teto LXVII
PoStnlna plaJana v gotovini
V Ljubljani, v srecfo, 3ne 18. januarja 1939
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
Štev. 14 i
Cena 1.50 din

VENEC
Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cefc. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Poljska
išče ravnovesje
Polkovnik Beek je bil pri Hitlerju. Von Ribbentrop obišče te dni Varšavo. Grof Ciano bo potoval na Poljsko. Maršal Goring bo lovski gost poljskega predsednika republike. Litvinov je svoj obisk v Varšavi odpovedal. Predsednik poljske republike namerava obiskati romunskega kralja. Poljski tisk ostro napada francosko vlado. Vse te vesti smo brali v zadnjih dneh in je o njih razpravljalo in ugibalo vse evrojisko časopisje. Poljska je torej postavljena v ospredje političnega zanimanja in komaj je pozornost, ki-61110 jo te dni posvečali Sredozemskemu morju, nekoliko popustila, že so se vse oči obrnile proti Poljski in vpraševanje, kaj se je zgodilo, kaj se dogaja in kaj 6e bo še zgodilo, postaja splošno.
O Poljski vemo, da je pred 5 leti, dne 26 januarja 1934, s sosedno Nemčijo sklenila nenapa-dasno pogodbo za dobo desetih let. Vemo tudi, da se Poljska s to pogodbo ni hotela nikomur vdi-njati, marveč, da je hotela dobiti samo trdna tla pod seboj in odmerjen čas, da ga uporabi za svojo notranjo utrditev in za ureditev svojih državnih odnosajev do vseh 6vojih sosed. Sicer je res, da je včasih poljska zunanja politika napravljala vtis, kakor da služi nemškim zunanjepolitičnim težnjam, toda po izreku poljskih državnikov je bila to le očesna prevara, kajti ni se spremenila poljska zunanja politika, ki ji je najvišji cilj, da brani varnost države in se ne izpostavlja za interese nobene druge države ali skupine držav, marveč, da eo se spremenile le splošne vrednote evropske politike, predvsem pa postavke zapadnih velesil in Zveze narodov. Toda o Poljski vemo tudi, da je ob priliki češkoslovaške krize v svoji zunanji politiki zavzela pot, ki se je prvič v zadnjih petih letih ostro križala z nemško in da so začeli že govoriti o vstajaioči napetosti med obema državama. Od novembra dalje je poljska zunanja politika spet zavita v neprodirljivo meglo in je ves svet zares željan pojasnitve, ki jo bodo omogočili, to upajmo, zaporedni obiski nemških in italijanskih državnikov pri varšavski vladi.
Poljska si je zamislila rešitev češkoslovaškega vprašanja tako, da bi bili to državo še bolj razkosali, vsaj toliko, da bi Madžarska in Poljska, ki sta po tisočletnih izročilih zvesti medsebojni prijateljici, čez truplo karpatske Ukrajine prišli do tolikanj zaželjenih skupnih meja. Ker drugih razlogov za ta načrt pri najboljši volji ni mogoče najti, jih je treba iskati na izključno političnem polju, kjer padejo naravnost v oči. Poljska pred petimi leti ni sklepala z Nemčijo nenapadalne pogodbe, o kateri bi bila sama v globini svojega srca prepričana, da bo trajala večno, ampak je vedno gledala na zaključni rok 1. 1944 z zaskrbljenimi očmi. Čisto naravno je bilo, da je hotela vse preskrbeti, da bi je ta rok ne iznenadil in ne našel napripravljene. Na zapadu ni našla nobene za-elombe. Pri svojem vzhodnem sosedu je videla prežati nevarnost razkrojevalnega komunizma. Zato se je obrnila na Baltik in na jug. Na Baltik, da bi zedinila male Baltske države in jih nase priklenila, na jugu pa, da bi utrdila svoja prijateljstva z Madžarsko in Romunijo. V preteklem letu se je mnogokrat šušljalo, da pripravlja poljska vlada na tihem neke vrste odporni blok držav, ki bi segal od Baltskega morja do Črnega morja in bi objemal na severu Baltske države, na jugu pa Madžarsko in Romunijo. V Varšavi so te načrte sicer zanikavali in je tudi razumljivo, da so jih zanikavali tako močno, da so jih v Berlinu slišali. Toda resnica, da je idejna zamisel tega načrta le obstojala, je izbruhnila na dan tisti hip, ko sta Poljska in Madžarska hoteli izkoristiti češkoslovaško stisko, da prideta vrh Karpatov do skupnih meja, kar je osnovni predpogoj za zgraditev takšnega odjx>rnega bloka, ki bi komunizmu branil V6top v Evropo, a bi tudi Nemčijo oviral pri zasledovanju njenih ciljev na vzhodu, ciljev, ki se jim je z razkosanjem Češkoslovaške zelo približala, kar je za Poljake bilo gotovo boleče razodetje. Kaj sedaj, se je poljska vlada nekoliko prepozno spraševala? Tisti usodni rok leta 1944 6e bliža. Ukrajinsko vprašanje je vrglo svojo senco tudi na poljsko državo. Na severu je vprašanje Gdanska in Memela razodelo, da se počasi pripravljajo politične in strategične tilešče, ki poljsko republiko od spodaj in zgoraj objemajo. Poljski zunanji minister Beck je v tem spoznanju napravil navidezno učinkovit, a dejansko malo vreden pomik proti sovjetski Rusiji, takoj nato pa šel v južno Francijo na počitnice, kakor da bi hotel s tem nakazati, da se lahko naredijo še ene klešče, ki bi srednjo Evropo od vzhoda in zapada stisnile. Toda ta manever ni uspel. Moskve se danes nikdo ne boji, Francija pa Becka na »Modri obali« niti opazila ni. Potemtakem ni kazalo nič drugega, kakor opustiti vsako misel na ustvaritev vzhodnega bloka Baltik—Črno morje, a tudi vsako misel na protipritisk s pomočjo Francije in sovjetske Rusije, ter se z Nemčijo neposredno razgovoriti o položaju in se razmeram enostavno prilagoditi. Pisanje poljskega tiska, polno polprikritih očitkov napram Franciji, je dalo viden izraz temu razpoloženju.
Kaj se je zgodilo v Berchtesgadenu, kamor je naravnost iz južne Francije polkovnik Beck potoval k Hitlerju, je povsem neznano. Le toliko se je dalo opaziti, da je napetost odlegla in da je ukrajinsko vprašanje kar naenkrat za Poljake izgubilo strah vzbujajočo podobo. Nemški zunanji minister von Ribbentrop pa pride nn ob]etniro poljsko - nemškega pakta, to je dne 26. januarja v Varšavo, kjer bodo znova podčrtali pred petimi leti začeto sodelovanje. Nervozno nihanje poljske run*nj« politike se navidezno pomirjuje, a Evropa
Val terorja po vsej Angliji
Skrivnostne eksplozije pri elektrarnah in plinarnah Tisoče detektivov išče atentatorje in straži zgradbe
London, 17. januarja, b. »United Press« poroča, da angleške oblasti sumijo, da so atentati v Londonu, Liverpoolu in Mnnchestru, ki so bili izvršeni zadnja dv.T dneva, dolo irskih teroristov, ki so po daljšem odmoru zopet pričeli svoje podtalno delo.
Zaradi terorističnih dejanj je angleška vlada mobilizirala ves Scotland Yard (tajna policija), iz česar sledi, da je oblast delo irskih teroristov vzela zelo resno. Policijske oblasti so po prvih atentatih močno zastražil« vso važnejše rezervarjo kemikalij, plinarne, elektrarne in vodovode, da preprečijo nova sahotažna dejanja. Sličnc ukrepe jc policija izvedla tudi na Škotskem. Potniki, ki prihajajo z Irske so podvrženi najstrožjemu pregledu, policijski agenti pa jih tudi zaslišujejo. V raznih dcjili Londona so bili v pretekli noči nalepljeni letaki, v katerih zahtevajo neznani teroristi, da se vsa Irska povsem očisti od britanskih državljanov. Scotland Vard se zelo trudi, da najde londonsko središče irskih teroristov, vendar pa doslej še ni imel uspeha.
Policija pravi:
Sledovi vodijo na Irsko Policija sprašuje:
Odkod razstrelilne snovi
London, 17. januarja, b. V vsej Angliji i Škotski je zavladalo velikansko vznemirjenje zaradi včerajšnjih atentatov in eksplozij v predmestjih Londona in Manchestra. Policiji se doslej še ni posrečilo ničesar odkriti, kar kaže na to, da so so atentatorji zelo dolgo pripravljali za sedanjo delovanje.
V pretekli noči jc prišlo zopet do nove eksplozije v U i r 111 i n g h a m 11. Tam jc nekdo vrgel bombo v bližini rezervarja neko tovarno za led. K sreči ni bil nilič ranjen in tudi škoda jo neznatna. Atentator jc računal, da ho bomba zadela rezervar kemičnih snovi, katere eksplozija hi povzročila pravo katastrofo za okolico. Nihče ni videl atentatorja, ker jo neznano kam izginil in za njim ni nobeno sledi. Ljudje tiitli niso videli pri tem atentatu onega tajinstvenega avtomobila, ki so ga videli pri vseh prejšnjih atentatih. V vladnih krogih in v Scotland Yardu so prišli do prepričanja, da gre za široko razpredeno delovanje irskih teroristov, ki so po daljšem odmoru sklenili povzročiti zopet paniko v vseh mestih na Angleškem in Škotskem.
Nekatere sledi vodijo v Irsko ter policija v tej smeri nadaljuje preiskavo. Scotland Vard je prosil za pomor tudi pri irski policiji v Duhli-nu, ki je obljubila svojo popolno pomoč in ho irskim teroristom tudi stopila na prste. Atentatorje išče na tisoče detektivov, ki proučujejo vse okolnosti, ki so povzročile eksplozijo. Izkazi slučajnih potnikov so potrdili, da so povsod, kjer so nastalo eksplozije, videli tajinstveno avtomobile. Nihče pa ni videl, da hi bili v teh avtomobilih ljudje, kar zelo otežuje preiskavo. Na tisoče detektivov in stražnikov straži elektrarne, plinarne, rezervar je itd. Vsi sumljivi ljudje so bili prijeti in preiskani. Irci, ki živijo v Londonu in drugih angleških mestih, so bili že ponoči aretirani in zaslišani.
Vse, kar je Scotland Yard doslej ugotovil, je to, da so številne lekarno v zadnjem času neznanim ljudem prodajale večjo množine kemičnih snovi, ki služijo za izdelovanje eksploziva. Lekarnarji seveda niso mislili, da ge pripravljajo teroristična dejanja, ker so kupci zatrjevali, da potrebujejo to za izvoz. Na žalost so atentatorji kemične snovi nakupili že zdavnaj prej, preden so organizirali atentate, tako da se lekar-
narji ne morejo spomniti in opisati kupcev. Razen toga jc Scotland Vard ugotovil, da je po rudnikih v z a d 11 j i h časih bilo ukradenih 11111 o g o eksplozivov in d i n a in i t n i h putron ter jo sedaj vsejn jasno, da so tudi te tatvino v zvozi s sedanjimi terorističnimi dejanji. Policijska oblast jo prepričana, da bodo atentatorji po prvih nezakonitih dejanjih malo utihnili tor pripravili načrt za nova iznenadenja. Nočna eksplozija v Birminghamu je bila žo prej pripravljena.
Grof Ciano na poti v Jugoslavijo
Rim, 17. januarja. TG. Italijanski zunanji minister grul Ciano odpotuje ponoči v Jugoslavijo, kamor ga je povabil jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič. V četrtek bo grof Ciano na lovu, ki ho prirejen njemu na čast na državnem posestvu Belje. Grof Ciano bo lovski gost predsednika jugoslovanske vlade več dni. Rimski časopisi že poročajo obširno o tem potovanju in podčrtnvajo njegov poinen za poglobitev sodelovanja med obema jadranskima sosedama.
(Glej poročilo na 3. strani.)	, ,
S tanki nad delavce
V Leningradu se \e uprlo obupano delavstvo
S tanki in strojnicami je boljševiška oblast strla upor
Helsinški, 17. januarja, b. Iz Viborga poročajo, da so včeraj na sovjetski meji slišali ves dan in tudi še zvečer streljanje pušk in strojnic. Meja je bila zaprta in ljudje so takoj vedeli, da se v Leningradu dogaja nekaj strašnega. Med obmejnim ljudstvom jo zavladalo vznemirjenje in so ga je počasi loteval silen strah.
Pozneje se je zvedelo, da je v Leningradu prvič po proglasu sovjetskega režima prišlo do strašnih delavskih neredov, ki so se pričeli 1 zasedbo raznih tovarn po sovjetskih delavcih. Znamenje za te nerede so dali luški delavci in delavci ladjedelnic, ki so se zabarikadirali v tovarniška poslopja in protestirali proti znižanju plač in ukinitvi mnogih socialnih ukrepov, ki krepko zadevajo v pravice sovjetskega delavstva. Delavski nemiri so so takoj razširili na veliko sovjetsko tvornico orožja P u t i I o v. Najprej je nastala panika pri samih oblasteh, ki niso vedele, kaj naj storijo. Poslanih jo bilo nekaj uradnih govornikov, da pomirijo delavstvo, vendar pa so se ti slabo odrezali. Nekatere so delavci pretepli, drugim sploh niso pustili go-
voriti, nekatere pa so nagnali, da so si komaj rešili življenje. V tovarnah so se sestale večje sku< pi'i delavcev, ki so zahtevale vzpostavitev prejšnjih plač, s katerimi so sovjetski delavci komaj mogli do sedaj živeti. Prav tako so zahtevali ublažitev novih predpisov v postopku z delavstvom, ki zakasni na službo.
veliko delavcev ubitih, veliko pa je ranjenih. GPU jo končno obvladala odpor delavcev in jo v teku pretekle noči končala »čiščenje« ter aretirala skupaj 500 delavcev, ki so se najbolj upirali. Brez sodišča bodo ti delavci takoj izgnani v Sibirijo. 500 delavcev, za katere je ugotovljeno, da so prav tako sodelovali v borbi z agenti GPU, pa bo sovjetska oblast odpustila z dela in bodo obsojeni na počasna hiranje, ker ne bodo dobili od nikjer nobeno pomoči.
S sovjetske meje prihajajo vesti, da bodo delavci proti takšnemu suroveinu postopanju oblasti posegli po zadnjem orožju obupa in ne bodo delali. Zaradi tega je ogrožen ves načrt gradnje vojnih ladij, prav tako pa jc ogrožen načrt oboroževanja, ki ga mora izvesti največja tovarno orožja Putilov. Kakšne ukrepe bodo oblasti storile proli temu še ni znano, pričakovati pa je, da ho uvedla strašno mere proti vsem onim, ki bi »o upirali. V vseh tovarnah jo sedaj veliko število agentov GPU. Na dvoriščih tovarn so pripravljeni tanki, ki bodo v primeru nemirov takoj delovali. Napetost je zelo velika in je pričakovati usodnih dni za sovjetskega delavca.
Z oboroženo silo
Vtis v Moskvi
Ko so oblasti uvidele, da bi nemiri mogli zavzeti nevarne razmere, so na nalog Moskve spor rešile z oboroženo silo.
V tovarniška poslopja, ki so jih zasedli delavci, je bilo poslanih nekaj bataljonov GPU, ki so prndrli v tovarne s pomočjo tankov. Delavci so se takoj zabarikadirali in na mnogih mestih je prišlo do prelivanja krvi, ker so agenti GPU uporabili strelno orožje in so delavce celo s strupenimi in solznimi plini končno izgnali iz tovarn. V borbah je bilo
Iz Moskve prihajajo poročila, da so tamkaj delavski ujx>ri napravili najtežji vtis. V teku današnjega dne pričakujejo, da bo prišla iz Moskve posebna komisija, ki bo proučila v Leningradu vse okoliščine, zaradi katerih je prišlo do nemirov. Ta komisija ima prvenstveno nalogo, da ugotovi, čo niso ti nemiri pripisati tajnemu delovanju agentov neke tuje sile. Sama zasedba j>o francoskem zgledu je za sovjetske razmere nekaj nenavadnega in za sovjetsko oblast najstrašnejšega, kajti če se ta taktika razširi na vso sovjetsko Rusijo, lahko dovede do splošnega zastoja na vseh poljih dela.
99
Japonci groze:
Uničili bomo ameriško brodovje
a
Tokio, 17. jan. A A. Havas. Kakor jx>roča agencija Doinei, bo odgovor na angleško noto vseboval v jedru tole:
1.	Japonska zavrača, da hi se o vprašanjih, ki se tičejo Daljnega vzhoda, razpravljalo na kaki mednarodni konferenci.
2.	Japonska je pripravljena začeti z neposrednimi pogajanji z zainteresiranimi državami pori pogojem, da te države sprejmejo načelo j>opolne osvoboditve orientalskih plemen z ukinjenimi polkolonialnega statuta na Kitajskem in dovoljenjem svobodnega gibanja in gibanja vseli pripadnikov orientalskega plemena. Treba je uvesti na-
čelo popolne svobode svetovne trgovine, razpustiti gospodarske bloke, ki obstoje, in odstraniti carinske ovire. Končno morajo zainteresirane države pristati na pravično razpodelitev rudnega bogastva, svoIkkIho razpolaganje surovin in proizvodov, ki so potrebni za narodno obramho.
Washington, 17. jan. AA. Štefani. Članek, ki ga je objavil japonski časopis »Kokumin«, je povzročil v tukajšnjih krogih glohok vtis. Čh.iek pravi med drugim, da bodo Japonci uničili ameriško brodovje v primeru, če bi Združene ameriške države posredovale na Kitajskem in utrjevale otoke v Tihem oceanu.
Berlin - Varšava - Pešta
Nemška diplomacija se uspešno prizadeva, da vključi v svojo potiiiko Madžarsko in Poljsko
Dr. Anton Korošec med svojim govorom po izvolitvi za predsednika senata.
se sprašuje, pod težo katerih razlogov — pod težo skrbi ali težo upov. Prihodnji tedni bodo prinesli luč. v to temo
Ostane pa še vprašanje, čemu se poljski tisk hudiije nad Madžarsko, da se je tako nepričakovano hitro podredila Nemčiji, in čemu hiti v Varšavo italijanski zunanji minister grof Ciano?
Czaky v Berlinu
Budimpešta, 17. januarja. AA. MTI: Avdien-ca zunanjega ministra Czakyja pri Hitlerju je trajala 70 minut. Grof Czaky se je z avdience vračal z najboljšimi vtisi. Včerajšnji dopoldanski razgovori med zunanjim ministrom in Hitlerjem so potekli v kar najprisrčnejšem ozračju. Prisrčnost sedanjega razmerja med Madžarsko in Nemčijo je dobila potrdilo tudi v razgovorih z drugimi vodilnimi nemškimi osebnostmi. Ribbentrop je priredil
snoči v hotelu »Kaiserhof« slavnostno večerjo na čast grofu Czakyju. Na večerji je Ribbentrop pozdravil z dobrodošlico grola Czakyja in poudarjal dolgoletne zveze prijateljstva in medsebojnega spoštovanja, ki družijo nemški in madžarski narod. Grof Czakv ie v svoiem govoru omenial prastare gospodarske in kulturne zveze in simpatije, ki jih družijo danes in jih bodo v bodočnosti družila oba naroda.
(Nadaljevanje na 2. strani)

]
Izjava Mačkovih poslancev
Dne 15. t. m. so se v Zagrebu zbrali novoizvoljeni poslanci HSS pod vodstvom dr. Mačka ter so soglasno sklonili resolucijo, ki jo posnemamo po belgrajskem »Vremenu*. V resoluciji na-glašajo načelo samoodločbe narodov, hrvatsko državno pravo ter 20 letni boj hrvatskega naroda, da bi oživotvorili to svoje državno pravo. Dalje v resoluciji razglašajo za hrvatski narod ničeve vse pogodbo in obveze. Na koncu so izrekli, da ne bodo sodelovali v delu narodne skupščine. Poleg poslancev 1ISS so v Zagrebu zborovali tudi zastopniki in predstavniki SDS, ki so naglasili svojo solidarnost s HSS ter ne bodo sodelovali v skupščini. Po tem takem bodo iz bloka tako imenovanega Narodnega sporazuma v skupščini sodelovali le |K>slanci srbijanske združene opozicije ter poslanci JNS, ki pa niso v tem bloku.
Sporazuma med HSS in združeno opozicijo ni več!
Zagrebški »Obzort od 16. t. m. piše o sklepih poslancev HSS, ki so sklenili ostati doma, in o sklepih združene opozicije, ki je svoje poslance poslala v skupščino. To vse se je zgodilo na podlagi ločenih sklepov. Zato pravi ta hrvatski list: »Vsakdo, ki opazuje politične razmere v naši državi, se bo vendarle vprašal, kolike stvarne važnosti je neki tak sporazum, ko sta dve izmed treh njegovih strank sklenili v tako važnih vprašanjih nekaj čisto različnega. Taktika namreč ni zgolj forma, pač pa je pogosto logična rezultanta določene politike. Ako prvaki skupine g. Ace Stano-jeviča menijo, da je danes bistveno važno reševati socialna in gospodarska vprašanja, to pomeni, da je sporazum od 8. oktobra leta 1037 zanje bol j teoretične kakor praktične važnosti. Pri tem je postransko vprašanje, ali te skupine načelno odstopajo od sporazuma ali ne. Vsekakor je taktika treh skupin združene srbijanske opozicije v nasprotju z besedo in duhom sklepov v Farkašiču. Morda je celo bolj v nasprotju z duhom ko z besedo tega političnega dejanja, kar pa ne zmanjšuje važnosti dejstva, tla sta se po različni taktiki prav za prav pokazali tudi različni gledišči o najvažnejših vprašanjih, ki so na dnevnem redu. To se vidi tudi iz izvlečkov resolucij, ki so jih sprejeli poslanci HSS. Iz tega se vidi, da je med stališči HSS in med sklepi združene opozicije diametralna razlika, ki ni le zgolj taktičnega značaja... Zdi se torej, da je sporazum med SDK in združeno opozicijo z dne 8. oktobra 1037 prišel stvarno, čeprav ne formalno, v delikatno fazo. Vsekakor bomo kmalu videli, kaj bosta prinesli ti dve različni taktiki. Naj si pa siedi karkoli, zdi se, da smo prišli v novo razdobje razvijajočih se političnih dogodkov.«
Ker ni bilo drugega izhoda.,.
Zakaj je srbijanska združena opozicija sklenila iti v skupščino ter jo tako prav za prav pretrgala dosedanje zveze z dr. Mačkom, za to vprašanje «e zanima vsa politična javnost. Tudi bel-grajska »Samouprava* od 17. t. m. piše, da je srbijanska opozicija sklenila sodelovati v skupščini. Nato pa pravi: »Vendar pa po informacijah iz njihovih vrst slišimo, da ne prihajajo v skupščino delati, marveč zgolj zato, ker niso imeli drugačnega izhoda. Zato bi bilo š" prezgodaj sklepati o pravih naklepih opozicije, ker ta doslej ni dala dokaza dobre volje in ne želje po sodelovanju. Zato počakajmo, kako se bo opozicija držala v narodni skupščini.«
Razkol v opoziciji — Kramerjev poraz
»Samouprava« piše o nesoglasjih, ki so se pokazala med hrvatsko in srbsko opozicijo z ozirom na zadnje sklepe. Nato pa poroča: »Čeprav je le dni bival v Belgradu dr. Sutej, ki večkrat hodi semkaj zaradi svojih advokatskih posredovanj, ki so zelo velika, se vendar le zdi, da so vezi med HSS in združeno opozicijo močno popustile. Ti so zahtevali, naj bi se sešla skupna konferenca vse opozicije, ki naj bi odločila, ali se opozicija udeleži delovanja narodne skupščine ali se ne udeleži. Toda politična pisarna HSS v Zagrebu je ta predlog odklonila, ker je že vnaprej sklenila, da se njeni člani ne udeleže skupščine. — Ti dogodki so vsekakor značilni z ozirom na močno agitacijo JNS, zlasti pa dr. Kramerja in .Tovana Ba-njanina, ki sla za vsako ceno hotela vzdržati skupaj celokupno opozicijo.«
»Ljudje tisočletne hrvatske rase«!
Hrvatski radikalni nacionalistični list »Neza-vtsnosk, ki ni zadovoljen s sedanjim političnim vodstvom hrvatske narodne politike in ki je v tem pogledu mnogo radikalnejši kakor HSS, je Te dni zapisal v svojem članku med drugim tudi hude besede zoper slovanstvo ter se izreka za čisto hrvatstvo. Med drugim pravi: »... Enkrat za vselej moramo ustvariti pogoje, da bodo na čelo naroda prišli boljši možje kakor pa je vojska sama. Šele taki bodo mogli biti naši narodni vodje. Na to čelo bodo morali priti taki, ki bo narod od njih dobival moči, pobude in navodil, ki bo iz njih vrela iniciativa, zdravo življenje, poštenost in značajnost. To bodo mogli bili samo tisti, ki bodo izšli iz narodne krvi in zemlje, ki so z narodom organsko povezani, ki jim je hrvatstvo v krvi in se ga jim ne bo treba še na pamet učiti. To bodo eksponenti tiste prave tisočletne hrvatske politične rase ... Poglejte le v zgodovino, pa boste videli, da je bilo zadnjih 150 let vse prav narobe od tega: da so na čelo prihajali tujci, razni Slovani, »slavosrbska kri«. ki so nam življenje zastrupljali in razkrajali. Uspeh vsega tega pa sedaj vidimo in občutimo! Da smo si takoj na jasnem: preden se preporod ne bo izvršil tukaj, ne bo sreče in izboljšanja. Vsaj iz svojih sil ne. Zlasti pa ni prihodniosti in ne možnosti, da bi se ustvarila varna prihodnjost.«
Vsak po svojem prepričanju
»Samouprava« piše: »Prepuščamo vsakomur, da se svobodno in po svojem najboljšem prepričanju politično opredeli. Ako hoče zaiti na napačno pot ter škodovali državi in narodni politiki, naj kar gre v združeno opozicijo. Ce pa želi sodelovati v stranki, ki ima svojo pot naravnost do cilja, naj pride v našo stranko, kjer so zbrani vsi možje nedvomne vrednosti, možje, ki računajo z realnimi dejstvi, ki pogumno gledajo stvarnosti v oči in ki vedno delajo v korist naroda in države.«
»
Ko gledam morje poslancev JRZ...«
Velik govor predsednika vlade dr. Stojadinoviča v klubu poslancev JRZ — Smernice dela v novi skupščini
V vodstvu JRZ ni nobenih nasprotij
Ministrski predsednik dr. Milan »ojadinovič je imel na prvi seji kluba poslancev JRZ velik začetni govor, v katerem je narisal pot do zmage, ki jo je hodila stranka JRZ od ustanovitve pa do zadnjih volitev. Niže spodaj objavljamo govor v celoti. Predsednik vlade in predsednik JRZ je v svojem nagovoru na poslance podčrtal nekaj misli, ki jim je treba dati poseben poudarek.
O volitvah je dejal: »Mislim, da v tej državi še ni bilosvobodnejših volitev
kot so bile volitve dne 11. decembra«.
»Volitve so potekle v svobodi, miruin reduin našerokeso č i s t e k r v i, čiste nasilja, čiste sleherne 'volivne korupcije«.
»Dobili smo v vsej državi 300.000 večine, a proti nam Je bilo 11 strank in 11 programov.«
»V savski in primorski banovin! pa so bile razmere takšne, da je bil
v nevarnosti dom vsakega, kdorse je drznil glasovati za listo dr Milana Stojadinoviča.«
O bodočem delu se je izrazil: »Želimo ureditev vseh notranjih vprašanj in Jih bomo uredili, toda za to so tri j o pogoji: Jugoslavija je nedeljiva, na čelu ji je dinastija Karadjordjevičev in država je edina.«
»Ce mislimo nazaj na to, kaj je bilo in če gledamo danes pred seboj to morje poslancev JRZ, lahko rečem: NARODNA SKUPŠČINA TO SMO MI.« Govor dr. Milana Stojadinoviča je po veej državi napravil najgloblji vtis.
Belgrad 17. januarja, m. Na prvi seji poslancev kluba JRZ, ki ji je predsedoval predsednik JRZ, dr. Milan Stojadinovič, je imel predsednik vlade naslednji govor:
Moja prva beseda naj bo beseda globoke in iskrene zahvale vam vsem, ki ste se tako hrabro in junaško borili pri volitvah. Zahvaljujem se vam za to sodelovanje in za ta hoj, ki ni bil boj za osebo, temveč boj za program. Še mnogo bolj kakor to je bil pa naš boj, boj za veliko in krepko kraljevino Jugoslavijo.
Vi ki ste danes dopoldne izročili svoja pooblastila i n ki ste 90.9 odstotno že narodni poslanci, ste zastavili ves svoj trud in vso svojo voljo in moč. da zberete čim več pristašev za naš program. V tem boju ste imeli morda med seboj tudi težke in neprijetne trenutke. Prosim vas, da dane« na to pozabite. Mi smo ponekod morali dovoliti po dvema, trem in tudi po štirim kandidatom, da se bore za en edini mandat. To se je zgodilo zato, da dobi naša lista čim več glasov, da bo mogla pred vsem narodom in pred vsem 6vetom reči, kako veliko je število pristašev našega programa. Zdaj, ko so volitve končane, vas prosim, da te medsebojne volivne prepire z osebnimi prijatelji po zabimo in da preidemo preko tega na dnevni red in da pozabimo vse žalilve, medsebojne napade ln nevšečne spomine v tem boju s svojimi prijatelji iz istega okraja in nadaljujemo skupno tisti, ki smo izvoljeni, in tisti, ki 60 ostali brez mandata, naše delo.
Naše volitve so bile svobodne
V teh bojih smo vzdržali težko volivno borbo, tako težko, kakor mislim, da jo ni nobena vladna večina imela še doslej prestati. Mislim, da v tej državi še nikoli ni bilo svobodnejših volitev od nedavnih. — Mislim, če bodo kmalu razpisali na Angleškem volitve, da ne bodo imeli tam večje svobode s strani oblasti in's strani vlado, kakor smo jo mi to pot dali našim poli-ličnim in strankarskim nasprotnikom. Pri teh volitvah smo dokazali, da zna vlada, ki re« čuti potrebo po narodnih svoboščinah, izvajati tudi slabo zakone liberalno, in tako smo tudi mi delali cela tri leta in končali to delo z izvajanjem volivnega zakona. Spominjate se, kako so nekoč izvajali politične zakone. Kako so izvajali zakon o zborovanju in združevanju, ko jo imel oblast Peter t,iv-kovič, zdaj prijatelj in zaveznik dr. Mačka. Takrat so bile v naši državi razmere, kakor v srednjem veku v Benetkah, kakor popisuje vojvoda Draško v Gorskem Vijencu:
»Kadar sta so dva sestala na ulici, je tretji prisluhnil in stekel k sodnikom ter povedal, kaj sta govorila, in sodišče ju je prijelo.« Glede svobode tiska so spomnite iz časov, ko so bili sedanji prijatelji dr. Mačka na oblasti, da se ni nobeno opozicijsko imo smelo natisniti v listih, niti s pogreba nc; v nobenem bel-grajskom listu se niso smela citirati imena uglednih belgrajskih opozieionalcev. In ko je bila debata v narodni skupščini, ko se je govorilo o proračunu, so spomnite, da so takrat samo citirali imena in pripombo »za« ali »proti«, kaj in kako se jo govorilo, pa niso smeli naši listi ničesar poročati, tako da ni javnost ničesar vedela.
Proti nam je bilo 11 strank in M programov
Prepustimo matematikom razlago. Neizpodbitno dejstvo je, da je naša lista dobila 300.000 glasov več kakor vsi tisti, ki so se združili ali razdružili pri volitvah 11. decembra. Mi smo dobili 300.000i glasov več na programu, proti nam jo pa bilo 11 strank in 11 programov. Poglejmo, kaj se danes dogaja. Štiri velike opozicijsko skupine so sprejele štiri različne resolucije. Eno dr. Maček s hrvatsko kmečko stranko, drugo samostojna demokratska stranka, tretjo združena opozicija in četrto jugoslovanska nacionalna stranka. Torej 11 programov, torej 11 strank in štiri resolucije.
Berlin—Varšava—Pešta
(Nadaljevanje s 1. strani) Ribbentrop v Varšavi
Varšava, 17. januarja. AA. Pat: Po poročilih iz Berlina bo obisk zunanjega ministra v. Ribben-tro.pa v Varšavi padel na isti čas kot obletnica podpisa poljsko-nemške deklaracije od 28. januarja. Nemški zunanji minister bo odšel iz Berlina na predvečer tega dne. V njegovem spremstvu bodo izvcdenci za poljska vprašanja v zunanjem ministrstvu, svetnika Slip in Bergman ter nekatere druge ugledne osebnosti, skupno 20 oseb. Poleg obiska v Varšavi je do,ločen tudi izlet v Kra-kovo. »Express Porany« piše v zvezi z obiskom nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa v Varšavi tole:
če pride do obiska, ki je določen za 28. januar, bo poudarjen pomen sporazuma med obema državama. »Kurler Porany« ugotavlja, da se je nemško-poljska pogodba iz leta 1934. pokazala kot pomembna postavka poljske politike. Ta pogodba predstavlja temeljni kamen za ureditev odnošajev v srednji in vzhodni Evropi. Nemško-poljsko sodelovanje sloni na medsebojnem spoštovanju tn piiznanju obojestranskih življenjskih interesov.
Teror opozicije v savski in primorski banovini
Toda če nam nihče ne more oeporavati številk volivnega rezultata, smemo mi z vso pravico ospo-ravati številke in izide na drugi strani. Imeli boste priložnost, posebno tisti, ki boste v verifikacij-skem odboru, da boste brali volivne spise. Videli boste, da so naši zastopniki v glavnem volivnem odboru izpovedali, da ni bilo za pristaše JRZ volivne svobode v velikem delu savske in primorske banovine. Iz toga poročila boste videli tudi to, da v večini krajev teh banovin ni bilo zastopnikov naše liste, kakor so bili določeni. Na nekaterih voliščih se niso niti trudili, kako bi sleparili, temveč so meni nič tebi nič prepisali volivne sezname od A do Z in v teh krajih je 100% volivcev glasovalo za dr. Mačka. — Značilen je primer v okrožju jastreharskem. Kjerkoli so bili naši zastopniki, so bili tudi volivci naše liste. Tako jo n. pr. v okraju S o š i c e glasovalo od 691 volivcev za dr. Mačka 554, za nas pa 137. Toda v drugih krajih istega okrožja ni bilo naših zastopnikov in zalo tudi nismo imeli nobenega volivca. Videli boste celo to, da v mnogih krajih zastopniki naših list sploh niso mogli priti ali se prikazati in so namesto njih prišli po zakonu zastopniki občin, ti so pa v teh dveh banovinah večjidef prijatelji in pripadniki dr. Mačka. Iz tega vidite, kako so tam delali.
Dr. Mačkov letak o nadškofu dr. Stepincu
Toda ne bom navajal ne naših prijateljev i« glavnega volivnega odbora ne mnogoštevilnih pisem in brzojavk, ki sem jih dobil iz savske in primorske banovine med volivno borbo. Tudi ne bom navajal vašega osebnega prepričanja, temveč bom omenil le letak, ki ga je dr. Maček pred tremi dnevi izdal v Zagrebu. Znano vam je, gospodje, da je oblast mislila, da »Hrvatska državljanska zaščita« ne more obstajati, ker je nezakonita organizacija. V vrsti izdanih ukrepov je tudi aretacija šestih poveljnikov in voditeljev, ali kakor se že imenujejo poglavarjii te »državljanske zaščite v Zagrebu«. Dr. Maček je izdal 13. t. m. letak, da pojasni to zadevo. In v tem letaku je tudi stavek, ki se nanaša in tiče osebe prevzvišenega nadškofa dr. Alojzija S t e p i n c a. Znano vam je, da je neka lažna vest preslepila radijsko postajo, češ da je prevzvišeni dr. Stepinae glasoval za našo listo. Toda ta vest ni bila točna. Dr. Stepinae ne pripada, kolikor vam je znano, nobeni politični stranki. Pozneje je glasoval za dr. Mačka. Kaj pravi dr. Maček v tem 6vojem letaku? Dr. Maček pravi, da gre na dan volitev 11. decembra posebna zahvala »Hrvatski državljanski zaščiti« v Zagrebu, da niso takrat razbili nadško-fije in samostana očetov dominikancev na Maksi-miru. ko je dr. Stojadinovičeva vlada, kakor pravi dr. Maček v tem ietakn. lažnivo objavila, da je dr. Stepinae glasoval za Stojadinoviča. To se pravi, da je samo ta lažna vest, da je nekdo glasoval
za listo dr. Stojadinoviča. če tudi je bila ta »nekdo« oseba tako visokega položaja, zadoščala, da bi ves njegov dom prišel v nevarnost razdejanja, ker se je predrznil glasovati za listo dr. Stojadinoviča. Z grozo sem prebral ta letak iu se vprašal: V kakšnem strahu in pod kakšnim terorjem so morali živeti naši pristaši v hrvatskem Zagorju ali po samotnih dalmatinskih otokih, že je bil katoliški in zagrebški nadškof dr. Stepinae v takšni življenjski nevarnosti?
Brat Hrvat... Pogoji za notranjo ureditev države
Naša želja je, da tudi tisti brat Hrvat, ki je glasoval za dr. Mačka, vzljubi veliko in lepo Jugoslavijo pod svojo in našo skupno domovino. Mi želimo ureditev vseh naših notranjih vprašanj in z njimi ee bomo tudi bavili. Toda V6e te ureditve se morajo izvesti po določenih pogojih.
Prvi izmed teh pogojev je, da se more to zahtevati samo v mejah velike in nedeljive Jugoslavije.
Drugi pogoj je, da morajo vse te ureditve služiti utrditvi in povzdigi našega naroda.
Tretji pogoj je pa, da morajo osnovna načela, na katerih sloni naša država, ostati nedotakljiva. Ta načela so pa: monarhija z dinastijo Karadjordjevičev, narodno in državno e d i n s t v o.
To bodo smernice, v katerih se bomo gibali v naši notranji politiki, in želimo tudi tu doseči pozitivne rezultate. Da prav povem, se mi zdi, da se nihče izmed nas ni naučil baviti ee s sestavljanjem in pisanjem raznih resolucij, kakor je v navadi pri drugih gospodih. Za to delo moramo zastaviti vse 6voje sile. Pokazati morsmo i svojim priiateljem in nasprotnikom, da smo predvsem eložni, da smo disciplinirani in enolni.
Naša troedinost v JRZ je neporušljlva
Ce naši nasprotniki na kaj računajo in imajo upe v našo neslogo, jim lahko že koj prvi dan rečem, da jih bo ta up pustil na cedilu. Današnja seja v narodni skupščini ta naša prva klubska seja in današnja izvolitev dr. Korošca za predsednika senata, najbolje kaže, da jo v naši troedinosti — oprostite, da se izrazim v pravoslavnem jeziku — treh hierarhov popolna edinost. Prav tako je, gospodje tudi pri nas vseh. Mi lahko spremenimo svoje postojanke, kakor jih spremene stražniki na straži, toda naša linija in naš program ostanejo isti. Mi vemo, kaj hočemo. Popolnoma složni smo, zato bomo nedvomno v svojem delu nspeli.
Kadar se spomnimo, kako smo se sestali pred tremi leti v tem domu, kadar se spomnimo vas borcev iz tega časa. kako smo s strahom gledali, ali je večina na desnici ali na levici, ter prepričevali sebe in druge, da smo zares v večini, čeprav nam je bilo pogosto mrzlo pri srcu; kadar se spomnimo, da smo celo bolnike vodili na glasovanje in pri tajnikih posebno pazili, da so bili zelo spretni in dobri pisarji in da niso nobenega naloga glasu izpustili pri vpisovanju glasov — in ko pogledamo danes to morje poslancev, ki tvorijo večino, lahko rečemo: Narodna skupščina, t o s m o m i 1
Zato želim obenem s tem pozivom izreči naše globoko spoštovanje vzvišenemu kraljevskemu domu in visokemu kraljevemu namestništvu in skleniti svoj govor z besedami: živel Nj. Vel. kralj Peter II.! (Vsi poslanci vstanejo s svojdh mest in vzkliknejo: Živel kralj!) Živel Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle! (Dol gotrajno in vihamo vzklikanje: Živel Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle!) živela kraljevska namestnika! (Vsi poslanci stoje in dolgo vzklikajo:: Živela! Viharno in dolgotrajno ploskanje.) živela Jugoslavija! (Viharno in dolgotrajno ploskanje.) Živela JRZ! (Viharno in dolgotrajno ploskanje.)
Seja narodne skupščine:
Verifikacijski odbor izvoljen
Prihodnja seja skupščine bo najbrže 6. februarja
Belgrad, 17. jan. m. Za današnjo sejo narodne skupščine je vladalo v poslanskih krogih veliko zanimanje. Zaradi volitev verifikacijskega odbora, ki bo sedaj v skupščini pregledoval vsa izročena poslanska polnomočja in ves material, ki se nanaša na izvolitev narodnih poslancev, so seji prisostvovali skoraj vsi poslanci.
Vladni poslanci so imeli zaradi dogovora o sestavi verifikacijskega odbora snoči sestanek. Na njem so sklenili, da bo predsednik tega odbora bivši predsednik narodne skupščine g. Stevan Ci-rič, ki se v poslanskih krogih splošno imenuje kot najresnejši kandidat za prihodnjega predsednika r.arodne skupščine.
Tudi opozicijski poslanci so imeli zaradi današnje skupščinske seje sestanek in so na njem sklenili, da bodo za volitve verifikacijskega odbora jiostavili svojo samostojno listo z nosilcem dr. Tupanjaninom na čelu.
Začetek današnje seje je bil napovedan za 10 dopoldne. Poslanci so se v svojih klubovib prostorih zbrali že mnogo prej, tudi slovenski poslanci, med katere sta prišla ministra dr. Krek in Franc Snoj, sta imela z njimi tudi kratka posvetovanja.
Dve kandidatni listi
Sejo Je začel začasni predsednik narodne skupščine Mihajlo Stojadinovič ob pol 12. Pozval je začasnega tajnika dr. Damiča, da prebere zapisnik včerajšnje seje. Ker v novi skupščini ni bivšega poslanca Voja Laziča, ki se je iz dneva v dan oglašal k besedi zaradi zapisnika in vedno izpodbijal njegovo točnost, sedanji poslanci pa te prakse doslej še niso začeli izvajati, je bil zapisnik včerajšnje seje naglo sprejet in se je lahko takoj začel dnevni red današnje skupščinske seje, to je volitev verifikacijskega odbora.
Za volitve tega odbora sta bili vloženi dve listi, in sicer lista poslanskega kluba JRZ ter lista združene opozicije. Nosilec kandidatne liste JRZ je bil bivši predsednik narodne skupščine Stevan Cirif. Na tej listi sta bila kot člana od
slovenskih poslancev dr. Anton Ogrizek in Albin Nma.d, kot njuna namestnika pa Franc Bajlec in Karel Gajšek. Nosilec opozicijske liste pa je bil dr. Miloš Tupanjanin. Na njej so kandidirali vsi opozicijski poslanci, ki so prišli v narodno skupščino zaradi verifikacije mandatov.
Glasovanje
Predno je začasni predsednik odredil glasovanje, so bili imenovani še trije skrutinatorji, med njimi Karet> Gajšek. Dr. Damič je nato bral po vrsti imena narodnih poslancev, ki so bili izvoljeni v posameznih volivnih okrožjih. Najprej je prebral imena obeh nosilcev državnih kandidatnih list pri decembrskih državnozborskih volitvah dr. Stojadinoviča in dr. Mačka, potem imena poslancev, izvoljenih v Belgradu, Zemunu in Pančevu, nato pa imena slovenskih narodnih poslancev in za njimi imena drugih poslancev.
Dr. Korošec med slovenskimi poslanci
Glasovanje je trajalo nad poldrugo uro. Med glasovanjem je prišel v skupščino tudi predsednik senata g. dr. Anton Korošec in se vsedel med slovenske narodne poslance, ki so ga z ostalimi poslanci pri prihodu burno pozdravili s ploskanjem. Narodni poslanci so ponovili ovacije dr. Korošcu, ko je ta oddajal svojo glasovnico v volivno žaro.
Med glasovanjem na današnji seji narodne skupščine je bilo sploh precej živahno. Za to sta poskrbela opozicijska poslanca dr. Miloš Tupanjanin in dr. Branko CubriloviČ, ki oba pripadata polilični skupini bivših zemljoradnikov, ki jih vodi Joca Jovanovič. Oba sla neprestano delala medklice. na katere so odgovarjali vladni poslanci. Nekateri medklic! so vzbudili v dvorani precej veselo razpoloženje.
Nadaljevanje na strani 3.
Judovsko vprašanje in Cerkev
Nekateri tlabo informirani ali pa ilohotnl listi to pred nekaj dnevi ponatisnili vest, da je škof v Cremoni na praznik »v. Treh kraljev v svoji pridigi hud6 napadel lude in se s tem postavil v nasprotje ne samo t drugimi ikofi, ampak s samim svetim očetom, ki je večkrat grajal preganjanje Judov kot protlkričansko.
Sedaj pa Je »Osservatore Romano« to pridigo dobesedno objavil In treba Je reči, da je to prava mojstrovina, kakrine ie nismo brali v obrambo krščanske resnice in pravice. 2al Je ne moremo prinesti dobesedno. Cremonskl ikof Cazzanl je dejal, da je na usodi ludov jasno vidna boija roka; zdaj, ko so si izvojevali široko in močno nadoblast na gospodarskem, Industrialnem In denarnem področju in so tudi v politiki imeli velik vpliv. Jih je udarilo hudo preganjanje, kakor Je bilo to vsakokrat, kadar so prišli do viika. Toda to ne pomeni, da bi Bog odobraval ali posvečal krivico, katero Jim ljudje v svojem sovraitvu prizadevajo. Cerkev je tako po posvetnih postavah, kadar Je imela civilen vpliv, kakor po svojih kanonlčnih določbah vedno skušala obvarovati kričansko družbo pred škodljivim vplivom sožitja z ludi, da ne bi krščanska vera, morala ln običaji zaradi pretesnega stika z Judovskim duhom trpeli ikode; posebno Je skrbela, da bi judovstvo ne imelo vpliva na duhovno vzgojo in kulturo krščanskih narodov. Toda Cerkev je lude tudi vedno branila, kadar je reakcija kristjanov prekoračila mejo opravičene obrambe kulturnih dobrin, človečnosti in krščanske ljubezni. Katoliška cerkev, ki na Veliki petek za lude posebič moli, da bi Kristusa priznali, ne more in ne trne Judu, ki se odkritosrčno (spreobrne, braniti svetega krsta. Ako bi bila Cerkev odklonila luda Saula, bi ne imela apostola Pavla. Cerkev ne priznava nacionalističnega materiallzma, ki daje krvi, plemenu in dednim nagonom prvenstvo nad duhom, dušo in milostjo, ln zato Je zanjo lud, ki postane kristjan, enako vreden kakor vsi drugi, zakaj v kraljestvu božjem »ni ne Grka ne luda, ne Rimljana ne barbara, ne svobodnjaka ne sužnja, ampak Je le Kristus v vseh«. Toda krščen lud se mora seveda odreči vsem tistim vezem, k! bi škodljivo vplivale na njegovega krščanskega duha, in Judovsko občestvo takega svojega člana samo izloči. Ka-nonične postave prepovedujejo tudi danes zakon med katoličanom in iidovko in narobe. Cerkev tudi ne odobrava židovskega vzgojitelja ali vzgojiteljice v krščanski družini ter je pri sprejemanju ludov v katoliško veroizpoved silno previdna; določa dolgo vertko pripravo in Izku&njo, da se onemogočijo prestopi iz špekulacijo. Vsi očitki od gotove strani tbper Cerkev v tem pogledu so brez podlage in večinoma izhajajo iz zle namero. Cerkev se pa seveda tudi ne more ozirati na tiste, ki se Iz strankarskega fanatizma ogorčujejo nad tem, če Cerkev oziroma dobri kristjani pomllujejo Judovski narod, kadar trpi krivico, in mu želijo olajšati njegovo žalostno usodo, zakaj Cerkev se vedno drži in bo driala nauka iz prilike o usmiljenem Samarijanu, da je treba ljubezen izkazovati vsakomur.
Ali ni ta lepa pridiga ikofa Iz Cremone vredna Cerkve in človečanske kulture? Kakor vidimo, se kremonski ikof nI niti najmanj izrekel za krivično preganjanje ludov ali pa se količkaj postavil v nasprotje s stališčem svetega očeta In svojih tovarišev, milanskega nadškofa kardinala Schusterja ter bolonjskega nadškofa kardinala Nasali-Rocca, ki sta v svojih pridigah antisemitizem v smislu nekrščansklh Ideologij grajala, marveč je to staliiče Cerkve le potrdil. To stališče je načelno in vekovno In ga nobene minljive struje časov ne morejo izpremenitl.
Nadaljevanje z 2. strani:
Glasovanje se je končalo opoldne. Skrutina-torji so se z volivnimi žarami umaknili za predsedniško mizo in prešteli oddane glasove, na kar je starostni predsednik narodne skupščine objavil izid glasovanja:
Vsega je glasovalo 317 poslancev, od tega za lislo poslanskega kluba, JRZ z nosilcem Štefanom Ciričem 296, opozicijska lisla dr. Miloša, Tupanja-nina pa je dobila 18 glasov. Tri glasovnice so bile prazne.
Ker šteje verifikacijski odbor 21 članov, je na podlagi izida glasovanja dobila lista poslanskega kluba JRZ 19 članov, opozicijska lista pa 2. Izid glasovanja so tako vladni, kakor tudi opozicijski poslanci pozdravili s ploskanjem ter s tem manifestirali splošno zadovoljstvo. Na listi JRZ so bili izvoljeni v verifikacijski odbor: predsednik Stevan čirič, kot člani pa Milan Badžak, Djuro Draškovič, Momčilo Jankovič, Hifzija Gavran Kapetanovič, Mihael Kalamačirič, dr. Simeon Krunič, dr. Cveta Maglič, dr. Borivoj Matošič, dr. Vekoslav Miletič, dr. Bogdan Miljuš, dr. Toma Mimica, dr. Anton Ogrizek, Dušan Perovič, Velimir Petrovič, dr. Djor-dje Radenkovič, Ilamid Hasijendič, Vojko čvrkič in Albin Šmajd. Kot namestnika pa sta na prvih mestih izvoljena med drugimi Franc Bajlec in Karel Gajšek.
Na opozicijski listi sta bila izvoljena v verifikacijski odbor dr. Miloš Tupanjanin, bivši zemljo-radnik, in dr. Trifko Žugič, bivši demokrat. Njuna namestnika sta Ilija Mihajlovič, poslanec JNS, in dr. Laza Markovič, pristaš Ace Stanojeviča.
Po objavljenem volivnem izidu je starostni predsednik skupščine Mih. Stojadinovič pozval izvoljene člane verifikacijskega odbora, naj se takoj po končani skupščinski seji sestauejo v dvorani zaradi konstituiranja. Nato je objavil, da bo v smislu zakonskih določil sklical prihodnji sestanek skupščine pismeno predsednik verifikacijskcga od bora.
Seja skupščine je bila zaključena ob pol ene.
Belgrad, 17. jan. m. Po končani skupščinski peji so se v veliki 6ejni dvorani 6e6tali novo izvo-
Strah se plazi po palači Zveze narodov
Varčevalni odbor zaseda noč in dan - Denarja ni - Narodi izstopajo iz ZN -Uslužbencem odpovedujejo - Prava podoba današnje veljave Zveze narodov
prej narekovan; nato: spisan, popravljen, razmnožen, odtisnjen, natiskan, korigiran, natiskan v prvi, drugi in tretji korekturi, izdan kot dokument A 15/39; nato iznnva odtisnjen za Letopis; v informacijskem oddelku izdan v francoskem in angleškem jeziku, spet objavljen po informacijskem oddelku v francoščini in nemščini, v angleščini, italijanščini in španščini; nato obelodanjen v skrajšani obliki v Letopisu informacijskega oddelka. Ali se izplača toliko ceremonij in dela za resolucije, ki je njih vsebina zmeraj bolj prazna,
WV i
sredstvo za »Stenje pri slabi prebavi, |
2 komada Din 1*50, 12 komadov Din 8—,
Ženeva, v januarju.
(Od našega dopisnika.)
Na dnevnem redu 104. seje ZN v Ženevi je tudi poročilo Varčevalnega odbora, kaj bi se dalo privarčevati.
Kovčegi prihajajo in odhajajo...
In spet se dvigajo grmade kovčegov raznih diplomatov, ki so prihiteli z vseh strani sveta kakor vsako leto v poslednji dobi v tiho mesto ob Ženevskem jezeru. Zbirajo se diplomati, uradniki, časnikarji, risarji in fotografi v prtliažnem oddelku kolodvora Coravion in na hodnikih velikih hotelov. Udeležencev je letos spet malo manj, saj bo baje tudi Ogrska izstopila iz Zveze, ko so v poslednjih letih izstopile že Japonska, Italija, Nemčija in številne južnoameriške države. Tudi število posebnih poročevalcev, ki so v prejšnjih letih z več pomožnimi močmi prihajali na seje, se je jako zmanjšalo, in prepuščajo svoje nehvaležno delo poročevalcev rajši svojim tovarišem, ki so stalno v službi pri Zvezi narodov. Dnevi nekdanjega sijaja so — vsaj za zdaj — minuli.
Kmalu bodo začeli v Ženevi na debelo zlagati kovčege za odhod, a to ne bo veseli direndaj odpotovanja, ko gostje hotelskemu osebju veselo stiskajo roke in vzklikajo »Na skorajšnje nasvi-den.je!« Dolgoletni nastavljenci palače ZN bodo odpoklicani, odpuščeni, dasi so lo sotrudniki ustanove, ki je bila še nedavno ideal delodajalca, ki mu ne grozi kriza, a ki je zdaj prav tako prisiljena, da mora na vseh koncih in krajih štediti in se prilagodili spremenjenim razmeram.
Strašna »četrta komisija«
V eni od 980 soban orjaške 18.000 kvadratnih metrov obsegajoče palače Zveze narodov je pod predsedstvom belgijskega grofa Cartona de AViar-ta majhno zborovanje, na katerem je razen zastopnikov Anglije, Francije in Norveške tudi zastopnik iz Zedinjenih ameriških držav od Upravnega svetu Mednarodnega delovnega urada, Mr. Carter Goodrich. To je »četrta komisija«, ki tako rekoč brez prestanka zboruje. Dopoldne, popoldne in celo pozno v noč so okna te dvorane razsvetljena in gospodje v frakih se vračajo po običajni večerji spet nazaj v dvorano, pa če je še tako pozna ura, da se dalje posvetujejo v težavni zadevi, ki leži na vseh ko težka mora...
Resnično, dovolj zadev je v tem nemirnem svetu, ki morejo kakega diplomata pozno v noč priklepati na posvetovalnico: Korzika? Džihuti? Tunis? Ukrajina? Španija: Dejanje kitajske drame? Praga, Rim, vprašanje o kolonijah? Kaj še! Zveza narodov, ki je v poslednjih letih glede na vse občutljive mednarodne probleme pogorela, se zdaj z vso pozornostjo bavi edino in samo z vprašanjem, svoje lastne preureditve,. »pptr.tft.^^ijiM-ja« mora pri tem obvladati najtežji del te važne
naloge, ker je to »Varčevalni odbor« in
ker mora predložiti velikemu zborovanju 1. 1939. načrte, s katerimi mora zenačiti svoj proračun s spremenjenimi razmerami. Kakor je zmeraj v takih primerih, ovira enoten sjiorazum tudi tu vse bolj izročilo skoraj nedotakljivih navad in šeg, kakor pa kako drugačno nesporazumljenje.
Prihraniti je treba 600 miiij. dinarjev
Ker je zmeraj več držav, ki izstopajo iz Zveze narodov, se manjšajo tudi dohodki, ker je zmeraj manj prispevkov od članov. Tiste države pa, ki so še včlanjene v Zvezi, pa so v dobi krize in se branijo, da bi dajale višje prispevke in hi s tem krile velikanske, nemogoče izdatke za vzdrževanje le prekrasne palače in osebja, kar znaša 277 milijonov papirnatih frankov. Sklenili so, da mora biti na leto 60 milijonov frankov (600 milijonov) manj izdatkov.
Predrage vrtnice, prerazkošni vodometi
Kje bi varčevali? Resnično, mnogo stvari je, ki bi se jim v tej palači lahko odrekli. Na primer: kakor takrat, ko je bila Ženeva še središče, kjer so se reševala velika mednarodna vprašanja, ima tudi še danes troje vratarjev vso noč službo. To stane denar; vsak vratar vsako noč 20 švicarskih frankov (100 din), na leto 20.000 frankov (200.000 din). Neki drugi nastavljenec, ki sprejema za svoje delo po 50 frankov (500 din) na dan doklade, mora tudi vso noč bedeti v posebni uradni sobi palače Zveze narodov in čakati posebnih vesti. Toda že zdavnaj ne prihajajo v to sobo nikake važne brzojavke, kvečjemu kaka vest, kot na primer ta, da so Rotarijci iz Alen (v ameriški državi Ohio) j>rotestirali zoper španske okrutnosti... Takale novica bi seveda lahko počakala, dokler se ne bi zdanilo... Vodometi, ki jih je dal napraviti generalni tajnik Zveze narodov g. Avenol, v bivšem parku vile Ariane; gredica vrtnic, ki krasijo v razkošnih množinah in skladnih barvnih cvetličnjakih, pogoltnejo velikanske vsote, da lačo, in ki jih gojijo v dveh, posebno zanje sezida-nih cvetličnjakih, pogoltnejo velikanske vsote, da niti ne omenimo petdesetih prekrasnih parkov, ki si jih je palača medtem nabavila ...
Preveč papirja
Seveda, s takimi vsoticami se ne bo moči uspešno upreti primanjkljaju. Treba bo poseči mnogo globlje v zgrajo ustanove Kveze narodov, da bodo prihranki izkazovali števila s sedmimi mesti. Res je, stroj Zveze narodov deluje naravnost s strahotno točnostjo. Tehniško služho opravlja neki ameriški strokovnjak, ki je prej v red spravljal tvrdke veletrgovcev v USA. Po najbolj iznajdljivih načinih najmodernejšega umnega gospodarstva uporabljajo neizmerne množine papirja, ki ga tii jKigoline en sam protokol. Ta je naj-
60 komadov Din 27'—.
Grof Ciano - gost Jugoslavije
Grof Geleaz-zo Ciano, italijanski zunanji minister, bo prihodnje dni gost Jugoslavije in predsednika vlade dr. Milana Sto-jadinoviča. Ciano prihaja 2 meseca pred obletnico jugo-slovansko-itali-janskega prijateljskega pakta, ki pomeni začetek popolnoma nove dobe v odnošajih med obema sosednima državama, ker jo odslej prijateljstvo zasidrano na spoštovanju medsebojnih in vzajemnih interesov. Danes, po dveh letih, odkar to sodelovanje traja, moremo v polni meri vrednotiti važnost tega sodelova-
nja in modrost ter daljnovidnost jugoslovanske in italijanske vlade, ki sta izpolnjevanju idej kneza namestnika Pavla in Mussolinija sklenili, da naj preneha napetost na Jadranu in da naj se začenja prijateljsko sožitje med Italijo in Jugoslavijo. Pogodba med Jugoslavijo in Italijo nikakor ni plod neke ta-jinstvene politične igre, marveč je izraz stvarnih potreb, nujnosti, ki so morale končno premagati vse ovire in obe državi pripeljati do prijateljskega sodelovanja. Naša država vidi v obisku italijanskega zunanjega ministra nov dokaz za to, da se politika medsebojnega sodelovanja stalno razvija na boljše in da nosi v sebi jamstvo za trajanje v bodočnosti. Naša država zatorej pozdravlja obisk mladega italijanskega državnika, v katerem vidi poslanika sosedne Italije ter tvorca prijateljske politike med Italijo in Jugoslavijo. Njegovo bivanje v Jugoslaviji in njegovo srečanje z našim ministrskim predsednikom bo rodilo dobre sadove za nadaljnje odnose med obema državama in bo okrepilo mir v tem važnem predelu Evrope.
nebistvena in za katere imajo vladni listi v svojem neuradnem delu prav skromen kotiček za poročilo petih vrstic? Ali ni vprav ta razkošate-na praznina, ki je zadušila duha Zveze narodov? Mogoče bo skromnost tista, ki bo povzročila, da pride v prekrasno zgradbo nov, jiristen duh Društva narodovi
Odpovedi strašijo po ZN
Varčevalna komisija zboruje,... in marsikak uslužbenec, marsikaka tajnica, ki je zaradi svoje bajno visoke plače vzbujala zavist v manj srečnih tovariših in tovarišicah, bo morala verjeti, da so nekaj kuha. Seveda ne bodo odpovedali služb kar tjavendan. Najprej bodo odpovedali tistim, ki so njih države odpovedale pripadnost k Društvu narodov. Odpovedali bodo nemškim, italijanskim tajnicam in tajnikom, ki še zmeraj sedijo v palači, pa tistim, ki so se politično preveč izpostavili v neko posebno smer. Več odsekov bodo združili v enega. Tako bodo dodali političnemu odseku šo razoroževalni, manjšinski in mandatni odsek. Go-sjiodarski, finančni in trgovski odsek se združijo v enega samega. Opij, zdravstvena in socialna vprašanja bodo obravnavali v enem samem odseku.
Varčevalna komisija deluje... In če ho nekoč na dnevnem redu preureditev Zveze narodov kot takega, bo nemara že opravljena preosnova neizmerne, drage, za sijaj pripravljene birokratske uprave, kakršna je sedaj, — in bo jialačo vodila skupnost resničnega, tihega in skromnega dela.
_ S. io.
Ban dr. Natlačen na Golniku
Ljubljana, 17. januarja. AA. Danes je ban g. dr. Marko Natlačen osebno izročil ravnatelju zdravilišča na Golniku dr. Robertu Neubauerju red sv. Save 3. stopnje. Da bi še bolj poudaril važnost tega visokega odlikovanja in izkazal posebno priznanje dr. Neubauerju za njegovo uspešno delo pri pobijanju tuberkuloze, se je ban dr. Marko Natlačen danes popoldne peljal na Golnik v spremstvu načelnika banske uprave za socialno politiko g. Antona Kosija. V uradni sobi šela zdravilišča je ban dr. Marko Natlačen pred zdravniki in nameščenci izročil odlikovanje dr. Neubauerju ter pri tej priliki čestital za visoko odlikovanje ter obenem poudaril njegove velike zasluge, ki si jih je pridobil v boju proti tuberkulozi. Ravnatelj zdravlišča dr. Neubauer je prosil g. bana dr. Natlačena naj na najvišjem mestu tolmači njegovo udanost in zvestobo.
Osebne novice
Belgrad, 17. januarja, m. V V. skup. so napredovali Viktor Logar, Anton Petrovčič in Pavle Lindtner, višji monopolski kontrolorji tobačne tovarne v Ljubljani.
Z odlokom ministra za socialno politiko je postavljen za sekundarnega zdravnika v bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju Ivan Kanonik, doslej v bolnišnici za duševne boiezni na Studencu pri Ljubljani.
Z odlokom ministra za promet je postavljen pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani za pristava VIII. skup. inž. Alfonz Dobovšek.
Belgrad, 17. jan. m. S popoldanskim hrzim vlakom sta odpotovala iz Belgrada v Št. Ilj nad Mariborom poslanca dr. Maks Seyšek in Franjo Žebot na pogreb kulturnega delavca in narodnega borca, župnika Evalda V r a č k a. ter bosta zastopala druge poslance in skupščino.
ljeni člani verifikacijskega odbora. Na tej seji 6e je ta odbor konstituiral tako-le: predsednik Stevan Čirič, bivši predsednik skupščine, podpredsednik Momčilo Jankovič, tajnik Albin Šmajd, vsi člani poslanskega kluba JRZ. Predsednik verifikacijskega odbora Stevan Čirič je nato sejo zaključil in napovedal prihodnjo za jutri dopoldne. Na jutrišnji seji bo verifikacijski odbor pričel s pregledom poslanskih polnomočij in ostalega vo-livnega gradiva.
Dne 6. februarja nova seja skupščine
Belgrad, 17. jan. m. Iz poslanskih krogov smo zvedeli, da bo verifikacijski odbor najbrž končal svoje delo do 6. februarja. Za ta dan bo predsednik verifikacijskega odbora že lahko sklical plenarno skupščinsko sejo, na kateri bo poročevalec lahko prebral poročilo večine, poslanec opozicije pa poročilo manjšine za verifikacijo mandatov. Takoj nato se bo v skupščini pričela verifikacijska debata, ki je navadno precej živahna. Za to razpravo sc že sedaj pripravljajo tako vladni kakor tudi opozicijski poslanci, ki mislijo na govorniški oder oddati 6voje najmočneje in najboljše govornike.
Seja senata 6. februarja
Belgrad, 17. januarja, m. Predsednik senata dr. Korošec je danes dopoldne prišel v senat ter je tamkaj sprejel k referatu vse načelnike in šefe, ki so mu poročali o pripravah za prihodnji sestanek senata, ki ho najbrž 6. februarja. Predsednik senata dr. Korošec je prav tako že obvesti! predsednika vlade dr. Stojadinoviča o izvolitvi novega senatnega predsedništva. Nato jo dr. Korošec sprejel več senatorjev.
Katalonija se pripravlja na zadnji odpor
Napredovanje Francovih čet se nadaljuje. V nedeljo zvečer je zasedeno ozemlje v teku zimske ofenzive znašalo okrog 7500 kv. m. Po zadnjih poročilih je proti vzhodu pričelo prodirati tudi levo krilo, ki stoji visoko v Pirenejih in kateremu poveljuje armadni poveljnik general Grande. Cilj njegov je zasesti gornjo dolino reke Segre, v kateri je glavno mesto Seo de Urgel, in tako presekati zvezo s Francijo. V središču napredujejo aragonske čete generala Valine, ki so včeraj zavzele Cervero. Cilj njegovih divizij je Manresa, ki je središče katalonske vojne industrije. Desno od aragonskih čet stoji armadni zbor prostovoljcev, ki je zavzel gorovje (Jueralt (severno od Mon-blancha) in prodira sedaj proti Igualadi, ki leži v podnožju znamenitega Montserrata (1288 m). Navarske divizije pa, ki so pod poveljstvom generala Solchage zavzele Taragono, pa prodirajo ob morski obali in so prišle že kakih 15 km v smeri proti Barceloni. Marokanski armadni zbor, ki je prej operiral na desnem krilu katalonske fronte, pa je sedaj zaradi skrčenja bojne črte izpadel iz prve Črte in čisti v ozadju ozemlje med Tortoso, Tarragono in Falsetom. Nasprotnik je pustil ogromno vojnega materiala, ki ga ni mogel v naglici vzeti s seboj. Prav tako je bilo ujetih več tisoč miličnikov. Natančnih števil o vojnem plenu vrhovno poveljstvo v Salamanci še ni objavilo.
Po drugi strani pa se Barcelona pripravlja na skrajni odpor. Pod orožje je pozvala ne le tako rekoč vse moške, ampak celo ženske od 17. do 53. leta. Ženske naj bi v zaledju nadomestile moške, ki so do sedaj opravljali razna dela v etapi. Barcelona je v veliki stiski tudi zaradi tega, ker je Franrovo brodovje s Tarragono dobilo izvrstno morsko oporišče in je mogoč napad na Barcelono
tudi z morske strani. Razdalja med Tarragono in Barcelono ob obali znaša 95 km. Od suhe strani zapira dohod do Barcelone dvojen pas utrdb, ki naj pomenijo višek moderne brambno tehnike. V teh pasovih se sedaj zbira katalonska armada na skrajni odpor.
Jinrgos, 17. januarja. A A. Havas: Vojaške operacije na katalonski fronti se nadaljujejo, posebno na severnem bojišču. Nacionalisti so zavzeli vasi Pallerols Quardiolago in Aguido. Na jugu nacionalisti nadaljujejo čiščenje krajev okoli Taragone. Francove čete so ujele 1100 republikancev. V Bur-gosu ugotavljajo, da število ujetnikov od začetka ofenzive do danes presega 38.000.
Snlamanca, 17. januarja. A A. Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: Potrjujejo se vesti o nsjiredovanju nacionalističnih čet na vseh področjih katalonskega bojišča. Naše čete so zlomile povsod odpor republikancev ter pode pred seboj sovražnika, ki se umika. Število ujetnikov neprestano raste. Na odsekih pri Cer-veri in Taragoni je bilo v |ionedeljek na desni obali reke Gaya zavzetih 16 krajev. Prodiranje pehote so podpirala letala. Španska nacionalistična letala so bombardirala v nedeljo republikansko letališče Pa lam os. Pri tej priliki jc bilo uničenih več sovjetskih letal.
Zeninnska vremenska napoved. Po večini oblačno, posebno na zahodni polovici, kjer ho tudi deževalo.
Dunajska vremenska napoved. Močno oblačno, nobenih bistvenih padavin.
Zagrebška vremenska napoved. Oblačno z lokalnimi padavinami, padec temperature.
845 milijard dinarjev
letno za oboroževanje!
Ljubljana, 17. jan. 1939.
Zveza narodov v Ženevi je izdala te dni le štirinajsti« svoj »Vojaški letopis« (Annuaire mili-taire). V tem letopisu so navedeni Hila važni podatki o stanju oborožitve in vojske sploh skoro vseh držav na svetu po najnovejših podatkih. Nas gospodarje zanima predvsem gospodarska plat oboroževanja. In tudi o tem imamo v Vojaškem letopisu zanimive podatke.
Skupno vsoto izdatkov za vojaške svrho ceni Zveza narodov za 1938 na astronomsko vsoto 9 in pol milijarde zlatih dolarjev t. j. 9.500,000.000 zlatih dolarjev. Za leto 1937 ceni Zveza* narodov, da se je potrošilo za oboroževanje na svetu samo 8 milijard zlatih dolarjev. To so dolarji po prejšnji zlati pariteti (torej pred devalvacijo leta 1834). Tedaj je vseboval 1 dolar USA 1.50163 gramov zlata, po devalvaciji dne 81. januarja 1934 pa vsebuje dolar zlata samo za 0.88807 gramov zlata. Zmanjšanje znaša torej skoraj 41%. 9 in pol milijarde zlatih dolarjev prejšnjo paritete predstavlja v sedanjih dolarjih ogromno vsoto 16 milijard dolarjev ali 3.4 milijarde funtov šterlingov ali okoli 604 milijarde francoskih frankov. Preračunane na dinarje znaša to po tečaju za frank okoli 845 milijard dinarjev. Ves naš državni proračun za 1938 do 1939 12 milijard in 180 milijonov dinarjev.
Vse to so seveda samo približne številke, ker Je mnogo držav takih, da no objavljajo svojih oboroževalnih izdatkov in si je zato treba pomagati s cenitvami. Na drugi strani pa je zopet treba upoštevati, da te številko ne vsebujejo indirektnih oboroževalnih izdatkov (vsebujejo samo vojaške izdatke za vojsko na suhem, na morju in v zraku). Indirektni oboroževalni izdatki se porabljajo za gotova javna dela kot n. pr. ceste, letališča itd., torej za dela, ki nimajo izključno vojaškega značaja, pa vendar so ta dela izredne važnosti za državno obrambo.
Že primerjava izdatkov za 1937 in 1938 kaže veliko povečanje, zanimivi pa so tudi naslednji podatki, ki so možni na osnovi prejšnjih izdaj Vojaškega letopisa. Če vzamemo za izhodišče leto 1932, ko_ se je začela velika svetovna konferenca za zmanjšanje in določitev mej oboroževanja, vidimo, da je v petih letih pred konferenco, torej od 1927 do 1931 znašala vsota izdatkov vsega sveta za oboroževanje 20.6 milijarde zlatih dolarjev, letno torej povprečno 4.1 milijarde zlatih dolarjev letno. V naslednjih petih letih po odgoditvi konference, torej od 1931 do 1935 pa so znašali oboroževalni izdatki okoli 33 milijard ali 6.5 milijarde zlatih dolarjev povprečno na leto. Od 1925 do 1939 so narasli vojaški izdatki od 3.5 na 4.3 milijarde zlatih dolarjev. V letih krizo 1930 do 1932 so se gibali oboroževalni izdatki med 4.2 in 4.3 milijarde zlatih dolarjev. Od leta 1933 pa do 1938 so narasli oboroževalni izdatki od 4.5 na sedanjo vsoto 9.5 milijarde zlatih dolarjev.
Točna številka so nanaša na 64 držav, ki so imele izdatkov za oboroževanje 9.4 milijarde dolarjev, ostalih 100 milij. dolarjev so priiriižne cenitve za vse ostale države na svetu. Od skupne vsoto 9.4 milijarde dolarjev odpade na 7 velikih držav (USA, Anglija, Francija, Nemčija, Italija. Japonska in Rusija) 7.4 milijarde dolarjev ali 78.5% vseh izdatkov na svetu za oboroževanje. Pred 10 leti so te države izdale za oboroževanje (od skupno vsoto vseh svetovnih izdatkov 4.2 milijarde) 2.8 milijarde dolarjev ali samo 00.7% vseh svetovnih izdatkov.
Če pogledamo malo nazaj, vidimo, da je 7 velesil na svetu potrošilo za oboroževanje v zadnjih 10 letih okoli 41 milijard dolarjev, kar da povprečno letno 5.8 milijarde dolarjev. Vse ostale države. (57 po številu so izdale v zadrijih 10 letih za oboroževanje samo 14.5 milijardo dolarjev ali povprečno letno 251 milijonov dolarjev.
Končno navaja Zveza narodov, da je od vseh svetovnih vojaških izdatkov odpadlo na evropske države 72.3% (6.800 milij. dolarjev od 9.400 milijonov dolarjev).
Dobiček in dividenda Narodne banke
Poročali smo že včeraj, da je bil na seji upravnega odbora dne 16. t. m. odobren računski zaključek banke za 1938, kakor tudi sklenjeno, da bo občni zbor banke 5 marca 1939. Predlagana bo ista dividenda kot za 1938, t. j. 400 din na delnico.
Sedaj so na razpolago tudi že podrobni podatki o računu zgube Id dobička banke. K tem podatkom je pripomniti, da je bilanca banke prav za prav zadnji izkaz banke v letu, katerega smo pa na tem mestu že obširneje analizirali.
Dohodki banke.
Brutodobiček Narodne banke je ostal v glavnem neizpremenjena, kajti leta 1937 je znašal 136.2 milij., lani pa 135.6 milij. din. Znatnejše pa so izpremembe v sestavi dohodkov. Naslednja tabela nam kaže dohodke Narodne banke v zadnjih letih (v milij. din):
1934 1935 1936 1937 1938 obresti eskonta 921 82.7 73.9 72.2 70.1 obresti lombarda 26.1 16.8 doh. depoja v inoz. 1.4 doh vredn. papirjev 1.8 odpisane terjatve 4.0 doli.oddub.obr.itd. 2.3 razni dohodki 10.5
1.6 3.2 6.1 2.8 15.8
15.4 1.2 4.5 8.8 2.8
15.1	6.4
2.6	0.8
8.65	13.1
7.35	10.15
1.5	2.0
15.8 28.7 34.05
Iz pregleda je razvidno, da so zlasti padli dohodki od obresti lombardnih posojil v lanskem letu, ker se je tudi vsota lombardnih posojil lani znatno zmanjšala. Izboljšanje gospodarskega položaja se vidi tudi v tem, da je Narodni banki uspelo vterjati še znatna dubioza, ki so bila rezervirana za odpis v prejšnjih letih.
Najbolj pa so se lani povečali dohodki od obresti vrednostnih papirjev, ker se je tudi zaloga vrednostnih papirjev znatno povečala. Nadalje so znatno lani tudi narasli dohodki od klirinškega prometa, ki so izkazani m?>d raznimi dohodki. Za razbremenitev prometa bi bilo misliti na znižanje provizij, ki jih računa Narodna banka.
Izdatki.
Slika Izdatkov Narodne banke zadnja leta je
naslednja (v milij. din):
1934	1935 1936	1937	1938
stroški 54.8	51.8 56.2	57.4	57.7
amortizacije 7.7	9 9 8.5	11.6	16.8
odpisi: sumlj.terj. 82.8	32.0	14.6	10.1	8.0
strošk. in obr.	1.6	1.2	0.6	0.2
žitni trg
_ Tendenca za pšenico je na naših domačih tržiščih stalna. Povpraševanje srbskih mlinov je zopet oživelo, vendar se je omejilo na bačko pšenico boljše kakovosti. Manjše povpraševanje je obstojalo tudi od slovenskih in slavonskih mlinov. Ponudba trgovcev, kakor tudi dovozi producen-tov so nadalje slabi in šele pri ceni 160 din je ponudba nekoliko oživela. Prijave prodaje pšenice »Prizadu« so popolnoma izostale, ker so cene v zasebnem prometu višje od nakupnih cen Prizada. Bačka pšenica iz okolice Sombora notira 158—159 dinarjev, Novi Sad 159—160, Srbobran, Stari Be-čej 160 din, bačko-banatska 80/1% 160, srednje in gornjebačka 159—160, gornjebanatska 158—159 din.
Koruza: Tendenca za koruzo je neenaka, dočim ko je cena za promplno blago popuslila, je terminska koruza svojo ceno ohranila na nespremenjeni višini. Promptno blago se nudi o^ strani, druge roke, ki potrebuje dispozicije za prej na-kupljeno blago. Ker so vsi ti zaključki napravljeni ponajveč pariteta Indjija v zapadni relaciji in ker v to smer ni zadostnega povpraševanja, so cene nazadovale za 3—4 din. Od srbskega kon-zumenta je tudi povpraševanje oslabelo. Zaradi južnega vremena in nastale toplote je v posled* njem času živahno povpraševanje po umetno sušeni koruzi, ker je za času primerno suho koruzo riziko prevelik. Ponudbe v umetno sušeni koruzi so zelo majhne, ker so le še posamezne sušilnice v obratu, zaradi malih dovozov surovin pri visokih cenah, tako da se sušenje skoraj ne izplača. Za terminsko koruzo je zanimanje razmeroma majhno, medtem ko so ponudbe precejšnje. Cene so ostale neizpremenjene. Času primerno suha koruza notira 101—102 din, pariteta Indjija, relacija zapadna, pariteta Vršac 102—103 din, prekop merno suha koruza pariteta Indjija, Vršac notira _ . „ v. .„	, ..	105—106 din, umetno sušena koruza, pariteta
To so strašne številke, ki kažejo, da niti sve- Indjija 114 din, terminska koruza marec, april, tovna gospodarska kriza ni mogla zaustaviti v maj 115 din, april, maj, junij 118 din, april, maj večji meri vedno bolj naraščajočega oboroževanja. junij, julij 120 din.
ki pelje neznanokam. Milijardo in milijarde ljud- ■ Moka: Tendenca za moko je stalna, povpra-skega dohodka se stekajo v ta namen. Ni je sile I sevanje iz Srbijo je popustilo, zato je pa nekoliko na svetli, ki bi mogla omejiti to veliko tekmovanje g boljše povpraševanje iz ostalih krajev. Ponudba
je dovoljna. Bačko-banatska pekovska moka notira 252—257 din, merkantilna moka 247.50 do 252.50 din.
Otrobi: Tendenca je čvrsta, povpraševanje je skoraj izključno od strani domačega konzuma. Mačka-otrobi notirajo 102—103 din, sremski 100 do 101, banatski 96—97 din.
Fižol: Povpraševanje za beli fižol je od izvoznikov in se je cena popravila za 5 din. Beli fižol notira 290—295 din.
Ječmen: Poedini vagoni so bili zaključeni za domač konzum na bazi 150—152 din.
Oves: Tendenca za oves je čvrsta, ponudba je slaba, pa ludi povpraševanje ni posebno. Srem-sko-slavonsko blago notira 162.50—165 din.
Mast: Tendenca je nespremenjena, povpraševanje je popustilo, dočim je ponudba večja. V ročkah notira brutto za netto 14.40—14.50 din.
v korist vsega človeštva, če ne žo ustaviti. Vsota 845 milijard dinarjev dobi še večji pomen, če jo primerjamo z nekaterimi drugimi številkami v svetovnem gospodarstvu. Tako je znašala v letu 1937 vrednost vso svetovne trgovine komaj nekaj nad 80 milijard zlatih dolarjev in znašajo svetovni izdatki za oboroževanje skoro tretjino tega zneska.
Če bi samo majhen del vsot. izdanih za oboroževanje, šel v produktivne svrlie, bi se vse drugače povečalo ljudsko blagostanje. Tako pa ti neprestano višji izdatki za oboroževanje povzročajo nesigumost v svetovnem gospodarstvu, posebno pri podjetnikih, ki imajo kalkulirati čez meje svojega nacionalnega gospodarstva. Zaradi tega tudi ne moremo govoriti o obnavljanju konjunkturo v svetovnem obsegu.
štirimilijardno posojilo
Belgrajska agencija »Jugoslovanski kurir« poroča z verodostojne strani, da bo vpis prve tranše velikega štirimiiijardnega notranjega posojila za državno obrambo in javna dela na koncu aprila ali v začetku maja. Prvotno je bil določen za emisijo prve tranše oktober lanskega lela, toda do tedaj ves program javnih del še ni bil gotov.
Pri prvi tranši gro za vpis 700 milij. din, kar bo vpisano v celoti preden se objavi uradni razpis posojila. Po istem viru znašajo dosedanja plačila po uredbi o ustvarjanju poslovnih rezerv že okoli 400 milij. din, kaleri znesek je že položen pri Državni hipotekami banki. Na ta način ima razpis samo formalen značaj.
Tudi obveznice za štirimilijardno notranje posojilo so že dotiskane, tiskal jih je zavod za izdelavo bankovcev. Posebna komisija finančnega ministrstva bo te dni prevzela te obveznice.
Cene na drobno v Belgradu. Po podatkih Narodne banke je znašal indeks cen na drobno v Belgradu meseca decembra 1938 83.5, decembra 1937 pa 77.7.	^
Licitacije. Dne 18. januarja bo v fntendanfuri štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 4730 kg mila za pran je. — Dne 21. januarja bo pri Tehnični komisiji št. 1 na Vrhniki licitacija za dobavo 12 bakrenih kotlov za kuhanje jedil.
Slinavka In parkljevka v Sloveniji
Najnovejši izkaz o živalskih kužnih boleznih na področju dravske banovine kaže, da je slinnv-ka in parkljevka prenehala v teh okrajih: v Kamniku, Krškem, Lendavi, Litiji in v Ptuju. — Obstoja pa še v okrajih: Črnomelj: Vukovci ohč. Adlešiči; Ciradac, Krasinc, Prilozje ohč Gradac, Metlika, Križevska vas ohč. Metlika-mesto. Gra-brovec, Železniki obč. Metlika-okolica, Krvavčji vrh obč. Semič, Drenovec, Preloka. Sečje selo, Učakovci, Vinica, Vukovci. Zilje. Žuniči obč. Vil niča; Brežice: Mihalovec obč. Dobova; Celje: Grižo. Megojnire obč. Griže; Ljubljana-okolica: Dobrova obč. Dobrova. Sludenec obč. Polje, Daljr« vas obč. Rudnik ; Ljnbljana-mesto: Ljubljana, Stepanja vas; Ljutomer; Črnri. Žepovci obč. Apače; Maribor, desni breg: Zrkovci obč. Pobrežje; Maribor, levi breg; Dobrenje obč. Pesnica; Murska Sobota: Vidonci. Radovci obč. Grad. Polana obč. Kupšinef. Gor Slaveča obč. Kuzma, Mačkovci, Prosečka vns, Šalanianci obč Pečarovci, Preda-novci obč. Ptirovl. Satina obč Rogaševci; Novo mesto: Biška vas. Zelše obč. Mirna peč. Dol. Težka voda obč. Smihel-Slopiče. Pljuska obč Trebnje Miihobran. Vel Loka ohč. Vel. Loka; Šmarje pri Jelšah: lmeno obč. Podčetrtek.
Iz povečanega brutodobička je Narodna banka predvsem povečala odpise svojih nepremičnin, inventarja in Zavoda za izdelavo bankovcev. Značilno je, da eo odpisi dubioz sedaj znatno manjši od leta do leta, kar kaže na splošno izboljšanje kreditnih razmer kakor tudi na večjo opreznost Na rodne banke pri preditiranju gospodarstva. Največji je bil odpis terjatev leta 1933, ko je znašal 63.1 milij. din (1932 50.8 milij.).
čisti dobiček.
Čieti dobiček Narodne banke se je zmanjšal od 56.5 na 52.9 milij. din zaradi večjega povečanja stroškov (zlasti za amortizacijo) kot povečanje dohodkov. Razdelitev čistega dobička je nekoliko drugačna, ker se je predvsem zmanjšala dotacija rezervnemu fondu od 17 5 na 12.0 milij. din. Na drugi strani pa se je povečal delež države na čistem dobičku od 14.74 na 15 97 milij. din, dočim preostane delničarjem 24.94 milij. din (iz dobička za 1937 24.2 milij din) Naslednja tabela kaže razdelitev istega dobička (v milij. din):
vee dobiček	od tegaf
rez. sklad država delničarji
1932
1933
1934
1935
1936
1937
1938
24.0
26.2
33.1 33.7 41.0 56 5 52.9
1.2 23 1.65 1.7 2 05 17 5 12.0
4.2 4.9 9.8 10.2 14.7 14.74 16.0
18.0 19.0 21.6 21.8 24.25 24.3 24.94
Zadnji dve leti je banka v veliki meri doti-
rala svoje rezervne sklade. Delež države na dobičku stalno narašča, dočim dobiček za delničarje poslopno raste, kar je omogočilo tudi zvišanje di vidende banke. Razvoj dividenke nam kažejo naslednji podatki za posamezna leta (višina dividen-de v dinarjih);
brutto netto
1931
1932
1933
1934
1935
1936
1937
1938
400
300 300 350 350 400 400 400
400 300 300 315 315 360 360 360
Izvozne premije
I ni
F.
Nova paroplovna družba na Stišakn Je bila
osnovana fe dni pod imenom Levant, d. d., z glavnico 1 milij. din. Ustanovitelji so: A. Rabarovič, Babarovič, E. Perič, A. Balen in dr. P. Mitrovič.
Prejeli smo:
Ob tem letnem času je po vsej Sloveniji precej živahna kupčija s svinjskimi kožami. Ta kupčija, ki bi morala dati našim kmetovalcem lep dohodek, je bila še pred nekaj leti popolnoma v rokah tujih trgovcev ki so izvažali kože v inozemstvo, nepredelane, v Surovem stanju, kmetom pa so plačevali kar mogoče nizke cene. Na ta način so imeli glavno korist prekupčevalci in inozemski tovarnarji, ki so poceni prišli do potrebne jim surovine, predelane kože pa so prodajali z visokim zaslužkom in jih delno tudi uvažali nazaj v našo državo ter nam jih drago prodajali. Kmet pa je imel majhno korist, ker je biio v interesu tujih nakupovalcev in njihovih domačih posredovalcev ceno čim bolj znižati. Šele v zadnjih letih, odkar je tudi nekaj naših tovarn začelo predelovali svinjske kože v galanterijsko in drugo usnje, se je položaj temeljito spremenil, v večjo korist kmetov in države. Glavna naša producenta te. vrste usnja sta tovarni P. Pirich, Ptuj, in T. Knaflič, Kamnik, ki predelujeta najveščji del svinjskih kož, ki pridejo na trg in le majhen del surovine najde pot v inozemstvo. Večji del galanterijskega usnja izvozita ti tvrdki v inozemstvo, v prvi vrsti v neklirinške države, dočam 6e ostanek proda v tuzemstvu.
Da je sedanje stanje velikega gospodarskega pomena, lahko razvidimo iz dveh glavnih dejstev. Prvič dobivajo kmetie višjo ceno za kože — v tem letu n. pr. se je plačalo do din 14.50 za kg. Drugič pa se skoraj za ves znesek izvoza vnesejo v državo devize, ker gre izvoz teh predmetov večinoma v neklirinške države. Da je to velikega pomena za našo trgovsko bilanco, je jasno, četudi izgleda znesek majhen v primeri z vsem izvozom.
Razen tega je na ta način omogočena zaposlitev večjega števila delavcev. Končno ne smemo pozabiti na ostale koristi za državo, kakor povečanje donosa davkov, trošarin in drugih dajatev. Samo po sebi se razume, da je treba stremeti za tem, da čim več produktov izdelamo v domačih tovarnah z domačimi delavci v finalne ali pol-finalne izdelke in jih kot take izvozimo. Tako pride iz inozemstva v državo en del mezd našega delavstva, plačan v devizah.
Če se ogledamo okrog po sosednih državah, vidimo, da vse streme za tepi, da čim bolj ople-menijo surovine in jih le v tem stanju izvozijo. Nekatere države celo podpirajo uvoz surovin iz drugih držav, dajo jih predelati po svojih delavcih jn jih izvozijo kot polfabrikate. S tem zaposlujejo večje število delavcev in prejmejo plačilo zanje iž inozemstva.
Ta primer bi morala posnemati tudi naša država in podpirati z vsemi moeočimi sredstvi predelovanje naših surovin v fabrikate ln polfabrikate V kratkem bi se doseglo izboljšanje naše trgovinske bilance.
Za pranje
Vašega perila je sredstvo
PERION
odlično I Domač slovenski izdelek je I
Srečke Rdečega križa
Na 101. žreban ju srečk srbskega Rdečega križa so bile izžrebane za amortizacijo naslednje serije: 116, 594, 1315, 1711, 1750, 1801. 2123, 2129, 2612, 2789, 3034, 3498, 8595. 3S80, 4082, 4379, 4477, 5712, 6065, 6275, 8215, 8364, 8750, 8980, 9285. 9300, 9311, 9627, 9801, 9996.
Nadalje so bili izžrebani naslednji dobitki:
ser.	St.	dob.	ser.	št.	dob.
188	73	50	6707	81	200
376	46	50	6793	50	50
841	66	50	7504		50
1003	72	50	7687	32	50
1149	91	500	7970	72	200
2445	72	50	7995	9	50
2718	53	1.000	8382	51	50
3052	46	50	8685	11	50
3319	15	600	8909	12	200
3823	42	50	8992	6	50
4211	33	200	9393	24	50
4428	37	50	9577	4	200
5376	21	25.000	9625	22	50
5722	89	50	9807	95	50
6496	86	5Q			
ZDRHUJE
s pomočjo zdravilnih rastlin z uporabo »HER-S A N ČAJ A«, mešanico posebnih zdravilnih rastlin po receptn dr. R. W. Pearsona, glavnega zdravnika v Bengaliji (angleška Indija). Dolgoletna skušnja je pokazala vrednost »HERSAN ČAJA« in sicer z nedvomnim uspehom pri boleznih: poapnenja žil, boleznih krvnega obtoka, ženskih boleznih, bolečinah menstruacije (mesečno perilo), migreni, revmatizmu, ledvičnih boleznih, boleznih jeter, želodčnih motnjah, zastrupljenjn, zaprtju, protinu, črevesnih boleznih, hemoroidih, splošnem in prehitrem de-beljenju in proti zgagi. — »HERSAN CAJ« se dobi v vseh lekarnah. Rog. S. st. 19834-33.
Borze
Ljubljana, 17. januarja.
Denar
Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10— 239.90.
Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjenl na 13.70—13.91, nadalje so beležili v Zagrebu za konec januarja 13.7250 denar, za sredo februarja 13.55—13.75, za konec februarja 13.50—13.70 in za sredo marca 13.55—13.75.
Grški boni so beležili v Zagrebu 37.65—88.35, v Belgradu 87.15-37.85.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 7,711.117 dinarjev, v Belgradu 5,818.000 din. Belgrad je izkazoval v efektih prometa 1,201.000 din.
Ljubljana — tečaji s primom? Amsterdam 100 h. gold. , . , , 2387.00—2425.00 Berlin 100 mark	1767.62—1785.38
Curih 100 frankov , , , , , , 995.00—1005.— London 1 funt ..,,,, , 235.35— 208.55 Newyork 100 dolarjev , , , , 4375.50—4435.50 Pariz 100 frankov . i ■ ■ ( . 115.65- 117.95 Praga 100 kron ...... , 150.75- 152.25
Trst 100 lir ........ 231.45— 234.55
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.68, London 20.705, Newyork 442.75, Bruselj 74.875, Milan 23.30, Amsterdam 240.40, Berlin 177.65, Stockholm 106.525, Oslo 104, Kopenhagen 92.40, Praga 15.15, Varšava 83.50, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingsfors 9.125, Buenos-Aires 101.50,
Vrednostni papirji
Vojna škoda
v Ljubljani 473.75—476.75 v Zagrebu 474 —475 v Belgradu 472.50—473
Ljubljana: Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—101, agrarji 61.50—62.50, vojna škoda promptna 473.75—476.75, begluške obveznice 91—92, dalm. agrarji 89—90.75, 8% Blerovo posojilo 97.50-98.50, 7% Blerovo posojilo 91.25—92.25, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 98.25—99. — Delnice: Narodna banka 7.725—7.800, Trboveljska 180—190.
Zagreb: Drž papirji: 7% Investicijsko posojilo 99—100.50, agrarji 60—63, vojna Skoda promptna 474—475, begluške obveznice 89—89.25 (89), dalm. agrarji 89—89.50, 4% sev. agrarji 59.50 —59.75 (59.50, 60), 8% Blerovo posojilo 97 denar, 7% Blerovo posojilo 91 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 97.50 denar. Delnice: Priv. agra.-na banka 222 denar, Trboveljska 186—190, Narodna šumska 20 blago, Gut-mann 45—46, Isis 35 blago, Osj. sladk. tov. 100 blago, Osješka livarna 180 blago, Jadranska plovba 320 denar.
Belgrad: Drž. papirjif 7% investicijsko posojilo 100 denar, vojna škoda promptna 472.50— 473 (475.50, 473), begluške obveznice 90-90.25 (90), dalm. agrarji 88 75-89.25 (89.25, 89), 4% sev. agrarji 59—60, 8% Blerovo posojilo 97.50—98.50, 7% Blerovo posojilo 90.50—91.75. — Delnice: Narodna banka 7.800 blago. Priv. agrarna banka 227.50-229.
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg po min soc. pol. in n. zdr. S-br. 15 485. 25. V. 35.
2itni trg
Novi Sail. Pšenica: bS., sred., slav. 78—79 kg 2% 153—155; moka: bč„ ban. Og Ogg 245—255 225-235, 205—215, 185—195, 155—165, 120—125, 112.50—115, SMhi., slav. Og Ogg 240—250 220— 230, 200-210, 190-200, 150-160, 120-125, 112.50 -115. Tend. prijazna. Promet srednji.
Sombor. Pšenica Prlzadove cene. Otrobi bč 102—104, srem. 100—102 Fižol bč. 1% 285—290. Vse ostalo nesprem. Tendenca negotova. Promet srednji.
Tobačne srečke
Na 130 žrebanju tobačnih srečk (iz !. 1888) so bile izžrebane naslednje serije za amortizacijo: 94, 152. 282, 308 353, 449. 523. 620, 667. 690 747, 753, 1101, 1200. 1686, 1763. 1891, 1919. 2134 2171 2322. 2357, 2560, 2596. 2933. 3039, 3054 3324' 3388 3426, 3489. 4464. 4737, 4873, 5152, 5393, 5537'. 560»! 5836, 5983, 5996, 6113. 6690, 6889. 6915 7268 7275 7283, 7408, 7746. 7765, 7803, 7803, 7884, 7946 7956! 8282, 8388. 8500, 8530, 8618. 8645, 8678 8832, 8878 9552, 9597, 9833. 9848 in 9887.
Nadalje so	bili izžrebani naslednji dobitki:
serija 6323	št. 91	100.000 din
»	„ 17	2.500 „
» IS?	" 24	500 "
«5024	„ 52	500 „ Po 100 din:
Ser' !!' 75'	eer' 1298 00,	ser. 1553 št. «8,
96r f1' 22'	eer" 2835 5t- 30-	ser. 2882 št. 89,
ser. 3730 št. 60,	ser. 4630 št. 63,	ser. 5019 St. 66
Ser M-	6810 88,	ser. 6875 Št. 90,
ser. 7046 st. 58,	ser. 8284 s*. 1,	ser. 9092 št 60l Po 50 din:
ser. 8476 št 5fl	«r. 3982 St. 55,	ser. 4987 St. 49,
Ser' 211? z!' 3	8er št. 19.	ser. 7115 št. 74
ser. K 11 g 6er" 8979 Št * 6er" 9069 ŠU
Naša največja narodna nesreča
Premnogo se je že pisalo o tem našem največjem zlu, o tej naši največji rani, ki je postala že taka, da je skoraj že več ne vidimo, kako nam pije kri, kako se nam iz nje cede vse naše moči in kako se nam zajedava v rodove, ki bodo še pozno za nami trpeli zaradi teh naših zmotnih misli o znosnosti ali neznosnosti alkoholizma. Kdor povrhu kakšno napako še najbolj izrablja in to v taki meri, kakor ravno naš narod alkoholizem, ga nato usoda udari za plačilo še s slepoto. Omama je nato še večja in nesreča, ki se nad ves naš narod zliva, raste v razmerju geometrične posto-pice. Že leta 1841 je naš veliki Slomšek napisal knjižico pod naslovom: »Čujte, čujte, kaj žganje delal Zgodba žalostna inu vesela za Slovence.« Koliko idealnih mož se je tudi že za njim borilo proti tej naši bolezni, toda če se ozremo danes na naše stališče do alkoholizma, hi skoraj morali ugotoviti, da se je stanje le malo ali skoraj nič popravilo. Često bi bil na mestu celo vzklik, da je borba proti alkoholizmu isto, kakor nositi vodo v Savo. Moderni način življenja, razrvanost socialnega življenja, polizano z obliži visoke civilizacije, je uživanje alkohola še pospešil in borbo proti njemu postavil še bolj v ozadje. Toda čim težja se napoveduje ta borba, tem več tihih in vztrajnih delavcev ima. Sami pa poskusimo vsaj v teh kratkih vrsticah orisati vsaj približno kako se naš narod obnaša proti najhujši šibi modernega sveta. Nič ne smemo olepšavati in priznati, da
slovensko ljudstvo spada v skupino alkoholikov
Zdravniška veda namreč loči z ozirom na način uživanja alkohola in alkoholnih pijač več vrst ljudi. In sicer:
1.	take, ki alkoholnih pijač ne uživajo iz kateregakoli vzroka, so torej popolnoma vzdržni;
2.	take, ki uživajo alkoholne pijače redko in zmerno so torej zmerni in trezni;
3.	take, ki uživajo alkoholne pijače redno in tudi manj — ali večkrat se upijanijo, to so alkoholiki;
4.	take, ki se redoma upijanijo, to so noto-rični pijanci.
Slovenski delavec, kmet, obrtnik, trgovec ali inteligent spadajo po pretežni večini v tretjo skupino alkoholikov. Ta Ugotovitev sloni na opazovanjih in dejstvih. Ta napaka slovenskega naroda ni vež samo naša moralna zabloda, ki bi škodovala samo posameznikom, ampak je že tako splošna, da je prešla že kot poglavje zase v v splošno socialno medicino.
Kakor pri vsaki ljudski bolezni, tako moramo tudi pri tej gledati ne njeno odvisnost od socialnega stanja prebivalstva. Tudi alkoholizem se naslanja na
Krivice socialnega reda
Ugotovljeno je, da je stanovanjsko vprašanje v tesni zvezi z alkoholizmom. Pretesna in prema jhna stanovanja so često vzrok pospeševanju alkoholizma. Nezadostna in slaba hrana delavskih družin v delavskih središčih prepušča alkoholu mnogo hujši učinek kot pa v krajih, kjer se premožnejši z obilnejšo hrano lažje upro njegovim učinkom. Tako se je čisto po nepotrebnem razširil izrek, češ da »eden zna piti, drugi pa nek, dasi moramo pri tem upoštevati še splošni telesni in duševni razvoj posameznika. Toda ta razlika med telesnimi in duševnimi sposobnostmi častilcev alkoholnih pijač se zmeraj bolj manjša, ker je socialna medicina ugotovila da je med 600 alkoholiki 94% pivcev dedno obremenjenih psihopatov, to je duševno nenormalnih ljudi, ki so to stanje podedovali še od svojih staršev. Vse te nikalnice, izvirajoče iz socialnih konstant, dobe še novo učinkovitost ob dejstvu, kako
Alkohol požira denar
Vkljub temu da zdravniki stalno ugotavljajo nazadovanje ljudskega zdravja, da sodna medicina celo vrsto zločinov opravičuje z dedno podedovano nagnjenostjo k alkoholizmu, z duševno manjvrednostjo, izvirajočo iz alkohola, pa se gostilne po našem lepem podeželju in po mestih množe. Na jesen pa tudi čez zimo se odpirajo vinotoči, žga-njekuha je v časti in prav gotovo je, da alkoholnih pijač ne bo zmanjkalo. Tako se popije samo v Sloveniji letno:
vina ... 30 milij. 1 za din 243 milij.
piva . . 26 milij. 1 za din 104 milij.
žganja . . 3.5 milij. f za din 110 milij.
K temu pa še ni prišteta izguba, ki nastane zaradi nedelavnosti pijancev, zaradi bolezni, nesreč itd. V Sloveniji je zdaj nad 6000 gostiln in pride na vsakih 180 oseb ena gostilna in na vsakih 300 oseb ena točilnica žganih pijač. Vsak Slovenec popije na leto povprečno nad 301 opojnih pijač,
Vrolih France:
V holandskem rudniku
Tesno mi je bilo pri srcu v tej železni kletki, ko so delavci tudi na strani rešetke že naredili železno mrežo. Treba se bo pač vdati v usodo, tu ni več pomoči — in res — tedaj se mi je nekaj udrlo pod nogami. Pa saj še vedno stojim, toda ob straneh nekaj silovito hitro drsi mimo nas. Pogledal sem Tončeta, a tudi on je že začudeno gledal, kaj bo; tudi mladi Holan-dec je z neko negotovostjo sledil temu dogajanju. Šef pa je z zanimanjem opazoval, kako vplivajo na nas te spremembe. Vprašal nas je, kako se počutimo. Dejal sem mu, da mi hoče počiti bobnič v ušesih, dočim je Tonček položil roko na trebuh in Holandec je temu prikimal. Šef je dejal, da so to čisto naravni pojavi pri vožnji v globini) in nas hkrati opozoril, da sc bliža prvi rov. Mimo nas je od spodaj navzgor švignila medla svetloba: drveli smo naprej v globočino. Švignili smo še mimo treh, štirih rovov, ko sem začutil težo telesa na nogah. Ustavljali smo se in se ustavili. Odkar smo stopili v rešetko, niso minule tri minute.
>546 metrov pod zemljo smo.« nam je dejal šef. Rudarji so nam odprli rešetko in nas pozdravili z »Gliick aufl«
Prvič v taki globini v podzemskem svetu. Razgledal sem ser Bili smo v precej visokem in tako širokem betoniranem hodniku, da so
Še strašnejši pa so za Slovenijo tile podatki (na leto):
Ljubi jana-niesto: za socialne dajatve 6.5 milijonov dinarjev, za alkohol 59 milijonov dinarjev.
Ljubljana-okolica: za soc. daj. 1.1 milij. din, za alkohol 11.5 milij. din,
Maribor-mesto: za soc. daj. 3.3 milij. din, za alkohol 29.3 milij. din.
Maribor-okolica: za soc. daj. 311.000 din, za alkohol 4.4 milij. din.
Celje-mesto: za soc. daj. 1.1 milij. din, za alkohol 10.1 inilij. din.
Celje-okolica: za soc. daj. 593.000 din, za alkohol 3.5 milij din.
Ptuj-mesto: za soc. daj. 517.000 din, za alkohol 10 milij. din.
Še poučnejše pa so številke, ki jih naj navedemo za nekatere občine, kjer domuje precej revščine:
Trbovlje: za soc. daj. 2.1 milij. din, za alkohol 13.2 milij. din.
Tržič: za soc. daj. 291.000 din, za alkohol 2.2 milij. dinarjev.
Kočevje: za soc. daj. 160.000 din, za alkohol 3.7 milij. din.
Ob vsem tem pa se Slovenci še zmeraj ne zavedamo, kako velik vpliv ima alkohol na naše življenje. Naravno je, da razsaja alkoholizem najbolj ravno v vinorodnih krajih. V številnih vinorodnih krajih zajtrkujejo često ljudje kar samo alkohol. Alkohol zauživajo že šoloobvezni otroci in je bilo ugotovljeno, da zauživa alkohol v vinorodnih krajih do 86% šoloobveznih otrok, dočim v nevinorodnih samo 40%. Med otroci je najmanj razširjeno uživanje alkoholnih pijač po mestih, in sicer znaša odstotek približno 50, dočim je najbolj razširjen po vaseh, kjer znaša do 71%. Kakor nam pa alkohol uničuje materialno blagostanje ter se nam vsesava že v mladi rod, tako je
Alkohol kriv umorov, nesreč in tuberkuloze
V	petletju 1931 — 1935 je bila limrljivort na umorih in pobojih v Sloveniji povprečno 9.24 na 100.000 prebivalcev, dočim znaša ista v vinorodnih krajih, in sicer v Brežicah 22.47, Ptuj-okolica 17.08, Maribor-levi breg 13.57, Krško 12.93 in Črnomelj 11.70.
Smrtnih nezgod zaradi pijanosti znaša za isto razdobje za vinorodne kraje na 100.000 prebivalcev za okraje Brežice 64.22, Novo mesto 64.96, Ptuj-okolica 51.22, Ptuj-mesto 123.2 in za vso Slovenijo povprečno 46.26.
V	siromašnih vinorodnih krajih vidimo povečano tudi število smrti na tuberkulozi, in sicer znaša ta v triletju 1933—1935 v okraju Oolnja Lendava 227.4, Ptuj-okolica 217.4, Krško 187, Mari-bor-levi breg 179.7, Brežice 163.8 in Črnomelj 156. Povprečna umrljivost v nevinorodnih krajih za tuberkulozo pa znaša 128.1 na 100.000.
Pa bo kdo porekel, saj tudi pri drugih narodih ni nič drugače, samo da je mogoče še bolj »rafinirano« in zakrito, hinavsko. Res je, da so tudi drugod grešniki in to prav hudi in grdi. Ab-sinti, razni likerji, pernodi, duboneti in cinzani so desetkrat nevarnejši alkoholi od našega bri-rjevca ali pa slivovke. Zato bomo prav zaradi te neposrednosti mogoče lažje našli pravilnejše razmerje v tem oziru, ker ta čezmernost na eni strani vendarle ne sloni na pretirani rafiniranosti, pokvarjenosti ali pa slabosti volje.
Zato moramo verjeti, da bo protialkoholna piopaganda pri nas vendarle opravila mnogo Naslovljenega in koristnega, pa tudi uspešnega dela. To delo pri nas ni samo socialno ali pa higienično v reklamnem smislu te besedo. Spominjamo se strašnih in ogromnih lepakov o pijanosti in |>osle-dicah pijanosti po evropskih velemestih. Ne verjamemo, da bi bili tedaj tisti skrajno naturalistični lepaki opravili svoje delo tako, kakor je bilo to želeti. V svojih strašnih prizorih so bolj odbijali kot pa učili in nesrečneža bolj tlačili k tlom kot pa ga dvigali. Pokora mora biti obenem tudi že taka, da dviga, ne pa samo, da tepe in ubija. Tudi pri nas je
Alkohol uničuje zdravje našega naroda
Če vpliva alkoholizem v toliki meri na povečanje umrljivosti, je razumljivo, da je njegov vpliv na število obolenj še večji. Statistični pregledi o tem še manjkajo,pač pa pričajo o tem poročila zdravnikov in učiteljev iz vinorodnih krajev.
Alkohol ne uničuje torej samo našega gospodarstva, kajti uničuje ga zares, ker smo iz gornjih številk lahko videli, kako pretirani so izdatki zanj in kako nizke so dajatve za stvari splošnega socialnega blagra, ampak uničuje tudi zdravje našega naroda. Če bi bilo mogoče odstraniti ta negativni vpliv alkoholizma na življenjsko silo slovenskega ljudstva, bi bili življenjski računi Slovenije aktivni in bi nam ne bilo treba gledati s skrbjo v bodočnost. Divje narode je alkohol v najkrajšem času iztrebil, a tudi nas uničuje, seveda nekoliko počasneje, n zato nič manj zanesljiveje. Ali ni žalostno, da nas jo medicina morala prišteti v skupino alkoholikov, to je med ljudi, ki niso več odporni nasproti infekcijam in boleznim, kjer se zvišuje holehnost in umrljivost, zmanjšuje plodovitost, oslahlja ves narod, moti mir in red in sreča v družini, uničuje nravnost, dan na dan povzroča nešteto zločinov in nesreč zaradi pijanske prisebnosti duha. Težke so to ugotovitve!
Protialkoholno delo — kulturno delo
in na žalost se je često zgodilo lo celo tako, da je moralo to biti celo po sili razmer. Javne ustanove so mogle |x>svetili le malo časa temu gibanju; bilo je mnogo, če so iz svojih proračunov lahko nakazovale kaj podpor zasebnim organizacijam, ki so pod vodstvom številnih idealistov vodile to borbo. Te organizacije so se pa postavile na stališče, da je delo za treznost temeljno kulturno delo. Srčna kultura pa je najbolj plemenita kultura. Pri tem je torej tem organizacijam šlo v prvi vrsti za posameznika, za človeka! Posebno vneto se je zavzel v borbi v tem oziru že leta 1900 tedanji kamniški kaplan, sedaj duhovni svetnik Janez Kalan, ki je ustanovil Protialkoholno zvezo Sveto vojsko in skrbel za razmah protialkoholno literature. Toda alkoholizem kot socialna bolezen spada v območje Higienskega zavoda, ki sedaj usmerja svoje delo nekako po načrtu in je bila steni v skladu včeraj ustanovljena Liga proti alkoholizmu. Čislo mirno se je to zgodilo, skoraj da tiho. Toda Slovenci imamo eno teh lepih lastnosti, da na tak tih in • skromen način mnogo in marsikaj uspešnega opravimo. Vemo, da čaka Ligo težko delo! Borili se mora proti napaki, ki nas lepe že več rodov! Zato bomo mogli obljubiti pač samo svojo hvaležnost vsem tistim, ki so se odločili za vztrajno delo na tem področju!
Izvoljen je bil nato naslednji ožji odbor lige: za predsednika direktor dr. Ivo Pire, za podpredsednika v. s. sv. Kovač, za tajnika g. Vilko Jagodic, za blagajnika g. nadzornik Grad; za odbornike pa: dr. Marenčič, prof. čopič in ga. Engelmanova. V širi odbor pa pridejo delegati banske uprave, škofijskega ordinariata, mestne občine, raznih drugih oblasti, kulturnih in strokovnih društev.
Nov prosvetni inšpektor
Liga proti alkoholizmu ustanovljena
Ljubljana, 17. jan.
V ponedeljek zvečer je bil v magistralni dvorani ustanovni občni zbor nove »Lige proti alkoholizmu«, ki se je je udeležilo mnogo zastopnikov in delegatov. Na občnem zboru je bila jasno izražena volja, da nova Liga« uspe v svojem programu in v svojem boju. G. bana je zastopal načelnik za socialno skrb in narodno zdravje g. Kosi, škofa dr. Rožmana je zastopal konz. svetnik Kalan, ape-lacijsko sodišče v. s. s. g. dr. Dolinar, župana dr. Adlešiča primarij g. dr. Debevec, mestni fizikat g. dr. Rus, prosvetni oddelek načelnik g. dr. Sušnik, karitativno zvezo prof. dr. Levičnik in prior g. dr. Učak, Higijenski zavod ga. prof. dr. Šimencova, Zdravniško zbornico primarij g. dr. Meršol, učiteljišče in društvo »Šola in dom« g. profesor čopič, Krščansko žensko zvezo ga. Golobova, Društvo za varstvo deklet ga. Klemenčičeva itd. Zastopana so bila še razna strokovna, ženska in kulturna društva.
Zborovanje je prišel direktor Higienskega zavoda dr. Ivo Pire, ki je naglašal, da prvi začetki lige segajo že v 1. 1923, ko se je ustanovilo po posredovanju Higijenskega zavoda »Društvo za gojitev treznosti« v Ljubljani. Društvo pa ni imelo pravega uspeha in sta borce za treznost zbirali tedaj društvi »Sveta vojska« in »Treznost«. Dne
bili po tleh položeni štirje pari tračnic. Ves hodnik je bil nekoliko nagnjen, tako da so iz daljave vozički s premogom sami drseli proti rešetki in se tu ustavljali, butajoč drug ob drugega s peklenskim truščem. S posebnim vzvodom sta nato dva rudarja spuščala po dva in dva vozička v posamezno nadstropje rešetke, dočim so prazni vozički na drugi strani morali iz rešetke. Previdno smo nato med tiri nadaljevali pot, umikajoč se vozičkom, ki so drseli proti rešetki. Zrak je bil dober in obenem hladen. Na nekaterih mestih je bila ventilacija tako skrbna, da je vel pO rovu znaten zračni tok.
Prišli smo do telefonske centrale, zares dokaj velike centrale. Rudar, v popolni rudarski opremi in s slušalkami na ušesih je imel dosti dela z različnimi zvezami. Šef nama je dejal: »Odtod moreta telefonirati v Ljubljano.« Poslala bi pozdrave vsem znancem in tudi Cita-tel j$m »Slovenca«. V Holandiji imajo sploh izborilo urejen telefonski promet, kajti i/, najmanjše vasice moreš brez posebnega klicanja ali iskanja zve/, govoriti z znancem kje na drugem koncu države.
Mimo nas jc prisopihala lokomotiva, precej različna od svojih sester na površju zemlje. Namesto pare jo žene stisnjen zrak. Zato ima tudi samosvojo obliko. Najbolj bi bila podobna s hlodi naloženim vozovom, kakršne vidimo v naši Sloveniji okoli žag. lllodi so seveda tu zamen jeni z dolgimi bombami z stisnjen zrak. Ob strani lokomotive sta po dva cilindra, bati so po vzvodih v zvezi s kolesjem kot navadno. Na prvi pogled se mi je zdela ta lokomotiva kot z velikimi cigarami na ložen voz. »Strojevodja« je sedel zadaj in z nekaj vzvodi urejeval delovanje stroja. Tedaj je blizu telefonske centrale ustavil svojo lokomotivo, vzel izpod stropa rova debelo cev in preskrbel stroj s pogonskim materialom. Ne z vodo ali s pre-
21. junija 1936 je bilo v Delavski zbornici javno treznostno zborovanje, na katerem so bila podana poročila, ki pomenjajo program dela, ki ga je treba takoj in neodložljivo izvesti. Ta program pa mora izvrševati organizacija. G. konz. sv. Kalan je zbral okrog sebe odbor za prireditev trez-nostnega tedna, ki je bil lani junija meseca in je zelo lepo uspel. Izvoljen je bil pripravljalni odbor za ustanovitev lige proti alkoholizmu. Boj Slovencev proti alkoholu obsega že debele knjige. Desetletja smo vodili ta boj z vsemi mogočimi propagandimi sredstvi. Proti pijančevanju smo začeli boj že v 16. stoletju, ko so bile na Koroškem ustanovljene prve bratovščine zoper pijančevanje, o čemer nam pripoveduje Valvazor. Tudi poznejši zgodovinarji nam pripovedujejo o tem boju. Dr. Pire je nato navajal odlične borce proti pijančevanju med Slovenci. Sedaj ustanovljena liga sloni torej na delu več stoleti j. Nova Liga ima namen v sodobnem duhu podpreti dosedanja stremljenja s pretežno strokovnim in znanstvenim delom med slovenskim ljudstvom, zbirati podatke in snov za utemeljeno propagandno akcijo. Liga odklanja boj proti alkoholnim pijačam, ker je to boj brez upa zmage, Liga pa si nadeva konkretne naloge, ki se dado izpeljati. Liga bo o tem izdala še posebno resolucijo.
mogom, temveč s stisnjenim zrakom ze napolnil spet do pravšne napetosti »cigare« na svoji lokomotivi.
Ker smo si hoteli predvsem ogledati delo v rudniku, to je kopanje premoga, smo odšli naprej. Šef je šel prvi, mi previdno za njim. Pazljivo je gledal naprej in se pogosto oziral nazaj, da nas je vedno jiravočasno opozoril, naj se umaknemo rudniškemu vlaku na prosti tir. Neverjetno dolgo vrsto rudniških vozičkov je porivala ali vlekla pritlikava rudniška lokomotiva. In te vrste vlakov smo vedno srečavali. V praznih vozičkih so često čepeli rudarji ter nas resno pozdravljali. Prišli smo do razpotja: glavni rov je šel še naprej, na levo in desno sta se pa cepila dva nova rova. Ožja sta bila in nič več bctonirnno, vendar je bilo tudi tu speljana dvotirna železnica. Krenili smo na desno. šef je kazal močne, normulnotirne železniške tračnice, ki so služile za opornike. Na nekaterih mestih pa je bil pritisk plasti tako močan, da je zvil tudi šc tako močne tračnice. Kjer je bil pn pritisk še hujši, so morali narediti pravi obokani predor. Postajalo mi je včasih kar tesno pri srcu, ko sem videl nad seboj in ob strani že močno upognjene podpornike! Kaj, če bi se sedaj vdali? 1'oda nespametni dvom se je vdal razumu, ki mi je pravil, dn me spremlja sam šef za varnostne naprave v rudniku. Poslušal sem razlago svojega vodnika, ki je pravil o nevarnostih požara v rovu. To je zlasti premogov prah. Zato pre-plcskajo stene rova od časa do časa z nekakšnim blatom, ki zapre morebitnemu ognju pot do premogovnih skladov in odvzame premogovnemu prahu eksplozivno moč. Poleg tega so na več mestih nastavljene pod stropom rova lesene pl6he s peščenim prahom, če pride do eksplozije, vrže zračni pritisk te plohe s svojega mesta, prah se razkadi po rovu in zapre pinmenu pot naprej. Zeio močna ventilacija pa skrbi za odvajanje jamskih plinov. Da pa je
Za prosvetnega nspektorja je bil, kakor smo žc poročali, imenovan prof. Silvo Kranjec, znani na kulturni in javni delavcc.
Prof. Silvo Kranjec jc rojen Ljubljančan, ln 6icer Trnovčan — njegov oče jc bil trgovec v Trnovem. Rodil sc je 31. decembra 1892. Po dovršeni o/snovni šoli je študiral na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani, kjer jc maturiral 1912. Visokošolske študije, to je zgodovino in zemlje-pisje, pa je študiral na Dunaju. Fakultetne študije je dovršil 1 1916. Dve leti jc bil pri vojakih med svetovo vojno. Toda tudi v vojaški službi je študiral dalje. Leta 1919 je bil sprejet v službo pro.fesorja na učiteljišču, kjer jc poučeval dobre tiri leta. Eno leto je nato poučeval na poljanski gimnaziji, nato na gimnaziji v Celju, iz Celja pa se je vrnil 1. 1924 zopet na poljansko gimnazijo, kjer je poučeval do sedaj.
Prof Silvo Kranjec si je ustvaril v naši javnost; kot zgodovinski in zemljepisni pisatelj lep sloves. Izpod njegovega peresa je izšla marsikatera odlična 6tvar tudi v »Slovencu«. Pisatelj in urednik Mohorjevih publikacij F. S. Finžgar ga je pridobil, da jc napisal več odličnih stvari za Mohorjev kojedar in za »Mladiko«. Izpod njegovega peresa pa so izšle tudi samastojne knjrge, deloma v založbi Mohorjeve družbe, tako »Zgodovina Srbov«, dalje za desetletnico obstoja Jugoslavije knjiga »Kako smo sc zedinih«, za katero je bil sicer sprva naprošen dr. Antojn Korošec, ki pa je bil tedaj ministrski predsednik in je moral to zgodovinsko delo odstopiti prof. Kranjcu. Za Mohorjevo družbo je prof. Kranjec napisal tudi knjigo »Naše morje«. Njegovo največje delo pa je zgodovinski oris »Med Napoleonom in Leninom«. Profesor Kranjec je eden izmed ustanoviteljev Geografskega društva, katerega predsednik je ves čas. Seveda je tudi vnet sodelavec »Geografskega vestnika«, v katerega jc napisal mnogo zanimivih člankov in razprav. Dalje je odbornik in 60-trudnik Muzejskega društva in Leonove družbe. Napisal je mnogo zanimivih razprav v reviji »Čas« in »Mentor«. Prav zadnje čase smo čitali v »Mladiki« njegov zanimiv potopis »Pa Bolga-riji«.	_
G. prof. Silvo Kranjcc sc je udejstvoval tudi kot odličen pisatelj šolskih knjig in kot vnet delavec v Strokovnem društvu profesorjev. Pred leti je izdal skupno z dr. Bohincem in dr. Savnikom »Zemljepis« za V. razred srednjih šol. Leto« pa je izdal skupno s prof. Vazzazom »Zemljepis« za I. razred srednjih šol.
Odkar je prevzela vodstvo mestne občine sedanja občinska uprava, je prof. Silvo Kranjcc ves čas marljiv sotrudnik, ki zavzema mnogo važnih funkcij. Kot predsedniku kulturnega odbora sc mu jc posrečila urediti mestni muzej, pripravljena je ureditev knjižnice, njegova zasluga je, da so razpisane literarne nagrade mestne občine, sodeluje v mnogih drugih odsekih ter je eden najbolj vidnih osebnosti v občinskem svetu. Sedaj piše »Spominski zbornik Slovenije. G. prof. Kranjcu na njegovem odgovornem mestu prosvetnega inšpektorja želimu mnogo uspehov!
ta ventilacija pravilno usmerjena, so marsikje zaprti rovi z debelimi vrati, ki zapirajo vsemu zraku pot v rov in ga tako usmerijo v druge rove, kjer jc tudi potreben. Seveda je rudarjem pod odpustitvijo prepovedano kaditi pri delu in naši slovenski rudarji so mi pravili, da »dobi papirje«, to je, da jc takoj odpuščen iz službe, kdor bi vzel s seboj na delo vžigalice.
Mod različnim pogovorom, ko je šef razlagal nama v nemščini in hkrati llolandcu v materinščini razne naprave in navade v rudniku, smo prišli do kraja, kjer kopljejo premog. Iz stranskega rova se je zaslišalo brnenje svedrov na zračni pritisk. Toda prede:; smo se spustili v ta rov, nas je šef povabil malo vstran, potegnil iz žepa kredo ter nam na neki voziček premoga, ki je ravno stal tamkaj, začel risati ustroj rudnika ter sistem, kako dan za dnem spravljajo premogovno plast izmed drugih plasti na dan. Premogovna plast je tu debela približno poldrug meter in leži poševno kakih 20 stopinj. V to plast premoga narode najprej rov, nato pa vsak dan prestavijo rov toliko naprej, koliko so izkopali premoga. To jo zelo preprosto in lahko povedano, dejansko je stvar veliko bolj zapletena. Zato nas je šef kar povabil za seboj v rov, kjer so rudarji vrtali premog, ter razlagal:
»Tu, kjer sedaj mi stojimo, je bila včeraj še prav taka plast premoga, kot jo vidite na levi. In jutri bo na mestu, kjer je sedaj še plast premoga, prav tal. rov, kot je ta, v katerem mi stojimo. Tu pa, kjer mi sedaj stojimo, bodo jutri nameščeni ti železni oporniki, ki jih vidite na desni. In tako se dan zn dnevom pomika rov vedno bolj proti levi, kolikor pač izkopljejo premoga. Tudi opornike morajo vedno znova proslavljati, da so zgornja plast ne vdere na rudarje, dočim vos prostor zadaj na levi propusto nadaljni usodi, da se počasi sesede. Zdaj pa le previdno za menoj.«
(Dalje.)
novice
Sreda. 18.
Priska, devica.
Četrtek, 10. Knut, kralj.
Koledar
januarja: Sv. Petra stol v Rimu; januarja: Marij in tovariši, muč.;
Novi grobovi
■f" V Žužemberku je v nedeljo 15. januarja umrl najstarejši žužemherčan Fortunat Kosec, po domače Pevčev oče, v 05. letu starosti. Njegovo ženo Jero pa so pretekli petek spremili k večnemu počitku. Naj ho obema lahka domača žemljica; v življenju sta okušala itak le gorje in pomanjkanje. Užaloščeni hčerki naše sožaljel
Osebne novice 20 let dušni pastir na Jesenicah
Jesenice, 17. lanuarja.
G. župnik in duhovni svetnik A. Kaatelic ob-haj te dni 20 letnico svojega delovanja kot duhovni vodja v industrijskem mestu Jesenice. Pagled nazaj na dve desetletji njegovega pastirovanja je pogled na uspehov poino delo. G. Kastelic je prišel na Jesenice, ki bo bile sicer strokovno borbeno razgibane, toda v katoliška prosvetnem delu nesodobne. G. župnik je napravil velik korak naprej x vsemi ostalimi Jesenicami. Tam, kjer je stala prejšnja jeseniška cerkev — majhna kot kapela in zastavljena nekam s šupami in hlevi — stoji dane« lepa arhitektonsko dvignjena nova mestna župna cerkev z lepo okolico. Ka jc bilo dovršeno to, je opremil cerkev tudi notranje in tu pojo ene irmed najveličastnejših orgel v državi. Gospod Kastelic pa je šel tudi takoi med delavstvo, in njegava jasluga je, da stoji tu nad tovarno lična delavska stanovanjska kolonija, ki je bila prvi lepi in novi del Jesenic. Gosp. župnik je šel dalje in bil zasnovatelj velikega prosvetnega doma v delavskem mestu. Kol dober gospodar in dalekoviden zasnovatelj je bil poklican v občinski svet in to pri vseh režimih, kjer jc mnogo pomagal s svojimi predlogi. Gosp. svetnik je dalje vodja jeseniške posojilnice, podpiratelj delavskih gospodarskih zadrug itd. ter nad vsem tem odličen prijatelj in dušni pastir. Pa 20 letih bivanja med Jeseničani ima gospod župnik zadoščenje v priznanju za njegovo delo, največje zadoščenje pa v tem, da ga imamo vsi radi, da ga vsi spoštujemo. Po prvih 20 letih se mu iskreno zahvaljujemo za veliko opravljena delo in mu želimo za bodočnost veliko uspehov, predvsem pa zdravja, da bo lahko dosegel še začrtane cilje.
— Glede razstavo v Ameriki opozarjamo, da n« pridejo na razstavo obrtniški izdelki kakor pri obrtniških razstavah in velesejinih v |ioštev, ampak da pridejo predvsem rude in surovine, ki hi se dale plasirati v Ameriki. Razstavo bodo uredili po objavljenem programu. 7,a Slovenijo je zbran lep material, lako da bo v vsakem oziru častno zastopana. Načrt za razstavo je po izjavi univ. profesorja Arh. Vurnika na internacionalni višini in zato je pričakovali, da bo razstava dovolj reprezentativna. navzlic skromnim sredstvom, ki jih je dala naša država napram drugim državam na razpolago.
SPOIOBNOITZADELO
je važen laktor v človeškem življenju. Razen vsakdanje hrane so potrebni človeku
VITAMINI,
kateri povečajo moč in odpornost organizma. a s tem tudi živliensko radost. Okusna in lahko prebavljiva
OVOMMT
za zajtrk in južino ima veliko hranljivo vrednost, vsebuje mnogo vitaminov in potrebnih -oli za vzdrževanje telesa.
Dobiva se povsod, cena od Din 6.50 dalje.
— Konstituiranje nove samouprave Bolniške blagajne Trg. holn. in pnd. društva v Ljubljani.
Za včeraj je bila sklicana prva seja na novo imenovano samouprave Bolniške blagajne TBPD v Ljubljani. Kot zastopnik kr. ban. uprave je začel sejo g. dr. Karlin, prebral dekret g. ministra soc. politike in nar. zdravja o imenovanju nove samouprave ter člane nove samouprave zaprisegel. Takoj nato se je vršilo konstituiranje posameznih

Svetovni tenorist NINO MARTINI poje nesmrtne motive Iz opere Balazzo In 5 velikih arij v romantičnem filmu
PESEM SLAVI ?»«'«»
Joan Fonfalne
Telefon 21-24
Ob 16 . 19. in 21. uri
= Poročila sta so v ponedeljek na Bledu tovarnar Rihard Oassner iz Bludenza in gosjx>-dična Gerda S c h a 1 1 g r u b er, hčerka tovarnarja iz Tržiča. Blejska župnijska cerkev je bila za to priliko posebej okrašena in številni blejski prevozniki so prevažali svate s sankami iz hotela Toplice v cerkev, kar je bila tudi neka posebnost. Poročal je župnik in duh. svetnik iz Tržiča gospod Anton Vovk. — Bilo srečno!
— Jubilej knvinarja-godbenika. Oodba Krekovega prosvetnega društva na Jesenicah je priredila podoknico svojemu predsedniku g. Antonu T or kar ju, ki praznuje 40-letnico sodelovanja kot godbenik-pozavnist. Že kot 15-leten fant je pristopil k takratni tovarniški godbi. Po njenem razpustu pa je bil med ustanovitelji godbe Kat. delavskega društva — ali današnje Krekove godbe. Skoraj ni društva na Gorenjskem, ki ne bi v teh 40 letih povabilo Krekove godbe na kak nastop. Vabljena je bilo v Ljubljano, v Maribor, v Celje, na Sv. Jošta, na Brezje itd. in povsod je bil zraven naš jubilant,kovinar g. Anton Torkar. V Trbovljah so godbo obmetavali s kamenjem komunisti, v Podnartu so nanjo streljali Orjunri, nastopala je v slabem vremenu, v veliki vročini. Godbenik biti ni lahko. Marsikateri mlajši jo pusti, Torkar je vztrajal in je še danes najliolj vesel in zabaven. Tisoči in tisoči prosvetarjev po nači lepi slovenski zemlji, ki so videli in slišali nastop poznane Krekove godbe, poznajo našega jubilanta in mu kličejo: Še na mnoga zdrava in vesela leta za delo v naših prosvetnih društvih!
Jčaj pKavite.?
V slnrih časih so bile navade glede obnašanja žensk v javnosti zelo stroge. Mnoge od njih so bile naravnost krute, nekatere tudi smešne, pa zdravju škodljive, nekaj jih je bilo tudi zelo hinavskih ter so le slabo prikrivale notranjo nemoralo druibn. Kdor jc na primer bral sloveči roman Američanke Mitchell rGone irith the vind*, ki je izicl lani (škoda, da ni šc nikomur padlo v (ilavo, da ga prevede v slnvcnšfinn), se jc gotovo smejal, da na primer v letu IHfiO v Ameriki ženski nikakor ni bilo dovoljeno, da se v nosečem stanju prikaže na ulici, dočim je bila med štirimi stenami dovoljena največja razpuščenost. Toda treba je reči, da marsikatero družabno pravilo starine ni bilo brez upravičene podlage in koristno vsaj kot brzda grdim nagonom in slabotnim nagnjenjem, da nc prekoračijo gotove meje r škodo druibinega moralnega zdravja in delinkventa samega. Če ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi estetike jc marsikaj po pravici veljalo za nespodobno in se ni dovoljevalo, saj imajo estetitni oziri gotovo /udi sami zase svoj pomen in vrednost. Danes jc seveda vse narobe, In in ono je dobro ali celo šc boljše ko včasih, da je ienska bolj svobodna, loda marsikaj se v tem oziru danes pretirava in mnogokaj je naravnost slabo ali vsaj zelo grdo. Na primer to. da se ta ali ona ienska tudi iz »boljše družbe* nič ne sramuje pogledali bolj v kozarec, nego slabotni spni prenese, in da nc manjka tudi takih krasotic ali nekrasotic, ki se s tem šc ponašajo in v javnih lokalih i moškimi lako rekoč, za stavo praznijo kozarce in se junalijo ter mogoče še pridušajn in zbujajo ohio, zanje nič kaj laskavo pozornost. To hi opomnil gleda sodobnih družabnih navad oziroma razvad ter manir, ki v izvestnem delu rinteligcnt-ne* družbe zelo padajo. Mogoče bi ženske, ki se rade organizirajo in ženski skušajo v družbi do-stoinefii položaj priboriti, same v tem pogledu kaj ukrenile, da nc bo treba moških samih biti sram te in otte Evine hčere?.
odltorov samouprave. — Za predsednika ravnateljstva Blagajne je bil izvoljen g. Ivan Martelntic, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, za prvega podpredsednika g. Alojzij Sitar, trgovsfii sotrudnik iz Ljubljane, za drugega podpredsednika g. dr. Stanko Žitkn, odvetnik v Ljubljani. Predsednik nadzornega odbora je g. Rajko (>lo-bočnik, tajnik Ljudske posojilnice v Ljubljani, podpredsednik pa g. Jožko Znbret, industrijec iz Britofa pri Kranju. Novi odbori so svoje posle takoj prevzeli.
—	Le po povezanost med gospodarjem in delavci je pokazal tovarnar g. Krnest Schallgrubnr v Tržiču ob priliki poroke svoje hčerke. V okusno pripravljeno dvorano tovarniškega obrata je po-vabil v soboto zvečer vse svoje delavce in njihove družine k obilnemu prigrizku. Povabljeni so bili tudi sosedje in po podoknici so se pridružili še člani našega moškega zbora in godbenki. Razvilo se je kar gorenjsko ženitovanje, zlasti ko so vstopili tudi dolinski fantje v narodnih nošah, ki niso marali pustiti imenitne neveste iz svoje srede brez odkupnine. Ženin, ki je odvedel nevesto v Blu-denz, je bil s sorodniki neveste jako vesel prisrčnega spoštovanja, ki je bilo v delavskih vrstah izkazano ta večer mlademu paru in podjetnikovi dtužini. Poroka je bila v ponedeljek na Bledu. Naj Bog nakloni svoj blagoslovi
—	Skrb žnžemberško občino za prehrano. Katastrofalna toča v 1037. letu še ni zbrisala v občini Žužemberk svojih sledov. Pomanjkanje se še močno čuti, dasi je bila zadnja letina nekoliko boljša. Da se temu vsaj malo odpomore, je preskrbela občina po znižani ceni za praznike vagon pšenične moke, pred kratkim pa vagon koruze. Kakšna je potreba, je razvidno iz tega, da je bila koruza že v nekaj urah razdeljena. Pričakuje se v kratkem nova dobava. Hvalevredno akcijo in skrb občine za prehrano toplo pozdravljamo!
—	Nesreča pri delu. V vasi I,oh pri Medvodah je včeraj zjutraj zgrabil transmisijski jermen 17-letnega kovaškega vajenca Albina Odakarja iz Preske ter mu zlomil nogo. Vajenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
—	Zgubil so jo upokoieni rudar Pirš s Poseb-ja. Pred tremi tedni je odšel na pogreb sorodnika pri Sevnici. Od tam jo sicer odšel, domov pa se ni vrnil. Bojijo se, da bi kje na kakem samotnem kraju oslabel in zmrznil ali pa padel v Savo.
—	Vincencijeva konferenca v Radovljici se zahvaljuje g. Jošku Zabretu, tovarnarju na Britofu, za 300 din, poslanih namesto venca pokojni gospe Mariji Avsenek.
—	Prepovedan tisk. 'Službene novinec St. 11 objavljajo, da jo drž. predstavništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in širiti št. 0 in 10 mesečnika -Putokaz«, ki se tiska v Zagrebu.
—	Objava izida natečaja za novi občinski dom v Trbovljah. Na osnovi ocenjevalnega odbora za pregled in oceno konkurenčnih osnutkov za novi
občinski dom v Trbovljah z dne 15. januarja 1939 objavlja občin« Trbovlje, da je bila dodeljena: prva nagrada v znesku 8.000 din projektantu osnutka pod geslom >8091« gosp. inž.' arh. Ravnikarju Edvardu iz Ljubljano; druga nagrada v znesku 6.000 din projektantu osnutka pod geslom »M« g. inž. arh. Milanu Soverju iz Ljubljano in tretja nagrada v znesku 4.000 din projektan-csnulka pod geslom »Rudarja« gg. inž. arh. Me-dveščku Emilu in dipl. tehniku KugliČu Francu, oba iz Ljubljane. — Predvidena odkupa po 1.500 dinarjev sta bila prisojena, in sicer: prvi odkup projektantu osnutka pod geslom >001«, drugi odkup projektantu osnutka pod geslom »28812«. Občina Trbovlje poziva oba projektanta odkupljenih osnutkov, da ji sporočita, je-li soglašata z odkupom osnutkov, najkasneje do 31. januarja 1039. Vsi došli konkurenčni osnutki bodo na javen vjnjgled razstavljeni v občinski posvetovalnici v Trbovljah v času od 19. do 26. januarja 1939 vsak dan od 9 do 12 in od 14 do 16. Po zaključku razstave bodo vsi nenagrajeni in neod-kupljeni osnutki vrnjeni projektantom na naslove, ki jih naj javijo občini Trbovlje, v kolikor to že niso storili. Vs1 nenagrajeni in neodkupljeni osnutki bodo vrnjeni projektantom skupno s povračilom vplačanih stroškov za podloge. — Občina Trbovlio.
—	Pr' zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčire.
—	Neveste! Kompletne bale: volneno blago za obleke in plašče, črno in barvasto svilo, belo hlago za posteljno perilo, prešite odeje: svilene, klotasle; volneno in flanelaste posteljne garniture itd. dobite v dobri kvaliteti in poceni pri manu-fakturni trgovini Janko Češnik, Ljubljana, Linga rjeva.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete RadPnsko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohiani zdravje in mladostno svežost.
flo cbutfivi
*	Obširna zgodovina Bosno in Hercegovine.
Na glavni skupščini društva »Napredak« v Sarajevu je bilo sklenjeno, da se izda obširna zgodovina Bosne in Hercegovine od najstarejših časov do danes. V ia namen se je v Sarajevu sestavil poseben odbor, v katerem so vsi sarajevski zgodovinarji. Ta odbor je že svoj čas pozval vse hrvatske zgodovinarje, da vsak iz svojega področja obdela po eno razdobje Bosne in Hercegovine. Zgodovinarji so se temu pozivu odzvali in so že poslali svoje prispevke. Uredniški odbor bo sedaj pregledal rokopise. Za to delo se hrvatska javnost zelo zanima, saj je nepristransko in točno napisana zgodovina IJosne in Hercegovine res zelo potrebna.
*	Generalni ravnatelj Narodne banko v Belgradu, dr. Milan Protič, je bil na zadnji seji upravnega odbora upokojen.
*	Srečen dnevničar. Joso Blaževič - Jurišič, dnevničar pri državnem tožilstvu v Šibenikti, je pri zadnjem žrebanju državne razredne loterije na četrtinko srečke št 23.743 zadel 125000 din. Ko je zvedel za nepričakovano ..rečo, kar verjeti ni mogel, -da je" kaj takega mogoče.
*	Velik požar v Zagrebu. V ponedeljek zjutraj je v Zagrebu nastal jiožar v vili upokojenega kapetana Jakčina V tistem času ni bilo nikogar domačih v vili. Jakčiri je bil nedaleč od svoje vile, ko je zapazil, da sr močno kadi. Prihitel je bliže in videl, da je že vsa vila v plamenih. Ker je bilo prvo nadstropje vile leseno, se je ogenj hitro razširil. Gasilci so mogli samo omejiti ogenj, ker na rešitev vile ni bilo več misliti. Z vilo vred je pogorelo tudi vse pohištvo. Škodo cenijo na 800 tisoč dinarjev, zavarovalnina pa znaša 650.000 din.
*	Razstavo »Pol stoletja hrvatske umetnosti« v Zagrebu je doslej obiskalo že nad 10.000 ljudi, posameznih umetnin pa je bilo prodanih za 160 tisoč dinarjev.
*	Nad 50 milijonov din bodo letos prejeli za tobak hercegovski sadilci tobaka. Tobak jim bodo letos dražje plačali kakor pretekla leta. Sadilci tobaka v Hercegovini so organizirani v svojem društvu. Vsako lelo slavijo svoje zahteve. Letos zahtevajo večje množine tohakovih sadik, s tem v zvezi pa tudi gradnjo velikih skladišč za tobak.
*	Otrok v vr.tlini staro bukve. Kmet M. Rajič iz vasi Šupljine v bjelinskem okraju je šel v gozd po drva. S seboj je vzel šestletnega sinčka Vojina, da bi pazil na vole in jih krmil. Oče je pridno sekal drva, mali Voiin pa se je oddaljil od volov in se kmalu izgubil v gozdu. Ko je oče približno čez eno uro prišel k vozu, ni več našel sinčka. Klical ga je, iskal daleč na okrog, pa je bilo vse zastonj. Vojina ni bilo nikjer. Žalosten se je oče podal domov, kjer je našel jokajočo ženo, ki je že od sosedov zvedela, da se je sinček zgubil. Oče je takoj sklical vse domače ter naprosil tudi sosede, da so šli iskat Vojina. Kmetje so vzeli s seboj svetilke, prepričani, da bo Vojin, ko bo zagledal luč, prišel k njim. Pa so se zmotili in so morali v |x>zni noči brez uspeha oditi domov, ker so izgubili vsako upanje, da bi našli otroka. Slučai je nanesel. da so pastirji, ki so varovali svojo živino, zaslišali, da nekje joka otrok. Šli so za glasom in našli malega Vojina skritega v duplini stare bukve Otrok jim je povedal, da je ]>onoči videl luči. katerih se je pa prestrašil in skril, ker je mislil, da so »vile«, ki ga bodo odnesle
*	Huda kriza v našem pomorstvu. V jugoslovanskem pomorskem prometu je zopet nastopila huda kriza. Pretekli ponedeljek so vzeli iz prometa v Splitu osem vplikilj motornih jadrnic. Kakor vse kaže, bodo morali prihodnje dni vzeti iz prometa tudi večje število tovornih parnikov za dolge vožnje, ki se bodo vrnili v domovino.
+ Surov sin. Okrajno sodišče v Ljuhuškem v Hercegovini je obsodilo na mesec dni zapora J. Grbavca, ker jc s kolom dvakrat udaril svojo mater po vratu, jo vrgel na tla in jo suval s stolom.
Ljubljana, 18. januarja
Gledališče
Drama. Sreda, 18.: »Labodka«. Red Sreda. Četrtek, 19.: »Trideset sekund ljubezni. Red A. Petek, 20.: Zaprto. Sobota, 21.: »Upniki na plank Premiera. Premierski abonma.
Opera. Sreda, 18.: »Pod to goro zeleno«. Red B Četrtek, 19.: »Jolanta. Gianni Schicchi«. Red Četrtek. Potek, 20. ob 15: »Boris Godunov«. Dijaška predstava. Cene od 16 din navzdol. Sobota, 21.: »Roxy«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol.
Radio Ljubljana
Sreda 18. januarja: 12. Vsakemu nekaj (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napoved — 13.20 Mojstri lahke glasbe (plače) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) Zima v naši književnosti (g. prof Fr. Vodnik); b) Ročna dela — Naredimo periskop (gr Miroslav Zor) — 18.40 20 letni razvoj jugosl. socialne politike z vidika del prava (g. dr. Bran. Alujevič) — 19 Napovedi, poračila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Prirodopisne zanimivosti (g. prof. Fr Pengov) — 20 II. stilni orgelski koncert, g. prof Matija Tome — 20.40 Reproduciran kon-ccrt nekaterih angleških skladb — 21.20 Dvospevi: gdč. Poldka Zupanova in ga. Lida Vedral-Kali-nova, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Kvartet mandolin.
Drugi programi
Sreda, 18. januarja. Belgrad: 20 Humor, 21
Mačvanske pesnil, 21.30 Vok. konc., 22.20 Plošče. — Zagreb: 20 Mandoline, 20.30 Plošče, 21 Angl. gl„ 22.20 Plesna gl. — Praga: 20 Igra, 20.30 Plesna gl.. 21.15 Ork. konc., 22.20 Plošče. — Varšava: 19 Pisan glasbeni spored, 21 Chopinove skl., 22 Plošče. — Budimpešta: 19.30 Opera, 23.10 Ork. konc. — Trst- Milan: 17.15 Violina, 21 Planinski duet, 22 Operetna gl. — Rim-Bari: 21 Opera »Ma-ruf«. — Dunaj: 19 Portugalska nar. gl., 20.15 Mladinska ura. — 21. Simf. konc. 22.30 Zah. ork. — Berlin-Hamburg: 21 Ork. konc.— Vratislava: 21 Vojaška godba — Lipsko: 21 Komična opera »Skrivni zakon«. — Frankfurt: 21 Haydnovi »Letni časi« (Ziina).
Prireditve in zabave
Bežigrajsko prosvetno društvo ima svoj V. prosvetni večer v četrtek 19. januarja ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti). Na sporedu je domača fantovska pesem, deklamacija in zelo zanimivo predavanje »O tiskuf.
Zasavsko krožjo ZF0 bo v nedelj" 5. februarja 1939 ob 8 zvečer priredilo svojo akademijo v frančiškanski dvorani v Ljubljani. Spored akademije bo zelo pester in zanimiv. Opozarjamo že danes cenjeno občinstvo, da se akademije gotovo udeleži. — Bog živil
Predavanja
Šempetrsko prosvetno društvo vabi za drevi ob 8 na skioptično predavanje. Pod naslovom »Obisk pri Angležih« nam bo g. dr. Vinko Bru-men marsikaj zanimivega povedal.
Ljudska univerza v Ljubljani, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Drevi ob 8 bo predaval docent dr. Fran Z\vitter o »Predhodnikih sodobnega nacionalizma«. Vstopnine ni.
Prosvetno društvo Trnovo! Na devetem rednem prosvetnem večeru drevi ob 8 v Društvenem domu bo imel zanimivo zdravstveno predavanje g. dr. Šlrancar sO raku«.
Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredilo v soboto 21. januarja t. I. zanimivo predavanje iz področja dinamske psihologije. Predaval bo gosp. dr. Hrovat Emil o temi »Slutnja in intuicija«. Predavanje bo v mineraloški predavalnici na univerzi ob 6 zvečer. Vstop prost.
Sestanki
Iz legije koroških borcev. Krajevna organizacija legije koroških borcev v Ljubljani ima v soboto ob 8 zvečer v restavraciji pri »Šestici« na Tyrševi cesti svoj redni občni zbor. V primeru nesklepčnosti bo zbor r>ol ure kasneje v istih prostorih z istim dnevnim redom.
Zasavsko okrožje ZFO ima jutri ob 8 zvečer v prostorih Šempetrske prosvete svoj drugi okrožni sestanek. Predaval bo g prof Terčelj o narodno obrambnem vprašanju. Udeležba za vse člane Zasavskega okrožja je obvezna.
Naše dijaštvo
Kongrcgacija akadomičark ima svoj redni sestanek drevi točno ob četrt na osem v frančiškanski kapeli.
Akademska kongrogacija pri oo. frančiškanih
bo impla drevi oh 8 redni članski sestanek. Vsi tovariši akademiki vabljeni!
Lekarne
KINO SLOOO, tal. 27*30 oh 16., 19. in 21. uri
Krizo je končana
Temperamentna filmska veseloigra polna komičmh rap etljaje skega razpoloženja.
Premiera I
Samo 2 dni!
Danielle Dnrricu* — Alhcrt Preiean
zdraveua humorja in bohem-Film, ki ho navdušil slehernega gledalca'
Pretresljiva ljubezen mlade in očarljivo lepe Angležinje in malajskega princa'	Fksolični čar romantičnega otočja v indijskem Oceanu!
Film po romanu FRANCK CR0ISSETA Kari Ludvik Dlahl In KSth« Oold
Premiera!
Dama izMalake
r«kr»ns In trlnhnk* llnh»»#n mslatskega kn«rs Jo lirotevsla spoStnrunte in retmMI'tur in lene pvrnnskp trn* nri nlonlh «n,«j»,Ji«nth. Dtvnt ros-ftki r, velikega prekoocMnlk« Normsnrt e! PredstRve oh 16.. It). In vi. url
Kino Union T ,p n
22-21
Nočno službo imajo lekarno: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste.
Anekdota
SI oni se večkrat radi kaj poigrajo, in dazdeva se, ko da bi radi posnemali ljudi. Nemara da je imel to »željo« tudi tisti slon v Kalkuti, ki je moral iti vsako jutro na delo mimo živahnega križišča na cesti, kjer fi stal stražnik v beli obleki in je z roko apozarjal ljudi, kdaj smejo čez cesto. A stražnik se je radi vročine onesvestil. Takoj je stopil slon na njegovo mesto in je v največjo zabavo občinstva z rilcem opozarjal ljudi na prehod čez ccsta. Žal, pa ta služba le ni bila zanj in se je tolikokrat zmotil, da ljudje sploh niso hodili Več dalje, ampak so stali in občudovali slona. Vendar so pustili slona v službi prometnega stražnika dobre pol ure. Prav tedaj se je pripeljal mimo neki filmski aperafer, ki si ni mogel kaj, ne da bi fotografiral »prijaznega stražnika v slonovi koži in podobi«.
■ Kaj ste pa napravili, da ste dočakali sto let starosti 7«
»Potrpel 6em.«
Premog za mestne reveže
f C £
Ljubljana, 18. januarja.
Kakor kaže, bo stara cukrarna v prav kratkem času dobila spet Btari sloves, saj je po dolgih letih svojega tihega življenja spet postala vredna splošnega zanimanja. Že ko je mestna občina v začetku decembra v njej odprla kuhinjo za najrevnejše in ogrevalnico ter jim dala celo tronočišča in pripravlja za brezdomce tudi za-asna stanovanja, je ta novi mestni socialni zavod zbudil tako odobravanje med dobrosrčnim prebivalstvom, da ni dneva brez daril za staro cukrarno. Učinek kuhinje, ki revežem daje hrano brezplačno in jim nudi tudi toplo zavetje, se po izjavah dobrotnikov pozna že po vsem mestu, saj je vsaj kolikor toliko že ponehalo nadležno beračenje. Če bi bili pa dobri ljudje tudi dosledni in bi berače odpravljali brez miloščine kar v cukrarno, bi tuji berači morali zapustiti naše mesto tn bi ne izkoriščali Ljubljančanov na škodo ljubljanskih revežev. Kakor se vsakdo lahko prepriča, akrbi mestni socialni urad tako zelo za revne občane, da jim ni treba več trpeti gladu niti mraza. V mislih imamo seveda stare ljudi in onemogle ubožce, saj svoje brezposelne ljubljanska občina itak podpira s tem, da jim nudi lahko delo, dokler ne dobe svojem poklicu primerne boljše zaposlitve.
Stara cukrarna torej najrevnejšim ljubljanskim občanom zares sladi grenko usodo pomanjkanja. Ze do sedaj je kuhinja v cukrarni dajala hrano tudi družinam na dom, od davi jim pa deli tudi gorkoto.
Mestni socialni urad je v stari cukrarni pričel deliti premog ter ga bo razdelil do sobote zvečer 400 revnim družinam. Za ogrevanje revnih stanovanj se moramo zahvaliti dobrotnikom, ki so cukrarno s premogom tako založili, da bodo naši najrevnejši imeli toplo v cukrarni in tudi v svojih skromnih stanovanjih. Prošnji socialnega urada so se odzvali: Trboveljska premngok. družba, šentjanški premogovnik Andrej Jakil d. d. in Prometni zavod za premog v Ljubljani, ki so za-
ložili staro cukrarno s tako množino, premoga, da v resnici zaslužijo najtoplejšo zahvalo mestnega poglavarstva, zlasti pa vseh obdarovanih revežev, prav tako tudi vsega ljubljanskega prebivalstva, ker so te tvrke prevzele velik del socialnih nalog vsega mesta.
V Zivinozdravniški Ulici so na stežaj odprta vrata na dvorišče stare cukrarne, kjer deli premog vsem revnim in tudi vsem dobrotnikom znani ravnatelj g. Anton Jagodic, kakor je delil že toliko zim premog, ki z njim podpira reveže Rdeči križ, in ki ga poznajo tudi vsi požrtvovalni sodelavci tako dobro uspele vsesvetske akcije, ko je vodil glavno skladišče vencev in sveč v Mahrovi hiši res z zgledno vnemo in ljubeznijo do bližnjega. Pri sedanji razdelitvi dobe premog samo. oni, ki imajo nakazila mestnega socialnega urada. Najmanjša količina premoga, ki jo dobe pač najmanjše družine in posamezniki, je 100 kg, večje družine z več družinskimi člani pa dobe seveda tudi po več vreč in po več sto kilogramov premoga. V staro cukrarno naj torej prihajajo po premog samo z nakaznicami, ker brez nakaznic ni mogoče dati niti enega kilograma premoga, a nakaznice v cukrarni tudi nikdo ne more dobiti. Revni brez nakaznic naj torej nikakor ne prihajajo po premog, ker bi bila pot in trud popolnoma zastonj Premog bodo delili v stari cukrarii danes in v Četrtek, petek in soboto od 9—12 ter od 12.30—16 Kakor rečeno je vhod na dvorišče iz Živinozdravniške ulice, ker skozi prostore javne kuhinje ni mogoče z vozički.
Dobrotniki mestnih revežev so bili že večkrat opozorjeni in povabljeni, naj si ogledajo izredno velike prostore in tudi vse poslovanje kuhinje, ogrevalnice in prenočišč za najrevnejše v stari cukrarni, vendar pa moramo spet podčrtati, da je ta novi, zares koristni zavod mestne občine vedno odprt vsem občanom in tako v resnici pod nadzorstvom vse Ljubljane. Pridite torej pogledat tudi to, kako v stari cukrarni dele premog — ter si hkrati oglejte tudi ves zavodi

Razstava italijanskih knjig tudi v Ljubljani
Ljubljana, 17. januarja.
Lani je bila v prisotnosti vidnih predstavnikov Italije odprta v Belgradu razstava italijanskih portretov skozi stoletja. Ta odlična razstava je pokazala vso veliko italijansko umetnost, zlasti njenih največjih mojstrov v obsegu, katerega ni bilo mogoče videti na eni sami razstavi oz. kraju niti v sami Italiji. Razumljiva je bila tedaj želja tudi drugih kulturnih središč naše države, da bi bila razstava prirejena tudi pri njih, toda zaradi ogromnih stroškov to ni bilo mogoče in so bila ta središča z razvitim kulturnim življenjem prikrajšana.
Sedaj pa se odpirajo vrata paviljona »Cvijeta Zuzorič« v Belgradu za novo razstavo del italijanskega duha, katere bo odprl sam italijanski minister g. Ciano. Razstava bo s svojimi 4000 zvezki pokazala izbrana dela italijanske književnosti in znanosti, kakor tudi napredek, dosežen v opremi knjig. Ta razstava je sicer tudi izredno pomembna za razvoj kulturnih stikov med obema državama, vendar pri njej ne bo toliko tehničnih težkoč in stroškov kot pri lanski razstavi italijanskih portretov skozi stoletja. Tudi za to razstavo se zanimajo ostala kulturna središča v naši državi in pričakovati je, da bo ta interes imel več uspeha kot pri lanskih prizadevanjih. Kajti prenos te razstave n. pr. v Ljubljano in Zagreb ne bi zahteval toliko izdatkov, kakor tudi ne priprav v mestih samih. Zaradi tega smemo pričakovati, da bo prišla ta razstava tudi v Ljubljano. Kakor čujemo, se merodajni faktorji že zanimajo za prostore, v katerih bi bila nameščena ta razstava in je po vsej priliki verjetno, da bomo še letos v februarju imeli to razstavo tudi v Ljubljani. Kaže, da je najpri-kladnejši prostor za to v Trgovskem domu, kjer je bila že lani velika razstava slovenske knjige v zadnjih 20 letih.
AUTO - PYX
prepreči in odstrani rjo in kotlovec v Vašem hladilniku in motornem bloku. — Dobavlja:
S PECI A, Ljubljana. Pra2akova ulica 8/1
Ponesrečeni vajenec Sili umrl
Ljubljana, 17. januarja.
Včeraj emo kratko poročali o strašni nesreči Vajenca Marjana Silija, doma z Grada, ki ga je na Celovški ceeti pred tramvajsko remizo podrl pet ton težaik tovorni avto, čigar kolesa so šla fantu čez obe nogi in spodnji del telesa. V bolnišnici so mu zdravniki skušali rešiti živlienje z dvakratnim prenosom krvi, kar pa tudi ni nič pomagalo, ter je Sili še isti večer ob 11 umrl.
Uradne ugotovitve o tej nesreči so naslednje:
V ponedeljek ob 1 popoldne sta peljala ročni voziček 16-letni vajenec Marjan Sili in pomočnik Ivan Notar, oba uslužhena pri ključavničarskem mojstru Stanku Cedilniku v Št. Vidu. Sili je držal za oje, Notar pa je potiskal zadaj voziček. Na vozičku sta bili dve 6 m dolgi železni palici, debeli približno 3 in pol cm. Za njima je privozil v bližini remize Fordov avto, kurjen na oglje, ki ga je vodd 28-letni šofer Rudolf Linke. doma iz Škofje Loke, poleg njega pa sta na avtu sedela še šofer Peter Linke in neki Peter Zonta. Šofer Linke Rudolf je dajal znake, da namerava ročni voziček obeh ključavničarjev prehiteti na levi strani. Sili in Notar 6ta se umaknila še bolj na desno, zalo sta pa z dolgima palicama morala zaviti na ovinku na levo. Linke je 6 svojim avtomobilom zadel ob palici, ki sta padli na tla. Ena palica 6e je zadrla v cestišče, pri tem pa udarila Silija po glavi tako, da je padel pod tovorni avto, ki je šel čezenj z zadnjima kolesoima. Uradne ugotovitve zatrjujejo, da ni te nesreče kriv ne šofer in ne oba ključavničarja. Danes dopoldne ob 11 je bila obdukcija trupla pokojnega Silija.
*
1 Katehetski sestanek bo drevt ob pol osmih v hotelu Štrukelj: vhod iz Kolodvorske ulice in potem desno. — Pota za vpis pri razvrstitvi šolske mladine za velikonočno sv. spoved je na mizi v društveni sobi.
1 Stoletnico fotografije jo ves svet z zanimanjem obhajal 7. januarja, ko je pred sto leti bil prvič uradno razglašen ta tako pomemben izum. Tudi časopisje jc posvetilo tej obletnici precej pažnje, drugod po svetu pa so tudi strokovne trgovine s svojimi izložbami opozorile javnost na ta jubilej. Pri nas v Ljubljani je to storila
le drogerija GregoriS v Prešernovi ulici, ki
je uredila zanimivo izložbeno okno, okrog katerega se še vedno zbirajo radovedni gledalci. Razstavljene so fotografije iz prvih začetkov te stroke, nadalje enostavni prvotni fotografski aparati in najrazličnejše potrebščine iz prvih časov fotografije. Kljub majhnemu prostoru je tudi nazorno prikazan velikanski razvoj fotografske tehnike do današnjega dne, ko je fotografija postala skoraj zabava in dostopna vsakomur. Tvrdki gre
vse priznanje, da je uredila to zanimivo in tudi poučno izložbeno okno, ki tudi trgovsko-propa-gaudno ugodno učinkuje.
1 Namesto venca za pokojnim Al. Vodnikom je darovala tvrdka Lenasi & Gerkman, Ljubljana 400 din Združenju trgovcev za brezposelne trgovske pomočnike.
1 Za reveže. Veletrgovec g. Olup Josip je podaril Vincencijevi konferenci sv. Jurija na Ljubljanskem gradu 250 din namesto venca na grob svoje umrle sestre, usmiljenke Marijine hčere, sestre Sebastijane v Osjeku. Prisrčna zahvala vele-uglednemu dobrotniku!
i Film o kulturi krompirja. Tvornica za dušik, d. d., Ruše, bo predvajala f>o svojem predstavniku g. inž. J. Teržanu v četrtek, dne 19. t. m., ob 1830 (pol sedmih zvečer) v dvorani Kmetijske družbe, Novi trg 3, kmetijski propagandni film o kulturi krompirja. Vstop brezplačen.
I Blago za modroce — rjuhe, kapne, frotirko, poceni. Jeločnik & Simončič, Prod Šcn-klavžem. Ljubljana.
I Pod okriljem Ljubljansko sadjarsko in vrtnarske podružnico predvaja prihodnji ]>etek, dno 20. t. m., ob 19 v fizikalni dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici tvrdka »Jugefa« poučni film »0 spoznavanju in zatiranju škodljivcev na sadnem drevju.« Vstop prost.
Jesenice
Novi postajenačelnik. Velika jeseniška postaja, katera odpravi dnevno nad 120 vlakov in ki je ena najvažnejših železniških postaj v državi, je dobila novega načelnika gosp. Lavrina. Prejšnji načelnik je odšel na postajo Novo mesto, sedanji pa prihaja iz Rajhenburga. Naše želje so: veliko uspehov, brez nesreč!
Pokopali 60 gosp. Marijo Ažman roj. Iskra. V najlepši dobi, stara komaj 34 let, ji je zavrat-na bolezen pretrgala nit življenja. Iztrgal je ljubečemu možu dobro ženo, mladi hčerkici skrbno mamico. Kako priljubljena je bila, je pokazal pogreb, katerega se je udeležilo številno ljudi. Na njeni poslednji poti je igrala žalojstinke godba Krekovega prosvetnega društva. Pokoj njeni dušil Žalujočim naše iskreno sožalje.
Mariborska stolnica
Maribor. 17. januarja.
Dolgo let so že govorili o potrebnem popravilu mariborske stolne mestne župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika, pa šele lansko jesen so to vprašanje z odločno potezo rešili. Pričela so se velikopotezna dela, s katerimi bo dobila zunanjost te lepe gotske stavbe lepše lice. Ta dela so sedaj v prvi svoji etapi zaključena. Popravljena je streha na cerkvi, popravljajo še streho na cerkvenem stolpu in oklepan je zunanji omet na vsej stavbi. Zlasti odstranitev ometa je bilo dolgotrajno in dokaj naporno delo, ker je mestoma obstojal iz cementne malte, ki so jo morali delavci kar sekati od zidu. Sedaj, ko je vsa stavba tako rekoč »brez obleke« ter kaže vse svoje skrivnosti, se vidi, da so bili Mariborčani včasih kaj varčni ljudje ter so tudi pri zidanju svoje glavne župnijske cerkve gledali, da bi bila stavba čim cenejša. Vsak material jim je bil dober, od raznovrstnih vrst in oblik opeke pa do dravskih prodnikov. Samo za oporne oboke ob oknih ter vratih in za opornike ob cerkveni ladji so deloma porabljali plemenitejši kameni material. Pa še ta rezan kamen je iz treh kamnolomov in trojne različne kakovosti. Uporabljali so kamen iz slovenje-goriških, svetobarbarških in haloških kamnolomov. Za obdelavo je ta apnenec zelo primeren, ni pa zelo odporen proti vremenskih izpremembam ter začne razpadati, če ni ometan. Zaradi tega bo treba tudi opornike ometati, dasi bi dosti lepše izgledalo, če ne bi imeli ometa. Zelo temeljito je sedaj popravljena streha. Na novo je prekrita z bobrovci ter so izmenjani trhli in slabi deli strešnega ogrodja. Sedaj izmenjujejo preperelo ogrodje strehe na stolpu, ki bo pokrita z bakreno pločevino. Po dolgih letih so pri popravljanju strehe zopet enkrat uporabljali stopnice v malem stolpiču na južni strani cerkve. V tem stolpiču je visel nekdaj mrtvaški zvonček, ki je bingljal marsikateremu na smrt obsojenemu nesrečnežu ter je spremljal mariborske meščane na poslednji poti. Od tega zvona je ostal v stolpu samo še jarem. Vhod v stolpič je iz presbiterija. Ko so odprli vrata ter so se delavci podali v stolp po stopnicah, so komaj prišli do vrha, ker so bile stopnice na debelo pokrite z golobjimi odpadki in gnezdi. So pa te kamnite stopnice zanimive, ker ima vsaka vsekano gotsko kamnoseško znamenje. Tn golob ji paradiž pa bodo sedaj zaprli na ta način, da bodo na vrhu stolpiča zamrežili line. Prav tako so že zamrežili vse odprtine na strehi.
Z navedenimi deli so zaenkrat preureditve na stolnici končane. Dela bodo nadaljevali, ko bodo izgotovljeni načrti, ki bodo dali stolnici končno-veljavno obliko. Sporno je še namreč vprašanje preureditve zakristije, ki je bila leta 1858. prav neokusno povečana. Na vsak način bo odpadel obzidek na strehi zakristije. Stari del zakristije je eden najstarejših predelov cerkvene stavbe ter ima še originalne gotske skulpture. S prenovlje-

Posebno pazite, kaj bolnik pije I
Ce Vam je le mogoči, dajte mu za zdravje in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo
ono z rdečimi srci.
Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
njem stolne cerkve pa je prav ozko povezano tudi vprašanje regulacije Slomškovega trga. Obstoja že načrt za regulacijo trga, ki prinaša nekatere posrečene rešitve. Za vozni promet bi pustili samo smer Gledališka ulica-Stolna ulica. Na severni strani stolnice bi trg zravnali, na južni strani pa bi ga razdelili s stopniščem, tako da bi imel prostor okrog cerkve povsod isto višino. Prav ■ tako bo urejen tudi park med stolnico in mestno hranilnico, kjer bodo drevesa odstranili ter napravili nizek angleški park. Na prostor, kjer je sedaj Tappeinerjev spomenik, pa spada spomenik Slomška, ki ima za slovenski Maribor golovo več zaslug kakor župan Tappeiner, katerega spomenik naj bi prenesli v avlo Mestne hranilnice, katere ustanovitelj je bil.
*
m Društvo upokojencev v Mariboru ostano samostojno. Mariborsko društvo državnih in samoupravnih upokojencev je bilo žo dalj časa v krizi, ker je skupina članov zahtevala, da se društvo raz-ide, namesto samostojnega društva pa osnuje podružnica enakega društva s sedežem v Ljubljani. Na zadnjem izredne mobčnem zboru je bila zahteva po razidu rešena na ta način, da je predsednik to vprašanje stavil z dnevnega reda, sklicujoč se na društvena pravila, ki določajo da, je razpravljanje o razidu društva prepuščeno rednemu občnemu zboru. Takemu ravnanju in tolmačenju pravil se je manjšina uprla in zalo demonstrativno zapustila občni zbor. Med skrbi društvo upokojencev je zaenkrat šteti tudi podf>orni sklad, katerega usoda zaradi novega pravilnika o nadzorstvu nad humanitarnimi ustanovami še ni znana. Člani bodo o vsem obveščeni, čim bi bilo s skladom kaj novega ukreniti. Društvena pisarna bo poslovala kakor doslej vsak torek in četrtek od 10 do 12 dopoldne in ob sobotah od 3 do 5 popoldne na Ro-tovžkem trgu v magistrntnem poslopju, pritličje.
m Gospod Ivan Dolinšok iz Kamilico pri Mariboru nas naproša, da objavimo njegovo pojasnila da njegove izjave, ki jih je podal na sestanku okoličanov, na katerem so razpravljali o vprašanju priključitve in ki so mariborskemu županu dr. Juvanu bržkone dala povod povoda, da ie v svoji izjavi poudaril, da so vsa zadeva tudi izrablja v
politično-strankarske namene, niso imele aferan-kareko-političnih namenov in da je z njimi hotel
lo braniti interese okoliških občin.
m Najlepši dar — lepa knjiga. Naše naročnike,
katerim smo dostavili prospekte Jugoslovanske knjigarne, sjioiočaiiio, da se je knjigarna odločila pri naročilih knjižnih kolekcij dovoljevati tudi obročno odplačevanje. Naročila sprejema podružnica »Slovenca«, Maribor, Koroška c. 1.
in Sestanek kongrcgaeije za gospo. Kongrega-cija za gos|>e ima sestanek v kapeli pri Srcu Jezusovem v četrtek ob 16.
m Na ledeni plošči čei Dravo. V ponedeljek okrog pol 2 popoldne je poskrbel majhen nepoznan fantek ob Pristanu etanujočim Mariborčanom za pravcato senzacijo. Igral se je na ledenih ploščah na Dravi ob Pristanu. Naenkrat pa je krenil na takšni precej veliki plošči in opremljen z dolgo palico na potovanje po Dravi. Ko je videl, da sega s kolom do dna plitve reke se je pa korajžno podal čez reko. Na globljih mestih je s kolom veslal, na plitvejših pa so |e odrival in tako je res srečno prebrodil široko in deročo vodo na ledeni ploštt ter je pristal na desnem bregu pod mostom. Tam se je fantič naenkrat izgubil, še preden je prihilel stražnik. Drzno početje tega fantiča je opazovalo več sto ljudi s strahom v srcu, da 6e bo ledena plošča vsak hip prelomila.
m Nesreča tovarniškega ravnatelja. V ponedeljek se je ponesreči) ravnatelj tovarne Kovina na rožnem g. Valter Stein. Peljal se je s kolesom Čez travnik z Jadranske proti Stritarjevi ulici, pa je na ledenih tleli padel ter si zlomil levo nogo r stegnu. Reševalci so ga zapeljali na dom.
m Od doma jo pobegnil 15 letni Josip Lešnik', sin usnjarskega delavca.
Celje
c Celjska mestna občina je nstanovila na
državni II. deški ljudski šoli zajtrkovalnico. Od meseca decembra pa do februarja dobiva dnevno 100 učencev zajtrk. Ubogi starši, ki niti toliko nimajo, da bi imeli njih otroci prepotrebno hrano, morajo pošiljati svoje otroke s praznim želodcem v šolo. Kako naj bi tak učenec sledil pouku. Če ga opominja želodček na gladi Tako pa je mestna občina kot dobra mati preskrbela tem revčkom zajtrk. Ta socialna ustanova bo rodila velik uspeh, kajti otroci napredujejo telesno in duševno v veselje staršev in učiteljev, v zadovoljstvo mestno občine, ki bo videla, tla je pomagala tam, kjer ja bilo najbolj potreba.
c Krajevna protitubcrknlozna Igla v Celja bo imela v četrtek, 26. januarja, ob 8 zvečer v mestni posvetovalnici svoj redni letni občni zbor. Vsi člani in drugi, ki se zanimajo za protijetično borbo, vljudno vabljeni!
c Apologctifni krožek In Fantovski odsek ima' ta drevi ob pol 8 v Domu svoj redni sestanek.
c Komedija »Hollywood< na celjskem odru. Ljubljanska drama l>o uprizorila v torek, 24. januarja, ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču komedijo v treh dejanjih »Ilollywood«. Predstava je za abonma. Neabonenli dobe vstopnice v pred-prodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c t Hentak Martin. V celjski bolnišnici je za-tisnil v 64. letu starosti svoje trudne oči zvesti in dolgoletni strežnik v kapucinskem samostanu Martin Hentak. Kdo ni poznal tega ljubeznivega moža? Kamorkoli je prišel, so ga vzljubili. Nad 40 let je slregel v samostanu, nad 40 let je hodil po zbirci in nosil hrano za siromake. V četrtek ga bodo ob 4 popoldne položili na okoliškem pokopališču k počitku. Naj mu sveti večna luč!
c Celjska mestna občina izreka najlepšo zahvalo tvrdki »Metka«, tekstilni tvornici v Celju, za velikodušno darilo v blagu in denarju, poklonjeno za božično obdarovanje mestnih revežev.
c V Središču mesta je nastal požar. Snoči okoli 11 so se vnela v stanovanju trgovca Wogga v Prešernovi ulici drva, ki so bila naslonjena na vratca peči. Kmalu je bilo stanovanje polno dima, ki je oviral, da se ni ogenj povečal. Poklicani so bili celjski gasilci, ki so preprečili požar, ki bi lahko |x>stal katastrofalen.
Trbovlle
Objava. Pogreba peš. kapetana I. nrr. ▼ rezervi Hermana Kolbezna sc udeleže rezervni oficirji v uniformah. Pogreb bo danes — v sredo — ob pol štirih popoldne.
Smrt pobira. 80 let star je umrl rpokojeni rudar Kosem Franc. 10 let je bil kakor priklenjen na posteljo zaradi revmatizma, sedaj pa ga je smrt rešila Zaradi slabosti srca pa je umrl Kuhar Aleksander, tudi vpokojeni rudar star 57 let. Pljučna jetika pa je vzela Hermana Kolbezen, vpokojenega uradnika TPD in gostilničarja na Vodah v starosti 47 let. Rajnim naj sveti večna luč, preostalim naše složaljel
Kralj Gustav Švedski otvarja parlament.
V kraljevski dvorani kraljeve palače v Stockholmu je kralj Gustav otvoril parlament. Na levi pj*-atolnaslednik Bertil. Spredaj stoji ministrski predsednik Hansson,
KULTURNI OBZORNIK
Mariborsko gledališče: »Vse za šalo« (opereta)
2c od božiča sem doživlja pri svojih pogostnih predstavah velikanski uspeh nova opereta, ki 'e domače, mariborsko delo, kateremu je libreto napisal pod naslovom »Vse za šalo« mariborski i!ledal:ški igralec g. Danilo Gorinšek, glasbo pa zamislil vojaški kapclnik g. Josip JraneK.
Vprav spričo dejstva, da je gledališka javnost sprejela imenovano opereto z velikim priznanjem n navdušenjem in da ob vsaki ponovitvi napolni gledališče, dočim so marsikatere, količkaj resnejše predstave mnogo manj obiskane, 6e mi zdi osvetlitev negativnih momentov na eni strani kočljiv posel, na drugi 6trani pa dolžnost, da zadostim nalogi objektivnega poročevalca.
Ko jc pred tremi leti ali kaj zagledala v Mariboru beli dan Kozinova opereta »Majda«, 6mo na tem mestu ugotovili, da je škoda, ko naših mladih stvariteljskih sil ne posvečamo resnejšim ciljem, ki bi nudili slovenski glasbi in literaturi zares neko umetniško vredno delo. Ista misel se nam vsiljuje tudi ob uprizoritvi nove operete »Vse 7.3 šalo«. Kajti libretist in komponist sta pokazala svoje zmožnosti vsak v svojem delokrogu, le bolj bi nas veselilo, če bi jih posvetila plodovitejšcmu in plemenitejšemu namenu. Priznati je treba tudi neko »časovno potrebo« po zabavnih, komičnih odrskih delih — saj je to, kakor vidimo, zahteva pretežnega dela gledališke publike in — odrešilno sredstvo za prazno gledališko blagajno. Vendar pa ni mogoče tovrstnim delom dati priznanje v toliko, v kolikor poleg zadostitve takšnim težnjam ne upoštevajo tudi umetniških zahtev. Narodno gledališče pa je namenjeno tudi narodo,vemu duševnemu napredku in njegovi kulturi. Ridentem diccre verum — v šali povedati resnico, to je zlata vredna spretnost, a imeti mora neko jedro-vitost.
Vsebinsko se drži opereta »Vse za šalo« v zasnovi dejanja in v igri oseb običajne operetne sheme in vsebuje nekaj posrečenih ter duhovitih domislic tako v zapletku dejanja kot v situacijski in besedni komiki. Vkljub operetni obliki pa je premalo čutiti med posameznimi prizori medsebojno vzročno povezanost; v ospredje sili vse bolj zaporedna nanizanost dovtipnih scen, ki je n. pr. v 2. dejanju preko mere raztegnjena v dolgovez-nost. Podoba je tudi, da so mnogi dovtipi na eni strani namenjeni prav za mariborsko občinstvo, ki za svojo zabavo v gledališču ne stavi posebno visokih zahtev, ki pa bi na drugi strani komu le utegnili žaliti njegov dostojanstveni čut. Takšne plitvosti moramo za naš oder z vso odločnostjo odkloniti.
Govorjena beseda v veliki meri prevladuje nad glasbenimi partijami. Muzikalno jc ubral komponist pot šlagerske melodije in ritma, ki pa jima je dal tudi nek svojstven osebnosten značaj, kakor ga pri njem že poznamo v dirigentskem udej-slvovanju. Vprav ta njegova muzikalna živahnost in ritmična razgibanost sta uspešno obvladali tudi orkester, ki je sledil odločni kretnji enotno in ubrano. Delo je bilo temeljito naštudirano, hvalevredno je 60glasjc med orkestrom in petjem na odru.
V mnogoštevilnem osebju, ki je v posrečeni režiji g. A. Harastoviča ustvarilo na odru pisano slikovitost in od katerega naj se tu omejimo le na gla vne solistične vloge, je hvaležno sopransko vlogo hčerke Ljubice pevsko zelo dovršeno in z zelo polnim glasom izoblikovala gdč. Jelka Igli-čeva. Ob njeni strani je v petju ugodno, v igri nekoliko manj okretno in prepričevalno nastopil g Anatol Manoševski. Ga. Marica Brumen-Lube-|cva je močno ugajala v neprisiljeno živi igri in v petju Kratko pevsko partijo opernega pevca »Koruze« je odpel g. Ivo Anžlovar. Pretežni del vsega dejanja pa je bil osredotočen na trgovcu Revnu, ki ga je interpretiral avtor sam, g Danilo Gorcnšek.	gb.
Cajnkarjev »Potopljeni svet« v Celju
Povsem novo vzdušje je zavelo ob predstavi Cajnkarjcvega »Potopljenega sveta« med občinstvom. Prvič se je našel nekdo, ki je posegel v duhovniški notranji svet in pogumno, a presenetljivo obzirno razgrnil pred laično občinstvo skupek vprašanj, ki se sicer skozi debelo plast vsakdanjega življenja vsiljujejo razmišljajočemu človeku, a sc le redko komu zarišejo v tako ostri in jasni luči, kakor jih je približal gledalcem Cajnkar. Vsekakor je treba pribiti, da jc njegov »Potopljeni svet« drzen po.izkus, kako strniti okrog enega vprašnja dva tako različna si svetova, kot 6ta to kleri.ški in laiški. Tak eksperiment utegne p6-stati nevaren, in posledice, ki jih rodi, so lahko docela različne.
Cajnkar je mnogo tvegal — in mnogo dobil. S čisto, lepo besedo, ki se mestoma preliva v pravo poezijo, nam je predstavil duhovnika Pavla Velnarja, v katerega notranjo uravnovešenost zadevajo posameznika in občestvo tičoča se človeč-nostna vprašanja, med katerimi se znajde sam s svojo bogato dušo in krene svojo pot. Beg iz poki ica se mu v duševni zmedi zdi edini izhod, da se izogne odgovornosti za dejanja, ki jih počenjajo njegovi tovariši v večni borbi duha z zmoto. Daleč od Cerkve, v naročju mondene ženske, prebo-leva stisko svoje duše, dokler ne krene razočaran nazaj, odkoder je prišel in kjer je njegovo pravo mesto.
Moč motiva jc izven vsakega dvoma tolikšna, da ji celo pomanjkanje epike in resničnega dramatičnega nastroja komaj odvzame nekaj zajem-ljivosti Cajnkar privlačuje z globino misli, z duhovitim, nikdar v debaterstvo zašlim dialogom. Celo nastop Velnarja pred škofom ohranja spoštljivo mero resnosti in niti ponosna borbenost, s katero se brani Vclnar pred obdolžitvami svojega cerkvenega predstojnika, ne učinkuje demagoško, temveč prisili gledavca, da z občudovanjem zre na oba odlična nasprotnika. Izven dvoma pa je, da je položil v ta prizor avtor zunanje težišče drame, vsled česar je čutiti, kako pada poslej der-janjc nekako preveč prosto navzdol, in je vzpon tik pred koncem nekam nenaraven in nepričakovan.
Vse to pa odtehta notranje bogastvo, s katerim Cajnkar naravnost razkošno obdaruj^, olj-čiijstvo in le želeti jc, da bo »Potopljeni svet«
mr-----' 'i Umi
, ,	Najmodernejši brzo-torpedni čoln Anglije.
Pred otokom Wight so preskušali najmodernejši brzotorpedni čoln, ki velja zdaj kot najboljše orožje angleške bo,ne mornarice, čoln je dolg 25 m, ima 1000 Ks in brzi s hitrostjo 50 morsk h milj na uro. Razen tega ima 2 torpeda 53 cm kalibra ali pa 4 torpede s 45,27 cm kalifom; dal e topove, podmorske bombe in aparate za umetno meglo.
Šport
Od tu in tam
Čehoslovakov ne bo v Zakopane
Kakor poročajo iz Prage, je češkoslovaška smučarska zveza sklenila, da ne pošlje v Zakopane na svetovno smučarsko prvenstvo svojih tekmoval cev, ker smatra, da češkoslovaški smučarji niso v dobri kondiciji, ker niso imeli dovolj treninga.
Edvard Tene je premagal Hristiforidisa
V Parizu sta se v soboto zvečer spoprijela za naslov prvaka Evrope v srednji kategoriji Edvard Tene in Hristiforidis. 35.000 gledalcev je prisostvovalo tej zanimivi borbi, ki se je odigrala v petnajstih rundah. Tene je premagal svojega nasprotnika po točkah in se ima za svojo zmago zahvaliti svoji hitrosti in gibčnosti. Zna dobro napadati in prav tako je dober v obrambi. Borba je bila ves čas živahna in dramatična, katero je ninogo močnejši Tene zasluženo izvojeval v svojo korist.
Švedov ne bo na hokejsko svetovno prvenstvo
Švedska zveza za hokej na ledu je sklenila, da ne bo sodelovala na letošnjih tekmah v hokeju na ledu za svetovno prvenstvo in za prvenstvo Evrope, ki bo v začetku februarja v Baslu in v Curihu.
odprl na 6ležaj vrata njegovi umetniški ustvarjalnosti.
Režiser Debevec, ki je pač redkokdaj postavljen pred kakšno lahko' nalogo, je tudi to pot z vso svojo iznajdljivostjo in naravnost neverjetno natančnostjo dal drami zunanje lice in s pomočjo najboljših igravskih moči njeno vsebino približal gledavstvu tako občuteno, da je sicer dokaj težko delo ostalo v središču zanimanja dotlej, dokler ni zavesa poslednjič zagrnila oder.
I, ■ ....., , -
Medklubski tek SK Ilirije
SK Ilirija razpisuje medklubski tek za seniorle ln juniorje, ki bo 22. januarja v Planici
Prijave treba dostaviti najkasneje do 52 iannaria ob 9 V dom SK Ilirije, start pred domom ob lo Pri-javnine ni. — Dolžina proge za seniorje 18 km za juniorje lfl km. Razglasitev rezultatov ob 12 v stnuškem domu Ilirije. Prvi trije plasirani v vsaki skupini dobijo nagrade. — SK Ilirija.
Snežne razmere
Poročilo Tujsko-prometnih zvez v L)ubl*atti in Marl-
boru, SPD in J P S 7. z dne 17. januarje 1919. Pokljuka mam: —2, jasno, fi."> em snega, .nžBn.
Vse ostale postojanke imajo teippera'uro nad 0, deloma oblačno, deloma dež.
Vesti Sortnih zvez, klubov in društev
ŽSR llermes: Hodni letni občni zbor kluba bo dne 29. januarja. Dnevni red je v garderobi na igrišču. Vsi načelniki sekcij se naprošajo, da do tega dne pripravijo svoja poročila in evnt. predloge za delovanje kluba v bodočem letu. Kraj in čas »e objavi pozneje — Odbor.
Planinski Vestnih bo imel v januarski Mtvilkl kot prilogo peteroharvnl ge-rloški zemljevid na^h planin. Priloga ho služila v pojasnilo članku p. Znrge, ki bo objavljen v januarski številki. Zaradi izdelave navede, noga geološkega zemljevida so so tiskarska drla nekoliko zavlekli ter liodo naročniki Planinskega Vestnika prejeli Januarsko številko okrog 25. januarja . Opozarjamo hkrati, da ho ta zemljevid izšol v posebni nakladi in ho interesentom proti zmerni ceni na razpolago v pisarni SPD.
Sniuško prvenstvo Mariborske fantovske pod-zveze bo v soboto in nedeljo, 21. in 22. t. m., v Guštanju. Po najnovejših poročilih so snežne razmere na terenih, kjer se bodo vršile tekme, zelo povoljne, tako da bomo lahko tekme v celoti izvedli. V višjih legah leži 60 do 80 cm snega, pa tudi v dolini celo na sončnih straneh ga je še dovolj. Odseke pozivamo, da takoj prijavijo svoje tekmovalce na naslov podzveze. V »Slovencu« bomo sproti objavljali navodila za tekmovalce in ostale udeležence tekem.
Zveza fantovskih odsekov, podzveza Maribor.
GOSTILNIČARSKA PIVOVARNA D. D. LAŠKO
Na pol resno, na pol v potegavščini...!
»Glasnik GPL« je objavil v svoji božični številki, da je zahtevala uprava GPL od mene
»na pol resno, na pol v potegavščini«
darilo dva milijona dinarjev
za Gostilničarsko kreditno zadrugo, pri kat-eri je udeleženo le malo število privilegiranih delničarjev GPL. Le pod tem pogojem bi bila uprava pripravljena dati nezadovoljnim in brezpravnim delničarjem dovoljenje za prodajo njih delnic. Poudarjam, da je bila ta zahteva »zelo resna«, postala je pa »potegavščina« šele potem, ko sem jo odklonil.
Da morejo delničarji in javnost presojati, ali in kje je meja med »resnostjo« in potegavščino« v objavah voditeljev GPL, hočem navesti nekaj primerov iz preteklosti:
GPL je bila ustanovljena v 1. 1930 z delniško glavnico 10,000.000 dinarjev. Za subskripcijo dclnic se je najelo celo armado akvizi-terjev, katerim so dali člani pripravljalnega odbora
»na pcel resno, na pol v potegavščini«
izrecno navodilo, da naj pri ponujanju delnic od hiše do hiše obljubljajo interesntom vse, kar bi oni zahtevali, samo da se proda čim več delnic.
»Na pol resno, na pol v potegavščini«
je uprava razglasila, da je subskripciia delnic prekoračena ter je na občnem zboru dne 16. junija 1931 povišala delniško glavnico na 15,000.000 din. Prav tako je pa eno leto kasneje, in sicer 21. junija 1932 menda tudi
»na pol resno, na pol v potegavščini«
delniško glavnico zopet znižala na 10,000.000 din, ki pa do sedaj še ni v celot: vplačana.
Dne 30. tnaia 1933 je pa uprava GPL »prepričala« pristojne oblasti o tem, da je tovarna za kvas dogotovljena na ta način, da je postavila v kleti tovarniške vile tri lesene čebre in mal kotliček za kuhanje koruze, namestila na vrata ličen napis »Kvasarna« in
Eoklicala komisijo banske uprave h kolavdaciji te »tovarne kvasa«, 'obila je dovoljenje za uporabljanje te čuvene obratovalnice. »Resen« je bil menda le napis »Kvasarna«, a inventar je bila »potegavščina«. Ker se pa s tem še ne da Droizvajati kvasa in se oblasti niso pustile voditi za nos, je koncesija propadla." To je resnična in slavna zgodovina »Tovarne kvasa!«
Prav tako je pa uprava GPL od leta 1931 dalje
»na pol resno, na pol v potegavščini«
od leta do leta obljubljala delničarjem, da bo začela pivovarna »čimprejc« z obratovanjem.
Ko delničarji bodisi zaradi materialnih stisk, bodisi zaradi neizpolnjenih al: neizpolnjivih obliub, bodisi iz kakega drugega razloga subskribiranih dclnic niso mogli ali niso hoteli plačati, je uprava po g. dr. Rošu
»na pol resno, na pol v potegavščini«
tožila, rubila in z dražbami preganjala 800 slovenskih delničarjev. Posledice so bile za le delničarje »bridko resne«, vendar o kakem odkupu njihovih dclnic takrat ni bilo govora, marveč se je obupane delničarje
»na pol resno, na pol y potegavščini«
cinično zasmehovalo z odgovori, kakor sem enega objavil.
V poletju 1937 se je zglasil zaupnik gospoda Majcena pri konkurenčni pivovarni s ponudbo, da ji hoče pribaviti 14.000 delnic GPL na ta način, da b: sc delničarje
»na pol resno, na pol v potegavščini«
tako »prepariralo in degustiralo«, da bi prodali svoje delnice
za 1,850.000 din in 10.000 de!n:c nekega drugega podjetja. Ker so bili od konkurenčnega podjetja »popolnoma resno« zavrnjeni, se je obrnil še drug ugleden posredovalec s to ponudbo na mene in stavil »resno« zahtevo po proviziji 400,000 din. Nezaupljivi, kakor so ti gospodje vedno
»na pol resno, na pol v potegavščini«
so si dali dogovor notarsko overoviti. Ta dogovor bom v kratkem objavil. Ker je pri gg. uprave GPL težko določit: mejo med »resnostjo in potegavščino«, sem se — ko so me poslali k g. dr. Rošu — dal pri njem priporočiti po ugledni osebnosti zaradi tega, ker sem si mislil, da šaljivci iz GPL ne morejo vedeti, kaj je pri meni »resnost in potegavščina«. Resna pogajanja z g. dr. Rošom na gornji podlagi so potekala gladko s tem predpogojem, da se mu zasi-gura pri novem podjetju pod naslovom »pravnega zastopnika« za pet let skupen honorar v znesku 300.000 din. Bržkone je g. dr. Roš v namenu, da bi pogajanja z menoj »zavlekel«
»na pol resno, na pol v potegavščini«
s pismom, ki sem ga objavil, pritiskal na mene ter me »priganjal« k rešitvi!
V teku pogajanj, katera so se začela na iniciativo članov uprave GPL v septembru 1938, je uprava
»na pol resno, na pol v potegavščini«
dovolila mojemu zaupniku-strokovnjaku iz Belgrada, g. ravnatelju Buchnerju, strokovni pregled pivovarne, da bi se mogel prepričati, ali je podjetje za določeno svrho sposobno in koliko je vredno. Prav tako so dali meni na razpolago bilančne podatke, ki jih do sedaj niso zaupali svojim lastnim delničarjem, temveč so zahtevali od njih
»na pol resno, na pol v potegavščini«
predplačilo zneska 500 din za preprost prepis bilance z »dobrohotno« pripombo, da bi se delničarju ta žrtev ne izplačala. Neko tako pismo bom o prihodnji priliki objavil.
»Na pol resno na pol v potegavščini«
trdijo gospodje, da so izvlekli iz mene, kar so hoteli. Zvedeli so to, da hočem kupiti večino delnic in razširiti obratovanje s priključitvijo rentabilne tovarne olja, kar bi m! omogočilo kriti neizogiben deficit iz pivovarstva. Vse to sem pa jaz sporočil delničarjem z okrožnico žc preje, in sicer v mesecu avgustu, ki je bila razposlana vsem delničarjem.
Niti z besedico pa ne omenijo gospodje, da so dali meni vpogled v vse svoje karte, tako da je meni kot industrijskemu strokovnjaku položaj pivovarne bolj jasen, kakor njim samm. Vse to so mi dali seveda
»na pol resno, na pol v potegavščini«
ker se menda svojega težkega položaja ne zavedajo. Pri tem jim je pa tudi brezpomembno, ali je zaposlenih v podjetju v Laškem 16 ali 160 delovnih moči
Delničarji so bil- do sedaj brezpravni in svojih dclnic niso aneli prodali. Prisiljeni so bili, v svoji nemoči čakati na kalastrofol
Pod mojim stalnim pritiskom se je pa sedaj situacija nenadoma spremenila, kajti gg. Majcen, dr. Roš in inženir Uhlir so sedaj izjavili, da so »naprošeni objaviti«,
da kupuje Gostilničarska kreditna zadruga delnice nezadovoljnih delničarjev!
Ali je to
resno ali potegavščina?
Šele mojega nastopa je bilo treba, da so se gg. zganili in objavili to skromno, čeprav neobvezno ponudbo Gostilničarske kreditne zadruge. Zadovoljen sem, da sem s svojo akcijo zaenkrat dosegel vsaj ta uspeh.
Vem pa prav tako dobro, da bo tega takoj konec, kakor hitro se jaz umaknem kot interesent. Seveda bo nastopil takoj po mojem umiku za delničarje isti položaj, kot je vladal do sedaj, to je varuštvo uprave GPL s to razliko, da bodo razmere podjetja slabše in kritičnejše.
Vedo pa naj gospodje Majcen, dr. Roš in inž. Uhlir, da je javnost in vsi dleničarji sita njihovih šal in da že zaradi tega ne bo nikdo nasedel njihovi najnovejši
potegavščininaračunlastnihdelničarjev!
Zaradi tega v tej borbi ne bom odnehal vse dotlej, dokler se ne prepričam, da se gospodje in z njimi Gostilničarska kreditna zadruga v položaju, da
brez potegavščin odkupijo vse delnice, ki jim bodo v odkup predložene.
Zato je pa pred vsem potrebno, da stavijo delničarjem obvezno ponudbo, da založe za nakup delnic potrebno vsoto pri absolutno varnem denarnem zavodu in da določijo za nakup delnic primeren rok ali limit, da se more vsak delničar zanesljivo poslužiti njihove odkupne ponudbe. Ako bodo v to svrho podjetje obremenili z nadaljnjimi obveznostmi, naj nosijo posledice le oni delničarji, ki hočejo prostovoljno ostati kot delničarji še dalje v podjetju,
V prihodnjih dneh bom razposlal delničarjem okrožnico z obvezno ponudbo za odkup delnic, ki bo vsebovala vse gornje pogoje. Delničarje pa opozarjam, da ostanem s svojo ponudbo v besedi le omejen čas, in sicer tako dolgo, da se bom prepričal, da je rešena delniška glavnica malih delničarjev. V to svrho imajo le kratek čas, da izrabijo mojo pripravljenost in naj zaradi tega pohite z ureditvijo prodajnih iormalnostL
Opozarjam na to, da je moja ponudba resna, obvezna Ln hri,a e bančn'mi Pologi, iz katerih bodo mogli delničarji, ki hočejo delnice prodati meni, dobili takoj odgovarjajočo kupnino izplačano v gotovini.
Delničarji naj se požurifo, da ne ostanejo na cedilu, kajti ugodna situaciia, ki |e nastala za delničarje z mojim nastopom, b o z m o -
''JU ""J1	,udi Prenehala in ostali bodo proti svoji
volji priklenjeni na zavoženo podjetje.
Ljubljana, dne 17. januarja 1939.
Dr. inž. Gvido MAJER
industrijalec Zagreb, Paniovčak 112
Tank in letalo v mislili in resnici
Igra z ognjem — Strupeni plini in bakterije — Strojnica, kraljica bojišč Zmaga je hladnokrvnost in ne strahopetnost
V Ameriki so nekoga obsodili na smrt in so ga privedli v sobo, da bi izvršili smrtno kazen. Povedali so mu, da bo i.-krvavel. Zvezali so ga, mu zavezali oči in mu navidezno narczali žile, ne da bi ga zares ranili. Da bi imel občutek, kakor da mu teče kri, so ga po rokah polili z mlačno vodo. Ze čez nekaj hipov pa je tega človeka zadela srčna kap in je umrl zaradi strahu in groze pred smrtjo.
Z vsebino te anekdote moremo primerjati stanje, v katerem je zdaj človeštvo, ko trepeče v grozi pred vojno.
Bodoča vojna — taka ali taka — bo napad
Nekateri vojaški izvedenci pravijo, da bo v bodoči vojni kar čez noč zmagal napadalec, če bo nad sovražnikom izrabil vse vojne teh-
Anglija vda, vsa sila britskega imperija je
uničena.
Tako in nič drugače bi se moglo zgoditi — če bi se bilo v dobi izza svetovne vojne razvilo samo napadalno orožje, obramba pa bi bila obtičala tain, kjer je bila tiste tedne, ko so se »Zeppelini« prikazali nad Londonom.
Nauk iz Španije
Franco je s svojim pohodom od Sevilje proti Madridu izvršil čudovite stvari. A ko je dospel do Madrida in je mogel zasesti postojanke nasprotnikov, se je nasprotna ofenziva zrušila. Po dvajset, tudi po petdeset bombnikov je bilo odposlanih nad Madrid, da bi se strla bojaželinost ljudstva. Letala so mogla nizko leteti, ker so bili republikanski topovi slabotni. Toda življenje v Nladridu se je razvijalo dalje, zmeraj so bile v raznih kinematografih predstave. Sčasoma so celo odpravili signale za alarm pred bombniki, da so tako
nične pripomočke, kamor v prvi vrsti spada letalo. Neko angleško poročilo pravi v zvezi s tem: Vaje obrambe zoper letalske napade nad Londonom v prisotnosti vodilnih osebnosti armade, brodovja in letal. — Letala manevrirajo. Nenadoma se pojavi nad njimi pet letalskih brodovij združenih napadalcev. Preplašene angleške letalske sile so uničene. Zaradi vžigalnih bomb nastane na tisoče požarov; panika v prestolnici. Porušeni so kolodvori in elektrarne in v skrivališča zoper letalske napade se razširjajo strupeni plini. Ti uničijo na desettisoče ljudi, ker se zalezejo tudi v postaje podzemske železnice, ki so polne domov vra-Cajočih se delavcev. Iz zraka brizgajo vojaki na padalih klor, fosfor in gorčico. Četrti dan se
preprečili nepotrebno paniko. Tn izkazalo se je, da letalski napadi niso ljudem prav nič vzeli volje za vojno.
Ko je Franco resnično napadel ozemlje, je bolj napak računal. Do 30.000 mož s tanki in oklepniki je prodiralo v ozemlje. Toda ko
»Fant, latinščina je jako* važna za tvoje poznejše življenjel Skoraj v vsaki križanki so latinska imena!«
se jim je nasprotnik zoperstavil s topništvom, ie povsem odrekla njih okretnost. Vozila so bila drug drugemu v napotje, mnogo jih je obtičalo v blatu in so bila tako naravnost za idealne tarče nasprotnikom. Ko se je armada umikala, so ta mehanična vojna sredstva ovirala drug drugega, so si zagatila ceste in pota in so bila s sovražnimi bombami uničena.
Privid letala in tanka
ta ■■.*»:» 'i	v k rrtr.Tp\ noftin^is v oiatao 110 c
Miroljuben državljan s skrbjo opazuje brnečega letalca, ki kroži po nebesu, in gleda vojaške parade, ki se vadijo v jeklu in železu in jih spremljajo mrko bobneči tanki in oklop-niki. Resnica pa je, da od leta 1918 niso iznašli nobene vrste novega orožja, marveč so le izboljšali stare vrste in jih pomnožili. Nasprotno pa se jc jako izboljšalo vse, kar služi obrambi, tuko na primer topovi zoper letala. S takim modernim topom je moči sestreliti sleherno sovražno letalo, ki je vsaj malce vidno in ki ne leti više ko 10.000 metrov; če pa leti više ko 10.000 m, je pa vsako letalo slep, neškodljiv ptič. Na tem področju je viden napredek predvsem v avtomatični napravi za merjenje v cilj, ki more že v 20 sekundah pomeriti s topom v letalo. Mimo tega imamo za obrambo zoper letala še glasovni in toplotni detektor, ki nam že čez 5 minut in na razdaljo 20 km naznani, da se bliža kako letalo. V svetovi vojni so od petih letal sestrelili komaj enega, zdaj pa sestrelijo izmed petih letal kar štiri.
Mimo letala pa v današnjih dneh povzroča tank največ strahu. Toda lahki, gibljivi tanki odpovedo svojo službo že spričo majhnih ovir, kot so jarki, ročne granate in polivi z bencinom. Tedajci pa, ko bi morali zaradi svojega oklepa nastopiti, je pa njihove gibljivosti konec. Brez dvoma pa bodo imeli tanki v bodoči vojni veliko besedo, zlasti zato, ker bodo spremljali pehoto. A kaj, ko potrebujejo toliko bencina, olja in mazil! Francoska in angleška armada ste glede na to že preskusili tanke, ko sta bili na manevrih prisiljeni priznati, da so
tanki v najkrajšem času porabili bencin in ga ni bilo moči nadomestiti z novim.
Strupeni plini in bakterije
Tudi strupeni plini niso tako strašni, če si jih pobliže ogledamo. In če bi hoteli s strupenimi plini izprazniti kako tako veliko mesto, kot je Newyork, bi moralo biti 37.000 napadov in pri vsakem napadu bi morali vreči na mesto 2000 bomb (torej 37.000 krat 2000 bombi). Najhujši plin vseh strupenih plinov, to jc gorčica, pa je že moči oslabiti s klorovim apnom. Mimo tega jc gorčični plin tipično obrambno orožje, ki ga uporabljajo tedaj, če je treba zaustaviti bližajoče se čete. Novih strupenih plinov pa od 1918 niso odkrili in ne iznašli. Čeprav jc slišati, da so iznašli še ta in oni plin, je to prav tako, kakor govoričenje o smrtnih žarkih, ki spadajo v svet fantazije.
Bakterije in mikrobi kot orožje so važno poglavje za bodočo vojno. Če bi se zares posrečilo, da bi bacile nalezljivih bolezni razširili po sovražni deželi, potem bi bilo neumno, če bi še kdo hotel zavzeti tisto deželo, ker bi se vojaki sami nalezli bolezni. Sploh jc pa jako težavno uporabljati bakterije kot orožje, ker bi morali bolnike poslati najprej med sovražnike, da bi se okužili ljudje. Druge vrste bakterije so bacili, ki jih prenašajo mrčesi, podgane, ptiči. K tej skupini spada strahotna črna kuga in pa pljučna kuga. Seveda bi bi o moči uporabljati te bacile, če bi le ne grozila nevarnost, da bodo bacili preskočili vse meje in jarke in žične ovire in se vrgli na lastno vojsko, saj si niti podgane niti muhe ne dajo ukazati, kod naj hodijo in letajo. Zatorej bodo tudi take bakterije rajši ostale doma v retor-tah. Bolj učinkovita je borba z bakterijami za slinavko in sploh živinsko kugo, a nevarnost
le ni tako velika, saj je moči meso in sploh živila natančno nadzorovati. Imamo ie ?ac! ki povzroča bole/en papig (psittacosio). A da bi ta bacil uporabljali, bi inoral dotični sovražnik imeti tudi dosti papig, ki bi bile nevarne zanj. S kolero in grižo so delovali že med svetovno vojno, ko so drug drugemu zastrupljali vodnjake, vendar si s tem niso dosti škodovali. K vsemu teinu pa še dodamo, da imamo že zu sleherno navedeno kugo tudi izvrstno učinkujoče serume.
Strojna puška se zmeraj kraljica bojnih poljan
Okrutna strojna puška, ki je že v svetovni vojni povzročila toliko grozot, je tudi še dandanašnji kraljiva vojskovanja. V teb 20 letih so jo jako izpopolnili in ta puška mori in kosi vsevprek in tako naglo, da ji ni moči ubežati. Metalci ognja pa morajo zmeraj prej počakati, kam vleče veter, da ne zadene grozotna smrt v plamenih lastnih vojakov.
Top, ki daleč nese kroglo, in ki ga imajo zato, da povzroči strah med sovražnimi vrstami, pa se je že v posledn ji vojski slabo obne-sel, ker ni na kako »zadetje« niti misliti.
Dasi bi bila vsakn vojna strahotna, vendar nimamo povoda, da bi sc jc že zdaj tako bali in trepetali spričo nje. V mislih na človeka, ki je iz stranu pred smrijo, misleč, da res izgublja kri, tudi zares umrl, je nujbolje, da hladnokrvno preudarimo vso lo zadevo. Prej, ko smo bili še otroci, so nas strašili z bav-bavom, zdaj nas odrasle strašijo s strupenimi plini in bacili. Pomislimo na to, da bav-bava nikoli ni bilo, in potrudimo se, da navzlic vsemu oboroževanju delujemo na to, da sc ohrani
Tragična smrt mlade dijakinje
Celje, 17. januarja.
Dr. Gregorja Žerjava ulica je bila danes po-zorišče žalostnega dogodka. Ob 1.05 je skočila z okna drugega nadstropja palače Ljubljanske kreditne banke na ulico 18 letna dijakinja drugega razreda dvorazredne trgovske šole v Celju Tajka Justinova, hčerka ravnatelja Ljubljanske kreditne banke v Slovenjem Gradcu. Danes dopoldne ie bila še vesela in dobro razpoložena. Ob pol 1 se je vrnila domov in obedovala s svojo dobro mamico, bralcem Dragom in sošolko gdč. Kveto. Po obedu je mamica odšla od doma, Tajka pa je postala silno vznemirjena in je zbežala v sobo. V hipni zmedenosti in razburjenosti se je pognala skozi okno in treščila z glavo na ulični tlak. Poklicali so reševalce. Na kraj nesreče je prihiiel prvi dr. Čerin, takoj za njim dr. Ivič in dr. Herzmann. Vsaka pomoč je bila zaman kajti Tajka je bila
mestu mrtva. Položili st, jo na nosila ir obnesli v stanovanje. Za Tajko, ki je bila vesela in ljubezniva deklica, ne žaluje samo dobri oče, lju-
beča mamica in brat, za njo žalujejo vse njene sošolke, ker je bila vedno dohra in iskrena tova-rišica, ki so jo vse ljubile. Ob težki in nenadni izgubi izrekamo hudo prizadeti družini iskreno sožalje!
Barbarska civilizacija
Kitajski prosvetni minister je objavil žalostno statistiko. Po njenih podatkih je bilo od začetka vojne do danes porušen,h in uničenih 2118 knjižnic, 825 javnih čitalnic in 54 dragocenih zasebnih zbirk rokopisov, bronastih kipov in porcelanskih umetnin. Veliki, zahodnim učenjakom še neznani zakladi vzhodnega duha so bili spremenjeni v prah in pepel, nenadomestljive kulturne dobrine so po vojni postale žrtve civilizacije, ki se je v rokah Japoncev spremenila v element razkroja Zdaj se na Kitajskem s pravico izprašujejo. ali niso imele tiste sile, ki so se ob koncu minulega stoletja branile prihoda tehnične civilizacije v deželo in tako nasprotovale »napredku«, vendarle povsem prav?
Konči Ahačič:
Jaka Spaka in čudodelna dlaka
28
Prav nič se Črt ne boji mogočnega duha, ki ga je začaral v kačo, temveč ga sočutno vpraša, zakaj joka: Tedaj dvigne Gozdan svoje solzno lice in pripoveduje: »Intel sem hčerko, edinega otroka, nagajivo vilo Odmev-ko. Tamkaj na oni donebesni skali je stala in se meni ves dan smejala in mi dolg čas kratila, prelepa moja hčerka Odmevka-vila.
Zdaj je žvrgolela s krilatimi pevci, zdaj je žuborela z deročimi potoki, zdaj je šumela z drevjem in z vetrom, lil zdaj je ni več, radosti moje, sreče moje ni več, edinega otroka mojega. — Prihrumel je zmaj Vihar in ji velel: »Molči!« In »Molči!« se mu zasmeje Odmevka. Tedaj zarohni grmeči in bliskajoči zmaj Vihar:
Dolores Vieser:
27
Podkrnoški gospod
Poslovenil Janez Pucelj
Novinec Brikcij, čigar čisti, shujšani obraz je videti kakor svetniška podoba, vidi večkrat še tega ljubljenega pokojnega očeta sedeti kakor senčno podobo v opatovem stolu. Vidi čisto razločno bele lase, krotke, stare oči, ki so vsakomur preiskovale najglobljo dušo: rad bi poljubil drhtavične roke, ki so ga blagoslavljale, ko je bil še pevček na koru.
Brikcij take čase pozabi na molitev. Prisluškuje in prisluškuje, ali ne bo zaslišal kakšne besede i/, ust velikega molčavca. Prisluškuje zastonj. Mrtvi opat sloni le tiho v svojem stolu in čuje nad svojimi.
In tako je prišlo, da ga nihče ne more pozabiti. Besede, ki jih jc govoril, njegova strogost in dobrota, najbolj pa spomin na njegovo brezmadežno življenje napolnjujejo hišo: Volkar, ki že tako dolgo spi pod grobno ploščo, je še vedno oče, ki jih vodi. Virgilius je tujec v svoji opatiji.
Boli stare in moti mlade, ko motijo laški umetniki s svojimi brezsramnimi poganskimi deli samostansko svečanost ali ko odjekajo vriskajoči glasovi prav v cerkev. Nc pogrešajo pa Virgilija pri preprostem obedu in hodijo tudi brez njega molit v kor. Zakaj vse jih še prežarja duh svetnika. In zato molijo tudi to jutro tako pobožno, kakor so molili svoje dni.
Vrstice kornc molitve done žalostno na dvorišče, s stebri obrobljeno, ko jaha Lenart odtod. Skoraj se mu zazdi, da je vse mahoma še mrzlejše in še bolj sivo, kakor je bilo poprej, toda prečuta glava mu ne more razumeti opomina.
Na Živem Blatu stoji usahel macesen. Sive okrnjene veje štrle žalostno iz mogočnega debla, ki moli daleč čez močvaro in Zablaško jezero.
Mimo tega drevesa ne gre nihče rad. Pripovedujejo. da je tam ubil hlapec svojega gospodarja. Zdaj tam »straši«.
Kadar jc Alenka v teh vročih dneh žetve sama doma, sc okrog poldne čestokrnt ukrade k temu drevesu. Ozek, nevaren pot se vije od tu skozi močvaro, ki je polna belih glavincev. Alenka sede na veliko, v/.boklo korenino, vtrga pecelj glavinca. da se brani z njim komarjev, in sanja v poldan.
Zrak je nasičen rahlih, sladkih glasov. Nad rjavim močvirjem drhti gost hlap. Nedostopno jezero strmi kakor mrtvo oko v stekleno nebo, čez katerega potujejo zapuščeni oblaki. In dve, tri sive vrbe stoje bojazljivo ob zlokobnih, rjavih tolmunih.
Alenka ljubi Živo Blato, ker je tako polno skrivnosti. Videti je tako tiho in zasanjano in vendar ne ve nihče, ali ne bo pri prvem koraku zdrsnil v globino.
Za srebrnozelenm ločjem pelje cesta proti Globasnici. Večkrat gre kdo tjakaj, dokler se ne raztopi v hlapu, ali se ziblje visoko naložen voz snopja proti skritemu domovanju. Nekoč se je Alenka močno prestrašila: naglo kakor puščica jc privihral po cesti jezdec, toda ko je prišel do ločja, je zadržal konja in Alenka je videla, da jc bil majhne in čokate postave in temnega obraza. —
Tako poseda Alenka marsikatero poldan-sko urico na Živem Blatu in čaka. Oče nič ne ve za vse to. Je s hlapci na polju, zakaj delo priganja Alenka pa ne sme delati. Alenka je nevesta bogatega gospoda, ki ima ob vznožju Triglava star, visok, gosposki dom. Alenka bo zdaj kmalu lahko cele dni polegala na mehkih kožah in ne bo imela drugega dela. kakor da bo dajala svojim pisanim draguljem, da se
bodo prelivali na soncu. Sama se bo kopala v mleku in si mazilila lase z rožnim oljem in slednji dan bo nosila drugo obleko, če bo hotela.
Ko postajajo dekleta v škocijanu ali Ti-njnli ali Grabštajnii pri vodnjaku, vzdihujejo čestokrat in govore: »Srečna Alenka!«
Avgust je težak in zagaten. Alenka postaja vedno bolj tiha. Na Živem dvoru so ji začeli pripravljati balo. Alenka pa poseda ob zakletem macesnu in strmi v težke oblake, ki se vale na nebo za Ojstercem.
Iz barja zaduni nenadoma plah rezget. Alenka se okrene. Za Boga — tnin med vrbami. kjer preže vodni tolmuni, vodi nekdo previdno konja, korak za korakom.
»Hohojl« zakliče Alenka in se oprime sivega debla. Tisti, ki tam prihaja — moj Bog! to je gospod!
Alenka nehotoma vztrepeta in bi rada zbežala. Toda ko vitli, da je krenil na napačno, nevarno pot in da si jc drznil neprevidno skočiti, tedajci zavpije vsa prestrašena:
»Na tlesno!«
Pomaha mu z roko — na desno, na desno — še bolj!
Tam je ozka steza.
»Zdaj naravnost do vrbovega okrška!«
Zdaj je že čisto blizu. Se dva tri skoke in že stoji na spolščeni ruši, ki se širi nad ma-cesnovimi koreninami.
»To ti je vražje močvirje!«
S temi besedami pozdravi Lenart, prošt, Alenko.
Je ves zasopel in čevlji so mu umazani do kolen. Tresoči se konj se je moral pogrezati skoraj do lakotnic.
Alenka ne more spregovoriti nobene besede. Lenart ju pogleda. Moj Bog, kako je lepa!
»Našel sem te pa v en da tlel« reče temno.
Alenka sloni ob usahlem macesnovem deblu in da možu roko.	>
»Nisem te mogel pozabiti, Alenka,« zaše-peta Lenart.
Divje ji stiska prste.
»In ti--?«
Alenki drhte kolena od sramu in strahu in sreče. Kaj naj reče, o Bog — kaj ga ne bo morala poslati od sebe? O Bog, tako dolgo ga je čakala — zdaj jc tu!
Dvigne obraz, ki ji ni šc nikdar tako čudovito cvetcl kukor to uro, k Lenartu in ga pogleda. Oči so ji polne solza.
»Joj —,« reče samo in iz tega kratkega glasu zveni vse njeno hrepenenje.
Ogenj spreleti Lenarta. Potegnil bi si jo na prsi, vendar ko žc stegne roke po njej, se ne upa.
Jc tako čudovita in skrivnostna, neskončno bogata in tuja.
Marsikatero soparno noč je sanjal o njej. Tisočkrat so jo objele in poljubile njegove misli, vendar zdaj, ko stoji pred njim vsa sama vdanost kakor razpokli popek in vendar tako tuja kakor pravljica, ki je nc moreš preiskati in verjeti, zdaj obide Lenarta sveto spoštovanje.
»Alenka,« šepne čisto potihoma, čeprav v širnem barju nihče nc more slišati tega glasu, razen letečih glavinčevih kosmov in oblakov za »Veliko goro«.
»Draga Alenka!«
Lenart položi deklici roke na Tame in ji zre dolgo v oči. Nato jo poljubi.
Ne pove ji, kako jo ljubi.
Svet čudež so njene sladke, rdeče ustnice, čudež so njeni svileni lasje in čudež jc njeno vitko telo, ki se mu privije v naročje.
Nenadoma mu vrže Alenka roke okrog vratu.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ienltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Trgovska pomočnica
verzlrana v vseh strokah, želi službo takoj ali pozneje v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 496.
Prodajalka
zanesljiva ln pridna, ISče mesto v trgovini z mes. blagom. — Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. ■— Ponudbo v upravo »Si.« pod »Poštenje« St. 404.
Perica in likarica
poštena, z dobrim sprl-čevalum, ISče službo. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 471.	(a)
Absolventka trg. tečaja
mest. žen. rcal. gimnazije, ISče službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Pridna In poštena« St. 435.	(a)
Mesarski pomočnik
vajen vseh del, vojaščine prost, isčo službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 537.	(a)
Službodobe
Izložbenega aranžerja
ISčemo. Ponudbo na Reklam Rozman, reklamno podjetje. Ljubljana, Pra-žakova 8/1.	(b)
Dekle
pridno ln pošteno, za vsa hISna dela, ki zna tudi kuhati, sprejmem. - Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Ljubljana«.	(b)
Stenotipistinjo
za slovensko ln nemško korespondenco, s perfekt-nlm znanjem stenografije, ISče veliko Industrijsko podjetje v Zagrebu. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Stalnost« 735. (b)
Pisarniška moč
z večletno prakso, s per-fektnim znanjem nemške korespondence. ISče službo za takoj ali pozneje, event. tudi samo dopoldne ali popoldno. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Korospondentlnja«
Širite »Slovenca«!
Zaslužek
Šivilja
gre na dom. Siva vse. ■ Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod 40
Potnik
sprejme zastopstvo z majhno kolekcijo proti proviziji. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 634. (a)
Fina šivilja
se priporoča	po zmerni
ceni na dom.	Polzve se
v Florjanskl	ulici 9, v
mlekarni.	(r)
mm\
15 letni fant
z dvema meščanskima, se želi izučit', v trgovini. — Letnar Vinko, Dcpanja vas p. Trz:n.	(v)
15 letna deklica
brez staršev so želi Izučiti v trgovini z meSan. blagom. Ce mogoče s hrano ali brez. Juvan, Cl-glarjeva ulica 10, Mosto, Ljubljana.	(v)
Ljudska posojilnica v Celju
reglstrovana zadruga x neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%
na trimesečno odpoved pa po . . • • . 5% *
Izplačuje točno vse vloge — stare in nove!
Dovoljuje posojila in trgovske kredite
-
MIZARSTVO
VENTURINI LUDVIK
LJUBLJANA - BARJE
izvršuje vse vrste pohIStVO strokovno solidno in po zelo ugodnih plačilnih pogojih. Lastni načrti in osnutki za vsako
željo in okus.
Vzajemna posojilnica
r. e. z o. z.
v ljubijonl HlkloSlteva cesta 1
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt!
Posojilnica daje kratkoročna posojila.
Pozor!
Pozor!
Zaloga se bliža koncu
zato pohitite z nakupom knjig pod polovično ceno:
Germano: Življenje sv. Gabriela • ■ ■ din 10.—
Sv. čistost . .........
Samec: Za naša malo • > . • • Vole: Roka hožja . ..>•>■ Ttiršič: Izgubljeni raj . . ■ • > ■ Sardenko: Dekliške pesmi . ■ • ■
Scharsch: Spoved malih grehov . «	■
Potočnik: Dobri pastir, I. del . . •	•
Potočnik: Dobri pastir. 11. del . »	>
Potočnik: Dobri pastir. 111. del . •	•
Teraš: Za visokim ciljem.....din 24,-
Teraš: Pri studencih zdravja ln moči	. din 24..
Teraš: Po stezah resnično popolnosti	. din 24.-
din 5,— din 8,— din 10.— din 10,— din 18,—
din 25,— din 38,— din 40,— din 40.—
Vole: Otrok, I. del . . Vole: Otrok. II. del .
din 25,-din 24,-
sedaj skupno samo
din 15.—
sedaj skupno samo
din 50.—
sedaj skupno samo
din 30.—
sedaj skupno samo
din 20.— din 200.—
Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke, t ]. 21 knjig, skupna cena 408 din---sedaj pa saino
TRGOVINA H. NIČMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2
I
Automotor
Kupim motor
I
novejši letnik, 600 ccm. O. H. V., v res dobrem stanju. Ponudbo s ceno In opisom na ftalehar, Podpeč, p. Preserje. (f)
EBSEEBH
Razprodaja
omar, zastorov, odej Itd. Cesta 29. oktobra III. (S
Prvovrstna polenovka
vsak četrtek in petek pri Plntar, Gosposvetska 11.
AA Prvovrstni /\ trboveljski
premog
bres praha
koks, suha drva
nudi
I. Pogačnik
BohorICoa 9 Teleion ao-39
Fino vinsko žganje
prorifl. viposradnlk. -Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 707.	(1)
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani <e priporoča bledim ir slabotnim osebam
Čevlji
vseh vrst in kvalitet najceneje pri M. KoSntk — Cerknica 62.	(1)
Nov šivalni stroj
prodamo za polovično ceno ter pol leta učimo brezplačno šivat obleke, »^u-lijana«, Gosposvetska 12.
^ Pozor !X
Prvovrstni
premog, drva, koks
po najnižjih cenah'
Podobnik V.
Tržaška c. 16 — tel. 33-15
CvKCk
pravi, dolenjski, dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Telefon štev. 25-73
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Kobl jene si roje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaj!
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze).
Ii
Pohištvo
i
Staro posteljo in omaro
prodam. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 739. š
Prvovrstne spalnice
elegantne, jedilnice, gosposke sobe in kuhinje, ima Malenšek, Celovška cesta 258.	(š)
Kompletno spalnico
z modrocl, malo rabljeno, iz orehovega lesa, poceni prodam. Mara Andlovic, Gallusovo nabrežje 27 — Ljubljana.	(S)
Samo 360 din
stane naša nova
otomana
Izkoristite priliko
E. Zakrajšek
Ljubljana, Miklošičeva c. 34
Parcela 15.000 kv. m
bi1 kolodvora Dev. M. v Polju, naprodaj. - Pojasnila: trgovina Dejak, Polje.	(P)
V Brežicah in okolici
so naprodaj hiSe, krasna stavbiSča., vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi doli Attemso-vega veleposestva. - Pojasnila pri Inž. M 1 k 1 a u Otmar, Brežice.	(p)
Parcele
v Izmeri 500—1400 m', v severnem delu LJubljane (svetokrlškl okraj) naprodaj. Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35.
Stanoianja
ODDAJO:
6 dvosobnih stanovanj
z vsem komfortom, odda s 1. majem t. 1. v Ciga-letovl ulici »Salus« d. d., Ljubljana.	(č)
ODDAJO:
Večjo prazno sobo
parketirano, sončno,	oddam, poseben vhod, s	1. februarjem. Sv. Petra	cesta št. 14.	(s)
Pisarne za vež ji urad
sedem velikih sob, celo II. nadstropje na Novem trgu št. 3, odda 1. maja 1939 v najem Kmetijska družba — Ljubljana.	(č)
II
Živali
ii
Težka krava s teletom
dobra mlekarica, naprodaj. štrukelj, Zapuže. (j
Konrad GOlO^M
MESTNI STA VBENlK V CELJU, Mariborska 30
prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila.
OtroAkl vozički naj- Dvokolesa,	Mvalnl .troji
noveJSlli modelov motorji, trlclkljl posreiljlvl Po zelo nizki cenil Ceniki frankol .TRIBUNA" F. BATJEl, LJUBLJANA, Karlovlka 4 Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta M
Pazite na kotle I
»TEPALIN
«1
Made In U.S.A.
Edinstveno čisti in preprečuje kamen v vseh parnih kotlih, ne da bi jih bilo treba razdirali. — Preizkusila in priporoča Inšpekcija za kotle ministrstva zgradb. — Zahlevajle
prospekte od generalnega zastopnika H0BBY, A. R., Beograd. Uskofka 5. Telefon 23-013
Kako sem odstranila
svoje gube
ko so odrekli kozmetični specialisti in takozvani »odstranjevalci gub«.
enostavna domaČa
NEGA USTVARJA ČUDA
Za noč sem uporabljala kremo, po. mešano z Biocelom, ki ga pridobivajo iz jedra globokih kožnih celic mladih živali. Ta je kakor Biocel v Vaši lastni koži. Ta v resnici magična substanca ohranja Vašo kožo čvrsto, svežo in mlado. Odkril jo je slaven profesor dunajskega vseučilišča. Zdaj je p<*ne-žana z rožnato kremo Tokalon. Uporabljajte to hrano za kožo z Biocelom zvečer. Zjutraj uporabljajte belo kremo Tokalon. Ona hrani kožo, zožuje razširjena pore in je ob enem najboljša podlaga za puder in šminko.
V vsakem primeru je zajamčen uspeh, če uporabljate ti dve kremi, ali pa Vam povr- ' nemo dvakratno kupno ceno.
Začasna dobava zdravniških pripomočkov
Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v torek 14. februarja 1939 ob 11. uri v uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3,/HI. drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo za začasno dobavo zdravstvenih potrebščin krajevnim organom Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Dobavni rok pričenja od 1. marca 1939 dalje.
Ponudbe, ko!kovane po predpisani tariii T. br. 25 T. tarile naj se oddajo ali dostavijo po pošti v zaprti ali zapečateni kuverti do zgoraj označenega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu (soba št. 305).
Varščino v znesku 5% za domače, 10 % pa za tuje ponudnike, je treba položiti pri blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba št. 420) 14. februarja 1939 najdalje do 10. ure.
Pogoje in obrazce ponudbe dobijo interesenti brezplačno pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305).
Polletna vrednost dobave cca 300.000 din. Št. 64.331/1938. od 15. januarja 1939.
Iz pisarne Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
+
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom In prijateljem žalostno vest, da je naša najdražja, preblaga mamica, babica in prababica, gospa
Magdalena Hauck
roj. Gablick
danes ob enih popoldne, v starosti 94 let, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, dne 19. januarja 1939 ob pol Stlrlh popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Trbovljah.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek ob 7 zjutraj v farni cerkvi v Trbovljah. Trbovlje, Budapest, Wien, dne 17. januarja 1939.
Globoko žalujoči:
Jože, podjetnik; Frane In Nande Hauck, sinovi ter ostalo sorodstvo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel če«
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Ceniič