262; štev. Posamezna številka 6 vinarjev; „DAN“ lzbnja vsak dan — tudi ob nedeljah in' 'praznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa olj 8. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani y. upravništvu mesečo K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1’50; a pošto eeloletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. —• Za Inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina so :a pošilja upravništvu. :s Telefon številka 118. r.: Ljuftljanir^etrtek dne 19; septembra 1912. ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ••• • •• Leto i. ma&sa Posamezna številka 6 vinarjev. is Uredništvo In upravnlštvo: st Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljalo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaso se plača: petit vrsta IB v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-» pust. — Za odgovor je priložiti znamko, st Telefon številka 118. "Trn—r~r- nun ■ i. m ta Iz Korotana. r * (Piše A. Korotanski.) Kdor se ne mara potegovati za svoje pravice, kdor je tako len, da pusti sosedu ropati in moriti ne da bi se mu postavil v bran, ni vreden človeškega življenja. Če se ne maraš bojevati za svoj obstoj, za pravico, pogini! Če si tako len, da ne moreš doseči niti tega, da bi se upoštevali v pravičnem smislu obstoječi zakoni, potcin izgini takoj iz površja zemlje! Naš slovenski narod, oziroma njegovi voditelji, se za pravice premalo potegnejo. Stokanje slišimo pač vedno, toda kaj to pomaga! Koroški Slovenci so nezavedni, ne znajo se bojevati za svoje pravice vsled tega. ker jih ne poznajo. Zato pa je dolžnost tistih Slovencev, katerim se godi v narodnem oziru boljše, ki se nahajajo v središču Slovenije, da priskočijo svojim zatiranim bratom na pomoč. Brat mora pomagati bratu. Brat, ki svojemu bratu v nesreči ne priskoči na pomoč, ni tiikak brat, marveč le sovražnik. Slovenci na Kranjskem se koljejo med seboj. Tam vlada veliko nasprotstvo v narodu in pri tem se čisto pozablja na koroške Slovence, ki komaj dihajo pod nemškim pritiskom. Klerikalci proti liberalcem, liberalci proti klerikalcem, to je delo. ki ga vršijo Slovenci na Kranjskem. Pri tem medsebojnem besnenju seveda ne nazadujejo samo koroški Slovenci, ampak — vsi. Ta prepir izkoriščajo naši narodni nasprotniki... Koroški Slovenci nimajo pomoči. Klerikalno vodstvo v Celovcu ne stori ničesar, stranke na Kranjskem istotako. Na Koroškem bi se moralo slovenski narod v prvi vrsti izobraževati, ter tako privesti do spoznanja resničnega položaja. Vcepiti bi se moralo vsakemu poedincu v glavo, da je Slovenec in da je vsako odpadništvo nekaj protinaravnega. nekaj nesramnega. Shodi bi se morali uprizarjati pogosto, snovati bi se moraia društva itd. Toda s shodi, ki so pravzaprav najboljše izobraževalno sredstvo — vsaj v takih obmejnih, ogroženih krajih — je na Koroma11 s’abo- V beljaški okolici že več let ni bilo nobenega slovenskega shoda. V celovški Okolici so shodi tudi bele vrane. In ravno shodi ©upirajo ljudstvu najbolj oči. Seveda se mora povedati ljudstvu resnico, brez ozira na desno in levo. Kdor se laže trpeči masi, je falot, je škodljivec ljudstva in ljudstvo naj bi takega — pognalo takoj. Zal, da imamo takih preveč; torej z resnico med koroško slovensko ljudstvo! Vzbuditi ga je treba! Dejali smo, da je vsak, ki se ne zna braniti, oziroma, ki je tako len, da se noče braniti, vreden pogina. Obstoječe stranke na Slovenskem so pa samo na papirju in srečni bi bili, ako bi šla ena za drugo. Srečni, da! Da se do danes ni napravilo ničesar, oziroma, da smo zelo hitro nazadovali. temu se imamo zahvaliti le tistim, ki izdajajo narod. Da, strahopetcev, ki sicer »far-bajo« ljudstvo in mu obljubujejo zlata nebesa, med tem ko na Dunaju poljubljajo ministrski Irak, imamo v izobilju. Tein voditeljem je izročeno naše ljudstvo. Ti voditelji se povečini za narod sploh ne brigajo; njim je vseeno, ali je narod srečen ali nesrečen. Takih, ki bi delali z ljubeznijo do zatiranega naroda in ki bi narod Poznali v resnici, zanj delali, trpeli, se žrtvovali, nimamo — razun par majhnih izjem. Pravim, da je naš pogin gotov, da se nas zasužnji v socialnem in narodnem oziru, če se ne otresemo takoj teh škodljivcev. Naša naloga je, da ustvarimo nekaj novega, nekaj koristnega. Slovenski narod na Koroškem je narod —. trpin, ki potrebuje pomoči. Sam si pa vsled svoje nevednosti ne more pomagati. Gledati moramo zatorej na to. da se ustvari v kratkem v tej deželi organizacija, ki naj bi branila vse izkoriščane sloje. Slovenci na Koroškem so pa izkoriščani vsi, zato bi vsi spadali v tako organizacijo. Danes takih organizacij, kakor smo omenili, nimamo na Koroškem — razun nemških, ki so vse socialne in nacionalne obenem. V takih organizacijah je poguba slovenskega ljudstva. Izogibati se jih moramo! Potrebujemo torej organizacijo ubogega kmetskega in delavskega ljudstva. Organizacija. ki ima združeno v sebi trpinčeno ljudstvo, ki se mu gode krivice na vseh poljih, mora biti — revolucionarna, nastopati mora proti tlačanstvu, proti tiranstvu z vsemi svojimi močmi. Organizacija trpinov se mora^ v boju za narodne in socialne pravice posluževati vseh sredstev. Razmere v katerih živimo so take, da moramo biti revolucionarji, kajti samo z ostrostjo bomo še kaj dosegli, s klečeplazenjem ni n i c! Samo vi, ki zadržujete ljudstvo in mu tiščite oči skupaj, vi škodljivci — proč, proč! Jasno pot pokažimo ljudstvu! Ono bo, kadar jo spozna, šlo po njej naprej sreči nasproti. Vendar pomagajmo revežem, krvnim bratom, pomagajmo jim! Ne pustimo, da tlačanijo vedno bolj. ne pustimo, da poginejo. Gledati bi se moralo na to, da sc oklenejo koroškj. Slovenci, ki so vsi enaki, eden drugega. Iz drugih bolj narodno zavednih pokia-jin naj bi prišlo med slovensko koroško ljudstvo nekaj narodnih buditeljev, ki naj bi med narodom razširjali nauke, ki naj bi narod budili in ga vsposobljali za boje.. Narod bi se vzdramil, narod bi vstal iz mrtvila in napočila bi nova doba. Proč bi bilo suženjstvo, proč bi bili žalostni dnevi in zopet bi se širila po Korotanu vesela govorica, in zopet bi zavladalo v Korotanu nekdanje bratstvo, nekdanja enakost ... Zopet bi postal Korotan — zibeljka Slovenstva. POLITISKA KRONIKA. Boji v ogrski poslanski zbornici. Ogrsko-hrvaška poslanska zbornica je zopet pozori-šče velikanskih škandalov, kakršnih zelo malo pozna evropska parlamentarna zgodovina. Z naravnost neeuvenimi nasilstvi skuša zloglasni zbornični predsednik grof Tisza ukrotiti opozicijo, ki zahteva, da zgine Tisza z Lukacscm vred s političnega površja. V zbornici gospodari mesto poslancev na sramoto cele Evrope — policija —. ki meče s silo opozicionalne poslance iz dvorane. Tiszovi hlapci spremljajo barbarsko delo policije s freneiičnimi aplavzi. Znam junijski dogodki, ki so dosegli v revol-verskem atentatu poslanca Kovacsa na Tiszo sv oi vrhunec, so se sedaj proti pričakovanju vladnih mamelukov ponovili in zavzeli še večje diskuzije. Bolj kot kedaj prei so sedaj vse opozicionalne stranke edine. Pripravljene so z vsemi telesnimi in duševnimi silami doseči svoj namen. Grof Tisza, ki si hoče menda na vsak način zasigurati v svetovni parlamentarni zgodovini svoje ime. je brez moči napram opoziciji in je zato poklical v zbornico policijo, ki je na njegov ukaz z velikanskimi napori pometala opozicionalne poslance iz zbornice. To junaško delo izvršuje oni grof Tisza — huzarski rit-mojster — ki mirno požira najhujše psovke, kakor ščurek, lopov, capin, telovaj. itd. ne da bi reagiral. Ob pol štirih v torek popoldne, je potem, ko zbornica vsled strašne hrupne obstrukcije opozicije ni mogla priti do »dela«, prestopil policijski predsednik Parolik s policijo zbornični prag in udrl v dvorano. Opozi-cionalni poslanci so bili pripravljeni na najhujše in so se zato tesno sklenili skupaj in skoro popolnoma zabarikadirali. Vsi opomini policije, naj se opozicija odstrani prostovoljno iz zbornice, so bili brezuspešni. Pogajanja so se vršila skoro poldrugo uro, a zaman. Policija je radi tega pričela rabiti silo. Parkrat je policija hotela iz opozicionalne gruče iztrgati par poslancev, toda morala se je vedno umakniti. Ko sc je policija približala grofu Apponyju in ga hotela s silo vreči iz zbornice, so zadoneli klici: »Smrt onemu, kdor se dotakne grofa Apponyja!« Med splošnim hrupom je poslanec Bela Meci3ssy raztrgal listo izključenih poslancev. Eden izmed policajev je odrekel svojo pokorščino. Po dvorani so grmeli klici; Živel Julij Kovacs! Ko je policija dobila pomoč. je vnovič naskočila opozicionalne poslance. S hudim naporom se ji je posrečilo odnesti poslanca Štefana in Belo Jarmyja. Grofa Ka-rolyja so pograbili za noge in roke in iztisnili iz dvorane. Toda Karoly se je takoj vrnil in se potem nenadoma v zbornici nezavesten zgrudil na tla. Poklicali so takoj zdravnika. Med tem so odnesli iz dvorane tudi že grofa Batthyjanyja in rumunska poslanca Nihalyja in Popa. Na hodniku je postalo slabo tudi po slancu Ivanki. Okolu 8. zvečer je policija od gnala že veliko večino opozicionalnih poslan cev. Ostal je le grof Apponv in 14 poslancev. Ko se je policija zopet obrnila na grofa Appo nyja in ga pozvala, naj prostovoljno odide iz • zbornice, je ta odgovoril, da odidejo takoj vsi, če zgine policija iz zbornice. To se je tudi zgo dilo. Ob polu 9. uri zvečer je bila zbornica prazna, nakar je Tisza zopet otvoril sejo in prebral kraljevski manuskript o sklicanju delegacij. nakar je imel finančni minister svoj ekspoze. Ob 10. zvečer je bila seja zaključena. Tak je torej položaj v ogrsko-hrvaški poslan-.sk; zbornici. Večina opozicionalnih poslancev seveda Zopet izključena ža več sej. na trgu pred parlamentom pa sc bode zopet postavila policija, da zabrani opozicionalnim poslancem vstop v zbornico. In potem naj šc govorimo o kaki ustavi! Ruski konzul v Lvovu odpoklican. Ruski konzul v Lvovu bo baje v najkrajšem času odpoklican v Petrograd in to vsled intervencij avstrijskega zunanjega ministra grofa Berch-tolda. Kakor poročajo listi, se konzulu očita, da je v zelo ozki zvezi z ruskimi vohuni v Oaliciji. katere tudi izdatno podpira. S konzulom so na drugi strani tudi Poljaki skrajno nezadovoljni, ker postopa s poljskimi strankami zelo strogo. Vsled vseh teh okoliščin se smatra njegov položaj v Lvovu kot nevzdrž-jiiv. Koliko je na vesteh resnice, ne moremo kontrolirati. Ponuiožitev nemške armade. Nemčija je odredila v svoji armadi važne spremembe. Berlinski vojaški tednik naznanja v posebni izdaji ustanovitev novega vojnega inšpektorata in ustanovitev dveh novih armadnih korov. Armadnim inšpektorjev je imenovan general ichhorn. Nova armadna kora se ustanovita v Kolmarju v Alzaciji Lotaringiji in v AUen-steinu na vzhodnem Pruskem. Nove vojaške odredbe sc splošno smatrajo v vojaških krogih kot oboroževanje proti Franciji in Rusiji. DOPISI. Ljutomer. Kakor je razvidno iz 35. številke »Slov. Gospod.«, pač tem ljubim klerikalcem nikakor ni prav, da so se naprednjaki tako mirno in dostojno obnašali ob priliki slavnostnega zborovanja posojilnice. Ker pa ti preklicani liberalni svojadi na vsak način nekaj morajo povedati, trdijo, da so prežale nekatere osebe na neljube besede. Dragi, toliko pravice pa še vendar imajo naprednjaki kot člani posojilnice. da sc udeležujejo nje zborovanj! Pa kaj še so storili ti hudobneži? Po liberalnih listih vpijejo, da so klerikalci posojilnico okradli. To pa je vendar višek drznosti, da liberalec kot priznan tat, imenuje klerikalca tatu! Kakor že znano, se je po zaslugi g. Kukovca osnoval mc-ščansko-šolski sklad »Kukovčeva ustanova«, sklad, iz katerega bi se ustanovila v Ljutomeru meščanska šola. Na letošnjem obč. zboru pa se je posrečilo kler. voditeljem nekaterim članom posojilnice vtepsti v glavo, da je meščanska šola sploh nepotrebna ter se je z večino navzočih sprejel predlog, dati 15.000 K iz tega skiada za veržejski samostan kot brezobrestne posojilo. Kratko rečeno, polovica tega sklada sc je vrgla proč. kajti na povračilo te vsote ni misliti. Ta ustanova je testament takratnih pametnejših posojifničarjev in ta testament današnji koritarji in kratkovidneži kratko prena-redijo. Enemu vzamejo, drugemu dajo, to pa je gotovo pošteno, seveda pošteno po nazorih klerikalizma! Laž je baje, da je okr. posojilnic? liberalna ustanova ter naštevajo v dokaz imena ustanovnikov. Med temi imeni nahajamo Ku-kovčevo, katero edino pride v prvi vrsti \ poštev, ker on je v resnici ustanovitelj poso-iilnice. Kukovec ie bil mož iz njih sredine. Dobro, zakaj pa ste mu hoteli spodnesti neposredno pred njegovo smrtjo kot dolgoletnem« predsedniku stolec ter na njega mesto postaviti svojega pristaša? Še se spominjate tistegs obč. zbora, ko je bil Kukovec le z naprednim; glasovi in glasovi svojih ožjih osebnih pristašev izvoljen za predsednika? Ali ste ga hoteli odsloviti iz gole hvaležnosti, da mu zlaj-šate delo na stare dni?sG. Kukovec je vedne trdil, politika ne sme v denarni zavod, posojilnica naj ostane le slovenski zavod in nič drugega, zato pa je prišel pri Vas v nemilost Kaj pa nam povejo imena Lapajne, Gomilšek, Kryl? Niso ti možje delali z vso vnemo za procvit posojilnice? Sedaj pa trdite, da so se vtepli v odbor ter da nimajo nobenih zaslug za posojilnico. To ie plačilo za nesebično delo! H koncu še zakliče slavni dopisnik precenjenega »Sl. Gosp.«, da okr. posojilnica že ne bi več obstojala, ako bi bila v naprednih rokah. Iz prejšnjega je razvidno, kdo je napolnil skledo, krog katere zdaj sede klerikalni koritarji ter zabavljajo na »liberalno druhal« (po »Gospodarju«). da jih moti pri požrtvovalnem delu. Jaz pa pravim: Dober tek! Le tako naprej, lačnih še je dosti, vsi sc silijo h koritu, in ako ostanete pri takem apetitu, ne bo menda preveč dolgo, ko bomo rekli, da Okr. posojilnica nc obstoja, vkljub temu da je bila v rokah bi-stropjedih klerikalcev. Kaj pa še iščete Vi liberalci tam, kjer Vas le psujejo in brcajo, ali LISTEK. M. ZEVAKO: V senci jezuita. Množica pa je kričala: »Vrlo! Vrlo!« Moški so Ploskali z rokami, ženske so plakale ganjeno- prekinil Tribulet; genotje sti .« In spet se je srca ga je dušilo. »Nadaljuj!« je rekel Franc 1. mrzlo. »Kaj naj vam rečem, Veličanstvo!... Diugi dan. ko so me odvezali, je prišla Žilcta k meni ter mi z oboževanja vredno ljubkostjo ponudila eno svojih lilij... Uboga lilija! Shranil sem jo v neki stari knjigi... In večkrat kadar mi krvavi srce. jo grem pogledat in pritisnem poljub na nje orumenelo belino... Izpraševal sem malo prodajalko ... Povedala mi je, da prihaja iz Bloa... in da živi v Mantu že leto dni... sama, čisto sama... ob dobrodelnosti tujih ljudi...« »Ob miloščini!« je zaškripal kralj, in lice mu je zardelo... »Ni se skoraj več spominjala svoje matere, ki je bila izginila! Svojega očeta ni poznala nikoli ... In tako sem jo vprašal, ali hoče iti z mano... Dvignila je k meni svoje globoke oči in dejala: »Da, zato ker ste tudi vi nesrečni, kakor jaz...« Od tega trenotka je bila moje ljubljeno dete in zaklad mojega življenja. Sčasoma je pozabila dogodek, ki je združil usodi naju dveh.;. Ona misli, da sem dober pariški meščan ... Vzgojil sem jo ... v tisti mali hiši ob trahoarskeni zidu ... kamor jo tečem pogledat, kadarkoli si morem ukrasti v Luvru kako urico... To je vse, sir. Ona je moja poslednja to- lažba in moja edina radost; dovolj je, da se oklenejo njene roke mojega vratu in me njene ustnice zakličejo: »Oče!« — pa pozabim trpljenje, zemljo in nebo! Sir, povedal sem vse.« Franc I. je pomiril Tribuleta s Čudnim, nepopisnim pogledom, v katerem se je družila ljubosumnost z užaljenim napuhom. Molčal je več. minut, Tribulet pa ga je opazoval s tesnobo, čimdalje hujšo skrbjo... Nazadnje se je kralj ustavil pred njim in dejal z ledenim prezirom: »Že dobro... zdaj lahko greš in oblečeš zopet svojo livrejo ...« 1 o je bilo vse, kar je imel Franc I. odgovoriti temu ubogemu očetu!... Tribulet se ni genil. »Ali si me slišal, norec? ...« »Sir! Ali niste slišali krikov mojega srca! Ali vam nisem dopovedal, da je Žileta moje življenje? ...« »Norec! Odpuščam ti, da si se predrznil dotekniti — pa makar le s koncem svojih prstov — hčere kralja francoskega ... Saj nisi vedel, kdo je!... Toda zdaj je končano!... Žilete ni več... In da se tvoje oči ne dvignejo do nove vojvodinje... vojvodinje Fontenbloske! Prepovedujem ti, da bi ji rekel Ie besedo! Za tvojo glavo gre; le pazi!...« »Sir!« je zajecljal Tribulet. »To ni mogoče... takšno mučeništvo... Premislite, kako jo ljubim!...« »Dovolj!... Izbriši iz svojih misli vsak spomin o preteklosti!« »Oh, če mi hočete prepovedati misliti in čutiti, potem mi iztrgajte srce!« eno besedo, norec, pa prideš v Ba-stiljo za ostanek svojih dni!« Norec je vztrepetal... Bastilja —..večna ločitev! Kralj se je zasmejal z glasom, ki je strašno odmeval v Tribuletovi glavi. »Oh, je zaihtel brez uma, »ne bom je več videl... Ločen bom od nje na veke... Sir! Bu ! Kar hočete, vse storim, samo pustite me tukaj... Usmilite se! Dajte mi jo videti... Ne, sir. saj je ne bom nagovoril! Samo vidim jo naj! Vsaj od daleč naj jo vidim!« »Videl jo boš. Čez par dni priredim veselico. da jo predstavim svojemu dvoru... li b()š na tisti veselici, Tribulet. Veselica bi nc b'ia Popolna brez norca; in celo brez takšnega, kakršen je Tribulet!« »Jaz... bom... na veselici..,« je jecljal nesrečnež, ki se mu je mešalo v glavi. »Kako pa!« se ie zarogal kralj. »Ali bom moral opravljati svoj posel?« »Zakaj ne?« »Pred njo!« »Ohe, norec, kaj pomenijo te jeremijade?« Franc I. je čutil kruto naslado ob mukk ki io je pripravljal norcu. Tako se je hotel maščevati! Tribulet, norec, zaničevano, prezirano bitje, predmet vsesplošnega zasmehovanja, je smel objeti. Žileto s svojimi nežlahtnimi rokami! Tribulet jo je ljubil z očetovsko ljubeznijo! Za vse čase je hotel kralj potisniti bednega norca nazaj v njegovo senco... Izkopati je hotel neprekoračljiv prepad med njim in med svojo hčerjo... Vojvodinja Fonteblonska bo vztrepetala sramu, ko izve, da je tisti, ki ga je ona imenovala svojega očeta, kraljev dvorni norec Tribulet! »Spomni se, kaj sem ti rekel,« je povzel kralj s prejšnjim zaničljivim mirom. »Ako izve iz tvojih ust ali tudi le po najmanjšem tvojem migljaju samo ena živa duša. da se je zgodilo. kar si mi povedal, prideš v Bastiljo ali pa na vešala! Vojvodinja Fonteblonska, hči kralja francoskega, nima nič več skupnega z malo Žileto Šantlis ...« »Igrati norca vpričo nje!« je zamrmral Tribulet. ki morda niti ni bil slišal njegovih besed... »To ni mogoče! Psovati samega sebe pred njenimi očmi! Dati se psovati drugim! Ne ... To bi bila blaznost! 1 o ne more biti...« In zaprosil je: »Sir, naj me izvoli vaše Veličanstvo odpustiti iz službe... Rajši izginem, rajši je ne vidim nikoli več!« Kralj, ki je hodil spet po sobi, se je ustavil, obračaje Tribuletu hrbet, in ukazal, ne da bi ga le pogledal: »Norec... bodi v desetih minutah tu, in giej, da te vidim v tvoji livreji... « »Sir!... Ali nimate srca!« Kralj pa se je obrnil k norcu, iztegnil roko in velel: »Hodi!...« • Prepadel, bled kakor smrt, se je Tribulet umeknil počasi k vratom in izginil... Poražen? To izvemo kmalu! V trenotku. ko je odhajal Tribulet. opotekaje se v svojem obupu, da obleče spet svojo norčev sko uniformo, je stopil v predsobo grof de Monklar ... »Naznanite me kralju,« je rekel Bansinjaku. »Kralj ne sprejme nikogar,« je odgovoril komornik. »Mene sprejme... Idite in javite me.« In veliki profos je dodal med zobmi: »Saj jaz nisem navaden človek! Jaz sent kraljeva osveta, ki je vedno dobrodošla!« inoHo \ ie res kav trde nasprotniki, da nimate nobene življenske sile več?! Ustrezite vendar želji nasprotnikov, izstopite jz Okr. posojilnice ter si sezidajte lastno ognjišče! Križevci. Če hočeš najti inteligentne m delavne ljudi, išči jih le v naprednih vrstah! Da ni to puhla fraza, so pokazali v nedeljo 15. t. m. tudi križevski CiriL-Metodarji. Žalostne so njih razmere, kar se tiče društvenih prostorov in odra. in vendar so se lotili, da ne rečem drznili, vprizoritve trodejanske burke »Prvi mož«. In uspela je njim izborno. Vse vloge so bile izvedene precizno, razvijalo sc je dejanje lahno in gladko. Platnarjeva Rezika iti Eva. vsaka se je vmislila povsem v svojo vlogo. Naravna, nepretirana igra Rotmana, Smitka, in Sekroimerja je žela zaslužen smeh in priznanje. Oživila pa sta vso igro še-le Platnar in France. Spravila sta do veljave vsako pointo in posjebno spretno izločila iz burkaste vsebine v III. dejanju ganljiv prizor med očetom in sinom. Gmoten uspeh vse prireditve je bil izboren in gre v prvi vrsti zahvala za to, gg. župniku in kaplanu za »velikodušno reklamo« raz prižnice. Neprijetno je pa dirnil vsakogar brezprimerno neznačajen napad na podružničnega predsednika g. dr. Sebarja v »Slov. Gospodarju«. Vprašamo gotove umazance. kje so še bili takrat, ko je že stal dr. Se-bar v vrstah narodnih bojevnikov?! Divji narodi spoštujejo in čislajo sive lase, le naši kle-rikavzarji ne poznajo teh najprimitivnejših pravil dostojnosti. Sicer pa, od bika ne pričakuje mesar nikdar svinjske pečenke. — Nam kri-ževskim Ciril-Metodarjem pa je skovikanje naših Čukov in Čukomil le v ponos! Če bi se nas ne bali, ne bi skovikali. DNEVNI PREGLED. Dobrota je sirota. Znano je, kako znajo klerikalci zase porabiti ljudi, posebno one, ki se jim ne zde stalni. Tako so izrabili tudi Šukljeja, ki jim je storil razne usluge — nazadnje pav so ga 'odslovili. Tako je Šuklje na povelje dr. Šušteršiča in klerikalne stranke dovolil marsikaj, kar bi bil kot diplomat morebiti preprečil. Ne da se soditi, kako in s kakimi sredstvi so klerikalci pritisnili na Šukljeja, gotovo pa je, da je Šuklje rad porabil svoje visoko mesto posebno proti onim, ki so se mu zdeli najhujši tekmeci. Šuklje-jeva maščevalnost je znana, zato se mu je gotovo srce ohladilo, ko je na klerikalno povelje •— očrnil na višjih mestih bivšega župana in drž. poslanca Ivana Hribarja. Te dni so prinesli listi to stvar kot novo odkritje. — Nam se ne zdi to nič novega: šuklje je izpolnil svojo dolžnost in je šel. Velikanska pa je razlika, kako se slovenska javnost spominja časov Ivana Hribarja — in vlade Šukljejeve. Tako sebična pota ne vodijo do slave in tudi ta nova odkritja le potrjujejo mnenje o politiškem kameleonu s Kamna pri Novem mestu. Zanimivo pa bo morebiti, da so tudi drugi hoteli Šukljeja izrabiti — saj Šuklje je hitro pripravljen pomagati, ako se gre proti osebam, ki so njemu neljube. Torej vendar. Po dolgih pogajanjih in prerekanjih so klerikalci vendar enkrat dobili dva moža, ki sta pripravljena, da bosta dne 24. septembra brez vsakih skrbi vtaknila blamažo, ka-jtero bo doživela klerikalna stranka, mirno v žep. Ta dva junaka sta Janez Kregar, znan pod imenom večni kandidat, drugi pa dr. Lovro Pogačnik, deželni zadružni komisar. O tem možu se dosedaj še ni ničesar drugega slišalo, kakor da je predsednik čukarske organizacije in rda je povodom čukarskih slavnosti tudi parkrat že ministriral. Sedaj ima pri deželnem odboru isvoje korito, katerega se prav pridno drži, kar ima tudi čisto prav. Da pa ima mož v sebi tudi kake poslanske sposobnosti oziroma vsaj poslanske ambicije, o tem doslej še nismo slišali. Zato mu jih bo tudi treba zbiti enkrat za vselej. Dr. Gregorič, vulgo dr. Pogoreto, se je kakor je razvidno umaknil v kandidatski penzijon, mizar Rojina se bo odslej naprej tudi raje vrtil okrog svojih miz, kar je najbolj pametno, Janez Kregar si hoče poiskati še eno blamažo, da bo popolnoma sit, dr. Lovro Pogačnik kot novinec pa ima seveda še dovolj časa, da se spametuje. Sicer bomo pa kmalu videli, kako sc bosta Kregar in dr. Pogačnik obnesla. Kanonik Žlogar pred kazenskim sodiščem. Kakor se nam iz Novega mesta poroča, afere "»Pod svobodnim solncem« še ne bo konec. Zad- £< ' \N DOYLR: Zgodbe napoleonskega huzarja (P-dje.) Pravzaprav pa vam nocoj nisem hotel pripovedovati o svojih športnih činih, marveč o grofici Dacre in o čudni aventuri, ki jo je povzročila. Grofica Janc Dacre je bila sestra lorda Ruftona in je načelovala njegovemu gospodinjstvu. Bojim se, da se je čutila do mojega prihoda zelo samo, zakaj bila je lepa. imenitna dama, povsem nepodobna svoji okolici. Tn zares lahko trdim enako o mnogih angleških ženah tistega časa, kajti dočim so bili moški sirovi in osorni, kmetskih manir in majhne naobrazbe, so bile dame najljubeznivejša in najnežnejša bitja, kar sem jih spoznal. Z grofico Jane Dacre me je združilo tesno prijateljstvo; jaz. ki pri najboljši volji nisem mogel izpiti po obedu treh steklenic portovca, sem se rad zatekel v njen salon, kjer je igrala večer za večerom na harpo, jaz pa sem pel ob njenem spremljanju domače pesmi. S tistimi tihimi urami sem si žalost, ki me je obdajala, kadar sem mislil na polk, kako se meri zdaj s sovražnikom brez voditelja, ki se ga je bil naučil ljubiti in spoštovati. Res. lase bi si bil izpulil ko sem čital po časopisih o prekrasnih bitkah na Španjolskem in Portugalskem, ki se jih nisem mogel udeležiti, ker je hotela usoda, da sem padel v Wellingtonove roke. Po vsem, kar sem vam povedal o grofici, ;si boste že sami lahko mislili, messieurs, kaj se je zgodilo. Etienne G6rard v družbi mlade, lepe fenke! Kaj je pomenilo to zanjo, kaj zame? njič, ko bi imela stvar priti pred porotno sodišče, so se pobotali le z županom g. Rozmanom. Svoj delež na zaklad »Pod svobodnim solncem« imajo tudi slavni mestni očetje, koje jc piscc »Pod svobodnim solncem« krstil za kimavce. Ker pa slavni novomeški mestni očetje sami sebe smatrajo, da so za kaj boljšega rojeni, kakor po vzorcu klerikalnih občinskih sej le kimati, so poskrbeli, da se bo kanonik Žlogar kot odgovorni urednik »Dol. Novic« to pot le pred okrajnim sodiščem zagovarjal zaradi kimovcev. Baje je okrožno sodišče dotični akt že odstopilo okrajnemu sodišču. Pravijo pa, da Žlogar to pot ne bo iskal poravnave. On se postavi na stališče, da je izraz »kimovec« v današnji slovenski politiki že prevsakdanja fraza, da bi zamogla katerega resnega moža žaliti; če pa danes kdo te brezpomembne fraze ne prenese, naj se raje ne pusti voliti v odbor. In slednjič: kdpr je le par krat imel priliko poslušati občinske seje v Novem mestu, ne more trditi, da bi se bili slavni mestni očetje prehudo spotili vsled debate in govorjenja. — To pot smo tudi mi mnenja, da Žlogar brez skrbi stopi pred okr. sodišče. Vzor deželni gospodarji pri novih vodnih zgradbah. Deželni odbor je v zadnjem času za-pričel več vodnih zgradb, med njimi tudi novi betonski most Gor. Straža—Vavta vas. Kdor je imel pri deželnem odboru kdaj kaj opraviti, bo vedel, da imajo pri tehničnem oddelku strokovnjake, ki so dobri teoretiki, ali s prakso se včasih hudo skregajo. Stavbeni nadsvetnik Klinar bi vsaj tudi praktično moral dobro poznati značaj naših kraških voda. Mož pa se je — to mu lahko dokažemo — preveč razvadil nekako ba-gatelizirati dolenjske kraje, za katere ima on vedno malo časa in brige. Pri zgradbi omenjenega mostu se zdaj ta brezbrižnost maščuje na škodo deželne blagajne. Povedali smo že enkrat, da se je ta most pričelo graditi najmanj 2 meseca prepozno. Zdaj v času ko se mora računati z jesenskim deževjem, se za ta most delajo najvažnejše predpriprave. Že pri prvem deževju je narasla Krka zelo škodovala. Glede škode vsled zadnje poplave pa se nam iz dobrega vira poro,ča: V noči dne prvega hudega naliva se je pri provizoričnem mostu, ki služi v svrho komunikacije med obem bregovoma Krke ter za prevažanje materijala, slišal velik pok. Vkljub vsej pozornosti od strani zgradbe-nega vodstva in varnostnih priprav je hitro narasla Krka odnesla dobre dve tretjini tega mostu. Ostalo ga je le del na levem bregu, to pa za to, ker stoji tam težak stroj — sesalka za vodo iz rezervarja, v katerem bo stal opornik iz betona. Stvar se je takoj javila orožništvu, ki je pustilo oba brega preiskati ter poizvedeti pri vaščanih, če so nalovili kaj splavljenih tramov. Materijal se je deloma ustavil šele v Otočicah, kjer so ga grofa Margherija uslužbenci polovili. Zdaj vozijo materijal od tam zopet nazaj z velikimi stroški; vsak voz pride na 50 K, les pa je vreden k večjemu še 60 K. Škoda se ceni čez 4000 K a glasom pogodbe med podjetnikom Heryom iz Prage in deželnim odborom, gre ta škoda na račun dežele. Podjetniku ni zameriti, on ne pozna naših voda, pač pa bi jih morali poznati strokovnjaki pri deželnem odboru. Vsled poplave razdrti most so pričeli v pondeljek popravljati, a delo gre vsled še vedno velike vode počasi naprej. Le za slučaj lepega vremena je upati, da pridejo do konca t. m. z obema opornikoma iz vode, tako da bo delo v obrisih gotovo do Novega leta. A bogve, kaj v tem času Krka še prenaredi. — Ali ima dežela res toliko odveč denarja, da spuščajo po Krki kar tisočake? Se to pravi vzorno gospodariti? Poraz nemških nacionalcev v Gradcu. Pri občinskih volitvah v Gradcu iz tretjega razreda, ki so se vršile v torek cel dan, so zmagali-na vsej črti socijalni demokrati. Združene nemške nacionalne stranke so bile popolnoma poražene. Socialni demokrati so dosegli 2700, nemški nacionalci pa 2600 glasov. Socialistična zmaga je tem bolj sijajnejša, če se pomisli, da so nemški nacijonalci napeli vse sile, da bi vrgli socijaliste v III. razredu. Na volišče je šlo vse, kar je moglo. Iz bolnice so zvozili skoro vse bolnike na volišče. Celo vojaški penzijonisti, ki se sicer niso navadno vmešavali v politični boj, so sedaj izdali parolo: Vsi na volišče proti so-cijalnim demokratom. Nemški nacionalci so tudi zatrdno pričakovali, da zmagajo na vsej črti, a so se kruto zmotili. V prvem in drugem razredu socialisti sicer ne bodo dobili nobenega Meni kot gostu in jetniku ni pristajalo, poganjati se za ljubezen gostiteljeve sestre. Držal sem se torej rezervirano in diskretno, izkušaje prikriti svoja lastna in ohladiti njena čuvstva. Kar se tiče mene, mislim vseeno, da sem se izdal, zakaj čim molčečnejša so usta, tem zgovornejše so oči. Drhtenje mojih prstov, kadar sem ji obračal note, ji je razodelo mojo skrivnost. Toda ona se je vedla čudovito. V umetnosti pritvar-janja v ljubezenskih zadevah so ženske vobče velikolepne. Da nisem poznal njenih najskritej-ših čuvstev, bi si bil mislil neredkokrat, da je čisto pozabila mojo navzočnost v hiši. Po cele ure je sedela zatopljena v otožne sanjarije, jaz pa sem občudoval ob luči svetiljke njene blede poteze in krasne lase, in čudno drhtenje mi je prešinjalo^telo ob misli, da sem jo ganil tako globoko. Če sem jo potem nagovoril, je skočila pokoncu in se naredila, kakor da jo popolnoma preseneča moja navzočnost v sobi. Ah, kako rad bi se ji bil vrgel k nogam, poljubil ji nežno, belo roko ter jipovedal, da poznam njeno skrivnost in da ne bom zlorabil njenega zaupanja! Toda kako, ko ji nisem bil enak, jaz sovražnik v pregnanstvu, ki sem užival samo njeno gostoljubje. Moja usta so ostala nema. Trudil sem se ravnotako čudovito kakor ona in hlinil ravnodušnost, a lahko si mislite, messieurs, da sem željno čakal prilike, storiti ji kako uslugo. Nekega jutra se je bila peljala lady Jane z vozom v Okehapton, in jaz sem se napotil v isto smer, da bi jo nemara srečal na povratku. Bila je pozna jesen, in veneča praprot se je sklanjala z obeh strani nad vijugasto cesto. Pusta pokrajina je ta Dartmoor, divja in skalnata, dežela megle in vetroy. Ko sem stopal mandata, vendar pa se jih bo kljub temu nahajalo v občinskem svetu 16. Nemški nacijonalisti torej v občinskem svetu ne bodo še tako kmalu imeli prostih rok, kakor so si mislili. Velik vspeh cvetlične zbirke na Vrhniki. V soboto in nedeljo je priredil naš »Sokol« v prid cvetličnemu dnevu svojo I. narodno zbirko, katere gmotni uspeh nas je vse iznenadil. Če pomislimo, da se je kljub našim lokalnim tako žalostnim političnim razmeram nabralo izključno samo pri naprednjakih krasna vsota K432, ne najdemo primernejših besedi, kakor, da se tem potom vsem p. n. darovalcem najiskrenejše zahvaljujemo. Da se je ta narodna prireditev tako sijajno obnesla, gre v prvi vrsti hvala našim požrtvovalnim gospicam Ninici Bučar-jevi, Milki Korenčanovi in Smilki Grudnovi, katere se niso ustrašile tega sicer nehvaležnega narodnega dela, ampak pridno zbirale prispevke ter tako doprinesle k lepem uspehu. Bodi jim izre-kana tem potom najsrčnejša hvala. Naj ne bode odveč, če dostavimo k tem vrsticam do njih naj vljudnejšo prošnjo, da nam ohranijo svojo naklonjenost tudi v naprej, ter ne same, ampak vse gospice združene pomorejo našemu društvu de-janjsko pri njegovem stremljenju ter mu tako zasigurajo čim lepšo bodočnost. Radi hrvaške trobojnice kaznovana. Na Reki je kakor znano, strogo prepovedano, nositi hrvaške trobojne znake, bodisi kakoršne koli vrste. Kdor se pregreši zoper to zapoved, ga laški magistratovci takoj vtaknejo v luknjo. Tako sta prišla te dni v sosednji Šušak dva mlada fanta Štefan Salič in Ivan Jautak na nabor. Po stari navadi sta si prsa okrasila s hrvaškimi trakovi. O kaki tozadevni prepovedi nista ničesar vedela in sta brez vsakih skrbi odšla čez sušaški most na Reko. Toda daleč nista prišla. Komaj ju je zapazil prvi policaj, ju je ustavil in takoj odgnal na policijo, kjer so ju zaprli za 24 ur. Komentar je odveč. Po Ljubljani par nemških smrkavcev lahko neprestano izziva z nemškimi znaki, dočim na Reki, kjer je po zadnjem ljudskem štetju polovico slovanskega prebivalstva, Slovani nimajo nobenih pravic. Smo pač Slovani in ne Nemci. Kraljeva zahvala. Janko Leban, vp. šol. voditelj, pisatelj in skladatelj na Bukovici nad Škofjo Loko, je vglasbil pesem »Gospodine pomiluj!« za moški in za mešani zbor ter jo posvetil in poslal kralju srbskemu. Dne 14. t. m. mu je došlo z Dunaja priporočeno srbsko pismo, ki slove v slovenskem prevodu: »Srbsko kraljevsko poslanistvo št. 1503. — Na Dunaju, 29. avgusta 1912. Gospodine! Na prošnjo dvornega maršalata, a po nalogu Veličanstva kralja, je kraljevskemu poslanstvu izjaviti Vam zahvalo na Vaši kompoziciji »Gospodine pomiluj«, kojo ste izvolili posvetiti in poslati srbskemu Veličanstvu kralju, mojemu vzvišenemu gospodarju Izvolite, gospodine, sprejeti uverjenje o mojem odličnem spoštovanju! Kralj, poslanik: (podpis). Kdor ga vidi, naj ga naznani oblasti. Poroča se nam? Pod zgorenjim naslovom je »Dan« prinesel v torkovi izdaji poziv, da je treba neznano kam izginolega umobolnega Simona Radojeviča, doma iz Bojancev pri Adlešicah naznaniti oblasti. Pisec teh vrstic misli, da se ne moti, da je tega javno iskanega videl v Novem mestu, oziroma, da je iskani identičen s fantom, ki se je okoli lO.t.m.napram novomeški policiji, k ga je aretirala, izdal za Simona Radojčača iz Bojancev, ki se je izročil okrožnemu sodišču v Novem mestu kot Simon Rajačič, doma z Brinj na Hrvaškem. Ker se temu Rajačiču prisoja tatvina in vojaško begunstvo, je pa ali vsaj dela se slaboumnega in tudi sicer odgovarja opisu v torkovem »Dnevu«, naj se dotični, ki išče Radojeviča ogleda dozdevnega Rajačiča pri okrožnem sodišču v Novem mestu, če ga še imajo tam. Sicer pa mora o njem vedeti tudi mestna policija v Novem mestu. Drobiž iz Štajerske. — Od južne železnice. Franc Birnstingl, revident v Slov. Bistrico; Karl Olbrich, asistent, iz Slov. Bistrice v Kufstein; Janez Klega, prov. asistent, iz Rim. Toplic v Francensfeste; Janez Sabatin, prov. asistent, iz Laškega trga v Rimske Toplice; za prometnega kontrolorja je imenovan višji revident in prevozni kontrolor Mirko Malavrh pri obratnem inšpektoratu v Trstu (eksponiran v Ljubljani). — Iz Solčave. Tako zgodnjega snega še nismo imeli v naši vasi kakor letos. Pri višje ležečih kmetih jenapravil mnogo škode. Nekateri so imeli že žito požeto, tem je ve- --- - ii i — rij—rr ~~~~ r- ’ tako tjavendan, sem začutil zdajci, d^ je angle-šik spleen jako umljiva prikazen. Še jaz sem bil otožen in žalosten. Sedel sem na velik kamen pokraj pota in zrl na melanholično pokrajino; vznemirjajoče misli in zle slutnje so mi rojile po duši. Zdajci pa — ko sedim tako in strmim na cesto — se ponudi mojim očem prizor, ki je pregnal vse druge misli in me razburil tako, da sem planil kvišku s krikom začudenja in nevolje. Po ovinku nazdol je prihajala kočija, in konjiček pred njim je dirjal v divjem galopu. Na vozu je sedela dama, ki bi ji bil storil rad kako uslugo. Bičala je žival, kakor da hoče uiti bližajoči se nevarnosti, in se ozirala hip za hipom nazaj. Ovinek mi je branih videti, kaj jo tako vznemirja. Stekel sem naprej, ne vedoč, kaj me pričakuje. V naslednjem hipu se mi prikaže preganjalec, in moje začudenje je bilo tem večje, ko sem zagledal rdečo suknjo angleškega lisičjega lovca na visokem belcu. Galopiral je kakor na dirki, in visokonogi čistokr-vec, ki ga je jahal, je kmalu dohitel bežečo kočijo. Videl sem, kako je obstal, prijel konjiča za vajeti in ga ustavil. Takoj nato je bil v razburjenem pogovoru z damo. Sklanjal se je v sedlu proti njej ter ji prigovarjal z veliko vnemo, ona pa se je odmikala, kakor da se ga boji in ga noče poznati. Lahko si predstavljate, mes chers amis, da nisem bil človek, ki bi bil gledal mirno tak-. šen prizor. Oh, kako mi je utripalo srce ob misli, da imam vendar enkrat priliko, storiti lady Jane uslugo! Stekel sem — o, Bog nebeški. kako sem tekel! Ko sem dospel na po-zoriš.če dogodka, §em bil tako. zasopel, da ni- ter raznesel in leži pod snegom; nepožeto žito pa je tiaU pod snegom in je oboje uničeno. Otava, fižol in krompir so tudi uničeni. Kmetje so potrebni državne podpore. Mogoče se jih spomni državni poslanec. — Na Polzeli priredi tamošnje prostovoljno gasilno društvo dne 22. t. m. veliko narodno veselico na vrtu g. Kunsta, ob slaben vremenu v salonskih prostorih g. Cimpermana. — Požarna b r a m b a v K a -P 1 j i v a s i pri St. Pavlu v Sav. dolini priredi 29. septembra veliko vrtno veselico na vrtu g. Šlandra v Kapljivasi. Na sporedu je veseloigra »Lokavi^ snubič«, srečolov, vinska trgatev itd. VNovi Štifti je v nedeljo 15. t. m. popoldne utonila v potoku Dretja krog 70 let stara Marija Podbregar p. d. Spod. Vertačrnica. Že dalje časa je bolehala, v novejšem času pa se ji je še omračil um. Odšla je od doma, zašla v naraslo Dretjo ter utonila. V Cumreku so 17. t. m. pokopali Radeckije-vega veterana Karla Simoniča, starega 85 let. Huda ljubezen. V Kotu pri Konjicah je dninar Janez Višič zasledoval deklo Marijo Rupnik s svojimi ljubezenskimi ponudbami, katere pa je ona vedno zavračala. Ko jo je 14. septembra zopet nadlegoval, mu je vrgla v obraz kamen, s katerim mu je napravila globoko rano in mu izbila dva zoba. Surovina. Podavač Janez Koprivc je pred neko gostilno v Šibeniku pri St. Juriju ob juž. ž. precej natrkan srečal posestnika Jožefa Jeliča iz Bezovja in je hotel, da bi mu ta smodko prižgal, česar pa Jelič ni hotel. Zato je pa Koprivc potegnil nož in ga zabodel (Jeliča) globoko v desno oko. Jelič je smrtno ranjen. Koprivc je hotel pobegniti v Nemčijo, pa so ga prijeli in izročili okrožnemu sodišču v Celju. Večja ciganska družba se je zadnji čas potikala po Savinjski dolini pod vodstvom Vincenca Gartnerja in Alojzija Raka. Hodili so po sejmih in cerkvenih slovesnostih, igrali po gostilnah za plese, ko so pa kmetje bili že nekoliko vinjeni, so jih zvabili k hazardnim igram in seveda s svojo igralsko »umetnostjo« dobivali precejšnje svote. Ženske članice družbe po so bile z moškimi prav ljubeznive, pri tem pa so jim izmikale iz žepov denarnice. Te dni pa se je posrečilo izslediti družbo pri Kraji in orožništvo je pet članov družbe vjelo in zapeljalo k okrožni sodniji v Celje. Petim se je posrečilo uiti. Zgodba mladega potepuha. Malo je takih prevejanih tičkov, kakor je Florijan Vrhunec. Komaj 19 let mu je, pa je bil že šestkrat kaznovan zaradi tatvine in pohajkovanja. Kakor hitro je bil izpuščen iz zapora, že se je začel zopet potepati. Ker pa človek ne more živeti od potepuštva je začel krasti iz nova. Pohajkoval in kradel je po raznih krajih Gorenjske — okolica Železnikov ga pozna predobro. Tako se je vkradel v Praprotnem v hišo posestnice Š., kjer je hotel izmuzniti več stvari. Pa se mu ni posrečilo. Prepodili so ga. Trgovskemu pomočniku D. W. iz Železnikov je hotel nasiloma vzeti denar. Vedel je namreč, da pojde gospod W. s precejšnjo svoto denarja po samotni poti, ki drži v Železnike. Napadel ga je in ga zgrabil za žep. Vendar gospod W. je bil močnejši od niesa in P°Panenje. Polom »Ljudskega odra« jim ItlvP02}1™ ^stopati z isto drznostjo, kakor ic„.. '.,^a d.ri,ei strani so bili v silni zadregi, sta ^ ^n,i el prevzeti kandidature. Potem tisti VrZr iUsniiIila »duhovske stranke« mfA \ 0 katerem se je pred celjsko po-, ^lo. da je izjavil, »da bo iz klerikalne anke vse farje vun pometal« in Čuk je tudi navsezadnje dober. Sicer jih pa bole klerikalce sfa .n°r>an*e razprtije: Mandelj, Šuklje, Pav- ciolrt- .7 Šušteršič in polomi, ki imajo vain'; 'c fVU^S jemu oc,ru<<- Sedaj, pred volit-čeli nofavHati aso s? v klerikalni stranki za-S klerSlne ki razltri™1'1 j X T 0bramb»a razstava. Prejeli smn ciP deci dopis: Cenjeno uredništvo! Mimogrede se mudim v Ljubljani in pod Tivoli grede, me ie opozoril letak na drevesu na »Obrambno razstavo«. Z radovednostjo zavijem proti paviljonu, plačam desetico in vstopim v paviljon. Niti najmanj si nisem predstavljal, kaj naj to bo: »Obrambna razstava«. Prvi pogled na okolo je napravil name zelo ugoden utis; po Stenah sem zapazil polno pisanih kart. Takoj je pristopil gospod in mi z vnemo začel razlagati. Bolj ko sem poslušal, bolj mi je postajalo čudno. Celovec. Maribor, Ptuj, kakšno ponemčevanje! In potem Trst, Gorica. Na eni strani grobovi, na drugi vstajenje. Videl sem prvič In spoznal, kaj je in kako dela severni sovražnik. Kako sistematično pritiska na mejo grabi vinograde, polja, jezera, gorice, mesta trge teist... S kako smelostjo riše lice Evropi za prihodnjost. da, za celi svet! Videl sem razjedeno Poljsko, z Nemci prepreženo Rusijo. Gubernije, da so tam, ki štejejo jireko 100.000 Nemcev; v prvi dumi, da je sedelo šest nemških poslancev, mi pripoveduje razlagalec. Seznanil sem se z beneškimi in ogrskimi Slovenci. z obilno pangermanistično literaturo, z žalostnim izseljeniškim diagramom, z diagrami, obsegujočimi nepostavno šolstvo na Koroškem. Pred 50 leti 63 slovenskih šol, danes samo še tri! Pripovedal bi lahko do konca in ne dopovedal bi, koliko sem se poučil v kratki pol uri! Napisal sem teh par vrstic in veselilo me bo. če se napoti še kak*tak nevednež kakor sem bil jaz v razstavo in sprevidi, kako zelo bomo morali zastaviti svoje sile. da se ubranimo ... — Obrambna razstava je odprta le še do sobote, na kar opozarjamo p. t. občinstvo ki si velepoučne razstave dozdaj še ni ogledalo. Odprta je vsak dan od 9. dop. do 6 zve čer. Vstop 20 vin. T. Občni zbor »Slovenke Filharmonije« se je vršil predvčerajšnjim zvečer pod predsedstvom načelnika g. dr. Ravniharja. »Pri starem Rimljanu«. Dr. Ravnihar je v svojem govoru povdarjal neobhodno potrebo civilne godbe v Ljubljani ker vojaška godba nikakor ne zadostuje in zavrnil ostro vse neopravičene napade klerikalcev na »Filharmonijo«. Pečal se je tudi z razpustom dosedanjega orkestra, do katerega je bilo vodstvo radi raznih disciplinarnih prestopkov, primorano. G. Čadež je podal tajniško poročilo, ki je bilo vzeto na znanje. Istotako tudi blagajniško poročilo g. Drahsler-ja. Dohodki od 15. septembra 1911 do 15. septembra 1912 so znašali 80.349 K 17 v, stroški pa 81.623 K 13 v. Med dohodki so vštete tudi razne podpore, posebno pa subvencija ljubljan-ke mestne občine. V odbor je vstopil na novo le g. dr. Kozina, dočim je bil stari odbor zopet izvoljen. Na predlog g. Pauerja, naj se zopet angažira par odpuščenih glasbenikov, je odgovoril načelnik dr. Ravnihar, da je to popolnoma nemogoče, ker bo novi orkester sesta-v#,a »Slovanska Unija v Pragi« in bodo morali biti vsi glasbeniki te unije. Ko je g. Drah-sier se pojasnil, da tudi dunajski centralni od-5- r n°£C 0 ^Puščenih glasbenikih ničesar sli-,r. se niso držali strogo discipline, jc Predsednik občni zbor zaključil. , ~ 77 ®eKun. Včeraj se je zagovarjal pred Wnmlim .s?diščem 24Ietni delavec Franc 'f Spodnjih Bitenj na Gorenjskem z štiriletna gluhonema hči posestnice Jožefe Kralj iz Domžal se je igrala dala Fn'fUnr-^’HČC ^'Še‘ T° Se Pfavi- matl' J° 1* nJjsA„ L® ?' faJ',ne bl delala napoto pri ojr-Hnvni* • , /e kuhala. Otroci pa niso samo za- jm z domačim pragom, oni se hočejo tudi malo razgledati po svetu, čeprav ne daleč I ako je tudi štiriletna deklica porabila priliko" ko je m mati opazovala, in je šla k bližnjemu potoku, nekaj čez štiri metre oddaljenemu od hiše. Nesreča je hotela, da se je otroku spolzelo in da je padel v vodo. Revica je bila slabotna in poleg tega še strah — niti zakričala ni in se je potopila. Mati njena niti opazila ni tega in ko ne bi bilo gotovega mlinarskega pomočnika, ki je deklico izvlekel iz vode, bog-ve kje bi jo vse iskala. Zdravnik je konstatiral smrt vsled zadušenja. — Na vprašanje sodnika, zakaj 111 mati pazila na otroka, ko je vedela, da je potok nezavarovan in deklica poleg tega se gluhonema, je obtoženka odgovorila: »Samo hrbet sem obrnila, samo pet minut sem h a i?~f' PJ' S,e le PrjPetila nesreča.« Ker ni bila Jožefa Kralj se nikdar kaznovana in ker Me domače županstvo dalo spričevalo, da je lbla doslej vedno lepega in mirnega vedenja, jo jc obsodil sodnik lc na 3 dni zapora poostrc-nega z enim postom. Stariši, ne puščajte nedoraslih otrok izpred oči. Kako lahko se zgodi nesreča, vam je pokazal ta žalostni slučaj. — Grablje in kosa. Grablje so čisto nedolžna stvar in kosa ravno tako. To je, če jih nihče ne prime v roko s kakršnegakoli vzroka in namena. Kakor hitro pa je kak namen zraven. bodisi koristen ali škodljiv, potem pa postaneta tudi grablje in kosa bodisi koristno orodje, bodisi škodljivo. Vse je torej odvisno od človeka. To je dobro vedel in o tem je bil tudi prepričan Anton Potokar iz Brezja pri Grosupljem. Vendar on je porabil koso kot Skod jivo orodje in negov sosed Matija Vovk grablje tudi kot škodljivo orodje. To se pravi po domače tako: Matija Vovk, preužitkar, je nesel s polja na hrbtu koš in v tem košu je bil »ioter« za zivmo in grablje nesrečnega imena. Zakaj nesrečnega, bomo že še slišali. Poleg njega je korakal počasi in premišljeno s koso na rami petdesetletni hlapec Anton Potokar, katerega je rodila majka tudi na Brezju kakor stara Vovkovka Matijo. Z vsega tega kar smo doslej zvedeli o teh dveh zgodovinskih možeh, bi se dalo sklepati, da sta šla možakarja celo Pot, drug z drugim zadovoljna, lepo proti domu. Pa nista šla lepo proti domu in tudi zadovoljna nista bila drug z drugim. Sam vrag je menda vdihnil Antonu misel, da bi Matijo po-segetal. češ da mu je ukral drva in podrl skla-davnico. Matija pa je dal s krepkimi in »kroft-nimi« priimki Antonu na žnanje, da mu niso njegove preveč všeč. Antonu pa zopet niso ugajali Matijevi odgovori. Situacija je postajala čimdalje bolj kočljiva. Naenkrat pa se je spomnil Matija, da ima v košu razen »fotra« udi grablje. Postavil je bliskoma koš na tla m je zgrabil za grablje. Anton pa je bil dober psiholog in fizijonom, in je takoj konstatiral, kako hudobno namero ima Matija. Zgrabil je koso in — bogme začela se je bitka, kakršne Še niso videli Dolenjci izza turških časov. Grablje so žvižgale po zraku in kosa je pela smrtno pesem. Iz Matijevega grla so grmele bombe in iz Antonovega strašni kanoni. Ni čuda torej. da so v taki silni bitki tudi ranjenci. Anton je bil kot borilec močnejši in je zadal Matiji sicer ne smrtno ampak globoko rano na roki. Antonu §e ni zgodilo nič, pač pa njegovi srajci, katero je bojno orožje Matijevo neču-veno razmesarilo. Kosa je premagala grablje. — Celo bitko pa je videla Marija Potokar, ki je bila ob istem času blizo bojnega polja. Posestnik Bučar pa je samo slišal grom topov in žvenket orožja. Ker pa se je zdel boj obema borilcema neodločen, sta sklenila, da pojdeta pred vojno sodišče, ki naj odloči, katerega je zmaga. Povabila pa sta s seboj tudi Marijo Potokar in Antona Bučarja, da bi bila priči komu prisodi vojno sodišče zmago. Tako so se sešli slednjič pred visokim vojnim sodiščem. To pa je razsodilo na podlagi ustnih in dejanskih dokazov takole: Zmaga je bila na vsak način na Antona Potokarja strani. Vendar pa je vojno sodišče menilo, da je bil ta boj nepotreben, da. školjiv ne samo borilcema kot posameznikoma, ampak tudi državi v celoti. To pa je kaznjivo. Borilec-zmagalec Anton Potokar, katerega bojno orožje je bila kosa. bo moral sedeti štirinajst dni v velikem poslopju vojnega sodišča in klepati ričet. Mi trdno upamo, da se mu ohladi med tem časom njegova silna bojna kri. Tako se je končala ta zgodba. — Nevarna dekla. Dekla Ana Jančar iz Dobrunj je te dni zapustila svojo dosedanjo službo pri prekajevalcu Bergmanu na Poljanski cesti. Ker ni bila Bergmanu ravno preveč naklonjena, mu je pred odhodom zagrozila s požigom. Rekla je tudi. da bo vse svinje zastrupila. Ker pa v Ljubljani še nismo prišli tako daleč, da bi se požigal in zastrupljevalo kar tako poceni, je policija priporočljivo deklo uta-knila v luknjo, da si malo ohladi jezo. — »Dijaški Almanah« za leto 1912/13. je izšel. Prinaša obširno informativno gradivo glede visoko- in srednješolskega študija ter di-jištva raznovrstne, za vsakogar prepotrebne statistike, med članki pa se nahajajo zanimivi dvobarvni diagrami, kazoči na narodnostno-statistični problem Slovencev. Članki so sledeči: Pot v prihodnjost, O rabi javnih znanstvenih knjižnic, Pravnikom, Statistika. »Almanah«, ki je edina napredna dijaška koledarska publikacija ima zelo lično zunanjo opremo, stane 1 K in ga dijaštvu. kakor naprednemu občinstvu priporočamo. Dobiva se pri Schwentner-ju in v Nar. knjigarni. — Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani ima danes, četrtek 19. t. m. ob 8. uri zvečer prvi sestanek in pevsko vajo skupnega zbora. Za vse dosedanje in vse na novo vsto-pivše p. n. gg. pevke in pevce vrši se vpisovanje pri današnji vaji za gg. pevke pa še posebej dne 19. 20. 21. in 23. t. m. od 5.-6. ure zvečer v pevski dvorani Glasbene Maitec II. nadstropje. K obilnemu pristopu vljudno vabi odbor. Slov. Tainburaško društvo »Sp. Šiška« priredi v soboto dne 21. septembra veliko vinsko trgatev v gostilni g. Reberšak »pri Anžo-ku«. Na sporegu je: tamburanje. ob 9. uri prihod župana, viničaric in viničarjev, ki otvo-rijo vinsko trgatev. Po trgatvi ples in druge šaljive zabave do zjutraj. — Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan izbornega sporeda. Detektivska zgodba »Železna roka« vzbuja veliko zanimanje. Slika ie polna krasnih scen. V soboto »Velika cirkuška privlačnost« t. j. ena najboljših do sedaj kazanih Nordiskfilmov. Pripravlja se »Bosonoga plesalka«. Japonski samomor. Samomor generala Nogi. — Japonci in Evropejci. — Rumena nevarnost. — Japonska narodna zavest. — Samomori na Japonskem. — Harakiri. — Najvišji življenjski zakon je dolžnost. — Preziranje smrti. — Zgodovina samomorov. — Harakiri kot državna kazen. — Evropska kul-, tura in Harakiri. Pretekli teden je presenetila evropski svet novica o samomoru generala Nogija. General Nogi je imel izza rusko-japonske vojne svetov-o?z!’.ano 'me- Ril 3e znan kot junak in državnik. Služil je s celim življenjem svojemu cesarju in domovini. Ko pa je mikado (japonski cesar) umrl in je cela država žalovala ob njegovem grobu — jc general Nogi zabodel svojo ženo in si je sam prerezal vrat. Ni imel več komu služiti. Ko so topovi naznanjali pogreb cesarja — je izvršil samomor — ni hotel preživeti svojega cesarja. To kaže japonsko domoljubje, ki je pri nas skoraj neznano. O Japoncih se je pred nekaj leti le malo pisalo in Evropa je le malo poznala ta posebni narod. Nekoliko bolj znani so nam Postali Japonci iz Kitajsko-japonske vojne. Toda tudi ta vojna še ni pokazala Japoncev v njih najlepših lastnostih. Šele rusko-japonska vojna je poučila Evropo, kakšen narod so Japonci. . Nemški cesar Viljem, ki je vedno želel, da |» oči Rusije bile obrnjene na Daljni Vstok, (ker |e hotel s tem preskrbeti Nemčiji mirno delo v 1 erziji), je dvignil svoj svarilni glas, in je rekel; Evropski narodi čuvajte svoje svete pravice. S tem je hotel opozoriti Evropo pred t. zv. »rumeno nevarnostjo«, ki baje preti iz Azije, od t- zv. rumenega plemena, od Kitajcev in Japoncev. Da bi to veliko nevarnost še bolje pokazali, so dali Nemci natisniti veliko sliko, na kateri se vidi meja Azije in Evrope, tu stoje kulturni narodi, tam v daljni Aziji pa se plazi »rumena nevarnost«. Na meji med obema stoji nemški cesar, ki svari pred nevarnostjo. Rusija je res šla na le'd — spustila se je proti rumeni nevarnosti v boj — in je bila premagana. Jo je marsikoga presenetilo. Kakor o raznih drugih nenemških državah se sliši tudi o slovanski Rusjji pri nas mnogo slabega — ker verujemo nemškim listom. Nemci hočejo s tem da blatijo druge, posebno slovanske države dokazati, da le oni znajo vladati in da so le oni kulturni narod. Zato ni bilo vse resnično, kar se jc o Rusiji pisalo za časa vojne — bilo je mnogo lažij od obeh strani. O ruski armadi se je posebno rado pisalo, da je slaba; v resnici pa si moremo komaj predstavljati velike težave, ki jih je armada — premagala. Toda Japoncev ni mogla premagati. Ako pomislimo, da ima Rusija 132 miljonov prebivalcev, Japonska pa le 42 miljonov — se moramo čuditi, da je Rusija v vojni omagala. Toda če pogledamo Japonca in njegovo domoljubje, bo nam stvar kmalu jasna. Kavno v rusko-japonski vojni se je japonsko domoljubje izkazalo v najlepši luči. Ne le vojaki na bojnem polju, ampak tudi prebivalstvo v celi dizavi je pokazalo toliko požrtvovalnosti, da so se na nji razbile vse evropske sile. V tej vojni je zaslovelo tudi ime generala Nogi. General Nogi je stopil v vojaško službo ze v zgodnji mladosti, izkazal se je v kitajsko-japonski vojni — še bolj pa v rusko-japonski vojni. Bil je znan kot najodličnejši sovražnik Rusov in Evropejcev in je bil proti Vsakemu premirju. V znanih bojih pod Port-Arturjem sta padla oba njegova sina. V njegovi družini je sploh vladal strogo japonski duh, ko je njegova zena videla smrt svojega sina, ki so ga pripeljali izpred Port-Arturja — je s ponosom pogledala meč, ki je ves skrhan ležal poleg mrliča in je molče govoril o sinovi hrabrosti. General Nogi je bil iz onih Japoncev, ki pozna le eno dolžnost: služiti svoji domovini. To japonsko lastnost je pokazal Evropi »Tajfun«, ki se je tudi pri nas z uspehom uprizoril. Japonci se niso enako drugim azijatskim narodom branili evropske kulture. Sprejeli so jo z veseljem, ker so videli, da jim daje sredstva za boj proti Evropi. Vendar si niso dali vzeti svoj pristni narodni značaj. Mnogi Japonci so šli študirat v Evropo — toda njih duh je ostal pristno japonski. Japonci so celo svojo narodno vero pustili in država se je postavila na popolnoma svobodno stališče (kakor skoraj nobena evropska država) in vendar je japonska šola vzgojila nov rod, ki dela v korist svoje domovine. Japonci so izredno pridni, delavni in Varčni. Zvitost mu je prirojena in nikoli ne pozabi, kje ga čaka dobiček. Zato postajajo vladajoča sna Daljnega Vstoka. Smrt generla Nogija bi bila nam zagonetka, ako ne bi poznali Japonca v njegovi ljubezni do domovine. General Nogi, slavni junak, je odšel s sveta, ko je spolnil svojo službo. Iz pisem, ki jih je general Nogi zapustil, in iz oporoke se jasno vidi, da je mislil pri vsem le na svojega cesarja (mikada) in na svojo domovino. Celo svoje tele je general Nogi zapustil — zdravniški šoli. Samomor na Japonskem se smatra sploh drugače nego pri nas. Kakor je znano, imajo Japonci svoj poseben samomor, ki se imenuje »Harakiri«. Ta samomor obstoji v tem, da si Japonec, ki mu ne kaže več živeti — prereže trebuh. V domačem jeziku se imenuje ta samomor »sepuku« ali »kapuku«. Japonec se namreč pri tem samomoru vsede na tla in si prereže trebuh okoli 20 cm na dolgo in se na nož nasadi. Ta samomor je že od davnih časov v navadi. Najvišje pravilo za vsakega Japonca je: Najvišji življenski zakon je — dolžnost. Da pa more človek svojo dolžnost izvršiti, mora popolnoma obvladati samega sebe in se tudi smrti ne sme bati. (Znano je, kako so rusko-japonski vojni Japonci šli brezobzirno in brez strahu pred smrtjo v boj.) »Kdor se ne boji smrti« — pravi Japonec — »ta se sploh ničesar ne boji.« v Tako se samomor Harakiri smatra kot junaštvo. Ako je kdo po nedolžnem obsojen — napravi Harakiri — in s tem pokaže svojo nedolžnost — ako je kdo res zakrivil kaj velikega napravi Harakiri — in s tem prizna svojo krivdo in se sam kaznuje. Harakiri pa izvrše pogosto tudi ljudje, ki izgube kako drago bitje in te izgube nečejo preživeti. To je storil tudi general Nogi, ki ni hotel preživeti smrti svojega cesarja, kateremu je služil celo življenje. Harakiri so navadno izvršili vojaki, ako so bili vjeti in niso hoteli priti sovražniku v roke. Japonska zgodovina poroča o bojih, v katerih je na tisoče Japoncev izvršilo Harakiri. Počasi si je ta način smrti prisvojilo plemstvo in boljši stanovi. V 15. stoletju so nastala natančna pravila, kako se mora Harakiri izvršiti. V 17. stoletju je Harakiri postal državna kazen za plemstvo. Plemič, ki je bil k smrti obsojen je imel pravico, da sam izvrši Harakiri. To se je navadno zgodilo v svetišču, kjer so se zbrali njegovi prijatelji in sorodniki. Pri tem so bile posebne ceremonije. Obsojenec se je vsedel sredi svetišča — pred njim pa je ležal meč, zavit v parlament. S pobožnim obrazom je potem obsojenec vzel meč v roke. Poleg njega jc smel stati le kak prijatelj, ki si ga je sam izbral. Obsojenec je potem naenkrat razgrnil obleka in si je prerezal trebuh. Po svetišču je nastal jok in žalovanje. Med tem pa je prijatelj, ki je stal poleg, odsekal obsojencu glavo, dajnu je olajšil smrt. Še leta 1871. je bil ta državni samomor v navadi. Leta 1869. so mladi japonski plemiči na morskem bregu napadli tuje jjomorske častnike in jih pobili. 20 od teh plemičev je bilo obsojenih na smrt in so morali pred francoskim poslanikom izvršiti Harakiri. Poslanik je gledal pri enajstem plemiču pa je pobegnil. — Ko so se Japonci v zadnjih letih bolj in bolj civilizirali, Voer/" • ,vPra§anje tudi na Harakiri. Še leta lb69. je imenoval neki Japonec Harakiri kot temelj konstitucije in biser japonskega narodnega duha. Leta 1891. je bil samomor Harakiri prepovedan. Vendar se še danes naravnost obožujejo oni Japonci, ki iz kakih vzvišenih namenov izvrše Harakiri. O takih junakih gredo pogosto med narodom lepe pravljice. Gerieral Nogi ni izvršil Harakiri, ker je ta’ državno prepovedan samomor, izvršil pa je samomor na drug način in je s tem dal dokaz svoje velike ljubezni do vladarja in do starih narodnih tradicij. Tako je še v smrti pokazal svojega jajionskega narodnega duha in domoljubja, ki mu kulturna E' vropa nima primere. Nainovejša telefonska in brzojavna poročila. OGRSKO - HRVAŠKA POSLANSKA ZBORNICA. — ODGOD1TEV PARLAMENTA. — PONOVNI! KRAVALI. — AFERA MINISTRA BEOTVJA. Budimpešta, 18. septembra. Danes so se v poslanski zbornici nadaljevali kravali. Pred zbornico ie stala policija, ki pa ni zabranjevala opoziciji vstop v parlament. Seji je zopet predsedoval grof Tisza, prisostvoval pa je tudi ministrski predsednik Krof Lukacs. Opozicija je prinesla s seboj zopet razne obstrukcijske instrumente, katerih se je neprestano posluževala. Ko sta Tisza in Lukacs stopila v sobo, ju je opozicija zelo viharno sprejela. Škandali niso hoteli ponehati. Trgovski minister Bei3ty je bil v prepiru udaril opozicijonalnega poslanca Zborayja po licu. nakar so ga opozicijonalni poslanci vrgli na tla in ga pošteno pretepli. Be-oty je zadobil tudi več ran. Vladni poslanci so komaj iztrgali svojega tovariša iz rok besnih opozicijonalcev. Tisza je sejo suspendiral. Ob II. uri dopoldne je zopet prišla policija z zbornico, nakar je opozicija prostovoljno odšla iz dvorane. Ko je Tisza sejo zopet otvoril je minister Beoty opravičil svoje postopanje. Vladni mameluki so seveda odobravali njegov surov lastop. Nato so se vršile volitve v delegacije. Opozicija je odklonila vsak mandat. Nato je Tisza zbornico do 20. oktobra odgodil. Budimpešta, 18. septembra. 44 opozicijo-ialnili poslancev je izključenih za tri seje. ŽELEZNIŠKA KATASTROFA NA ANGLEŠKEM. Liverpool, 18. septembra. Na progi Liverpool — Manchester je skočil ekspresni vlak s tira. Več vozov je bilo popolnoma razdejanih. Kurjač in strojevodja sta obležala na mestu mrtva. Okolu 20 potnikov je izgubilo svoje življenje, okolu 80 pa je težko oziroma lahko ranjenih. RAZNO. tudi nože in sicer iz bakra, katerega dobe na produ potokov, ki se stekajo v zaliv. Oblečeni so v kože, ki so sešite s črevi živali. Za šivanje leh kož rabijo ženske šivanke iz tankih kosti. Vere nimajo nobene, splošno pa je razširjeno med njimi prepričanje, da je pred dolgim, dolgim časom poplavilo morje cel svet in da so oni sami ostali. Učenjaki se zelo zanimajo za a narod in v kratkem bo odšla ekspedicija, ki )o imela nalogo, da natančno prouči življenje in običaje tega do sedaj še nepoznanega naroda. Zabava. Ne zna si pomagati. Prijateljica : Kaj ti je, draga Melanija, da si danes tako silno žalostna?« Melanija: Oh, veš, dušica, naša služkinja je zbolela in mora zdaj moja mati opravljati vsa dela in opravila. * Peter: Kako morete dati, kot katoliška mati svojo hčer takemu človeku, ki je staro-verec. Saj on ne veruje niti na papežovo nezmotljivost. Gospa: Saj jaz tudi ne. Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! Odgovorni urednik Radivol Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Mala vila pod Rožnikom št. 267 se proda. __________ ceno Višješolec išče instrukcije. Ponudbe pod »Višješolec« na »Prvo anončno pisarno.« 652—2 Več kompletnih postelj, dekoracijski divan, kredenca in več omar se proda na Gruberjevem nabrežju št. 14. 651 2 + Trideset let brez spanja. Gospod Albert Herpin iz Trentona v Avstraliji trdi, da ni spal že trideset let. Sedaj mu je 60 let. Pred tridesetimi leti sem poslednjikrat spal. Takrat nekako mi je umrla žena in od onega časa nisem zatisnil oči niti za minuto, pripoveduje v Daly Express« ta čudoviti mož. Nadalje pravi, da ni trideset let sem čutil nobene potrebe po spancu, kar je seveda najbolj čudno. Počuti se baje izvrstno in je vesel, da ni v poslednjih tridesetih letih izgubil prav nič časa s spanjem. Res nekaj čudnega. * Zgodba o krasnih prsih. Da nas krasne, polne ženske grudi očarajo, to vemo vsi kajpada. Le poglejmo po promenadi. Po tlaku stopa vitka, mlada gospa z grazijoznimi gestami. Njeno telo je prožno, najbolj pa jo krasijo *epe grudi, katere privlačujejo oči pasažerjev ‘cakor magnet. Dama jim je hvaležna, ker je dobila zasluženo občudovanje. Ampak zares \rasne grudi so redka stvar. To je najbolj občutila Marija Krausova v Eicheldorfu na Gorenje Avstrijskem. Tudi ona je hotela biti ob-judovana. Večkrat je čitala v časopisih inse-rate, kjer se ponujajo nekaka mazila za dosego krasnih prsi. »Bom pa poskusila, koliko ;e na tem resnice,« je sklenila in kupila od drogerista ono mazilo. Reva je čakala in čakala imenitnih posledic čudotvornega mazila in je pričakala nekaj nepričakovanega. Ne vemo sicer za kemično sestavo onega mazila, toda faktum je, da so se posledice mazanja po-iavile ravno na nasprotni Strani, kjer bi morale biti. Ubogo dekle je bilo vse iz sebe in ni vedelo kaj početi. Zdravnik Adolf Reuter pa je bil ■Hoder mož in je dekletu pomagal tako, da jo ie začel mazati, ravno z onim mazilom po hrbtu in glejte, neljube posledice na nepristojnem mestu so izginile. In še več. Dr. Reuter je bil očividno jako izurjen v onem mazanju m dekle se je čez več mesecev veselilo svojih krasnih grudi., ki pa so bile sedaj na pravem mestu. Koliko je dr. Adolf Reuter računal za omenjeno operacijo, nismo mogli zvedeti. E, da ie le dekle srečno in veselo! * Nezgoda virtuoza Koeiana. Kociana poznamo že nekaj let sem, ko je »klaviril« v »Uni-•mu«, kakor je pisal naš Milčinski ironično v svojih »Igračkah«. Slavnemu češkemu virtuozu e je pripetila to nedeljo nezgoda. Zvečer seje jamreč peljal z avtomobilom iz Upice na Češkem, kjer je koncertiral, v Hronov s svojimi prijatelji. Pridrdrali so k železniškemu tiru državne železnice — droga nista bila spuščena. Vtem je iz ovinka pridrdral vlak, šofer je stežka ustavil avtomobil, toda vkljub temu je zadel ob železnega orjaka. Avtomobil se je Ie malo poškodoval, gospodje pa so imeli vsled te nezgode grozen strah. Ko so se pripeljali v Hronov, je napravilo občinstvo, ki je takoj zvedelo za nezgodo, Kocianu navdušene ovacije. * Čoln se je potopil. Iz Chicaga 16. septembra. Šolski čoln s 24 mladimi mornarji se je med velikim viharjem potopil na Michiganskem jezeru. Šest mož je utonilo, pet se jih pogreša. Nov narod. Pred kratkim sta se vrnila s petletnega potovanja po severu ameriška raziskovalca Stefansson in dr. Andersoni. Najbolj zanimivo, kar poročata s svojega potovanja, je to, da sta dobila popolnoma nov narod. Ob zalivu Coronation na Viktoriji živi kakih 2000 ljudi, mal narod, popolnoma samosvoj, ki je bil dosedaj še popolnoma neznan. Ti ljudje so približno tako veliki, kot Eskimi, imajo velike rdečkaste lase, so bele kože, imajo svetloplave oči in svetle obrvi. Žive v podzemeljskih kočah in se hranijo z ribami in divjačino. Udomačenih živali nimajo. Svoje zgodovine ne poznajo in ne pomnijo, da bi bili prišli katerikrat v dotiko z drugimi narodi. Od Eskimov so popolnoma različni in imajo tudi drugo govorico. Kot orožje jim slušijo loki in pšice, ki imajo na koncu nritrjene^ ostre^ kamnite konice. Nekateri imajo Ali ste pokusili posebno specialiteto likerja l zdravnik želodca? 30 mizarjev za stavbe in pohištvo sprejme takoj tvrdka, 649 Bothe & Ehrmann v Zagrebu. Vpraša se pri M. F. Doberlet v Ljubljani, Sodna ulica št. 1. v Narodna -*> kavarna prične zopet prirejati vHnlf tla n koncerte svetovnoznane in priljubljene elitne damske lin pele :E3_ IH. IDIe trle Icl- Začetek ob 9. url. Vstop p. ost. Ob nedeljah In praznikih začetek ob 8. Slavnemu občinstvu in rodoljubom ž dežele se priporoča za obilen obisk z velespoštovanjem FRAN KRAPEŠ, kavarnar. Šolske knjige za vse srednje, meščanske in ljudske šole v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni L. Schwentner v Ljubljani, Prešernova ulica 3. Poslopje mestne hranilnice. Pozor! Pozor! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na Sv. Petra cesti št. O. svojo prodajalno in delavnico za razna obuvala. L, - Skrb mi bo, da bodem vsakemu dobro postregel , in ceno računil, Za obilen obisk se priporoča }-t. Fran Novak, čevljar Ljut>lj ana, Sv. I>etra cest-S^O. Sprejema sp tudi popravka. T. MENCINGER, Ljubljana Resljeva cesta 3 - Sv. Petra cesta 37 in 42 - Martinova cesta 18. Špecerista n delalesaa trpvina, žpMca za kavo z elettričnim obratom in vročim zrakom. Specialiteta! Žgana kava. Speci; liteta! Posebna mešanica ... kg K 4-80 Kavarnarska mešanica . . kg K 4-— Ljubljanska mešanica . . „ „ 4-40 Tržaška mešanica ... „ „ 360 Na vogalu Resljeve ceste vinarna. Odprta ob delavnikih do 9. zvečer, ob praznikih dopoldne. Vsak dan sveže: kuhana praška, graška, sirova šentdanijelska gnjat in dunajske klobasice. Ravnokar došla velika izbera oblek za šolsko mladino za deklice in dečke. — Najnovejše obleke, površnike in raglane za gospode. Najmodernejšo in največjo izbero damske konfekcije, kakor oaletoje, raglane, kostume, jopice, krila in bluze po priznano najnižjih cenah priporoča „Angleško skladišče oblek“ O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. M , Še nikdar niste kupili po tako nizkih cenah! P3 O tsj O Qh O NJ O Gu % r im— ESsčS Radi velike zaloge vseh ¥ V« III kakor tudi galanterijskih predmetov prodajam po zelo nizkih cenah na drobno in debelo. Trgovina s papirjem in galanterijskim blagom: FR. IGLIČ, Ljubljan Mestni trg št. 11.—13. - Mestni trg št. 11.— ►a o cs o 5S Ivan Jax in sin, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. _ Vse na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane šolske knjige ima v predpisanih izdajah in veliki množini v zalogi tvrdka Sg. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg trgovina s knjigami in muzikalijami Ljubljana, Kongresni trg štev. 2. Seznamki učnih knjig se oddajajo zastonj. tvrdke Ozirajte Dnevu oglašajo \ \