Slav. 75 Posamezna številka 20 stotmk V Trstu, v Četrtek 31. marca 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI Iihaja — izvzemSi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica gv-FranCISkft AslSkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrtajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorclj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— In cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11^57* EDINOST Po-amezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oblast %t računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po40stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dena.nlh zavodov t mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv, Frančiška AsiSkega fitev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57» „In ne vpelji nas v skušnjavo Na našem političnem nebu smo za^ Culi lahko grmenje iz daljrne.' .Nebo je sicer še jasno, a tam daleč izza gore se dvigajo oblaki... Mogoče, da ne bo hu* dega vremena, bržkone ne bo niti ena kaplja pomočila zemlje. A znamenja so tu. Ko smo pred približno štirimi leti slu* tili svojo usodo, ki se je zapečatila z rapallskim mirom, usodo, ki nam jo je med drugimi v svoji bistri dalekovidnosti • prerokoval že leta 1916. trnovski dekan doktor J. Kržišnik z besedami: »Pri* morci boste Lahi in vam se pridruži ena tretjina Kranjcev«, tedaj se je ves narod kakor rešilne bilke oprijel misli velike enotne organizacije. Od ust do ust je •šlo aeslo: »Proč s strankarstvom!« Naš narod se je zavedel resnice, da obstaja on po ogromni večini iz kmetičev, de* fatefev in malih obrtnikov. Čemu torej cepitev? Kar je dobrovoljnih izobražen« cev, naj se pridružijo masi ljudstva in ne oziraje se na malo število kapitali* stov, naj se vodi demokratična politika v narodni, socialni in gospodarski bi a* gor ljudstva. In ko so Lahi definitivno zasedli našo zemljo, se je delo za združenje še poglo* bilo iz pokrepilo, ker so pač v to silile razmere. Seveda so bili zunanji uspehi onemogočeni vsled izrednih razmer, ki jih je pridno vzdrževal vojaški režim, ki ie tlačil osebno in društveno svobodo. Še bolj smo začutili potrebo, da se na* rodove vrste strnejo, ko je naša inteli* genca hotč ali nehote trumoma zapu* stila naše ozemlje, tako da je ostalo po* nekod ljudstvo brez voditeljev. In bas v tem usodnem času se oglašajo glasovi po ločitvi in cepitvi. In to spet ne iz krogov delavcev in kmetov, ampak iz vrst izo* bražencev. Ce pomislimo, da je ostalo doma le majhno število izobražencev; ce pomi* slimo, da je od teh veliko število v taki odvisnosti, da se absolutno ne morejo postaviti v službo ljudstva; če ponushmo, da se del izobražencev vobče odteguje vsakemu delu za ljudstvo; in ako pomi* slimo slednjič, kako da je ostanek izo* bražencev naravnost preobložen z dp lom, potem pač ne verno, kako pridejo posamezniki do tega, da tratijo čas in energije za — razdiranje. In vendar je temu tako! Na našem po* litičnem nebu čujemo laihko grmenje, ki oznanja ločitev, cepitev in bratomorne boje. 95% našega naroda je proletarskih in ta narodič, ki šteje v štiridesetimljon* skt državi le pol m»ljona članov, naj se cepi v štiri ali pet strank? Veseli se. Italija, raduj se vlada, da si našla v našem narodu — podajače! Ah nam je res do tega, da bomo Kakor Hr* vat j © pod Avstrijo zasloveli po dejstvu: »Trije Hrvatje — »tiri stranke!« Zdravi razum uči. da. se vse naše ljudstvo, od delavca do učitelja, od kmeta do obrtnika, mora organizirati v krepko falango. Ce kdaj, danes naše ljudstvo po potrebi kliče: »In ne vpelji nas v skuš* n j a vo«. Virgitij Sček. Reka Poziv Rečanov vladam Sporazuma ZAGREB, 29. Riječki patriotički savez >In-deficienter je izdal sledeči proglas na vlade Sporazuma: Iz verodostojnega vira smo doznali sledeče: Za Reko se pripravlja dannun-ziansko podjetje v drugi izdaji. Gotovi elementi nameravajo uničiti vsa velika reška m-dustriaina podjetja, da ne bo mogla Reka konkurirati s Trstom. Luka Baroš in predor, ki vodi iz Sušaka na Delto, sta popolnoma pod-mimrana in čaka se samo še na zaključke razmejitvene komisije, da se v slučaju, da bi bila prisojena Baroš in Delta Jugoslaviji, izvrši delo uničenja. Na Reki se nahajajo še velikanske množine municije. Italijanska komisija, ki je prišla po božičnih dogodkih na Reko, da odstrani municijo, ni odstranila vse municije. Ta municija je mestu in prebivalcem v pogibelj. Mi smo celo v stanu označiti kraj, kjer se je ta municija shranila. Da v resnici obstoja načrt drugega dannunzianskega pohoda na Reko, dokazuje sledeče dejstvo: D Annunziju so poslali njegovi legionarji iz Rima brzojavko, v kateri ga zagotavljajo, da čakajo nadaljne ukaze. Na to brzojavko je odgovoril D Annunzijo, da nježov sen ne bo več dolgo trajal. In res se je velik del njegovih legionarjev, ki jih je bila italijanska koriiisija spravila z Reke, zopet povrnil na Reko, kjer povsem nemoteno prebiva. Uničevanje industrijskih zavodov se je že pričelo: Zažgala so se skladišča Kremsier, Brazzoduro i. dr. na Delti ter v poslednjem času ladjedelnici Ganz—Danubius in Quar-naro. Da sta luka Baroš in Delta podminirani, o tem se lahko vsakdo prepriča. Naša sveta dolžnost je, da javimo to celemu svetu ter kličemo Sporazum, naj se vendar že enkrat naredi konec temu stanju, ki ga je neki nemški list označil kot ^evropski škandal . Naj vendar že enkrat neha trpinčenje nesrečne Reke, ki jo je Sporazum od 12. septembra 1919 dalje popolnoma zapustil, kakor je zapustil tudi sosedni Sušak, ki jc vsled niedzavez-niške zasedbe, za katero je Italija dobila samo mandat, toliko pretrpel. Obračati se na Italijo, je popolnoma odveč. Zakaj Italija, tudi ko bi hotela, ne more preprečiti tega, kar izvira iz preteklosti in za kar bi morala ona nositi posledice. Kajti vse to so le sadovi njene macchiavelistične politike. Da je odveč, se obračati na Italijo, dokazuje že lo, da je isti general Ferrario, ki je še v decembru 1920 naskočil s svojimi četami in * italijanskim brodovjem Reko in D Annunzijeve čete, že v prvi polovici meseca marca 1921 ob priliki aneksijske slavnosti v Lovrani proslavljal D'Annunzija v javnem govoru in na koncu zaklical: -Živel Gabriele D Annunzio! V imenu človečnosti prosimo Sporazum, naj takoj posreduje. Naj nikar ne čaka, da pride D Annunzio zopet na Reko. Nikar naj ne čaka, da padejo lušćilgjca riža, čistilnica petroleja, tvornica torpedov Whitchead in drugi izredno važni industrialni zavodi kot žrtve požara, da %e izpremeni mesto v kup kadečih se razva-'in, da se uniči luka Baroš in zruši železniški -redor. Žalostna tolažba je, da bo plačala Italija, kakor obljubuje, po decembrskih dogodkih na Reki in Sušaku povzročeno škodo. Celo ko bi plačala tudi škodo, ki se bo v bodoče povzročila, je to slaba tolažba, ker bi zahtevala gradnja tega, kar bi utegnil D Annunzio v svoji blodnji še v bodoče razrušiti, dolga, dolga leta. Med tem bi Italija še enkrat dosegla "svoj namen, odstraniti za del j časa nevarno tekmovalko Trsta. Spominjamo velevlasti, da je tudi meseca avgusta 1919 avtonomistična reška stranka (Gotthardi), kakor tudi Narodni svet za Reko ian Sušak, pravočasno opozorila francoskega generala Saviyja, angleškega polkovnika Bee-cka in ameriškega poveljnika na to, kar se je potem zgodilo. Opomin pa ni hasnil in zgodilo se je vse, kar se je prerokovalo: Odstranile so se zavezniške zastave, napadla se je angleška zastava, naskočili so se častniki in vojaki Sporazuma, pobili so se francoski vojaki iz Tonkinga in drugi, od katerih se je marsikateri boril za Italijo ob Piavi. In na koncu je prišla zasedba Reke po D'Annunziju In Sporazum je moral v narekovanem roku zapustiti mesto. Danes zopet opominjamo In kličemo: »Caveant consules!« Samo da ne bo prepozno. Se bodo 1» danes slišale naše besede, ali doživimo zopet bridko zadoščenje, da smo zopet prav prerokovali, toda klicali v puščavi? Zagreb, "dne 21. marca 1921. Riječki patriotički savez »Indeficienter«. Za reško avtonomistično demokratsko stranko: Ruggero Gotthardi. 1. r. Za reško |u-goslovensko stranko: prof. Benjamin Groho-vac, 1. r. Za mednarodno socialistično stranko: Kuzme Segnan, l. r. Za k Reki priključeno ozemlje: Alfonz Ljubič, l. r. Italija Giolitti se je povrnil v Rim RIM, 30. Ministrski' predsednik Gio* litti se je danes predpoldne povrnil v Rini. Danes ob 16 se sestane ministrski svet pod njegovim predsedništvom. Dva orožnika ubita v Carmignanu blizu Firenze — Fašisti zažgali delavsko konsumno zadrugo V občini Carmignano blizu Firenze je prišlo na velikočne praznike do hudih neredov med socialisti in drugim prebi* valstvoni tega kraja. Občina je v rokah socialistov. Župan ni hotel sprejeti du* hovnika, ki je prišel, da mu blagoslovi hišo. Občinarji nesoclalisti so se zbrali ter so proti temu glasno protestirali. Vrenje je trajalo ves dan. Zvečer so o* rožniki patculirali po občini. Komunisti so jim pripravili zasedo tej: so zaceli streljati proti njim. Dva orožnika sta bi» la na mestu mrtva. Ko je vest o umoru c/rožnikov prispela v Firenze, so se tam* kajšnji fašisti takoj napotili v Car* mignano. Iskali so župana, a ga niso našli, ker je bil pobegnil. Za to pa so na* padli tamkajšnjo zadrugo, vdrli vanjo In živila razdelili zastonj med prebivalce. Nato so pometali vso opremo na ulico in poslopje so zažgali Kmalu po tem je prišel v občino močan oddelek orožni* kov. Orožniki so preiskali mnogo hiš v občini, zaplenili so veliko orožja in are* tirali več oseb. Ogrska Bivši cesar Kari na Ogrskem BERN, 29. Švicarska brzojavna agen* cija poroča iz Budimpešte: Bivši cesar Karel je prišel v Budimpešto. Obiskal je regenta admirala Horthy*ja in se je po* svetoval z raznimi političnimi osebami. Bivši cesar je nato odpotoval iz Budim» peste v neki drug kraj, kjer se misli na* staniti. DUNAJ, 29. »Politische Korrespon* denz« poroča sledeče podrobnosti o pri* hodu bivšega cesarja Karla na Ogrsko: Bivši cesar je prišel preteklo soboto preoblečen v Steinamanger, kjer ga je sprejel Škof v svojo hišo. Ministrski predsednik Tcleky je prišel v Steina* manger in je cesarja skušal pregovoriti, naj odneha od svojega namena. V ne* deljo zjutraj je Karel odpotoval v Bu« dimpešto skupaj s Teleky*jem. Karel je obiskal Horthy*ja. Po dolgem pogovoru z njim se je že zdelo, da bo bivši csear slu= šal Horthvja ter da se bo zopet povrnil v Švico. Isti večer je zapustil Budim* pešto v spremstvu ministra Teleky*ja z namenom, da zapusti ogrska tla, toda med potjo se je premislil in je sklenil, da ostane na Ogrskem ter se sedaj na* haj a baje v Steinamangru. Francoski za* stopnik je obvestil ogrsko vlado, da se bodo zavezniki odločno uprli vzposta* ritvi bivšega cesarja Karla. Zdi se, da je le malo oseb posvečenih v namene biv* šega cesarja. Nekoliko oseb je bilo are* tiranih. Avstrijska vlada je odredila preiskavo, ki naj dožene. ali je bivši cesar šel skozi Avstrijo. Ogrska vlada si umiva roke BUDIMPEŠTA, 30. Nespameten ko* rak Karla Habsburškega je uratdne kro* ge iznenadil in zabolel. Ogrska vlada je Hokazala, Ha ni v to za3evo nikakor vrne* šana, kajti bivšemu cesarju je takoj sve* tovala, naj zapusti Ogrsko in naj »e mi* sli na svoj povratek na ogrski prestol. Gotovo je, da je ogrska vlada sama od* stranila Karla iz Budimpešte in je poleg tega takoj ukazala svojim zastopnikom v zavezniških drŽavah, naj vlade zago* tovijo, da je Ogrska popolnoma lojalna. Ukrepajo se tudi potrebni koraki, da biv* Ši cesar Karel čim prej zapusti ogrska tla, tako da bi ta slučaj ne imel nikakih škodljivih posledic za Ogrsko. Vplivni ogrski krogi zatrjujejo, da ne bo v ar* madi izbruhnilo nikako gibanje v prilog bivšemu cesarju. Strog opomin iz Francije PARIZ, 30. Nepričakovani nastop Karla Habsburškega je napravil v tukaj* šnjih diplomatskih krogih mučen vtis. IHad lahkomiselnim korakom se zgražajo in slišati je, da bi znalo to početje imeti za Ogrsko najhujše posledice. Ogrski je sedaj potreben notranji red in mir, da bo lahko popravita) svoj položaj m svoje od* nošaje s sosedi in da se obvaruje pred boljševiško nevarnostjo. Zavezniške vla* de ne bodo nikakor dopustile, da bi se Karel Habsburški povrnil na prestol sv. Štefana. Vesti iz Budimpešte o za drža* nju vlade so sicer zadovoljive, toda ne* davne Horthyjevo izjave v prilog vzpo* stavitve Habsburžanov so še v živem spominu. Z drug© strani pa se naglasa, da bi si btvši cesar Karel ne bil upal napram viti takšen korak, ako bi ne imel žago* tovljene podpore nekaterih ogrsikih kro* ______ Avstrija Zveza narodov je začela razpravljati o načrtu za pomoč Avstriji PARIZ, 28. Finančni odbor Zveze na* rodov se je sestal danes predpoldne ob 11*30 ter je razpravljal o sklepih med* zavezniške konference v Londonu, ki se nanašajo na položaj v Avstriji. Seji je predsedoval Sir Henry Strakosch (Južna Afrika). Zastopane so bile sledeče dr* žave: Italija, ^Nizozemska, Francija, Ja* ponska, Češkoslovaška, Anglija in Bel* gija. Angleška prizadevanja za ustanovitev mednarodnega konsorcija za pomoč Avstriji PARIZ, 29. »Intransigeant« javlja iz Londona: V Londonu si pridno prizade* vajo, da bi se zbrali ugledni finančniki raznih zavezniških držav in bi se tako omogočila izvršitev načrta za pomOč Av* striji, ki ga je izdelalo angleško zakladno ministrstvo. To ministrstvo ima sedaj na razpolago en miljon funtov, ki so del sveto, katero je parlament dovolil za po? moč zavezniškim državam. »Daiiy Chro* ničle« pravi, da so finančna ob las t va sklenila, da s© ta denar lahko porabi za posojila Avstriji, ako bi bila nujna po* treba, dočim ji bodo banke dajale večje kredite za nakup živil in surovin, Amerika Zedinjene države se bodo brigale za izvenameriška vprašanja ČIKAGO, 28. »Chicago Tribune« po* roča iz Washingtona: Državni urad je obvestil zaveznike, da bodo Zedinjene države sodelovale pri urejevanju vseh vprašanj, ki izhajajo iz vojne, in da se ne bo mogla nobena rešitev smatrati za popolno, dokler ne privolijo vanjo tudi Ze-dinjene države. PARIZ, 29. Neka vest agencije Havas pravi, da v francoskem ministrstvu za zunanje zadeve niso danes predpoldne še ničesar vedeli o noti Zedinjenih držav vsem državam sveta, a posebno zaveznikom. Kljub temu je list »Information* objavil že nekoliko podrobnosti o vsebini omenjene note. Vlada Zedinjenih držav naglasa nagnenje zaveznikov do zanemarjanja Zedinjenih držav v vsem, kakor da bi Amerika ne imela svoje zasluge na zmagi iz leta 1918. Amerika si pridržuje pravico potrditi sklepe o vprašanjih, pri katerih je bila sama prizadeta, in izjavlja, da nekaterih takšnih vprašanj ne bo mogla nikdar odobriti. Nota namiguje posebno na prisojo kabljev na otoku Japu in petroleja v Mezopotamiji. Nota dostavlja, da se Ameriki morejo odrekati pravice, ki ji grejo vsled sodelovanja v vojni pod pretvezo, da ni član Zveze narodov. »Information« pravi tudi, da so zavezniki že ukrenili potrebne korake, s katerimi se bo Zedinjenim državam dalo zadoščenje. GrJka Odločilni uspehi grške armade proti Turkom — Turška vlada zapustila Angoro ATENE, 29. »Nea Imera« piše povo* dom zavzetja. Afium* Karahisarja in bitke pri Iskišehru, da bo z vojaškega stališča završena v kratkem glavna na> loga operacij- .Najbrže bo angorska vla* da skušala svojo srečo na diplomatskem polju, preden grška armada zada Turkom smrtni udarec z zavzetjem Angore. »Embros« pričakuje tudi na diplomatski fronti velike uspehe za Grke, predvsem vsled obnovitve prijateljskih in zaupnih odnošajev z Anglijo in Francijo. Grška lahko živi brez prijateljstva Francije — pravi list — toda brez angleškega pri* jateljstva bi Gr&ka ne mogla obstajatL »Patris« in drugi Hsti javljajo, da se je kemalistovska vlada preselila iz Angore v Sivas. Kralj bo še ta teden pregledal rezervne čete, ki so namenjene v Malo Azijo. Za Wilsonom Harding! James Monroe je bil peti v vrsti pred* sednikov Zedinjenih ameriških držav* U* mrl je dne 4. julija 1831. Pod njegovo upravo je bilo proglašeno geslo, da se evropske vlasti ne smejo vmešavati v notranje stvari ameriških držav ter da ni dopuščeno, da bi se evropski vladni zistemi prenašali v Ameriko. To je bila takozvana »Monroe*jeva doktrina«, ki je pomenjala, da evropske vlasti nimajo nobene pravice do kakega posredovanja na ameriški celini, a da se morajo isto* tako tudi Zedinjene države izogibati vsakemu vmeševanju v evropske stvari. Druga točka se je glasila: evropske vla* sti si ne smejo prisvajati ameriškega o* zemlja potom zasedbe ne potom kake pogodbe. Niti sto let ni še minulo, odkar jc Monroe zafcisnil oči; a kake izpremembe je prineslo minulo stoletje in posebno drugo desetletje sedanjega stoletja ne le v uredbi Evrope, ampak tudi v raz* merju med Evropo in Ameriko! To iz* premembo bo označila zgodovina kot plod politike Wilsonove, ki se je razmah* nila pred dobrima dvema letoma ob iz* bruhu danes že dokončanega, a še ne U* kvidiranega svetovnega konflikta! Amerika je odločilno posegla v ev* ropsko vojno — odrekla se je Monroe* jevi doktrini — in predsednik ameri* škili Zedinjenih držav \Yilson je bil po zma£i zaveznikov njihov diplomatičn i voditelj in glavar. Zavezniki so sprejeli njegove glasovite točke, njegov program. In storili so to — kakor se je zdelo — navdušeno in s trdno voljo, da jih v mi* rovnem sklepu tudi udejstvijo. Kar se ije godilo in dogodilo na pogajanjih v Pa* rizu in v Londonu, so stvari najnovejše zgodovine in je zato znano vsakomur. Zato smemo ugotoviti le dejstso, da je Wilsona doteklo najhujše razočaranje. Niti ena točka njegovega programa se nI uresničila. Hotel je, da prinese zaključek vojne svetu trajen mir. V resnici pa je prinesel — nasprotno! Razočaran in u» žaljen je ostavil Evropo. Ali z \Vilsonom je doživela ljuto ra* zooaranje tudi Amerika. Pričakovala je po vojni cvetočo dobo za svojo ti*go» vino. Prišlo je drugače. Razrvane raz* mere Evrope, posebno pa katastrofalni padec evropskih valut, povzročajo, da Evropa ne more kupovati ameriškega blaga v tisti meri, kakor so pričakovali onkraj oceana. A kot naravna posledica tega razoča* ranja se je porodila silna opozicija proti Wilsonovi politiki in začeli so mu obra> čati hrbet tudi prejšnji njegovi slavitelji. Pri volitvah predsednika republike je si* jajno zmagal \Vilsonov nasprotnik Har* ding in mnogi so menili, da se hoče A* merika zopet povrniti k Monroe*je\i doktrini: Amerika Američanom! Ali, zo* pet prihaja jo velika iznenađenja. Radovali so se zapadni zavezniki, me* neč, da so se s padcem NVilsona rešili svinčene teže NVilsonovih idej, ki so jih sicer 3 početka in navidezno sprejeii, v resnici pa 'mrzili, ker so z vojno zaslc» dovnli vse drugačne cilje. Tudi NemCi so pozdravljali \Vilsonov padec v nadi, da je s tem prišel konce ameriškemu vrne? šavanju v evropske stvari, a kot posle* dico temu so pričakovali, da bo moč so* vražuikov Nemčije oslabljena. Že prvi koraki Hardinga prinašajo lz* nenaden je: kažejo, da hoiče Harding vsat v glavnih potezah ubirati poti —< Wil* »ona. Potemtakem se tore i Amerika ne misli povrn-ii k Monroe^jevi doktrini. To je tudi razumljivo. Ta doktrina je bila za Ameriko koristna v časih, ko so bili odnašaj i Amerike z Evropo zelo rahli. Danes pa je Amerrka navezana na Evropo s tisočerimi interesi Tudi Hardin* gova Amerika se postavlja na stališče, da so si vsi zavezniki in njih prklm/encl pridobili z zmago gotove pravice, ki si jih hoče tudi Amerika nadalje varovati pravice, ki jih je hotela zagotoviti \V/if* sonova politika. Dokaz za to je odredba Hardingova, naj bo Amerika nadalje v,x* stopana na konferenci o občilih. Vsi se spominjamo, da je bila ena glavnih apor* nih točk za opozicijo proti \Vilsonu nje* gova — Zveza narodov. Sedaj pa kaže, da bo Amerika nadalje zastopana pri tej napravi, [stotako hoče Amerika na* daljevati \\ i!sonovo politiko v vprašanju kolonialnih mandatov. Harding želi ba« je, da bodi \Vashington središče nadali« nih pogajanj med Ameriko in zavezniki, da se bo mogel pogajati ob stalnem so* delovanju ameriškega senata. Doživljamo sedaj nekaj podobnega, kar je svoječasno doživel češki narod v svoji politiki. Mladočehi so bili izzvali s silno agitacijo vihar proti politiki Stx* ročehov s Františkom Riegrom na čelu. Vihar je odnesel Staročehe s pozorišča, zrušil Ricgra, a potem so Mladočehi, kot zastavonoše češkega naroda, na polju prakbične politike v dunajskem parfa* mentu v glavnem nadaljevali — Ricgro* vo politiko! Ko treba braniti resničine koristi, so pač dejanski odnošaji si ine.j šil nego vsa zveneča gesla in najlepši programi. In Amerika hoče braniti svoje koristi — pa naj je NVilsonova alt Har* dingova! Zato bo hotela imeti tudi od* slej svojo besedo pri bodoči uredbi Evrope. Rusija Litvinov pojde v Washiagton PARIZ, 30. »Petit Parisienu« poročajo iz Helsingsfonsa^ da bo Litvinov odpo* toval iz Revelja in da pojde v Zedinjene države na mesto sovjetskega zastopnic ka Martensa, ki je bil izgnan iz Amerike. Finska bi se hotela iznebiti ruskih beguncev PARIZ, 29. »Matinu« poročajo rz Ko* penhagena: Sedaj je na Finskem inter* niranih okoli 6000 ruskih beguncev iz Kronstadta. Finska vlada namerava pro* siti Zvezo narodov, naj posreduje, da bi se del njih interniral v kaki drugI državi. Vrangel noče razpustiti armade PARIZ. 29. Poročevalec »Petit Pari* siena« javlja iz Londona: Glasom vesti iz Carigrada general Vrangel noče ra,zpu* stiti svoje armade ter je od Francije za* hteval, naj mu povrne orožje, strelivo in transportne ladje. Orožje, ki je bilo prodano Gruziji, je sedaj v rokah bolj* še viko v. General Vrangel okradeii CARIGRAD, 29. S parnika Aleksander Mi-hajlovič«, na katerem je stanoval general Vrangel, so neznani tatovi ukradli več zlatega denarja, nekaj srebrnine in biserov. Tatje so odnesli tudi važne vojaške listine, ki se nanašajo na Vrangelovo vlado na Krimu. Zabajkalska republika In Japonska VLADIVOSTOK, 29. Ustavotvorna skupščina v Čiti je odobrila besedilo no* te, ki se bo poslala kitajski, ameriški in japonski vladt. V tej noti se Kitajski ob= ljubijajo večje ugodnosti kot jih je imela ob času carjev. Amerika se prosi, naj Japonsko pregovori, da umakne svoje čete iz Sibirije in s tem izpolni svoje to* zadevne obljube^___ Japonska Japonska vpeljala metrski sistem PARIZ, 30. »Matin« poroča: Japonski državni zbor je sprejel zakon, ki pred? pisuje obvezno rabo metrskega sistema. Predvideva se, da bodo vpeljale ta si* stem vsled tega tudi države anglo*sak* sonskega plemena. Japonska in Vatikan PARIZ, 29. »Temps« poroča iz Tokia: Prelat Fumasenl Biondi, apostolski de* legat na Japonskem, je bil pred svojim odhodom imenovan za velikega čast* nika reda svetega zaklada. Apostolski delegat je prt tej/ priliki izjavil, da sma> tra to počaščenje za izraz priznanja s strani japonske vlade in da mu imeno* vanje zelo laska. Prelat Fumasenl Biondi se povrne na Japonsko še v tem letu in bo peljal s seboj vse potrebno osobje za ustanovitev redne nunciwturtfr ki bo delovala za razvoj odnošajev med Japonsko in Vatikanom. Anglija Angleške naselbine proti centralizaciji PARIZ, 29. »Echo de Pariš« je prejel iz Londona sledečo vest: Angleška vla* da je obvestila glavne gubernatorlc posameznih naselbin, da na prihodnji an* gleški konferenci, ki se bo vršila v me* sccu juniju, ne bo predlagala ustanovitve osrednjega urada za državno brambo. Naselbine so bile dale jasno razumeti, da bi jim ta centralizacija brambnih sred» ste v nikakor ne ugajala. Stavke rudarjev najbrže ne bo PARIZ, 29. »Information« poroča o napetosti med angleškimi rudarja sle* deče: Minister za trgovino in obrt pride danc3 v London in bo napovedal i»esta^ nek zastopnikov rudarjev in zastopnikov lastnikov rudnikov. »Dailv Mali« piše, tla so sredstva delavskih zvez vsled veltkih stroškov povodom stavk lanskega leta le neznatna. Vsled te revščine dela v* skih zvez vstrajajo lastniki odločno pri svojih sklepih, vedoč, da bi bila stavka spričo sedanjega položaja prava nesreča za rudarje, _ Francija Francija ne namerava prositi za odpu« stitev vojnih dolgov NEW YORK, 29. Posebni francoski odposlanec pri novem predsedniku Ze# dinjenih držav Viviani je bil vprašan, ali misli prositi za odpustitev dolga Fran* ciji. Viviani je odgovoril: »Francozi nibof berači in mislijo svoje dolgove plačatik<% Zveza med Francijo in Češkoslovaška PARIZ, 29. »Journal des D6bats« piise: Kljub zanikanju s strani češkoslovaško vlade trdijo nekateri francoski listi na podlagi vesti lista »Preusspsche Zeitung«, da Zveza obstaja in da je bila sklenjena prilikom zadnjega obiska ministra Bene* ša v Parizu, __________________-J Belgija Odprava potrdil na potnih listih za ^ Belgijo RIM, 29. Belgijsko poslaništvo javlja agenciji Stefanh Italijanskim, ^ franco* skini, angleškim, japonskim, luksenbuav škim in ameriškim, državljanom ne bo od 1. aprila dalje več potrebno potrdilo na Stran II. »EDINOST« V Trstu, 31. marca 1*21 potmfl tistih ne za prebivanje v Belgiji ne za prost prehod erez belgijsko ozem* Ije. Kljub temu pa bodo prizadeti morali juieti potne liste odnosnih držav ter jih bodo morali na zahtevo pokazati belgij* skim oblastvom na meji ali v notranjosti dežele, ___ Nemčija Vstaja komunistov se bliža koncu BERLIN, 29. \Volffova agencija jav* Ija: Policija nadaljuje v srednji Nem* čiji svoje delo. Mnogo vstašev jc bilo aretiranih, ravno ko so hotcii na avtomo* bilih zbežati proti jugu in zapadu. Res* nih spopadov ni bilo. -Mir po glavnih središčih je popoln, dočim se na de/cli pojavljajo gruče roparjev, ki plenijo po vaseh. skim manjšinam Italije, nam bo dajala moraliC-no moč za zahtevo, da se ludi našim bratom v Dalmaciji priznajo vse pravice, ki jim gredo kot ljudem in državljanom. In vstrajamo tudi pri svojem uverjenju, da bo mnogo dela med Slovani in Italijani za skupno dobro.« — Tako govore pametni, razsodni ljudje, ki iskreno čutijo in mislijo, ko govorijo o potrebi miru, in ki ne polvarjajo resnice o naši — kulturi! Sv. M. Magd- spodnja. Prejeli smo: Tako obširna kat. občina nima ne šole ne učitelja ne druge osebe, ki bi zahajala med ljudi in z dobrimi in poštenimi nauki varovala mladino, ki je žalibog vsied 5letne grozne vojne zašla na zelo čudna in slaba pota. Dramatični odsek društva »Slava ima pa vrle in pridne fante in dekleta, ki so si nadeli nalogo, da dosežejo s prirejanjem iger in potom društvene knjižnice, katero si misli društvo čimprej ustanoviti, svoj cilj. V ta namen se vprizori na belo nedeljo dne 3. aprila ob 16. uri v Miklavčevi dvorani (Kačunu) Sv. M. Magd. spodnja veseloigra v treh dejanjih? »V Ljubljano jo dajmo*. Društvo apelira na slavno občinstvo, da poseti igro v Severne države Razkol v švedski «ocia!isličm stranki | cim večjem številu in s tem moralno in mate- STOCKHOLM, 29. Na shodu švedske leve p°?Ta p" prifet*f ^f*!*0*"!}5* .,7 7.. , ', - , „ ,71 ^„„„„i —rr.t; rocamo, da kdor ima knjige, ki jih vec ne rabi, socialistične stranke je bila s 1/3 glasovi proti „»m«.* A*»i; 34 sklenjena resolucija za pristop k III. inter-nacionali. Vsled le resolucije se je ustanovila nova neodvisna socialistična stranka, ki je začela zborovati na svojo roko. Norveška delavska stranka pristopila k IIL internacionali KRISTIJANI JA. 29. Delavska stranka jc imela prošlo soboto shod, na katerem je bilo z 281 glasovi sklenjeno, da se stranka pridruži k III- internacionali. Dvajset glasov je bilo oddanih za resolucijo manjšinske stranke, ki je sicer predlagala pristop k III. internacionali, toda s pridržkom, da naj stranka ostane za sedaj nevtralna. Pet poslancev je glasovalo proti priključitvi. Bili so izključeni iz stranke. Danska bo obnovila trgovske stike z Rusijo PARIZ, 29. m jih iz prijaznosti odstopi, namreč daruje ali vsaj posodi, za kar mu bo društvo zelo hva-! leino. Uradne vesti Cena kruhu in testeninam. Mestni magistrat tržaški naznanja: Na podlagi odloka generalnega civilnega komisariata za Julijsko Benečijo od 25. marca 1921 štev. 4015-2429 stopijo s I. aprilom 1921 za kruh in testenine nastopne cene v veljavo: 1. Navaden kruh v obliki 500 gr iz na 80% sesjane moke 1*60 liro kg. — 2. Kruh v obliki 250 gr iz na 62?» sesjane moke 2'20 liri kg. — 3. Kruh v obliki 100 gr iz na 62% sesjane moke 2'50 liri kg. — 4. Navadne testenine 2 80 liri kg. — Trst 29. marca 1921. — Mestni magistrat tržaški. konferenci „ . . . v i Vabilo k okrajni učiteljski Konlerenci uci- Matinu« poročajo 1Z Kopen- tel lržaškjh slovenskih ljudskih šol v po- Ofnska bo obnovila trgovinske stike | s, ju slovcnske ljudske šo]e pri Sv. Ivanu dne t Rusijo- Vlada je obvestila industrijske m tr- 2 .]a ob g ud z nas]ednjim VZporedom: 1. govske kroge da bo sovjetskemu odposlan- Pred$ednik olvori konferenco in imenuje na-stvu dovolila, da.pride na Dansko in da i«neLfslnk 2 Volitve, in sicer: a) 2 zapisni-pogajanja. Najbrže bo Rusija poslala v Ko- k • v b) sUinega konferenčnega odbora 5 penhagen poslanstvo, ki je sedaj v Stockholmu. čU^OV( c) pripravljalnega odseka 6 članov za Nizozemska za obnovitev trgovskih stikov j ustanovitev okrajne učiteljske knjižnice. 3. z Rusijo Preuredba šole. (Šolska zakonodaja in šolska LONDON. 29. >Daily Mati poroča iz Rot-1 uprava). 4. Splošni učni načrti za obče ljudske terdama: Cim bo nizozemska vlada imela za- { šole. 5. Učne knjige. 6. Uradni spisi. 7,Razbre-dostna jamstva, bo najbrže sledila angleškemu menite v razredov ian posebni razredi za ne-primeru in bo s sovjetsko Rusijo sklenila trgo- razvite otroke. 8. Izvenšolske ustanove. (Vrtci vinsko pogodbo. zabavišča). 9. Učiteljska izobrazba, (rre- __osnova učiteljišč, okrajna učit. knjižnica in učila.) 10. Šolski zdravnik. 11. Posebni pred-logi. Opomba: Referati, ki so bili prečitani že o j priliki lanske okr. konference, se bodo sma-j trali kot po vsebini že znani ter se bodo raz-! pravljali na podlagi zapisnika lanske konfe-" renče le sklepi ter morebitni dodatki refe-! rentov. — Trst, 29. marca 1921. — Šolski nad-"zornik: A. Craizer. Cigarete »Danubio«. Finančno nadzorništvo naznanja: Z odlokom generalnega civilnega komisariata za Julijsko Benečijo se s 1. aprilom t. I. zniža cena cigaret »Danubio« od 90 cent. za zavojček z 10 kosi na 70 cent. Politično društvo „Edinost vabi vse svoje člane na redni občni zbor ki se bo vršil - v Miiieijek, kcpriin 5921., ob 1J. uri, v gostilni 8. Anđrela Ofeersnclo, Divača 52 s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika in pregledom valcev računov. 4. Sprememba S 1 društvenih pravil. 5. Volitev novega odbora; 6. Slučajnosti. Politično društvo »Edinoft«. vesti Beseda resnice o nas. Marco Druscovich, ki je — kakor kaže že njegov priimek — Italijan najčistejšega pokoljenja, je priobčil v reški *La Vedetta d Italia- navdušen opis aneksijske slavnosti v Trstu. Skoda, da nimamo tega opisa v roki, kajti iz tukajšnje Emanci- Iz tržaškega iivlfenia Dva tatova pobegnila iz kopersketfa zapora in se pripeljala v naše mesto z avtomobilom. Pred včerajšnjim popoldne je stal šofer Aldo Ravalico z javnim avtomobilom št. 23 na Borznem trgu. K njemu so prišli štirje elegantno , oblečeni mladeniči ter mu naročili naj jih popelje v Koper. Ko jc dospel avtomobil v Koper sc je ustavil pred neko gostilno. Iz avtomobila sta izstopila dva mladeniča ter šla v omenjeno gostilno. Kmalu potem sta prišla iz gostilne r.eki drugi mladenič in mladenka ter stopila v avtomobil, ki je stal pred vrati. Avtomobil je šel zatem proti Trstu. Šoferju je bilo naročeno od mladeničev, naj vozi počasi. Iz neke postranske ulice v Kopru, je pritekel ves upehan mladenič, ter se vsedel v avtomobil. V avtomobilu je bilo torej petero oseb. Šoferju se je zdelo prevažanje teh oseb sumljivo, ali moral , je molčati. Čudne in sumljive goste je pripeljal pazione doznavamo, da je dodal tudi nekaj v nJLš€ mesto, kjer so izstopili pred neko go- .....stilno v starem mestu. Tako mu je bilo naročeno. Neznanci so plačali šoferju predpisano vožnjo ter nato vstopili v gostilno. Šoferju so svojih misli o nas Jugoslovenih. priklopljenih stilno k Itaiiji. In ravno tem idejam Druscovichevim upira rečeno republičansko glasilo. In sicer iz dvojnega razloga: zato ker se zavzema za italijansko - slovansko bratstvo ali vsaj prija- pa veleli, naj jih čaka p; čakal ... in čakal... ali mizi je ležal elegantno Izdelan zavojček, ki je bil naslovljen na viteza Pizzagallija. Vitez Je odprl zavojček in v njem j« ležala bomba »sipe«-. Sreča je bila, da se ni bomba med od-vivanjem razpočila. Dragocenost je bila nemudoma izročena artiljeriskemu poveljstvu. Ni izključeno, da je šlo za atentat. Do danes se ni moglo še dognati, kdo je prinesel v pisarno čudežni zavojček. Zasledovanje se vsekakor nadaljuje. Aretirana lašista. Pretekli večer je patruli-rajo po starem mestu več policijskih agentov, ki*so naleteli na dva znana fašista. Ko so ju preiskali so našli pri njih 2 napolnjena samo« kresa. Ker nista imela orožnega dovoljenja, so jima zaplenili orožje. Agcntje so jih odvedli na policijo, kjer sta bila zaslišana. Eden se piše: Fausto Levi, drugi Guerino Liberali. Oba se nahajata v zaporu v ulici Coroneo. Krvavi pretep v Sv. Križu pri Trstu. Včeraj zjutraj okoli 11. ure je dospel na južno postajo vlak iz Sv. Križa pri Trstu, ki je pripeljal ranjenega kmeta Frančiška Pretiaha iz sv. Križa. Iz postaje je bilo telefonirano na rešilno postajo po zdravnika. Na lice mesta je dospel zdravnik, ki je dal odpeljati ranjenca v mestno bolnišnico. Ko ga je zdravnik preiskal je ugotovil, da je Preliah ranjen z orožjem na čelu. Omenjeni kmetovalec je bil ranjen v naeki gostilni v Sv. Križu. Prepiral se je bil namreč neki Sillich z Davidcm radi politike, Pretiah ju je miril in bil pri tem ranjen z samokresom. Ranilec je bil aretiran. Velika tatvina v Reki. Preteklo noč so izvršili tatovi v skladičšu, ki je last sSocieta Gommerciale di Fiume« v Reki veliko tatvino. Omenjeno skladišče se nahaja v ulici S. Mau-rizio št. 7. Tatovi so odnesli iz skladišča 9 bal blaga za obleke v vrednosti 200.000 lir. Reška policija je telefonirala v Trst, naj pazi — če bi dospelo ukradeno blago v mesto. Večje gruče policijskih agentov in stražnikov so patru-lirale po mestu, da bi izsledile blago. Posrečilo se jim je zasačiti tovorni avtomobil, Iz ~>garage < v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 50, ki je bil naložen z blagom. Pri tem je bil aretiran 371etni Štefan Simich, ki je bil glavni činitelj tatvine. Druge take osebnosti se pridno zasledujejo. Vest! is Goriške Goriška oblastva naznanjajo občinstvu, da se bodo dne 31. t. m. začela velika razstre-ljvanja pri Ločniku na Kalvariji (višina 240), na kar se občinstvo opozarja. Iz Gorice, V torek 29. 3. so bili vsi naši zavedni Italijani s fašisti vred na aneksijski slavnosti v Ogleju, vendar so pa bili toliko previdni, da so pustili vsaj majhno četo fašistov v Gorici, ki so imeli službo pred pošto. Okoli 5 pop. je privozil mimo pošte avtomobil, na katerem so se vozili socialisti. Eden izmed teh je za vpil: evviva bandiera rossa! To je pa zbrane fašiste kar vzdignilo. Ustavili so avtomobil in napadli s palicami reveže socialiste, ki so bili brez vsakega orožja. Pretep je trajal samo par trenotkov, ker se je posrečilo šoferju, da jc prodrl krog fašistov. Samomor. Na Ponikvah si je vzel neki Ko-fol Vid življenje s tem, da 6e je z nožem zabodel v vrat trikrat zaporedoma. Bil je star 45 let, samski. Tudi njegov brat si je bil pred letom vzel življenje. Vida so pokopali brez duhovnika. Ogenj. Krčmarju Trampužu Francu v Temnici je zgorela baraka; kako jc nastal ogenj, ni znano- Rešili so le nekaj malenkosti, vse drugo je požrl ogenj. Iz Dntovelj. Tik pri postaji gre državna cesta Čez železniški tir. V normalnem času, ko je promet na tej progi cvetel, so bile zatvorni-ce vedno odp^»f če ni bil ravno kak vlak v bližini. V vojnem času fe avstrijska vojaška uprava zgradila čez tir umeten most, kajti na progi so stali včasih vlaki po par ur ter tako ovirali prehod. Toda tudi v vojnem času so bile zatvornice dvignjene, kadar ni bilo vlakov. Most je namreč silno strm in bil vedno v jako slabem stanju. Zlasti pa je zanemarjen sedaj. Težkega voza sploh ni mogoče spraviti čezenj. Zatorej zahtevamo, naj poskrbi cestna uprava, da se zatvornice ne spuščajo brez potrebe ter po vsakem vlaku zopet dvignejo. Danes vendar ni posebnega prometa na tej progi, ko rase trava med tračnicami. — Prizadeti. red gostilno. Šofer je\ gostov ni bilo od ni- teijstvo in zalo. ker mu ne zatenineva mož- koder. Stopil je v gostilno ter se tam prepri Ivanov nacionalistična blaznost, ki se je prijelr ' čal, da so gostje izginili skozi neka postranska tudi Druscovicha. t:manzipazione naglasa.' vrata. Pri tej priliki se je njegov sum povečal, ra ni bilo samo dinastično malikovalstvo, ki! $el je na policijo ter povedal službujočemu je navdajalo Slovane, marveč tudi najbolj raz- komisarju ves dogodek. Več policijskih agen-vila narodna zavest, ki ji jc ^adoičalo le male tov se je odpravilo v staro mesto ter pridno let. da je odstotek anslfabetov med Slovenci j zasledovalo sumljive elemente. Posrečilo se znižala na najnižjo številko mec narodnostmi1 jim je prijeti vseh pet oseb. Med njimi sta se &tare Avstrije.« In republikansko glasilo pri- nahajala dva mladeniča, ki sta pobegnila lz pominja, da ni le brezkoristno, marveč tudi; koperskega zapora, kjer sta imela prestati ka-f l odi ji v o tisto potajevanje narodne zavesti pri|zen radi večje tatvine. Pišeta se: Parovel Pe-Slovanih. Sodimo pa — nadaijuje v nasprot- j ter in Sker Emil. Ostali trije se pa pišejo: Zilll stvu z Druscovichem — da bo mogla le poli- j Aurelija stanujoča v ulici Androna delle Pan-lika iskrenega narodnega pomirjenja iztrebiti j gole št. 1, Godina Bruno in znani tat Matteoni >sak koren iredentizma Slovanov v Italiji.' Alojzij. Poslednjega zovejo tatovi med seboj! Jmamo — pra% i — zgodovinski izgled Avstri-" -Gigi Sabo*. Vseh pet oseb je bilo aretiranih. jo, ki je s sv razne svoje vojim zatiranjem le pospeševala ; Policija zasleduje tudi ona dva postopača, ki iredentizme, kajti najboljše zdra- sta izstopila pred omenjeno gostilno v Kopru, vilo poli vsakemu iredentizmu je — svoboda, od koder jih ni bilo več nazuj. *e\*eda: svoboda v mejah zakona. Zalo zalite- Bomba se je našla na mizi v pisarni glavnega vemo enake pravice in enake dolžnosti za Ita- ' civilnega komisarijata. Pred sinočnjim je vsto-llj. ne in Slovane v Julijski Benečiji. Le zavest, pil vitez Pizzagalli, vodja osebnih uradov glav-ca smo storili svojo dolžnost napram slovan-i nega civilnega komisariata, v svojo pisarno. Na Vesti Iz Notranjske Iz Vipave nam pišejo: Dan aneksije, 23, marca, je potekel v Vipavi izredno mirno. Orož-niško ter postajno poveljstvo sta izobesila državno zastavo, v znak, da se nekaj praznuje. Če je kdo videl zastave in vprašal, kaj neki pomenijo, je dobil odgovor, da se praznuje aneksija Vipave. Mir in blažen pokoj sta vladala ves dan do večera, ko sc okrog 9. ure zasliši glas trobente. Trobenta poje in kliče alarnh Vsa Vipava se zdrzne, Tržani planejo iz hiš na ulico, da vidijo in slišijo, kaj se godi. Vojaštvo dere iz gostiln v svoje stane- Planinci in topničarji, konjeniki in strojničarji, orožniki in financarji, vsi se oborožujejo z mrzlično na-glostjo in kl?ci: avanti Savoia! pričajo o bojevitem razpoloženju. Kmalu so stale železne vrste v bojnem redu v ulicah in na trgih. Povelje zadoni, trdi koraki odmevajo, vojska sc je vzdignila. Dvignila se je, da naskoči Vrh-polje, ki so ga zasedli »kemitati«. Obkolili so vas od vseh strani in postavili topove izven vasi. Pehota je v rojni črti naskočila vas in vkorakala postopno ter razpostavila sirojnice pri vhodih in na trgu pred cerkvijo- Kjer so videli razsvetljena okna, so razbijali na vratih in zahtevali vstop. Toda »komitatov« ni bilo nikjer. Radovedno vprašujete, kaj je bilo vzrok vojnemu pohodu na Vrhpolje. Vzrok je bii tale: V gostilno pri Trčelju na Vrhpolju je proti večeru prišla gruča vojakov. Iz neznanih razlogov so izzivali vojaki domače fante. Tudi niso hoteli plačati cele cehe in se prepirali z gostilničarjem. Stvari so dozorele in končno je prišlo med vojaki in domačimi fanti do pretepa. Tedaj poči na cesti pred gostlino strel in vojaki jo uberejo v divjem begu proti Vipavi. Pri tem so vpili: na pomoč, na pomoč, komitati, komi tati! Do tu so se stvari razvile v popolnem redu. Zgodilo se ni nikomur nič žalega, niti vojaku niti domačinu^ Drugo jutro pa so orožniki aretirali mladega Trčelja in gostilniškega hlapca ter ju odvedii vklenjena v Vipavo. Kar se pa je na trgu v Vipavi zgodilo, kaj takega Vipavci ne pomnijo. Stotnik planincev je vpričo orožnikov tepel do krvi vklenjenega hlapca. Ko pripomni mladi Trčelj, ki je bil tudi vklenjen, da ni lepo, pretepati vklenjenega človeka, dobi kot odgovor od stotnika brce. Ljudje, ki so videli gnusen prizor prvič v svojem življenju, so škripali z zobmi. Gospodarstvo Gojenje tobaka v Sloveniji. Tobačni tovarni v Ljubljani so prispele iz okolišev, kjer se je dovolilo saditi tobak, sledeče prijave: Kranjsko (glavarstva Krško, Novo mesto, Črnomelj): 14 sadilcev z 43.400 sadikami. Prekmurje: 5 sadil-cev z 13.000 sadik. Štajerska glavarstva: Brežice, Celje, Ljutomer, Maribor, Ptuj: 498 sadilcev z 249.400 sadikami. Razmeroma največ prijav je dospelo iz okr. glav, Celje s 132 sa-dilci in Ptuj s 316 sadilci. Uprava za gojenje tobaka je provizorično sledeče urejena: glavno vodstvo in nadzorstvo kulturno - tehnične, ■iskalne in administrativne službe je v rokah direkcije tobačne tovarne. Radi intenzivnega nadzorstva tobačnih kultur je pri tovarni poseben referat, ki se bavi z zadevnimi posli za polit, okraje Črnomelj, Novo mesto, Krško, Brežice in Celje. Za politične okraje Konjice, Ljutomer, Maribor, Ptuj in Prekmurje je pa nadzorstvo kulture poverjeno provizoričnemu uradu za gojenje in odkup tobaka v Ptuju. Zgradba velikega carinskega skladišča v Osijeku. Direkcija carin v Belgradu je dovolila, da se v Osijeku zgradi veliko carinsko skladišče. Ta magacin bo zgrajen v doljnem mestu poleg prometnega skladišča in bo lahko sprejemal blago iz 50 normalnih vagonov. Z zgradbo, ki jo finansira neki veliki osiješki bančni zavod, se bo pričelo te dni, — Uvoz vreč ▼ Jugoslavijo. Iz Zagreba poročajo: Vsled konkurence avstrijske žaklje-vine, katera je v poslednjem času italijanske izdelke te stroke na jugoslovenskem trgu deloma izpodrinila, so padle cene vreč v Jugoslaviji za približno 20?«. Švicarski tečaji ŽENEVA, 29. Lira 23"25, marka 91S75, avstr. krona 1'45, angl. funt 22'71, fr, frank 40, dolar 5'7675. Borsna gsoročiia. Tečaji: V Trstu, dne 30. marca Jadranska banka » . .......... Cosulicli • • .............. Dalmatin Gerolimicb Libern Triestina .•••.••»••••• LIoyd ....•»»**•••••••• Lusslno Martinolich Ocean ia Premuda Tripcovich Ampclea Cement Dalmatia .«•*••*••••• Cement Spalato 1921, . „ 390 . . 409 . . 330 . . 2li?5 , . 612 , . 1750 . . 1200 , . 252 , . 415 , • 450 , . 430 , . 625 ► . 390 . . 370 Tttja v«i«t« na fržaikcn: V Trstu, dne 30. Neprcpečalcnc krone....... avstrijsko-neroške krone Češkoslovaške krone «*••••• dinarji ............. leji marke ..................• dolarji..... francoski franki . švicarski franki . angleški funti papirnati...... angleški funtf, zteli rubli...... napoleoni . • ....... • ■ . • • • t . . . « trfm 1 ' marca 1921, " . . 4.--5.—] . 3.75— 4.— ; . 33.25— 33 50< . 71.--72.— . 34 25- 34.50! ♦ 39.- 40 — . 24.30— 24.40 . 170.--170.25 . 426--428.— ! . 95.25— 95.75 . no,--11?.— . u.--13. — ! . 88.--92.— HALI OGLASE se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanja pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ccno. POZIV. Tisto dobroznano družbo -— dveh možkih in dveh ženskih od Sv. Ivana — ki mi je v torek popoludne odnesla klobuk m moje gostilne v Lonjerju, poživljam, naj klc-i buk nemudoma vrne, da se izogne neljubiro. posicdicam. Gostilničar »pri županu «, (47^ J KNJIGOVODJA zmožen slovenskega, nem-, škega in italijanskega jezika išče službe. Ponudbe pod ^Agilcn^ na upravništvo. (476) POSTELJA za dve osebi, z vzmetjo, nova, moderna, predvojno delo, s proda. Via Solitario štev, 2 I. (478) IŠČEM dijaka (rcalca) v Trstu ia podučevar.)c* risanja in gosli. Ponudbe pod Dušan-. (47f*» KOLO moško in žensko v dobrem stanju Ini čevljarski stroj se proda. Rug^ero Manna 3, pritličje. (480) ABITURIJENT, z gimnazijskim zrelostnim spričevalom, želi takoj vstopiti v primerno službo. Naslov pri upravništvu, 464 PRODAJALKA s prakso, vešča Špeccrijske.i manufakturne in galanterijske stroke >*vtj službe. Ponudbe na upravništvo pod r Proda-\ jalka 99«. 424 KROJAcNICA Avgust S'ular, vi S. Ivrancc?eo D'Assisi št. 34, III. nad. jt edii:a dobreznati« krojačnica v Trstu. 23 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem polcfi dclavnice odprla tudi salon za izgetovljene 7im-' ske obleke in letne plašče ter raznovrstn« obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-j molja Rieger, ulica Ccmmerciale 3. 586 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugI kupci. Albert Povh, urar, Mazzini 46 (v blii^t drvenega trga). 25 ŠTEDILNIKE ra vzidanje, \sake velikosti, soiiik.« domače delo. Izdeluje in po dogovoru tudi pc-< etavlja. Izdelovalivea štedilnikov, tKr^njCC I «>-• do vik, Trnovo pri II. Bistrici. 381) POZOR! Srebrne krone po na;vi*jih cenah plati;,.« edini grosist Bclclii Vito, via Madonnina 10, I. 3fe