St. 118 mm platana v lolttlsl (Mi ccrrenfe ton la posta) V trstu, v petek tt. mala 1922 Samezna številka 20 stotink LetnfK jzhaja, izvzemši \ ndeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo ArfSkega žt. 20. I nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo ur pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izd? " Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost TlsJ ma§a za mesec L 7. —.3 mesece L 19.50, pol leta L ^ Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon urednfs. DINOS Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se raČuaajo % žirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmstnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 1 — Mali oglasi po 20 st beseda, rnajnanj pa L 2 — Ogla*! ■aročnina in reklamacije se pošiljajo IzUučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-' Frančiška AsKkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-&7.' Goriški fašisti za ootonomijo Goriške GORIŠKI FAŠISTI ZA AVTONOMIJO Često se dogaja, da nas kak dogodek kar osuplja, ker prihaja povsem nepričakovano in učinkuje kakor k&ko čudo, padlo £ neba doli. Dne V. L. m. je imela fašistovska stranka v vrortci svoje zborovanje. Po dolgi raz-fra^ i jo sprejeli sklep, ki se izreka proti vi>a-ii nc?i razdelitvi dežele, proti zahtevi «izvestnih krogov» v Julijski Krajini in v videni ski pokrajini, da bi se ozemlje goriške dežele razdelilo med videmsko in tržaško pokrajino. Če bi se ta namera uresničila — pravi sklep dalje — Si Gorica nehala biti glavno mesto dežele in bi trpela nepopravljivo škodo, moralno in materialno. «Zato zavzema narodna fašistovska stranka stališče, ki je odločno nasprotno takim nameram, ki so nasprotne in škodljive istim ciljem samim, ki jih zasleduje 6tranka.» Takega sklepa fašistovske stranke bi ne bil pričakoval, kdor je zasledoval politično življenje v Julijski Krajini od zasedbe sem. Fašistovske organizacije smo poznali doslej le kot nekako sprednjo stražo, lahko konjenico, ki je prednjačila hotenju in delovanju italijanskega nacionalizma v Julijski Krajini! A kje so tisti «izvestni krogi», ki so začeli propagirati tisto na-nero, ki se ji sedaj upira sklep fašistovske stranke v Gorici? So v — istem nacionalističnem taboru! Dokaz za to je tisti ^referendum«, tista okrožnica lista Era Nuova*, ki naj bi zbegala prebivalsvo goriške dežele 'in £»a zavedla, da bi se morda izreklo za razkosanje goriške dežele!! Če uvažujemo torej dejstva, da je iašizem strogo nacionalističen, da je propaganda za razkosanje dežele nacionalističnega izvora in da se fašistovska stranka v Gorici vendar izreka proti razkosanju in za ohranitev sedanje upravne uredbe: nas mora gori navedeni sklep čuditi kot nekako neverjetno čudo!! Razlago za ta nepričakovani nastop goriških fašistov nam daja utemeljevanje, ki sledi resoluciji v petih točkah: 1. Gorica je bila doslej glavno mesto dežele in je uživala vse moralične in materialne koristi takega pciožaja. Če bi izgubila ta svoj položaj, bi se zmanjšal njen tigled — pa tudi ugled sedanje narodne vlade pred prebivalstvom. 2. Gorica bi izgubila vsak vpliv na ozemlje ob Soči in svojo pomembn6st kol predstraža italijanstva. Trst in Videm bi ne mogla vršiti te naloge, ker je njuno življenje usmerjeno k drugim nalogam, ki nimajo nič skupnega s tradicionalnimi nalogami Gorice. 3. Ozemlje Goriške je eminentno poljedelsko in bi v takem industrialnem in trgovskem mestu, kakršno je Trsi, ne imelo ozračja, ki bi moglo razumeti potrebe poljedelskega prebivalstva in pospeševati stremljenja tega poslednjega, ki so kaj različna od onih velikega* mesta. 4. Če bi se goriško ozemlje priključilo k Vidmu, bi nastalo preveliko upravno območje in bi zato deti ob kraju izgubili potrebne stike z glavnim mestom. 5. K vsem tem pomislekom praktične in materialne narave se pridružuje še eden izključno čustvenega značaja. V zgodovini zadnje vojne za neodvisnost je postala Gorica simbol junaštva in zmage. Vsako kratenje položaja Gorice bi manjšalo tudi pomembnost tega znaka. Iz vseh teb razlogov se bo fašistovska stranka v Gorici z vsemi svojimi silami upirala proti izvedbi takega čina. Razlogi, ki jih navaja sklep v prvih dveh in v zadnji točki so idealne narave. Razumljivo je to, če uvažujemo razloge za postanek fašizma in njegovo prošlost. Ne more se kar izneveriti — sam sebi! Vsa teža utemeljevanja pa je v resnici v 3. in 4. ; točki. Tu so odločilni — praktični raziogi. t Gre za življenje! Če bi se goriška dežela priključila k Vidmu in Trstu, bi bila Gotrica meralično obglavljena; odtegnili bi se ji tudi viri gospodarskega obstanka in razvoja. Obsojena bi bila na hiranje in umiranje. Posebno tudi za to, ker bi bila dežela — na katero je Gorica nerazdru-žljivo navezana s svojim obstankom in procvitom — odvisna od središča, ki bi ne imelo ne smisla ne srca za pogoje njenega snovanja kot poljedelskega ozemlja in bi bila zato tudi obsojena v hiranje in siromaštvo. A kdor nič nima, ne more tudi nič dajati! Da, da, gre za življenje dežele in glavnega mesta. Vzroki, ki govore za ohranitev sedanje upravne uredbe, temeljijo v naravi, v dejanskih razmerah, |d Jih more pač prezirati kaka «Era», ki jih pa ne more izpremeniti nobeno otepanje s patriotični-mi frazami. Primum vivere ...! Prebivalstvo Goriške — slovensko in italijansko — hoče živeti in se upira proti temu, da bi mu zadrgnili okoli vratu kako — videmsko vrv! Do tega izpoznanja so prišli, kakor se vidi, tudi goriški fašisti. Volja ogroženega prebivalstva jim je narekovala gori navedeni sklep, da so — opremljeno sicer z raznimi idealnimi okraski — izpregovorili trdo resnico! Zato ni njihov sklep nikak čudež! KONFERENCA V GENOVI Sporazum z Rusijo dosežen — Z današ^io plenarno sejo bo konferenca zaključena GENOVA, 18. Na včerajšnji seji politične podkomisije je Čičerin imel dolg govor, v katerem je izjavil, da z nekaterimi spremembami sprejema predloge glede sesten-ka komisije v Haagu. Predvsem je Čičerin protestiral proti temu. da se predlaga, naj se sestane ta v Haagu dve komisiji namesto ene. Pristal ie končno vendar na ta predlog, toda dal ;e izraza svojemu začudenju, da se izključuje Nemčija od lega sestanka. Tudi mu ni bilo prav, da se je ravno Haag izbral za sedež novega sestanka. Pristal je nadalje na vzajemno obvezo proii napadom, toda pod pogojem, da velja ta obveza tudi za napade proti sovjetskim republikam in republikam na skrajnem vzhodu, ki so zaveznice Rusije. Obvezi proti napadom se morajo dodati tudi ukrepi proti tolpam, ki napadajo sovjetsko Rusijo ali pripravljajo napade proti njej. Tako se morajo razpustiti na Finskem ■«siydskari» in druge podobne organizacije, na Poljskem stražarski oddelki in delavski bataljoni, sestavljeni od vojakov reakcionarnih vojska, na Romunskem in v Besarabiji Wrangelove in Petljurine čete, ki se pripravljajo za napad proti Ukrajini, v Jugoslaviji Wrangelove čete, ki se morajo razorožiti in odpeljati v bolj oddaljene dežele. Čičerin je tudi opozarjal, da polaga sovjetska vlada veliko važnost na ukrepe proti napadom s strani tolp, ker ima v rokah listine, iz katerih je razvidno, da pripravljajo Wrangelove čete na jugovzhodu Evrope nove napade proti sovjetski Rusiji. Čičerin sicer ni prečital teh dokumentov, toda po poročilu, ki ga je izdala ruska delegacija, obstojajo v foto-grafičnih posnetkih pisma, pisanega dne 8. aprila {922. od generala Mitterja Wrangelovemu I oslaniku v Jugoslaviji, pisma istega generala z dne 20. aprila poslaniku g. Erschu In končno pisma ruskega poslaništva v Par zu generalu Millerju; to poslednje pismo nima datuma. V teh pismih se govori o p -ipravah generala Wrangela proti Rusiji. O teh pripravah, pravi poročilo ruske delegacije, so bile ofoveičene nekatere evropske vlade. Čičerinu je najprej odgovoril Schanzer, ki ye izjavil, da ne more vzeti v upoštev omenjenih listin glede Wrangelovih priprav. Skrrmunt in Bratianu sta poudarjala, da njuni državi nimata nikakih napadalnih namenov proti Rusiji Bratianu je pripomnil, da je na Romunskem le Rakih 3000 članov ruskih tolp in da bi bil srečen, če jih prevzame kaka druga država. Govoril je nato dolgo Lloyd George, ki je predvsem zavrnil Čičerinove ugovore glede izključitve Nemčije od prihodnjega sestanka. Poudarjal je, da bi Nemčija ne mogla mnogo pomagati Rusiji glede kreditov, da pa bo lahko to storila na drug način. Nemčija bo, seveda, lahko sodelovala pri gospodarskem obnavljanju Evrope, toda ne more biti pripuščena k razpravam o vprašanjih, ki jih je za se že rešila v posebnem dogovoru z Rusijo. Lloyd George je nadalje pobijal Čičerinove ugovore glede izbere Haaga za sedež bodoče konference, poudarjajoč, da je Haag že tradicionalno mesto za razprave o mednarodnih vprašanjih, dočim se nahajajo druga mesta, ki jih predlaga Čičerin, v državah, ki so se postavila nasproti Rusiji na več aK manj odločno stališče. Glede Čičerinovega ugovora, da se ni mogel doseči sporazum, ker se je delo ločevalo v dve skupini in da se bodo našle iste težkoče tudi v Haagu, če bo dela ločeno, je Lk»yd George izjavil, da gre pač za načelna navzkrižja, ki se niso mogla spraviti v sklad. Vsled tega so se poizkušala načeti ta načelna vprašanja z druge strani, da se vidi, ali bo mogoče poravnati navzkrižja v praksi, ko se niso mogla poravnati v teoriji. Zaradi tega je bilo vprašanje izročeno izvedencem. Ni dvoma o tem — je nadaljeval Lloyd George — da so med sistemom, ki vlada v Rusiji in sistemom v drugih državah nepopravljiva navzkrižja, toda dejstvo je, da se ta dva sistema približujeta. V Rusiji je zemlja navidezno podržavljena, toda v resnici je last kmetov. Zastonj je skrivati to dejstvo. Nihče ne more pregnati kmetov z zemlje, pa naj izda Moskva kakršnokoli naredbo. Prišlo bo končno do istega sistema, kakor po francoski revoluciji. Lloyd Geo»ge je nadalje zavračal Čičerinove očitke, da nekatere države podpirajo Wrangelove čete. Poudarjal je, da AngHja ni imela nikoli nič opraviti z WrangeLom. Ko je podpirala posredovanja v Rusiji, je to storila javno in brez skrivanja. Poslala je v Rusijo tudi municijo m je celo vprašala dolnjo zbornico za potrebne kredite. Z zadnjim Wnangekwim podjetjem ni imela Anglija nič in ga je smatrala za zgrešeno. Kar se tiče Čičerinovih očitanj gleda organiziranja Wrangelovih čet v svrho napada na Rusijo, je izjavil Llovd George, da so Wrangek>ve Sete bolj nevarne državam, kjer se nahajajo nego Rusiji. Te države bi jih prav rade izročile z zvezanima rokami in nogami kaki drugi državi, ki bi jih hotela sprejeti. Države, o katerih govori Čičerin, nimajo medtem nikake pogodbe z Rusijo in niso nikakor obvezane, da bi se uprle kakim pripravam proti Rusiji. Ko pa bo podpisan dogovor z vzajemnimi obvezami proti napadom, bodo obvezane, da ne podpirajo nik&kega vpada v Rusijo, kakor bo tudi Rusija obvezana, da ne organizira napadov proti njim. Vsled tega je Lloyd George odločno za sklenite? tega dogovora, ki bo preprečil organiziranje misij za izpreobrnitefv ruskih never-kakor tudi organiziranje misionarskih tolp s strani gospodov Čičerina in Litvinovega v svrho i spreobrnitve nevernikov v naših deželah.» Vsak ima doma Se preveč dela. Če bodo torej vst delali doma in pustili druge, naj delajo doma, bo šlo vse boljše naprej. Na popoldanski seji komisije se je končno dosegel sporazum z rusko delegacijo. Rusi so sicer zahtevali, naj bi se izbral kak drug sedež za prihodnjo konferenco, toda končno so pristali na to, da se vrši v Haagu. Dogovor proti napadom bo trajal sedem mesecev, in sioer tri mesece, tekom katerih bo delovala komisija in se štm mesece po zaključitvi njenega dela. Dogovor bo veljal tudi za ruske zaveznike. Sprejete določbe bodo sprejete v zapisnik seje in bodo imele veljavo prave pogodbe. Konferenca se potemtakem lahko smatra za zaključeno. Ostaja še formalna predložitev sporazuma prvi komisiji in nato plenarni seji. Besedilo sporazuma se glasi: 1. Vlasti sprejemajo predlog, da se imenuje komisija, ki naj prouči navzkrižja med sovjetsko vlado m drugimi vladami in ki naj se sestane z rusko komisijo, ki kna isto nalogo; 2. najkasneje do 2. junija bodo sporočena sovjetski vladi imena članov ne ruske komisije, ki jih bodo imenovale države, zastopane v komisiji; do istega dne bo sovjetska vlada sporočila drugim državam imena članov ruske komisije; 4. ti dve komisiji bosta razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo dolgov, zasebne lastnine in kreditov; 4. člani obeh komisij bodo morali biti v Haagu do 26. junija 1922; 5. obe komisiji se bosta potrudili, da daste složno nasvete o vprašanjih, predvidenih v določbi 3; 6. da se omogoči delovanje komisij v popolnem miru in da se omogoči vzajemno zaupanje, se bodo sklenili med sovjetsko vlado in njenimi sedanjimi zavezniki na eni in vladami, ki se bodo udeležile dela komisije na drugi strani dogovori za vzdržanje od kateregakoli napada na odnosne zemlje in za vzdržanje od vsake prevratne propagande. Obveza glede vzdr-žanja od vsakega napada bo temeljila na spoštovanju sedanjega stanja in bo ostala v veljavi štiri mesece po zaključitvi dela komisij. Obveza glede vzdrževanja oui propagande bo obveszaLa vlade, da se nikakor ne vtikajo v notranje zadeve drugih držav in da ne podpirajo finančno ali na kak drug način potitiine organizacije v drugih državah ter da bodo potlačile na svojem ozemlju potzkušena podpisovanja k nasilstvona v drugih državah in motenje sedanjega toriiorialnega in političnega stanja. * Sporazum odobren v lejl prve komasaje Danes se je sestala v kraljevski palači pod predsedništvom Facte prva komisija v svrho odobritve včerajšnjih sklepov podkomisije glede ruskega vprašanja. Francoski in belgijski delegati niso bili pirsetni zaradi znanega pridržka pri izročitvi spomenice Rusom, toda obe delegaciji popolnoma odobravate dosedanje predloge in sklepe in pričakujete tozadevne sklepe svojih vlad, katerima sta priporočili odobritev sporazuma. Sporazum je bil po kratki razpravi sprejet. Patyu, nizozemski delegat, je izjavil, da bo njegova država srečna, če bo mogla sprejeti komisije, ki bodo proučevale rusko vprašanje. Sprejet je bil na to Lloyd Georgejiev predlog, naj predsednik genovske konference ukrene z nizozemsko vlado potrebne ukrepe za sestanek komisij. Pred zaključitvijo je predsednik sklical plenarno sejo za jutri ob 9. Kralj v Benetkah. — Svečana otvoritev novega kanala BENETKE, 18. Včeraj se je ob' navzočnosti kralja svečano otvoril veliki kanal, ki vodi k novemu industrijskemu in trgovinskemu pristanišču Benetek v Margh eri. Ogromno delo je bilo započeto z dogovorom, ki so ga sklenile v letu 1917. vlada, občina in družba industrijskega pristanišča, katere predsednik je bil grof Volpi. Gradnja se je začela spomladi leta 1919. Načrt je izdelal inžener Coen CagilL K novemu pristanišču se pride po 4 km dolgem kanalu, ki tvori nadaljevanje kanala Guidecca in ld vodi na rob lagune v smeri, paraleim oni mostu čez laguno na progi Mesire - Benetke. Pristaniške zgradbe obsegajo prostor 3 in pol kvadratnih km. PrbftaniKe je dolgo 10 km ter opremljeno z mogočnimi napravami za nakrcanje in izkrcanje, transport in sklad&ča. Zgradila se je tudi železniška zveza med novim pristaniščem in Mestre. Železniške naprave so ko« letnemu prometu 10 miljo-nov ton blaga. Poleg glavnega ae je zgradilo tudi n: injše Izolirano prfetanaiče za petrolej in druga bitumena s potrebnimi napravami in skladiščem, Id zmore 200 tisoč ton. Na vsaki strani glavnega pristanišča je industrijska zona, katerih vsaka obsega 3 kvadratne km. Zoni sta neposredno združeni z morjem po nalašč za to zgrajenih kanalih za velike ladje. Tudi sta zoni zvezani z železniško mrežo po 30 km tira in preskrbljeni s prvovrstno električno napeljavo. Ena kemična tovarna se je že otvorila in je v polnem obra&u; ravnotako že delajo razne tovarne za motore kakor tudi nekaj tovarn za konstrukcijski material. V najkrajšem času se bosta dogradili dve velikanski ladjedelnici tvrdke Brera in beneške ladjedelnice z mehaničnimi delavnicami in pečmi za jeklo. Ravnotako se bo otvorila hladilnica z javnimi skladišči ter naprava za obdelovanje in ohranjevanje lesa. Industrijski zoni se bo priključil po zaslugi beneške občine stanovanjski kvar-tir v obliki vrtnega mesta v obsegu IV2 kvadratnega km, kjer bo lahko stanovalo 30.000 oseb. Kvartir se ravnokar gradi in nekaj ga je že dovršenega. Grozna ce&feča v Rimu« — Požar v bolnišnici «Santo Spirito» RIM, 18. Sinoči ob 11 in en četrt je izbruhnil v bolnišnici «Santo Spirito» požar, ki je zahteval mnogo človeških žrtev. Ogenj je nastal v sušilnici pralnice, ki leži pod prazno dvorano «Flaviani». Čim so inspekcijski zdravniki opazili ogenj, so hiteli v sosedno dvorano, da rešjo 27 kroničnih bolnikov. Posrečilo se jim pa je rešiti samo 11 bolnikov, dočim se je ostalih 16 zadušilo, ker se je v sosedni dvorani udri pod. Mnogi izmed bolnikov drugih oddelkov so zadobili težke in lahko opekline. Trije od teh so umrli, tako da znaša do sedaj ugotovljeno število mrtvih 19 oseb. Hudo opečene so 4 osebe, ena je težko, tri pa so lahko ranjenec Rešilno delo je zahtevalo mnogo truda, kajti ogenj se je vsled lesenega ogrodja podov starega poslopja kaj hitro širil. Gasilci, strežniki in zdravniki so morali mnogo bolnikov rešiti po lestvah. Na mesto nesreče so prišla oblastva in vršila službo. Ob 8 je prišla v bolnišnico kraljica s prin-cesinjo Jolando. Obiskali sta ranjence. Kralj, ki je prispel iz Benetk ob 9 in tri četrt, se je takoj, ko je izvedel o nesreči, peljal z avtomobilom v bolnišnico. Uvedla se je preiskava da se ugotovijo krivci nesreče. Sodelovanje Amerike pri vzpostavitvi Rusije ni izključeno? LONDON, 17. Iz Washingtona prihaja vest, da se s pravico lahko pričakuje, da bodo najbrže v Genovi in mogoče tudi razen tega še v Haagu nastale take okoliščine, ki bodo razjasnile položaj ter omogočile Zedinjenim državam udeležiti se mednarodnega načrta za vzpostavitev Rusije. Izjave Mustala Kemala glede pogojev zaveznikov PARIZ, 19. Angorskemu poročevalcu «Petit Parisiena» je izjavil Musiafa Ke-mal: Nekateri pogoji, ki so se stavili Turkom, so me prav neprijetno dirnili, zlasti predlog, da se Mala Azija vse dotlej ne izprazni, dokler kemalisti ne sprejmejo na splošno mirovnih pogojev. Mustafa Kemal misli, da. zavezniki niso na pravi poti, ker smatrajo nacionalisti svoje zahteve za minimum. Nacionalisti zahtevajo, da se mora Mala Azija čim prej izprazniti. Saj ostanejo v rokah zaveznikov kot jamstvo ožine, Carigrad in Traci ja. Ako se zavezniki boje, da bi Turki, če se jim prepusti Mala Azija, začeli s kako akcijo, še preden se določijo mirovni pogoji, so Turki pripravljeni dati zaveznikom resne garancije. Na koncu je izjavil Mustafa Kemal, da je edinole an-gorska vlada v legitimnih stikih s turškim narodom, da je edinole angorska vlada odgovorna za usodo naroda ter da je cari-grajska vlada skupina ujetnikov, ki so po duhu in delih združeni s sovražniki Turkov. Konferenca poslanikov v Parizu PARIZ, 17. Konferenca poslanikov se je sestala davi v Quay d'Orsay ter izrazila mnenje, da ne bo prigovorov proti boravku bivše cesarice Zite na Španskem. Konferenca se je nato bavila z organizacijo varnostne službe v nevtralnem delu Albanije in se je izrazila glede gradnje novih strategičnih železniških prog v zasedenem ozemlju cb Renu. Izdalo se bo tozadevno sporočilo Nemčiji in se bo ta pooblastila, da nadaljuje prekinjene gradnje strategične proge, ki so bile začete pred zasedbo. Dsisvrte v^stS Vptašaiaje naše zastave. Kakor smo včeraj poročali, so naši poslanci pretekli pon-deljek predložili gen. civ. komisarju željo našega naroda izraženo po njegovi politični organizaciji, da bi počastil in sprejel kraljevsko dvojco- s svojimi narodnimi zastavami. Generalni civilni komisar je tozadevno takoj brzojavi! v Rim ter je včeraj zjutraj našim poslancem sporočil sledeči odgovor: Stvar se je prepozno sprožila, da bi se moglo vse potrebno ukreniti in posebno tudi pripraviti javno mnenje, da bi se lahko preprečiti neljubi incidenti, ki bi bili škodljivi obema narodoma in nevarni razmerju med obema državama. Povrhu tega je bila Nemcem na Tirolskem ob enaki priliki zabranjena raba njihovih barv. Poslanec Wilfan, kateremu je bil sporočen ta odgovor, ni mogel opustiti na neugodno poročilo opazke, da je škoda, da pa radi tega ne bodo manjkale državne tro-bojoice, ker zajto. že skrbijo komisarji in tisti, ki zastave brezplačno razdeljujejo, fa' bi pa bila stvar brez dvoma drugače us pela, če bi nam bili dovolili našo trobof/JcoL Škoda, da so zamudili priložnost, ker bi se njihovo javno mnenje gototvo ne uprlo, če bi vedelo, da z našimi zastavami pozdravljamo z vladnim dovoljenjem kraljev prihod. ' j K temu odgovoru moramo pripomniti, da se je vprašanje z naše strani že davno sprožilo. 2e v septembru leta 1920. je bila deputacija Političnega društva »Edinost* pri ministrskem predsedniku v Rimu ter mu v obširni spomenici poleg drugih že!^ in pritožb predložila tudi prošnjo, da bi naša narodna trobcjnica formalno zopet dovolila. Spcmenica je vse vprašanje natančno obrazlo-žila in italijanski vladni krogi in sploh oblastva dobro poznajo pravi značaj naših narodnih zastav. ImeH smo celo pri vojaškem sodišču v Trstu zadevo, pri kateri so bile poleg vojnega materiala nekemu Slovencu zaplenjene tudi narodne trobojnice. In vojaško sodišče je popolnoma pravilno razsodilo, da te zastave ne predstavljajo nič nezakonitega, ter je obdolženca radi te okolnosti oprostilo in za-! stave vrnilo. Lanskega oktobra je zadevo narodaik j zastav zopet sprožil v Rimu naš poslinec i Wilfan na željo Političnega društva «Edi-1 nost», a v preteklem mesecu so naši poslanci na novo opozorili državnega podtajnika pri ministrskem predsedništvu na to vprašanje. Z naše strani torej ni manjkal?/ opozoritev in opominov. Vemo, da ima vlada tudi druge skrbi, toda vendar la.-hko pričakujemo, da bo vlada tistega naroda, ki tako visoko ceni svojo zastavo, tudi upoštevala želje drugega naroda glede njegove zastave in tej želji čim prej ugodila. Naj ta vlada ve, da se naša sedanja generacija še živo spominja, da je bila še pred par leti slovenska in hrvatska tro-bojnica brez druzega dovoljena. Nočemo motiti slavnostnega trencika s polemikami Vzamemo iz gornjega odgovora tisto, kar je ugodno in pričakujemo od rimske vlade, da bo sedaj našla čas, da ukrene potrebno in pripravi javno mnenje, da se bo živa želja Slovencev in Hrvatov v Italiji uresničila. Glede paralele z tirolskimi Nemci pa o drugi priliki. Nočemo, kakor rečeno, motiti slavnostnega trenotka. Kraljev prihod in naša narodna zastava. Pišejo nam: Z velikim zanimanjem sem či-•al izvajanja v današnji «Edinc»ti», ki se tičejo naše narodne zastave. Naš narod z vsem zaupanjem pričakuje, da bo kraljev prihod, ta najslavnostnejša prilika, kar smo jih do sedaj doživeli, vendar dala povod, da se bo vsaj na tem pcJju enkrai storil popoln, pravičen korak. Rekel bi skoraj liberalen korak; toda o liberalnosti tu ni govora, zakaj mi hočemo le to, kar smo imeli že stoletja: svobodo razobesiti našo narodno zastavo. Čudno in nelogično je postopanje našit oblastev v pogledu naše zastave. Na eni strani se priznava, da smo tu, tudi v uradnih proglasih je vedno govor o tujered-cih, sedaj posebno se povdarja dejstvo, da se tudi med« Slovani vršijo priprave za sprejem kralja, ves svet sicer tudi dobro ve, da smo v Italiji in koliko nas je, in kljub temu se našemu narodu ne dovoli, da bi oblekel sveje domove in vrtove v praznično obleko, kakoT je to običaval že od pamtivekov. Italijani in ž njimi tudi njihova oblastva so med vsemi narodi najbolj podvrženi vplivu gesel. Daj jim lepo geslo, visoko doneče in nihče ne bo vprašal, če je tudi resnično, vsakemu bo brez drugega sveto. Je v tem mnogo dobrega, včasih pa to tudi poraja zlo. Tako geslo je tudi: V italijanski državi le italijanska zastava! Moj Bog, če ves svet zna, da so Slovani v Italiji, če nihče tega ne prikriva in tudi ne more prikrivati, zakaj bi se to tudi ne pokazalo simbolično: Poleg italijanske državne zastave slovenska zastava. Skoraj sem gotov, da bo naš klic zastonj. Ne bodo nam dovolili naših zastav. Toda naj vedo gospodje pri vladi, da l>o marsikatera manifestacija, ki bi bila prišla res iz srca, na ta način izostala. In kaj bodo rekli gospodje Facta in Moeconi, ki bodo spremljali Nj. V., če jih bo kralj, ki kot visoko naobražen mož in mogoče poučen po svoji vzvišeni soprogi ve, da imamo mi Slovenci in Hrvati svoje narodne zastave, naenkrat vprašal, ko se bo vozil skozi naše kraje, zakaj slovansko ljudstvo ne razebeša svojih zastav? Rad bi hotel videti tedaj ta gospoda. — Zastavonoša. Agrarna reforma je prastar problem Italije. Ze pred 2000 leti je krivična porazdelitev tal in zemlje razgrevala v Rimu strasti. 2e oba Graha Tiberij in Gajus v drugem stoletju pred Kristom sta smatrala izvedbo agrarne reforme, pravičnejšo porazdelitev zemljišča, da se ublaži beda v Širokih plasteh — za svojo prvo življensko nalogo* Kakor pred 2000 leti trka to veliko socialno vprašanje tudi danes Š« neizprosno na vrata upraviteljev eni na patniku *Emilia^, Nočni napad v starem mesta. Delavec Fran GremeHi, star 43 let, stanujoč v ulici Campo S. Giacomo št. 44, je šel pred snočnjim okoli polneči po ulici del Ponte v starem mestu Tedaj je stopil pred njega neznanec spačenega obraza in zahteval denarja. Toda Gremelli, ne bodi len je tička brcnil da je zletel na tla, kolikor je bil dolg in »Tok; nato se je spustil v divji beg, misleč da ne bo imel več opravila z roparjem. Toda temu ni bilo tako. Tolovaj ga je namreč kmalu dohitel; ga treščil ob tla in ga pretepel do krvi. Nato je zbežal. Ranjenec je dobil prvo potnoč pri «zel enem krizu*. Odmevi velike tatvine. Kakor znano, so vdrli tatovi v noči od petka 12. L m. na soboto 13. t. m. v skladišče kave tvrcfice Mihaela Trudna na obrežju. Grumola št. 12, prevrtali veliko železno blagajno in se polastili večje svote denarja. Pred odhodom so pa še naložili na voz, katerega so seveda pripeljali s seboj, 15 vreč kave in dve vreči sladkorja ter vse skupaj odpeljali. Kakor znano, je trpela tvrdka nad 150.000 lir škode. Ravnokar smo izvedeli, da se je posrečilo policiji zapleniti dve vreči ukradene kave in aretirati par oseb, ki so imele pri goricanenjeni tatvini svoje prste vmes. V ulici FrE.ncesco Rismondo 5t. 2 se nahajajo velika skladišča nekega društva, ki sprejema komisije pod pogoja. V soboto 13. t. m., ko se je nahajala uslužbenka Galovič v uradu gori-omenjenega društva, jc stopil k njej posredovalec Ernest Vianello, star 35 let, stanujoč v ulici del Ponte št. 4, in jo vprašal, če sprejme v skladišče 15 vreč kave in dve vreči slad bava, Šaljiva pošta Ltd. — K obilni udeležbi- vabi Odbor.' Kojskou Telovadno, društvo «Sokol» v Kojskem bo imelo svoj redni občrJ zbor dne 20. maja ob 8.30 uri zvečer v prostorih br. Ladislava Terbuč v Snežatnem. Vabljeni so vsi stari člani, da se oi>čnega zbora prav gotovo udeleže- Zdravo! Tajnik J. L. Ajdovščina. Zadnja prireditev našega ^Dramatičnega Krožka» v tej igralni dobi se bo vršila prihodnjo soboto ob 8.30 uri zvečer in v nedeljo ob 5. uri pop. Na sporedu je krasna pravljica «Volkašin»t v kateri se izvajata velika pevska skladba Emila Adamiča «Na kmetiški svatBi» in burka «Pri odvetniku» s kupleti. Spored je zelo zanimiv in bo gotovo privabi! vse dosedanje prijatelje našega gledališča. Na svidenje! PRODA SE po jako zmernih cenah poročne sobe, popolne, z mizo in dvema stolicama za L 1100. Krasne poročne sobe od L 2000 na-prej, jedilne sobe s stolicami s pravim no-njem od L 3000 naprej, pohi'Hvo za vrt, ku-hino, predsobo in pisarne, tudi posamezni kosi, stolice in naslanjači. Prepioda>alcen» in hotelirjem se da popust Via Geppa 17, skladišče.__________ ^97 PRSNI SIRUP za kašelj, «fceumazan», švedske kapljice in vsakovrstna domača zdravila iua vedno lekarna v II. Bistrici. 28 NOVI DOHODI poročnih sob, popolno, sla^ vo&sko delo, iz masivnega hrastovega lesa, z veliko krasno psilio, 3 brušenimi zrcali, se prodajo po reklamni ceni L 1350. — Velika izbera miz, stolić in stojal za cvetlice. Turk, via Rossini 20, Imbalaža za deželo. 995 PIANSNO luksuriozen, dober, svetovne znamke Kockorselt, se proda po nizki ceni. Acquedotto 23, vrata 11. 99t Vesti z Notranjskega Postojna. Radi obiska kr. dvojice in radi volitev v Postojni se na 21. t. m. nameravani sestanek zastopnikov gasilnih društev okraja Postojna preloži na 28. t. m. Sp. Idrija, (Zločin ali nesreča?) Dne 7. maja L 1. zvečer po deseti uri se je vračal 261etni Alojzij Peternel iz Masor št. 172 v družbi štirih tovarišev in tovarišic od veseliče, ki jo je priredilo pevsko in bralno društoo v Jager-ščah. Nekako sredi poti potegne nožičko iz žepa in ko jo začne odpirati1, mu pade na tla; začne jo iskati medtem pa mu zmanjka poti in se začne valiti navzdol, ne da bi kaj rekel ali klical na pomoč. Družba gre dalje in se ne zmeni več zanj, češ «bo že prišel za nami*. Dva dni se potem nihče ni zmenil za ponesrečenca, ker so doma mislili, da mogoče popiva po Jagerščah ali pa da je prišel v navskrižje z orožniki, tako da so ga zaprli. Ko pa le ni bilo nobene vesti o Lojzetu začno domači iz-raševati in le s težavo so spravili iz družbe, ga je spremljala od veselice, kako je bilo z njim. Našli so ga še le v sredo mrtvega v gozdu. Obvestili so tudi orožnike, ki so prišli na lice mesta, a so mrtveca baje premalo preiskali, ker se govori, da je imel rano v prsih, a sodnije o tem niso obvestili, ker bi sicer ta poslala komisijo, da bi preiskala vso zadevo. Čudno je to, da rajnki ni dal nobenega glasu od sebe, ko je padel v prepad. Govori se, da! ni rajnki bil usodepolni dan prav nič pijan, dru£i pa pravijo, da je bil. Vsekako bi bilo prav, da bi se sednija malo zavzela za vso zadevo, da se dožene, pri čem smo, da ne bo kakega nepotrebnega sumničenja. £ KUHINJSKO pohištvo, moderno, se proda. Torquato Tasso 28, vogal via Udine, mizar Majcen. 998 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10, I. 16 MiU Mita in posojilnica v Matenjivasi vabi na volila v to. Kmalu je začelo par možakarjev nositi v skladišče kavo in sladkor. (Blago je trllo pripeljano pred skladišče z vozom). Ravnatelj tega društva Albert Cartagine je kupil dve vreči te kave. Zmenil se je, da bo plačal čez dva dni. Iste sobote popoldne je prišlo v skladišče par težakov. Začeli so presipati kavo in sladkor v drufge vreče. Ravnatelju se je zdela stvar sumljiva: stopil je na policijo in povedal, kako stoji stvar. Toda še preden so prišK policijski agenti na mesto, nt bilo več kave in ne sladkorja v skladišču: tatovi so najbrž zavohali za kaj gre, in so odpeljali vse blago razen dveh vreč kave, katero je kupil Cartagine. Ti dve vreči sta bili zaplenjeni. O ostalem blagu zelo delgo. Vi=led tega se s takim ledom lahko ni dozdaj ne duha ne sluha. Aretiran je bil go-prene&ejo na človeka razne bolezni. Previd-' riorae njeni posredovalec, neki Fj*11 Vat to-nost zahteva potemtakem, da se naravni led! vetz, star 24 let, stanujoč v zgornji Carboli št. rabi le kot zunanje hladilno sredstvo, medtem 150, in še par drugih oseb, katerih imena pa ko ga ni nikakor smeti staviti v dcrt&o z jedili drži policija tajno, da m izgubi sledi v pre- DAROVI V počastitev spomina pok. Dragotina Mar-telanca, darujejo mati, bratje, sestre, svakinje in svaki L 80.— za barkovljansko božičnico. HIŠA v Opatiji z velikimi prostori, pripravnimi za garažo, trgovino vina ali lesa, se radi družinskih razmer proda. (Sedaj služi za spedicijsko podjetje). Pojasnila daje gospa Rumpl, Opatija, villa Rozalija. 982 SLAŠČIČARNA v Opatiji se proda radi bolezni, Pojasnila daje gospa Rumpl, Opatija, villa Rozalija. POROČNE SOBE od L 1400 naprej, jedilne sobe od L 2400 naprej na prodaj v skladišču Via Udine 25. 1000 redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. junija 1922., ob 4. uri popoldne v uradni sobi DNEVNI RED: 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelništva. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Volitev načelništva in nadzornlštva, 5. Slučajnosti. V Matenjivasi, dne 14. maja 1922. (340) NAČELNIŠTVO. zm^VMLK VeleuČenemu gospodu dr. Tomu Bileku, zdravniku v Trnovem pri II. Bistrici, se podpisana najprisrčnejše zahvaljuje za veliko-dužno in požrtvovalno zdravniško pom >č Sit tolažbo za ves čas bolezni njene ljubljene nečakinje Mire. BITINJE, 14. maja 1922. (341) Alojzija Basa, učitelj ca. t S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno ve«t, da je naša preekraga soproga, mati gospa Luciia Gahrovec v dobi 29 let po dolgi in mučni bolezni mirno pospodu zaspala. Pogreb < NOVE POSTELJE L 60.— vzmeti 55.—, žim-nice 40.—, volnene 95.— in drugi posamezni kosi po zmernih cenah, Via Fonderia 3. 975 ogreb drage pokojnice se bo vršil danes v petek dsue 19. t m. ob 16'30 uri iz hite žalosti Sv. Mar. Magdalena z^Jornja (Via deli' Istrial št. 13 v cerkev Sv. Jakoba. Trst, dne 19. maja 1922. ANTON, soprog; ANA, ANTON otroki ter družine Ceglar, Vonk, Poselt in družine Stoolič. Novo pogrebno podjetje Trst. Corso V. C- lil. 47. ali pa ga rabiti pomešanega s pijačami, použivamo. ki jih Društvena vesti Občni zbor nega društva vršiti v nedeljo dne 21. t m. se je moral prenesti na nedeJjo dne 28. maja. Ravno taito je odborova seja, ki se je imela vršiti danes, pr^-nešena na dne 26. maja 4. 1. Pevsko društvo «Ilirija» pri St. Jakoba jav-lia, da se vrši že javljeni sestanek Šentjakobskih pevcev danes v petek ob 8. uri zvečer v dvorani DKD. Clanr društva se morajo na vsak način udeležiti sestanka. — Prosimo dalje vse šentjakobske pevce in pevke, ki so dobiti osebna vabila ali ne, da se sestanka tudi udeleže. Odbor. «Pro6veta», Danes ob 19. uri odborova seja v društvenem prostoru. Tržaška sokolska iapa. Sestanek, sklican na dan 21. maja v Prvačino, se radi kraljevega r - _ . dohoda v Trst odnaša na dan 28. maja. Vršil se ^u^1 , 1 V,fiuSne) ^vtonca.n«1 bl, bo od 9. ure zjutraj dalje v prvaškem sokol-mokla občinstva. Dobro sta podala svoje uloge skem domu. Na dnevnem redu je med drugim-g. Vrtovec v Rafaelu in gčna Hrvatm v Ara-j sestava poslovnika vaditelj«kega zbora, dW iskavah. Predrzna tatvina ▼ «Roma». Dominik Linardovič, blagaiuk pri tvrdki Strasser & Konig v ulici Mazzini št. 4 je čakal pred vče-Tržaškcga podpornega In bral- rajšnjim zjutraj pred blagajno v banki «Roma», v uKci Torte bianca, ki se je imel položil v njo gotovo svoto denarja. Med — - - tem časom mu je pa segel v žep jope elegantno oblečen mladenič in se polasrtil 5000 lir v gotovini ter treh čekov: prvi za 10.000 lir, drugi za 12.000 lir, tretji pa za 25.000 Hr. Par ur po tem dogodku je bij aretiran neki Guerino Ta-bevich, star 28 let, stanujoč v ulici della Gin-nastica št. 1. Tabevich je namreč na stanu, da je okradel goriomenjenega blagajnika. Areti-ranec je trdil, da je nedolžen. Kljub tej trditvi so ga odpeljali v zapor Coroneo. VtsH z Gorlikega Ljubinj pri Tofanau. Tukajšnje Bralno društvo ponovi veselico dne 21. maja 1922 ob 15.30 z sledečim sporedom: 1. Enode-janka «Kje je meja» (Ogrin), 2. «Na Gorenjskem« (meš. zb.). 3. «Dekle, to mi povej» (ženski zb.); Koroška nar, 4. Trode-janka «V Ljubljano jo dajmo» (Ogrin). 5. ZAHVALA. Povodom prubridke izgube naše nadvse ljubljene soproge, matere itd. Marije SlmonK nam je do9lo toliko dokazov iskrenega sočutja, da ne najdemo izraza, da bi zadostno zahvalili se tistim blagim dn^am, ki »o na katerisibodi način počastiti upojnin pokojnice. Posebno te zahvaljujemo častiti dubovSčini g M. Škabar. OmcrFa in Miki tu ič, Kmetijski zadrugi za podaritev venca ter vsem oniin. ki so se v tako velikem stavila udeležili pogreba in izkazali pokojni« xadcjo čast. £ie enkrat vsem: Prisjčaa hvala 1 Pokojnico pa priporočamo TRST, 18. maja 1922. t>lag spomm. Družina SSMONIČ in ostali sordnikL (342) PODLISTEK KAPITAN MARRTAT - Leteči Holande« Roman (143) Ko je Schriften še govoril, ga je Filip pazno motril. Pilot je podal našemu junaku roko, ta jo je vzel in ko jo je prijateljsko stisnil, se je Schriltenovo telo razmeglUo v zrak. • Usmiljeni oče, hvala ti», je rekel Filip, »mola naloga je izpolnjena!« Filip pa je veslal proti začarani ladji in opazil, da ji je zdaj vedno bližje. Slednjič je spustil veslo in splezal na krov, Ladjino moštvo ga je obstopilo. • Kje je vaš kapitan?« je vprašal Filip.«Z va-iim kapitanom moram govorili.« • Kako vara je ime gospod?« je vprašal eden izmed mornarjev, ki je bil me ada prvi pomagač. • Reci mu, cfa hoče z njhn govoriti njegov sin Filfp Vanderdecken!« Moštvo je ob teh besedah prasnilo v krčevit •meh in oni mornar je priatavH: «Najbr£e ste se zmotili, menda ste hoteli reči, njegov oče?« • Recite mu«, je ponovil Filip, «da želi z njhn govoriti njegov sin In ne spotikajte se nad mojimi sivimi lasmi.« •Dobro, gospod, tu prihaja kapitan!*, je od- I vrnil pomagač in pokazal na ravnokar do&ega moža. «Kaj Je?« je vprašal kapitan. -Ste vi Vanderdecken, kapitan te ladje?» «Da», je odvrnil oni. «Zdi se mi, da me ne poznate — toda kako neki bi me poznali? Slednjič ste me videk ko sem bil komaj tri leta star in vendar se mogoče spominjate Še nekega pisma, ki ste ga poslati svoji ženi?« • Ha!« je vzkliknil kapitan, in kdo ste vi?« «Za vas je čas obstal, a ne za nas, ki živimo na zemlji. V meni vidite svojega sina, Filipa Vanderdeckena, ki uboga vaše želje in ki se mu je po mukotrpkem in strašnem življenju posrečilo slednjič izpolnita prisego, s tem, da poloiže svojemu očetu relikvijo, ki jo je ielel pol/ubiti.« Filip je izvlekel relikvijo in jo pomolil svojemu očetu. Kot da ga je prešinil blisk, je kapi tan vz t repe tal, sklopil roke, in zajokal. padel na kolena «Moj sini Mof sin!«, je za klical, vstal in se vrgel Filipu v naročje, «o6i so se mi odprlej o Vsemogočni koliko časa, kiko dolgo so bile zatemnjene!« Objela sta se in Ha t ozadje proč od začudenih mornarjev. izginemo naj mi bo dovoljeno ie toliko časa, •Moj sin, mof naJplssneeMsjK sin, prodno da se v ponižnosti m vdanosti sklonim pred teboj m pri klone m. Sin moj, sin moj, sprejmi o-četovo zahvalo!« Nato se je kapitan Vanderdecken obrnil s solzami veselja in kesanja v očeh k onemu bitju, ki ga je nekoč tako predrzno proklel. Oba sta pokleknila, bila z eno roko še vedno objetfe in molila. P »slednjič je oče vzel relikvijo v roke, povzdignil oči k nebu in jo poljubil. In s tem poljubom so se razmsglm jadernild, jadra, veliki jambor in vse vrvje — izginilo je za vedno. In spet je poljubil ooe relikvijo in delo uničevanja se je nadaljevalo. Izginili so težki to- Eovl, pričujoči mornarji so se spremenili v o-ostnjake in na krovu sta ostale le še oče in sra. In tretjič je kapitan poljubil svetinjo in razlio se je ogrodje skrivnostne ladje. Z njim vred sta počasi in počasi izginjala oče in ^ sin pod temnomodro gladino in črno nebo se je za hip razsvetlilo: zabliskal se je žareči križ. Potem pa so se kot misel jaderno razpršili turobni oblaki — s vtem avojan sijajem je »pet pri vriskalo aoln.ee n kodrasti valovi so od veselja zaplesali. Kričeči galeb je spet poletel v zrak, splaSen albatros je spet zaprhutal nad rodo in po iskrečem se morju so se premetavali delfini. Vsa smsvs m je smehljala, Idol da se ie sama radujs, daje proklestvo ochrzeto in zaftareaa redno izghnla. Konec. Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod ZAHVALA O priliki smrti našega nepozabnega ANTONA tolažili so nas nešteti dokazi iskrenega i-o čutja od najrazličnejših strani. Osobito veljaj naša srfina zahvala preč- duhovnikom postojnskega dekanata Ur preč £Ot*p. iupni-ku-dekaau iz Hrenovie za ganljivi govor. Neizmerne hvaležnosti dolžni smo prebi, družini graj&čaka E. Dolenca katera je ob teh bridkih uruh toliko dobrega storila, da ne najdemo dovolj besed zahvale; nadalje »e zahvaljujemo gosp. naU učitelj u ter "sem Sevcem za gin^ivo petje, bralnemu drnfttvu, e kletom ter v.-em vaščanem vasi Orekek 7 a kurat v Oreheku danes ob 7 previden s sv. sakramenti za umirajoče v 35. letu nenadoma preminul. Zemeljski ostanki predragega se prepeljejo na domače pokopališče v Sv. Križ na Vipavskem, kjer se vrši pogreb dne 15. t m. Vsemogočnemu se je vzljubilo poklicati to blago in zlato dušo v najlepši in krepki mladosti v boljšo večnost. Sv. Križ, 12. maja 1922. nebroj cvetja in vencev ki so jih poklonili svejemu ljubljenemu dušnemu pa«tirju. Ob priliki prevoza so nas po v s* m iznenadili f redragi znanci in prijatelji pokojnika iz Ajdovščine in Šturij, kater: so požrtvovalno ter v tako velikem številu spremili pokojnika do tihega groba v njegovi domačijl na katero je bil tako tesno navezan. Osobito se zahvaliujotno preč. gg. župnikom« iz Ajdov-ščine-Šturij, gg. predstojnikom in fiisl. osobju vseh državnih, občinskih in c-rugih javnih oblasti j. Slednjič naitoplejSa zahvala preč. g župniku i i Sv. Križa za ginljivi govor, v-ej mnogobrojni pref. duhovščini ter preč g provincijalu in o. in b. kapucinom, g učiteljici Slokar za spremstvo šol-kih otrok, preč. g. župniku Majerhoferju za pretepi poslovilni govor, nadalje pevskemu društvu v Sv. Križu pod vodstvom g. župana za ganljive žalostinke kakor na Bplošno vsem vaščanom, na katere je predragega vtdno vezala prlja-teljbkavez Sonečno vsem dar vuleem c etja ter prav vsem, kateri so na kak. š«uk i način iskazali pokojniku poslednjo čast, veljaj naša iskrena In srčna zahvala. SV. KRIŽ, 15. maja 1922. Drniine: Mrtvu«, Rub M«, Nailnak in Paljk. ladja