FoHnina plačana v (jotovtnl« Štev. 6. V Lfubllan!, dne 4. febru-ra 193?. Posamezna Stev. Din Leto XV. ( Y > pravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 irednistvo ,.Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 Izhaja vsak ietrtek NaroSnlna it tnzemstiro: četrtletno P Din, polletno IS Din, celoletno 36 Din; za Ino« lemstro me« Amerlket četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dl»; Amerika letno 1 dolar. —Račun poštne hranilnice, podminlc« » Ljnbllani, št. 10.7tl.j Kraljeve besede so okrepile naše zaupanje v bodočnost Dopis z Ne enkrat, nego dvakrat in še večkrat smo prebral v «Domovini» prestolni govor našega ljubljenega kralja oo otvoritvi narodnega predstavništva. Ne tiče se ta govor le narodnih poslancev, temveč prav vseh državljanov, da po svojih močeh pomagamo odstranjevati in blažiti hudo gospodarsko stisko, ki ne tare le naše mlade države, temveč ves svet. Seveda je bil ta govor v prvi vrsti namenjen narodnim poslancem in senatorjem, katerim daje kralj smernice za njihovo delo, ko bodo sklepali pametne in preudarne zakone za omiljenje gospodarske krize v naš blagor in napredek. V svojem govoru se spominja kralj vseh stanov. V prvi vrsti podčrtava kmetski stan in njegovo sedanjo gospodarsko stisko, ko pravi: cNe-zaslišani padec cen poljskih pridelkov je pahnil našega kmeta v izredno hud položaj. S tem, da bomo kmetovalcu preskrbeli primerne cene za njegove pridelke in da mu bomo omogočili boljše življenje, bomo dvignili njegovo potrošno silo in mu ustvarili ugodne pogoje za njegov gospodarski kredit. To je glavno vprašanje, ki je pred nami.» Ali je že kdaj kak vladar s tako vročo ljubeznijo in skrbjo govoril o kmttu za njegov blagor, kakor je to storil naš kralj v svojem prestolnem govoru? Pa ne samo kmeta, kraljeva beseda se , spominja tudi vseh drugih stanov, delavcev, obrtnikov in vseh drugih. Seveda je to mogoče pri nas le, če se bo kmetu godilo dobro, ker se ogromna večina prebivalstva v naši državi peča s kmetijstvom. Pri tem pa vladar odločno poudarja, da se ne sme zapostavljati noben stan in da se naj vsa bremena gospodarske krize zdaj dežele kakor tudi pozneje pravično razdele z uvidevnimi zakoni, katere sklepati so poklicani narodni poslanci in senatorji, ki jim je narod z vsem zaupanjem poveril to hudo nalogo. Kakor že omenjeno, smo vsi poklicani, da pomagamo pri tej gradnji in da 'dajemo našim zastopnikom potrebna pojasnila v tej ali drugi zadevi. «Vsakdo sam najbolje ve, kje ga čevelj žulb, pravi pregovor, in gospodje poslanci si gotovo najbolj žele, da jih njihovi volilci tako podpirajo. Nasvete volilcev bodo gotovo vpoštevali in jih izkušali uveljaviti. Seveda vsakovrstnih krajevnih in osebnih potreb ne bo vedno mogoče izpolniti tako, kakor bi morda radi posamezniki, ker se je treba ozirati predvsem na celoto. Tudi ne bo mogoče vsega tega lepega načrta kar čez noč uresničiti. Je to načrt, za katerega izvršitev je potrebna daljša doba. «Stoletja so pretekla, preden smo dosegli naše uedinjenje», je rečeno v prestolnem govoru. Seveda, ozdravljenje naših gospodarskih razmer ne bo trajalo tako dolgo, vendar pa daljši čas. Kdaj bo pri nas bolje, je odvisno v veliki meri od ozdravljenja še mnogo težavnejših gospodarskih razmer v drugih državah. Mnogo bodo pripomogli k izboljšanju naši poslanci in senatorji, ki jih preveva trdna volja do dela za gospodarsko ozdravljenje naše države. Dobri zakoni bodo, če že ne čisto odpravili te neprilike, pa jih vsaj izdatno ublažili. To trdno voljo do dela naših zastopnikov za naš blagor so še utrdile lepe in vzpodbudne kraljeve besede. S trdnim upanjem glejmo v prihodnost! Najboljši zgled za to nam daje sam kralj s svojim od očetovske sktbi za državljane prežetim prestolnim govorom. Prisrčen govor poslanca župnika Barleta v narodnem predstavništvu Tri zapovedi ljubezni: iskrena bratska ljubezen, ljubezen da našega velikega vladarja in ljubezen do naroda Ze zadnjič smo poročali, da se je vršila v na- rodnem predstavništvu več dni trajajoča debata o odgovoru (adresi) na prestolni govor. Debate so se udeleževali tudi poslanci in senatorji iz dravske banovine. Adresa je bila naposled sprejeta v celoti, kakor smo jo že objavili v zadnji številki. V naslednjem navajamo v izpisku prisrčni govor, ki ga je imel ob debati narodni poslanec župnik g. Janko Barle: Ko sem čul prestolno besedo našega milega kralja, sem bil srčno vzhičen. Ta beseda je odmev velike duše našega jugoslovenskega naroda. Mi stojimo danes na početku nove dobe. S svojim duhom, s svojo nročno voljo, z vso svojo močjo ustvarjamo sedaj boljšo bodočnost naše domovine. V tem velikem delu nam je nujno potrebna iskrena bratska ljubezen. Bratska ljubezen in sloga nas bosta vodili do moči in slave. Ko sem se pred nekaj dnevi izprehajal tam gori na Kalimegdanu, na oni zemlji, ki je poškropljena z junaško in mučeniško srbsko krvjo, sem obstal pred spomenikom hvaležnosti Francije, delom našega velikega mojstra Meštroviča. Na tem spomeniku je zarisano v kamen: «Srb je Franciji hvaležen, ljubi Francijo, ljubi oni narod, ki mu je pomagal do zmage!> Bratje! Te besede so zapisane in vklesane v mrtev in mrzel kamen. Danes, ko gledamo v bodočnost in ko delamo našo zgodovino, jih hočemo vpisati tudi v našo dušo in jaz kot Slovenec in duhovnik vam kličem v tej zbornici: t Jaz, Slovenec, ljubim Srba ir Hrvata!» To bodi prva zapoved naša: iskrtena bratska ljubezen in sloga, ona ljubezen, o kateri govori veliki apostol Pavel, da dela samo dobro in ne misli ničesar hudega in zlega. Druga zapoved naša bodi: ljubezen in zvestoba do svojega velikega vladarja in milega kralja našega. Danes si še nismo prav v svesti, še ne moremo prav doumeti, kaj nam je Bog dal v tem vladarju, če bi njega ne bilo, bi nas danes morda neprijatelj imel v svoji pesti in tujec bi se nam I posmehoval. Ob prepadu smo hodili; ni bilo one ljubezni, o kateri govori veliki apostol Pavel. V. tem trenotku je odločeval o bodočnosti naš kralj. Z jasnim pogledom in s svojo močno voljo jo dvignil ves jugoslovenski narod iz prepada proti svetlobi, k luči, k jasnosti, k bodočnosti. Govoril je besede svojema narodu: «Ljubi to državo! Podajte si roke in zidajte si lepšo bodočnost svoja državeb Narod je čul besede svojega kralja in jih sprejel. Beseda je rodila sad in sad te besede so volitve 8. novembra. V tem trenotku se spominjam zgodovinskega dogodka iz avstrijsko-madžarske zgodovine. Bil je trenotek, ko je cesarica Marija Terezija v naročju s svojim malim sinom prišla z vboinico v Budimpešti, ko sta bila država in prestol v nevarnosti, in je pozivala na zvestobo in ljubezen madžarske magnate. Zgodovina pravi, da so zbo-rovalci potegnili meče z euodušnim vzklikom, da umrejo za svojega kralja. Danes na tem svetem kraju v prestolnici Jugoslavije pred očmi svojega kralja tudi mi govorimo prisego: Mi dajemo življenje za svojega kra-Jja! Naj čuje to tudi zunanji svet in naj ve: Naš narod je tako zvezan s svojim kraljem, nepremagljiv, silovit in močan. To bodi druga zapoved naša: zapoved ljubezni in zvestobe do našega kralja! Tretja zapoved, spoštovani gospodje, pa je ljubezen do naroda svojega. Narod nas je semkaj poslal in sedaj čaka in čaka, da delamo za njega, da ga povedemo iz hude gospodarske in tudi duševne krize. Narod zaupa v nas, narod pričakuje, da bomo na tem kraju delali po postavi in zakonu v blagor naroda svojega. Spoštovani gospodje, ne smemo biti slabiči, ki bi obupa vali, in ne godrnjači, ki bi tako rekoč že ruši!i svojo državo. Pri nas morata biti pogum in volja! Spominjam se velikega dogodka ob početku svetovne vojne. Bilo je takrat, ko je avstrijska armada navalila z vso silo na majhno srbsko armado. Srbski narod in vojak sta videla to strahoto, to moč in to silo, pa sta skoro izgubila pogum. Toda takrat je veliki kralj Peter stopil v prve vrste, v prve bojne jarke in govoril s^jim sinovom: Fantje, odvezujem vas od zakletvo svojemu kralju! Idite na svoje domove, a jaz, vaš kralj, hočem tu ostati, da padem ali zmagam! Slišali so vojaki besede svojega kralja, svojega sivolasega vojskovodje. En duh je premagal, prevzel vse, duh ljubezni do države in do kralja. Kakor orli so planili iz strelskih jarkov ter pognali sovražnika čez mejo iir čez Savo. Ta duh velikega kralja Osvoboditelja moia prevevati nas vse. Mi nismo slabiči, temveč ho-* čemo biti pogumni možje, da povedemo državo iz neprilik k sreči in zmagi. Delovali bomo vsak po svoji moči in na oltar domovine bomo darovali vse, kar imamo, in vsega dobrega hočemo prositi Boga, od katerega pride blagoslov na blagoslovljeno našo delo. Vsegamogočni naj čuva našo ljubljeno Jugoslavijo, naš narod in našega milega kralja! Pristopojle!? l!edni!ra družbi! Delo za blagor pare barcvire Dopisnik beograjske «Pclitike* je bil te dni sprejet od bana dravske banovine g. dr. Maru-šiča, ki mu je dejal v razgovoru o delu in razmerah v naši dravski banovi 11 med drugim naslednje: i cjmamo mnogo načrtov. Marsikaj je že izvršenega, mnogo dela pa ik>š še čaka. V teh časih je trel a na vse mogoče načine misliti, kako bi te dal kak načrt najbolje uvesti. V političnem pogledu so razmere v n ši banovini vsak dan boljše in mnogi, ki se niso udeležili novembrsk h volitev, danes to obžalujejo, ker vidijo čvrsto odločnost narodnega predstavništva in vlade za delo v pravcu, ki ga je usmeril naš kralj z manifestom januarja. Ljudje spoznavajo, da je edino s složnim delom mogore prebroditi vse težave, katerih je tako polna naša doba Narod ceni delo oblastev, ki se v vsakem oziru brigajo zanj in gredo na roko vs-komur Moram raglasiti, da se je zaradi nestrankarskega delovanja oblastev zelo dvignil njih ugled in da so mnog' dobro hoteM ljudje, ki so prej stali ob strani, danes stopili v vrste tistih, ki jim je na skrbi blagor naroda in države. Dejstvo je, da je gospodarska kma tudi v naši banovini zelo občutna in dr " nekem oziru ovira zdrav gospodarski razvoj in napredek pro-svete. Toda narod pretežno razume, da ie kriza svetovna in da nosijo zanjo odgovornost samo razmere, v kat°rih se nahaja ves svet. Pole? tega narod zaupa, da bomo to krizo prebrodili, če bomo nadaljevali smotrenr d lo in če vpre"emo vse narodne moM /a koristno delo. Prav sedaj pa moramo izkoristiti vs~ko priliko, da združimo vse gospodarske panoge, ker se pogosto dogaja, da ena ndnove, dočim druga krije izgubo na tej strani. Tako smo zagotovljeni, da ne bo prišlo do nfeljubih presenečenj v gospodarskem sožitju. Posebno huda je kriza našega kmetijstva. Vzroki so znani. Cene kmetijskim izdelkom so zelo padle, za"o gre vse na4° p-izadevan^e za tem, da se zagotovi primerna prodaja vseh kmetijskih pridelkov in da se kmetu omogoči cenen kredit z zastavitvijo (lombardiraijem) njegovih pridelkov. Temu delu bo moralo posvetiti vse s\oje si'e naše zadružništvo, ki je pri nas zelo razvito. Mi smo to naprej videli in me -elo veseli. da bo da'a naša banovina v tem vžnem poslu pobudo, da ji bodo sledile druge banovine. Pri nas so, hvala Bogu, gospodarske razmere in organizacija kmetijstva tako napredne, da so lahko za zgled in posnemanje drugim, ki jim neugodnejše razmere, žal, niso pustile enakega raz-vitka. Vse je poskrbljeno, da se cene postavijo na tisto stopnjo, kakor zahteva korist velike večine naroda. Po vseh srezih so ustanovljeni odbori za pomoč gladnim in brezposelnim. Organizacija razdelitve brezplačne hrane in krme bo izvedena v najlepšem redu. Pomožna akcija je mnogo storila za ublaženje posledic brezposelnosti. Na Jesenicah je hanska uprava posredovala, da ni prišlo do odpustitve 2000 delavcev, ki bi bili z družinami vred stali na cesti. Res je sicer, da manj služijo, toda vsaj gladu ne bo Delavci to čutijo in vedo, zato se tudi vedno obračajo na bansko upravo za svet in pomoč v vseh svojih življenjskih vprašanjih. Seveda storimo vse, da bi jim pomogli. Prosveta se lepo razvija in napreduje. Posebno je viden vpliv sokolskih društev, ki se nenavadno hitro širijo in vneto delujejo, kar je •najbolje razvidno iz tega, da so se samo v mini-lem letu sokolfke vrste več kakor podvojile.. Za napredek gospodarstva, posebno pa kme-tiistva, se prirejajo mnogi in dobro uspeli tečaji. V nedeljo se bo otvoril v Št. Juriju ob južni železnici važen zavod, srednja gospodinjska šola, kar je lep dokaz napredka našega kmejskega gospodinjstva in pouka. To bo prvi zavod te vrste v naši državi. Dasi bo bodoči proračun nekaj mafcjši od lanskega, smo vendar gledali, da to štedenje pade samo na neplodovite postavke, dočim so vse po- stavke, ki so potrebne za gospodarski razvoj, nedotaknjene ali celo zvišane. Zato pa mora imeti banovina potrebna sredstva nele za svojo upravo, temveč še bolj za povzdigo narodnega blagostanja. Posebno pažnjo smo posve.ili kmetijskemu pouku, cestam in tujskemu prom°tu, ki postaja vsak dan važnejša postavka gospodarstva naše banovine. Najti je bilo treba siedstev in načinov, kako privabiti čimveč tujcev in naših državljanov v naše divne kraje. Samo po sebi je jasno, da smo morali skrbeti, da gospodarska stiska ne bi imela za posledico zastoja prosvetnega napredka. Posebno se skrbi za zdravje naroda sploh, kar se kaže jasno v organizaciji zdravstvenih občin, katerim je morala banovina posvetiti precej brige. V bolnišnicah se je uvedla štednja, toda tako, da ne bo imelo to kvarnega vpliva na pravilno nego bolnikov in na zdiavo bolniško prehrano. V socialnem skrbstvu se ir moglo štediti, temveč so se morale marsikatere postavke še povečati, ker tako zahteva naš čas. Banovinski proračun bo uravnovešen. Posojila se najemajo po načelu: Izposojaj si le za investicije, od katerih bo imeio koristi tudi potomstvo, zato je povsem v relu, da se vračajo tnka posojila postopno. Posebno pažnio bo posvetila banska uprava javnim delom, ki bodo nele zaposlila narodovo moč, temveč bodo tudi služila občini koristim in posebno bedo privabila tujski val v našo banovino: V mislih imam nadaljevanje elektrifikacije, regulacije rek in modernizacije potov. Tako prinese vsrk dan nove potrebe, nove misli, kar vse zahteva obilo dela vseh, ki so dobre volje.* Pred treznostnfm kongresom V nedeljo 21. t. m. bo v Ljubljani slovenski treznostni kongres Medsebojno klanje in pobijanje v pijanosti, ki ga noče i.i noče biti konec, nrs izziva k odptfru. Te sramote mora biti konec! Ta glas mora iti po vsej Sloveniji! | Treznostni kongres bodi slovesna otvoritev boja proti nesrečni strasti, ki narod ponižuje in uničuje. Kongres obeta biti jako lep. Upamo, da lo tudi lepo obiskan. Polovična vožnja po železnici za udeležence z dežele je zaprošena in ni dvomiti, da bi ne bila dovoljena. Odzovejo naj se ' posebno naša prosvetna društva, i Posebnost kongresa bo ta, da bo nastopilo mnogo govornikov raznih stanov ;n struj s kratkimi govori. Zato zborovanje, četudi precej dolgo, ne bo dolgočasno in utrudljivo, ampak zanimivo. Pri tem delu, če hočemo doseči kaj uspeha, morajo sodelovati vsi stanovi in vse struje. Govorilo bo 25 govornikov in govornic, med njimi tudi kmetska žena in šolarček. Prišli bodo tudi zastopniki Hrvatov in Srbov in bo govoril od vsakih po eden v imenu Zveze trezne mladine. Najoddaljeneiši udeleženec pa pride iz Berlina: vodja protialkobolnega gibanja v Nemčiii. Ta bo imel v ponedeljek za posebne zanimance še posebna predavanja. Ivan Albreht: Mora Stisnil je pesti in zamižal, da ne bi videl praznine, ki je zijala po hiši. «0 Bog!* V bolečini je pokleknil kraj očeta, pobo?no mislil na mater, a ni mogel docela pregnati iz misli Zinke, čeprav ni vedel, kako tudi ona ta hip trpi. Odkar je namreč slišala Hojnika govoriti z očetom, s*} ji je videlo, da ji ne bo več obstanka pod soncem. Dotlej se ji je Nace smilil in ob Nežinem grobu je celo jokala, ko se je ozrla nanj. Videla je v niem samo trpečega človeka in nehote pomislila, kako bo n'ej, kad"r bo moiala sama preživljati take neizbežne tre-notke, zdaj pa, ko je spoznala, da je brez nje med očetoma že vse domenjeno, se je začelo uDirati v njej in klicati po svobodi. Tisti potrti človek se je zanjo naenkrat pre'evil v trinoga, ki brezsrčno sega po njej, ker lioče ugodili sebi. Ob taki misli je sočutje zamrlo. Ni še sicer prav sovražila fanta, toda oiuren se ji je le videl k°kor v pravljici divji mož, ki ugrabi vilinsko deklico. Vrhu tega jo je skelela misel na Cinc-ljo, ki se izza velikega četrka nič več ne zmeni zanjo. Moj Bog, najprei jo dvigne v deveta nebesa, potem jo pa naenkrat vrže v prah, češ: «Saj se H itak ne mudi!* Kako je tedaj s Konradom? Mogoče ga sploh ne bo in ni nikoli mislil nanjo. Morda je bila vsa lepota zgolj v go-stačkinih besedah... «Pot!ej ji izpraskam oči in tudi iz bajte mora*, je sklenilo dekle v navalu onemogle jeze. Hotela je takoj jasnosti, zato j? poslala Domna gledat, ali je ženica doma, toda bratec se je kmalu vrnil s sporočilom: «Bajta je zaklenjena in na trkanje se živ duh ne oglasi.» «Kod se baba neki potika», je nejevoljno razmišljala, ali odgovora ni bilo, najsi je tudi šla ka^no zvečer sama pogledat \ ba'to. Med potjo se ji je videlo, da so okna razsvetljena, ko pa je prišla do koče, je bilo vse temno. «Čarovnica», se je prestrašila in je domov grede skoro bežala. Na vso razdvojenost je kanila v srce slutnja nekšnega neznanega gorja. Zazdelo se ji je, krkor da ji je od vekomaj zapisana nesreča, ki se ji ne bo mogla ogniti. Doma je iz veže slišala, kako je v kuhinji naročal oče materi: ^Počasi boš morala poskrbeti zastran perila in k^r bo še treba dekletu.* «Tak že kar misliš?* se je obotavljala mati. «Ali ni še premlada? Deklo bi tudi morali imeti, če odide Zinka.* cMIada sem ali tja, take priložnosti ne bo več*, je branil oče. «Zaradi dekleta se le nikar ne boj! Saj vidiš, da Nande komaj čaka, kdaj bi lahko privede! tfiko v hišo, ki ne pojde ve* proč, dokler je ne odneso.* O^e se je zasmejal, a mati je vzdihnila, kako brzi čas, češ: «Komaj človek začne živeti, bi že bilo dobro, da si poišče prostor za cerkvijo.* Zinka je iz veže hušknila naravnost v svojo izbico. «Torej Zalki se moram umakniti, zato =e tako mudi..,» Tako se je zgodilo, da je tisto leto Zinka z gnevom v duši sprejela sveto veliko noč. VII. Na veliko nedeljo ni bilo Načeta po piruh in na veliki ponedeljek ni bila oklicana niti Minka niti Tinca, pač pa je obakrat po veliki maši v Golševem prebral pred farno cerkvijo z vzviše* nim glasom občinski sluga razglas, s katerim se daje v vednost in na znanje, da se prično v torek dela na oklajski cesti; zato naj bodo pripravljena vozila in ljudje, kakor je v sporazumu z občinskim zastopom sklenil cestni odbor. Potlej je še vsakokrat posebej sporočil poslušajoči srenji željo očeta župana, naj bi bili vsi občinarji nasproti gospodom, ki bodo vodili in nadzirali dela, kar le mogoče vljudni in prijazni. To bo v čast vsej občini, posebno pa še Okladi, ki bo z nevo cesto največ pridobila. Pametni naj t -do zlasti tudi fantje, ki naj se nikar do*ti ne mešajo med tuje cestne delavce, da ne pride nazadnje do kakšnih pretepov. Možem in še posebej materam je bil skrbU opomin všeč, fantom se je pa precej zafrknilo, češ:- «Koliko smo jih že neki na meh oarli. da je treba takega svarila!* Na predvečer bo treznostna akademija, ki jo priredi dijaštvo z delavsko mladino vred. S kongresom bo združena tudi protialkoholna razstava. Potrebno za razstavo bo dala delno Jugoslovenska treznostna zveza, ki ima svoj sedež v Zagrebu, delno pa ljubljanski higienski zavod. Razstava bo prav poučna. Treba je enkrat začeti delo za iztreznenje ljudstva in odpravo divjaških navad. Irska nam bodi zgled! Če so tam pijansko strast ukrotili in narod iztreznili, ga moramo tudi pri nas! Politični pregled Za včeraj 3. t. m. je bila sklicana prva redna seja narodne skupščine. Na seji, ki je bila kratka, je bil določen dnevni red prihodnje seje. Razen tega je bilo sporočeno skupščini, da je kraljevska vlada pripravila celo vrsto novih zakonskih načrtov. Sestavljen je že predlog finančnega zakona in proračuna za 1.1932./1933. Nadalje je vlada pripravila zakonski načrt o gospodarskem svetu, ki bo posvetovalen organ vlade in narodnega predstavništva in sestavljen iz zastopnikov obrti, trgovine, industrije, kmetijstva in delavstva. Dalje sta pripravljena zakona o oprostitvi gozdnih kazni in škod in naposled zakon o pravici drvarjenja: Tudi minister za trgovino in industrijo g. dr. Albert Kramer je pripravil štiri strokovne zakone, ki bodo predloženi narodni skupščini. Narodno predstavništvo bo imelo torej že takoj v začetku polne roke dela. Seja senata še ni sklicana. Predlog pror.uuna, ki ga je izročil narodnemu predstavništvu finančni minister dr. Gjorgjevič, je uravnotežen in znaša 11 milijard 400 milijonov dinarjev. Izdatki so za 1 milijardo 800 milijonov dinarjev manjši kakor lani. . Po vsem svetu je nastalo veliko razburjeje zaradi japonskega napada na kitajsko pristanišče Šanghaj. Vse je pričakovalo, da bo sedaj Kitajska uradno napovedala vojno Japonski, vendar se to ni zgodilo, nego je izjavila kitajska vlada, da bo brez napovedi branila svojo zemljo proti vsiljivcem. Posredovanje pripravljajo tudi velesile, zlasti Anglija, Amerika in Francija, ki imajo v velemestu Šanghaju svoja ozemlja, tako zvane kon- cesije. Dosedanji protesti velesil niso ničesar zaTegli. V mestu je bilo že več bitk. Tako so 2. t. m. ponovno Japonci zopet navalili na kitajski del Šanghaja. Pri napadu so uporabljali topove in strojne puške. Podpirale so njihov napad tudi v šang-hajskem pristanišču zasidrane japonske križarke in letala, ki so metala na mesto bombe. Pj bitki so ležale po cestah cele gomile ubitega prebivalstva. Naval beguncev v inozemske naselbine je bil silno velik. Prizori v teh bojih so bili strašni in so Japonci postopali brezobzirno. Aretirali so tudi okrog SCO Kitajcev, ki so jih po kratkem zaslišanju enostavno postrelili na cesti s strojnicami. Prav tako prodirajo Japonci dalje v Mandžurijo in so zavzeli Harhin. Zatrjuje pa se, da bodo Japonci razširili svoje vojaške operacije tudi na Mongolijo. Baš, ko so se bili hudi boji med Kitajci in Japonci v Šanghaju, je bila otvorjena v Ženevi razorožitvena konferenca. Na konferenci je prisotnih 12C0 zastopnikov 64 držav in okoli 2430 novinarjev. Zastopar.e so torej skoro vse države sveta. Otvoril je konferenco predsednik in bivši angleški minister za zunanje zadeve Henderson, ki je naglašal žalostno ekol-nost, da ob otvoritvi ženevske konference, ki inm nalogo, tla zagotovi svetu mir, grmijo na Daljnem vzhodu topovi. Henderson je pozval zastopnike, naj se vsak zaveda svojih dolžnosti in svoje odgovornosti do skupnosti: «Ves svet zahteva razorožitev, ki mu je potrebna,* je nadalje izvajal Henderson, «in v naši moči je, da dejansko vplivamo na razvoj zgodovine. Narodi pričakujejo, da jih bomo s svojim delom osvobodili nevarnosti, k: jih prinaša oboroževanje.* Konferenca, ki si je izvolila tudi potrebne odbore, bo trajala dalje časa. V Nemčiji pripravljajo volitve novega državnega predsednika. Med kandidati sta tudi vodja narodnih socialistov (nemških fašistov) Hitler in neki hohen-zollernski princ. Proti zopetni izvolitvi Hinden-burga se vrši velika gonja. GOSPODARSTVO Kmetijski pouk ZA POVZDIGO SVINJEREJE NA DOLENJSKEM. V naših razmerah je svinjereja slej ko prej tako tažna, da bi jo morali pospeševati z vsemi silami. Storimo pa premalo. Lahko trdim, da je ta panoga za potrebe malega kmeta najvažnejša, ker mu pripomore še najprej do denarja. Najhitreje se da pri njej kaj prirediti, prej kakor pri goveji živini. Najlaže se dajo z njo vnovčiti tudi manj vredni gospodarski odpadki. Pri tem je pa svinjsko meso vedno dražje kakor goveje. Tudi potrebuje ta panova manj kapitala in je zaradi tega tudi tako razširjena na malem posestvu. Za pospeševanje svinjereje se je začelo že pred vojno ustanavljati svinjerejske zavode in postaje, kar je pa kmalu zopet prenehalo, ker ni bilo zadosti pogojev in sredstev za uspešno delovanje, dasi bi bila ta ustanova še zmeraj potrebna. Prav tako so v kratkem propadle svinjerejske zadruge, ki so se začele malo pozneje snovati zlasti v kočevskem okraju pod imenom živinorejske in svinjerejske zadruge. Kočevski okraj sploh ni bil ugoden za pričetek takih zadrug, ker je po tem okraju svinjereja premalo razvita. Manjkalo je glavnih pogojev in podrobnega vodstva, zato so vse te zadruge hitro likvidirale. Misel pospeševanja s pomočjo zadrug je pa tako dobra, da jo nikakor ne kaže opustiti. Treba jo je le zanesti v kraje, kjer se bolj pečajo z rejo plemenskih svinj, kjer so bolj vneti rejci in kjer so zaradi tega tudi pogoji za uspevanje takih zadrug bolj ugodni. V poštev prihaja za zadružno pospeševanje pred vsem krški okraj na Dolenjskem, dalje brežiški in novomeški, kjer se že od nekdaj pečajo z rejo prašnih svinj. Tu je ta reja najbolj razširjena in razvita. Tukaj je treba zastaviti potrebne sile. Po teh krajih so svinjerejske zadruge tako važne kakor po Gorenjskem živinorejske zadruge, ki so se začele v zadnjem času lepo razvijati. Danes je dolenjska svinjereja preveč sami sebi prepuščena, dasi se kaže čimdalje bolj nujna potreba po izenačenju pasme glede na boljše vnovčevanje odraslih živali. Naloge svinjerejskih zadrug so sicer v načelu slične onim pri živinorejskih zadrugah. Na odbiranje ali selekcijo ple- No, hipna nejevolja -je kmalu splahnela v veseli zavesti, da se zdaj odpre Okladi širni svet. V gručah in v parih so se v ponedeljek posebno oklajski možje od maše grede živahno razgovar-jali, kako bo odslej Oklada napredovala. «Seve,* je dejal Francon, ki je hkratu s Tršarjem odšel izpred cerkve, «pred dvajsetimi leti bi me bilo to ogrelo, danes se me pa nič več ne prime. Za mlade ne rečem, za te bo, za te.. .* «1 seve, sosed, kaj hočeva! Svet mora živeti naprej, ne nazaj», je menil prožnejši Tršar, ko jo primahata Bregar in Kotnik za njima. Voščili so si vesele praznike, se z željo po miru in nebeški luči spomnili rajne Neže in se potlej lotili ceste. «Ti Francon se potegni za gostilno, če si pameten*, je sprožil Bregar. «Prav. meni je z jezika vzel,* je potrdil Tršar, «že sam sem mu nameraval reči. Nikjer ne bo tako pripravnega kraja kakor pri Hoj-niku.* «Aha, lahko da res, ne rečem,* je počasi prestavljal Francon okorne noge, «pa jaz nisem več za to. Kaj bom jaz! Za fanta ne rečem. Naj se bo le vsuknil zastran mene.* Bregar je pogledal Kotnika, Kotnik Blaža, pa so bili zmenjeni. Potlej je dejal Bregar: «Le nič ne bodimo v skrbeh, mladi že vedo, kaj terja čas!* «Bog daj!* je iskreno \zdihnil Tršar in bil vesel v zavesti, da tudi Bregar misli tako kot on. «Pa naša posoda!* se je spomnil Kotnik. «Več kakor pol več bodo vrgle odslej naše hoje in macesni! Preden smo po teh potih spravili brente in škafe samo do ceste, smo že trpeli kakor črna živina. Zdaj bomo lahko kar pri Hojniku naložili in pojde naravnost v Vipavo, Gorico in Koper.* Tu so se celo togemu Franconu zasvetile oči. Izdelovanje takšne posode je bilo v teh gozdnatih hribih stara domača obrt, ki jo je za rodom dedoval rod. Vso zimo je po hišah pel pogon in posamezniki so se često tako založili z dogami, da so bile iz dalje videti hiše kakor skladalnice teh krojenih desk in deščic. To je doživljal tudi Francon sam in je bilo tako rekoč zraslo z njim, zato je zdaj oživel: «Za posodo ne rečem! To bo res kakor nalašč.* Kolikokrat je že nakladal in vozil in je biio res hudo! Po petkrat in šestkrat je bib treba peljati do ceste in je bilo komaj za en sam dobršen voz. Bregar je medtem pravil, koliko je bilo treba potov in truda, preden je bilo kaj doseženo. Govoril je rad tako, da v važnih zvezah ni nikoli pozabil omeniti sebe, kako se je potegoval za cesto. «Malo širokousti se že, pa naj le ima veselje*, je počasi razmišljal Francon, dejal pa je v priznanje: c Z a take posle že mora človek imeti glavo nasajeno na pravem koncu!* Bregarju je pohvala redkobesednega Hojnika na moč dobro dela. Odkašljal se je, si natlačil leseno pipo in jel cmokaje nažigati: cKar človek le more, rad stori.* «Dober dan, možje*, se tedaj oglasi za njimi. Tuj naglas v izreki je četvorico tako presenetil, da je zdajci obstala in se kakor na povelje ozrla nazaj. Človek, ki so ga zagledali oklajski veljaki, je bil slok in vitek, črnolas in črnook in na moč gosposki. Pod nosom se je jedva prikazovala prva senca brčic., drugače pa je bil suhljati obraz še ves otroški. «Bog daj, gospod!* se je prvi zavedel Bregar. «Imamo lepe praznike, kaj?* «Malo hladno je», je dejal tujec, a Oklajčani so presodili: <:Ta že ni odtod, ko ga na veliki ponedeljek zebe.* Na tihem so ugibali, kaj bi neki utegnilo pri-gnati v Oklado tega zlikanega tujca, ki je ves, kakor bi ga iz škatlice vzel. «2unir bo», je šepnil Kotnik Bregarju, ki je malo pogledal po tujcu in skomignil z rameni. Dan je bil mlačen, nebo čisto in pot suha. Tu in tam se je na smreki pozibala veverica in smuknila v gozd. Po jasah so cveteli jeterniki in tudi veternice so že belo kimale s popki. Semintja je kje zajuckal fant in zdajpazdaj se je oglasilo dekliško petje, ki je menda bilo tujcu najbolj všeč. Naenkrat se je namreč oglasil: <Čigava dekleta tako lepo pojo?> FIŽOL. Nizki fižoli različnih vrst se plačujejo po l-£0 do 2-C0 Din, visoke vrste pa po 2-75 do 3-25 Din za kilogram franko Ljubljana. Kratke vesti = Obvezno lavarovanje poljskih pridelkov proti toči v primorski banovini. Te dni je izdalo kmetijsko ministrstvo uredbo o obveznem zavarovanju posevkov in pridelkov proti toči za primorsko banovino. Zavarovalnina se bo plačevala pavšalno- po hektarih površine, in sicer za vse obdelano zemljišče (vinograde, sadovnjake, oljč-njake, njive, vrtove), ki se ukorišča v tem letu. Zavarovanje bodo izvedle zavarovalnice, občine bodo pa pozvale z javnim oklicem vse posestnike zemljišč, da ji dado točne podatke o površini in vrsti vsake kulture. Kdor bi tega pravočasno ne javil ali bi navedel neresnične podatke, se po naredbi kaznuje z denarno kaznijo od 5 do 500 dinarjev. Na osnovi zbranih podatkov so dolžne občine javiti zavarovalnici za vsako vas vse posestnike, ki so obvezni plačati pavšalno vsoto za to zavarovanje. Če kje toča pobije posevke ali pridelke, je vsak oškodovanec dolžan javiti škodo občini najkasneje v 48 urah, občina pa mora to najkasneje v 24 urah javiti pristojnemu sreskemu kmetijskemu referentu, ki j;? predsednik ocenjevalne komisije. Vsak zavarovanec ima pravico do povrnitve škode. Nadzorstvo nad vsem tem zavarovanjem ima banovinski odbor za zavarovanje posevkov in pridelkov proti toči s sedežem v Splitu. Tudi kmetje naše banovine, v kateri toča tudi napravi vsako leto veliko škodo, bi iskreno pozdravili slično uredbo. Danes je v zelo izpostavljenih krajih zavarovanje posameznikov nemogoče, ker stane več, kakor je sploh vreden pridelek. Če se pa izvede obvezno zavarovanje vseh posevkov, bi prišla na hektar le malenkostna zavarovalnina, ki ne bi preveč obreme-njala posestnikov. = Potujoča kmetijska razstava. Kmetijska potujoča razstava in šola, ki jo organizira kmetijsko ministrstvo skupno s prometnim ministrstvom, je končana. Vsa dela pri ureditvi 23 vagonov so se izvršila v železniški delavnici v Smederevu. Svečana otvoritev kmetijske potujoče razstave in šole bo v nedeljo 14. t. m. ob 10. dopoldne na železniški postaji v Beogradu. Razstava bo odprta dva dni in tedaj bodo imeli ne samo beograjski meščani, nego tudi kmetje iz okoliških vasi priliko ogledati si to veliko razstavo, ki je prva te vrste v naši kraljevini. Nato bo razstavljalni vlak krenil po programu na vožnjo v vardarsko in moravsko banovino. = Kmetijski pouk po radiu t prvi polovici februarja. V četrtek 4. t. m. bo predavanje o živinorejskih zadružnih in društvenih prireditvah minile jeseni. Predavala bosta inž. Zidanšek in inž. Wenko. Predavanje o travništvu, ki je bilo določeno za nedeljo 7. t. m. in četrtek 11. t. m., zaradi nepričakovanih ovir izostane, vršilo se bo pa enkrat pozneje, o čemer bodo poslušalci pravočasno obveščeui po dnevnih listih in listu «Radio Ljubljana». V nedeljo 14. t. m. ob 8. zjutraj bo predaval g. Martin Zupane o naši domači svinjereji in nasvetih za njeno izboljšanje. = Strokovni pouk o mlekarstvu v ljubljanski okolici. V minilem mesecu so se vršila v nekaterih okoliških občinah mlekarska predavanja, ki so nad vse pričakovanje dobro uspela. Okoličani so tokrat pokazali, da je njihovo zanimanje za mlekarstvo zelo veliko. Poleg banovinskega uradnika za mlekarstvo je sodeloval pri tečajih tudi sreski kmetijski referent s predavanji o živinoreji. V teku tega meseca bodo tečaji še v naslednjih krajih: 5. v Medvodah, 6. na Črnučah, 8. v Šmartnem pod Šmarno goro, 10. na Igu, 11. na Dobrovi, 12. v Šmarju pri Grosupljem, 13. pri Devici Mariji v Polju, 15. na Brezovici, 17. v Do-brunjah, 18. na Rudniku in 19. na Grosupljem. == Zatiranje škodljivcev in bolezni na sadnem drevju. Sresko načelstvo v Dolnji Lendavi razglaša: Na podlagi zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin, ki predpisuje, da mora vsak imetnik zemljišča ščititi s"oje kulturne rastline (sadno drevje) proti boleznim in škodljivcem in te zatirati pravočasno z lastnimi močmi in sredstvi, se odreja: Vsak posestnik, užitkar ali zakupnik mora najkasneje do 30. aprila očistiti svoje sadno drevje suhih vej, napadenih (zaraženih) bolnih vej, drevesa, napadena od lu-badarjev in omele (lima); iz nasada se mora odstraniti (posekati) vse bolno drevje, zlasti ono, ki je napadeno od lubadarjev; vse odžagane veje in posekano drevje je odstraniti iz sadovnjaka in čimprej sežgati. Posebno pozornost naj se po-lezni in škodljivcev kulturnih rastlin v denarju od Ijivke odstranil s sadnega drevja, se bo proti njemu kazensko postopalo. Županstva in orož-niške postaje imajo nalog, nadzirati čiščenje sadnega drevja in poročati creskemu načolstvu o izvrševanju te odločbe. Obenem je sresko načelstvo izdalo navodila za škropljenje sadnega menskih živali bi bilo polagati glavno skrb. Ustanovitev in vzdrževanje takih zadrug ne bosta delala takih težkoč, «aj imamo v vsakem okraju poklicane strokovnjake in vnete veščake, ki se bodo lahko lotili tega potiehnega in hvaležnega dela. Če se za napredek sadjarstva danes tako uspešno dela, zakaj bi os'ala tako važna panoga, kakršna je naša svinjereja, ob strani! Sejmi 7. februarja: Gorenji Logatec; 8. februarja: Dobrna, Radohova vas; 9. februarja: Metlika, Mengeš, Konjice, Zagorje pri Litiji, Grahovo, Pilštanj; 10. februarja: Št. Jurij ob južni železnici; 12. februarja: Motnik. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah: 100 italijanskih lir za 280-39 do 282-79 Din; 1 dolar za 55-95 do 56-23 Din; 100 francoskih frankov za 221-14 do 222-26 Din; ICO češkoslovaških kron za 166-32 do 167-18 Din. Vojna škoda, ki se je dvignila, se ie trgovala v Beogradu že po 250 Din. Investicijsko posojilo je naraslo na 58 Din. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na mariborskem živinskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 4 do 5 Din, poldebeli 2-50 do 3-75 Din, plemenski 4 do 4-50 Din, biki 3 do 3-75 Din, debele krave 3 do 4 Din, plemenske krave 2-50 do 2-75 Din, krave za klobase 1-25 do 1-50 Din, molzne in breje krave 2-25 do 3-25 Din, mlada živina'2-50 do 4-25 Din in teleta 4-50 do 6-50 Din. Mesne cene: volovsko I. 10 do 12 Din, II. 6 do 8 Din, meso bikov, krav in telic 4 do 6 Din, teletina I. 12 do 14 Din, II. 8 do 10 Din in svinjina 8 do 14 Din za kilogram. JAJCA. Na ljubljanskem trgu se prodajajo po 1 do največ 1-25 Din za kos. Zadnje dni se je prodajal par že po 1-75 Din. JABOLKA. V Ljubljani se prodajajo jabolka po 3 do 5 Din za kilogram. «0, to so oklajskas, je pojasnil Kotnik. «Celo pri delu rada pojejo, kako ne bi šele na praznikb «Brhka dekleta imate*, je pohvalil tujec. «Kar gre za naše kraje, jim ni kaj reči,* se je zavzel zanje tudi Tršar, «ali mi damo le več »a pridne roke.. «In na pravo pamet*, je zabil Frannon. V smehu se je pridružil tujcu tudi Bregar, ieš: «Vi ste gotovo drugače vajeni, kajne? Pri gospodi je lepota bolj v čislih.» «Najboljše je obojem, je bil tnjec previden in kmetje so mu zapored prikimali. Bregarju se je videl odgovor tako pameten in gosposki človek tolikanj znan, da nikakor ni več mogel premagovati radovednosti: «Brez zamere, če smem vprašati: ali greste daleč?* cKoder pojde nova cesta, bom malo ogledal*, je brezbrižno omenil tujec, a Bregar v eni sapi: «Se mi je kar zdelo, da hodimo z žunirjem! Ali niste bili tudi jeseni tukaj, ko so merili?» «Seveda sem bib, je smehljaje sa potrdil tujec. «Torej ste vi gospod žunir P—, čakajte no, Pa-Pa-*, je vlekel iz spomina Bregar, a tujec mu je smehljaje se pomogel: cKonrad Parapat. Kaj se me še spominjate?* «ZIomka, kakopak! Menda so boste vsaj kaj oglasili pri nas?» je s ponosom vabil Bregar. Bregar in Kotnik sta potlej kmalu zavila vsak proti svojemu domu, a Konrad Parapat je šel dalje z ostalima dvema in nazadnje s Hoj-nikom samim, ki se je pred hišo prav na kratko poslovil, češ: «Tukaj sem pa doma. Vesele praznike in Bog vam daj srečo, ko boste začeli b «Na kratko je nasajen dedec*, je z nasmeškom pomislil Konrad Parapat, ko je šel sam po rebri, kamor je kazala markacija za novo cesto. «Kdo je pa tale gosenica?* je vprašal očeta Nace, ki je že stal pred hišo. «Pravi, da je žunir*, je brez zanimanja povedal oče Francon in odšel v hišo. «Taka glista?* se je tiho začudil sin in sovražno gledal za Konradom Parapatom, ki je veselo stopical po brdu in si požvižgaval plehko poulično popevko v zabavo. Slednjič je izginil med drevjem in utihnil. Nace je stopil v hišo, Konrad pa se je nestrpno začel ozirati po gošči in si je kakor v nejevolji nažgal cigareto: «Ali nisem babure prav razumel ali kaj, vraga, ko mi je rekla v Golševem spodaj pri fari, naj se držim* kar nove ceste, pa se bova srečala !> Jel je stopati bolj počasi in se muzal: «Smešno, kako na slepo včasih človek iz-takne ocvirek, kjer ga ne bi niti v sanjah pričakoval in še manj iskab Pomislil je, kako čudno pleše življenje z njim. Očeta in matere ni nikoli poznal in onadva njega bržčas tudi ne. Kakor nekdaj Mojzesa j faraonova hči, tako je nekoč našla njega tam I doli pri Ljubljani šiškarjeva Nana, samo ne na vodi, ampak v govejem hlevu. V košarici je bojda ležal v eno samo edino cunjo zavit in listek je imel kraj sebe, da je Konrad Parapat. Nana je bila premožna vdova z lepim posestvom in je najdenca dolgo ponujala okrog, a ga niso bili nikjer željni. Zbog tega in ker ni imela otrok, ga je nazadnje obdržala sama. Pobožna žena je bila in je namenila Konrada za duhov-ski stan. Res jo je srečno prijadral do pete gimnazije in rednica Nana je bila na moč ponosna nanj. Dosti njenega cvenka je pognal po grlu. Tisti čas se je čutil fanta in se je večkrat izkršal otresti uzde. Pomladi je natvezel Nani, da pojde na majniški izlet. Dobil je denar in jo mahnil z mesarskim pomočnikom Poldetom po Ljubljani. Ves ljubi dan sta ga vrtela in še pozno v noč. Konrad se je držal Poldeta kakor senca in se naenkrat zavedel med kopico razposajenih žensk. Polde se je režal, njemu je bilo v početku malo nerodno, a se je potlej le ojunačil. Smola je menda hotela, da je tedaj nekje v hiši nastal vik in pretep. Kakor bi trenil, je prišla straža. Polde je še nekako smuknil na ulico, Konrad je pa kakor nalašč priletel stražniku v roke. Tri dni kesneje so mu na gimnaziji povedal1, da f latinskih šolah take učenosti ne potrebujejo, pa je bilo konec. Dobra Nana je jokali in klicala vse svetnike na pomoč, ali pomagalo ni nič. Nazadnje je rekla, da ga ne mara več videti in naj gre, kamor hoče, v~ndar se je dala toliko j preprositi, da mu je čelo pomagala poiskati kru* drevja. Kdor se ne bo ravnal po navedenih predpisih, se bo kaznoval po zakonu o zatiranju bo-sveca zatiranju omele. Kdor ne bo te škod-1C0 do 5C00 Din. = Preskrba sadnih cepičev. Pravočasna preskrba dobrih cepičev tistih sort, ki so ■> sadnem izboru, je pri vsakem naprednem sadjarju ena glavnih nalog. Pri tem je ze'o važno, da je sort-nost cepičev zanesljiva in da se dobava izvrši pravočasno. Ker je pri preskrbi cepičev upoštevati več važnih momentov, jc umestno, da se oprimejo take akcije strokovni činitelji. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino započenja iz teh razlogov akcijo za preskrbo primernih sadnih cepičev za svoje člane kmetovalce in sadjarje. Društvo bo razpošiljalo naročene cepiče brezplačno le proti plačilu poštnine. Ker se urno bliža čas dobavljanja, naj se zanimanci, ki so člani omenjenega društva, brez odloga prijavijo na naslov: Drevesnica Kmetijske družbe, Ljubljana, Poljanska cesta št. 59. Prepozne prijave se ne bodo vpoštevale. V prijavi je troba točno navesti naslov, zaželene sorte in njih število. GORENJI LOGATEC. Številno obiskani občni zbor Sokola je pokazal razveseljivo bilanco društvenega dela v preteklem letu. Poročila posameznih funkcionarjev, najskrbnejp seslavljeifa, so bila sprejeta z odobravanjem. Izvoljen je bil po večini stari odbor z malimi izpremembami. Dosedanjim bi atom odbornikom, ki so odklonili nadaljnjo izvolitev, se je brat starosta najtopleje zahvalil za ves trud in vso skrb ki so jc posvečali društvu. Kljub vsej gospodarski krizi gleda Sokol z zaupanjem v bodočnost. — Tukajšnji posestnik g. Pohleven Anton je bil sprejet v občinsko zvezo. — Zaradi zastoja v lesti' trgovini je tudi pri nas nastala splošna brezpose:nost >n z njo veliko pomanjkanje. Vsak dan se ve~a število rodbin, ki jim primanjkuje ne samo kruha, ampak že tudi krompirja. Vsi ti siromaki so z radostjo sprejeli vest, da se je našemu nr rodnemu poslancu dr. Rapetu posrečilo tudi za naš srez preskrbeti nekaj vagonov brezplačnega žita, večje število vagonov pa po znatno znižanih cenah. Vse prosi in pričakuje, naj bi se razdelitev žita čimprej izvršila. Občina je glede tega že storila vse potrebne korake. , KOPRIVNIK PRI KOČEVJU. Prosvetni odsek Sokola je pod režijo br. Ljubičp pričel priprave za uprizoritev Gestekeijeve drame cLovskega tatu*. Nekoliko huda je igra za krajevne razmere in bodo morali igralci zastaviti vse moči, če ho-j čejo, da uprizoritev uspe. — Pred kratkim smo poročali, da je zmrznil v visokem snegu delavec | Nagode. Resnici na ljubo ugotavljamo, da je imenovani odšel v Koprivnik po lastnih opravkih in ' da ga ni poslal sem upravitelj g Dušan Prpič. G. Prpič zelo dobro pozna snežne razmeie v teh krajih in bi, če bi bil o ieči obveščen, poslal tragično preminulemu nemudno pomoč. — Poročil se bo trgovec g. Schneller. Nevesta je nečakinja ge. Meditzove, ugledne posestnice in gostilni-čarke v Koprivniku. LAŠKO. Ugotovilo se je, da izkazuje «Velika pratika* letošnji Matijev sejem v Lahkem na 2 >., l a «Družinska pratika* na 24. t. m. Ta pogreška temelji očividno na dejslvu. da je letos prestopno leto in da je vnešen v koledarje 24. februar kot prestopni dan. Zato je županstvo v Laškem razglasilo, da se bo vršil letošnji Matijev sejem v Laškem 25. t. m. LBBUŠ. Nekaj mesecev je minilo, odkar je v Limbušu razprl Sokol svoja krila, a ima že lPen oder, na katerem se je v soboto uprizorila igra «Užitkarji». Pred številnim občinstvom je izpre-govoril podstcrosta br. Godec, ki je orisal v kratkih, jedrnatih .besedah namen in delo Sokola. Govor br Podgornika, društvenega prosvetarja, se je nanašal na težave, ki jih je društvo imelo pri ustanovitvi lastnega dran skega odseka in pri nabavi odra. Nadalje je razložil vsebino Remčeve igre «Užitkarjev>, nato pa se je vzdignil zastor prvič v Limbušu. Igro «Užitkarje* je spretno režiral br. Škilan. Nastopili so po večini kmelski fantje in dekleta, ki še niso bili na odru. Igra je izvrstno uspela in občinstvo je bilo zadovoljno. Po igri se je vršila zaobljuba članstva v roke pod-staroste br. Godca. MALA NEDELJA. (Smrtna kosa.) V nedeljo 31. januarja smo spremili na zadnji poti pokojnega g. Jožka Mlinariča, ki je bil splošno priljubljen Za slovo sta n u pevska zbora zapela žalostinki. Bodi mu žemljica lahka in ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalj?! MALA NED LJA. Tukajšnje gasilno društvo priredi na pustno nedeljo 7. t. m. ob pol 13. uri v Društvenem domu pustno zabavo. Ve'ezabovna burka «Krišpin in Fridolin*, godla in ples. Vabljeni vsi od blizu in daleč! OPLOTNICA. Naš Sokol uprizori na pustno nedeljo ob 15. na svojem gledališčem odru v Sokolskem dom-i nad vse zabavno veseloigro v treh dejanjih «Trije vaški svetniki*. Po igri običajna pustna zabava pri Lipušu. Vabimo prijatelje od blizu in daleč, naj nas posetijo v obilnem številu. SEVNICA OB SAVI. V soboto popoldne so privedli na okrajno sodišče v Se- nico iz Šmarja neko 28'etno ženo, ki je osumljena treh požigov v Šmarju. Kaj bo dognala preiskava, bomo poročali. Vsakdo si pač želi, da bi bil že enkrat izsleden pravi požigalec. — V nedeljo 11. januarja popoldne je predaval v Sokolskem domu g. Kravos, predavatelj ZKD, o Jugoslaviji in o deveti deželi. Zanimivemu predavanju jo prisot-stvovalo mnogo dece in odraslih. V teku tega meseca iras razveseli g. Kravos spet z zanimivim skioptičnim predavanjem. — Kot otvoritveno predstavo novega odra priredi Sokol v Sevnici v nedeljo 7. t. m. popoldne veseloigro cšpansko muho*. Vstopnina nizka. Vabljeni! STUDENCI PRI MARIBORU. V nedeljo se ja vršil v Sokolskem domu re In i občni zbor Narodne odbrane. Prisotnih je bilo nad polovico članov in zastopnik sreskegt odbora NO dr. Miloš Vauhnik. Občni zbor je otvoril predsednik gosp. Bende, ki je orisal delo organizacije v minilem letu in izjavil, da šteje organizacija £0 članov. Tajniško poročilo je podal g Kolšek, blagajniško pa g. Šusteršič. Društvo je imelo 43.6-25 Din dohodkov in 3*57 Din izdatkov V preteklem letu smo dali Rdečemu križu 2000 Din za Miklavževo obdarovanje dece in 1C00 Di.i knjižnici Sokola. Po poročilih odbornikov je izpregovoril gospod dr. Miloš Vauhnik, ki je očrtul naloge NO v tekočem letu. Pri volitvah je bil izvoljen ves dosedanji odbor, ki se bo konstituiral na prvi od-borovi seji. Ogromno delo č.ika NO v tekočem letu in upamo, da se bo odbor zavedal te naloge in jo tudi izvršil. — Lutkovni odsek našega Sokola je priredil v soboto in v nedeljo dve lutkovni predstavi za deco. Deca je z veseljem pozdravila «Gašpertka* in se radovala n;egovega nastopa. Dvorana je bila polna mladine. SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH. Redkokdaj slišite krj o nas g. urednik, dasi so precej gibljemo. 2e drugo leto imamo v trgu Sokola in k-kor smo slišali na zadnjem občnem zboru, nas je že čez sto. Pa nas bo še več, saj se bodo nekateri še predramili Najbrže niti ne veste, g. urednik, da smo imeli lani že svoj javni hek. Po dveh letih tihe spokornosti ga je v malem podeželskem gnezdu sprejel v p:sarno advokat Unčar. Pri njem je potlej Kcnrad urejal akte, dokler mu ni doktor lani pokazal vrat. Zalotil ga je, da se malo preveč smuka okrog gospodične Vere, ki je bila advokatski pisarni v okras in plešastemu šefu v tolažbo, kadar je v malomestnem dolgočasju zahrepenel po mladosti. Konrad Parapat je vzel pot pod noge in se ustavil zopet v Ljubljani, da z ostanki zadnje plače poplakne spomin na Vero iii njenega šefa. Krenil je bil k mamici Nani, ker je vedel, da jo vsaj malo omehčajo solze in spokoina beseda, toda rednica se je bila medtem že ločila s tega sveta in v oporoki čisto pozabila nevšeč-nega najdenca. Kakor pa ga je že dvakrat z ženskami hudo oplazila kriva sreča, tako mu je to pot po ženski prišla pomoč. Spoznal je ljubko Valči in ji potožil, kako je z njim, ko je začutil gada v žepu. O, Valči je bila čisto drugačna kakor malomestna Vera! Sicer je bila res samo natakarica, toda vedela je, kaj ljubezen premore. V gostilni, kjer je služila, je bil inženjer . Vesely najbolj stalen gost, odkar je okrog miz : gostolela Valči. Dekle je ob pravem času reklo primerno besedo, inženjer je prikimal in Konrad je bil naenkrat gospod. Obljubil ji je v za-hvalo venčo zvestobo in v potrdilo zapustil za-pitek na dol^u. Dobri metuljček mu ni rekel niti žal besede zaradi tega. Med premišljanjem je bil prišel Konrad Para-pat že globoko v gozd in je celo izgrešil inarka- | ci'o. Ozlovoljen se je obrnil in po skalovitem in 1 s koreninami prepletenem svetu taval nazaj preti Okladi, ali kljub vsenu se je moral le smejati, ko ' je takole premišljal. Na Valčino priporočilo je postal inženjerjev pisač, a tu so ga lani, ko je kot j pelo kolo hodil s komisijo, naenkrat prog'asili za inženjerja. «Gospod žunir, gospod žun r!> je sli-žal z vseh strani. Dekleta, gorjanske cvetke, so se vroče ozira'e za njim. Šef, ki je imel navado nižje nameščence klicati po imenu, mu je že drugi dan namignil pri večerji: «No, Konrad, dekleta ste mi zmešali in še naslov ste mi prevziii. Sreča moja, da vsaj diploma visi doma v sobi!* To mu je prav za prav šele odprlo oči in je videl, da so te-le gorjanske rože kakor med divjih čebel: poseben okus ali vendar sladak in vabljiv. Zlasti ena mu je bila všeč, še vsa rosna kakor nageljnov popek. Nekajkrat je govoril z njo in izvedel, da ji je ime Zinka. Kje bi si bil mislil, da se zna Reza tako zveneče preimenovati! Zadn'i dan jo je vprašal, ali bi ga marala, pa jo je oblila rdečica in je zbežala kakor srna. Hotel je v šali stopiti z njo, ko se mu nenadno oglasi za hrbtom: «Ali vam je všeč, gospod inženjer?* Bila je stara babura, ki jo je že izza prvega dne videl laziti okrog gospode, ne da bi se bil kaj zmenil zanjo. Zdaj ga je presenetilo, kako da zna babše tako pravilno izgovoriti tujo besedo; tudi ženskina drznost se mu je zdela čudna ter se je začel razgovarjsti z njo. Nikakr r se ni n ogel načuditi, kako imenitno pozna baba svet. kajti 1 uganila je takoj, kaj in koliko lahko govori z njim. Sprva se je smehljal, ali dalj ko sta govo-| rila, bolj je strmel. Kar po domače mu je povedala, da si lahko krj privošči za kratek čas in da | mu bo že ona v pomoč. Ni se mu treba bati ne fantov ne drugih težav. Naposled se mu je takšno besedovanje videlo le prenesmiselno in ni mogel verjeti vabi, najsi je bila še tako mamljiva. Ker je bil ogled pri kraju in delo odloženo na pomlad, je dejal, da ni vredno besede, toda ženska se ni dala oplašiti. Menila je, da lahko pomladi pride prav, česar človek ne more použiti jeseni, češ, da čez zimo takšnole sadje še bolj pozori in se umedi. «Dobro tedaj,* se ji je zasmejal, epomladi se vidimo, mamica.« Čez zimo je vse to pozabil in se je danes pripeljal semkaj še v mislih na dobrosrčno Valči. Davi naenkrat doli v Golševem obstoji tista ženska pred njim, češ: cev. Revni materi so takoj priskočili na pomo, ljudje in jo spravili v hišo št. 6 na Bakovniku. kjer so ji nudili vso postrežbo. * Požig pri Sevnici. Te dni je nastal požar v hlevu posestnika Kušarja v Šuiarju pri Sevnici. Poleg domačih m sosedov so prispeli na pomoč gasilci iz Winklejeve tovarne. Takoj nato so prihiteli gasilci iz Sevnice in iz Boštanja. Že čez pol ure je bil ogenj pogaše i. Reko je ogenj nastal, ni znano, sumijo pa, da ga je zanetila zlobna roka. * Obsodba Mohorkovega pajdaša potrjena. Ka-sacijsko sodišče v Zagrebu je zavrnilo priziv in zahtevo po reviziji procesa in potrdilo obsodbo mariborskega senata, ki je 2. Jovembra lani obsodil Mohorkovega poinagača Friderika Kfanč-nika na 20 let robije. * Mož v verski blaznosti iztrgal ženi jezik. Na Svirkovem vrhu je do nedavna živela srečno življenje zakonska dvojica Vriščarjeva. Družina je imela prilično lepo imetje in staršem je bil v veliko veselje mali Josip, ki je že hodil v šolo. Pred kratkim pa je prišlo v hiši do nesoglasa zaradi nekega malenkostnega dejanja moža. Ta si je vzel vso reč tako zelo k srcu, da ga je po-gubila. V svoji globoki verski občutljivosti si je očital, da je -zakrivil velik greh. Izogibal se je družbe in ponovno tožil, kako velik greh ga teži. Njegova občutljivost se je stopnjevala in se razbila v versko blaznost. Ko ga je te dni blaznost spet popadla, je izvršil strašen čin. Ko je žena spala, je, kakor vse kaže, skočil nanjo in jo pričel daviti, obenem pa ji je izruval jezik, kar je povzročilo silno krvavenje, tako da je žena v strašnih mukah kmalu izkrvavela in umrla. Po tem blaznem činu je mož hladno stopil v sesedno sobo, kjer je spala njegova mati, kateri je dejal povsem mirno: cMati, kača me je hotela pičiti!* Stara ženica je vsa prestrašena zbežala in poklicala sosede, ki so pozvali na pomoč orožnike. Ti so aretirali Jožefa Vriščarja in ga odvedli v zapore sreskega sodišča v Metliki. Vriščar je priznal svoje dejanje in izjavil, da je vse izvršil v saniab. * Sirov pretep pri preži. 27. januarja zvečer je prišla k nekima novoporo'encema pri Ptuju večja s"kupina fantov na prežo. Med njimi so bili tudi Martin Kole, Franc Zaje in Franc Predikaka, vsi posestnikovi sinovi iz Zupečje vasi. Prišedsi do hiše, kjer je bila svatba, so opazili pri oknu Martina Predikako, poseslnikovega sim iz DokVcev, ki je gledal fk^zi rkno v hišo. Bog vedi, zakaj so ga naoadli, vendar se je Predilcaki posrečilo, da je pobegnil v hlev in se zaprl. Nasilniki so pa razbijali tako dolgo po vratih, da so jih naposled odprli in tedaj so začeli udrihati po Predikaki. Eden sirovih napadalcev ga je udaril z nekim železom po čelu, drugi zopet z ročico in nožem po glavi in po obrazu, tako da je napadenec dobil po vsem telesu hude po kodbe, posebno na čeljustih. Martina Predikako so morali prepeljati v ptujsko bolnico. Poživinjeni napadalci pridejo pred sodnike. * Svojega očeta je pretepel. 621etni preužitkar Jožef Fekonja v Okoslavcih se je nekaj sporekel s svojim sinom Antonom Fekonjo zaradi pre-užitka. To je sina silno ujezilo in je svojega starega očeta pretepel tako močno, da se je starček moral zateči v ptujsko bolnico na zdravljenje. * Z nožem. Pred dnevi se je posestnik Franc Hudoklin iz Strani skregal s svojim svakom, Matevžem Kranjcem, in ga udaril. Svak je obljubil maščevanje in prilika za to se'je našla v gostilni pri Kranjcu. Matevž je Franca udaril z roko, Franc pa je potegnil ncž. Spopadu je prisotstvo-val mizarski pomočnik Blatnik iz Vrhpolja. Da bi razdvojil oba nasprotnika, je skočil proti Hu-doklinu, ta pa je mislil v svoji razburjenosti, da je tudi on proti njemu, in mu je zadal tri hude rane z nožem. Nesrečni Blatnik, ki je dobil tfko slabo plačilo za svoje miroljubno posredovanje, je izgubil toliko krvi, da je l il še v nezavesti, lco so ga prepeljali v novomeško bolnico. | * Vlomilec v ljubljansko Obrtno banko prijet v Avstriji. V Leobnu v Avstriji je bil aretiran že dolgo zasledovani vlomilec, ŠGletni brezposelni ključavničar Franc Godec. Godec je po rodu iz Požege v Slavoniji, pristojen pa v Ješenco pri Racah. Lani se je vse leto klatil po mariborski okolici. Ko so mu pa varnostna oblastva bila za i petami, jo je naposled pobrisal v Avstrijo. Tudi I v Avsriji je kmalu prišel v navzkrižje z oblastvi. i Nekaj časa se je mudil pri svoji ljubici v Eggen-bergu. Ko so mu pa tam postala tla prevroča, je krenil proti Dunaju. Godec je pajdaš nevarnega vlomilca Hansa Armanta, ki čaka na obsodbo v zaporih mariborskega sodišča. Tretji vlomilec v njuni družbi je bil brezposelni ključavničar Pav-ličevič, ki je bil na zahtevo mariborsko policije 1 aretiran že lani decembra v Zagrebu in izročen mariborskemu sodišču. Sedai, ko «o vsi trije vlomilci pod ključem, si bodo oblastva gotovo pošteno oddahnila. Že doslej je nedvomno dokazano, da je Godec lani v juniju vlomil v pisarno Ljudske samopomoči na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Pri tej priliki je odnesel 3650 Din, 100 šilingov in 13.000 Din vreden briijantni prstan. Dokazan pa mu je tudi vlom v ljub'iansko Obrtno banko, kjer je odnesel blizu JOO.COO Din gotovine. Po sledovih prstnih odtisov, ki jih je našel drk-tiloskop mariborske policije g. Orobin ra blag jni Obrtne banke v Ljubljani in na blagajni Ljudske samopomoči v Mariboru, je ugotovljeno, da je vlomilec Godec. To je ugotovila tudi policija na Dunaju. Godec je nadalje osumljen vseh sedmih večjih vlomov, izvršenih zadnje čase v blagajne. Poleg mariborske in ljubljanske zasledujejo Godca tudi celjska, graška, zagrebška in dunajska policija. Godec je tudi osumljen vloma v neko trgovino v Št. Juriju ob južni železnici. Godec bo izročen našim oblastvom. * Ob zastrupljenju, provzročenem po zastrup-Ijenju pokvarjenih jedil kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju kokainu je uporabljena naravna «Franc Jožefova* grončica bistven pripomoček. Zdravniška str, kovra dela navajajo, da pri zastruplienju s svincem staropreizkušena «Franc Jožefova* voda ne odpravi samo trdovratne zapeke, temveč da učinkuje tudi kot specifično nasprotno sredstvo. «Franc Jožefova* grenčiea se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. IZ POPOTNIKOVE TORBE j HALOŠKO PISMO. Sv. Barbara v Halozah, februarja. V nedeljo 17. januarja je imela sokolska četa svojo letno skupš »no. Na tej se je izvolil za predložitev i.upi nas.ednji odbor: st.,rosta Š.umberger podstarosta korenjak, načelnik Kranjc, tajnik Plolil, blagajničarka Levarjeva, prosvetarja Kosi in Korenjakova, revizorja Korenjak in Gol, na-■ čelnica Kjuderjeva; odborniki: Podhostnik, Šmi-goc, Trobiš, Jurgec in Štumberger Odbor nam je jamstvo za uspešno delo čete. Vabite se vsi, ki nas gledate še od strani, da pristopite k Sokolu. Tudi dekleta so vabljena! Za pustno nedeljo 7. t. m. nam pripravlja četa malo zabave. Priredila bo namreč velezanimivo šaloigro v treh dejanjih «Plebefski človek*. Vsi pridite k predstavi, ki se bo vršila v šoli. Od srca se boste nasmejali. Tukaj se je otvoril gospodinjski tečaj, ki bo trajal dalje časa. Obiskuje ga precej deklet. Vodita ga požrtvovalni sokolski sestri, gospe Pra-protnikova in Korenjakova Dne 12. januarja so napadli razgrajači sredi dneva gostilničarja in mesarja Debeljaka na njegovem domu na Borlu pri Sv. Barbari. Napadalci, osem po številu, so bili oboroženi z noži in samokresi. Komaj jim je napadenec ušel k sosedu, kjer so ga le vrafa obvarovala nasilnikov. Trgovec Štumberger je moral zapreti trgovino, sicer bi še pri njem razbijali. Ko so še nekaj časa tolkli po vratih, so odšli. V Stojncih so jih dohiteli orožniki, a j h niso mo.,li prijeti. Šele združeni ptujski in završki orožniki so ukrotili tolpo pri Sv. Marku in jo zvezali. Aretirance je sam napadenec popeljal z avtomobilom v ptujske zapore. V letošnjem predpustu ne vidimo preveč zani-mancev za zakonski stan. Se pač pozna gospodarska kriza. Vina imamo dosti, a ga n-> moremo prodati. ŽIVINOREJSKI SESTANEK V KRANJU. Kranj, februarja. V Kranju bo v torek 9. februarja ob 9. dopoldne v salonu hotela «Jelena> poseben živinorejski sestanek, ki ga priredi Zveza živinorejskih selekcijskih zadrug za pin;gavsko govedo v Kranju dogovorno s sreskim kmetijskim referentom. Sestanka se udeležijo poleg zastopnika banske uprave sreski načelnik, kmetijski in veterinarski referenti iz kamniškega, radovljiškega, kranjskega, ljubljanskega okoliškega in ptujskega sreza in zastopniki 20 pri omenjeni zvezi včlanjenih živinorejskih zadrug. Namen sestanka je, da reši nekatera viseča živinorejska, odnosno zadružno-tehnitna vprašanja, ki so zelo važna za nadaljnje pospeševalno delo pri živinoreji. To so: 1.) dejanska izvedba kastracije nesposobnih bikov pri licenciraniih (poročala bosta kmetijski referent Sustič in veterinarski referent tedenk); 2) izpopolnitev tabel in knjižic za ocenjevanje rodovniške živine (poročevalca kmetijski referent Sustič in inž. Eiselt); 3.) poslovne knjige pri živinorejskih zadrugah (zvezni tajnik Ov-enik). K vsem poročilom se bodo vršile temeljite debate, na katere so delegatje dobro pripravljeni. Sestanku želimo poln uspeh. PREKMURSKI GLASNIK DVE NOVI KRAJEVNI ORGANIZACIJI JRKD. Murska Sobota, februarja. V soboto se je vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije v prekmurskih Križevcih. V izredno velikem številu so prišli na zb^r možje iz najoddaljenej ih krajev. Zborovalcem je bano-vinski svetnik notar g.Koder, kot predsednik sreske organizacije obrazložil program stranke ia poudarjal nujno potrebo po organiziranji! kmečkega stanu. V smislu januarskega manifesta naj bo usmerjeno vse naše delo za kralja in domovino. Poljuden in jedrnat govor g. predsednika je navdušil slehernega zborovalca. Zelo živahne so bile volitve — znak, da je ljudstvo preudarno izbiralo može, ki naj vodijo organizacijo. V odbor so bili izvoljeni naslednji g7.:'za predsednika Josip Džu' an, šolski upravitelj iz Križevcev, za I. podpredsednika Peter Kučan, župan iz Križev-cev, za II. podpredsednika Vince Hari, župan iz Panovcev, za tajnika Janoš Hari iz Križevcev, za blagajnika Peter Kučan iz Križevcev; za odbornike: Franc Kodila, Jožef Kočiš, Josip Tababer in Ludovik Gergar. Ssdež organizacije je v Kri-ževcib in obsega občine Križevce, Lončarovce, Panovce in Kuštanovc<\ Po zboru v Križevcih se je vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD v Mo-ščancih. Zbor je prav tako vodil banoviaski svetnik, notar g. Koder. Pri volitvah so bili izvoljeni gg.: za predsednika Štefan Banfi iz Mo-ščancev, za podpredsednika Aleksander Car iz Dankovcev, za tajnika Marko Belinge*. za blagajnika Aleksander Kučan iz Dankovcpv; za odbornika Kalman Flisar in Ludovik Šinkec. Sedež organizacije je v Moščancih in obsega občine Moščance, Košarjevce, Dankovce in Dolino. ViiLIK POŽAR V PREKMURJU. Boreči, februarja. Že štirideset let ni bilo v naši občini večjega požara. Dne 25. januarja zvečer pa nas je doletel zelo nevaren požar, ki je nastal pri posestniku Horvatu Ernestu in pri posestnici ErjavčevL Prvemu so zgoreli skedenj, podstrešje živinskega hleva s senom in svinjski hlevi. Se pravočasno so rešili govejo živino in svinje. Zgore o pa je obenem okrog 30 kokoši, voz v skednju in razno gospodarsko orodje. Tudi stanovanjske hiše so 6e lotili plameni, a se je domačim gasilcem posrečilo priti v podstrešje in udužiti požar. Posestnik je imel skedenj, hleve, seno, slamo in gospodarsko orodje zavarovano za 60.000 Din. Posestnici Erjavčevi je zgorela le oslica slame. Med obema ognjema se je nahajal skedenj, krit z opeko, ki se k sreči ni vnel Če bi bilo vetrovno vreme, bi bil ta požar lahko nevaren za vso vas. Vestni gasilci so prišli na pomoč iz devetih občin. Tudi po telefonu obveščeni avstrijski radgonski gasilci so s svojo motorno brizgalno in reševalnim avtomobilom prihiteli gasit, a jim ni bilo treba stopiti v delo. Najlepša hvala vsem domačim in avstrijskim gasilcem. Kako je nastal požar, ni znano. Iz Rakičana nam pišejo: Ravnatelj kmetijske šole v Rakičanu, g. inž. Vinko Sadar, je premeščen h kmetijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani. Za časa svojega tukajšnjega delovanja je mnogo napravil za povzdig kmetijske šole in za izboljšanje kmetijstva v kraju. Na njegovo mesto pride g. inž. Mikuš, šef seme^ogojske postaje v Beltincih in upravitelj tamošnjega veleposestva. K požigom pri posestniku Toki v Čentibi do-znavamo, da je požigalec ključavničaroki pomočnik Huzjan izjavil, da mu je lastnik parnega mlina Eppinger obljubil 10.CC0 Din, ako upepeli vsa Tokova poslopja. Soosumljenec, mlinarski vajenec Golenko, ki je bil v službi pri Teki, je za pomoč dobival od Huzjana majhne vsote. Ljudstvo v okolici se je kar oddahnilo, odkar ve, da so požigalci za zapahom. Požig v Vufji gomili. Pri posestniku Francku v Vučji gomili so praznovali gospodarjev god. Go-dovnjaka je prišel počastit tudi njegov sorodnik Križanko. Kmalu se je Križanko opil in začel razgrajati, kar seveda ni bilo všeč prisotnim, ki bo Križanka postavili na cesto. Vendar se je možak takoj zopet vrnil in v svoji jezi hotel udariti Francka s steklenico po glavi, zaradi česar so ga opetovano postavili na prosto. Križanko se je podal domov, a je prej še izrekel grožnje, ki so zanj obtežilne. Ne dolgo za tem pa je pri Francku nastal požar, ki je upepelil gospodarsko poslopje in bližnja poslopja. Tudi hiša, v kateri so stanovali, je začela goreti. Le s težavo so rešili speče otroke, živino in kar se je še dalo rešiti. Vsi znaki kažejo, da je bil ogenj podtaknjen. Vlomi. Pred dnevi so neznani tatovi vlomili v Fikšincih pri posestniku Janezu Deponi in mu odnesli obleko in perilo. Neznani storilci so od-bežali proti državni meji. Pri Janošu Horvatu so pokradli veliko količino povojenega mesa. Vloma so osumljeni cigani. seljencev v Poruhrju, kjer ima samo še 20 odstotkov rojakov delo. Nezaposlenci živijo zelo skromno, ker jim tukajšnji Wohlfahrtsamt odklanja podporo, zraven pa še preti z izginriu. Toda ne smemo obupati, saj tudi domovina gleda na nas, svoje sinove. Imejmo zaupanje do našega milega vladarja in do naše narodne vlade in ne pozabimo naše Jugoslavije. Za te lepe besede, ki nam jih je položil v naša srca, in za pomoč, ki jo je izkazal, se g. Bolhi prisrčno zahvaljujejo odbor in naši malčki. Zahvaljujemo se za obisk tudi predsednikom iz Reck-linghausena, Buer-Hassela, Osterfelda, Hambor-na, Gladbecka in od drugod. Lepa hvala nadalje otroškemu pevskemu zboru iz Osterfelda, ki nam je zapel pod vodstvom g. Franceta Čaterja precej slovenskih domačih pesmi, potem našemu vrlemu članu Jožetu Marcenu, ki je svojo komaj dve in pol leta staro hčerkico tako lepo naučil, zapeti domačo pesmico cEn hribček bom kupib, da nam je njeno petje v naših domačih besedah seglo do srca. Zahvaljujemo se za obisk tudi gospema Kre-setovi in Haukmanovi iz Essen-Westa. Po obdarovanju dece je bila prosta zabava, na kateri smo čuli več deklamacij in si zapeli vrsto domačih pesmi, ki so ugajale tudi Nemcem. LEPA PRIREDITEV BOTTROPSKIH ROJAKOV. B o 11 r o p (Westfalsko). februarja. V nedeljo 17. januarja je imelo tukajšnje Jugoslovensko delavsko društvo lepo uspel zbor z obdarovanjem naših malčkov. V tej hudi krizi nam je uspelo s pomočjo naših predstavnikov iz Diis-seldorfa in Essen-Stoppenberga prirediti otrokom, mnogo veselja. Na prireditev smo pismeno povabili tudi častnega člana zveze, izseljenskega komisarja g. dr. Deželiča iz Dusseldorfa, ki pa nas ni mogel osebno obiskati, ker je bil uradno zadržan. Prav prisrčno se mu zahvaljujemo za njegovo dobroto in ga prosimo, naj nas obišče ob drugi priliki. Zbor je otvoril predsednik g. Tcnjko in obenem pozdravil v«c zastopnike sosednih društev, ki so nas obiskali v večjem številu. Nato je podal besedo najemu delavnemu zveznemu predsedniku 2. Bolhi u Btoppenberga, ki je orisal a^oijo .z- USPELA PRIREDITEV ROJAKOV NA WEST-FALSKEM. M e n g e d e (Westfalsko), februarja. Mengečani se dosedaj še nismo oglasili v naši ljubi cDomovinb, zato prosimo zdaj za malo prostora. Dne 24. januarja je imelo naše Jugoslovensko delavsko podporno društvo v gostilni Elling-hausu v Holthausenu prvo zimsko veselico s koncertom, plesom in petjem otrok v materinščini. Veselica je nadvse dobro uspela. Gostilna je bila nabito polna. Posetila so nas tudi sosedna bratska društva. Iskrena hvala vsem, zlasti pa društvu iz Gerthe pod vodstvom predsednika gosp. Podlogarja, ki se je tako polnoštevilno udeležilo prireditve. V obilnem številu so nas obiskali tudi člani novoustanovljenega društva iz B6rninga pod vodstvom predsednika g. Peca Blaža. Čeprav smo daleč od domovine, vendar tudi v tujini gojimo slovenščino. Deca nam je zapela pod vodstvom g. Jožefa Kužnika vrsto slovenskih pesmi, tako: «Lepo našo domovino*, «Po jezeru bliz' Triglava* in še druge. Godba pod vodstvom g. Jožefa Kužnika je skrbela, da so člani po dolgem odmoru zopet vadili svoje otrple noge v plesu. Na veselici nam je seveda manjkalo pristne domače kapljice, ki je, kakor čitamo v «Domovinb, letos zelo poceni. Na takih veselicah se sestanemo rojaki, ki se že dolgo vrsto let nismo videli in se ob tej priliki spominjamo svoje ljube domovine. Pozno v noč smo si podali roke in se je predsednik g. Reber-nak, po domače Pšeničnikov Jaka iz Konjic, toplo zahvalil vsem posetnikom veselice za obisk. Seveda tudi temu kraju ni prizanesla svetovna kriza, ki je sicer v Nemčiji ne občutimo toliko kakor po drugih državah, ker nam nemška oblastva dajejo tako imenovano podporo za brezposelne. Ta podpora je seveda zelo majhna, vendar nam iz najhujšega zla le nekoliko pomaga. Iskrena hvala vsem predsednikom, ki so se potrudili za naše društvo, tako gg. Bevcu, Pecu, Ambrožiču in Geberšku, zlasti pa g. Podlogarju, kajti njemu smo dolžni vso hvab, da je veselica tako dobro uspela. so pač nas vse dovedle do prepričanja, da je potrebno složno sodelovanje, ker le tako lahko napredujemo. Po zborovanju smo imeli naposled božično obdarovanje naših malčkov. Nahajamo se v hudih neprilikah, zato najlepša hvala našemu izseljenskemu komisarju g. dr. Deželiču iz Dusseldorfa in njegovi soprogi, ki sta prispevala za božičnico. Tudi g. dr. Deželič nam je lepo govoril. Le žal, da mu čas ni dopuščal, dalje časa bivati med nami. Pri božičnici so se naši mali pevci iz šolskega tečaja oglasili s slovensko pesmico. Videti je bilo, kako so se oči odraslih lesketale v solzah, ker so naši mali tako napredovali, da sedaj iz njih grl slišijo pesmi, ki so jih sami nekdaj z veseljem prepevali. A tudi odrasli nismo ostali tihi in smo naposled tudi mi prav veseli zapeli več slovenskih pesmi, ki nas še najbolj razvedrijo v sedanjih hudih časih. Hvala bodi istotako našemu članu g. Gospodariču za njegovo godbo, ki je pripomogla, da so bile naše skrbi za nekaj ur pozabljene. Praktični nasveti Jetrni puding. V kožici zarumeni drobno narezano čebulo in zelen peteršilj, potem pa pri-deni deset dek nastrganih jeter (goveja jetra so enako dobra kakor telečja ali svinjska). Ko so se jetra malo opekla, jih potresi z žlico moke, in ko se je tudi moka porumenila, zalij z dvema žlicama juhe; ko prevre, stresi na sito in pretlači v skledo. Ko se je ohladilo, primešaj eno jajce in dva rumenjaka, malo popopraj, osoli in dodaj ščep kumne. Vse skupaj dobro zmešaj. Pudingov model dobro namaži, posuj z drobtinami in stresi noter pripravljena jetra. Model dobro zapri in kuhaj puding v kropu eno uro. Tako pripravljeni puding daš kot predjed na mizo; lahko ga pa tudi zrežeš in daš v skledo, naliješ vročo juho nanj in daš hitro na mizo. Daš ga lahko tudi s prikuho na mizo. Jetrna omleta. 15 dek telečjih jeter drobno zreži in pretlači skozi sito. K pretlačenim jetram primešaj tri jajca, malo popra in soli. V ponvi razbeli mast. Na razbeljeno mast stresi pretla-čena jetra in speci Ko je omleta pečena, jo prepogni na polovico, stresi na topel krožnik in daj hitro na mizo. Zraven daš salato ali pa kakšno prikuho od zelja, ohrovta ali podobno. Čokoladne pogačice. 20 dek moke, 15 dek sladkorja, 8 dek sirovega masla, 4 deke kakava, 1 pol zavitka pecilnega praška, en zavitek vanilo-vega sladkorja, dve žlici mleka in dve jajci umesi na deski v testo. Umešano testo razvaljaj in iz-reži nato z okroglim obodce:n pogačice. Izrezane pogačice položi na pomazano pekačo, vsako pogačico pomaži z raztepenim jajcem, posuj k zmletimi orehi in sipo ter jih speci v ne prevroči pečici. ZBOR OSTERFELDSKEGA JUGOSLOVEN-SKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA. Oberhausen-Osterfeld, januarja. V nedeljo 10. t. m. popoldne smo imeli zbor našega osterfeldskega Jugoslovenskega podpornega društva. Obisk je bil prav lep. Posetili so nas tudi gosti, m°d niimi. naš zvezni predsednik g. Pavel Bolha iti predsedniki n^oih sosednih društev, tako iz Bottropa,»iz Gladbecka, iz Her-werst-Dorstena in iz Neumiilila. Iskreno se zahvaljujemo zvznemu predsed-1 iiiku g. Bolhi za njegove kpodbudne besede, ki Za kuhinjo Kako ravnajmo s zmrznjenim sadjem. Ako imamo sadje, zlasti jabolka, shranjena v prostorih, ki niso čisto varni pred mrazom, se primeri, da nam sadje omrzne. Tako sadje pa lahko reši* mo v toliko, da ohrani okus in vrednost sadu. Ravnati je treba takole: Zmrznjena jabolka pre-< vidno prenesemo v nekurjen prostor, kjer jih de-nemo v mrzlo vodo. Ko prijemljemo jabolka, ne smemo tega storiti s prosto roko, marveč z rokavicami; sadje pa prelagajmo narahlo. Zmrznjen« sadje je namreč zelo občutljivo in pri najmanjšem pritisku poči kožica in se meso poškoduje. Ko so jabolka ležala toliko časa v vodi, da niso ve? ledenomrzla, jih vzamemo iz vode in obri-j šeino. Vendar jih moramo takoj porabiti, ker se ne držijo več in pričnejo po nekaj dneh grriti. Ako hnč«mo led razkosati, n" da bi se preveč j zdrobil, lahko naredimo to na pr prost način. Na-| vadno dobelo iglo, kakor jo imamo za šivanje volnenih nogavic, vtaknemo v led in z ne pretežkim kladivom jo zabijemo; nato se led lepo razpoči. Ko prerežeš čebulo, vtakni nož za hip v plamen in duh po čebuli izgine. Moške hlače se na kolenih kaj rade izbočijo in raztegnejo, da se niti več gladko zlikati ne dajo. Da to preprečimo, je najbolje, v hlače, kjer je koleno, ušiti krpo iz svile. Ako se predali neradi zapirajo, nadrgnemo mesta, kjer se dotikajo (mize, omare), z vaze-licro ali krompirjevo moko. ZANIMIVOSTI Boji z ribami velikankami Sloviti angleški športnik Hedges popisuje v knjigi svoje doživljaje z velikanskimi ribami različnih vrst, ki jih je ujel v Karaibskem morju pri Srednji Ameriki in v Tihem morju. Čeljusti in hrbtenice teh orjakov je daroval razum angleškim muzejem, kjer vzbujajo splošno občudovanje. S posebno vnemo je lovil Hedges morske some, kladivarje in pilarje v raznih morjih, kjer je voda do 200 metrov globoka. Kazni somi so tehtali od 500 do 3000 kilogramom Marsikdo bi mislil, da bi bilo treba iti nad take zverine, brez-dvomno potomce velikanov iz prastarih časov, kar s topovi ali železnimi mrežami. Hedges je ravnal bolj enostavno in je lovil te orjake s trnkom. Seveda so bili ti trnki precej veliki, saj so sami brez druge opreme tehtali okoli osem kilogramov in bili napravljeni iz najboljšega litega jekla. Za some, pilarje in kladivarje je tehtala vada do 60 kilogramov in obstajala iz celih velikih rib ali pa iz kosov ujetih orjakov. Trnek je imel pritrjen na štiri metre dolgo jekleno verigo, ker so mu bile pošasti poprej debelo vrv kratko-malo pregrizle in ušle s trnkom in vado vred. Hedges je imel lastno motorno ladjo, s katero je križaril po morjih in se zabaval v bojih s temi morskimi velikani. Čim je pošast zagrabila za vado in se ji je trnek zapičil v žrelo, je pričela bežati, a ribič je konec vrvi, ki je bila nadaljevanje štiri metre dolge verige in dolga do 200 metrov, pritrdil na ladjin nos; nato se je začel boj. Žival, ko je videla, da se ne more odtrgati, je pričela vleči za seboj ladjo, dokler se ni utrudila. Nato je ribič vrv navijal in s tem zmanjševal razdaljo med ladjo in ribo, ki je naposled onemogla obležala v bližini ladje. Tedaj je ubilo nekaj raznesilnih krogel iz karabinke morskega velikana, ki se je vsak srdito branil in se vdal le po hudem, celo za ladjo nevarnem boju. Hedges sklepa v svoji knjigi na podstavi pridobljenih izkušenj, da morajo živeti v neizmernih morskih globinah še čisto drugačni nestvori, pravljično veliki in neznanih oblik, ter misli, da najbrže bajka o morski kači ni samo bajka. Dokaz vsemu temu naj bi bilo dejstvo, da je novembra meseca leta 1921. naplavilo morje pri rtiču Mayu v Delawarskem zalivu velikanskega morskega sesalca, ki je tehtal približno 15.000 kilogramov in bil podoben ogromnomu slonu. Znanstveniki so prihiteli, si ogledali ogromno bitje, ga zmerili, opisali, fotografirali in izjavili, da je to žival, ki je veda dotlej še ni poznala. Moderna tehnika dandanes pa še ne razpolaga 8 sredstvi, s katerimi bi bil mogoč lov na zveri, ki žive na dnu do 9C00 metrov globokih'morij. |f X Na čuden način je prijadral v zakonski jarem. Zanimivo je doživetje birminghamskega trgovca Roberta Thaina, ki se je hotel odpeljati iz Soutliamptona v Brazilijo. Ko je čakal v pristanišču na parnik, se mu je pridružila lepa mlada dama, češ: «Gospod, jaz sem vaša žena*. Trgovec, ki še ni bil oženjen, je smatral v prvem trenotku njene besede za pomoto ali za šalo, ko je pa dama ponovila svojo trditev, je bil prepričan, da je lepa mladenka blazna. Tedaj je neznanka odprla svoj kovčeg in mu pokazala z vsemi pečati in podpisi opremJjeni potni list, glaseč se na soprogo trgovca Roberta Thaina iz Birmin-ghatna. Trgovca pa tudi potni list ni prepričal, da je oženjen. Nasprotno, sedaj se mu je začelo videti, da ima opraviti z drzno sleparico, in takoj je poklical policijo. Dama si je pa znala pomagati tudi iz te zagate in zatrjevala je policiji, da ji hoče mož pobegniti v Brazilijo. Obzirna angleška policja je pregledala oba potna lista in se ni hotela vmešavati v zasebne zadeve, odnosno spor zakoncev. Prepustila ju je njuni usodi. Dozdevna zakonca sta se vkrcala na parnik in usoda je hotela, da sta morala živeti nekaj dni v skupni kabini. Šele na širnem morju je dama priznala, da je ruska plemkinja, izseljenka Tatjana Bogulska, ki si je hotela z zvijačo pomagati, da pride iz Anglije v Brazilijo. V angleških pristaniščih so posebni agentje, ki znajo osamljenim damam preskrbeti za vožnjo moža in vse potrebne listine. Čudno doživetje trgovca Thaina je pa imelo tudi primeren konec. Mož oe je namreč med vožnjo zaljubil v lepo damo in se je, preden je parnik dosegel cilj, civilno poročil z njo. X Zima v Evropi. Neki berlinski list je vprašal po svojih dopisnikih vremenoslovce v raznih državah, kakšno vreme imajo, in prejel naslednje odgovore: V Švici je povsod sneg. Karpati so le neznatno zasneženi. Na Poljskem imajo meglo. Poljska Tatra se je okoli božiča veselila velikega obiska športnikov, toda veter, ki je potegnil od zahoda, je prinesel vremenski preobrat. Na ravnini so se začele tajati reke. Čez noč se je izpre-meuila temperatura od 19 stopinj pod ničlo na dve stopinji nad ničlo. Francija ima že skoro pomlad. Zimsko vreme se je zimskim zdraviliščem, Alpam in Vogezom, docela izneverilo. Mout Rlanc in ChamT>nix se ne moreta ponašati z debelim snegom kakor običajno ob tem času. Tudi v Pirenejih je malo snega in na zimski šport ni mogoče niti misliti. — Anglija komaj pozna solnce. Južna polovica države kar plava v megli. Na severu so škotske planine v snegu. Na Švedskem imajo toplejše vreme kakor v Nemčiji. Na Grškem pa vlada letos precejšen mraz. X španske bolezni letos ne bo. Letos se nam ni treba bati, da bi se španska bolezen (hripa) preveč razširila. Tako zatrjuje dunajski profesor dr. Swoboda, ki je izdal knjigo o tej bolezni. Dunajski profesor pravi, da imajo tudi bacili špan- j ske svoj čas, ko jim gre dobro, pridejo pa leta, ko se ne morejo razvijati in ko torej ljudem ne morejo do živega. Bacili španske bolezni imajo torej svoja suha in debela leta kakor svetopisemske krave. Profesor Svvoboda je proučil špansko bolezen v njenem razvoju do let, ko se še ni tako imenovala. Ugotovil je, da lahko prvič govorimo o tej bolezni leta 855. Od takrat se je pojavljala vedno v presledkih po 7 let. Tudi španska bolezen leta 1925. je sledila predzadnji točno čez 7 let. Zgodi se pa, da bolezen izostane, in to je primer, ko nastopi ostra zima, ki se je hoji tudi bolezen. Dunajski profesor pripominja, da nas utegne španska obiskati prihodnjo zimo, če ne bo hudega mraza. V letošnjem, januarju in februarju se pa pri nas kužno ne bo razširila, čeprav nimamo in najbrž tudi ne bomo imeli hude zime. Če se kje pojavi, bodo samo lahki primeri. Seveda, pravi dunajski zdravnik, na zdravstvenem polju ni mogoče prerokovati, temveč je najbolje, da se človek vseh bolezni kolikor mogoče varuje. X Izgredi gobavcev pri Tokiu. Gobavci v zavetišču v mestu Nagasakiju v bližini Tokia so priredili demonstracije proti vladi. Kakih SCO gobavcev je odkorakalo po glavnih ulicah v mestu in tu so s svojimi trompetami, ki jih imajo zato, da opozarjajo zdrave na svojo bFžino, priredili bučne demonstracije zaradi slabih razmer v svojem zavetišču. Govorili so ostro proti vladi. Šele po dolgem trudu se je- združenim gasilcem in policiji posrečilo, nevarne bolnike spraviti nazaj v zavetišče. Med prebivalstvom je vladala za časa te nenavadne demonstracije strašna panika. Prebivalstvo splošno zahteva od vlade, da tem nesrečnikom ugodi. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Res je hudo. Gospa sreča na ulici nv 'ega samosrajčnika in ga vpraša: «Čiga/ si, dečko?* Fantek je potegnil prst iz ust in preudarno povedal: «Naša mama plavi, Ja sem njen, ata pa, da njegov; zdaj les ne vem, cegav sem .. .* Huda nesreča. Cilka: «Kako sem žalostna in nesrečna!* Tinica: «Kaj se ti je p. zgodilo?* Cilka: «Jaz ljubim Janeza, on pa mene ne, Jožko ljubi mene, jaz pa njega i.e ...» Vzdih. «Na ženske se zdaj ne moreš zanesti, dragi moj, ker so preveč vihrave. Jaz imam štiri neveste, pa so mi vse nezveste.. .* Seveda. A: «Vi ste edini, ki je preživel nesrečo parnika na morju? Kako se je pa to zgodilo?* B: k 10 Din (vnaprejšnje plačilo) ali 18 Din (povzetje), dva lončka 23 Din, trije lončki 39 Din. Balzam razpošilja: R. C0T1Č, Ljubljana VII, Kamniška ulica št. lOa. Na'ncverše dvokcli z motorčkom IV, K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje. Ceniki Iranko. „ TRIBUNA" F B. L, tovarna dvokoles in otroiKili vozičkov Ljubljana, kariovška cesta St. 4. Ure, zlatnino in srebmmo prodaja poceni in dobro tvrdka H.Suthier Lfublfana 5 Prešernov« ulica št. 4. Tvrdka razpošba blago na vse kraje Enrope, Amerike. Afrike, Azije in A strnlije. Lastna protoko irnna iova>na ur v >vici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor, .fit 120. Kovjnasta ura (anker 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 Dm. 6t. 121. Ista z Radium >m 58 Din, s sekundnim kaza'cpm 94 Din. St. 125. Pu-iilna ura, 16 cm visoka 49 Din z Radiumom 76 Din. Zahtevajte velki ilusfrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTfNER v LJUBLJANI 5 Medeni tedni. leča vnetja; .entero-cleaner"jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za s>loSni telesni podvig. Dnevna oskrba: prvi razred 120, drugi 80, tretii 60 Din. Živinorejcem priporočamo zanje iako koristno knjigo rva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vseDtno: Sestava živalskega telesa, zdravila. kiauki. masiran.e. drgnjen e o načinu, kako se žival pnsili, da e mirna, o Dviganju padlih ali ooi< niti živali, o ranah tei kai ie stonti v ra/iiih slučajih nagie ooo.et.ti. not pri pošKuiovan v rogov.poskocb. KO' piia in zattovanii pri prišču meo parklji, opeKlini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlen,en u,, izpadu poroonicej in matern ce. padu danke, vnetju! vimena, iriski. zan prt u, Koliki, irape-j n anju goveo d ovac, pr< tu in piectj metih v požiralniku, pretresu možgan, soin ar.ci, ne-> varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozeolien.u, postopan u s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itdj Vsak lastnik živali, ki se hoče ojvarovati škode pri ponesrečenih živalih, b, morai imeti .o .(n,ho. Knjiga, ki velja s poštnino vied Din 36-50, se naioča v knjigarni Tiskovne zadruge v L"ubiiani Selenbur^ova ulica št. 3 Uhg Ogleite si naše RADIO aparate z udelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izm nični tok 110, 125, 150, 220 voltov in enakosmerni tok 150 vo tov. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelane in prvovrstne kakovosti. Icevni aparat kompletno 1380 Din 3cevni aparat kompletno 1980 Din 4cevni aparat kompletno 2400 Din Ugodni plačilni pogoji. — Pri nakupu 20"/0 predplačila, ostanek v enakih mesečnih obrokih. H. SUTTNtR — LJUBLJANA 5 Dunaska cesta lb II. Vrsta 9375-03 Vrsta 3945-03 Vedno so elegantni in vedno moderni Za vsakdanjo rabo praktičen, močan in enostavni čevlji z zaponko. Prikladni so udoben čevelj iz boksa, ki ne žuli niti za ulico in ples, a dobite jih tudi z nizko nog niti žepa. peto. Narodno gospodarsko nalogo vrši najbolje oni, ki prodaja svoje proizvode za tako ceno, ki jo kupec zmore, svojim sodelavcem pa nudi najvišje mogoče plače. Vrsta 9315-03 Evo lepih ženskih čevljev iz lastina ali baržuna za neverjetno nizko ceno. Za malo denarja velik luksuz. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA Prešernova ulica St. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Vlog ima nad 480,000.000 Din. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina i vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Vse naložbe obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila dovoljuje na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje poiožnice. Telefon št. 2016 in 2G16. Poštni čekovni račun št. 10.533. Uradno ure za stranke so od 8. do 12. in pol Nov poklic za dame tn gospode z oprem' strojnega pletilstva na domu. Zajamčen zaslužek okoli 1500 Din na mesec, ker odvzemamo izgotovljenc blago, plačamo mezde za pletenje in dobavljamo za predelovanje prejo. Pišite po gratis prospekte še danes na domačo pletarsko industrijo št. 9 Josip Kališ, Maribor Trubarjeva ulica štev. 2. KF^^ffll Glasbila za vse! .%55p4\|I Violine .... od Din 6N-— ¥[ Gltare.....od Din 169-— W Š Trompete ... od Din 480-— M Harmonike ... od Din 6:f— lil JIIhI Bi Kromatične In klavirske harmo-ik nike, vsi jazz-instrumenti. B^VjpJJU^g Zahtevajte veliki brezplačni C E N I K od na,vetje in najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije MEINEL & HEROLD tovarne glasbil in harmonik prod. podr. MARIBOR št. 104. Zahvala. Ob priliki prebridke smrti mojega predragega soproga Johana Kosija ki je, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, dne 25. t. m. ob pol 5. uri zjutraj Bogu vdano zaspal, se s tem vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti srčno zahvaljujem. Tri Sv. Juriju ob Ščavnici, dne 28. januarja 1932. Žalujoča žena. Brezpla en pouk sviranju. A Navodila v ceniku. Znižali smo cene obutvi za vso družino PREJ Din 16 9'- OD DANES Din. Dolžnost podjetnika je, da vedno dela na tem, kako bi svojim odjemalcem omogočil kar najcenejši nakup. S tem znižanjem se želimo odjemalcem oddolžiti za zaupanje, ki ga uživamo, da jim postrežemo čim bolje in čim ceneje. Plačajte samo najnižjo na podplatu žigosano ceno. Moški čevlji z močnim podplatom za štrapac. Vrsta 1255-31 Še vedno potrebne snežke proti mrazu, vodi in blatu; prodajamo jih iz gabar-dina za bagatelno ceno. Vrsta 3345-03 Udobni čevlji za široke ali boleče noge, izdelani iz lastina z usnjenim podplatom. Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip O m 1 a d i 6. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.