllillilllllllllllllililUili
Komisija za delovna razmerja pri trgovskem podjetju
»CENTROMERKUR«
EXPOR7-IMPORT
LJUBLJANA. Trubarjeva cesta 1-3
objavlja sprejem novih sodelavcev na naslednja delovna mesta:
A)	SEKTOR NOTRANJE TRGOVINE — ENGROS:
1.	VODJO
poslovam.ee za igrače in muzikalije za samostojno vodstvo odaciKa
2.	VODJO
potinsivo-prodajne službe
J. KOIvicKCiALNLGA REFERENTA
za poslovalnico kozmetike
4.	2 BLAGOVNI KNJIGOVODJI
5.	NKV DELAVCA
za centralno skladišče Jarše
6.	2 TRGOVSKA POMOČNIKA
oblačilne stroke
7.	TRGOVSKEGA POTNIKA
za prodajo kozmetičnih proizvodov, ur in izdelkov iz zlata — za področje štajerske in Slavonije
8.	TRGOVSKEGA POTNIKA
za prodajo tekstilne galanterije — za del Slavonije in Vojvodino
9.	2 TRGOVSKA POTNIKA
za prodajo kovinske galanterije, igrač in športnih artiklov in sicer:
trgovskega potnika za območje Slavonije in trgovskega potnika za Beograd
POGOJI POD:
1.	: višja strokovna izobrazba in 5-letna komercialna praksa
2.	: srednja strokovna izobrazba s prakso na tem delovnem mestu
3.	: srednja šolska izobrazba s prakso v komercialnih poslih — možna tudi farmacevtska smer
4.	srednja šolska izobrazba, zaželeno obvladanje dela na knjižnih strojih
5.	: nekvalificiran delavec — moški
6.	kvalificiran prodajalec oblačilne stroke, mc-ški —
7., 8. in 9.: visokokvalificirani trgovski delavci — po možnosti s prakso nia teh delovnih mestih, moški z lastnim avtomobilom
B)	SEKTOR MALOPRODAJE:
1. POMOČNIKA GLAVNEGA POSLOVODJE
POGOJ: visokokvalificiran delavec galanterijske stroke s prakso
C)	SPLOŠNI SEKTOR:
1.	DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA
2.	MIZARJA-KV
POGOJI POD:
1.	: dipl. pravnik, končana pravna fakulteta II. stopnje
2.	: kvalificiran mizar
Nastop službe mogoč takoj ali po dogovoru.
Za vsa delovna mesta je določeno poskusno delo. Prejemki po pravilniku o OD podjetja razen za trgovske potnike, za katere se OD obračunava na osnovi pravilnika trgovskih potnikov.
Stanovanja niso na razpolago.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošni sektor — kadrovska služba do vključno 8. 3. 1970.	1642
V mesecu februarju in marcu IZJEMNE CENE!
Raznovrstni stroji in orodja za obdelavo lesa za mehanike in delavce v marmolomu
Garancija 24 mesecev.
Pri nakupu v Italiji prodaja na obroke do 20 mesecev
CENE SO ZELO UGODNE!
Kupite lahko tudi že rabljene in dobro ohranjene stroje po nizkih cenah.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE
KOMUNIST
LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 2
razpisuje prosto delovno mesto
KURIRJA
POGOJI: dokončana osemletka, po možnosti z nekaj prakse. Poskusno delo 1 mesec.
Interesenti naj pošljejo samo pismene ponudbe do 25. februarja 1970 na gornji naslov.	1636
Avtoturistično podjetje
IZLETNIK — Celje
.razpisuje prosti delovni mesti:
1. delovno mesto
VODJE KUHINJE ZA HOTEL GOLTE
2. prosto delovno mesto
NATAKARJA ZA HOTEL GOLTE
POGOJI: kandidati, ki se bodo potegovali za prosti delovni mesti morajo imeti končano gostinsko šolo ustrezne smeri, in večletno prakso v strežbi oziroma kuhinji.
Razpis velja 8 dni po dnevu objave.
Osebni dohodki po pravilniku podjetja, nastop dela je mogoč takoj.
Prednost bodo imeli kandidati, ki imajo lastno stanovanje v Mozirju ali bližnji okolici.
Kandidati naj oddajo vloge s kratkim življenjepisom v splošnem sektorju podjetja, Celje, Kersnikova 27.	1604
LJUBLJANA'.'. CELOVŠKA 317 tel 51 ?65 LJUBLJANA CELOVŠKA
A , O PR EM O IN DOM
317 tri 51 265
MODERNO BLAZINJENO POHIŠTVO
LJUBLJANA. CELOVŠKA 317. lel. 51-280 LJUBLJANA CELOVŠKA 317 ih S'-280
SENI
WMW-EXPORT-IMPORT
Volkseigener
Aussenhandelsbetrieb
NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA
20 let vrhunskih dosežkov z
ORODNIMI STROJI in ORODJEM
rezalno in vpenjalno orodje in naprave zlogovni sistem elementov za sestavljanje vpenjalnih naprav
orodje za rezanje in formiranje navojev
orodje in naprave za hladno upogibanje profilnega
železa ln cevi
pnevmatsko orodje
trdi metali
Leipziški velesejem — od 1. do 10. marca 1970!
Obiščite nas v dvorani 20 in 22 na prostoru tehničnega sejma.
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
HERMES
LjubljEma, Mestni trg 25, tel. 312-954 Predstavništva:
Beograd. Proleterskih brigada 26. tel. 334-734 Zagreb. Draškovičeva 35, tel. 415-221 Sarajevo. Kralja Tomislava 1, tel. 23-982 Skopje, Ulica Nikola Parapunov 5, tel. 32-146
1598

PREPOZNO!?...
IZKORISTITE TUDI VI VELIKO ZNIŽANJE CEN El TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV ZA 25%,
RAZVESELITE VAŠO DRUŽINO IN OKRASITE VAŠ DOM
IS?u“1rUSemre2e 1970 NA ZAHTEVO
ELEKTRONSKA INDUSTRIJA
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DEIX>. LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 - OGLASNA SLUŽBA LJUBLJANA ŠUBIČEVA 1 TE LEPO N 21 896 - ODDELEK F* l mm unsk it NAROČNIKE 20 463, ZA ZUNANJE NAROČNIKE 311 897. POSTNI PREDAL 2» - EKSPEDIT TELEFON 314-792 - BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBIJANA - ŽIRO RAČUN PRI SLU2BI DRUZBENEr-A EN iffhVuoi? STVA LJUBLJANA 501 1 167/2 - MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) - ROKOPISOV NE VRAČAMO	DRUŽBENEGA KNJIGOVOD
telefon dežurnega urednika 20-646
DELO ★
Sobota, 21. februarja 1970
JUGOSLOVANSKA KMETIJSKA BANKA
BEOGRAD
obvešča člane banke in druge delovne organizacije, organe in ustanove, da je sklicana
SKUPŠČINA BANKE
za 26. februarja 1970 ob 10. uri v dvorani Doma sindikatov Jugoslavije Beograd, Trg Marksa i Engelsa štev. 5 Skupščina bo pregledala izide poslovanja banke v letu 1969 in določila smernice za delo v letu 1970
*
BILANCA
JUGOSLOVANSKE KMETIJSKE BANKE na dan 31. decembra 1969
AKTIVA:			v PASIVA	tisočih dinarjih
OSNOVNA SREDSTVA SREDSTVA SKUPNE PORABE FINANČNA SREDSTVA KRATKOROČNI KREDITI INVESTICIJSKI KREDITI DEVIZNI KREDITI IN POVPRAŠEVANJA RAZNA AKTIVA	30.870,4 5.202,8 96.863,0 2,482.284,0 8.150.455,9 1,182.180,6 10.124,6	/	KREDITNI SKLAD BANKE OSTALI SKLADI SREDSTVA ZA KRATKOROČNO KREDITIRANJE SREDSTVA ZA KREDITIRANJE INVESTICIJ DEVIZNI POSLI RAZNA PASIVA	950.931,7 149.191,6 2,111.918,5 7,557.698,8 1,185.359,7 2.881,0
	11,957.981,3			11,957.981,3
BANKA JE V LETU 1969 ODOBRILA:
450 investicijskih kreditov v znesku 1,408.342 tisoč din 1410 kratkoročnih kreditov v znesku 8,627.301 tisoč din
Število ustanoviteljev:	
— 201	31. XII. 1967. leta
— 257	31. XII. 1968. leta
— 277	31. XII. 1969. leta
	•. / A, X'	.»^	•
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiNiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinnnnnnniiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|i||iiiiiii|i"iiiiiiii;i
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE V LJUBLJANI, Hacquetova 2
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1.	STROKOVNEGA SODELAVCA
za pospeševalno službo
2.	ASISTENTA
za semenarstvo
3.	ASISTENTA
za kontrolo proizvodnosti krav
4.	ASISTENTA - PRIPRAVNIKA
za selekcijo prašičev
5.	TEHNIČNEGA SODELAVCA
na Progenotestni postaji za prašiče
6.	ADMINISTRATIVNO MOČ
pri kontroli proizvodnosti živali.
POGOJI za zasedbo delovnih mest so: pod 1.: diplomiranj inženir agronomije in 5 let delovne prakse;
pod 2.: diplomirani inženir agronomije in nekaj let prakse;
pod 3.: diplomirani inženir agronomije in 3—5-letno prakso pri proizvodnji mleka na družbenem gospodarstvu ali v kooperaciji; pod 4.: diplomirani inženir agronomije; pod 5.: srednja kmetijska šola in po možnosti nekaj let prakse;
pod 6.: srednjo ali dvoletno administrativno šolo in po možnosti nekaj let prakse.
Nastop delovnih mest od 1—6 je po dogovoru. Inštitut s stanovanji ne razpolaga.
Osebni dohodki se določijo po inštitutovem pravilniku.
Kandidati naj pošljejo na zgoraj navedeni naslov ponudbo z življenjepisom in drugimi dokazili najkasneje 15 dni po objavi tega razpisa.	1596
Po 46. členu pravilnika o volitvah in delu organov upravljanja
razpisuje
razpisna komisija Kovinsko industrijskega podjetja
»TRENTA« — Bovec
delovno mesto
DIREKTORJA
Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.	ekonomska ali strojna fakluteta in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu,
2.	prva stopnja ekonomske ali strojne fakultete in 7 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu.
Poleg tega se zahteva, da ima strokovno in organizacijsko sposobnost iz svojega poklica ter razgledanost v ekonomiki gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Razpisni rok velja 10 dni od dneva objave. Pismene ponudbe naslovite na zgoraj navedeno komisijo.
1600
Trgovsko podjetje
»LESNINA«
LJUBLJANA, Titova 51
želi kupiti v republiških središčih in ostalih večjih mestih
TRGOVSKE
LOKALE
v površini 150 do 250 m' za svoje specializirane prodajalne
V poštev pridejo lokali, ki so v gradnji, kakor tudi že izgrajeni lokali, primerni za adaptacijo.
Ponudbe naj po možnosti vsebujejo skico.	1696
1'lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilHIIIIIIHIIItllllllllllllllllllUUIIIIIII
RAZNAŠALKO
ZA DOSTAVO JUTRANJIKA »DELO« NAROČNIKOM NA DOM.
za teren Primskovo
sprejmemo TAKOJ.
ZASLUŽEK DOBER.
Ponudbe sprejema podružnica CGP »Delo« Kranj.
l!llllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllll!llllllinilHIIIIIIII!lllllllllllll!lll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllll] Trgovsko podjetje na veliko in malo
»TEHNO-MERCATOR«
CELJE, GUBČEVA 2
razpisuje delovno mesto
STROKOVNEGA SODELAVCA ZA GRADBENO STROKO
za delo na področju investicijske izgradnje
POGOJI: a) diplomirani ing. gradbeništva z najmanj 5-letno prakso pri izvajanju gradbeno obrtnih del,
b)	gradbeni ing. z najmanj 8-letno prakso pri izvajanju gradbeno obrtnih del,
c)	gradbeni tehnik z najmanj 10-letno prakso na odgovornem delovnem mestu pri Izvajanju gradbeno obrtnih del.
OD po dogovoru.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite splošnemu sektorju podjetja v 8 dneh po objavi v časopisu.	1620
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiit
Kadrovska komisija
TOVARNE DEKORATIVNIH TKANIN - LJUBLJANA CELOVŠKA CESTA 280
objavlja prosta delovna mesta
10 STROJNIH
KLJUČAVNIČARJEV
za delo v tkalnici
Kandidati naj se zglase v kadrovskem oddelku vsak dan dopoldne razen ob sobotah.	1593
POSLOVNE PROSTORE V NAJEM
v izmeri ca. 600 m' primerne za projektantska podjetja
odda
INSTITUT ZA GEODEZIJO IN FOTOGRAMETRIJO v LJUBLJANI Cesta na Brdo 25 a
Informacije Jamova 2, tel. 20-267.	1592
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilliiiiiiliiiliiuin
KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE CERKNICA
razpisuje
prodajo
STANOVANJSKIH HIŠ:
SUri trg. štev. 57.
Pudob, štev. 8.
Podcerkev (bivši Remont),
Unec štev. 60
in poslovno zgradbo v Grahovem, štev. 6.
Licitacija bo v petek, dne 10. III. 1970, ob 8. uri za družbeni sektor in ob 10. uri za zasebni sektor, v prostorih uprave podjetja, Cerknica. Notranjska
cesta 45.
Ponudniki družbenega sektorja morajo predložiti pooblastilo in bianco barirani ček kot garancijo, zasebniki pa morajo pred začetkom licitacije položiti varščino v višini 10 odst. začetne cene, ki jo bodo dobili vrnjeno, če na licitaciji ne uspejo.
Licitacijske objekte si lahko ogledate na kraju samem od 23. 2. 1970 do dneva licitacije od 8. do 12. ure, po predhodni zglasitvi na sedežu podjetja. Potrebne informacije lahko dobite v upravi podjetja, ali po telefonu Cerknica 70064.	1597
H—BBI
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA
»DJURO SALAJ« KRŠKO
razglaša
prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju aaradi razširitve poslovanja
VEČ DIPLOMIRANIH EKONOMISTOV,
in sicer:
1.	DVA DIPLOMIRANA EKONOMISTA s prakso
2.	VEČ DIPLOMIRANIH EKONOMISTOV - pripravnikov
Pogoji pod 1.: kandidata bosta delala v komercialnem sektorju, ki funkcionalno obsega nabavno-pro-dajnl referat in analizo trga. Zato želimo, da sta kandidata samostojna pri opravljanju komercialnih poslov in da imata poleg ustrezne strokovne izobrazbe in prakse tudi veselje do predvidenega dela. Pogoji pod 2.: pripravniki bodo imeli možnost zaposlitve in poklicnega izpopolnjevanja v komercialno-računov« >dskem oz. plansko-organizacijskem sektorju.
Stanovanje in ostali pogoji po dogovoru.
Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela oz. šolanja sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi.
Motnost nastopa službe takoj ali po dogovoru.
1219
«U!diiuHiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiuuiiiiimiuii!i!iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii:tiiiiiiiuiiuiiiiii!iiiiiiiiiiiiii!iii:;iii:iiuiui!iiiii:
SPLOŠNA OBLAČILA TRIGLAV ZAGORJE OB SAVI
ponovno razpisuje in razglaša
po 18. členu TZDR naslednji prosti delovni
fllillllllllllllllllllllllilllllimilllllllllllllllilllllllllillllliUlllllllililllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUNIIIIIIIi Razpisna komisija pri obrtnem podjetju
»OBNOVA« — Radeče
razpisuje mesto
DIREKTORJA
I>o 75. in 76. členu statuta podjetja.
Za mesto direktorja so določeni naslednji pogoji:
1.	ustrezna višja ali srednja izobrazba kovinske ali gradbene stroke z najmanj 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu.
2.	Kvalifikacija VK delavca a 10-letno prakso v poklicu in 5-letnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu kovinske ali gradbene smeri.
Komisija sprejema prijave 15 dni od dneva objave razpisa.	1603
KUPIMO ali , vzamemo v NAJEM
skladišče od 500-1000 m’ na območju Ljubljane
ali kupimo tudi zemljišče z lokacijo za zgraditev gornjega skladišča
Ponudbe v ogl. odd. pod »skladišče« ali telefon 314-752.	1534
lllUlilllMIIIIlilMIIIlIllIltlllUlilllllllilllllll
»PLESKARSTVO«
LJUBLJANA,
Kebetova 6
sprejme
RAČUNOVODJO
PODJETJA
Osebni dohodki po dogovoru. Praksa zaželena. Raapis velja do zasedbe delovnega mesta. 1559
AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA
razglaša prosta delovna mesta v:
PROJEKTIVNEM BIROJU LJUBLJANA
1
ODGOVORNEGA PROJEKTANTA GRADBENIKA /
diplomiran gradbeni inženir s 5-letno prakso
2.	ODGOVORNEGA PROJEKTANTA
za elektro instalacije
diplomiran elektro inženir s 3-letno prakso ali elektrotehnik s 5-letno prakso
3.	TEHNIČNEGA MANIPULANTA
za pomoč pri projektiranju, risanju In konirmaJn načrtov
POGOJ: tehnični risar ali gradbeni tehnik CENTRALNEM OBRATU LJUBLJANA
4.	ADMINISTRATORJA
zadovoljivo znanje strojepisja
Pismene ponudbe s dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba podjetja, Ljubljana, Proletarska 4 do 28. 2. 1970.	ISTI
mesti
in vabi k sodelovanju
1.	VODJO GOSPODARSKO RAČUNSKEGA SEKTORJA
2.	SAMOSTOJNEGA KOMERCIALNEGA REFERENTA
POGOJI: l.a) višja strokovna izobrazba in 3 leta prakse na delovnem mestu računovodje, b) srednja strokovna izobrazba in 6 let prakse na delovnem mestu računovodje ali odgovornih mestih v finančno računskem sektorju;
2. a) ekonomski tehnik ali komercialist z najmanj 3 leta prakse v splošno komercialnem sektorju.
Nastop dela za navedeni prosti delovni mesti je mogoč takoj. Osebni dohodki po dogovoru, pod 1. možna kasnejša dodelitev stanovanja.
Kandidati, ki želijo konkurirati za zasedbo prostih delovnih mest. naj pošljejo prijave; Splošna oblačila Triglav Zagorje ob Savi. Cesta zmage 7.
V prijavi naj navedejo osebne in družinske podatke, o dokončanih šolata, podatke o zaposlitvi, delovne mesta ln delovne organizacije, kjer so bili zaposleni, zakaj želijo spremeniti zaposlitev ter aa katero delovno mesto se zanimajo.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
t
10. stran DELO
UNIŠ
m
Prodaja se je začela
INFORMACIJE O CENAH, VPLAČILU IN ROKU DOBAVE
UNIS-VW OSEBNIH AVTOMOBILOV ZAHTEVAJTE PRI-
1.	»ASTRA«, Zagreb, Gajeva 5, tel. 34-655
2.	»AUTOKOMANDA«, Beograd, Bulevar JNA 71 a, tel. 440-348
3.	»AVTOPOPRAVUALNICA« Ljubljana, Celovška 252, tel. 51-778
4.	»UNIŠ« - MALOPRODAJA, Sarajevo, Titova 24, tel. 35-604
Uciruzena mutci lun
■
.tr ud Scirdjevu •VolKswayer
Službo dobi
SPOSOBNEGA pohištvenega mizarja iščem. Samsko stanovanje priskrbljeno. Lokar, Stegne 4 (za Celovško 204).	4773-1
PRIDNO in pošteno dekle za pomoč v gospodinjstvu iščemo — slaščičarna Franc Orehek, Celovška 439, Lj.—Šentvid.
4757-1
VAJENCA za elektroinstalacije sprejmem. Marjan Bostič, Šentvid 28, Ljubljana.	4758-1
GOSPODINJSKO pomočnico k 4-članski družini iščem. Gospodinjstvo avtomatizirano. Mira Urh, Ulica padlih borcev 8 Stožice, Ljubljana. Telefon
341.270.
TRST
4760-1
Via S Lazzaro
tel 37-300
Tovarna
Via S Maurizio
tel. 93-788
Tovarna pozamenterije za tapetništvo
Velika izbira vseh vrst zaves tudi terital do 3 m širine ter razno vrstno pohištveno blago iz platna in kretona v naj lepših barvah in vzorcih, žametna posteljna pregrinjala, prešite odeje, preproge ter vse kar potrebujete za ureditev lepega stanovanja.
SPREJMEM pekovskega pomočnika. Stanovanje in hrana v hiši. Parna pekama Ivan Cvelbar,
1. maj, Trbovlje.	340-1
SOBO in ostalo dam upokojenki za varstvo 5-letnega sina ali poštenemu dekletu s popoldansko službo. Ponudbe pod »Viž-marje«.	4668-1
POSTRE2NICO, ki bi nekajkrat na teden pomagala pri pospravljanju stanovanja dvema družinama. potrebujemo. Ponudbe pod »Šiška — Bežigrad«.
4752-1
NUJNO potrebujem mlajšo upokojenko za varstvo 2 leti stare punčke na domu v dopoldanskem času pri družini V/eiss, Lj. Sarhova 22 — Bežigrad. Pomoč potrebujemo za 2—3 mesece. Oglasite se od 15.—18. ure, vsak dan.	4707-1
IŠČEMO solidno osebo, tudi upokojenko, da je po možnosti vešča kuhanja. Dnevno od približno 10.30 do 15. ure. Sobota in nedelja prosta. Ponudbe nod »Vič«.	4714-1
FRIZERSKO pomočnico sprejmem takoj ali po dogovoru. Ciril Vaši, Tržaška 64, Ljubljana.	4713-1
ŠOFER, vesten in pošten dobi dobro službo v Ljubljani. Ponudbe pod »Vesten«.
4722-1
POSTREŽNICO trikrat tedensko doooldne iščem. Berce, Kalanova 7-ITI.	4720-1
SPREJMEM pomočnico za stalno ali honorarno. Damsko kroja-štvo Lojzka Kramar, Galluso vo nabrežje 7.	4734.1
GOSPODINJSKO pomočnico k štiričlanski družini iščem. — Puncer, Ljubljana. Dermotova 31 (za Stadionom).
4726-1
16 LET staro dekle ali fanta sprejmem v službo za čiščenje avtomobilov. Vilharjeva 25. — Stanovanje zagotovljeno.
4725-1
AVTOLIČARJA in dva vajenca — sprejmem takoj. Franc Peterca. Lj., Kamnoseška. 19	4570-1
SPREJMEM več mizarjev, za pohištvena dela in montažo. Ponudbe pod »Od 8.—10. ure«. Samsko stanovanje je zagotovljeno.	4452-1
IŠČEM mlajšo upokojenko za varstvo otrok 4 leta in leto in pol v dopoldanskem času. Ponudbe pod »Remi za«.
,	4471-1
IŠČEMO gospodinjsko pomočnico. Oglasite se na naslov ing. Bojan Kern, Ljubljana, Korytkova 20.
4370.1
IŠČEM žensko, ki bi vzela v dopoldansko varstvo dojenčka — star 6 mesecev. Ponudbe pod »Kodeljevo z okolico«. 4639-1 GOSPODINJSKO pomočnico išče štiričlanska družina v Rožni dolini. Dr. Petrič, Ažbetova 7.
4637-1
ŠIVILJA — priučena z znanjem industrijskega stroja, dobi službo takoj. Sobica s posebnim vhodom na razpolago. Zglasiti, Mafenka, Ciril Metodov trg 13, Ljubljana.	4635-1
GOSPODINJO, ki rada kuha in bi prihajala čez teden samo skuhati kosilo za 3 odrasle osebe in pospraviti kuhinjo sprejmem. Ing. Dobovišek N., Ljubljana, Resljeva c. 33/11.	4632-1
MLAJŠO upokojenko za 4 dni v tednu po 8 ur za gospodinjstvo sprejmem. Friz. salon »Danica«, Trg revolucije 3.	4614-1
SLUŽBO dobi kvalificirana natakarica in kuharica, hrana stanovanje priskrbljeno. Ponudbe nod »Plača po dogovoru«.	4610-1
SPREJMEM takoj krojaški vajenko. »Salon Maja«, Celovška 44.	r	4604-1
STALNO zaposlim mladega fanta za delo s papirjem. Ponudbe nod »Marljiv«.	4600-1
FRIZERSKO pomočnico za nekaj ur popoldne ali na prakso sprejmem. Ponudbe pod »Izredno«.
4573-1
PRILETNO žensko osebo, ki bi oskrbovala pokretno starejšo upokojenko brez svojcev v njenem stanovanju, iščemo. Ponudbe z naslovom pod »Celotna oskrba«	4567-1
GOSPODINJSKO pomočnico, vsaj enkrat tedensko iščem. Slomškova 15/1.	4596-1
HONORARNO zaposlim mizarja, lahko tudi priučenega. Ponudbe pod »Domžale«.	4593-1
MLAJŠO upokojenko za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času petkrat tedensko iščem. Dr. Kalin-šek, Put.erlejeva 40, Kodeljevo — Ljubljana.	4590-1
HONORARNO sprejmem delavca vajenega dela v lesni galanteriji. Ponudba pod »Les«.	4587-1
ZA POMOČ v gospodinjstvu iščem pridno dekle. Pogoji dobri in u-godni. Ponudbe pod »Moste« ali po tel. 311-502.	4583-1
IŠČEM mizarskega pomočnika. Hrana . stanovanje v hiši, plača dobra. Milan Oražen, mizarstvo, Bled. Ribenska 14.	1618-1
IŠČEMO upokolenko za čiščenje stanovanja 2-krat na mesec. Zglasite se pri Ulaga, Ljubljana, Gorkičeva ul. 18/8, Vič. 4544-1 ZA VARSTVO deklice na njenem domu zelo dobro plačam. Ponudbe pod »Bežigrad«.	4537-1
TAKOJ sprejmem upokojenko ali študentko, za 5-uroo dopoldan-dansko varstvo dojenčka. Ponudbe pod »Center-zanesljiva«.
4542-1
IŠČEMO resno osebo za varstvo otroka na domu. Zglasite se od 16. ure naprej pri Matejčič. Hubadova 4.	4541-1
KROJAŠKEGA vajenca-ko sprejmem. takoj. Anton Hosta, Draveljska 44.	  4411-1
BRIVSKO FRIZERSKO pomočnico spreimem takoj. Hinko Andlovič, Kopališka 5, Ljubi jaiia^ ^
IIRANO in stanovanje nudim dekletu. ki bi mi pomagalo v go-•rooiiri *stvu — v poštev pridejo tudi upokojenke. Plača po dogovoru. Mariia Turšič. Tacen 89, Šentvid—Ljubljana, tel. 51 441.
4379-1
IŠČEM mlajšo upokojenko ljubiteljico otrok za varstvo 9 mesečne punčke na domu — 8 ur (eventualno kuhanje kosila). Dobro plačilo. Zglasite se 23. febr. od 15. ure dalle pri Dirjec, Ljubljana, Mestni trg 10/III.
4347-1
IšCEM žensko za varstvo tri letnega otroka, v dopoldanskem času. Stanovanje in hrana zagotovljeno. Po možnosti prosim nal bo za->os1ena v ponoldanskem času. Gabrajin, Njegoševa 12.
4259-1
ELEKTROINSTALATERJE kvalificirane, delavce za priučitev elek-troinstalaterske stroke, vojaščine proste in vajence sprejme takoj ali po dogovoru. Kržič Ciril, elektroinstalaterstvo, Vrhnika, Kopališka 13. Samska stanovanja so zagotovljena.	4248-1
POSTREŽNICO v gospodinjstvu za vsak dan dopoldne za čiščenje iščemo. Ugodni delovni pogoji — dober honorar. Rožna dolina c. V./41 a.	4148-1
ZAPOSLIM spretno pletiljo mlajšo moč, možnost zaposlitve takoj Angela Contala, Bolgarska štev. 23.	4460-1
VAJENCA za izdelavo sank in ko-larskih izdelkov sprejme Gale, Ljubljana, Dolenjska c. 166.
,	4458-1
GOSPODINJSKO pomočnico k trem odraslim iščem. — Ponudbe pod »Takoj«.	4268-1
ZIDARJE in delavce sprejmem za polni delovni čas ali honorarno, plača po dogovoru. Delo v Ljubljani. Ponudbe pod »Zidarstvo«.	4156-1
TAKOJ SPREJMEMO gospodinjsko pomočnico. Pogoji dobri. Ing. Trbiža n, Ljubljana, Jamova 56.
4120-1
ZA MALO 'gostilno na podeželju iščemo gospodinjsko pomočnico — natakarico do 40 let. Zaslužek 500.00 din in več. Ponudbe pod »Poštena«.
4055-1
SPREJMEM vajence. »Elektroser-vice« — Pečni kar Anton«, Ljubljana, Dolenjska c. 74.
3961-1
HONORARNO zaposlim dve prikupni mlajši ženski, ki imata veselje ali željo, da postaneta trgovski pomočnici živilske stroke. Pogoj: poštena — zdrava, čista, tudi z nepopolno osemletko. Iz prijaznosti zaželjeno, da se oredstavita osebno dne 23. 2. 1970 od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Munič, Ljubljana Vič, Viška c. 69 c.
4509-1
VESTNEGA šoferja C kategorije sprejmemo, lahko tudi začetnik. Ponudbe pod »Takoj«.
4750-1
ZASTOPNIKA za povečan ie slik išče Foto—studio, Zagreb, Ka-čičeva 8.	1480-1
f I vi • vv
Službo isce
FANT sprejme v popoldanskih urah kakršnokoli delo. Ponudbe pod »Takoj«.	4699-2
KLJUČAVNIČAR varilec išče honorarno zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pod »Sposoben«.
4640-2
IŠCEM službo trgovskega potnika z lastnim avtom v popoldanskem času, ali podobno službo v zvezi z avtomobilom. Ponudbe pod »Hitro — solidno«. 4628-2 IšCEM popoldansko delo. Pazim otroka ali pomagam v kuhinji. Ponudba pod »Dogovor«.
4504-2
SPREJMEM kakršnokoli delo od 16. ure dalje. Ponudbe pod »Vestna administratorka«.
4397-2
TRGOVSKA pomočnica, upokojena, srednjih let se želi honorarno zaposliti. Ponudbe pod »VrA. na«.	4328-2
VOZNIK B kategoriie z urejeno vojaščino išče službo. Ponudbe pod »Vesten«.	4310-2
OBRTNIKI! — Iščeva honorarno zaposlitev. Imava veliko prostega časa. Najraje prejmeva delo na domu. Ponudbe pod »Sposobna«.	3416-2
TISTEMU, ki mi priskrbi službo šoferja osebnega avtomobila, dam lepo nagrado, s svojim ali tujim vozilom. Ponudbe pod »B, C desetletna praksa«.
4616-2
IZUČENA KROJAŠKA POMOCNI-CA išče službo v Ljubljani. Ponudbe pod »1. marec«. 4771-2
Motorna
vozila
PRODAM nov neregistriran fiat 124. Ponudbe pod »Nov«.
4659-3
IšCEM možnost za nakup inozemskega avtomobila. Ponudbe pod »Takoj«.	4672-3
HAN0MAG • ŠKODA - SIMCA
Af ®	&
SERVIS - VELIKA ZALOGA REZERVNIH DELOV
KARL JOVDEINIG
9020 KLAGENFURT/CELOVEC. SUDBAHNGORTEL 14
Telefon 84-4-31
SKRBNO in zanesljivo varuhinjo za enoletnega otroka, ali gospodinjsko pomočnico sprejmemo takoj. Pogoji zelo ugodni. Nose, Sarhova 24, tel. 312-989.
4443-1
IŠČEMO pridno ta veščo gospodinjsko pomočnico. Oglasite m na naslov: dr. Jože Rupnik — Ljubljana, Sarhova 24, Stožice za novo bencinsko
IšCEM žensko 2» osemurno dnevno varstvo 5-mesečne deklice. — Zglasite se od 15. ure dalje. — Pečnik, MoŠa Pijade 18.	4765-1
SLUŽBO dobi kvalficirana ali pol-kvalificirana kuharica in kuhinjska pomočnica. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna ob Ljubljanici, Velika čolnarska 17, Ljubljana.	4210-1
SPACKA do 6000 ND kupim. Ponudbe pod »Gotovina takoj«.
4877-3
PRODAM mercedes 312. 5 t, ka-sonar. Fabijanijeva 37, telefon 322-922.	4898-3
PRODAM neregistriran — NSU 1200 C po tovarniški ceni. Kličite telefon (071) 40-690. Sarajevo od 8. do 16. ure v soboto.
4712-3
PRODAM VW — letnik 68. opremljen in brezhiben. Remic. Podmilščakova 11 — Bežigrad I7SU
PRODAM avto fiat 125. Ižanska c. 244, Ljubljana.	4751-3
PRODAM ford taunus 12 TS. letnik 66. karamboliran. Ogled Komunalni servis, Kranj.
338-3
KUPIM dobro ohranjen motor od mercedesa 180 D. Ponudbe Celje, telefon 71 007.	339-3
PRODAM NSU 1200 C. letnik 1969. Ogled vsak dan popoldne pri ing. Jože Jalen, Lj., Kajuhova 24.	*	4743-3
AUDI 60 prodam v brezhibnem stanju. Letnik 1968, prevoženih 15.000 km. Drab, Moškriče. va 32 — Ljubljana.	4738-3
GARAŽO kupim v Ljubljani ali vzamem v najem. Ponudbe pod »Takoj mercedes«.	4749-3
TOVORNI avto DKW—IMV nosilnost 1000 kg v voznem stanju, z rezervnim strojem, menjalnikom in fiat combi 1290, nosilnost 1000 kg z rezervnim strojem, menjalnikom, diferencialom in prednjo premo, ugo-do prodam. Ponudbe pod »U-godna cena«.	4746-3
PRODAM osebni avto znamke MERCEDES, letnik 1900. Informacije: Celje, telefon 21-13.
335-3
PRODAM opel kadet 1986. odlično ohranjen. Ogled v petek, soboto — Dolenc. Cesta v Mestni log 33.	4311-3
PRODAM avto ford furgon, nosilnost 1,5 tone. letnik 1967. Golob, Cankarjeva 21, Kamnik.
1633.3
GARAŽO vzamem v najem. Ponudbe pod »Bežigrad ali Center«.
4649-3
KUPIM tovornjak 5 t kiper dva diferenciala. Križaj, Korytkova 23, Ljubljana.	4630-3
TOVARNIŠKO nov fiat 124 in R 4 eksoort prodam. Ponudbe pod — 33.000 — 23.500«.	4605-3
R 4 prodam 12.500 ND. Stražišar, Rozmanova 10, Ljubljana.
4580-3
PRODAM tovorni avto TAM 4500 kasoner. Milana Majcna 16, šiška.	4578-3
KUPIM zelo dobro ohranjen Renault 8. Tel 51-855.	4574-3
MEHANIKI ugodno vam prodam tovorni avto 3 tone 6 cilindrov stroj skoraj nov, ostalo po delih. Ponudbe pod »Zamenjam za osebnega«.	4655-3
NSU — 110 SC — karamboliran — prodam. Ogled ponedeljek od 15. ure dalje. Hanžič, Djakoviče-va 27.	4568-3
LASTNIKI FICKOV! Masko z meglenkama, novo, uvoženo, prodam. Dolničar. Ljubljana. U-snjarska 2 (Trubarjeva 68).
4566-3
PRODAM fiat 1100 R. letnik 1968.
Vodovodna 28 a.	4597-3
GUME. zimske, letne, prtljažnik za fička, prodam. Tel. 56 547.
4595-3
KUPIM dobro ohranjen VW kombi. Ponudbe pod »Kombi«.
4592-3
OSEBNI AVTO kupim do 800.000.
Tel. štev. 21-884.	4589-3
AVTOPREVOZNIKI POZOR! Poceni prodamo rabljene dele za tovornjake. Ogled v nedeljo. 22. febr. od 10. do 13. ure v Gasilskem domu. Zalog.	4585-3
KUPIM opel rekord letnik 1965, nepoškodovan. odlično ohranjen, prevoženih največ 50.000 km. Plačam takoj. ERA, Celje, Gledališka 9.	334-3
SPAČEK, 1967,. bele barve prodam. Ponudbe pod »Milijon«.
4545-3
PRODAM dobro ohranjen fiat 600 D zelo ugodna cena, ali zamenjam ta renault 4. Informacije v nedeljo doooldne 22. febr. Volavšek Lojze. Ljubljana. Tru barjeva 51 a.	4528-3
GARAŽO v Gosoodinjski ulici zamenjam za garažo v šišenski ulic!. Ponudbe pod »Ureleno last ništvo«.	4523-3
NUJNO prodam brezhiben, odlično obran jen AMT 6/67. Tehnično pregledan. Registriran za leto 1970. D. Ogorelec. Zrinjskega ul. 6. Ljubljana.	4508-3
PRODAM VW 1600 TL. nosilnost 500 k°\ 20.000 km, najboljšemu ponudniku. Marija AnžiČ. Dobrim je. Dobrunjska 50.
4539-3
ODLIČNO ohranlen fiat 1300 prodam. Lenič. Ljubljana. Na CTaJu 23 (Vižmarie).	4507-3
PRODAM mercedes kiper tip 1620, letnik 1966 in mercedes kiper. tip 6600, letnik J953. Informacije: Dolinar. Kogojeva 10/26 a.
4501-3
FIAT 850 šport couoe. tudi vrstni red kupim. Ponuditi nod »Šport — coupe«.	4494-3
PRODAM nov rdeč kadet, neregistriran. Cena 32.000 Ndin. Ponudbe pod »Rdeč kadet«.
4488-3
FORD taunus 17 M, 1500,	1962,
zelo dobro ohranjen ugodno prodam. Pisanski, Podbočje ali Ljubljana, tel. 61-998.	4102-3
PRODAM ford taunus 12 M, 1500 ccm, 1. 1966, prevoženih 51.500 km. 7 gum, rezervni deli. Ponudbe podružnici »Delo« Trbovlje pod »Ugodno«.	322-3
NSU—PRINZ 1200 C, prevoženih 13.00 km, zamenjam za novejši avtomobil tipa karavan ali R-16. Ostalo po dogovoru. Trnovski pristan 20.	4429-3
KUPIM dvosedežni Športni avtomobil katarekoli znamke, cena do 10.000. Ponubbe pod »Dobro ohranjen«.	4418-3
VW kupim. Ponudbe pod »Letnik.
km, cena«.	4357-3
PRIKOLICO za osebni avto prodam. Podgorje 12, Kamnik.
4349-3
PRODAM zaprt kombi fiat 1300.
Ponudbe pod »Ugodno«. 4327*3 UGODNO prodam TAM 4500. generalno popravljen z garancijo vožnje 1 leto. V račun vzamem osebni avto. Ogled vsak dan od 14. do 18. ure v Podmllščakovi 21 a.	4250-3
PRODAM odlično ohranjen osebni avto zastava 750, letnik 1967. Gotovina. Ogled na naslovu Puter-lejeva 9, Ljubljana, Kodeljevo.
4459-3
R 4 ©ksport, 1967, 41.000 km. odlično vzdrževan prodam. Pirk-maver, Malgajeva 16.	4475-3
ŠKODO. 55.000 km. 1. 1965. poceni prodam. Ponudbe pod »Skoda 65«,	4482-3
V NAJEM vzamem kamion. Ponudbe pod »Kiper«.	4466-3
PRODAM avtobus — restaurant komfortno opremljen s kuhinjo, vgrajenim hladilnikom in hladno ter toplo vodo. Resni kupci imajo možnosti plačila na obroke. Djordje Brankovič, Ivana Zajka 2-IV, Rijeka.	312-3
PRODAM garažo. 5 krat 3 m, v Sp. šiški (Frankopanska >. Ponudbe pod »15.000 ND«.	4092-3
PRODAM motorno kolo 500 ccm. Ponudbe pod »BS A«.
4103-3
GARAŽO kupim pri kinu šiška. Ponudbe pod »Gotovina«.
4221.3
GARAŽO najamem v šiški. Ponudbe pod »Takoj«.
4226-3
PO IZREDNO ugodni ceni prodam v voznem stanju, malo poškodovano vozilo, ford taunus 12 M, 64 letnik. Notranje gorice 45.	4235.3
PRODAM 4 zimske gume z žebljički in z obroči 700x13 (mercedes). Ulanec, Celovška 454. Ljubljana.	781-3
MEHANIČNE ta ročne statve, snovalo prodam. Ponudbe pod »Ugodno«.	4609-4
Prodam
KINOKAMERO quarz in kinoprojektor luč 2 ter TV anteno za prvi program prodam. Ponudbe pod »Ugodno«.	4576.4
PRODAM stružnico, dobro ohranjeno, 1,30 m delovne dolžine ali zamenjam za ekscentrično stiskalnico 12—15 ton ali jo kupim. Ogled ob nedeljah. Slov. Konjice, Prečna ulica 10.
316-4
MIZARSKI skobelni stroj, kom. biniran na štiri ali pet operacij nov poceni prodam. Jože Jager, Goričica 3, Šentjur pri Celju.	315-4
UGODNO prodam gradbeno barako, primemo za garažo 4x2,5 metra. Ogled po 15. uri. Novak, Titova 201.	4658.4
PRODAM pohištvo za dnevno sobo. Vrhovnik — Poklukar jeva 49, Ljubljana.	4675-4
AOTOKIT
TRST VIA MAZZINI 24 telefon 36 397 (blizu trga Ponte Rnsso);
sSi?
s.«o	'


*
TE. 315570
FRAN|0 KUNOVAR KAMNOSEŠTVO
NAGROBNI spomeniki, za nove stanovanja: marmor — obloge sten. stopnišča, okenske police, kamini, tlaki, odpadki marmor plošče za venecijanar.
PRODAM: motorni čoln gliser O. T. 400 elanov z motorjem »Johnson« 33 elek. vžig in s prikolico, vse novo! Čoln je tehnično opremljen za takojšnjo uporabo — vključno s cerado za pokrivanje. Ogled v nedeljo. 22. februarja ves dan. Za takojšnje plačilo ugodnejša cena. sprejmem tudi čeke. Naslov: Simeon Car. Medvode 122.	4770-4
KUPIM dobro ohranjen pianino. Alojz Rauh, Dol. Logatec. Martinj hrib 72.	4774-4
SINGER šivalni stroj, avtomatski eno leto rabljen, ugodno prodam. Francka Hribar. Ihan n. h. p. Domžale.	4564-4
Kupim

RAZNOVRSTNI DODATNI PRIBOR AVTOMOBILSKI POSAMEZNI DELI ZA KAROSERIJE BARVE V '
S. tem odrezkom poseben popust
UGODNO prodam psičko škotski ovčar, staro 7 mesecev, z rodovnikom. Ogled v soboto po. poldne in v ponedeljek dopoldne Tomažičeva 42, stanovanje 2.	4673-4
120-BASNO harmoniko scandalli prodam. Kolenc, Postojna, Can. kar jeva 14.	4693-4
PRODAM harmoniko »ryaJ standard«. 120-basno. 12 registrov,
4 organtonov. Zelo ugodno — D. Danilovič, Bizoviška 40, Do-brunje.	4689-4
KLAVIR »bdsendorfer«, kratki, angleška mehanika, prodam. — Milan Grims, Zagreb, Maksi-mirska 13.	4708-4
SLAŠČIČARSKI mešalec za pe. civo znamke »gladiator«, brezhiben. ugodno prodam. Ponudbe pod »Mešalec«.	4747-4
KRAVO s teličkom, dobra mlekarica in vodno črpalko na trifazni tok, malo rabljena, prodam. Zvonko Rahne, Zalog, Pot na Labor 47, pri Ljubljani.
4558.4
KOMPLETNO jedilnico (hrast — pozna secesija) in sedežno garnituro (brez lesenih površin) prodam. Telefon 21-201.
4495-4
UGODNO prodam zimske gume za avto škoda, knjižno omaro in električni šivalni stroj. In. formacije po telefonu 57-689 vsak dan od 15. do 17. ure.
4374-4
PRODAM dobro ohranjen globok otroški voziček in električni štedilnik EKA. Pulec, Povšetova 104 E, Kodeljevo.	4355-4
PRODAM levi vzidi J tv! štedilnik! Erjavec, Stožice 60, Ljubljana.
4643-4
PRODAM dobro ohranjeno pohištvo. Ljubljana, Roška 23.
4641-4
PRODAM skoraj novo, sobno peč na plin — premično. Ponudbe pod »600 ND«.	4625-4
PRODAM pohištvo za samsko sobo. Sobno kredenco, kavč, dva fotelja in okroglo mizico. Cveta-novič, Krsnikova 12/XI, stan. 36. Ljubljana.	4613-4
POCENI PRODAM kuhinjsko stoječo omaro, omaro za plinsko steklenico, žensko šport kolo in otroški voziček. Terezija Horvat. PRODAM psa ovčjaka, eno leto starega. Na klančku 2, Ljubljana. telefon 316-209.	4602-4
POCENI prodam skoraj nov: kinoprojektor »iskra 8« in pisalni stroj »tops M2«. Informacije po tel. 311 925.	4572-4
UGODNO PRODAM kuhinjsko opremo. Tel. St. 321 580.	4769-4
PRODAM cviček prvovrstni. Gadova peč. Informacije:	Iskra,
avtoličarstvo. Ljubijana-Polje 353.
4563-4
PEC za kopalnico, kombinirano (trdo gorivo — elektrika*, skoraj novo. ugodno prodam. Jože Kumar. Majde Vrhovnikove 32 — Šiška (bloki).	4559-4
PRODAM oljno peč in dve kanti za olje po ugodni ceni. Tel. St. 311-502.	4584-4
PRODAM otroško košaro in stajico. Hariš, Obirska 23, Ljubljana.
4582-4
PRODAM malo rabljen raztegljiv kavč, poceni, in moped, prevoženih 1500 km. Smuk, Grablovi-čeva 34 — za vojaško bolnico.
4503-4
PRODAM peč zrenjanin 35.000 ca-lorij-s termostatom in oriključ-ki. Ponudbe pod »1800 ND«.
4513-4
PLETILOI; Ker nujno potrebujem denar, prodam pletilni stroj »passap« duomatic. nov. 33 odst. ceneje od prodajne cene. Ponudbe pod »Trenutno«.	4485-4
SMREKOVE deske in plohe prodam v Ljubljani. Ponudbe pod »Suhe«	4535-4
OTROŠKI VOZIČEK — kombini ran — italijanski, odlično ohranim prodam. Venčeslava Lah. Tesovnfkovn 66 (frizerski salon Vaca). Ljubljana-Ježica. 4486-4 SKORAJ novi uvoženi magnetofon T 14 245 rte luxe. avtomatik stereo. zaradi bolezni prodam. O-pled v soboto ali nedeljo dopoldne Mira Kovač. Kopitarieva 11M Maribor.	311-4
UGODVo nrodam 300 ke železa profil 6 in 8. Kraljico oeči novo ter Spojni voziček. Tesovrbkova 39 Liubliana-Ježica.	4424-4
POCFVI PROD4M skoral Se novo tajniško kredenco — veliko: kabinet štedilnik na nremog — drv n in otmžki voziček športni, Stankovič. Abrahamova 14.
4401-4
pnnn*M mečevalec 35 w. dva
zvočna stebra, stojalo za mikrofon (n e’ektr1čno kitaro.	št.
311 «01	4398-4
pnrsvi orodam malo rabUenu v-orrbinfrano knližno omaro in Vsak dan od 13. u»e dalje. Privoz 11 a/II. vrata 8. Pnd“.
4392-4
GOSTINCI! Pod ugodnimi pogoji prodam malo rabljeni glasbeni avtomat »wUrlitzer« na 50 plošč. Ludvik Hren. Čatež 32. Brežice
4384-4
STRUŽNICO, skoraj novo prodam. Ponudbe pod »Lahko č**k« 4353-4
REZKALNI mizarski stroj »anker Terlep. Milana Majcna 9.
4339-4
PRODAM šivalni stroj »anker phoenlx diplomat«, cena 1800 Ndin in gorenjsko skrinjo, letnice 1864. cena 700 Ndin. Cmivc 18. p. Brezje.	4232-4
VODNO črpalko za globoki vodnjak z vso avtomatiko ugodno prodam. RženiČnik, Mengeš, Kidričeva 10.	4444-4
POCENI prodam stroj za Izdelavo betonskih blokov s tremi modeli. Rizvič. Tacen 129.
4436-4
PRODAM kuhinjsko kredenco. O gled v Polju vhod pri Trafiki. Zaloška 188.	4474-4
UGODNO prodam računski stroj »oliveti devisium 24«. Tel. štev. 323-212, Ambrož, Jarška c. 57.
4473-4
PRODAM šivalni stroj »Singer« pogrezljiv in sobno peč »gorenje«. Nove Jarše, Slovenska 11. Ljubljana.	4467-4
PRODAM kompletno garnituro od Lancie 16 eolske, dromlje. ter obroče z gumami. Primemo za gumi voz. Ponudbe pod »Poceni« v oglasni oddelek.
4650.4
PRODAM otroški športni voziček italijanski in stajico. Telefon štev. 341 283.	3656-4
PRODAM kiosk (2x2) na Celovški — Ljubljana. Ponudbe pod »Lokacija — elektrika«.
4233-4
KLAVIR z angleško ali dunajsko mehaniko kupim. Janez Filiplič, Vodnikova 277, Ljubljana.
4312.4
PRODAM italijanski športni voziček in 351 sobni hladilnik. — Vprašajte na Crtomirovi 3 a. Venturini.	4343-4
KRZNENI plašč poceni prodam. Ogled: Velika čolnarska 15 — pritličje.	4451-4
PODJETJA ta zasebniki. Prodajamo nove orodne stroje (stružnice) po tovarniški ceni na kredit do 3 leta. »Ingel« predstavništvo Maribor, Mladinska 26. tel. St. 22 270	1859-4
ŠTUDENT kupi risalno desko Al z aparatom. Ponudbe pod »Nujno«.	4723-5
KUPIM rabljeno 20-tonsko ekscentrično stiskalnico. — Martin Ronr, Ulica Pohorskega ba»a-ljona 125, Ljubljana.
4755-5
KUPIM pletilni stroj št. 6. dolg 60 cm ali več. Ljudmila Novak, ljubljanska 111, Domžale.
4565.5
KUPIM dvotarifnl elektro števec z odštevalno uro. Stane Mahkovec, Sostrška c. 14a. p. Dobru-nje.	4652-5
HARMONIJ pedal ali harmonij kupim. Ferdo Cvikel. Družmirje 90. Šoštanj.	336-5
KUPIM rabi‘eno kredenco. Ponudbe pod »Takoj«.	4506-5
STAR motor (30 let) kupim — kompleten! Ponudbe pod »Har-lev — bsa«.	4496-5
KUPIM klasični »Singer« stroj ženski, z okroglim čolničkom, malo rabljen, kličite telefon š». 22-978.	4417.5
KUPIM punte, bankine. 100—140 1 mešalec za beton. Ponudbe ood »Enofazni«.	4454-5
KUPIM originalne slike Maksima Gasparija. Ponudbe pod »Gaspari«.	4257-5
Stanovanja
ZAMENJAM dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v Velenju za enako v Novem Sadu. Stepan Veselinov, Velenje, Tomšičeva 5.	1568-6
SOBICO ODDAM — opremljeno, za dve solidni dekleti, ali zakonskemu paru. ki sta redno zaposlena. Možnosti kuhanja in pranja. Gunceljska 49. Šentvid.
4680.6
IšCEM prazno sobo s posebnim vhodom po možnost: kuhanje in pranje, v bližini Centra, lahko tudi v Centru. Ponudbe pod »Marec«.	4613-6
OGREVANO sobo nujno išče mimo dekle, najraje v Mostah. Ponudbe pod »Nujno«.
4662-6
ODDAM opremljeno. centralno ogrevano sobo s souporabo sanitarij. Ponudbe pod »Poseben vhod«.	4661.6
ZAMENJAM enoinposobno stanovanje, komfortno (blok). Šiška za enako ali večje. kjer. koli v Ljubljani. Ponudbe ood »Borčevska«.	4671-6
DVA brata potrebujeta sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Brata«.	4670 6
FANT potrebuje skromno kletno ali podstrešno sobo s posebnim vhodom ali gre za sostanovalca. Ponudbe pod »Miren«.
4669.6
ŠTUDENTKA nujno potrebuje ogrevano sobo. Ponudbe pod »Takoj«.	4666-6
USLUŽBENKA nujno išče komfortno sobo ali garsonjero v Centru, Sp. Šiški ali za Bežigradom. Plača dobro. Ponudbe pod »1. marec«.	4655-6
ARHITEKT išče sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Marec«.
4674-6
ŠTUDENT išče sobo s posebnim vhodom in centralno kurjavo. Ponudbe pod »Dobro plačam«.
4763-6
SKROMEN :n miren fant želi naj. ti sobo. Ponudbe pod »Šiška— Dravlje«.	4682-6
MLADOPOROČENCA iščeta sobo (možnost za kuhanje). Ponudbe pod »Zelo mirna«. 4681-6 MIREN par. oba zaposlena, brez otrok, išče sobo. kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Cim-prej«.	4679.6
ZAKONCA iščeta večjo sobo ali garsonjero za dve leti. po možnosti v Centru ali bližji okolici. Ponudbe pod »Predplačilo«.
4678-6
ŠTUDENTKA germanistike išče ogrevano sobo. Ponudbe pod »I. marec«.	J695-6
USLUŽBENEC išče sobo s posebnim vhodom ali garsonjero. Ponudbe pod »Reden plačnik«.
4691-6
Magmzzini
IGLICE
TRST
Via Carducci 41
(nasproti pokrite tržnice)
POSEBNI POPUSTI ob koncu zimske sezone:
HLAČE 1.500 lir — MOŠKE SRAJCE 500 Ur — ŽENSKI PlaASCI 2.000 lir — BUNDE 900 lir — PODLOŽENI DEŽNI PLAŠČI 2.900 Ur — ŽENSKI SKAJ PLAŠČI 3.900 lir.
NUDIM hrano in stanovanje za izmenično ali dopoldansko pomoč v gospodinjstvu pri starejših zakoncih. Oglasite se: Devova 15a — Dravlje.
4691-6
BODOČA zakonca iščeta opremljeno sobo v Ljubljani, možnost kuhanja in pranja. Zaželen posebni vhod. Dam 2.000 Ndin vnaprej. Ponudbe **od »Nujno«.	4692.6
ZA NEKAJ let nujno potrebujem kakršnokoli stanovanje z možnostjo kuhanja in pranja. Prednost — Bežigrad. Lahko nudim 1—2 letno predplačilo. Ponudbe pod »Predplačilo — navedite ceno«.	4636-6
VIKE v D v Kranjski gori oddam eni ali dvema družim* — Centralni kurjava — f ~»fa. Ponudbe pod »Komfor.
4653-6
AUSTIN 1300
TA MESEC DOBITE PRI NAS ORIGINALNE PREPROGE IN PREVLEKE
AUTO ŠPORT
TRST. UL. XXX OTTOBRE 17 a
OGLEDALA ŠČITNIKE, VARNOSTNE PASOVE IN PREVLEKE, PREPROGE, AMORTIZERJE ZA-
FIAT, PEUGEOT, NSU VOLKSWAGEN, OPEL. FORD. ŠKODA, RENAULT
OltM.I> AIM Itl /I IIVM Hil l
ZA FIAT
SOBOSLVKAR išče sobo in kuhinjo. po možnosti tudi kopalnico. Ponudbe pod »Kjerkoli v Ljubljani«.	4690.6
MLADA komercialistka išče opremljeno sobo blizu -Genira. — Ponudbe pod »Center«.
4686-6
OPREMLJENO ali neopremljeno dvosobno stanovanfe vzamem v najem za dobo dveh let. Ponudbe pod »Plačam vnaorej«.
4S83-6
SOBO v Ljubljani j. možnostjo kuhanja potrebuje poročen par. Ponudbe pod »Brez otrok«.
4681.6
ZAKONSKI par išče sobo v Ljubljani. Možnost kuhanja in pranja. Plačam lahko za eno leto vnaprej. Ponudbe pod »Solidna«.	4683-6
MLADA zakonca, brez otrok, iščeta v Ljubljani garsonjero ali enosobno stanovanje. OpremUe-no ali neopremljeno Ponudbe pod »Lepa najemnina«.
4S51-6
ISCE M sobo z eno posteljo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Center — Vič«.	4645-6
ARHITEKT išče garsonjero ali podoben prostor. Plača dobro. Ponudbe pod »Širši Center«.
4647-6
ŠTUDENTKA išče za 4 mesece samostojno sobo v Bežigradu. Ponudbe pod »V Bežigradu«.
46186
ODDAM opremi leno sobico samskemu gospodu! Erjavec. Sto. žice 60, Ljubljana.	1614-6
POŠTENO in pridno dek’*» dobi stanovanje z vsem! pri*«k!«na-mt — zamenjava za pomoč pri _ obrti. Zglasite se na naslov: Niko Pavlin. Janševa 18. Ljubi J ana—Bežigrad.
4642 6
MLAJ&I uslužbenec nujno potrebuje opremljeno sobo. plača dobro. Ponudbe pod »Center — Bežigrad — Šiška«.	4638-6
ODDAM dvema moškima veliko opremljeno sobo. centralna kurjava. s posebnim vhodom, souporaba kopalnice, blizu avto. bušne postaje. Ponudbe nod »Takoj vseljivo«.	4636-6
MLADA zakonca z enim otrokom iščeta enosobno stanovanje ali večjo sobo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Plačam dobro«.	1621-6
MM!) grafičar Išče ooremVero sobo. Ponudbe pod »Zelo nujno«.	4626.6
KABINET s kuhinjo oddam u_ pokojenki za občasno pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Brezplačno«.	4633-6
PROSTOR za mimo obrt iščem, najraje v večjem novem naselju v Ljubljani. Ponudbe pod »Cista obrt«.	4629-6
ZAROČENCA iščeta sobo. po možnosti s kooalnlco m s posebnim vhodom, lahko že opremi leno. Ponudbe pod »Nujno rabim«.	4622-6
| V LJUBLJANI ali bližnji okolici do 20 km iščem prazno eno ali dvosobno stanovanje. Stane Košak. Prečna pot 1. Gro«uo-lje.	4621.6
MIRNO dekle Išče sobo za izmenično pomoč v gospodinjstvu najkasneje do 8. marca. Ponudbe pod »1970«.	4619-6
SITUIRANA mlada zakonca iščeta enosobno stanovanje ali gar. sonie-o. Ponudbe pod »Dober pla£mk«.	4618-6
USLUŽBENEC »če ogrevano sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Bežigrad«.
4617«
DVFM.% študentoma oddam sobo s posebnim vhodom za šest mesecev. Ponudbe pod »Bežigrad«.
4612-6
ODD4M sobo zakoncema, možnost pran la in kuhanja, olačilo leto vnaprej. Milan Vukašino-vič. Zvezda 7. Šentvid.
4611-6
ST*T>EVTKA	sobo v bližini
filozofsVe fakultete. Ponudbe pod »Skromna«.	«608.6
TUJ šfnden* z fen o išče garsonjero. ali dve sobi s kopalnico. Ponudbe pod »Marec«.
•	4687-6
ZAMENJAM dve ločeni trisobni komfortni stanovanji za večje v .centru s centralno kurjavo ali vrstno hišo. Ponudbe pod »Najugodnejši ponudnik«.
4599-8
MUšpnpOROCENCA. študenta I-ščeta garsonjero ati stanovanje za eno leto. Plačala do 500 d*r*ar«ev. Ponudbe pod »Predplačilo«.	4598-6
M!WN% **irdentka išče ogrevano sobo. na Ir* Je v Mostah ali Centru. Ponudbe pod »Plačam po dogovoru«.	4Sgl!6
M4ATICA s 4-l*»tno hčerko nujno i*če -leorm-mVeno sobo v * ,Jtib-linul Mnhod kuhan ia Je nra_ n*a. Pomagam v eosooduiirivu. Plačam fioSm — redno Ponudbe pod »15. marec«.
«554-8
Mali oglasi
SOBO Išče Študent kemije. Po možnosti na Vlžu. Ponudbe pod »Piačem vnaprej«.	4577-S
SOBO s posebnim vhodom, v Dom Šalah oddam aa letno predplačilo. Ponudbe pod »1.800 dinarjev«.	«5U
DEKLE, ki dela lemenSBno doibl hrano in stanovanje za varstvo otroka. Tuški, Crtomlrova 15c.
45SM
VISOKOPRITLICNO sobo z odločbo, do uHce, atopntfkl vbod, lastna drvarnica, v občini Ljubljana—Center, zamenjam za podobno ali vodje v Ljubljani. Ponudbe pod »16 m1«.
4561.6
DEKLE Sče sobo z posebnim vhodom v Centru, lahko tudi prazno. Ponudbe pod »Takoj«.
4560-4
MLADA sakonca Udeta
stanovanje ali vodjo sobo a možnostjo kuhanja in pranja v Kamniku aH bUfe*)i okolici. Sporočite na naslov: Vlado Zajc. Preserja Sta, p. Radomlje.
4HM
IftCKM sobo po možnosti s ku. banjem in pranjem, ali pa sram za sostanovalko. Ponudbe pod »Nujno«.	4375-6
ZA VEČJO presno sobo s posebnim vhodom pomagam oziroma nudim vso oskrbo Starejši ienskl ah upokojencema. Ponudbe pod »FoStene«.
4359-6
ZAMENJAM dvoaObno, komfortno stanovanja bras centralne aa enoinpolsobno ali dvosobno s centralno. Ponudba pod »Centralna«.
4150-1
AUTOHAUS KAPOS1 & Co.
CELOVEC - KLAGENFURT
Pischeldorferstrasse 219, te!. 80-951
Naši novi delovni časi:
od ponedeljka do petka vsak dan od 8. do 12. ure in od 13. do 17.25, - Sobota od 8. do 11.45.
Navedeni časi veljajo za prodajo vozil, za delo v delavnicah in za skladišče nadomestnih delov.
Zelo bomo veseli vašega obiska in vas bomo še boljše postregli kakor doslej!
GARSONJERO z odločbo v strogem središču ljuoijane zamenjam za večje stanovanje. Po. nuaoe pod »Nagrada«.
4551-6
MLAD par išče opremljeno sobo, možnost kimanja, Kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Marec«.	4594-6
ZA DVOSOBNO stanovanje z odločbo kjerkoli v Izoli, nudim nagrado, ostalo po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Hudi Pirc. Cegnarjeva 7. Izola.
1630-6
DEKLE iftče sobo v Ljubljani ali njeni okolici s posebnim vhodom in po možnosti s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Nujno — poStena«.
4532.6
MLADA zakonca iščeta opremljeno ali neopremljeno sobo kjerkoli v Ljubljani za eno leto. Možnost kuhanja in pranja. — Plačata po dogovoru. Ponudbe pošljite pod »Mimi par«.
4531-6
V OPREMLJENO garsonjero sprejmem sostanovalca ah jo oddam. Popolnoma jasne ponudbe pod »Pošten sporazum«.
4526-6
TEHNIČNA sodelavka univerze 1. šče garsonjero ali enosobno stanovanje v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Sama«.	4519-6
ISCEM ogrevano sobo. Ponudbe pod »Od Viča do Šentvida«.
4517.6
USLUŽBENKA nujno išče centralno ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Inštruira matematiko za osemletko. Ponudbe pod »Solidna«.	4516-6
NEOPREMLJENO sobo želita mlada zakonca z otrokom. Ponudbe pod »Marec«.	4515.6
MLADO DEKLE išče sobo, po možnosti poseben vhod, na Viču, v Rožni dolini ali Šiški. Ponudbe pod »Vestna«.	4514*6
NAJAMEM večjo neopremljeno sobo s sanitarijami. Ponudbe pod »Takoj«.	4512-6
USLUŽBENKA s triletnim sinč. kom išče neopremljeno sobo v Ljubljani ali Mostah, za 5 mesecev. Ponudbe pod »Nujno«.
4511-6
SESTRI — uslužbenka ln študentka iščeta ogrevano, opremljeno ali neopremljeno sobo s souporabo kopalnice ali garsonjere. Ponudbe pod »Center, S!ška. Bežigrad«.	4510-6
IŠČEMO primemo sobo za učenje, najbolje za Bežigradom. Ponudbe prosim sporočite ood »Clmprej«.	4531-6
IšCEM primeren lokal za kroja, ško obrt. najraje za Bežigradom. Ponudbe pod »Ix>kal«.
4505-6
DEKLE išče sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj«.
4493-6
BODOČA zakonca Iščeta sobo. po možnosti ogrevano. Ponudbe ood »Dobra plačnika«.	4490.6
BEOGRAD Ljubljana — zamenjam najemniško petsobno hišo z garažo na Dedintu. Ugodno tudi za predstavništvo. Telefon Beograd 50 135 Sežana, Pavlin tel. 73 241.	4351-6
ZAKONCA potrebujeta kakršno, koli sobo, lahko v stari hiši. Ponudbe pod »Predplačilo«.
4112-6
USLUŽBENEC išče ogrevano sobo v središču Ljubljane. Ponudbe pod »1. marec«.	4104-6
LJUBLJANA — Koper. Zamenjam trisobno stanovanje v LJublta-ni za enakovredno v Kopru, mesto in ne »Semedela«. Ponudbe pod »Marec«.	4352-6
MLADA in urejena Intelektualka išče sobo v centru ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Marec«.
4432-6
TRIČLANSKA družina išče stanovanje v Ljubljani ali okolici. Ponudbe oddajte pod »Zelo nujno«.	4427.6
DAT! študentki iščeta sobo po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Dobro plačata«.
4426-6
ODDAM kletno sobo fantoma. Ponudbe pod »Vsak 10.000 — lastna posteljnina«.	4409-6
ŠTUDENTKA išče prazno ogrevano sobo, po možnosti v bližin filozofske fakultete. Ponudbe pod »Do 150 din«.
4405.6
MLADA zakonca, brez otrok, potrebujeta manjše stanovanie ali večjo sobo s souporabo kopalnice. na Viču ali v Šiški. Ponudbe pod »Mirna«.
4404-6
ŠTIRI študentje iščeio dve op. remllenl sobi s kopalnico — garsonjero. Ponudbe pod »80 tisoč«.	4402-6
MLADA zakonca iščeta večio sobo s posebnim vhodom. Plačam za eno leto vnaprej. Ponudbe pod »Nagrada«.	4396-6
ŠTUDENT elektrotehnike Uče opremljeno sobo. Ponudbe pod — »Dober plačnik«.	4348-6
ZA ENO DO DVOSOBNO stanovanje z odločbo nudim visoko nagrado v gotovini. Ponudbe — pod »Ljubljana«.	4345-6
OPREMLJENO in ogrevano sobo s posebnim vhodom išče stažist. Ponudbe pod »Za nekaj mesecev«.	4331-6
ZAKONCA iščeta prazno sobo, možnost kuhanja in pranja. Po-
nudbe pod »Takoj«
VOSOBNO STANOVANJE z garažo zamenjam za trisobno ali
USLUŽBENKI Iščeta opremljeno sobo. Ponudba pod »Mirni«.
4716-4
ENO- aAl enoinpolsobno komfortno stanovanje najamem aa dva leti. Ponudba, pod »Predplačilo«.
1764.4
SOBO ogrreano. posebni vbod, oddam moškemu pri Jsnrih ekladlščfh- Kodrava 13*.
4716-4
DEKLE išče ogrevano aobo s souporabo kopaenioe. Ponudba pod aSoUdnoc.	4713-4
ZA SOBO a odločbo dem visoko nagrado. Ponudbo pod eProri-usluga«.	4734j4
OPREMLJENO sabo, poseben vbod oddam avtokleparju, ponudbe pod »Avtoklepar«.
4714-4
GRADBENO peroelo Oaljoviea dam za stanovanje. Ponudbe pod »Odločba«.	4717-4
ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje v spodnji S iški, m večjo proti doplačilu. Ponudba pod »April«.	4735-4
STANOVANJE — eno. ali dvosobno llčera, po mošnoetl čimbolj v središču mesta. Ponudbe pod »Spomladi — poletje —neopremljeno«.	4794-4
MLADA sakonca. intelektualca, potrebujeta aobo s modnostjo nekoliko kuhanja. Ponudbe pošljite pod »Plačata dobro m rodno«.	4733.6
SESIRI »četa garsonjero ali enosobno stanovanje v Centru ali za Bežigradom. Ponudbe pod »Marec«.	4731-4
USLUŽBENKI iščeta opremljeno sobo a souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Ogrevana«
4730-4
SOBO po modnosti oraano išče dekle. Ponudile pod »Center«.
4738-š
MLAD fant'' »če sobo po mož. n osti s posebnim vhodom ln ogrevanjem, v Ljubljani ali o-kolici. Ponudbe pod »Do 300 din«.	4727-4
ZA ENOSOBNO stanovanje, garsonjero ali pa za sobo m souporabo kuhinj« plačam dobro in dam še visoko nagrado. Ponudbe pod »Nujno«.
4745-š
DEKLE išče sobo po možnosti s posebnim vhodom. Pomaga lahko dvakrat tedensko. Ponudbe pod »Poštena«.
4739*6
CELJE — Ljubljana — Kranj, novo komfortno, lepo dvosobno stanovanje s centralno kur. Javo v Celju, zamenjam za podobno ali večje v Ljubljani ali Kranju. Informacije pri Kanci lija, Kranj. Cesta Kofcr-škega odreda 13 a, telefon 22-791.	S35-«
ENOSOBNO, komfortno novo stanovanje s centralno kurjavo v Ljubljani — Šiška, zamenjamo za večje v Ljubljani ali Kranju. Informacije pri Kancilija, Kranj Cesta kokrškega odreda 12 a.
324-4
ABSOLVENTA arhitekture iščeta ogrevano sobo s posebnim vhodom. Plačava vnaprej. Ponudbe pod »Maček v Žaklju«.
4500-4
GOSTILNO aH bife. vzamem najem v Ljubljani ali bližnji okolici, cenjene ponudbe pod »Plačilo vnaprej«.	4477-6
IRAŠKI študent išče sobo ali garsonjero. Ponudbe pod »Mi ren. dobro plača«.	4479-6
MIRNO dekle išče sobico s kopalnico ali brez v ožji Ljubljani. Ponudbe pod »Zelo nujno«
4361-6
KOMFORTNO dvosobno stanova nje v Negotmu zamenjam za enako ali manjše v Ljubljani Ponudbe pod »V bloku«.
3880.6
prodam večje
VIKEND HIBO m
Kranj ped
asea«.
HIBO ln 4_______________
M-MO-ue Bn. Jo«tp Koron, Berna«** aa. mwB» *n Kopra. ^
ŠTIRISOBNO, novo stanovanje bUau arodašto meata prodam. M pdu »Varij*©
ln lastno ■Mo Mihi Obmmm prodam. Ve-ukost Kum 67 irr. m, pokrita tema, 30 kv. m. moderno opremljen. Parcela <50 kv. m. Ponudbe pod »Najboljftl ponudnik«.
4414-7
NAPRODAJ je mrtrtalna parcela — 9000 kv. m. ▼ Šempetru pri Novi Gorici v blitrni bodočega novega obmejnega preboda in 4e-leanlAke postaje. Ponudbe pod »Prilika«. "	4393-7
HIŠO ugodno prodam, vratno, eno-družinsko, vajeno do 111. gradbene lase v Zalogu. Ponudbe — pod »Zalog«.	4398*7
PRODAM aaaddljtvo peroelo v okolici Ljubljane. Ponudbe pod — »Ljubljana—Polje«.	4369-7
PARCELO, saekUJivo za vikend, v Martuljku, Kranjski gori ali v Podkorenu, kupim. Ponudbe s ceno ln lokacijo pod »Jelovica«.
4308-7
KUPIM zazidljivo parcelo, hiio v gradnji ali ograjeno hiio (lahko starejše). Območje Rožne doline, Trnovo, Krakov nasip. Vič. Ponudbe pod »Ugodna lega«.^ ^
ZAZIDLJIVO PARCELO kupim v Ljubljani ‘ali bližnji okolici — najraje v StiBd. Ponudbe pod —
večje ali za družinsko hišo. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod
»Center — Ljubljana okolica«.
4282*6
ZDRAVNIK POTREBUJE eno' ali večsobno stanovanje .takoj ali pozneje. Ponudbe pod — »Redni plačnik«.	4232*6
IšCEM ogrevano sobo v bližini filozofske fakultete — lahko neopremljena. Ponudbe pod — »1. marec«.	4199«9r
SOBO iščem s posebnim vhodom, možnost kuhanja in pranja. Plačam dobro. Za nagrado pomagam 1—2-krat tedensko. Ponudbe pod »Cimprej«.	4449-6
SOBO, opremljeno, posebni vhod, oddam Študentki na Kodeljevem. Ponudbe pod »Takoj«. 4441-6 DIPLOMIRAN PRAVNIK, službeno premeščen v Ljubljano, išče sobo ali ležišče za 5-dnevno tedensko prenočitev. Ob petkih gre k družini, vrača ae v nedeljo. Skoraj ves dan odsoten. Ponudbe pod »Pravnik«.	4438*6
ZAKONCA, bre* otrok, iščeta neopremljeno sobo z možnostjo kuhanja Id pranja. Ponudbe pod »Nujno«.	4435-6
ZAMENJAM trisobno, novejše stanovanje, 60 kv. m, s centralno kurjavo, v središču mesta za po dobno, tudi ▼ središču mesta, vendar večje. Ponudbe pod »Dobra nagrada«.	4434-6
ŠTUDENT išče sobo v Ljubljani.
Ponudbe pod »Nujno«. 4476-6 SOSTANOVALCA sprejmem s 1. marcem. Kavčičeva 38, Ljubljana.	4480-6
IŠČEMO varuhinjo k dve leti stari punčki. Stanovanje in hrana priskrbljena. Zaželena izmenična služba. Zofka Bariolič, Langusova 10, Vič.	4543-6
USLUŽBENEC išče skromno sobico. Možnost obiska. Ponudbe pod »20.000 Sdin«.	4269-6
ŠTUDENT medicine išče sobo — centralno ogrevano, s posebnim vhodom v centru, Šiški, ali za Bežigradom. Ponudbe pod »200 Ndinarjev«.	3638-6
PREDSTAVNIK francoske firme išče v Ljubljani tri- ali štirisobno moderno stanovanie s centralno kurjavo in telefonom opremljeno ali prazno po mož. nosti v središču mesta. Ponudbe po telefonu 56-021, interna 595.	4056-6
LEPO dvosobno stanovanje s centralno kurjavo v Celju, zamenjam za kakršnokoli v Ljub. ljani. Ponudbe pod »Nudim nagrado«.	4095-6
ZAMENJAM trisobno, komfortno stanovanie v središču za štiri-ali ve-^otano komfortno v Centru ali bližini. Ceni ene ponudbe v oglasni oddelek pod »Ljubljana — mesto«.	4172-6
ODDAM dve sobici v bližini Ljubljane. skromni upokojenki. — Ponudbe pod »Upokojenka«.
4216-6
IšCEM skromno sobo, eventualno varujem otroka. Ponudbe pod »Takoj«.	4261-6
KMEČKO hišo ali stanovanje vzamem v najem v bližni okolici Ljubljane in prometne zveze. Ponudbe pod »Predplačilo«.
4422-6
ZA ENOINPOLSOBNO do dvosobno stanovanje z odločbo nudim visoko nagrado. Ponudbe pod— »Visoka nagrada«.	4775*6
ŠTUDENTKA potrebuje ogrevano sobo. Lahko tudi inštruira. — Ponudbe pod »Cimprej«.
4698.6
IŠCEM enosobno stanovanje ali garsonjero. Ponudbe pod »Zelo nujno«.	4701-6
ZA ENOSOBNO stanovanje z odločbo dam veliko nagrado. — Ponudbe pod »Aprila«.
4700-6
MLADA zakonca nujno iščeta gar. sonjero ali sobo s souporabo kopalnice za določen čas po dogovoru. Ponudbe pod »Tafcol vseljivo«.	4703-6
MLAD par. brez otrok išče večjo sobo. Ponudbe pod »Predplačilo«.	4702-6
PRAZNO sobo s posebnim vhodom iščem v Ljubljani. Ponudbe pod »šivam doma«.
4711-6
ENO- ali enoinpolsobno komfortno stanovanie z odločbo najamem. Ponudbe pod »Velika nagrada«.	4705-6
Posest
PRODAM pritličje (125 m-), več-je dvostanovanjske hiše, s pri. tiklinami in vrtom v Studencih v Mariboru. Ponudbe v oglasni oddelek »Dela« v Ljubljani pod »Vseljivo takoj za gotovino« 4631-7
VSELJIVO, novo, dvosobno, kom fort.no stanovanje, centralna kurjava, prodam na Viču za gotovino. Buljan. Viška «9c, II, vhod — II. nadstropje št. 11.	4624-7
HIŠO, enodružinsko, moderno, v Ljubljani kupim. Pooudbe ood »Gotovina«.	4623-7
»Dober plačnik«.	4183-7
ZAMENJAM komfortno vrstno bito (končno) za individualno — lahko nedograjeno. Ponudbe ood ■PržanJ«.	4461-7
KUPIM vseljivo stanovanje, približno 100 kv. m. v središču mesta aH bližini. Zaželena centralna kurjava. Ponudbe pod »Ne pritličje«.	««•’
HIŠA Z VRTOM. Šmartno v Tu hinht 10. visokoorltlična, 7 sob. primerna za gostilno ali vikend, delno vseljiva, ob cesti, ki se asfaltira, naprodaj. Informacije pri Klemen, Šmartno 6 in Jeras, Šmartno 10.	4447-"
HIŠO v tretii fasl ali zazidljivo peroelo v Ljubljani kupim. Ponudbe pod »PlačanJe po dogovoru«.	4442-7
PRODAM v Novem Sadu 5 sob s sanitarijami ln telefonom, idealno za predstavništvo. Toša Mu-tfbarič. Straži lovska 17, tel. 9t. «37«, Novi Sad.
PRODAM garsonjero v SIBd. Stefanova 9. Ogled vsako nedeljo, od 7. do 12. ure ali v četrtek, od 17. do 19. ure — Lenarčič
4479-7
NOVO vikend hišo v Ankaranu prodam: 3 sobe. kuh*nja ln pritikline popolnoma opremljeno. Ponudbe pod »Lepa lega«.
4260-7
KUPIM nedograjeno ali dograjeno hišo. lahko tudi starejša na lepem kraju. Plačam takoj celotno ceno. Ponudbe pod »Med Ljubljano in Medvodami«.
4309-7
PRODAM ali zamenjam za garsonjero (z doplačilom) preprosto enostanovanlsko hišico v Trnovem. Možnost nove zidave. Ponudbe pod »Pogoj stanovanie«.
4367.7
VINOGRAD, 19 arov. z zidanico, primemo za vikend v Stari gori. 10 min. od Semiča in drugi vinograd m zidanico. 18 arov v Podrebru. 30. min od Semiča, zelo ugodno prodam. Informacije po tel. St. 23 432. LjubUana^
KUPIM zazidljivo parcelo v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Parcela«.	4766-7
PRODAM PARCELO, 5600 kv. m. iricliučno samo za obdelovanje, v okolici Šentvida pri Ljubljani. Ponudbe pod »Obdelovalna površina.«	1767-7
PRODAM srednte posestvo z gospodarskim posloolem, 20. minut od Trebnjega. Kališek, Blefiinja vas. Trebnje.	«10-7
PRAVNICO — samopostrežno — vpeljano s sušilnim likalnim in nralnim ztroii »mlele« v središču mesta prodam. Ponudbe ood »Lokal najemni?'-' so kvadratntk metrov«.	4687.7
KUPIM «no In pat aM dvosobno vseljivo stanovanj«, aU dri bito ali —- m 1000 m zazidljivo peroelo. ponudbe pod »RmUho pletom v gotovini«.
KUPIM earidUhro pnroeio*1*«! dvojček v Ljubljani aH v bMlnjl okolici. Pridane ponudbe pod ■Gotovina«.	«733-7
»UNIVEBZAL PROMET« — raaU-tetoa ptaren*. Ljubljana. Miklošičeva 30. tri. 34 706. proda — etenmeido, trisobno, komfortno, rešljivo, centre Ljubljane. 310.000 din. Stanovanje, dvosobno, komfortno. centralna k.. 60 kv. m. vseljivo, Bežigrad. 155.000. Stanovanje, trisobno, vseljivo, center IJ., 100.000, v račun vzame garsonjero ali enosobno lastni-tko aH najemniško v L]. Hiio. vseljivo, komfortno, garala — Straža pri Novem mestu, 50.000. Avtopralnico, opremljeno. Ljubljana, 155.000. Hišo. novo. vseljivo. vrt, Grosuplje. 125.000. Hišo. delno nedograjeno, vseljivo, Črnuče. 340.000. novejšo. Hiio, montažno, parcela 600 kv. m. garala. Vič, vseljivo. 170.000. Delavnico s pisarno, vseljivo. 70 kv. m. Ljubljana. Hišo. varijivo. v centru Kamnika. 90.000. Hišo. noveiio, vseljivo. Ljubljana — 370.000. Hišo. delno nedograjeno, 7 km iz Ljubljane. 150.000. Poslovno stanovanjsko stavbo, takoj vseljivo. Bled. 700.000. Hiio. III. gradbena faza. parcela 480 kv m. Kamnik. 128.000. Odda v najem: gostilniške prostore — restavracijo, bar. vrt, stanovanje, s odkuoom vse opreme, na prometni točki ort Splitu. Menja: stanovanie, dvosobno, novo. c. k., najemniško. Šiška, za štirisobno. komfortno sli večsobno, sli kuni nevseljlvo. v centru LJ. ali Šiški.
Podrobne! še Informacije dobe kupci v pisarni
1832-7
NAJDITELJA rib Bttjeae 7. n.
at.
DEŽNIK,	,	________
borcev 15. tebruarja. oddajte prt
»SSuSSBa^. .
šoU radaMtouakarJe v SišfcU ^
obrtnik potrebuje posojilo aa mshenlaaršjo. Ze otf
--------(jel, ali vrae 1, dogovor
jrakm reritodd. a-to* p&-
Razno
IBCEM MOŽNOST ae nakup m lalca. Ponudbe pod »370«.
407-3
NUJNO POTREBUJEM kralindre-negm zidarja s obrtjo ae adapto-cijo stanovanjske bito v Poto-
*** po*2i
Prale 1, Ljubljene.
TRIKRAT TEDENSKO ffem po-
ndčSMKSKfie^pod »Baijgral ali Oenten.	4431-3
33-LETNI Holandec, večkrat v Ljubljani, rt teU dopisovali a simpatično spremljevalko. Ponudbe pod »Intelektualec«.
45
KREDIT 40 000 lfD za dobo 8—17 mesecev be pod »100.000
Pralni stroji in stroji za pomivanje posode
ošfiilmkj za parket
PRIBOR 12 nerjavečega Jekla za gostinstvo in domačo uporabo
gospodinjski mešalniki strojčki za testenine (rezanci, krpice) lestenci In drugo servisi iz porcelana
Vsi izdelki so kakovostni in JUi dobite po najnižjih Izvoznih cenah!
KERŽE
IKSI. FIA/./.A s tilOVANNl I (za cerkvijo S Antonio)
GRADITELJI STAN. HIB! Strokovno in solidno vam opravim vsa zidarska dela. Ponuaoe poa »aa črneti seaonee.	4627-8
PROTI POSOJILU 3000 Ndli. aa dobo 1 leta oddam v jeseni enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Cimprej.	4620-8
ZIDARJA, spretnega, aa omet notranjega dela nove hiše na Viču, Hčera. Ponudbe pod »Privatno«.
4606*6
NUJNO POTREBUJEM dnrtabm-co z 2,000.000 Sdin kot posojilo n obrt. Več ustno. Ponudbe pod »Zaslužek«.	4579*8
VRTIČKARJI; Ugodno vam prodam vrtno mreao. rdečo, fasadno barvo, oddam tudi v najem zemljo za obdelavo, možna Je gradnja, lahko ram napravim kletno ploščo v znesku 90.000 novih dinarjev. Ponudbe pod »Bil zu redna proga — okolica Domžal«.	4*5741
ŠTIRILETNO DEKLICO dam v celotno oskrbo dohr. draži it- v Ljubljani. Ponudbe pod »Z aprilom«.	4553-3
INŽENIR sl želi dopisovati s srednješolko. akademlčarko ali Slovenko do 28 let. J. Roš. San Francisco. Gen. Del. 94101. Ca-Ufomla, USA.	1333-3
SOBOSLIKARSKA. pleskarska dela. ter polaganje tapet opravljam kvalitetno, še po stari ceni. Ponudbe pod »Družbeno — privatno«.	4543-8
POROČNE PRSTANE in vsa ostala zlatarska dela opravlja zlatar, Gosposka 5. Ljubljana (pri univerzi).	4484-8
PODJETJA, OBRTNIKI. GOSTINCI! Oddam pifcustra pri prodaji prostorne hiše z lokalom v strogem središču mesta Ajdovščine, tistemu ponudniku, ki ml pomaga dokončati gradnjo novega stanovanja. Ponudbe pod — »Dogovor«.	4503-3
DEKLE, 16 let, gre v dopoldanskem času pazit otroka na dom in pomaga v gospodinjstvu. Ponudbe ood »Poštena«. 4499-8 SPREJMEM otroka v varstvo. Ponudbe pod »Bežigrad« 4051-8 OGRAJE, kovinske, vseh vrst, izdelujem. Ponudbe pod »Kovač«.
6423-3
OPRAVLJAM vsa pohištvena dela (sobno in kuhinlsko) po meri. Ponudbe pod »Mizar«. 4388-8 INŠTRUKTORJA nemščine Iščem. Prmim navedite ceno. Ponudbe pod »Konverzacija«.	4709-8
dK3
POCENI kr solidno ram obnovmo vsa aobosHkaraka pleskarska de-la. obloga tapet, plastičnih podov in taplsanov, naročite telefon 24-950.	4132J
POPRAVLJAM peči ki gorllre na olje. Pridem no dom. Zglasite se pismeno aH osebno: Mešič, ul. Vide Pregarčeve 24. Moste.
4337-8
SLIKE za vse vrste legitimacij retuštrane ram leno izdelamo v dveh urah pri roto »Grad«. Miklošičev* 34.	7404-8
PO LAHKI metodi učim krojiti In šivati. Kucler — Tomfčeva 4-1.	444SA
FOTO salon Viktor. Ljubljana. Tonišitora 4. poleg NAME, Izdeluje moderne fotografije po ■nemih cenah, kakor tudi slike za legitimacije v najkraišem času.	3333-0
GOSTILNO, bife ali podoben gostinski objekt ramen v naJetn. Takoj. Ponudbe pod »Kjerkoli«-
PODJETJA, društva, obrtniki! Zberem	in	uredim statistič
no evidenco z vsemi izračuni. Ponudbe pod »Statistike. 4474-4 DELAMO centralne kurjave z lastnimi pečmi in dajemo pet let garancije. Ponudbe pod »Inženir«.	«704-8
ARHITEKTA aa preureditev pod-Hkrati tu"
streč Ja Hčera.
tudi lava-
TRISOBNO, komfortno stanovanje v stolpnici, selo sončno, centralno ogrevanje, stalno topla voda, prodam za gotovino. Ponudbe — pod »Takoj vseljivoa.	4562-7
GARSONJERO ali enosobno stanovanje vseljivo do Junija, kupim. Ponudbe pod »Plačam takoj«.
4557-7
KUPIM zazidljivo parcelo za we ekend v Radovljici ali na Bledu. Ponudbe pošljite pod »Cesta«.	4556-7
PRODAM polovico vile s trisobnim komfortnim stanovanjem a garažo in lepim vrtom najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Mirje«.	4550-7
KUPIMO 2—3-sobno, zasedeno stanovanje pod pogojem, da se stranka izseli v enosobno kom tortno. Ponudbe pod »Ljubljana«.
4591-7
PRODAM 13 AROV VINOGRADA ln nekaj starine aa Starim Gradom pri Trški gori. Mrak — gostilna — Ratež 18, pošta Brusnice. Dolenjska.	333-7
OB MORJU, Banjole pri Puli pro dam nedograjeno družinsko nadstropno hišo, grajeno do prve plošče — 800 kv. m zemljišča. Ivan Janko. Pula, Lenjlnova 8.
1634-7
PRODAM opremljeno garsonjero — Ponudbe pod »Crtomlrova«.
4529-7
ZAZTttLJTVO PARCELO kupim — Rakovnik—Rudnik—-Rožna dolina. Ponudbe pod »Takojšnje
KUPIM manjšo hišo ali dvosobno stanovanje. Ponudbe pod »Lahko starejše«	«4*3-7
UGODNO PRODAM vikend na Za plani. Demšarjeva c. 15, Šentvid—Ljubljana.	4489-7
PRODAM opremljeno gostilno — šest sob. s stanovanjem tal garažo. 400 m od plaže pri Puli za 450 tisoč dinarjev. Ponudbe pod »Idealno m počitniški dom«.
LEPO DVOINPOLSOBNO stanovanje a balkonom v Stolpiču na
KUPIM posestvo v okolici Celja, Kranja, Maribora do 2 ha. Vida Brinovčar, Celje, Dolarje-va 18.	313*7
PRODAM novo hišo 10 krat 11 — dvostanovanjsko v Ljubljana—Polju. Ponudbe pod »Gotovina«^
ZA POIZVEDOVANJE tal posredovanje pri nakupu zazidljive parcele, ca. 400 kv. m, nudim provizijo. Ponudbe poslati pod »Zajamčeno«.	«»0-7
PRODAM dvosobno, mansardno stanovanje in dvosobno kletno stanovanje, primemo tudi za obrt z lepim vrtom, skupno ali posamezno v Ljubljani prt tovarni Ilirija. Informacije:	Čr-
nuče 81 ali telefon št. 341 141-
4534-7
V NAJEM za daljši čas nujno potrebuje obrtnik delovni prostor v izmeri 8 krat 8. Lahko pa tudi stara hiša. Ponudbe pod »Kar tonaža«.	4354-7
INOZEMSKI zastopnik išče garsonjero ali enosobno stanovanje, po možnosti z garažo. — Plača do 80.000 Sdin. Ponudbe pod »Brez predplačila«.
4678-7
ZAZIDLJIVO parcelo kupim. Najraje na območju Tomačevo — Hrastje — Polje — Kašelj. — Trajbarič, Pokopališka 45. Ljubljana.	4697-7
KUPIM večje stanovanje ali hišo v Ljubljani. Del kupnine lahko poravnam z dvosobnim komfortnim stanovanjem. Ponudbe pod »Pomlad«.
4736-7
KUPIM parcelo v okolici Ljubljane. Naslov:	Kastelic, Ljub-
ljana, Smartinska B—J-4.
4744.7
GDRADBENO zemljišče do 1000 kvadratnih metrov ln več, na relaciji Bežigrad, Stožlce, Črnuče, Nadgorica kupim takoj. — Ponudbe pod »Gotovina«.
4741-7
PRODAM hišo v dvojčku — (10.40x4,50). delno vseljivo, lep vrt in dvorišče na Vrhniki. —
.........................................""n«”
KOMBINAT KONZERVNE INDUSTRIJE
»DELAMARIS« IZOLA
razpisuje prosti vodilni mesti
1.	DIREKTORJA
sektorja razvoja in pospeševanja proizvodnje
2.	VODJE
ribolovnega sektorja
POGOJI:
pod 1. diplomiran inženir kemije z 10-letno prakso v živilski industriji;
pod 2. ustrezna višja šolska izobrazba z 8-letno prakso v morskem ribolovu ali ustrezna srednja šolska izobrazba z 10-letno prakso v morskem ribolovu.
Za razpisani prosti vodilni delovni mesti je določen še dodatni pogoj, in sicer, da ni bil kaznovan za dejanja navedena v 55. členu Temeljnega zakona o podjetjih.
Kok prijave je 15 dni po objavi. Prijave sprejema Kadrovski oddelek »Delamaris« Izola.	1623
(fr ^
DARV/I
GENERALNO ZASTOPSTVO ŠVICARSKE TVRDKE DARVniTRST. MAZZA S. ANTONIO NUOVO 4. MI/NAD8T.	/
DarwH LORD 71 speclal fiat OarMock Damrll LADV 71 ženska moda 70 Davfalock /
DARBLOCK ščiti zoper udarce In tresljaje DARBLOCK preprečuje lom balančnih osi
DARBLOCK V VSEH URAH DARVVIL PRO-____________IZVOPNJE 1969___________________________
DARVVIL v Trstu prodaj* več kot 600 modelov ur DARVVIL in ARETTA *Jo tovarniških cenah
DARVVIL v Trstu nudi po najnižjih dnevnih cenah v Evropi zlati nakit iz 14-. 18- in 22-karatnega
URADNO KONTROLIRANEGA ZLATA S POSEB- -NO PRODAJNO GARANCIJO
jalca. Ponudbe pod »Arhitekta^
OPREMLJENO SOBO v lastni hiši. poseben vbod. oddam brezplačno za posojilo 10.000 Ndin. Ponudbe pod »Dogovora. 4: RAZPRODAJA ženskih plaščev, ko-stlmov In oblek raznih velikosti — zelo poceni. Prevoržek. Wol-fova 5.	«737-3
MODERNE POROČNE PRSTANE ter ostali nakit vam izdela m predela zlatar. Stari trg 38. Ljubljana.	«732-3
STANCANJE nudim ugodno na 10-tonrid ekscentrični stiskalnici. Informacije tri. št. 314112.
4729-S
SPREJMEM NAROČILA za Izdelavo plastičnih izdelkov za stroj 35 gramov. Ponudb« pod »Plastika«.	4743-3
INŠTRUIRAM angleščino, ruščino in ostale glmnazMrice predmete. Ponudbe ood »Inštruktorica«.
Z* DOGRADITEV hiše iščem — 30.000 Ndtn posojila Ponudbe nod »Stanovanie hilija«. 4448-8 KDO Ml POSODI 5000 din za eno leto. Dam looe obresti. Pomid be ood »Lene obresti«. 4364-8 KATERA GOSPA bi šla streči bolni teni. Ponudbe pod »Zg. Olika«.	«741-3
(ZGUBILA sem ročno uro ns Starem Vodmatu ali na Taboru. Najditelja prerini, če se Javi po telefonu štev. 321-318.	,
4800.8
DARVVIL lit ARETTA ure so v prodaji v vseh boljših trgovinah in veleblagovnicah po najnižjih svetovnih cenah
Nagradni kupon štev. St Izpolnite m ve izrezanega pa na nato vložite v zaprta ovoj LJUBLJANA. ŠUBIČEVA 1. »DAROTIL 38«.
Pri žrebanju bomo upoštevali vae »DELA« v Ljubljani do petka. 37. II. ! banja bo objavljen v DELU 3. III. 1*74.
Pošljite več kuponov, ves da dobite uro »DARVTILe.
Servisna služba aa DARVVIL te ARETTA are je zagotovljena na vsem območja SFRJ
trami Odgovori hi s svojim točnim naslovom, s (ho»t»to) ia pošljite na naslov CGP »DELO«.
kupone <4. 33. Id jto rine ueejrtl v 1170. do 13. ara zjutraj. IzM meenmti
vsakega v svoji ovojnici. S lem imate več
NAGRADNI KUPON št. 38
1. vprašanje: Katera francoska lavama raket ledrinjc iperine in dirkalne
Odfover___	-
X. vprašanje: Kolike karatno zlato Je potrebno aa 1
Odgovor:
3. vprašanje: Katera mrato ra ©»rojili nail bokejteti mm «towklh 0!irapU*kih Igrah v Grraoblu? Odftv
Pl Umek ta ime:
TEMELJNA
IZOBRAŽEVALNA
SKUPNOST
GROSUPLJE
razpisuje mesto
TAJNIKA
Poleg splošnih pogojev mora imeti kandidat višjo ali srednjo izobrazbo.
Prednost imajo kandidati, ki imajo daljšo prakso dela v vzgojnih izobraževalnih zavodih. Razpis velja do zasedbe mesta. 1595
lllilllllllllllllllMItlllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllilillllll
Brinjah v Ljubljani, e garažo. vrt in dvorišče na Vrhniki. — prodam. Ponudbepod »Novelša I Niko Ribič, Usnjarska NH, izgradnja«.	4319*7	i Vitmiica.	4748-7

ve g a
VEGA —
TOVARNA APARATOV IN INSTRUMENTOV
LJUBLJANA. KOTNIKOVA 18
razglaša prosta delovna mesta za
GLAVNEGA KONSTRUKTORJA ORODJA
visoka, višja ali srednješolska izobrazba strojne smeri in 3 leta prakse
ANALITIKA V FINANČNEM SEKTORJU
visoka ali višješolska izobrazba ekonomske smeri, praksa zaželjena
SAMOSTOJNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJO
višja ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 2 leti prakse
PLANERJA-
moški s srednješolsko izobrazbo ekonomske ali strojne smeri in 2 leti prakse
5 VK ali KV REZKALCEV
odslužen vojaški rok in 3 leta prakse
Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba do zasedbe delovnih mest. Kandidate vabimo na osebni razgovor vsak dan od 11. do 13. ura. Osebni dohodek po Pravilniku podjetja.	1008
Zavod za vodno gospodarstvo SRS
LJUBLJANA, Miklošičeva ceste 13/IV
sprejme
v honorarno zaposlitev
pisarniško moč
z znanjem strojepisja.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Interesenti naj se prijavijo osebno v upravi Zavoda.	1619
iiiimiiimiiiiiiiHiiiuiiiiiiHimiiiiiii
FILOZOFSKA
FAKULTETA
V LJUBLJANI
opozarja diplomirane slaviste na razpis prostega mesta
LEKTORJA
za slovenski jezik filoaofski Zagrebu.
Razpis je bil objavljen 2. 2. 1970 v »Narodnih no Vinah« štev. 4 v Zagrebu, prijavni rok poteče 2. 3. 1970.
Interesenti lahko doba podrobne informacije v tajništvu filosolske fakulteto v Ljubljani, tel. 23233. 1613
na
fakulteti v
Razpisna komisija pri
KOMUNALNEM PODJETJU TRŽIČ
razpisuje
po 88. členu Statuta podjetja
DELOVNO MESTO
DIREKTORJA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati:
a)	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, pravne ali ekonomske stroke in da ima v svoji stroki najmanj triletno prakso ali
da ima srednjo strokovno izobrazbo gradbene stroke in najmanj 10 letno prakso, od tega S let na vodilnem delovnem mestu;
b)	da ni bil obsojen za kazniva dejanja po 55. členu Temeljnega pakona o podjetjih;
c)	da mu ni bila s sodno odločbo izrečena prejx> ved opravljati dolžnost direktorja:
d)	da je gospodarsko in politično razgledan in da ima izredne organizacijske sposobnosti.
Vloge pošljite na naslov: Razpisni komisiji pri Komunalnem podjetju Tržič — Pristava 80. p. Tržič, najkasneje do 5. marca 1970.	1612
Elektroinstalacijsko podjetje
hELEKTROMONTAŽA«
LJUBLJANA, Rožna dolina c. VI/36
raapiaujs delovna mesta za
2	elektroinstalaterja
a VKV te dvoletno prakao v stroki
3	elektroinstalaterje
KV s enoletno prakao v stroki
elektromehanika
KV ra servisno dejavnost
Ponudbe ra razpisana delovna mesta s osebnimi podatki o dosedanji zaposlitvi pošljite na navedeni naslov.
»««pj« velja do zasedbe delovnih mest. 1607
♦
♦
♦
♦
♦
♦
VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAŠ AVTO, DOBITE PRI INC. F. PERGUERJU V GRADCU j
■ o !•VOOOOOOOOOOOOOOOOCObOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO »- -
S1.1.1';.,.!;	^

KONEC KRIZE? — V dobro orgamfcsiTand krvodajalsfci akciji, za katero ima posebne	ANKETA UNESCO O VZGOJI V KRANJU — Včeraj so v Kranju	yw»*an
zasluge'Tone Dornik, je na Zavodu za transfuzijo v Djutodjand včeraj in danes daro-	večdnevno anketiranje, ki ga je naročil UNESCO, izvedla pa
vaio kri 130 delavcev ŽTP. Organizatorji so predložili popoln seznam krvodajalcev	skupščine Kranj in Delavska univerza Tomo Brejc. Tristo družin	Je	odgo-
že 3 dni pred odvzemom krvi. Napoveduje ta uspešna akcija konec krvodajalske	varjalo na anketna vprašanja o vzgoji in varstvu otrok.
krize v Ljubljana?	Foto: S. Busič	t	Foto: Marijan Kreear
KULTURNO SODELOVANJE Z BELGIJO — Po tridnevnih pogovorih so podpisali v Beo> gradu protokol o delu mešane Jugoslovan*ko-belg*jske komisije za kulturno sodelova-nje. Na sliki: opolnomočenl minister v belgijskem zunanjem ministrstvu Charles Werck (levo), predsednik komisije dr. Dušan Vojnovič (v sredini) in pomočnik predsednika zvezne komisije za kulturne stike s tujino Oto Deneš.	Telefoto: Tanjug
Seja kluba poslancev Primorske
Seznanili so se tudi s pripravami za načrt »Severni Jadran«
PIRAN, 20. febr. — Seje kluba poslancev so se razen manj kot polovice republiških in zveznih poslancev z območja Primorske udeležili tudi predstavniki občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij.
Poslanci so najprej govorili o letošnjem delovnem programu republiške skupščine in so med drugim menili, da bi bilo • prav, če bi se dogovorili za tesnejše stike s poslanci v sosednji Italiji. Nato so razpravljali o pripravah za izdelavo načrta »Severni Jadran«. O tem jih je podrobneje informiral predstavnik republiškega zavoda za planiranje.
Po dosedanji zasnovi naj bi načrt zajel območje od Šibenika do alpskega sveta v Sloveniji, t.j. območje okoli 20.000 kvadratnih kilometrov, na katerem bi lahko predvideli izgradnjo 1,200.000 ležišč. Na Hrvatskem zajema ta načrt 33 občin, v Sloveniji pa 13 občin. Po prvotnem predlogu naj bi načrt obravnaval izgradnjo 13 turističnih središč, od teh dve v Sloveniji.
Predvidena je že organizacija, ki bo letos 1. aprila začela pripravljati načrt, izdelali pa naj bi ga do konca prihodnjega leta. Obe republiki sta formirali posebno komisijo, v kateri je po pet predstavnikov iz obeh republik, direktorja in podidiraktorja pa bo imenovala organizacija združenih narodov, ki bi tudi financirala izdelaivio tega načrta. Nato so predstavniki piranske občinske dkupšfcine seznanili poslance z načrti za turistično izgradnjo v Portorožu in Piranu. Nekatere objekte že gradijo, tako da bo do sezone nared približno 1500 ležišč, prihodnje Leto še 3.500, do leta 1974 pa še 2.000 ležišč.
G. GUZEJ
Arafat odpotoval iz Moskve
MOSKVA, 20. febr. (TASS) — Danes je iz Moskve odpotovala delegacija palestinskega osvobodilnega gibanja, ki jo je vodil predsednik izvršnega komiteja organizacije za osvoboditev Pa- ., lestine Jasir Arafat. V SZ je bila deset dni gost sovjetskega komiteja solidarnosti z azijskimi in afriškimi državami. V pogovorih so posvetili posebno pozornost skupnemu boju za odpravo posledic izraelske sionistične agresije.
Dzur o vlogi sovjetske armade
MOSKVA, 20. febr. (Tanjug) — Češkoslovaški obrambni minister, armadni general Martin Dzur Je izjavil, da je vkorakanje čet petih držav varšavskega pakta v CSSR leta 1968 popolnoma prekrižalo načrte imperialističnih krogov in njihovih hlapcev v Češkoslovaški, da bi položaj v tej državi izkoristili zoper celoten socialistični tabor. V članku, objavljenem v sovjetskem vojaškem dnevniku »Krasnaja zvezda«, minister Dzur ponavlja znano oceno Moskve in sedanjega češkoslovaškega vodstva, da je Dubčkovo stališče in nas-protnost vodstva »Zbudilo pri naših zaveznikih največjo zaskrbljenost za razvoj dogodkov v CSSR«. Celoten članek češkoslovaškega obrambnega ministra Je posvečen poveličevanju vloge sovjetske armade v obrambi varnosti Češkoslovaške.
Sporočilo o pogovorih
Zaskrbljenost zaradi vmešavanj in agresije, politike vplivnih področij ter političnega in gospodarskega pritiska
NAIROBI, 20. febr. (Tanjug). Danes so tu objavili skupno sporočilo o jugoslovan-sko-kenijskih pogovorih in bivanju predsednika Tita v tej prijateljski državi. V sporočilu je bilo med drugim rečeno:
»Na povabilo predsednika Joma Kenyafcte je predsednik republike Josip Broz Tito z ženo od 12. do 20. februarja 1970 na uradnem obisku v Keniji.
Med obiskom so jugoslovanski in kenijski ministri imeli vrsto pogovorov o odnosih med državama, zlasti glede na izboiljšanje vzajemnega sodelovanja. Oba šefa držav sta izmenjala mnenja o vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
Z obžalovanjem in zaskrbljenostjo sta ugotovila, da živimo v času, ko so pogostna vmešavanja in agresije, politika vplivnih področij in doktrine političnega ter gospodarskega pritiska stvarnost. Znova so potrdili svojo podporo OZN brez pridržkov in poudarili neizogibnost doslednega uveljavljanja načel in ciljev svetovne organizacije v meddržavnih odnosih. Oba predsednika se zavzemata za mir, razumevanje in pravične odnose med narodi.
S tem ko sta poudarila nezakonitost grožnje ali uporabe sile pri urejanju sporov med državami, sta hkrati poudarila tudi potrebo po uporabi miroljubnih sredstev pri reševanju sporov. Opozorila sta na načela spo&to-, vanja suverene enakosti držav in samoodločanja ter odločno zavrnili doktrino vmešavanja, politiko hegemonije in prakso neokolonializma, ki ogrožajo poliitčno neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost držav.
Predsednika sta izrazila hudo zaskrbljenost zaradi usode milijonov Afričanov, ka so jih rasistični manjšinski režimi v Južni Afriki, Namibiji, Zimbabveju in na tako Imenovanih portugalskih ozemljih v Afriki obsodili, da žive pod kolonialno nadvlado. Sklenili so, da bodo napravili vse, da bi narodom v kolonijah vrnili neodtujljivo pravico do svobode, pravice in človečnosti.
Potrdili so svojo pripadnost politike neuvrščenosti v mednarodnih odnosih in poudarili pripravljenost za nadaljnje izpopolnjevanje te politike v korist svetovnega miru, pravice in razumevanja med narodi. Pozivajo neuvrščene države, naj okrepijo svoje sodelovanje in uskladijo svojo dejavnost. S tem v zvezi podpirajo priprave na bližnjo konferenco na vrhu neuvrščenih držav. Oba predsednika sta izrazila željo, da bi bila konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih držav pred jubilejnim in 25. zasedanjem, skupščine OZN. Predsednika sta z velikim zadovoljstvom pozdravila konec državljanske vojne v Nigeriji. Pouda-
Lira in švedska krona padata
RIM, 20. febr. (Reuter, AP). Vrednost italijanske lire hi švedske krone je na borzah padla in to je povzročilo zmedo na mednarodnem monetarnem tržišču. Švicarska banka je včeraj plačevala samo 66,50 frankov za 10.000 Ur, medtem ko je prejšnji teden znašal tečaj 68,10 franka. Na londonski borzi je švedska krona kotirala včeraj 5,137 dolarja, kar Je samo 20 točk nad spodnjo neobvezno intervencijsko mejo švedske centralne banke, prejšnji teden je bila krona vredna 5,2125 dolarja.
AP poroča, da so švicarska banka in nekatere zahodno-nemške banke nehale kupovati italijanske Ure.
rila sta potrebo po tem, da bi se afriški spori reševali v okviru Afrike, vendar v skladu z načeli, ki jih vsebuje listina OAE. Prepričana sta, da se bo z izvajanjem programa pomoči in obnove na nekdanjih vojnih področij življenje docela normaliziralo.
V zvezi s krizo na Srednjem vzhodu so ugotovili, da je mogoče trajno in pravično rešitev doseči izključno z uveljavitvijo resolucije varnostnega sveta od 22. novembra 1967. Nedavno stopnjevanje vojnih dejavnosti pomeni resno grožnjo za mir in red na tem področju. Sedanji položaj opozarja, da je treba nemudoma najti častno in trajno rešitev problema. Oba predsednika prav tako soglašata, da se lahko kriza v Vietnamu konča samo s politično rešitvijo, vendar na temelju ženevskih sporazumov. Neizogibno Je, da je treba vietnamskemu ljudstvu v celoti omogočiti, da bo samo odločalo o svoji usodi, brez vmešavanja od zunaj.
Glede na mednarodne gospodarske probleme so z zaskrbljenostjo ugotovili, da se prepad med razvitimi državami in državami v razvoju poglablja. Opozorili so na potrebo po povedan ju trgovinske izmenjave med državami v razvoju. Predsednika sta podprla prizadevanja teh držav za hitrejši gospodarski razvoj. Poudarila sta potrebo po skupnem prizadevanju
Francoski železničarji še stavkajo
Sindikat CGT odklonil podpis sporazuma z di-> rekcijo železnic
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 20. febr. — (Po telefonu). Medtem ko so danes slovesno odprli drugi del novega regionalnega ekspresnega metroja, so socialni konflikti ohromili velik del francoskih državnih železnic.
Omrežje pariškega metroja, ki slavi letos svojo 70-letnico, so že pred kratkim razširili z otvoritvijo vzhodnega kraka novega ekspresnega regionalnega metroja v okolico. Danes pa so odprli zahodni krak iz središča mesta od postaje Etoile de Defence. Obenem so odprli j tudi ti dve nenavadno mo- 1 gočni podzemeljski večnadstropni postaji s trgovskimi in zabavnimi centri.
Težki socialni spori v državnih železnicah pa so znova vzkipeli, kar poleg mezdnih vprašanj delavci z velikim nemirom pričakujejo zmanjšanje osebja zaradi avtomatizacije. Komunistični sindikat CGT je začel s stavko že pred dvema dnevoma, drugi sindikati pa so čakali na pogajanja z direkcijo. Ob koncu dvodnevnih pogajanj so zjutraj• dosegli delni sporazum med direkcijo francoskih železnic in sedmimi sindikati, medtem ko Je sindikat CGT, ki predstavlja več kot 60 odstotkov železniškega osebja, odklonil podpis in sklenil nadaljevati stavko. Zato posluje danes v Franciji selo malo železniških svež. Stavka se lahko spontano razširi tudi ng člane drugih sindikatov. /
B. POGAČNIK
za izboljšanje trgovinskih pogojev in gospodarskega sodelovanja med državami v razvoju in industrijsko razvitimi državami. Mednarodne agencije bi lahko imele bistveno vlogo pri uresničevanju teh zaželenih sprememb. Glede na vzajemno sodelovanje sta predsednika izrazila pripravljenost po krepitvi trgovinskih, gospodarskih in kulturnih stikov kakor tudi po tehničnem sodelovanju ▼ vzajemno korist obeh držav. U-gotovila sta. da sporazumi o trgovini in tehničnem sodelovanju, ki sta jih sklenila Jugoslavija in Kenija, odkar jo Kenija postala neodvisna, rudi jo možnost za gospodarsko sodelovanje.
Izraelska letala »super mirage«
PARIZ, 20. febr. (APP). Posebni .poročevalec pariškega »Figaroja« iz Tel Aviva poroča, da bo Izrael izdelal lastno inačico vojaškega letala »super-mirage«, ki naj bi poletelo konec prihodnjega ali v začetku leta 1972. Izraelska obveščevalna služba si je prek Švice oskrbela načrte za to letalo. List tudi poroča, da so se ZDA sporazumele z Izraelom, da jim bodo nadomestile nekatera letala, izgubljena v bojih z ZAR. Od junijske vojne je Izrael dobil od ZDA 150 letal.
Predlog zakona o odvzemu stanovanj v ČSSR
PRAGA, 20. febr. (Tanjug). Skupščinski odbori so začeli obravnavati vladin predlog zakona o tem, da bi odvzeli stanovanja državljanom, ki so nezakonito v tujini. Glede na težak stanovanjski položaj v državi ocenjujejo ta ukrep kot »politično neizogiben korak«. Po podatkih notranjega ministrstva je v letih 1968 in 1969 nezakonito zapustilo CSSR okoli 50.000 državljanov. Do konca lanskega leta je 'okoli 22.000 državljanov prosilo za uradno podaljšanje bivanja v tujini.
V Bakru
angleški premog za Avstrijo
BAKAR, 20. febr. (Tanjug) — V bakarskem pristanišču so danes začeli iztovarjati z liberijske ladje »Paolin« več kot 47 tisoč ton premoga, ki ga avstrijske jeklarne iz Linza uvažajo iz Anglije za predelavo v koks. Danes so prvič u-porabili posebne naprave, namenjene za razsuti tovor, za pretovarjanje premoga, saj so doslej služile le za železovo in boksitovo rudo. Ce bo avstrijski partner zadovoljen s kakovostjo premoga in storitvami našega pristanišča, si bo Bakar najbrž zagotovil nove pomembne posle.
Soglasje o nalogah ZK Srbije
BEOGRAD, 20. febr. (Tanjug). — Udeleženci seje CK ZK Srbije, ki ee Je nadaljevala danes, so v celoti podprli stališča v uvodnem govoru Bore Pavloviča o nalogah ZK Srbije v zvezi z mednarodnim položajem in nekaterimi problemi našega notranjega razvoja. V razpravi o teh nalogah Zveze komunistov Srbije je sodelovalo več disku tantov, med njimi predsednik CK ZK Srbije Marko Nikezič.
V nadaljevanju aeje so ustanovili republiški odbor za proslavo 100-Ietnice rojstva V. I. Lenina in sprejeli zamisel te proslave v Srbiji. Za predsednika odbora Je bil izvoljen član predsedstva ZKJ Petar Stambolič.
Poljska gospodarska delegacija v Mariboru
MARIBOR, 20. febr. — Dopoldne Je obiskala tovarno železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru gospodarska delegacija iz Poljske. V delegaciji so načelniki ministrstev za ladjedelništvo, težko industrijo in strojegradnjo.
Gostje so se pogovarjali s predstavniki podjetja ter poslovnega združenja Smelt o možnostih sodelovanja med poljsko in jugoslovansko industrijo, predvsem v proizvodnji posebne vrste hladilnih vozil, imenovanih contai-nerji. Tovarna železniških vozil je pripravljena izdelati za potrebe Poljske že v drugi polovici leta 1970 50 do 100 takih vozil. V naslednjem letu pa bi že bila sposobna dobaviti tudi do sto vozil mesečno.
P. S.
Pogovor o MTT
MARIBOR, 20. februarja — Danes dopoldne so se v domu družbenih organizacij sestali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine Maribor ter predstavniki mariborske tekstilne tovarne. Razpravljali so o skupnih prizadevanjih za u-rejevanje problemov v mariborski tekstilni tovarni. Predstavniki MTT so poudarili, da pričakujejo pomoč zavoda za zaposlovanje, bank, družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine Maribora ter vseh drugih dejavnikov pri zagotavljanju možnosti za zaposlitev odvečnih delavcev MTT. Menili so, da bi morale delovne organizacije in občinska skupščina v Mariboru storiti vse za odpiranje novih delovnih mest. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Maribor Slavko Ožbolt pa je napovedal tudi možnost, da bo sindikat pozval vse sindikalne organizacije v Mariboru, da pomagajo pri reševanju tega problema in zaposlovanju delovne sile iz MTT.
M. K.
Pogodba o tranzitu
REKA. 20. febr. (Tanjug) — Predstavniki reške luke in madžarskega	špediterskega
»Mešped« So danes podpisali pogodbo, po kateri bo znašal letošnji tranzit tovora iz Madžarske preko roškega pristanišča Okoli 350.000 ton. Cenijo, da se bo letošnji tranzitni promet v Reki tako povečal n a približno 3 milijone ton tovora.
Še ena ladja za Vel. Britanijo
REKA, 20. febr. (Tanjug) — Danes popoldne so na Reki podpisali pogodbo, da bo ladjedelnica »3. maj« do pomladi 1972. leta izdelala za angleško ladijsko družbo »Brothers Lemom še eno prekooceansko ladjo za prevoz nasutega tovora. To je že laata ladja, Id Jo gradi reška ladjedelnica m to družbo.
\
!z včerajšnje
zadnje izdaje
Tito obiskal industrijski del Nairobija
Obisk dveh tovarn -Pogovor o gospodarskem sodelovanju
NAIROBI, 19. febr. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je danes popoldne s soprogo in sodelavci obiskal industrijski del Nairobija. Predsednika Tita je spremljal kenijski minister za industrijo in trgovino Oso-gova.
Med obiskom obratov dveh tovarn, ki sta v industrijskem in obrtnem delu glavnega mesta Kenije, se je predsednik Tito spoznal s praktičnimi možnostmi za sodelovanje 'industrijskih podjetij Jugoslavije in Kenije. Kot je bilo že prej sporočeno, je v uradnih pogovorih o gospodarstvu tudi predvideno, da se poleg krepitve sodelovanja na ekonomskem področju v Keniji ustanovi skupno podjetje za proizvodnjo industrijske opreme.
Danes dopoldne sta se na posebnem sestanku pogovarjala tudi ministra za zunanje zadeve Tepavac in Mungai. Poleg pogovora o glavnih zaključkih, ki so bili sprejeti ob proučevanju določenih vprašanj, sta Tepavac in Mungai razpravljala še o nekaterih praktičnih aspektih, vezanih na diplomatsko politične odnose med Kenijo in Jugoslavijo. Predvsem je bilo govora o možnostih za ustanovitev kenijske ambasade v Beogradu. Dogovorila sta se tudi, da bodo vzpostavili stalne stike med zunanjimi ministrstvi Kenje in Jugoslavije. Popoldne sta se Tepavac in Mungai pogovarjala o sedanji intenzivirani aktivnosti neuvrščenih držav.
Pogovori delegacije SZDU v LR Kongu
BRAZZAVILLE, 19. febr. (TASS) — Delegacija SZDU, ki jo vodi član predsedstva ZKJ in član predsedstva SZDU Dimče Belovski, Je odpotovala iz Brazzavilla v Pont Noire, največje pristanišče LR Konga. Včeraj so jugoslovansko delegacijo sprejeli prvi sekretar in član politbiroja CK kongoške stranke dela Claude Ernest Ndala, član biroja CK stranke dela in minister za informacije Pierre Nze ter zunanji minister Ikonga.
V pogovoru z ministrom Ikongom so člani jugoslovanske delegacije obravnavali vprašanje politike neuvrščenosti, položaj v Vietnamu in na Srednjem vzhodu, probleme apartheida in ozemelj pod portugalsko vlad«.
Prepovedano razpečavanje »Glasa koncila«
ZAGREB, 19. febr. (Tanjug). Okrožno javno tožilstvo v Zagrebu je danes na temelju zakona o tisku sprejelo sklep o začasni prepovedi razpečavanja časopisa »Glas koncila« štev. 4/174 od 22. februarja, U ga izdaja nadškofijska stolica v Zagrebu. Prepovedali ao ga zaradi članka z naslovom »Nikoli nismo izgubili zaupanja v boga — kardinal Alojg Ste pinac, nadškof zagrebški — 10 let od blažene smrti«. Tožilstvo trdi, d* ao v članku lažne trditve, Id vznemirjajo občane.
Telegrami
IZKLJUČENI IZ KPC — PRAGA. Iz KPC so izključili Jana Prohasko, pisatelja in novinarja, Ludvika Facovskega, nekdanjega sekretarja zveze filmskih in gledaliških umetnikov, in še tri ljudi, ker so baje močno kršili partijske statute.
NIC VBC MASARVKOV BULVAR — BRNO. Broški mestni svet Je sklenil, da bodo bulvar Tomaža Masaryka preimenovali v Bulvar snage.
NALIVI, SNEG IN T.ren — KO BENKA VN. Zaradi nevihte so morali zapreti letališče v Kobenhavnu, led pa je okoval pristanišče v Elsinoru. Ledolomilci so neprekinjeno na delu.
ŠTUDENTJE ZASEDLI VELEPOSLANIŠTVO — PARIZ. Nekaj deset maroških študentov v Parizu je zasedlo maroško veleposlaništvo v Franciji, obsojajoč represalije proti maroškemu ljudstvu.
»SLADKE IGRE MINULEGA POLETJA« — MONTU CARLO. Češkoslovaški barvni film »Sladke igre minulega poletja« je na televizijskem festivalu v Mcnte Carlu prejel prvo nagrado.
46 ŽRTEV GRIPE — BUDIMPEŠTA. Sedanja epedemija gripe je na Madžarskem terjala 46 življenj.
ARETACIJA — Tu so aretirali vodilnega člana portugalske opozicije, odvetnika Francisca Salgada Zenha.
ŠVICA IN OZN — NEW YORK. Kaže, da bi večina članic OZN ugodno sprejela prošnjo Švice za včlanjenje v OZN.
POLITIČNI AZIL — NEW TORK. Prvi sekretar češkoslovaške delegacije v OZN Jiti Mladek je zase. za svojo ženo in otroka prosil za politični azil v ZDA.
ZAMEDENI PRELAZI — ŽENEVA. T. Švici je zamerilo 14 planinskih prelazo-.. V Leckerbadu, zimskem turističnem centru, se 4000 turistov ne more vrniti domov.

uioiuuuA. nune poplave in drsenje lje na južni Sumatri, Baliju in v Djakarti ter drugod po Indoneziji so terjale 15 žrtev, okoli 100.000 ljudi pa je ostalo brez strehe.
SZ KUPUJE V EGS — BRUSEU. SZ bo kupila od EGS 60.000 do 80.000 masla, kupila pa je tudi že 20.000 ton mesa, 160 milijonov jajc in večje količine krompirja. EGS ima velike presežke kmetijskih pridelkov.
SE EN UMETNI SATELIT — MOSKVA. V SZ so izstrelili umetni telekomunikacijski satelit »Motnja 1«.
Pa še to:
KDOR ČAKA, DOČAKA... Novosadsk: list »Poljopnvrednik« je poročal, da je kmetijsko posestvo Zabalj že sklenilo pogodbe za prodajo 6000 ton paradižnika, 2500 ton stročjega fižola, 1200 ton kumar in 500 ton čebule. Pridelke bodo prevzela podjetja iz raznih krajev države. — Slovenski trgovci niso omenjeni. Njim se ne mudi pri sklepanju pogodb. Cim dalj bodo čakali, višje cene bodo dočakali in večji linhmjAfc To jim jamči marža v odstotkih.
SONCE
vzide 06.54 salde 17.34
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 21.11.1970 ob 0,7. uri
LUNA
vzide 17.35 saide 07.02
Vreme in temeperatura 20. februarja 1970
krap
ob 7 uri
vreme	0C
ob 13 uri vreme	0C
Ljubljana
Planica
Brnik
Kredarica
Maribor
Sl. Gradec
Gal je
Novo mesto
Koper
Reka
Pulj
Hvar
Dubrovnik
Zagreb
Beograd
Sarajevo
Titograd
Skopje
Celovec
Gradec
Dunaj
Benetke
Milano
Genova
Mtinchen
Ztlrlch
Rim
Pariz
Berlin
Stockholm
Moskva
megla
poloblačno
megla
poloblačno
poloblačno
poloblačno
megla
poloblačno
polobl'- 'no
polob- 9 o
oblačno
jasno
jasno
oblačno
oblačno
oblačno
jasno
oblačno
megla
megla
sneži
noloblačno
ooloblačno
oblačno
dežuje
oblačno
oolohlnčno
oblačno
sneži
poloblačno
poloblačno
—7
—13
—13
—10
—7
—12
—10
—12
1
—1
—3
4
1
—12 —3 —6 2
—1
—10
—9
—3
1
—1
7
2
4
0
9
poloblačno
poloblačno
poloblačno
oblačno
oblačno
poloblačno
poloblačno
jasno
ooloblačno
jasno
jasno
oblačno
oblačno
jasno
jasno
oblačno
poloblačno
oblačno
sneži
oblačno
dežuje
oblačno
oblačno
poloblačno
poloblačno
1
—3
—6
0
1
—2
—1
7
8
8
1 1 7 2 —3 —2 —1
N »no ved za danes
VREMENSKA SLIKA
Nad vzhodnim Atlantikom in zahodno Evropo so še vedno pretežno zahodni zračni tokovi, ki dovajajo proti evropski celini vedno nove frontalne valove. SLOVENIJA SLOVENIJA
Obl arino bo. Ponoči in zjutraj prehodno manjše padavine. v nižinah rahel dež ali sneg, popoldne izboljšanje. Najnižje nočne temperature bodo od —1 do —5, v Primorju 4, najvišje dnevne malo nad 0, v Primorju do 10 stopinj C.
V nedeljo bo nekoliko topleje. vendar le prehodno izboljšanje vremena JUGOSLAVIJA
Poslabšanje vremena bo zajelo vzhodne in severne dele države.
Snežne razmere v Sloveniji včeraj ob 7. uri
Žičnica na Veliko planino: oblačno, —8, 65 cm pršiča. Tiha dolina 105 cm pršiča, proge teptane, sedet. In vlečnic* obratujejo non stop. Žičnica na Krvavec: pietet, jasno, —6. 38 cm pršiča na 140 cm podlage. Tiha dolina ln Njivice 160 an pršiča, proge urejene, ličnice obratujejo, cesta prevalila. Žičnica na Vogel: pietet. Jasno. —4. 225 cm suhega snega, tičnlca. nlhalnica. sedetnica obratujejo žičnica na Zelenico: Jamo. —10, 170
cm pršiča, ttčmca obratuje. Ljubelj _______ predor:
jasno. —g, 56 cm prtiča, tičnlca obratuje, cesta prev osna. žičnica na Španov vrtu Jasno, —8 40 “» ■"**:	“bratuje. Turistični center Gol-
te nad Mozirjem: Jamo. -6. 110 cm pršiča, vse naprave obratujejo, cesta prevozna. Pohorska vzpenjač«: rahlo oblačno. 80 cm pršiča, vleč. Bel-levue te Bolfenk obratujejo. Planica — Rateče: interno oblačno. —IS. 60 on snega. Jeaenko: dei-no oblačno, —15, 43 em snega. Ljubljana: megla, ~7’	‘rJ"”®«* Ctijc. megla, —10. 18 cm ane-
«a. Maribor: zmerno oblačno. —7, 9 cm mega. Slovenj Gradec: prelet, oblačno. —13. 19 cm ■» ea. Murska Snteta: megla. —9. 5 cm snega. Noro mesto: delno oblačno. —13. 3g cm snega. Postojna: prste«, oblačno, —14. 19 cm mega. Brnik: megla. —13. 33 cm mega. Triglav — Kredarica* vnemo Jblačno, —to. 339 cm menz Rakitna: delno oblačno, —ib, 39 em prtiča.
ratujejo. Logatec oblačno, —s, ao on soet. vlečni-
—h. S® Cm pršiča, vlečnice obratujejo, oesta pre-7«™** verigami. Cini vrti nad Idrijo- jasno, ~7-_ ™ SPVJ?'414?'■ vlečnice obratujejo, cesta pee-vpazat Vojsko: Jamo. —6. 70 cm pršiča, cesta ni prevozna. Idrija: megla. —3. 30 cm suhega mega. Vlečni a Mojstrana: jasno, —12. 40 cm ohr*uš)» te Je osvetljena. Vleč-°*c» Msrtuljte Jasno. —15. «5 cm pršiča, vlečni ca obramje Dom na Komni: preteč. Jasno. —6. im on pršiča, pot na Komno prehodna, tov. tič-nlca obratuje, ceste do Savice phdena. Travna ro*a:_ oblačno —6, 60 cm pršiča, ceste prev osna. Kuračček: Oblačno. —7. 55 cm prtiča, ceste prstoma. Logarska dolina: oblačno. —I. 30 cm me-*» lame Jamo, —11. 50 cm prtiča, vlečnica obratuje^ Bovec: Jamo. —6. 35 cšnprtiča. vlečnica obratuje, oesta prev ovna Do« pod Malnarjem' »mo. —8. 50 an prtiča. Mečica: delno oblačno. —S. spodnja 38 cm. zgornja 58 cm prtiča, smernica obratuje, proge te; .sne Kren Iška gora: oblačno, —9. 75 cm mega, vleč., sedet, obratu tejo, drsališče uporabno. Pokljuka: preteč, oblač-no. —*. 100 cm suhega mega. vleč. obratuje.
V nekaj vrstah
CELJE
Razstava kuhinjskega pohištva — V domu pohištva Slovenijales v Zidanškovi ulici bo do 25. februarja odprta razstava kuhinjskega pohištva.
Valčkov večer — Turistično olepševalno društvo ter celjsko zdravniško društvo pripravljata tudi letos tradicionalni valčkov večer. Prireditev, ki bo 14. marca, je za člane obeh organizacij. Sodelovali bodo prvaki ljubljanske Opere, ansambel Stevana Mihajlinca iz Zagreba, Djiml Stanič, Beti Jurkovič, Fantje iz Celja in ansambel Tineta Kosca.
O onesnaženju zraka — Delavska univerza pripravlja v četrtek, 26. februarja, ob 19.30 v veliki dvorani Narodnega doma javno tribuno o celjskem onesnaženem zraku. Na tribuni bodo sodelovali vsi, ki se v zadnjem času ukvarjajo z analizami o vzrokih in virih onesnaženja zraka nad Celjem in Štorami.
VELENJE
Družbena pomoč — Lani so v šaleški dolini dodeljevali redno družbeno pomoč 104 osebam. V povprečju je znašala redna družbena pomoč 105 dinarjev na mesec. Urbanistični načrt — Za Velenje in Šoštanj pripravljajo urbanistični načrt, za Šmartno ob Paki pa urbanistično dokumentacijo. Izdelava urbanističnega načrta za občino Velenje pa bo v kratkem končana.
LAŠKO
Nadomestne volitve — Odbornik zbora delovnih skupnosti v občini Laško Aleš Kmecl odhaja na novo delovno mesto. Zato je mandatno imunitetna komisija predlagala občinski skupščini, naj Kmeclu preneha odbomiški mandat.
Na seji skupščine Laško je zbor delovnih skupnosti predložil razpis nadomestnih volitev za odbornika tega zbora v 15. volilni enoti, ki zajema volivce kmetijske zadruge Laško in vse kmetijske prozvajalce na območju občine Volitve bodo 25. marca.	'
Sklad za financiranje narodne obrambe — Na zadnji seji občinske skupščine je bil sprejet odlok o ustanovitvi sklada za financiranje ljudske obrambe v občini Laško. Iz tega sklada bodo financirali vse potrebe ljudske obrambe v občini. Tako bodo kupili opremo in orožje za enote teritorialne obrambe, opremo za enote civilne zaščite, financirali pa bodo tudi urjenje in izobraževanje teh enot.
Dijaki in samoupravljanje
Organizacija Zveze komunistov prosvetnih delavcev v Celju o šolskih statutih
CELJE, 20. febr. Na sinočnji konferenci organizacije ZK prosvetnih delavcev in srednješolcev v Celju so razpravljali o statutih šolskih zavodov in o nalogah prosvetnih delavcev v zvezi z resolucijo prve seje republiške konference ZKS.

V uvodni besedi je politični sekretar občinskega komiteja ZKS Štefan Korošec govoril o razvoju samoupravljanja in uresničevanju 15. ustavnega amandmaja. Kot je menil danes, ni važna samo oblika samoupravljanja, ampak zlasti vsebina, delovne metode, racionalizacija in drugo, kar naj bi našlo svoia mesto tudi v samoupravnih aktih. Tu bi morali med drugim jasno povedati, kdo je na primer konkretno odgovoren za konfliktne situacije, do katerih prihaja najpogosteje zaradi neurejenih no-
Roman Albreht v Slov. Konjicah
SL. KONJICE, 20. febr.— Član predsedstva CK ZKJ Roman Albreht je danes obiskal Slovenske Konjice.
Po oglediu industrijskega kombinata KONUS se je Roman Albreht sestal s predstavniki kombinata.
Obiskal je še kovaško industrijo Zreče in LIP v Slovenske Konjice. Popoldne pa je imel daljši razgovor s političnim in gospodarskim aktivom konjiške komune.
M. S.
tranj ih odnosov. Pri oblikovanju svojih statutov bi se morale šole izogibati prepisovanju in jih zastaviti tako, da bi prišla do polnega izraza samoupravna vloga dijakov, ki imajo o tej politični in ekonomski kategoriji zelo skromno znanje.
Dobršen del razprave je bil posvečen prav vprašanju, kako vključiti dijake v šolsko samoupravo, pri čemer so menili, da obstajajo možnosti tako v okviru šolskih svetov (v omenjenem številu) kot v vrsti drugih aktivnosti (zlasti v osemletkah). Poseben problem so tiste strokovne šole, v katerih si učenci glede na starost pridobe samoupravne pravice šele, ko jih zapustijo, oziroma lahko postanejo člani samoupravnih organov repetenti, se pravi, slabši učenci. Prevladalo je mnenje, da problem ni toliko pravne kot pedagoške narave. V samoupravljanje naj bi vključevali dijake, ki to s svojimi kvalitetami zaslužijo:
Ob koncu je sekretar občinskega komiteja ZKS prof. Emil Rojc govoril o nalogah prosvetnih delavcev v zvezi z resolucijo prve seje republiške konference.
D. HRIBAR
BELA ODEJA LE ZA KRATEK ČAS? — Tako ali drugače, v drugi polovici februarja je presenetila kar lepa snežna odeja in povrhu še mraz. Na sliki: park ob Kersnikovi ulici v Celju.	Foto: F. Krivec
Naš pogovor
Sindikat ni več servis
Govori Hubert Herček, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Mozirju
Na območju Gornje Savinjske doline Je v delovnih kolektivih v teh dneh nešteto razprav, ki jih vodi in organizira sindikat. Gospodarstvo tega območja je namreč v zadnjih dveh. treh letih prišlo v tisto fazo razvoja, pri kateri izstopa človek, kot najbistvenejši nosilec. V zadnjem času je povzel razpravo o tem tudi sindikat.
Tovariš Herček, do nedav- | dikat imel v našem največjem
na smo o industriji Gornje Savinjske doline govorili le takrat, ko smo omenjali glin. Zdaj so razmere drugačne, o tem najraje razpravljajo prav Gomjesavinčani sami. Kako se pri kreiranju gospodarske politike v mozirski občini vključuje sindikat?
»Sedanja najpoglavitnejša naloga sindikata je organizacija izobraževanja zaposlenih. Tu ne mislimo na klasično izobrazbo, temveč na izobraževanje članov samoupravnih organov, predsednikov osnovnih organizacij sindikata In vseh, na katerih naj sloni samoupravni sistem danes in jutri. Program oblikjemo skupaj z vodstvi delovnih organizacij, glede na specifičnosti pogojev in problemov.«
— Je mar to odraz lani iz-venede ankete ali širših spoznanj?
»Problem je vezan na več činiteljev, tako tudi na rezultat omenjene ankete. Dejstvo je, da ta dinamični gospodarski razvoj v zadnjem času v Gornje Savinjski dolini zahteva, da je za uspeh samoupravljanja potrebna usposobljenost. Miselnost, ki jo še marsikateri kolektivi *nosi še iz časa obrtnih okvirov, ki jih je medtem prerasel, danes ne more biti več nosilec gospodarskega razvoja in ob tem tudi razvoja industrije.
Poglejmo na primer malo bližje razpravo, kt Jo je sin-
Zaposleni: največ prispevkov
Po daljši razpravi so odborniki obeh zborov sprejeli laški proračun
kolektivu, v Glinu. To je bilo ob sprejemanju novega pravilna o delitvi osebnih dohodkov. Med razpravami je prišlo do ostrin oh vprašanju »enakosti želodcev«, pri ocenjevanju in vrednotenju dela strokovnjakov.«
— Z ukinitvijo nekaterih obratov, katerih sedeži in vodstva so zunaj občinskih meja, je bilo dolgo v ospredju vprašanje zaposlovanja. Kako izgleda ta problem danes? Tu mislimo tudi na odhode kvalificirane delovne sile v zamejstvu.
»Problem zaposlovanja je eden tistih, ki ni v ospredju samo v naši občini. Pojavil pa se je leta 1966. Sindikat tega problema sam ne more rešiti. S spremembo gospodarjenja in razvojne politike pa nastajajo zdaj večje možnosti za zaposlovanje. Predvsem pa ob letošnji dinamiki v gospodarstvu. Tu mislim na podjetja Elkroj, Gradbenik in Smreko.
Dolino je zapustilo mnogo ljudi, med njimi tudi tehnična inteligenca, ki v danih pogojih ni uspela, niti za svoje delo ni dobila potrebnega plačila. Zdaj opažamo, da je odliv vse manjši, tako tudi odliv mladih strokovnih kadrov. Nekateri se je vračajo.
Obstoječe možnosti v dolini ne nudijo možnost zaposlovanja naravnemu prirastku
ki bi se želel vključiti v proizvodnjo po šolanju, Ta problem deloma urejamo z zaposlovanjem naših ljudi v sosednjih občinah, kot v Gorenju, Smodnišnici in Titanu. V ilustracijo naj povem, da je po podatkih komunalnega zavoda za zaposlovanje lani zapustilo dolino le 12 naših ljudi. Seveda jih je še enkrat toliko, ki so odšli brez posredovanja zavoda«
— Bi mogoče komentirali Se večkrat ponovljeno mnenje Jožeta Deberška. predsednika občine, ki trdi. da je za nadaljnji razvoj gospodarstva v dolini bolj kot investicijski dinar potreben strokovni kader?
»Vodstvo sindikata podpira
PETROVČE
LAŠKO, 20. febr. Letošnji predlog sveta za proračun in finance, predložen občinski skupščini v razpravo in potrditev, temelji na izhoc^ščih, sprejetih na seji obeh zborov v decembru lani in na oceni razvojnih možnosti v Sloveniji za leto 1970.
Najpomembnejša značilnost obravnavanega proračunskega predloga je, da se bodo proračunski dohodki. v letu 1970 v primerjavi z letom 1969 povečali za 9.2 odstotka. Pri tem je treba upoštevati, da je treba najprej izločiti dva milijona in 604.000 dinarjev za temeljno izobraževalno skupnost. Po odbitku te vsote ostane za nadaljnjo delitev med proračunske porabnike 6 milijonov in 532.8000 dinarjev.
Podobo o razvitosti občine, o strukturi pridobitnosti občanov v njej, dokaj jasno razgrne podatek, kako so posamezne skupine občanov udeležene pri zbiranju proraču-skih sredstev.
2e dosedanja leta je bila postavka iz osebnega dohodka zaposlenih najpomembnejša, toda letos se njihov delež povečuje za 17 odstotkov, kar pomeni, da prispevajo občani
Soglasno za referendum
Občinska skupščina v Velenju sklenila, da bo referendum v nedeljo — Občani bodo glasovali o uvedbi krajevnega samoprispevka
VELENJE, 20. febr. Odborniki velenjske občinske skupščine so na današnji seji z največjim razumevanjem in popolno soglasnostjo sprejeli predlog izvršnega odbora konference občinske organizacije SZDL, ki ga je posredoval njegov predsednik Milan Šterban, o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo in obnovo šolskih poslopij in nekaterih kulturnih objektov, pa tudi za modernizacijo cest v občini.
Sklenili so, da bo referendum zajel vso občino in da bo v nedeljo 22. marca letos.
Sklep o razpisu referenduma je pravzaprav nadaljevanje prizadevanj občinske skupščine in vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij o čimprejšnji ureditvi nekaterih perečih problemov, ki segajo tako na področje šolstva, otroškega
varstva, kulture, komunale itd. in je hkrati del volilnega programa SZDL, ki so ga odborniki sprejeli že v pripravah na lanske volitve v predstavniška telesa. Odločitev o razpisu referenduma pa je hkrati nova solidarnostna akcija prebivalcev velenjske občine in ne nazadnje pomemben prispevek k zboljšanju družbenega standarda.
Predvidevajo, da bodo s samoprispevkom občanov zbrali v petih letih okoli 19 milijonov dinarjev, poleg tega pa bodo gospodarske organizacije prispevale za ureditev in gradnjo nekaterih drugih objektov več kot 5? milijonov dinarjev do 1973. leta. In če k temu dodamo še sredstva temeljne izobraževalne skupnosti ter sredstva otroškega varstva, bodo v teh letih razpolagali z nekaj več kot 44 milijoni dinarjev za ureditp- in razširitev njunih skupnih problemov.
Na zasedanju so med drugim sprejeli tudi občinski proračun za letošnje leto ter finančne načrte nekaterih skladov.
MILAN BOŽIC
Tekmovanje za bralno značko
Prve Kajuhove bralne značke, ki so si jih mladi priborili v letošnjem šolskem letu, bodo podelili v ponedeljek v Šoštanju
Izvenšolska dejavnost je v šaleški dolini zelo razgibana. Na šolah delujejo številni krožki, med katerimi velja še posebej omeniti klube OZN, družine počitniške zveze, folklorne krožke, plesne sekcije in krožke za varstvo spomenikov NOV.
Ob tem pa mladi še zmeraj najdejo čas za branje lepe slovenske knjige. Zato so se v Velenju pred štirimi leti odločili za organizacijo tekmovanja za Kajuhovo bralno značko. Tekmovanje postaja med mladimi iz šaleške doline vse bolj priljubljeno, kar je še posebej razveseljivo. Da resnično narašča zanimanje za Kajuhovo bralno značko kaže podatek, da je v šolskem letu 1968/1969 tekmovalo za Kajuhovo bralno značko 1.800 pionirjev in pionirk z vseh osnovnih šol s področja velenjske občine, v tem šolskem letu pa jih tekmuje že
več kot 1.900.
Tekmovanje za Kajuhovo bralno značko je te dni v zaključni fazi. V kratekm bodo mladim podelili prve značke. Najprej bo prireditev na osnovi šoli Karla De-stovnika-Kajuha v Šoštanju. S Slovesnostjo, ki bo v ponedeljek, 23. februarja, po-podne v domu Svobode v Šoštanju, se bodo mladi Šoštanjčani oddolžili tudi spominu velikega pesnika, -evo-lucionarja in narodnega he-rojp Karla Destovnika-Kaju-ha, katerega srce je prenehalo utripati prav v teh dneh pred šestindvajsetimi leti, na pragu domačega kraja.
Na slavnostno podelitev Kajuhovih bralnih značk bodo mladi Šoštanjčani povabili tudi mladinske pesnike in pisatelje ter predstavnike pionirskih odredov, ki nosijo ime narodnega heroja Kajuha. Pripravili pa bodo še razstavo likovnih del.
Kajuhove bralne značke bodo podelili na drugih osnovnih šolah v šaleški dolini v prihodnjih tednih. Povsod pa bodo pripravili za to priložnost krajši kulturni program, mladi pa bodo v svojo sredo povabili tudi mladinske pisatelje in pesnike in se tako kar najbolj neposredno seznanili z avtorji del, ki jih morajo tudi prebrati, če si hočejo pridobiti Kajuhovo bralno značko.
MARIJAN LIPOVŠEK
v delovnem razmerju za proračun okroglih 50 dostotkov načrtovanih prispevkov.
Drugi vir od katerega v proračunu pričakujejo naslednji levji delež, je davek od prometa blaga na drobno. Ta naj bi bil letos za 38 odstotkov večji kot lani in bi v proračunskem deležu znašal skoraj 23 odstotkov.
Pri načrtovanju prispevka od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti ni praktično nobenih sprememb. Spremembe so samo znotraj te skupine, ko se za 8,8 odstotkov povečuje prispevek v dejavnostih, ki po novem vodijo knjige, medtem ko se za 36,4 odstotke zmanjšuje prispevek od pavšalistov. To pomeni, da gre tu le za selitev davčnih zavezancev iz ene v drugo skupino.
Blažja je letos davčna politika do kmetijskih gospodarstev, zlasti pa za višinske kmetije. Ta vir dohodka je v skupnih dohodkih zajet le s 3 odstotki.
Proračun seveda ni mogel upoštevati vseh zahtevkov po udeležbi v proračunski potrošnji. Krajevne skupnosti so nastopile z zahtevki, ki so najmanj štirikrat večji od i sredstev, ki jih bo mogoče v proračunu zagotoviti za najosnovnejše potrebe, zvezane z gradnjo vodovodov, cest, elektrifikacijo in kanalizacijo.
Ko smo si ogledali dohodkovno plat proračuna za leto 1970. si oglejmo še njegovo razdelitev med uporabnike.
Kot že rečeno, eden največjih porabnikov je temeljna izobraževalna skupnost, malo manj od dveh milijonov in 700.000 dinarjev. Nad dva milijona in 800.000 je predvidenih za delo državnih organov. Naslednja najvišja postavka je socialno skrbstvo, skoraj 800.000 dinarjev. Sledijo sredstva, določena za delo
krajevnih skupnosti v višini
543.000	dinarjev. Skoraj
400.000	dinarjev imajo v proračunu prihranjenih za društva in družbenopolitične organizacije. Za razne komunalne potrebe je predvideno 226.000, za zdravstvo 120.000 in za kulturo ter prosveto
124.000	dinarjev.
Za nadaljnje .investicije v področju izven gospodarstva je predvideno 749.000 dinarjev, za plačilo anuitet pa
371.000	dinarjev. Kakšne želje
so v teh vsotah: začetek gradnje osnovne šole v Rimskih Toplicah, dograditev ambulante v Radečah, gradnja najnujnejših stanovanjskih in komunalnih objektov, začetek gradnje zdravstveno-turistič-nega središča in še mnogo tega.	^
Po daljši razpravi, ki je sledila uvodnemu poročilu, so odborniki obeh zborov proračun občine za leto 1970 sprejeli. Spremembe so bile le malenkostne, predvsem pa v korist zdravstvene preventive, varstva prizadetih otrok, pomoči socialno šibkim ose-
Zahaj tako?
Danes v Celju
KINO:
Union:	jugoslovanski barvni
film »Bitka na Neretvi« ob 16. in 19. uri.
Metropol:	ameriški barvni
film »Bitka za San Sebastian«.
Dom: franc.-ital. barv. film »Barbarella«.
Dobrna; ameriški barvni film »Hiša iz kart«.
DEŽURNA LEKARNA:
Center, Vodnikova 1. NARODNI DOM:
Ob 20. uri ples društva inženirjev in tehnikov.
GLASBA:
Dom JLA — maturatn«ki ples, pri Kladivarju, pri Mlinarjevem Janezu.
LIKOVNI SALON;
Pododborova razstava. STUDIJSKA KNJIŽNICA: Razstava ob 100-letnici roj stva Lenina.
NEDELJA:
KINO:
Nespremenjen program. RADIO CELJE:
Pogovor s poslušalci, literarna oddaja.
MUZEJ REVOLUCIJE:
Stalna zbirka likovnega salona.
PONEDELJEK
KINO:
Se vedno isti filmi.
LEKARNA:
Center.
RADIO CELJE:
Športni pregled.
DRSALIŠČE:
Odprto je tudi od 19.15 do 21. ure.
LIKOVNI SALON:
III. pododborova razstava. MUZEJ REVOLUCIJE:
Zaprt.
Otok
brez pralnice
Z enostransko odločitvijo kolektiva Elegant, katerega samoupravni organi so lani decembra sklenili ukiniti obrat pralnice na Otoku v Celju. je nastalo med občani nezadovoljstvo.
Gre za pralnico, ki jo je pred petimi leti krajevna skupnost tega velikega naselja izročila v upravljanje temu delovnemu kolektivu. Glede na to. da v Celju ni druge pralnice — pralnica pri podjetju Rinka je doslej v glavnem delala le za delovne kolektive, je nastalo vprašanje, kdo bo pral perilo tistim, ki nimajo svojih pralnih strojev. Dejstvo je namreč. da je veliko samskih občanov in starejših ljudi, pa tudi družin, ki si ne morejo kupiti iz tega ali onega razloga pralnega stroja.
Zato je politični aktiv skupaj s krajevno skupnostjo sklical sestanek s predstavniki kolektiva Elegant, da bi skupaj rešili problem. Povabili so tudi odbornike občinske skupščine Otok, na katerem stanuje okoli 10.000 občanov, ima pet odbornikov, ki so jih volivci izvolili, da bi njihove težave in mnenja prenašali ■ najvišjemu samoupravnemu telesu v občini.
Od vseh petih izvoljenih odbornikov pa se je povabilu odzval le eden. Prišel je tudi zato, ker je bil kot sekretar dolžan. Ostali Štirje niso niti z besedico opravičili svoje odsotnosti. Zdaj občane zanima predvsem eno: kolikšen problem in kdaj je po mnenju odbornikov potrebna njihova prisotnost, da bi skupaj s predstavniki krajevne skupnosti pretresali probleme, ki tarejo občane.
J. SEVER
bam in v korist sredstev, ki so na razpolago financiranja občinskega sodišča.
JURE KRAŠOVEC
Marca se odpro »male šole«
Zdaj, ko so v šolah na celjskem območju že vpisali otroke, ki bodo jeseni prvič zares prestopil: šolski prag, so povsod začeli pripravljati tudi letošnje »male šole«. Sprva je sicer kazalo, da ta »pastorek« našega šolstva ne bo deležen kakšne širše družbene podpore, toda v zadnjem času kažejo v občinah precej več razumevanja.
Čeprav del stroškov za »male šole« krijejo starši, jih namreč ni moč organizirati brez deleža širše skupnosti. Ta oblika priprave na začetek resnega učenja se je namreč uveljavila tako, da v mnogih šolah kar tekmujejo, kdo jih bolje in izvimeje izvedel. Učitelji pripravljajo dodatno gradivo, izmenjujejo izkušnje in tudi pri največji iznajdljivosti je za to potreben denar. Glede na izredne uspehe »malih šol« v minulih letih — potrjujejo jih izjave učiteljev prvih razredov, ki zatrjujejo, da so zdaj razlike med učenci veliko manjše — bi bilo prav. če bi v sleherni občini podprli prizadevanja, da »male šole« legaliziramo tudi v materialnem pogledu.
Poleg malih šol, ki se bodo na celjskem območju začele marca, bodo leto, prvič povsod izvedli tudi testiranje vseh novincev.
I. B.
CELJE
Zanimanje za »Bitko na Neretvi«
Te dni vrtijo v celjskem kinematografu Union jugoslovanski film »Bitka na Neretvi«, ki si ga je v treh dneh ogledalo Več kot 3600 ljudi. Čeprav bodo film vrteli do J. marca — kaže pa, da bo predvajanje treba celo podaljšati — so predstave razprodane že za nekaj dni vnaprej. Ne samo, da se to ni zgodilo doslej pri nobenem znanem filmu domače proizvodnje. tudi za najbolj priljubljene spektakle iz ameriških studiov, ki so v Celju najbolje obiskani — ni bilo tolikšnega zanimanja.
V Celje prihajajo v teh dneh tudi ljudje iz sosednjih krajev — predvsem iz-stih, kjer filma drugače ne bi mogli videti, ali pa bi morali nanj čakati nekaj mesecev. Tako so po več vstopnic naročili občani Luč, Ljubnega, Vitanja, Šentjurja in od drugod, pa tudi številni delovni kolektivi omogočajo svojim članom kolektivne rezervacije. »Bitko na Neretvi« bodo v teh dneh vrteli tudi v 2alcu in v Velenju.
I- B.
LJUBI ME...? NE LJUBI ME...?
ČEMU UGIBANJE
• ODGOVOR BOSTE NAŠLI V HOROSKOPU REVUE
M
Mimogrede
Ni posluha za »holc-hakermarš«
Med vso mogočo šaro, ki jo uvažamo za drage devize, so na primer tudi ure, izdelane v »folklornem«t stilu. Ure, ki ne ka. žejo samo čas, ampak srečne lastnike razveseljujejo tudi z raznimi vižami.
V neki celjski trgovin: prodajajo uro, ki je preko uvoznika prišla iz Nemčije, podobna pa je barvno nekoliko kričeči bavarski hiši, ki pod njenim krovom dva žagata drva. tretji pa jih cepi. Kot do-datek je ob strani še mlinsko kolo. Vsako uro ali morda tudi vsake pol ure se sproži mehanizem — drvarji se zganejo, kolo se zavrti in ura zaigra znam »holehakermarš«.
Vsekakor domiselna stvarca, ima pa to slabo stran, da je najbrž nekoliko predraga (869 dinj in najbrž tudi zeto kupci za vholchakermarš«	nimajo
pravega posluha.
D. 11.
Zbirajo denar za opremo šole
Prebivalci m delovne organizacije v žalski občini so se že pred leti z referendumom odločil] za krajevni samoprispevek za šolstvo. Sprejeli so načrt in v njem določili prednostni vrstni red investicij.
Ne glede na to se je začela med prebivalci Petrovč akcija,. ki zasluži večjo pozornost. Prvemu samoprispevku. ki so ga izglasovali z referendumom, so zdaj dodali še enega. To je prostovoljno zbiranje denarja za opremo šole. Sklenili so, da bodo po tej poti zbralj okoli 60.000 dinarjev. Ljudje so z razumevanjem sprejeli pobudo.
Očitno je. da bi starši radi zagotovili otrokom lepše pogoje za šolsko delo, kot so jih imeli sami. Sicer pa primer potrjuje, da ljudje radi sodelujejo v skupni akciji, če je ta utemeljena in upravičena.
M. B.
Maja konec asfaltiranja
Krajevna skupnost Ljubečna bo letos s pomočjo občinske skupnosti Celje končala asfaltiranje ceste Ljubečna — Arclin. Del te republiške ceste skozi vas Ljubečna so lani asfaltirali s pomočjo opekarne Ljubečna in občine Celje, ki rta za to prispevala denar. 420 tisoč dinarjev je bil vreden ta končni odsek, za nadaljnja dela pa je po-trebnih še 500 tisoč dinarjev, ki pa jih bo prispevala občinska skupščina iz tvojega proračuna. Računajo, da bo ta. šest metrov široka cesta v celoti dograjena do 15. maja.
M. B.
to misel. Zdaj je namreč potrebno zaupanje ▼ lastne sposobnosti in kadre. Potrebno je namreč nadaljevati uspehe, ki smo jih dosegli v kmetijstvu, turizmu in seveda industrijskih zmogljivostih. V tercialni dejavnosti pa so še neprecenljive možnosti razvoja
Sindikat je dolgo časa taval v Iskanju svojih obveznosti in vloge ter dela. Prepogosto je bil le organizator tudi raznih dobrin. Leta 1967. na občnem zboru, smo končno prešli na poslanstvo, ki temelji na problemski aktivnosti, torej na sfero, ki spada v dejavnost sindikata. Od takrat nam je jasno kje je mesto naše organizacije.«
J. SEVER
Odkrili so brezvestnega voznika
Franc Pek je do smrti povozil pešca in po ne* sreči pobegnil
SLOVENSKA BISTRICA. 20. febr. — Postaja milice v Slovenski Bistrici je sporočila, da so skupaj s prometnimi delavci UJV Maribor izsledili voznika osebnega avtomobila. ki je 16. februarja ob 21.45 v Zagradi pri Slovenski Bistrici do smrti povozil Djura Kozoliča in po nesreči pobegnil. To Je storil voznik osebnega avtomobila Franc Pek. star 36 le:, doma iz Zgornje Bistrice, zaposlen v tovarni Impol v Slovenski Bistrici.
Vozil je osebni avto DK\V Izjavil je. da je pešca opazil zadnji hip. ker je ležal na cesti in da zaradi prekratke razdalje vozila ni mogel ustaviti.
V	iskanju so sodelovali šte-
vilni prometni delavci iz Slovenske Bistrice in iz UJV Maribor. Načrtno so pregledali veliko vozil in izprašal: mnogo občanov v Slovenski Bistrici in okolici. Njihovemu vestnemu m požrtvovalnemu delu gre zahvala, da so storilca izsledili.	N. S.
Iščejo tri planince
MOSTAR, 30. febr. — Včeraj zjutraj je 16-članska ekipe gorskih reševalcev odšla ra planino Prenj. da bi našla tri planince, ki so pred osni. mi dnevi odšli, vendar se doslej še niso vrnili. Vsi trije izginuli — Ilija Dilber. Zija Jajatovič in neki Milorad — so bili izkušeni planinci, zato domnevajo, da so se zaradi izredno slabega vremena zatekli v planinski dom na Jezercu.
V	Sarajevu in Mostarju z veliko nestrpnostjo čakajo prva poročila reševalcev.
Ni dvomov o zločincu
Pri Gezi Beznecu so našli ključ od hotelske sobe
MURSKA SOBOTA, 20. febr. Čeprav si je 22-letni Geza Beznec zaradi umora 17-letne Marije šandor sodil sam, se ogorčenje med prebivalstvom v Pomurju zaradi strahotnega zločina še ni poleglo.
Tudi starši in številne sodelavke mlade žrtve v tovarni Mura ter domačini v Gede-rovcih, ki so včeraj pospremili Marijo šandor na zadnji poti. zahtevajo pojasnilo za zločin.
Danes smo se pogovarjali z odgovornimi ljudmi na sodišču in na UJV. kjer so storili vse, da bi osvetlili tudi ozadje tega dogodka.
Kljub temu še ni znano, kako je Beznec zvabil svojo žrtev, s katero naj bi se občasno družil že prej, pretekli ponedeljek popoldne v sobo hotela Central. Marija šandor se je pripeljala v Mursko Soboto s tremi sodelavkami. ki prav tako ne vedo povedati, kam je dekle nena-
doma izginilo. Ker se je po ugotovitvi sodnomedicinskega izvedenca m po izjavi dveh natakarjev, ki sta iz sosednje so!>e. kjer sta spala, slišala ropot, zgodil zločin ok- j rog 4. ure zjutraj v torek, postaja primer še bolj zavozlan.
Preiskava je pokazala, da se v penzionu hotela Central dogajajo večkrat čudne reči. ker odgovorni ljudje nimajo pregleda, kdo zahaja poleg pri javi ienih gostov v hotelske sobe Tako je tudi mladj morilec eno noč pred zločinom povabil k sebi mla. deniča in dve dekleti. Najeli so še eno sobo in nihče ne dvomi v to. da se družba ni zbrala s čistimi nameni. ‘ sodil sam.
Podobnih primerov je bilo še veliko, zato je skrajni čas. da v prihodnje preprečijo take dogodke, ki so. kot je pokazal zadnji primer, lahko uvod v najhujša dejanja.
Zdaj obstajajo tudi vsi dokazi. da o krivdi Geze Be zneca ne more nihče dvomiti. saj so pri obešencu našli ključ zaklenjene hotelske sobe. v kateri so našli žrtev.
Tudi na vratu samomorilca so ugotovili več močnejših svežih brazgotin, ki zgovorno pričajo, da se je 17-letna Marija šandor borila za življenje. Končno naj zapišemo izjavo odgovornih ljudi na UJV v Murski Soboti, da so takoj dobilj pri avstrijskih in madžarskih varnostnih organih vso pomoč pri iskanju zločinca, ki bi ga nedvomno kmalu prijeli, če si ne bi B. B.
SUPERMARKET ljubil«™
Za spomladansko
sezono
OBOGATITE SVOJO GARDEROBO
novi spomladanski modeli plaščev, kostimov, klasični in športni moški suknjiči
v kozjem, svinjskem velurju in napa ter lak usnju
Mladi so zavihali rokave
Uspeh koprskega mladinskega kluba - Za ureditev prostorov so prispevali 2800 prostovoljnih ur
Pred dobrimi štirimi meseci so v Kopru odprli težko pričakovani mladinski klub. Mladi, ki so začeli tako rekoč iz nič, so si počasi, seveda pa tudi s pomočjo drugih, urejali klubske prostore. Sami so prispevali več kot 2800 prostovoljnih delovnih ur.
Kmalu po otvoritvi so se prijavili za tekmovanje »Naš klub 1970«. Vključili so jih v skupino A, kjer tekmujejo najboljši klubi z najširšo dejavnostjo. Tako' sedaj v klubu deluje kar osem sekcij. Zelo delavni so športniki, ki, so se udeležili sabljaškega tekmovanja za Hanžičev memorial, sabljači pa pripravljajo še mednarodni turnir v sabljanju.
Aktivna je tudi dramska skupina, ki so jo nedavno ustanovili. Fotografi so priredili že več razstav, filmski krožek pa bo v kratkem začel redno delovati. Med nove krožke spadata tud’ krožka za judo in karate.
Člani kluba se zavedajo, da samo delo v krožkih še ni vse, zato so v stiku tudi z drugimi mladinskimi klubi po Sloveniji. Z disco clubom so gostovali že v Idriji in Sežani, kjer so zelo uspeli, obiskati pa nameravajo še postojnske mladince in druge klube na Notranjskem. Imeli so tudi prijateljsko srečanje z mladinskim klubom »Svoboda« iz Ljubljane. Pomerili so se v namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in šahu. Na tem dvoboju je sodelovalo 30 mladincev. Mladinski klub ima dva svoja predstavnika v mestni konferenci SZDL. Letos je mladinski klub dobil 37.000 din dotacije, ki jo bodo kar najbolj smotrno izkoristili.
še bi lahko pisali o dejav-
nosti in o vsakodnevni žaba-vi v klubu, pa tudi o disciplini. V klubu ali pred klubom je večkrat prišlo do pretepov. Stane Marinšek, vodja redarjev v klubu (po poklicu je miličnik) je povedal: »Bes je, da je v klubu prišlo večkrat do pretepov in milica je vedno takoj posredovala, izgredniki pa so bili tudi kaznovani. Težava je v tem, ker so to po večini mladoletniki, tepejo se pa, če so pod vplivom alkohola. Omenim naj še to, da pri nas alkohola ne točimo, ampak pridejo že vi-, njeni v klub.«
DUŠAN GRČA
IDRIJA
Predavanja o kmetijstvu
Akcija za razvoj kmetijstva v idrijski občini se vse bolj razvija. Sklad za pospeševanje kmetijstva pri občinski skupščini Idrija je v zimskih mesecih organiziral strokovna predavanja s štirimi barvnimi zvočnimi filmi, ki prikazujejo pravilno prehrano živine, gnojenje z umetnimi gnojili, spravilo krmil in sodoben način presuševanja semen. Filme predvaja kino klub Idrija, kmetijski strokovnjaki pa še posebej pojasnjujejo in odgovarjajo na vprašanja kmetov.
Do sedaj je bilo po vaseh že več kot 10 takih predavanj.
J. J.
France Bevk o novi šoli
Podpira zamisie šole — spomenika v Cerknem
Slovenski pisatelj France Bevk je član pokroviteljskega odbora za graditev nove osnovne šole v Cerknem. Za prvo številko posebnega biltena, ki bo izhajal občasno in seznanjal slovensko javnost s potekom akcije za graditev nove šole, je France Bevk napisal prispevek z naslovom »Cerkno« in v njem podpri zamisel o graditvi šole — spomenika.
Med drugim je zapisal:
»Ce danes pridete v Cerkno boste srečali mnoge napise, ki spominjajo na osvobodilni boj. S tem ne mislim samo
Sestanek TIS v Sežani
SEŽANA, 20. febr. — Tu so se danes sestali delegati temeljnih izobraževalnih skupnostih vseh primorskih občin. Govorili so o povezavi in sodelovanju med republiško in občinskimi izobraževalnimi skupnostmi ter se zavzeli za pogostejšo medsebojno izmenjavo izkušenj. Menili so, da se je treba nujno lotiti enotnega programa razvoja srednjega šolstva. V skupščino izobraževalne skupnosti Slovenije pa so za delegata izvolili predstavnika temeljnih izobraževalnih skupnosti Mirana Hasla iz Kopra in Franca Pavliča iz Ilirske Bistrice.
I	J. Ž.
partizanske grobnice pri cerkvi sv. Jerneja takoj na začetku vasi. Cerkno je bilo posebno v letu 1944 središče primorskega partizanstva. Tu je bila tudi partizanska šola, ki jo je doletela nesreča, da so jo Nemci, ki so prišli po skrivni poti iz Idrije, napadli in je pri tem padlo 47 mladih fantov in deklet iz Primorske in Gorenjske . .. Vedno se moramo zavedati, da je prebivalstvo Cerkljanskega dalo za partizane od svojega uboštva vse, kar je imelo, kar na lep način ponazarja spomenik sredi vasi... Za zvestobo ljudi priča tudi dejstvo, da bolnišnica Franja, ki jo lahko imenujemo partizansko čudo, ni bila nikaka skrivnost, a vendar varna pred izdajstvom . . . Zdi si mi lepo in pravično, da dobi Cerkno novo šolo kot povračilo najmanjših za žrtve staršev, a hkrati spomenik za zvestobo . .. «
A. F.
V nekaj vrstah
KOPER
Promet v luki — Lani je priplulo v koprsko luko 2132 ladij z 1.793.065 neto registrskimi tonami, odplulo pa 2141 ladij z 1.847.111 NRT.
NOVA GORICA
Vzorni vozniki — V novogoriški občini je dobilo lani 60 voznikov plaketo vzornega voznika, od tega kar 26 iz cementarne Anhovo.
AJDOVŠČINA
Dovolj sadik — Komunalno podjetje v Ajdovščini je obljubilo, da bodo lahke ljudje kupili sadike za cvetlice, kolikor jih bodo hoteli. Lani jih je namreč kmalu zmanjkalo.
Izdali bodo prospekt — Turistično društvo je sklenilo, da bo izdalo barvni prospekt gornje Vipavske. Za denar bodo prosili pri različnih podjetjih.
Barvne razglednice — Iz Italije je prišla večja pošiljka barvnih razglednic o Vipavski. Naročila jih je goriška turistična zveza.
Preurejena mrtvašnica — Delavci komunalnega podjetja bodo prihodnji teden začeli obnavljati mrtvašnico na ajdovskem pokopališču. Uredili bodo dve mrliški vežici in stranske prostore. Dela bodo veljala okoli 70.000 dinarjev.
Ni dvomov o zločincu
Pri Gezi Beznecu so našli ključ od hotelske sobe
MURSKA SOBOTA, 20. febr. Čeprav si je 22-letai Geza Beznec zaradi umora 17-letne Marije Sandor sodil sam. se ogorčenje med prebivalstvom v Pomurju zaradi strahotnega zločina še ni poleglo.
sosed-
PRAZNA PUNTA — Znano piransko sprehajališče ob morju je kljub soncu te dni opustelo. Z vsakim dnem pa se sonce dviga više in vsako popoldne bo na obali več ljudi iskalo blagodati sončnega brezvetrja.
Foto: J. Miku/
Daljša proračunska odeja
Odborniki občinske skupščine Piran sprejeli letošnji proračun
PIRAN, 20. febr. Odborniki piranske občinske skupščine so bili -sinoči že nekoliko nestrpni. Čeprav je bilo na dnevnem redu le osem točk, se je seja zavlekla skoraj do 22. ure. Na dnevnem redu je bil letošnji proračun ter predlogi nekaterih odlokov za spremembo davščin in drugih obveznosti.
Morda so bile temeljite razprave na proračun prek zborov volivcev, komisij in svetov tudi vzrok, da so odborniki imeli številne pripombe. Vendar so brez večjih sprememb sprejeli osnutek proračuna, ki znaša 9,539.066 novih dinarjev, ki je za 31 odstotkov višji kot lani. Predvsem so letos namenili precej več denarja socialnemu skrbstvu, komunalni dejavnosti in krajevnim skupnostim.
Precej zanimiva je bili tudi razprava ob poročilu o delu občinske uprave. Odborniki so soglasno izrekli priznanje za delo občinske uprave, hkrati pa priporočili, naj si
Bogat
program
izobrazbe
V Novi Gorici je začela z delom politična šola
NOVA GORICA, 20. febr. — Dopoldne je začela z delom politična šola za člane vodstev organizacij in aktivov ZK v gospodarstvu, šolo sta priredila občinski komite ZK in delavska univerza. V nekaj dneh se bo zvrstilo več predavanj in pogovorov o sodobnih idejnih in družbenih problemih.
Tako se z današnjim dnem pravzaprav začenja izobraževalna sezona za vodstvene kadre in mlade komuniste v novogoriški občini. Za vodstvenimi kadri ZK v gospodarskih organizacijah bodo obiskovali šolo še člani vodstev organizacij in aktivov v družbenih službah. Nato bodo priredili predavanja in pogovore še za mlade komuniste v štirih skupinah. Skupaj bo zajetih v izobraževalni program okoli 250 komunistov ali skoraj 10 odstotkov vseh članov ZK v občini.
Vsebinske osnove predavanj in pogovorov se nanašajo na idejno politično vlogo ZK, uresničevanje družbeno ekonomske reforme, značilnosti sedanjega položaja v mednarodnih odnosih, na samoupravno problematiko ter odgovornost, na družbeno dogovarjanje itd.
L. KANTE
vodstvo in svet delovne skupnosti še naprej prizadevata zboljšati kvalifikacijsko strukturo, zlasti tistih, ki imajo visoko in višjo izobrazbo.
Zanimanje odbornikov je zbudilo tudi vpršaanje, ali je
AJDOVŠČINA
Enostavnejši voMIni sistem
AJDOVŠČINA, 20. feb. — Pred dnevi je bila v Ajdovščini razširjena seja izvršnega odbora SZDL. Razpravljali sa o sklepih 6. seje SZDL Slove-j nije o pripravah in izvedbi J skupščinskih volitev lani. V razpravi so udeleženci ugotovili, da je dosedanji volilni sistem preveč zapleten, tako ga mnogi ne morejo dojeti. Sklenili so, da je treba za prihodnje skupščinske volitve kandidate pravočasno in sistematično evidentirati.
V	razpravi so obravnavali tudi vprašanje, kako bodo na prihodnjih volitvah glasovali naši dčlavci v tujini. Na koncu so govorili tudi o dosedanji neustrezni vlogi zbora volivcev pri volitvah. Domenili so se za analizo dosedanjega dela, ki naj bi opozorila na pomanjkljivosti.
J. LEBAN
POSTOJNA
Domicil za Nntraniski odred
Notranjski odred bo dobil domicil tudi v postojnski občini. Slovesna podelitev bo ob prazniku občine Postojna 23. aprila. Cerkniška občina je odredu že podelila domicil, ker je bila Notranjska njegovo glavno operativno območje med narodnoosvobodilno borbo.
A. P.
KOPFR
Tečaj za priučitev v Tomosu
V	Tomosu so v sodelovanju
z zavodom za zaposlovanje v Kopru organizirali tečaj za priučitev na delo v obdelo-valnici in za avtoličarje. Udeležilo se ga je 27 fantov In deklet, ki so osemletno šolanje končali v sedmem razredu. Po opravljenem tečaju jim je tovarna zagotovila zaposlitev. Dne 2. marca bodo pripravili že tretji podoben tečaj in sicer za delo v avto-montaži.	D.T.
dokončno odobrena lokacija Za gradnjo hotelskega naselja na Bemardinu. V javnosti so se pojavile namreč različne vesti, da bo ljubljanska Prehrana v kratkem začela graditi hotelsko naselje z okoli 2.500 ležišči. Predsednica občinske skupščine je pojasnila, da je za izdajo lokacije pristojna samo občinska skupščina, do zdaj pa še ni bilo izdano nobeno tako lokacijsko dovoljenje
G. GUZEJ
Delo
koprskega
sindikata
Analitično bodo obravnavali vrsto problemov delovnih organizacij
KOPER, 20. febr. —- Člani plenuma oblnega sindikalnega sveta so na torkovi seji obravnavali in sprejeli okvirni program dela za prvo polletje. Obiskati nameravajo sindikalne podružnice, med zlasti pomembne naloge pa spada analitično obravnavanje vprašanj v zvezi z uvajanjem 42-umega tedna. družbenega in osebnega standarda delavcev in preučevanje osebnih dohodkov tistih delovnih organizacij, kjer so ti dohodki relativno nizki in bi morda bilo potrebno sprejeti družbeni dogovor o minimalni višini o-sebnega dohodka.
Glede na intenzivno hotelsko gostinsko graditev na obali bo sindikalni svet vso svojo pozornost posvetil tudi gradbenim delovnim organizacijam, zlasti še z vidika planirane rentabilnosti in potrebnih kadrov.
Na seji je plenum imenoval člane osmih stalnih komisij in izvolil podpredsednike za sindikalne aktive v Kopru. Izoli in Piranu. Sprejeli so tudi letni finaančni načrt. Po tem bo obalni svet letos razpolagal s skoraj 655 tisoč dinarji. V tem okviru se bodo najbolj povečali izdatki za izobraževanje — v primerjavi z lani kar za polovico — in izdatki za mednarodne stike za 39 odstotkov. V finančnem načrtu so predvidena tudi sredstva za razne raziskave, ki jih bo opravil obalni sindikalni svet Koper v sodelovanje s koprsko delavsko univerzo. Na koncu so štirim članom sindikata za njihovo dolgoletno delo podelili plakete in diplome. Prejeli so jih Pavle Pečar in Jože Cotar iz Izole in Adrej Gra-hod iz Pirana.	F. M.
Premalo
zdravnikov
Na območju zdravstvenega doma Gorica je bilo v zadnjem času sliiati več kritik na račun dela zdravnikov, ki da se ob nedavni epidemiji gripe niso odlivali na klice k bolnikom. Občinska skupščina v Tolminu je zahtevala od zdravstvenega doma ustrezno pojasnilo.
Odborniki so na zadnji seji bili ob njem naravnost presenečeni, saj se je pokazalo, da bo morala družba še marsikaj storiti za boljšo ureditev stanja na tem področju. Zdravstveni dom bi namreč potreboval za izboljšanje dela na terenu še 10 zdravnikov. Na posameznega zdravnika pride ponekod še vedno po 5500 do 7000 občanov. V takih pogojih dela seveda ne more ustreči vsem občanom. Najbolj kritično je trenutno stanje na območju Kobarida, Kanala, Do-brovega in Dornberka Zdravstveni dom vnaša v svoje programe vsako leto nameščanje novih zdravnikov, a ne dobi za to potrebnega denarja.
Ob nedavni epidemiji gripe je skušal v okviru možnosti kar najbolj smotrno razporediti zdravnike. Na pomoč terenskim zdravstvenim delavcem so prišli tudi trije zdravniki iz goriške bolnišnice. Kljub temu pa niso mogli zadovoljiti vseh.
L. K.
Tudi starti in številne sodelavke mlade žrtve v tovarni Mura ter domačini v Gede-rovcih, ki so včeraj pospremili Marijo Sandor na zadnji poti. zahtevajo pojasnilo za zločin.
Danes smo se pogovarjali z odgovornimi ljudmi na sodišču in na UJV, kjer so storili vse, da bi osvetlili tudi ozadje tega dogodka.
Kljub temu še ni znano, kako je Beznec zvabil svojo žrtev, s katero naj bi se občasno družil že prej, pretekli ponedeljek popoldne v sobo hotela Central. Marija Sandor se je pripeljala v Mursko Soboto s tremi sodelavkami, ki prav tako ne vedo povedati, kam je dekle nenadoma izginilo. Ker se je po ugotovitvi sodnomedicinskega izvedenca in po izjavi dveh
Iščejo tri planince
MOSTAR, 20. febr. — Včeraj zjutraj je 16-članska ekipa gorskih reševalcev odšla na planino Pr en j, da bi našla tri planince, ki so pred osmimi dnevi odšli, vendar se doslej še niso vrnili. Vsi trije izginuli — Ilija Dilber. Zija Jajatovič in neki Milorad — so bili izkušeni planinci, zato domnevajo, da so se zaradi izredno slabega vremena zatekli v planinski dom na Jezercu.
V Sarajevu in Mostarju z veliko nestrpnostjo čakajo prva poročila reševalcev.
Prodajali so pokvarjeno vino
Pred okrožnim gospodarskim sodiščem v Novi Gorici je bila v ponedeljek razprava proti podjetju Vino Gorica, vinotoču v Postojni in poslovodji te enote Marjanu Mozetiču. Kmetijski inšpektor v Postojni je maja lani ob nekem pregledu ugotovil, da v tem vinotoču prodajajo navadno črno vino redče barve, ki je imelo povečano kislost in smrdljiv duh. tako da ni bilo primemo za prodajo. Tedaj so ugotovili, da je bilo v prodaji 1257 litrov pokvarjenega vina in obstajal je celo sum. da je bila vinu primešana voda.
Senat, ki ga je vodil sodnik Andrej Grahor, je ugotovil krivdo gospodarske organizacije po analizah odvzetih vzorcev pokvarjenega vina in kaznoval podjetje Vino Gori-i ca z denarno kaznijo 7.000 dinarjev, poslovodjo vinotoča v Postojni pa s plačilom 500 dinarjev kazni.
A. P.
natakarjev, ki sta iz nje sobe, kjer sta spala, slišala ropot, zgodil zločin okrog 4. ure zjutraj v torek, postaja primer še bolj zavozlan.
Preiskava je pokazala, da se v penzionu hotela Central dogajajo večkrat čudne reči, ker odgovorni ljudje nimajo pregleda, kdo zahaja poleg prijavljenih gostov v hotelske sobe. Tako je tudi mladi morilec eno noč pred zločinom povabil k sebi mladeniča in dve dekleti. Najeli so 'še eno sobo in nihče ne dvomi v to. da se družba ni zbrala s čistimi nameni. Podobnih primerov je bilo še
veliko, zato je skrajni čas, da v prihodnje preprečijo take dogodke, ki so, kot je pokazal zadnji primer, lahko uvod v najhujša dejanja.
Zdaj obstajajo tudt vsi dokazi, da o krivdi Geze Besneča ne more nihče dvomiti, saj so pn obešenou našli ključ zaklenjene hotelske sobe. v kateri so našli žrtev. Tudi na vratu samomorilca so ugotovil) več močnejših svežih brazgotin, ki zgovorno pričajo, da se je 17-letna Marija Sandor borila za življenje. Končno naj zapišemo izjavo odgovornih ljudi na UJV v Murski SObotl, da so takoj dobili pri avstrijskih in madžarskih varnostnih organih vso pomoč pri iskanju zločinca, ki bi ga nedvomno kmalu prijeli, če si ne bi sodil sam.	B. B.
OGLAŠUJTE V
DELU
Iz avtobusa prestopila v „marico“
Prestregli tatova, četudi so imeli le tri minute časa na razpolago
LJUBLJANA, 20. febr. — Včeraj ob 13.30 je dobila ljubljanska stalna služba uprave javne varnosti iz Kočevja teleprintersko sporočilo, v katerem je pisalo, da sta odpotovala z avtobusom iz Kočevja v Ljubljano dva neznana. sumljiva moška. Sledil je njun opis.
Ko so prejeli sporočilo, so manjkale do prihoda avtobusa v Ljubljano le še tri minute. Po Prešernovi cesti je proti kolodvoru z vključenimi sirenami oddrvela manca s kriminalisti in miličniki. Marica m kočevski avtobus sta se srečala, ko je ta ravno zavijal na postajališče. Kriminalisti so se postavili pred oboje vrat in med potniki, ki so izstopali, takoj opazili dva možakarja, ki sta ustrezala opisu z depeše. Anton Rojc. 37- letni zidar brez zaposlitve in brez prebivališča. ter 30- letni Vinko Gracar, priučeni električar brez zaposlitve in prebivališča. sta, ko so ju prijeli in našli pri njiju 3000 dinarjev, priznala, da sta 18. februarja v Salki vasi pri Kočevju vstopila v neko nezaklenjeno hišo, in odnesla denarnico s 3300 dinarji. Denar sta si prisvojila, denarnico pa odvrgla.
Rojc in Gracar sta stara znanca milice in sodišča. Da so ju po nepoštenem dejanju tako hitro prijeli, si dele zasluge oškodovanka M. R.. ki je tatvino takoj prijavila, postaja milice v Kočevju, ki je pravilno ukrepala ter seveda delavci ljubljanske uprave javne varnosti.
M. B.
Vrtec, ki ni izkoriščen
V prenovljenem vrtcu v Pivki je zdaj premalo otrok
»Nismo pričakovali, da bo otroški vrtec v Pivki ostal tako neizkoriščen in da bodo starši iz tega kraja pokazali nezanimanje za varstvo otrok v naši ustanovi,« je te dni pripovedovala direktorica vzgojno-varstvenega zavoda v Postojni Marija Bavec.
Ob praznovanju dneva republike so lani izročili v Pivki svojemu namenu ‘ v celoti prenovljeno stavbo stare osnovne šole in jo namenili našim najmlajšim. Ko so stavbo prenavljali, je precej staršev kazalo zanimanje, da bi svoje otroke izročili med odsotnostjo v varstvo vzgo-jiteljicam. Toda, ko so začeli prvi otroci prihajati v vrtec, se je pokazalo, da še zdaleč ne bo v vrtcu toliko otrok, da bi bil izkoriščen. Poprej so mnogi, ki se ukvarjajo z otroškim varstvom, v občini menili, da starši ne marajo svojih otrok pošiljati v vrtec, ker prostori niso
Vprašanja odbornikov '
Pluženje cest, mostovi
IDRIJA V ZIMSKI NOČI.
Na zadnji seji občinske skupščine v Tolminu so posredovali odbornikom na več njihovih vprašanj odgovore pristojnih organov. Vprašanja so zastavili na prejšnji seji. Mirko Rožič je želel vedeti, kako je s pluženjem ceste med Breginjem in Logmi ter tamkanjšnjim motom prek Nadiže, Marijana Brica pa je zanimalo pluženje cest na Bovškem. Silvo Gianfrate ter Milan Lipušček pa sta želela vedeti, kako je s financiranjem in popravili mostov, ki so ju poškodovali jesenski nalivi na Soči proti Čezsoči in Volarjem.
Iz posredovanih odgovorov sledi, da ae Je tolminsko obrtno komunalno podjetje dogovorilo za pluženje cest četrtega reda v Breginjskem kotu z nekim zasebnikom, ker da |
ima premalo za to ustrezne mehanizacije. Na Bovškem pa skrbi za pluženje podjetje samo. Člani upravnega organa občinske skupščine, ki so si ogledali most na Nadiži med Logmi in Robediščem so ugotovili, da je primeren le kot pešpot, pa še to s pogojem, da se na njem popravi ograja. Ograjo pa mora popraviti okrajna skupnost.
Most čez Sočo proti Čezsoči že popravljajo in ga bodo verjetno dokončno uredili do 10. marca. Ker je skupščina porabila vsa razpoložljiva sredstva za to popravilo, je zaostalo popravljanje volarskega mostu. Vendarle, zdaj so že rešeni vsi tehnični problemi v zvezi s popravilom. Občinska skupščina pa Je zaprosila za denarno pomoč republiko. Upajo, da bodo tako lahko kmalu začeli z deli.
bili primerni, saj so bili sta. ri in neurejeni.
Ob otvoritvi so poslali vsem staršem v Pivki vabila, naj otroke dajo v vrtec med njihovo odsotnostjo in jih hkrati seznanili s stroški, ki bi nastali s celodnevno in poldnevno oskrbo. Mesečni prispevek za celodnevno oskrbo znaša 115 dinarjev, za poldnevno 55 dinarjev, za tri dinarje in pol pa lahko šolski otroci dobijo kosilo v vrtcu. Čeprav so prostori lepi in okusno urejeni, celotna adaptacija je veljala nad 800.000 dinarjev, je zdaj v vrtcu le okrog 40 otrok, medtem ko bi jih bilo lahko
še enkrat toliko.
Vrtec v Pivki je tako ostal na poi prazen, v Postojni pa je gneča vse večja, čeprav je celodnevna oskrba 155 dinarjev in čeprav so prostori manjši. Toda težko je starše pripraviti do tega. da bi otroka pustili v vrtec. Raje jih pustijo pri sosedih, svojih starših in podobno.
Družba je torej vložila denar v otroški vrtec, da bi s tem pomagala staršem in lih razbremenila skrbi. V .ska-nju rešitve so prišli do zaključka, da bi iz vasi Košana, kjer je okrog trideset otrok, ki bi jih bili starši pripravljeni dati v vrtec, vozili otroke v Pivko. Sicer pa bodo o -em morali dobiti privoljenje staršev, kajti ta rešitev je še vedno cenejša kot obnovitev starega zadružnega doma.
A. PIRKOVIČ
Ponarejeni bankovci ob meji
Tujci plačujejo meso in bencin z nespretnimi ponaredki 5000 lir
KOPER. 20. febr — V krajih, ki mejijo na Italijo, so že lani nekajkrat odkrili po narejene 5000-lirske bankovce. V zadnjem času je bilo slišali, da je takega ponarejenega denarja v obtoku več in da skušajo z njim kupovat) italijanski državljani zlasti bencin in mesne izdelke v prodajalnah, ki so pooblaščene za menjavo tuje valute Povprašali smo v koprski Kreditni banki, ki se ukvarja z menjalno službo, koliki je resnice na teh govoricah Povedali so, da so letos vsega skupaj odkrili devet takih ponarejenih bankovce. Najpogosteje so te bankovr-prmesli z bencinskih črpa:-: in mesarij, kjer so pooblaščeni za prodajo v tuji valuti.
Ponarejene bankovce je lahko odkriti, saj so prav diletantsko izdelam. Razen precej slabega papirja imajo tudi nejasen tisk.
Predstavniki banke so opozorili vse prodajalce, naj bodo oprezni pri menjavi bankovcev večja vrednosti. Tudi organi javne varnosti so na več seminarjih opozorili, kako je mogoče spoznati tak ponarejen denar. To je potrebno tem bolj, saj trpi škodo prodajalec ali postavata:-ca, kjer neznani kupec sk'>-i vnovčiti tak denar.
G. GUZrJ
Odkrili so brezvestnsga voznika
Franc Pek je do smrti povozil pešca in po nesreči pobegnil
SLOVENSKA BISTRICA. 20. febr. — Postaja milice v Slovenski Bistrici je sporočila. da so skupaj s prometnimi delavci UJV Maribor izsledili voznika osebnega avtomobila. ki je 16. februar a ob 21.45 v Zagradi pri Slovenski Bistrici do smrti po vozil Djura Kozoliča in po nesreči pobegnil. To je storil voznik osebnega avtomobila Franc Pek. star 36 let. doma iz Zgornje Bistrice, zaposlen v tovarni Impol v Slovenski Bistrici.
Vozil je osebni avto DK\V Izjavil je. da je pešca opazil zadnji hip. ker je ležal na cesti in da zaradi prekratke razdalje vozila ni mogel ustaviti.
V iskanju so sodelovali številni prometni delavci iz Slovenske Bistrice in iz UJV Maribor. Načrtno so pregledali veliko vozil in izprašal: mnogo občanov v Slovenski Bistrici in okolici. Njihovemu vestnemu m požrtvovalnemu delu gre zahvala, da so storilca izsledili.	N. S.
SUPERMARKET Ljubljana
Za spomladansko
sezono
OBOGATITE SVOJO GARDEROBO
novi spomladanski modeli plaščev, kostimov, klasični in športni moški suknjiči
v kozjem, svinjskem velurju in napa ter lak usnju
Naš pogovor
Doklej pouk nad mrtvašnico
Pogovor z Romanom Čelesnikom, ravnateljem osnovne šole v Škocjanu
Prebivalci v škocjanski krajevni skupnosti so se že nekajkrat zgledno izkazali.
S skupnimi močmi so napeljali vodovode v številne vasi, elektrificirali kraje, asfaltirali ceste v Škocjanu in uredili kanalizacijo. Hočejo v korak z razvitejšimi naselji. V naslednjem obdobju, pravijo, morajo dobiti novo šolo, ker je sedanja že odslužila. Trenutno so sredi priprav na referendum, na katerem naj bi prebivalci odločili, ali so pripravljeni plačevati krajevni samoprispevek za novo šolo. Več o tem, kakor tudi o razmerah na osnovni šoli, je povedal ravnatelj Roman Celesnik.
m
m
»2e lani je bil na roditeljskem sestanku izvoljen odbor za zbiranje prispevkov za gradnjo nove šole,« je začel pripovedovati ravnatelj Celesnik. »Njegova naloga je bila
ROMAN ČEL3SNIK
Foto: Ivan Zoran
zbrati čimveč lesa in drugega materiala ter spodbujati ljudi, oziroma jih pripravljati na novo šolo. Odbor pa ni imel kdo ve kako velikih uspehov. Zato se je svet krajevne skupnosti odločil, da skliče na sestanke prebivalce posameznih vasi in jim prikaže potrebo po gradnji, hkrati pa dobi od njih mnenje, ali je takšno prizadevanje pravilno. Ljudje so soglašali s predlogom, da bi uvedli poseben samoprispevek za opremo nove šole. Udeležil sem se več sestankov, pa moram reči, da je večina tak način reševanja šole odobravala.«
»Ali bi povedali kaj o razmerah na vaši šoli?«
»Z eno besedo bi rekel: nemogoče. Ni kabinetov, ni specialnih učilnic, učil ni kje hraniti in tudi učilnic ni. Zdaj smo prisiljeni uporabljati prostore gasilskega doma, ki se drži pokopališkega zidu. Pod učilnico je mrtvašnica. Lahko si mislite, kako je u-čencem in učiteljem v tej u-čilnici!
V nekaj vrstah
RIBNICA
Sredstva za priznavalnine — Ribniška občina je letos dodelila 220.000 dinarjev za priznavalnine borcem NOV. Povečanje prizanavalnin je bilo potrebno že zato, ker je čedalje več ostarelih borcev, ki so potrebni družbene pomoči.
NOVO MESTO
Ureditev Kandije — Novomeška občinska skupščina je razpisala javni natečaj za idejno rešitev širšega kandij-skega območja, to je za del Trdinove ceste. Partizansko, Kandijsko in Zagrebško cesto, ter za dostop v naselje Majde sile. Natečajni elaborat dela novomeški DOMIN-VEST s pomočjo zunanjih sodelavcev.
Zadružnih 50 milijonov — Novomeška kmetijska zadruga KRKA bo letos v lastni proizvodnji uresničila petino ce. lotnega finančnega načrta. Po 40 odstotkov izkupička bodo dobili s kooperacijo in trgovino. Računajo, da bodo ustvarili promet v višini 50 milijonov dinarjev.
Pogodbe — Zaradi nezanesljivih cen bodo letos na pita-liščih v Zalogu in Draškovcu sklenili kooperacijske pogodbe s klavnicami in izvozniki, da bi se tako izognili morebitnim večjim izgubam. Računajo, da bo kmetijska zadruga na teh dveh deloviščih spitala 1.500 do 1.700 glav živine v povprečni teži od 380 do 420 kilogramov. BREZOVICA
Plantaže ne bodo povečali — Plantaži jabolk in hrušk v Brezovici in Strugi bosta tudi letos obsegali 22 hektarov. Povečali jih ne bodo, saj trgovina ni mogla odkupiti niti vseh lanskih pridelkov. Kmetijska zadruga ima namreč premalo skladiščnih prostorov.
JURKA VAS
Obnova hmeljišč — Letos bodo na hmeljiščih v Jurki vasi obnovili 5 hektarov starih nasadov. Do leta 1972 pa namerava novomeška kmetijska zadruga obnoviti še 10 hektarov starih hmeljevih nasadov.
STRAŽA
Več neposrednega izvoza — Lesni kombinat NOVOLES v Straži je lani izvozil tretjino svojega izvoza neposredno, ostalo pa prek izvoznih podjetij. Letos nameravajo izvoziti na zahodno tržišče za 3,35 milijona dolarjev izdelkov, pa bo neposredni izvoz še večji.
CRMOŠNJICE
Spet smučanja — Zaradi snega, ki je zapadel zadnje dni. redno obratujeta žičnici na Gačah. Prizadevni smučarji pa so v teh dneh organizirali že nekaj tekem, ki bi morale biti na programu januarja.
OTOCEC
Uspešen natečaj — Na javni natečaj za idejno zazidavo ožjega območja Otočca in urbanistični načrt področja od Mačkovca do Kronovega je novomeška občinska skupščina odobrila kar devet rešitev. Vsi idejni načrti bodo razstavljeni v Ncvem mestu in Ljubljani.
O sodobnem pouku pri nas torej ne more biti ne duha ne sluha. Tudi učiteljski kolektiv je prepričan, da bi bilo zelo slabo, če bi kupovali draga učila. Ker jih ni kje hraniti, bi se kmalu pokvarila in denar bi bil tako rekoč vržen stran.«
»Lahko poveste še kaj o sedanji šoli?«
»Škocjanska šola je bila požgana leta 1942. Po vojni je ostala v ruševinah, ki so jih pred leti dokončno odstranili. Leta 1946 se je šola preselila v tako imenovano Metelkovi-no. Tako so imenovali veliko zasebno hišo, ki je bila po vojni nacionalizirana. V prejšnjih desetletjih so jo sezidali z denarjem, ki jim ga je zapustil znani slovničar prejšnjega stoletja Franc Metelko. Leta 1952 so se odločili to hišo obnoviti, ker pa je primanjkovalo učilnic, so ji dozidali tudi nove prostore. Taka šola je bila nekaj časa kar dobra, vendar so se slabe strani starega zidovja kmalu pokazale. Krpali smo in krpali, vložili veliko denarja, stanje pa se ni veliko zboljšalo.«
»V Klenoviku imate edino podružnico. Kakšne načrte i-mate zanjo v primeru, če bo referendum uspel in bo dobil Škocjan novo šolo?«
»Učenci višjih razredov morajo že zdaj hoditi v Škocjan. Prihodnje leto pa bi radi uredili zanje prevoz. Ob dobri organizaciji prevozov tudi iz drugih krajev bi lahko kasneje klenoviško podružnico ukinili. Poudarjam pa, da moramo najprej v Škocjanu dobiti novo šolo in prešolati klenoviške otroke.«
IVAN ZORAN
******4 ******* *******
*******
* * * - ** VI-
*ee?e«
<*«**#♦«
*****
**♦«
•	991
•	3&4T..S
Ni dvomov o zločincu
Pri Gezi Beznecu so našli ključ od hotelske sobe
MURSKA SOBOTA, 20. febr. Čeprav si je 22-Ietai Geza Beznec zaradi umora 17-letne Marije Sandor sodil sam. se ogorčenje med prebivalstvom v Pomurju zaradi strahotnega zločina še ni poleglo.
Tudi starši in številne sodelavke mlade žrtve v tovarni Mura ter domačini v Gede-rovcih, ki so včeraj pospre-mili Marijo Sandor na zadnji I poti. zahtevajo pojasnilo za ' ' zločin.
Danes smo se pogovarjali z odgovornimi ljudmi na sodišču in na UJV, kjer so storili vse, da bi osvetlili tudi ozadje tega dogodka.
Kljub temu še ni znano.
MAJA V LJUTOMER — »Ko odzvoni šolski zvonec« je naslov filma, ki ga te dni snemajo člani foto-kino kluba v kočevski osnovni šoli. S tem filmom nameravajo sr'4e»cvati na šestem republiškem srečanju pionirjev kinoamaterjev, ki bo 12. maja v Ljutomeru.	Foto: France Brus
Odkriti deželo »zlatih src”
Odslej si obetajo nekoliko boljšo turistično bero v Beli krajini
ČRNOMELJ. 20. febr. Na včerajšnji seji občinske konference SZDL je bila osrednja točka dnevnega reda razprava o turizmu v občini. Turistični priliv je bil v občini Črnomelj in na sploh v Beli krajini mnogo manjši kot drugje, za kar pa so precej kriva nevsklajena prizadevanja za razvoj turizma v teh krajih.
presenečenj s strani gostin- ne vasice in st Ji.
Po mnenju nekaterih se občina in družbeno-politične organizacije niso dovolj posvečale tej pomembni gospodarski panogi, ki bi Beli krajini lahko prinesla večji in boljši kos kruha. Ob strani so bile tudi specializirane organizacije. V črnomaljski občini je bilo pred leti ustanovljenih več turističnih društev, ki pa samo še životarijo, nimajo programov dela in ne aktivnega članstva. Bela krajina nima turistične tradicije, ima pa veliko naravnih lepot in dobrih pogojev za razvoj te panoge.
Za začetek ne bi bilo treba veliko: stalno skrb za lepo podobo mesta, organizirana prodaja spominkov, skrb za razvedrilo gostov ter nekoliko
cev in trgovcev. Ce kdo, potem bi se morali gostinci zavedati, kako pomemben je vsak gost, ki obišče Belo krajino, in bi ga morali znat.i zadržati. Odnos do gostov pa se ni veliko spremenil. Tudi ugodnih turističnih kreditov niso znali izkoristiti.
Za goste, zlasti tujce, so se po svoje zavzemali tudi ribiči in lovci, ki pa niso dosegli prevelikih uspehov. Dežela »zlatih src« je v vseh teh turističnih prizadevanjih ostala ob strani, drugi pa so gradili in jo prehitevali. V Belo krajino, ki ima čisto, toplo Kolpo, smučarsko središče v Cr-mošnjicah, vinske gorice z zidanicami, nešteto zgodovinskih . obeleži j iz NOB, prijet-
Zapostavljene kočevske ceste
Pripombe sveta za urbanizem na merila za modernizacijo cestnega omrežja
Na zadnji seji sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Kočevje so razpravljali zlasti o poročilu cestnega sklada SRS in Cestnega podjetja Novo mesto v zvezi s predlogom bodočega srednjeročnega programa vzdrževanja in modernizacije cest. O teh poročilih bo 24. februarja razpravljala tudi občinska skupščina.
člani sveta so se z merili za usmerjanje denarja za modernizacijo makadamskih cest v glavnem strinjali, vendar so predlagali tudi nekatere dopolnitve in spremembe meril.
Nobenih pripomb ni bilo na merila, naj imajo pri mo-
dernizaciji prednost ceste I. in II. reda, ki povezujejo Slovenijo s Hrvatsko, razbremenjujejo ostale preobremenjene ceste, odpirajo nerazvita območja itd. Zahtevali pa so, naj se modernizirajo ceste, ki pomenijo zaokroženo promet-
no celoto in so bile delno modernizirane že doslej.
Nadalje se člani sveta niso strinjali v celoti z merilom, da naj imajo prednost bolj obremenjeni cestni odseki. Upoštevati je namreč treba predvideno obremenitev po modernizaciji, ker je razumljivo, da se vozniki izogibljejo slabih cest. Ko bodo modernizirane, jih bodo pa uporabljali. Zdaj je na primer cesta od Ljubljane na Reko preko Postojne preobremenjena; preko Kočevja pa skoraj prazna, čeprav je razdalja do
UČENKE PRI PRAKTIČNEM POUKU — Učenke novomeškega šolskega centra za gostinstvo (na sliki) pri praktičnem pouku v priljubljenem novomeškem gostišču Breg.	Foto: S. Dokl
morja po obeh cestah skoraj povsem enaka.
. Predlagali so tudi dve novi merili. Pri modernizaciji naj imajo prednost ceste v tistih občinah kjer je ali bo v bližnji prihodnosti ukinjena železnica ter ceste v občinah, ki imajo v odstotku najmanj moderniziranih cest. Kočevska občina je namreč med tistimi, ki bo v kratkem izgubila železnico, razen tega pa ima asfaltiranih le okoli 20 odstotkov cest II. reda in nič cest III reda V ostalih občinah na območju cestnega podjetja se giblje odstotek moderniziranih cest II. reda od 56 odstotkov (Sevnica) do 100 odstotkov (Metlika), razen tega pa imajo moderniziranih ponekod tudi precej cest III. in celo IV. reda.
Nadalje so člani sveta zahtevali, da je treba vztrajati, da pride v plan tudi modernizacija ceste Kočevje-Dvor; da naj ne bodo priključki na bodočo hitro cesto plačani iz sredstev cestnega sklada SRS ampak naj bo denar zagotovljen hkrati z denarjem za graditev hitre ceste iz drugih virov; da naj dobe tudi občine oziroma občinski cestni inšpektorji podatke o porabi denarja za vzdrževanje posameznih cest I., II. in III. reda na svojem območju; da bi morale občine dobiti letne programe vzdrževanja cest na njihovem območju, da bi izvajanje lahko finančno kontrolirale In da morajo biti že spomladi letos pravljena dela, ki so bila predvidena v preteklem letu na območju ribniške in kočevske občine (prelitje z asfaltom odseka ceste Zlebič-Prigorica In prestavitev ovinka pri Stalcer-jih).
JOŽE PRIMC
ne vasice in Strajnike. pa je zašlo veliko manj gostov kot bti jih lahko.
Na seji so ugotovili, da doslej ni bilo dovolj povezanosti med črnomaljsko turistično zvezo in turističnim birojem, da je bila prodaja spominkov in oddajanje oob s.abo organizirano in da je bilo premalo dobro pripravljenih prireditev.
Sklenili so, da bodo začeli že v marcu ustanavljati turistična društva ter turistične sekcije, ki bodo skrbele, da bi turistični razvoj v črnomaljski občini vendarle krenil naprej. Društva naj bi povezoval organ, ki bi bil zlasti posvetovalnega značaja in bi zastopal črnomaljsko občino v Dolenjski turistični zvezi. Pri občinski skupščini naj bi se na predlog SZDL ponovno ustanovil svet za turizem in gospodarstvo, ki je bil pred leti ukinjen, kajti s pomočjo tega sveta bodo lahko izdelali srednjeročni program razvoja turizma, ki je tudi za črnomaljsko občino nujno potreben. Turistična društva naj ne bi imela na skrbi olepševalnih akcij in propagande, pač pa naj bi skrbela tudi za organizacijo različnih kulturnih in zabavnih prireditev, da bi bila na dostojni ravni, hkrati pa naj bi bila pobudnik za športna tekmovanja in podobno.
Se posebej se je treba opreti na mladino, ki je bolj dovzetna za novosti in je tudi bolj domiselna. Pohvale vredno je, da je turistična sekcija na Vinici priredila tritedenski tečaj za mladino vinjskega predela, ki bo na teh predavanjih poslušalo, kako je treba postreči gostu, kako mu je treba opremiti sobo in podobno.
Spominkarstvo, ki se je v Beli krajini, predvsem v Adle. šičih, še obranilo, bodo odslej bolje negovali, zajezili pa bodo prodajo starin, ki jih nekateri kupci odvažajo iz Bele krajine po zelo nizki ceni. Občinska konferenca SZDL bo podprla graditev naselja miru na Vimci, gradnjo vikendov, vendar samo načrtno in na določenih zemljiščih. Zavzemali se bodo tudi, da bi čimprej uredili natančen popis zgodovinskih in drugih zanimivosti v črnomaljski občini, ki naj bi izšlo v brošuri.
Za propagando bodo poskrbeli v dveh smereh. Ponatisnili bodo prospekt Bele krajine. k je pošel in poskrbeli za dodatek, hkrati pa se bodo zavzemali za izdajo ob-kolpskega prospekta, ki naj bi ga finansirale vse slovenske in hrvaške občine ob Kolpi.
M. PADOVAN
Iz avtobusa prestopila v ..marico“
Prestregli tatova, četudi so imeli le tri minute časa na razpolago
LJUBLJANA. 20. febr. — Včeraj ob 13.30 je dobila ljubljanska stalna služba uprave javne varnosti iz Kočevja teleprintersko sporočilo, v katerem je pisalo, da sta odpotovala z avtobusom iz Kočevja v Ljubljano dva neznana, sumljiva moška. Sledil je njun opis.
Ko so prejeli sporočilo, so manjkale do prihoda avtobusa v Ljubljano le še tri minute. Po Prešernovi cesti je proti kolodvoru z vključenimi sirenami oddrvela marica s kriminalisti in miličniki. Marica m kočevski avtobus sta se srečala, ko je ta ravno zavijal na postajališče. Kriminalisti so se postavili pred oboje vrat in med potniki, ki so izstopali, takoj opazili dva možakarja, ki sta ustrezala opisu z depeše. Anton Rojc, 37- letni z:dar brez zaposlitve in brez prebivališča, ter 30-ietm Vinko Gracar, priučeni električar brez zaposlitve in prebivališča, ota, ko so ju prijeli in našli pri njiju 3000 dinarjev, priznala, da sta 18. februarja v salki vasi pri Kočevju vstopila v neko nezaklenjeno hišo, in odnesla denarnico s 3300 dinarji. Denar sta si prisvojila, denarnico pa odvrgla.
Rojc in Gracar sta stara znanca milice in sodišča. Da so ju po nepoštenem dejanju tako hitro prijeli, si dele zasluge oškodovanka M. R.. ki je tatvino takoj prijavila, postaja milice v Kočevju, ki je pravilno ukrepala ter seveda delavci ljubljanske uprave javne vamorii.
M. B.
kako je Bemec zvabil svojo žrtev, s katero naj bi se občasno družil že prej, pretekli ponedeljek popoldne v sobo hotela Central. Marija Sandor se je pripeljala v Mursko Soboto s tremi sodelavkami. ki prav tako ne vedo povedati, kam je dekle nenadoma izginilo. Ker se je po ugotovitvi sodnomedicinskega izvedenca in po izjavi dveh natakarjev, ki sta iz sosednje sobe. kjer sta spala, slišala ropot, zgodil zločin okrog 4. ure zjutraj v torek, postaja primer še bolj zavozlan.
Preiskava je pokazala, da se v penzionu hotela Central dogajajo večkrat čudne reči, ker odgovorni ljudje nimajo pregleda, kdo zahaja poleg prijavljenih gostov v hotelske sobe. Tako je tudi mladi morilec eno noč pred zločinom povabil k sebi mla deniča in dve dekleti. Najeli so še eno sobo in nihče ne dvomi v to. da se družba ni zbrala s čistimi nameni Podobnih primerov je bilo še veliko, zato je skrajni čas, da v prihodnje preprečijo take dogodke, ki so, kot je pokazal zadnji primer, lahko Vivod v najhujša dejanja.
Zdaj obstajajo tudi vsi dokazi. da o krivdi Geze Be zneca ne more nihče dvomiti, saj so prj obešencu na šli ključ zaklenjene hotelske sobe. v kateri so našli žrtev Tudi na vratu samomorilca so ugotovili več močnejših svežib brazgotin, ki zgovorno pričajo, da se je 17-letna Marija Sandor borila za življenje. Končno naj zapišemo izjavo odgovornih ljudi na UJV v Murski Soboti, da --o
Sestanek TIS v Sežani
SE2ANA, 20. febr. — Tu so se danes sestali delegati temeljnih izobraževalnih skupnostih vseh primorskih občin. Govorili so o povezavi in sodelovanju med republiško in občinskimi izobraževalnimi skupnostmi ter se zavzeli za pogostejšo medsebojno izmenjavo izkušenj. Menili so. da se je treba nujno lotiti enotnega programa razvoja srednjega šolstva. V skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije pa so za delegata izvolili predstavnika temeljnih izobraževalnih skupnosti Mirana Hasla iz Kopra in Franca Pavliča iz Ilirske Bistrice.
Na podeželju dinar »obogatijo”
Velike Lašče: mestne krajevne skupnosti so na boljšem
Pred kratkim smo obiskali v Velikih Laščah Nika Valjavca. odbornika občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rudnik in direktorja osnovne šole Velike Lašče.
LJUBI ME...? NE LJUBI ME...?
ČEMU UGIBANJE
ODGOVOR BOSTE NAŠLI V HOROSKOPU REVIJE
V	razgovoru z njim smo zvedeli, da bodo občani na bližnjih zborih volivcev med drugim razpravljali tudi o osnutku novega statuta občine mesta Ljubljane.
Menil je, dn v osnutkih statutov še niso dobile pra* vega mesta podeželske kra-
»Razpoke"v proračunu
Preveliko razmerje med izdatki in dohodki v metliški občini
METLIKA. 20. febr. — Na seji obeh zborov občinske skupščine so odborniki razpravljali tudi o osnutku proračuna za leto 1970. Med planiranimi dohodki dohodki in izdatki so nastale velike razlike. ki jih bodo morali uskladiti, še prej pa se bodo morali sporazumeti tudi z republiškim sekretariatom za finance, ki jim je naračunal skoraj za 400.000 dinarjev več dohodka kot ga bodo v resnici imeli. Pri izračunu najbrž niso upoštevali, da se avtoprevozniki, ki so prinašali v občinsko blagajno precej denarja, odseljujejo drugam in da je metliška občina tako ob lep dohodek.
Prav v kratkem se bodo Metličani začeli pogovarjati tudi s predstavniki republiške izobraževalne skupnosti o financiranju šolstva. Metliška občina bi morala dat-i letos približno 1.100.000 dinarjev za šolstvo, še lani pa je dala le 170.000 dinarjev. Tolikšnega bremena Metličani ne bodo zmogli, kajti delež občine za financiranje šolstva bi moral biti letos v primerjavi z lanskim kar petkraten.	.
V	osnutku je navedenih kar za 3.190.000 dinarjev predvidenih dohodkov ter za 5,680.000 dinarjev izdatkov. To nesorazmerje bodo morali temelijto obravnavti, preden se bodo dogovorili in sprejeli občinski proračun.
M. PADOVAN
jetrne skupnosti in da so v primerjavi z mestnimi zapostavljene.
Opozoril je. da na deželi vsak dinar, ki ga dobi krajevna skupnost, občani oplemenitijo; se pravi, da dodajo k njemu še svoj prispevek v prostovoljnem delu, materialu ali denarju. Tako primaknejo k dinarju dotacije, še dinar ali dva svoja in uspešno urejujejo svoje komunalne probleme, kot so javna razsvetljava, ceste, vodovodi in druge komunalne zadeve.
Mestne krajevne skupnosti dobivajo višjo dotacijo kot podeželske, čeprav imajo že urejeno razsvetljavo, vodovode. kanalizacijo, ceste in podobno. Razen tega pa za urejanje in vzdrževanje komunalnih zadev v mestu skrbe še razne komunalne organizacije. Tako običajno uporabijo v mestih večino dotaoije za osebne dohod ke zaposlenih.
Podeželske krajevne skupnosti bi morale izdelati tu-
di svoje programe komunalnih del. če ne za 10 let pa vsaj za 3 do 5 let. Vsako leto bolj občutijo, da pomanjkanje programov zavira graditev tudi najnujnejših komunalnih objektov na deželi. Ce v neki krajevni skupnosti ni pravih organizatorjev, če se nihče ne zanima za urejanje komunalnih zadev. potem niti nihče ne ve.k kaj potrebujejo in njihove zadeve ne bodo urejene. Prav zato bi vsaka krajevna skupnost morala imeti izdelan program komunalnih del za več let naprej.
Tak program si je že zadala. čeprav ni napisan in podrobneje obdelan, krajevna skupnost Velike Lašče. Tako so že pred leti sklenili, da se bo krajevna skupnost prizadevala. da bo vsak občan imel elektriko, vodo m primemo pot. Del tega so že uresničili, saj ima vsaka hiša elektriko. Lepo napreduje tudi graditev vodovodov in cest oziroma poti. Vendar bi bila uresničitev programa lažja, če bj bil podrobneje izdelan in seveda zapisan.
JOŽE PRIMC
takoj dobili pri avstrijskih in madžarskih varnostnih organih vso pomoč pri iskanju zločinca, ki bi ga nedvomno kmalu prijeli, če si ne b4 sodil sam.	B. B.
Ponarejeni bankovci ob meji
Tujci plačujejo meso in bencin z nespretnimi ponaredki 5000 lir
KOPER. 20. febr. — V krajih, ki mejijo na Italijo, so že lani nekajkrat odkrili ponarejene 5000-lirske bankovce. V zadnjem času je bilo slišali, da je takega ponarejenega denarja v obtoku več in da skušajo z njim kupovati italijanski državljani zlasti bencin in mesne izdelke v prodajalnah, ki so pooblaščene za menjavo tuje valute.
Povprašali smo v koprski Kreditni banki, ki se ukvarja z menjalno službo, koliko je resnice na teh govoricah. Povedali so, da so letos vsega skupaj odkrili devet takih ponarejenih bankovcev. Najpogosteje so te bankovce prinesli z bencinskih črpalk in mesarij, kjer so pooblaščeni za prodajo v tuji valuti.
Ponarejene bankovce je lahko odkriti, saj so prav diletantsko izdelani. Razen precej slabega papirja imajo tudi nejasen tisk.
Predstavniki banke so opozorili vse prodajalce, naj bodo oprezni pri menjavi bankovcev večje vrednosti. Tudi organi javne varnosti so na več seminarjih opozorili, kako je mogoče spoznati tak ponarejen denar. To je potrebno tem bolj. saj trpi škodo prodajalec ah poslovalr.. ca. kjer neznani kupec skuša vnovčiti tak denar.
G. GUZEJ
Odkrili so brezvestnega voznika
Franc Pek je do smrti povozil pešca in po nesreči pobegnil
SLOVENSKA BISTRICI. 20. febr. — Postaja milice v Slovenski Bistrici je spo: -čila. da so skupaj s pronv nuni delavci UJV Maribor izsledili voznika osebnega avtomobila. ki ie 16. februar la ob 21.45 v Zagradi pri Slovenski Bistrici do smrti povozil Djura Kozoliča in po nesreči pobegnil- To Je storil voznik osebnega avtomobila Franc Pek. star 36 let. doma iz Zgornje Bistrice, zaposlen v tovarni Impol v Slovenski Bistrici.
Vozil je osebni avto DK\V. Izjavil je. da ie pešca opazil zadnji hip. ker je ležal na cest! in da zaradi prekratke razdalje vozila ni mogel ustaviti.
V	iskanju so sodelovali šte-
vilni prometni delavci iz Slovenske Bistrice in iz UJV Maribor Načrtno so pregledali veliko vozil m izprašali mnogo občanov v Slovensk-Bistrici in okolici. Njihovemu vestnemu in požrtvovalnemu delu gre zahvala, da so storilca izsledili.	N. S.
Iščejo tri planince
MOSTAR. 20. febr. — Včeraj zjutraj je 16-članska ekipa gorskih reševalcev odšla na pianino Prenj, da bi našla tn planince, ki so pred osmimi dnevi odšli, vendar se doslej še niso vrnili. Vsi trije izginuli — Ilija Dilber. Zija Jajaiovič in neki Milorad — so bili izkušeni planinci, zato domnevajo, da so se zaradi izredno slabega vremena zatekli v planinski dom na Jezercu.
V	Sarajevu in Mostarju z veliko nestrpnostjo čakajo prva poročila reševalcev.
SUPERMARKET Uubi|»™
Za spomladansko
sezono
OBOGATITE SVOJO GARDEROBO
*	novi spomladanski modeli plaščev, kostimov,
*	klasični in športni moški suknjiči
*	v kozjem, svinjskem velurju In napa ter lak usnju
*	OKRASNE BOVICE IZ KUNE IN NERCA
V RAZLIČNIH BARVAH
Sindikat TSN vztraja pri svojem
Zavrnil je sklepe in stališča občinskega sindikalnega sveta Maribor
MARIBOR, 20. februarja — Danes se je sestal izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije v tovarni stikalnih naprav v Mariboru in raz pravljal 0 stališčih predsedstva občinskega sindikalnega sveta Maribor glede vloge sindikalne organizacije v tem sporu. Člani izvršnega odbora so po daljši razpravi zavrnili stališča predsedstva občinskega sindikalnega sveta Maribor ter sklenili vztrajati pri stališčih, ki jih je odbor sprejel 16. januarja. Takrat Je izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije podprl suspenz treh članov sindikata in izrekel zaupnico predsedniku sveta Francu Kacbeku in sekretarju podjetja Radu Vasiču.
Sklep osnovne sindikalne organizacije TSN je tako za. pri sleherno možnost za strpno, humano in tovariško re-še/anie problemov v podjetju v duhu stališč predsedstva občinskega sindikalnega sveta Maribor.
Iz razprave je razvidno, da Je izvršni odbor sindikata v tej tovarni 16. januarja glasoval tako, ker je bil prepričan, da želijo podpisniki pritožbe omogočiti uvedbo prisilne u-prave in priključitev k drugemu podjetju. Razen tega so takrat tudi ugotovili, da pritožbe na račun predsednika sindikatr niso bile točne. Predsednik sindikata v TSN Franc Kacoek je danes Poznal napako, da zaradi pomanjkanja časa ni obvestil izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije o dogovoru s predstavniki sindikata in ZK v občini o preudarnem m strpnem reševanju problemov v kolektivu.	M. K.
Seja sveta za narodno obrambo
LJUBLJANA, 20. febr. — Svet za narodno obrambo SR Slovenije je na današnji seji — vodil jo je predsednik Stane Kavčič — obravnaval vprašanja, ki so povezana s pripravami in utrjevanjem splošnega ljudskega odpora.
V prihodnje samofinanciranje
Komisija CK ZK Slovenije za družbenoekonomske odnose je obravnavala skupščinsko gradivo o problematiki financiranja razširjene reprodukcije
LJUBLJANA, 20. febr. Na raoMrjend seji komisije CK ZKS za družbeno-ekonomske odnose so pod predsedstvom Zvoneta Dragana obravnavali problematiko financiranja razširjene reprodukcije. Osnova aa razpravo j« bilo gradivo, ki so ga pripravili v republiški skupščini.
Potem ko Je Zvone Dragan poudaril, da je vprašanje razširjene reprodukcije eden izmed poglavitnih nedodelanih problemov našega aružr beno-ekonamskega sistema, je gradivo, pripravljeno za razpravo, obrazložil Miran Goslar. Med drugim je dejal, da o teh vprašanjih razpravljajo tudi v zvezni skupščini in v CK ZKJ, pri čemer so vse bolj enotna stališča, da je jasna akumulativ-nost gospodarskih organizacij osnova razširjene reprodukcije. Govornik je nato opozori! na stališča, poudarjena v gradivu, naj bi gospodarstvo v prihodnosti postajalo vse manj odvisno od tujih sredstev, bodisi od bančnih kreditov bodisi od drugih virov.
Gre za to, da bi gospodarstvo hitreje preusmerjali na sisteme samofinanciranja, pri čemer seveda ne gre samo za oblike samofinanciranja v delovni organizaciji, marveč
zlasti v razvijajočih se integracijskih oblikah. Seveda bi samofinanciranje gospodarstva terjalo določene premike, tako da bi oblikovali tržišče svobodnih sredstev. Miran Goslar je nato še omenil, da so nekateri precej zadržani do samofinanciranja gospodarstva in tržišča svobodnih sredstev, kar naj bi pospešilo delovanje >ržnih zakonitosti. Ne gre prezreti, da smo še precej zakoreninjeni v sedanjih kreditnih odnosih (»država« je manj neusmiljena kot poslovni partner), nespodbudni so tudi vplivi inflacije, nizka aku-mulativnost gospodarstva.de-fektnost tržišča, pogosto prevladujoči teritorialni ali socialni interesi, nemožnost angažiranja privatnega kapitala, nedoslednost pri izvajanju ukrepov, ki jih terja tržišče in podobno.
2e profesor dr. Franc Černe je kot prvi govornik ustvaril vzdušje zelo razgibane,
0 dejavnosti tuje propagande pri nas
Komisiji pri CK ZKS predlagata ustanovitev koordinacijskega odbora v republiki
LJUBLJANA, 20. febr. Na skupini seji komisije za mednarodna ekonomska in politična vprašanja in komisije za politično propagando in informativno dejavnost pri CK ZKS so razpravljali o nalogah v zvezi z aktivnostjo tuje propagande pri nas.
Na seji so ugotovili, da je bilo že doslej namenjene tej aktivnosti precej pozornosti. Vendar pa se je tudi dogajalo, da so se ponekod s tujo propagando ukvarjali samo občasno ali pa kampanjsko, čeprav bi morala biti to njihova stalna skrb.
Zveza komunistov se mora na vseh ravneh usposobiti za organiziran spopad s tujimi, odkrito sovražnimi ali prikri-
Popis aktivistov OF
Republiška konferenca SZDL Slovenije je natisnila in razposlala posebne popismice, s katerimi se bodo prijavljali nekdanji aktivisti OF organizacijam SZDL v občinah, kjer sedaj stanujejo, obenem pa tudi tistim občinam, kjer so bivali in aktivistično delovali v času NOB. Občinske organizacije SZDL naj popisnice razdelijo krajevnim organizacijam SZDL. Popisovanje naj uskladijo s seznami, ki jih že imajo organizacije ZB, poiščejo in po potrebi popišejo pa naj tiste nekdanje aktiviste, ki morda ne bi bili obveščeni ali pa ne bi pokazali zanimanja za popis. Pri sestavi seznamov aktivistov je seveda treba biti dovolj kritičen, poskrbeti je treba za verodostojnost podatkov v skladu s kriteriji, ki jih je objavil IO SZDL Slovenije.
Ker dobivamo mnoga vprašanja glede kriterijev, dajemo nekaj potrebnih pojasnil:
Med aktiviste OF je treba šteti tudi vse člane Zveze komunistov v času 1941—45, ki so na terenu aktivno delali za cilje osvobodilnega boja, bodisi da so bili vključeni ▼ organizacije OF ali ne. Po določilu t. 1. »dolomitske izjave« osnovnih skupin OF, ko je bila dokončno utrjena enotnost OF, so bili vzeti člani KPS avtomatično kot aktivisti OF. V duhu te izjave se samo po sebi razume, da moramo takratne člane KP smatrati za aktiviste OF, ki jih danes želimo popisati. Tisti pa, ki so delovali zgolj v vojski, ne pridejo v poštev za popis aktivistov OF.
Na vprašanje iz Primorske, ali je treba šteti med aktiviste OF tudi učitelje iz partizanskih legalnih in ilegalnih šol, odgovarjamo pritrdilno. Najbrž bo še več primerov, ki niso bili pri naštevanju kriterijev posebej omenjeni. V dvomljivih primerih se obrnite na ODBOR ZA PROSLAVE pri RK SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega ulica 11.
V pripravah za zbor aktivistov v Dolenjskih Toplicah 26. aprila 1970 je bilo sklenieno. da bo do takrat muzejsko urejena baza 20 na kočevskem Rogu. Ob priliki topliškega srečanja vseh slovenskih aktivistov bo baza tudi slovesno odprta za obisk.
Odbor za proslave prt RK SZDL SLOVENIJE
timi propagandnimi oblikami in vplivi. Seveda je pri tem treba znati ločevati sovražne namene od izmenjave in sprejemanja vsega spodbudnega, kar prihaja iz tujine. Odločno se je treba spoprijeti s kakršnimikoli tendencami, ki bi videle pogoj za večjo zaščito pred tujo propagando in tujimi vplivi v zapiranju mej in v seganju po izključno administrativnih ukrepih. Enako kot takšne tendence pa so navedene tudi težnje skrajnega »liberalizma«, ki vidi tudi v nekaterih upravičenih in prepotrebnih akcijah proti sovražni propagandi omejevanje svobode itd.
V Sloveniji se zdaj z dejavnostjo tuje propagande ukvarja več činiteljev, katerih delo med seboj ni najbolje povezano in zato včasih tudi ni najbolj učinkovito. Na seji komisije so se zavzeli za ustanovitev republiškega koordinacijskega odbora, ki naj bi profesionalno spremljal tujo ideološko in politično propagandno aktivnost, proučeval njen vpliv in usklajeval akcije.
J K.
Nagrada »Borbe« za »Skenderijo«
BEOGRAD, 20. febr. — Direktor »Borbe« Slobodan Glumač je danes svečano podelil tradicionalno nagrado tega lista za najboljšo arhitektonsko stvaritev v lanskem lotu; nagrajen je bil kulturni športni center »Skenderija« v Sarajevu, ki so ga izdelali po načrtih Zivorada Jankoviča. Halda Masrthiloviča in Ognje, na Malkima; avtorjem so podelili 10.000 dinarjev.
Žirija za podelitev nagrade je sporočila, da so ocenili e-nakovredno kot »Skendenjo« tudi osnovno šolo v Kranju, delo arhitekta Stanka Kristla, za*em pa so se z večino glasov odločili za »Skenderiio«.
Z. I.
Televizija
Ivan Potrč na zaslonu
Televizijska sodelavka Jovl-ta Podgornik je hotela v okviru četrtkovih »Kulturnih diagonal« prikazati pisatelja Ivana Potrča predvsem z njegove človeške plati. Skupaj z režiserjem Rajkom Ranflom in snemalcem Žarom Tušarjem, ki imata za filmsko-li-kovno plat oddaje gotovo največ zaslug, saj sta znala posamezne perspektive v pejsa-žu simbolizirati, posamezne detajle na liku pisatelja pa psihološko poudariti, se je napotila na štuke v bližini Ptuja, na Potrčev rodni dom. Tam je, kot nevidni izpraševalec, izzivala pisatelja h govorjenju in izbrala preprosto čistost in naravno težo njegove besede za izoblikovanje dojma o njegovi široki, grča-vomehki, odprti in občutljivi človeški in pisateljski naravi. To se ji je po zaslugi simpatičnega in zanimivo pripovedujočega govorca nedvomno posrečilo.
Iva« Potrč pa je še zdaleč boljši pisec kot govorec in v svoji pisani besedi še zdaleč bolj pretanjeno avtobiografski kot v prostem, nekoliko
zadržanem pripovedovanju. Avtorica oddaje bi v prid čimbolj kompleksnemu prikazu njegove človeške osebnosti storila bolje, ko bi se bolj podrobno oprla na Potrčevo prozo, posebno še na novele. Kdor jih pozna podrobneje, ta ve. koliko Potrča samega je v njih m kako je psihološka in materialna geografija njegove Štajerske zvesto povzeta po dejanski pokrajini, njenih krajih in ljudeh. Ko bi se z Ivanom Potrčem, recimo, sprehodila od hiše do hiše, kjer so se njegove nedvomno umetniško zavestno komponirane in motivirane zgodbe rojevale, bi gotovo zvedeli še veliko več tako o pisatelju samem kot o njegovih ljudeh, saj med tema dvema poloma njegovega pisanja skoraj ni mogoče potegniti ločnice. Tak sprehod bi lahko naredila sobesednika tako, da bi ob spodbudi iz literature obšla tako rekoč vse pisateljeve življenjske postaje. Toliko laže, ker vemo, kako Potrč oblikuje tja v zrelo dobo, in sredi nje še celo najbolj, iz na novo oživ-
ljenih spominskih refleksov.
Drugo, česar Jovlta Podgornik ni izrabila v podkrepitev Potrčeve izpovedne vsebine in njene pomembne vloge v našem življenju in umetniškem oblikovanju posebno po drugi svetovni vojni, so posnetki njegovih dram. ki vsaj deloma gotovo obstajajo. Ivan Potrč je v pogovoru skromna zamolčal svoj umetniško pošteni in pogumni prispevek k povojnemu razčiščevanju nekaterih človeških in družbenih problemov, na priliko k problemu kolektivizacije na vasi. osebne resnice, subjektivnih svoboščin posameznika itd. En sam dobro izbran prt zor iz »Kreflov« bi televizijskemu gledalcu nazorno prikazal, koliko in v katero smer se je pisatelj zastavil, ko to še ni bilo ne posebno lahko ne pretirano koristno ne v literaturi ne v vsakdanjem življenju.
Kljub tem pripombam pa je večer z Ivanom Potrčem nedvomno dobro in koristno zamišljena oddaja, ki kliče k nadaljevanju.
JOŽE SNOJ
poglobljene in vsestransko kritične razprave. Med drugim je poudaril, da je odločno zoper stare etatistične metode, s katerimi bi usmerjali gospodarstvo, vendar Je opozoril na nevarnost fetiši-ziranja popolnoma svobodnega trga, ki vodi le v anarhijo. Zlasti na področju razširjene reprodukcije lahko tržni mehanizem kaj hitro odpove in so rezultati prav nasprotni od tistih, ki si jih
Pogovor o MTT
MARIBOR, 20. februarja — Danes dopoldne so se v domu družbenih organizacij sestali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine Maribor ter predstavniki mariborske tekstilne tovarne. Razpravljali so o skupnih prizadevanjih za u-rejevanje problemov v mariborski tekstilni tovarni. Predstavniki MTT so poudarili, da pričakujejo pomoč zavoda za zaposlovanje, bank, družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine Maribora ter vseh drugih dejavnikov pri zagotavljanju možnosti za zaposlitev odvečnih delavcev MTT. Menili so, da bi morale delovne organizacije in občinska skupščina v Mariboru storiti vse za odpiranje novih delovnih mest. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Maribor Slavko Ožbolt pa je napovedal tudi možnost, da bo sindikat pozval vse sindikalne organizacije v Mariboru, da pomagajo prt reševanju tega problema in zaposlovanju delovne sile iz MTT.
M. K.
družba želi. Družbeni intervencijski skladi bodo vedno potrebni, vendar je v naši samoupravni družbi potrebno učinkovitejše nadzorstvo in takšno usmerjanje sredstev, ki je oprto na znanstvena dognanja.
Precej so govorili tudi o bankah, obveznicah, planiranju v gospodarstvu in drugih vprašanjih. Nekateri so vprašali, če so vse nakazane rešitve docela skladne z ustavo, med drugim tudi z načelom, da je edino delo v naši družbi lahko merilo za pridobivanje dohodka. Tako bi se lahko na primer obveznice v skrajni posledici izrodile v delnice, to pa bi lahko samo še bolj zaostrilo že danes razmeroma ostre socialne diference, omogočalo rentništvo in podobno. Skratka, ne bi smeli nekritično prenašati nekaterih oblik iz kapitalističnega gospodarskega sistema, ki se jih le-ta že skuša marsikje otresti.
Govorniki so tudi menili, da je sicer potrebna koncentracija kapitala, vendar moramo najti najbolj učinkovito obliko. Seveda je tudi vprašanje, ali je smotrno banke »reducirati« samo na nekakšen servis gospodarstva. Moramo videti, kako bi nekatere spremembe delovale v sistemu naših samoupravnih odnosov — ali bi te odnose razvijale in krepile ali zavirale. Gradivo se je po mnenju več govornikov tudi izognilo nekaterim osrednjim vprašanjem ali pa jih obravnava le obrobno. Glede tako imenovanega državnega kapitala smo slišali zanimivo pripombo, da bi le-tega nekateri radi odpravili na ravni federacije in občine, obdržali pa v republiki, kar je seveda vse prej kot načelna rešitev. IGOR PREŠERN
Koroški mladinci pri Gorjupu
Govorili so o sodelovanju med mladimi iz Slovenije in Koroške
LJUBLJANA, 20. febr. Včeraj je predsednik republiške konference ZMS Mitja Gorjup sprejel predstavnike organizacije slovenske mladine iz Celovca; razgovoru je prisostvoval tudi inž. Pavle Zavcar. predsednik odbora koroških partizanov.
Pogovorili so se o srečanju mladine Koroške, Primorske in Ljubljane, ki bo predvidoma 3. maja v Šentjanžu na Koroškem. Menili so tudi. da bi bilo sploh treba popestriti sodelovanje med mladimi iz Slovenije in Koroške. V ta namen naj bi sestavili organizacijski odbor, Id bi urejal dejavnost na tem področju in še posebej sodeloval s komisijo za mednarodne odnose in zamejstvo pri predsedstvu RK ZMS. Najprej pa bi morali pripraviti delovni razgovor predstavnikov mladih iz krajev na Koroškem ter občinskih organizacij ZMS iz obmejnih slovenskih občin, na katerem bi postavili temelje čim širšemu in tesnemu sodelovanju med njimi, saj je na obeh straneh za to precejšnje zanimanje.
Postdiplomski
seminar
na VEKŠ Maribor
MARIBOR, 20. febr. — V ponedeljek, 23. februarja se bo na visoki ekonomski komercialni šoli začel postdiplomski seminar s temo »sistemski pristop k sodobni organizaciji«. Sodelovalo bo osem visokošolskih in uni verzitetnih profesorjev iz Za greha, Beograda in Maribo ra. Za seminar se je prijavi lo 220 udeležencev. M. K
Visoke cene ogrožajo izvoz
Komite IS za ekonomske odnose s tujino razpravljal o aktualnih problemih menjave in ob te m tudi o izvozu lesne industrije
LJUBLJANA, 20. febr. Komite za ekonomske odnose s tujino republiškega izvršnega sveta je na današnji seji obravnaval nekatere aktualne probleme naše zunanjetrgovinske menjave. Na seji je sodeloval tudi namestnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Boris Snuderl.
Na seji so med drugim obravnavali problematiko izvoza naše lesne industrije, ki se je pojavila spričo naraščanja cen domače proizvodnje. Zaradi naglega in neprestanega naraščanja cen lesa, tvoriv in reprodukcijskega materiala za lesno predelovalno industrijo na domačem trgu je razlika med izvozno prodajno in domačo proizvodno ceno postala negativna na škodo
Predlog, naj
bi odložili sprejem plana
Hrvaški poslanci sodijo, da je treba prej rešiti sistemska vprašanja
ZAGREB, 20. febr. (Tanjug). — Na današnjem posvetovalnem sestanku poslancev z območja SR Hrva.ts.ke o zasnovi družbenega načrta SR Hrvatske ter srednjeročnega plana Jugoslavije je podpredsednik ZIS dr. Nikola Miljanič povedal, da bo ZIS kmalu predložil zvezni skupščini ustrezne predloge ukrepov, s katerimi bi gospodarstvu zagotovili potreben manevrski prostor za konkurenčen nastop na svetovnem trgu (najbrž znižanje obresti na poslovni sklad).
Podpredsednik hrvaškega IS Dušan Reljič je opozoril, da bi pred sprejemom srednjeročnega plana morali med drugim rešiti vprašanje zbiranja sredstev za kreditiranje izvoza ladij in investicijske opreme, rešiti probleme na področju deviznega režima in podobno.
Marin Cetinič je v razpravi poudaril, da sta zg. pripravo dobrega srednjeročnega načrta potrebni predvsem objektivna ocena dosedanjih rezultatov reforme in izpopolnitev našega gospodarskega sistema Menil je tudi, da bi bilo treba spremeniti dosedanje razmerje glede obratnih sredstev, s katerimi razpolaga gospodarstvo (približna 30 odstotkov). Glede razvoja manj razvitih območij pa je menil, da je treba uveljaviti takšen sistem, ki bo veljal za vse gospodarstvo, ne glede na to, ali posluje na razvitem ali manj razvitem območju.
Spričo številnih opozoril o nerešenih sistemskih vprašanjih, ki bi po mnenju udeležencev zavirala uspešno izpolnjevanje srednjeročnega družbenega načrta, so nekateri predlagali, naj bi sprejemanje plana za nekaj časa odložili.
proizvodnje. Odnosno prodajna cena zaostaja za proizvodno ceno. Čeprav je veliko povpraševanje po naših lesnih izdelkih na zunanjem trgu, so lesna podjetja v čedalje večjih škripcih, ker imajo čedalje manjše možnosti pokrivati izgubo pri izvozu z akumulacijo na domačem trgu.
Zmanjševanje izvoza pa bi bil za to panogo in celotno gospodarstvo velik u darec, saj je lesna industrija lani izvozila skoro polovico svoje proizvodnje. Naj težja in najusodnejša posle dica tega dejstva pa bi bi la, če bi naša lesna industrija izgubila svoje kupce, ki si jih je z velikimi težavami pridobila skozi vrsto let v Zahodni Evropi in Združenih državah. Sklep današnje seje je bil, da je treba o omenjenem položaju obvestiti pristojne zvezne organe, lesna industrija pa naj izdela predloge, kako premostiti sedanje težave.
Komite je razpravljal tudi o problemih, ki so nastali v celjski Cinkarni v zvezi s težavami pri uvozu cinkovega koncentrata in spremembami cen cinka na svetovnem trgu. Cinkarna je velik izvoznik, saj je lani
vrednost njenega izvoza znašala 8 in pol milijona dolarjev, zato bi ji bilo treba nuditi ustrezno pomoč, da bi premagala sedanje težave.
Na seji so razpravljali še o ekonomskih odnosih Jugoslavije in SR Slovenije z Italijo in ZR Nemčijo v zvezi z bližnjimi pogajanji državnih delegacij.
Končno je Aco Božovič. naš novi veleposlanik v Nigeriji. seznanil komite z aktualno problematiko naših ekonomskih odnosov s to deželo.	a. 3.
Konferenca ZK ljubljanske armadne oblasti
LJUBLJANA, 20. febr. (Tanjug) — Konferenca Zveze komunistov ljubljanske armadne oblasti je danes sprejela program dela za letos. V ospredju so naloge komunistov v krepitvi demokratičnih odnosov v JLA. izpopolnjevanje zasnove splošne ljudske obrambe in krepitev borbene pripravljenosti enot. Na konferenci so proučili tudi politični položaj na svetu. Referat o tem je podal generalpolkovnik Prane Poglajen Program dela, ki ga je sprejela konferenca, podčrtuje tudi potrebo, da pripadniki JLA širše sodelujejo v družbenopolitičnem življenju okolja, v katerem delajo.
Na ustavnem sodišču o pravičnem nadomestilu
Komisija je preverila, kako uporabljajo predpise o naseljih mestnega značaja
BEOGRAD, 20. febr. (Tanjug). Komisija ustavnega sodišča Jugoslavije, ki jo je vodil predsednik sodišča Blažo Jovanovič, je obiskala nekaj občinskih skupščin v državi. Preverjala je, kako uporabljajo predpise o naseljih mestnega značaja in gradbenih področjih.
Ena izmed njenih ugotovitev je, da predpisi o gradbenih področjih nimajo povsem ustavne in zakonske osnove. ker ne temeljijo na stvarnih možnostih posameznih občin, da bi kmalu na določenih gradbenih področjih zgradile vse, kar predvidevajo urbanistični načrti.
Razen tega v nekaterih občinah nimajo tako imenovanih podrobnih urbanističnih načrtov, kar Je zakonski pogoj. da bi določeno zemljišče razglasili za gradbeno«podro-čje. Razglasitev zemljišča za gradbeno področje, ki leži v bližnji ali daljni okolici od središča naseljenega kraja, zahteva samo po sebi tudi nacionalizacijo takega zemljišča in zgradb na njem.
Ustava je načelno predvidela pravično nadomestilo državljanom za njihovo nacio-
nalizirano imetje, toda v resnici so stvari drugačne. Elementi v predpisih za določanje pravičnega nadomestila namreč ne nudijo možnosti, da bi nadomestila bila zares pravična.
Jubilej Raše Plaoviča
BEOGRAD, 20. febr. (Tanjug) — Eden od velikih umetnikov beograjskega in jugoslovanskega gledališča Rado-mir-Raša Plaovič, ki slavi 50-letnioo umetniškega dela. je danes prejel na slovesnosti v matičnem gledališču, beograjskem Narodnem pozori-Mu zlaU pečatni prstan in zlato »medaljo Jovana Djor-djeviča«. Plaovič je prvi dramski umetnik pri nas, ki je prejel to odlikovanje.
Pisma bralcev
2e dalj časa si žetim v mestnem ljubljanskem prometu direktno sveto Mo-
to id agodHo po osM krivdi, kor ima nz* oddelek sa Izplačevanje kno-jn pofcojnJnridh d**
»Kje je bila napaka?«
Oglašam se ob pismu tov. Mateja Pavšiča s gornjim naslovom Ul ob odgovoru, ki sta bila objavljena v Delu s dne 17. .februarja mo.
V celoti se strinjam s tov. Pavšičem, hkrati pa c odgovorom in vsebinsko podobnimi pojasnili, Id jih je objavila trgovina, nisem zadovoljen.
Da problem pravilno razumemo, moramo namreč vedeti, da se varnostna ključavnica. kombinirana z glavnim stikalom, sestoji is dveh ločenih sestavov, to je ključavniikega s cilindrično ključavniSko zaporo in mehanizmom sa blokiranje volana, ter električnega stikala sa vključevanje
mesni deli.
Jencev, Id oo ga
ste—SUka.	lji *™irl
Mislim, da bibil marši- ^ vsako spremembo M-kdo vesel te ^eze.še prav raja/SK ^	po-
Šiški alt obratno. To pr o- „ izplačevanje pokojnin. ga bi bila gotovo rentabilna. Kljub tej dolžnosti upoko-Najbolj idealna bi bila zve- jencev naša služba sama poza Moste—Medvode.	pravi j a vse spremembe, ka-
Navajam razloge:	kor hitro zanjo zve; to je
1. SUka bi bila direktno storila tudi v primeru upo-zvezana z kliničnimi bolnU- kojencev iz Drage pri Llub-nicami in s glavnim Ovil- ljani.
skim trgom.
2.	Prebivalci Most bi imeli direktno zvezo z največjim rekreacijskim centrom v Tivoliju.
3.	Občani Most, Stare Ljubljane, Centra in SUke bi imeli idealno motnost sa rekreacijske izlete v bližnjo okolico Ljubljane (Medno, Šmarna gora. Goričane, 2le-
rasnih električnih tokovnih be- Toško čelo. Topol, So-
krogov. Podaljšana os klju-čavnUkega mehanizma je obračalna ročica za omenjeno stikalo. To stikalo pa ni nič drugega kot v odgovoru navedeni bakelitni nastavek
Samo stikalo ni sestavni del ključavnUkega mehanizma. niti nima povratnega vpliva na njegovo delovanje, zato ne more biti vzrok, da ključavnica nepravilno deluje. Edina po-
ra, Zbilsko jezero. Smlednik itd).
Odkar kolesarjem v sedanjem prometu sploh ni več mogoče voziti se po okolici Ljubljane, je ta pro- škoda ga prebivalcem mesta še bolj potrebna kot kdajkoli
MARIJA DIMEČ, šef oddelka za izplačevanje invalidskih in pokojninskih dajatev Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana
0dgovori_ na vprašanja
Avtomobilska
/. G. — Pred dnevi je izpod koles vozila, ki nas
prej. Osebnega vozila pa	, ~~zrT’f “V™"
tudi ne premore vsakdo. * prehitelo, odletel kamen
Vprašanje: Ali Ljubljana trasport v svojem mestnem prometu res ne bi moglo uvesti proge Moste—Me-
sledica nepravilnih toleranc dvode. zlasti sedaj, odkar tega stikala (bakelitnega na- *° Medvode del občine stavka) bi bila delna ali po- Ljubljana-Siška? polna odpoved avtomobil-	SONJA STERLE,
ske električne napeljave	Ljubljana,
(vžig, zagon, razsvetljava	Jesenkova 7
itd.).
Da ključavnica ne deluje Zakaj tako?
Nekateri upokojenci iz
pravilno, je v smislu obvestil trgovine kriv torej le ključavniški del. Tu pa je možno le dvoje: ali konstrukcija m dovolj preštudirana (kinematika mehanizma. proizvodni materiali in tolerance), ali pa so bili za določene proizvodne serije uporabljeni neustrezni materiali in tehnološki po-
ln razbil na našem vozilu vetrobransko steklo. Zanima vas. ali lahko od lastnika vozila in zavarovalnice. pri kateri ima lastnik svoje vozilo obvezno zavarovano, zahtevate odškodnino?
ODGOVOR: Gre za škodo, ki je nastala z obratovanjem motornega vozila. Ker je škoda nastala na drugem motornem vozilu, v tem primeru ne velja za odško-
Drage pri Ljubljani se spra- dninski zahtevek načelo ob-fujemo, zakaj ne dobimo jektivne odškodninske od-pokojnine redno kot drugi govomosti (torej odgovor-upokojenci: naša pokojnina nosti lastnika vozila ne gle-roma namreč v Šentvid nad de na knvdo), temveč od-
T.jubljano. potem pa spet nazaj v Ljubljano, tako da jo dobimo kar šest ali sedem dni pozneje kot drugi. Upamo, da bo zavod, ki _ stopki. tako da je kontni ureja te zadeve, v prihodnje tem proizvod izven konstruktivnih toleranc.
go var j a lastnik vozila le, če je nesrečo zakrivil. Za tak primer bi n.pr. šlo, če bd tovornjak iz gramoznice zapeljal na glavno cesto, pri pa imel
Ob napisanem in v zvezi s skrajno nestrokovnim, da ne rečem neodgovornim, pojasnilom trgovine, ki je ključavnice uvozila, menim, da smo uporabniki (po sili) upravičeni zahtevati strokovni pregled ključavnic »ARMAN« za vozila »Zastava# in »Fiat«.
Le strokovna analiza nas bo lahko rešila dvomov, alt ne bo vsaka vožnja partija ruske rulete.
JOSIP NOVAK, Ljubljana.
Cigaletova S
.	med profili
pošiljal naše pokojnine na avtomobilskih gum kame-pravi naslov, t. j. Ljubljana nje ipd. V primeru, ko je
—	Draga, ne pa Ljubljana odletel kamen izpod koles
—	Šentvid nad Ljubljano. prehitevajočega vozila, bo
MARIJA MRZLIKAR. lastniku oziroma uporabni.
Draga 3S im tega vozila le težko oči-
Pojasnilo
Na pismo tovarišice M. Mrzlikar pošiljamo naslednje pojasnilo:
Naselje Draga pri Ljubljani spada pod dva poštna okoliša, in sicer pod pošto Ljubljana Draga in pod pošto Medvode. Ce so bile nekaterim upokojencem lz Drage pokojnine nakazane na naslov pošta Ljubljana
tati in dokazati krivdo.
Zavarovalnica odgovarja pri obveznem zavarovanju za povzročeno škodo v enakem obsegu kot lastnik vozila.
Kupon za pravno posvetovalnico
„DELA"
Zbornica o planskih zasnovah
Upravni odbor zvezne gospodarske zbornice ugotovil, da zbornice niso mogle organizirati širših in temeljitih razprav o tem
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 20. febr. Upravni odbor zvezne gospodarske zbornice je na današnji seji obravnaval gradivo za plan do leta 1975 ln razpravljal o udeležbi našega gospodarstva na mednarodnih sejmih in o prireditvah v tem letu, o finančnem planu zbornice in še nekaterih drugih vprašanjih.
Na seji upravnega odbora zvezne gospodarske zbornice so pri tem, ko so obravnavali gradivo za srednjeročni plan, najprej ugotovili, da je bilo gradivo dostavljeno zbornici šele sredi februarja in da je bilo dokaj pozno, tako da Dredstavniki gospodarstva v Aužberuh organih te zbor-niče, zlasti pa v republikah m osnovnih zbornicah niso mog.'i organizirati takšne širše in temeljitejše razprave. To je poudarila večina govornikov na današnji seji. Kljub temu pa se je razvila razprava. v Kateri so prihajali dan s predlogi in stavljali pripombe
V uvodni obrazložitvi je predstavni« zvezne gospodarske zbornice Ljubomir Bje-logrlič reket med drugim, da glede ciljev, zastavljenih v Dlanskem gradivu, ne bi mogli imeti tentnejših pomislekov. vendar pa gradivo ne na-značuje dovolj metod, s katerimi naj bi uresničili te cilje. Gradivo za plan ne nakazuje odprtih in neurejenih problemov, ne opozarja na smernice za njih rešitev m na ukrepe v okviru gospodar ske politike, s katerimi bi dosegli zastavljene cilje.
Predstavnik zvezne gospodarske zbornice je potem poudaril, da plansko gradivo ugotavlja »deficit v plačilni bilanci in neugodne odnose med izvoznimi in uvoznimi tokovi«, vendar ne daje ne
argumentov niti napotkov za ureditev teh težav. Prav tako manjkajo podatki o sedanji reprodukcijski sposobnosti gospodarstva kakor tudi bilance sredstev, tako da to daje misliti, da bi za posamezne oblike potrošnje morali najemati kredite v tujini ali pa bi morali zanje najti kakšne domače nove vire sredstev.
Ena izmed pripomb je tudi. da plansko gradivo niti ne nakazuje poti, po katerih bi se oblikovali viri sredstev za dolgoročna vlaganja. V razpravi so med drugim poudarili, da osnutek zakona o družbenem planiranju, o karerem razpravljajo v odborih zvezne skupščine, ni dal odgovora na vprašanje, kako vgraditi v sistem institucijo samoupravnega družbenega dogovarjanja. Doktor Asen Semičijev Je poudaril. da nimamo pri rosah analize o uresničevanju dosedanjega plana in razvoja v reformi; pozitivno pa je. da skuša plansko gradivo »očrtati dolgoročnejšo proizvodno usmeritev. Andrej Verbič je rekel med drugim, da svet za promet ni dobil pravočasno gradiva in da ga ni mogel proučiti. O planskem gradivu in stališčih bi se morala razviti temeljitejša in širša razprava v gospodarstvu, v republikah, »kajti če se ne bo, bo gospodarstvo
imelo plan za nekaj neresnega. saj še prejšnjega plana nismo uresničili«. Predstavniki tekstilne industrije so opozorili na to, da modernizacija v tekstilni industriji ustvarja velike probleme zaradi presežkov zaposlenih.
ZDRAVKO ILIČ
Sodobne metode
obračuna
poslovanja
LJUBLJANA. 20. febr. — Na današnji seji plenuma republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije so razpravljali o družbenoekonomskih vidikih uporabe sodobnih metod obračuna poslovanja. Uvodno se redilo o tem je imel docent Visoke ekonomske komercialne šole iz Maribora Ciril Miki.
V poglavitni informativni razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki nekaterih delovnih organizacij iz Maribora. Nove Gorice in od drugod, so nanizali svoj« izkušnje in ugotovitve pri uporabi sodobne metode obračuna poslovanja. I. A.
Jabolka za SZ
CACAK. 20. febr. (Tanjug). Kmetij sko- indust rijski kombinat »Takovo« iz Zgornjega Milanovca. ki od 1. februarja posluje v okviru združenega podjetja »Jugoslavija-pro-dukt«. je sklenil s kupci iz Sovjetske zveze sporazum o dobavi bonbonov in jabolk v vrednosti 200.000 dolarjev. Pogajajo se tudi o izvozu drugih kmetijskih proizvodov.
kNAJLEPSE URE IPREŽIVITE DOMAl


Kaj pa storitveno in servisno delo?
V	Zasavju se naglo širijo prodajni prostori, primanjkuje raznih servisnih delavnic
V	revirjih imajo vsako leto več sto kvadratnih metrov novih prodajnih površin. Tudi letos bodo dogradili in odprli nove trgovske lokale v Trbovljah in Hrastniku, poleg tega pa naj bi zgradili novi pekami in s tem uredili preskrbo s kruhom. Ne glede na dokaj ugoden razvoj trgovske dejavnosti pa v zasavskih občinah čedalje bolj zaostaja storitvena in servisna dejavnost in vse kaže, da utegne pomanjkanje teh lokalov povzročiti resne težave gospodinjstvom oziroma potrošnikom.
Občinska skupščina v Trbovljah je s posebnim odlokom nekoliko zmanjšala davčne obveznosti nekaterim zasebnim obrtnikom, ki se ukvarjajo z storitvami in hrati
Na kamniškem trqu ni poceni
Na kamniškem trgu ob Maistrovi ulici predajajo kmetje svoje pridelke v torek in soboto. Večinoma so prodajalci iz bližnje mestne okolice, zato pozimi tudi ni veliko izbire. Gospodinje pogrešajo predvsem več sadja in zelenjave, kar kaže, da se okoliški kmetje niso prilagodili potrebam mesta, v katerem je vedno manj vrtičkarjev.
Strokovne službe občinske skupščine so že večkrat u-gotovile, da sta sadje in zelenjava v Kamniku dražja, kot v sosednjih mestih. Pogrešajo prodajalcev iz Dalmacije ali Makedonije, ki bi s svojimi vrtninami popestrili izbiro in tudi znižali cene. Posebno pogosto se dogaja, da sta obe zelenjavni trgovini bolje založeni in tudi cene so mnogo nižje kot na trgu. In še to velja pripomniti: zasebni prodajalci nikdar ne zapišejo cen svojih pridelkov, zato je barantanje za ceno zelo pogosto. Morda bi to lahko odpravili s posebnimi predpisi pristojnih organov in seveda kontrolo.
Te dni so prodajali solato po 8, radič po 13, jabolka po 1.50, fižol po 6, krompir po 0,80, skuto po 6 dinarjev za kilogram. Cena jajc je še vedno visoka, saj veljajo okoli 1 dinarja. Prav težko je ugotoviti, koliko stane korenje, peteršilj, zelena in druga zelenjava, ker je ce na odvisna bolj od dobre volje prodajalca in njegove trgovske sposobnosti.
T. J.
spodbudila razvoj teh dejavnosti. Zanimiv je tudi predlog, da bi spravili pod eno streho vrsto novih storitvenih in servisnih služb in obratov, vendar pa bo treba najprej zagotoviti investicijska sredstva za novogradnjo.
Zasavska gospodinstva najbolj pogrešajo drobnih vsakdanjih storitev. Ljudje morajo čakati na popravila teh ali onih gospodinjskih aparatov in strojev po več tednov. Zenske pogrešajo šivalnih delavnic in kot trdijo ja treba na novo obleko čakati celo nekaj mesecev, ker so šivilje preobremenjene z delom. V zvezi s tem pravijo, da bi imelo v Zasavju dovolj dela še najmanj 25 šivilj.
Podobne, čeprav nekoliko boljše so razmere v brivsko-frizerski stroki. Moški so nekoliko na boljšem, ženskih lepotilnih salonov pa je že lep čas premalo. Dekleta, kot njihove starejše vrstnice, pa imajo menda v Zasavju na voljo samo en lokal z kozmetiko.
Vse bolj so prizadeti tudi drugi potrošniki, zlasti na vasi. ko pogrešajo kovačev, kolarjev, tesarjev in vsi tisti Zasavčani, ki se lotevajo gradnje svojih stanovanjskih hišic. Danes se z elektro in vodovodnim instalaterstvom ukvarjajo samo nekateri posamezniki, in še to priložnostno.
Čeprav delujeta zdaj v Zasavju dve Kemični čistilnici, so potrebe znatno večje in širše. Vsekakor bi kazalo o-menjeno problematiko širše preučiti, zlasti v zvezi s sedanjimi pripravami za izdelavo razvojnih programov nadaljnjega gospodarjenja in napredka na drugih področjih. Potrebe ljudi bodo venomer večje, in če jih ne bodo mogli zadovoljiti, bodo upravičeno kritizirali enostranski družbenoekonomski razvoj svojih občin.
MILAN VIDIC
V nekaj vrstah
MEDVODE
Gostovanje — V nedeljo bo gostoval v dvorani Svobode narodnozabavni ansambel Mihe Dovžana s pevci. Pričetek prireditve bo ob 19. uri.
TRBOVLJE
Posvetovanje — Od 16. do 19. februarja je bilo v prostorih hotela Rudar v Trbovljah posvetovanje o sodobni predelavi mesa in mesnih izdelkov z novimi kemičnimi pripomočki. Posvetovanje sta organizirala tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik in industrijsko podjetje Meso iz Trbovelj.
LITIJA
Novi učenci — Te dni so zaključili vpis v prvi razred osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž. Na novo so vpisali 85 učencev, za njihove starše pa bodo organizirali v ponedeljek sestanek, na katerem se bodo pomenili o delu in organizaciji male šole, ki naj bi začela z delom 1. marca. Za osmi marec — Člani dramatskega krožka osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž se pod vodstvom Marije Praunseis in Olge Gradišek pripravljajo na proslavo dneva žena. Pri prireditvi bodo sodelovali tudi otroci iz otroškega vrtca.
ŠMARTNO PRI LITIJI
Zazidalni načrt — V zadnjih treh letih so na parceli za osnovno šolo zgradili nad 20 privatnih zgradb. Istočasno so uredili že vse komunalne naprave. Te dni pa je litijska občina sprejela odlok o potrditvi zazidalnega načrta Mišja dolina.
VELIKA PLANINA
Smučarji — Na Veliki planini je zdaj dovolj snega, zato obratujeta obe žičnici. Gostinci pa pričakujejo ob sobotah in nedeljah velik obisk, saj so smučišča dobro urejena.
DUPLICA
Nova industrijska zemljišča — V avli občinske skupščine Kamnik in na Duplici je izobešen predlog dopolnitve urbanističnega načrta nove industrijske cone. To zemljišče leži zahodno od železnice in južno od Korenove poti, meri pa 53 hektarov. Zemljišče bo pozidala tovarna pisarniškega pohištva STOL, ki namerava tam zgraditi nove proizvodne prostore.
GROBLJE PRI DOMŽALAH
Seminar za vodstva ZK — Občinska konferenca ZKS Domžale je organizirala seminar za vodstva organizacij ZK. Na seminarju so se dogovorili o nalogah organizacije pri izvajanju resolucije prve republiške konference ZKS.
Ni dvomov o zločincu
Pri Gezi Beznecu so našli ključ od hotelske sobo
MURSKA SOBOTA, 30. febr. Čeprav si je 22-leCni Geza Beznec zaradi umora 17-letne Marije Sandor sodil sam. se ogorčenje med prebivalstvom v Pomurju zaradi strahotnega zločina Se ni poleglo.
Tudi starši ki številne sodelavke mlade žrtve v tovarni Mura ter domačini v Gede-rovcih, Id so včeraj pospremili Marijo Sandor na zadnji poti. zahtevajo pojasnilo za zločin.
Danes smo se pogovarjali z odgovornimi ljudmi na sodišču in na UJV. kjer so storili vse, da bi osvetlili tudi oeadje tega dogodka.
POSKUSNI KORAKI PO BLEJSKEM LEDU — Večji del zime na Bledu je minil brez enega in ledu na jezeru. Ob zadnjem sneženju se je končno tudi strdila voda na jezeru in mladina je bila prva, Id je preskusila njegovo trdnost. Seveda je bil Bled zaradi dolgotrajne zakasnitve ledu razmeroma prikrajšan v zimski turistični sezoni. Tudi predvidevani motoskjoring je menda povsem odpadel.	Foto: Anton Kocjančič
Dobro spričevalo industrije
V škofjeloški občini so lansko leto povečali obseg proizvodnje za petino
Industrijska podjetja v škofjeloški občini v zadnjem času dobivajo vse ugodnejše ocene za svoje poslovanje. Tudi rezultati lanskega leta so dobri in v povprečju presegajo druge gorenjske občine.
Tak položaj industrije ugodno vpliva na razvoj nekaterih drugih gospodarskih dejavnosti, zlasti pa družbenih služb in splošne porabe.
Lani so obseg industrijske proizvodnje v občini povečali za dobro petino in s tem tudi dosegli predvidevanja. Približno na istem kot leto prej sta ostali le Gorenjska predilnica in Odeja, povsod drugje pa so ga znatno povečali. Največji skok so napravili v hotaveljskem Marmorju, kjer so proizvodnjo kar podvojili. To gre na račun novih izdelkov.
V Iskrini tovarni elektromotorjev v Železnikih, kjer znova naglo napredujejo, je lani proizvodnja porasla za dve petini, v sosednjem Alp-lesu, ki se v zadnjem času prav tako naglo razvija, pa za tri desetine. Skoraj za* četrtino več so lani izdelali v največjem škofjeloškem podjetju LTH, nekaj manjša pa je razlika v Jelovici.
Se posebno ugodno in razveseljivo je to, da se je hkrati s proizvodnjo lani močno
LITIJA
dvignila tudi prodaja. Vrednost prodanega blaga je bila za 18 odstotkov višja kot leto prej. Na slabšem je ostala le Odeja, kjer so za petino zaostali za rezultatom leta 1968,
v vseh drugih podjetjih pa so dosegli boljše.
Ce z letom prej primerjamo še izvoz, kot enega pomembnih dejavnikov v poslovanju. prav tako lahko ugotovimo boljše rezultate Škofjeloška industrijska podjetja so tujim kupcem prodala za 5,8 milijona dolarjev blaga, kar je za 15 odstotkov več.
Tudi tu je eno samo podjetje zaostalo za prejšnjim letom in sicer Jelovica, ki je izvoz zmanjšala za petino.
Najbolj so ga povečali v Elri
—	za 38 odstotkov, v obeh največjih izvoznikih v občini
—	LTH in Gorenjski predilnici — pa približno za petino.
L. S.
Sodelovanje z Mladinskim gledališčem
Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacija Litija že več let uspešno sodeluje z Mladinskim gledališčem iz Ljubljane. V treh letih so člani Mladinskega gledališča u-prizorili osem predstav, ki jih je gledalo nad šest tisoč gledalcev. Tako je Toma Sawyer-ja gledalo 825 gledalcev, Hodl-de bodi 900, Trije debeluhi 695, Čarovnika iz Oza 780. U-kradeni čebulici 1411, Čipka Capka 730 ter Rdečo kapico 850 gledalcev. Vmes so igralci in njihov takratni vodja pesnik Tone Pavček pripravili tudi srečanje s svojimi gledalci ter nastopili letos na Prešernovi proslavi.
V celoti je gostovanje Mladinskega gledališča postalo sestavni del kulturnega življenja litijskih šolarjev In si danes težko mislimo, da bi bili brez gledaliških predstav in igralcev, ki so postali dragi gostje litijskih otrok.
Sodelovanje z gledališčem se bo nadaljevalo tudi v letu 1970, saj je zanimanje za gledališče enako veliko med mladimi v Litiji in Šmartnem, kakor med učenci iz oddaljenih šol.
M. D.
Na podeželju dinar »obogatijo”
Velike Lašče: mestne krajevne skupnosti so na boljšem
Pred kratkim smo obiskali v Velikih Laščah Nika Valjavca. odbornika občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rudnik in direktorja osnovne šole Velike Lašče.
V razgovoru z njim smo zvedeli, da bodo občani na bližnjih zborih volivcev med drugim razpravljali tudi o osnutku novega statuta občine mesta Ljubljane.
Menil je, da v osnutkih statutov še niso dobile pravega mesta podeželske krajevne skupnosti in da so v primerjavi z mestnimi zapostavljene.
Opozoril je. da na deželi vsak dinar, ki ga dobi krajevna skupnost, občani oplemenitijo: se pravi, da dodajo k njemu še svoj prispevek v prostovoljnem delu, materialu ali denarju. Tako primaknejo k dinarju dotacije, še dinar ali dva svoja in uspešno urejujejo svoje ko munalne probleme, kot s> javna razsvetljava, ceste. v< dovodi in druge komunalo zadeve.
Mestne krajevne skupnost: dobivajo višjo dotacijo kot podeželske, čeprav imajo že urejeno razsvetljavo, vodo vode, kanalizacijo, ceste in podobno. Razen tega pa zv urejanje in vzdrževanje ko munalnih zadev v mesto skrbe še razne komunalni organizacije. Tako običajni uporabijo v mestih večini dotacije za osebne dohoč ke zaposlenih.
Podeželske krajevne skup nosti bi morale izdelati tudi svoje programe komunalnih del. če ne za 10 let pa vsaj za 3 do 5 let. Vsako leto bolj občutijo, da pomanjkanje programov zavira graditev tudi najnujnejših
jev, če se nihče ne zanima za urejanje komunalnih zadev, potem niti nihče ne ve. kaj potrebujejo in njihove zadeve ne bodo urejene. Prav zato bi vsaka krajevna skupnost morala imeti izdelan program kožmmalnih del za več let naprej.
Tak program al je že zadala, čeprav ni napisan in podrobneje obdelan, krajevna skupnost Velike Lašče. Tako so že pred leti sklenili, da se bo krajevna skupnost pri-
Voznik avtobusa hudo ranjen
VRHNIKA, 30. febr. — Na s miškem klancu sta včeraj l aj po 16. uri trčila tovor-I k s priklopnikom, italijan-t ; registracije, ki ga je vozil l iardo Federici in avtobus 1 VP. Avtobus je vozil Ante Perdič.
Na vrhniškem klancu je Ita-I -na pričelo na poledeneli ce-:	zanašati. Zaradi slabih gum
1 tlopnika je kasneje z vso i 3 trčil v avtobus, ki je prav t. *rat pripeljal nasproti. (Bil j prazen.) V nesreči se ie 1 dič, voznik avtobusa, hu-> ranil. Ima zlomljeno lobanj, e o dno, pretres možganov. z miljeno levo stegnenico, desni kolk, desno goleno, de.-no zapestje ter rane na glavi, rokah in nogah. Leži v ljubljan-SKi bolnišnici.
Zaradi prometne nesreče tovornjaka s priklopnikom in avtobusa, je bil na tem cestnem odseku od 16.20 do 17.35
komunalnih objektov na de 'zaprt promet za vsa vozila, do
želi. Ce v neki krajevni skupnosti ni pravih organizator
22.10 pa je bil promet otežen.
;	V. G.
zadevala, da bo vsak občan imel elektriko, vodo in primemo pot. Del tega so že uresničili, saj ima vsaka hiša elektriko. Lepo napreduje tudi graditev vodovodov in cest oziroma poti.
JOŽE PRIMC
Odkrili so brezvestnega voznika
Franc Pek je do smrti povozil pešca in po no* sreči pobegnil
SLOVENSKA BISTRICA, 20 febr. — Postaja milice v Slovenski Bistrici je sporočila, da so skupaj s prometnimi delavci UJV Maribor izsledili voznika osebnega avtomobila ki je 16 februarja ob 21.45 v Zagradi pn Slovenski Bistrici do smrti povozil Djura Kozoliča in po nesreči pobegnil. To je storil voznik osebnega avtomobila Franc Pek, star 36 let, doma iz Zgornje Bistrice, zaposlen v tovarni Impol v Slovenski Bistrici.
Vosi) je osebni avto DKW Izjavil je da ie pešca opazil zadnji hip ker je ležal na cest] m da zaradi prekratke razdalje vozila ni mogel us taviti
V Iskanju so sodelovali številni prometni delavci iz Slovenske Bistrice m iz UJV Maribor Načrtno so pregledali veliko vozil in izprašali mnogo občanov v Slovenski Bistrici in okolici Njihovemu vestnemu m požrtvovalnemu delu gre zahvala, da so storilca izsledili.	N. S.
Iz avtobusa prestopila v „marico“
Prestregli tatova, četudi so imeli le tri minute časa na razpolago
LJUBLJANA, 20. febr. — Včeraj ob 13.30 je dobila ljubljanska stalna * služba uprave javne varnosti iz Ko-čevja teleprintersko sporočilo, v katerem je pisalo, da sta odpotovala z avtobusom iz Kočevja v Ljubljano dva neznana, sumljiva moška. Sledil je njun opis.
Ko so prejeli sporočilo, so manjkale do prihoda avtobusa v Ljubljano le še tri minute. Po Prešernovi cesti jč proti kolodvoru z vključenimi sirenami oddrvela manca s kriminalisti in miličniki. Marica in kočevski avtobus sta se srečala, ko je ta rav. no zavijal na postajališče Kriminalisti so se i>ostavili pred oboje vrat in med potniki, ki so izstopali, takoj opazili dva možakarja, ki sta ustrezala opisu z depeše. Anton Rojc, 37- letni zidar brez zaposlitve in brez prebivališča, ter 30-let.ni Vin-ko Gracar, priučeni električar brez zaposlitve in prebi-vališča, sta, ko so ju prijeli in našli pri njiju 3000 dinarjev, priznala, da sta 18. februarja v Sallu vasi pri Kočevju vstopila v neko nezaklenjeno hišo, in odnesla denarnico s 3300 dinarji. Denar sta si prisvojila, denarnico pa odvrgla.
Rojc in Gracar sta stara znanca milice in sodišča. Da so ju po nepoštenem dejanju tako hitro prijeli, si dele zasluge oškodovanka M. R., ki je tatvino takoj prijavila, postaja milice v Kočevju, ki je pravilno ukrepala ter seveda delavci ljubljanske uprave javne varnosti.
M. B.
Kljub temu Se ni znano, kako je Besneč zvabil svojo žrtev, s katero naj bi se občasno družil že prej, pretekli ponedeljek popoldne v sobo hotela Central. Marija Sandor se je pripeljala v Mursko Soboto s tremi sodelavkami, ki prav tako ne vedo povedati, kam je dekle nenadoma izginilo. Ker se je po ugotovitvi sodnomedicinskega izvedenca in po izjavi dveh natakarjev, ki sta iz sosednje sobe. kjer sta spala, slišala ropot, zgodil zločin okrog 4. ure zjutraj v torek, postaja primer še bolj za-vozlan.
Preiskava je pokazala, da se v penzionu hotela Central dogajajo večkrat čudne reči. ker odgovorni ljudje nimajo pregleda, kdo zahaja poleg prijavljenih gostov v hotelske sobe. Tako je tudi mladi morilec eno noč pred zločinom povabil k sebi mladeniča in dve dekleti. Najeli so še eno sobo in nihče ne dvomi v to. da se družba ni zbrala s čistuni nameni. Podobnih primerov je bilo še veliko, zato je skrajni čas, da v prihodnje preprečijo take dogodke, ki so, kot je pokazal zadnji primer, lahko uvod v najhujša dejanja.
Zdaj obstajajo tudi vsi dokazi, da o krivdi Geze Besneča ne more nihče dvomiti, saj so pri obešencu našli ključ zaklenjene hotelske sobe. v kateri so našli žrtev. Tudi na vratu samomorilca so ugotovili več močnejših svežih brazgotin, ki zgovorno pričajo, da se je 17-letna Marija Sandor borila za življenje. Končno naj zapišemo
Sestanek TIS v Sežani
SEŽANA. 20. febr. — Tu so se danes sestali delegati temeljnih izobraževalnih skupnostih vseh primorskih občin. Govorili so o povezavi in sodelovanju med republiško in občinskimi izobraževalnimi skupnostmi ter se zavzeli za pogostejšo medsebojno izmenjavo izkušenj. Menili so, da se je treba nujno lotiti enotnega programa razvoja srednjega šolstva. V skupščino izobraževalne skupnosti Slovenije pe »o za delegata izvolili predstavnika temeljnih izobraževalnih skupnosti Mirana Hasla iz Kopra in Franca Pavliča iz Ilirske Bistrice.
J. 2.
izjavo odgovornih ljudi na UJV v Murski Soboti, da -© takoj dobili pri avstrijskih in madžarskih varnostnih organih vso pomoč prt iskanju zločinca, ki bi ga nedvomno kmalu prijeli, če si ne bž sodil sam.	B. B.
Ponarejeni bankovci ob meji
Tujci plačujejo meso in bencin z nespretnimi po* naredki 5000 lir
KOPER, 20. febr. — V krajih, ki mejijo na Italijo, so ze lani nekajkrat odkrili ponarejene 5000-lirske bankovce. V zadnjem času je bilo slišali, da je takega ponarejenega denarja v obtoku več in da skušajo z njim kupovati italijanski državljani zlasti bencin in mesne izdelka v prodajalnah, ki so pooblaščene za menjavo tuje valute.
Povprašali smo v koprski Kreditni banki, ki se ukvarja z menjalno službo, koliko je resnice na teh govoricah. Povedali so, da so letos vsega skupaj odkrili devet takih ponarejenih bankovcev. Najpogosteje so te bankovce prinesli z bencinskih črpalk in mesarij, kjer so pooblaščeni zg prodajo v tuji valuti.
Ponarejene bankovce je lahko odkriti, saj so prav diletantsko izdelani. Razen precej slabega papirja imajo tudi nejasen tisk.
Predstavniki banke so opo-zonli vse prodajalce, naj bodo oprezni pri menjavi bar. kovoev večje vrednosti. Tud: organi javne varnosti so na več seminarjih opozorili, kako je m jgoče spoznati tak ponarejen denar. To je potrebno tem bolj. saj trpi škodo prodajalce ah poslovala: ca. kjer neznani kupec skuša vnovčiti tak denar.
G. GUZEJ
Požar v Beltincih
MURSKA SOBOTA. 20. februarja. — Danes kmalu po polnoči je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju, 'ast Jožeta Gruškovnjaka. kme’a iz Beltinec. Zgorelo je celotno ostrešje gospodarskega poslopja, večja količina sena, razno poljedelsko orodje in veliko kmetijskih pridelkov, škodo so ocenili na najmanj 40 tisoč dinarjev. Vzroke požara. ki so ga uspeli domači in gasilci iz Murske Sob j* e lokalizirati. Se raziskujejo.
B. B.
Anketa
Kaj menite o vzgoji?
Kranj v anketi svetovne federacije pobratenih mest
Te dni teče v Kranju zanimiva in nevsakdanja anketa o vzgoji in izobraževanju. Njena posebnost je v tem, da je to svetovna anketa in da je Kranj doletela čast, da v njej sodeluje kot edino mesto iz socialističnih držav skupaj z Brazzavillom (Kongo). Chaumontom in mestom Choisy-le-Roi (oba Francija), Curepipom (otok Mauricius), Collegnom (Italija) ter La Louvie-rom (Belgija).
:: : .
KRANJ BO SPREMENIL PODOBO — Urbanisti so že pred časom določili nekaj hiš za rušenje, s čimer bodo povsem spremenili podobo Kranja ob novem hotelu. Staro sodnijo in hišo ob gimnaziji bodo te dni dokončno porušili, saj so trgovine in stanovalce že izselili.	Foto: Marijan Kregar
Anketo je organizirala svetovna federacija pobratenih mest, ki sedaj združuje že okoli 1500 mest z vsega sveta, katera pri medsebojnem pobratenju vodijo načela kulturnega sodelovanja brez rasne, politične in religiozne diskriminacije. Pripravili so Jo v okviru mednarodnega leta vzgoje s tehnično in finančno pomočjo- Unesca. Tej organizaciji bodo rezultati ankete kot tudi druge študije in akcije v letošnjem letu koristile za to, da bo okrepila svojo akcijo pri razvoju in prilagajanju različnih vzgojno-izobraževalnih sistemov v svetu.
Z anketo naj bi dobili mne-
nja ljudi o vrednotah vzgoje in izobraževanja v zasebnem ln družbenem življenju. Zato so poleg splošnih vprašanj tudi taka, na katera bo anketiranec povedal, kako mu pridobljena izobrazbe koristi pri delu, ali mu je potrebno dodatno Izobraževanje, v kakšni obliki in podobno. Prav tako je vrsta vprašanj, ki zadevajo splošno vzgojo, tako družinsko, šolsko, poklicno in družbeno. Izognili se tudi niso predlogom za izboljšanje sisteme rednege in dopolnilnega izobraževanje ter vzgoje.
Skratka, v 24 odgovorih naj bi ugotovili, kako vzgoja in
izobraževanje pomagata ljudem v njihovem življenju in kako bi bilo to treba urediti, da bi jim še bolj koristilo. Da bi bila slika kar najbolj popolna, bodo za mnenja povprašali ljudi različnih starosti in poklicev ter seveda obeh spolov.
V Kranju, ki je eden najstarejših in najaktivnejši članov svetovne federacije pobratenih mest, so se odločili. da bodo za anketo zajeli 300 ljudi to je en odstotek prebivalcev mesta in bližnje okolice. Od akcije si tudi sami obetajo korist, saj jim bodo odgovori na vprašanja bržkone pomagali najti kako novo idejo pri organizaciji vzgoje in izobraževanja. Hkrati pa bodo z rezultati ankete nastopili na posvetovanju balkanskih držav o stalni vzgoji, ki bo spomladi v Herce-gnovem ter na posvetu v Avignonu, kamor so Jih povabili Francozi.
L. STRU2NIK
TRČENJE TOVORNJAKOV — Včeraj, ob 14.45 uri, sta na cesti 9. avgusta v Zagorju trčila tovorni avto FAP. ki ga je vozil 48-letni Ivan Jeras in tovomjak-cistema. ki jo je upravljal 43-letni Rudolf Klemenc. Oba avtomobila sta last Ljubijana-transporta, na cisterni pa je bilo naloženega 6.300 kg elektrofiltrskega pepela. Do trčenja je prišlo, ko je cisterno, ki je vozila iz Trbovelj, na desnem ovinku zaneslo v nasproti vozeči tovornjak. Cisterna je zadela v levo os tovornjaka, ki se mu je zato zadnje kolo premaknilo in ni bil sposoben za nadaljnjo vožnjo. Tudi cisterna je bila tako poškodovana, da ni bila sposobna za vožnjo. Po neuradnih podatkih je na obeh vozilih nastalo za 30—40.000 dinarjev škode.
Foto: Jože Sever
SUPERMARKET Ljubljana
Za spomladansko
sezono
OBOGATITE SVOJO GARDEROBO
novi spomladanski modeli plaščev. kostimov, klasični in športni moški suknjiči
v kozjem, svinjskem velurju in napa ter lak usnju
SZ niza zmage
V štafeti 3x5 km favoritinje prve pred NDR in Finsko
ŠTRBSKE PLEŠO, 20. febr. (po telefonu). Zmagoslavje sovjetske ekipe na 28. SP v klasičnem smučanju se je danes nadaljevalo. SZ je v osmi disciplini — štafeti žensk 3x5 km — osvojila svojo šesto zlato kolajno. Dekleta NDR so bila druga, Finska pa tretja.
Pričakovati je bilo, da bo hud boj med SZ in Finsko. To se je tudi zgodilo, saj sta dve finski tekačici tekli hitreje od svojih neposrednih sovjetskih tekmic, navzlic temu pa so bile poražene celo t boju za srebrno kolajno, ker je druga tekačica Finske toliko zaostala, da je šla Kajosmaa kot zadnja v štafeti v smučino celo z več kot deset sekudnim zaostankom za tretjeuvščeno Norveško. A na zadnjih 5 km vsega zamujenega ni blo več mogoče popravit i. Kaj osma je bila sicer najhitrejša med vsemi sploh, prehitela je Norve-žanko, Nemke pa ni več mogle ujeti.
Domačinke so bile pete, kar je njihov doslej največji uspeh v ženski štafeti na SP, zastopnice ZRN pa šeste, čeprav bi jim bilo z nekoliko boljšo tretjo tekačico dosegljivo tudi četrto mesto.
Statistiki so izračunali vrstni red držav — pred zadnjima dvema disciplinama — skoki na veliki skakalnici in teku na 50 km na temelju neuradnega točkovanja prvih šestih mest v vsaki disciplini (7 točk za prvo mesto, 5 za
Kolajne na SP
sz
Švedska
CSSR
NDR
Norveška
Finska
Japonska
S
2
Z 6 1
1 -— 1 '
drugo itd.), ki je zdaj tak: 1. SZ 71, 2. Norveška 24, 3. NDR 23, 4. Finska 16, 5. CSSR 15, 6. Švedska 14, 7. Japonska 5, 8. Italija in ZRN po 3, 10. Švica 5 točk.
Rezultati: 1. SZ (Fjodorova, Kulakova, Oljunina) 54:32,18, 2. NDR (Haupt, Fischer, Unger) 55:09,65, 3. Finska (Pusula, Takalo, 'Kajosmaa) 55:33,76, 4. Norveška 56:28,87, 5. CSSR 56:45,95, 6. ZRN 57:16,02, 7. Švedska, 8. Poljska, 9. Bolgarija, 10. Japonska, 11. ZDA, 12. Kanada.
EVGEN BERGANT
Sedem velikih
favoritov
STRBSKE PLEŠO, 20. febr. — Na jutrišnji skakalni tekmi na veliki skakalnici bo nastopalo 68 tekmovalcev iz 18 držav. V tej konkurenci bo boj za najvišja mesta zelo izenačen. Teden treninga je pokazal, da je največjih favoritov za zlato kolajno najmanj sedem, pa še vedno se utegne zgoditi, da bo najvišje odličje pobral kdo drug. Olimpijski zmagovalec Be-lousov in svetovni prvak na srednji skakalnici Napalkov (oba SZ), domačin Raška, Queck (NDR), Japonca Fujisava in Kasa ja, ter Norvežan Mork — to je seznam prvih favoritov. * Velike možnosti pa imajo tudi vsi drugi Norvežani, zastopniki CSSR in NDR, Japonca in Rusa, manj pa jih imajo Švicarji, Avstrijci in Poljaki. Tudi v nekaterih drugih ekipah so skakalci, ki se lahko uvrstijo
spredaj. Med njimi je tudi jugoslovanska četverica.
Povsem realno je upanje, da bi se med prvo polovico skakalcev uvrstila dva naša zastopnika. Veliko vprašanje pa je, koliko bo vsak izmed naših tvegal. Ce bi šli naši štirje pri vsakem stoku na »vse ali nič«, bi bila možnost za ▼saj en visok plasma večja. Ker pa je tudi nagrajevanje naših skakalcev predvideno po individualnem »učinku«, je stopnja tveganja vsakega izmed njih — če ne sicer, pa vsaj podzavestno — manjša, kar pri tolikih izenačenih skakalcih ni brez vpliva na plasma.
Po treningih sodeč sta naši glavni orožji Zajc in Štefančič, Mesec in Pudgar pa sta nihala v formi. Nazadnje bo seveda le odločila tekma sama.
Nekaj pomembnejših štartnih številk: 3. Wirtola, 5. Pudgar, 11. Cakadze, 14. Matouš, 21. Mesec, 28. BjOmebd, 29. Reiner Schmidt, 35. Kasaja, 41. Grini, 42. Belou-sov, 43. Stefančič, 48. H&hnl, 51. Heinz Schmidt, 52. Napalkov, 53. Raška, 59. Queck, 60. Fujisava, 61. Hans Schmid, 65. Mork, 67. Zajc.
Na današnjem treningu, ki je minil v velikem mrazu in med rahlim sneženjem, niso nastopili vsi tekmovalci. Manjkali so med drugimi vsi sovjetski reprezentanti, izmed, naših pa Zajc, ki se je odločil za počitek. Najdlje so skočili: Raška	~	-
100, Matouš in Zehnder 102 m.
Dolžine Jugoslovanov:	Dolhar:
82, 81, 78, Jurman 89, 88, 79,5, Mesec 83, 92, 81,5, Pudgar 84,5, 93, 92, Stefančič 85,5, 92, 8i m.
Na olimpijskih igrah v Granoto-lu se je prva šesterica uvrstila takole: 1. Belousov (SZ) 231,3. 2. Raška (CSSR) 229,4, 3. Grini (Nor) 214,3. 4. Queck (NDR) 212,8, 5. Tomtura (Nor) 212.2. 6. Bachler (Av) 210.7.	E. B.
očitek. Najdlje sso sko-102, 100, 102, Queck 101. 100, Bjomebd 101
Veliko opravljeno delo
Prireditelji SP v klasičnih disciplinah žanjeno pohvale
ŠTRBSKE PLEŠO, 20. febr. (Po telefonu). Češkoslovaški šport in še zlasti slovaško smučanje in turizem so se z 28. SP v klasičnih disciplinah zares postavili. Visoke Tatre, že od nekdaj športno in turistično središče, so dobile z vrsto novih, najmodernejših smučarskih naprav, hotelskih objektov in cest še večji blesk. 2e sam smučarski stadion z izvirnimi arhitektonskimi in tehničnimi rešitvami je objekt brez tekmeca na svetu. In če k temu prištejemo še razsežnosti Visokih Tater z vrsto razkropljenih naselij, pa zdravilno moč tukajšnje vode in izredno ugodno klimo, tedaj je na dlani, da so se Slovaki lotili sicer zelo drage investicije, ki pa utegne navreči tudi obresti.
Kar zadeva športno plat prireditve, so organizatorji mislili na vse podrobnosti. Vse je pripravljeno v velikem slogu. Proge in obe skakalnici so deležne splošnih pohval, obveščanje je najmodernejše. Prireditelji so uniformirali vse pomožno osebje — poseben mik za oko so hostese v rdečih smučarskih hlačah ter modrih plaščih z belimi kožuhovi-nastimi ovratniki in kučmami —
7 e pri turističnih uslugah kdaj pa kdaj zašepa. Ob največjem navalu občinstva so bile težave s prometom, nekajkrat je zmanjkalo elektrike, v nekaterih hotelih je odreklo gretje, kar pa so samo podrobnosti, ki splošnega imenitnega vtisa ne morejo skaziti. Tudi PTT zveze so bile v
MS 1970
m
V Y S 0 K E TATR Y
glavnem na ravni, prav tako delovne možnosti za novinarje.
Zanimivo je tudi, da je zelo malo javnega reklamiranja podjetij. Le Skoda razstavlja nekatera svoja vozila. Vendar so novinarji tarča propagande za najrazličnejše inačice turizma, pri čemer je gradiva ogromno, živahna pa je tudi reklamna dejavnost CSA — češkoslovaške letalske družbe. ki sodi med največje na svetu.
Trgovine so dobro založene, v krajih prvenstva, pa so na prodaj tudi mnogi uvoženi artikli, ker so se gostitelji tudi po tej plati dobro pripravili za prvenstvo. Ne manjka celo tujih časopisov in revij, tudi takih kot je na primer zahodnonemški Bild. ki sicer prav gotovo niso dosegljivi.
Ob vsem tem zunanjem blišču pa bi bilo vendarle pričakovati več zavzetosti zmeraj v velikem številu prisotnega občinstva. Le kdaj pa kdaj — denimo med izredno dramatično moško štafeto 4 x 10 km — je bilo na stadionu pravo športno razpoloženje. Drugače pa ljudje dokaj neorizadeto spremljajo boie. v katerih so bili doslej sovjetski zastopniki daleč na iuspešne j ši.
Morebiti bo prišlo do preobrata zadnja dva dni, ko sta na sporedu najprivlačnejši disciplini — skoki na veliki skakalnici in smučarski maraton na 50 km. Zlasti v soboto pričakujejo rekordno število gledalcev — okrog 100.000.
E. BERGANT
Blizu 100 tekmovalcev
V Mežici in na Pohorju prvenstvo SRS v slalomu in veleslalomu
MARIBOR, 20. febr. V Mežici in Maribora tečejo zadnje priprave za letošnje republiško člansko prvenstvo v veleslalomu in slalomu, katerega bosta skupno izvedla Partizan Mežica in SK Branik.
V soboto dopoldne se bodo najboljši slovenski smučarji in smučarke v Mežici potegovali za republiške naslove v veleslalomu, takoj za tem pa bodo odpotovali v Maribor in se v nedeljo na Pohorju pomerili v slalomu. Slednji se ne bo štel samo za republiško prvenstvo, temveč bo veljal tudi za tradicionalni mariborski slalom, ki so ga zavoljo ugodnih snežnih razmer priključili temu tekmovanju.
Kot so nam sporočili iz obeh organizacijskih pisarn, se je doslej prijavilo že nad 70 tekmovalcev in tekmovalk vseh slovenskih klubov, za nedeljski slalom pa tudi nekaj najboljših smučarjev in smučark iz Hrvatske, ki bodo nastopili izven konkurence oziroma za mariborski slalom. Med prijavljenimi je z izjemo Žurajeve, ki je še mladinka, kompletno jugoslovansko zastopstvo iz Val Gardene z Jakopičem na čelu. Le-ta je tudi velik favorit v veleslalomu, medtem ko je vprašanje zmagovalca v slalomu povsem negotovo, posebej še, ker Jakopič in Gašperšič nimata razreda in bosta morala v nedeljo štartati z visokima štartnima številkama. Nekoliko manj izenačen boj se obeta med ženskami, ker imata Mariborčanki Cizejeva in Pirnatova majhno prednost za drugimi tekmovalkami.
Progo za veleslalom bodo Meži-čani speljali z vrha hriba štale-kar od spodnje postaje sedežnice. Dolžina proge bo okrog 1200 metrov, višinska razlika pa 270 metrov. Proga bo nekoliko kratka, vendar zavoljo razgibanosti terena mu, Jakopič pa je bil tretji, in precejšnje strmine kar precej zahtevna. Članice bodo vozile na nekoliko skrajšani moški progi, štart v Mežici pa bo ob 10. uri. Nedeljski slalom na Pohorju bodo trasirali na znani FIS progi pod hotelom Bellvue. Start prvega teka pa je najavljen ob 9.30 uri. Merjenje časov na obeh tekmah bo opravila znana švicarska firma Longines.	P. KANCLER
Tekme v Domžalah
DOMŽALE — Smučarsko društvo Domžale sporoča, da je meddruštveno tekmovanje v slalomu na Veliki Planini, ki bi moralo biti v nedeljo 22. t.. m., odpovedano in bo zato istega dne v Domžalah. Začetek tekmovanja bo ob 9.30 uri na progi za slalom zraven ihanske skakalnice. Žrebanje bo v soboto, 21. t. m. ob 18. uri ▼ prostorih krajevne skupnosti Domžale, Kidričeva 14.
Smuk za pionirje
ŠKOFJA LOKA — V organlza-• ciji SK Transturist je bilo na smučiščih za loškim gradom go. renjsko prvenstvo v smuku za starejše pionirje in pionirke. Na tekmovanju je sodelovalo 70 mladih smučarjev iz desetih gorenjskih klubov in Štor pri Celju: Proga Je bila dolga 800 m s 120 m vi-
šinske razlike in je Imela sedem vrat.
REZULTATI: st. pionirke: Bogataj (Tržič) 46,7, Košir (Selca), Oitzl (Jes) in Fon (Bled) 46,8, Stanonik (Transturist) 46,9; st. pionirji:	Polajnar 43,5, Križaj
(oba Tržič) 44,9, Šobri (Jes) 45.6, Terlikar (Lipica) in Zadnikar (Tržič) 45,7.	P. POKORN
Za »srebrno palico« v Dolu
DOL — Ker so v Dolu sedaj ugodne snežne razmere, bo Partizan skupaj z ObZTK Ljubljana-Bežigrad priredil v nedeljo 1. marca tekaško tekmovanje za prehodno smučarsko palico. Tekmovanje bi moralo biti že pred svetovnim
prvenstvom, ker pa takrat v Dolu ni bilo dovolj snega, je bilo preloženo. Ker na tekmovanju v Dolu navadno nastopijo vsi naši najboljši tekači in tekačice; lovorika je namreč prehodna in jo branijo smučarji »Jesenic«. Prireditelji pričakujejo kvalitetno udeležbo. Tekmovalci, ki so nastopili v Tatrah na SP, bodo imeli prav v Dolu prvo priložnost, da poravnajo med sabo odprte račune. V primeru da 1. marca v Dolu ne bo snega, bo tekmovanje v višjih legah nad smučarsko kočo oziroma na Rakitni ali Veliki planini. Za tekmovanje veljajo razpisi, ki so jih društva dobila že januarja.
Jakopič prvi in tretji
BRESSANONE. 20. febr. — Na mednarodnih študentskih tekmah je Jugoslovan Blaž Jakopič zmagal v veleslalomu s časom 2:37,20 (1:19,35 in 1:17,35). Proga je imela 360 m višinske razlike in 52 vratič. Drugo mesto je zasedel Avstrijec Schnoel, ki je zmagal v slalomu, Jakopič pa je bil tretji.
ŠAH
M. Ribičič sprejel
šahovske
organizatorje
BEOGRAD, 20. febr. — Predsednik ZIS Mitja Ribičič je sprejel danes zastopnike organizacijskega odbora šahovskega dvoboja SZ — ostanek sveta. Delegacijo je vodil predsednik SZJ Blago je Popov. Gostje so obvestili M. Ribičiča o pripravah za bližnji dvoboj. Predsednik ZIS Mitja Ribičič je predsednik častnega odbora tega dvoboja.
Ameriški velemojster Robert Fischer se je danes prijavil za ta dvoboj, ki bo v dneh od 29. marca do 6. aprila v Beogradu. Fischer se je nameraval poprej še pomeniti z organizatorji, sedaj pa meni, da je to odveč; Fischer za sodelovanje ne zahteva nobenih posebnih finančnih dajatev, njegovi pogoji omenjajo le razsvetljavo v dvorani, prepoved snemanja med igro itd.
Ivkov prekinil z Averbahom
BUDIMPEŠTA — V. X. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so bili doseženi tile rezultati: Ko-vacz : Lengjrel 1:0, Portisch Barzcai remi, Szabo :	Fdrintos
remi, Adorjan : Keres remi. Ra-dulov : Suetin remi, Georghiu Janša remi, partiji Ivkov : Aver-bah in Holmov : Csom pa sta bil prekinjeni. Prekinjeni partiji iz IX. kola Szabo : Averbah in Barzcai : Kovacz pa sta se končali remi.
Vodi Keres 7(1), sledijo pa Szabo 6,5 (1), Portisch 6, Suetin 5,5 (1), Ivkov 5 (1), itd.
Začetek državnega . prvenstva
VRNJACKA BANJA, 20. febr. — Začelo se Je 25. odprto državno
Halo, Štrbske Plešo!
Na priaorižče SP J« dopotovala še vnta na*lti Športnih delavcev, med njimi podpredsednik ZTKS Stane Lavrič, predsednik in sekretar SZS Niko Belopavlovič in Miloš Rutar. člani komisije za skoke dr. Franjo Pavlin, Jote Javornik in Dejan Šink, te ves čas pa je s tekačem Mirkom Bavce tom. ki je prav tako med opazovalci prvenstva, tudi trener ravenskih smučarjev Josip Kecenn. v Strbskem Plesu je tudi Številno zastopstvo tovarne Elan.
Jugoslovana* tekaška reprezentanca bo zapustila Strb-ske Plešo te po sobotnih skokih. Doma naj bi nekaj dni v miru trenirali pred odhodom za Pokal Kurikkala v Franciji- Trener Janez Pavčič je danes na tekmovanju trenerjev zasedel tretje mesto. Prvi je bil Finec Tiainen.
Gradrtelj planiške velikanke inž. Vlado Gorišek se v Tatrah udeležuje sestankov specializiranih komisij FIS. Med drugim je povedal, da imajo Ce-hoslovaki pripravljene načrte za 170 m skakalnico v Spind-lerovih Mlinih, Japonci pa so prikazali elektronsko napravo za merjenje dolžin skokov. Gorišek bo kot vodja naše skakalne ekipe prihodnji teden odpotoval na tekme v Iron-wood v ZDA, kjer bodo krstili novo velikanko.	*
V Strbskem Plesu se predstavljajo s propagandnim gradivom in drugo reklamo tudi mnogi prireditelji zimsko športnih prireditev prihodnjih dni in let. Med njimi so olimpijski prireditelji iz Sappora 1972, SP v umetnostnem drsanju marca letos v Ljubljani pa kandidati za OI 1976 Tam-pere in Sion ter kandidati za SP 1974 v klasičnem smučanju v Beljaku.
E. B.
| DVIGANJE DTE2I
Tečaj TAK Ljubljana
LJUBLJANA —	Težkoat let-skl
klub Ljubljana razpisuje začetniški tečaj za dviganje uteži. Tečaj bo vsak ponedeljek, sredo in petek od 15.30 do 17.30. Vpisovanje v tečaj bo v ponedeljek, 23. t. m. in v sredo 25. t. m. v dvorani DOZ, Miklošičeva 19.
PO DOMAČIH KRAJIH
HRASTNIK — Začelo se Je občinsko ligaško tekmovanje v streljanju z zračno puško na katerem sodelujejo tri strelske družine. V prvem kolu so strelci Rudnika premagali SD Ernest Draksler s 493 krogi prednosti.	D. O.
MOJSTRANA — Prijazna vasica Mojstrana je zibelka tekaškega smučarskega športa pri nas. Poleg tega je iz te vasi prišla vrsta dobrih skakalcev. V zadnjem času se vedno pogosteje pojavljajo tudi imena v alpskem smučanju. Da bi	ta	smučarski	šport čimhitreje
napredoval, predvsem pa pridobil tudi na množičnosti, so lani dogradili na obronkih Mežaklje žičnico, vlečnico, ki je dolga okoli 600 metrov in je primerna za začetnike kot tudi za boljše smučarje. Da bi bila žičnica čimbolj izkoriščena, so celotno smučišče osvetlil z velikimi žarometi, tako da	je	smučanje	možno	tudi ponoči.	„	P. K.
KRANJ — V okviru gorenjske zimske odbojkarske lige je moštvo Ibije premagalo Savo z 2:1. Vodijo Veterani pred Iskro, Partizanom (Tržič), itd.	M. H.
GOSTIVAR — Četrti tradicionalni	smučarski troboj na	Mavrov-
skem jezeru med reprezentancami Srbije, Cme gore in Makedonije se	je	končal z	zmago	domačih
smučarjev.
prvenstvo v šahu, na katerem sodeluje 194 tekmovalcev.
Važnejši rezultati 1. kola:	S.
Miličevič : Janoševič 0:1, Ivkovič : Ljubojevič 0:1, Krstevski : Marič remi, Bertok : Sindjič remi, Velič-kovič : Velimirovič 0:1, Radojčič : Karakljajič 0:1, Jedrijevič : T. Ra-kič 1:0, Bukal : Vukič 0:1, Ivanovič : Mršal 1:0, Mesing : Medenica 1:0, Ostojič : Radovič 1:0, Mihevc : Planinc 0:1.
PTT I. vodi
LJUBLJANA — Na sindikalnem prvenstvu vodi ekipa PTT I. Rezul-tati 5. kola v I. ligi: UJV : PTT I 2:4 (Šiška — Parma remi), izvršni svet : Litostroj I 4:2 (Pre-infalk — Lorbek 0:1), Elektropro-jekt : Delo — RTV 3:3 (ing. Krivec — Planinc 1:0), Slovenija Ceste — ZZA 1,5:4,5.
Lestvica po 5. kolu; PTT I 21 točk, Izvršni svet 20,5, Delo — RTV 19,5, Litostroj I 17 itd.
Rezultati 5. kola v II. ligi: G. P. Grosuplje : Karel Jeraj I 3:3, G. P. Gradis ; Veletekstl 3,5 : 2,5, 2ele®ntčar I ; Gostinci I 4:2, Ljubljana transport : Energoinvest 2:3 (1).
Lestvica po 5. kolu: Železničar
I 21 točk, Grosuplje 19,5, Gradis 19. Karl Jeraj 17,5, itd.
Rezultati 5. kola v III. ligi: Litostroj : Železničar II 4,5:1,5, At-tomontaža : Iskra aparati 4,5:1,S, Kartonežna tovarna : IMP 3:3, G. P. Pionir : TKG prel.
Lestvica po 5. kolu: Automonta-ža 20 točk, IMP 19, Pionir 16,5 (6), Kartonažna tovarna 15 itd.
Rezultati 5. kola v IV. ligi: Pao-lo Morgan : Gostinci II 4,5:1,5, PTT II : Komet 4:2, Carinarnica : Žičnica 4:2, Kolinska tovarna : Karl Jeraj II prel.
Lestvica po 5. kolu: Paolo Morgan 20 In pol točke. Carinarnica 19, PTT TI 16 in pol. Gostinci H in Komet po 15 in pol, itd.
L. H.
GENOVA — Nogometna tekma za latinski pokal med Italijo in Španijo, v reprezentancah so igrali nogometaši stari do 23 let. se je končala z 1:0 (0:0).
IVER DNEVA
Žičnica na Krvavcu zastonj
Turistično-prometno podjetje »Creina« iz Kranja, ki se je med prvimi pri nas odločilo, da članom smučarskih klubov omogoči izredne popuste pri vožnji z žičnicami, je te dni znova prijetno presenetila ljubitelje belega športa.
Na Krvavcu so ob novi sedežnici »Tiha dolina« uredili močno razsvetljavo, tako da je tudi zvečer prav prijetna smuka. Nova žičnica bo zato normalno obratovala do 19. ure. Ce pa se bo dotlej z njo vozilo vsaj 20 smučarjev, bo obratovala do 20. ure in povrh vsega še zastonj. V »Čredni« so sklenili, da bodo to ugodnost nudili prvi mesec obratovanja, morda pa tudi še pozneje	L. S.
Najtežje bo C. zvezdi
LJUBLJANA — Ns šišenskem stadionu bo, zaradi izjemnih okoliščin, te jutri otvoritev spomladanske prvenstvene sezone. Na sporedu je namreč odločena prvenstvena tekma II. zvezne lige (Zahod) med Ljubljano in BSK iz Banjaluke. Začetek tekme bo ob 14.45. uri.
Siškarjl vnovič obžalujejo nesrečno naključje, da ta tekma jesenskega dela tekmovanja m bila odigrana te lani. Igralci so se morali namreč zaradi tega čisto drugače prilagoditi skupnim pripravam in vsaj približno delati tako, kakor da se začenja spomladanska sezona te jutri in ne šele čez štirinajst dni. Razen tega — kar je morda najtežje — bo za igralce največja nevšečnost slabo igrišče. ne glede na to, da so ga za silo očistili. Žogo na zmrznjenem terenu ali pa pokrito z brozgo, bo namreč težko kontrolirati, predvsem za ofensšvnega nasprotnika, medtem ko bo delo za goste, ki se bodo ves čas v glavnem samo branili, dosti lažje.
Bičkarji se predobro zavedajo pomembnosti jutrišnjega srečanja z nasprotnikom, ki se prav tako na vse krlplje otepa zle usode — izpada lz lige. Ne gre pa tudi pozabiti, da enajsterica BSK goji kvaliteten nogomet in . je Slikarji zelo spoštujejo.
Igralci so zdravstveno in telesno kar solidno pripravljeni za jutrišnji nastop, tako da trener Zdravko Dolenc, vsaj v tem obziru, nima nobenih skrbi. Za enajst najboljših se še ni odločil, pač pa pridejo v poštev tile: Gobec. Nosan. Zupančič. Jaltevec. Slpčlč. Skušek, Mastnak, Zavsld, Mrsič
Džaferovič, ne v, Zajc.
Fapec,
Sikavica, Da-
S. L.
SANKANJE
I
Prvenstvo jeseniške železarne
JESENICE — V organizaciji SAK Jesenice bo v nedeljo. 22. t. m. na cesti iz Pl&vškega rovta do Žerjave a tekmovanje v sankanju s navadnimi sankami, na katerem bodo sodelovali tekmovalci jeseniške železarne. Tekmovanje bo v ekipni konkurenci, v konkurenci posameznikov pa bodo moški razdeljeni v dve s tarostni skupini — v mlajšo do dopolnjenih 40 let in starejšo nad 40 let. V ekipni konkurenci bo moško ekipo sestavljalo 5 tekmovalcev, žensko pa tri tekmovalke.
Prireditelj pričakuje številno udeležbo, saj je lani na tem tekmovanju sodelovalo 169 sankačev.
J. J.
Tretji rok je 1. marec
LJUBLJANA — Na Jesenicah bi moralo biti minulo nedeljo prvo republiško prvenstvo v sankanju s tekmovalnimi sankami na naravnih progah. Ker je zapadlo preveč snega, so bili prireditelji primorani prvensvo preložiti na 1. marec 1970. Za prvenstvo, ki je bilo doslej preloženo že dvakrat, je bilo prijavljenih skoraB 100 tekmovalcev in tekmovalk.
BERI SPORED
DANES
ATLETIKA
LJUBLJANA:	atletsko tekmova-
nje osnovnih in srednjih šol občine Bežigrad. Začetek ob 13. uri v dvorani Tivoli.
BOKS
KAMNIK: revija slovenskih boksarskih klubov. Začetek ob 18. un.
sanka:
‘SjfV&.-i JL
►TODAH: pr
SORA PRI MEDVODAH: prvenstvo občine Ljubljana-Šiška.
SMUČANJE
ME2ICA:	republiško prvenstvo
za člane in članice v veleslalomu. Začetek ob 10. uri.
ZELENICA: republiško prvenstvo v slalomu za starejše in mlajše pionirje in pionirke. Začetek ob 10. uri.
KRANJ: republiško prvenstvo v tekih za pionirje. Začetek ob 14. uri v Nemiljah pri Kranju.
KEGLJANJE
PRVENSTVO SRS ZA MOŠKE: Jesenice — Slovenija ceste, Triglav — Gradis, Branik — Fužin ar, Ljubljana Center — Rudar ob 16. uri na kegljiščih Konstruktorja (Mbr), Jesenic, Marksa Perca in Triglava v Kranju (še jutri ob 8. uri).
PRVENSTVO SRS ZA ŽENSKE: Sl. Gradec — Kovinar ter Branik - Fužinar — Ljubljana Center na kegljiščih Konstruktorja <Mbr) in Maksa Perca v Ljubljani ob 14. in 15. uri (še jutri ob 13. oz. 8. uri).
KOŠARKA
ZKL — moški: Olimpija — 2e-ljezničar ob 19. uri v dvorani Tivoli; Zadar — Maribor 66 ob 19.30.
JUTRI
V	Celju, na Golteh in v Velenju
CELJE, 20. febr. — Pod predsedstvom inž. Franca Razdevška je bila danes v Celju tretja seja organizacijskega odbora za izvedbo prvih zimskih iger pionirjev Jugoslavije. Predsedniki posameznih odborov so poročali o delu. Določili so program, obenem pa so ocenili tudi delo pionirskih odredov med pripravami za te igre. Čeprav še ni dokončnih številk, pa smo lahko z udeležbo pionirjev in pionirk, zlasti v smučanju in sankanju, v naši republiki zelo zadovoljni, manj pa v disciplinah na ledu, kajti muhasto vreme ni omogočilo številnim pionirjem prireditev na naravnem ledu.
Zvezne pionirske igre bodo po naslednjem razporedu:	v petek
27. februarja ob 16. uri bo slovesna otvoritev prvih zimskih iger v mestnem parku na umetnem drsališču v Celju, kjer bodo zbrani vsi udeleženci iger, 400 po številu. Naslednjega dne bodo na umetnem drsališču v Celju ves dan tekmovanja v umetnostnem in hitrostnem drsanju ter hokejil na ledu, na Golteh nad Mozirjem pa bo tekmovanje v veleslalomu ob 10.30 uri, ob 8.30 pa bo tekmovanje v sankanju v vasici Šmihel nad Mozirjem. Istega dne popoldne bo v Mozirju tekmovanje v orientacijskem pohodu na smučeh.
V	nedeljo, 1. marca bo nadaljevanje in zaključek tekmovanja v Celju na umetnem drsališču in sicer, v umetnostnem drsanju in hokeju na ledu. Na 25-metrska skakalnici v Velenju bo tekmovanje v smučarskih skokih Igre bodo zaključene v nedeljo, 1. marca popoldne z revijo najboljših jugoslovanskih pionirjev in pionirk ▼ umetnostnem drsanju s proglasitvijo zmagovalcev in podelitvijo nagrad.
Vsi pionirji iz drugih republik bodo gostje pionirjev iz Celja, Mozirja in Velenja, kjer bodo nastanjeni po zasebnih hišah in bodo tako imeli priložnost spoznavati nove kraje, ljudi in običaje v celjski, savinjski in šaleški dolini.
K. JUG
Koper : Olimpija 3:7 (1:5)
KOPER — Igrišče Kopra, gledalcev 300, sodnik Brčin iz Kopra.
STRELCI: Oblak 3, Pejovič 2. Gugleta in Jukič za Olimpijo ter Malkoč 2 in Jovanovič za Koper.
V	zanimivi in tehnično zelo dobri igri je danes Olimpija premagala domači Koper. Igralci Olimpije so v prvih 20 minutah ustvarjali priložnost za priložnostjo in mnogo streljali. Vse akcije je vodil Bečejac. Oblak in Pejovič pa sta jih uspešno zaključevala. Ce bi bil teren pred vrati nekoliko boljši bi videli še več zadetkov.
Drugačno igro pa smo videli v drugem polčasu. Ze v prvem delu si je obramba dovolila preveč lagodnosti, v nadaljevanju pa se je vse prevečkrat znašla v kočljivem položaju. Najboljši so bili Oblak. Pejovič in Gugleta pri Olimpiji in Malkoč pri Kopru.
V	nedeljo čaka Olimpijo prvo resnejša preizkušnja, ko se bo
Kopru srečala z Bnnikom iz
Ostrawe (CSSR).
J. KREFT
Nogometaši za združenje novinarjev
BEOGRAD. 20. febr. (Tanjug). Najboljša beograjska nogometna kluba partizan in Crvena zvezda se bosta prihodnji mesec pomerila med seboj. Tekma bo v počastitev kongresa svetovnega združenja športnih novinarjev (AIPS). ki bo v Dubrovniku od 20. do 24. aprila. Tekmeca se bosta pomerila 19. marca na stadionu JLA.
Poleg tega srečanja bo novosadska Vojvodina odigrala srečanje z budimpeštansko Ujpest Doszo.
Tanjug poroča še. da sta včeraj zastopnik angleške letalske družbe BOAC v Jugoslaviji Jovan Popovič in generalni sekretar sarajevskega nogometnega kluba Zeljezničar podpisala pogodbo o gostovanju slovitega angleškega moštva Wool-verhampton v naši državi. Angleški nogometaši bodo v Sarajevu 15. aprila odigrali prijateljsko tekmo z našim jesenskim prvakom v počastitev kongresa svetovnega združenja športnih novinarjev t AIPS).
Drevi nadaljevanje v ZKL - Olimpije doma z Železničarjem
LJUBLJANA — V XVI. kolu moftke zvočne košarkarske lige bo nedvomno najbolj nhnhr beograjski derbi med Crveno zvezdo in Beogradom. Prvaki sd v precej slabi formi. Stankovičema ekipa pa Je zdaj presenetila že Jugoplastiko in Olimpijo; mnogi menijo, da je favorit. Olimpija igra doma s Karlovčani, Maribor 66 pa gostuje v Zadru. Fari kola: C. zvezda — Beograd. Borac — Jugoplastika. Zadar — Maribor 66. Olimpija
— Zeljezničar, Lokomotiva.
Rabotnički — Partizan. Radničkl —
OLIMPIJA: pomoč občinstva
Košarkarje Olimpije je poru proti Beogradu seveda precej prizadel. vendar so se ta teden pri treningu te bolj potrudili.
.Krizo po nepričakovanem porazu je ekipa v glavnem prebolela,« pravi trener Toiič. .Veliko je adaj odvisno od nagih privržencev. — Ljubljansko občinstvo aelo dobro pozna košarko. Zato upam. da nam bo priskočilo na pomoč Reči moram, da bo za igralcen aelo pomembno, kako jih bodo gledalci sprejeli. Hudo smo spodrsnili, toda, vsi skupaj, ekipa in pristati, lahko z združenimi močmi vendarle te uresničimo letošnje načrte in želje.«
ŽELJEZNIČAR: brez upa zmage
Karlovčam od ljubljanske tetam ničesar ne pričakujejo. 2e vnaprej je jasno, da anagati ne morejo in bi se radi le izognili katastrofi.
.Zaradi poraza v Beogradu bo za nas te težje.« pravijo igralci 2pljezničarja. »Zaradi tega neuspeha se bo Olimpija najbrž .znesla« nad nami in čaka nas res izredno neprijetno gostovanje.«
MARIBOR 66: igralci preutrujeni
Mariborčani potujejo v Zadar brca vsakrtnib upov v enaki postava. a kakržno so preteklo soboto katastrofalno izgubili doma s Ra-botničkim. Gotov ni le nZstop Jeralu. ki sl je poškodoval koleno. Treningi v minulem tednu so potekali normalno, trener Milovič pa namerava v prihodnjih dneh malo zmanjšati Intenzivnost treninga, ker so igralci očitno preutrujeni. Odmor med koncem prve lige in začetkom drage bo zelo kratek. zato |e treba na to misliti že zdaj.
ZADAR: brez skrbi
V Jazinah so pred tekmo s vijoličastimi breč skrbi. Točki sta zagotovljeni že vnaprej, čeprav so Zadrčani v Mariboru komaj ana-Kali- Ekipa v zadnjem času igra todalje bolje, zato je dve točki že vknjižila na svoj račun.
Lokomotiva izpadla
NEAPELJ, 30. febr. — V četrtfinalu tekmovanja za pokal pokalnih prvakov so kotalkarji italijanske ekipe Fides premagali zagrebško Lokomotivo s 103:84 (57:33) in se tako uvrstili v polfinale.
| \m
NOVO NA TUJEM
BOKS
BEOGRAD: revija »zveni kapetan« : »novinarji«.
BADMINTON
LJUBLJANA:	II. izbirni turnir
za evropsko prvenstvo. Začetek ob 10. uri.
KOŠARKA
ZKL — ženske. Olimpija — Vojvodina ob 17.30 v dvorani v Topniški ulici.
NOGOMET
LJUBLJANA: Ljubljana :	BSK.
zaostala tekma II. zveme lige. Začetek ob 14.45 uri.
ROKOBORBA
ZVEZNA LIGA — ZAHOD: Ma rlbor — Lokomotiva (Zgb), Poreč
—	Ljubljana. Prvomajska (Zgb)
—	Varteks (V), Istarski borac — Split.
ROKOMET
LJUBLJANA: zadnji dan odprtega zimskega prvenstva SRS za moške in ženske ekipe skupine A. Začetek ob 9. uri v dvorani Tivoli.
SMUČANJE
PRISTAVA NAD JESENICAMI. XII. tradicionalni kurirski amuk za vse kategorije ob 9. un
MARIBOR, republiško prvenstvo za člane in članice v slalomu Začetek ob 9.30 uri.
ZELENICA: republiško prvenstvo v veleslalomu za starejše in mlajše pionirje ter cicibane. Začetek ob 10. uri.
VRHNIKA: tradicionalno tekmovanje v smuku na Oesnjioi pri Vrhniki za vse kategorije. Začetek ob 10. url.
SMUČARSKI SKOKI
IHAN: odprto občinsko prvenstvo na 45-metrski skakalnici za pokal občine Domžale. Začetek ob 14.
uri.
SMUČARSKI TEKI
KRANJ: tekmovanje za Beštrov memorial. Začetek Ob 10. uri.
SANKANJE
JESENICE: prvenstvo Jeseniške železarne.
ESTERSUND. 20. febr. Naslov svetovnega prvaka v biatlonu je ubranil sovjetski tekmovalec Aleksander Tihonov. Progo, ki je bila dolga 20 km. je pretekel v času 1.23:42.1. Drugi je bil Norvežan Svendsberget, tretji pa Mamatov (SZ).
SEVILLA — Nogometaši CSSR, ki se pripravljajo na SP. so premagali špansko prvoligaško k.po Sevillo z 2:1	(2:0). Pred 25.000
gledalci je srečanje vodil Spai«c Rios. Zadetka za goste sta dosegla Veseli in Adamec. za domače pa Je bil uspešen Cacon.
LEONE — Nogometna reprezentanca Mehiko je premagala Bolgarijo z 2:0. Strelca sta bila Ribaš ln Basaguran.
RIO DE JANEIRO — Reprezentanca Romunije je premagala na mednarodnem nogometnem turnirju brazilsko moštvo Vasco da Gama z 2:0. Strelca sta bila Dmitra-ke in Neagu. Na turnirju vodi Fla-mengo s 4 točkami pred Romunijo 2 ter Vascom da Gamo in Indipen-dientesom po 1.
TATABANQA — Nogometaši novosadske Vojvodine, ki so na turneji po Madžarski, so v prvem srečanju igrali s Tatabanvo 0:0.
REGGIO CALABRIA — Mladi nogometni reprezentanci Italije' in Poljske sta igrali pred 20.000 gledalci 0:0.
MADRID — V četrtfinalni tekmi skupine A tekmovanja za pokal evropskih prvakov je v Madridu Real premagal ekioo Akademika iz Sofije s 97:83 ( 44:41).
MOSKVA — V prvi tekmi skupine B četrtfinala za pokal evropskih prvakov so v Moskvi košar-
Gradnja po etapah
Akcija za gradnjo drsališča pod Mežakljo
JESENICE — Gradbeni odbor za gradnjo dvorane pod Mežakljo ima polne roke dela. Največ se ukvarja z revizijo projekta in z zbiranjem denarja. Revizija objekta je bila potrebna zato, ker so se od izdelave sedanjega objekta pred leti spremenili nekateri materiali in oblike. Bistvene spremembe pa niso možne, ker sta tribuni in temelji grajeni po starem projektu.
Zaradi pomanjkanja sredstev bo gradnja potekala v štirih etaoah. Prva etapa bo streha z jekleno nosilno konstrukcijo v obliki loka z ene tribune na drugo, prekrito z aluminijasto pločevino. Streha bo imela tudi po vsej dolžini nad-svetlobo iz umetne mase. Ta etapa naj bi bila končana do zime. Naslednje leto v drugi etapi naj bi zgradili stene (steklo — alu* minij), v tretji etapi strop, ki bo visel v loku pod streho ter garderobni. poslovni in gostinski prostori. V četrti zadnji etapi pa na vzhodni čelni strani zgradili Se manjšo dvorano, namenjeno odbojki. košarki in drugim prireditvam.
Akcija za zbiranje denarja poteka uspešno, kar se tiče pomoči posameznikov. Glavni dotok sredstev pa odbor pričakuje od delovnih organizacijah, predvsem od jeseniških podjetij in tistih z 2e-zamo. Odbor upa pridobiti toliko sredstev, da bi lahko najel kredit. Razveseljiv je sklep občinske skupščine. da bo vsem delovnim organizacijam v občini predlagala, da bi v naslednjih dveh letih prispevali po 70.— din na zaposlenega na leto. Zavod za vzdrževanje športnih objektov je pričel tudi akcijo za zbiranje starega železa in drugih kovin v sporazumu z DINOS. Odbor ima v programu tudi prireditve, katerih čisti dobiček bo namenjen za gradnjo. Z. FELC
karji CSKA premagali francoskega	____••	um j
prvaka ASWEL s 109:70 (48:31). Ullfl1D!ia Z M^dV©-
7:1 (1:0. 3:1,
BARCELONA — Italijanski profesionalni boksar Tomnsso Gal H je ubranil naslov evropskega prvaka v peresnolahki kategoriti. potem ko je po 15. rundah po točkah premagal Spanca Manuela Calva.
GALAC — Na SP v hokeju Je v skupini C Italija premagala Nizozemsko s 6:1 (3:0. 2:1. 1:0), Francija Madžarsko s 4:2 (2:0. 0:1. 2:1) in Danska Belgijo z 11:4 (4:1. 2:1. 5:2).
3:0)
LJUBLJANA — Drsališče v Ti-voli Ju, glcdlacev 50. sodnika I. Petelin in Pavletič (oba Lj).
STRELCI: Puterle 2. Lavrič 2. Lap. Verglez in Jakič po 1 za Olimpijo ter Horvat, za Medveščak.
Mladinci Olimpije so prikazal! solidno igro in so zasluženo zma-
gali proti gostom iz Zagreba. Z današnjo zmago so si Ljubljančani tudi priborili drugo mesto v mladinski interligl.	K. B.
Celje : Slavije 1:7 (0:2. 0:2. 1:3)
CELJE — Drsališče Celja, gledalcev 300. sodnika Kertoš (Celje) in E. Petelin (Lj).
Strelci za Slavijo so bili F. Kvartuh in Lešnjak po 2. Bahč, Modic in Zupančič po 1. za Celje pa Dobovičnik.
Sodnik Kertoš je sodil sila pristransko, saj je bila Slavija kaznovana z 72. minutami (od tega 40 min. disciplinske kazni). Celje pa le z 12. Domačini so igrali zelo ostro in žrtev take igre je bil napadalec gostov Modic, ki so ga morali prepeljati v bolnišnico.
J. PRESL
Drevi: Slavija : Kr. gora
LJUBLJANA — Drevi ob 17.30 bo v dvorani Tivoli zanimivo hokejsko srečanje v tekmovanju za jugoslovanski pokal med Slavijo in Kranjsko goro. Tekma bo gotovo zanimiva, saj sta moštvi izenačeni. Hokejisti Slavije so nesrečno izpadli iz zveoie lige in zato bodo skušali v pokalnem tekmovanju prodreti v sam vrh jugoslovanskega hokeja.
K. B.
UTRINKI
BILTEN — Oganizacijski odbor za drugo dirko za evropsko prvenstvo v kartingu pri AMD Moste v Ljubljani je pred nedavnim izdal prvi bilten o tej veliki prireditvi. ki bo 31. maja v Ljubljani.
V POSTELJI — Slovite Švedska kolesarja Sture m Thomas Petter-sson sta hudo padla in ležita v bolnišnici v Allasiu. Thomas je bil primoran odpovedati vse Starte za naslednjih 30 dni.
NIC TELEVIZIJE — Znani angleški nogometni klub Everton je objavil sporočilo, da v finišu prvenstva ne bo dovolil televizijskih prenosov s svojega stadiona: »Naši nasprotniki na počasnem traku študirajo našo igro in teko odkrivajo naše slabosti ...«. so izjavili Evertonovi mogotci.
Na drugi četrtfinalni tekmi jo Dinamo is Tbilisija premagal varšavsko Potoni Jo s 92:92	(37:38)
ta ae uvrstili v nadaljnjo tekmovanje.
GIMNASTIKA
Demanti GZJ
BEOGRAD. 30. febr. (Tanjug). — Ob izjavi predstavnika mednarodne telovadne zveze (FIG), do gimnastična zveza Jugoslavije GSJ) preverja svoj sklep glede no udeležbo Južne Afrike na svetovnem prvenstvu v Ljubljani, je gimnastična zveza Jugoslavije objavilo
•^LSST^z. Jugoslavije odločno zanika vesti, ki so jih razširile tuje časopisne agencije, da preverja svoje stališče glede na udeležbo Jušne Afrike na svetovnem prvenstvu v Ljubljani in da je spričo tega zahtevala preložitev roka. v katerem bi morala odgovoriti direktoriju FIG.
Jugoslovanska zveza sodi, da jft ni treba preverjati svojega stališča glede na udeležbo Južne Afrike. Svoj odgovor je poslala FIG še pred rokom, ki ga je direktorij FIG določil za 17. februar letos, no da bi o tem obvestil domačo in tujo Javnost in tako olajšal predsedniku FIG izrekanje končnega stališča. Ce gimnastična zveza Jugoslavijo ne bo kmalu prejela zadovoljivega odgovora, kar bo pomenilo. da ji FIG še vedno namerava odvzeti prvenstvo, bo objavila v javnosti omenjeni odgovor in vso ustrezno dokumentacijo. Tako bo pojasnila svoje stališče ▼ zvezi s spornimi vprašanji, od FIG pa bo zahtevala, s pomočjo telovadnih zveze, ki so se odločile, naj bi bilo prvenstvo v Jugoslaviji, sklic izrednega kongresa FIG.«
| veslanje"
Študentska osmerca na Dravi
MARIBOR — Novoustanovljeni organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik dr. Danilo Požar, bo letos priredil zanimivo tekmovanje
▼	veslanju med študentskima ekipama — osmercema ljubljansko univerze in visokošoIških zavodov
▼	Mariboru.
Tekmovanje bo v okviru proslav dneva mladosti. Proga, ki bo ool-ga 3.000 m. bo potekala ra Dravi od mariborskega otoka, cilj pa bo pri mariborskem tednu .
Vsa organizacija tekmovanja bo v rokah veslaškega kluba Branik in ljubljanske Savice, za š-tev.lno udeležbo pa bosta poskrbeli mariborska in ljubljanska študentska organizacija.
Namen prireditelja je. da bi tekmovanje v veslanju med slovenskimi študenti postalo tradicionalno, kakršno je podobno tekmovanje med študenti Oxforda in Cam-oridgeja.
F. SRIMfF
•SKIIMbK
1
Prvaka Singer — Markovinovič,
Intihar — Jemc druga
ZAGREB. 20. febr. — V zadn ;h treh kolih na državnem prvenstvu v bridgeu je bil zanimiv le še boj za drugo mesto, kajti Singer in Markovinovič sta si najvišji naslov zagotovila že prej. Kolo pred kon-oem sta imela Perasič in Žepič točko naskoka pred Jemcem in Intiharjem. slovenska igralca pa sta imela v zadnjem kolu lažja nasprotnika. Pripetilo pa se je veliko presenečenje. Jemc :n Intihar - a z zadnjeuvrščenima zakoncema Miloševič izgubila z 8:12 in se praktično poslovila od naslova vice-šampiona. Toda Perasič in 2ep:č sta v srečanju z Grbo in Grginom doživela pravo katastrofo in osvojila le eno točko. S tem sta mlada Ljubljančana dosegla največji uspeh slovenskega bridgea v zveznem merilu.
Vrstni red: Singer — Markovinovič (Zg) 12. Jemc — Intihar (Lj) 170. Perasič — Žepič 164. Linke — Talan (oba Zg) 162. Janjič — Popovič in Antič — Bauer (oba Bgd) 160. Grba — Grgin (Bgd) 156. Bih-ler — Vodopija (Zg) 151. Sevnik — Logar 149. Levačič — Savec (oba LJ) 148. Reba — Reba (Opatija) 143. Samsa — Lenarčič (II. Bistrica) 141 Karaman — Kulenovič (Zg) 137. Mandič — Velepič 136, Kosanovič — Kutin (oba Lj) 128, Miloševič — Miloševič 104.
IZREDNA PRILOŽNOST - NAKUP ZA DINARJE
LOEWE0OPTA

KRONACH
ZAHODNA
NEMČIJA
JADRAN
SEŽANA
•upori—hnport
*:806	  2.920	din
F 811.........................3.010	din
E825	  3.090	din
F «27	  3.090	din
F 836	  3.200	din
Cene veljajo fco Sežana skladišče
dl
— telefon 73-041
vam kot generalni zastopnik firme LOEWE OPTA za Jugoslavijo nudi direktno iz proizvodnega programa za 1970 leto omejeno količino televizorjev -ELEKTRONIC- ekran 61 cm v 5 izvedbah. Televizijski aparati so visokokvalitetni izdelek navedena firme in poslednji tehnični dosežek, katere vam nudimo po spodaj navedenih cenah.
•	možen nemoten sprejem črno bele slike tudi za vse barvne oddaje brez dodatne nastavitve
•	izbire 6 programov kateregakoli kanala na t IHF ali VHF področju vam omogoča hitro .zbiro predhodno nastavljenih kanalov
» nova 61 cm pravokotna slikovna cev nudi briljantno jasno sliko
Servis zagotovljen v vsej državi prek »ISKRA COMMERCE« Ljubljana
„*,0 JADRAN - SEŽANA U)IWI©0PTA
^-----
Prodala blagi Za ves
vrši te skladišča v Sežani
m naročila aa lahko obrnete na ha 13 a. telefon aZ50s"fcT5^a«^,,,"n** Cf*9“f£i*
V
KONEC KRIZE? — V dobro organizirani krvodajalski akciji, za katero ima posebne zasluge Tone Dornik, je na Zavodu za transfuzijo v Ljubljani včeraj in danes darovalo kri 130 delavcev 2TP. Organizatorji so predložili popoln seznani krvodajalcev že 3 dni pred odvzemom krvi. Napoveduje ta uspešna akcija konec krvodajalske krize v Ljubljani?	Foto: S. Busič
ANKETA UNESCO O VZGOJI V KRANJU — Včeraj so v Kranju končali večdnevno anketiranje, ki ga je naročil UNESCO, izvedla pa ekipa občinske skupščine Kranj in Delavska univerza Tomo Brejc. Tristo družin je odgovarjalo na anketna vprašanja o vzgoji in varstvu otrok.
Foto: Marijan Kregar
KULTURNO SODELOVANJE Z BELGIJO — Po tridnevnih pogovorih so podpisali v Beogradu protokol o delu mešane jugoslovansko-belgijske komisije za kulturno sodelovanje. Na sliki: opolnomočeni minister v belgijskem zunanjem ministrstvu Charles Werck (levo), predsednik komisije dr. Dušan Vejnovič (v sredini) in pomočnik predsednika zvezne komisije za kulturne stike s tujino Oto Deneš.	Telefoto: Tanjug
Sporočilo o pogovorih
Zaskrbljenost zaradi vmešavanj in agresije, politike vplivnih področij ter političnega in gospodarskega pritiska
NAIROBI, 20. febr. (Tanjug). Danes so tu objavili skupno sporočilo o jugoslovan-sko-kenijskih pogovorih in bivanju predsednika Tita v tej prijateljski državi. V sporočilu je bilo med drugim rečeno:
»Na povabilo predsednika Joma Kenyatte je predsednik republike Josip Broz Tito z ženo od 12. do 20. februarja 1970 na uradnem obisku v Keniji.
Med obiskom so jugoslovanski in kenijski ministri imeli vrsto pogovorov o odnosih med državama, zlasti glede na izboljšanje vzajemnega sodelovanja. Oba šefa držav sta izmenjala mnenja o vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
Z obžalovanjem in zaskrbljenostjo sta ugotovila, da živimo v času, ko so pogostna vmešavanja in agresije, politika vplivnih področij in doktrine političnega ter gospodarskega pritiska stvarnost. Znova so potrdili svojo podporo OZN brez pridržkov in poudarili neizogibnost doslednega uveljavljanja načel in ciljev svetovne organizacije v meddržavnih odnosih. Oba predsednika se zavzemata za mir, razumevanje in pravične odnose med narodi.
S tem ko sta poudarila nezakonitost grožnje ali uporabe sile pri urejanju sporov med državami, sta hkrati poudarila tudi potrebo po uporabi miroljubnih sredstev pri reševanju sporov. Opozorila sta na načela spoštovanja suverene enakosti držav in samoodločanja ter odločno zavrnili doktrino vmešavanja, politiko hegemonije in prakso neokolonializma, ki ogrožajo poliitčno neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost držav.
Predsednika sta izrazila hudo zaskrbljenost zaradi usode milijonov Afričanov, ki so jih rasistični manjšinski režimi v Južni Afriki, Namibiji, Zimbabveju in na tako imenovanih portugalskih ozemljih v Afriki obsodili, da žive pod kolonialno nadvlado. Sklenili so, da bodo napravili vse, da bi narodom v kolonijah vrnili neodtujljivo pravico do svobode, pravice in človečnosti.
Potrdili so svojo pripadnost politike neuvrščenosti v mednarodnih odnosih in poudarili pripravljenost za nadaljnje izpopolnjevanje te politike v korist svetovnega miru, pravice in razumevanja med narodi. Pozivajo neuvrščene države, naj okrepijo svoje sodelovanje in uskladijo svojo dejavnost. S tem v zvezi podpirajo priprave na bližnjo konferenco na vrhu neuvrščenih držav. Oba predsednika sta izrazila željo, da hi bila konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih držav pred jubilejnim in 25. zasedanjem skupščine OZN. Predsednika sta z velikim zadovoljstvom pozdravila konec državljanske vojne v Nigeriji. Poudarila sta potrebo po tem, da bi
Lira in švedska krona padata
RIM, 20. febr. (Reuter, AP). Vrednost italijanske lire in švedske krone je na borzah padla in to je povzročilo zmedo na mednarodnem monetarnem tržišču. Švicarska banka je včeraj plačevala samo 66,50 frankov za 10.000 lir, medtem ko je prejšnji teden znašal tečaj 68,10 franka. Na londonski borzi je švedska krona kotirala včeraj 5,137 dolarja, kar je samo 20 točk nad spodnjo neobvezno intervencijsko mejo švedske centralne banke. Prejšnji teden je bila krona vredna 5,2125 dolarja.
AP poroča, da so švicarska banka in nekatere zahodno-nemške banke nehale kupovati italijanske lire.
se afriški spori reševali v okviru Afrike, vendar v skladu z načeli, ki jih vsebuje listina OAE. Prepričana sta, da se bo z izvajanjem programa pomoči in obnove na nekdanjih vojnih področij življenje docela normaliziralo.
V zvezi s krizo na Srednjem vzhodu so ugotovili, da je mogoče trajno in pravično rešitev doseči izključno z uveljavitvijo resolucije varnostnega sveta od 22. novembra 1967. Nedavno stopnjevanje vojnih dejavnosti pomeni resno grožnjo za mir in red na tem področju. Sedanji položaj opozarja, da je treba nemudoma najti častno in trajno rešitev problema. Oba predsednika prav tako soglašata, da se lahko kriza v Vietnamu konča samo s politično rešitvijo, vendar na temelju ženevskih sporazumov. Neizogibno je, da je treba vietnamskemu ljudstvu v celoti omogočiti, da bo samo odločalo o svoji usodi, brez vmešavanja od zunaj.
Glede na mednarodne gospodarske probleme so z zaskrbljenostjo ugotovili, da se prepad med razvitimi državami in državami v razvoju poglablja. Opozorili so na potrebo po povečanju trgovinske izmenjave med državami v razvoju. Predsednika sta podprla prizadevanja teh držav za hitrejši gospodarski
Boji v Laosu
VIENTIAN, 20. febr. — Kakor poročajo zahodne časopisne agencije, je vladni pred. stavnik v Vientianu danes sporočil, da so »sevemoviet-namske« oborožene sile po dveumd bitki minulo noč na zaprekah okoli letališča Ksi-jeng Huang v Dolini vrčev izgubile 70 mož. Vlada v Vi-'entianu obtožuje Severni Vietnam, da se njegove čete v Dolini vrčev bojujejo skupno s silami gibanja Patet Lao. Trdijo, da so Sevemo-vietnamci imeli skupaj 300 mrtvih, odkar se je pred desetima dnevi začela ponovna bitka za Dolino vrčev.
Arafat odpotoval iz Moskve
MOSKVA, 20. febr. (TASS) — Danes je iz Moskve odpotovala delegacija palestinskega osvobodilnega gibanja, ki jo je vodil predsednik izvršnega komiteja organizacije za osvoboditev Palestine Jasir Arafat. V SZ je bila deset dni gost sovjetskega komiteja solidarnosti z azijskimi in afriškimi državami. V pogovorih so posvetili posebno pozornost skupnemu boju za odpravo posledic izraelske sionistične agresije.
V uradnem sporočilu je karakteristična uporaba besed »pogajanja«, in ne »pogovori«, kar je v navadi pri organih, kot je komite solidarnosti. Podčrtano je, da so se »pregovori« nanašali na vprašanja »ki so skupnega interesa«, predvsem pa o »sodelovanju v splošnem boju za likvidacijo posledic imperialistične cionistične agresije Izraela, za zaščito zakonitih pravic in interesov arabskega naroda Palestine«.
Ni znano, s katerimi uradnimi osebnostmi Sovjetske zveze se je pogovarjal Jasir Arafat. Prav tako ni znano, kakšni so konkretni rezultati teh pogovorov. V arabskih diplomatskih krogih v Moskvi pravijo samo to, da je Arafat dejal, da je bil »dobro sprejet«.
razvoj. Poudarila sta potrebo po skupnem prizadevanju za izboljšanje trgovinskih pogojev in gospodarskega sodelovanja med državami v razvoju in industrijsko razvitimi državami. Mednarodne agencije bi lahko imele bistveno vlogo pri uresničevanju teh zaželenih sprememb. Glede na vzajemno sodelovanje sta predsednika izrazila pripravljenost po krepitvi trgovinskih, gospodarskih in kulturnih stikov kakor tudi po tehničnem sodelovanju v vzajemno korist obeh držav. U-gotovila sta. da sporazumi o trgovini in tehničnem sodelovanju, ki sta jih sklenila Jugoslavija in Kenija, odkar je Kenija postala neodvisna, nudijo možnost za gospodarsko sodelovanje.
Izraelska letala »super mirage«
PARIZ, 20. febr. (AFP). Posebni poročevalec pariškega »Figaroja« iz Tel Aviva poroča. da bo Izrael izdelal lastno inačico vojaškega letala »super-mirage«, ki naj bi poletelo konec prihodnjega ali v začetku leta 1972. Izraelska obveščevalna služba si je prek Švice oskrbela načrte za to letalo. List tudi poroča, da so se ZDA sporazumele z Izraelom, da jim bodo nadomestile nekatera letala, izgubljena v bojih z ZAR. Od junijske vojne je Izrael dobil od ZDA 150 letal.
Predlog zakona o odvzemu stanovanj v ČSSR
PRAGA, 20. febr. (Tanjug). Skupščinski odbori so začeli obravnavati vladin predlog zakona o tem, da bi odvzeli stanovanja državljanom, ki so nezakonito v tujini. Glede na težak stanovanjski položaj v državi ocenjujejo ta ukrep kot »politično neizogiben korak«. Po podatkih notranjega ministrstva je v letih 1968 in 1969 nezakonito zapustilo ČSSR okoli 50.000 državljanov. Do konca lanskega leta je okoli 22.000 državljanov prosilo za uradno podaljšanje bivanja v tujini.
V Bakru
angleški premog za Avstrijo
BAKAR, 20. febr. (Tanjug) — V bakarskem pristanišču so danes začeli iztovarjati z liberijske ladje »Paolin« več kot 47 tisoč ton premoga, ki ga avstrijske jeklarne iz Linza uvažajo iz Anglije za predelavo v koks. Danes so prvič- u-porabili posebne naprave, namenjene za razsuti tovor, za pretovarjanje premoga, saj so doslej služile le za železovo in boksitovo rudo. če bo avstrijski partner zadovoljen s kakovostjo premoga in storitvami našega pristanišča, si bo Bakar najbrž zagotovil nove pomembne posle.
Zadnje vesti
»Titov obisk je za nas dragocen"
Intervju predsednika Sudana Gafer el Numeirija za radio Zagreb
BEOGRAD, 20. febr. (Tanjug). — »Srečni smo, ker smo pričakali našega brata, predsednika Tita. Narod Sudana je navdušen nad tem obiskom, ki ga je nestrpno pričakoval. Obisk je dragocen in to prav posebej v trenutku, ko je sudanski narod izbral pot revolucionarnih sprememb, da bi uresničil svoje pravice, tisto pot, po kateri gredo jugoslovanski narodi, ki so že ustvarili veliko sedanjost in ki bodo po tej poti ustvarili tudi veliko bodočnost.« To je izjavil predsednik revolucionarnega sveta in vlade Sudana Gafer el Numeiri v Intervjuju komentatorju radia Zagreb Anteju Kesiču.
General El Numeiri je podčrtal, da je politika neuvrščenosti skupna Jugoslaviji in Sudanu, še posebej Je podčrtal antikolonialni značaj te politike, pa naj gre za Vietnam, Afriko ali Srednji vzhod, ali pa za to, da se palestinskemu narodu vrnejo narodnostne pravice. Predsednik El Numeiri je menil, da po revolucionarnih spremembah v Sudanu (maja lani) obstajajo mnogo boljši pogoji za razvoj odnosov med državama zlasti zato, ker Je Sudan volil pot socialistične izgradnje. Ei Numeiri je prav tako menil, da bo predstoječa konferenca neuvrščenih v veliko pomoč državam, ki se bore proti imperializmu. Kar zadeva izraelsko agresijo, je dejal, da spopad z Izraelom lahko rešijo le trdno združeni arabski narodi.
Soglasje o nalogah ZK Srbije
BEOGRAD, 20. febr. (Tanjug). — Udeleženci seje CK ZK Srbije, ki se je nadaljevala danes, so v celoti podprli stališča v uvodnem govoru Bore Pavloviča o nalogah ZK Srbije v zvezi z mednarodnim položajem in nekaterimi problemi našega notranjega razvoja.
V nadaljevanju seje so ustanovili republiški odbor za proslavo 100-letnice rojstva V. I. Lenina in sprejeli zamisel te proslave v Srbiji. Za predsednika odbora je bil izvoljen član predsedstva ZKJ Petar Stambolič.
Dzur o vlogi sovietske armade
MOSKVA, 20. febr. (Tanjug) — češkoslovaški obrambni minister, armadni general Martin Dzur je izjavil, da je vkorakanje čet petih držav varšavskega pakta v ČSSR leta 1968 popolnoma prekrižalo načrte imperialističnih krogov in njl-hovih hlapcev v Češkoslovaški, da bi položaj v tej državi izkoristili zoper celoten socialistični tabor. V članku, objavljenem v sovjetskem vojaškem dnevniku »Krasnaj a zvezda«, minister Dzur ponavlja znano oceno Moskve in sedanjega češkoslovaškega vodstva, da je Dubčkovo stališče in nas-protnost vodstva »zbudilo pri našib zaveznikih največjo zaskrbljenost za razvoj dogodkov v ČSSR«- Celoten članek češkoslovaškega obrambnega ministra Je posvečen poveličevanju vloge sovjetske armade v obrambi varnosti češkoslovaške.
Seja CK ZK Črne gore
TITOGRAD, 20. febr. (Tanjug). — V Titogradu je danes centralni komite ZK črne gore razpravljal o aktualnih vprašanjih sedanjega političnega položaja, o nalogah Zveze komunistov ter o delovnem programu CK. Uvodno obrazložitev je podal predsednik CK Vese lin Dju-ranovič.
Večina udeležencev v razpravi je govorila o pojavih in vzrokih »uzurpiranja« samoupravnih pravic v delovnih organizacijah, o delovanju anttsocialističnih sil ter pojavih dogmatizma in nacionalizma v kulturnem ustvarjanju. Dejali so, da je treba kritično obravnavati način, na kakršen se organizacije ZK Ukvarjajo z idejnopolitičnimi problemi, toliko bolj, ker ocene nastajajo v glavnem v političnih vodstvih ZK. Nekdo je dejal, da je dogmatizem v črnogorskih »duhovnih prostorih« v rano gočetn rezultat neznanja in zaprtosti za veliko bogastvo oblik sodobne znanstvene misli. Ko je govoril o »uzurpiranju« samoupravnih odnosov, je Dušan Mičevič podčrtal, da so ti pojavi prišli posebno do izraza pri uporabi 15. amandmaja in ob nekaterih večjih integracijah; to je ilustriral s primerom integracije titograjske trgovine z veleblagovnicama »Beograd« in »Beko«, ker po njegovih besedah enote v Titogradu ali nimajo pravice odločati o dohodku in skladih, ali pa nimajo svojih samoupravnih organov in predstavnikov v centralnih delavskih svetita. Podobno je tudi v obratih »Vočara« in železniškega transportnega podjetja v Titogradu.
Kruh bo dražji
BEOGRAD, 20. febr. (Tanjug) — Po peturni debati in žolčni polemiki je svet za družbeno planiranj« in finance skupščine mesta Beograda sprejel zahtevo pekov za povečanje cen kruha. Koliko bo kruh dražji, bodo Beograjčani zvedeli čez približno 15 dni.
Peki zahtevajo — mestni zavod za cene pa zahtevo podpira — da se beli kruh podraži od 2 na 2,30 din. pol-beli od 1,66 na 1,90 in črni kruh od 1,34 na 1,50 din.
člani sveta so povedali, da bo podražitev kruha dvignila mesečne izdatke povprečne štiričlanske družine za več kot 10 din. To ne bi bilo tako hudo, če bi bila podražitev kruha edina podražitev v letošnjem letu. Toda življenjski stroški v Beogradu so se letos že povečali za 90,o.
Demonstracije v Atenah
ATENE, 20. febr. — Kot sporočajo časopisne agencije, je prišlo nocoj pred sovjetsko ambasado v Atenah do demonstracij ciprskih študentov, ki tu študirajo. Študentje 90 protestirali zaradi sporočila TASS, kjer se trdi, da je sedanji režim v Atenah povezan s ciprskimi terorističnimi organizacijami. To je prvič v zadnjih treh letita, da je v Atenah dovoljena takšna demonstracija.
Pobuda senatorja Perova
WASHINGTON, 20. februar (AP). Ameriški senator Charles Peroy je zahteval, da Združene države Amerike zmanjšajo prispevek, ki ga dajejo organizaciji severnoatlantskega pakta (NATO). Republikanec iz Illinoisa je na tiskovni konferenci dejal, da ZDA porabijo letno za podporo NATO 14 milijard dolarjev. Ta prispevek naj M zmanjšali tako, da bi letos dali dve manj, prihodnje pa štiri milijarde dolarjev manj.
Titovo darilo
Magdaleni
Novakovič
BEOGRAD, 20. febr. (Tanjug). Sekretar predsednika republike Marko Vrhovec je danes izročil Magdaleni Novakovič, študentki strojne fa. kultete v Beogradu, ki je izgubila nogi ob eksploziji plastične mine v dvorani kina »20. oktober« predlanskim, osebno darilo predsednika republike Josipa Broza Tita. To je specialni avtomobil »daf 44«.
Gerhard Schirer v Beogradu
BEOGRAD, 20. febr. (Tanjug). V Beograd je zjutraj dopotoval podpredsednik vlade NDR in predsednik mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje med državama Gerhard Schirer. Schirerja je sprejel podpredsednik ZIS Aleksandar Grličkov. Državnika sta izmenjala misli o nekatreih aktualnih vprašanjih ekonomskega sodelovanja med deželama. Pri pogovoru je bil navzoč tudi član ZIS in predsednik jugoslovanskega dela mešanega odbora Hakija Pozderac.
Poskus samo-sežiga v Trstu
TRST, 20. febr. — Danes si je dijak četrtega letnika industrijskega zavoda »Volta« Zacchinia poskušal s samose-žigom vzeti življenje. V tržaškem parku »Giardino pubbli-oo« se je polil z gorilnim oljem in zažgal. Zdaj leži v tržaški bolnišnici v kritičnem stanju. V poslovilnem pismu in tudi v skopih izjavah preiskovalnemu sodniku v bolnišnici deOal. da je hotel s svojo smrtjo opozoriti, da bi morala v svetu zavladati mir in dobrota. Zacchinia ne pripada nobeni politični grupaciji oziroma kakršnemukoli protestnemu gibanju V šoli je cenjen kot dober dijak in zgleden delovni tovariš.
I. GRUDEN
Jarring pripravljen sodelovati
NEW YOHK, 20. febr. (AP). Švedski diplomat Gunnar Jarring je pripravljen, da se ob vsakem času odzove pozivu generalnega sekretarja Združenih narodov U Tanta in nadaljuje svojo misijo na Srednjem vzhodu. To so nocoj sporočili na sedežu ZN v New Torku.
Jarring se je pred kratkim v Ženevi sestal z U Tantom in državnika sta menila, da trenutno ni razloga za obnavljanje Jarringove posredniške misije na Srednjem vzhodu. Nocojšnje sporočilo Združenih narodov je namenjeno demantiranju glasov, da je Jarring odklonil, da bi nadaljeval svoje poslanstvo.
Slučajni (ali namerni) streli?
KRUSEVAC, 20. febr. (Tanjug). — Sedemnajstletnega Radenka Djokiča, učenca tehniškega šolskega centra, je iz revolverja ubil sostanovalec 23-letni pekovski delavec Milutin Ilič. Mladega noril-ca so po zahtevi preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča priprli, čeprav trdi, da je revolver ustrelil »slučajno, med igro«.
Danes je Kruševčane vznemirili še en podoben dogodek. Čuvaj gozdno-industrljskega kombinata »Crvena zastava« Slobodan Petrovič je ustrelil 23-letnega Boška Tomiča, delavca iz vasi Dedinje. Sumijo, da gre za star obračun med mladeničema, pa čeprav se Petrovič brani, da je lovski karabin »slučajno ustrelil«, medtem ko se je on pogovarjal s Tomičem. 2ivljenje ranjenca je v nevarnosti.
Telegrami
IZKLJUČENI IZ KPC — PRAGA. Iz KPC so izključili Jana Prohasko, pisatelja in novinarja, Ludvika Panovskega, nekdanjega sekretarja zveze filmskih in gledaliških umetnikov, in še tri ljudi, ker so baje močno kršili partijske statute.
NIC VEČ MASARYKOV BULVAR — BRNO. Bmski mestni svet je sklenil, da bodo bulvar Tomaža Masaryka preimenovali v Bulvar zmage.
NALIVI, SNEG IN LED — KOBEN-HAVN. Zaradi nevihte so morali zapreti letališče v Kobenhavnu, led pa je okoval ‘pristanišče v Elsinoru. Ledolomilci so neprekinjeno na delu.
ŠTUDENTJE ZASEDLI VELEPOSLANIŠTVO — PARIZ. Nekaj deset maroških študentov v Parizu je zasedlo maroško veleposlaništvo v Franciji, obsojajoč represalije proti maroškemu ljudstvu.
STO TISOČ LJUDI BREZ STREHE — DJAKARTA. Hude poplave in drsenje zemlje na južni Sumatri. Baliju in v Djakarti ter drugod po Indoneziji so terjale 15 žrtev, okoli 100.000 ljudi pa je ostalo brez strehe.
SZ KUPUJE V EGS — BRUSELJ. SZ bo kupila od EGS 60.000 do 80.000 masla, kupila pa je tudi že 20.000 ton mesa, 160 mihjonov jajc in večje količine krompirja. EGS ima velike presežke kmetijskih pridelkov.
SE EN UMETNI SATELIT — MOSKVA. V SZ so izstrelili umetni telekomunikacijski satelit »Molnja 1«.
»SLADKE IGRE MINULEGA POLETJA« — MONTE CARLO. Češkoslovaški barvni film »Sladke igre minulega poletja« je na televizijskem festivalu v Monte Carlu prejel prvo nagrado.
46 ŽRTEV GRIPE — BUDIMPEŠTA. Sedanja epedemija gripe je na Madžarskem terjala 46 življenj.
ARETACIJA — Tu so aretirali vodilnega člana portugalske opozicije, odvetnika Francisca Salgada Zenha.
ŠVICA IN OZN — NEW YORK Kaže. da bi večina članic OZN ugodno sprejela prošnjo Švice za včlanjenje v OZN.
POLITIČNI AZIL — NEW YORK. Prvi sekretar češkoslovaške delegacije v OZN Jifi Mladek je zase, za svojo ženo in otroki prosil za politični azil v ZDA.
ZAMEDENI PRELAZI — ŽENEVA. \\ $jrici je zamedlo 14 planinskih prelazov. V Leckerbadu, zimskem turističnem centru, se 4000 turistov ne more vrniti domov.
Pa še to:
KDOR ČAKA, DOČAKA... Novosadski list »Poljoprivrednik« je poročal, da je kmetijsko posestvo Zabalj že sklenilo pogodbe za prodajo 6000 ton paradižnika, 2500 ton stročjega fižola, 1200 ton kumar in 500 ton čebule. Pridelke bodo prevzela podjetja iz raznih krajev države. — Slovenski trgovci niso omenjeni. Njim se ne mudi pri sklepanju pogodb. Cim dalj bodo čakal:, višje cene bodo dočakali in večji dohodek. To jim jamči marža v odstotkih.
SONCE
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 21.11.1970 ob 0.7. uri
vzide 06.54 zaide 17.34
LUNA
vzide 17.35 zaide 07.02
£
<3>
*
aonCno
oblačno
V
nevihte
ene*
megla
barja
Jogo
tople
fronta

fronta okluzija
ciklona antjcjkigijn
Vreme in temeperatura 20. februarja 1970
Kraji	oD 1 vreme	un oc	ob Ul vreme	un oc
Ljubljana	megla	—7	jasno	—2
Planica	poloblačno	—13	poloblačno	1
Brnik	megla	—13	poloblačno	—3
Kredarica	poloblačno	—10	poloblačno	—6
Maribor	poloblačno	—7	oblačno	0
Sl. Gradec	poloblačno	—12	oblačno	1
Celje	megla	—10	poloblačno	—2
Novo mesto	poloblačno	—12	ooloblačno	—1
Koper	poloblr**no	1	jasno	7
Raka	polob’; $ 'o	—1	ooloblačno	8
Pulj	oblačno	—3	jasno	8
Hvar	jasno	4			
Dubrovnik	jasno	i	jasno	7
Zagreb	oblačno	—12	oblačno	—3
Beograd	oblačno	—3	oblačno	1
Sarajevo	oblačno	—b	jasno	1
Titograd	jasno	2	jasno	7
Skopje	oblačno	—1	oblačno	2
Celovec	megla	—10	poloblačno	—3
Gradec	megla	—9	oblačno	—2
Dunaj	sneži	—3	sneži	—1
Benetke	poloblačno	1				
Milano	poloblačno	—1				
Genova	oblačno	7				
Mtinchen	dežuje	2	oblačno	6
Zlirich	oblačno	4	dežuje	5
Rim	ooloblačno	0	—		
Pariz	oblačno	9	oblačno	9
Berlin	sneži	—4	oblačno	2
Stockholm	ooloblačno	—9	poloblačno	—5
Moskva	poloblačno	—11	poloblačno	—8
wa«>oved za danes
VREMENSKA SLIKA
Nad Vzhodnim Atlantikom in zahodno Evropo so še vedno pretežno zahodni zračni tokovi, ki dovajajo proti evropski celini vedno nove frontalne valove.
SLOVENIJA
Oblačno bo. Ponoči in zjutraj prehodno manjše padavine, v nižinah rahel dež ali sneg, popoldne izboljšanje. Najnižje nočne temperature bodo od —1 do —5, v Primorju 4, najvišje dnevne malo nad 0, ▼ Primorju do 10 stopinj C.
V nedeljo bo nekoliko topleje, vendar le prehodno izboljšanje vremena
JUGOSLAVIJA
Poslabšanje vremena bo zajelo vzhodne in severne dele države.
Snežne razmere v Slovenili včeraj ob 7 uri
Žičnica na Veliko planino: oblačno, —S, 65 cm pršiča, Tiha dolina 105 cm pršiča, proge teptane, sedež, in vlečnice obratujejo non stop. Žič niča na Krvavec: preteč, jasno. —6. 38 cm pršiča na 140 cm podlage Tiha dolina in Njivice 160 cm pršiča, proge urejene, žičnice obratujejo, cesta prevozna Žičnica na Vogel: pretež. jasno, —4, 225 cm suhega snega žičnica, nihalni ca. sedežnica obratujejo Žičnica na Zelenico: jasno, —10, 170 cm pršiča, žičnica obratuje. Ljubelj — predor: jasno, —8, 55 cm pršiča, žičnica obratuje, cesta prevozna, žičnica na Španov vrh: Jasno, —8, 40 cm snega, žičnica obratuje. Turistični center Golte nad Mozirjem: jasno, —8, 110 cm pršiča, vse naprave obratujejo, cesta prevoda. Pohorska vzpenjača: rahlo oolačno. 10 cm pršiča, vleč. Bel. levue in Bolfenk obratujejo. Planica — Rateče: zmerno oblačno, —13. 60 cm snega. Jezersko: delno oblačno, —15, 42 cm snega. Ljubljana: megla. —7. 2> cm snega. Celje: megla, —10, 18 cm snega. Maribor: zmerno oblačno. —7. 9 cm snega. Slovenj Gradec: pretež. oblačno. —12. 19 cm sne va. Murska Sobota: megla. —9. 5 cm snega. Novo mesto delno oblačno. —12 28 cm snega. Postojna: pretež. oblačno, —14, 19 cm anega. Brnik: megla, —13. 22 cm sneca. Triglav — Kredarica: zmerno jblačno, —10. 330 cm anega. Rakitna: delno oblačno. —IS, 30 cm pršiča, vlečnice ob-
ratujejo. Logatec oblačno. —5. 30 cm snež. vlečnica obratuje. Lokve: jasno. —9. 40 cm pršiča, vlečnice obratujejo, cesta prevozna. Livek: jasno. —12. 50 cm pršiča, vlečnice obratujejo, cesta prevozna s verigami, črni vrh nad Idrijo: jasno. —7, 70 cm pršiča, viečnice obratujejo, cesta pre* voka Vojsko, jasno. —6. 70 cm pršiča, cesta ni prevozna. Idrija: megla. —3. 30 cm suhega snega. Vlečni a Mojstrana: jasno. —12. 40 cm suh. snega, vleč obratuje in je osvetljena. Vlečnica Martuljk: jasno —15. 65 cm pršiča, vlečnica obratuje. Dom na Komni: pretež. jasno. —6. 180 cm oršiča, pot na Komno prehodna, tov. žičnica obratuje, cesta do Savice plužena. Travna gora: oblačno -6. 60 cm pršiča, cesta prevozna. Kurešček. oblačno. —7. 55 cm pršiča, cesta prevod«. Logarska dolina: oblačno. —4. 20 cm snega Lasne jasno. —11. 50 cm pršiča, vlečnica obratuje. Bovec: Jasno. —6. 35 cm pršiča, vlečnica obratuje cesta prevozna. Log pod Mangartom- lasno. —8. 50 cm pršiča. Mežica: delno oblačno. —S. spodnja 38 cm. zgornja 58 cm prtiča, secežmea obranile, oroee teotane. Kran*ska gora: oblačno, —9. 75 cm snega. vleč., sedež, obratuje jo. drsališče uporabno Pokljuka:' motet, oblačno. —9. 100 cm suhega snega. vleč. obratuje, cesta
t
Občanov barometer
ir govori
Govoriti s komandirjem milice — čeravno nisi v koži grešnika — je vselej mikavno. Govoriti s komandirjem Cirilam Romom, diplomiranim pravnikom, je toliko bolj zanimivo: načeljuje postaji ' milice v Ljubljani — v občini Center. Tale »barometer« je vse preozek okvir za razgiban, zanimiv, žalosten in grozljiv pogovor hkrati, ki je tekel ob zbranih podatkih za poročilo o delu postaje v letu 1939. Zato le nekaj odlomkov ...
»Center Ljubljane počasi zgublja stalne prebivalce. - tan°vanja predelu jejo v lokale, hrup padi stanovalce v mirnejše četrti. Ostaja pa prometno vozlišče in poslovno srce Slovenije. Zato v njem vse dan in noč mrgoli obiskovalcev od vsepovsod. Med njimi je tudi na stotine klatežev, skupine lahkih deklet, so žeparske dvojce trojke, grupe opitih po stoterih gostiščih skupine ob jestnežev po cestah . . . Toda samo nekaj 'manj t". desetine kaznivih dejanj v centru so zagrešili .isti, ki tudi stanujejo sredi Ljubljane. Vsi drugi zlikovci pridejo v Ljubljano, naredijo kaznivo dejanje potlej pa nemalokrat urno odnesejo pete. Tako smo denimo uje-i zaparja pol ure po tatvini — na Brniku kjer je hotel z letalom v Beograd!« pripoveduje komandir.
. * Potemtakem res ni lahko sredi Ljubljane voditi učinkovito varstvo poštenih meščanov?
»Največ moči in časa nam jemlje prav to Vedno pogostejši so denimo roparski napadi. Prav to'noč sta , a grobo pobila starejšega moža in ga okradla. Napa-cieni ni vedel dosti, šele po sledovih krvi smo morali ugotoviti mesto napada. Zdaj skušajo dva miličnika in kriminalist rekonstruirati, kje je napadeni hodil ponoči, s kom se je nazadnje družil — in tako se naše sile cepijo . . .«
OSlišimo. da v Ljubljani močno primanjkuje milič. vikov?
»Naša postaja ima sistematiziranih 130 mest. Na spisku pa je 02 miličnikov: od n.iih jih je 16 v šolah, 2 delata .m drugih delovnih mestih, 9 je dežurnih in 5 vodilnih. Tako ostane v operativi 30 miličnikov, še od njih jih 12 vodi preiskave . . .«
O Loterr.iakem hodi v eni izmeni po vsem centru Ljubljane ie po pet, šest miličnikov A koliko bi jih moralo?
»Vsaj po 2». Dva samo od Ria p- Titovi do Evrope; dva, trije po živilskem trgu, ob tržnih dneh pa pet. Pred avtobusno postajo bi moral biti vsak hip vsaj po eden . . . Manjka pa tudi prometnikov. Zato morajo stati med prometnimi konicami vsaj ob dveh, treh najprometnejših križiščih kar naši miličniki. Tako ostajajo Grajska planota, Tivoli, prehodi čez prometne ceste hlizu šol brez ,očas postave' — v jezo staršev in sprehajalcev. . .«
© Meščani tožijo, da jih nasilneži žalijo, pehajo, zasramujejo, ne da 'oi jim to lahko kdo preprečil?
»Lani smo predlagali samo v centru ukrepe zoper 741 klatežev! Sodnikom za prekrške smo predali 1618 prijav nesramnega vedenja do soobčanov. Kako vso io množico nasilnežev in delomrznežev vključiti v delavno terapijo, kako jih naučiti delovnih navad?«
© Zdaj pa vi mene sprašujete, če se prav spomnim. ste včasih take popadljive delomrzneže pošiljali na družbeno koristno delo. Zalcaj tega ni več?
»O tem ne bi rad govoril. Tega ni več, tudi ni več izgona v tako imenovano domovinsko občino. Tako je zdaj . . . Saj Ljubljana pri vsej množici surovih pijancev še niti iztreznitv&nega centra nima. Nima sprejemnega centra za mladoletnike, od, izgubljenih otrok pa begavčkov do dolgoprstih .ptičkov brez gnezda'. Mestna skupščina in občine bi le morale okrepiti siužbo socialnega varstva. Posebno nadzor nad mladoletniki in skrb za osamele starčke. Ondan s) našli starko, ki jo je umorila splošna izčrpanost, zaklenjeno v stanovanju na Novem trgu 5 — po petih tedrvh od dneva smrti. Ni treba na Kozjansko, v Ljubljani je takih primerov nemalo. Mladi socialni delavci z diplomami pa ne dobijo službe . . .«
0 Kaj bi vprašali javnega delavca?
»Vprašajte koga na mestni skupščini, kdaj bo Ljubljana dobila sprejemni center za mladoletnike in iz-treznitveni center ?«
Odgovarja svetovalka za šolstvo in družbeno varstvo na skupščini mesta Ljubljane Cvetka Žnidaršič:
»Zdaj smo v dogovorih in iščemo prostore za sprejemališče begavčkov. Vendar »o minilo nekaj mesecev, preden bomo tak center tudi odprli s pomočjo medobčinskega financiranja. Tudi glede iztreznitvenega centra smo v dogovorili. A preden bo ta odprl svoja vrata, bo nemara minilo še več mesecev «
Pogovor zapisal: BOGDAN FINŽGAR
..i . ii
VČERAJ NA TRŽNICI
Foto: S. Busič
Hmnikar ne nosi vedno sreče
Kaj bo reklo ustavno sodišče k sporu med dimnikarji in mestom Ljubljana
Treba bo počakati na odločitev ustavnega sodišča Slovenije. Skoraj bi namreč lahko rekli, da imajo v zadevi moščanski dimnikarji prati skupščini mesta prav tako tisti, ki tožijo, kot tisti, ki so zatoženi.
Upravni odbor »Dimnikarskega podjetja« toži odlok mestnega sveta iz 1967. leta, češ, da jih sili v združitev z drugimi dimnikarstvi v Ljub-
Iz avtobusa prestopila v „marico“
Prestregli tatova, četudi so imeli le tri minute časa na razpolago
LJUBLJANA, 20. febr. — Včeraj ob 13.30 je dobila ljubljanska stalna služba uprave javne varnosti iz Kočevja teleprintersko sporočilo, v katerem je pisalo, da sta odpotovala z avtobusom iz Kočevja v Ljubljano dva neznana, sumljiva moška. Sledil je njun opis.
Ko so prejeli sporočilo, so j manjkale do prihoda avtobusa v Ljubljano le še tri minute. Po Prešernovi cesti je proti kolodvoru z vključenimi sirenami oddrvela manca s kriminalisti in miličniki. Marica in kočevski avtobus sta se srečala, ko je ta ravno zavijal na postajališče. Kriminalisti so se postavili pred oboje vrat in med potniki, ki so izstopali, takoj opazili dva možakarja, ki sta ustrezala opisu z depeše. Anton Rojc, 37- letni zidar brez zaposlitve in brez pre-; bivališča, ter 30-letni Vin-; ko Gracar, priučeni elekm-j čar brez zaposlitve in prebivališča, sta, ko so ju prijeli in našli pri njiju 3000 dinar jev, priznala, da sta 18 te bruarja v Sa!ki vasi pri Ko čevju vstopila v neko neza klenjeno hišo, in odnesla de namico s 3300 dinarji.
Rojc m Gracar sta stara znanca milice in sodišča. Da so ju po nepoštenem dejanju tako hitro prijeli, si dele zasluge oškodovanka M. R., ki je tatvino takoj prijavila, postaja milice v Kočevju, ki je pravilno ukrepala ter seveda delavci ljubljanske uprave javne varnosti.
odklonil pomoč
Razprava odkriva tudi pomanjkljivosti v organizaciji zdravstva
ljani, s tem pa krni njihove samoupravne pravice, kar da ni v skladu z republiškim zakonom o dimnikarski službi. Mestna skupščina Ljubljane pa se takisto sklicuje na ta zakon, ko terja združevanje.
Je zmede potemtakem kriv republiški zakon o dimnikarski službi?
Kaj mu očita mestna skupščina Ljubljane? To. da kljub svojim splošnim načelom v obrazložitvi, češ, da so dimnikarji tisti, ki tudi preprečujejo požare in da zato s svojim delom opravljajo javno službo — dimnikarstva ni izrecno uvrstil med komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Tako se je mestni svet, ko je sprejel odlok, opiral na in-tencije v obrazložitvi zakona
Pasaža Komune bo lepša
LJUBLJANA, 20. febr. — Iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča bodo v občini Center letos finacirali več del. Tako bodo dokončno uredili Hradeckega cesto. Grablovi-čevo ulico. Hrenovo ulico in Tabor. Na vrsto pa bo prišla tudi pasaža kina Komune, ki bo končno dobila lepši in svetlejši videz. Ostali denar bodo porabili za nekatere izboljšave prometa in drugo.
P. A.
Sveže kumare iz Bolgarije
Najdražja je bila italijanska solata - 11 dinarjev kilogram
LJUBLJANA. 20. febr. — Kljub' petku, ki je navadno dober tržni dan, je bil včerajšnji glavni živilski trg kaj skromen, še solate, ki so jo prejšnje dni prinesli Dalmatinci obilo na trg, je bilo malo, zato so jo tudi prodajali veliko dražje kot sicer. Bila je po 8 do 10 dinarjev kilogram. Motovilec so imele le redke prodajalke po 2C dinarjev kilogram. Radič in špi. nača sta bila večinoma po 14 in 16 dinarjev kilogram, zelena pa 8 dinarjev, črna redkev po 5 din. sladka repa po 1,5 in 2 dinarja, c vodiča po 6 dinarjev, česen po 12 dinaijev kilogram.
Kljub mrzlemu dopoldnevu pa je bilo na trgu veliko jajc po 0.50, 0,60, 0,70, 0,75 dinarjev. V pokriti tržnici je bilo tudi veliko orehovih jedrc — po 20 in 22 dinarjev kilogram in fižola v zrnju, večinoma po 5 dinarjev kilogram. Dosti je bilo tudi mle-vskih’ izdelkov, pa tudi čebule in suhih gob.
Z zelenjavo pa so bile da-nes dobro založene nekatere stojnic« Sadja zelenjave. Tu je bil brstični ohrovt po 5.30 din kilogram, pn zasebnih prodajalkah pa po 10 dinarjev; por je bil po 3 dinarje, pri zasebnikih po 6 in 8 dinarjev kilogram. Tudi italijanska solata je bila lepa. vendar draga, po 11 čLnar. % kilograri. Na stojnicah pa so se ponujale v celofan zavite sveže kumare, uvožene iz Bolgarije, ki so jih prodajali p' 11 dinarjev kilogram, svež paradižnik pa je bil po 11..4) dinarjev kilogram V ribarnici, v školjki, so imeli m kaj svežih rib: mačje some po 4 dinarje, hobotnice po, i in žive krape po 10 dinarjev kilogram.
V. K.
Voznik avtobusa hudo ranjen
ni Ivan Jeras. Klemenčevo vo- VRHNIKA. 20. febr. — Na žilo je zadelo v levo zadnjo vrhniškem klancu sta včeraj os Jeranovega tovornjaka, k: « 'kaj po 16. uri trčila tovor-
karstva ne bodo sam« do se mu je premakr.il dileren- ijak s priklopnikom, italijan-karstva ne b d sama do- cjaJ in bilo vozilo nespo- Ete registracije, ki ga je vozil
sobno za nadaljnjo vožnjo. Eloardo Federicl in avtobus
Ljubljanska kronika
in pa seveda na nesporne vsebinske argumente v prid integracije ljubljanskih dimnikarstev — ki so jih podprle tudi vse mestne občinske skupščine, gospodarska zbornica, organi javne varnosti, štab za preprečevanje množičnih nesreč itd. Učinkovite protipožarne varnosti z malimi dimnikarskimi obrtmi ne bo mogoče vaditi, prav tako pa tudi ne slediti razvijajoči se tehnologiji najrazličnejših načinov ogrevanj.
Treba je tudi poudariti, da so bila pred tremi leti ljubljanska dimnikarstva v glavnem pripravljena iti pod skupno streho, tako da je tedanji mestni svet hotel s spornim odlokom le podpreti njihova prizadevanja. In ko je mestna skupščina kot naslednica mestnega sveta kasneje ugotovila, da se ta skupna zamisel krha, se je odločila, da odloka ne bo uveljavljala, dokler se vsa dimni-
lja tudi družbenopolitična skupnost in da zato mestna skupščina nima pristojnosti posegati v samoupravljanje njihovega podjetja.
Treba bo torej počakati na odločitev ustavnega sodišča Slovenije.
BOGDAN FINŽGAR
Cisterna v tovornjak
LJUBLJANA, 20. febr. — Danes ob 14.45 uri sta na cesti 9. avgusta v Zagorju trčila tovornjak in tovotnjak-ci-sterr-a. oba last Ljubljana— transporta. Do nesreče je prišlo, ko je cisterno., ki je bila naložena s 6.300 kilogrami elektro-filtrskega pepela in jo je vozi 43-letni Rudolf Klemenc, nu desnem ovinku zaneslo v nasproti vozeči tovornjak, ki pa je vozil 48-let-
končno odločila. Verjela je pač v samoupravni dogovor. V treh letih »mirovanja« sta se dve dimnikarstvi (»Dimnik« in »Dimnikar«) že sami združili in zdaj pokrivata večji del mestnega območja. Prav novo združeno podjetje je skupščini predlagalo, naj uveljavi odlok. Tako je oživela tudi tožba »Dimnikarskega podjetja« zoper mestni odlok.
Dimnikarji iz Most se sklicujejo na isti republiški zakon, češ da jih ne uvršča med komunalne javne službe posebnega družbenega pomena, pri kateri lahko souprav-
Tudi cisterna ni mogla odpeljati. Voznika sta ostala nepoškodovana.	B. P.
Zbil ga je na
LAP. Avtobus je vozil Ante Ferdič.
Na vrhniškem klancu je Ita-I 'ana pričelo na poledeneli ce-t'i zanašati. Zaradi slabih gum ,	,	w J iklopnika je kasneje z vso
prehodu za pešce s lo trčil v avtobus, ki je prav
LJUBLJANA, 20 febr. — takrat pripeljal nasproti. (Bil Na prehodu za pešce v krizi- -k’ prazen.) V nesreči se je šču Savske ceste in Luize Pe- I Tdič, voznik avtobusa, hu-sjakove v Ljubljani je sinoči i "io ranil Ima zlomljeno lobanj. ob JO.45 osebni avtomobil, ki a.co dno, pretres možganov, ga je vozil Valter Oprešnik. z imljeno levo stegnenico, de-zbil 19-letnega Bogdana Mila sni kolk. desno goler.o. desno noviča Hudo ranjenega peš- zapestje ter rane na glavi, roča so ’ prepeljali v ljubljan- kah in nogah. Leži v ljubljansko bolnišnico.	V. G. .s.ti bolnišnici.
Delomrzneža kradla kot sraki
Boris Pollick in Franc Anžur se bosta zagovarjala za 26 vlomov, ki sta jih izvršila lani v Ljubljani in okolici — Ukradeno blago vredno 115.000 din
LJUBLJANA, 20. febr. Šestindvajset vlomov je opisanih v zajetnem spisu, ki ga je danes dopoldne dobil na mizo ljubljanski okrožni javni tožilec. Obtožnica bo bremenila 28-letnega delavca brez zaposlitve in prebivališča Borisa Pollicka iz Ljubljane in 27-letnega priučenega ključavničarja brez zaposlitve Franca Anžurja iz Gornje Brige pri Kočevju, da sta lani od junija dalje vlamljala v zasebne hiše in stanovanja v Ljubljani in okolici ter odnesla za 115.000 dinarjev blaga (dinarji, tuje valute, zlatnina, tehnični predmeti, perilo, obleka in podobno).
SEŽANA, 20. febr. Pred senatom občinskega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik Drago Mirošič, se je včeraj začela glavna razprava proti dr. Danilu Gomi-ščaku, zdravniku bolnišnice Ivan Regent v Sežani. Obtožen je, da v skladu s svojo dolžnostjo ni nudil pomoči bolniku, ki je je bil potreben.
Lani 2. oktobra so ob 23. uri pripeljali v ambulanto zdravstvenega doma v Sežani nezavestnega Karla Tavčarja, ki ga je zadela možganska kap. Dežurni zdravnik dr. Artur Suiin je bil doma v Komnu in je po telefonu svetoval dežurni sestri, naj bolnika pošlje v bolnišnico Ivan Regent v Sežano, kjer naj mu nudijo prvo pomoč, nato pa naj ga pošljejo v ankaransko bolnišnico. Dežurni zdravnik v sežanski bolnišnici dr. Danilo Gomišček bolnika ni sprejel in je izjavil, da to ni bolnišnica za možganske kapi. Cez dobro uro so bolnika odpeljali proti Ankaranu, vendar je na poti že umrl.
Na današnji razpravi je dr. Gomišček ponovil svojo trditev in dejal, da Tavčarja ni hotel sprejeti, ker mu tudi ne bi mogel pomagati. »Ce bi določil diagnozo po. pripovedovanju dežurne sestre, bi to lahko imelo negativne
posledice. Pri bolnikih, ki so nezavestni, kot je bil Tavčar, je treba najprej ugotoviti izvor takšnega stanja, kar pa je mogoče le z laboratorijskimi preiskavami,« je povedal dr. Gomišček in pri tem poudaril, da dela laboratorij v bolnišnici le do 14. ure, ker gre pri njih le za kronične bolnike z internimi boleznimi, pri katerih pa ni nujno potrebno, da bi preiskave delalt tudi ponoči.
Priča dr. Artur Suiin je povedal, da ni imelo smisla, da bi on prišej za ta primer iz Komna v Sežano, kajti do tja bi potreboval tričetrt ure, medtem pa bi bolnik lahko že umrl. Zato je dežurni sestri naročil, naj ga sprejme v bolnišnico, da bi ga tam usposobili za prevoz v Ankaran.
»Pet let že delam na Krasu in medtem sem že nekaj bolnikov poslal v bolnišnico, kjer so jih vse sprejeli, čeprav so bili nezavestni kot
Tavčar. Pri možganski kapi je treba takoj pomagati, kajti že tako je več ali manj znano, da polovica takšnih bolnikov umre že po nekaj urah,« je povedal dr. Suiin.
Na današnji razpravi je bila med zaslišanjem vseh prič vseskozi prisotna neurejenost reševalne službe, kar se je pokazalo tudi kritično noč. Po besedah prič, mora jo bolniki v Sežani in oko liških krajih nemalokrat ča kati tudi po več ur na pre voz in to celo v nujnih pri merih. Zato se mnogi odlo čajo raje za prevoz z oseb nimi vozili. V Sežani, Postoj ni in Ilirski Bistrici dežura ponoči le po en rešilni avtomobil in če je ta kje na poti, potem ga v drugem nujnem primeru ni mogoče uporabiti.
Po proučitvi vseh zaslišanj je sodišče sklenilo, da bo zaslišalo nove priče in tako dobilo nove dokaze ter sprejelo predlog obrambe, da se zasliši še medicinski izvedenec ter da se do prihodnje razprave prouči notranje predpise o delovanju dežurne službe v kraškem zdravstvenem zavodu.
I. PIRKOVIČ
Osumljenca med preiskavo vlomov in tatvin nista pri-znaila. Ljubljanski kriminalisti so jima dokazali dobro polovico vlomov, za preostale pa ju upravičeno sumijo. Vrednost ukradenega blaga bo torej verjetno še precej i večja. Kriminalisti trdijo, da | je osumljencema pri delu pomagalo še 5 preprodajalcev in skrivačev ukradenega blaga, ki bodo tudi morali sesti na zatožno klop.
Ivo Brezovnik, pomočnik šefa kriminalistične službe, je povedal, da so bili vlomilci (osumljenca vztrajno molčita — morda jih je bilo več) zelo izbirčni. Vlamljali so le v novejše, lepše hiše in to takrat, ko stanovalcev ni bilo doma (včasih tudi podnevi).
Pollick in Anžur sta osumljena naslednjih vlomov:	v
začetku julija pri J. K. na Mirju (vrednost ukradenega blaga 2110 dinarjev), prav tako julija pri P. B. v Tomšičevi ulici (škode za 14.300 din), isti mesec še pri J. D. iz Šiške (1500 din) tar pri M. B. za Bežigradom (1270 din). V avgustu sta vlomila pri P. S. v Zaborštu pri Dolu (2000 din), pri K. P. na Mirju (5450 din), pri D. 2. na Kole* ziji (6800 din), pri F. K. v Pržanu (2000 din) ter pri J. K. v Črnučah (800 din). Plena bogat je bil tudi september. Sumijo, da sta ta 'mesec vlomila pri M. 2. v Zapaški ulici (2000 din), pri A. P. v Vevčah (5500 din), pri J. G. v Mumikovi ulici (3000 din), pri A. B. na Kodeljevem (11.450 din), pri I. C. za Bežigradom (1000 din) ter pri F. F. na Kodeljevem (1230 din). Tudi oktobra nista mi-
rovala. Sumijo ju. da sta vlo- A. S. v Šiški (3000 din), mila pri I. K. na Mirju ! Osumljena sta t-udi. da sta (17.720 din) ter dopoldne pri ! na dan mrtvih vlomila pri
Ponarejeni bankovci ob meji
Tujci plačujejo meso in bencin z nespretnimi ponaredki 5000 lir
KOPER. 20. feor. — V krajih, ki mejijo na Italijo, so ze lani nekajkrat odkrili ponarejene 5000-lirske bankovce. V zadnjem času je bilo slišali, da je takega ponarejenega denarja v obtoku več in da skušajo z njim kupovati italijanski državljani zlasti bencin in mesne izdelke v prodajalnah, ki so pooblaščene za menjavo tuje valute.
Povprašali smo v koprski Kreditni banki, ki se ukvarja z menjalno službo, koliko je resnice na teh govoricah. Povedali so, da so letos vsega skupaj odkrili devet takih ponarejenih bankovcev. Najpogosteje so te bankovce prinesli z bencinskih črpalk in mesarij, kjer so pooblaščeni za prodajo v tuji valuti.
Ponarejene bankovce je lahko odkriti, saj so prav diletantsko izdelani. Razen precej slabega papirja imajo tudi nejasen tisk.
Predstavniki banke so opozorili vse prodajalce, naj bodo oprezni pri menjavi bankovcev večje vrednosti.
G. GUZEJ
K. Z. v Gogolovi 13000 din), na dan republike pa pri G. B. za Bežigradom. Tu sta odnesla za 40.000 dinarjev blaga in denarja! Decembra sta iz nezaklenjenega avtomobila M. S. odnesla aktovko s 4500 dinarji. Preiskovalci sumijo, da sta Pollick in Anžur zagrešila še več vlomov in tatvin.
V Ljubljani in okolici so se od junija naprej vlomi in tatvine kar vrstili. Kriminalisti so po načinu dela zasumili, da gre za isto skupino. Februarja letos je miličnik postaje milice Moste Anton Stiplošek sporočil kriminalistom, da na njihovem območju nekdo skriva sumljive predmete. Postavili so zasedo, v katero se je ob dveh zjutraj ujel Franc Anžur. Domnevali so, da je Anžur dobro obveščen o nekaterih kaznivih dejanjih. Ko so preverjali njegovo življenje, so ugotovili, da je imel Anžur nekaj predmetov, ki so izginili iz obkradenih hiš. Ugotovili so tudi, da se je Anžur večkrat družil s Pollickom, ! ki je pred meseci pobegnil iz zapora in so ga, ker so mu nekateri ljudje nudili zatočišče, prijeli spet šele februarja. Ivo Brezovnik je povedal, da Imajo dovolj dokazov, da sta osumljenca res izvršila tatvine in vlome, ki ju jih bo bremenila obtožnica. Osumljenca, Anžur je priprt zaradi klateštva, Pollick pa spet prestaja kazen, ki se ji je hotel izogniti, namreč vztrajno molčita.
Pollick je morda slutil, da
zlata doba ne bo trajala večno. Pri pomagačih je imel za slabe čase spravljeno precejšnjo vsoto dinarjev, pa tudi nekaj deviz. Osumljenca sta si za plen omislila tudi skrivališči. Eno v grmovju pri črnuškem mostu, drugo pa ob šišenski progi. Pri njiju so našli tudi revolver, dve pištoli in dva boksarja.
Zadnji trije meseci so bili za delavce ljubljanske uprave javne varnosti res uspešni. Najprej so odkrili motorizirano in oboroženo skupino petnajstih vlomilcev, prijeli avstrijskega državljana Petra Webersinka. zdaj pa so. tako kaže, razjasnili tudi lansko, po vlomih bogato drugo polovico leta. Zdaj na ljubljanskem območju ni večjega vloma, ki ne bi bij pojasnjen.	M. B.
PREBIVALSTVO
Poroke — Danes dopoldne bo na Magistratu izmenjalo zlata obročka 29 parov. Včeraj jo bila ena poroka. Rojstva — V četrtek se je v obeh porodnišnicah rodilo H deklic in 1 deček. Oba najtežja novorojenčka sta zagledala luč sveta v klinični porodnišnici: punčka je tehtala 3750 gramov, fantek pa 3175 gramov.
Z AVTOM DO ŽIČNICE
LJUBLJANA, 19. febr — Po skoraj štirinajstih dneh so spet odprli cesto Stahovica—Kamniška Bistrica. Cesta je bila zaprta zaradi kamenja, ki se je pogosto rušilo nanjo. Sedaj je povsem očiščena, tako da ne bo več težko priti do spodnje postaje žičnice na Veliko planino. Tudi sedežnica na Veliki planini obratuje odslej neprekinjeno cel dan. Gb sedežnici je 70 centimetrov snega.	D-
Pogrebi — Na 2alah bodo danes popoldne pokopali Josl-pino Kropovšek, 73-letno gospodinjo (ob 12.301; Rudolfa Šinkovca, 68-letnega upokojenca (ob 13. uri); Fani Novak, 79-letno upokojenko (ob 13.45); Janeza Zadnika, 48-letnega komercialista (ob 14.30); Ivana Gamzeta. 81-leuiega upokojenca (ob 15.15); Franca Kremenška, 76-leinega upokojenca (ob 16.45) in Leopolda Smrkolja, 68-letnega den-tista (ob 17.30). Jožeta Jamnika. 88-letnega upokojenca, pa bodo pospremili v zadnji dam na viško pokopališče ob 16. uri.
SOLIDARNOST DELAVK SAP
Delavke SAP iz Ljubljane, 300 po številu, so se na zadnjem sestanku sindikata odločile, da bo vsaka prispevala za Banjaluko po 10 dinarjev. Na istem sestanku so se odločile, da bo vsaka prispevala po 10 dinarjev tudi za onkološki inštitut v Ljubljani ter po 10 dinarjev za porodnišnico v Banjaluki. Vse delavke bodo kupile tudi voščilnico RK. ki stane 1,50 dinarjev in tako prispevale denar za to humanitarno organizacijo.	J- J-
TURIZEM
Munclien razprodan — Za danes zvečer so spalniki in ležalniki za Munchen razprodani. Na vseh ostalih progah
__ v Beograd, Sarajevo, Split in Pariz — pa si lahko
še rezervirate ležišča.
Letala — V letalih AA in JAT za ponedeljkov let v Beograd je še dovolj prostih ležišč.
HOTELI
Na pol zasedeno — Hotel Lev je bil zaseden samo 60 odstotno, med gosti pa so prevladoval: predvsem Italijan: in Nemci. V Slonu so do 19. ure oddal! polovico ležišč, prav tako v Unionu. Turist je skoraj povsem zaseden, Ilirija 60 odstotno. Bellevue pa 80.
REŠEVALCI
lJo Murske Soliote — Ljubljanski reševalci so do 19. ure opravili 185 voženj. Najdlje jih je pot peljala v Mursko Soboto in v Sežano.
Prihodnji teden na platnu
Vrag še ni vzel profesorjev, zato jih tudi nemški barvni film* »Vrag vzemi profesorje« ne bo. Takšni so naravni zakoni. Pa vendar: drugi film (beri: nadaljevanje »Navihancev iz prve klopi«) iz tako imenovane branže »tepce.-: filma« je veliko bolj veder, manj nemško osladen in brez pevskih okraskov kot njegov predhodnik. Film je zrežira! iVemer Jocobs, nastopajo Theo Lingren, Usehi Glas m C.ila ion Weitershausen. Temu filmu bo v Unionu sh-dii.i kriminalka »Krvavi plen« »The Split), ki ga je posr.e. C.ordon Flemyng. Petero gangsterjev kuje veliki na. : oropati žele pol milijona dolarjev iz blagajne. Vse te. -» po načrtih, dokler ... Izvrstno igralsko zasedbo vodi r-nec Jim Bro\vn. njegovi družabniki pa so še Diahann Car-roll, Julie Harris. Ernest Borgmne in Gene Hackman V Komuni bodo kazali (nekakšno) ljubezen — in ta kar v treh na spored prihajajočih filmih Najprej v »Benjan.. nu«. v katerem nastopajo Michele Morgan. Cahterine ritne u ve, Pierre elementi in Michel Piccoli, kjer seder.ina - -letnik končno postane moški (mislite na relativnost!) še.e in zgolj s pomočjo Anine čutečnosti. Sledila bosta angje ški film Alberta F;nneya »Charlie Bubbles« in francosc film »Erotissimo«. ki ga je posnel Gerard Pires. Torej: *e želite loptati filmsko ljubezen (kar tam niti ne priporočamo niti odsvetujemo, smo konciliantm. da se ve!t p.*-tem v Komuno. Sloga bo še naprej vrtela »Tabli« (drug: del), potem pa se obeta nekaj skandinavskega: »Jaz. žena . (takisto drugi del). Gre za dogodljivosti za časa zakonske ineisreče junakinje in njeno »bistroumno« razrešitev. Na Viču se bodo kmalu pokazale »Male vrline — veliki greh:., v Šiški pa za »Gangsterji iz Milana« pride nekako lahkotna westemovska štorija »Po sledi velike karavane«. B. M.
Pogled na platno
TABU: ni vsakdo Jacopetti — Ce govorimo o zmožnosti filma, da z dokumentarnim pričevanjem dokaže široko razpetost in raznolikost najrazličnejših stopenj sodobne civilizacije in tudi v najvišje razvitih odkriva enega za drugim naravnost osupljive, s sodobno človeško eksisien čno zavestjo povsem nezdružljive atavizme, potem se sklicujemo na dokumentarni film »Pasje življenje« odličnega italijanskega režiserja Jacopettija. In nanj se bomo sklicevali tudi še potem, ko si bomo ogledali oba deia »Tabuja«, ki ju je v precej neurejeno in tematsko ter montažno površno celoto povezal Italijan Romoio Marcel-liiri. Gledalec »Tabuja« se ne more znebiti dveh občutkov — prvi govori o očitnem koketiranju z Jacopetti jem. drugi pa ustvarja vtis, da gledamo na platnu prežvečeno, odpadno gradivo, ki je ostalo po skrbni montaži kakšnega zares dobrega dokumentarnega filma. Reklama povezuje naslov filma s seksualnostjo, v filmu samem pa je o tem fenomenu prav malo besed V tem pogledu je tabu os:aI tabu kljub nekaterim bolj senzacije željnim kot pa dokumentarno sociološko razglabljajočim sekvencam. »Tabu«, ki je posnet v barvah in zn široko platno, distribuira beograjsko podjetje Morava film.	S. G.
SUPERMARKET Mubijan«
Za spomladansko
sezono
OBOGATITE SVOJO GARDEROBO
novi spomladanski modeli plaščev, kostimov, klasični in športni moški suknjiči
v kozjem, svinjskem velurju in napa ter lak usnju