Poštena paviaäirana. 9. V Ljubljani, dne 28. januarja 1921. Letnik III. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev URADNI Im deželne vlade za Slovenijo« VBOblaa: Uredba o naba.ljaluih zadrugah državnih uslužhener-T in o Zvezi Tahavljalnih zadrug državnih uslužbencev. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Izpremembe v osebju. Razglas poveijeuistva za notranje zadeve o izpreineuibi v občinskem gerentstvu v Useku. — Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro: Popravek. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na • zemlju deželne vlane z» Slovenijo od dio 1 do dne 7. januarja IShJO. — Razglasi raznih drugih uradov m oblasrev — Razne objave. 29. V imena Njegovega Veličanstva JpretiK*»! 1., po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Mi ÄleVrss. mdeir», prestolonaslednik, na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega ministrskega sveta smo odredili in odrejamo Uredbo o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev in o Zvezi nabavljalsih zadrug državnih uslužbencev.* A. Habavljaine zadruge. I. Splošna določila. Člen 1. Državni uslužbenci in vse osebje, ki služi ali dela v državnih uradih ali podjetjih ali ki prejema podporo ali pokojnino iz državne blagajne, morajo osnovati „nabavljalne zadruge državnih uslužbencev“. Člani teh zadrug smejo biti tudi rodbine državnih uslužbencev (vdove in otroci), ne glede na to, ali prejemajo od države pokojnino, podporo, invalidnino ali ne. Vsaka tu omenjala oseba sme biti član samo ene take zadruge, razen uslužbencev, ki žive ločeno od rodbine (žena in otroci) in ki sinejo biti člani tako v kraju, kjer službujejo ali delajo, kakor tudi v kraju, kjer biva njih rodbina. Člen 2. Naiavljalnim zadrugam državnih uslužbencev je namen, da nabavljajo svojim zadružnikom življen-ske potrebščine in druge predmete za njih osebno in hišno potrebo. Zadruge oddajajo nabavljene potrebščine samo zadružnikom, in sicer za gotovi denar. Samo izjemoma, to je, kadar je izvestnega blaga v zadružnem skladišču več, nego zadružniki povprašujejo po njem, sme upravni odbor to in tako blago oddajati tudi nezadružnikom. Člen 3. V enem kraju se sme na podstavi te uredbe osnovati samo ena zadruga. Člen 4. Zadruga se ustanavlja z deleži in z omejeno za vezo zadružnikov. Delež ne sme biti manjši nego 100 dinarjev. Vsak zadružnik mora podpisati vsaj en delež Ob pristopu k zadrugi se mora vplačati najmanj ena desetina podpisanega deleža. Pogoji o vplačeva oju ostanka kakor tudi posledice za one, ki ne vplačajo podpisanih deležev, se določijo s pravili. Vsota, do katere so pri teh zadrugah posamezni zadružniki odgovorni, ne sme biti manjša od za družniškega deleža. S pravili se lahko določi, da smejo imeti posamezni zadružniki več deležev. Tedaj je zadružnik odgovoren za obveznosti zadruge najmanj do one vsote, ki predstavlja skupni znesek njegovih deležev. * Razglašena v „Službenih Novicah kraljevin Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 2-/2, izdanih dne 30. decembra 1920. Deleži, oziroma vplačila na račun deležev, se ne smejo izplačevati zadružniku niti jemati v zastavo, dokler traja članstvo v zadrugi. Deleži se glase na ime ter se ne smeja prenašati z enega zadružnika na drugega. dolžnosti, kako se nadzira njiju poslovanje, kako se nastavljajo uslužbenci zadruge; 9.) kako se objavljajo sklepi zadruge. Člen 10. Člen 5. Zadruge smejo kot vpisnino pobirati od svojih članov največ do 5 dinarjev od člana. Druge pristojbine za vpis se ne smejo jemati. člen 6. Vsaka zadruga mora imeti rezervni fond, ki se ne sme uporabljati za nič drugega nego za pokrivanje izgube pri poslih, pravilno podvzetih, a s škodo dokončanih. Ako bi zadruga prestala, se mora njen preostali rezervni fond izročiti „Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev“ („Savezu nabavljačkih zadruga državnih službenika“), ki ga'čuva in pomno-žuje z interesi; ako pa se osnuje v istem kraju istovetna zadruga, ga izroči tej zadrugi za njen rezervni fond. Ako se v desetih letih ne ustanovi taka zadruga, preide xezervni fond v last Zveze za pomnožitev njenega rezervnega fonda. Člen 7. Z dobičkom, ki se pri oddajanju potrebščin jemlje od zadružnikov, razpolaga zadruga koncem leta tako, da določi: 1. ) procent, ki se po pravilih odredi za rezervni fond, ki pa nikakor ne sme biti manjši nego 30%; 2. ) procente, ki se po pravilih odrede za razne gospodarske, prosvetne in humanitarne namene, katere namerja zadruga izvrševati; 3. ) procent, ki se po pravilih odredi za pokojninski fond uslužbencev zadruge; 4. ) procent, ki sc po pravilih odredi za nagrade upravnemu in nadzorstvenemu odboru in uslužbencem; 5. ) ostanek se vrača zadružnikom sorazmerno z nabavami, izvršenimi pri zadrugi, ako so popolnoma vplačali svoj delež; a dotlej sc pripisuje njih vplačanemu delu deleža. Na vplačila za delež se ne plačujejo nobene obresti. U. Ustanovitev zadruge. Člen 8. Ustanavljanje zadruge se sme pričeti, če se v ta namen združi najmanj deset oseb iz člena 1. te uredbe. Člen 9. Za ustanovitev zadruge ni treba nikakršnega prejšnjega dovolila. Vsaka zadruga mora imeti svoja pravila, ki morajo obsezati: 1. ) firmo in sedež zadruge; 2. ) predmet poslovanja; 3. ) pogoje za sprejemanje zadružnikov in določila o prestanku članstva; 4. ) določila o tem, koliko in kdaj mora vsak zadružnik prispevati k zadrugi kot svoj delež in kako zadružniki odgovarjajo za obveznosti zadruge; 5. ) določilo o sestavi in pregledu bilance (letnega računa) in o razdelitvi dobička; 6. ) določila o sklicu in področju občnega zbora; 7. ) določila o tem, koliko zadružnikov je treba za pomoveljavno sklepanje na občnih zborih; 8. ) določila o volitvi in obnovitvi upravnega in nadzorstvenega odbora, kakšne so njiju pravice in Čim se zadruga ustanovi, mora njen upravni odbor pristojnemu sodišču prve stopnje (trgovinskemu) podati prijavo, da se zadruga vpiše v zadružni ali, kjer takega ni, v trgovinski register. Tej prijavi je treba priložiti: 1. ) pravila zadruge, ki jih podpiše vsaj deset zadružnikov, v dveh izvodih; 2. ) prepis zapisnika o volitvi upravnega in nadzorstvenega odbora. Pri tej priliki se morajo člani upravnega odbora svojeročno podpisati pred sodiščem ali mu poslati svoje podpise, poverjene po pristojnem oblastvu. Člen 11. Sodišče mora izdati odlok o vpisu zadruge v register in ga priobčiti ustanoviteljem zadruge naj-kesneje v treh dneh od-dne, ko so mu bila pravila predložena. Ko sodišče odobri pravila, poveri en izvod, označi na njem, da je zadruga vpisana v register, ter ga vrne upravnemu odbora. Drage listine ostanejo pri sodišču. Člen 12. Sodišče objavi v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“, da je zadruga vpisana v register. V tej objavi se morajo označiti: 1. ) firma in sedež zadrage; 2. ) predmet poslovanja; 3. ) višina deležev in odgovornosti; 4. ) ime predsednikovo in imena članov upravnega odbora; 5. ) kako se objavljajo sklepi zadruge. Člen 13. Zadruga obstoji pravno šele potem, ko je pri sodišču vpisana v zadružni (trgovinski) register. Člen 14. Ko sodišče pravila potrdi, mora vsakdo, ki pristopi k zadrugi, podati pismeno izjavo. Če je oseba nepismena, mora podati izjavo pred zastopniki zadrage vpričo dveh pismenih državljanov. Pri zadrugi se mora voditi seznamek vseh zadružnikov, ki je vsakomur na vpogled. V seznamku se mora označiti: dan sprejema v zadrugo, število podpisanih deležev, dan, ko je članstvo prestalo. Člen 15. Vsaka izprememba pravil se mora prijaviti zaradi vpisa v register. Tej prijavi je priložiti dva prepisa sklepa o izpremembi pravil. Sodišče poveri en prepis, označi na njem, da je izprememba vpisana v register, ter ga vrne upravnemu odboru. Druge listine ostanejo pri sodišču. Sodišče objavlja te izpremembe in dopolnitve v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ samo, ako se z njimi izpreminjajo določila člena 12. te uredbe. Noben sklep o izpremembah in dopolnitvah pravil nima pravne veljavnosti, dokler se ne vpiše v regisier Člen lö. Kdor pristopi kot zadružnik k zadrugi, odgovarja tudi za njene prejšnje obveznosti. III. Organi zadruge. Člen 17. Vsaka zadruga mora imeti svoj upravni in nadzorstveni odbor. Člani obeh teh odborov morajo biti zadružniki. Člen 18, Upravni odbor sestoji iz najmanj treh članov, ki jih izvoli občni zbor izmed zadružnikov. Predstavlja in polnoveljavno zastopa zadrugo pri sodi šču in izvun sodišča. Če bi se število članov upravnega odbora zmanjšalo tako, da ne bi mogel sklepati, mora nadzorstveni odbor sklicati občni zbor, ki popolni izpraz-ojena mesta, in sicer najpozneje v desetih dneh. Člen 19. Občni zbor zadružnikov ima pravico vsak čas zamenjati člane upravnega in nadzorstvenega odbora. Za tak sklep je treba navzočnosti najmanj polovice vseh zadružnikov, za sklep pa morajo glasovati tri četrtine navzočnih zadružnikov. Člen 20. Upravni odbor podpisuje zadrugo tako, kakor je to določeno v pravilih. Člen 21. Za legitimiranje, upravnega odbora zadošča zapisnik občnega zbora. Člen 22. Upravni odbor sme samo v toliko zavezovati zadrugo, v kolikor je za to pooblaščen po pravilih in sklepih občnega zbora. Ker pa s svojim podpisom polnoveljavno zaveže zadrugo, je le-ta tretjim osebam odgovorna tudi, če upravni odbor prekorači meje svoje pravice glede zavezovanja zadruge. Člen 23. Upravni odbor mora skrbeti za pravilno vodstvo poslovnih knjig, ki so zadrugi potrebne. Knjige potrjuje nadzorstveni odbor. Upravni odbor objavi najpozneje v enem mesecu po zboru bilanco za minulo poslovno leto, število zadružnikov, kolikor jih je že bilo začetkom tega leta, število zadružnikov, ki so med letom pristopili k zadrugi in ki so izstopili iz nje, izključeni ali umrli, število zadružnikov, kolikor jih je bilo koncem istega leta, kakor tudi celokupno število podpisanih in vplačanih deležev vseh zadružnikov. Člen 24. V imenu zadruge priseza oni član uprave ali uslužbenec zadruge, ki je v imenu zadruge zaključil posel, zaradi katerega je spor. Člen 25. Člani upravnega odbora so zadrugi z vso svojo imovino solidarno odgovorni za škodo, ki bi nastala iz njih nezakonitega ali nepravilnega poslovanja. Ta odgovornost ne zadeva onega člana upravnega odbora, ki je takoj prigovarjal sklepu in odredbi odbora ter nadzorstvenemu odboru pismeno vročil protest. Člen 26. Nadzorstveni odbor sestoji najmanj iz treh članov, ki jih izvoli občni zbor. Člani nadzorstvenega odbora ne smejo biti istočasno člani upravnega odbora niti jih ne smejo zastopati. Tudi ne smejo kot uradniki voditi zadružnih poslov. Samo v primeru člena 29. te uredbe sme nadzorstveni odbor odrejati posamezne svoje člane, da nadomeščajo člane upravnega odbora. Za ta čas in dokler se jim ne da razrešnica, ne smejo zastopniki izmed članov upravnega odbora izvrševati svoje dolžnosti v nadzorstvenem odboru. Ako član upravnega odbora izstopi iz tega, ne sme biti izvoljen za člana nadzorstvenega odbora, dokler kot član upravnega odbora ne dobi raz-rešnice. Člen 27. Nadzorstveni odbor mora nadzirati vse poslovanje upravnega odbora, preizkušati bilanco in predloge o porazdelitvi dobička ali izgube ter o vsem pismeno poročati občnemu zboru. Člen 28. Noben član upravnega odbora in noben uslužbenec zadruge ne sme ne kot dolžnik ne kot porok priti v obveznost proti zadrugi. V zadrugah z najmanj 500 zadružniki se sme določiti s pravili, da tvorijo občni zbor delegati, ki jih zadružniki izvolijo izmed sebe po sekcijah, katere se podrobneje določajo s pravili. Vsak zadružnik sme biti član samo ene sekcije. Delegati se izvolijo do konca februarja vsakega leta; ta izvolitev velja za vse občne zbore do nove volitve delegatov. Število delegatov se določa s pravili. Člen 34. Občni zbori so redni ali izredni. Redni občni zbor, ki mora preizkusiti letni račun, skliče upravni odbor po koncu vsakega leta, a najkesneje v prvih treh mesecih prihodnjega leta, in sicer na sedežu zadruge. Ako upravni odbor ne bi sklical rednega občnega zbora v določenem roku, ga mora sklicati nadzorstveni odbor najkesneje v desetih dneh po preteku tega roka. Ako bi tudi on ne storil tega, sme ena desetina zadružnikov zahtevati od pristojnega sodišča dovolitev, da skliče občni zbor. V tem primeru se mora v pozivu na občni zbor izrečno povedati, da se občni zbor sklicuje z dovolitvijo sodišča. Izreden občni zbor se skliče, kadarkoli je treba. Sklicuje ga upravni odbor. Neodložno se mora sklicati, če to zahteva nadzorstveni odbor ali ena desetina zadružnikov. Ta zahteva se predloži upravnemu odboru pismeno s podpisi onih, ki zahtevajo, da se skliči občni zbor. V zahtevi se morajo označiti vzroki, iz katerih se zahteva sklic občnega zbora. Če upravni odbor ne ugodi tej zahtevi v desetih dneh, sme nadzorstveni odbor sam sklicati občni zbor, a desetina zadružnikov sme zahtevati tudi od sodišča dovolitev, da skliče občni zbor. Člen 35. Občni zbor se skliče tako, kakor je to določen® v pravilih, a vselej najmanj petnajst dni pred njegovim sestankom. V pozivu se mora priobčiti dnevni red, dan, ura in kraj sestanka. Sklepi občnega zbora o vprašanjih in predlogih, ki niso objavljeni v dnevnem redu, ne veljajo, raze» sklepa o vodstvu občnega zbora in o sklicu drugega občnega zbora. člen 36. Člen 42. Zadružniki, ki umrjejo ali ki se izključijo iz zadruge, so odgovorni za obveznosti zadruge do konca onega računskega leta, v katerem so prestali biti člani zadruge. Na podstavi bilance za to računsko leto se jim delež in dobiček izplača v 15 dneh po odobritvi bilance. Za ta čas se jim ne sme izplačevati. Člen 43. Če zadružnik zaradi premestitve izpremeni sta-novališče, pošlje zadruga, katere član je bil do tedaj, njegov delež zadrugi, ki je pristojna za kraj, kamor je premeščen. Definitivni obračun, t. j. izplačilo dobička ali povrnitev izgube, se izvrši 15 dni po odobritvi letnega računa za to računsko leto, in sicer po zadrugi, ki ji je bil delež poslan. Člen 44. Kdor je postal zadružnik, sme ostati zadružnik, najsi prestane biti državni uslužbenec, razen če bi se sam poprijel poslov, ki jih opravlja zadruga V. O prestanku zadruge. Člen 45. Zadruga prestane: 1. ) če občni zbor to sklene; 2. ) če sodišče to sklene; 3. ) če se zoper njo otvori konkurz; 4. ) če se število zadružnikov zniža pod deset. Člen 46. Sklep občnega zbora o prestanku zadruge ne velja dokler želi deset zadružnikov, da se nadaljuj Člen 29. Nadzorstveni odbor je upravičen posamezne člane upravnega odbora kakor tudi ves odbor odstraniti od dolžnosti. V tem primem mora nadzorstveni odbor še isti dan sklicati občni zbor ter mu poročati o vseh nepravilnostih, ki jih je zasledil v poslovanju odstranjenih članov upravnega odbora. Dokler se občni zbor ne sestane, odredi nadzorstveni odbor izmed sebe osebe, ki začasno izvršujejo dolžnosti odstranjenih članov upravnega odbora. Člen 30. Člani nadzorstvenega odbora so zadrugi osebno in z vso svojo imovino solidarno odgovorni za škodo, ki bi nastala iz nezakonitega ali nepravilnega izvrševanja njih dolžnosti. Člen 31. Če občni zbor spozna, da je treba tožiti člane upravnega odbora, vloži tožbo in zastopa zadrugo nadzorstveni odbor. Če pa spozna občni zbor, da je treba tožiti člane nadzorstvenega odbora, vlože tožbo in zastopajo zadrugo pooblaščenci, ki jih izvoli občni zbor. Člen 32. Občni zbor zadružnikov razpravlja o vseh vprašanjih, ki se tičejo zadruge in zadružnih poslov, preizkuša bilanco in predloge o razdelitvi dobička in pokritju izgube, pregleduje vse poslovanje zadruge, sklepa o poslih, ki naj se šele podvzamejo, odloča o izpremembah in dopolnitvah v pravilih in o prestanku zadruge. Na občnem zboru ima vsak zadružnik pravico samo do enega glasu in ta glas mora uporabiti osebno. Če se sklepa o razrešilici, ki jo je treba dati temu ali onemu zadmžniku, ali če se sklepa, da se ta aii oni zadružnik toži pri sodišču, se zadružnik, ki se ga to tiče, ne sme udeleževati tega sklepailja niti ne sme glasovati. To velja tudi za sklepe, ki se tičejo sklepanja pravnega posla z enim ali drugim zadružnikom. Člen 33. Na občnem zboru se vodi seznamek zadružnikov, ki so prišli na občni zbor, in zapisnik o delu občnega zbora. Enega in drugega poverjajo oni, ki so po pravilih pooblaščeni za to. Seznamek se mora priložiti zapisniku o občnem zboru. Zapisnik o občnem zboru se hrani v arhivu zadruge ter se daje na vpogled vsakemu zadružniku, ki to zahteva. Člen-37. Bilanca se mora najmanj za pet dni pred sestankom občnega zbora razgrniti zadružnikom na vpogled v lokalu zadruge ali na drugem primemem kraju, ki mora biti v pozivu na občni zbor označe«. Člen 38. Občni zbor določa skupno vsoto, do katere sr sme zadruga zadolžiti. člen 39. Zoper sklep občnega zbora, ki nasprotuje tej uredbi ali pa pravilom, se sme vložiti pritožba pri pristojnem sodišču in zahtevati, da se razveljavi. Pritožba se sme vložiti samo v osmih dneh. Pritožiti se sme razen upravnega odbora samo oni zadružnik, ki je bil na občnem zboru in ki je zopet' ta sklep vložil protest ter zahteval, da se to zabeleži v zapisnik. O pritožbi odloči sodišče, ne da bi odredil» narok, na podstavi zapisnika o občnem zboru. Sodna odločba je izvršna. IV. O izstopanju posameznih zadružnikov iz zadruge. Člen 40. Noben zadružnik ne sme izstopiti iz zadruge, kadar bi hotel. Člen 41. Upravni odbor ima pravico zadružnika izključiti iz zadruge. Podrobnejša določila o tem se ustanove s pravili. Zadružnik se mora izključiti, ako je ugotovljeno, da je tržil z blagom, nabavljenim pri zadrugi. Izključeni zadružnik prestane biti zadružnik od dne, ko mu je bil sklep priobčen. poslovanje. Če pa izgubi zadruga več nego polovico svoje' imovine, sme občni zbor skleniti s prosto večino, da zadruga prestani, in ta sklep je polnoveljaven. Člen 47. Če „Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev“ zadruge ne sprejme v svoje kolo ali če jo izključi, se o tem obvesti pristojno sodišče, ki odredi likvidacijo zadruge. Člen 48. Čim se po bilanci pokaže, da je izgubljeno toliko zadružne imovine, da to, kar zadruga ima, ne more pokriti njenih dolgov, mora upravni odbor o takem stanju takoj obvestiti sodišče, da se otvori konkurz. Člen 49. Če se število zadružnikov zniža pod deset, mora upravni odbor ali oni, ki izvršujejo voljo zadružnikov, o tem takoj obvestiti pristojno sodišče, ki odredi likvidacijo zadruge. Člen 50. Če zadruga prestane po točkah 1., 3. in 4. člena 45. te uredbe, mora upravni odbor o tem neodložno obvestiti sodišče, ki to takoj vpiše v register. Sodišče istočasno objavi ta prestanek enkrat v „Službenih Novinah kraljevine Srba, MiVata i Slovenaca“ ter pozove upnike zadruge, naj svoje terjatve priglase pri zadrugi najkesneje v šestih mesecih od dne objave. Člen 51. Za izvršitev likvidacije določi občni zbor zadruge poseben odbor likvidatorjev najmanj iz treh oseb. Ako občni zbor tega ne stori, jih določi sodišče na predlog najmanj ene desetine zadružnikov. Če je likvidatorje določil občni zbor, jih sme občni zbor tudi zamenjati vsak čas, ako ne izvršujejo poslov pravilno. Če je likvidatorje določilo sodišče, jih tudi ono lahko zamenja vsak čas. Čim se izvolijo in določijo likvidatorji, prestane upravni odbor poslovati, nadzorstveni odbor pa še nadalje nadzira likvidacijske posle. Člen 52. Nadzorstveni odbor mora določene likvidatorje pristojnemu sodišču prijaviti najkesneje v treh dneh, da se vpišejo v register. Likvidatorji osebno pred sodiščem podpišejo svoja imena ali pa mu pošljejo svoje podpise, poverjene po pristojnih oblastvih. Imena likvidatorjev mora nadzorstveni odbor vselej objaviti. Člen 53. Likvidatorjem je dolžnost: 1. ) da končajo tekoče posle, da izpolnijo obveznosti prestale zadruge, izterjajo njene terjatve ter njeno imovino pretvorijo v denar; 2. ) da vsake tri mesece objavljajo poročilo o svojem delovanju, po končani likvidaciji pa tudi priobčijo uspeh vsega poslovanja. Likvidatorji smejo prodati zadružno imovino samo na javni dražbi ali na borzi. Določila členov 20., 21., 22., 23., 24., 34. in 35. te uredbe veljajo tudi za likvidatorje. Člen 54. Ko se ugodi vsem zadružnim upnikom in se izplačajo vsi dolgovi, se to, kar ostane, vloži v rezervni fond. Člen 55. Likvidatorji, ki postopajo zoper določila členov 52. in 53. te naredbe, so osebno in solidarno z vso svojo imovino odgovorni zadrugi, če bi iz takega njih delovanja izvirala kakršnakoli škoda za zadrugo in njene upnike. Ta odgovornost zadeva tudi člane nadzorstvenega odbora, ako so likvidatorji z njih vednostjo ravnali zoper določila členov 52. in 53. te uredbe, pa niso oni ukrenili ničesar, da bi se bilo preprečilo takšno poslovanje likvidatorjev. Člen 56. Po končani likvidaciji se knjige in spisi zadruge iz poslednjih desetih let pa do prestanka zadruge izroče „Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev“ v Beogradu, da jih hrani deset let. Zadružniki ali njih pravni nasledniki kakor tudi zadružni upniki smejo vsak čas pregledati te knjige in spise. 3. Zveza nabavljalnih zadrug. VI. Splošna določila. Člen 57. Vse zadruge, ustanovljene po tej uredbi, morajo pristopiti k „Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev“ s sedežem v Beogradu. Zadrugo, ki v treh mesecih od dne ustanovitve ne pristopi k zvezi, sodišče na vlogo Zveze razpusti. Istotako smejo pristopiti k tej Zvezi one nabav-Ijalne ali konsumne zadruge državnih uslužbencev, ki so bile ustanovljene pred to uredbo, ako spravijo svoja pravila v sklad s to uredbo. Člen 58. Zveza se ustanavlja z deleži in z omejeno zavezo zadruge. En delež ne sme biti manjši nego 500— dinarjev; vsaka zadruga mora na vsakih sto svojih zadružnikov podpisati najmanj en delež. Sprejeta zadruga je odgovorna Zvezi še najmanj za dvakrat toliko, kolikor znaša vsota vseh njenih deležev, tako za prihodnje obveznosti Zveze kakor tudi za obveznosti, ki jih je Zveza prevzela nase, preden je zadruga pristopila k Zvezi. Člen 59. Zvezi j e naloga: 1. ) da združi v eno kolo vse nabavljalne zadruge državnih uslužbencev; 2. ) da skrbi za ustanavljanje novih zadrug na podstavi te uredbe; 3. ) da po posebnih revizorjih pregleduje in nadzira poslovanje in stanje svojih zadrug; 4. ) da nabavlja potrebščine svojim zadružnikom ; 5. ) da začne, ako se pokaže prilika, tudi sama proizvajati posamezne potrebščine in da zaradi tega ustanavlja delavnice, tvornice in podobno; 6. ) da sprejemlje hranilne vloge zadružnikov in nezadružnikcv; 7. ) da otvarja kredit svojim zadružnikom; 8. ) da organizira zavarovanje med zadružniki svojih zadrug; 9. ) da organizira tudi druge vrste skrbstva za podporo v starosti, iznemoglosti itd. zadružnikov; 10. ) da proti vsakomur predstavlja in zoper vsakogar brani interese svojih zadrug; 11. ) da organizira zadružno propagando in zadružno naobrazbo. Člen 60. Zveza sme zaradi započetka ali udejstvovanja posameznih svojih namenov stopiti v sporazum ali v zajednico s posameznimi ali z vsemi zadružnimi zvezami v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Istotako sme Zveza skupno s posameznimi ali z vsemi drugimi zadružnimi zvezami ustanavljati tudi posebne zadružne naprave. Člen 61. Zveza se lahko ustanovi, če se v ta namen združijo najmanj trije zadružniki, prestane pa šele potem, ko se število njenih zadrug zniža pod tri. Člen 62. Zveza mora imeti svoja pravila, ki morajo ob-sezati: 1. ) firmo in sedež zveze; 2. ) predmet poslovanja; 3. ) pogoje za sprejemanje novih zadrug in določila o prestanku članstva; 4. ) določila o tem, koliko in kdaj mora vsaka zadruga prispevati k Zvezi kot svoj delež in kako so zadruge odgovorne za obveznosti Zveze; 5. ) določila o sestavi in pregledu bilance in o porazdelitvi dobička; 6. ) določila o sklicevanju občnih zborov, po-verjanju sklepov občnega zbora in področju občnega zbora; 7. ) določila o tem, koliko zadružnikov je potrebno za polnoveljavno sklepanje na občnem zboru; 8. ) določila o volitvi upravnega in nadzorstvenega odbora, koliko oseb sestavlja upravni in koliko nadzorstveni odbor, kakšne so njiju pravice in kakšne dolžnosti, kako se nadzira njiju poslovanje; 9. ) določila o tem, kako se nameščajo uslužbenci Zveze; 10. ) določila o tem, kako se objavljajo sklepi Zveze. Člen 63. Čim se ustanovi Zveza, mora njen upravni odbor prvostopnemu sodišču za mesto Beograd predložiti prijavo za vpis Zveze v zadružni register. Tej prijavi se morajo priložiti: 1. ) pravila Zveze, ki jih podpišejo zastopniki zadrug, katere so ustanovile Zvezo; 2. ) prepis zapisnika o volitvi upravnega in nadzorstvenega odbora. Pri tej priliki se morajo člani upravnega odbora svojeročno podpisati pred sodiščem ali pa mu poslati svoje podpise, poverjene po pristojnem oblastvu. Sodišče mora odločiti o vpisu Zveze v register ter odločbo priobčiti ustanoviteljem Zveze najpozneje v treh dneh, ko se mu pravila predlože. Ko sodišče odobri pravila, poveri en izvod, označi na njem, da je Zveza vpisana v register, ter ga vrne upravnemu odboru. Druge listine ostanejo pri sodišču. Člen 64. Predpisi členov 12., 13. in 15. uredbe veljajo tudi za Zvezo. VII. Organi Zveze. Člen 65. Zveza mora imeti upravni in nadzorstveni odbor. Člani teh odborov morajo biti izmed članov zadrug, ki so v Zvezi, ne smejo pa biti istočasno člani upravnega ali nadzorstvenega odbora teh zadrug. Člen 66. Pravice, dolžnosti in odgovornost upravnega in nadzorstvenega odbora „Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev“, predpisane v členih 18. do 31. te uredbe, se razprostirajo tudi na upravni in nadzorstveni odbor Zveze. Člen 67. Občni zbori Zveze so redni in izredni. Na občnem zboru ima vsaka zadruga do 500 članov za vsako pričeto stotino po en glas, od 500 članov navzgor od vsakih pričetih 500 članov po en glas. Člen 68. Redni občni zbor se mora sestati vsako leto najkesneje do konca meseca junija. Redni občni zbor: 1. ) voli zapisnikarja in tri overovatelje zapisnika ; 2. ) sklepa o izpremembah pravil; 3. ) sklepa o letnem računu Zveze, o porazdelitvi dobička ali popolnitvi izgube; 4. ) voli člane upravnega in nadzorstvenega odbora; 5. ) ustanavlja meje, v katerih se sme Zveza gibati pri dovoljevanju kreditov svojim zadrugam; 6. ) določa skupno vsoto, ki je ne smejo prese-zati posojila, katera Zveza najema, in hranilne vloge, katere se ji poverjajo; 7. ) sklepa o predlogih upravnega in nadzorstvenega odbora kakor tudi o predlogih in pritožbah posameznih članov; 8. ) voli pooblaščence, ako se sklene, da Zveza prični pravdo zoper člane nadzorstvenega odbora; 9. ) sklepa o prestanku Zveze; 10.) voli likvidatorja, če se polnoveljavno sklene, da Zveza prestani. Izredne občne zbore sklicuje upravni odbor po potrebi; ti sklepajo o predmetih, ki se postavljajo na dnevni red. Člen 69. Predpisi členov 35. in 36. o sklicu in delu občnega zbora zadrug veljajo tudi za občni zbor Zveze. Bilanca Zveze se mora natisniti in pravočasno vročiti zadrugam. Člen 70. Glavnica Zveze se tvori tako-le: 1. ) iz deležev, ki jih podpišejo in vplačajo zadruge ; 2. ) iz glavnice, ki se obrazuje tako, da se v teku petih let na leto pridržuje po ena desetina enomesečne draginjske doklade od vseh državnih uslužbencev; ta del se mora pobrati bodisi naenkrat, bodisi v teku dveh mesecev; 3. ) iz glavnice, ki se obrazuje tako, da se v teku petih let pobira en odstotek od vseh izplačil iz državne blagajne na nabave, izvršene državi. Vsote pod 2.) in 3.) mora državna blagajna koncem vsakega meseca izročiti blagajni Zveze; te vsote preidejo končno v last Zveze. Do te glavnice imajo pravice zadruge, ako bi prestale biti članice Zveze, niti je ne morejo deliti, ako bi Zveza prestala. V tem primeru se s tem delom glavnice postopa kakor s prebitkom rezervnega fonda Zveze. V knjigah Zveze se mora posebe voditi vsaka vrsta glavnice. Za obveznosti Zveze odgovarja v pivi vrsti glavnica zadrug samih; v drugi vrsti in šele potem, ko se izčrpa glavnica po točki prvi, odgovarja glavnica po točki drugi in v tretji vrsti glavnica po točki tretji. Člen 71. Zadruge, ki izstopijo iz Zveze ali se izključijo, odgovarjajo Zvezi za njene obveznosti še dve leti izza dne 31. decembra onega leta, ko je prestalo njih članstvo v Zvezi. Delež se izplača na podstavi bilance Zveze za poslednje leto, v katerem je še trajala odgovornost. Člen 72. Zveza mora obrazovati rezervni fond, ki se ne sme uporabljati za nič drugega nego za pokrivanje izgub pri poslih, pravilno podvzetih, a s škodo dokončanih. Če bi Zveza prestala, se mora njen preostal: rezervni fond izročiti „Glavni zadružni zvezi v kraljevini Srbov, 1 Irvatov in Slovencev“ („Glavnom zadružnom savezu u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca“) v Beogradu, ki ga hrani in pomnožuje z interesi; če se ustanovi v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev istovetna zveza, ga izroči tej novi zvezi. Člen 73. Z dobičkom, ki se koncem poslovnega leta pokaže v poslovanju Zveze, se razpolaga tako, da se določi: 1. ) procent, ki se po pravilih odredi za rezervni fond, ki pa nikakor ne sme biti manjši nego 50%; 2. ) procente, ki se po pravilih odrede za razne gospodarske, prosvetne in humanitarne namene, katere namer j a Zveza izvrševati; 3. ) procent, ki se po pravilih cdredi za pokojninski fond uslužbencev Zveze; 4. ) procent, ki se po pravilih odredi za nagrade upravnemu in nadzorstvenemu odboru in uslužbencem ; 5. ) ostanek se vrača zadrugam sorazmerno z nabavami, izvršenimi pri Zvezi. Na vplačila za deleže posameznih zadrug Zveza ne plačuje nobenih obresti. Člen 74. Zaradi nadzorstva posameznih zadrug mora Zveza predpisati posebna pravila in imeti posebne revizorje. Zveza mora vsako zadrugo pregledati najmanj enkrat v dveh letih. Revizor mora pregledati vse poslovanje in stanje zadruge, vsaka zadruga pa mora revizorju Zveze dovoliti, da ji pregleda: vse poslovanje, vse knjige, bilanco, spise, blagajno, efekte, blago kakor tudi vse ostale listine in vrednosti, ki jih upravlja ali ki jih ima. Istotako mora uprava vsake zadruge dati revizorju vsa potrebna pojasnila. Revizor sestavi o vsakem pregledu zapisnik ter ga izroči upravnemu odboru Zveze, ki na podstavi zapisnika da pregledani zadrugi potrebne odredbe. Upravni odbor sme, ako se mu zdi primerno, na podstavi revizijskega zapisnika zoper zadrugo ali zoper posamezne njene zadružnike vložiti tožbo pri pristojnem sodišču. Upravni odbor mora to storiti, če se v zadrugi ugotovi kazniva zloraba, ali če se ugotovi, da je kdo izmed zadružnikov prejel provizijo od zadružnih dobaviteljev. IX. Ugodnosti. Člen 77. Zadruge in Zveza se opraščajo vseh pristojbin pri ustanovitvi, pri potrjanju pravil, knjig in obveznosti za poverjanje podpisov in vobče za vsa opravila, ki jih imajo z državnimi ali občinskimi oblastvi. Člen 78. Zadruge in Zveza se opraščajo davkov in vseh doklad za poslovanje, glavnico in dohodek. Člen 79. Za prevoz blaga in drugih predmetov, ki jih prejemajo ali pošiljajo po državnih železnicah in ladjah, plačujejo zadruge in Zveza po minimalnih postavkah. Revizorji Zveze imajo za potovanja zaradi ustanavljanja in pregledovanja zadrug kakor tudi zaradi prirejanja zadružnih zborov pravico do brezplačne vožnje po državnih železnicah in ladjah. Zastopnik ministra za gozde in rudnike, minister za kmetijstvo in vode: dr. V. Jankovič s. r. Minister za narodno zdravje: Živ. Rafajlovič s. r. Minister za socialno politiko: dr. Kukovec s. r. Minister za prehrano in obnovo dežel: R. Jojič s. r. Minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov: dr. L. Markovič s. r. Razglasi deželne vlade za Slovenije. Člen 80. Zadruge in Zveza uživajo vse one ugodnosti, ki jih imajo ali ki bi jih dobila posamezna privilegirana podjetja in ki so naštete v členu . . .* zakona o podpiranju domače industrije v kraljevini Srbije. Člen 81. Ministrstvo za finance oddaja Zvezi devize za njene nabave iz inozemstva po najugodnejšem kurzu, po katerem jih more država nabaviti. Člen 82. Država odstopa, kolikor je to mogoče, Zvezi in zadrugam brez vsake odškodnine potrebne prostore za njih poslovanje in zemljišča za gradbo stavb, ki so jim potrebne. Premog in drva iz državnih premogovnikov in gozdov se oddajajo Zvezi in zadrugam po režijskih cenah. X. Prehodna določila. Člen 83. Izjemoma se smejo sprejemati v Zvezo nabavljal-nih zadrug državnih uslužbencev tudi zadruge uslužbencev samoupravnih teles in zbornic; istotako smejo take osebe biti tudi člani posameznih zadrug državnih uslužbencev, ko izpolnijo iste pogoje kakor državni uslužbenci. Ta uredba stopi v veljavo dne 1. januarja 1921. V Beogradu, dne 5. decembra 1920. Minister za finance: K. Stojanovič s. r. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za zunanje zadeve: Mil. R. Vesnič s. r. Minister za promet: dr. Korošec s. r. Minister za pravosodje: M. N. Trilkovič s. r. Minister za notranje zadeve: M. Draškovič s. r. Minister za verstvo: Pavle Marinkovič s. r. Minister za finance: K. Stojanovič s. r. izprememoe v osebju. Njegova kraljevska Visokost prestolonaslednik je blagovolil z ukazom z dne 27. decembra 1920. vladna tajnika Ludovika Klobčiča pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani in Otona Ketteja pri okrajnem glavarstvu v Kamniku imenovati za okrajna glavarja ad personam. Anton Najdič, revirni nadzornik varnostne straže v Mariboru, je imenovan za okrajnega nadzornika v IX. činovnem razredu na sedanjem službenem mestu. „ Dr. Pitamic s. r. Kontrolor Peter Poletti-Kopešič tobačne tvornice v Ljubljani je imenovan za višjega kontrolorja v VIII. činovnem razredu. Nadalje so pri isti tvornici pomaknjeni poslovodja Franjo Gorjup iz V. v VI. plačilno stopnjo, uradna slugi Blaž Podgornik iz VIII. v IX. in Josip Keržan iz VIL v VIII. plačilno stopnjo. _ Tomc s. r. Št. 877. Razglas poverjeništva za notranje zadeve o izpremembi v občiaskem gereatstvu v Oseka. Matevž Ploj je zaradi starosti in bolehnosti razrešen poslov občinskega gerenta v Oseku, politični okraj mariborski. Na njegovo mesto je imenovan Alojzij Horvat, posestnik v Oseku št. 62, za gerentovega namestnika pa Anton Trstenjak, kočar istotam. V L j u b 1 j an i, dne 19. januarja 1921. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve. Vodja poverjeništva: dr. Pitamic s.r. Razglasi zdravstvenega odseka Popravek. Sanitetni referent dr. Demeter Bleiweis-Trs ten iški ni bil imenovan za namestnika sanitetnega šefa, temveč samo povišan v V. činovni raz- Iec'' Dr. Dražen s. r. Člen 75. Minister za finance ima pravico imenovati svojega komisarja v Zvezi. Komisar ima pravico kontrolirati vse poslovanje Zveze, da se uveri, ali se to poslovanje vrši po predpisih te uredbe in pravilih Zveze. Upravni in nadzorstveni odbor morata vsaj dva dni pred sestankom vsake svoje seje in vsaj štirinajst dni pred sestankom občnega zbora obvestiti komisarja o dnevu in uri, kdaj in kje bo seja ali občni zbor, ter mu predložiti glavne točke dnevnega reda. VIII. Kazni. Člen 76. Člani upravnega in nadzorstvenega odbora kakor tudi uslužbenci Zveze in zadrug so za vse zlorabe, storjene v upravljanju imovine zadruge ali Zveze odgovorni tako kakor državni uradniki za uradne zlorabe. Minister za gradbe: J. P. Jovanovič s.r. Minister za prosveto: Sv. Pribičevič s. r. Minister za kmetijstvo in vode: dr. V. Jankovič s. r. Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Ninčič s. r. Minister za agrarno reformo: dr. H. Krizman s. r. Zli''' - urt.: • . ^ ^ ••• .• v., ’v.- Minister za vojno in mornarnico: general B. Jovanovič s. r. Za ministra za pošto in brzojav: J.P.Jovanovič s.r. * Ta člen v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ ni naveden. Št. 590/21. Razpis. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani razpisuje štiri sekundarske službe v splošni bolnici v Ljubljani. S sekundarsko službo so spojeni nastopni službeni prejemki: letna plača 2200 K, zakonite dra-ginjske doklade (dnevnice) in po možnosti prosto stanovanje v zavodu. Prosilci morajo biti samci. Pravilno kolkovane prošnje, ki jim je priložiti krstni in domovinski list, diplomo doktorja vsega zdravilstva in eventualna dokazila o dosedanjem službovanju, naj se vlože do dne 15. februarja 1921. pri zdravstvenem ods.eku za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 18. januarja 1921. Sanitetni šef: dr. Dražen s. r. št. 810.' Proglasitve z& mrtve. 27S fiieask! !zk&s e saliilfMh bolezsik m ezemife deželne vlade za Slovenile. (Od dne 1. do dne 7. januarja 1921.) j Okraj Občina .a i OD 1 ! I s ^3 i 1 1 i? :i -s 13 K Brežic« o z e (V a r i o 1 a). Globoko i I 1 ! Sromlje i • . l ! Celje Trbovlje. ..... i . i Laško 2 , 2 1 Sv Krištof 5 2 i 2 Marija Gradec . . . 17 4 5 8 Dramlja 5 5 2 1 7 Št. Rupert 2 . 2 Ponikva 4 . 4 Št. Lovrenc .... 1 1 Celje okolica. . . . 1 i Jtirhlošier ... . . 2 2 Št. 1 .cnart nad Laškim 1 1 Griže 1 1 Velika Pirešica. . . 4 . 4 Moairje 1 1 Dol 4 4 j Celje mesto Celje 2 i 3 Konjice Paka ....... 1 i Hebenstreit .... 1 i 2 Maribor mesto Maribor ...... 1 1 Sluvenjgradee Št. Janž 1 8 3 6 Skale 1 6 7 M. žica 2 2 Velenje 1 i 1 i Šoštanj 1 i • 2 Trebušni tifus (Typhus abdominalis). Brežice Brežice 4 7 U I Črnomelj Met ika ...... 1 . 1 • 1 Celje Trbovlje 11 9 s ; Št. Juri ob Taboru . 3 3 Kamnik Kamnik ...... 1 2 i 2 Kranj S lea 2 , 1 i j Konjice Stranico ...... 1 1 Hudma 1 1 Ljubljana, okolica Vrbnika. « . . s , 2 i 3 Ljubljana mesto Ljubljana K 0 6 1 Litija Moravče i 1 Maribor mesto Maribor 1 1 Maribor okolica Št. Lovrenc .... i i , liaitorljica Besuuje i 1 Moš» je i 1 Sloveajgrades Sluvenjgradee . . . l i 2 Gri Celje ža (Dysenteri Trbovlje. ..... a). i 1 Kranj Mavčiče 2 2 Konjice Tepanje i 1 Ljubljana me-do Lj blj»na 2 2 Maribor mesto Maribor 3 3 Maribor okolica Št Lovrenc .... 1 1 Ptuj okolica Črmožice 2 i 1 Š k r! a Celje okolica tiča (Scarlati Št. Rupert n a). l i Celje medo Celje 3 3 Kamnik Podgorje 3 3 h očev je Nova cerkev .... i 1 Ljubljana mesto Ljubljana . .... 4 4 Maribor mesto Maribor 3 i 2 Radovljice Kropa 1 • 1 Dat Celje tiča (D i p h t e r i Škofia vas. .... El). 1 i Št. Rupert 1 1 Št. Lovrenc .... 1 i T,>b» rje . . . 1 i Kranj Škofja Loka . . 1 i Kočevje Dolgu vas i Ljubljana mesto Ljubljana 5 5 Ljutomer Boračevo 2 2 Maribor mesto Maribor 1 i Novo mesto Dohrniče 3 i 2 Murska Sobota Gaherje ...... i 1 Szekovci i • 1 Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 19. januarja 1921. Sanitetni šef: dr. Oražen s. r. Razglasi drugih uradov in oblaste« Št. 1748. 191 Razglas. Na podstavi členov 128. in 146. carinskega zakona «n odločbe generalne direkcije carin z dne 10. januarja 1921., C Br. 47.943, bo podpisana carinarnica dne 26. februarja 1 92 1. ob devetih v svojih prostorih prodajala pet kilogramov ustrojenega in predelanega usnja (ševro, boks in lak), cenjenega na 500 dinarjev. — To se daje interesentom na znanje. Iz pisarne glavne ljubljanske carinarnice, dne 24. januarja 1921. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni po-grešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drl zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vede! o kateremkoli teh pogrešancev, naj t« izporoči sodišču ali skrbnika. Pogrešance pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtve/a predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešane« Dan in opr. ŠL oklica Oklicni rok poteče dno Jernej Tomo, rojen dne 17. avgusta 189ä., samski posestničin brat v Šujici. Odšel koncem meseca maja ali junija 1915. z 11. pohodnim bataljonom, 3. stotnijo, pehotnega polka št. 17 na bojišče v Galicijo; od tskrat pogrešan. Sestra Marija Tomc. — 2. 1.1921.; T 305/20-4. 30. avgusta 122L ! Matevž Moder, rojen dne 11. oktobra 1877., samski posestničin sin na Selu, občina Grosuplje. Služil pri 27. pehotnem polku, 6. stotniji, prišel v rusko ujetništvo, zbolel ter baje dne 10. januarja 1918. umrl v bMnict. Mati Marija Moder. — 4. 1. 1921.; T 309/20- 8. 30. avgusta 1921. Laka Mlvšek, rojen dne 27. julija 1897., samski posestnikov sin na Pšati, občina Podgorica. Odšel leta 1915. k 17. pe-homemu polku, bil pozneje dodeljen delovni stotniji pehotnega polka št. 49, vojna pošta 688, na tirolski fronti; izza meseca oktobra 1917. pogrešan. Oče Luka Kivšek. — 6. 1. 1921.; T 319/20-3. 30. avgusta 1921. Anton Pegan, rojen dne 11. novembra 1882, oženjen posestnik na Mišstčab. Služil pri 17. pehotnem polku, 4. stotniji, bil ujet ter dne 29. julija 1917. baje umil v taborišču v Cas&iti (TAitamura (provinca Bsri). Žena Marija Pegan. — 6. 1 1921.; T 330/20-2. 30. avgusta 1 1621. ; i . Jernej Hudobivnik, rojen one 23. avgusta 1884., samski posestnikov brat v Kokrici, občina Cerklje. Odšel ob začetku vojne k 4. brambovskemu pehotnemu polku v Celovec, dne 1. januarja 1915. pa na fronto v Galicijo ter bil meseca februarja istega leta v bolnici v Moskvi; tam baje umrl. Brat Jožef Hudobivnik. ' — 6. 1 1921.; T 333/20 - 3. i j 30. avgusta j mi- ‘ __ j Alojzij Rupar, rojen doe 22. apr la 1885., oženjen posestnik na Igu. Služil pri 17. pehotnem polku v Trstu; tam baje one 15 junija 1917. umrl. Žena Elizabeta Rupar. — 6. 1. 1921.; T 343/20. 30. avgusta 1921. Lovrsno Babič, rojen due 5 avgusta 1898., samski posestnikov brat ni Brezjah, obči na Mošnje. Služil pri 8. pehotnem polku U r odšel due 2 oktobra 1918. na tirolsko fronto; izza 13. ofenzive ni več glasu o njem. Brat Franc Babič. — 6. 1. 1921.; T 221/20-3 30. avgusta 1921. Peter Pekovo, rojen dne 2ti. januarja [ 1883., oženjen posestnik v Studom, « brana Bohinjska Srednja vas. Odrinil leta 1914. s 7. lovskim bataljonom, 4. stotnijo, na frouto ter prišel v italijansko ujetništvo; zadnjič pisal leta 1919. Bo poročilu Rdečega križa di e 11. maja. 1919. umri v taborišču v Fone Beyatu (provinca Genua). Žena Frančiška Pekove. Ivan Stiene, davčni pristav v p v Ljubljani. 6 1. 1921.; T 222/20-4 30. avgusta \ 1921. 1 1 Janez Močnik, rojen due 4 junija 1875., oženjen posestnik v Lahovčah. Odšel leta 1914. s 17 pohotnim polkom na srbsko bojišče tc-r bit baje isto leto ujet. Due 1. maja 1915. je pisal njegovi ženi ujetnik Franc Žitko iz Niške Banje, da je Močn k dne 20 marca 1915. umrl. Žena Marija Močnik. Ivan Stiene, davčni pristav v p v Ljubljani. 6. 1.1921.; T 267/20-3. ! f 30 avgusta 1921. 1 Franc Likar, rojen dne 21. marca 1880., oženjen posestnik v Studom. Odšel začetkom mobilizacije leta 1914. k 27. pe-hotuemu polku, stotniji 16., pisal še mesec-t oktobra 1914 ; od takrat pogrešan Jožef Šinkovec iz Hoto«elj je poveoal, da je pogrešanec v Nowem miastu v Galiciji zbolel za kolero. Žena Barbara Likar. Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani. 6 L 1921.; T 285/20-6. 30. avgusta 1921. Prano Valjaveo, rojen dne 6. aprila 1881., samski posestnikov sin v Lešah. Služil pri 17. pehotnem polku, 3 stotniji, ter bil uaposled v bojih pri Goriei; izza dne 12. no vembra 1915 pogrešan. Oče Franc Valjavec. — 6 1.1921 ; T296/2U—4. 30 avgusta 1921. Ivan Turšič, rojen dur 6 avgusta 1884., ožei jen stolarski pomočnik v Ljubljani. .".lužil od začetka vojne pri 27. domobranskem pehotnem polku. 8. stotniji, im ruski fronti, zbolel v Nowem miastu za kolero ter baje umrl meseca ' okt bra 1914. Žena Leopoldina Turšič. — 6. 1. 1921.; T 323/20 - 3. 30. avgusta ‘ 1921. ; Anton Rejec, rojen dne 4. januarja 1885 , oženjen delavec v Ljubljani Odžel leta 1914 z 20 lovskim polkom, 4 stotnijo, na rusko hoj šče ter se udeležil raznih hojev. Meseca avgusta 1911. baje padel blizu Kolomeje. Žena Antonija Rejec. — 6. 1. 1921 ; T 341/20-5. .i 30. a vgusta 1921. Mihael Perkov, rojen dne 13 oktobra 1881 , oženjen delavec v Spodnji Hrušici. Služil leta 1917. pri 27em domobranskem pehotnem polku, bil ujet, si v Stari gori zlomil noge ter baje meseca oktobra 1917. umrl Žena Frančiška Ferkov. -• 50 1 1921 ; T 342/20 - 3. 30. avgusta 1921. Andrej Bogataj, 35 let star, oženjen posestnik v Rakovniku, občina Medvode. Služil pri 4. domobran skem polku ur prišel leta 1916. v Galicijo; izza due 24. junija 1916. pogrešan. 1 Žena Ana Bogataj. Ivan Stiene, davčni pristav v p v Ljubljani. 10.1 1921 ; T. 281/20-2. i 30. avgusta 1921. j j Ime in »ojgtui dsa, etan j in ražnje bivališče po-grežancev i Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogreša neu Dan in opr. št. oklica Oklieni rok potečo tl n e Vincenc Pavlič, rojen leta 1887., ožeajen čevljar v Št. Vidu nad Lj ubij an ■. Služil pri 27. brambov-skem pehotnem polku na gališki fronti, bil ujet ter prišel v tabori-re Tomsk, odkoder zadnjič pisal dne 1. januarja 1915.; od takrat pogrešan. Žena Frančiška. Pavlič — 12. t 1921 , T 205/20—4. 30. avgusta 1921. Janez Kosec, rnjen due 19 avgusta 1874., oženjen posestnik v Mdem Jeicuiku, občina Biagovie». Služil pri skupini za tovorne živali 1251 v Aibs-niji; izza meseca novembra 1917. pogrešan. Žena Ivana Kosec. — 12 1. 1921.; T 261/20-3. 30. svgusia 1921. i Jožef Špenko, rojen dne 20. apr la 1884., oženjen posestnik v Kapiji vasi. Služil pri 27. pebotnem polku, 11 stotniji, na ruski fronti; zadnjič pisal meseca septembra 1914 Od takrat pogrešan Žena Helena Španko. — 12 1. 1921.; T 266/20-4. 30. avgusta 1921. Janez Cankar, i rojen dne 27. avgusta : 1876, oženjen delavec v Ljubljani. Služil pri 27. domobranskem pehotnem polku, 7. stotniji; zadnjič piša! dne 4. avgusta 1917. Od takrat pogrešan. Žena Terezija Cankar. 12. 1. 1921.; T 274/20-5. 30. avgusta ! 1921. ! j Jožef Percžek, rojen due It), avgusta ; 1880, oženjen železničar na Javorniku. Služil pri 17 pehotnem pol s u, 2. stotniji, na ga-liškem bojišču; ivza due 26. avgusta 1914. pogrešan. Žena Marija Perušek. — 12 1. 1921 ; T 275/20-2. i 30 avgusta 1921. 1 j Frano Debevc, 1 rojen dne 30. oktobra j 1878., oženjen posestnik v Padtžu, občina Borovnica. Služil pri 17. pehotnem polku ter prišel v itali jansko ujetništvo v Cisterno dt Roma; po poročilih Andreja Bot rja ondi dne 14 sepremhra 1919 umrl. Žena Frančiška Debove. — 12 t. 1921.; T 288/20-4 30. avgusta 1921. Frano Blder, rojen one 14. junija 1884., : oženjen posestnik v Ader-gasu. Služil pri 17. pebotnem polku, 9 totuiji, na severnem bojišču ter bil meseca novembra 1914 ranjen; od takrat pogreš-n. Žena Ivana Bider. — 12. 1. 1921 ; T 295/20-1. 30. avgusta ! 1921, ; Frano Jenko, 1 rojen due 16. novembra i 1881., oženjen posestnik v Prašah. Služil pri 27. pehotnem polku, 14. stotniji, na gališkem bojišču; izza meseca novembra 1914. pogrešan. Žena Marijana Jenko. — 12. 1. 1921 ; T 298/20 - S 30. avgusta 1921, Albin Benko, j rojen dne 2 » kiobra 1885., j oženjen železniški čuvuj v Širjavi, občina Sava. Odšel k 17. pehotnemu polku, 14. stotniji, na ga-liško fronto ter bil b.je pri Grodku ranjen; od takrat pogrešan. Žena FrKiičiška Renko. — 12. 1. 1921.; T 314/20-4. 30. avgusta 1925. Janez Koilr, i rojen dne 30. septembra j 1896., samski posestnikov sin v Uruše.em, občina Dobrova Bil prideljen 17. pehotnemu polku ter se udeležil b jev na Koroškem pri Labudu; tam ba>o dne 29. aprila 1919. padel. Oče Franc Košir. — 12 1. 1921 ; T 315/20-8. 30. avgusta 182i. Frano Kepa, j rojen due 16. avgusta j 1859, nžeoj-n po-e.-tuik ; v Giobuikti, občina Sv. br ž pri Litiji. Otlšel primeroma pred 20 leti kot delavec v Cie«eland (Amerika ;zad-njič pisal svoti ženi dne 21. maja 1903. Žena Manja Kepa. Ivan Stiona, davčni pristav v p. v Ljubljani. 15.1. 1921 ; T 243/20 - 8. 1. marca 1922. Firm. 1162/20, Rg. A I 227/4. 61 Ezprememba pri že vpisani družbeni firmi. Vpisala se je danes v register za družbene firme pri firmi: R. Smolej i drug s sedežem v Mariboru nastopna izprememba: Firma se glasi odslej: Sulz S Smolej. Firma se podpisuje tako, da eden ali drugi družbenik svojeročno podpisuje njeno besedilo: Sulz & Smolej. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. L, dne 31. decembra 1920. Vpisa zadrug1. 43 Vpisali sta se danes v zadružni register zadrugi: Fiim. 1128/20, zadr. II 75/1. a) I. Mariborska delavska pekarna, registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Mariboru. Obralni predmet: Zadruga izdeluje kruh in pecivo, prodaja svoje izdelke ter ustanavlja podružnice in prodajalne po vsej Sloveniji za izdelovanje in razpečavanje kruha in peciva. Zadružna pogodba z dne 10. novembra 1920. Opravilni delež znaša 200 K ter se lahko plača takoj ob pristopu ali pa v tedenskih obrokih po najmanj 10 K. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem. Oznanila se izvršujejo po oglasih v listu Gospodarske zadružne zveze in eventualno tudi v drugih časopisih. Načelništvo sestoji iz treh zadružnikov; člani načelništva so: 1.) Vid Merlin, načelnik; 2.) Ludo-vik Halbwierth, kontrolor; 3.) Adam Digula, blagajnik — vsi nastavljenci zadruge. Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisuje celokupno načelništvo. Firm. 1161/20, zadr. II 76/1. ) Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo, podružnica v Dolnji Lendavi, s sedežem v Dolnji Lendavi. Obratni predmet: Zadruga je ustanovljena na nedoločen čas ter ima namen, pospeševati gospodarstvo, trgovino in obrt zadružnikov. Zato: a) sprejema proti obrestovanju hranilne vloge od vsakogar; b) daje zadružnikom proti obrestovanju posojila in c) za zadružnike skupno naroča in plačuje razne potrebščine za gospodarstvo, trgovino in obrt. Zadružna pogodba z dne 20. decembra 1920. Opravilni delež znaša 100 K ter se mora plačati takoj pri pristopu k zadrugi. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega desetkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po objavah, nabitih v zadružni pisarni, in z razglasi v časopisih, določenih po upravnem svetu. Načelništvo sestoji iz osmih zadružnikov; člani načelništva so: dr. Ja iko Leskovar, odvetnik v Dolnji Lendavi: Fran Zalar v Murski Soboti; dr. Ferdo Černe, odvetnik v Murski Soboti; Josip Toplak, veletržec v Dolnji Lendavi; Adam Bohar, mesar v Dolnji Lendavi; h Kokot, trgovec v Dolnji Lendavi; Franjo Kac, trgovec v Dolnji Lendavi’; Mi, k j Hafner, uradni vodja podružnice v Dolnji Lenoavi. Pravico zastopati zadrugo imata skupno po dtar člana načelništva. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelništva. Okrožne kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 31. decembra 1920. Št. 826. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi menjalno senožeti paro. št. 505/2 katastralne občine žerovniške, sodni okraj cerkniški. Načrt o nadrobni razdelbi parcele št. 505/2, ležeče v katastralni občini žerovniški, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz leta 1888. od dne 2. februarja 1921. do vštetega dne 15. februarja 1921. v občinskent uradu v Cerknici razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s koki na mestu samem in-njegovo pojasnjevanje se je že izvršilo. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 2. februarja 1921. do dne 3. marca 1921., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 21.januarja 1921. Krajin komisar za egrarska operacije: dr. Vrtačnik s. r. Št. 1762/7. 188 Objava. Mihael Omahen v Višnji gori je bil po okraj nem glavarstvu v Novem mestu zaradi tihotapstva obsojen na globo 500 kron in zasego blaga; to razsodbo je kazenski senat potrdil, ministrstvo za prehrano in obnovo dežel pa je razsodbi prve in druge instance razveljavilo ter Mihaela Omahna oprostilo vsake krivde. Državni urad zoper navijalce cen, verižnike in tihotapce v Ljubljani, dne 22. novembra 1920. Vodja urada, policijski svetnik: Kerševan s. r. Razno objavo. Št. 6510—I. 181 2—2 Razpis službe. Pri podpisani bratovski skladnici je takoj nastopiti mesto pisarniške pomožne moči. V poštev prihaja samo prvovrstna moč. Plača po dogovoru. Prošnje s priloženimi izpričevali naj se vpošljeje takoj. Združena spodnještajerska bratovska skladnica v Velenju, dne 30. decembra 1920. 190 Vabilo na izredni občni zbor Obrtne banke v Ljubljani, ki bo v soboto dne 12. februarja 1921. ob pol enajstih v dvorani mestnega magistrata ljubljanskega. Dnevni red: Sklepanje o povišbi delniške glavnice od 2,000.000 na 5,000.000 kron. V Ljubljani, dne 25. januarja 1921. Obrtna banka. Raz'd društva. „Grafični klub Ljubljana“ je prenehal, ker je bilo premalo članov. Za odbor; A> Gregorec s/r Poriv. Ker je „Prva mariborska izdelovalnica kemičnih produktov, družba z omejeno zavezo,“ dne 16. decembra 1920. sklenila razpust in likvidacijo družbe ter ta sklep prijavila sodišču, se pozivljejo njeni upniki, naj se v 14 dneh javijo pri podpisanem likvidatorju. Pavel Srebre s. r. v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 45 Natisnila ,tložila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.