Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 1 INTERVJU NAŠA TEMA BISTRICA OB SOTLI Str. 9 LAŠKO PRIL OGA Str. 7 Str. 2-3 Str. 22-23 Str. 12-13 Tednik za Savinjsko regijo / št. 3 / Leto 78 / 19. januar 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Vodilni mož Atletske zveze Slovenije Primož Feguš Družinskih zdravnikov primanjkuje, a jih je ponekod dovolj Odprli del bolnišnične novogradnje CELJE Str. 6 Proti bazni postaji blizu vrtca in šole Parkiranje petkrat dražje? SPORED MARKO ŠKUGOR: Spregovoril o plodnem sodelovanju z zakoncema Huljić OD ZAPORNIKA DO MILIJONARJA ŠT. 3 19. JANUAR 2023 Botri (Kumovi) Slovenijo navdušuje nova izjemna serija PET. 20. 1. SOB. 21. 1. NED. 22. 1. PON. 23. 1. TOR. 24. 1. SRE. 25. 1. ČET: 26. 1. Gino D‘Acampo (24Kitchen) Italijanski kuhar, ki ga spremlja tudi kralj Karel III. Rumena in smrdeča voda ter žveplo v zraku Zadnje dni smo bili priča več različnim onesnaževanjem vode in zraka. Če naj bi rumenkasta tekočina, ki je v Ško i vasi iztekla iz tovarne Tastepoint v reko Hudinjo, ne bila nevarna, pa to gotovo ne velja za gnojevko, ki so jo opazili v potoku na Ljubnem. Kaj pomeni smrad po žveplu, ki ga zadnje dni zaznavajo stanovalci v nekaterih delih Celja, še ni znano. Prvoosumljena Cinkarna Celje trdi, da pri njih ni nič narobe in tudi merilne postaje, ki jih ima Arso, niso pokazale nič nenavadnega. Foto: SHERPA Vodilni Atletske Slovenije Primož Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 3, 19. januar 2023 AKTUALNO ZADETKI Multivitaminska pijača v potoku CELJE, LJUBNO – Ljudje so pozorni na onesnaževanje Rumena in smrdeča voda ter žveplo v zraku Zadnje dni smo bili priča več različnim onesnaževanjem vode in zraka. Če naj bi rumenkasta tekočina, ki je v Škofji vasi iztekla iz tovarne Tastepoint v reko Hudinjo, ne bila nevarna, pa to gotovo ne velja za gnojevko, ki so jo opazili v potoku na Ljubnem. Sicer pa naj bi vsak, ki opazi kaj takega, obvestil center za obveščanje na številko 112, ta pa nato aktivira ustrezne službe. Kaj pomeni smrad po žveplu, ki ga zadnje dni zaznavajo stanovalci v nekaterih delih Celja, še ni znano. Prvoosumljena Cinkarna Celje trdi, da pri njih ni nič narobe in tudi merilne postaje, ki jih ima Arso, niso pokazale nič nenavadnega. TATJANA CVIRN, ŠPELA OŽIR Stanovalci Škofje vasi so pred tednom opazili, da iz podjetja Tastepoint (še prej se je ime- novalo Frutarom in pred desetletji Etol) izteka rumenkasta tekočina, ki se steka naprej v Hudinjo. Fotografije in jezni komentarji so zaokrožili po spletu. Nekateri bližnji stanovalci so povedali, da se to ni zgodilo prvič. Občani so dogodek prijavili inšpekciji za okolje in prostor ter skušali dobiti odgovor podjetja, ki ga je objavilo dva dni kasneje. Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP) je dan po dogodku uvedel inšpekcijski postopek in prav tako v petek sporočil svoje ugotovitve. V njih navaja, da je na pod- lagi informacije o iztekanju oranžnorumene tekočine v potoček in nato v Hudinjo inšpektorica inšpektorata za okolje in prostor najprej opravila telefonski razgovor z odgovorno osebo v družbi Tastepoint. Poškodbo opazili šele naslednji dan? Izvedela je, da so 11. januarja v oddelku siruparna izdelovali osnovo za eno od brezalkohol- nih pijač. Po koncu izmene, v popoldanskem času, so tako kot običajno vklopili sistem za čiščenje kotlov, v katerih so izdelovali osnovo. Čiščenje traja nekaj ur. Voda, ki nastaja pri čiščenju, se steka v skupni jašek in nato v čistilno napravo. Zjutraj 12. januarja so opazili, da se je del vode izlil mimo ja- ška v potok. Zagotovili so, da ta voda ni nevarna za okolje in življenje in da so o dogodku ta- koj obvestili IRSOP ter center za obveščanje ter začeli sanacijo. Okoliški stanovalci že vrsto let zaznavajo predvsem različne vonjave, ki se širijo iz tovarne. Kot je nazorno povedal eden od njih, so bili včasih vonji bolj sadni in ne tako zelo neprijetni, kot so zadnje čase, ko menda bolj smrdi. V podjetju so ugotovili, da je bila cev poškodovana, zato je del vode odtekel v bližnji potok. »V tem času smo izdelo- vali osnovo za multivitaminsko brezalkoholno pijačo, ki vsebu- je surovine in živilska barvila, namenjena za prehrano ljudi, zaradi česar se je voda v potoku obarvala. Hitro smo ukrepali, pregledali kanalizacijski sistem, odkrili mesto puščanja, sanirali poškodbe in očistili jašek,« so zapisali v pojasnilu iz podjetja Tastepoint. Odvzeli so vzorce vode in pregledi potoka so ka- zali vidne znake izboljšanja. Zagotovili so, da bodo izvedli videopregled celotnega kanali- zacijskega sistema in spremljali stanje potoka. Občani so sicer omenjeno iz- tekanje opazili že 11. januarja in ne šele naslednji dan, kot je to ugotovilo podjetje in ko je je Posnetki občanov, ki so fotografi- rali rumeno tekočino, ki je iztekla iz podjetja Tastepoint. (Foto: FB) »Obstajajo posamezniki, ki nikoli niso bili in nikoli ne bodo zadovoljni z delo- vanjem atletske zveze, am- pak to jemljem kot izziv, da bom vložil še več truda in energije za boljše stanje slovenske atletike.« Primož Feguš, predsednik Atletske zveze Slovenije »Materialno ne morem veliko pokazati, a me vse, kar sem doživel, bogati navznoter.« Rok Nemec, ekonomist iz Laškega, ki živi v Kanadi »Veliko je obiskovalcev iz zamejstva, tako iz Italije, Avstrije kot Madžarske. Gostili smo celo Japonce. Ne morem pozabiti japon- ske mezzosopranistke z Dunaja, ki je na naši do- mačiji fantastično zapela Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje.« Avgust Aškerc, pranečak pisatelja Antona Aškerca »Vlečem veliko vzporednic med izrednimi dogodki, kot sta epidemija in vojna. Gre za katastrofe, ki pride- jo nad družbo in zmešajo pravila.« Alojz Ihan, zdravnik in pisec »Zaklad je zakopal verje- tno kdo, ki se je v tej jami skrival, in je zakopal tisto, kar je bilo zanj najbolj vredno: denar in orodje, ki ga je potreboval za preži- vetje.« Maja Bausovac, arheolo- ginja 2 0 1 -2 2 -4 2 -4 Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 3, 19. januar 2023 AKTUALNO Od kod izvira smrad po žveplu? Občani, ki živijo na obmo- čju Teharij, Aljaževega hri- ba in Bukovžlaka, so zadnje tedne pogosto zaznavali v zraku močan vonj po žve- plu. Ob tem je bilo mogoče nad Cinkarno Celje opaziti rdečeoranžen dim. Ali je morda v omenjeni tovarni v zadnjem času prišlo do ka- kšnih neljubih dogodkov, so nas spraševali bralci. Iz podatkov Agencije RS za okolje, ki v okviru svoje merilne mreže spremlja ne- katere podatke o kakovosti zraka, ni bilo razvidno, da bi se dogajalo kaj posebnega. Arso meri povprečne urne in dnevne ravni onesnaževal, kot so žveplov in dušikov dioksid, ogljikov oksid, PM- -delci … V Celju sta dve me- rilni mesti Arsa, in sicer pri bolnišnici in ob Ljubljanski cesti (prej je bilo ob Mari- borski cesti), kar se glede na oddaljenost od industrije zdi nekoliko neprimerno, čeprav v Cinkarni Celje menijo, da tudi ti dve mesti zajameta vpliv njene proizvodnje. Si- cer pa velja, da je Celje med manj prevetrenimi območji v Sloveniji, brezvetrje pa je najpogostejše prav v zimskih mesecih, kar je iz vidika onesnaženosti zelo neugo- dno. V poletnih mesecih so najpogostejši šibki vetrovi iz jugozahoda, zahoda in seve- rovzhoda. Po navedbah na spletni strani Cinkarne Celje poo- blaščeni zunanji izvajalec re- dno spremlja izpuste raznih snovi v zrak pri obratovanju (SOx, H2S, prah ter druge pa- rametre), tovarna pa ima na posameznih merilnih mestih nameščene tudi stacionarne merilnike za merjenje prahu in SO2. Nadzorne meritve prahu občasno izvaja s pre- nosnimi merilniki. Brez okvar Kot nam je zatrdila čla- nica uprave in tehnična di- rektorica podjetja Nikolaja Podgoršek Selič, v zadnjih tednih v podjetju niso dobili klica, vprašanja ali pritožbe glede kakovosti zraka. Prav tako niso zabeležili izpadov delovanja čistilnih naprav (ČN). »Glede na proizvodne programe, surovine, ki jih uporabljamo, in izdelke, ki jih izdelujemo, ter glede na izpuste iz ČN ni možnosti izpuščanja rdečeoranžnega dima niti v primeru izpada delovanja teh čistilnih na- prav.« Na vprašanje, kdaj so na- zadnje v podjetju zabeležili kakšno odstopanje od dovo- ljenih vrednosti pri merjenjih okoljskih parametrov, odgo- varja, da podjetje ne beleži odstopanj od zakonodajnih zahtev, ko gre za omenjeno spremljanje izpustov iz obra- tovanja. »Zaradi okvar, napak ali izpadov električne energi- je sicer lahko pride do krat- kotrajnih izpadov oziroma motenj v delovanju ČN. Ti do- godki so redki in jih skladno s predpisi vedno prijavimo.« V primeru motenj delo- vanja čistilne naprave mora podjetje pisno obveščati in- špekcijo za okolje, v primeru možnega negativnega vpliva na zdravje ljudi pa poklicati tudi regijski center za obve- ščanje. TC Tastepoint Slovenija je od leta 2018 ponovno del mednarodne korporacije IFF, največje svetovne proizvajalke okusov in dišav. V okviru IFF je podjetje delovalo že v začetku 90. let prejšnjega stoletja, nato je bilo nekaj časa v lasti izraelskega kapitala. Lani je z odprtjem nove proizvodnje začela delovati tudi nova čistilna naprava. Kot pravijo v družbi, je bila naložba vredna tri milijone evrov. Inšpektorat je ugotovil, da podjetje še ni prejelo rezultatov meritev z industrijske čistilne naprave, ki jih je opravilo lani. Ko jih bo dobilo, jih mora dostaviti inšpektoratu. Zaradi gnojnice se je potok penil in smrdel Eden od gozdnih potočkov, ki se nad Ljubnim ob Savinji iz desne strani izliva v reko Ljubnico, se je močno penil in smrdel po gnojevki. (Foto: RD Ljubno ob Savinji) Da v času mirovanja vege- tacije ni dovoljeno polivati gnojevke, je javno znano že lep čas. A kot kaže, se neka- teri še vedno požvižgajo na tovrstno pravilo, ki prepre- čuje onesnaženje okolja, in s tem povzročajo tveganje za zdravje živali ter ljudi. Na srečo so tokrat na Ljub- nem ob Savinji inšpekcijske službe ukrepale zelo hitro in kršitelju že v nekaj dneh po dogodku izrekle globo osemsto evrov. Občanka je prvi januarski konec tedna ribiškega ču- vaja med rednim obhodom obvestila, da je opazila, da se eden od gozdnih potoč- kov, ki se nad Ljubnim ob Savinji iz desne strani izliva v reko Ljubnico, močno peni in smrdi po gnojevki. Čuvaj je odšel na navedeno mesto in na območju zaselka Primož pri Ljubnem naletel na zaskr- bljujoč prizor. »Po gozdnem potočku, ki sicer ni naseljen z ribami, je tekla skoraj sama gnojevka. Enako stanje je ri- biški čuvaj ob obhodu zaznal tudi dva dni kasneje, ko je močno deževje še dodatno spiralo gnojilo v vodotok,« so na družbenem omrežju pojasnili člani Ribiške druži- ne Ljubno ob Savinji s pred- sednikom Gregorjem Križni- kom na čelu, ki je sicer znan kot velik naravovarstvenik. »Odgovor je seveda jasen« Občani se na Ribiško druži- no Ljubno ob Savinji večkrat obračajo z vprašanji, zakaj se voda v Savinji s pritoki moč- no peni, zakaj včasih smrdi in zakaj je rečno dno že skoraj celo leto prekrito z rjavimi al- gami. »Odgovor je zdaj seveda jasen. Zaradi prekomernega vnosa organskih snovi iz raz- ličnih virov, ki so posledica človeške dejavnosti in ki jih je skupaj težko dokazati ozi- roma opredeliti, posamično pa težko zaznati in ustrezno sankcionirati,« so se odzvali zgornjesavinjski ribiči in ob tem zapisali, da je dogodek, ki so mu bili priča prvo januar- sko soboto, presegel vse meje. »Po gozdnem potočku, ki sicer ni naseljen z ribami, je tekla skoraj sama gnojevka. Enako stanje je ribiški čuvaj ob obhodu zaznal tudi dva dni kasneje, ko je močno deževje še dodatno spiralo gnojilo v vodotok.« Prijava inšpekciji Ribiški čuvaj je kot uradna oseba dogodek predal v na- daljnjo obravnavno pristoj- nim inšpekcijskim službam, ki so že ukrepale. Kmetijski inšpektorat je kršitelja oglobil z osemsto evri kazni, saj je v zimskem času gnojenje trav- nikov prepovedano. Ogloblje- ni Zgornjesavinjčan je kljub vsemu prvo januarsko sobo- to gnojil manjši del travnika. Ker je površina zelo strma, se je gnojnica iztekla v spodnji vodotok. S tem dejanjem, kot so še zapisali na inšpektoratu, je bila kršena prepoved gno- jenja z organskimi gnojili v zimskem času. Ne le ribiči, tudi naravovarstveniki Ljubenski ribiči so tako do- bili enega od odgovorov na vprašanje, zakaj so razmere ribjih populacij v Ljubnici tako slabe. »Občani in drugi obiskovalci Savinje s prito- ki ste tako dobili ne le zelo slikovite odgovore na zgoraj navedena vprašanja, temveč tudi na vprašanje, kaj vsebu- jejo vodotoki, ki jih tako radi obiskujete poleti, v katerih veslate s kajaki, se kopate in ki jih morda celo kdaj pijete,« so ob konca zapisa še dodali člani te znane zgornjesavinj- ske ribiške družine, za katere se je ponovno izkazalo, da še zdaleč niso več zgolj ribiči, temveč tudi veliki naravovar- stveniki. ŠO Okoliški prebivalci Cinkarne Celje se zadnje tedne pritožujejo nad smra- dom po žveplu, v podjetju pravijo, da pri njih ni nič narobe. (Foto: SHERPA) tudi inšpektorica opravila pre- gled kraja, kjer se je tekočina izlivala v Hudinjo. V petek je inšpektorica opravila še inšpek- cijski pregled v družbi, kjer so povedali, da so poškodovano cev popravili in s tem onemo- gočili nadaljnje onesnaževanje. Iztok potoka so nato vsako uro pregledali. Tako bodo nadalje- vali vse do sanacije jaška in še kakšen mesec dlje, je zapisano v ugotovitvi inšpektorata. Kliči 112! Ob tem inšpektorat opozarja, da je v podobnih primerih naj- bolje obvestiti regijski center za obveščanje. »Vsak, ki opazi kakršnokoli izlivanje, odme- tavanje ali odlaganje nevarnih ali škodljivih snovi v vode, na vodno ali priobalno zemljišče ali na zemljišče v varstvenem območju (tudi povzročitelj), je to dolžen nemudoma prija- viti Centru za obveščanje RS (CORS), pristojni inšpekciji ali policiji in storiti vse, kar je v njegovi moči, da so posledice za okolje čim manjše.« Centri za obveščanje nato aktivirajo ustrezne službe, ki so dolo- čene za izvedbo interventnih ukrepov. Med temi službami ni inšpektorjev za okolje. In- terventne ukrepe pri izrednem onesnaženju voda, vključno z odvzemom vzorcev, izvede izvajalec državne gospodarske javne službe varstva pred ne- nadnim onesnaženjem voda, določene po predpisih o vo- dah. To je za celinske vode vodnogospodarsko podjetje VGP Drava Ptuj. V primeru večje okoljske nesreče delu- jeta dva mobilna laboratorija, eden pri Inštitutu Jožefa Šte- fana v Ljubljani, drugi v okvi- ru Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano v Mariboru. »Inšpektorat za okolje pa mora ugotoviti, kdo je povzročitelj onesnaževanja, in mu odrediti ukrep, s katerim se prepreči nadaljnja možnost onesnaževanja. Za učinkovito vodenje inšpekcijskega postop- ka je zato zelo pomembno, da intervencijske službe, ki so prve na terenu, dobro opišejo onesnaženje in navedejo vir ali sum izvora onesnaženja, kadar je to možno,« navajajo v in- špektoratu za okolje in prostor. Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 3, 19. januar 2023 GOSPODARSTVO Kronotermova črpalka Adapt nominirana za prestižno mednarodno nagrado Toplotna črpalka prihodnosti Podjetje Kronoterm s svojo inovativno toplotno črpalko Adapt še naprej žanje velike uspehe. Letos je nominirana za prestižno mednarodno trajnostno nagrado Green Product Award. Posebna strokovna žirija je med več kot 1.300 kandidati iz štiridesetih držav izbrala sto nominirancev v dvanajstih katego- rijah. Kronotermova črpalka, za katero direktor na- grade Nils Bader pravi, da je »dober primer kakovosti in strasti, s katerima nominiranci prispevajo k bolj trajnostni prihodnosti,« je bila izbrana v kategoriji stavbne komponente. JANJA INTIHAR Kronotermovo toplotno črpalko Adapt so strokovnjaki z različnih področij snovali več let. Sestavljena je iz okolju prijaznih materialov, ki jih je mogoče reciklirati. Hladivo, ki ga uporablja, ne škoduje ozonu in ima kar 67 odstotkov nižji ogljični odtis od obstoječih hladiv. Upravljati jo je mogoče s pomočjo mobilne ali spletne aplikacije, s pomočjo umetne inteligence pa na podlagi pridobljenega znanja preteklih izkušenj samodejno prilagaja delovanje glede na potrebe stavbe in uporabnika ter tudi glede na vremensko napoved. Je ena najtišjih na trgu, saj je tišja celo od delovanja hladilnika. (Foto: arhiv NT) V Kronotermu so do zdaj izdelali in prodali že približno 100 tisoč toplotnih črpalk. Najprej so proizvajali predvsem sanitarne toplotne črpalke, v zadnjem času večji del prodaje predstavljajo ogrevalne toplotne črpalke. (Foto: SHERPA) Kronoterm, ki je prvo toplo- tno črpalko izdelal pred več kot štirimi desetletji, je že dol- go znan po nenehnem razvo- ju vedno bolj učinkovitih ter okolju prijaznih in zanesljivih naprav. Zaradi kakovosti svo- jih izdelkov je uveljavljeno ime tudi v mednarodnem oko- lju. Toplotno črpalko Adapt, ki je namenjena ogrevanju in hlajenju prostorov ter se- grevanju sanitarne vode in je primerna za vse vrste gradenj, je na trg poslal leta 2019. To je bila prva pametna toplotna črpalka na svetu, v podjetju so jo v celoti zasnovali in razvi- li sami. Narejena je iz okolju prijaznih materialov, hladivo, ki ga uporablja, ima bistveno nižjo vsebnost ogljikovega dioksida. Stroški ogrevanja so nižji kot pri uporabi kuril- nega olja ali peletov. Izvoz že presegel domačo prodajo Kronoterm se že vrsto let uvršča med najbolj uspešna hitro rastoča podjetja, njegov večinski lastnik in direktor Bogdan Kronovšek pa med stoterico najpremožnejših slo- venskih podjetnikov. Družbo izjemna rast zaznamuje zlasti po letu 2019. Bogdan Krono- všek kot glavni razlog za toli- kšno rast navaja prav inovativ- no toplotno črpalko Adapt, za katero pravi, da je primerna za vse evropske trge, tudi najbolj zahtevne, kot sta švicarski in nizozemski, kjer je pri naku- pu toplotne črpalke odločilno, kakšen hrup povzroča, kako vpliva na okolje, kako je učin- kovita in kakšen je njen videz. V zadnjih letih je podjetje izvoz povečalo na več kot 60 odstotkov celotne prodaje. Toplotne črpalke izvaža že v sedemnajst evropskih držav. Najpomembnejši trgi so tre- nutno Italija, Nizozemska, Avstrija in Irska, dobro mu gre tudi v Franciji, prisotno je v Nemčiji, na Poljskem, v sanitarnih toplotnih črpalk in 90 modelov ogrevalnih toplotnih črpalk. Največ na- grad doslej je prejela toplo- tna črpalka Adapt. Bila je ena prvih, ki ji je ekološki sklad v Avstriji namenil najvišjo sub- vencijo, saj je bila najboljša tako pri ugotavljanju hrupa kot pri učinkovitosti ter po okolju prijaznih materialih, zlasti po uporabi hladiva. Nemški zvezni urad za go- spodarstvo in nadzor izvo- za Bafa jo je uvrstil na prvo mesto med 1.176 toplotnimi črpalkami. Za svoje inovacije pri izdela- vi toplotnih črpalk je podjetje doma dobilo tudi več regio- nalnih in nacionalnih nagrad. Ker ponuja edinstvene izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo ter s svojim de- lom podpira zgodbo zelene, ustvarjalne in pametne Slove- nije, ga je država vpisala med ambasadorje slovenskega go- spodarstva in ga vključuje v svoje promocijske dejavnosti na tujih trgih. Lani je Kro- noterm opazila tudi svetov- na mreža CNN ter ga zaradi lastnosti, ki jih ima toplotna črpalka Adapt, opredelila kot enega opaznih in trajnostno usmerjenih podjetij iz Slove- nije ter opozorila, da sodi v Evropi med vodilne proizva- jalce, ki se z inovativnimi teh- nologijami trudijo zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv. Veliko povpraševanje – daljše čakalne dobe Leta 2021 so v Kronotermu ustvarili 24,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 4,1 milijona evrov čistega dobička. Za primerjavo – leta 2017 so imeli 9,8 milijona evrov prihodkov in 400 tisoč evrov dobička. Podatkov o lanskem poslovanju v pod- jetju še ne razkrivajo, a pra- vijo, da se je predlani in še zlasti lani prodaja njihovih toplotnih črpalk močno po- večala. Razlog so predvsem vedno višji stroški energen- tov, a tudi vedno več ljudi se odloča za okolju prijazno ogrevanje. Povpraševanje po toplotnih črpalkah je bilo lani za 100 odstotkov večje kot v letu 2021. To jim je povzročilo kar nekaj težav, saj so morali podaljšati čakalne dobe, za katere je bilo poleg večjega povpraševanje krivo tudi po- manjkanje surovin in sestav- nih delov za naprave. Španiji, na Hrvaškem ter v drugih državah nekdanje Ju- goslavije. Nagrade doma in v tujini Kronoterm izdeluje več kot 70 različnih modelov Velenjski svetniki so na torkovi seji razpravljali o uvozu tujega premoga za potrebe Teša. Z uvozom niso zadovoljni, a razume- jo, zakaj je ta nujen. Zaradi škodljivih vplivov na okolje ob razkladanju premoga pričakujejo ukrepanje ener- getskih družb in da cena toplotne energije za Šaleško dolino ostane nespremenje- na. Velenjski župan Peter Der- mol je na seji izrazil razočara- nje, da je treba ob domačem lignitu premog za delovanje Termoelektrarne Šoštanj uvažati. Svetniki so sprejeli pojasnilo energetskih družb o nujnosti začasnega uvoza premoga do vzpostavitve nor- malne proizvodnje premoga v Premogovniku Velenje. Oce- nili so, da uvoz premoga ni v interesu lokalne skupnosti, ampak države, ki tujega pre- moga ne namenja proizvodnji za toplotno energijo, ampak za električno energijo. Zato zahtevajo, da cena toplotne energije za Šaleško dolino ostane nespremenjena. Kot še menijo velenjski me- stni svetniki, Teš in Premo- govnik Velenje nista sprejela zadostnih ukrepov za prepre- čevanje škode ob razkladanju premoga (hrup, tresenje tal, premogovni prah). Zato zah- tevajo, da energetski družbi takoj, najkasneje pa do kon- ca marca, pristopita k izvaja- nju ukrepov za preprečevanje škode. Vodja odbora za civilni nadzor posledic sosežiga premoga v Tešu Franc Žer- din meni, da je uvoz posle- dica kaotične energetske politike v državi. Dejal je, da uvoz premoga ni po volji ne občanom ne občini niti ener- getskim družbam, in spo- mnil, da so za uvoz premoga izvedeli, ko je ta že prihajal v Šaleško dolino. Postregel je tudi s podatkom, da je bilo doslej uvoženih 60.000 ton indonezijskega premo- Komu sploh ustreza uvoz premoga? ga in 9.700 ton premoga iz Kamengrada pri bosanskem Prijedoru. Naročilo iz premo- govnika Banovići v Bosni in Hercegovini je bilo zaradi sla- be kakovosti premoga stor- nirano, nerealizirano je tudi naročilo premoga iz Češke, ker z izvozom ni soglašala če- ška vlada. Uvoz premoga naj bi bil prehodnega značaja in bo predvidoma trajal dve leti. Predsednik krajevne sku- pnosti Pesje Franc Obu je razočaran, da jih o uvozu nihče ni uradno obvestil. Od pristojnih so zahtevali uved- bo zaščitnih ukrepov, kot sta pokritje mesta za razkladanje premoga in postavitev proti- hrupne ograje. Generalni direktor Premo- govnika Velenje Marko Mavec je pojasnil, da je njihova prio- riteta čimprejšnja prestavitev razkladalne postaje. Ocenil je, da so lani zaradi težav pri odkopu premoga in pomanj- kanja podzemnih prostorov odkopali 2,3 milijona ton premoga, kar je bilo premalo za potrebe Teša. Zato so si za letos in prihodnje leto zadali dvig proizvodnje premoga. T eš sicer za normalno obratovanje potrebuje tri milijone ton pre- moga letno. STA Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 3, 19. januar 2023 GOSPODARSTVO Kronotermova črpalka Adapt nominirana za prestižno mednarodno nagrado Toplotna črpalka prihodnosti Podjetje Kronoterm s svojo inovativno toplotno črpalko Adapt še naprej žanje velike uspehe. Letos je nominirana za prestižno mednarodno trajnostno nagrado Green Product Award. Posebna strokovna žirija je med več kot 1.300 kandidati iz štiridesetih držav izbrala sto nominirancev v dvanajstih katego- rijah. Kronotermova črpalka, za katero direktor na- grade Nils Bader pravi, da je »dober primer kakovosti in strasti, s katerima nominiranci prispevajo k bolj trajnostni prihodnosti,« je bila izbrana v kategoriji stavbne komponente. JANJA INTIHAR Kronotermovo toplotno črpalko Adapt so strokovnjaki z različnih področij snovali več let. Sestavljena je iz okolju prijaznih materialov, ki jih je mogoče reciklirati. Hladivo, ki ga uporablja, ne škoduje ozonu in ima kar 67 odstotkov nižji ogljični odtis od obstoječih hladiv. Upravljati jo je mogoče s pomočjo mobilne ali spletne aplikacije, s pomočjo umetne inteligence pa na podlagi pridobljenega znanja preteklih izkušenj samodejno prilagaja delovanje glede na potrebe stavbe in uporabnika ter tudi glede na vremensko napoved. Je ena najtišjih na trgu, saj je tišja celo od delovanja hladilnika. (Foto: arhiv NT) V Kronotermu so do zdaj izdelali in prodali že približno 100 tisoč toplotnih črpalk. Najprej so proizvajali predvsem sanitarne toplotne črpalke, v zadnjem času večji del prodaje predstavljajo ogrevalne toplotne črpalke. (Foto: SHERPA) Kronoterm, ki je prvo toplo- tno črpalko izdelal pred več kot štirimi desetletji, je že dol- go znan po nenehnem razvo- ju vedno bolj učinkovitih ter okolju prijaznih in zanesljivih naprav. Zaradi kakovosti svo- jih izdelkov je uveljavljeno ime tudi v mednarodnem oko- lju. Toplotno črpalko Adapt, ki je namenjena ogrevanju in hlajenju prostorov ter se- grevanju sanitarne vode in je primerna za vse vrste gradenj, je na trg poslal leta 2019. To je bila prva pametna toplotna črpalka na svetu, v podjetju so jo v celoti zasnovali in razvi- li sami. Narejena je iz okolju prijaznih materialov, hladivo, ki ga uporablja, ima bistveno nižjo vsebnost ogljikovega dioksida. Stroški ogrevanja so nižji kot pri uporabi kuril- nega olja ali peletov. Izvoz že presegel domačo prodajo Kronoterm se že vrsto let uvršča med najbolj uspešna hitro rastoča podjetja, njegov večinski lastnik in direktor Bogdan Kronovšek pa med stoterico najpremožnejših slo- venskih podjetnikov. Družbo izjemna rast zaznamuje zlasti po letu 2019. Bogdan Krono- všek kot glavni razlog za toli- kšno rast navaja prav inovativ- no toplotno črpalko Adapt, za katero pravi, da je primerna za vse evropske trge, tudi najbolj zahtevne, kot sta švicarski in nizozemski, kjer je pri naku- pu toplotne črpalke odločilno, kakšen hrup povzroča, kako vpliva na okolje, kako je učin- kovita in kakšen je njen videz. V zadnjih letih je podjetje izvoz povečalo na več kot 60 odstotkov celotne prodaje. Toplotne črpalke izvaža že v sedemnajst evropskih držav. Najpomembnejši trgi so tre- nutno Italija, Nizozemska, Avstrija in Irska, dobro mu gre tudi v Franciji, prisotno je v Nemčiji, na Poljskem, v sanitarnih toplotnih črpalk in 90 modelov ogrevalnih toplotnih črpalk. Največ na- grad doslej je prejela toplo- tna črpalka Adapt. Bila je ena prvih, ki ji je ekološki sklad v Avstriji namenil najvišjo sub- vencijo, saj je bila najboljša tako pri ugotavljanju hrupa kot pri učinkovitosti ter po okolju prijaznih materialih, zlasti po uporabi hladiva. Nemški zvezni urad za go- spodarstvo in nadzor izvo- za Bafa jo je uvrstil na prvo mesto med 1.176 toplotnimi črpalkami. Za svoje inovacije pri izdela- vi toplotnih črpalk je podjetje doma dobilo tudi več regio- nalnih in nacionalnih nagrad. Ker ponuja edinstvene izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo ter s svojim de- lom podpira zgodbo zelene, ustvarjalne in pametne Slove- nije, ga je država vpisala med ambasadorje slovenskega go- spodarstva in ga vključuje v svoje promocijske dejavnosti na tujih trgih. Lani je Kro- noterm opazila tudi svetov- na mreža CNN ter ga zaradi lastnosti, ki jih ima toplotna črpalka Adapt, opredelila kot enega opaznih in trajnostno usmerjenih podjetij iz Slove- nije ter opozorila, da sodi v Evropi med vodilne proizva- jalce, ki se z inovativnimi teh- nologijami trudijo zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv. Veliko povpraševanje – daljše čakalne dobe Leta 2021 so v Kronotermu ustvarili 24,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 4,1 milijona evrov čistega dobička. Za primerjavo – leta 2017 so imeli 9,8 milijona evrov prihodkov in 400 tisoč evrov dobička. Podatkov o lanskem poslovanju v pod- jetju še ne razkrivajo, a pra- vijo, da se je predlani in še zlasti lani prodaja njihovih toplotnih črpalk močno po- večala. Razlog so predvsem vedno višji stroški energen- tov, a tudi vedno več ljudi se odloča za okolju prijazno ogrevanje. Povpraševanje po toplotnih črpalkah je bilo lani za 100 odstotkov večje kot v letu 2021. To jim je povzročilo kar nekaj težav, saj so morali podaljšati čakalne dobe, za katere je bilo poleg večjega povpraševanje krivo tudi po- manjkanje surovin in sestav- nih delov za naprave. Španiji, na Hrvaškem ter v drugih državah nekdanje Ju- goslavije. Nagrade doma in v tujini Kronoterm izdeluje več kot 70 različnih modelov Velenjski svetniki so na torkovi seji razpravljali o uvozu tujega premoga za potrebe Teša. Z uvozom niso zadovoljni, a razume- jo, zakaj je ta nujen. Zaradi škodljivih vplivov na okolje ob razkladanju premoga pričakujejo ukrepanje ener- getskih družb in da cena toplotne energije za Šaleško dolino ostane nespremenje- na. Velenjski župan Peter Der- mol je na seji izrazil razočara- nje, da je treba ob domačem lignitu premog za delovanje Termoelektrarne Šoštanj uvažati. Svetniki so sprejeli pojasnilo energetskih družb o nujnosti začasnega uvoza premoga do vzpostavitve nor- malne proizvodnje premoga v Premogovniku Velenje. Oce- nili so, da uvoz premoga ni v interesu lokalne skupnosti, ampak države, ki tujega pre- moga ne namenja proizvodnji za toplotno energijo, ampak za električno energijo. Zato zahtevajo, da cena toplotne energije za Šaleško dolino ostane nespremenjena. Kot še menijo velenjski me- stni svetniki, Teš in Premo- govnik Velenje nista sprejela zadostnih ukrepov za prepre- čevanje škode ob razkladanju premoga (hrup, tresenje tal, premogovni prah). Zato zah- tevajo, da energetski družbi takoj, najkasneje pa do kon- ca marca, pristopita k izvaja- nju ukrepov za preprečevanje škode. Vodja odbora za civilni nadzor posledic sosežiga premoga v Tešu Franc Žer- din meni, da je uvoz posle- dica kaotične energetske politike v državi. Dejal je, da uvoz premoga ni po volji ne občanom ne občini niti ener- getskim družbam, in spo- mnil, da so za uvoz premoga izvedeli, ko je ta že prihajal v Šaleško dolino. Postregel je tudi s podatkom, da je bilo doslej uvoženih 60.000 ton indonezijskega premo- Komu sploh ustreza uvoz premoga? ga in 9.700 ton premoga iz Kamengrada pri bosanskem Prijedoru. Naročilo iz premo- govnika Banovići v Bosni in Hercegovini je bilo zaradi sla- be kakovosti premoga stor- nirano, nerealizirano je tudi naročilo premoga iz Češke, ker z izvozom ni soglašala če- ška vlada. Uvoz premoga naj bi bil prehodnega značaja in bo predvidoma trajal dve leti. Predsednik krajevne sku- pnosti Pesje Franc Obu je razočaran, da jih o uvozu nihče ni uradno obvestil. Od pristojnih so zahtevali uved- bo zaščitnih ukrepov, kot sta pokritje mesta za razkladanje premoga in postavitev proti- hrupne ograje. Generalni direktor Premo- govnika Velenje Marko Mavec je pojasnil, da je njihova prio- riteta čimprejšnja prestavitev razkladalne postaje. Ocenil je, da so lani zaradi težav pri odkopu premoga in pomanj- kanja podzemnih prostorov odkopali 2,3 milijona ton premoga, kar je bilo premalo za potrebe Teša. Zato so si za letos in prihodnje leto zadali dvig proizvodnje premoga. T eš sicer za normalno obratovanje potrebuje tri milijone ton pre- moga letno. STA Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 3, 19. januar 2023 GOSPODARSTVO Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki se je je v malo manj kot desetih letih delovanja prijelo ime slaba banka, se je konec mi- nulega leta poslovila, njeno premoženje je z obveznostmi postalo del Slovenskega državnega holdinga (SDH). Po nekaterih ocenah je DUTB ostalo še za približno pol milijarde evrov premoženja, skupno je od leta 2013 prodala za malo več kot dve milijardi evrov terjatev, nepremičnin in drugega premoženja. Po zadnjih dostopnih podatkih je slaba banka konec prve polovice lanskega leta na svojem seznamu imela še 208 nepremičnin, njihova knjigovodska vrednost je znašala 97 milijonov evrov. Nekaj poslovnih stavb, zemljišč in stanovanj ji je še ostalo tudi na Celjskem. JANJA INTIHAR Unior še vedno precej zadolžen Nadzorni svet Uniorja je pooblastil upravo družbe, da z ban- kami sklene dogovor o refinanciranju sindiciranega posojila, ki ga je najela konec leta 2016. Gre za 112,8 milijona evrov posojila, ki bi ga zreško podjetje moralo izplačati v letu 2023. Posojilo so Uniorju zagotovile NLB, Abanka, Nova KBM, Go- renjska banka, Banka Koper in Sberbanka. Z njim je poplačal 100 milijonov evrov starega posojila, preostanek denarja je po- rabil za financiranje obratnih sredstev. Unior je pravzaprav najel dve sindicirani posojili, eno za kovinskopredelovalni del, ki ga sestavljajo programi Odkovki, Ročno orodje in Strojna oprema, in eno za program Turizem, ki ga je kasneje prenesel na novo podjetje Unitur. Zaradi novega posojila za svoj turistični del so v Uniorju nekoliko lažje zadihali, saj jim ni bilo več treba čim prej najti kupca za smučišče na Rogli in za terme v Zrečah. Z drugačnimi posojilnimi pogoji iskanje kupca ni bilo več pod tako velikim pritiskom, kot je bilo prej. V primeru, da kupca za turistični del ne bi našli kmalu, jim zaradi tega ne grozi več prekinitev pogodbe z bankami. V skladu s pogodbo bi Unior do leta 2023 z letnimi zneski približno sedem milijonov evrov moral vrnil malo manj kot 51 milijonov evrov dolga, letos pa še preostalih 62 milijonov evrov. Poslovna poročila za lanskih prvih devet mesecev razkrivajo, da je Unior še vedno zelo zadolženo podjetje. Konec septembra je imel na ravni skupine še 108 milijonov evrov finančnih ob- veznosti, od tega 83 milijonov evrov dolgoročnih. Dolgoročne finančne obveznosti matičnega podjetja so znašale 65 milijonov evrov. Ob tem je, kot je družba razkrila v poročilu, malo več kot 94 odstotkov vseh finančnih obveznosti vezanih na spremenljivo obrestno mero. Ob rasti euribora in rasti cene obrestnih zame- njav bi to lahko pomenilo nove težave. Zato so se vodstvo družbe in njeni lastniki odločili za dogovor z bankami o reprogramu obveznosti. JI V vodstvu Elektra Celje samo moški Združenje nadzornikov Slovenije zadnja štiri leta spre- mlja udeležbo žensk v organih upravljanja. Njegova pobuda 33/40/2026, ki pomeni, da bi v državi do leta 2026 dosegli cilj 33-odstotni delež žensk v nadzornih svetih in 40-odstotno skupno zastopanost žensk v upravah in nadzornih svetih, se še vedno slabo uresničuje. Konec lanskega decembra je med 55 državnimi in borznimi družbami, ki jih v svoji raziskavi spremlja združenje nadzorni- kov, le 18 družb izpolnjevalo njegov cilj, kar je enako kot pred letom. Med družbami s Celjskega imajo v nadzornem svetu 40 odstotkov žensk Terme Olimia in Unior, ki sicer v upravah nimata nobene ženske. V Uniorju ta delež celo presegajo, saj je ženskega spola polovica članov nadzornega sveta. Obe podjetji dosegata tudi cilj o 33-odstotni skupni zastopanosti žensk v upravi in nadzornem svetu, ki ga izpolnjuje tudi Cetis, kjer imajo že nekaj let enotirni način vodenja podjetja. Od 55 družb, vključenih v pobudo, jih deset v upravi in nad- zornem svetu nima nobene ženske. Med njimi je še vedno tudi Elektro Celje. Edina državna ali borzna družba v Sloveniji, kjer so v upravi in nadzornem svetu samo ženske, je ljubljanska Elektrooptika. Od podjetij na Celjskem, ki niso vključena v raziskavo zdru- ženja nadzornikov, so pa v celoti ali deloma v lasti države, je treba omeniti Thermano in Cinkarno Celje. V prvi je predsednica uprave Mojca Leskovar, v drugi je Nikolaja Podgoršek Selič čla- nica uprave in tehnična direktorica. Povsem drugačna slika je v zasebnih podjetjih, saj je seznam takšnih, ki jih vodijo ženske in so hkrati v njihovi večinski ali delni lasti, zelo dolg. JI Brezposelnost nekoliko višja Zadnji mesec v letu 2022 se je število brezposelnih v Sloveniji spet nekoliko zvišalo. Konec decembra je bilo na republiškem zavodu za zaposlovanje registriranih 53.181 oseb, kar je 1,4 odstotka več kot novembra, a 19,4 odstotka manj kot kot decembra lani. Porast števila brezposelnih so zabeležili v večini območnih služb zavoda. V celjski območ- ni službi se je število brezposelnih zvišalo za 1,6 odstotka. Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo konec decembra v celjski območni službi registriranih 6.084 brezposelnih oseb, kar je nekoliko več kot novembra, a je 14,5 odstotka manj kot decembra lani. V velenjski območni službi, ki deluje na območju savinjsko-šaleške in koroške regije, so konec decembra v svojih evidencah imeli zapisanih 3.438 oseb, kar je 3,4 odstotka več kot novembra in 14,9 odstotka manj kot konec lanskega leta. Delodajalci so lani zavodu sporočili 172 tisoč prostih delovnih mest, kar je 10 odstotkov več kot v letu 2021. Najbolj so povpra- ševali po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Tako je bilo tudi lani decembra, ko je bilo za preprosta dela pri visokih gradnjah razpisanih 723 prostih delovnih mest, pri nizkih gradnjah pa 243. V predelovalnih dejavnostih je bilo na voljo 525 delovnih mest, primanjkovalo je tudi čistilcev in strežnikov v hotelih, voznikov vlačilcev in težkih tovornjakov, varilcev in prodajalcev. JI Kakšno premoženje je na Celjskem DUTB prenesla na SDH? Še vedno naprodaj upravni stavbi Aera in Ere Najvišjo ceno med nepremičninami, ki jih je do konca lanskega leta na Celjskem prodajala DUTB, zdaj pa so na prodajnem seznamu SDH, ima Aerova upravna stavba v Ipavčevi ulici v Celju. (Foto: Andraž Purg) DUTB je tudi na širšem celjskem ob- močju krojila in skrojila usodo marsi- katerega podjetja, pomembno besedo je kot ločitvena upnica imela v mnogih stečajih in prisilnih poravnavah. Veli- ko nepremičnin je namreč prevzela v stečajih podjetij, v izvršilnih postopkih ali pa jih je celo kupila na dražbah. In katere od teh nepremičnin, ki so bile konec lanskega leta prenesene na SDH, so ji še ostale na Celjskem? Seznam ni več tako dolg, kot je bil še pred nekaj leti, ko za nekatere stavbe, zemljišča in stanovanja kljub več posku- som ni mogla najti primernega kupca. Dlje časa je na primer prodajala več sta- novanjskih enot v naselju vrstnih hiš in dvojčkov v Taboru, večje stavbno zemlji- šče za stanovanjsko gradnjo v neposredni bližini Celjskega sejma ob Dečkovi cesti, industrijsko halo v Radečah, znamenito vilo Savinja v Celju, večstanovanjski blok v Vojniku in aparthotel Natura v Lačji vasi pri Nazarjah. Vseh teh nepremič- nin ob prenosu premoženja na državni holding ni bilo več na njenem seznamu. Je pa ostalo še nekaj drugih. Upravne stavbe, vila, zemljišča Najvišjo ceno med nepremičninami, ki jih zdaj na Celjskem namesto DUTB prodaja SDH, ima Aerova upravna stav- ba v Ipavčevi ulici v Celju. Slaba banka jo je kupila marca lani na dražbi in za- njo plačala 966 tisoč evrov. Cena, ki jo država želi za poslovne prostore, ki v pritličju in dveh nadstropjih skupaj me- rijo 4.600 kvadratnih metrov, za manjšo pomožno stavbo ter za 3.100 kvadra- tnih metrov parkirišča znaša zdaj 2,4 milijona evrov brez davka. Slabi banki tudi ni uspelo prodati po- slovne stavbe Ere v Velenju. Zgradba, ki ima v pritličju in štirih nadstropjih malo več kot 2.500 kvadratnih metrov prostorov, je prazna že več let. Le manj- ši prostor v pritličju ima v najemu ena od bank. Cena za stavbo je 2,3 milijona evrov brez davka. V Velenju je v poslov- no-trgovskem središču sredi mesta na- prodaj še malo več kot tisoč kvadratnih metrov velika trgovina, njena cena je 590 tisoč evrov. Morda bo SDH kmalu uspelo prodati vsaj vilo Marija v Slovenskih Konjicah. Vila je bila v lasti Franca Riemerja, ne- koč enega najbogatejših Slovencev, s stečajem njegovega podjetja Gradir pa je postala del stečajnega premoženja. Stečajnemu upravitelju v več poskusih vile ni uspelo prodati, nato jo je pred petimi leti na dražbi za 568 tisoč evrov kupila DUTB, ki je zanjo postavila ceno 850 tisoč evrov, vendar kljub več po- skusom kupca zanjo ni mogla najti. Poleg teh treh večjih nepremičnin so na Celjskem na seznamu slabe banke ostali še stanovanjska hiša v Začretu ter trisobno stanovanje v Levcu in dvosob- no v Celju. Naprodaj je še vedno tudi več zemljišč, večinoma gre za stavbna. Zemljišča, ki so različnih velikosti, so v Šentjurju, Preboldu, Velenju, Laškem, Celju in na Vranskem. Tudi pomembna lastnica Slaba banka je imela v lasti tudi kapi- talske deleže v nekaj podjetjih. Bila je 100-odstotna lastnica laške Thermane, v njeni lasti je bilo tudi malo več kot 12 odstotkov delnic Cinkarne Celje, ki jih je lani poleti začela prodajati, a je prodajo, čeprav naj bi imela kupca, ustavila. SDH je od DUTB prevzel tudi pol odstotka delnic Elektra Celje in 4-odstotni lastni- ški delež v Termah Olimia. Državni hol- ding je že dlje časa pomemben lastnik tudi v Uniorju in Cetisu. Bruto vrednost terjatev, ki jih je od slabe banke prevzel SDH, naj bi v celo- tni Sloveniji znašala približno 300 mili- jonov evrov. Kdo so največji dolžniki na Celjskem, nam ni uspelo izvedeti, saj tako kot DUTB prej, zdaj tudi državni holding teh podatkov ne razkriva. Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 3, 19. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Velik korak za celjsko zdravstvo V Celju odprli del bolnišnične novogradnje V Splošni bolnišnici Celje je bila v začetku tedna slovesnost ob odprtju dela nadomestne novogradnje Etapa 1. Ta je zajemala dozidavo in nadzidavo stavbe Urgentnega centra Celje do tretje podaljšane grad- bene faze v petih nadstropjih ter dokončanje kleti, pritličja in heliporta. V novih prostorih so letos začele delovati dnevna bolnišnica in anesteziološke ambu- lante. Naložba v celotno novogradnjo je ena največjih v slovenskem zdravstvu. SIMONA ŠOLINIČ Novi prostori so in še bodo sodobno opremljeni. Na vrhu bolnišnice. Z leve proti desni: strokovni direktor SBC prof. dr. Radko Komadina, predsednik sveta zavoda SBC dr. Tomaž Subotič, predsednik vlade dr. Robert Golob, zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, župan Celja Matija Kovač in direktor SBC dr. Dragan Kovačić. je dejal. v. d. direktorja dr. Dra- gan Kovačić poudarja, da bo z zaključkom celotnega projekta nadomestne novogradnje Celje dobilo dokončno posodoblje- no in po sodobnih principih oblikovano bolnišnico, ki se bo lahko primerjala z drugimi podobnimi centri na evropski ravni. Da so pred celjsko bol- nišnico novi izzivi, meni tudi predsednik Sveta zavoda Splo- šne bolnišnice Celje dr. Tomaž Subotič: »Prepričan sem, da gre za izzive, ki jih celjska bolnišni- ca z lahkoto obvladuje. Znanja je dovolj. Hkrati sem prepričan, da bo tukaj čez nekaj let razvi- ta tudi terciarna dejavnost, ki je prav tako pomembna z vidika Celja.« Sodoben heliport Etapo 1 so začeli graditi v drugi polovici 2019, izvajalec del je konzorcij podjetij Kolek- tor Koling, Medicoengineering ter Pomgrad. Poleg novih am- bulant, ki v novih prostorih že delujejo, ogromno pozornosti pritegne heliport, s katerim se v celjsko bolnišnico »vrača« mo- žnost pristanka helikopterja. projekt nadaljujemo. Ne glede na okoliščine, ki so trenutno v zdravstvu takšne, kot so, hude, gremo naprej. Ta vlada bo na- redila vse, da bomo tudi nasle- dnje faze gradnje – ali še katero dodatno, če bo treba – izpeljali,« Od začetka gradnje urgentnega centra do nedavnega so namreč helikopterji z bolniki pristajali na območju celjske vojašnice, od koder so jih nato reševalci vozili v bolnišnico. Bolnišnični heliport je zdaj tako eden naj- sodobnejših v tem delu Evrope. Pristajalna ploščad heliporta s premerom 28,5 m je od tal dvi- gnjena 23 metrov, njena nosil- nost je 9 ton. Celotno območje je varnostno zavarovano, opre- mljeno z vso predpisano signa- lizacijo, ki omogoča pristanek zrakoplovov tako podnevi kot ponoči. Foto: Andraž Purg Tudi celjska občina bo na področju prostorskega ra- zvoja, programov in vsebin prispevala svoj delež k na- daljnjem razvoju bolnišnice, je obljubil župan Mestne ob- čine Celje Matija Kovač: »S takšnimi naložbami smo na pravi poti, da v Celje privabi- mo tudi mlade zdravnike in zdravnice, ki bodo tukaj vi- deli svoj poklicni razvoj in si ustvarili družine.« tje teh prostorov predstavlja velik korak naprej in s takšni- mi koraki bomo nadaljevali. Naložbe v gradnjo in opremo so ključne v slovenskem zdra- vstvu. Ministrstvo zelo dobro sodeluje z vodstvom bolnišnice in želimo si, da bi bilo takšnih zgodb v Sloveniji še več,« je ob odprtju dejal zdravstveni mi- nister Danijel Bešič Loredan. Na slovesno odprtje je prišel tudi predsednik vlade dr. Ro- bert Golob. »Končana Etapa 1 nam daje odgovornost, da Dela v sklopu bolnišnične nadomestne novogradnje so sicer razdeljena v več faz. Eta- pa 1 je le ena od njih. »Odpr- Kaj se dogaja s projektom viseči most? CELJE – Že v predvolilni kampanji je sedanji župan Matija Kovač na vprašanje, kako ocenjuje zamisel Bojana Šrota, da bi med Miklavškim hribom in Starim gradom postavili turistično brv, dejal, da to ni nje- gov projekt. A nekatere dejavnosti za gra- dnjo so se pred izidom lokalnih volitev že začele, zato smo preverili, kaj se dogaja z omenjenim projektom. Ta je imel kar nekaj nasprotnikov in tudi navdušenih podpornikov. Iz kabineta župana so na vprašanje, kaj se dogaja s projektom, odgovorili, da je bil lani jeseni objavljen javni razpis za gradnjo dosto- pnih poti, ki bi omogočale začetek omenjene gradnje. »Pridobili smo dve ponudbi, ki smo ju odprli 28. novembra 2022. Ker sta še v pre- gledu, ju ne moremo komentirati. Projekt turi- stične brvi sicer ni umeščen med programske prioritete v aktualnem mandatnem obdobju,« so zapisali v odgovoru. Približno petsto metrov dolg viseči most je bil zasnovan med hriboma na obeh straneh reke Savinje in je bil po prvotnih ocenah vre- den skoraj 5 milijonov evrov. Janševa vlada je občini lani za viseči most odobrila do 1,5 milijona evrov. Kako se bo končalo dogajanje okrog tega projekta, bo znano že kmalu, ko bo mestni svet obravnaval predlog novega občinskega proračuna. TC CELJE – Neustrezno odlaganje odpadkov in njihovo neločevanje sta v Celju pogosta težava. Kupi odpadkov ob zabojnikih niso nobena posebnost, pa naj gre za hiše, bloke ali ekološke otoke. Nedavno nas je bralka z Lave opozorila, da vsak teden opaža obilo odpadkov zraven zabojnikov na ekološkem otoku v Pregljevi ulici. Te odpadke naj bi odlagali tisti, ki se pripeljejo z avtom in od- vržejo ob zabojniku cele vreče smeti, ter stanovalci iz blokov, ki se jim ne da ločevati odpadkov. Kako rešiti težavo, se sprašuje in meni, da bi bilo najbolje, da podjetje Simbio odstrani te zabojnike. Vloga ekoloških otrokov je, da občani tam ločeno odlagajo odpadke, kot sta steklo in papir, ki ju podjetje Simbio ne zbira od vrat do vrat. 750 ekoloških otokov je razporejenih tako, da niso predaleč od gospodinjstev. »Če ukinimo nekatere, se s tem krči mreža in veča oddaljenost do otokov za uporabnike. Lahko se zgodi, da se bo spet pojavilo več odlaganja na divjih odlagališčih. S pridobivanjem dovoljenj za nova mesta za ekološke otoke imamo teža- ve, saj so običajno na zemljiščih Mestne občine Celje,« pojasnjuje Janez Karo, vodja sektorja za zbiranje in odvoz odpadkov v Simbiu. Premalo reda Družba skuša z vzpostavljenim sistemom re- dnih odvozov vzdrževati red na tem področju, a vedno to ne uspeva. »Že nekaj ur po tistem, ko naši delavci spraznijo zabojnik, lahko nek- do pripelje večje količine odpadkov. Odprtine na zabojnikih so prirejene za neko vrsto od- padkov, ne pa za večje kose. Zato jih nekateri odlagajo ob zabojnikih.« V takšnih primerih ali ko so zabojniki predčasno polni, lahko lju- Ekološki otoki so namenjeni vsem občanom v MOC in si jih nihče ne more lastiti, opozarja Janez Karo in dodaja, da bo zbiranje papirja in stekla tako ostalo, saj bi bilo v nasprotnem primeru pri hišah preveč zabojnikov. Prizor, ki je v Celju običajen. (Foto: SHERPA) Odpadkov je vsak dan več dje pokličejo brezplačno telefonsko številko, ki je navedena na otokih. Sicer pa je za ureja- nje razmer pristojen medobčinski inšpektorat MOC Celje. »Redarja imamo tudi pri nas, a je pristojen le za opozarjanje in ne za kaznovanje. Z inšpektoratom smo že izvedli skupne akcije in pregledovali odpadke ter iskali morebiten izvor, ki ga je zelo težko ugotoviti,« pravi Karo. Brez tega kršilca ni mogoče kaznovati. A tudi ta sistem se bo moral spremeniti, če naj bi se na tem področju razmere izboljšale. Ponekod se stanovalci zavzemajo za ograjevanje svojih zabojnikov, s čimer bi preprečili vnose odpa- dov od drugod, a povsod to ni mogoče izpeljati. »Z vidika urejanja prostora so v občni previdni pri izdajanju soglasij, saj ne more vsak po svoje urejati okolice. Mi tega ne omejujemo, želimo le normalno dostopnost do zabojnikov, tudi če so ograjeni,« pojasnjuje Karo. Na večini ekoloških otokov sta dva zabojnika, za papir in steklo, ponekod je še vedno tudi zabojnik za embalažo. Ostal je na tistih ekolo- ških otokih, kjer imajo bloki v bližini še vedno le en velik zabojnik. V prihodnje namerava Simbio rešiti tudi to problematiko in se znebiti velikih zabojnikov, kamor mnogi odlagajo vse brez ločevanja. Večina hiš in blokov ima poleg zelenega zabojnika za mešane odpadke tudi rumenega za embalažo in rjavega za biološke odpadke. Na nekaterih ekoloških otokih v Celju se je zadnje čase pridružil še poseben zabojnik za odpadno jedilno olje. TC Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 3, 19. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Velik korak za celjsko zdravstvo V Celju odprli del bolnišnične novogradnje V Splošni bolnišnici Celje je bila v začetku tedna slovesnost ob odprtju dela nadomestne novogradnje Etapa 1. Ta je zajemala dozidavo in nadzidavo stavbe Urgentnega centra Celje do tretje podaljšane grad- bene faze v petih nadstropjih ter dokončanje kleti, pritličja in heliporta. V novih prostorih so letos začele delovati dnevna bolnišnica in anesteziološke ambu- lante. Naložba v celotno novogradnjo je ena največjih v slovenskem zdravstvu. SIMONA ŠOLINIČ Novi prostori so in še bodo sodobno opremljeni. Na vrhu bolnišnice. Z leve proti desni: strokovni direktor SBC prof. dr. Radko Komadina, predsednik sveta zavoda SBC dr. Tomaž Subotič, predsednik vlade dr. Robert Golob, zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, župan Celja Matija Kovač in direktor SBC dr. Dragan Kovačić. je dejal. v. d. direktorja dr. Dra- gan Kovačić poudarja, da bo z zaključkom celotnega projekta nadomestne novogradnje Celje dobilo dokončno posodoblje- no in po sodobnih principih oblikovano bolnišnico, ki se bo lahko primerjala z drugimi podobnimi centri na evropski ravni. Da so pred celjsko bol- nišnico novi izzivi, meni tudi predsednik Sveta zavoda Splo- šne bolnišnice Celje dr. Tomaž Subotič: »Prepričan sem, da gre za izzive, ki jih celjska bolnišni- ca z lahkoto obvladuje. Znanja je dovolj. Hkrati sem prepričan, da bo tukaj čez nekaj let razvi- ta tudi terciarna dejavnost, ki je prav tako pomembna z vidika Celja.« Sodoben heliport Etapo 1 so začeli graditi v drugi polovici 2019, izvajalec del je konzorcij podjetij Kolek- tor Koling, Medicoengineering ter Pomgrad. Poleg novih am- bulant, ki v novih prostorih že delujejo, ogromno pozornosti pritegne heliport, s katerim se v celjsko bolnišnico »vrača« mo- žnost pristanka helikopterja. projekt nadaljujemo. Ne glede na okoliščine, ki so trenutno v zdravstvu takšne, kot so, hude, gremo naprej. Ta vlada bo na- redila vse, da bomo tudi nasle- dnje faze gradnje – ali še katero dodatno, če bo treba – izpeljali,« Od začetka gradnje urgentnega centra do nedavnega so namreč helikopterji z bolniki pristajali na območju celjske vojašnice, od koder so jih nato reševalci vozili v bolnišnico. Bolnišnični heliport je zdaj tako eden naj- sodobnejših v tem delu Evrope. Pristajalna ploščad heliporta s premerom 28,5 m je od tal dvi- gnjena 23 metrov, njena nosil- nost je 9 ton. Celotno območje je varnostno zavarovano, opre- mljeno z vso predpisano signa- lizacijo, ki omogoča pristanek zrakoplovov tako podnevi kot ponoči. Foto: Andraž Purg Tudi celjska občina bo na področju prostorskega ra- zvoja, programov in vsebin prispevala svoj delež k na- daljnjem razvoju bolnišnice, je obljubil župan Mestne ob- čine Celje Matija Kovač: »S takšnimi naložbami smo na pravi poti, da v Celje privabi- mo tudi mlade zdravnike in zdravnice, ki bodo tukaj vi- deli svoj poklicni razvoj in si ustvarili družine.« tje teh prostorov predstavlja velik korak naprej in s takšni- mi koraki bomo nadaljevali. Naložbe v gradnjo in opremo so ključne v slovenskem zdra- vstvu. Ministrstvo zelo dobro sodeluje z vodstvom bolnišnice in želimo si, da bi bilo takšnih zgodb v Sloveniji še več,« je ob odprtju dejal zdravstveni mi- nister Danijel Bešič Loredan. Na slovesno odprtje je prišel tudi predsednik vlade dr. Ro- bert Golob. »Končana Etapa 1 nam daje odgovornost, da Dela v sklopu bolnišnične nadomestne novogradnje so sicer razdeljena v več faz. Eta- pa 1 je le ena od njih. »Odpr- Kaj se dogaja s projektom viseči most? CELJE – Že v predvolilni kampanji je sedanji župan Matija Kovač na vprašanje, kako ocenjuje zamisel Bojana Šrota, da bi med Miklavškim hribom in Starim gradom postavili turistično brv, dejal, da to ni nje- gov projekt. A nekatere dejavnosti za gra- dnjo so se pred izidom lokalnih volitev že začele, zato smo preverili, kaj se dogaja z omenjenim projektom. Ta je imel kar nekaj nasprotnikov in tudi navdušenih podpornikov. Iz kabineta župana so na vprašanje, kaj se dogaja s projektom, odgovorili, da je bil lani jeseni objavljen javni razpis za gradnjo dosto- pnih poti, ki bi omogočale začetek omenjene gradnje. »Pridobili smo dve ponudbi, ki smo ju odprli 28. novembra 2022. Ker sta še v pre- gledu, ju ne moremo komentirati. Projekt turi- stične brvi sicer ni umeščen med programske prioritete v aktualnem mandatnem obdobju,« so zapisali v odgovoru. Približno petsto metrov dolg viseči most je bil zasnovan med hriboma na obeh straneh reke Savinje in je bil po prvotnih ocenah vre- den skoraj 5 milijonov evrov. Janševa vlada je občini lani za viseči most odobrila do 1,5 milijona evrov. Kako se bo končalo dogajanje okrog tega projekta, bo znano že kmalu, ko bo mestni svet obravnaval predlog novega občinskega proračuna. TC CELJE – Neustrezno odlaganje odpadkov in njihovo neločevanje sta v Celju pogosta težava. Kupi odpadkov ob zabojnikih niso nobena posebnost, pa naj gre za hiše, bloke ali ekološke otoke. Nedavno nas je bralka z Lave opozorila, da vsak teden opaža obilo odpadkov zraven zabojnikov na ekološkem otoku v Pregljevi ulici. Te odpadke naj bi odlagali tisti, ki se pripeljejo z avtom in od- vržejo ob zabojniku cele vreče smeti, ter stanovalci iz blokov, ki se jim ne da ločevati odpadkov. Kako rešiti težavo, se sprašuje in meni, da bi bilo najbolje, da podjetje Simbio odstrani te zabojnike. Vloga ekoloških otrokov je, da občani tam ločeno odlagajo odpadke, kot sta steklo in papir, ki ju podjetje Simbio ne zbira od vrat do vrat. 750 ekoloških otokov je razporejenih tako, da niso predaleč od gospodinjstev. »Če ukinimo nekatere, se s tem krči mreža in veča oddaljenost do otokov za uporabnike. Lahko se zgodi, da se bo spet pojavilo več odlaganja na divjih odlagališčih. S pridobivanjem dovoljenj za nova mesta za ekološke otoke imamo teža- ve, saj so običajno na zemljiščih Mestne občine Celje,« pojasnjuje Janez Karo, vodja sektorja za zbiranje in odvoz odpadkov v Simbiu. Premalo reda Družba skuša z vzpostavljenim sistemom re- dnih odvozov vzdrževati red na tem področju, a vedno to ne uspeva. »Že nekaj ur po tistem, ko naši delavci spraznijo zabojnik, lahko nek- do pripelje večje količine odpadkov. Odprtine na zabojnikih so prirejene za neko vrsto od- padkov, ne pa za večje kose. Zato jih nekateri odlagajo ob zabojnikih.« V takšnih primerih ali ko so zabojniki predčasno polni, lahko lju- Ekološki otoki so namenjeni vsem občanom v MOC in si jih nihče ne more lastiti, opozarja Janez Karo in dodaja, da bo zbiranje papirja in stekla tako ostalo, saj bi bilo v nasprotnem primeru pri hišah preveč zabojnikov. Prizor, ki je v Celju običajen. (Foto: SHERPA) Odpadkov je vsak dan več dje pokličejo brezplačno telefonsko številko, ki je navedena na otokih. Sicer pa je za ureja- nje razmer pristojen medobčinski inšpektorat MOC Celje. »Redarja imamo tudi pri nas, a je pristojen le za opozarjanje in ne za kaznovanje. Z inšpektoratom smo že izvedli skupne akcije in pregledovali odpadke ter iskali morebiten izvor, ki ga je zelo težko ugotoviti,« pravi Karo. Brez tega kršilca ni mogoče kaznovati. A tudi ta sistem se bo moral spremeniti, če naj bi se na tem področju razmere izboljšale. Ponekod se stanovalci zavzemajo za ograjevanje svojih zabojnikov, s čimer bi preprečili vnose odpa- dov od drugod, a povsod to ni mogoče izpeljati. »Z vidika urejanja prostora so v občni previdni pri izdajanju soglasij, saj ne more vsak po svoje urejati okolice. Mi tega ne omejujemo, želimo le normalno dostopnost do zabojnikov, tudi če so ograjeni,« pojasnjuje Karo. Na večini ekoloških otokov sta dva zabojnika, za papir in steklo, ponekod je še vedno tudi zabojnik za embalažo. Ostal je na tistih ekolo- ških otokih, kjer imajo bloki v bližini še vedno le en velik zabojnik. V prihodnje namerava Simbio rešiti tudi to problematiko in se znebiti velikih zabojnikov, kamor mnogi odlagajo vse brez ločevanja. Večina hiš in blokov ima poleg zelenega zabojnika za mešane odpadke tudi rumenega za embalažo in rjavega za biološke odpadke. Na nekaterih ekoloških otokih v Celju se je zadnje čase pridružil še poseben zabojnik za odpadno jedilno olje. TC Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 3, 19. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Na parkiriščih na območju mestnega jedra so cene parkiranja že nekaj časa nespremenjene. Za dnevno parkiranje na parkiriščih druge cone – to so vsa tista, ki ne sodijo v modro cono v najožjem mestnem jedru, je treba od- šteti 2,50 evra. Ura parkiranja v modri coni znaša 0,90 evra. Ni zanimanja za Celjsko kočo CELJE – V ponedeljek se je izte- kel rok za prijavo na javno zbiranje ponudb za najem hotela na Celjski koči. Do izteka roka družba ZPO Celje ni prejela nobene ponudbe. Iskanje novega najemnika na Celj- ski koči se je začelo, ko je podjetje Pišek gostinstvo konec minulega leta po le šestih mesecih napovedalo od- stop od najemne pogodbe, češ da ni bilo na voljo delovne sile, torej ku- harjev in natakarjev, ki bi delali na Celjski koči, da bi bilo treba povsem spremeniti njen koncept in jo celovito prenoviti. Najemnik ima šestmesečni odpovedni rok. V novem razpisu je bil predviden petletni najem z enako najemnino, kot je bila razpisana že prvič, to je pri- bližno štiri tisoč evrov. Pišek naj bi mesečno plačeval pet tisoč evrov. Če po njegovem odhodu ne bo mogoče najti najemnika, naj bi za ponudbo hotela skrbela družba ZPO Celje, da ga ne bi bilo treba zapreti. TC Brez sprememb ŽALEC – Občina ob začetku novega leta ni uvedla sprememb na področju parkiranja. V modri coni v središču Žalca je še naprej mogoče brez- plačno parkirati največ do dve uri. Voznik mora ob tem na vidnem mestu v avtomobilu označiti čas prihoda. Edino javno plačljivo parkirišče v žalski občini je v Arnovskem gozdu, kjer je za do 12 ur parkiranja treba odšteti 1,5 evra. Celodnevno parkiranje znaša tri evre. ŠO Ugodneje v garažnih hišah VELENJE – Mestna občina je ob začetku leta znižala ceno letne karte za parkiranje v garažnih hišah na 200 evrov in mesečne na 20 evrov, s čimer želi spodbuditi parkiranje v garažnih hišah. »S tem ukrepom želimo zmanjšati število avtomobilov v središču mesta in spodbujati trajnostno mobilnost. Ker so parkirišča v modrih conah popolnoma zasedena, v garažnih hišah pa je veliko prostih parkirnih mest, želimo voznike spodbuditi k parkiranju v garažnih hišah,« so sporočili. Cene parkirnih kart so se tako znižale v garažnih hišah Gorica, Mercator in Avtobusna postaja – I. nadstropje. ŠO LAŠKO – Zaposlene v šoli presenetil dopis o spremembi cene parkiranja Parkiranje petkrat dražje? Prometna ureditev v mestnem jedru Laškega je tudi eden večjih izzivov občine za prihodnje. Reši- tev, kako zagotoviti nadomestna parkirišča in z javnih površin v me- stnem središču umakniti promet, v občini vidijo v parkirni hiši. Ta je načrtovana pod Osnovno šolo Primoža Trubarja. (Foto: Občina Laško) Parkiranje v mestih postaja vedno večji problem. Na splošno velja, da je parkirnih mest premalo in da so parkirišča popolnoma zasedena. Zaposlene v Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško pa je v novem letu raz- burila informacija, da se bo cena letnega parkiranja zvišala kar za petkrat. Namesto 40 evrov, kolikor so za letno parkirno karto plačevali do zdaj, naj bi nova cena znašala 210 evrov. Kako je to sploh mogoče? BOJANA AVGUŠTINČIČ Parkiranje v Laškem je ure- jeno s pogodbo, sklenjeno med izvajalcem Kostra, d. o. o., in upravljavcem JP Komu- nala Laško. Po tej pogodbi je izvajalec Kostra lastnik par- komatov in zaračunava upo- rabo parkirišča po veljavnem ceniku, ki ga na njegov pre- dlog potrjuje občinski svet. Ceno parkiranja zaračunava izvajalec neposredno uporab- nikom storitev in je to njegov prihodek. Šolniki z manjšim popustom »Zaposleni v osnovni šoli imajo pri plačilu letne par- kirnine glede na dogovor z županom oziroma občino poseben popust, ki naj bi se letos zmanjšal. In v tem je zdaj problem. Cene parkira- nja sicer ostajajo nespreme- njene in jih zaenkrat tudi ni- mamo namena dvigovati,« so pojasnili v Kostri. Dodali so, da sicer še ni dokončno dolo- čeno, koliko bodo zaposleni v šoli po novem plačali za le- tno parkiranje. Iz Komunale Laško so sicer v šolo poslali dopis, da bo cena letnega par- kiranja za leto 2023 znašala 210 evrov. »Nič še ni potrjeno. Za zaposlene v šoli zaenkrat ostaja vse enako kot doslej. V Kostri zaenkrat ne zahtevamo zvišanja cen. Glede popustov pa se moramo z novim vod- stvom občine in s komunalo uskladiti in dogovoriti,« so nam zatrdili v Kostri. Cene nespremenjene že petnajst let Po besedah direktorja Ko- munale Laško Tomaža No- vaka cene parkiranja v La- škem ostajajo enake že od leta 2008, ko jih je s sklepom potrdil laški občinski svet. »Po tem sklepu je cena me- sečnega parkiranja 35 evrov z DDV, kar znaša 420 evrov letno. Cena parkiranja do štiri ure znaša evro, nad štiri ure pa dva evra (vse z DDV). Do zdaj se je povišala le cena le- tnih dovolilnic za stanovalce starega mestnega jedra, ki od leta 2016 znaša 25 evrov letno, vse druge cene parki- ranja so ostale nespremenje- ne,« je pojasnil Novak. Cene za zdaj nespremenjene Mnoge ob prihodu v Celje jezi, da parkomati ne vračajo drobiža in da ga je včasih težko nabrati dovolj za pačilo par- kiranja. Občina je že lani napovedala uvedbo enotne mestne kartice in posebne spletne aplikacije, ki naj bi mnogim olajšali težavo s plačevanjem parkiranja, vožnjo z avtobusom in izposojo koles. Člani odprave na Gaurishankar leta 1983 (od leve): Smiljan Smodiš, Slavko Cankar, Bojan Šrot, Aleš Stopar, Aco Pepevnik, Srečko Šrot, Marjana Šah, Tone Žuntar, Jože Zupan, Zvone Drobnič, Brane Povše (fotografija je bila objavljena v Novem tedniku) Leto jubilejev v Celju V Celju bo leto v znamenju pra- znovanj več zanimivih obletnic, povezanih s preteklostjo mesta, podjetij in z gradnjo športnih stavb. Podatke so zbrali v Mestni občini Celje, kjer med drugim opozarjajo na 700-letnico prve pisne omembe Celja kot trške naselbine s Starim gradom in Knežjim dvorom. Listi- no hrani Avstrijski državni arhiv in je bila objavljena v nedavno izdani publikaciji Damirja Žeriča Žovne- ški postanejo grofje Celjski, ki je izšla ob lanski 650-letnici njihovega drugega pogrofovljenja. Letos bo 150 let ustanovitve pra- znovala Cinkarna Celje, ki je dajala in še daje kruh mnogim, a hkrati je njeno delovanje za vselej ekološko zaznamovalo Celjsko kotlino. Pred 90 leti so na podobo Celja vplivale tudi katastrofalne poplave, ki so jim naslednja desetletja sle- dile še številne, a manj uničujoče. Septembra 1933 je Savinja trikrat zaporedoma preplavila mesto. Na- rasla voda je uničila mestno kopa- lišče, odnesla je tudi Kapucinski most in Grenadirjevo brv na Polu- lah. Pod vodo je bilo celotno Celje. Savinjo je bilo mogoče prečkati le po železniškem mostu, pozneje je mestna uprava uvedla še promet s splavi. Letos se bodo Celjani spomnili tudi prijetnejših dogodkov, kot sta bili gradnji nogometnega stadiona na Hudinji in dvorane Zlatorog pred 20 leti. Nekateri bodo obeležili tudi dosežek celjskih alpinistov pred 40 leti, ko so himalajski sedemtisočak Gaurishankar osvojili po še nepre- plezani južni steni. 1. novembra 1983 so vrh dosegli Slavko Cankar, Smiljan Smodiš in Bojan Šrot. Čez tri dni sta vrh osvojila tudi Aco Pe- pevnik in Jože Zupan. V odpravi so bili še Aleš Stopar, Srečko Šrot, Marjana Šah, Tone Žunter, Zvone Drobnič in Brane Povše. TC starem mestnem jedru, ki lah- ko najcenejšo letno dovolilni- co za parkiranje na nekaterih parkiriščih kupijo za 50 evrov. V parkirni hiši na Glaziji je za 1,80 evra mogoče par- kirati do dve uri (mesečno 60 evrov), v parkirni hiši Celeiapark pa stane vsaka začetna ura od prve do četr- te ure parkiranja 50 centov, nadaljnje ure pa stanejo 20 centov (mesečno od 48 evrov naprej). TC Nekoliko cenejše, dva evra na dan, je parkiranje na parki- rišču P+R v Ulici XIV. divizije, in sicer za tiste, ki si nato spo- sodijo javno kolo. Številni vsakodnevni upo- rabniki parkirišč se odločijo za nakup mesečne dovolil- nice. Za večino parkirišč v drugi coni je treba odšteti 40 evrov, izjema sta parkirišči v mestnem parku in ob Teharski cesti, kjer je mesečno mogoče parkirati za 25 evrov. Precej dražja je dovolilnica za parkiranje v modri coni, saj stane mesečno 83 evrov, z njo pa je mogoče parkirati tudi na parkiriščih druge cone. Poseb- ne cene veljajo za stanovalce v Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 3, 19. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Prebivalci Podgorja pri Letušu v občini Braslovče so opazili, kako tovornjaki v tamkajšnjo vrtačo vozi- jo črno zemljino. Ker so se bali, da so v zemlji tudi nevarni gradbeni odpadki z bližnjega gradbišča, saj je v bližini vodno zajetje, so se obrnili na okoljski inšpektorat. Inšpektorica je po pregledu razmer na terenu ugotovila, da zemljina ni onesnažena oziroma nevarna. Je pa Direkcijo Republike Slovenije za infra- strukturo (DRSI), ki je odgovorna za dovoz zemljine, pozvala, naj jo do konca februarja odstrani s tega območja in jo ustrezno deponira. BARBARA FURMAN Kritino prodaja na dražbi POLZELA – Občina se lahko pohvali z energetsko ob- novljeno zgradbo zdravstvene postaje. Ker je bila dosedanja kritina stara le nekaj let, se je odlo- čila, da jo proda na javni dražbi. Izklicna cena zanjo znaša 5.250 evrov. Javna dražba bo v sredo, 1. februarja. Občina bo premičnino prodala dražitelju, ki bo ponudil najvišjo ceno. ŠO Klančina v Šmartnem ob Paki (Foto: Janko Pirnat) Župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar zahteva uresničitev in- špekcijske odločbe. (Foto: SHERPA) BRASLOVČE – Krajani Podgorja zaskrbljeni zaradi črne zemljine Zemljina ni nevarna, mora pa stran Kot je povedal občan Bra- slovč Janko Pirnat, so konec decembra prebivalci Podgorja opazili tovornjake, ki so v vrta- čo na zasebni zemlji, ki je v lasti velenjskega podjetnika Adnana Ajšića, začeli dovažati zemljo. Najprej niso vedeli, od kod jo vozijo, potem so ugotovili, da gre za material z gradbišča v so- sednji občini Šmartno ob Paki, kjer Direkcija Republike Slo- venije za infrastrukturo gradi podhod pod železniško progo. Ogroženo zajetje? »Tovornjaki so zemljo spu- ščali v vrtačo. Najprej črno zemljino. Bali smo se, da so v tej zemlji nevarni odpadki, že po barvi se je videlo, da gre za asfaltni odpadek, da so v zemlji tudi odpadna motorna olja. Kasneje so začeli dova- žati lepšo zemljo, rjavo. Naj- verjetneje zato, da bi zakrili umazanijo,« je pojasni Pirnat in dodal, da je v bližini vodno zajetje, ki ga upravlja Javno ko- munalno podjetje Žalec, zato so se krajani bali, da bo prišlo do onesnaženja vode z nevar- nimi snovmi. »Na tem območju je kraški teren, zato obstaja velika mo- žnost, da bi morebitne ško- dljive snovi ob prvih poplavah onesnažile zajetje. Tudi lovci, ki imajo na tem območju pre- žo, so osupli nad tem dogaja- njem. Zato sem v prvih dneh januarja o dogajanju obvestil Inšpektorat za okolje in pro- stor.« Lastnik zemljišča nedosegljiv Investitorja gradnje podhoda pod železniško progo v občini Šmartno ob Paki sta direkcija za infrastrukturo in Občina Šmartno ob Paki. Lastnik ze- mljišča, na katero so dovaža- li zemljo, pa je Adnan Ajšić, lastnik podjetja Upwork – in- dustrijske montaže, ki smo ga prosili, naj nam pojasni, zakaj je kupil zemljišče. Ker je bil v tujini, nam je obljubil, da nam bo vse pojasnil ob vrnitvi. A se to ni zgodilo. Ne odziva se niti na telefonske klice niti na elektronsko pošto. Prebival- ci Podgorja pravijo, da jim je Ajšić pojasnil, da se ukvarja z ekologijo. V vrtačo na njegovem za- sebnem zemljišču v Podgorju pri Letušu so odložili približno 500 kubičnih metrov izkopne- ga materiala, nastalega pri gra- dnji podhoda pod železniško progo v Šmartnem ob Paki. Pregled inšpektorice Potem ko je Janko Pirnat po- dal prijavo na Inšpektorat za okolje in prostor, je okoljska inšpektorica opravila nadzor odloženega materiala v vrtači. Ugotovila je, da v zemljini niso nevarni odpadki. Ugotovila je tudi, da odlaganje na kmetij- skem zemljišču fizične osebe ni v skladu z zakonodajo. »Rezultati analize kažejo, da izkopni material nima ne- varnih lastnosti in je primeren za uporabo na istem ali dru- gih investitorjevih gradbiščih oziroma za oddajo zbiralcem in predelovalcem nenevarnih odpadkov, ki imajo pooblastilo za ravnanje s tovrstnim odpad- kom. Kljub temu odlaganje na kmetijskem zemljišču fizične osebe ni v skladu z zakonoda- jo. Na kmetijskem zemljišču je približno 500 kubičnih metrov izkopanega materiala, investi- tor pa je dovoz zemlje na to lokacijo ustavil,« je pojasnila inšpektorica. Na nedavni koordinaciji pro- jekta za gradnjo podhoda pod železniško progo v Šmartnem ob Paki je nadzornik, predstav- nik podjetja Mind inženiring, med drugim zagotovil, da je iz- vajalec izvedel vzorčenje mate- riala. To je pokazalo, da odvzet vzorec nima nevarnih lastnosti, zato je izvajalec začel odvažati izkopne materiale. Prav tako je zagotovil, da je bil za dovoz zemlje sklenjen sporazum z lastnikom zemljišča, in sicer v skladu z izdelanim elaboratom. Odstranitev zemljine Inšpekcijske službe so te dni izdale določbo, v kateri so direkcijo za infrastrukturo pozvale, naj v skladu z Uredbo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki zemljino z zasebnega zemljišča (ne glede na dogovor z njegovim lastnikom) odstra- ni v dveh mesecih oziroma naj- kasneje do 28. februarja 2023. Ker je sovlagateljica gradnje podvoza Občina Šmartno ob Paki, je župan Janko Kopušar poudaril, da od izvajalca del zahteva izpolnitev inšpekcijske odločbe. »Od direkcije za infra- strukturo pričakujemo, da bo v predpisanem roku odstranila zemljino z omenjene parcele, vzpostavila prvotno stanje in zemljino odpeljala na ustrezno deponijo.« V Ivenci je podjetje Vo-ka lani že obnovilo glavni vod vodovoda (na fotografiji), ki gre iz zajetja na Frankolovem v Celje. Kmalu bo izvajalec Brahigradnje v Ivenci začel graditi kanalizacijsko omrežje. (Foto: BA) Slavnostni podpis pogodbe za gradnjo fekalne kanalizacije v Ivenci med izvajalcem gradnje Brahigradnje in Občino Vojnik ter strokovnim nadzorom AZ Inženiring in Občino Vojnik. (Foto: Lea Sreš) VOJNIK – Na javnem razpisu izbran izvajalec Brahigra- dnje bo predvidoma še ta mesec začel graditi kanalizacij- sko omrežje v naselju Ivenca. Pogodbo z njim so v Občini Vojnik podpisali pred dnevi. Dela morajo biti končana do konca leta. Kmalu bodo zabrneli stroji jasnjuje vojniški župan Bran- ko Petre. »To je zdaj urejeno, dogovor je podpisan, prav tako je podpisana pogodba za izvedbo. Če bo vreme do- puščalo, se bodo dela začela še ta mesec, sicer v začetku februarja,« pravi župan. Zgrajenega bo približno 3,3 kilometra kanalizacijskega omrežja. Z njim bodo pove- zani celotno naselje Ivenca ter posamične stavbe ob trasi do Vojnika, kjer bo izvajalec novozgrajeno omrežje pove- zal z že zgrajenim kanaliza- cijskim sistemom. Naložba je ocenjena na 1,3 milijona evrov. Okoljsko ministrstvo bo prispevalo 447 tisoč evrov, drugo bo iz proračuna plača- la Občina Vojnik. Kot pravi župan, v nadalje- vanju obstaja tudi možnost za dograditev kanalizacij- skega sistema še do naselja Ilovca. BA Občina Vojnik se je že fe- bruarja lani prijavila na raz- pis ministrstva za okolje in prostor za sofinanciranje na- ložbe. Kmalu zatem je tudi izbrala izvajalca gradnje, ki je moral na začetek del počakati do potrditve sofinanciranja in do uradne sklenitve dogovora. Ministrstvo je namreč o sofi- nanciranju projekta odločilo šele konec minulega leta, po- Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 3, 19. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Krajani Bistrice ob Sotli, povezani v Civilno inici- ativo Šempetranov, se bojijo, da je novo predvideno mesto za bazno postajo preblizu šole in vrtca, kar bi lahko s seboj prineslo nevarnost sevanja. Začudeni so tudi nad tem, da se je glas o novem mestu za ba- zno postajo razširil šele, ko so bili nekateri občani o tem obveščeni kot stranke v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Čeprav sta občina in Telekom Slovenije, ki bo poskrbel za prestavitev postaje, novo mesto zanjo začela iskati že v prvi polovici leta 2021. TINA STRMČNIK BISTRICA OB SOTLI – Civilna iniciativa nezadovoljna z umeščanjem in obveščanjem Proti bazni postaji blizu vrtca in šole Na Telekomu pravijo, da je slovenska zakonodaja v primeru mejnih vrednosti elektromagnetnega valovanja precej strožja od zakonodaje, ki velja drugje v Evropski uniji. Za tako imenovano prvo območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem, kamor sodijo šole, vrt- ci, bolnišnice, stanovanjska območja in podobno, so predpisane mejne vrednosti, ki so desetkrat strožje od mejnih vrednosti Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji, te pa za prebivalstvo že vključujejo varnostni dejavnik 50. »To pomeni, da v Sloveniji za prvo območje varstva pred sevanji obstaja 500-kratni varnostni dejavnik. Slovenska zakonodaja je v tem pogledu ena najstrožjih na svetu.« Pojasnili so še usmeritev, da se bazne postaje ume- šča bližje uporabnikom, saj zaradi tega bazne postaje in mobiteli delujejo z nižjo oddajno močjo, s čimer se zmanjšujejo vplivi na okolje. »Vrednosti vplivov na okolje pod bazno postajo (gledano navpično) in z od- daljenostjo (gledano vodoravno) namreč že po nekaj metrih upadejo na komaj zaznavne.« Franjo Debelak: »Vsi, ki uporabljamo mobilne telefone, se moramo zavedati, da ti brez baznih postaj ne delujejo. Moramo se odločiti, ali bomo uporabljali telefone ali ne.« Bazna postaja je zdaj na stre- hi bistriškega gasilskega doma. Ker bo slednjega občina poru- šila, da bo pridobila prostor za širitev telovadnice in vrtca, je Telekom Slovenije prosila za prestavitev postaje. Telekom bo predvidoma 33 metrov vi- sok stolp postavil v gozdu ene- ga od občanov, in sicer pribli- žno 70 metrov od šole in vrtca. A s postavitvijo novogradnje se bo razdalja do stavb, name- njenih vzgoji in izobraževanju, krepko zmanjšala, opozarjajo v civilni iniciativi. Poudarjajo, da jih niti obči- na niti Telekom o načrtovani spremembi nista obvestila. Glas o novem predvidenem mestu za bazno postajo se je po občini razširil šele med postopkom pridobitve grad- benega dovoljenja. Takrat je šmarska upravna enota o tem obvestila nekaj občanov, ki živijo v bližini in so stranke v postopku. Medtem ko naj bi Občina Bistrica ob Sotli po besedah predstavnika civilne iniciative Antonija Andreja Černelča soglasje za gradnjo bazne postaje Telekomu dala že maja lani. Previdnost le na papirju? Černelč je dejal, da je Tele- kom Slovenije član Foruma EMS, ki je bil ustanovljen z namenom boljšega obveščanja javnosti o znanstvenih izsled- kih, povezanih z varstvom pred elektromagnetnimi sevanji. Do- dal je, da je T elekom tudi podpi- snik Kodeksa dobre prakse. Sle- dnji podpisnikom med drugim nalaga odkrit dialog z javnostjo glede umeščanja virov elektro- magnetnih sevanj v prostor. Kot območja, ki so z vidika javnosti občutljiva, omenja šole in vrtce, zato je v teh primerih predvide- no iskanje rešitev s predstavniki lokalnih skupnosti. »A krajani imamo občutek, da je ta teleko- munikacijska družba želela ba- zno postajo prestaviti, ne da bi nas o tem obvestila. Želimo, da bi upoštevala tisto, k čemur se je zavezala sama,« je poudaril. Po njegovih besedah doma- čini zaznavajo več primernej- ših točk, kamor bi Telekom lahko umestil bazno postajo, da bi bila bolj oddaljena od šole. A ugibajo, da je gradnja na izbranem mestu za investi- torja najcenejša, saj je tam že speljana primerna napeljava. »Bojimo se, da bi namesto pre- vidnosti in najbolj varne točke prevladal stroškovni vidik.« Po prepričanju sogovornika ni prav, da občani niso mogli so- delovati pri iskanju novega me- sta postavitve. Svoja vprašanja pristojnim bodo prihodnji po- nedeljek sicer lahko zastavili na predstavitvi v tamkajšnjem kulturnem domu. A Černelč opozarja, da bi morali biti v dialog o projektu prestavitve vključeni že mnogo prej. Krivdo valijo drug na drugega Na Telekom smo naslovili vprašanje, kako so o novem mestu za postajo obvestili občane. Odgovorili so, da so na konkretni točki postavi- tve izobesili obvestilo, kot to določa zakonodaja. Na naše dodatno poizvedovanje, ali v današnjem digitalnem svetu niso pomislili, da bi obvestilo objavili na spletni strani, so pojasnili, da je obveščanje ob- čanov domena občine. Bistriški župan Franjo De- belak nasprotno meni, da bi moral za obveščanje skrbeti Telekom, ki je investitor in la- stnik postaje. »Da bo postaja prestavljena, je bilo povedano že, ko smo v občini začeli pri- pravljati gradbeno dokumen- tacijo za prizidek telovadnice in vrtca. Nato so bili obve- ščeni občani, ki so stranke v postopku. Morda bi lahko še bolje poskrbeli za obveščanje, a tisti, ki jih to zadeva, so bili obveščeni,« je dejal. T udi če bi se občina potrudila za boljše obveščanje glede iskanja no- vega mesta za postajo, bi med ljudmi bili pomisleki, je pove- dal in dodal, da imajo »bazne postaje med ljudmi nasploh negativen predznak.« Pomisleke iniciative, da bo po gradnji prizidkov bazna postaja spet preblizu, je zavr- nil. »Res je, da razdalja ne bo znašala sto ali dvesto metrov, kot želijo v iniciativi, saj pro- stora ni dovolj. Bo pa postaja od šole oddaljena vsaj enkrat toliko, kot je zdaj. Antena bo postavljena mnogo višje, kar bo prav tako pripomoglo k manjšemu sevanju. Če bi po- stajo odmaknili še bolj, bi pri- šli skoraj že na dvorišče druge hiše, zaradi česar občani spet ne bi bili zadovoljni.« Dodal je še, da je izbrano mesto edino, ki bo omogočilo, da bodo si- gnal dobili tudi v krajih Kun- šperk in Čehovec. Rezultati meritev bodo javno dostopni Nadomestno mesto po prepričanju T eleko- ma ustreza tehničnim vidikom zagotavlja- nja mobilnih stori- X1 je mesto sedanje bazne postaje na starem gasilskem domu, ki je predvi- den za rušenje. Na njegovem mestu naj bi zrasel prizidek k telovadnici ali vrtcu. X3 je novo predvideno mesto, kamor bo prestavljena bazna postaja. Civilna iniciativa opozarja, da se bo z gradnjo novih stavb razdalja do bazne postaje krepko zmanjšala. (Foto: CI Šempetranov) tev, predpisom in zakonodaji ter je čim manj moteče za okolico. »V primerjavi z obsto- ječim mestom je nadomestno mesto bolj oddaljeno od šole in vrtca. Bazno postajo smo v največji možni meri umaknili od hiš in jo postavili čim bolj v hrib in gozd, da je manjša tudi vizualna obremenitev okolja,« so zapisali v službi za korpora- tivno komuniciranje. Telekom je izdelal oceno o vplivih, ki jih bo prestavitev bazne postaje imela na oko- lje. Pred začetkom delovanja postaje bo pooblaščena organi- zacija opravila meritve, katerih rezultati bodo javno dostopni. Krajani bodo lahko sodelova- li pri izbiri izvajalca meritev, predlagali bodo lahko dodatne točke merjenja. Na Telekomu so pojasnili, da meritve delova- nja vseh njihovih baznih postaj kažejo, da izmerjene vrednosti dosegajo le kakšen odstotek dovoljenih. »Kot operater si namreč tudi mi želimo, da so standardi za mobilna omrežja in druge radijske komunikacije varni.« X:3 X:1 Franjo Debelak: »Kamorkoli bi postavili postajo, bi bil nekdo nezadovoljen. Cilj vseh nas mora biti, da bo postaja postavljena čim dlje od šole in da bodo vsa elektromagnetna sevanja v mejah normale.« Bazna postaja je trenutno na sta- rem gasilskem domu, ki je predvi- den za rušenje. V ozadju je bistriška osnovna šola. (Foto: SHERPA) Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 3, 19. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Prebivalci Podgorja pri Letušu v občini Braslovče so opazili, kako tovornjaki v tamkajšnjo vrtačo vozi- jo črno zemljino. Ker so se bali, da so v zemlji tudi nevarni gradbeni odpadki z bližnjega gradbišča, saj je v bližini vodno zajetje, so se obrnili na okoljski inšpektorat. Inšpektorica je po pregledu razmer na terenu ugotovila, da zemljina ni onesnažena oziroma nevarna. Je pa Direkcijo Republike Slovenije za infra- strukturo (DRSI), ki je odgovorna za dovoz zemljine, pozvala, naj jo do konca februarja odstrani s tega območja in jo ustrezno deponira. BARBARA FURMAN Kritino prodaja na dražbi POLZELA – Občina se lahko pohvali z energetsko ob- novljeno zgradbo zdravstvene postaje. Ker je bila dosedanja kritina stara le nekaj let, se je odlo- čila, da jo proda na javni dražbi. Izklicna cena zanjo znaša 5.250 evrov. Javna dražba bo v sredo, 1. februarja. Občina bo premičnino prodala dražitelju, ki bo ponudil najvišjo ceno. ŠO Klančina v Šmartnem ob Paki (Foto: Janko Pirnat) Župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar zahteva uresničitev in- špekcijske odločbe. (Foto: SHERPA) BRASLOVČE – Krajani Podgorja zaskrbljeni zaradi črne zemljine Zemljina ni nevarna, mora pa stran Kot je povedal občan Bra- slovč Janko Pirnat, so konec decembra prebivalci Podgorja opazili tovornjake, ki so v vrta- čo na zasebni zemlji, ki je v lasti velenjskega podjetnika Adnana Ajšića, začeli dovažati zemljo. Najprej niso vedeli, od kod jo vozijo, potem so ugotovili, da gre za material z gradbišča v so- sednji občini Šmartno ob Paki, kjer Direkcija Republike Slo- venije za infrastrukturo gradi podhod pod železniško progo. Ogroženo zajetje? »Tovornjaki so zemljo spu- ščali v vrtačo. Najprej črno zemljino. Bali smo se, da so v tej zemlji nevarni odpadki, že po barvi se je videlo, da gre za asfaltni odpadek, da so v zemlji tudi odpadna motorna olja. Kasneje so začeli dova- žati lepšo zemljo, rjavo. Naj- verjetneje zato, da bi zakrili umazanijo,« je pojasni Pirnat in dodal, da je v bližini vodno zajetje, ki ga upravlja Javno ko- munalno podjetje Žalec, zato so se krajani bali, da bo prišlo do onesnaženja vode z nevar- nimi snovmi. »Na tem območju je kraški teren, zato obstaja velika mo- žnost, da bi morebitne ško- dljive snovi ob prvih poplavah onesnažile zajetje. Tudi lovci, ki imajo na tem območju pre- žo, so osupli nad tem dogaja- njem. Zato sem v prvih dneh januarja o dogajanju obvestil Inšpektorat za okolje in pro- stor.« Lastnik zemljišča nedosegljiv Investitorja gradnje podhoda pod železniško progo v občini Šmartno ob Paki sta direkcija za infrastrukturo in Občina Šmartno ob Paki. Lastnik ze- mljišča, na katero so dovaža- li zemljo, pa je Adnan Ajšić, lastnik podjetja Upwork – in- dustrijske montaže, ki smo ga prosili, naj nam pojasni, zakaj je kupil zemljišče. Ker je bil v tujini, nam je obljubil, da nam bo vse pojasnil ob vrnitvi. A se to ni zgodilo. Ne odziva se niti na telefonske klice niti na elektronsko pošto. Prebival- ci Podgorja pravijo, da jim je Ajšić pojasnil, da se ukvarja z ekologijo. V vrtačo na njegovem za- sebnem zemljišču v Podgorju pri Letušu so odložili približno 500 kubičnih metrov izkopne- ga materiala, nastalega pri gra- dnji podhoda pod železniško progo v Šmartnem ob Paki. Pregled inšpektorice Potem ko je Janko Pirnat po- dal prijavo na Inšpektorat za okolje in prostor, je okoljska inšpektorica opravila nadzor odloženega materiala v vrtači. Ugotovila je, da v zemljini niso nevarni odpadki. Ugotovila je tudi, da odlaganje na kmetij- skem zemljišču fizične osebe ni v skladu z zakonodajo. »Rezultati analize kažejo, da izkopni material nima ne- varnih lastnosti in je primeren za uporabo na istem ali dru- gih investitorjevih gradbiščih oziroma za oddajo zbiralcem in predelovalcem nenevarnih odpadkov, ki imajo pooblastilo za ravnanje s tovrstnim odpad- kom. Kljub temu odlaganje na kmetijskem zemljišču fizične osebe ni v skladu z zakonoda- jo. Na kmetijskem zemljišču je približno 500 kubičnih metrov izkopanega materiala, investi- tor pa je dovoz zemlje na to lokacijo ustavil,« je pojasnila inšpektorica. Na nedavni koordinaciji pro- jekta za gradnjo podhoda pod železniško progo v Šmartnem ob Paki je nadzornik, predstav- nik podjetja Mind inženiring, med drugim zagotovil, da je iz- vajalec izvedel vzorčenje mate- riala. To je pokazalo, da odvzet vzorec nima nevarnih lastnosti, zato je izvajalec začel odvažati izkopne materiale. Prav tako je zagotovil, da je bil za dovoz zemlje sklenjen sporazum z lastnikom zemljišča, in sicer v skladu z izdelanim elaboratom. Odstranitev zemljine Inšpekcijske službe so te dni izdale določbo, v kateri so direkcijo za infrastrukturo pozvale, naj v skladu z Uredbo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki zemljino z zasebnega zemljišča (ne glede na dogovor z njegovim lastnikom) odstra- ni v dveh mesecih oziroma naj- kasneje do 28. februarja 2023. Ker je sovlagateljica gradnje podvoza Občina Šmartno ob Paki, je župan Janko Kopušar poudaril, da od izvajalca del zahteva izpolnitev inšpekcijske odločbe. »Od direkcije za infra- strukturo pričakujemo, da bo v predpisanem roku odstranila zemljino z omenjene parcele, vzpostavila prvotno stanje in zemljino odpeljala na ustrezno deponijo.« V Ivenci je podjetje Vo-ka lani že obnovilo glavni vod vodovoda (na fotografiji), ki gre iz zajetja na Frankolovem v Celje. Kmalu bo izvajalec Brahigradnje v Ivenci začel graditi kanalizacijsko omrežje. (Foto: BA) Slavnostni podpis pogodbe za gradnjo fekalne kanalizacije v Ivenci med izvajalcem gradnje Brahigradnje in Občino Vojnik ter strokovnim nadzorom AZ Inženiring in Občino Vojnik. (Foto: Lea Sreš) VOJNIK – Na javnem razpisu izbran izvajalec Brahigra- dnje bo predvidoma še ta mesec začel graditi kanalizacij- sko omrežje v naselju Ivenca. Pogodbo z njim so v Občini Vojnik podpisali pred dnevi. Dela morajo biti končana do konca leta. Kmalu bodo zabrneli stroji jasnjuje vojniški župan Bran- ko Petre. »To je zdaj urejeno, dogovor je podpisan, prav tako je podpisana pogodba za izvedbo. Če bo vreme do- puščalo, se bodo dela začela še ta mesec, sicer v začetku februarja,« pravi župan. Zgrajenega bo približno 3,3 kilometra kanalizacijskega omrežja. Z njim bodo pove- zani celotno naselje Ivenca ter posamične stavbe ob trasi do Vojnika, kjer bo izvajalec novozgrajeno omrežje pove- zal z že zgrajenim kanaliza- cijskim sistemom. Naložba je ocenjena na 1,3 milijona evrov. Okoljsko ministrstvo bo prispevalo 447 tisoč evrov, drugo bo iz proračuna plača- la Občina Vojnik. Kot pravi župan, v nadalje- vanju obstaja tudi možnost za dograditev kanalizacij- skega sistema še do naselja Ilovca. BA Občina Vojnik se je že fe- bruarja lani prijavila na raz- pis ministrstva za okolje in prostor za sofinanciranje na- ložbe. Kmalu zatem je tudi izbrala izvajalca gradnje, ki je moral na začetek del počakati do potrditve sofinanciranja in do uradne sklenitve dogovora. Ministrstvo je namreč o sofi- nanciranju projekta odločilo šele konec minulega leta, po- Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 3, 19. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Krajani Bistrice ob Sotli, povezani v Civilno inici- ativo Šempetranov, se bojijo, da je novo predvideno mesto za bazno postajo preblizu šole in vrtca, kar bi lahko s seboj prineslo nevarnost sevanja. Začudeni so tudi nad tem, da se je glas o novem mestu za ba- zno postajo razširil šele, ko so bili nekateri občani o tem obveščeni kot stranke v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Čeprav sta občina in Telekom Slovenije, ki bo poskrbel za prestavitev postaje, novo mesto zanjo začela iskati že v prvi polovici leta 2021. TINA STRMČNIK BISTRICA OB SOTLI – Civilna iniciativa nezadovoljna z umeščanjem in obveščanjem Proti bazni postaji blizu vrtca in šole Na Telekomu pravijo, da je slovenska zakonodaja v primeru mejnih vrednosti elektromagnetnega valovanja precej strožja od zakonodaje, ki velja drugje v Evropski uniji. Za tako imenovano prvo območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem, kamor sodijo šole, vrt- ci, bolnišnice, stanovanjska območja in podobno, so predpisane mejne vrednosti, ki so desetkrat strožje od mejnih vrednosti Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji, te pa za prebivalstvo že vključujejo varnostni dejavnik 50. »To pomeni, da v Sloveniji za prvo območje varstva pred sevanji obstaja 500-kratni varnostni dejavnik. Slovenska zakonodaja je v tem pogledu ena najstrožjih na svetu.« Pojasnili so še usmeritev, da se bazne postaje ume- šča bližje uporabnikom, saj zaradi tega bazne postaje in mobiteli delujejo z nižjo oddajno močjo, s čimer se zmanjšujejo vplivi na okolje. »Vrednosti vplivov na okolje pod bazno postajo (gledano navpično) in z od- daljenostjo (gledano vodoravno) namreč že po nekaj metrih upadejo na komaj zaznavne.« Franjo Debelak: »Vsi, ki uporabljamo mobilne telefone, se moramo zavedati, da ti brez baznih postaj ne delujejo. Moramo se odločiti, ali bomo uporabljali telefone ali ne.« Bazna postaja je zdaj na stre- hi bistriškega gasilskega doma. Ker bo slednjega občina poru- šila, da bo pridobila prostor za širitev telovadnice in vrtca, je Telekom Slovenije prosila za prestavitev postaje. Telekom bo predvidoma 33 metrov vi- sok stolp postavil v gozdu ene- ga od občanov, in sicer pribli- žno 70 metrov od šole in vrtca. A s postavitvijo novogradnje se bo razdalja do stavb, name- njenih vzgoji in izobraževanju, krepko zmanjšala, opozarjajo v civilni iniciativi. Poudarjajo, da jih niti obči- na niti Telekom o načrtovani spremembi nista obvestila. Glas o novem predvidenem mestu za bazno postajo se je po občini razširil šele med postopkom pridobitve grad- benega dovoljenja. Takrat je šmarska upravna enota o tem obvestila nekaj občanov, ki živijo v bližini in so stranke v postopku. Medtem ko naj bi Občina Bistrica ob Sotli po besedah predstavnika civilne iniciative Antonija Andreja Černelča soglasje za gradnjo bazne postaje Telekomu dala že maja lani. Previdnost le na papirju? Černelč je dejal, da je Tele- kom Slovenije član Foruma EMS, ki je bil ustanovljen z namenom boljšega obveščanja javnosti o znanstvenih izsled- kih, povezanih z varstvom pred elektromagnetnimi sevanji. Do- dal je, da je T elekom tudi podpi- snik Kodeksa dobre prakse. Sle- dnji podpisnikom med drugim nalaga odkrit dialog z javnostjo glede umeščanja virov elektro- magnetnih sevanj v prostor. Kot območja, ki so z vidika javnosti občutljiva, omenja šole in vrtce, zato je v teh primerih predvide- no iskanje rešitev s predstavniki lokalnih skupnosti. »A krajani imamo občutek, da je ta teleko- munikacijska družba želela ba- zno postajo prestaviti, ne da bi nas o tem obvestila. Želimo, da bi upoštevala tisto, k čemur se je zavezala sama,« je poudaril. Po njegovih besedah doma- čini zaznavajo več primernej- ših točk, kamor bi Telekom lahko umestil bazno postajo, da bi bila bolj oddaljena od šole. A ugibajo, da je gradnja na izbranem mestu za investi- torja najcenejša, saj je tam že speljana primerna napeljava. »Bojimo se, da bi namesto pre- vidnosti in najbolj varne točke prevladal stroškovni vidik.« Po prepričanju sogovornika ni prav, da občani niso mogli so- delovati pri iskanju novega me- sta postavitve. Svoja vprašanja pristojnim bodo prihodnji po- nedeljek sicer lahko zastavili na predstavitvi v tamkajšnjem kulturnem domu. A Černelč opozarja, da bi morali biti v dialog o projektu prestavitve vključeni že mnogo prej. Krivdo valijo drug na drugega Na Telekom smo naslovili vprašanje, kako so o novem mestu za postajo obvestili občane. Odgovorili so, da so na konkretni točki postavi- tve izobesili obvestilo, kot to določa zakonodaja. Na naše dodatno poizvedovanje, ali v današnjem digitalnem svetu niso pomislili, da bi obvestilo objavili na spletni strani, so pojasnili, da je obveščanje ob- čanov domena občine. Bistriški župan Franjo De- belak nasprotno meni, da bi moral za obveščanje skrbeti Telekom, ki je investitor in la- stnik postaje. »Da bo postaja prestavljena, je bilo povedano že, ko smo v občini začeli pri- pravljati gradbeno dokumen- tacijo za prizidek telovadnice in vrtca. Nato so bili obve- ščeni občani, ki so stranke v postopku. Morda bi lahko še bolje poskrbeli za obveščanje, a tisti, ki jih to zadeva, so bili obveščeni,« je dejal. T udi če bi se občina potrudila za boljše obveščanje glede iskanja no- vega mesta za postajo, bi med ljudmi bili pomisleki, je pove- dal in dodal, da imajo »bazne postaje med ljudmi nasploh negativen predznak.« Pomisleke iniciative, da bo po gradnji prizidkov bazna postaja spet preblizu, je zavr- nil. »Res je, da razdalja ne bo znašala sto ali dvesto metrov, kot želijo v iniciativi, saj pro- stora ni dovolj. Bo pa postaja od šole oddaljena vsaj enkrat toliko, kot je zdaj. Antena bo postavljena mnogo višje, kar bo prav tako pripomoglo k manjšemu sevanju. Če bi po- stajo odmaknili še bolj, bi pri- šli skoraj že na dvorišče druge hiše, zaradi česar občani spet ne bi bili zadovoljni.« Dodal je še, da je izbrano mesto edino, ki bo omogočilo, da bodo si- gnal dobili tudi v krajih Kun- šperk in Čehovec. Rezultati meritev bodo javno dostopni Nadomestno mesto po prepričanju T eleko- ma ustreza tehničnim vidikom zagotavlja- nja mobilnih stori- X1 je mesto sedanje bazne postaje na starem gasilskem domu, ki je predvi- den za rušenje. Na njegovem mestu naj bi zrasel prizidek k telovadnici ali vrtcu. X3 je novo predvideno mesto, kamor bo prestavljena bazna postaja. Civilna iniciativa opozarja, da se bo z gradnjo novih stavb razdalja do bazne postaje krepko zmanjšala. (Foto: CI Šempetranov) tev, predpisom in zakonodaji ter je čim manj moteče za okolico. »V primerjavi z obsto- ječim mestom je nadomestno mesto bolj oddaljeno od šole in vrtca. Bazno postajo smo v največji možni meri umaknili od hiš in jo postavili čim bolj v hrib in gozd, da je manjša tudi vizualna obremenitev okolja,« so zapisali v službi za korpora- tivno komuniciranje. Telekom je izdelal oceno o vplivih, ki jih bo prestavitev bazne postaje imela na oko- lje. Pred začetkom delovanja postaje bo pooblaščena organi- zacija opravila meritve, katerih rezultati bodo javno dostopni. Krajani bodo lahko sodelova- li pri izbiri izvajalca meritev, predlagali bodo lahko dodatne točke merjenja. Na Telekomu so pojasnili, da meritve delova- nja vseh njihovih baznih postaj kažejo, da izmerjene vrednosti dosegajo le kakšen odstotek dovoljenih. »Kot operater si namreč tudi mi želimo, da so standardi za mobilna omrežja in druge radijske komunikacije varni.« X:3 X:1 Franjo Debelak: »Kamorkoli bi postavili postajo, bi bil nekdo nezadovoljen. Cilj vseh nas mora biti, da bo postaja postavljena čim dlje od šole in da bodo vsa elektromagnetna sevanja v mejah normale.« Bazna postaja je trenutno na sta- rem gasilskem domu, ki je predvi- den za rušenje. V ozadju je bistriška osnovna šola. (Foto: SHERPA) Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 3, 19. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV CELEIA - MESTO POD MESTOM JAVNO VODSTVO Sobota , 21. januar 2023, ob 11.00, Knež ji dvor . VStopnina : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-PETEK 10.00 -16.00 SOBOTA 9.00 -13.00 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je v sodelovanju s preostalimi partnerji sklenil tri leta in pol trajajoč evropski projekt BioTHOP. Z njim je vpeljal krožno gospodarstvo v hmeljarstvo. ŠPELA OŽIR Občina želi preprečiti neželen mačji naraščaj Spremljajo ptice, bobra in vidro OBSOTELJE IN KOZJANSKO – Kozjanski park je sredi januarja sodeloval pri štetju vodnih ptic na reki Sotli. Januarsko štetje vodnih ptic je najobsežnejši organi- ziran popis ptic tako v Sloveniji kot drugod po svetu. Strokovnjaki s področja ptic in prostovoljci, ki so jim te živali pri srcu, popisujejo vodne ptice na rekah, jezerih in obali tako, da si zapišejo videne vrste in njihovo število. V Kozjanskem parku popis izvajajo že od leta 2012. Letos so sodelavci parka prešteli ptice na reki Sotli. Namen tega početja je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic. Zbrane podatke so poslali koordinatorju nacionalnega popisa, in sicer Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Slednje jih bo zbralo v podatkovno zbirko, imenovano Atlas ptic. Pridobljene podatke bodo v Kozjanskem parku pri- merjali s tistimi iz prejšnjih let in tako preverili, kakšno je stanje in kaj se bo s populacijo vodnih ptic na območju dogajalo v prihodnosti. Med popisom ptic so pozornost namenili še dvema prebivalcema rek, iskali in zabeležili so namreč tudi sledi bobra in vidre. TS Za nova turistična doživetja OBSOTELJE IN KOZJANSKO – Razvojna agencija (RA) Sotla je na enega od zadnjih razpisov za pridobivanje evropskega sofi nan- ciranja prijavila šest projektov. Potrditev je prejela za pet projektov, posledično pa tudi 460 tisoč evrov nepovratnega denarja za nji- hovo uresničevanje. RA Sotla je nazadnje pozitivno odločbo pre- jela za projekt z naslovom Rad imam (r)eko. Ta bo prinesel nova turistična doživetja, spodbujal prodajo ekološko pridelane in predelane hrane ter omogočil izmenjavo dobrih praks in izku- šenj med sodelujočimi. V sklopu omenjenega projekta bo med drugim na gradu Podsreda vzpostavljena stalna razstava o reki Bistrici. RA Sotla bo v projektu sodelovala s Kozjanskim parkom, z Lokalno akcijsko skupino Pri dobrih ljudeh, Občino Velika Polana ter s partnerji s Sicilije. Obsotelje in Kozjansko bo novih vsebin deležno tudi zaradi projektov, ki so bili med drugim potrjeni v programih Erasmus+ in In- terreg V-A Slovenija Hrvaška. TS ŽALEC – Evropski projekt BioTHOP končan Razgradljiva hmeljska vrvica že del savinjskega podeželja Največji doprinos je v pride- lavo hmelja vpeljana biorazgra- dljiva in kompostabilna vrvica BioTHOP, ki je že od pomladi 2022 komercialno dostopna na trgu. Vrvica se na kmetijah pri pravilno izvedenem komposti- ranju razgradi na vodo, ogljikov dioksid in organsko maso. Po približno pol leta iz nje nastane zrel, kakovosten kompost brez ostankov umetnih snovi. zvajalec je do naslednje sezo- ne izdelal izboljšano različi- co, ki so jo savinjski hmeljarji ponovno napeljali v svojih hmeljiščih in jo spremljali, kako se obnese v praksi. Ob savinjskih hmeljarjih so so- delovali še njihovi stanovski kolegi iz Belgije, Avstrije, Če- ške, Srbije, Koroške, s Ptuja in iz Ormoža. V hmeljarskem inštitutu so izdelali strokovna navodila za kompostiranje hmeljevine na kmetijah, ki ne zajemajo le tehnoloških ukrepov, temveč tudi povzetek zakonodaje, kje in kako se lahko vrvica kom- postira. Poleg tega so partnerji iz hmeljevine izdelali 13 bio- razgradljivih in kompostabil- nih izdelkov, med njimi so to vrtnarski lončki, embalaža za steklenice, igralne kocke, žli- ca za obuvanje čevljev, prsti za kombajn … Potencial prepoznal tudi Bruselj Vodja projekta dr. Barbara Čeh se je na zaključni pri- reditvi, ki je bila v prostorih ekomuzeja in hmeljarstva, za- hvalila vsem udeležencem in sofi nancerjem projekta. Poleg inštituta za hmeljarstvo so so- delovali ministrstvo za okolje, vseh šest občin Spodnje Sa- vinjske doline, ki je bila obe- nem tudi demo regija projek- ta, in Združenje Hmeljarjev Slovenije. »Podpora lokalne skupnosti in hmeljarjev je bila zagotovo eno od močnih dejstev, da je BioTHOP dobil fi nančno podporo tudi iz Bru- slja,« je poudarila Čehova. Kot pravijo v Razvojni agen- ciji Savinja, je zdaj naslednji korak, da se zakonodaja z nacionalne prenese tudi na lokalno raven. Lokalne sku- pnosti morajo tako v občinskih prostorskih načrtih dovoliti kompostiranje na kmetijskih zemljiščih. Osnutek besedila se že pripravlja za območje ob- čine Žalec in bo nato na voljo za prenos tudi v druge občine. Foto: arhiv IHPS Utrinek z zaključnega dogodka v žalskem ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva (Foto: arhiv IHPS) V Občini Laško opažajo, da se je v zadnjih letih, odkar subvencionirajo sterilizacije in kastra- cije, število potepuških mačk zmanjšalo. (Foto: Pixabay) Za nadzorovano razmnoževanje POLZELA – Tudi v tej spodnjesavinjski občini je objavljen javni poziv za sofi nanciranje sterilizacije in kastracije mačk v letošnjem letu. Občina Polzela je za to namenila skupno tri tisoč evrov. Na javni poziv se lahko prijavijo lastniki mačk, ki imajo stalno bivališče in tudi dejansko živijo v polzelski občini. Sofi nanciranje lahko vsak lastnik prejme za dve živali. Izpolniti mora na sple- tu dostopen prijavni obrazec in ga predati izbranemu izvajalcu veterinarskih storitev, Savinjski veterinarski postaji. Na podlagi tega poziva je poseg sofi naciran v višini 50 odstotkov za žival. Sterilizacija mačke v tem primeru stane 29,28 evra in kastracija mačke 18,91 evra. Lastniki lahko izkoristijo cenovno ugodnejše posege do 30. novembra oziroma do porabe sredstev. ŠO Tudi lončki, embalaža in kocke Vrvico so med projektom na skupaj 60 hektarjih preiz- kušali tudi savinjski hmeljar- ji. Po vsaki rastni sezoni so jo z zapisanimi opažanji poslali partnerju v Portugalsko. Proi- Biorazgradljiva in kompostabilna vrvica BioTHOP LAŠKO – Prihaja sezona mačjega parjenja in s tem problematika nezaželenih mačjih legel. Da bi zmanjšali število zapuščenih ozi- roma potepuških mačk, občina v sodelovanju z Veterinarsko postajo Laško tudi letos obča- nom subvencionira sterilizacijo in kastracijo lastniških mačk in mačkov. Zakon o zaščiti živali namreč navaja, da mora skrbnik hišne živali z osamitvijo, s kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali. Subvencionirane posege so v Veterinarski postaji Laško začeli izvajati v tem tednu in jih bodo vse do porabe sredstev. Cena sterilizacije znaša približno 65 evrov, pri čemer bo lastnik prispeval 30 evrov, razliko bosta pokrili Občina Laško (20 evrov) in Veterinarska posta- ja Laško (15,39 evra). Za kastracijo, ki stane 54 evrov, bo lastnik prispeval 26 evrov, občina bo plačala 20 in veterinarska postaja 8 evrov. Za subvencijo lahko zaprosijo le prebivalci občine Laško, pri čemer je posamezno gospo- dinjstvo upravičeno do sofi nanciranja storitve za največ tri živali. Ob tem v Občini Laško do- dajajo, da se je treba za sterilizacijo/kastracijo živali po subvencionirani ceni v Veterinarski postaji Laško naročiti. BA Utrinek popisa ptic iz preteklega leta (Foto: Kozjanski park) Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 3, 19. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV CELEIA - MESTO POD MESTOM JAVNO VODSTVO Sobota , 21. januar 2023, ob 11.00, Knež ji dvor . VStopnina : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-PETEK 10.00 -16.00 SOBOTA 9.00 -13.00 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je v sodelovanju s preostalimi partnerji sklenil tri leta in pol trajajoč evropski projekt BioTHOP. Z njim je vpeljal krožno gospodarstvo v hmeljarstvo. ŠPELA OŽIR Občina želi preprečiti neželen mačji naraščaj Spremljajo ptice, bobra in vidro OBSOTELJE IN KOZJANSKO – Kozjanski park je sredi januarja sodeloval pri štetju vodnih ptic na reki Sotli. Januarsko štetje vodnih ptic je najobsežnejši organi- ziran popis ptic tako v Sloveniji kot drugod po svetu. Strokovnjaki s področja ptic in prostovoljci, ki so jim te živali pri srcu, popisujejo vodne ptice na rekah, jezerih in obali tako, da si zapišejo videne vrste in njihovo število. V Kozjanskem parku popis izvajajo že od leta 2012. Letos so sodelavci parka prešteli ptice na reki Sotli. Namen tega početja je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic. Zbrane podatke so poslali koordinatorju nacionalnega popisa, in sicer Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Slednje jih bo zbralo v podatkovno zbirko, imenovano Atlas ptic. Pridobljene podatke bodo v Kozjanskem parku pri- merjali s tistimi iz prejšnjih let in tako preverili, kakšno je stanje in kaj se bo s populacijo vodnih ptic na območju dogajalo v prihodnosti. Med popisom ptic so pozornost namenili še dvema prebivalcema rek, iskali in zabeležili so namreč tudi sledi bobra in vidre. TS Za nova turistična doživetja OBSOTELJE IN KOZJANSKO – Razvojna agencija (RA) Sotla je na enega od zadnjih razpisov za pridobivanje evropskega sofi nan- ciranja prijavila šest projektov. Potrditev je prejela za pet projektov, posledično pa tudi 460 tisoč evrov nepovratnega denarja za nji- hovo uresničevanje. RA Sotla je nazadnje pozitivno odločbo pre- jela za projekt z naslovom Rad imam (r)eko. Ta bo prinesel nova turistična doživetja, spodbujal prodajo ekološko pridelane in predelane hrane ter omogočil izmenjavo dobrih praks in izku- šenj med sodelujočimi. V sklopu omenjenega projekta bo med drugim na gradu Podsreda vzpostavljena stalna razstava o reki Bistrici. RA Sotla bo v projektu sodelovala s Kozjanskim parkom, z Lokalno akcijsko skupino Pri dobrih ljudeh, Občino Velika Polana ter s partnerji s Sicilije. Obsotelje in Kozjansko bo novih vsebin deležno tudi zaradi projektov, ki so bili med drugim potrjeni v programih Erasmus+ in In- terreg V-A Slovenija Hrvaška. TS ŽALEC – Evropski projekt BioTHOP končan Razgradljiva hmeljska vrvica že del savinjskega podeželja Največji doprinos je v pride- lavo hmelja vpeljana biorazgra- dljiva in kompostabilna vrvica BioTHOP, ki je že od pomladi 2022 komercialno dostopna na trgu. Vrvica se na kmetijah pri pravilno izvedenem komposti- ranju razgradi na vodo, ogljikov dioksid in organsko maso. Po približno pol leta iz nje nastane zrel, kakovosten kompost brez ostankov umetnih snovi. zvajalec je do naslednje sezo- ne izdelal izboljšano različi- co, ki so jo savinjski hmeljarji ponovno napeljali v svojih hmeljiščih in jo spremljali, kako se obnese v praksi. Ob savinjskih hmeljarjih so so- delovali še njihovi stanovski kolegi iz Belgije, Avstrije, Če- ške, Srbije, Koroške, s Ptuja in iz Ormoža. V hmeljarskem inštitutu so izdelali strokovna navodila za kompostiranje hmeljevine na kmetijah, ki ne zajemajo le tehnoloških ukrepov, temveč tudi povzetek zakonodaje, kje in kako se lahko vrvica kom- postira. Poleg tega so partnerji iz hmeljevine izdelali 13 bio- razgradljivih in kompostabil- nih izdelkov, med njimi so to vrtnarski lončki, embalaža za steklenice, igralne kocke, žli- ca za obuvanje čevljev, prsti za kombajn … Potencial prepoznal tudi Bruselj Vodja projekta dr. Barbara Čeh se je na zaključni pri- reditvi, ki je bila v prostorih ekomuzeja in hmeljarstva, za- hvalila vsem udeležencem in sofi nancerjem projekta. Poleg inštituta za hmeljarstvo so so- delovali ministrstvo za okolje, vseh šest občin Spodnje Sa- vinjske doline, ki je bila obe- nem tudi demo regija projek- ta, in Združenje Hmeljarjev Slovenije. »Podpora lokalne skupnosti in hmeljarjev je bila zagotovo eno od močnih dejstev, da je BioTHOP dobil fi nančno podporo tudi iz Bru- slja,« je poudarila Čehova. Kot pravijo v Razvojni agen- ciji Savinja, je zdaj naslednji korak, da se zakonodaja z nacionalne prenese tudi na lokalno raven. Lokalne sku- pnosti morajo tako v občinskih prostorskih načrtih dovoliti kompostiranje na kmetijskih zemljiščih. Osnutek besedila se že pripravlja za območje ob- čine Žalec in bo nato na voljo za prenos tudi v druge občine. Foto: arhiv IHPS Utrinek z zaključnega dogodka v žalskem ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva (Foto: arhiv IHPS) V Občini Laško opažajo, da se je v zadnjih letih, odkar subvencionirajo sterilizacije in kastra- cije, število potepuških mačk zmanjšalo. (Foto: Pixabay) Za nadzorovano razmnoževanje POLZELA – Tudi v tej spodnjesavinjski občini je objavljen javni poziv za sofi nanciranje sterilizacije in kastracije mačk v letošnjem letu. Občina Polzela je za to namenila skupno tri tisoč evrov. Na javni poziv se lahko prijavijo lastniki mačk, ki imajo stalno bivališče in tudi dejansko živijo v polzelski občini. Sofi nanciranje lahko vsak lastnik prejme za dve živali. Izpolniti mora na sple- tu dostopen prijavni obrazec in ga predati izbranemu izvajalcu veterinarskih storitev, Savinjski veterinarski postaji. Na podlagi tega poziva je poseg sofi naciran v višini 50 odstotkov za žival. Sterilizacija mačke v tem primeru stane 29,28 evra in kastracija mačke 18,91 evra. Lastniki lahko izkoristijo cenovno ugodnejše posege do 30. novembra oziroma do porabe sredstev. ŠO Tudi lončki, embalaža in kocke Vrvico so med projektom na skupaj 60 hektarjih preiz- kušali tudi savinjski hmeljar- ji. Po vsaki rastni sezoni so jo z zapisanimi opažanji poslali partnerju v Portugalsko. Proi- Biorazgradljiva in kompostabilna vrvica BioTHOP LAŠKO – Prihaja sezona mačjega parjenja in s tem problematika nezaželenih mačjih legel. Da bi zmanjšali število zapuščenih ozi- roma potepuških mačk, občina v sodelovanju z Veterinarsko postajo Laško tudi letos obča- nom subvencionira sterilizacijo in kastracijo lastniških mačk in mačkov. Zakon o zaščiti živali namreč navaja, da mora skrbnik hišne živali z osamitvijo, s kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali. Subvencionirane posege so v Veterinarski postaji Laško začeli izvajati v tem tednu in jih bodo vse do porabe sredstev. Cena sterilizacije znaša približno 65 evrov, pri čemer bo lastnik prispeval 30 evrov, razliko bosta pokrili Občina Laško (20 evrov) in Veterinarska posta- ja Laško (15,39 evra). Za kastracijo, ki stane 54 evrov, bo lastnik prispeval 26 evrov, občina bo plačala 20 in veterinarska postaja 8 evrov. Za subvencijo lahko zaprosijo le prebivalci občine Laško, pri čemer je posamezno gospo- dinjstvo upravičeno do sofi nanciranja storitve za največ tri živali. Ob tem v Občini Laško do- dajajo, da se je treba za sterilizacijo/kastracijo živali po subvencionirani ceni v Veterinarski postaji Laško naročiti. BA Utrinek popisa ptic iz preteklega leta (Foto: Kozjanski park) Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 3, 19. januar 2023 KULTURA Jubilejna, deveta knjiga Ivana Dješnić si je za devetdeseti rojstni dan napisala knjigo z naslovom Čas teče. V njej je zbrala spomine iz svojega življenja. Knjigo je sicer napisala in izdala že pred dvema letoma, a jo je zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom, predstavila šele konec lanskega leta, na božič, ko je praznovala svoj devetdeseti rojstni dan. Ivana je otroštvo preživela v Grušcah pri Šentjurju pri Celju in je kasneje živela tudi v Mariboru, kjer je spozna- la svojega moža Sretena. Pot jo je nesla tudi na Hrvaško, nazadnje pa je pristala v Celju, kjer je bila do upokojitve leta 1988 ravnateljica Vrtca Zarja. Takrat, ob upokojitvi, se je njena literarna pot šele začela. Vsaj zares, saj je poezijo pisala celo življenje. Leta 1995 je Ivana Dješnić izdala prvo knjigo, in sicer pesniško zbirko z naslovom So trenutki. Še isto leto se je zbirki pesmi pridružila knjiga Ko se korenin zavemo. Njen opus se je tako z romani kot s pesniškimi zbirkami vztrajno večal in se veča še danes. Zadnja pridobitev Iva- nine knjižne zbirke je knjiga z naslovom Čas teče, v kateri se spominja svojega življenja in postaj na svoji poti. Piše o svojih življenjskih nazorih in bralcu poskuša pomagati najti pot do sreče, za katero verjame, da se ne skriva v materialnih dobrinah, ampak znotraj posameznika in v preprostem življenju. JF Izdelki, ki so jih razstavili, so nastali pri urah risanja in slikanja, bivalni kulturi in osnovah varovanja dediščine. (Foto: TT) Vse je pripravljeno, da po dveh letih oder Doma II. slo- venskega tabora Žalec ponovno zasedejo tolkalisti, sta na nedavni novinarski konferenci sporočila umetniški vodja festivala Dejan Tamše in direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec mag. Boštjan Štrajhar. Odprtje festivala bo v petek, ko se bodo lahko pred prvim večerom ljubitelji tovrstne glasbe v avli doma udeležili tol- kalnega kroga s Francijem Krevhom. Podobni brezplačni delavnici bosta še naslednji dan. Od Avstrije do Španije Na prvi dan festivala bosta nastopila občinstvu že znana tol- kalista Funky Currywurst brothers. »Avstrijsko-danski duet z zanimivim imenom je na našem odru že bil pred sedmimi leti, vendar zgolj s petnajstminutnim glasbenim vložkom. T okrat bo dvojec dobil celovečerni nastop. Njun nastop je poln energije, govorice telesa in nalezljivega smeha,« je pojasnil Dejan Tam- Avstrijski orkester s slovenskim vodstvom V soboto bo v Celju gostoval komorni simfonični orkester Camerata Sinfonica Austria, ki ga vodi slovenski dirigent in pianist Davorin Mori. V okviru glasbenega abonmaja Hiše kulture Celje bo zasedba nastopila ob 19.30 v Narodnem domu, kjer bo pol ure prej pogovor z dirigentom Davori- nom Morijem in s skladateljem Matijo Krečičem. Orkester bo namreč tudi krstno izvedel novo Krečičevo delo za sopranistko (nastopila bo Monika Hosp) in orkester. Pod vodstvom slovenskega dirigenta, ki je tudi profesor klavirja na Univerzi za glasbo na Dunaju in asistent dirigenta zbora Dunajske državne opere, orkester izvaja tudi velika simfonič- na dela, prirejena za virtuozne in majhne glasbene zasedbe, kar omogoča izvedbo tudi v manjših dvoranah. Na koncertu v Narodnem domu bodo tako člani orkestra izvedli Simfonijo št. 4 Gustava Mahlerja. TC Tolstojeva Oblast teme na odru Gledališča Celje Pretresljiva predstava s strašljivim koncem V Gledališču Celje je bila v petek na Velikem odru pre- miera drame ruskega dramatika Leva Nikolajeviča Tol- stoja Oblast teme ali Samo s krempeljčkom se ujame, pa je ptiček cel v pasti. Režirala jo je Maša Pelko. Drama v ospredje postavlja vprašanje zla v življenju posameznika. DEAN ŠUSTER Ustvarjalci predstave so poleg režiserke še prevajalka Tatjana Stanič, dramaturga Tatjana Doma in Rok Andres, scenograf Dorian Šilec Petek, kostumografka Tina Bonča, skladateljica in glasbena opre- mljevalka Mateja Starič, sve- tovalec za odrski gib Klemen Janežič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, lektorica Živa Čebulj, svetovalka za go- vor in kontekst Tatjana Stanič in bobnar Vid Drašler. Igrajo Andrej Murenc, Lučka Počkaj, Eva Stražar, Nika Vidic (kot go- stja), Lovro Zafred, Aljoša Kol- tak, Barbara Medvešček, Maša Grošelj in Urban Kuntarič. Vrhunska Medveščkova Dramo Oblast teme je T olstoj napisal leta 1886, v obdobju, ko je pisal predvsem filozofsko- -religiozne spise. Drama je bila v Rusiji prepovedana do leta 1902, a je do takrat kljub temu Hlapec Nikita je mlad in neodgovoren, rad ima ženske. Zapelje in zapusti mlado siroto Marinko in se zaplete z gospodarjevo ženo Anisjo. Slednja s pomočjo Nikitove matere Matrjone, ki bi za sina naredila vse, umori svo- jega moža Pjotra in se poroči z Nikitom. Ko Nikita izve za Anisjin zločin, se mu žena zagabi. Zapelje pastorko Akulino, ki zanosi. Akulina rodi otroka, Anisja pa Nikito prisili v nov zločin. doživela številne neuradne uprizoritve. Je pretresljiva upo- dobitev revščine in neizobraže- nosti ruskega kmeta, je strašlji- va slika ruske družbe s konca 19. stoletja. Drama v ospredje postavlja vprašanje oblasti zla v življenju posameznika. Kako se zlo, ki ga stori en človek, raz- raste in vpliva na življenje mno- gih drugih. Tragičnost življenja kmetov ni posledica prirojene- ga zla, temveč »oblasti teme«, ki prežema njihova življenja od rojstva do smrti. Besedam izje- mne Barbare Medvešček so se nekateri gledalci v prvem delu predstave celo smejali, kasneje pa se izkaže, da je Matrjona iz- vor zla: »Gre za neko normalno žensko, ki pač spletkari, nakar pride do usodnih dogodkov. Predstava da misliti. T udi o tem, kako bodo naslednje generacije čistile umazanijo in tudi kri za nami. Sama tudi med predstavo rečem: ›Mamica zemlja bo vse na svoji prsi shranila.‹ Nič ne bo shranila. Vso našo požrešnost bo vrgla nazaj, našim otrokom v obraze.« Medveščkova je do 12. leta živela v Piranu, nato se je za nekaj časa preselila v Kamnik. Že 25 let se vozi iz Lju- bljane v Celje. Pokore si ne morejo dovoliti Medveščkova je hvalila mla- do ekipo sodelavcev in še zlasti režiserko. Maša Pelko je pre- jemala čestitke z vseh strani, tudi od številnih igralcev in režiserjev z različnih koncev Slovenije. »Glede na Tolsto- jevo delo smo pristopili zelo avtorsko. V njegovi knjigi je še eno dejanje, kjer se ljudje pokorijo in se jim vse oprosti. Mi smo se glede na trenutni položaj v svetu odločili, da si tega ne moremo dovoliti. Pod drobnogled so vzeli ljudsko posojilnico Ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je Vlada Republike Slovenije razglasila leto 2022 za Plečnikovo leto, zato so tudi na Gimnaziji Celje – Center v drugi polovici šolskega leta v ospredje likovnega ustvarjanja postavili teme, povezane s Plečnikom. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo, ki so jo naslovili Nenavadno moč ima ta človek – vpliv Plečnika na njegove in naše učence. V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec si jo lahko ogledate še do 28. januarja. Z življenjem in ustvarjalnim opusom Jožeta Plečnika so se intenzivno spoznavali dijaki umetniške gimnazije likovne smeri. V drugi polovici prete- klega šolskega leta so se posve- tili poslopju Ljudske posojilnice v Celju, ki je v neposredni bli- žini šole. S spoznavanjem ar- hitekturnih značilnosti stavbe, s prebiranjem knjig in drugih virov o življenju in delu Plečni- ka so dijaki spoznavali tudi od- nos do njegovih učencev, pred- vsem do Vinka Lenarčiča, ki je tudi avtor oz. soavtor poslopja Ljudske posojilnice v Celju. Med ustvarjalnim procesom so raziskovali vpliv mentorja – učitelja na učence, zato so tudi razstavo naslovili v tem duhu: Nenavadno moč ima ta človek − vpliv Plečnika na njegove in naše učence. Od kelihov do tipografije Izdelki, ki so jih razstavili, so nastali pri urah risanja in slika- nja, bivalni kulturi in osnovah varovanja dediščine. Dijaki 2. letnika so se posvetili oblikam Plečnikovih kelihov in Plečni- kovi tipografiji, dijaki 3. letnika so s plakati v različnih likov- nih tehnikah predstavili svoje mnenje o avtorstvu ljudske po- sojilnice, dijaki 4. letnika pa so uporabili njegovo tipografijo za oblikovanje plakatov z njegovi- mi značilnimi izreki. Mentorici dijakov sta bili Andreja Džaku- šič in Maja Rak. ŠO Osrednji del naše predstave je postala Anjutka. Ob dobrem sprejemu med gledalci smo hvaležni in počaščeni. Tema- tika je težka in nismo vedeli, kakšen bo odziv.« Kostumi niso povsem prilagojeni času, ki ga drama omenja. »Nismo se hoteli zapreti v časovni okvir, v arhaičnost. Želeli smo nagovoriti občinstvo, da se hude zadeve dogajajo da- nes in vsepovsod. Predstava je v najboljšem pomenu bese- de vizualno popoln ›treš‹. Na to smo ponosni.« Mnogi so se videli v prizoru, ko hlapec Mirtič (Urban Kuntarič) poje in pleše tako, kot želita tista, ki imata denar. Prvič je na najpomembnejši stol v dvo- rani, na sredini prve balkon- ske vrste, sedel novi župan Matija Kovač s svojo spre- mljevalko: »Že dolga leta si želim, da bi celjsko gledališče postalo središče družabnega življenja v mestu. Zato se mi zdi pomembno, da sem že kmalu po začetku prevzema položaja obiskal premiero. Po nekaj letih je predstava name naredila globlji vtis. Izjemno me je navdušila. Gre za odlič- no gledališko stvaritev tako s celovitim pogledom kot tudi glede podrobnosti. Zelo ce- nim gledališko umetnost, Kot Celjan sem ponosen, da je na- stala tako dobra predstava, in sem hvaležen gledališču.« Za- radi posebne scene so pred- stavo uprizarjali vsak dan v tem tednu. Lahko jo ulovite še danes, v petek in soboto. Potem se bo na celjski oder vrnila čez mesec dni. Foto: Jaka Babnik Vrača se BUMfest Začetek finalnega dejanja. Konec je logičen, a kljub temu osupljiv. še. V soboto zvečer se bo predstavila mlada španska tolkalna skupina Piscore, ki je še vse kaj drugega kot zgolj tolkalna skupina. Je gledališče v malem. Obema skupinama se bodo pridružili člani zasedbe SToP, Slovenskega tolkalnega projekta, ki bo družinsko matinejo v nedeljo dopoldne ob 11. uri festival tudi zaključil. Stopovci so k sodelovanju tokrat prvič povabili čarodeja Magica Aleksandra. »Zgoda o uspehu« Letošnje dogajanje bo že petnajsto. Vse se je začelo leta 2006, ko je Tamše svoje ideje predstavil takratni direktorici Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Tanji Razboršek Rehar. »Od takrat je to zgodba o uspehu. Dobro izhodišče Žalca na zemlje- vidu, posluh lokalne skupnosti in odlična ekipa zanesenjakov so glavni recept za dober festival,« še dodaja idejni vodja. Do zdaj je bilo v sklopu BUMfesta že več kot 40 koncertov in 17 matinej. Nastopajoči so prišli iz 23 držav, nastope si je ogledalo več kot 20 tisoč obiskovalcev. Na polno zasedenost žalske dvorane organizatorji računajo tudi letos. ŠO Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 3, 19. januar 2023 NAŠA TEMA V ljubljanskem kaosu na področju neopredeljenih ambulant je bilo več kot razvidno trenje med zdravstvenim ministrstvom in občino, saj so občine ustanoviteljice zdravstvenih domov, zato ima tudi ministrstvo pogosto »zvezane roke«, kadar se govori o organizaciji ambulant družinske medicine. Več kot očitno na Celjskem zdravstveni domovi s svojimi občinami ustanoviteljicami nimajo tovrstnih težav ali pa so na lokalni ravni tudi zaradi odločanja o vodstvih bolj »prikrite« … Družinskih zdravnikov primanjkuje, a jih je ponekod dovolj … Ministrstvo za zdravje je konec lanskega leta obja- vilo uradni seznam ambulant za neopredeljene zava- rovane osebe. Na Celjskem naj bi jih bilo 12 v devetih občinah. Toda iz številnih občin so nam odgovorili, da teh ambulant ne bodo vzpostavili. Za tokratno osre- dnjo temo smo preverili, zakaj ne, če so občine na uradnem seznamu ministrstva. Kot je znano, so am- bulante namenjene bolnikom, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika oziroma si ga ne morejo izbrati, ker noben zdravnik ne sprejema več bolnikov. Po pra- vilih v teh ambulantah ne smejo delati zdravniki, ki v rednih ambulantah lahko še sprejemajo bolnike. Za- nimivo je, da so se v nekaterih zdravstvenih domovih za delo v ambulanti za neopredeljene zanimali tudi takšni zdravniki. Torej bi bolnike, ki bi jih lahko spre- jeli v svoji ambulanti, za dodatno plačilo sprejemali v ambulanti za neopredeljene? SIMONA ŠOLINIČ Kako do ambulante za neopredeljene? Ambulante za neopredeljene so začasen ukrep, ki naj bi veljal do konca decembra 2024. Zavarovana oseba, ki je stara več kot 19 let in nima izbranega osebnega zdravnika v splošni dejavnosti, a potrebuje zdravstvene storitve ali druge pravice (na primer bolniški stalež, recepte …), se lahko oglasi v tej ambulanti. Prijava v ambulanto za neopredeljene bolnike velja eno leto, pri čemer obstaja možnost samodejnega podaljšanja. Delo ambulante za neopredeljene je lahko organizirano tudi v soboto. Ambulanta za neopredeljene mora najmanj eno uro dnevno zagotavljati obravnavo zavarovanih oseb, ki niso naročene. Glavarinski količniki, s katerimi opisujejo obremenje- nost družinskih zdravnikov, ne predstavljajo števila bol- nikov, ki so opredeljeni pri zdravniku. Število količnikov namreč odraža predvidevanje, kako pogosta in zahtevna bo njegova obravnava. Najstarejši in najmlajši bolniki so tako obteženi z več količniki. SIMONA ŠOLINIČ Na Celjskem dobro sodelovanje občin in zdravstvenih domov? Praviloma se mora bol- nik oglasiti v ambulanti za neopredeljene v tistem zdravstvenem domu, kjer je imel prej izbranega oseb- nega zdravnika, saj je tam tudi vsa njegova zdravstve- na dokumentacija. Naročanje Za termin v ambulanti se bolnik lahko naroči elektron- sko, po elektronski pošti ali na spletni strani javnega za- voda, po telefonu ali osebno. Ko bolnik prvič uveljavlja omenjene storitve, podpiše tudi ustrezno listino o izbi- ri te ambulante (in ne tudi zdravnika). Zavarovana ose- ba torej izbira ambulanto in ne zdravnika, zato ni predvi- deno, da bi hodila v ambu- lanto zgolj zaradi podpisa li- stine, če hkrati ne potrebuje zdravstvenih in drugih stori- tev. Število zavarovanih oseb, ki bodo lahko uveljavljale storitve v teh ambulantah, ni omejeno, kar je tudi razlog, da vnaprejšnji podpis listine ni smiseln. Pravno podlago za vzposta- vitev ambulant za neoprede- Kje delujejo ambulante za neopredeljene? ljene daje 18. člen Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva. Uvedba takšnih ambulant je možna samo na področju družinske medicine, ne pa tudi na po- dročju pediatrije, ginekologi- je in zobozdravstva. V velenjskem zdravstvenem domu so na vprašanje, kako se je občina vključevala v re- ševanje težav v zdravstvenem domu, odgovorili, da »bolj malo«. A očitno se občina s tem ne strinja, saj pravi, da je občina ravno na predlog velenjskega zdravstvenega doma začela postopke za po- delitev štirih koncesij družin- skih zdravnikov: »Pred tem smo morali pridobiti soglasje za pripravo tega koncesijskega akta od ZZZS in zdravstvene- ga ministrstva. Že v preteklo- sti smo zagotavljali službena stanovanja za zdravnike, ki so se odločili bivati v Velenju. Finančno redno vlagamo v infrastrukturo in opremo z namenom ureditve delovnih prostorov. V načrtu imamo tudi projekt za energetsko ob- novo trakta A zdravstvenega doma,« so nam odgovorili iz velenjske občine. Redna komunikacija »Občina Šentjur in Javni za- vod Zdravstveni dom Šentjur ves čas dobro in konstruktivno sodelujeta in ocenjujemo, da je za javne zdravstvene storitve pri nas dobro in kakovostno poskrbljeno. Vodstvo in stro- kovne službe občine in zdra- Kako je bil pripravljen seznam ambulant? Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da je seznam pripravljen tako, da so upo- števali število zavarovanih oseb brez izbranega oseb- nega zdravnika v občini oziroma občinah, ki jih po- kriva posamezen zdravstve- ni dom, ter standard 1895 glavarinskih količnikov. Zdravstveni delavci in so- delavci se v delo ambulan- te za neopredeljene vklju- čujejo na podlagi podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava, vendar je pogodba lahko sklenjena le do konca decembra 2024. vstvenega doma ves čas redno komunicirajo. Zaradi dolgoroč- nih skupnih prizadevanj za po- polnitev zdravstvenega kadra so razmere glede oskrbe bolni- kov urejene in obvladljive, saj nove še vpisuje več zaposlenih družinskih zdravnikov v ZD Šentjur, zato do problematike z neopredeljenimi bolniki v naši občini ne prihaja,« pravijo v Občini Šentjur. A dodajajo, da je » … resnič- no treba veliko prizadevanja za zagotavljanje kadrov, v kar vlagamo veliko naporov. Ob oskrbi za 21 tisoč prebivalcev občin Šentjur in Dobje (zdrav- Skupni strošek izplačeval- ca po podjemni pogodbi na uro znaša za zdravnika 121 evrov bruto, za tehnika zdravstvene nege 54 evrov bruto, za zdravstvenoadmi- nistrativnega sodelavca 27 evrov bruto. Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 3, 19. januar 2023 NAŠA TEMA Ambulanti v Celju in Velenju že delujeta V Celju je ambulanta za neopredeljene bolnike v okviru ZD Celje začela delovati v ponedeljek po- poldne. Ne samo v Celju, ampak tudi drugod naj bi imeli kar nekaj težav z za- četkom, predvsem zaradi urejanja administrativno- -kadrovskih zadev in uredi- tev tehničnih zahtev ZZZS. V celjski regiji je brez iz- branega osebnega zdravnika 2945 neopredeljenih oseb. Glede na kadrovske zmožno- sti so v Zdravstvenem domu Celje lahko začeli s peturnim delom od ponedeljka do če- trtka. Ura na dan je namenje- na nenaročenim, štiri ure na dan so namenjene naročenim bolnikom. Naročiti se je mo- goče po telefonu in e-pošti. Ambulanta ima ordinacijski čas, svojo telefonsko številko in e-naslov. Vse informacije bodo objavljene tudi na sple- tni strani ZD Celje. »V ambulanti so zaposle- ni dosegljivi v ordinacijskem V Velenju bo danes, v četrtek, 19. januarja, javni pogovor o aktualnih razmerah, ki ga pripravlja portal Velenjčan. si. Na njem bodo prisotni vodstvo ZD Velenje in zdravniki doma. Govorili bodo o dostopu do storitev in o odnosu med bolniki in osebjem. Na seznamu so, v praksi ne. Zakaj? Na seznamu ambulant za neopredeljene je kar nekaj občin na Celjskem, kjer ta- kšnih ambulant niso ali ne bodo odprli. »V Zdravstve- nem domu Šentjur ambu- lante za neopredeljene ne bomo vzpostavili, saj imamo trenutno še tri zdravnike dru- žinske medicine, ki še lahko vpisujejo bolnike za občino Šentjur in Dobje,« so nam od- govorili iz ZD Šentjur. Enako je v Laškem. »Pri nas imamo še dva zdrav- nika, ki opredeljujeta bolnike v Laškem in Rimskih Toplicah. V zdravstvenem domu deluje 7 ambulant družinske medici- ob robu Neopredeljeni bolniki niso od včeraj Zanimiva je izjava enega od di- rektorjev zdravstvenih domov na Celjskem, ki pravi, da ambulanta za neopredeljene zagotovo ni rešitev ob nastali situaciji in da so tudi v prete- klosti obstajali neopredeljeni bolniki, a se o tem ni toliko govorilo. Dokler ni »izbruhnila« Ljubljana. Mora se torej, očitno, nekaj zgoditi v prestol- nici, da se zatrese po vsej Sloveniji. Zanimivo je tudi, da čeprav so na ministrskem seznamu za ambulante za neopredeljene bolnike, se nekatere občine za takšne ambulante niso odločile. Zakaj? Ker tamkajšnje ambulante družinske medicine še sprejemajo bolnike in s tem nimajo težav, čeprav so na ministrstvu presodili, da jih imajo. Zanimivo je, da so ponekod zanimanje za delo v ambu- lanti za neopredeljene izrazili zdravniki, ki bolnike v svojih ambulantah še lahko sprejemajo. Kako dvolično! Bolnika, ki ga v sklopu rednega dela lahko zdravnik pregleda v svoji ambulanti, bi pregledal v ambulanti za neopredeljene in za to dobil denar. Verjamemo, da so (nekateri) družinski zdravniki pri rednem delu obremenjeni. V to ne dvomimo. Niso vsi dru- žinski zdravniki enaki. A hkrati verjamemo, da bodo zdaj tisti, ki bodo dodatne ure dobili plačane, obremenjeni še bolj … Kajti samo tisti, ki so do zdaj imeli največ bolnikov, bodo lahko delali v ambulantah za neopredeljene. Zanimiva je »izjava« visoko izobraženega delavca iz zasebnega sektorja, ki je pretekli petek delal 12 ur. Brez plačila nadur. V bistvu je ostal brez besed. Samo – obre- menjen. SIMONA ŠOLINIČ ne. Vsaka ambulanta, ki ima dosežen normativ, se lahko sama odloči, ali bo še spreje- mala bolnike ali ne,« so nam odgovorili v Laškem. Dodajajo celo, da se v Laškem s težavami glede pomanjkanja zdravnikov ne srečujejo. V Laškem so že delali brezplačno »Po podatkih ZZZS imamo celo najboljšo preskrbljenost z zdravstveno oskrbo v Slo- veniji. V preteklosti smo ob odhodu enega od zdravnikov že organizirali ambulanto za neopredeljene bolnike in smo bili prvi zdravstveni dom, ki je omogočil zdravstveno oskrbo za takšne bolnike. Zdravniki so se v to ambulanto vklju- čevali po razporedu in brez dodatnega nagrajevanja,« so dejali v vodstvu ZD Laško. Brez ambulante za neoprede- ljene bolnike, čeprav je občina Mozirje na seznamu za njeno delovanje, bo tudi Zgornjesa- vinjski zdravstveni dom: »Kar dve od skupno sedmih ambu- lant za odrasle sprejemata nove bolnike, zato v naši dolini ni potrebe po ambulanti za neo- predeljene. Z občinami ustano- viteljicami smo v preteklih dveh letih vzpostavili intenzivno so- delovanje, predvsem na podro- čju zagotavljanja prostorskih zmogljivosti. Posledično smo pridobili dodatne prostore v zdravstvenih postajah Mozir- je ter Ljubno, začela se je tudi gradnja prizidka zdravstvenega doma v Nazarjah. Pogoji so nesprejemljivi? T udi v ZD Slovenske Konjice je podobno. »Na našem obmo- čju ne zaznavamo večjih težav na tem področju kot mogoče v drugih mestih, kjer se soo- čajo tudi z precejšnjim odli- vom zdravniškega kadra in posledično z izgubo osebnega zdravnika. Za naše območje to ne velja povsem, saj nekateri zdravniki v ambulantah dru- žinske medicine, čeprav že presegajo t. i. glavarinske ko- ličnike, še vpisujejo posame- zne bolnike,« nam je odgovoril Dejan Verhovšek, direktor ZD Slovenske Konjice. Dodaja, da je na tamkaj- šnjem območju približno tisoč oseb brez izbranega zdravnika, nekateri si sploh ne izberejo zdravnika, dokler ga ne potrebujejo, delež pred- stavljajo tudi tuji državljani z začasnim prebivališčem v RS, otroci in podobno. »Težav pri vpisovanju otrok ni, saj že zdaj pediatrična ambulanta v ZD omogoča vpisovanje otrok do 18. leta, marca se bo odprla še ena. Ne zaznavamo večjih te- žav pri izbiri osebnega zdrav- nika (pojavljajo se posamezni primeri), a se strinjamo, da tre- nutna situacija ni optimalna in si želimo, da imajo bolniki mo- žnost izbire. Optimalna rešitev je torej vzpostavitev nove am- bulante z zdravnikom, ki bo prosto sprejemal osebe, kar je cilj za letošnjo jesen. Torej bo treba še malo počakati,« doda- ja Verhovšek. Opozarja na to, da ambulan- te za neopredeljene ne morejo vzpostaviti, ker so pogoji za vključevanje vanjo nespre- jemljivi: »To pomeni, da bi zdravnike, ki redno delajo v ambulanti in dežurni službi, obremenili še z vključevanjem v dodatno ambulanto za neo- predeljene. Zdravniki z našega območja tega niso pripravljeni sprejeti in se niso pripravljeni vključevati ter sprejeti še do- datnih obremenitev, čeprav je delo v takšni ambulanti finančno zelo stimulirano. Z zdravniki smo problematiko obravnavali in se odločili, da si bomo pustili nekaj časa, saj bomo mogoče prejeli še doda- tne usmeritve in bomo še en- krat preučili možnost vzposta- vitve takšne ambulante, a žal časovno trenutno ne morem točno povedati, kdaj bi lahko to bilo. Če seveda sploh bo.« T udi z zaposlovanjem zdrav- nikov v Slovenskih Konjicah nimajo težav. »V letih načrto- vanja kadrovskih zmogljivosti smo uspeli pridobiti več spe- cializantov, ki so naša priho- dnost pri širitvi programov in nadomestitvi načrtovanih upokojitev. Prav tako smo lani podelili dve štipendiji za študijski program medicine. Letos načrtujemo podelitev še dveh štipendij, ene za dental- no medicino. Še največ težav smo v zadnjem času imeli s pridobitvijo zobozdravnikov, ki jih prav tako kronično pri- manjkuje. T udi z občinami do- bro sodelujemo,« še zaključuje Verhovšek. času, zunaj njega pa se bodo bolniki v primeru nujnih stanj obrnili na najbližjo urgentno ambulanto,« so sporočili iz celjskega zdravstvenega doma. Po sestanku uprave in zaposle- nih v zdravstvenem domu, ki je bil pred dnevi, se je za delo niki v skladu s pravicami bol- nikov vpisujejo tudi prebivalce iz drugih krajev) je treba za- gotoviti še oskrbo stanovalcev Doma starejših Šentjur ter usklajevati oskrbo v zdravstve- ni postaji na Planini pri Sevni- ci, kjer je zdravnica trenutno v porodniškem staležu.« V občini dodajajo, da k obvladovanju in h kakovosti zdravstvenih sto- ritev prispeva tudi dolgoročno vlaganje v preventivno. »ZD Šentjur ves čas izboljšu- je in širi svoje prostore, prena- vlja in ureja ambulante, ves čas v sodelovanju z občino. V za- dnjih letih je ZD Šentjur prido- bil Center za krepitev zdravja Šentjur s prostori na Mestnem trgu 10, trenutno urejajo pro- store za delujoč center za du- ševno zdravje, namenjen več občinam v regiji. Veliko dela zaposleni opravijo tudi v okvi- ru referenčnih ambulant, vse omenjeno pa pomeni strateške ukrepe na področju zdravja, ki omogočajo boljši pregled nad zdravstvenim stanjem popula- cije ter zdravnikom omogoča- jo, da se še v večji meri posve- tijo bolnikom,« še poudarjajo v občini, kjer dodajajo, da od Ministrstva RS za zdravje niso dobili nobene vloge ali navodil glede ambulant za neoprede- ljene. Zdravnikov dovolj za bolnike »Seznam za ZD Šmarje pri Jelšah – za območje šestih občin, ki ga zavod pokriva – predvideva eno ambulan- to. Na podlagi informacije vodstva doma bi bil ta spo- soben vzpostaviti ambulanto za neopredeljene, vendar je vodstvo zavoda od celjske enote Zavoda za zdravstve- no zavarovanje Slovenije prejelo navodilo, da je za vzpostavitev ambulante za neopredeljene osebe treba izčrpati vse opredelitve za splošnega osebnega zdrav- nika znotraj istega zavoda, kar pomeni, da ambulante ne morejo vzpostaviti, saj so znotraj zavoda zdravniki, ki še lahko opredeljujejo bol- nike. Ministrstvo za zdravje z našo občino nikoli ni sto- pilo v stik glede ambulant za neopredeljene,« so nam odgovorili iz Občine Šmarje pri Jelšah, kjer so v rednih stikih z vodstvom ZD Šmar- je pri Jelšah. »V ZD Šmarje pri Jelšah trenutno kar nekaj zdravnikov opravlja speciali- zacijo iz družinske medicine oz. pediatrije. Vsekakor upa- mo, da bomo uspeli ta kader zadržati, saj se bodo verjetno v bližnji prihodnosti upoko- jili nekateri zdravniki,« so še dodali v občini. Podobno so nam odgovorili iz mozirske občine, kjer so v zadnjih letih popolnoma obnovili zdravstveno po- stajo, prostore za dežurne reševalce in dve ambulanti za novi družinski zdravnici. Tudi v laški občini pravijo, da težav ni, da se ministrstvo za zdravje nanjo ni obrnilo in da imajo dovolj zdravnikov. Tudi v Žalcu je ne bo »Ker v tem trenutku v naši izpostavi nekaj zdravnikov še vpisuje bolnike, takšne am- bulante zaenkrat ne bomo or- ganizirali,« so nam odgovorili iz Občine Žalec. Občina se je v reševanje problematike po- manjkanja družinskih zdrav- nikov z žalskim zdravstvenim domom vključevala že pred leti s štipendiranjem študen- tov s področja medicine in z zagotavljanjem ustreznih pro- storskih pogojev. Med drugim so uredili novo ambulanto in razširili zdravstveno dejavnost še z dvema ambulantama na območju Šempetra. Zdravstveni dom Laško je bil prvi v Sloveniji, ki je že pred časom organiziral ambulanto za neopredeljene bolnike. V njej so zdravniki delali brezplačno oziroma v sklopu svoje redne plače. sprejeli v svojih ambulantah. Na vprašanje, kako se je velenj- ska občina kot ustanoviteljica zavoda v preteklih letih vklju- čevala v reševanje kakršnekoli problematike v ZD Velenje, so v domu kratki in jedrnati: »Bolj malo.« V Celju je ambulanta za neopredeljene bolnike začela delovati v ponedeljek popoldne. v ambulanti za neopredeljene bolnike ponudilo 9 zdravnikov družinske medicine, speciali- zant četrtega letnika, 13 sre- dnjih medicinskih sester in 6 administratorjev. Delo v ambu- lanti za neopredeljene poteka izključno zunaj njihovega re- dnega delovnega časa, in sicer preko podjemnih pogodb. Po potrebi bodo vključevali doda- tne zainteresirane zdravnike iz ZD Celje ter koncesionarje. Tudi v Velenju je ambulanta začela delovati, podatek, kdaj je odprta, in njeni stiki so ob- javljeni na spletni strani zdra- vstvenega doma. V vodstvu ZD Velenje so nam odgovorili, da je v teh ambulantah pripravljenih delati 18 osebnih zdravnikov, med njimi dva koncesionarja. Vsi, ki so se ponudili za delo v tej ambulanti, sicer presegajo glavarinske količnike v svojih rednih ambulantah, kjer novih bolnikov ne sprejemajo več. Za- nimivo je, da so nam iz vodstva ZD Celje odgovorili, da so se za delo v tej ambulanti zanimali celo zdravniki, ki ne presega- jo glavarinskih količnikov, kar pomeni, da bi neopredeljene bolnike, ki bi jih zdravili v am- bulanti za neopredeljene, lahko Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 3, 19. januar 2023 NAŠA TEMA V ljubljanskem kaosu na področju neopredeljenih ambulant je bilo več kot razvidno trenje med zdravstvenim ministrstvom in občino, saj so občine ustanoviteljice zdravstvenih domov, zato ima tudi ministrstvo pogosto »zvezane roke«, kadar se govori o organizaciji ambulant družinske medicine. Več kot očitno na Celjskem zdravstveni domovi s svojimi občinami ustanoviteljicami nimajo tovrstnih težav ali pa so na lokalni ravni tudi zaradi odločanja o vodstvih bolj »prikrite« … Družinskih zdravnikov primanjkuje, a jih je ponekod dovolj … Ministrstvo za zdravje je konec lanskega leta obja- vilo uradni seznam ambulant za neopredeljene zava- rovane osebe. Na Celjskem naj bi jih bilo 12 v devetih občinah. Toda iz številnih občin so nam odgovorili, da teh ambulant ne bodo vzpostavili. Za tokratno osre- dnjo temo smo preverili, zakaj ne, če so občine na uradnem seznamu ministrstva. Kot je znano, so am- bulante namenjene bolnikom, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika oziroma si ga ne morejo izbrati, ker noben zdravnik ne sprejema več bolnikov. Po pra- vilih v teh ambulantah ne smejo delati zdravniki, ki v rednih ambulantah lahko še sprejemajo bolnike. Za- nimivo je, da so se v nekaterih zdravstvenih domovih za delo v ambulanti za neopredeljene zanimali tudi takšni zdravniki. Torej bi bolnike, ki bi jih lahko spre- jeli v svoji ambulanti, za dodatno plačilo sprejemali v ambulanti za neopredeljene? SIMONA ŠOLINIČ Kako do ambulante za neopredeljene? Ambulante za neopredeljene so začasen ukrep, ki naj bi veljal do konca decembra 2024. Zavarovana oseba, ki je stara več kot 19 let in nima izbranega osebnega zdravnika v splošni dejavnosti, a potrebuje zdravstvene storitve ali druge pravice (na primer bolniški stalež, recepte …), se lahko oglasi v tej ambulanti. Prijava v ambulanto za neopredeljene bolnike velja eno leto, pri čemer obstaja možnost samodejnega podaljšanja. Delo ambulante za neopredeljene je lahko organizirano tudi v soboto. Ambulanta za neopredeljene mora najmanj eno uro dnevno zagotavljati obravnavo zavarovanih oseb, ki niso naročene. Glavarinski količniki, s katerimi opisujejo obremenje- nost družinskih zdravnikov, ne predstavljajo števila bol- nikov, ki so opredeljeni pri zdravniku. Število količnikov namreč odraža predvidevanje, kako pogosta in zahtevna bo njegova obravnava. Najstarejši in najmlajši bolniki so tako obteženi z več količniki. SIMONA ŠOLINIČ Na Celjskem dobro sodelovanje občin in zdravstvenih domov? Praviloma se mora bol- nik oglasiti v ambulanti za neopredeljene v tistem zdravstvenem domu, kjer je imel prej izbranega oseb- nega zdravnika, saj je tam tudi vsa njegova zdravstve- na dokumentacija. Naročanje Za termin v ambulanti se bolnik lahko naroči elektron- sko, po elektronski pošti ali na spletni strani javnega za- voda, po telefonu ali osebno. Ko bolnik prvič uveljavlja omenjene storitve, podpiše tudi ustrezno listino o izbi- ri te ambulante (in ne tudi zdravnika). Zavarovana ose- ba torej izbira ambulanto in ne zdravnika, zato ni predvi- deno, da bi hodila v ambu- lanto zgolj zaradi podpisa li- stine, če hkrati ne potrebuje zdravstvenih in drugih stori- tev. Število zavarovanih oseb, ki bodo lahko uveljavljale storitve v teh ambulantah, ni omejeno, kar je tudi razlog, da vnaprejšnji podpis listine ni smiseln. Pravno podlago za vzposta- vitev ambulant za neoprede- Kje delujejo ambulante za neopredeljene? ljene daje 18. člen Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva. Uvedba takšnih ambulant je možna samo na področju družinske medicine, ne pa tudi na po- dročju pediatrije, ginekologi- je in zobozdravstva. V velenjskem zdravstvenem domu so na vprašanje, kako se je občina vključevala v re- ševanje težav v zdravstvenem domu, odgovorili, da »bolj malo«. A očitno se občina s tem ne strinja, saj pravi, da je občina ravno na predlog velenjskega zdravstvenega doma začela postopke za po- delitev štirih koncesij družin- skih zdravnikov: »Pred tem smo morali pridobiti soglasje za pripravo tega koncesijskega akta od ZZZS in zdravstvene- ga ministrstva. Že v preteklo- sti smo zagotavljali službena stanovanja za zdravnike, ki so se odločili bivati v Velenju. Finančno redno vlagamo v infrastrukturo in opremo z namenom ureditve delovnih prostorov. V načrtu imamo tudi projekt za energetsko ob- novo trakta A zdravstvenega doma,« so nam odgovorili iz velenjske občine. Redna komunikacija »Občina Šentjur in Javni za- vod Zdravstveni dom Šentjur ves čas dobro in konstruktivno sodelujeta in ocenjujemo, da je za javne zdravstvene storitve pri nas dobro in kakovostno poskrbljeno. Vodstvo in stro- kovne službe občine in zdra- Kako je bil pripravljen seznam ambulant? Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da je seznam pripravljen tako, da so upo- števali število zavarovanih oseb brez izbranega oseb- nega zdravnika v občini oziroma občinah, ki jih po- kriva posamezen zdravstve- ni dom, ter standard 1895 glavarinskih količnikov. Zdravstveni delavci in so- delavci se v delo ambulan- te za neopredeljene vklju- čujejo na podlagi podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava, vendar je pogodba lahko sklenjena le do konca decembra 2024. vstvenega doma ves čas redno komunicirajo. Zaradi dolgoroč- nih skupnih prizadevanj za po- polnitev zdravstvenega kadra so razmere glede oskrbe bolni- kov urejene in obvladljive, saj nove še vpisuje več zaposlenih družinskih zdravnikov v ZD Šentjur, zato do problematike z neopredeljenimi bolniki v naši občini ne prihaja,« pravijo v Občini Šentjur. A dodajajo, da je » … resnič- no treba veliko prizadevanja za zagotavljanje kadrov, v kar vlagamo veliko naporov. Ob oskrbi za 21 tisoč prebivalcev občin Šentjur in Dobje (zdrav- Skupni strošek izplačeval- ca po podjemni pogodbi na uro znaša za zdravnika 121 evrov bruto, za tehnika zdravstvene nege 54 evrov bruto, za zdravstvenoadmi- nistrativnega sodelavca 27 evrov bruto. Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 3, 19. januar 2023 NAŠA TEMA Ambulanti v Celju in Velenju že delujeta V Celju je ambulanta za neopredeljene bolnike v okviru ZD Celje začela delovati v ponedeljek po- poldne. Ne samo v Celju, ampak tudi drugod naj bi imeli kar nekaj težav z za- četkom, predvsem zaradi urejanja administrativno- -kadrovskih zadev in uredi- tev tehničnih zahtev ZZZS. V celjski regiji je brez iz- branega osebnega zdravnika 2945 neopredeljenih oseb. Glede na kadrovske zmožno- sti so v Zdravstvenem domu Celje lahko začeli s peturnim delom od ponedeljka do če- trtka. Ura na dan je namenje- na nenaročenim, štiri ure na dan so namenjene naročenim bolnikom. Naročiti se je mo- goče po telefonu in e-pošti. Ambulanta ima ordinacijski čas, svojo telefonsko številko in e-naslov. Vse informacije bodo objavljene tudi na sple- tni strani ZD Celje. »V ambulanti so zaposle- ni dosegljivi v ordinacijskem V Velenju bo danes, v četrtek, 19. januarja, javni pogovor o aktualnih razmerah, ki ga pripravlja portal Velenjčan. si. Na njem bodo prisotni vodstvo ZD Velenje in zdravniki doma. Govorili bodo o dostopu do storitev in o odnosu med bolniki in osebjem. Na seznamu so, v praksi ne. Zakaj? Na seznamu ambulant za neopredeljene je kar nekaj občin na Celjskem, kjer ta- kšnih ambulant niso ali ne bodo odprli. »V Zdravstve- nem domu Šentjur ambu- lante za neopredeljene ne bomo vzpostavili, saj imamo trenutno še tri zdravnike dru- žinske medicine, ki še lahko vpisujejo bolnike za občino Šentjur in Dobje,« so nam od- govorili iz ZD Šentjur. Enako je v Laškem. »Pri nas imamo še dva zdrav- nika, ki opredeljujeta bolnike v Laškem in Rimskih Toplicah. V zdravstvenem domu deluje 7 ambulant družinske medici- ob robu Neopredeljeni bolniki niso od včeraj Zanimiva je izjava enega od di- rektorjev zdravstvenih domov na Celjskem, ki pravi, da ambulanta za neopredeljene zagotovo ni rešitev ob nastali situaciji in da so tudi v prete- klosti obstajali neopredeljeni bolniki, a se o tem ni toliko govorilo. Dokler ni »izbruhnila« Ljubljana. Mora se torej, očitno, nekaj zgoditi v prestol- nici, da se zatrese po vsej Sloveniji. Zanimivo je tudi, da čeprav so na ministrskem seznamu za ambulante za neopredeljene bolnike, se nekatere občine za takšne ambulante niso odločile. Zakaj? Ker tamkajšnje ambulante družinske medicine še sprejemajo bolnike in s tem nimajo težav, čeprav so na ministrstvu presodili, da jih imajo. Zanimivo je, da so ponekod zanimanje za delo v ambu- lanti za neopredeljene izrazili zdravniki, ki bolnike v svojih ambulantah še lahko sprejemajo. Kako dvolično! Bolnika, ki ga v sklopu rednega dela lahko zdravnik pregleda v svoji ambulanti, bi pregledal v ambulanti za neopredeljene in za to dobil denar. Verjamemo, da so (nekateri) družinski zdravniki pri rednem delu obremenjeni. V to ne dvomimo. Niso vsi dru- žinski zdravniki enaki. A hkrati verjamemo, da bodo zdaj tisti, ki bodo dodatne ure dobili plačane, obremenjeni še bolj … Kajti samo tisti, ki so do zdaj imeli največ bolnikov, bodo lahko delali v ambulantah za neopredeljene. Zanimiva je »izjava« visoko izobraženega delavca iz zasebnega sektorja, ki je pretekli petek delal 12 ur. Brez plačila nadur. V bistvu je ostal brez besed. Samo – obre- menjen. SIMONA ŠOLINIČ ne. Vsaka ambulanta, ki ima dosežen normativ, se lahko sama odloči, ali bo še spreje- mala bolnike ali ne,« so nam odgovorili v Laškem. Dodajajo celo, da se v Laškem s težavami glede pomanjkanja zdravnikov ne srečujejo. V Laškem so že delali brezplačno »Po podatkih ZZZS imamo celo najboljšo preskrbljenost z zdravstveno oskrbo v Slo- veniji. V preteklosti smo ob odhodu enega od zdravnikov že organizirali ambulanto za neopredeljene bolnike in smo bili prvi zdravstveni dom, ki je omogočil zdravstveno oskrbo za takšne bolnike. Zdravniki so se v to ambulanto vklju- čevali po razporedu in brez dodatnega nagrajevanja,« so dejali v vodstvu ZD Laško. Brez ambulante za neoprede- ljene bolnike, čeprav je občina Mozirje na seznamu za njeno delovanje, bo tudi Zgornjesa- vinjski zdravstveni dom: »Kar dve od skupno sedmih ambu- lant za odrasle sprejemata nove bolnike, zato v naši dolini ni potrebe po ambulanti za neo- predeljene. Z občinami ustano- viteljicami smo v preteklih dveh letih vzpostavili intenzivno so- delovanje, predvsem na podro- čju zagotavljanja prostorskih zmogljivosti. Posledično smo pridobili dodatne prostore v zdravstvenih postajah Mozir- je ter Ljubno, začela se je tudi gradnja prizidka zdravstvenega doma v Nazarjah. Pogoji so nesprejemljivi? T udi v ZD Slovenske Konjice je podobno. »Na našem obmo- čju ne zaznavamo večjih težav na tem področju kot mogoče v drugih mestih, kjer se soo- čajo tudi z precejšnjim odli- vom zdravniškega kadra in posledično z izgubo osebnega zdravnika. Za naše območje to ne velja povsem, saj nekateri zdravniki v ambulantah dru- žinske medicine, čeprav že presegajo t. i. glavarinske ko- ličnike, še vpisujejo posame- zne bolnike,« nam je odgovoril Dejan Verhovšek, direktor ZD Slovenske Konjice. Dodaja, da je na tamkaj- šnjem območju približno tisoč oseb brez izbranega zdravnika, nekateri si sploh ne izberejo zdravnika, dokler ga ne potrebujejo, delež pred- stavljajo tudi tuji državljani z začasnim prebivališčem v RS, otroci in podobno. »Težav pri vpisovanju otrok ni, saj že zdaj pediatrična ambulanta v ZD omogoča vpisovanje otrok do 18. leta, marca se bo odprla še ena. Ne zaznavamo večjih te- žav pri izbiri osebnega zdrav- nika (pojavljajo se posamezni primeri), a se strinjamo, da tre- nutna situacija ni optimalna in si želimo, da imajo bolniki mo- žnost izbire. Optimalna rešitev je torej vzpostavitev nove am- bulante z zdravnikom, ki bo prosto sprejemal osebe, kar je cilj za letošnjo jesen. Torej bo treba še malo počakati,« doda- ja Verhovšek. Opozarja na to, da ambulan- te za neopredeljene ne morejo vzpostaviti, ker so pogoji za vključevanje vanjo nespre- jemljivi: »To pomeni, da bi zdravnike, ki redno delajo v ambulanti in dežurni službi, obremenili še z vključevanjem v dodatno ambulanto za neo- predeljene. Zdravniki z našega območja tega niso pripravljeni sprejeti in se niso pripravljeni vključevati ter sprejeti še do- datnih obremenitev, čeprav je delo v takšni ambulanti finančno zelo stimulirano. Z zdravniki smo problematiko obravnavali in se odločili, da si bomo pustili nekaj časa, saj bomo mogoče prejeli še doda- tne usmeritve in bomo še en- krat preučili možnost vzposta- vitve takšne ambulante, a žal časovno trenutno ne morem točno povedati, kdaj bi lahko to bilo. Če seveda sploh bo.« T udi z zaposlovanjem zdrav- nikov v Slovenskih Konjicah nimajo težav. »V letih načrto- vanja kadrovskih zmogljivosti smo uspeli pridobiti več spe- cializantov, ki so naša priho- dnost pri širitvi programov in nadomestitvi načrtovanih upokojitev. Prav tako smo lani podelili dve štipendiji za študijski program medicine. Letos načrtujemo podelitev še dveh štipendij, ene za dental- no medicino. Še največ težav smo v zadnjem času imeli s pridobitvijo zobozdravnikov, ki jih prav tako kronično pri- manjkuje. T udi z občinami do- bro sodelujemo,« še zaključuje Verhovšek. času, zunaj njega pa se bodo bolniki v primeru nujnih stanj obrnili na najbližjo urgentno ambulanto,« so sporočili iz celjskega zdravstvenega doma. Po sestanku uprave in zaposle- nih v zdravstvenem domu, ki je bil pred dnevi, se je za delo niki v skladu s pravicami bol- nikov vpisujejo tudi prebivalce iz drugih krajev) je treba za- gotoviti še oskrbo stanovalcev Doma starejših Šentjur ter usklajevati oskrbo v zdravstve- ni postaji na Planini pri Sevni- ci, kjer je zdravnica trenutno v porodniškem staležu.« V občini dodajajo, da k obvladovanju in h kakovosti zdravstvenih sto- ritev prispeva tudi dolgoročno vlaganje v preventivno. »ZD Šentjur ves čas izboljšu- je in širi svoje prostore, prena- vlja in ureja ambulante, ves čas v sodelovanju z občino. V za- dnjih letih je ZD Šentjur prido- bil Center za krepitev zdravja Šentjur s prostori na Mestnem trgu 10, trenutno urejajo pro- store za delujoč center za du- ševno zdravje, namenjen več občinam v regiji. Veliko dela zaposleni opravijo tudi v okvi- ru referenčnih ambulant, vse omenjeno pa pomeni strateške ukrepe na področju zdravja, ki omogočajo boljši pregled nad zdravstvenim stanjem popula- cije ter zdravnikom omogoča- jo, da se še v večji meri posve- tijo bolnikom,« še poudarjajo v občini, kjer dodajajo, da od Ministrstva RS za zdravje niso dobili nobene vloge ali navodil glede ambulant za neoprede- ljene. Zdravnikov dovolj za bolnike »Seznam za ZD Šmarje pri Jelšah – za območje šestih občin, ki ga zavod pokriva – predvideva eno ambulan- to. Na podlagi informacije vodstva doma bi bil ta spo- soben vzpostaviti ambulanto za neopredeljene, vendar je vodstvo zavoda od celjske enote Zavoda za zdravstve- no zavarovanje Slovenije prejelo navodilo, da je za vzpostavitev ambulante za neopredeljene osebe treba izčrpati vse opredelitve za splošnega osebnega zdrav- nika znotraj istega zavoda, kar pomeni, da ambulante ne morejo vzpostaviti, saj so znotraj zavoda zdravniki, ki še lahko opredeljujejo bol- nike. Ministrstvo za zdravje z našo občino nikoli ni sto- pilo v stik glede ambulant za neopredeljene,« so nam odgovorili iz Občine Šmarje pri Jelšah, kjer so v rednih stikih z vodstvom ZD Šmar- je pri Jelšah. »V ZD Šmarje pri Jelšah trenutno kar nekaj zdravnikov opravlja speciali- zacijo iz družinske medicine oz. pediatrije. Vsekakor upa- mo, da bomo uspeli ta kader zadržati, saj se bodo verjetno v bližnji prihodnosti upoko- jili nekateri zdravniki,« so še dodali v občini. Podobno so nam odgovorili iz mozirske občine, kjer so v zadnjih letih popolnoma obnovili zdravstveno po- stajo, prostore za dežurne reševalce in dve ambulanti za novi družinski zdravnici. Tudi v laški občini pravijo, da težav ni, da se ministrstvo za zdravje nanjo ni obrnilo in da imajo dovolj zdravnikov. Tudi v Žalcu je ne bo »Ker v tem trenutku v naši izpostavi nekaj zdravnikov še vpisuje bolnike, takšne am- bulante zaenkrat ne bomo or- ganizirali,« so nam odgovorili iz Občine Žalec. Občina se je v reševanje problematike po- manjkanja družinskih zdrav- nikov z žalskim zdravstvenim domom vključevala že pred leti s štipendiranjem študen- tov s področja medicine in z zagotavljanjem ustreznih pro- storskih pogojev. Med drugim so uredili novo ambulanto in razširili zdravstveno dejavnost še z dvema ambulantama na območju Šempetra. Zdravstveni dom Laško je bil prvi v Sloveniji, ki je že pred časom organiziral ambulanto za neopredeljene bolnike. V njej so zdravniki delali brezplačno oziroma v sklopu svoje redne plače. sprejeli v svojih ambulantah. Na vprašanje, kako se je velenj- ska občina kot ustanoviteljica zavoda v preteklih letih vklju- čevala v reševanje kakršnekoli problematike v ZD Velenje, so v domu kratki in jedrnati: »Bolj malo.« V Celju je ambulanta za neopredeljene bolnike začela delovati v ponedeljek popoldne. v ambulanti za neopredeljene bolnike ponudilo 9 zdravnikov družinske medicine, speciali- zant četrtega letnika, 13 sre- dnjih medicinskih sester in 6 administratorjev. Delo v ambu- lanti za neopredeljene poteka izključno zunaj njihovega re- dnega delovnega časa, in sicer preko podjemnih pogodb. Po potrebi bodo vključevali doda- tne zainteresirane zdravnike iz ZD Celje ter koncesionarje. Tudi v Velenju je ambulanta začela delovati, podatek, kdaj je odprta, in njeni stiki so ob- javljeni na spletni strani zdra- vstvenega doma. V vodstvu ZD Velenje so nam odgovorili, da je v teh ambulantah pripravljenih delati 18 osebnih zdravnikov, med njimi dva koncesionarja. Vsi, ki so se ponudili za delo v tej ambulanti, sicer presegajo glavarinske količnike v svojih rednih ambulantah, kjer novih bolnikov ne sprejemajo več. Za- nimivo je, da so nam iz vodstva ZD Celje odgovorili, da so se za delo v tej ambulanti zanimali celo zdravniki, ki ne presega- jo glavarinskih količnikov, kar pomeni, da bi neopredeljene bolnike, ki bi jih zdravili v am- bulanti za neopredeljene, lahko Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 3, 19. januar 2023 KRONIKA D O G O D K I M E D 2 0 . I N 2 6 . J A N U A R J E M 2 0 2 3 foto: Rajko Vodišek LEVSTIKOVA DVORANA Odprtje razstave in predavanje ob 80-letnici rojstva dr. Cvijete Pahljina Razstava bo na ogled v I. nadstropju do 18. marca. SOBOTA, 21. januar, ob 10.00 PONEDELJEK, 23. januar, ob 17.30 ŠTUDIJSKA ČITALNICA Življenjska pot malega človeka - predstavitev spominov Franca Gori čana V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje. SREDA, 25. januar, ob 17.00 KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Gledališka predstava: Boži čne poti čke za vse Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. ČETRTEK, 26. januar, ob 17.30 ODDELEK GLASBA-FILM Bralni klub z Ewelino Knjiga: Montgomery - Ana z zelene doma čije 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Ne le o eksplozivu, obvestilo tudi o nameravanem samomoru Lažno eksploziven petek, trinajsti V garažni hiši zagorelo vozilo Grozi mu kar trideset let zapora Danes bodo na celjskem okrožnem sodišču izrekli sodbo Gregorju Ducmanu, ki mu obtožnica očita zahrbten in gro- zovit umor matere. Ta se je zgodil marca 2021 v Zalogu pri Šempetru. Ducman je usodno noč prespal pri starših in v zgodnjih ju- tranjih urah zabodel mamo, ki je umrla na kraju dogodka. Z nožem je napadel tudi očeta, a se je ta nekako obranil in zbežal. Ducmana, ki je po dejanju pobegnil s kraja, so policisti kmalu izsledili v bližini. Obtoženi je še vedno v priporu, kjer je ostal zaradi ponovitvene nevarnosti. Tožilstvo zanj predlaga najvišjo zaporno kazen za tovrstna kazniva dejanja, kar trideset let. Med sojenjem je bilo večkrat omenjeno Ducmanovo stanje v času umora, saj naj ne bi bil v celoti prišteven, tudi njegova sposob- nost razumevanja dogodka naj bi bila zmanjšana. Celjski kriminalisti pospešeno preiskujejo okoliščine lažne najave o eksplozivnem predmetu v dveh celjskih trgovskih središčih, Citycentru Celje in Planetu Tuš. V petek je namreč celjska policija dobila obvestilo, šlo naj bi za elektronsko sporočilo, o domnevno nastavljenem eksplozivu v teh dveh središčih. Enako obvestilo sta za dve trgovski središči dobili tudi mariborska in lju- bljanska policijska uprava. Sledila je evakuacija središč in – kaos v okolici. Da je bil ta še večji, je pred enim od trgovskih središč v Celju moški grozil s samomorom. SIMONA ŠOLINIČ »Ker je obstajal sum, da sta dogodka povezana, smo iz obeh nakupovalnih sre- dišč preventivno evakuirali obiskovalce in zaposlene ter zaradi zagotovitve varnosti zaposlenih, obiskovalcev ter stanovalcev sosednjih zgradb pregledali prostore in okolico obeh središč. Eksplozivnih te- les nismo našli. Občana, ki je grozil s samomorom, so hospi- talizirali,« so takoj po dogodku v petek sporočili s celjske poli- cije. A čeprav gre za sumljivo naključje več dogodkov, pove- zave med grožnjo o samomoru in sporočilom o podstavljenem eksplozivu kriminalisti še niso povsem potrdili. Bomba v času testa Tovrstnih obvestil, klicev, sporočil o domnevnem ek- splozivu je bilo na Celjskem v zadnjih letih izredno malo v primerjavi s preteklimi leti, ko je vsake toliko časa kakšna šola prejela obvestilo o »bombi«. Po- gosto so takrat obvestila sovpa- dala s kakšnim pisnim preverja- njem znanja v nekaterih šolah, zato iskanje krivcev ni bilo tež- ko. Tako pravi tudi pomočnik načelnika PP Celje Uroš Golob, ki verjame, da bodo tudi krivcu za petkovo dogajanje krivcu hi- tro stopili na prste. »Policija je v takšnih pri- merih dolžna vzeti zadevo skrajno resno in opraviti vsa preiskovalna dejanja,« doda- ja Golob in poudarja, da tudi javnost takšnih dogodkov ne sme dojemati, kot da »nič ni«. » Tudi v tujini se je to dogajalo. V ponedeljek popoldne so morali gasilci iz Poklicne gasilske enote Celje in Prostovoljnega gasilskega društva Celje posredovati v garažni hiši v enem od trgovskih središč v Celju. Eno od tam parkiranih osebnih vozil je zajel požar, ki je avto dodobra uničil, vendar pri tem nihče ni bil poškodovan. Stokrat res ni bilo nič, nato se je enkrat zgodila tragedija,« dodaja Golob. V petek je tako celjska policija aktivirala šte- vilne policiste tudi z drugih policijskih postaj, v službo so morali tudi policisti, ki takrat niso bili v izmeni. Na terenu so bile druge službe, od gasil- cev do reševalcev, ki so bili v pripravljenosti. »Gre za velik organizacijski zalogaj, ki ga povzroči tovrstno sporočilo nekoga, ki se morda samo ›norčuje‹,« pravi Golob. Poli- cija je s posebno enoto bomb- nih tehnikov, tudi s pomočjo psov, ki so izurjeni za iskanje eksploziva, obe središči pre- gledala. »Firbci« Vzrok za takšno početje storilca je lahko na splošno tudi izsiljevanje tistih, na ka- tere se obvestila o eksplozivu nanašajo. Zato policija trenu- tno preverja vse možnosti. Kazen za storilca ni majhna, grozi mu od tri do pet let za- pora, morda celo težka tožba, ki jo lahko vložita obe sredi- šči, ki sta bili evakuirani. V času evakuacije sta namreč utrpeli ogromno poslovno škodo. Pred središčema se je v Ce- lju v petek trlo ljudi, med nji- mi ogromno »fi rbcev«, kar je lahko izredno nevarno, če bi se res kaj zgodilo. Golob pra- vi, da ima vsaka ustanova ali podjetje protokol, po katerem mora v takšnih situacijah rav- nati, določiti varno območje za evakuacijo. »Ljudje morajo upoštevati ta pravila in navo- dila zaposlenih, policistov ali drugih interventnih služb,« do- daja Golob. Priznava tudi, da ravno »fi rbci« povzročajo ne- malo težav policistom v času, ko so pomembne sekunde. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 3, 19. januar 2023 NAŠE AKCIJE/INFORMACIJE as, v katerem živimo, je hiter in nemalokrat nas preganja v površne stiske rok in mi- mobežne odnose. A življe- nje je več kot to in k sreči so med nami še ljudje, ki se ustavijo, prisluhnejo, objame- jo, pomagajo. Prav je, da za trenutek postanemo ter tem posameznikom in posameznicam namenimo pozornost. To so ljudje, ki s svojim čutom za solidarnost in sočlove- ka puščajo sledi v vseh plasteh naše druž- be. Na področjih humanitarnosti, okolje- varstva, zdravstva, v skrbi za živali, kultur- no dediščino, v prizadevanjih za boljše medgeneracijske odnose in odnose na- sploh. Drage bralke in bralci, prav vi najbo- lje poznate te ljudi. V vašem okolju živi- jo. Morda v vaši ulici, vasi, sosednjem kra- ju. Je to morda vaš sosed, ki vedno nese- bično priskoči na pomoč ljudem v stiski? Je to znanka, ki v prostem času obisku- je osamljene, starejše, bolne, odrinjene na rob? Je to učiteljica iz vaše šole, ki s prav posebnim žarom opravlja svoje pos- lanstvo in še več od tega? Poznate koga, ki bi si zaradi svojega odprtega srca, od- prtih rok zaslužil poklon javnosti? Sporočite nam njegovo ime in nje- govo zgodbo. Začenjamo namreč akcijo Dobrotnik leta, v kateri bomo predstavili izjemne ljudi, ki so s svojimi dejanji zazna- movali preteklo leto. Kandidate za regij- ski izbor bomo predstavili v našem medi- ju, bralci pa boste izmed njih izbrali tiste- ga, ki ga bo v širšem, nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Č Predloge sprejemamo vključno do 6. 2. 2023. NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na e-mail tednik@nt-rc.si, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. MOJ PREDLOG ZA DOBROTNIKA LETA  Ime in priimek ...................................................................................................................... ZAKAJ SI ZASLUŽI NAZIV DOBROTNIK LETA ...................................................................................................................... DOBROTNIKA 2022 PREDLAGA: Ime in priimek: ..................................................................................... Naslov: ..................................................................................................... Telefonska številka: ........................................................................... E-mail: ..................................................................................................... Datum: .................................................................................................... Podpis: ..................................................................................................... Mlekarna Celeia je največja mlekarna v slovenski lasti in prav zato še posebej ponosno širi zavedanje o vlogi in pomenu doma pridelane hrane, znanega porekla in odlične kakovosti. Vsi njeni izdelki so namreč brez gen- sko spremenjenih organizmov in iz izključno slovenskega mleka, mnogi imajo tudi certifikat Izbrana kakovost Slovenija. Ena ključnih nalog mlečne kraljice je širjenje zavedanja o izjemni kakovosti in tradiciji domače hrane, ki do polic ne potrebuje stotine ali tisoče kilometrov: »Že 16. leto zapored namenjamo posebno pozornost promociji slovenskega podeželja, tradiciji priprave mlečnih izdelkov in pomenu celovite prehrane, ki je ključna za zdravo življenje posameznika,« izpostavljajo v Mlekarni Celeia in dodajajo, da ponovno računajo na veliko zanimanje deklet iz vse Slovenije. Iščejo že 16. mlečno kraljico Zelene doline Slovenije Mlečna kraljica Zelene doline Slovenije 2022 Aleksandra Matan bo naslednici kmalu predala krono in ključe avtomobila znamke Peugeot. Prijave na razpis za novo mlečno kraljico Zelene doline Slovenije sprejemajo do 2. februarja 2023 na e-naslov info@mlekarna-celeia.si. Vrsta priložnosti Dekleta, ki bi želela postati mlečna kraljica Zelene doline Slovenije 2023, morajo izpolnjevati kar nekaj pogojev: »Iščemo dekle, ki je staro od 18 do 28 let. Takšno, ki bo zgodbe o kakovosti doma- če hrane in utripu slovenskega podeželja poneslo med številne generacije ter po- stalo ambasadorka slovenskega mleka in vrhunskih mlečnih izdelkov Zelene doline.« Naziv prinaša številne nove pri- ložnosti, poznanstva in nepozabne spo- mine. »Ob tem tudi enoletno poslanstvo promocije mlečnih izdelkov in zdravega načina življenja, enoletno uporabo vozila znamke Peugeot, plačano delo ambasa- dorke mleka in mlečnih izdelkov Zelene doline Slovenije, po meri izdelano obleko priznane slovenske modne oblikovalke Maje Štamol in košarico najljubših mleč- nih dobrot,« še dodajajo v Mlekarni Ce- leia, kjer prijave na razpis sprejemajo do 2. februarja 2023 na elektronski naslov info@mlekarna-celeia.si ali naslov Mle- karna Celeia, d. o. o., Arja vas 92, 3301 Petrovče, s pripisom »za mlečno kraljico«. Nov korak v življenju Njihov razpis je sicer vsako leto de- ležen več deset prijav deklet iz cele Slovenije in aktualna nosilka lente Aleksandra Matan bo krono kmalu predala naslednici: »Na izbor sem se prijavila, ker imam veliko želja, v življenju želim marsikaj poskusiti in obožujem izdelke Mlekarne Celeia. Naziv pomeni nov korak na moji ži- vljenjski poti in tudi to, da če si ne- kaj močno želiš, lahko tudi to z nekaj truda uresničiš,« je povedala ob sko- rajšnjem koncu svojega poslanstva mlečne kraljice. Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 3, 19. januar 2023 ŠPORT Tim Mastnak je ob koncu izločilnih bojev čutil posledice nedavne bolezni. Predla- ni je bil v Scuolu tretji, na prvi izvedbi svetovnega pokala leta 2018 pa je zmagal. (Foto: Miha Matavž) Nogometaš iz Slonokoščene obale Bi Nene Gbamble je po sporazumni prekinitvi pogodbe zapustil vrste Celja. Dvajsetle- tni krilni nogometaš je imel veljavno pogodbo do konca sezone, a sta se obe strani odločili za konec sodelovanja. Za igralca je bila najbrž usodna poškodba, ki ga je mučila že dlje časa. Rokometašice Modre skupine v slovenski ligi so prvo tekmo desetega kroga odigrale v Celju. V dvorani Golovec smo videli zanimivo predstavo. Težave naših z boleznijo, s poškodbo kolenskih vezi in prvo kvalifikacijsko vožnjo Mastnak zelo dober, Kotnikova okreva Olimpijski podprvak Tim Mastnak je v soboto na paralelnem veleslalomu deskarskega svetovnega po- kala v švicarskem Scuolu osvojil četrto mesto, kar je njegov najboljši rezultat v sezoni v tej disciplini. Velenjčanka Gloria Kotnik je po napaki v prvi kvali- fikacijski vožnji ostala brez uvrstitve. DEAN ŠUSTER kalo moči; v polfinalu je izgubil proti Italijanu Felicettiju, v ma- lem finalu še proti avstrijskemu veteranu Prommeggerju. »Kva- lifikacije in prvi dve vožnji sem opravil tako, kot znam. V kva- lifikacijah sem bil celo odličen. Nato me je ›pobralo‹ v boju za nove stopničke. Poznalo se je, da priprava na tekmo zaradi bo- lezni ni bila najboljša,« je moral priznati Mastnak, ki ni izgubil nasmeška. Marguč ni obupal »Kljub temu sem po vsem, kar se je dogajalo v novem letu, zadovoljen. Pokazal sem, da sem lahko hiter tudi v vele- slalomu, kar mi daje spodbudo. Z dvignjeno glavo sem zapustil Poškodovala si je koleno in je morala zaradi bolečin v bol- nišnico. Iz njenega tabora so sporočili veselo novico. Črn scenarij je izključen, kolenske vezi so ostale cele, nam je zapi- sal Glorijin življenjski sopotnik Željko Stević. Po opravljeni ma- gnetni resonanci je jasno, da bo izpustila tekme svetovnega pokala v Bolgariji in Kanadi. Upa, da se bo udeležila SP v gruzijskem Bakurianiju med 19. februarjem in 5. marcem. Bolezen je terjala davek Enaintridesetletni Celjan Mastnak je bil edini slovenski predstavnik v izločilnih bojih. Zadnji teden je bil bolan in je pred tekmo prenehal jemati antibiotike. Po zmagi v kvalifi- kacijah mu je na koncu zmanj- Scuol in se veselim naslednjih tekem,« je bil dobre volje Ma- stnak, ki je v osmini finala in četrtfinalu izločil Italijana Messnerja in Marcha. Prvič sta na tekmah svetovnega pokala zmagala Poljak Kwiatkowski in Nemka Langerhorst. Drugi Celjan, Rok Marguč, ki je po mnenju trenerja Jureta Haf- nerja premalo tvegal v kvalifi- kacijah, je zasedel 24. mesto: »Pojavila se je ista težava. Slabo vozim v prvi vožnji. Z drugo sem bil popolnoma zadovoljen. Do preboja v izločilne boje mi manjkata samo dve enakovre- dni predstavi. Moja želja je očitno prevelika. Zanimivo je, da sem dosegel svojo najboljšo uvrstitev v Scuolu. Konec tedna si želim dobro vožnjo na prvi kvalifikacijski progi.« Deskar- ska karavana se seli v Bansko, kjer bosta konec tedna dve tek- mi v paralelnem slalomu. Po odlični predstavi za las prekratke Rokometašice kluba Z´dežele so nudile močan odpor favoriziranim gostjam. Krim je komaj zmagal, izid je bil 25 : 27. Ljubljančanke so imele prednost že šestih go- lov, a Celjanke se niso preda- le. V 57 . minuti je Sanja Vrček izenačila na 25 : 25. To je bil žal zadnji gol domačink, ka- terih trenerka Miša Marin- ček Ribežl je dejala: »Česti- tam svojim igralkam. Za naš boljši izkupiček je odločil en napad. Dobro smo se taktič- no pripravili. Igrali smo proti zelo močnim nasprotnicam. Lahko bi se izšlo bolje za nas, nekaj strelov je končalo v okvirju vrat, nekaj sodniških odločitev je bilo nerazumlji- vih. Takšen je pač šport. Ko si majhen, moraš gristi in gristi, enkrat pa se ti vse povrne.« Miša Marinček Ribežl in njena dekleta so krimovakm dihale za vrat do zadnjih minut. Erin Novak je proti Krimu zbrala šest golov. Vsaj toliko jih bo morala doseči v soboto. Maščevanje Ajdovkam? Najboljša strelka celjske eki- pe je bila Anika Strnad Zelen z devetimi goli: »Z igro smo vsekakor zadovoljne. Nekaj napak preveč, ki jih je Krim znal kaznovati, nas je stalo vsaj ene točke.« V soboto bodo celjske rokometašice, ki so na lestvici tretje, gostovale v Aj- dovščini pri drugouvrščenem Mlinotestu. Pred derbijem je Strnadova dejala: »Odločne smo, v Ajdovščino potujemo po dve točki!« Trener Krima Dragan Adžić je poudaril: »Kot selektorja Slovenije me veseli, da ima Krim prave tek- mice tudi v Sloveniji. Čeprav sem pred tekmo lige prvakov na tribuni pustil nekaj svojih igralk, me veseli igra, ki so jo prikazale Celjanke. Očitno jih Miša odlično vodi. Z Erin Novak je dobila dodano vre- dnost.« V prvem delu lige so Celjanke v dvorani Zlatorog z 32 : 27 izgubile proti Mlino- testu, ko so zelo pogrešale poškodovano vratarko An- dreo Perić. Njeni zamenjavi Sara Meža in Tajda Tripković sta kasneje pridobivali samo- zavest in to tudi dokazali na obračunu s Krimom. DŠ Foto: Andraž Purg Proti Dinamu zelo dobri, s Hajdukom ni šlo preizkusili na treh tekmah, 23. januarja s Kolubaro, 26. januar- ja s Čukaričkim in 31. januarja z Dunajsko Stredo. DŠ Njegovi zdaj že nekdanji soigralci so v hrvaški Istri od- igrali prvi prijateljski tekmi. Proti Dinamu so bili zelo do- bri, končalo se je z izidom 1: 1. Proti Hajduku so bili slabši. Splitčani so zmagali z 2 : 0. Presenetili na prvi tekmi Nogometaši Celja so v Rovi- nju prikazali zelo dobro pred- stavo. Na prijateljski tekmi so iztržili neodločen izid proti za- grebškemu Dinamu. Grofe je v vodstvo v 53. minuti popeljal Gregor Bajde. Tekma je trajala štirikrat po 30 minut. Hrvaški bilo veliko poudarka na atletski pripravi in so noge tudi nekoli- ko težke, smo odigrali dobro.« V Istri do 3. februarja 29-letni vezist Bobičanec se je predstavil s številko 44. »Žal se ekipi nisem mogel priključiti prej, saj sem zbolel zaradi viro- ze, a sem v zadnjih treh dneh dobro treniral in po dogovoru s trenerjem že igral. Vesel sem, da sem že na prvi tekmi vknji- žil podajo, saj so zadetki in asi- stence moja dolžnost. Ekipi s tem pomagam in zato sem tudi prišel vanjo.« Danes se bodo no- gometaši Celja pomerili z Alu- minijem. V ponedeljek bo sle- dilo potovanje v hrvaško Istro. Tam se bodo varovanci trenerja Romana Pilipčuka mudili do 3. februarja. Pripravljenost bodo Bi Nene Gbamble se je odlikoval s hitro in privlačno igro. (Foto: Andraž Purg) prvaki so do konca vztrajali z odlično zasedbo, saj so žele- li izenačiti. To jim je uspelo v 112. minuti, ko je zadel Luka Ivanušec. Poleg Žana Karnični- ka, Matka Obradovića, Klemna Nemanića in Ibrahima Kargba je prve minute v celjskem dresu vpisal Luka Bobičanec: »Zado- voljen sem bil s predstavo, saj je bila za nas to prva tekma v pripravljalnem obdobju, za Di- namo pa skoraj že generalka pred spomladanskim delom pr- venstva. Prvič smo tudi zaigrali na naravni travi in mislim, da smo se dobro znašli. Čeprav so za nami naporni dnevi, kjer je Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 3, 19. januar 2023 ŠPORT Zadnji konec tedna je bilo v poljskem Gdansku evrop- sko člansko prvenstvo v hi- trostnem drsanju na kratke proge. S svojim trenerjem Martinom Kolencem se ga je udeležil član Drsalnega kluba Celje – sekci- ja za hitrostno drsanje Tibor Komerički. Komaj 17-letni slo- venski reprezentant je kot eden najmlajših tekmovalcev nabiral predvsem potrebne izkušnje na velikih tekmovanjih za pri- hajajoče mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo čez štirinajst dni v nemškem Dresdnu. V hudi konkurenci je Komerički na 500 metrov zasedel 31. me- sto, na 1.000 metrov 36. mesto in na 1.500 metrov 39. mesto. Ob njem se bo mladinskega SP med 27 . in 29. januarjem udele- žila tudi klubska sotekmovalka Dina Špan. DŠ Odbojkarski klub Sip Šempeter je izpe- ljal 5. Odprto prvenstvo v mini odbojki za deklice in dečke letnika 2012 in mlajše. Nastopilo je 540 mladih odbojkarjev in od- bojkaric. V Šempetru, Preboldu in Braslovčah je na štirinajstih igriščih tekmovalo 56 ekip iz Slo- venije in Hrvaške. Skupaj je bilo aktivnih 540 otrok. Vse tekme so minile v športnem duhu, zato je bil glavni cilj turnirja dosežen. Pri de- klicah je v konkurenci 40 ekip prvo mesto osvojil Formis, drugi je bil Branik, tretji Kitro iz Varaždina. Pri dečkih je v konkurenci 16 ekip zmagal Žuženberg pred Brezovico in Mariborom. Četrto mesto je osvojila domača ekipa Sip Šempeter. Pokale in kolajne je podelil pred- stavnik generalnega pokrovitelja turnirja in predsednik domačega kluba Boštjan Pražni- kar. V Šempetru so ponovno dokazali, da so odlični organizatorji in da se ne bojijo nobenega projekta. Če je ta podprt s števil- nimi pokrovitelji, je seveda delo še veliko lažje. Na koncu turnirja se je strokovni vod- ja obeh šempetrskih odbojkarskih klubov Sebastjan Cilenšek vsem udeležencem za- hvalil za udeležbo in jih hkrati povabil na 6. Odprto prvenstvo v mini odbojki, ki bo 7. januarja 2024. TT Poljskim in francoskim rokometašem je pripadla čast, da so odprli 28. svetovno prvenstvo na Švedskem in Polj- skem. Uvodno tekmo turnirja v Katovicah so pozorno spremljali v slovenskem taboru. Nato so naši rokometaši odigrali štiri tekme. V skupini B so najprej premagali Savdsko Arabijo s 33 : 19 in Poljsko z 32 : 23. S skoraj popolno predstavo proti gostiteljem so si izbranci selek- torja Uroša Zormana zagotovili napredovanje v drugi del prvenstva in obenem odprli vrata proti četrtfinalu. DEAN ŠUSTER Zagnanost in kakovost spet v ospredju v naši rokometni selekciji Poljski recept naj jutri uporabijo proti Špancem Sledila je streznitev proti Franciji (31 : 35), kar ni oma- jalo odločnosti naših reprezen- tantov. Odpor proti olimpijski prvakinji je bil namreč dosto- jen; ko je kazalo, da se bo naša igra pri zaostanku za kar sedem golov razpadla, se to na srečo ni zgodilo. Včeraj je Slovenija v Krakovu igrala z Iranom, ju- tri se bo pomerila s Španijo, v nedeljo še s Črno goro. Mazej naknadno povabljen Največji adut Celja Pivovarne Laško Aleks Vlah je svoj krstni nastop na velikih tekmovanjih opravil proti Arabcem: »Bili smo favoriti, to vlogo smo tudi upravičili na igrišču. V prvem polčasu smo prikazali dobro predstavo, v začetku drugega pa naredili nekaj nerazumljivih napak. V končnici tekme smo se ponovno dvignili, sedem ali osem minut sploh nismo pre- jeli gola in smo nato zasluženo zmagali.« Medtem je v Celju Tadej Mazej podaljšal zvestobo klubu iz knežjega mesta. Petin- dvajsetkratni slovenski prvaki so z njim sklenili enoletno po- daljšanje pogodbe. Krilni igra- lec bo v dresu Celja Pivovarne Laško nastopal vsaj do poletja 2024. 24-letni rokometaš, ki se najbolje znajde na položaju le- vega krila, odličen pa je tudi v obrambi, se je mudil na pripra- vah slovenske reprezentance, nato nerazumljivo ni bil med potniki na svetovno prvenstvo. Toda na prvi tekmi SP se je po- škodoval Staš Slatinek Jovičić. »Po prvih preiskavah obstaja sum, da je Staš utrpel poškod- bo stopalnice desne noge. Poškodba mu onemogoča nadaljevanje nastopov na sve- tovnem prvenstvu. Nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje bo opravil v domovini,« je povedal zdravnik slovenske reprezen- tance, Celjan dr. Sašo Djurić. Iz dvorane Zlatorog se je zato v Poljsko odpravil Tadej Mazej. Tega ni pričakoval nihče Slovenska reprezentanca je v 2. krogu premagala gostitelji- co z 32 : 23. Takšnega razpleta dvoboja s Poljaki ni pričako- val nihče od strokovnjakov in poznavalcev pri nas doma. Selektor Uroš Zorman je že v uvodnih minutah začel spremi- njati postavo in je s tem držal Naše rokometaše so na tekmi proti Poljakom spodbujale tudi dame s celj- skega območja. Naši rokometaši so bili izjemno bojeviti, zanje ni bilo »izgubljene žoge«. Na fotografiji sedi Aleks Vlah, kleči Velenjčan Rok Ovniček, stoji Tilen Kodrin. Izkazal se je tudi celjski krožni napadalec Stefan Žabić, ki je po strelu iz zahtevnega položaja uspel zatresti poljsko mrežo. Nabiral izkušnje pred mladinskim SP Tibor Komerički s svojim trenerjem Martinom Kolencem (Foto: DK Celje) 540 otrok igralo mini odbojko Mladi odbojkarji Šempetra so osvojili četrto mesto. visok ritem igre. Njegovi varo- vanci so v končnici obračuna trikrat vodili s prednostjo enaj- stih golov. Najbolj učinkoviti so bili Jure Dolenec s sedmimi, Aleks Vlah s šestimi in Blaž Janc s petimi zadetki. »Never- jetno. Zelo visoka zmaga proti domači reprezentanci. Dobro smo se pripravili, naša želja je bila ogromna. Česa boljšega si preprosto ne moreš želeti,« je dejal Vlah. Zelo so uživali si- cer maloštevilni slovenski na- vijači, obkroženi s poljskimi. Vsi so sporočali, da niso ime- li nobenih težav. Nasprotno, druženje z domačini je bilo prijetno. Po dnevu premora so se naši rokometaši pomerili s šestkratnimi svetovnimi prvaki Francozi. »Visoko smo prema- gali Poljake, proti favoriziranim Francozom pa nismo doživeli previsokega poraza. Imamo pozitivno razliko v golih, kar je prav tako lahko pomembno v glavnem delu. V Krakovu ne bomo odstopali od svoje dose- danje taktike, gremo od tekme do tekme,« je izpostavil 25-letni Vlah, ki je bil z 19 goli najbolj učinkovit slovenski igralec na treh tekmah v Katovicah. Ob koncu: ne bodite razočarani, če našim rokometašem ne bo uspelo proti Špancem – še pred nekaj meseci smo imeli pov- sem razglašeno izbrano vrsto. Foto: Slavko Kolar Novi TEDNIK št. 51 19.12.2019   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 5 1, 19. december 2019 NAPOVEDNIK / INFORMACIJE Ni se ti uspelo posloviti, moral čez noč od nas si iti … Morda že kmalu srečamo se spet čez leto, dve, morda čez mnogo let … V SPOMIN Minilo je dve leti, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, dedi, sin, brat, stric in tast MARKO DRAČ iz Javorja, Gorica pri Slivnici (17. 4. 1972–23. 1. 2021) Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Žalujoči: vsi njegovi p Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. V SPOMIN Jutri mineva štiri leta, kar nas je zapustil dragi mož, ati, tast in ata KAREL SALOBIR z Mrzlega Polja (29. 6. 1938–20. 1. 2019) Hvala vsem in vsakemu posebej, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi p Je zletela gor proti nebu. In potonila v teman ocean. Odtlej je eno sonce več na nebu in eno sonce na zemlji manj. (Tone Pavček) ZAHVALA V 93. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, pradedek, tast, stric STANISLAV DERNOVŠEK iz Sedraža nad Laškim (10. 11. 1930–2. 1. 2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, so- delavcem in znancem za izražene besede sožalja, daro- vano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala Rudarskemu društvu svete Barbare Sedraž za opravljeno častno stražo, Gasilskemu društvu Sedraž, govorcu Franciju Žoharju za izrečene besede slovesa, pev- skemu zboru iz Sedraža za lepo odpete in odigrane žalo- stinke ter citrarki Moniki Roželj. Hvala gospodu župniku iz Laškega za lepo opravljen cerkveni obred, nosilcu križa in luči, praporščakom in pogrebni službi Komunale Laško. Ob boleči izgubi našega Stankota se posebej zahvaljuje- mo osebni zdravnici gospe Knez, dr. med., patronažnim sestram ter zaposlenim Centra za socialno delo – pomoč na domu Laško za vso opravljeno nego doma in vedno izražene spodbudne besede. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v svojih srcih. Žalujoči: vsi njegovi p motorna vozila prodam KIO pride, polo 1,9 sdi in več starodobnikov prodam. Telefon 041 355-853. 40 Živali prodam PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Lahko tudi polovice. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 938 PRAŠIČA, težkega 270 kg, domača hrana, mesni tip, prodam. Možen zakol in dosta- va. Informacije po telefonu 041 725-055. 1 TRI telice simentalke, zelo lepe, ena je breja in težka 700 kg, ostali dve sta težki 580 kg in 480 kg, prodam. Telefon 041 596- 475. 39 TRI bikce limuzin/simentalec, težke od 170 do 200 kg, prodam. Telefon 031 515-187. 35 Kulturne prireditve ČEtrt EK, 19. 1. 18.00 Glasbena šola Celje Tutti Tematski večer oddelka godal 18.00 Savinov likovni salon Žalec V krogu Odprtje razstave likovnih del Petra Koštruna 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Viko Möderndorfer: Boeing Boeing Situacijska komedija Špas teatra 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Predstava PEtEK, 20. 1. 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest Otvoritev festivala in koncert zasedbe Funky Currywurst Brothers 19.00 Špital za Prjatle Celje Jernej Dirnbek: Ledena kraljica Literarno-glasbeni večer ob izidu novega romana 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Nove pridobitve Stalne zbirke CSU in sodobna celjska ustvarjalnost Odprtje razstave 19.00 Cerkev svetega Jožefa Celje Orgelski koncert Luke Gojkoška 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje (Ne)uravnoteženost Odprtje razstave 19.00 POŠ Prevorje Anin večer na Prevorju KS Planina pri Sevnici se predstavi 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Predstava SoB ota , 21. 1. 10.00 Osrednja knjižnica Celje Dr. Cvijeta Pahljina Predavanje in odprtje razstave o življenju ob 80-letnici njenega rojstva 10.00 Kulturni dom Loče Zverinice iz Rezije Gledališče Zapik 10.30 Dom kulture Velenje Skrivno društvo KRVZ Pustolovska detektivka Lutkovno gledališče Ljubljana 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Palačinkova torta Interaktivna pripovedovalsko-glasbeno- animirana predstava 17.00 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Predstava 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest 15 Koncert: Piscore – Španija Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si SVINJE, težke od 30 do 290 kg, in izločene svinje, prodam. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. 13 PSE pasme aljaški malamut, čistokrvni, brez rodovnika, stari 11 tednov, redno razgli- steni, prodam. Telefon 070 859-446. 13 KUpIm DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p 19.30 Narodni dom Celje Orkester Camerata Sinfonica Austria Koncert, ob 19.00 pogovor z Davorinom Morijem in Matijo Krečičem 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Čisto bleščeča Xenona Komedija KUD Dole 20.00 Celjski dom Neisha Koncert nEDElJ a , 22. 1. 11.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest 15 Družinska matineja in zaključek festivala 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Denar z neba Gledališka igra; KD Gorenje 19.00 Cerkev svetega Jožefa Celje Glasba na hribu: Zbor Prosavus Zborovski koncert PonEDElJEK, 23. 1. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Življenjska pot malega človeka Predstavitev spominov sadjarskega in vinogradniškega strokovnjaka Franca Goričana 18.00 Glasbena šola Velenje Zimski tris Koncert pihalnih orkestrov GŠ Velenje 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Čudež Komedija v izvedbi Narodnega doma Maribor 20.00 Dom kulture Velenje Vročica Komedija Špas teatra tor EK, 24. 1. 9.00 Glasbena šola Celje Javni nastop tekmovalcev 11.00 Gledališče Celje Kristian Smeds: Žalostinke iz srca Evrope Mladinski abonma; tudi v sredo ob istem času 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina PRE>TOK Odprtje razstave študentov ALUO in dijakov ŠCRS 19.00 Občinska knjižnica Žalec Pogovor s pisateljico Mileno Miklavčič 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Odprtje priložnostne razstave ob 85-letnici slikarja in častnega občana Jožeta Napotnika 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Koncertni cikel pri Didiju: Aco Aleksander Bišćević in Alberto Pagani Koncert 19.30 Gledališče Celje Florian Zeller: Oče Gledališka predstava za izven 19.30 Glasbena šola Velenje Thomas Eibinger, pozavna in Erika Hidasi, klavir SrED a , 25. 1. 9.00 Glasbena šola Celje Celjski dan godal 12.30 Gledališče Celje William Missouri Downs: Poglej me! Mladinski abonma 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Učenje in znanje – zlati naložbi zame in za skupnost Predstavitev 7. rastoče knjige OŠ Lava 18.00 Glasbena šola Slovenske Konjice Koncert učiteljev Druge prireditve ČEtrt EK, 19. 1. 17.00 Galerija Velenje Krajinska (s)trganka Slikarska delavnica je primerna za otroke, starejše od šestih let. 17.00 Knjižnica Velenje Filmoljubci 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s Silvom Purom 18.00 Celjski mladinski center Magičnost gibanja Delavnica 19.00 Občinska knjižnica Prebold Čez Južno Ameriko na kolesu Potopisno predavanje Aleša Juvanca 19.00 do 21.00 Celjski mladinski center Kavarniški OPEN MIC večeri Preigravanje svetovno znanih uspešnic ali pesmi, napisanih noč pred tem. 19.19 Knjižnica Velenje Antarktika Potopisno predavanje Barbare Popit 20.00 Celjski mladinski center Kavarniški Open Mic večer PEtEK, 20. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moj prvi pogrinjek Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Poklon Himalaji Potopisno predavanje Barbare Popit SoB ota , 21. 1. 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov in vinilk 18.00 Stari grad Celje Nočno vodenje z vitezom Parsifalom PonEDElJEK, 23. 1. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih 17.00 Knjižnica Velenje Ob tednu pisanja z roko: črte, črtke, črtice … Otroška ustvarjalna delavnica 19.00 Knjižnica Šentjur Teden pisanja na roko: Mislim tiho, pišem počasi 19.19 Knjižnica Velenje Prihodnost človeka v času digitalne preobrazbe Predavanje dr. Dana Podjeda tor EK, 24. 1. 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Da naši ptički ne bodo lačni Izdelava krmilnic za ptičke; ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Celjski mladinski center Kulturni zEKO Praktične delavnice avtohtonih ročnih del; vstop prost SrED a , 25. 1. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje Čudoviti svet fotografije Muzejska učna ura; vstop prost 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanja mladih mamic Prehrana dojenčka 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s Katjo Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 19.00 MC Šmartno ob Paki Sakartvelo – Gruzija tour Potopisno predavanje MK Packenstein Dobrodelne prireditve PEtEK, 20. 1. 19.00 Celjski dom Druženje in ples Dobrodelno druženje in ples Lions kluba Celje Mozaik Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 3, 19. januar 2023 MALI OGLASI / INFORMACIJE Dragi Miran, minilo je peto leto, kar te ni več med nami. Vse tako je, kot bilo je v hiši, le korak se tvoj nič več ne sliši. V SPOMIN MIRAN ČREP iz Laškega (29. 5. 1972–19. 1. 2018) Vsi najbližji, ki ga nikoli ne bomo pozabili. 23 »Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je.« ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi JOŽE RAJH iz Laškega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolaž- be, podarjene sveče in cvetje. Zahvala županu Marku Šanteju za prelep govor, Slavku Špilerju in Gasilski zvezi Laško za organizacijo pogreba in članom gasilskih dru- štev, Robiju Potočniku in članom Moškega pevskega zbora Laško, članom Združenja veteranov vojne za Slo- venijo, Mihi Salobirju in Franju Mačku ter vsem tistim, ki ste Jožeta pospremili na njegovi zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: vsi njegovi L 2 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in pradedija RADA BUŽANA iz Trnovelj pri Celju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Žalujoči: vsi njegovi Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. Ko jutro se rodi, v dan zazremo se z solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, ko tebe, draga mama, stara mama in prababica, med nami več ni. ZAHVALA V Bogu je zaspala naša draga mama, stara mama in prababica MILENA KOROŠEC iz Cerovca 4, Šentjur pri Celju (6. 4. 1931–5. 1. 2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem, ki ste se v trenutkih žalosti zgrnili okoli nas, nam vsestransko pomagali, z nami delili bridko bolečino, izrekli mnoga sožalja, vsem, ki ste darovali za svete maše, sveče in se pridružili molitvi ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala gospodu Mitju Markoviču za sveto mašo in pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi gospe Hermini za poslovilne besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, trobentaču in pogrebni službi Zagajšek. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni p Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ANICE PODPEČAN iz Rimskih Toplic (20. 5. 1932–2. 1. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan- cem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in preostalo pomoč. Hvala gospodom žu- pnikom za opravljen pogreb, govorniku za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Komunala Laško za organizacijo pogreba. Naj naše hvaležne misli dosežejo vse, ki ste se poklonili naši mami, jo pospremili na zadnjo pot in jo boste ohranili v le- pem spominu. Žalujoči: vsi njeni L 3 Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen. 1 Kor 13,13 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata IVANA JURKOŠKA iz Kompol (13. 5. 1943–9. 1. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, tolažbo in sočustvovanje z nami, izrečena sožalja, za vsakovrstno pomoč, molitev, darovane svete maše in sveče. Posebej hvala gospodu župniku Mihi Hermanu za blagoslov, be- sede slovesa in sočutno opravljen pogrebni obred s sveto mašo, pogrebni službi Zagajšek, gospodu Mlakarju in de- lavcem Komunale Štore za organizacijo in izvedbo pogre- ba. Hvala gospe Orač za besede slovesa, skupini Eros za odpete pesmi in trobentaču za odigrano melodijo. Hvala sodelavcem podjetja Weishaupt, sindikatu Železarne Štore in zakonski skupini Teharje. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas bodrili in nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Jožefa, sin Janko z družino in hči Metka z družino p Ni res, da si odšel, nikoli ne boš! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija IVANA KOLARJA iz Vrbe 15 nad Dobrno (30. 11. 1949–2. 1. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala iz srca vsem, ki ste bili del njegovega življenja in ste ga imeli radi. Žalujoče: žena Poldika ter hčerke Magda, Valerija in Lidija z družinami 38 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine … ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega partnerja, atija, dedija, sina in brata MIRANA POLENŠKA iz Gorice pri Slivnici (21. 4. 1965–4. 1. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem za tolažbo in sočustvovanje z nami, mo- litve, denarno pomoč, sveče in svete maše. Hvala osebnemu zdravniku Ljubomiru Iliću, osebju Kliničnega inštituta za nevrofiziologijo UKC Ljubljana in Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja SB Celje za vse napotke, po- moč in prijaznost. Posebej hvala gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, urbanskim pevcem za sočutno odpete pesmi, Juretu, Ga- šperju in Zali Jelen za glasbeno spremljavo, Vidu Palčniku za zadnje besede slovesa, Mojci Brezovnik za zaigrano melodijo na harmoniko in pogrebni službi Zagajšek. Hvala tudi nekdanjim sodelavcem podjetja Tuš, kolektivu OŠ Planina pri Sevnici, učencem in staršem 8. razreda OŠ Planina pri Sevnici, kolektivu Oddelka za infekcijske bo- lezni in vročinska stanja, OŠ Slivnica pri Celju, še posebej razredničarkama, učencem in staršem 3. in 5. razreda. Žalujoči: vsi njegovi p ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, tasta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Sinova Ivan in Iztok z družinama p IVANA KOŠTOMAJA z Ljubečne (4. 10. 1940–7. 1. 2023) STANOVANJE ODDAM ENOSOBNO stanovanje v okolici Celja oddam osebi. Vse informacije po telefonu 040 754-016. 30 OPREMA PRODAM MIZO in šest stolov ugodno prodam. Podarim starejši sušilni stroj, še neuporabljen. Te- lefon 068 196-878. 41 POSEST NAJAMEM TRAVNIŠKE površine, na katerih je možna strojna obdelava, v okolici Socke, Nove Cerkve, Vojnika in Dobrne, najamemo. Telefon 031 355-870. 36 OSTALO PRODAM ZIMSKE pnevmatike Sava eskimo M + S, s platišči 185/65 R15, letnik 2019, vože- ne dve sezoni na Citroenu C3, kot nove, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 620-132. 37 JARKICE mlade kokoši nesnice, za začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje v Savinjski dolini; rjave, grahaste, leghorn. Sprejemamo naročila za enodnevne pi- ščance in večje za dopitanje. V prodaji imamo lastno kakovostno perutninsko krmo. Telefon (03) 700-1446. p SMREKOVO hlodovino zelo ugodno prodam. Telefon 041 978-542. 21 ZEMLJO za urejanje okolice prodam. Infor- macije po telefonu 040 754-016. 30 RAZNO KRMO otavo, spravljeno na grablje, rinfuza, prodam. Iščem vdovo z dežele, staro 70 let. Telefon 070 612-705. 5 IŠČEMO izkušenega mojstra za popravilo sta- rejše krušne peči. Telefon 031 355-870. 36 ZMENKI FANT s podeželja, pozitiven, nekadilec, srednjih let, želi spoznati pošteno dekle ali mamico, ljubiteljico narave in izletov, staro do 40 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PRIDI K MENI. L 1 MOŠKI, star 52 let, urejen, s svojo hišo, bi rad spoznal žensko za resno zvezo, staro od 40 do 50 let. Pokliči ali pošlji SMS na telefonsko številko 071 250-952. 1 PODJETNIK iz okolice Domžal, nekadilec, ni- sem pivec, vegetarijanec, star 54 pomladi, 175, urejen, z lepim nasmehom, vabim prijetno žensko na spoznavanje. Telefon 031 695-370. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM DOMAČE žganje sadjevec prodam. Telefon 041 222-762. 29 OSEM okroglih silažnih bal, lokacija Dramlje, prodam. Vse informacije po telefonu 031 540-946. 32 SUHO koruzo prodam. Telefon 041 981-176. 31 KUPIM V ŠIRŠI okolici Žalca kupim seno in otavo. Lahko so kocke, bale ali rinfuza. Telefon 041 860-066. 920 Novi TEDNIK št. 51 19.12.2019   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 5 1, 19. december 2019 NAPOVEDNIK / INFORMACIJE Ni se ti uspelo posloviti, moral čez noč od nas si iti … Morda že kmalu srečamo se spet čez leto, dve, morda čez mnogo let … V SPOMIN Minilo je dve leti, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, dedi, sin, brat, stric in tast MARKO DRAČ iz Javorja, Gorica pri Slivnici (17. 4. 1972–23. 1. 2021) Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Žalujoči: vsi njegovi p Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. V SPOMIN Jutri mineva štiri leta, kar nas je zapustil dragi mož, ati, tast in ata KAREL SALOBIR z Mrzlega Polja (29. 6. 1938–20. 1. 2019) Hvala vsem in vsakemu posebej, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi p Je zletela gor proti nebu. In potonila v teman ocean. Odtlej je eno sonce več na nebu in eno sonce na zemlji manj. (Tone Pavček) ZAHVALA V 93. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, pradedek, tast, stric STANISLAV DERNOVŠEK iz Sedraža nad Laškim (10. 11. 1930–2. 1. 2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, so- delavcem in znancem za izražene besede sožalja, daro- vano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala Rudarskemu društvu svete Barbare Sedraž za opravljeno častno stražo, Gasilskemu društvu Sedraž, govorcu Franciju Žoharju za izrečene besede slovesa, pev- skemu zboru iz Sedraža za lepo odpete in odigrane žalo- stinke ter citrarki Moniki Roželj. Hvala gospodu župniku iz Laškega za lepo opravljen cerkveni obred, nosilcu križa in luči, praporščakom in pogrebni službi Komunale Laško. Ob boleči izgubi našega Stankota se posebej zahvaljuje- mo osebni zdravnici gospe Knez, dr. med., patronažnim sestram ter zaposlenim Centra za socialno delo – pomoč na domu Laško za vso opravljeno nego doma in vedno izražene spodbudne besede. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v svojih srcih. Žalujoči: vsi njegovi p motorna vozila prodam KIO pride, polo 1,9 sdi in več starodobnikov prodam. Telefon 041 355-853. 40 Živali prodam PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Lahko tudi polovice. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 938 PRAŠIČA, težkega 270 kg, domača hrana, mesni tip, prodam. Možen zakol in dosta- va. Informacije po telefonu 041 725-055. 1 TRI telice simentalke, zelo lepe, ena je breja in težka 700 kg, ostali dve sta težki 580 kg in 480 kg, prodam. Telefon 041 596- 475. 39 TRI bikce limuzin/simentalec, težke od 170 do 200 kg, prodam. Telefon 031 515-187. 35 Kulturne prireditve ČEtrt EK, 19. 1. 18.00 Glasbena šola Celje Tutti Tematski večer oddelka godal 18.00 Savinov likovni salon Žalec V krogu Odprtje razstave likovnih del Petra Koštruna 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Viko Möderndorfer: Boeing Boeing Situacijska komedija Špas teatra 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Predstava PEtEK, 20. 1. 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest Otvoritev festivala in koncert zasedbe Funky Currywurst Brothers 19.00 Špital za Prjatle Celje Jernej Dirnbek: Ledena kraljica Literarno-glasbeni večer ob izidu novega romana 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Nove pridobitve Stalne zbirke CSU in sodobna celjska ustvarjalnost Odprtje razstave 19.00 Cerkev svetega Jožefa Celje Orgelski koncert Luke Gojkoška 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje (Ne)uravnoteženost Odprtje razstave 19.00 POŠ Prevorje Anin večer na Prevorju KS Planina pri Sevnici se predstavi 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Predstava SoB ota , 21. 1. 10.00 Osrednja knjižnica Celje Dr. Cvijeta Pahljina Predavanje in odprtje razstave o življenju ob 80-letnici njenega rojstva 10.00 Kulturni dom Loče Zverinice iz Rezije Gledališče Zapik 10.30 Dom kulture Velenje Skrivno društvo KRVZ Pustolovska detektivka Lutkovno gledališče Ljubljana 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Palačinkova torta Interaktivna pripovedovalsko-glasbeno- animirana predstava 17.00 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Predstava 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest 15 Koncert: Piscore – Španija Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si SVINJE, težke od 30 do 290 kg, in izločene svinje, prodam. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. 13 PSE pasme aljaški malamut, čistokrvni, brez rodovnika, stari 11 tednov, redno razgli- steni, prodam. Telefon 070 859-446. 13 KUpIm DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p 19.30 Narodni dom Celje Orkester Camerata Sinfonica Austria Koncert, ob 19.00 pogovor z Davorinom Morijem in Matijo Krečičem 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Čisto bleščeča Xenona Komedija KUD Dole 20.00 Celjski dom Neisha Koncert nEDElJ a , 22. 1. 11.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest 15 Družinska matineja in zaključek festivala 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Denar z neba Gledališka igra; KD Gorenje 19.00 Cerkev svetega Jožefa Celje Glasba na hribu: Zbor Prosavus Zborovski koncert PonEDElJEK, 23. 1. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Življenjska pot malega človeka Predstavitev spominov sadjarskega in vinogradniškega strokovnjaka Franca Goričana 18.00 Glasbena šola Velenje Zimski tris Koncert pihalnih orkestrov GŠ Velenje 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Čudež Komedija v izvedbi Narodnega doma Maribor 20.00 Dom kulture Velenje Vročica Komedija Špas teatra tor EK, 24. 1. 9.00 Glasbena šola Celje Javni nastop tekmovalcev 11.00 Gledališče Celje Kristian Smeds: Žalostinke iz srca Evrope Mladinski abonma; tudi v sredo ob istem času 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina PRE>TOK Odprtje razstave študentov ALUO in dijakov ŠCRS 19.00 Občinska knjižnica Žalec Pogovor s pisateljico Mileno Miklavčič 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Odprtje priložnostne razstave ob 85-letnici slikarja in častnega občana Jožeta Napotnika 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Koncertni cikel pri Didiju: Aco Aleksander Bišćević in Alberto Pagani Koncert 19.30 Gledališče Celje Florian Zeller: Oče Gledališka predstava za izven 19.30 Glasbena šola Velenje Thomas Eibinger, pozavna in Erika Hidasi, klavir SrED a , 25. 1. 9.00 Glasbena šola Celje Celjski dan godal 12.30 Gledališče Celje William Missouri Downs: Poglej me! Mladinski abonma 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Učenje in znanje – zlati naložbi zame in za skupnost Predstavitev 7. rastoče knjige OŠ Lava 18.00 Glasbena šola Slovenske Konjice Koncert učiteljev Druge prireditve ČEtrt EK, 19. 1. 17.00 Galerija Velenje Krajinska (s)trganka Slikarska delavnica je primerna za otroke, starejše od šestih let. 17.00 Knjižnica Velenje Filmoljubci 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s Silvom Purom 18.00 Celjski mladinski center Magičnost gibanja Delavnica 19.00 Občinska knjižnica Prebold Čez Južno Ameriko na kolesu Potopisno predavanje Aleša Juvanca 19.00 do 21.00 Celjski mladinski center Kavarniški OPEN MIC večeri Preigravanje svetovno znanih uspešnic ali pesmi, napisanih noč pred tem. 19.19 Knjižnica Velenje Antarktika Potopisno predavanje Barbare Popit 20.00 Celjski mladinski center Kavarniški Open Mic večer PEtEK, 20. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moj prvi pogrinjek Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Poklon Himalaji Potopisno predavanje Barbare Popit SoB ota , 21. 1. 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov in vinilk 18.00 Stari grad Celje Nočno vodenje z vitezom Parsifalom PonEDElJEK, 23. 1. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih 17.00 Knjižnica Velenje Ob tednu pisanja z roko: črte, črtke, črtice … Otroška ustvarjalna delavnica 19.00 Knjižnica Šentjur Teden pisanja na roko: Mislim tiho, pišem počasi 19.19 Knjižnica Velenje Prihodnost človeka v času digitalne preobrazbe Predavanje dr. Dana Podjeda tor EK, 24. 1. 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Da naši ptički ne bodo lačni Izdelava krmilnic za ptičke; ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Celjski mladinski center Kulturni zEKO Praktične delavnice avtohtonih ročnih del; vstop prost SrED a , 25. 1. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje Čudoviti svet fotografije Muzejska učna ura; vstop prost 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanja mladih mamic Prehrana dojenčka 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s Katjo Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 19.00 MC Šmartno ob Paki Sakartvelo – Gruzija tour Potopisno predavanje MK Packenstein Dobrodelne prireditve PEtEK, 20. 1. 19.00 Celjski dom Druženje in ples Dobrodelno druženje in ples Lions kluba Celje Mozaik Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 3, 19. januar 2023 MALI OGLASI / INFORMACIJE Dragi Miran, minilo je peto leto, kar te ni več med nami. Vse tako je, kot bilo je v hiši, le korak se tvoj nič več ne sliši. V SPOMIN MIRAN ČREP iz Laškega (29. 5. 1972–19. 1. 2018) Vsi najbližji, ki ga nikoli ne bomo pozabili. 23 »Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je.« ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi JOŽE RAJH iz Laškega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolaž- be, podarjene sveče in cvetje. Zahvala županu Marku Šanteju za prelep govor, Slavku Špilerju in Gasilski zvezi Laško za organizacijo pogreba in članom gasilskih dru- štev, Robiju Potočniku in članom Moškega pevskega zbora Laško, članom Združenja veteranov vojne za Slo- venijo, Mihi Salobirju in Franju Mačku ter vsem tistim, ki ste Jožeta pospremili na njegovi zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: vsi njegovi L 2 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in pradedija RADA BUŽANA iz Trnovelj pri Celju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Žalujoči: vsi njegovi Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. Ko jutro se rodi, v dan zazremo se z solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, ko tebe, draga mama, stara mama in prababica, med nami več ni. ZAHVALA V Bogu je zaspala naša draga mama, stara mama in prababica MILENA KOROŠEC iz Cerovca 4, Šentjur pri Celju (6. 4. 1931–5. 1. 2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem, ki ste se v trenutkih žalosti zgrnili okoli nas, nam vsestransko pomagali, z nami delili bridko bolečino, izrekli mnoga sožalja, vsem, ki ste darovali za svete maše, sveče in se pridružili molitvi ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala gospodu Mitju Markoviču za sveto mašo in pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi gospe Hermini za poslovilne besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, trobentaču in pogrebni službi Zagajšek. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni p Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ANICE PODPEČAN iz Rimskih Toplic (20. 5. 1932–2. 1. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan- cem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in preostalo pomoč. Hvala gospodom žu- pnikom za opravljen pogreb, govorniku za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Komunala Laško za organizacijo pogreba. Naj naše hvaležne misli dosežejo vse, ki ste se poklonili naši mami, jo pospremili na zadnjo pot in jo boste ohranili v le- pem spominu. Žalujoči: vsi njeni L 3 Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen. 1 Kor 13,13 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata IVANA JURKOŠKA iz Kompol (13. 5. 1943–9. 1. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, tolažbo in sočustvovanje z nami, izrečena sožalja, za vsakovrstno pomoč, molitev, darovane svete maše in sveče. Posebej hvala gospodu župniku Mihi Hermanu za blagoslov, be- sede slovesa in sočutno opravljen pogrebni obred s sveto mašo, pogrebni službi Zagajšek, gospodu Mlakarju in de- lavcem Komunale Štore za organizacijo in izvedbo pogre- ba. Hvala gospe Orač za besede slovesa, skupini Eros za odpete pesmi in trobentaču za odigrano melodijo. Hvala sodelavcem podjetja Weishaupt, sindikatu Železarne Štore in zakonski skupini Teharje. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas bodrili in nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Jožefa, sin Janko z družino in hči Metka z družino p Ni res, da si odšel, nikoli ne boš! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija IVANA KOLARJA iz Vrbe 15 nad Dobrno (30. 11. 1949–2. 1. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala iz srca vsem, ki ste bili del njegovega življenja in ste ga imeli radi. Žalujoče: žena Poldika ter hčerke Magda, Valerija in Lidija z družinami 38 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine … ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega partnerja, atija, dedija, sina in brata MIRANA POLENŠKA iz Gorice pri Slivnici (21. 4. 1965–4. 1. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem za tolažbo in sočustvovanje z nami, mo- litve, denarno pomoč, sveče in svete maše. Hvala osebnemu zdravniku Ljubomiru Iliću, osebju Kliničnega inštituta za nevrofiziologijo UKC Ljubljana in Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja SB Celje za vse napotke, po- moč in prijaznost. Posebej hvala gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, urbanskim pevcem za sočutno odpete pesmi, Juretu, Ga- šperju in Zali Jelen za glasbeno spremljavo, Vidu Palčniku za zadnje besede slovesa, Mojci Brezovnik za zaigrano melodijo na harmoniko in pogrebni službi Zagajšek. Hvala tudi nekdanjim sodelavcem podjetja Tuš, kolektivu OŠ Planina pri Sevnici, učencem in staršem 8. razreda OŠ Planina pri Sevnici, kolektivu Oddelka za infekcijske bo- lezni in vročinska stanja, OŠ Slivnica pri Celju, še posebej razredničarkama, učencem in staršem 3. in 5. razreda. Žalujoči: vsi njegovi p ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, tasta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Sinova Ivan in Iztok z družinama p IVANA KOŠTOMAJA z Ljubečne (4. 10. 1940–7. 1. 2023) STANOVANJE ODDAM ENOSOBNO stanovanje v okolici Celja oddam osebi. Vse informacije po telefonu 040 754-016. 30 OPREMA PRODAM MIZO in šest stolov ugodno prodam. Podarim starejši sušilni stroj, še neuporabljen. Te- lefon 068 196-878. 41 POSEST NAJAMEM TRAVNIŠKE površine, na katerih je možna strojna obdelava, v okolici Socke, Nove Cerkve, Vojnika in Dobrne, najamemo. Telefon 031 355-870. 36 OSTALO PRODAM ZIMSKE pnevmatike Sava eskimo M + S, s platišči 185/65 R15, letnik 2019, vože- ne dve sezoni na Citroenu C3, kot nove, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 620-132. 37 JARKICE mlade kokoši nesnice, za začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje v Savinjski dolini; rjave, grahaste, leghorn. Sprejemamo naročila za enodnevne pi- ščance in večje za dopitanje. V prodaji imamo lastno kakovostno perutninsko krmo. Telefon (03) 700-1446. p SMREKOVO hlodovino zelo ugodno prodam. Telefon 041 978-542. 21 ZEMLJO za urejanje okolice prodam. Infor- macije po telefonu 040 754-016. 30 RAZNO KRMO otavo, spravljeno na grablje, rinfuza, prodam. Iščem vdovo z dežele, staro 70 let. Telefon 070 612-705. 5 IŠČEMO izkušenega mojstra za popravilo sta- rejše krušne peči. Telefon 031 355-870. 36 ZMENKI FANT s podeželja, pozitiven, nekadilec, srednjih let, želi spoznati pošteno dekle ali mamico, ljubiteljico narave in izletov, staro do 40 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PRIDI K MENI. L 1 MOŠKI, star 52 let, urejen, s svojo hišo, bi rad spoznal žensko za resno zvezo, staro od 40 do 50 let. Pokliči ali pošlji SMS na telefonsko številko 071 250-952. 1 PODJETNIK iz okolice Domžal, nekadilec, ni- sem pivec, vegetarijanec, star 54 pomladi, 175, urejen, z lepim nasmehom, vabim prijetno žensko na spoznavanje. Telefon 031 695-370. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM DOMAČE žganje sadjevec prodam. Telefon 041 222-762. 29 OSEM okroglih silažnih bal, lokacija Dramlje, prodam. Vse informacije po telefonu 031 540-946. 32 SUHO koruzo prodam. Telefon 041 981-176. 31 KUPIM V ŠIRŠI okolici Žalca kupim seno in otavo. Lahko so kocke, bale ali rinfuza. Telefon 041 860-066. 920 Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 3, 19. januar 2023 FOTOREPORTAŽA Na Celjskem ga je v nizko ležečih predelih z nedelje na ponedeljek zapadlo približno 10 centimetrov, v višje ležečih predelih od 15 do 25 centimetrov. V naslednjih dneh se je marsikje bela odeja odebelila še za kakšen centimeter. Radosti na snegu … Snega so se zagotovo najbolj razveselili naj- mlajši, ki so se ob pogledu na zasneženo oko- lico v ponedeljek zjutraj kar lažje skobacali iz postelje in se odpravili v vrtce in šole. Bli- žnja pobočja, s katerih se je v preteklosti po- zimi redno slišal otroški živžav, so popoldne končno oživela. Na svoj račun so seveda prišli tudi pohodniki, ki so se po službi odpravili na bližnji hrib in se sprostili po stresnem jutru. Za zadnja leta precej izdatna pošiljka snega namreč ni povzročila le veselja, temveč … … tudi prometni kaos »A morda kdo ve, ali v celjskem Vocu stav- kajo?« se je v ponedeljek zjutraj glasila ena od objav na družbenem omrežju. Spet drugi so razmišljali, da bi bilo dobro spremeniti kakšen občinski odlok, da bi zimske službe lahko začele plužiti pri manj kot 30 centime- trih snega na cestah. Celjska zimska služba je v noči z nedelje na ponedeljek delo na terenu začela med pol drugo in pol tretjo uro zjutraj. Vodja službe Damjan Maček je pojasnil, da so bile na terenu vse razpoložljive enote zimske službe. Na nekaterih odsekih so imeli težave z zdrsi tovornih vozil, zgodilo se je tudi nekaj manjših prometnih nesreč. Največ težav je bilo na štajerski avtocesti in na cestah Rim- ske Toplice–Laško, Velenje–Slovenj Gradec, na Halarjevem hribu … Zaradi snega je bil oviran tudi železniški promet. Na odseku Zi- dani Most–Rimske Toplice je zaradi podrtega drevesa prihajalo do 15-minutnih zamud. Ta- kšne zamude so nastajale tudi med Zidanim Mostom in Ljubljano. Sneg je bil moker in težak, zato je prihajalo tudi do snegoloma, je še dodal Maček. Foto: SHERPA, Andraž Purg Sneženje upočasnilo vsakdanji ritem Vsi odtenki zasneženega ponedeljka In ga le imamo. Sneg. Romantična predstava o beli zasneženi po- krajini se je v ponedeljek zjutraj pri marsikom hitro razblinila na poti v službo ali po nujnih opravkih. Ne glede na vse se niso pustili motiti najmlajši, ki so v zasneženem jutru videli le priložnost za zabavo na snegu. ŠPELA OŽIR »A morda kdo ve, ali v celjskem Vocu stavka- jo?« se je v ponedeljek zjutraj glasila ena od objav na družbenem omrežju. Podoba zasneženega ponedeljka je bila dopoldne v središču Celja vse prej kot idilična. Vodja službe Damjan Maček je pojasnil, da so bile na terenu vse razpoložljive enote zimske službe. Na Celjskem je v nizko ležečih predelih z nedelje na ponedeljek zapadlo približno 10 centimetrov snega, v višje ležečih predelih od 15 do 25 centimetrov. Marsikatero drevo je klonilo pod težo mokrega snega. Otroci so bili nad snegom navdušeni. Ure športne vzgoje so bile marsikje na prostem. Mož, ki ga srečamo samo pozimi – sneženi mož. Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 3 / Leto 78 / Celje, 19. januar 2023 Starodavni zaklad pod skalo Namesto varnosti je izbral izzive Med medicino in književnostjo Str. 30 Str. 24-25 Str. 26 Dekletom v spodbudo in za zgled Inženirka leta postala Rosana Kolar Diplomirana inženirka strojništva in letalska mehaničarka je zaposlena v podjetju Adria Tehnika. Priznanje je prejela prejšnji torek na slavnostni razgla- sitvi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Za to, katera od letošnjih desetih nominirank predstavlja največji zgled in navdih mladim, je letos glasovalo kar 119 članic in članov žirije. JANŽE FRIC Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki s svojim delom in svojo osebnostjo daje zgled ter navdihuje mlajše generacije de- klet, da bi se lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. V letošnji genera- ciji slovenskih inženirk je komisija kot najboljšo prepoznala letalsko mehaničarko Rosano Kolar. Pre- pričali so jo njena skromnost, spoštljiv odnos do dela in nje- no zavedanje, da je za varno in udobno popotovanje po zraku ključen vsak zaposleni. To, da bo letalska mehaničarka, je Rosana vedela že kot majhna deklica. Ob prejemu nagrade se je me- haničarka zahvalila za izje- mno priznanje: »Počutim se počaščeno, da da- nes stojim na odru z devetimi izjemni- mi inženirkami. To priznanje je priznanje nam vsem. Vse no- miniranke smo zmagovalke.« Zahvalila se je tudi svoji dru- žini, ki je pre- poznala njeno drugačnost in jo je neprestano podpirala, ter pod- jetju Adria Tehnika, v katerem je zaposle- na, in svojim sodelav- cem v hangarju, od katerih se je veliko naučila. Letalska mehanika želja iz otroštva Rosana Kolar prihaja iz Tepa- nja, srednjo strojno šolo pa je obiskovala v Celju. Ko je bila stara enajst let, je pritekla po stopnicah in mami naznanila: »Ko bom velika, bom letalski mehanik!« Po uspešno kon- čanem študiju strojništva letalske smeri na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani se je zapo- slila pri podjetju Adria Tehnika in takrat je tudi zares postala letalska mehaničarka. Delo v pisarni je nikoli ni mi- kalo, zato se je, kot pravi sama, odločila za zahtevnejšo, a učinko- vitejšo pot opravljanja svojega po- klica. Pred šestimi leti je z željo, da bi spoznala vse faze dela, začela kot pomočnica le- talskega mehanika in opravljala najprepro- stejša dela letalskega vzdrževanja. Zato zdaj še toliko bolj ceni vse sodelav- ce, od čistilca do kolega z med- narodno li- cenco za več tipov letal. Lani je pri- dobila svojo prvo licenco. Postala je le- talski meha- nik B1 za tip Airbus A320 family. Mnenje drugih ni pomembno Njena nadaljnja delovna pot je ob številnih možnostih in priložnostih široko odprta, a že zdaj navdi- huje. Kot pravi Rosana: »Odličnega inženirja ne sme biti strah mnenja okolice, saj je včasih ravno to zavora za nadaljnje razmišljanje.« Ver- jame, da so mladi danes lahko z odločnostjo, odgovornostjo, vztrajnostjo ter jasno zasta- vljenimi cilji kos predsodkom o tradicionalno ženskih in moških poklicih. Po njenem mne- nju mora biti dobra inženirka, a tudi inženir, radovedna, da ji težave bolj kot oviro predsta- vljajo izzive, da zna delati v ekipi, predvsem pa mora biti inovativna. Rosana je ena redkih žensk v Sloveniji, ki opravlja poklic mehaničarke potniških letal, poklic, za katerega se je odločila že v mladih letih in od tega ni odstopala. Vzor je mladim dekletom, da bodo tudi same svoje inženirske sanje že zgodaj ponosno oznanile in jim brez ozira na mnenje okolice neutrudno sledile. Zgledujmo se po tistih, ki premikajo meje Predsednica države Nataša Pirc Musar je na podelitvi nagovorila nominiranke in po- udarila: »V družbi imamo manj potenciala, če dekleta zaradi stereotipov odvračamo od poklicev, ki jih želijo opravljati. S tem ne- spametno zavržemo znanje, vizionarstvo in energijo, ki jih vsi nosimo v sebi, če imamo možnost in priložnost delati tisto, kar nas re- snično veseli.« Dodala je še, da so stereotipi in predsodki o moških in ženskah škodljivi, zato moramo najprej vsak sam ter nato tudi kot družba po- skrbeti, da postanejo del preteklosti. Foto: Andrej Križ Zmagovalka v družbi predsednice republike Nataše Pirc Musar Letošnja inženirka leta Rosana Kolar Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 3, 19. januar 2023 FOTOREPORTAŽA Na Celjskem ga je v nizko ležečih predelih z nedelje na ponedeljek zapadlo približno 10 centimetrov, v višje ležečih predelih od 15 do 25 centimetrov. V naslednjih dneh se je marsikje bela odeja odebelila še za kakšen centimeter. Radosti na snegu … Snega so se zagotovo najbolj razveselili naj- mlajši, ki so se ob pogledu na zasneženo oko- lico v ponedeljek zjutraj kar lažje skobacali iz postelje in se odpravili v vrtce in šole. Bli- žnja pobočja, s katerih se je v preteklosti po- zimi redno slišal otroški živžav, so popoldne končno oživela. Na svoj račun so seveda prišli tudi pohodniki, ki so se po službi odpravili na bližnji hrib in se sprostili po stresnem jutru. Za zadnja leta precej izdatna pošiljka snega namreč ni povzročila le veselja, temveč … … tudi prometni kaos »A morda kdo ve, ali v celjskem Vocu stav- kajo?« se je v ponedeljek zjutraj glasila ena od objav na družbenem omrežju. Spet drugi so razmišljali, da bi bilo dobro spremeniti kakšen občinski odlok, da bi zimske službe lahko začele plužiti pri manj kot 30 centime- trih snega na cestah. Celjska zimska služba je v noči z nedelje na ponedeljek delo na terenu začela med pol drugo in pol tretjo uro zjutraj. Vodja službe Damjan Maček je pojasnil, da so bile na terenu vse razpoložljive enote zimske službe. Na nekaterih odsekih so imeli težave z zdrsi tovornih vozil, zgodilo se je tudi nekaj manjših prometnih nesreč. Največ težav je bilo na štajerski avtocesti in na cestah Rim- ske Toplice–Laško, Velenje–Slovenj Gradec, na Halarjevem hribu … Zaradi snega je bil oviran tudi železniški promet. Na odseku Zi- dani Most–Rimske Toplice je zaradi podrtega drevesa prihajalo do 15-minutnih zamud. Ta- kšne zamude so nastajale tudi med Zidanim Mostom in Ljubljano. Sneg je bil moker in težak, zato je prihajalo tudi do snegoloma, je še dodal Maček. Foto: SHERPA, Andraž Purg Sneženje upočasnilo vsakdanji ritem Vsi odtenki zasneženega ponedeljka In ga le imamo. Sneg. Romantična predstava o beli zasneženi po- krajini se je v ponedeljek zjutraj pri marsikom hitro razblinila na poti v službo ali po nujnih opravkih. Ne glede na vse se niso pustili motiti najmlajši, ki so v zasneženem jutru videli le priložnost za zabavo na snegu. ŠPELA OŽIR »A morda kdo ve, ali v celjskem Vocu stavka- jo?« se je v ponedeljek zjutraj glasila ena od objav na družbenem omrežju. Podoba zasneženega ponedeljka je bila dopoldne v središču Celja vse prej kot idilična. Vodja službe Damjan Maček je pojasnil, da so bile na terenu vse razpoložljive enote zimske službe. Na Celjskem je v nizko ležečih predelih z nedelje na ponedeljek zapadlo približno 10 centimetrov snega, v višje ležečih predelih od 15 do 25 centimetrov. Marsikatero drevo je klonilo pod težo mokrega snega. Otroci so bili nad snegom navdušeni. Ure športne vzgoje so bile marsikje na prostem. Mož, ki ga srečamo samo pozimi – sneženi mož. Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 3 / Leto 78 / Celje, 19. januar 2023 Starodavni zaklad pod skalo Namesto varnosti je izbral izzive Med medicino in književnostjo Str. 30 Str. 24-25 Str. 26 Dekletom v spodbudo in za zgled Inženirka leta postala Rosana Kolar Diplomirana inženirka strojništva in letalska mehaničarka je zaposlena v podjetju Adria Tehnika. Priznanje je prejela prejšnji torek na slavnostni razgla- sitvi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Za to, katera od letošnjih desetih nominirank predstavlja največji zgled in navdih mladim, je letos glasovalo kar 119 članic in članov žirije. JANŽE FRIC Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki s svojim delom in svojo osebnostjo daje zgled ter navdihuje mlajše generacije de- klet, da bi se lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. V letošnji genera- ciji slovenskih inženirk je komisija kot najboljšo prepoznala letalsko mehaničarko Rosano Kolar. Pre- pričali so jo njena skromnost, spoštljiv odnos do dela in nje- no zavedanje, da je za varno in udobno popotovanje po zraku ključen vsak zaposleni. To, da bo letalska mehaničarka, je Rosana vedela že kot majhna deklica. Ob prejemu nagrade se je me- haničarka zahvalila za izje- mno priznanje: »Počutim se počaščeno, da da- nes stojim na odru z devetimi izjemni- mi inženirkami. To priznanje je priznanje nam vsem. Vse no- miniranke smo zmagovalke.« Zahvalila se je tudi svoji dru- žini, ki je pre- poznala njeno drugačnost in jo je neprestano podpirala, ter pod- jetju Adria Tehnika, v katerem je zaposle- na, in svojim sodelav- cem v hangarju, od katerih se je veliko naučila. Letalska mehanika želja iz otroštva Rosana Kolar prihaja iz Tepa- nja, srednjo strojno šolo pa je obiskovala v Celju. Ko je bila stara enajst let, je pritekla po stopnicah in mami naznanila: »Ko bom velika, bom letalski mehanik!« Po uspešno kon- čanem študiju strojništva letalske smeri na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani se je zapo- slila pri podjetju Adria Tehnika in takrat je tudi zares postala letalska mehaničarka. Delo v pisarni je nikoli ni mi- kalo, zato se je, kot pravi sama, odločila za zahtevnejšo, a učinko- vitejšo pot opravljanja svojega po- klica. Pred šestimi leti je z željo, da bi spoznala vse faze dela, začela kot pomočnica le- talskega mehanika in opravljala najprepro- stejša dela letalskega vzdrževanja. Zato zdaj še toliko bolj ceni vse sodelav- ce, od čistilca do kolega z med- narodno li- cenco za več tipov letal. Lani je pri- dobila svojo prvo licenco. Postala je le- talski meha- nik B1 za tip Airbus A320 family. Mnenje drugih ni pomembno Njena nadaljnja delovna pot je ob številnih možnostih in priložnostih široko odprta, a že zdaj navdi- huje. Kot pravi Rosana: »Odličnega inženirja ne sme biti strah mnenja okolice, saj je včasih ravno to zavora za nadaljnje razmišljanje.« Ver- jame, da so mladi danes lahko z odločnostjo, odgovornostjo, vztrajnostjo ter jasno zasta- vljenimi cilji kos predsodkom o tradicionalno ženskih in moških poklicih. Po njenem mne- nju mora biti dobra inženirka, a tudi inženir, radovedna, da ji težave bolj kot oviro predsta- vljajo izzive, da zna delati v ekipi, predvsem pa mora biti inovativna. Rosana je ena redkih žensk v Sloveniji, ki opravlja poklic mehaničarke potniških letal, poklic, za katerega se je odločila že v mladih letih in od tega ni odstopala. Vzor je mladim dekletom, da bodo tudi same svoje inženirske sanje že zgodaj ponosno oznanile in jim brez ozira na mnenje okolice neutrudno sledile. Zgledujmo se po tistih, ki premikajo meje Predsednica države Nataša Pirc Musar je na podelitvi nagovorila nominiranke in po- udarila: »V družbi imamo manj potenciala, če dekleta zaradi stereotipov odvračamo od poklicev, ki jih želijo opravljati. S tem ne- spametno zavržemo znanje, vizionarstvo in energijo, ki jih vsi nosimo v sebi, če imamo možnost in priložnost delati tisto, kar nas re- snično veseli.« Dodala je še, da so stereotipi in predsodki o moških in ženskah škodljivi, zato moramo najprej vsak sam ter nato tudi kot družba po- skrbeti, da postanejo del preteklosti. Foto: Andrej Križ Zmagovalka v družbi predsednice republike Nataše Pirc Musar Letošnja inženirka leta Rosana Kolar Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 3, 19. januar 2023 INTERVJU Tudi doma se niso nikoli pogovarjali o kateri drugi možnosti. Nekdanji dijak I. gimnazije v Celju je na pravni fakulteti v Ljubljani diplo- miral s področja kazenskega prava. Takoj po diplomi je vpisal znanstveni magistrski študij gospodarskega prava in oktobra 2013 prejel na- ziv magister znanosti. Vmes je leta 2008 opravil še pravniški državni izpit, od februarja 2011 pa je vpisan v imenik odvetnikov Odvetniške zbor- nice Slovenije. Študijsko se je izpopolnjeval tudi v Združenih državah Amerike. V Virginiji je leta 2014 obiskoval zasebno pravno fakulteto Wa- shington & Lee, kjer je sodeloval kot gostujoči študent v izobraževalnem procesu ameriškega pravnega magisterija (L. L. M.). Nekdanji atlet celjskega Kladivarja Primož Feguš je lani postal predsednik Atletske zveze Slovenije (AZS). Ustaviva se še na kratko pri vaši službi. Kako je zdaj z »družinskim podjetjem«? Od leta 2020 vodim odvetniško pisarno. Pre- vzel sem jo od očeta, ki se je takrat delno upoko- jil, a še vedno redno prihaja v pisarno in svetuje pri pomembnejših zadevah. V zadnjem času je v naši pisarni redno zaposlenih pet ali šest pravni- kov z opravljenim pravniškim državnim izpitom, kar nas uvršča med večje odvetniške pisarne v državi. Čeprav že vrsto let živim v Ljubljani, se Vodilni mož Atletske zveze Slovenije je Celjan Primož Feguš »Prenova steze za obujanje ljubezni do celjske atletike« S prijaznostjo in pozornostjo se je Primož Feguš odzval na našo prošnjo za daljši pogovor. Odgovoril je na vsa vprašanja. Ni zahteval preverjanja ustvarjenega besedila. Njegovo življenje se vrti okoli prava in športa. Mama Andreja, sicer diplomirana inže- nirka živilske tehnologije, ki je bila učiteljica kemije v Šolskem centru Celje, je zelo kmalu začela pomagati Primoževemu očetu Marjanu v njegovi odvetniški pisarni kot računovodkinja. Tako je njun sin doma ves čas lahko spremljal pogovore o pisarni, o primerih in o strankah. V začetku srednje šole se je odločil, da bo študiral pravo in sledil očetovim stopinjam kot odvetnik. Glede poklicne usmeritve ni nikoli imel dvomov. DEAN ŠUSTER – ZŠZ zaradi odstopa dotedanjega predsednika zveze. Za atletiko je pomembno, da je ponovno dobila predstavnika v izvršnem odboru OKS – ZŠZ, saj bomo tako lahko soustvarjali pogoje za slovenski šport in se hkrati zavzemali za čim boljši položaj atletike in drugih individualnih športov. Z direktorjem AZS Nejcem Jerašo sta za- vrnila navedbe iz anonimk, da je poslovanje zveze slabo. Kako ste to storili, s katerimi ar- gumenti? Na skupščini AZS je direktor Nejc Jeraša izpo- stavil, da je bilo lansko leto za slovensko atletiko eno najuspešnejših v njeni zgodovini. Slovenska atletika je s Kristjanom Čehom dobila svetovne- ga prvaka in evropskega podprvaka, Tina Šutej je osvojila bron tako na svetovnem dvoranskem prvenstvu kot tudi na evropskem prvenstvu na prostem. Z vseh medna- rodnih tekmovanj, tako članskih kot tudi mladin- skih, so se naši atleti in atletinje vrnili z medalja- mi. Z vrhunskimi uspehi naših športnikov so nastali tudi dodatni stroški. V letu 2022 smo samo za pogod- be in priprave atletov ter stroške udeležbe na mednarodnih tekmovanjih namenili skoraj en- krat več kot v predkoronskem letu 2019. Zaradi vrhunskih dosežkov smo izplačali atletom in atletinjam tudi precej denarnih nagrad. Hkrati je tudi vedno več atletov v sistemu fi nanciranja AZS – 98 atletov v letu 2021, 122 atletov v letu 2022. Načrt za leto 2023 je kar 140 atletov. To pomeni, da se v sistemskem smislu na vseh rav- neh slovenske atletike dela zelo dobro. V stro- škovnem smislu je bilo največje odstopanje pri načrtovanih stroških mednarodnih tekmovanj. Načrt je bil pripravljen na podlagi predvidenega števila reprezentantov, kasneje, tik pred tekmo- vanji, pa je ta številka nepričakovano poskočila. Kako in zakaj? Pri mladincih je na primer na evropsko pr- venstvo U18 v Jeruzalem potovalo kar 42 špor- tnikov in spremljevalcev. Načrtovano je bilo, da bo reprezentanca štela 20 oseb. Podobno je bilo na svetovnem prvenstvu U20 v Kolumbiji in svetovnem članskem prvenstvu v ZDA. Teh stroškov preprosto nismo mogli predvideti, zato je tudi prišlo do takšnega odstopanja. Naša posebnost je bila, da smo atletom omo- gočili prehode med selekcijami. Ker so atleti lani izjemno napredovali, je bilo s tem tudi veliko stroškov, precej več, kot smo načrtovali. Zaradi uspehov v prejšnjem letu smo športnike tudi primerno nagradili, skladno z veljavnim pravilnikom smo za nagrade za medalje dali bistveno več, kot smo najprej mislili. Če upoštevamo dejstva pri teh odstopanjih, pomeni to več stroškov. Pomembno je poudariti, da ima AZS poravnane vse ob- veznosti do atletov, plačani so tudi vsi računi do dobaviteljev. Kdo je prejel anonimke? Kot mi je znano, so bile anonimke poslane v večino atletskih klubov. Jaz sem jih prejel od posameznikov, ki so me podpirali in so me se- znanjali o dogajanju na terenu. Zanimivo je, da v nobeni anonimki ni bilo niti enega vsebinskega očitka zoper mene. Edina teza anonimk, zakaj ne bi smel postati predsednik AZS, je bilo pou- darjanje, da naj bi bil član ožje ekipe prejšnjega predsednika, pri čemer naj poudarim, da ni bilo nobene takšne ekipe, tudi širše ne. Vse odloči- tve so bile sprejete na upravnem odboru zveze po širokih in demokratičnih razpravah, kar je razvidno iz zapisnikov, ki so javno objavljeni na spletni strani AZS. Skupščina AZS se je začela z zapletom in s pozivom nekaj klubov ter posameznikov, da nanjo ne bi uvrstili glasovanja o novem pred- sedniku. Se je to res zgodilo, kakšno vlogo je pri tem imel nekdanji atlet Kladivarja Dušan Prezelj? Eden od delegatov je imel na začetku statu- tarno postopkovno pripombo, ki ni bila primer- na, saj se je izkazalo, da gre za nepoznavanje statutarnih pravil. Drugi delegat je predlagal razširitev dnevnega reda s predstavitvijo fi nanč- nega stanja AZS. Tretji delegat je predstavljal, da upravni odbor AZS ne more odločati o raz- rešitvi predsednika AZS, ker da je to pristojnost skupščine. Pojasnjeno je bilo, da se je skupščina zgolj seznanila z odstopom predsednika. Na vse pripombe delegatov so bila podana pojasnila, ki so tudi bila sprejeta. Bistveno je, da je bila skup- »Čeprav že vrsto let živim v Ljubljani, se bolj ali manj vsakodnevno vozim v Celje, kjer sem obdržal sedež pisarne.« je lani postal predsednik Atletske zveze Ustaviva se še na kratko pri vaši službi. Kako je zdaj z »družinskim podjetjem«? Od leta 2020 vodim odvetniško pisarno. Pre- vzel sem jo od očeta, ki se je takrat delno upoko- jil, a še vedno redno prihaja v pisarno in svetuje pri pomembnejših zadevah. V zadnjem času je v naši pisarni redno zaposlenih pet ali šest pravni- kov z opravljenim pravniškim državnim izpitom, kar nas uvršča med večje odvetniške pisarne v državi. Čeprav že vrsto let živim v Ljubljani, se je osvojila bron tako na svetovnem dvoranskem prvenstvu kot tudi na evropskem prvenstvu na prostem. Z vseh medna- rodnih tekmovanj, tako članskih kot tudi mladin- skih, so se naši atleti in atletinje vrnili z medalja- mi. Z vrhunskimi uspehi naših športnikov so nastali tudi dodatni stroški. V letu 2022 smo samo za pogod- Zaradi uspehov v prejšnjem letu smo športnike tudi primerno nagradili, skladno z veljavnim pravilnikom smo za nagrade za medalje dali bistveno več, kot smo najprej mislili. Če upoštevamo dejstva pri teh odstopanjih, pomeni to več stroškov. Pomembno je poudariti, da ima AZS poravnane vse ob- »Čeprav že vrsto let živim v Ljubljani, se bolj ali manj vsakodnevno vozim v Celje, kjer sem obdržal sedež pisarne.« »Ko sem vstopil v organizacijski del slovenske atletike, sem se pri sebi zavezal, da bom pomagal po svojih najboljših močeh, da bom atletiki poskušal vrniti tisto, kar mi je dala kot dijaku in študentu, ko sem jo treniral.« Feguš je priznal, da je bil tudi razočaran kot atlet. Upravičeno. O tej temi je pisal Franc Mikec v športnem časniku Ekipa. Čudil se je, zakaj v slovensko reprezentan- co mlajših mladincev za nastop na špor- tnih igrah Alpe-Jadran v Gorici ni izbran celjski tekač čez ovire Primož Feguš. bolj ali manj vsakodnevno vozim v Celje, kjer sem obdržal sedež pisarne. V Ljubljani imamo registrirano podružni- co odvetniške pisarne. Pretežno se ukvarjamo s tako imenovanim družinskim podjetništvom. Večina naših strank so družinska podjetja, ki potrebujejo pravno pomoč tako na področju gospodarskega prava kot tudi na nekaterih drugih pravnih področjih, zato smo si s sodelavci razdelili delo in pravna podro- čja tako, da je sicer vsak strokovnjak za neko po- dročje, a hkrati sledi tudi drugim zadevam. Tako lahko strankam svetujemo kot ekipa, kar daje najboljše rezultate. Idejo za takšno delovanje odvetniške pisarne sem dobil med študijem v Združenih državah Amerike. Kako in zakaj ste začeli sodelovati z Atlet- sko zvezo Slovenije? V bistvu po naključju. Jeseni 2016 sem sre- čal Jolando Čeplak, s katero se poznava še iz časov treningov in tekmovanj. Omenila mi je, da se v AZS bližajo volitve in da bi bilo primerno, če bi se vključil v delo zveze. To sem tudi storil in nato presenečen ugotovil, koliko znancev in prijateljev iz mojih atletskih časov je še dejavnih v atletiki, zlasti kot trenerjev. V želji po spodbujanju veteranske atletike sem kandidiral za člana upravnega odbora in tudi uspel. Ko sem vstopil v organizacijski del slovenske atletike, sem se pri sebi zavezal, da bom pomagal po svojih najboljših močeh, da bom atletiki poskušal vrniti tisto, kar mi je dala kot dijaku in študentu, ko sem jo treniral. Poznate Janeza Sodržnika, ki je v intervjuju govoril, da je na Glaziji igral nogomet z Bojanom Prašnikarjem? Janeza Sodržnika pred prevzemom vodenja atletske zveze nisem poznal, razen kolikor so o njem v zadnjem času pisali mediji. Srečala sva se, ko je pred volitvami za Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS – ZŠZ) obiskal sedež AZS in se predstavil kot kandidat za predsednika OKS – ZŠZ. Možnosti za poglobljen razgovor o slovenskem športu še nisva imela, mogoče jo bova našla letos. Predsednik našega olimpijskega komiteja je postal Franjo Bobinac. So volitve za predsednika OKS – ZŠZ vplivale tudi na spremembe v vodstvu AZS? Volitve v OKS – ZŠZ na atletsko zvezo niso imele vpliva. Spre- membe v naši zvezi so se dogajale vzporedno z volitvami v OKS V svoji pisarni ima Primož Feguš zbranih nekaj priznanj z atletskih tekmovanj. »Obstajajo posamezniki, ki nikoli niso bili in nikoli ne bodo zadovoljni z delovanjem atletske zveze, ampak to jemljem kot izziv, da bom v svoje dejavnosti vložil še več truda in energije za boljše stanje slovenske atletike.« Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 3, 19. januar 2023 INTERVJU »AZS je že stopila v stik z novim županom Mestne občine Celje Matijo Kovačem, ki je ponovil svoje obljube iz predvolilne kampanje, da bo obnova celjskega atletskega stadiona ena od naložbenih prednostnih nalog Mestne občine Celje v tem letu.« »Uspelo mi je v sprintu čez ovire, kjer sem bil večkratni mladinski državni prvak in mladinski reprezentant. Vrline, ki sem jih pridobil v času treningov atletike, me spremljajo še danes.« »Poklical sem ženo in jo vprašal: ›Ali veš, o čem razmišljam?‹ Takoj je odvrnila, da o psu.« ščina sklicana legitimno in so bili upoštevani vsi predpisani roki, da je bila zaradi velike udeležbe sklepčna, da je zaradi odstopne izjave nekda- njega predsednika nujna in da me je skupščina izvolila z absolutno večino glasov. Anton Noner, nekdanji atlet Kladivarja in član upravnega odbora AZS, pravi, da se ve- dno znova v zadnjem desetletju oglaša ista manjšina, ki začenja skupščine s poslovni- škimi zapleti in ne ponuja nobene vsebine. Ste tudi vi vse to tako doživeli? Da, Anton Noner je zelo dobro povzel doga- janje na skupščinah v zadnjem času. Ni težava, če obstajajo različni pogledi in stališča, saj je temu tudi namenjena možnost razprave. Vendar mora biti razprava kratka, jedrnata in vsebinska, ni pa primerno niti sprejemljivo, da se poskuša z neprimernimi razlagami postopkovnih pravil obremenjevati skupščino. Imate občutek, da nihče ne bo zmogel ovi- rati dela AZS? Atletiki pomagam že šest let in v tem času sem dodobra spoznal delovanje upravnega odbora, delovanje zveze in delovanje klubov. Obstajajo posamezniki, ki nikoli niso bili in nikoli ne bodo zadovoljni z delovanjem atletske zveze, ampak to jemljem kot izziv, da bom v svoje dejavnosti vložil še več truda in energije za boljše stanje slovenske atletike. Kaj bi radi postorili? Za to bo najbrž potre- ben celoten mandat, torej je nujna zmaga na rednih volitvah čez približno dve leti. Leta 2020 je AZS naredila razvojni načrt. Izha- jal je iz poglobljene analize, ki smo jo pripravili z Evropsko atletiko. Takrat smo postavili pred- nostne naloge in jih začeli izvajati. In danes so že vidni rezultati. Vsi usmeritve v atletiki so obr- njeni navzgor. V prihodnjih dveh letih do konca mandata ne mislim delati revolucije. Menim, da je treba slediti temu razvojnemu načrtu, seveda pa so nekateri izzivi. Ampak vse zadeve bom delal z upravnim odborom. Dogovorili se bomo o nadaljnjih korakih, izvajati pa jih bo morala pisarna. Poseben izziv je področje sponzorskega denarja. Zavedam se, da bo potrebno dodatno delo, ampak imam načrt, kako z nekaterimi pro- jekti, kot so Mednarodna atletska liga, tekme bal- kanske atletske federacije, otroška atletika in še kakšen nov projekt, zagotoviti dodatna sredstva. Stanje tartanske steze v Celju je po gasilski olimpijadi alarmantno, pravzaprav zdaj niti to ne več, kajti na njej tekmovanja niso mogo- ča. Ste morali v kateremkoli trenutku zavzeti stališče o celjskem stadionu, ki je bil že prej potreben prenove, po gasilski olimpijadi pa lahko brez obnove kar zapre vrata? Atletska steza na celjskem stadionu je po ga- silski olimpijadi res ostala uničena v takšni meri, da tekmovanja na njej niso več mogoča. AZS je že stopila v stik z novim županom Mestne občine Celje Matijo Kovačem, ki je ponovil svoje obljube iz predvolilne kampanje, da bo obnova celjskega atletskega stadiona ena od naložbenih prednostnih nalog Mestne občine Celje v tem letu. Če se bodo postopki v občini res kmalu začeli, sem prepričan, da bo atletska steza pre- novljena med poletjem, kar bo celjski atletiki omogočilo, da bo lahko takoj zatem izvedla večji miting v okviru Mednarodne atletske lige, ki jo organizira AZS, in začela obujati ljubezen do atletike, ki v Celju zagotovo še vedno obstaja. Milan Kranjc, eden najboljših trenerjev pri nas, opozarja, da se za trenersko delo mlajši ne odločajo in jih bolj pritegnejo atletske šole, ki so donosne, saj starši mesečno prinašajo vadnino. Kaj pravite? V AZS nas veseli, da vidimo mlade trenerje, ki ustanavljajo svoje vadbene skupine. Mladi trenerji redko že takoj dobijo talente, ki bi jim uspel preboj v vrh po posameznih starostnih ka- tegorijah. Pomembno je, da vztrajajo in vzgajajo otroke v duhu vrednot, ki jih atletika predsta- vlja. Ni nujno, da otroci vstopijo v svet atletike zaradi vrhunskih dosežkov in tekmovanj. Zelo pomembno se nam zdi, da otroci odraščajo z vrednotami, kot so vztrajnost, spoštovanje, zdrav način življenja, in da jim atletika nudi iz- jemno priložnost za osebni razvoj. Če se med temi otroki najdejo talenti in tisti, ki bi se želeli preizkusiti na tekmovanjih med vrstniki, je prav, da jih trenerji k temu spodbujajo in jih vodijo po poti, po kateri so šli tudi naši danes najbolj izkušeni atleti, kot so Tina Šutej, Luka Janežič, Maruša Mišmaš Zrimšek, Klara Lukan in drugi. Kdaj ste na Kladivarjevem stadionu uživali na vrhunski atletski tekmi? Vrhunska atletika je na celjskem stadionu pri- sotna v zadnjem času z vrhunskimi športniki, za katere klub skrbi. Od zadnjega vrhunskega mitinga v Celju je res že minilo nekaj let, ampak ne smemo pozabiti, da je klub ves ta čas organi- ziral državna prvenstva ali tekmovanja za atlet- ski pokal Slovenije ter skrbel, da je imel v svojih vrstah vrhunske tekmovalce, ki so nastopali na mednarodnih prvenstvih in največjih mitingih po svetu. V današnjem času, ko se spet vsi v slo- venski atletiki zavedamo pomena organizacije večjih tekmovanj, je tudi na Kladivarju zaživela ideja o obnovitvi velikega mitinga, kot je nekoč že bil Miting celjskih knezov. Po obnovi atletske steze bo to tudi objektivno mogoče. Katerega atleta ste občudovali? Z atletiko sem se začel ukvarjati v osnovni šoli in sem vztrajal vse do konca študija. Ves čas je bil moj trener Marko Božiček, uspelo pa mi je v sprintu čez ovire, kjer sem bil večkratni mladinski državni prvak in mladinski reprezentant. Vrline, ki sem jih pridobil v času treningov atletike, me spremljajo še danes. Moji vrstniki, s katerimi sem treniral in tekmoval, so bili Marina Tomič, Urh Kopitar, Stevan Polimac … Moj sotekmovalec je bil tudi moj brat Urban, danes doktor kemijske znanosti. Vzornik v tistem času mi je bil Brita- nec Colin Jackson, ki je imel kar 13 let veljaven svetovni rekord v teku na 110 metrov z ovirami. Glede na to, da ni bil nikoli vključen v kakršen- koli škandal, je tudi po končani športni poti ostal visoko cenjen v atletiki in kot strokovni komenta- tor sodeluje z BBC. Srečala sva se na evropskem dvoranskem prvenstvu v Beogradu leta 2017 . Zakaj ste prenehali vaditi? V Ljubljani sem med študijem lahko kot »tu- jec« treniral šele po sedmi, osmi uri zvečer. Po vožnji z avtobusom iz Šiške v drugi del mesta sem se domov vrnil šele okoli enajstih. In odlo- čitev je bila logična. Najboljša slovenska atleta v letu 2022 sta bila Tina Šutej in Kristjan Čeh. Ju dobro po- znate, kaj bi lahko rekli o njiju? Oba poznam, z obema imam redne stike, spre- mljam ju tudi na tekmovanjih v tujini. Takrat, po njunih nastopih, najdemo čas, da tudi kakšno rečemo. Sta zelo topli osebi, velika profesional- ca, povsem usmerjena v atletiko in doseganje vrhunskih dosežkov. Za Tino sem zelo vesel, da se v Celju dobro počuti, zdaj tudi ob novih blazinah in stojalih za skok s palico v dvorani, povsem takšnih, ki se uporabljajo tudi na velikih tekmovanjih po svetu. Kristjan je tudi odločen, da bo v prihajajoči sezoni ponovno premikal mejnike slovenske atletike. S trenerjem Gerdom Kanterjem, legendo svetovnega meta diska, do- bro trenirata. Kot mi je Kristjan zaupal pred po- delitvijo Športnik leta v Ljubljani, je razpet med Estonijo, kjer sicer živi, Slovenijo, kamor se rad vrača k družini, in Splitom, kjer trenutno trenira. Vi se vozite še precej več. Kaj počnete v av- tomobilu? Najprej opravim nekaj telefonskih pogovorov. Sledi poslušanje glasbe. No, v zadnjem času naj- bolj uživam v tišini. In ko pridete domov … Najbolj sproščujoč je sprehod s psičko, irsko seterko. Vedno je vesela, takoj priteče k meni. Zjutraj in zvečer jo peljem ven. Sta si psičko želeli hčeri, stari devet in enajst let, in ju je medtem želja po spreho- dih že minila? Prejšnjega psa, zlatega prinašalca, sva imela z ženo, ko sva še bila sama. V koronskem času sva se vozila vsak zase v službo. Poklical sem jo in vprašal: »A veš, o čem razmišljam?« Takoj je odvrnila, da o psu. Bil je zgolj najina želja. Seveda vem, kam ste ciljali. Poznam zgodbo. Otroci si že- lijo psa, oče ga kupi, zanj pa potem skrbi mama. Foto: Andraž Purg Primož Feguš (z leve) s Kristjanom Čehom, z Luko Janežičem in direktorjem AZS Nejcem Jerašo na prednovoletnem sprejemu pri predsedniku države (Foto: Sašo Radej) Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 3, 19. januar 2023 INTERVJU »AZS je že stopila v stik z novim županom Mestne občine Celje Matijo Kovačem, ki je ponovil svoje obljube iz predvolilne kampanje, da bo obnova celjskega atletskega stadiona ena od naložbenih prednostnih nalog Mestne občine Celje v tem letu.« »Uspelo mi je v sprintu čez ovire, kjer sem bil večkratni mladinski državni prvak in mladinski reprezentant. Vrline, ki sem jih pridobil v času treningov atletike, me spremljajo še danes.« »Poklical sem ženo in jo vprašal: ›Ali veš, o čem razmišljam?‹ Takoj je odvrnila, da o psu.« ščina sklicana legitimno in so bili upoštevani vsi predpisani roki, da je bila zaradi velike udeležbe sklepčna, da je zaradi odstopne izjave nekda- njega predsednika nujna in da me je skupščina izvolila z absolutno večino glasov. Anton Noner, nekdanji atlet Kladivarja in član upravnega odbora AZS, pravi, da se ve- dno znova v zadnjem desetletju oglaša ista manjšina, ki začenja skupščine s poslovni- škimi zapleti in ne ponuja nobene vsebine. Ste tudi vi vse to tako doživeli? Da, Anton Noner je zelo dobro povzel doga- janje na skupščinah v zadnjem času. Ni težava, če obstajajo različni pogledi in stališča, saj je temu tudi namenjena možnost razprave. Vendar mora biti razprava kratka, jedrnata in vsebinska, ni pa primerno niti sprejemljivo, da se poskuša z neprimernimi razlagami postopkovnih pravil obremenjevati skupščino. Imate občutek, da nihče ne bo zmogel ovi- rati dela AZS? Atletiki pomagam že šest let in v tem času sem dodobra spoznal delovanje upravnega odbora, delovanje zveze in delovanje klubov. Obstajajo posamezniki, ki nikoli niso bili in nikoli ne bodo zadovoljni z delovanjem atletske zveze, ampak to jemljem kot izziv, da bom v svoje dejavnosti vložil še več truda in energije za boljše stanje slovenske atletike. Kaj bi radi postorili? Za to bo najbrž potre- ben celoten mandat, torej je nujna zmaga na rednih volitvah čez približno dve leti. Leta 2020 je AZS naredila razvojni načrt. Izha- jal je iz poglobljene analize, ki smo jo pripravili z Evropsko atletiko. Takrat smo postavili pred- nostne naloge in jih začeli izvajati. In danes so že vidni rezultati. Vsi usmeritve v atletiki so obr- njeni navzgor. V prihodnjih dveh letih do konca mandata ne mislim delati revolucije. Menim, da je treba slediti temu razvojnemu načrtu, seveda pa so nekateri izzivi. Ampak vse zadeve bom delal z upravnim odborom. Dogovorili se bomo o nadaljnjih korakih, izvajati pa jih bo morala pisarna. Poseben izziv je področje sponzorskega denarja. Zavedam se, da bo potrebno dodatno delo, ampak imam načrt, kako z nekaterimi pro- jekti, kot so Mednarodna atletska liga, tekme bal- kanske atletske federacije, otroška atletika in še kakšen nov projekt, zagotoviti dodatna sredstva. Stanje tartanske steze v Celju je po gasilski olimpijadi alarmantno, pravzaprav zdaj niti to ne več, kajti na njej tekmovanja niso mogo- ča. Ste morali v kateremkoli trenutku zavzeti stališče o celjskem stadionu, ki je bil že prej potreben prenove, po gasilski olimpijadi pa lahko brez obnove kar zapre vrata? Atletska steza na celjskem stadionu je po ga- silski olimpijadi res ostala uničena v takšni meri, da tekmovanja na njej niso več mogoča. AZS je že stopila v stik z novim županom Mestne občine Celje Matijo Kovačem, ki je ponovil svoje obljube iz predvolilne kampanje, da bo obnova celjskega atletskega stadiona ena od naložbenih prednostnih nalog Mestne občine Celje v tem letu. Če se bodo postopki v občini res kmalu začeli, sem prepričan, da bo atletska steza pre- novljena med poletjem, kar bo celjski atletiki omogočilo, da bo lahko takoj zatem izvedla večji miting v okviru Mednarodne atletske lige, ki jo organizira AZS, in začela obujati ljubezen do atletike, ki v Celju zagotovo še vedno obstaja. Milan Kranjc, eden najboljših trenerjev pri nas, opozarja, da se za trenersko delo mlajši ne odločajo in jih bolj pritegnejo atletske šole, ki so donosne, saj starši mesečno prinašajo vadnino. Kaj pravite? V AZS nas veseli, da vidimo mlade trenerje, ki ustanavljajo svoje vadbene skupine. Mladi trenerji redko že takoj dobijo talente, ki bi jim uspel preboj v vrh po posameznih starostnih ka- tegorijah. Pomembno je, da vztrajajo in vzgajajo otroke v duhu vrednot, ki jih atletika predsta- vlja. Ni nujno, da otroci vstopijo v svet atletike zaradi vrhunskih dosežkov in tekmovanj. Zelo pomembno se nam zdi, da otroci odraščajo z vrednotami, kot so vztrajnost, spoštovanje, zdrav način življenja, in da jim atletika nudi iz- jemno priložnost za osebni razvoj. Če se med temi otroki najdejo talenti in tisti, ki bi se želeli preizkusiti na tekmovanjih med vrstniki, je prav, da jih trenerji k temu spodbujajo in jih vodijo po poti, po kateri so šli tudi naši danes najbolj izkušeni atleti, kot so Tina Šutej, Luka Janežič, Maruša Mišmaš Zrimšek, Klara Lukan in drugi. Kdaj ste na Kladivarjevem stadionu uživali na vrhunski atletski tekmi? Vrhunska atletika je na celjskem stadionu pri- sotna v zadnjem času z vrhunskimi športniki, za katere klub skrbi. Od zadnjega vrhunskega mitinga v Celju je res že minilo nekaj let, ampak ne smemo pozabiti, da je klub ves ta čas organi- ziral državna prvenstva ali tekmovanja za atlet- ski pokal Slovenije ter skrbel, da je imel v svojih vrstah vrhunske tekmovalce, ki so nastopali na mednarodnih prvenstvih in največjih mitingih po svetu. V današnjem času, ko se spet vsi v slo- venski atletiki zavedamo pomena organizacije večjih tekmovanj, je tudi na Kladivarju zaživela ideja o obnovitvi velikega mitinga, kot je nekoč že bil Miting celjskih knezov. Po obnovi atletske steze bo to tudi objektivno mogoče. Katerega atleta ste občudovali? Z atletiko sem se začel ukvarjati v osnovni šoli in sem vztrajal vse do konca študija. Ves čas je bil moj trener Marko Božiček, uspelo pa mi je v sprintu čez ovire, kjer sem bil večkratni mladinski državni prvak in mladinski reprezentant. Vrline, ki sem jih pridobil v času treningov atletike, me spremljajo še danes. Moji vrstniki, s katerimi sem treniral in tekmoval, so bili Marina Tomič, Urh Kopitar, Stevan Polimac … Moj sotekmovalec je bil tudi moj brat Urban, danes doktor kemijske znanosti. Vzornik v tistem času mi je bil Brita- nec Colin Jackson, ki je imel kar 13 let veljaven svetovni rekord v teku na 110 metrov z ovirami. Glede na to, da ni bil nikoli vključen v kakršen- koli škandal, je tudi po končani športni poti ostal visoko cenjen v atletiki in kot strokovni komenta- tor sodeluje z BBC. Srečala sva se na evropskem dvoranskem prvenstvu v Beogradu leta 2017 . Zakaj ste prenehali vaditi? V Ljubljani sem med študijem lahko kot »tu- jec« treniral šele po sedmi, osmi uri zvečer. Po vožnji z avtobusom iz Šiške v drugi del mesta sem se domov vrnil šele okoli enajstih. In odlo- čitev je bila logična. Najboljša slovenska atleta v letu 2022 sta bila Tina Šutej in Kristjan Čeh. Ju dobro po- znate, kaj bi lahko rekli o njiju? Oba poznam, z obema imam redne stike, spre- mljam ju tudi na tekmovanjih v tujini. Takrat, po njunih nastopih, najdemo čas, da tudi kakšno rečemo. Sta zelo topli osebi, velika profesional- ca, povsem usmerjena v atletiko in doseganje vrhunskih dosežkov. Za Tino sem zelo vesel, da se v Celju dobro počuti, zdaj tudi ob novih blazinah in stojalih za skok s palico v dvorani, povsem takšnih, ki se uporabljajo tudi na velikih tekmovanjih po svetu. Kristjan je tudi odločen, da bo v prihajajoči sezoni ponovno premikal mejnike slovenske atletike. S trenerjem Gerdom Kanterjem, legendo svetovnega meta diska, do- bro trenirata. Kot mi je Kristjan zaupal pred po- delitvijo Športnik leta v Ljubljani, je razpet med Estonijo, kjer sicer živi, Slovenijo, kamor se rad vrača k družini, in Splitom, kjer trenutno trenira. Vi se vozite še precej več. Kaj počnete v av- tomobilu? Najprej opravim nekaj telefonskih pogovorov. Sledi poslušanje glasbe. No, v zadnjem času naj- bolj uživam v tišini. In ko pridete domov … Najbolj sproščujoč je sprehod s psičko, irsko seterko. Vedno je vesela, takoj priteče k meni. Zjutraj in zvečer jo peljem ven. Sta si psičko želeli hčeri, stari devet in enajst let, in ju je medtem želja po spreho- dih že minila? Prejšnjega psa, zlatega prinašalca, sva imela z ženo, ko sva še bila sama. V koronskem času sva se vozila vsak zase v službo. Poklical sem jo in vprašal: »A veš, o čem razmišljam?« Takoj je odvrnila, da o psu. Bil je zgolj najina želja. Seveda vem, kam ste ciljali. Poznam zgodbo. Otroci si že- lijo psa, oče ga kupi, zanj pa potem skrbi mama. Foto: Andraž Purg Primož Feguš (z leve) s Kristjanom Čehom, z Luko Janežičem in direktorjem AZS Nejcem Jerašo na prednovoletnem sprejemu pri predsedniku države (Foto: Sašo Radej) Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 3, 19. januar 2023 LAŠČAN V KANADI Toronto je že štiri leta dom Roka Nemca Namesto varnosti je izbral izzive Marsikdo ni razumel njegove odločitve o odhodu. Za starše je bilo še posebej težko. Rok Nemec je po študiju ekonomije kmalu dobil eno vodstvenih mest v Pivovarni Laško. Čakalo ga je umirjeno življenje v domačem Sedražu. Marsikdo bi bil vesel, a Rok je očitno iz drugačnega testa. Ko se je v študentskih časih v okviru programa Erasmus prvič znašel za dlje časa v tujini, ga je odkrivanje novih dežel in ljudi tako navdušilo, da je želel izkusiti še več. »Samo enkrat se živi, prezgodaj je še, da bi se ustalil,« si je rekel, pustil službo in se septembra 2018 odpravil v Kanado. TATJANA CVIRN Toronto, največje mesto v Kanadi, ki se razprostira ob velikem Onta- rijskem jezeru, je od takrat njegov dom. Zime so tam lahko dolge in zelo mrzle in pričakovali bi, da bi si Rok Nemec izbral kakšen vremensko bolj prijazen del sveta, saj so lahko zime tudi pri nas neprijetne. A ko se je odločil za Kanado, ni posebej razmišljal o vremenu. Deželo je želel obiskati že od nekdaj in ko se mu je ponudila priložnost, da za eno leto pridobi delovno vizo, ni dolgo razmi- šljal. »Kolegica mi je omenila, da se je prijavila za delo na Novi Zelandiji, in tudi sam sem si zaželel, da bi doživel kaj takšnega.« A izbral je Kanado, ki 36-letni Rok Nemec rad odkriva lepote Kanade. Na fotografiji je med obiskom Britanske Kolumbije. oddih, plavanje … Skupina Slovencev se je ravno takrat srečala in povabili so me zraven. Z njimi sem še vedno tesno povezan, pomagali so mi pri marsičem,« je hvaležen Rok. Iskanje službe Potem ko se je najprej malo razgle- doval naokrog, je bilo treba kmalu poiskati službo, saj je denar hitro kopnel. »Čeprav sem prišel z veliko izkušnjami, ni bilo preprosto najti službe. Lažje je tistim, ki jo iščejo v gostinstvu ali znajo opravljati servi- sne dejavnostih, medtem ko je težko dobiti službo, kjer je zahtevana višja izobrazba, saj želijo, da imaš kanad- ske izkušnje, ki jih nisem imel.« Ob tem priznava, da tudi njegova angleščina ni bila brezhibna in da se je slišalo, da ima drugačen naglas. A ko je poslušal zgodbe tistih Sloven- cev, ki so prišli pred leti in niso znali niti jezika, se s tem ni več obreme- njeval. Mnogi so kljub vsemu uspeli, ker so delavni. Na uradu za delo so mu pomagali pri pisanju prošenj, ki so drugačne, kot smo jih vajeni pri nas. Vmes je nekaj časa pomagal Slovencu, dobre- mu prijatelju, ki je postavljal ograje in terase iz lesa. Rednejšo zaposlitev je kot promotor nato našel pri enem večjih trgovcev, a je bilo delo preveč naporno, saj je moral kdaj delati tudi vse dni v tednu. »Tega mi ni treba, sem si rekel, in po približno mesecu odnehal. Naučil sem se nekaj novega, a zame to ni bilo zdravo,« je ocenil in kmalu se je pokazala nova priložnost. Med Slovenci Med Slovenci, ki jih je spoznal na začetku, je izvedel za slovensko banko, ki so jo ustanovili priseljenci v Kanadi. Takrat so v banki ravno is- kali novega sodelavca za marketing in ker je Rok imel na tem področju veliko znanja in tudi nekaj izkušenj, je šel na pogovor in kmalu je lahko začel delati. »Vedel sem, da moram imeti službo za polni delovni čas, če bi želel ostati več kot leto. Le tako lahko podaljšaš delovno vizo, saj te mora podpreti podjetje, kjer delaš, in »Po značaju moraš biti takšen človek, da si odprt, radoveden, moraš si upati in ne obupati ob prvi oviri. Bil sem pripravljen nanje in sem jih sprejel pozitivno.« »V Sloveniji sem imel odgovorno službo in ko sem prišel v Kanado, sem si malo spočil. Tudi zdaj se mi zdi, da nisem pod takšnim pritiskom, kot sem bil doma. Morda sem dobil tudi debelejšo kožo.« »Nisem se usmeril le v kariero, ampak skušam službo uravnotežiti z različnimi dejavnostmi.« mu je bila osebno bližje, prijavil se je na razpis in bil izbran. »Vsega tega sem se lotil s pozitivno naravnanostjo in zato so bili vsi izzivi lahko prema- gljivi.« A pripraviti prtljago in oditi ni bilo čisto preprosto. Kar nekaj časa se je na primer pripravljal, da je novico sporočil domačim, ki jih je seveda zaskrbelo, če ni kaj narobe in da zato odhaja … »Imel sem urejene razmere, dobro službo, nič mi ni manjkalo …« priznava. »Mislil sem, da bom šel za eno leto, a sem v Torontu že več kot štiri leta.« Pravi, da se je navadil na tamkajšnji način življenja. Eno naj- bolj multikulturnih mest na svetu po- nuja obilico vsega, od različne hrane do kulturne ponudbe … Všeč mu je, da je dežela kljub številnim priseljen- cem še vedno odprta in strpna. Odkrivanje sveta »Tujina se mi je vedno zdela zani- miva zaradi spoznavanja kulture in ljudi,« je pripovedoval Rok, s katerim sem lahko poklepetala s pomočjo sodobne tehnologije, le na šesturno časovno razliko sva morala biti pozor- na. Po končani osnovni šoli v Rimskih Toplicah se je vpisal na ekonomsko gimnazijo v Celju in nato na ekonom- sko fakulteto v Mariboru. V okviru študentske izmenjave je začel odkri- vati svet in najprej ga je pot zanesla v Nemčijo, kjer je spoznal veliko novih prijateljev. Leta 2012 se je s prijateljem podal po sloviti Route 66, cesti, ki vodi z vzhoda na zahod ZDA. Obzorja mu je odprlo tudi potovanje z nahrbtnikom v Sankt Peterburg in Kaliningrad, Finsko, Litvo, Latvijo, Estonijo ter Poljsko. »Vedno s ponosom povem, da sem Slovenec.« Ponekod je srečal ljudi, zlasti v ZDA, ki so prvič slišali za Slovenijo. A v Kanadi, kjer živi pri- bližno 40 tisoč Slovencev, naša dežela ni popolna neznanka. Rok je že na začetku našel slovenske prijatelje in tudi minule praznike je preživel v nji- hovi družbi. »Preden sem prišel, sem na Facebooku našel skupino Slovenci v T orontu in napisal objavo, da priha- jam, ter vprašal, ali bi se kdo srečal z mano na kavi in mi dal kakšen ko- risten nasvet. Oglasila se je sedanja kolegica, naj pridem naslednji dan na otok T oronto, ki je poleti zbirališče za Ni ga čez kampiranje v katerem od številnih narodnih parkov in odkrivanje njegovih lepot. Na sliki v parku Algonquin. Toronto pozimi, ko del jezera zamrzne in se je mogoče drsati. zagotoviti, da te res potrebuje. Mno- gim se zgodi, da ostanejo brez tega delovnega dovoljenja in nato delajo na črno, a sam tega nisem hotel. Imel sem srečo, da so mi prijatelji, ki so že šli skozi ta proces, pomagali pri tem, saj še nikoli nisem imel toliko dela z birokracijo kot takrat. Zdaj imam status stalnega prebivalca in ga lahko vsakih pet let podaljšam ter vmes tudi menjam delodajalca, če bi to želel.« Še vedno je zaposlen v slovenski banki, a zdaj kot svetovalec za na- ložbe. »Všeč mi je, ker lahko poma- gam ljudem, starejši tudi cenijo, da znam jezik.« V Torontu in okolici je približno deset slovenskih parkov, kjer imajo Slovenci kos zemlje in na njej kakšno stavbo: cerkev, kulturni dom, počitniško hišo, bazen … Tam se družijo, pripravljajo dogodke … »Prvo leto službe smo obiskali števil- ne dogodke in imeli promocije v teh parkih. Spoznal sem veliko ljudi in njihov način življenja. Nisem si mislil, da so Slovenci še vedno tako pove- zani.« Običajno je na teh dogodkih nastopila kakšna glasbena skupina iz Slovenije, zaplesala je folklorna sku- pina, ki deluje v T orontu, pripravili so slovensko hrano … Naši izseljenci se pogosto povezujejo tudi glede na to, iz katere pokrajine izhajajo. »Kaj mi je tega treba …« Rok še vedno študira in nabira zna- nje s področja fi nanc, saj verjame, da mu bo prav prišlo. Ob tem priznava, da se je z znanjem, ki ga je pridobil v slovenskih šolah, v Torontu dobro znašel. »Naš izobraževalni sistem je odličen. Kanada je po zdravstvenem »Materialno ne morem veliko pokazati, a me vse, kar sem doživel, bogati navznoter.« Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 3, 19. januar 2023 LAŠČAN V KANADI Rok na delovnem mestu v banki Moya Financial Credit Union z nekaterimi sodelavci ob podelitvi čeka za posaditev sto dreves v okviru akcije Tree Canada. »Če nisi delaven in iznajdljiv, se ti v Kanadi ne bo najbolje pisalo.« sistemu podobna Sloveniji, medtem ko glede izobraževanja ni tako. Študij je plačljiv in pri tem gre za visoke zne- ske. To vidim tudi v banki, saj mnogi odprejo varčevalni račun za otrokov študij že ob njegovem rojstvu. V Slo- veniji si tega ne znamo predstavljati in to, kar imamo, premalo cenimo,« je prepričan sogovornik, ki se mu zdi, da je treba biti v Kanadi zelo priden, da uspeš. »Možnosti je kar nekaj, a če nisi najbolj marljiv, si lahko hitro na cesti. Če nisi delaven in iznajdljiv, se ti ne bo najbolje pisalo.« Stroški življenja niso majhni, za enosobno stanovanje je v Torontu na primer treba v povprečju odšteti 1.600 evrov na mesec. Plače so sicer višje, a ko je treba vse stroške plačati, ne osta- ne ravno veliko. Rok se je že nekaj- krat selil, zdaj živi v bližini enega od parkov. Avta nima, saj meni, da je javni prevoz dobro urejen. Poleti se v službo pogosto odpelje s kolesom, saj ga do tja vodi slikovita pot, ki je predvsem zelo ravna za razliko od domačih hribovitih predelov … Ugotavlja, da je življenje v Sloveni- ji veliko bolj umirjeno, medtem ko v Kanadi mnogi raje izberejo več dela in boljše plačilo ter manj prostega časa. »Večina veliko dela. Pri nas si vza- memo čas za druženje ob kavi, kar tu pogrešam. Ko gredo v Kanadi na kavo, jo ponavadi vzamejo s seboj in se vrnejo na delo.« Ob tem opozarja, da se v tujini ne cedita le med in mle- ko, kot nekateri napačno mislijo. Ko je začel delati, je imel celo nižjo plačo kot v Sloveniji. »A bil sem pripravljen na izzive in sem jih sprejel pozitivno. Vedel sem, da v najslabšem prime- ru še vedno lahko grem domov. Ker sem trmast, nisem obupal, pogosto pa sem se spraševal, ali res moram vse to preživljati.« Sneg in led Prva leta je prišel za dva ali tri tedne na dopust v Slovenijo, kjer ima poleg družine še vedno veliko prijateljev. »A to zame ni bil ravno dopust, saj sem tekal z enega konca na drugega in bil na koncu precej utrujen.« Z družino se je zato nazadnje srečal v Mehiki, kjer so uživali na skupnem dopustu. Ko ima čas, spoznava Kanado ali gre s prijatelji v enega od številnih narodnih parkov, kjer so možnosti za kampiranje in različne športe. »Kampiranje obožujem, navdušuje me divjina z volkovi in medvedi, ki jo je mogoče najti nedaleč od mesta. To je res odklop od vsega vrveža.« T udi Kanadčani radi preživljajo svoje proste dni v teh narodnih parkih, kjer imajo počitniške hiše, skoraj vsaka je ob kakšnem jezeru, ki jih je ogromno. Roka navdušujejo različni športi, lani se je naučil tudi potapljati. Še največ je zimskih dejavnosti, saj so zime v Torontu dolge in zelo hladne. »Pozimi je lahko tudi minus 30 sto- pinj, pomembno je tudi, ali ob tem še piha, zaradi česar je občutek mraza še večji. Ko sem prišel, sem si najprej kupil dolgo bundo, zelo tople čevlje in dolge spodnje perilo, ki ga prej nikoli nisem nosil,« prizna v smehu. Ob tem se seveda ne more upreti Z deskarjem Rokom Margučem se srečata vsako leto v Torontu, saj tekmuje na dve uri oddaljenem smučišču Blue Mountain. ponudbi številnih naravnih drsališč, preizkusil je tudi vožnjo s pasjo vpre- go, ribolov v ledu, pohod s krpljami, vožnjo z motornimi sanmi … »Hribov, kot jih imamo pri nas, sicer v okolici Toronta ni in jih pogrešam, a vsega pač ne morem imeti.« Dve uri vožnje iz Toronta je tudi smučišče Blue Mountain, priznano zimsko letovišče, ki se sicer težko primerja z nekaterimi našimi, saj so proge tu precej krajše, je pa znano po deskarskih tekmah. » Tam tekmuje tudi Rok Marguč in ker se poznava že od prej, sva se že nekajkrat srečala v Torontu.« Tudi tako Rok Nemec ohranja stik z domovino, saj čuti, da se bo kma- lu vrnil. »Zagotovo mi ni žal, da sem šel v tujino, saj je to šola življenja. Materialno ne morem veliko poka- zati, a me vse, kar sem doživel, bo- gati navznoter. Veliko je nepozabnih spominov, spoznal sem veliko ljudi in osebnostno zrasel. Za vsakega mla- dega človeka bi bilo dobro, da vsaj v okviru Erasmusa obišče tujino, da bo znal bolj ceniti to, kar imamo. Še vedo je veliko nekega tarnanja brez prave osnove,« je prepričan sogovornik v daljnem Torontu. Foto: osebni arhiv Z družino v Mehiki Potapljanje je Rokov nov konjiček. Pogled na Toronto z otoka, kjer domačini zlasti poleti radi preživijo kakšno prosto uro. »V Sloveniji je še vedno veliko nekega tarnanja brez prave osnove.« Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 3, 19. januar 2023 SKRIVNOSTNA PRETEKLOST Najdbo je kot pomembno ovrednotilo tudi ministrstvo za kulturo in na predlog muzeja nagradilo najditelja. »Razmeroma pogosto dobivamo informacije s terena. Ljudje nam sporočajo, kje so našli kakšen predmet, ali nam ga prinesejo. To je dragoceno zlasti pri podeželskih najdbah, kjer poselitev ni tako znana in so znaki te zaradi novih naselij že izginili,« pravi dr. Jure Krajšek. Razstava Pokrajinskega muzeja Celje o arheoloških najdbah Zaklad pod skalo Kaj se zgodi, ko radoveden fant sledi pripovedi svoje babice in se loti iskanja zaklada v bližnji jami? O tem govori nova občasna arheološka razstava Pokrajinske- ga muzeja Celje z naslovom Ljubija – zaklad pod ska- lo. Na ogled je v pritličju Knežjega dvora. Na razstavi je na ogled fantova najdba, ob čemer so predstavljena tudi kasnejša odkritja arheologov. TATJANA CVIRN Legenda o zakladu je v kraju Ljubija pri Mozirju krožila že več generacij. Za- kopan naj bi bil pred manjšo jamo, kjer so se igrali otroci, med njimi tudi babica Alja- ža Lednika. Tega je zgodba o zakladu tako navdušila, da se je odločil, da se bo lotil raziskovanja jame na drugi strani ceste, nasproti babiči- ne domačije. Ni mu bilo treba kopati globoko. Pri vhodu v jamo je že na globini desetih centimetrov našel prve novce in nekaj delov keramike. Ko je kopal globlje, je našel že- lezne predmete, za katere so v muzeju ugotovili, da je šlo za orodje za obdelavo lesa, od predmeta, podobnega orodju za tesanje, do zagozde, dleta, dela kavlja … Te predmete s 25 bronastimi novci je Lednik prinesel v muzej in arheolo- metrov globoka in več kot šti- ri metre široka jama nahaja ravno na trasi, kjer bo spelja- na nova kolesarska pot med Mozirjem in Velenjem. »Že takrat smo se dogovorili, da bi to jamo raziskali, preden bo uničena. Nismo vedeli, da se bodo v manj kot dveh letih dela že začela,« pravi sogo- vornica. Ekipa se je zato mo- rala lani v začetku septem- bra podvizati, saj so izvajalci nameravali že v nekaj dneh odstraniti hrib z jamo vred. Štiri dni so imeli arheologi časa za izkopavanja. Iz jame so odstranili vso zemljino in nekaj zemlje celo odpeljali ter jo presejali, da ne bi spre- gledali drobnih najdb. Jamo so tudi dokumentirali, da je ohranjena, saj je bila kmalu za tem z gradnjo kolesarske steze uničena. Jama kot pribežališče Kar so v jami našli arheolo- gi, je bil del zaklada, ki ga je našel že Aljaž Lednik. Odko- pali so še 38 novcev in nekaj orodja ter keramike. »Glede na najmlajši novec, ki je bil kovan nekje od leta 378 do 383, smo lahko ugotovili, da je bil zaklad zakopan kmalu za tem. Zakopal ga je verjetno kdo, ki se je v tej jami skrival, in je zakopal tisto, kar je bilo zanj najbolj vredno: denar in orodje, ki ga je potrebo- val za preživetje. Orodje je bilo namenjeno za obdelavo lesa: za glajenje, izdelavo lu- kenj …, zato domnevamo, da je izdeloval sode,« pravi Maja Bausovac. Novcev je bilo ver- jetno še več, a ker so nekatere že prej našli domačini, se je verjetno rodila legenda o za- kladu. V osrednjem delu jame so ostali sledovi bivanja, saj so našli ostanke žganine kot posledice kurjenja in delčke keramičnega posodja, v kate- rem so verjetno kuhali. Glede na to arheologi domnevajo, da so se domačini, ko so bili v nevarnosti, zatekli v jamo za kakšen dan ali dva, ni pa bila namenjena daljšemu bivanju. Pomembna najdba To je bil čas poznorimske- ga obdobja v drugi polovici 4. stoletja, ko je bilo življenje na našem širšem območju zelo nevarno. »To je bil čas gotskih vojn,« razlaga Jure Krajšek. Takrat so Goti vdrli v rimsko državo in se najprej usmerili proti prestolnici Konstantino- pol, a je vojaško niso mogli zavzeti. Zato so se obrnili proti zahodu in plenili po ce- lem Balkanu vse do današnje zahodne Slovenije. Na udaru je bilo zlasti nezavarovano podeželje, zato so bili revnej- ši prebivalci prepuščeni sami sebi in najboljša zaščita je bil umik na bolj skrita in višje ležeča mesta, kot je bila tudi omenjena jama v odmaknjeni soteski Ljubije. »Takšna najdba, ki predsta- vlja verjetno najdragocenejše imetje preprostih prebivalcev rimskega cesarstva, je redka in zato pomembna, saj kaže sliko o življenju ljudi na podeželju, o čemer imamo malo virov,« pravi Krajšek. Na osnovi novcev je bilo mo- goče določiti precej natančen čas zakopa in nato določiti tudi okvirni čas nastanka orodja, ki je sicer bilo skoraj enako že od časa mlajše že- lezne dobe. Revnejši prebivalci so lah- ko imeli predvsem bronaste novce, saj do dragocenejših srebrnikov in zlatnikov niko- li niso prišli. »V 25 letih dela v arheologiji v Celju, kjer so živeli bogatejši ljudje, smo pri izkopavanjih doslej na- šli samo en zlatnik,« pravi Krajšek. Bronasti kovanci so včasih hitro izgubili svojo vrednost ali so bili v uporabi tudi po več desetletij. V zakla- du na primer je bil najstarejši kovanec skovan skoraj sto let prej kot najmlajši. Razstava bo na ogled nekaj mesecev, nato naj bi predme- te deloma vključili v stalno arheološko razstavo, ki jo pripravlja muzej. »Morda bo prišlo tudi do dogovora z Ob- čino Mozirje. Muzej ima na- mreč ponekod že postavljene zbirke v bližini krajev, kjer so bile najdbe odkrite, saj so te pogosto pomembnejše za lo- kalno skupnost kot za širše območje. Takšen primer je Šentjur, kjer smo nedavno odprli prenovljeno razstavo o Rifniku,« je povedal Jure Krajšek. Maja Bausovac: »Ko smo videli novce in orodje, smo vedeli, da predmeti sodijo skupaj in da gre za neke vrste zaklad.« Na odprtju razstave Ljubija – zaklad pod skalo. Z leve: Maja Bausovac, direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman in Jure Krajšek (Foto: SHERPA) Arheologi so imeli štiri dni časa za raziskovanje jame v Ljubiji. (Foto: arhiv PMC) Keramični kro- žnik, katerega ostanke so našli v jami. (Foto: arhiv PMC) Železni predmeti so lahko problematični, saj je težko oceniti, kako se bo kovina vedla na zraku. Postopek konserviranja lahko traja nekaj mesecev, da je predmet mogoče postaviti na ogled. (Foto: arhiv PMC) Prvi najdeni novci v jami v Ljubiji (Foto: SHERPA) Razstava najdenega zaklada je na ogled v pritličju Knežjega dvora v Celju. (Foto: SHERPA) gom pokazal kraj, kjer je vse to našel. Med keramičnimi ostanki so bili delčki oljenke in lončka. Štirje dnevi za izkopavanja »To, kar je prinesel, je našel na majhnem območju in ko smo videli novce in orodje, smo vedeli, da predmeti so- dijo skupaj in da gre za neke vrste zaklad,« pripoveduje arheologinja dr. Maja Bauso- vac, ki je razstavo pripravila s sodelavcem dr. Juretom Krajškom. Po novcih sta ugo- tovila, da gre za poznorimsko obdobje druge polovice 4. stoletja. S predstavnicama zavoda za varstvo kulturne dedišči- ne so si arheologi iz muzeja ogledali najdišče in ugotovi- li, da se malo več kot sedem Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 3, 19. januar 2023 LITERARNI VEČER Deveti januar je datum, ki je v Kulturnem društvu (KD) Antona Aškerca Rimske Toplice in na Aškerčevi domačiji zapisan z velikimi črkami. Na ta dan pred 167 leti se je namreč v Globokem pri Rimskih Topli- cah rodil slovenski pesnik balad in romanc, potopi- sec, arhivar in duhovnik Anton Aškerc. Kasneje se je družina preselila na bližnje Senožete, kjer danes s svojo družino živi pesnikov pranečak in skrbi za Aškerčevo domačijo. Slednja nudi vpogled v življenje in delo Antona Aškerca. Člani kulturnega društva z družino Aškerc že dve desetletji na pesnikov rojstni dan pripravljajo odmevne literarne večere. Letos so ga posvetili Karlu Destovniku – Kajuhu, saj je letošnje leto razglašeno za Kajuhovo leto. BOJANA AVGUŠTINČIČ Obeležili 167-letnico rojstva Antona Aškerca Ko se Aškerc sreča s Kajuhom Hiša na Senožetih, v kateri je Anton Aškerc preživel svoje otroštvo, je danes razglašena za kulturni spomenik. Urejena je v muzej. Knjiga vtisov je dokaz, da Aškerčevo domačijo obiščejo tudi gostje z drugih koncev sveta. Tako je Aškerčeva hiša med drugimi gostila Japonce, armen- skega veleposlanika in številne druge. V Aškerčevi hiši je ob pesnikovi osebni zapuščini in pohištvu iz njegovega časa ohranjena tudi črna kuhinja. Na Aškerčevih literarnih večerih so doslej gostili že veliko kulturnih delavcev. Prijetno vzdušje Aškerče- ve domačije na Senožetih, topla kmečka peč in velika miza pod »bohkovim ko- tom« namreč kar kličejo po izbranem besedju mojstrov izražanja, pravi predsednica KD Antona Aškerca Rimske Toplice Milena Suhodolčan. Letos so medse povabili Vla- da Vrbiča, avtorja romana o Karlu Destovniku – Kajuhu Prestreljene sanje. Roman je napeto branje, prežeto z opi- si Kajuhovih ljubezni, med katerimi prednjači ljubezen do Marije Medved, svobode in domovine. Bolj ko spo- znavamo njegovo življenjsko pot, bolj v ospredje prihajajo opisi temačnih dni okupaci- je, ilegalnega delovanja in na koncu pošastno prebijanje XIV. divizije in strašna smrt velikega pesnika, ki ga av- tor opiše kot »pesnika upora evropskega kalibra.« Čeprav je bilo o pesnikovih ljubeznih veliko napisanega, je avtor romana Vlado Vrbič presenetil s podatkom, da je Kajuh napisal 150 pesmi, a le dve sta izključno ljube- zenski. »V vseh drugih se v ljubezen do dekleta vmešajo ljubezen do domovine, želja po svobodi in želja po boljših časih, ko bodo vsi plačani za svoje delo, ko bodo delavci imeli pravice in celo dopust.« Verjela sta v boljši svet Kajuh je verjel, da je svet lahko oziroma da mora biti boljši. Temu plemenitemu cilju je svoje življenje posve- til tudi Anton Aškerc. V sre- dišču Aškerčevih pesnitev so svetovnonazorske epske pesnitve, kjer je pesnik iskal odgovore na vprašanja o so- cialnih razlikah in bistvu člo- veka. V nacionalno poezijo je vpeljal motive iz klasične an- tike, enako tudi iz zgodovine drugih narodov, iz slovenske zgodovine pa motive turških vpadov, kmečkih uporov, Celjskih grofov … Pesnil je o motivih vaškega življenja, domovinski, socialni in ljube- zenski tematiki. Pisal je celo o protestantizmu in čeprav je bil katoliški duhovnik, je imel o reformaciji dobro mnenje. Tako v svojih pesmih ne ome- nja zgolj Primoža Trubarja, ampak tudi manj znane pro- testante. Aškerčeva domačija Aškerčeva domačija ob lite- rarnih večerih gosti tudi dru- ge že tradicionalne prireditve (srečanja pevskih zborov, za- ključno prireditev Pohoda po Aškerčevi poti …) in priložno- stne dogodke. Domačija pesnika Antona Aškerca v vasi Senožete nad Rimskimi Toplicami stoji že več kot petsto let. Hiša, v kate- ri je pesnik preživel svoje otro- štvo, je danes razglašena za kulturni spomenik. Urejena je v muzej in pod svojo streho hrani obilo predmetov, iz ka- terih se da razbrati, kakšen je bil v preteklosti način življenja v teh krajih. Aškerčevina, kot se imenuje, se ponaša s kaščo, toplarjem, v hiši so ohranje- ni črna kuhinja, krušna peč, pristno pohištvo ter pesnikova osebna zapuščina. Aškerčevo domačijo, ki ima tudi mednarodno priznan status učne kmetije (ukvar- jajo se z ovčerejo, s predelavo mleka, čebelarstvom in z ze- liščarstvom), obiščejo gostje od vsepovsod. »Zelo veliko je organiziranih skupin iz zamejstva, tako iz Italije, Av- strije kot Madžarske. Veliko je tudi gostov iz slovanskih držav. Gostili smo celo Ja- ponce. Ne morem pozabiti japonske mezzosopranist- ke z Dunaja, ki je na naši domačiji fantastično zapela Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje,« našteva pesni- kov pranečak Avgust Aškerc. Aškerčevo hišo si je ogledal tudi armenski veleposlanik. Kot je povedal, Aškerca po- znajo tudi v Armeniji, saj je ob svojih potovanjih pisal tudi o zakavkaških narodih. Avgust Aškerc obiskoval- cem rad predstavi številne zanimivosti o svojem pred- niku, tudi marsikaj takšne- ga, česar ni mogoče najti v knjigah ali na spletu. Ob tem nam ponosno pokaže knjigo z naslovom Aškerc in Istan- bul, ki je izšla leta 2013 ob 20-letnici diplomatskih odno- sov med Slovenijo in Turčijo. Knjiga je izšla v slovenskem, angleškem in turškem jeziku. Anton Aškerc je namreč zelo rad potoval v Istanbul in ga je tudi zelo dobro opisal. Foto: BA Pesnikov pranečak Avgust Aškerc je prava enciklopedija o življenju in delu svojega prednika. Zanimivosti in zgodb mu nikoli ne zmanjka in vedno jih rad deli z obiskovalci, ki na Aškerčevino prihajajo od blizu in daleč. Gost letošnjega Aškerčevega literarnega večera je bil Vlado Vrbič, avtor romana o Karlu Destovniku – Kajuhu Prestreljene sanje. (Foto: KD Antona Aškerca Rimske Toplice) Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 3, 19. januar 2023 SKRIVNOSTNA PRETEKLOST Najdbo je kot pomembno ovrednotilo tudi ministrstvo za kulturo in na predlog muzeja nagradilo najditelja. »Razmeroma pogosto dobivamo informacije s terena. Ljudje nam sporočajo, kje so našli kakšen predmet, ali nam ga prinesejo. To je dragoceno zlasti pri podeželskih najdbah, kjer poselitev ni tako znana in so znaki te zaradi novih naselij že izginili,« pravi dr. Jure Krajšek. Razstava Pokrajinskega muzeja Celje o arheoloških najdbah Zaklad pod skalo Kaj se zgodi, ko radoveden fant sledi pripovedi svoje babice in se loti iskanja zaklada v bližnji jami? O tem govori nova občasna arheološka razstava Pokrajinske- ga muzeja Celje z naslovom Ljubija – zaklad pod ska- lo. Na ogled je v pritličju Knežjega dvora. Na razstavi je na ogled fantova najdba, ob čemer so predstavljena tudi kasnejša odkritja arheologov. TATJANA CVIRN Legenda o zakladu je v kraju Ljubija pri Mozirju krožila že več generacij. Za- kopan naj bi bil pred manjšo jamo, kjer so se igrali otroci, med njimi tudi babica Alja- ža Lednika. Tega je zgodba o zakladu tako navdušila, da se je odločil, da se bo lotil raziskovanja jame na drugi strani ceste, nasproti babiči- ne domačije. Ni mu bilo treba kopati globoko. Pri vhodu v jamo je že na globini desetih centimetrov našel prve novce in nekaj delov keramike. Ko je kopal globlje, je našel že- lezne predmete, za katere so v muzeju ugotovili, da je šlo za orodje za obdelavo lesa, od predmeta, podobnega orodju za tesanje, do zagozde, dleta, dela kavlja … Te predmete s 25 bronastimi novci je Lednik prinesel v muzej in arheolo- metrov globoka in več kot šti- ri metre široka jama nahaja ravno na trasi, kjer bo spelja- na nova kolesarska pot med Mozirjem in Velenjem. »Že takrat smo se dogovorili, da bi to jamo raziskali, preden bo uničena. Nismo vedeli, da se bodo v manj kot dveh letih dela že začela,« pravi sogo- vornica. Ekipa se je zato mo- rala lani v začetku septem- bra podvizati, saj so izvajalci nameravali že v nekaj dneh odstraniti hrib z jamo vred. Štiri dni so imeli arheologi časa za izkopavanja. Iz jame so odstranili vso zemljino in nekaj zemlje celo odpeljali ter jo presejali, da ne bi spre- gledali drobnih najdb. Jamo so tudi dokumentirali, da je ohranjena, saj je bila kmalu za tem z gradnjo kolesarske steze uničena. Jama kot pribežališče Kar so v jami našli arheolo- gi, je bil del zaklada, ki ga je našel že Aljaž Lednik. Odko- pali so še 38 novcev in nekaj orodja ter keramike. »Glede na najmlajši novec, ki je bil kovan nekje od leta 378 do 383, smo lahko ugotovili, da je bil zaklad zakopan kmalu za tem. Zakopal ga je verjetno kdo, ki se je v tej jami skrival, in je zakopal tisto, kar je bilo zanj najbolj vredno: denar in orodje, ki ga je potrebo- val za preživetje. Orodje je bilo namenjeno za obdelavo lesa: za glajenje, izdelavo lu- kenj …, zato domnevamo, da je izdeloval sode,« pravi Maja Bausovac. Novcev je bilo ver- jetno še več, a ker so nekatere že prej našli domačini, se je verjetno rodila legenda o za- kladu. V osrednjem delu jame so ostali sledovi bivanja, saj so našli ostanke žganine kot posledice kurjenja in delčke keramičnega posodja, v kate- rem so verjetno kuhali. Glede na to arheologi domnevajo, da so se domačini, ko so bili v nevarnosti, zatekli v jamo za kakšen dan ali dva, ni pa bila namenjena daljšemu bivanju. Pomembna najdba To je bil čas poznorimske- ga obdobja v drugi polovici 4. stoletja, ko je bilo življenje na našem širšem območju zelo nevarno. »To je bil čas gotskih vojn,« razlaga Jure Krajšek. Takrat so Goti vdrli v rimsko državo in se najprej usmerili proti prestolnici Konstantino- pol, a je vojaško niso mogli zavzeti. Zato so se obrnili proti zahodu in plenili po ce- lem Balkanu vse do današnje zahodne Slovenije. Na udaru je bilo zlasti nezavarovano podeželje, zato so bili revnej- ši prebivalci prepuščeni sami sebi in najboljša zaščita je bil umik na bolj skrita in višje ležeča mesta, kot je bila tudi omenjena jama v odmaknjeni soteski Ljubije. »Takšna najdba, ki predsta- vlja verjetno najdragocenejše imetje preprostih prebivalcev rimskega cesarstva, je redka in zato pomembna, saj kaže sliko o življenju ljudi na podeželju, o čemer imamo malo virov,« pravi Krajšek. Na osnovi novcev je bilo mo- goče določiti precej natančen čas zakopa in nato določiti tudi okvirni čas nastanka orodja, ki je sicer bilo skoraj enako že od časa mlajše že- lezne dobe. Revnejši prebivalci so lah- ko imeli predvsem bronaste novce, saj do dragocenejših srebrnikov in zlatnikov niko- li niso prišli. »V 25 letih dela v arheologiji v Celju, kjer so živeli bogatejši ljudje, smo pri izkopavanjih doslej na- šli samo en zlatnik,« pravi Krajšek. Bronasti kovanci so včasih hitro izgubili svojo vrednost ali so bili v uporabi tudi po več desetletij. V zakla- du na primer je bil najstarejši kovanec skovan skoraj sto let prej kot najmlajši. Razstava bo na ogled nekaj mesecev, nato naj bi predme- te deloma vključili v stalno arheološko razstavo, ki jo pripravlja muzej. »Morda bo prišlo tudi do dogovora z Ob- čino Mozirje. Muzej ima na- mreč ponekod že postavljene zbirke v bližini krajev, kjer so bile najdbe odkrite, saj so te pogosto pomembnejše za lo- kalno skupnost kot za širše območje. Takšen primer je Šentjur, kjer smo nedavno odprli prenovljeno razstavo o Rifniku,« je povedal Jure Krajšek. Maja Bausovac: »Ko smo videli novce in orodje, smo vedeli, da predmeti sodijo skupaj in da gre za neke vrste zaklad.« Na odprtju razstave Ljubija – zaklad pod skalo. Z leve: Maja Bausovac, direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman in Jure Krajšek (Foto: SHERPA) Arheologi so imeli štiri dni časa za raziskovanje jame v Ljubiji. (Foto: arhiv PMC) Keramični kro- žnik, katerega ostanke so našli v jami. (Foto: arhiv PMC) Železni predmeti so lahko problematični, saj je težko oceniti, kako se bo kovina vedla na zraku. Postopek konserviranja lahko traja nekaj mesecev, da je predmet mogoče postaviti na ogled. (Foto: arhiv PMC) Prvi najdeni novci v jami v Ljubiji (Foto: SHERPA) Razstava najdenega zaklada je na ogled v pritličju Knežjega dvora v Celju. (Foto: SHERPA) gom pokazal kraj, kjer je vse to našel. Med keramičnimi ostanki so bili delčki oljenke in lončka. Štirje dnevi za izkopavanja »To, kar je prinesel, je našel na majhnem območju in ko smo videli novce in orodje, smo vedeli, da predmeti so- dijo skupaj in da gre za neke vrste zaklad,« pripoveduje arheologinja dr. Maja Bauso- vac, ki je razstavo pripravila s sodelavcem dr. Juretom Krajškom. Po novcih sta ugo- tovila, da gre za poznorimsko obdobje druge polovice 4. stoletja. S predstavnicama zavoda za varstvo kulturne dedišči- ne so si arheologi iz muzeja ogledali najdišče in ugotovi- li, da se malo več kot sedem Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 3, 19. januar 2023 LITERARNI VEČER Deveti januar je datum, ki je v Kulturnem društvu (KD) Antona Aškerca Rimske Toplice in na Aškerčevi domačiji zapisan z velikimi črkami. Na ta dan pred 167 leti se je namreč v Globokem pri Rimskih Topli- cah rodil slovenski pesnik balad in romanc, potopi- sec, arhivar in duhovnik Anton Aškerc. Kasneje se je družina preselila na bližnje Senožete, kjer danes s svojo družino živi pesnikov pranečak in skrbi za Aškerčevo domačijo. Slednja nudi vpogled v življenje in delo Antona Aškerca. Člani kulturnega društva z družino Aškerc že dve desetletji na pesnikov rojstni dan pripravljajo odmevne literarne večere. Letos so ga posvetili Karlu Destovniku – Kajuhu, saj je letošnje leto razglašeno za Kajuhovo leto. BOJANA AVGUŠTINČIČ Obeležili 167-letnico rojstva Antona Aškerca Ko se Aškerc sreča s Kajuhom Hiša na Senožetih, v kateri je Anton Aškerc preživel svoje otroštvo, je danes razglašena za kulturni spomenik. Urejena je v muzej. Knjiga vtisov je dokaz, da Aškerčevo domačijo obiščejo tudi gostje z drugih koncev sveta. Tako je Aškerčeva hiša med drugimi gostila Japonce, armen- skega veleposlanika in številne druge. V Aškerčevi hiši je ob pesnikovi osebni zapuščini in pohištvu iz njegovega časa ohranjena tudi črna kuhinja. Na Aškerčevih literarnih večerih so doslej gostili že veliko kulturnih delavcev. Prijetno vzdušje Aškerče- ve domačije na Senožetih, topla kmečka peč in velika miza pod »bohkovim ko- tom« namreč kar kličejo po izbranem besedju mojstrov izražanja, pravi predsednica KD Antona Aškerca Rimske Toplice Milena Suhodolčan. Letos so medse povabili Vla- da Vrbiča, avtorja romana o Karlu Destovniku – Kajuhu Prestreljene sanje. Roman je napeto branje, prežeto z opi- si Kajuhovih ljubezni, med katerimi prednjači ljubezen do Marije Medved, svobode in domovine. Bolj ko spo- znavamo njegovo življenjsko pot, bolj v ospredje prihajajo opisi temačnih dni okupaci- je, ilegalnega delovanja in na koncu pošastno prebijanje XIV. divizije in strašna smrt velikega pesnika, ki ga av- tor opiše kot »pesnika upora evropskega kalibra.« Čeprav je bilo o pesnikovih ljubeznih veliko napisanega, je avtor romana Vlado Vrbič presenetil s podatkom, da je Kajuh napisal 150 pesmi, a le dve sta izključno ljube- zenski. »V vseh drugih se v ljubezen do dekleta vmešajo ljubezen do domovine, želja po svobodi in želja po boljših časih, ko bodo vsi plačani za svoje delo, ko bodo delavci imeli pravice in celo dopust.« Verjela sta v boljši svet Kajuh je verjel, da je svet lahko oziroma da mora biti boljši. Temu plemenitemu cilju je svoje življenje posve- til tudi Anton Aškerc. V sre- dišču Aškerčevih pesnitev so svetovnonazorske epske pesnitve, kjer je pesnik iskal odgovore na vprašanja o so- cialnih razlikah in bistvu člo- veka. V nacionalno poezijo je vpeljal motive iz klasične an- tike, enako tudi iz zgodovine drugih narodov, iz slovenske zgodovine pa motive turških vpadov, kmečkih uporov, Celjskih grofov … Pesnil je o motivih vaškega življenja, domovinski, socialni in ljube- zenski tematiki. Pisal je celo o protestantizmu in čeprav je bil katoliški duhovnik, je imel o reformaciji dobro mnenje. Tako v svojih pesmih ne ome- nja zgolj Primoža Trubarja, ampak tudi manj znane pro- testante. Aškerčeva domačija Aškerčeva domačija ob lite- rarnih večerih gosti tudi dru- ge že tradicionalne prireditve (srečanja pevskih zborov, za- ključno prireditev Pohoda po Aškerčevi poti …) in priložno- stne dogodke. Domačija pesnika Antona Aškerca v vasi Senožete nad Rimskimi Toplicami stoji že več kot petsto let. Hiša, v kate- ri je pesnik preživel svoje otro- štvo, je danes razglašena za kulturni spomenik. Urejena je v muzej in pod svojo streho hrani obilo predmetov, iz ka- terih se da razbrati, kakšen je bil v preteklosti način življenja v teh krajih. Aškerčevina, kot se imenuje, se ponaša s kaščo, toplarjem, v hiši so ohranje- ni črna kuhinja, krušna peč, pristno pohištvo ter pesnikova osebna zapuščina. Aškerčevo domačijo, ki ima tudi mednarodno priznan status učne kmetije (ukvar- jajo se z ovčerejo, s predelavo mleka, čebelarstvom in z ze- liščarstvom), obiščejo gostje od vsepovsod. »Zelo veliko je organiziranih skupin iz zamejstva, tako iz Italije, Av- strije kot Madžarske. Veliko je tudi gostov iz slovanskih držav. Gostili smo celo Ja- ponce. Ne morem pozabiti japonske mezzosopranist- ke z Dunaja, ki je na naši domačiji fantastično zapela Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje,« našteva pesni- kov pranečak Avgust Aškerc. Aškerčevo hišo si je ogledal tudi armenski veleposlanik. Kot je povedal, Aškerca po- znajo tudi v Armeniji, saj je ob svojih potovanjih pisal tudi o zakavkaških narodih. Avgust Aškerc obiskoval- cem rad predstavi številne zanimivosti o svojem pred- niku, tudi marsikaj takšne- ga, česar ni mogoče najti v knjigah ali na spletu. Ob tem nam ponosno pokaže knjigo z naslovom Aškerc in Istan- bul, ki je izšla leta 2013 ob 20-letnici diplomatskih odno- sov med Slovenijo in Turčijo. Knjiga je izšla v slovenskem, angleškem in turškem jeziku. Anton Aškerc je namreč zelo rad potoval v Istanbul in ga je tudi zelo dobro opisal. Foto: BA Pesnikov pranečak Avgust Aškerc je prava enciklopedija o življenju in delu svojega prednika. Zanimivosti in zgodb mu nikoli ne zmanjka in vedno jih rad deli z obiskovalci, ki na Aškerčevino prihajajo od blizu in daleč. Gost letošnjega Aškerčevega literarnega večera je bil Vlado Vrbič, avtor romana o Karlu Destovniku – Kajuhu Prestreljene sanje. (Foto: KD Antona Aškerca Rimske Toplice) Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 3, 19. januar 2023 ŠPORTNIK ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Šestič podelili priznanja najboljšim športnicam in športnikom Zmagovalca Tina Robnik in Timi Zajc Slavnostna prireditev Športnik leta Zgornje Sa- vinjske doline je bila po petih letih spet v Mozirju. Tamkajšnja športna dvorana je najboljše športnike gostila tretjič. Za končni vrstni red so bili odločilni glasovi članov komisije iz vseh sedmih občin. Člane so imenovali županji in župani. Na čelu organizacij- skega odbora je še vedno idejni vodja prireditve Ivo Milovanovič. DEAN ŠUSTER Najboljša športnica Zgornje Savinjske doline je bila v prejšnjem letu Tina Robnik. Voditeljica prireditve Andreja Petrovič (z Dejanom Obrezom) je Boštjana Zajca vprašala, katero pesem bi zapel, če bi bil zraven njegov sin Timi. Odločil se je za skladbo Ansambla Avsenik o Planici, pomagali so mu številni obiskovalci. Ko je zapela in zaplesala Alya, je bila večina gledalcev na nogah. Celjan Rajko Pintar je med najbolj zaslužnimi, da so številna priznanja romala k SSK Ljubno BTC, predvsem za najboljšega prireditelja športnega dogodka. Združeni pevski zbor učencev Osnovne šole Mozirje šteje sto pevk in pevcev od 3. do 9. razreda. Občinstvo so zabavali mla- da pevka iz Nazarij Manja Vačovnik, Alya, skupina Ave in združeni pevski zbor učen- cev Osnovne šole Mozirje z dirigentko Katarino Drobež. Ljubencem dve priznanji Za posebna športna dosež- ka sta bila nagrajena tekači- ca Bernarda Čeplak Poznič in maratonski kolesar Erik Rosenstein. V ekipnem tek- movanju so zmagali člani Smučarskoskakalnega klu- ba Ljubno BTC. Drugi so bili člani Namiznoteniškega kluba Savinja iz Luč, četrti v slovenski ligi. Tretjič za- povrstjo so bile tretje igral- ke iz Odbojkarskega kluba Mozirje. Iz tega kluba pri- haja najboljša mlada špor- tnica doline Maja Marolt. Med fanti je bil najboljši lokostrelec Tim Jevšnik. Ponovno je priznanje za najboljšega prireditelja do- bil organizacijski odbor tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih za žen- ske na Ljubnem. Priznanje, poimenovano po pokojni Bloudkovi nagrajenki Pavli Trogar, je posthumno pri- padlo Srečku Skoku, ki je svoje življenje posvetil tudi odbojki. V sinovem imenu Za najboljšo športnico je bila izbrana smučarka iz Luč Tina Robnik, najboljši športnik je bil izjemen smu- Za prijetno presenečenje je poskrbela velenjska skupina Ave, ki deluje že petdeset let. čarski skakalec Timi Zajc iz Hramš, ki se je z olim- pijskih iger vrnil z dvema medaljama, z zlato s tekme mešanih ekip in s srebrno z moštvene tekme. Timija ni bilo v Mozirju, priznanje je v njegovem imenu pre- jel oče Boštjan. Naslednje leto naj bi bila prireditev v Solčavi. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 3, 19. januar 2023 REPORTAŽA Turnir v dvorani Zlatorog je trajal šest ur in pol Zahteven logistični zalogaj za veliko otroško veselje Že četrti Pokijev turnir za rokometaše (in rokome- tašice) letnikov 2012 in 2013 v Celju je popolnoma uspel. Med deseto uro dopoldne in pol peto popoldne je 480 otrok odigralo 120 tekem. Nastopilo je 48 ekip iz 25 slovenskih, hrvaških in avstrijskih klubov. DEAN ŠUSTER Pozdravni govor je imel predsednik RK Celje Pivo- varna Laško Gregor Planteu. Nato se je začel rokometni maraton, na katerem so zma- gali vsi. Namen nedvomno dosežen Na čelu številne organiza- cijske ekipe je bil vodja tur- nirja Rok Ivančič, ki je trener v akademiji celjskega kluba: »Vsi smo se veselili dogodka, ki mu v našem klubu name- njamo veliko pozornost. Gre za zelo pomemben in pre- poznaven turnir tudi zunaj naših meja. Udeležile so se ga ekipe iz celotne Slovenije. Dodaten čar je dala udeležba tujih klubov. Za naše fante je bilo zelo pomembno, da so se lahko preizkusili v medna- rodni konkurenci. Tovrstne izkušnje jim bodo pri nadalj- njem razvoju zelo koristile. Namen smo dosegli, bilo je veliko rokometnega druženja in zabave.« Ivančič je eno se- zono igral za člansko moštvo Celja Pivovarne Laško. Celj- sko kadetsko ekipo je leta 1996 kot kapetan vodil do naslova evropskega prvaka. Na tribuni tudi Primož Kozmus Logistični zalogaj je bil zahteven. Bilo je ogromno otrok, trenerjev in trenerk, vodij ekip, sodnikov, zapi- snikarjev in drugega osebja. In seveda je bila v dvorani nepregledna množica star- šev. Za semafor in za izbiro glasbe po ozvočenju je skr- bel Gal Gaberšek. Tako on kot tudi njegovi soigralci Žiga Mlakar, Matic Suholežnik, Na štirih igriščih je bilo odigranih 120 tekem. Zanesljivo boste za nekatere celjske fante še slišali. Nekaj ekip je imelo v svojih vrstah tudi deklice. Večina jih po kakovosti ni zaostajala za dečki. Dve ali tri so bile zelo opazne. Nebojša Bojić, Domen Knez, Mitja Janc in Amir Muhović so podelili spominske me- dalje vsem udeležencem. V dvorani je bil tudi olimpijski zmagovalec, nekdanji meta- lec kladiva Primož Kozmus. Njegov sin Maks je igral za Krško. »Turnir je zakon. Otro- ci so uživali!« je na spletu za- pisal eden od staršev. Foto: SHERPA Z eno od celj- skih ekip sta se fotografirala Matic Suhole- žnik (levo) in maskota Poki. V sredini stoji trener Nikola Ranevski. Ko je bilo vsega konec, je sledil dvoboj med predsednikom kluba Gregorjem Planteuom in občasnim slovenskim reprezentantom Galom Gaberškom. Uvo- dni predsednikovi streli so bili natančni in je žoga končala v mreži. (Foto: DŠ) Zadetek celjskih dečkov proti ekipi velenj- skega Gore- nja. Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 3, 19. januar 2023 NOV ROMAN Zdravnik Alojz Ihan, ki približno desetletje živi na Polzeli, je bil v času pandemije kot profesor mikrobiologije neposredno vpet v diagnostiko covida-19 in je kot klinični imunolog sode- loval pri načrtovanju zdravljenja teh bolnikov in preventivnega cepljenja. Ob tem je že od študentskih let strasten pisec. Decem- bra sta izšli dve njegovi novi knjigi. V romanu Karantena je s pridihom »ameriške« akcije zajel vse odtenke pandemije, med- tem ko zbirnik njegovih kolumn Skupinska slika z epidemijo prinaša ponatis kolumn, ki jih je od začetka pandemije vsakih štirinajst dni objavljal v enem osrednjih slovenskih dnevnikov. ŠPELA OŽIR Med medicino in književnostjo Pandemija s pridihom »ameriške« akcije »Zbrane kolumne predstavljajo več- stransko analizo razvoja bolezni, ki je zaznamovala svet v letih od 2020 do 2022. Obenem zapisi, ki jih naknadno nisem spremenil, kažejo, kako sem se takrat počutil. S pomočjo uvoda, ki sem si ga zamislil kot podatkovni pre- gled epidemije, lahko bralec presodi, ali sem bil preveč ali premalo paničen v nekem trenutku,« je pojasnil Alojz Ihan, ki mu je Slovenska znanstve- na fundacija za pisanje o epidemiji podelila častni naziv komunikator znanosti 2021. Vsi odtenki pandemije Konec lanskega leta je prav tako pri založbi Beletrina izšel njegov roman Karantena. Že njegov naslov je zelo zgovoren. Ihan si je za protagonista zgodbe zamislil rentgenologa sre- dnjih let Andreja Kosa, ki želi novo jahto preizkusiti v družbi brata Petra in kolega Egona, ki je sicer epidemio- log za prehladne viruse. Brezskrbne počitnice med valovi se zapletejo, ko na kopnem izbruhne epidemiološka katastrofa. Vsak od prijateljev razmere doživlja drugače, a vsi se začnejo sča- soma zavedati, kaj je v življenju zares pomembno in kaj nas dela človeške. Z reševanjem stare mame iz doma upokojencev je Ihan v drugi del zgodbe vpletel nekaj »ameriške« ak- cije. »Med pandemijo so bile velik problem številne smrti v domovih upokojencev, zaradi česar so se svoj- ci oskrbovancev bali, če bodo bli- žnje pustili v domovih, da jih bodo izpostavili veliki nevarnosti. Nekaj akcijskega pridiha sem tako ustvaril s premeščanjem An- drejeve in Petrove mame iz doma upokojencev. Zakaj reševanje? Bila je dementna in za- njo čez noč nista mogla najti mesta, kamor bi jo lahko rešila oziroma namestila,« razkriva avtor, ki vzporedno z zgodbo opisuje različne karantene od druge svetovne vojne in razgalja slabosti zdravstve- nega sistema. Med drugim tudi zdra- vstvene dobičkarje. »Vlečem veliko vzporednic med izrednimi dogodki, kot sta epidemija in vojna. Gre za katastrofe, ki pridejo nad družbo in zmešajo pravila. Slednje vedno izko- risti skupina ljudi, ki se na ta račun okoristi in ji nato naknadno rečemo vojni dobičkarji.« Burni odzivi posameznikov V času najbolj zaostrenih razmer med pandemijo se z odzivi nekaterih ljudi, ki so se na karanteno burno od- zvali in niso sprejeti omejitev, Ihan ni ukvarjal. Kot pravi, je kot mikrobiolog »čepel« v laboratoriju in izvajal diagno- stiko. Na njihov dvom v znanost gleda kot na odziv na krizo. »Na to, kar nam popolnoma spremeni življenje, se ljudje odzovemo na različne načine. Nekateri se zapodijo v reševa- nje tega, drugi se uma- knejo, tretji v s e sku- Večkrat zavije tudi v domačo knjižnico na Polzeli. Predstavitev romana Karantena pa je imel včeraj (sre- da) v Osrednji knjižnici Žalec. »Če se kaj takšnega zgodi na petdeset let, jo je sodobno človeštvo še dobro odneslo. Seveda na drugi strani obstajajo teorije, da je bila epidemija le začetek spirale.« »Če ljudje seštejejo, koliko časa preživijo na družbenih omrežjih in ob gledanju takšnih in drugačnih televizijskih vsebin, ugotovijo, da imajo še res ogromno časa.« »Vlečem veliko vzporednic med izrednimi dogodki, kot sta epidemija in vojna. Gre za katastrofe, ki pridejo nad družbo in zmešajo pravila.« paj zanikajo. Slednje opažamo tudi pri osebnih krizah, ko ljudje zbolijo. Vsi ti vzorci so v izrednih razmerah priča- kovani. V epidemiji se to ne dogaja le posamezniku, temveč množici ljudi, ki se povežejo. Zato ne gre zgolj za osebne stiske, temveč za družbene pojave, ki se dogajajo vsakih ne- kaj desetletij,« pravi sogovor- nik in dodaja, da je njegova generacija do zdaj živela v občutku miru in brezskrb- nosti kar šestdeset let. »Če se kaj takšnega zgodi na petdeset let, jo je sodobno človeštvo še dobro odne- slo. Seveda na drugi stra- ni obstajajo teorije, da je bila epidemija le začetek spirale.« Bilo mu je dolgčas S književnostjo se ukvarja že od študija. Prvo pe- sniško zbirko je izdal leta 1985, po pr- vem letniku medicine. »Glavni razlog za to je bil dolgčas. Če bi to bilo v da- našnjem času, je verjetno zaradi priso- tnosti družbenih omrežij ne bi, ker bi na njih porabil ves čas,« malo za šalo in malo zares pojasni in doda, da ga v prvi vrsti še danes veseli interakcija med pisanjem in objavljanjem. »Če ne bi bilo objavljanja, verjetno ne bi pisal. Privlači me, da lahko spremljam, kako besedila učinkujejo, ko so objavljena.« Do zdaj je izdal šest knjig poezije, pet romanov, pet esejističnih in dve poljudnoznanstveni knjigi. Za svoje literarno delo je prejel številne nagra- de, med njimi Jenkovo, Rožančevo in nagrado Prešernovega sklada. Na vprašanje, kdaj mu ob tako zahtevni službi ostane še čas za tako bogato lite- rarno ustvarjanje, pravi, da je odgovor preprost. »Če ljudje seštejejo, koliko časa preživijo na družbenih omrežjih in ob gledanju takšnih in drugačnih te- levizijskih vsebin, ugotovijo, da imajo še res ogromno časa.« Prepričala ga je jasa Na savinjskem podeželju, kamor se je preselil iz Ljubljane, z družino živi že približno deset let. »Predvsem mi je bila všeč mikrolokacija. Prepriča- la me je jasa sredi gozda,« kratko in jedrnato pripomni. Da je v romanu predstavil zgodbo treh jadralcev, ni naključje. Tudi sam namreč v pro- stem času zelo rad jadra. »Ugodno mi je bilo, da sem opisoval stvari, ki jih dobro poznam. Tako mi ni bilo treba brskati po priročnikih in intervjuvati ljudi.« V mladosti je igral rokomet. Zdaj ga ne več. »Gre za šport, ki je zelo kontakten in obenem vključuje preboje ter skoke, zato je lahko za veterane nevaren. Na obletnici Slovana smo zaigrali nek- danji igralci različnih letnikov. Že v tretji minuti sem si zlomil nogo. V glavi sem še vedno imel, da znam skočiti v šestmetrski prostor, a ni- sem več vedel, kako moram pasti,« pripoveduje Ihan, ki je rokomet tre- niral do konca fakultete. Svoje špor- tno in medicinsko znanje je kasne- je združil kot vsebinski sodelavec aplikacije za zdrav življenjski slog 24alive, ki jo je zasnovalo žalsko podjetje Mikropis. Foto: SHERPA S književnostjo se ukvarja že od študija. Prvo pesniško zbirko je izdal leta 1985, po prvem letniku medicine. Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 3, 19. januar 2023 ZAPOSLOVANJE Prodajalec nadomestnih delov (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: organiziranje in pospeševa- nje prodaje vozil priznanih blagovnih znamk, sprejem strank, svetovanje, pripra- vljanje ponudb ter pridobi- vanje zahtevanih informacij za prodajo, priprava doku- mentacije za prodajo, fi nan- ciranje, zavarovanja in ostale dodatne storitve avto hiše … Avtotehnika Celje, d.o.o., Be- žigrajska cesta 13, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Spletni razvijalec (m/ž) (Celje) V našo ekipo vabimo en- tuziastičnega, tehnično pod- kovanega programerja, za projektno delo pri razvoju spletnih rešitev v. NET oko- lju. Vaše delo bo obsegalo: razvoj novih projektnih re- šitev, vzdrževanje obstoječih projektov, vodenje projektov. Sotech, d.o.o., Aškerčeva uli- ca 14, 3000 Celje. Prijave zbi- ramo do 12. 2. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Kuhar I (m/ž) (Rimske Terme) Je kuhanje vaša strast, si želite novih izzivov in ure- jeno delovno okolje? Imate pozitiven odnos do dela, ste urejeni, vestni, marljivi z ob- čutkom odgovornosti in za timsko delo? Potem iščemo prav vas. Rimske terme, Ter- me Resort, d.o.o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 31. 1. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Prodajalec pohištva (m/ž) (Celje – Levec) Kandidatom nudimo za- nimivo, kreativno in samo- stojno delo, možnost izobra- ževanja in profesionalnega razvoja in stimulativno plačo. Lesnina les-MMS, trgovska družba, d.o.o., Cesta na Bo- kalce 40, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 28. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Adjuster – kontrolor 1 v valjarni, oddelek proge (m/ž) (Štore) Opis: nadzoruje rezanje valjanih profi lov na 1000-t škarjah, nadzoruje tehnolo- ško pot razrezanih profi lov do tehtanja (transporterji, zlagalni žepi, vezalne napra- ve in tehtanje) … Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 12. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser/ elektromonter (m/ž) (Vojnik) Prednost bodo imeli kandi- dati, ki obvladajo osnovno delo v programskem okolju ePlan, ki obvladajo izdelavo eno- stavnih delov na mehanskih strojih v delavnici podjetja … Alba, d.o.o., Celjska cesta 41, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 12. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Manager za razvoj poslov (BDM) (m/ž) (Velenje) Iščemo menedžerja za ra- zvoj poslov, ki želi z nami rasti, napredovati, ustvarjati prihodnost in sooblikova- ti procese. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20 a, 3320 Ve- lenje. Prijave zbiramo do 31. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni svetovalec B2C (m/ž) (Vojnik) Opis delovnih nalog: inten- zivna prodaja in promocija prezračevalnih sistemov MI- Krovent za B2C, iskanje in sklepanje poslov na področju prodaje na našem in potenci- alno tujih trgih … MIK, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 5. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Prodajalec (m/ž), Tuš supermarket Celje - Ljubljanska (Celje) Želimo si zanesljivega, komunikativnega in dina- mičnega, osebno urejenega in vljudnega sodelavca z ve- seljem dela s strankami in v timu. Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovni partner ali voznik za dostavo in prevzem paketov (m/ž) na področju Štajerske, Koroške ali Prekmurja Iščemo poslovnega par- tnerja za dostavo paketov (m/ž) na območju Maribora in okolice. DPD, d.o.o., Brnči- čeva ulica 31, 1231 Ljubljana - Črnuče. Prijave zbiramo do 12. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovalec na prodajnem mestu Velenje (m/ž) (Velenje) Turistična agencija Palma vabi v svoj dinamičen kolek- tiv nove sodelavce. Ste komu- nikativni, odprti, pozitivni, iznajdljivi? Iščemo kreativno in vztrajno osebo, usmerjeno k ciljem, ki verjame v timsko delo in hkrati čuti odgovor- nost za ustvarjanje dodane vrednosti. Turistična agenci- ja Palma, d.o.o., Lilekova 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja kuhinje (m/ž) Škofja vas (bližina Celja) Kaj ponujamo? Razvoj v uspešnem in naprednem, družbeno odgovornem pod- jetju … Sovita, d.o.o., Teh- nološki park 22a, 1000 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 11. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komisionar (m/ž) (Zreče) Iščemo komisionarja (m/ž) ki bo zadolžen za izvajanje manipulacije blaga, transport tovora do mesta odlaganja … Saubermacher Outsourcing, d.o.o., Spodnji Porčič 4/a, 2230 Lenart. Prijave zbiramo do 16. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) za krajši delovni čas (30 ur/ teden), Celje (Celje) Tvoje naloge: svetovanje in strežba kupcev, delo na blagajni, dopolnjevanje in razporejanje blaga … New Yorker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 11. 2. 2023. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Viličarist (m/ž) (Laško) Iščemo viličarista za delov- no mesto v Laškem. Klemen Transport, Klemen Piškur, s.p., Gorenjska cesta 9, 1234 Mengeš. Prijave zbiramo do 11. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV VROČA ROMANCA – Zakaj je bila v javnost načrtno lansirana informacija o novi partnerki Roberta Goloba KOLAPS ZDRAVSTVA – Zakaj župan Janković ščiti direktorico zdravstvenega doma INTERVJUJA – JANI PREDNIK, vodja poslanske skupine SD: Naši in vaši me ne zanimajo ZVONE ŠERUGA, popotnik: Živim sanje drugih ljudi KAVAŠKI KLAN – Kam sežejo lovke Klemna Kadivca, vodje slovenske celice KOLAPS ZDRAVSTVA – www.reporter.si IZ NOVE ŠTEVILKE PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV VROČA ROMANCA – Zakaj je bila v javnost načrtno lansirana informacija o novi partnerki Roberta Goloba KOLAPS ZDRAVSTVA – Zakaj župan Janković ščiti direktorico zdravstvenega doma INTERVJUJA – JANI PREDNIK, vodja poslanske skupine SD: Naši in vaši me ne zanimajo ZVONE ŠERUGA, popotnik: Živim sanje drugih ljudi KAVAŠKI KLAN – Kam sežejo lovke Klemna Kadivca, vodje slovenske celice www.reporter.si IZ NOVE ŠTEVILKE PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV VROČA ROMANCA – Zakaj je bila v javnost načrtno lansirana informacija o novi partnerki Roberta Goloba KOLAPS ZDRAVSTVA – Zakaj župan Janković ščiti direktorico zdravstvenega doma INTERVJUJA – JANI PREDNIK, vodja poslanske skupine SD: Naši in vaši me ne zanimajo ZVONE ŠERUGA, popotnik: Živim sanje drugih ljudi KAVAŠKI KLAN – Kam sežejo lovke Klemna Kadivca, vodje slovenske celice www.reporter.si IZ NOVE ŠTEVILKE Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 3, 19. januar 2023 NOV ROMAN Zdravnik Alojz Ihan, ki približno desetletje živi na Polzeli, je bil v času pandemije kot profesor mikrobiologije neposredno vpet v diagnostiko covida-19 in je kot klinični imunolog sode- loval pri načrtovanju zdravljenja teh bolnikov in preventivnega cepljenja. Ob tem je že od študentskih let strasten pisec. Decem- bra sta izšli dve njegovi novi knjigi. V romanu Karantena je s pridihom »ameriške« akcije zajel vse odtenke pandemije, med- tem ko zbirnik njegovih kolumn Skupinska slika z epidemijo prinaša ponatis kolumn, ki jih je od začetka pandemije vsakih štirinajst dni objavljal v enem osrednjih slovenskih dnevnikov. ŠPELA OŽIR Med medicino in književnostjo Pandemija s pridihom »ameriške« akcije »Zbrane kolumne predstavljajo več- stransko analizo razvoja bolezni, ki je zaznamovala svet v letih od 2020 do 2022. Obenem zapisi, ki jih naknadno nisem spremenil, kažejo, kako sem se takrat počutil. S pomočjo uvoda, ki sem si ga zamislil kot podatkovni pre- gled epidemije, lahko bralec presodi, ali sem bil preveč ali premalo paničen v nekem trenutku,« je pojasnil Alojz Ihan, ki mu je Slovenska znanstve- na fundacija za pisanje o epidemiji podelila častni naziv komunikator znanosti 2021. Vsi odtenki pandemije Konec lanskega leta je prav tako pri založbi Beletrina izšel njegov roman Karantena. Že njegov naslov je zelo zgovoren. Ihan si je za protagonista zgodbe zamislil rentgenologa sre- dnjih let Andreja Kosa, ki želi novo jahto preizkusiti v družbi brata Petra in kolega Egona, ki je sicer epidemio- log za prehladne viruse. Brezskrbne počitnice med valovi se zapletejo, ko na kopnem izbruhne epidemiološka katastrofa. Vsak od prijateljev razmere doživlja drugače, a vsi se začnejo sča- soma zavedati, kaj je v življenju zares pomembno in kaj nas dela človeške. Z reševanjem stare mame iz doma upokojencev je Ihan v drugi del zgodbe vpletel nekaj »ameriške« ak- cije. »Med pandemijo so bile velik problem številne smrti v domovih upokojencev, zaradi česar so se svoj- ci oskrbovancev bali, če bodo bli- žnje pustili v domovih, da jih bodo izpostavili veliki nevarnosti. Nekaj akcijskega pridiha sem tako ustvaril s premeščanjem An- drejeve in Petrove mame iz doma upokojencev. Zakaj reševanje? Bila je dementna in za- njo čez noč nista mogla najti mesta, kamor bi jo lahko rešila oziroma namestila,« razkriva avtor, ki vzporedno z zgodbo opisuje različne karantene od druge svetovne vojne in razgalja slabosti zdravstve- nega sistema. Med drugim tudi zdra- vstvene dobičkarje. »Vlečem veliko vzporednic med izrednimi dogodki, kot sta epidemija in vojna. Gre za katastrofe, ki pridejo nad družbo in zmešajo pravila. Slednje vedno izko- risti skupina ljudi, ki se na ta račun okoristi in ji nato naknadno rečemo vojni dobičkarji.« Burni odzivi posameznikov V času najbolj zaostrenih razmer med pandemijo se z odzivi nekaterih ljudi, ki so se na karanteno burno od- zvali in niso sprejeti omejitev, Ihan ni ukvarjal. Kot pravi, je kot mikrobiolog »čepel« v laboratoriju in izvajal diagno- stiko. Na njihov dvom v znanost gleda kot na odziv na krizo. »Na to, kar nam popolnoma spremeni življenje, se ljudje odzovemo na različne načine. Nekateri se zapodijo v reševa- nje tega, drugi se uma- knejo, tretji v s e sku- Večkrat zavije tudi v domačo knjižnico na Polzeli. Predstavitev romana Karantena pa je imel včeraj (sre- da) v Osrednji knjižnici Žalec. »Če se kaj takšnega zgodi na petdeset let, jo je sodobno človeštvo še dobro odneslo. Seveda na drugi strani obstajajo teorije, da je bila epidemija le začetek spirale.« »Če ljudje seštejejo, koliko časa preživijo na družbenih omrežjih in ob gledanju takšnih in drugačnih televizijskih vsebin, ugotovijo, da imajo še res ogromno časa.« »Vlečem veliko vzporednic med izrednimi dogodki, kot sta epidemija in vojna. Gre za katastrofe, ki pridejo nad družbo in zmešajo pravila.« paj zanikajo. Slednje opažamo tudi pri osebnih krizah, ko ljudje zbolijo. Vsi ti vzorci so v izrednih razmerah priča- kovani. V epidemiji se to ne dogaja le posamezniku, temveč množici ljudi, ki se povežejo. Zato ne gre zgolj za osebne stiske, temveč za družbene pojave, ki se dogajajo vsakih ne- kaj desetletij,« pravi sogovor- nik in dodaja, da je njegova generacija do zdaj živela v občutku miru in brezskrb- nosti kar šestdeset let. »Če se kaj takšnega zgodi na petdeset let, jo je sodobno človeštvo še dobro odne- slo. Seveda na drugi stra- ni obstajajo teorije, da je bila epidemija le začetek spirale.« Bilo mu je dolgčas S književnostjo se ukvarja že od študija. Prvo pe- sniško zbirko je izdal leta 1985, po pr- vem letniku medicine. »Glavni razlog za to je bil dolgčas. Če bi to bilo v da- našnjem času, je verjetno zaradi priso- tnosti družbenih omrežij ne bi, ker bi na njih porabil ves čas,« malo za šalo in malo zares pojasni in doda, da ga v prvi vrsti še danes veseli interakcija med pisanjem in objavljanjem. »Če ne bi bilo objavljanja, verjetno ne bi pisal. Privlači me, da lahko spremljam, kako besedila učinkujejo, ko so objavljena.« Do zdaj je izdal šest knjig poezije, pet romanov, pet esejističnih in dve poljudnoznanstveni knjigi. Za svoje literarno delo je prejel številne nagra- de, med njimi Jenkovo, Rožančevo in nagrado Prešernovega sklada. Na vprašanje, kdaj mu ob tako zahtevni službi ostane še čas za tako bogato lite- rarno ustvarjanje, pravi, da je odgovor preprost. »Če ljudje seštejejo, koliko časa preživijo na družbenih omrežjih in ob gledanju takšnih in drugačnih te- levizijskih vsebin, ugotovijo, da imajo še res ogromno časa.« Prepričala ga je jasa Na savinjskem podeželju, kamor se je preselil iz Ljubljane, z družino živi že približno deset let. »Predvsem mi je bila všeč mikrolokacija. Prepriča- la me je jasa sredi gozda,« kratko in jedrnato pripomni. Da je v romanu predstavil zgodbo treh jadralcev, ni naključje. Tudi sam namreč v pro- stem času zelo rad jadra. »Ugodno mi je bilo, da sem opisoval stvari, ki jih dobro poznam. Tako mi ni bilo treba brskati po priročnikih in intervjuvati ljudi.« V mladosti je igral rokomet. Zdaj ga ne več. »Gre za šport, ki je zelo kontakten in obenem vključuje preboje ter skoke, zato je lahko za veterane nevaren. Na obletnici Slovana smo zaigrali nek- danji igralci različnih letnikov. Že v tretji minuti sem si zlomil nogo. V glavi sem še vedno imel, da znam skočiti v šestmetrski prostor, a ni- sem več vedel, kako moram pasti,« pripoveduje Ihan, ki je rokomet tre- niral do konca fakultete. Svoje špor- tno in medicinsko znanje je kasne- je združil kot vsebinski sodelavec aplikacije za zdrav življenjski slog 24alive, ki jo je zasnovalo žalsko podjetje Mikropis. Foto: SHERPA S književnostjo se ukvarja že od študija. Prvo pesniško zbirko je izdal leta 1985, po prvem letniku medicine. Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 3, 19. januar 2023 ZAPOSLOVANJE Prodajalec nadomestnih delov (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: organiziranje in pospeševa- nje prodaje vozil priznanih blagovnih znamk, sprejem strank, svetovanje, pripra- vljanje ponudb ter pridobi- vanje zahtevanih informacij za prodajo, priprava doku- mentacije za prodajo, fi nan- ciranje, zavarovanja in ostale dodatne storitve avto hiše … Avtotehnika Celje, d.o.o., Be- žigrajska cesta 13, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Spletni razvijalec (m/ž) (Celje) V našo ekipo vabimo en- tuziastičnega, tehnično pod- kovanega programerja, za projektno delo pri razvoju spletnih rešitev v. NET oko- lju. Vaše delo bo obsegalo: razvoj novih projektnih re- šitev, vzdrževanje obstoječih projektov, vodenje projektov. Sotech, d.o.o., Aškerčeva uli- ca 14, 3000 Celje. Prijave zbi- ramo do 12. 2. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Kuhar I (m/ž) (Rimske Terme) Je kuhanje vaša strast, si želite novih izzivov in ure- jeno delovno okolje? Imate pozitiven odnos do dela, ste urejeni, vestni, marljivi z ob- čutkom odgovornosti in za timsko delo? Potem iščemo prav vas. Rimske terme, Ter- me Resort, d.o.o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 31. 1. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Prodajalec pohištva (m/ž) (Celje – Levec) Kandidatom nudimo za- nimivo, kreativno in samo- stojno delo, možnost izobra- ževanja in profesionalnega razvoja in stimulativno plačo. Lesnina les-MMS, trgovska družba, d.o.o., Cesta na Bo- kalce 40, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 28. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Adjuster – kontrolor 1 v valjarni, oddelek proge (m/ž) (Štore) Opis: nadzoruje rezanje valjanih profi lov na 1000-t škarjah, nadzoruje tehnolo- ško pot razrezanih profi lov do tehtanja (transporterji, zlagalni žepi, vezalne napra- ve in tehtanje) … Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 12. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser/ elektromonter (m/ž) (Vojnik) Prednost bodo imeli kandi- dati, ki obvladajo osnovno delo v programskem okolju ePlan, ki obvladajo izdelavo eno- stavnih delov na mehanskih strojih v delavnici podjetja … Alba, d.o.o., Celjska cesta 41, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 12. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Manager za razvoj poslov (BDM) (m/ž) (Velenje) Iščemo menedžerja za ra- zvoj poslov, ki želi z nami rasti, napredovati, ustvarjati prihodnost in sooblikova- ti procese. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20 a, 3320 Ve- lenje. Prijave zbiramo do 31. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni svetovalec B2C (m/ž) (Vojnik) Opis delovnih nalog: inten- zivna prodaja in promocija prezračevalnih sistemov MI- Krovent za B2C, iskanje in sklepanje poslov na področju prodaje na našem in potenci- alno tujih trgih … MIK, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 5. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Prodajalec (m/ž), Tuš supermarket Celje - Ljubljanska (Celje) Želimo si zanesljivega, komunikativnega in dina- mičnega, osebno urejenega in vljudnega sodelavca z ve- seljem dela s strankami in v timu. Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovni partner ali voznik za dostavo in prevzem paketov (m/ž) na področju Štajerske, Koroške ali Prekmurja Iščemo poslovnega par- tnerja za dostavo paketov (m/ž) na območju Maribora in okolice. DPD, d.o.o., Brnči- čeva ulica 31, 1231 Ljubljana - Črnuče. Prijave zbiramo do 12. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovalec na prodajnem mestu Velenje (m/ž) (Velenje) Turistična agencija Palma vabi v svoj dinamičen kolek- tiv nove sodelavce. Ste komu- nikativni, odprti, pozitivni, iznajdljivi? Iščemo kreativno in vztrajno osebo, usmerjeno k ciljem, ki verjame v timsko delo in hkrati čuti odgovor- nost za ustvarjanje dodane vrednosti. Turistična agenci- ja Palma, d.o.o., Lilekova 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja kuhinje (m/ž) Škofja vas (bližina Celja) Kaj ponujamo? Razvoj v uspešnem in naprednem, družbeno odgovornem pod- jetju … Sovita, d.o.o., Teh- nološki park 22a, 1000 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 11. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komisionar (m/ž) (Zreče) Iščemo komisionarja (m/ž) ki bo zadolžen za izvajanje manipulacije blaga, transport tovora do mesta odlaganja … Saubermacher Outsourcing, d.o.o., Spodnji Porčič 4/a, 2230 Lenart. Prijave zbiramo do 16. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) za krajši delovni čas (30 ur/ teden), Celje (Celje) Tvoje naloge: svetovanje in strežba kupcev, delo na blagajni, dopolnjevanje in razporejanje blaga … New Yorker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 11. 2. 2023. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Viličarist (m/ž) (Laško) Iščemo viličarista za delov- no mesto v Laškem. Klemen Transport, Klemen Piškur, s.p., Gorenjska cesta 9, 1234 Mengeš. Prijave zbiramo do 11. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV VROČA ROMANCA – Zakaj je bila v javnost načrtno lansirana informacija o novi partnerki Roberta Goloba KOLAPS ZDRAVSTVA – Zakaj župan Janković ščiti direktorico zdravstvenega doma INTERVJUJA – JANI PREDNIK, vodja poslanske skupine SD: Naši in vaši me ne zanimajo ZVONE ŠERUGA, popotnik: Živim sanje drugih ljudi KAVAŠKI KLAN – Kam sežejo lovke Klemna Kadivca, vodje slovenske celice KOLAPS ZDRAVSTVA – www.reporter.si IZ NOVE ŠTEVILKE PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV VROČA ROMANCA – Zakaj je bila v javnost načrtno lansirana informacija o novi partnerki Roberta Goloba KOLAPS ZDRAVSTVA – Zakaj župan Janković ščiti direktorico zdravstvenega doma INTERVJUJA – JANI PREDNIK, vodja poslanske skupine SD: Naši in vaši me ne zanimajo ZVONE ŠERUGA, popotnik: Živim sanje drugih ljudi KAVAŠKI KLAN – Kam sežejo lovke Klemna Kadivca, vodje slovenske celice www.reporter.si IZ NOVE ŠTEVILKE PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV VROČA ROMANCA – Zakaj je bila v javnost načrtno lansirana informacija o novi partnerki Roberta Goloba KOLAPS ZDRAVSTVA – Zakaj župan Janković ščiti direktorico zdravstvenega doma INTERVJUJA – JANI PREDNIK, vodja poslanske skupine SD: Naši in vaši me ne zanimajo ZVONE ŠERUGA, popotnik: Živim sanje drugih ljudi KAVAŠKI KLAN – Kam sežejo lovke Klemna Kadivca, vodje slovenske celice www.reporter.si IZ NOVE ŠTEVILKE Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 3, 19. januar 2023 KURENTOVANJE 2023 Zapeli nam bodo učenci Osnovne šole Polzela. Vidimo se v četrtek, 26. januarja, ob 10.30 v Osnovni šoli Polzela. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Polzela. Družba NT&RC skupaj z Občino Polzela ter Osnovno šolo Polzela vabi na prireditev Kurentovanje na Ptuju in v okolici pomeni peti letni čas – čas, ko je utrip življenja drugačen in v celoti prilagojen noremu pu- stnemu vzdušju. Vsi, od najmlajših do najstarejših, se prepusti- jo zabavi in druženju ter našemljeni sodelujejo pri ohranjanju bogate tradicije, s tem pa sovpada še izjemno razpoloženje ob najboljših glasbenih gostih v karnevalski dvorani. Vse poteka ob izjemni do- mači kulinariki in izboru naj- boljših lokalnih vin. V sklopu Kurentovanja 2023 se bo med 3. in 20. februarjem zvrstilo devet dogodkov. Noro pustno vzdušje bo postavljeno v Kar- nevalsko dvorano Campus Sava Ptuj, ki bo za potrebe ku- rentovanja zasijala v razširjeni podobi. Bogato pustno dogajanje se prične 2. februarja ob polnoči s kurentovim/korantovim sko- kom – mističnim dogodkom, ko si ob soju ognja kurenti prvič nadenejo zvonce in z glasnim zvonjenjem pričnejo odganjati zimo in zlo. Po izro- čilu se je bilo včasih dovoljeno šemiti samo odraslim fantom. Od svečnice, 2. februarja, do pepelnične srede so hodili v skupinah po domači in sose- dnjih vaseh v spremstvu hu- diča, ki je na domačiji ukradel kak par klobas. Njihov prihod k hiši je pomenil srečo celo pri- hajajoče leto. Če se je kurent povaljal po tleh, na dvorišču domačije, tisto leto sreče tam ni bilo. V drugi polovici 20. stoletja so pričeli kurenti/ko- ranti v večjem številu zahajati na Ptuj, nastopati na kurento- vanju ter drugih organiziranih pustnih in folklornih priredi- tvah doma in na tujem. Danes je okoli tisoč kurentov vklju- čenih v številne podeželske in mestne skupine; največ je fantov in mož, precej pa tudi deklet in žena. Takoj v začetku veselega pu- stnega dogajanja bo širša jav- nost spoznala tudi Vino Mistik – mistično vino, pri katerem je vsak letnik poseben, druga- čen in mističen, saj vsako leto grozdje iz enega vinograda pridelajo in donegujejo po raz- ličnih tehnoloških postopkih. 3. februarja bo na Ptuju vrata odprla tudi Kurentova hiša. Na uvodnem večeru to- kratnega kurentovanja bo v Začetek kurentovanja bo otvori- la ena izmed najpomembnejših predstavnic srbske popularne glasbe in simbol turbo folk glas- be Ceca. Kurentov skok je mistični dogodek, ko si ob polnoči ob soju ognja kurenti prvič nadenejo zvonce in z glasnim zvonjenjem pričnejo odganjati zimo in zlo. Pustni čas se bliža Karnevalsko dogajanje bo v velikem slogu odprla Ceca petek, 3. februarja, za zaba- vo poskrbela ena izmed naj- pomembnejših predstavnic srbske popularne glasbe in simbol turbo folk glasbe Sve- tlana Ražnatović, bolj znana po vzdevku Ceca. Na glasbeni sceni je prisotna že vse od leta 1987, v svoji karieri je krasila naslovnice vplivnih evropskih in svetovnih medijev, med nji- mi tudi The New York Timesa. Tudi v Sloveniji je bila večkrat umeščena na lestvice najbolj iskanih oseb na spletu, njeni koncerti pa so vedno razproda- ni – koncert na Ušću je denimo obiskalo 150.000 njenih obože- valcev. O Cecini priljubljenosti pove veliko tudi podatek, da ji je njen oboževalec Zoran Va- sić posvetil pesem s 5400 verzi, ki jo je pisal dve leti. Ceca ima med drugim ogromno spletnih sledilcev, ki jo dobesedno obo- žujejo. Vstopnice za otvoritveni koncert, kot ga na Ptuju še ni bilo, kot tudi vse druge koncer- te v sklopu kurentovanja, je že moč kupiti! Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2023 lahko ku- pite na vseh prodajnih mestih Eventim in Petrol. Na voljo je tudi nakup vstopnice, ki omo- goča vstop na vse prireditve v karnevalski dvorani (zgolj za stojišče v parterju) in je pre- nosljiva. Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj. Foto: Črtomir Goznik, Instagram Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 3, 19. januar 2023 INFORMACIJE Vsi, ki imamo dom ali si ga šele ustvarjamo, potrebujemo ogrevanje prostorov, vsi pa si želimo ustvariti svoj intimni svet, dom po svojih željah, da se bomo v njem prijetno in udobno počutili. IR-grelni sistem Ekosen je inovativen in sodo- ben način ogrevanja. Odlikujeta ga popolna prilagodljivost in nizka poraba energije, ki se skoraj v celoti pretvori v prijetno toploto. Infrardeče ogrevanje je vse bolj priljubljen na- čin ogrevanja domov in poslovnih prostorov. Temelji na sevalni toploti, ki se razlikuje od konvencionalnih načinov ogrevanja, na pri- mer konvekcijskega, ki se osredotoča na se- grevanje zraka v prostoru. Toplota IR-panelov segreva ljudi in predmete neposredno, tako da se toplota v prostoru ne izgublja. V stanovanju se tako prijetno ogrejejo stene in tla. Včasih lahko v kakšnem objektu naletimo na nenava- dno hladno steno zaradi slabe izolacije, pre- delane stene ali hladne lege. V takem primeru je dobra rešitev, da takšno steno prebarvamo s termoizolacijsko barvo. Ekosenov energij- sko varčni premaz Thermosun je bil izdelan ravno za takšne primere in se v praksi odlično obnese v povezavi z ogrevanjem na IR-pane- le. Premaz Thermosun zaradi lastnosti, ki jih vsebuje, nazaj v prostor od- bija toploto, zaradi česar je stena toplejša. IR-ogrevanje zagotavlja bolj učinkovito ogre- vanje in nižje stroške v primerjavi z drugimi načini ogrevanja. IR-grelni sistem je inova- tivna rešitev za ogrevanje in se izkazuje kot učinkovita, varčna in preprosta za uporabo. OGREVANJE Z IR-PANELI EKOSEN NALOŽBA V IR-GRELNI SISTEM EKOSEN Točno naložbo je težko določiti, saj je odvisna od objekta – izolacije, površine, višine stropa, števila prostorov. Za lažjo predstavo lahko nave- demo, da se cene Ekosenovih najbolj prodaja- nih IR-panelov s 15-letno garancijo gibljejo med 200 in 500 EUR, odvisno od moči IR-panela. Če okvirno izračunamo, koliko znaša naložba v Ekosenov IR-grelni sistem in vzamemo za eno- to 100 m 2 ogrevalne površine, ki ima novejšo, povprečno izolacijo (razred C), je ta med 4500 in 6000 EUR. prostoru neprijeten. Za učinkovito porabo ele- ktrične energije in prijetno toplino prostora je obvezen posvet s strokovnjakom za IR-ogreva- nje. Ta nam bo pomagal določiti pravilen polo- žaj in število IR-panelov ter natančno izračunal potrebno moč in estetsko umestil IR-panele v prostor. Okvirna letna poraba za opisani primer je med 2800 in 3800 kWh el. energije na leto. Najboljši izkoristek lahko dosežemo le s kakovo- stnimi IR-paneli in pametno regulacijo grelnega sistema. IR-grelni sistem Ekosen je preprost za uporabo, saj IR-panele enostavno vključimo in uravnava- mo temperaturo z regulatorjem IR Sun WIFI. Za regulacijo IR-panelov je podjetje Ekosen razvi- lo prav poseben regulator, ki je namenjen IR- -grelnemu sistemu. Inovacija je bila nagrajena z laskavim srebrnim priznanjem na največjem slovenskem sejmu MOS. Uporaba naprednega regulatorja prihrani do 25 % pri porabi električne energije v primerjavi z drugimi na trgu in ponuja natančen vpogled v porabo, zaradi česar lažje načrtujemo izdatke za ogrevanje. Popoln način za večjo energijsko učinkovitost Z učinkovitim ogrevanjem hkrati skrbimo tudi za svetlejšo prihodnost naravnega okolja. V Ekosenu si prizadevamo za lepši svet, omogočamo visokoenergijsko učinkovitost in trajnostno prihodnost našega planeta. Izberite ogrevanje prihodnosti z IR-paneli Ekosen in se nam pridružite v prizadevanju, da skupaj naredimo svet lepši. Ekosenovi specialisti za IR-ogrevanje so vam na voljo na telefonski številki 080 30 10. Obiščete jih lahko: v Miklavžu na Dravskem polju (pri Mariboru), Ptujska cesta 17, v Mengšu (pri Ljubljani), Gorenjska cesta 19, v Kopru, Piranska 2. Več informacij in prijave za izmero: www.ekosen.si IZRAČUN PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Vgradnja IR-grelnega sistema zahteva upošteva- nje zakonitosti IR-ogrevanja in natančen izračun potrebnih moči IR-panelov, za vsak prostor po- sebej. Če to zanemarimo, bo poraba električne energije bistveno višja in občutek toplote v Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 3, 19. januar 2023 INFORMACIJE Vsi, ki imamo dom ali si ga šele ustvarjamo, potrebujemo ogrevanje prostorov, vsi pa si želimo ustvariti svoj intimni svet, dom po svojih željah, da se bomo v njem prijetno in udobno počutili. IR-grelni sistem Ekosen je inovativen in sodo- ben način ogrevanja. Odlikujeta ga popolna prilagodljivost in nizka poraba energije, ki se skoraj v celoti pretvori v prijetno toploto. Infrardeče ogrevanje je vse bolj priljubljen na- čin ogrevanja domov in poslovnih prostorov. Temelji na sevalni toploti, ki se razlikuje od konvencionalnih načinov ogrevanja, na pri- mer konvekcijskega, ki se osredotoča na se- grevanje zraka v prostoru. Toplota IR-panelov segreva ljudi in predmete neposredno, tako da se toplota v prostoru ne izgublja. V stanovanju se tako prijetno ogrejejo stene in tla. Včasih lahko v kakšnem objektu naletimo na nenava- dno hladno steno zaradi slabe izolacije, pre- delane stene ali hladne lege. V takem primeru je dobra rešitev, da takšno steno prebarvamo s termoizolacijsko barvo. Ekosenov energij- sko varčni premaz Thermosun je bil izdelan ravno za takšne primere in se v praksi odlično obnese v povezavi z ogrevanjem na IR-pane- le. Premaz Thermosun zaradi lastnosti, ki jih vsebuje, nazaj v prostor od- bija toploto, zaradi česar je stena toplejša. IR-ogrevanje zagotavlja bolj učinkovito ogre- vanje in nižje stroške v primerjavi z drugimi načini ogrevanja. IR-grelni sistem je inova- tivna rešitev za ogrevanje in se izkazuje kot učinkovita, varčna in preprosta za uporabo. OGREVANJE Z IR-PANELI EKOSEN NALOŽBA V IR-GRELNI SISTEM EKOSEN Točno naložbo je težko določiti, saj je odvisna od objekta – izolacije, površine, višine stropa, števila prostorov. Za lažjo predstavo lahko nave- demo, da se cene Ekosenovih najbolj prodaja- nih IR-panelov s 15-letno garancijo gibljejo med 200 in 500 EUR, odvisno od moči IR-panela. Če okvirno izračunamo, koliko znaša naložba v Ekosenov IR-grelni sistem in vzamemo za eno- to 100 m 2 ogrevalne površine, ki ima novejšo, povprečno izolacijo (razred C), je ta med 4500 in 6000 EUR. prostoru neprijeten. Za učinkovito porabo ele- ktrične energije in prijetno toplino prostora je obvezen posvet s strokovnjakom za IR-ogreva- nje. Ta nam bo pomagal določiti pravilen polo- žaj in število IR-panelov ter natančno izračunal potrebno moč in estetsko umestil IR-panele v prostor. Okvirna letna poraba za opisani primer je med 2800 in 3800 kWh el. energije na leto. Najboljši izkoristek lahko dosežemo le s kakovo- stnimi IR-paneli in pametno regulacijo grelnega sistema. IR-grelni sistem Ekosen je preprost za uporabo, saj IR-panele enostavno vključimo in uravnava- mo temperaturo z regulatorjem IR Sun WIFI. Za regulacijo IR-panelov je podjetje Ekosen razvi- lo prav poseben regulator, ki je namenjen IR- -grelnemu sistemu. Inovacija je bila nagrajena z laskavim srebrnim priznanjem na največjem slovenskem sejmu MOS. Uporaba naprednega regulatorja prihrani do 25 % pri porabi električne energije v primerjavi z drugimi na trgu in ponuja natančen vpogled v porabo, zaradi česar lažje načrtujemo izdatke za ogrevanje. Popoln način za večjo energijsko učinkovitost Z učinkovitim ogrevanjem hkrati skrbimo tudi za svetlejšo prihodnost naravnega okolja. V Ekosenu si prizadevamo za lepši svet, omogočamo visokoenergijsko učinkovitost in trajnostno prihodnost našega planeta. Izberite ogrevanje prihodnosti z IR-paneli Ekosen in se nam pridružite v prizadevanju, da skupaj naredimo svet lepši. Ekosenovi specialisti za IR-ogrevanje so vam na voljo na telefonski številki 080 30 10. Obiščete jih lahko: v Miklavžu na Dravskem polju (pri Mariboru), Ptujska cesta 17, v Mengšu (pri Ljubljani), Gorenjska cesta 19, v Kopru, Piranska 2. Več informacij in prijave za izmero: www.ekosen.si IZRAČUN PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Vgradnja IR-grelnega sistema zahteva upošteva- nje zakonitosti IR-ogrevanja in natančen izračun potrebnih moči IR-panelov, za vsak prostor po- sebej. Če to zanemarimo, bo poraba električne energije bistveno višja in občutek toplote v Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 3, 19. januar 2023 BRALCI POROČEVALCI Pomoč gibalno oviranim otrokom Urejen videz pomeni, da se v svoji koži počutiš do- bro, samozavestno. In k temu pripomore tudi ure- jena modna pričeska. Od leta 2006 je frizerski salon v Pegazovem domu predano vodila domačinka Karmen Lepan. K njej so radi zaha- jali stanovalci Pegazovega doma, zaposleni in tudi stranke iz okolice. Vedno je z veseljem prisluh- nila željam svojih strank ter jih tudi udejanjila. S stanoval- ci je spletla pristne prijateljske vezi, ki se bodo ohranile tudi v prihodnje. A prišel je čas, da postavi škarje malce na oddih in se z letom 2023 upokoji. Ob koncu uspešne profesionalne poti je v Pegazovem domu or- ganizirala še tretjo frizersko revijo, kjer so se predstavili modeli različnih generacij. Svoje modele so predstavile Karmen Lepan, Anja Korez in Lidija Kos. Slednja je pre- vzela frizerski salon v Pega- zovem domu. Na prireditvi se je predstavila našim stanoval- cem ter jih prijazno povabila v Frizerski salon Lidija. Karmen je svojim modelom, našim stanovalcem, uredila različne stile frizur. Urejeni so se po- nosno ob spodbudnem apla- vzu iz občinstva sprehodili po modni brvi. Cita in Olga sta imeli frizuri primerni za vsa- kodnevne dejavnosti, Jožica in Stanko sta se predstavila v športnem slogu, Marica in Ju- lijana sta bili svečano elegan- Alojzija, vse najboljše! Naša mama, tašča, stara mama in pra- babica Alojzija Knešak je praznovala 90. rojstni dan. Ker nima rada velikih prazno- vanj, smo ji domači in sosedje ob njenem okroglem jubileju pripravili ravno pra- všnje presenečenje. Rada posluša glasbo. Od vseh so ji najbolj pri srcu Murni. Sosed Dejan to ve, zato je imel slednje v mislih tudi pri organizaciji. Prišli so ji zaigrat in voščit. Obiskali so jo tudi dosedanji laški podžupan Jože Senica, Vlado Marot iz RK Laško in Martin Kokotec iz Krajevne skupnosti Laško. Naša mama je zelo skromna. Že majhne pozornosti roža, bonboni, lep pozdrav ji ve- liko pomenijo. Rada še kaj prebere. Komaj čaka četrtek, da prelista Novi tednik. Nanj je tudi naročena. Ker nikamor ne hodi, iz časopisa izve, kaj je novega. Največ gleda te- levizijo, kjer jo še posebej pritegnejo verske, glasbene in športne vsebine. Zelo vesela je, ko jo obiščejo vnuki in pravnuki ter sosedje. Ker ji zdravje bolj slabo služi, tudi covid je prebolela, ji domači želimo mnogo, mnogo trdnega zdravja. ZVONKA ZUPANC Ljubo Perčič, pomočnik direktorice celjske območne enote Zavarovalnice Triglav, je ravnateljici Nevenki Kus (desno) in razredničarki v oddelku posebnega programa Martini Pfeifer predal ček za štiri tisoč evrov. (Foto: SHERPA) Opravki, ki so za večino med nami povsem običajni, zahtevajo pri gibalno ovira- nih osebah veliko napora in pomoči drugih. To velja tudi za gibalno ovirane učence, ki obiskujejo Osnovno šolo Glazija v Celju. Kot pravi ravnateljica šole Nevenka Kus, izobražuje šola otroke s posebnimi po- trebami v osnovnošolskem in tudi v posebnem programu, v katerega so vključeni otro- ci z zmerno, s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, gibalno ovirani in dolgotraj- no bolni. Med 240 učenci je 19 težko gibalno oviranih otrok, ki potrebujejo stalno pomoč odrasle osebe pri vseh dejavnostih. Šola je zato zelo vesela, da jo je Zavarovalnica Triglav vključila v svoj pro- jekt Za boljši jutri in med 26 projekti po vsej Sloveniji pod- prla nakup toaletnega stola za gibalno ovirane učence, za kar je šoli namenila štiri tisoč evrov. Šola je doslej imela starejše izvedbe takšnega pripomoč- ka, saj je sama težko zagoto- vila več kot štiri tisoč evrov, kolikor stane nakup sodob- nejše izvedbe toaletnega stola. Ta bo olajšal življenje gibalno oviranim otrokom in jim omogočil dostojnej- še pogoje za zadovoljevanje osnovnih fi zioloških potreb, negovalnemu osebju pa lažje delo. Šoli, ki v tem šolskem letu praznuje 50-letnico, so raz- lični donatorji že doslej po- magali pri nakupu različnih pripomočkov, zlasti Cinkarna Celje je ena stalnih dobrotnic šole. NT Dve svečki na torti več ima kot jaz. Moja delodajalka, Osnovna šola Glazija. Lepa abrahamovka je in lepo ko- raka vštric s časom in z na- predkom. Skrbno ureja svojo zunanjo podobo in z leti je še privlačnejša, njeno jedro pa ostaja zvesto prvotnemu poslanstvu: skrbi za dobrobit otrok s posebnimi potrebami. Šolo poznam že iz svojega zgodnjega otroštva, sosedi sva bili. Takrat niti slutila ni- sem, da bova kdaj v prihodno- sti tako tesno povezani. Prvi žig v moji delovni knjižici je spisan prav z njenimi črkami. Ta sivi zvežčič, hranjen pod ključem v enem od predalov tajništva, pridno šteje moje specialnopedagoške kilome- tre. Za četrt stoletja jih je že prehojenih, tako dolgo sem že z Glazijo v razmerju. Pet desetletij delovanja je nujno veličastno obeležiti. Ne enkrat, kar petkrat naša hiša Vrtiljak spominov praznuje. Po septembrski Športni 10-ki, velikem špor- tnem dnevu, je bil na vrsti kulturni dogodek. December je čas druženja, srečevanja, praznovanja, veselja. Je čas drobnih pozornosti, stiskov rok, objemov, dobrih želja. Je čas, ko se ozremo nazaj, zavrtijo se spomini. In je čas, ko zremo naprej. Petkov decembrski večer s pravljično devetico na kole- darju zna biti zares čaroben, sem si rekla pred odhodom. Upokojeni sodelavci že tradi- cionalno vsako pomlad prina- šajo med nas sončne obraze in lepe spomine. Tokrat se bo vrtiljak spominov zavrtel prej in v sivo ozračje prekratkega dne se bo naselila barvitost. Kako jo potrebujem! In kako prav imam! Že prvi dami, moji krasni prijateljici Betka in Mojca, žarita, ko kot sopo- tnici prisedeta k meni, da sku- paj zavijugamo do Oblakove ulice. Dve rožici se priključita številnim drugim in naenkrat je ta pušlc bogat, pisan in živ. Evergreen, čisto zares! Kako prijetno je videti zna- ne obraze skupne preteklosti. Vsakemu, ki je krasil prostor in čas naše šole, je ob spreje- mu v dar poklonjen spomin- ček, ročno delo naših učen- cev. Izvezene in uokvirjene rožice za rož'ce. Telovadnica, lepa kot gala dvorana, v trenutku posta- ne prostor močnih energij, žuborenja besed, sijočih oči, zadovoljnih lic. Šola je sveča- no, zares izvirno in estetsko dekorirana. Prava paša za oči in sprehod skozi čas so foto- grafi je in restavrirani predme- ti na upravnem hodniku. Ko- liko ustvarjalnosti in bogastva hranimo in delimo. Ob besedi in gibljivi sliki na velikem platnu se zbrani vr- nemo petdeset let nazaj. Ko se je zgodba OŠ Glazija začela. Iz črno-belega v barvni svet, iz manjše zgradbe v prizidke, obdane z zelenimi površina- mi, tako je rasla šola in zrasla v najsodobnejšo ustanovo za »naše« otroke. Vendar šola niso zidovi niti oprema v njej niti oboje skupaj. Sprejetost, razumevanje, podpora, srč- nost, to šteje. »Šola ste vi, uči- telji!« se bere spomin ene od mam. Katere edinstveni otrok je naša zgodba. Ena od mno- gih. Ja, Edinstvena je Glazija, prikimam tiho. »Danes častimo preteklost in pozdravljamo prihodnost. Zbrani ste soustvarili čas. Čas z otroki. Ustvarili ste spomi- ne, ki jih delimo in nosimo naprej.« Tako prijazen je rav- nateljičin pozdrav preko po- vezave, na daljavo je z nami in v mislih vsakemu stisne dlan. Bolezen je žal kar ne- kaj kreatorjev in povabljencev večera zadržala med doma- čimi stenami. A prireditev se odvija, življenje je res vrtiljak in skozi tok dogajanja nas pe- lje melodičen glas voditeljice. Mlade balerine, bele in sve- tleče kot snežinke, zapolnijo oder. Ob klasični glasbi po- plesavajo kot prvi sneg in pri- čarajo zimsko idilo, ki jo vese- lo pričakujemo. Kasneje bolj odločno, v močnih barvah in v družbi fantiča baletnika še po perzijsko udarijo Koračni- co. Krasna popestritev večera so ti nastopajoči baletni moj- strčki Glasbene šole Celje pod okriljem Galine Čajka. Nato se zavrti. Vrtiljak spominov. Odpoje, zaigra, ubesedi se. Učiteljski pevski zbor preseneti in navduši: »Življenje je vrtiljak, ki ga vrti sivi čas … mi vsi smo mladi, ker imamo se radi …« Ob spremljavi klavirske harmo- nike in kitare nam kasneje še »Zvezde na nebu žare, upanje bude«. V tople barve odeta je spominska knjiga resničnih zgodb iz učilnic in obiskov otrok na domu nekoč. Z nami jih je podelila upokojena so- delavka. Mama smo ji neka- teri rekli. Znala je, z nami velikimi in majhnimi otroki. »Najprej nehajo jokati otro- ci, ko pridejo k nam. Nato se odprejo starši in to nam daje elan za naprej.« Koliko ta- kšnim srečnim koncem smo priča! Ob večerji nas je na klavirju spremljal pianist. Na platnu se vrtijo stotine fotografi j davnih dni, preteklih let. Od vsepovsod so zbrane. Da, res smo mladi. Bili. Iščejo se obrazi, podoživljajo se trenut- ki, živi se zgodovina, greje se nam duša. Ob torti velikanki je dvora- na zapela tisto najlepšo: »Vse najboljše zate, draga Glazija!« Večer je poln topline, vese- lja, sreče, sproščenega klepe- ta, povezanosti. In prevesi se v noč. Vrtiljak spominov dobi novo zgodbo, nadaljevanje. In čisto zares je takšen, kot si želi ravnateljica v vabilu: pre- žet z upanjem v lepo priho- dnost in z veselimi spomini iz skupne preteklosti. In vrtiljak se mi že dva dni vrti, rola po glavi. Takšno sled puščata ta večer in ta večna melodija. VALERIJA JAKOP Frizerska revija v Pegazovem domu tni, pripravljeni na novoletno zabavo. Svoje modele je pred- stavila tudi dijakinja frizerske šole Celje Anja Korez, ki je prve izkušnje nabirala ravno v salonu pri Karmen. Ob koncu se je direktorica Irena Strašek zahvalila Karmen za dolgole- tno uspešno sodelovanje, ji čestitala za vse uspehe na pro- fesionalni poti ter zaželela vse dobro. Karmen je obljubila, da se bo večkrat z veseljem ogla- sila na obisk v Pegazov dom. Citrarka Helena Hartman je poskrbela za magično vzduš- je med vsemi izhodi modelov, za bolj poskočne ritme pa sta poskrbela Sanja in Denis Pez- devšek na kitari in harmoniki. Dolgoletna frizerska mojstrica je dokazala, da se dobro znaj- de tudi v kuhinji, saj je za vse prisotne pripravila polno mizo odličnih dobrot. Skupaj smo nazdravili novemu letu. VALENTINA JECL Od leta 2006 je frizerski salon v Pegazovem domu predano vodila doma- činka Karmen Lepan, ki se je z letom 2023 upokojila. Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 3, 19. januar 2023 BRALCI POROČEVALCI Pomoč gibalno oviranim otrokom Urejen videz pomeni, da se v svoji koži počutiš do- bro, samozavestno. In k temu pripomore tudi ure- jena modna pričeska. Od leta 2006 je frizerski salon v Pegazovem domu predano vodila domačinka Karmen Lepan. K njej so radi zaha- jali stanovalci Pegazovega doma, zaposleni in tudi stranke iz okolice. Vedno je z veseljem prisluh- nila željam svojih strank ter jih tudi udejanjila. S stanoval- ci je spletla pristne prijateljske vezi, ki se bodo ohranile tudi v prihodnje. A prišel je čas, da postavi škarje malce na oddih in se z letom 2023 upokoji. Ob koncu uspešne profesionalne poti je v Pegazovem domu or- ganizirala še tretjo frizersko revijo, kjer so se predstavili modeli različnih generacij. Svoje modele so predstavile Karmen Lepan, Anja Korez in Lidija Kos. Slednja je pre- vzela frizerski salon v Pega- zovem domu. Na prireditvi se je predstavila našim stanoval- cem ter jih prijazno povabila v Frizerski salon Lidija. Karmen je svojim modelom, našim stanovalcem, uredila različne stile frizur. Urejeni so se po- nosno ob spodbudnem apla- vzu iz občinstva sprehodili po modni brvi. Cita in Olga sta imeli frizuri primerni za vsa- kodnevne dejavnosti, Jožica in Stanko sta se predstavila v športnem slogu, Marica in Ju- lijana sta bili svečano elegan- Alojzija, vse najboljše! Naša mama, tašča, stara mama in pra- babica Alojzija Knešak je praznovala 90. rojstni dan. Ker nima rada velikih prazno- vanj, smo ji domači in sosedje ob njenem okroglem jubileju pripravili ravno pra- všnje presenečenje. Rada posluša glasbo. Od vseh so ji najbolj pri srcu Murni. Sosed Dejan to ve, zato je imel slednje v mislih tudi pri organizaciji. Prišli so ji zaigrat in voščit. Obiskali so jo tudi dosedanji laški podžupan Jože Senica, Vlado Marot iz RK Laško in Martin Kokotec iz Krajevne skupnosti Laško. Naša mama je zelo skromna. Že majhne pozornosti roža, bonboni, lep pozdrav ji ve- liko pomenijo. Rada še kaj prebere. Komaj čaka četrtek, da prelista Novi tednik. Nanj je tudi naročena. Ker nikamor ne hodi, iz časopisa izve, kaj je novega. Največ gleda te- levizijo, kjer jo še posebej pritegnejo verske, glasbene in športne vsebine. Zelo vesela je, ko jo obiščejo vnuki in pravnuki ter sosedje. Ker ji zdravje bolj slabo služi, tudi covid je prebolela, ji domači želimo mnogo, mnogo trdnega zdravja. ZVONKA ZUPANC Ljubo Perčič, pomočnik direktorice celjske območne enote Zavarovalnice Triglav, je ravnateljici Nevenki Kus (desno) in razredničarki v oddelku posebnega programa Martini Pfeifer predal ček za štiri tisoč evrov. (Foto: SHERPA) Opravki, ki so za večino med nami povsem običajni, zahtevajo pri gibalno ovira- nih osebah veliko napora in pomoči drugih. To velja tudi za gibalno ovirane učence, ki obiskujejo Osnovno šolo Glazija v Celju. Kot pravi ravnateljica šole Nevenka Kus, izobražuje šola otroke s posebnimi po- trebami v osnovnošolskem in tudi v posebnem programu, v katerega so vključeni otro- ci z zmerno, s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, gibalno ovirani in dolgotraj- no bolni. Med 240 učenci je 19 težko gibalno oviranih otrok, ki potrebujejo stalno pomoč odrasle osebe pri vseh dejavnostih. Šola je zato zelo vesela, da jo je Zavarovalnica Triglav vključila v svoj pro- jekt Za boljši jutri in med 26 projekti po vsej Sloveniji pod- prla nakup toaletnega stola za gibalno ovirane učence, za kar je šoli namenila štiri tisoč evrov. Šola je doslej imela starejše izvedbe takšnega pripomoč- ka, saj je sama težko zagoto- vila več kot štiri tisoč evrov, kolikor stane nakup sodob- nejše izvedbe toaletnega stola. Ta bo olajšal življenje gibalno oviranim otrokom in jim omogočil dostojnej- še pogoje za zadovoljevanje osnovnih fi zioloških potreb, negovalnemu osebju pa lažje delo. Šoli, ki v tem šolskem letu praznuje 50-letnico, so raz- lični donatorji že doslej po- magali pri nakupu različnih pripomočkov, zlasti Cinkarna Celje je ena stalnih dobrotnic šole. NT Dve svečki na torti več ima kot jaz. Moja delodajalka, Osnovna šola Glazija. Lepa abrahamovka je in lepo ko- raka vštric s časom in z na- predkom. Skrbno ureja svojo zunanjo podobo in z leti je še privlačnejša, njeno jedro pa ostaja zvesto prvotnemu poslanstvu: skrbi za dobrobit otrok s posebnimi potrebami. Šolo poznam že iz svojega zgodnjega otroštva, sosedi sva bili. Takrat niti slutila ni- sem, da bova kdaj v prihodno- sti tako tesno povezani. Prvi žig v moji delovni knjižici je spisan prav z njenimi črkami. Ta sivi zvežčič, hranjen pod ključem v enem od predalov tajništva, pridno šteje moje specialnopedagoške kilome- tre. Za četrt stoletja jih je že prehojenih, tako dolgo sem že z Glazijo v razmerju. Pet desetletij delovanja je nujno veličastno obeležiti. Ne enkrat, kar petkrat naša hiša Vrtiljak spominov praznuje. Po septembrski Športni 10-ki, velikem špor- tnem dnevu, je bil na vrsti kulturni dogodek. December je čas druženja, srečevanja, praznovanja, veselja. Je čas drobnih pozornosti, stiskov rok, objemov, dobrih želja. Je čas, ko se ozremo nazaj, zavrtijo se spomini. In je čas, ko zremo naprej. Petkov decembrski večer s pravljično devetico na kole- darju zna biti zares čaroben, sem si rekla pred odhodom. Upokojeni sodelavci že tradi- cionalno vsako pomlad prina- šajo med nas sončne obraze in lepe spomine. Tokrat se bo vrtiljak spominov zavrtel prej in v sivo ozračje prekratkega dne se bo naselila barvitost. Kako jo potrebujem! In kako prav imam! Že prvi dami, moji krasni prijateljici Betka in Mojca, žarita, ko kot sopo- tnici prisedeta k meni, da sku- paj zavijugamo do Oblakove ulice. Dve rožici se priključita številnim drugim in naenkrat je ta pušlc bogat, pisan in živ. Evergreen, čisto zares! Kako prijetno je videti zna- ne obraze skupne preteklosti. Vsakemu, ki je krasil prostor in čas naše šole, je ob spreje- mu v dar poklonjen spomin- ček, ročno delo naših učen- cev. Izvezene in uokvirjene rožice za rož'ce. Telovadnica, lepa kot gala dvorana, v trenutku posta- ne prostor močnih energij, žuborenja besed, sijočih oči, zadovoljnih lic. Šola je sveča- no, zares izvirno in estetsko dekorirana. Prava paša za oči in sprehod skozi čas so foto- grafi je in restavrirani predme- ti na upravnem hodniku. Ko- liko ustvarjalnosti in bogastva hranimo in delimo. Ob besedi in gibljivi sliki na velikem platnu se zbrani vr- nemo petdeset let nazaj. Ko se je zgodba OŠ Glazija začela. Iz črno-belega v barvni svet, iz manjše zgradbe v prizidke, obdane z zelenimi površina- mi, tako je rasla šola in zrasla v najsodobnejšo ustanovo za »naše« otroke. Vendar šola niso zidovi niti oprema v njej niti oboje skupaj. Sprejetost, razumevanje, podpora, srč- nost, to šteje. »Šola ste vi, uči- telji!« se bere spomin ene od mam. Katere edinstveni otrok je naša zgodba. Ena od mno- gih. Ja, Edinstvena je Glazija, prikimam tiho. »Danes častimo preteklost in pozdravljamo prihodnost. Zbrani ste soustvarili čas. Čas z otroki. Ustvarili ste spomi- ne, ki jih delimo in nosimo naprej.« Tako prijazen je rav- nateljičin pozdrav preko po- vezave, na daljavo je z nami in v mislih vsakemu stisne dlan. Bolezen je žal kar ne- kaj kreatorjev in povabljencev večera zadržala med doma- čimi stenami. A prireditev se odvija, življenje je res vrtiljak in skozi tok dogajanja nas pe- lje melodičen glas voditeljice. Mlade balerine, bele in sve- tleče kot snežinke, zapolnijo oder. Ob klasični glasbi po- plesavajo kot prvi sneg in pri- čarajo zimsko idilo, ki jo vese- lo pričakujemo. Kasneje bolj odločno, v močnih barvah in v družbi fantiča baletnika še po perzijsko udarijo Koračni- co. Krasna popestritev večera so ti nastopajoči baletni moj- strčki Glasbene šole Celje pod okriljem Galine Čajka. Nato se zavrti. Vrtiljak spominov. Odpoje, zaigra, ubesedi se. Učiteljski pevski zbor preseneti in navduši: »Življenje je vrtiljak, ki ga vrti sivi čas … mi vsi smo mladi, ker imamo se radi …« Ob spremljavi klavirske harmo- nike in kitare nam kasneje še »Zvezde na nebu žare, upanje bude«. V tople barve odeta je spominska knjiga resničnih zgodb iz učilnic in obiskov otrok na domu nekoč. Z nami jih je podelila upokojena so- delavka. Mama smo ji neka- teri rekli. Znala je, z nami velikimi in majhnimi otroki. »Najprej nehajo jokati otro- ci, ko pridejo k nam. Nato se odprejo starši in to nam daje elan za naprej.« Koliko ta- kšnim srečnim koncem smo priča! Ob večerji nas je na klavirju spremljal pianist. Na platnu se vrtijo stotine fotografi j davnih dni, preteklih let. Od vsepovsod so zbrane. Da, res smo mladi. Bili. Iščejo se obrazi, podoživljajo se trenut- ki, živi se zgodovina, greje se nam duša. Ob torti velikanki je dvora- na zapela tisto najlepšo: »Vse najboljše zate, draga Glazija!« Večer je poln topline, vese- lja, sreče, sproščenega klepe- ta, povezanosti. In prevesi se v noč. Vrtiljak spominov dobi novo zgodbo, nadaljevanje. In čisto zares je takšen, kot si želi ravnateljica v vabilu: pre- žet z upanjem v lepo priho- dnost in z veselimi spomini iz skupne preteklosti. In vrtiljak se mi že dva dni vrti, rola po glavi. Takšno sled puščata ta večer in ta večna melodija. VALERIJA JAKOP Frizerska revija v Pegazovem domu tni, pripravljeni na novoletno zabavo. Svoje modele je pred- stavila tudi dijakinja frizerske šole Celje Anja Korez, ki je prve izkušnje nabirala ravno v salonu pri Karmen. Ob koncu se je direktorica Irena Strašek zahvalila Karmen za dolgole- tno uspešno sodelovanje, ji čestitala za vse uspehe na pro- fesionalni poti ter zaželela vse dobro. Karmen je obljubila, da se bo večkrat z veseljem ogla- sila na obisk v Pegazov dom. Citrarka Helena Hartman je poskrbela za magično vzduš- je med vsemi izhodi modelov, za bolj poskočne ritme pa sta poskrbela Sanja in Denis Pez- devšek na kitari in harmoniki. Dolgoletna frizerska mojstrica je dokazala, da se dobro znaj- de tudi v kuhinji, saj je za vse prisotne pripravila polno mizo odličnih dobrot. Skupaj smo nazdravili novemu letu. VALENTINA JECL Od leta 2006 je frizerski salon v Pegazovem domu predano vodila doma- činka Karmen Lepan, ki se je z letom 2023 upokojila. Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 3, 19. januar 2023 BRALCI POROČEVALCI Prostofer v Taboru in na Vranskem dobro zaživel Januarja 2022 sta občini Tabor in Vransko v uporabo predali električno vozilo Renault Zoe in s tem pristo- pili k uresničitvi skupnega projekta Prostofer, ki starejšim občanom obeh občin izmenično omogoča brezplač- ne prevoze s pomočjo voznikov pro- stovoljcev. Prvi prevoz je bil opravljen 24. janu- arja 2022 za občanko Vranskega. Ker smo opazili, da so bili naši občani v pr- vih dveh mesecih leta nekoliko zadrža- ni in se storitve niso posluževali, smo pristopili k intenzivnemu obveščanju o možnostih brezplačne storitve, kar je v začetku marca 2022 vendarle obrodilo sadove. 2. marca 2022 je bil z voznikom prostovoljcem v bolnišnico prepeljan tudi prvi občan Tabora. Treba je poudariti, da obe občini pri izmenjavi skupnega vozila dobro sodelu- jeta, pri čemer sta se v proces »dostave« vozila med občinama v preteklem letu intenzivno vključevala tudi naš župan Marko Semprimožnik in nekdanji župan sosednje občine Franc Sušnik. Po dogo- voru vozilo priskrbi občina, v kateri je vozilo. Sistem dobro deluje, saj obe ob- činski upravi intenzivno spremljata evi- dentirane potrebe občanov in razpored prevozov, ki jih koordinira obveščevalni center zavoda Zlata mreža. Šoferji prosto- voljci so lani skupaj opravili 110 prevozov občanov. 54 jih je bilo iz občine Tabor in 56 iz občine Vransko. Največkrat so jih peljali v zdravstveni dom in bolnišnico. Veseli nas, da je trajnostni vseslovenski projekt lepo zaživel in znatno pripomo- gel k večji mobilnosti naših občanov. Lepo se zahvaljujemo srčnim vozni- kom prostovoljcem, ki z vso skrbnostjo in odgovornostjo priskočijo na pomoč starostnikom ter jih prepeljejo na že- leno destinacijo, saj bi bile brez njih v veliko primerih poti neizvedljive, med drugim tudi zaradi stroškov prevoza. Tudi v letu 2023 si želimo, da se ob- čani čim več poslužujete brezplačnih prevozov, ob čemer vam želimo varno in srečno pot. SAŠA ZIDANŠEK OBREZA Lokostrelsko tekmovanje v OŠ Hruševec Društvo Šentlok je na Celjskem organiziralo prvo šolsko lokostrelsko tekmovanje, kjer so nastopali vadeči, ki obi- skujejo vadbe v osnovnih šolah, ter gostje. Na tekmovanju, ki je bilo v soorganizaciji Lokostrelske zve- ze Slovenije, so se pomerili osnovnošolci, ki krožke lokostrel- stva obiskujejo v OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Slivnica pri Celju, OŠ Hruševec in OŠ Franja Malgaja. Pridružila sta se še gosta iz OŠ Dramlje ter iz Dvojezične osnovne šole I Lendava. Odlična tekma je postregla z vrhunskimi rezultati, osnovnošolcem je odprla vrata na področno šolsko tekmovanje. V kategoriji učenk od 4. do 6. razreda je v disciplini goli lok prvo mesto osvojila Melanija Zidanski iz OŠ Slivnica pri Celju. V kategoriji učencev od 4. do 6. razreda se je zmage veselil Timotej Aman iz OŠ Slivnica pri Celju. V kategoriji učenk od 7 . do 9. razreda se je na prvo mesto uvrstila Lucija Verk iz OŠ Slivnica pri Celju. V kategoriji učencev od 7. do 9. razreda je bil najbolj natančen strelec Tit Kleh Planko iz OŠ Dramlje. V kategoriji učencev od 1. do 3. razreda je največ točk v disciplini sesta- vljeni lok osvojil Nal Komaricki iz Dvojezične osnovne šole I Lendava. Čestitke vsem tekmovalcem! BORUT BEVC Lučke ugasnili za leto dni Mozirski gaj je za to sezo- no zaprl svoja vrata. Božič- na bajka Slovenije, ki je pri- tegnila številne obiskovalce, je tako končana. »Čeprav nam jo je v prvi po- lovici trajanja razstave močno zagodlo vreme, ogromno do- godkov po vsej Sloveniji pa je na svoja prizorišča pritegnilo zelo veliko obiskovalcev, smo z obiskom zadovoljni. Pribli- žali smo se namreč številkam pred epidemijo,« so sporočili iz Mozirskega gaja, kjer so prav tako zadovoljni s celo- tno sezono, saj so se tudi pri številu obiskovalcev v celem letu vrnili na raven časov pred epidemijo. NT Prizor iz Mozirskega gaja, ko je bilo Mozirje z okolico za nekaj dni odeto v belo odejo. (Foto: Tanja Skok) Želite javnost obvestiti o dogodku, pridobitvi ali kakšni drugi zanimivosti? Prispevek, dolg največ 3.000 znakov, in fotografijo pošljite na elektronski naslov: spela.ozir@nt-rc.si. Utrinek z lokostrelskega tekmovanja (Foto: Radojka Mesiček) Šoferji prostovoljci so lani opravili 110 prevozov občanov. 54 jih je bilo iz občine Tabor in 56 iz občine Vransko. Fotografija je nastala na lanskem otvoritvenem dogodku. Pisalo se je leto 1952 Leto, omenjeno v naslovu, je bilo zelo plodno. To namreč govorijo številke. Naj gre za rojstvo otrok ali za odprtje novih proizvodnih obratov in veliko novoustanovlje- nih društev. Res je bilo to leto zelo pestro v vseh pogledih. To se vidi predvsem zaradi vseh 70-letnic, ki smo jih praznovali lani. To me je spodbudilo, da sem napisal malo več na račun te pomembne letnice. Takrat smo še živeli v skupni domovini Jugoslaviji. Bil je čas in- formbiroja in seveda bili so težko časi. Tega leta so se stvari že začele počasi umirjati in isto leto je bil tudi VI. kongres KPJ. Pred časom sem gledal vremensko napoved in simpatična napovedoval- ka je povedala: »Davnega leta 1952 je v Sloveniji med 13. in 15. februarjem nepretrgoma snežilo 50 ur.« Nekoli- ko me je zbodla beseda »davnega«. Globoko sem se zamislil. Na koncu bom razkril vzrok svoje »zaskrblje- nosti«. Leta 1952 je bilo v Sloveniji usta- novljenih kar nekaj novih tovarn, Mehanotehnika v Izoli, v tem času je bilo v teku odprtje tovarne koles Rog v Ljubljani. Tehniška založba Slovenije je začela izdajati poljudno- znanstveno revijo Življenje in tehni- ka. Tudi zgodba o slovenski kokti se je začela leta 1952. Lani je 70. obletnico izhajanja praznoval katoliški tednik Druži- na. Ta visok jubilej so lani obele- žili tudi v Združenju šoferjev in avtomehanikov Celje. Lepi okrogli jubileji, vredni pozornosti in spo- štovanja. Iz čudovite mladosti se spomi- njam predvsem dedka Mraza. Pri nas v Sloveniji menda živi pod Tri- glavom. Slikar Maksim Gaspari je tega pomembnega leta 1952 stan- dardiziral njegovo zunanjo podobo v slovenskem prostoru. In kot tak še vedno obiskuje pridne otroke. Tudi moje vnuke, in sicer poleg Mi- klavža in Božička. Zanimivo, leta 1952 je bil še dela prost dan tudi božič. V železarskih Štorah so v letu 1952 zgradili veliko vodohranov. Letnice na vratih dokazujejo mojo trditev. Vedno, kadar grem mimo, mi je to- plo pri srcu. Na koncu ne smem pozabiti na tiste, ki so se tega pomembnega leta rodili. Nekdanji predsednik Danilo Türk, Vladimir Putin, pev- ca Andrej Šifrer in Boris Kopitar ter tistega »davnega« leta, kot je rekla napovedovalka vremena, tudi moja malenkost. No, kakorkoli, malo pa človeka le stisne pri srcu. SREČKO KRIŽANEC 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 3, 19. januar 2023 Novi TEDNIK 19.01.2023 št. 03  COLOR CMYK stran 36 Sana Center, strokovno znanje in tradicija Smo strokovno usposobljen kolektiv z močno voljo. Zavedamo se, da je zadovoljstvo naših strank povezano s kakovostjo naših storitev, zato si prizadevamo, da je naše delo opravljeno učinkovito, prijazno ter v skladu z našim poslanstvom – izboljšanje počutja v vseh pogledih. S svojim delom, ponudbo in individualnim pristopom želimo zagotoviti, da lahko brezskrbno in varno uživate v življenju in da pri nas prejmete blago, ki ga potrebujete zase in za svoje bližnje. Z vami že več kot 30 let Prvi in edini v Sloveniji specializirani outlet medicinskih pripomočkov in ortopedske obutve V prostorih naše uprave v Celju, na Lavi 7, vam od januarja 2023 nudimo specializirano outlet ponudbo ortopedske obutve, medicinskih pripomočkov in drugih izdelkov iz naših specializi- ranih prodajaln. Nakupi v našem specializiranem outletu so zanesljivi, varni in preverjeni – po zelo ugodnih cenah. Specializirana outlet ponudba se spreminja glede na razpoložljivost izdelkov in odprodajo zalog, zato se nas splača pogosto obiskovati in redno spremljati ponudbo. Odprodaja izdelkov prinaša cenovno zelo ugodne nakupe kakovostnih, specializiranih in profesionalnih izdelkov. V prostorih outleta lahko kupite tudi obutev Bado, protizdrsno in pralno obutev Eva, profesionalne pripomočke za stopala Podospecial in vse iz naše distribucije – po najnižjih cenah v Sloveniji. Možna je tudi meritev holesterola, sladkorja in krvnega tlaka. Uvozniki za Outlet prodajalna Lava 7, 3000 Celje 03 428 66 78 - Odpiralni čas od 8. do 14. ure, sobote po predhodnem dogovoru spletna pošta: info@inn.si - brezplačna telefonska številka 080 72 79 - Povezava do spletne strani: centersana.si - Lokacije in kontakti: centersana.si/lokacije Lastna dostava, brezplačna telefonska številka kjer smo na voljo 7 dni v tednu za svetovanja, prejem vaših mnenj , želja in zahtev. V kolikor potrebujete nasvete glede nakupa nas obvestite na brezplačno številko in poklicali vas bodo naši strokovnjaki s katerimi se boste glede želene zahteve pogovorili. Enterostomalni terapevt, pripomočki vodilnih proizvajalcev… Specializirani smo za oskr- bo in nego stom, ortopedskih pripomočkov, profesionalne delovne in ortopedske obutve ter drugih medicinsko tehničnih pripomočkov vrhunskih proi- zvajalcev. Pri nas stranke sreču- jejo ljudi z enakimi težavami. Z njimi in z nami imate možnost izmenjevati osebne izkušnje in si pridobiti nove moči. Naš cilj je postati prva izbira pri oskrbi z medicinskotehnični- mi pripomočki. Kot koncesionar Zavoda za zdravstveno zavarova- nje Slovenije v svojih prodajalnah Center Sana nudimo vse pripo- močke, predpisane na naročilni- co za MTP in druge kakovostne izdelke za zdravo in usklajeno življenje v skladu z uradno in komplementarno medicino. Smo podjetje z dolgoletno tradicijo, zato nam lahko zaupate – sodelovati z nami je varno V našem podjetju imamo en- terostomalnega terapevta, ki vas v primeru kakršnihkoli težav s stomo obišče na domu. Nudimo brezplačna strokovna svetovanja višjih medicinskih sester, srednjih medicinskih sester in farmacevt- skih tehnikov. Edini v Sloveniji imamo za vas tudi podporo psi- hologa. Uporabniki imajo na vo- ljo 24-urno brezplačno telefonsko številko za svetovanje. Imamo se- dem specializiranih medicinskih prodajaln, delujočih že več kot 30 let, in lastno dostavo na dom. Organiziramo mesečna druženja, strokovna predavanja in možnost nakupa ter izdaje na naročilnico po individualnem pristopu – to pomeni, da vam zagotovimo pri- pomočke in izdelke, ki jih vi ali vaši bližnji potrebujete, in ne le tisto, kar imamo na zalogi. Invalidi in starostniki imajo pri nas posebno mesto, saj se že vsa leta trudimo izboljšati njihovo počutje v vseh pogledih. S starostniki in stranka- mi zelo radi poklepetamo in na brezplačni številki zelo radi spre- jemamo tudi njihove ideje, predlo- ge in mnenja ter imamo posluh, ko potrebujete nasvet ali pogovor. Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 3, 19. januar 2023 PODLISTEK Prof. Fran Orožen je v po- klicu deloval kot pedagog, zemljepisec in zgodovinar. Njegova bibliografija obsega prispevke z omenjenih podro- čij in s področja planinstva. V letih 1891 in 1898 je izdal Metodiko zemljepisnega pou- ka. Njej je sledilo več zemlje- www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE (4) Fran Orožen, prvi predsednik Slovenskega planinskega društva (1853–1912) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Šmarski fotograf Slavko Ciglenečki kot smučar Slavko Ciglenečki se je poleg fotografiranja, ob glasbi in gledališču, preizkušal tudi v športnih panogah, predvsem v smučanju in planinarjenju. Za svoje športne dosežke pri Sokolskem društvu in prikaz fotografij o delovanju Sokolskega društva v preteklosti je leta 1986 prejel zlato Bloudkovo značko. Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Slavko Ciglenečki je smučanja učil tudi svoja sinova Slavka (levo) in Jana (desno). pisnih učnih knjig: Zemljepis za meščanske šole v treh sto- pnjah, izdano v letih 1891 do 1896 in leta 1912 kot izdaja v eni knjigi, ter Zemljepis Avstrij- sko-ogrske države za IV . razred srednjih šol (1907). Posebej pomembni sta tudi njegovi knjigi Ustavoznanstvo (1895) in Kranjsko domoznanstvo (1909). Najobsežnejše in najpo- membnejše Orožnovo delo je Vojvodina Kranjska, ki ga je v dveh knjigah izdala Slovenska Matica v letih 1901–1902. V njem je kot prvi (po Valvasor- ju) na jedrnat in preprost način podal splošni, tj. naravoslovni, politični, kulturni in zgodo- vinski opis Kranjske dežele. V načrtu je imel tudi podobno obdelavo Štajerske, vendar ga je prehitela smrt. Prof. Orožen je izdal več zemljepisnih kart. Pred njim ni bilo nikogar, ki bi za šolske potrebe prevedel zemljepisne karte v slovenščino. Orožen je priredil prvi slovenski globus, zemljevida obeh polut zemlje, stenske zemljevide Evrope, Avstro-Ogrske, Kranjske in so- sednjih pokrajin ter Palestine. Skupaj s prof. Simonom Rutar- jem je izdal Haardtov atlas za ljudske šole, ki je imel v prvi izdaji 7, v drugi pa 14 zemlje- vidov. Fran Orožen je bil pobudnik in tesen sodelavec revije Pla- ninski vestnik, ki je začela iz- hajati l. 1895. V njej je objavil tudi številne prispevke – poto- pise, poročila, opise hribov in gora ter s planinstvom pove- zanih pomembnih mož, knji- žne ocene itd. Poleg tega je bil tudi sodelavec Ljubljanskega zvona, pisal pa je še v časopi- se Slovenec, Slovenski narod, Učiteljski tovariš, Popotnik idr. Se nadaljuje. Pripravila: Gabrijela Pirš in Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško Naslovna stran Vojvodine Kranjske (v dveh delih; 1901–1902), temeljne Orožnove knjige. Zemljevid okolice Celja, ki ga je priredil Fran Orožen. Diploma Frana Orožna ob imenovanju za častnega člana SPD l. 1908, avtor diplome je akademski slikar Hinko Smrekar. 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 3, 19. januar 2023 Novi TEDNIK 19.01.2023 št. 03  COLOR CMYK stran 36 Sana Center, strokovno znanje in tradicija Smo strokovno usposobljen kolektiv z močno voljo. Zavedamo se, da je zadovoljstvo naših strank povezano s kakovostjo naših storitev, zato si prizadevamo, da je naše delo opravljeno učinkovito, prijazno ter v skladu z našim poslanstvom – izboljšanje počutja v vseh pogledih. S svojim delom, ponudbo in individualnim pristopom želimo zagotoviti, da lahko brezskrbno in varno uživate v življenju in da pri nas prejmete blago, ki ga potrebujete zase in za svoje bližnje. Z vami že več kot 30 let Prvi in edini v Sloveniji specializirani outlet medicinskih pripomočkov in ortopedske obutve V prostorih naše uprave v Celju, na Lavi 7, vam od januarja 2023 nudimo specializirano outlet ponudbo ortopedske obutve, medicinskih pripomočkov in drugih izdelkov iz naših specializi- ranih prodajaln. Nakupi v našem specializiranem outletu so zanesljivi, varni in preverjeni – po zelo ugodnih cenah. Specializirana outlet ponudba se spreminja glede na razpoložljivost izdelkov in odprodajo zalog, zato se nas splača pogosto obiskovati in redno spremljati ponudbo. Odprodaja izdelkov prinaša cenovno zelo ugodne nakupe kakovostnih, specializiranih in profesionalnih izdelkov. V prostorih outleta lahko kupite tudi obutev Bado, protizdrsno in pralno obutev Eva, profesionalne pripomočke za stopala Podospecial in vse iz naše distribucije – po najnižjih cenah v Sloveniji. Možna je tudi meritev holesterola, sladkorja in krvnega tlaka. Uvozniki za Outlet prodajalna Lava 7, 3000 Celje 03 428 66 78 - Odpiralni čas od 8. do 14. ure, sobote po predhodnem dogovoru spletna pošta: info@inn.si - brezplačna telefonska številka 080 72 79 - Povezava do spletne strani: centersana.si - Lokacije in kontakti: centersana.si/lokacije Lastna dostava, brezplačna telefonska številka kjer smo na voljo 7 dni v tednu za svetovanja, prejem vaših mnenj , želja in zahtev. V kolikor potrebujete nasvete glede nakupa nas obvestite na brezplačno številko in poklicali vas bodo naši strokovnjaki s katerimi se boste glede želene zahteve pogovorili. Enterostomalni terapevt, pripomočki vodilnih proizvajalcev… Specializirani smo za oskr- bo in nego stom, ortopedskih pripomočkov, profesionalne delovne in ortopedske obutve ter drugih medicinsko tehničnih pripomočkov vrhunskih proi- zvajalcev. Pri nas stranke sreču- jejo ljudi z enakimi težavami. Z njimi in z nami imate možnost izmenjevati osebne izkušnje in si pridobiti nove moči. Naš cilj je postati prva izbira pri oskrbi z medicinskotehnični- mi pripomočki. Kot koncesionar Zavoda za zdravstveno zavarova- nje Slovenije v svojih prodajalnah Center Sana nudimo vse pripo- močke, predpisane na naročilni- co za MTP in druge kakovostne izdelke za zdravo in usklajeno življenje v skladu z uradno in komplementarno medicino. Smo podjetje z dolgoletno tradicijo, zato nam lahko zaupate – sodelovati z nami je varno V našem podjetju imamo en- terostomalnega terapevta, ki vas v primeru kakršnihkoli težav s stomo obišče na domu. Nudimo brezplačna strokovna svetovanja višjih medicinskih sester, srednjih medicinskih sester in farmacevt- skih tehnikov. Edini v Sloveniji imamo za vas tudi podporo psi- hologa. Uporabniki imajo na vo- ljo 24-urno brezplačno telefonsko številko za svetovanje. Imamo se- dem specializiranih medicinskih prodajaln, delujočih že več kot 30 let, in lastno dostavo na dom. Organiziramo mesečna druženja, strokovna predavanja in možnost nakupa ter izdaje na naročilnico po individualnem pristopu – to pomeni, da vam zagotovimo pri- pomočke in izdelke, ki jih vi ali vaši bližnji potrebujete, in ne le tisto, kar imamo na zalogi. Invalidi in starostniki imajo pri nas posebno mesto, saj se že vsa leta trudimo izboljšati njihovo počutje v vseh pogledih. S starostniki in stranka- mi zelo radi poklepetamo in na brezplačni številki zelo radi spre- jemamo tudi njihove ideje, predlo- ge in mnenja ter imamo posluh, ko potrebujete nasvet ali pogovor. Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 3, 19. januar 2023 PODLISTEK Prof. Fran Orožen je v po- klicu deloval kot pedagog, zemljepisec in zgodovinar. Njegova bibliografija obsega prispevke z omenjenih podro- čij in s področja planinstva. V letih 1891 in 1898 je izdal Metodiko zemljepisnega pou- ka. Njej je sledilo več zemlje- www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE (4) Fran Orožen, prvi predsednik Slovenskega planinskega društva (1853–1912) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Šmarski fotograf Slavko Ciglenečki kot smučar Slavko Ciglenečki se je poleg fotografiranja, ob glasbi in gledališču, preizkušal tudi v športnih panogah, predvsem v smučanju in planinarjenju. Za svoje športne dosežke pri Sokolskem društvu in prikaz fotografij o delovanju Sokolskega društva v preteklosti je leta 1986 prejel zlato Bloudkovo značko. Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Slavko Ciglenečki je smučanja učil tudi svoja sinova Slavka (levo) in Jana (desno). pisnih učnih knjig: Zemljepis za meščanske šole v treh sto- pnjah, izdano v letih 1891 do 1896 in leta 1912 kot izdaja v eni knjigi, ter Zemljepis Avstrij- sko-ogrske države za IV . razred srednjih šol (1907). Posebej pomembni sta tudi njegovi knjigi Ustavoznanstvo (1895) in Kranjsko domoznanstvo (1909). Najobsežnejše in najpo- membnejše Orožnovo delo je Vojvodina Kranjska, ki ga je v dveh knjigah izdala Slovenska Matica v letih 1901–1902. V njem je kot prvi (po Valvasor- ju) na jedrnat in preprost način podal splošni, tj. naravoslovni, politični, kulturni in zgodo- vinski opis Kranjske dežele. V načrtu je imel tudi podobno obdelavo Štajerske, vendar ga je prehitela smrt. Prof. Orožen je izdal več zemljepisnih kart. Pred njim ni bilo nikogar, ki bi za šolske potrebe prevedel zemljepisne karte v slovenščino. Orožen je priredil prvi slovenski globus, zemljevida obeh polut zemlje, stenske zemljevide Evrope, Avstro-Ogrske, Kranjske in so- sednjih pokrajin ter Palestine. Skupaj s prof. Simonom Rutar- jem je izdal Haardtov atlas za ljudske šole, ki je imel v prvi izdaji 7, v drugi pa 14 zemlje- vidov. Fran Orožen je bil pobudnik in tesen sodelavec revije Pla- ninski vestnik, ki je začela iz- hajati l. 1895. V njej je objavil tudi številne prispevke – poto- pise, poročila, opise hribov in gora ter s planinstvom pove- zanih pomembnih mož, knji- žne ocene itd. Poleg tega je bil tudi sodelavec Ljubljanskega zvona, pisal pa je še v časopi- se Slovenec, Slovenski narod, Učiteljski tovariš, Popotnik idr. Se nadaljuje. Pripravila: Gabrijela Pirš in Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško Naslovna stran Vojvodine Kranjske (v dveh delih; 1901–1902), temeljne Orožnove knjige. Zemljevid okolice Celja, ki ga je priredil Fran Orožen. Diploma Frana Orožna ob imenovanju za častnega člana SPD l. 1908, avtor diplome je akademski slikar Hinko Smrekar. 38 Št. 3, 19. januar 2023 Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vaš vladar Mars je končno po več mesecih vstopil v direktno gibanje, kar pomeni konec ne- katerih zastojev in ovir. Lažje boste delovali tudi zaradi Ju- pitra v ovnu, vaše dejavnosti bodo bolj preproste, zato vam bo močno odleglo. V tem te- dnu bosta stopila v direkten položaj tudi Merkur in Uran. Po zelo dolgem času bodo vsi planeti direktni, kar bo voda na vaš mlin. Vse dejavnosti se bodo dvojno obrestovale, zato se podvizajte. Vaša vladarica Venera potuje trenutno po vodnarju, kar je za vas zanimiva kombinacija. Več druženja, komunikacije, tim- skega dela se vam obeta. Še zlasti prijeten bo lahko konec tedna, ki bo kot naročen za za- bave in srečanja. Večji projekt v zadnji tretjini minulega leta je moral do zdaj že dobiti epilog, zato si lahko oddahnete. Pošte- no ste si zaslužili nekaj miru. Še naprej zaupajte vase, zaupa vam tudi okolica. Vaš vladar Merkur se je konč- no na svoji poti po nebesnem svodu obrnil v direktno smer, kar vam bo močno olajšalo de- lovanje. Manj zapletov, zasto- jev, lahko celo nesporazumov bo. Po drugi strani se bo vse začelo dogajati s pospešeno hi- trostjo, še zlasti od nedelje, ko bodo vsi planeti potovali direk- tno. Kdor si upa, bo dvojno na- grajen. Ne taktizirajte, zdaj je čas za konkretno akcijo. Mars, ki potuje po vašem znaku, vas podpira, uspešni boste. V tednu, ki je pred vami, bo- ste začeli delovati bistveno lažje in bolj sproščeno. Ne zapirajte se v svoj svet, nasprotno, zdaj je idealen čas za uveljavitev delovanja v skupinah, sodelo- vanje bo odlično. Na zasebnem področju se boste mogoče v neki zadevi odzvali hladno, lahko boste celo težko dostopni. Ven- dar se bo to kmalu spremeni- lo in ponovno boste pokazali čustva. Pravila, ki si jih postavljate, so odlična kot smernice, kako ravnati. Vendar se lahko ob- časno zgodi, da vaša lastna pravila nasprotujejo vaših trenutnim željam. Odločitev, kakšne vrste kompromisov boste sklepali, bo prisotna v teh dneh. Nič ne izgubljate, na dolgi rok celo pridobivate. Na delovnem področju včasih zaradi prezaposlenosti sploh ne znate opozoriti nase, kar je velika napaka. Direkten Merkur vam pri- naša bolj odprto pot. Do zdaj ste uspeli razrešiti nekatera vprašanja, zato prenehajte analizirati. Sklepi, do katerih ste prišli, so zadostni, da bo- ste lahko odlično napredovali. Drobnjakarstvo vas velikokrat stane zaradi velike izgube časa, naj tokrat ne bo tako. Vzemite si čas za druženje in sprostite energijo. Stres, ki vas spremlja, vam škodi. Večja telesna dejav- nost bo odlična protiutež temu. Pred vami so bistveno bolj prijazni dnevi od predhodnih, še zlasti od nedelje. Sprejmite vsako povabilo v družbo, če- prav ne boste imeli prave ener- gije in volje, da bi se udeleževali različnih dogodkov. Stres, ki ste mu bili izpostavljeni ob začetku leta, lahko pusti posledice pri vašem zdravju. Bistveno je, da ste telesno dovolj dejavni in da predelate vse, kar vas muči v podzavesti. Že v prvem mesecu leta bo- ste občasno čutili utrujenost in skrb, kako bo v prihodnje. Prav je, da razmišljate in načrtujete strategijo, saj se tako lahko tudi izognete kakšni pasti. Vendar ne pretiravajte, dovolite, da se včasih tudi kaj zgodi samo od sebe. Vsega ni treba imeti pod nadzorom. Spontanosti vam ne bo primanjkovalo, to bo še posebej očitno ob koncu tedna, ko bo veselo v vaši družbi. Vaš vladar Jupiter, ki je za- čel kraljevati v ognjenem ovnu, vam prinaša veliko dobrega. Čutili boste, da ste na pragu novega poglavja, ki je zagoto- vo povezano z napredovanjem in nadgradnjo vašega položa- ja. Mars, ki je pravkar stopil v direktno gibanje, vas podpira pri vseh dejavnostih, zato le po- gumno naprej, uspešni boste. Na čustvenem področju boste občasno rahlo muhasti in sa- mosvoji, kar mogoče sploh ne bo slabo. Sonce v petek zapušča vaše znamenje, kar vam je nudilo boljšo stopnjo vitalne energije. Od četrtka do sobote boste go- stili Luno, kar vnaša v ta čas umirjeno energijo. Dnevi bodo odlični za resno in zahtevnejše delo, saj bo tudi vaša zbranost dobra. Konec tedna bo nekaj posebnega, imeli se boste več kot odlično. Zadrževanje v do- bri družbi vam bo prineslo zelo lepe občutke. Sonce bo v petek vstopilo v vaš znak, v soboto se mu bo pridružila tudi Luna. Mlaj, ki bo nastopil v sobotnih večernih urah, bo prinašal odlično raz- položenje in še zlasti večer bo kot naročen za druženje. Vaša energija bo v porastu, zato bo tudi počutje iz dneva v dan bolj- še. Venera vas spremlja in obeta še zlasti prijetna doživetja na čustvenem področju. Izkoristite priložnosti, da utrdite odnose. Od ponedeljka zvečer do sre- de bo Luna potovala po vašem znamenju. Prinašala vam bo odličen šesti čut, zato obvezno upoštevajte njene namige, saj se boste tako najbolj pravilno odločali. Od nedelje bodo vsi planeti direktni, zaradi česar bo vse pospešeno in brez zasto- jev. Zato je pomembno, da si ob mlaju, ki bo nastopil v soboto, zastavite cilje in pravila, saj vas bodo planeti izdatno podpirali. Če se znajdete v zdravniških rokah, se delajte, da ste mrtvi. Mogoče boste pre- živeli. **** Ženska se nenehno vrača k moškemu, ki jo je že stokrat razočaral, a se nikoli ne vrne k frizerki, ki ji je samo enkrat uničila frizuro. **** Pri ortopedu sem naročen čez pet let. V tem času lahko tudi sam končam me- dicinsko fakulteto… **** Sodstvo – kaos Zdravstvo – kaos Gospodarstvo – kaos Šolstvo – kaos Kriminal – organiziran **** Zaradi dveh stvari v življenju vedno ostanem brez besed: inteligence pri ži- valih in neumnosti pri ljudeh. **** Upokojenec je oropal banko, da bi šel v zapor in tako pobegnil od žene. Sodnik ga je obsodil na hišni pripor… Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Parfum »Kupil bi moški parfum. Kaj imate?« »Najnovejšega Davida Beckhama.« »Cena?« »199 evrov.« »Ufff, predrago. Imate kaj od Cimerotića?« Na sodišču »Gospa, kolikokrat ste prevarali moža?« »Gospod sodnik, na sodišče nisem prišla, da bi se hvalila, ampak da bi se ločila.« Dom »Kje je dedek?« »Uči se za sprejemni izpit na fakulteto.« »Zakaj pa želi na fakulteto?« »Ker je bivanje v študentskem domu cenejše kot v domu upokojencev.« Franc, 42 let, prvi delovni dan Redka fotogra ja prvega daljinskega TV-upravljavca Mama je navdušena, mali bo zagotovo minister! Kamasutra 21. stoletja Zeta je prosila, naj ji poslika strop v spalnici… 38 Št. 3, 19. januar 2023 Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vaš vladar Mars je končno po več mesecih vstopil v direktno gibanje, kar pomeni konec ne- katerih zastojev in ovir. Lažje boste delovali tudi zaradi Ju- pitra v ovnu, vaše dejavnosti bodo bolj preproste, zato vam bo močno odleglo. V tem te- dnu bosta stopila v direkten položaj tudi Merkur in Uran. Po zelo dolgem času bodo vsi planeti direktni, kar bo voda na vaš mlin. Vse dejavnosti se bodo dvojno obrestovale, zato se podvizajte. Vaša vladarica Venera potuje trenutno po vodnarju, kar je za vas zanimiva kombinacija. Več druženja, komunikacije, tim- skega dela se vam obeta. Še zlasti prijeten bo lahko konec tedna, ki bo kot naročen za za- bave in srečanja. Večji projekt v zadnji tretjini minulega leta je moral do zdaj že dobiti epilog, zato si lahko oddahnete. Pošte- no ste si zaslužili nekaj miru. Še naprej zaupajte vase, zaupa vam tudi okolica. Vaš vladar Merkur se je konč- no na svoji poti po nebesnem svodu obrnil v direktno smer, kar vam bo močno olajšalo de- lovanje. Manj zapletov, zasto- jev, lahko celo nesporazumov bo. Po drugi strani se bo vse začelo dogajati s pospešeno hi- trostjo, še zlasti od nedelje, ko bodo vsi planeti potovali direk- tno. Kdor si upa, bo dvojno na- grajen. Ne taktizirajte, zdaj je čas za konkretno akcijo. Mars, ki potuje po vašem znaku, vas podpira, uspešni boste. V tednu, ki je pred vami, bo- ste začeli delovati bistveno lažje in bolj sproščeno. Ne zapirajte se v svoj svet, nasprotno, zdaj je idealen čas za uveljavitev delovanja v skupinah, sodelo- vanje bo odlično. Na zasebnem področju se boste mogoče v neki zadevi odzvali hladno, lahko boste celo težko dostopni. Ven- dar se bo to kmalu spremeni- lo in ponovno boste pokazali čustva. Pravila, ki si jih postavljate, so odlična kot smernice, kako ravnati. Vendar se lahko ob- časno zgodi, da vaša lastna pravila nasprotujejo vaših trenutnim željam. Odločitev, kakšne vrste kompromisov boste sklepali, bo prisotna v teh dneh. Nič ne izgubljate, na dolgi rok celo pridobivate. Na delovnem področju včasih zaradi prezaposlenosti sploh ne znate opozoriti nase, kar je velika napaka. Direkten Merkur vam pri- naša bolj odprto pot. Do zdaj ste uspeli razrešiti nekatera vprašanja, zato prenehajte analizirati. Sklepi, do katerih ste prišli, so zadostni, da bo- ste lahko odlično napredovali. Drobnjakarstvo vas velikokrat stane zaradi velike izgube časa, naj tokrat ne bo tako. Vzemite si čas za druženje in sprostite energijo. Stres, ki vas spremlja, vam škodi. Večja telesna dejav- nost bo odlična protiutež temu. Pred vami so bistveno bolj prijazni dnevi od predhodnih, še zlasti od nedelje. Sprejmite vsako povabilo v družbo, če- prav ne boste imeli prave ener- gije in volje, da bi se udeleževali različnih dogodkov. Stres, ki ste mu bili izpostavljeni ob začetku leta, lahko pusti posledice pri vašem zdravju. Bistveno je, da ste telesno dovolj dejavni in da predelate vse, kar vas muči v podzavesti. Že v prvem mesecu leta bo- ste občasno čutili utrujenost in skrb, kako bo v prihodnje. Prav je, da razmišljate in načrtujete strategijo, saj se tako lahko tudi izognete kakšni pasti. Vendar ne pretiravajte, dovolite, da se včasih tudi kaj zgodi samo od sebe. Vsega ni treba imeti pod nadzorom. Spontanosti vam ne bo primanjkovalo, to bo še posebej očitno ob koncu tedna, ko bo veselo v vaši družbi. Vaš vladar Jupiter, ki je za- čel kraljevati v ognjenem ovnu, vam prinaša veliko dobrega. Čutili boste, da ste na pragu novega poglavja, ki je zagoto- vo povezano z napredovanjem in nadgradnjo vašega položa- ja. Mars, ki je pravkar stopil v direktno gibanje, vas podpira pri vseh dejavnostih, zato le po- gumno naprej, uspešni boste. Na čustvenem področju boste občasno rahlo muhasti in sa- mosvoji, kar mogoče sploh ne bo slabo. Sonce v petek zapušča vaše znamenje, kar vam je nudilo boljšo stopnjo vitalne energije. Od četrtka do sobote boste go- stili Luno, kar vnaša v ta čas umirjeno energijo. Dnevi bodo odlični za resno in zahtevnejše delo, saj bo tudi vaša zbranost dobra. Konec tedna bo nekaj posebnega, imeli se boste več kot odlično. Zadrževanje v do- bri družbi vam bo prineslo zelo lepe občutke. Sonce bo v petek vstopilo v vaš znak, v soboto se mu bo pridružila tudi Luna. Mlaj, ki bo nastopil v sobotnih večernih urah, bo prinašal odlično raz- položenje in še zlasti večer bo kot naročen za druženje. Vaša energija bo v porastu, zato bo tudi počutje iz dneva v dan bolj- še. Venera vas spremlja in obeta še zlasti prijetna doživetja na čustvenem področju. Izkoristite priložnosti, da utrdite odnose. Od ponedeljka zvečer do sre- de bo Luna potovala po vašem znamenju. Prinašala vam bo odličen šesti čut, zato obvezno upoštevajte njene namige, saj se boste tako najbolj pravilno odločali. Od nedelje bodo vsi planeti direktni, zaradi česar bo vse pospešeno in brez zasto- jev. Zato je pomembno, da si ob mlaju, ki bo nastopil v soboto, zastavite cilje in pravila, saj vas bodo planeti izdatno podpirali. Če se znajdete v zdravniških rokah, se delajte, da ste mrtvi. Mogoče boste pre- živeli. **** Ženska se nenehno vrača k moškemu, ki jo je že stokrat razočaral, a se nikoli ne vrne k frizerki, ki ji je samo enkrat uničila frizuro. **** Pri ortopedu sem naročen čez pet let. V tem času lahko tudi sam končam me- dicinsko fakulteto… **** Sodstvo – kaos Zdravstvo – kaos Gospodarstvo – kaos Šolstvo – kaos Kriminal – organiziran **** Zaradi dveh stvari v življenju vedno ostanem brez besed: inteligence pri ži- valih in neumnosti pri ljudeh. **** Upokojenec je oropal banko, da bi šel v zapor in tako pobegnil od žene. Sodnik ga je obsodil na hišni pripor… Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Parfum »Kupil bi moški parfum. Kaj imate?« »Najnovejšega Davida Beckhama.« »Cena?« »199 evrov.« »Ufff, predrago. Imate kaj od Cimerotića?« Na sodišču »Gospa, kolikokrat ste prevarali moža?« »Gospod sodnik, na sodišče nisem prišla, da bi se hvalila, ampak da bi se ločila.« Dom »Kje je dedek?« »Uči se za sprejemni izpit na fakulteto.« »Zakaj pa želi na fakulteto?« »Ker je bivanje v študentskem domu cenejše kot v domu upokojencev.« Franc, 42 let, prvi delovni dan Redka fotogra ja prvega daljinskega TV-upravljavca Mama je navdušena, mali bo zagotovo minister! Kamasutra 21. stoletja Zeta je prosila, naj ji poslika strop v spalnici… Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 3, 19. januar 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 552 SUDOKU 553 SUDOKU 244 REŠITEV SUDOKU 243 Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Nagradni razpis Poglej, kako svetloba privlači ta ... 3K ZOBNA ZALIVKA SLOVENIJA JE PARLA- MEN TARNA DEMO KRATI- ČNA ... NEMŠKI AV- TOMOBILSKI INDUSTRIA- LEC (ADAM) PISATELJ KERMAUNER OBDANE, OMOTANE SAMODRŽCI SLOVENSKA IGRALKA KRAVANJA POKRAJIN- SKI ARHIV MARIBOR PREDLOGA, MODEL CANKARJEVA POETIČNA DRAMA OPRAVIM OPERACIJO POTOMCA BELKE IN ČRNCA STA RO- EGIPČANSKI ARHITEKT DOLOMIT JE APNENCU PODOBNA … BRIGITTE BARDOT RDEČA ROŽA STAVBA ZA SHRANJEVA- NJE SENA ZELIŠČNI LIKER JANEŽ (LAT.) LAŽ … KRAT- KE NOGE MESEČNA PUBLIKACIJA KITAJSKA IMA SKUPNO MEJO Z … MEJI NA GEORGIO VELIKA MOR- SKA RIBA HRVAŠKA PEVKA KOKIĆ NI REKEL NE BEV NE … BARIJ NICK NOLTE MUSLI- MANSKI DUHOVNIK HARPO MARX VODNA PTICA NAJEMOJE- MALEC JED Z NADEVOM PUŠČAVA V AFRIKI SESTAVNI DEL, SESTAVINA NAČRTATI VRSTA TENIŠKEGA UDARCA TRPNIK VOJSKA NEKDANJE SFRJ POTEM SUBJEK- TIVEN NAGAJIVA, NORČAVA SIN EVE IN ADAMA BRIT. IGRAL- KA WATTS ŠP. SRE D- NJE V. JUNAK TOČILNICE, BIFEJI ŠOPA LAS KORALNI OTOK MAJHNA LATA VELIKI DŽEZOVSKI ORKESTER SUMERSKI BOG NEBA IZGINITEV, IZGINJENJE POSTELJICA ZA DOJENČKA, KI SE ZIBLJE LIMITIRATA ČITATI DREVORED ČAROVNIK … OZA PRIVRŽENEC EKLEKTI- CIZMA LEGENDARNI NOGOMETAŠ (DIEGO ARMANDO) SEVERNOAM. INDIJANCI NA KRATKO NAVEDEN (V GOVORU) Seveda pazim, kaj pojem. Kako bi pa sicer kaj ...? NJEN AGENT JE BIL TUDI VLADIMIR PUTIN KOSI TRAVO EVROPSKA AGENCIJA ZA ZDRAVILA GRŠKO PRISTA- NIŠČE SPLETNA BANKA NLB RAZTEGLJIVA PLETENINA JANEZ ERŽEN 101 POMIRI DOJENČKA NAREJENO V ANDORI IDENTIFI- KACIJSKA ŠTEVILKA IZDELKA Povsod z vami FRANCOSKA IGRALKA BINOCHE RENEE ZELLWEGER ZMAN J- ŠANJE, OMEJEVANJE NAS- PROTNO OD ANONIMNO BARBIKIN FANT 11 3 12 21 10 6 9 13 20 18 5 14 7 19 2 15 8 16 4 17 1 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 17 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 24. januarja. Geslo iz številke 2: Novo leto, nove zmage Izid žrebanja: 1. nagrado: darilni bon Perutnine Ptuj prejme Štefka Drame s Ponikve. 2. nagrado: darilni bon Mesarstva Čas iz Žalca prejme Ka- rolina Klepej iz Šentruperta. 3. nagrado: darilo Sadjarstva Mastnak prejme Jože Man- freda iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. 1. nagrada: Odeja in knjiga Kukarske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 2. nagrada: Predpasnik NT&RC in knjiga Kukarske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 3. nagrada: Kuhinjska krpa in knjiga Kukarske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice Novi TEDNIK št. 03 19.01.2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 3, 19. januar 2023 PISANI SVET Podjetje Aplast iz Žalca si ne prizadeva samo za čim bolj uspešno poslovanje, ampak tudi za boljši razvoj lokalne skupnosti in okolja, v katerem deluje. Konec preteklega leta je za svoje zaposlene pripravilo mal- ce drugačno novoletno zabavo s stand up komedijo in koncer- tom, kjer je tiste svoje sodelav- ce, ki so že pred dvajsetimi leti pomagali položiti temelje za današnji Aplast, presenetila z denarno nagrado. Pozornosti je bilo deležno tudi Prostovolj- no gasilsko društvo Ložnica pri Žalcu. Podjetje mu je namenilo donacijo v vrednosti 10 tisoč evrov. MŠ Od zahval do načrtov za nove podvige Gasilska zveza Slovenije je v Rogaški Slatini pripravila dvodnevni posvet poveljnikov in predsednikov gasilskih zvez. Na njem so gasilci med drugim predali zahvalo pod- jetniku Ivu Boscarolu. Ta je namreč po lanskem požaru na Krasu podvojil znesek nagrade, ki jo je vlada namenila neustrašnim borcem z ognjem. Na račun gasilske zveze je nakazal 1,47 milijona evrov. Medtem ko je na Krasu lani divjal največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, je Celje gostilo Gasilsko olimpijado. To je bil velik dogodek za slovenske gasilce, zato so vodilni v gasilski zvezi na posvetu v Rogaški Slatini zahvalo za pomoč in organizacijo podelili ministru za obrambo Marjanu Šarcu. Kakšno delo je lani opravila gasilska organizacija, je prisotnim med drugim predstavil predsednik zveze, Šentjurčan Janko Cerkvenik. Celjsko območje bo letos gostilo še en pomemben dogodek na področju gasilstva. Jeseni bo namreč v Žalcu kongres Gasilske zveze Slovenije. Dogodka, ki ga prirejajo vsakih pet let, se bo predvidoma udeležilo več kot tri tisoč gasilcev iz vse države in iz tujine. TS Sproščeno druženje po premieri Petkova premiera je v celjsko gledališče privabila veliko znanih obrazov. Med njimi so zagotovo izstopali igralci, tudi takšni, ki jih lahko trenutno spremljamo v različnih televizijskih serijah. Od znanih Celjanov si je med drugimi predstavo ogledal župan Matija Kovač. Spremljala ga je njegova partnerka. Oba sta sicer znana kot velika ljubitelja kulture. ŠO, foto: arhiv Gledališča Celje Celjski župan Matija Kovač v družbi igralca Branka Završana in upravnika Gledališča Celje Mihe Goloba. Na premeri sta se mudila tudi zakonca Klemen Janežič in Nina Ivanišin. Klemna spremljamo v televizijski seriji Ja, Chef! Nina je nastpila v prvih dveh delih televizijske serije Primeri inšpektorja Vrenka. Celjski gledališčniki po premieri že tradicionalno razrežejo torto. Za zveste sodelavce in za gasilce Z leve: poveljnik PGD Ložnica pri Žalcu Milan Novak, direktor Apla- sta Branko Potočnik in predsednik PGD Ložnica pri Žalcu Matej Antlo- ga. (Foto: arhiv Aplast) Od leve: minister za obrambo Marjan Šarec, podjetnik Ivo Boscarol in pred- sednik GZ Slovenije Janko Cerkvenik (Foto: GZ Slovenije) Predsednik vlade navdušen Ob ponedeljkovi slovesnosti v Splošni bolnišnici Celje in ob obisku predsednika vlade dr. Roberta Goloba se je z njim srečal tudi župan Mestne obči- ne Celje Matija Kovač. Z ministrom za zdravje Dani- jelom Bešičem Loredanom so si ogledali tudi celjski zdravstve- ni dom, nad katerim naj bi bil Golob menda navdušen. Še več, Golob naj bi si takšne odnose in delo, kot so v ZD Celje, želel še v drugih zdravstvenih domovih po Sloveniji. SŠol Kot je bilo slišati, je bil predsednik vlade nad celjskim zdravstvenim domom navdušen. (Foto: SHERPA)