C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdl —30. novembre )9'17. Posamezna itevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek. Si ane za celo leto 15 L • » pol leta 8» » » četrt leta 4» Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. št 85 V Oonci, v sredo 30. novembra 1927 tetox. Nefrankirana pis ma s« ne sprejemajo. Oglast se računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. — List izdaje konsorcij »Gor. Strut iem. — Tisk Katoliiket tiskarne v Gorici. Ri> vm Piazzutta St. 18. Uprava in uredniitvo: uHca Mameli štev. 5 (prej Scuole). Teles, int. Uev. 308. Pomagajmo živinorejcu! Od prijatelja * živinorejca z de- zele smo prejeli naslednja pobudna mzmišljanja, ki jih z veseljem ob? javljamo: K uvodnemu članku »Dvignimo j živinorejo!« z dne 23. novembra: i Pisec začenja: »Marsikdo bo z brid: kim nasmcškom na ustnah prebral zgornji naslov.« Je popolnoma na mestu. Tudi nadaljnja izvajanja, da je živinoreja v naših hribih glavni vir dohodkov in da se je zadnja j leta mnogo storilo v podvig žAvino- j reje, bodisi z izboljšanjem živine ! same kakor tudi hlevov, bodisi z | umnejfym krmljenjem, potrjujem. j Z gotovostjo je bilo pričakovati v tej tako važni gospodarski panogi lepih uspehow Toda kakor pobija toča žitna pol ja tako pobija danah \ nja sramotna ccna živine našo živU j norejo. Ako živina ni dobro pitana, \ kar je pri nekaterih živalih nemo; goče doseči, posebno pri sedanjem čudnem razmcrju med cenami bolj; ših krmil, ki so zato potrebne, in med ceno zivine, je sploh ni mogoče prodati. Pisec nadalje tolaži, kot običajno, / boljšimi časi in da bo tudi vlada v tern ozini storila svojo dolžnosi in odredila, da bo živinoreji dana možnost obstanka. V to že verujd mo, ker z vničenjem živinoreje bi trpelo splošno gospodarstvo. O kakem napredku živinoreje pa pri sedanjih pogojih ni govora. Po* polnoma zgrešena je misel, da bo obubožan kmet dober zivinorejec. Kako nuj ima veselje z zivino kmet, katerega je ravno živina dovedla do gospodarske propasti? Predstavljaj- te si človeka, ki jc bit v svojih upih tako prevLran kakor naš zivino rd jec/ Za svoje trudapolno delo in mnoge skrbi, ki jih ima s svojo ŽU vino, nima nikakega primernega plat čiJa. Nasprolno! Ziviuo, ki jo je zredil s toliko vestnostjo in trudom, a \e ne more več vzdrževati, mora pahniti od sebe za tiste bore lire, ki se mu po današnjih cenah nudijo. Pri nakupu svojih potrebščin vidi, kako te lire malo izdajo, kajti cene teh za njega nujno potrebnih stvari niso v nobenem sorazmerju s cena* mi živine. Nepotrebno je omenjati še vsa: kovrstne davščine in elementarne nezgode, ki obiskujejo kmeta pot sebno zadnja leta. Vse to združeno spravlja n«se gospodurstvo v obu- pen poiožaj. Kako naj pot em zivino- rejec, zakopan v dolgove in brez veselja do zivinoreje, napreduje brez sredstev? Saj vidi, da bodo sad njegovega dela vzAvali njegovi upniki in razni vjedavci. Člankar je prepričanja, da bo k rešitvi te krize veliko pripomogla knjiga: »Kako zdravimo zivino«, katero je izdala »Goriška Mohorjeva družba«. To knjigo vsi živinorejci toplo pozdrav; Ijamo, ker bo gotovo nudila nešleto dobrih nasvetov in homo hvaležni pisatelju in Mohorjevi družbi. Dvo* mimo pa, da bi fa knjiga pripomogla k rešitvi te živinorejsko c gospodar; ske krize. Za to bi bilo treba drugih pogojev: urediti cene zivini soraz; memo z drugimi potrebščinami, to je zboljšati trg. To vprašanje naj v to poklicani činitelji resijo in zivU noreja se bo dvignila. Kaj se godi po svelu? Niso še popolnoma izzveneli zad* nji udarci časnikarske polcmike o Irancosko * jugoslovanski prijatclj* ski pogodbi, že jc buknila v svct vest o novi pogodbi, ki jo italijan* ski listi označujejo kot hiter od^o? vor ju<«oslovanski politiki. Italija je namreč sklenila z Albanijo za^ vezno in brambno po^odbo, ki so jo podpisaJi v ^lavnem mestu Alba> nije, v Tirani dne 22. novembra. Besedilo pogodbe. Prinašamo dobeseden prevod po> godbe, kot so jo priobčili laški listi. Glasi se: »Italija in Albanija želita nanovo slovesno potrditi in razviti vezi so* lidarnosti, ki že obstojijo med obe? ma državama. in posvetiti vse sile v to, da se odstranijo vzroki, ki bi lahko kalili mir, obstoječ med nji* ma in med drugimi državami; pri* znavata koristi, ki izvirata iz tes- nega sodelovanja obch držav in na* novo poudarjata, da so koristi i'n \ arnost ene vzajemno vezane na koristi in varnost. Zato sta se odlo« ci'li, da s to po^odbo skleneta obrambno zvezo, katere edini cilj je, ustaliti naravno razmerje, ki že abstoji med obema državama in za.uotoviti politiko mirneLja raz* voia.« Šledijo imena zastopnikov o*beh držav z vsemi naslovi. Nato se začnejo posamezni eleni. »1. Vse prejšnje po^odbe, ki so bile sklenjene med visokima stran? kama po sprejemu Albanije v Zve- zo narodov, se bodo nataneno in zvesto izpolnjevale v mcjah, ki jih doloeujejo njihova besedila. Tako bo nastalo iskreno in popolno pri* jateljstvo med obema narcdoma in med obema vladama; takisto vza* jemna pomoe, ki se tako razume, da bo vsaka visoka stranka branila koristi in prednosti dru^e z isto go* rečnostjo, ki1 jo uporahlja pri bram* bi svojih la:;tnih. 2. Med Italijo na eni in Albanijo na dru^i strani bo neizpremenljiva brambna zveza za 20 let, ki se bo lahko odpovcdala v 18. ali 19. letu svojei-a traianja. Ako se to ne bo zgodilo, se bo zveza potiho podalj* šala za enako dobo. Obe visoki po* .Llodbeniei boste uporabili vso svojo pozornost in vsa svoja sredstva za jamstvo varnosti svojih držav in za vza jemno brambo in rcšitev proti vsakemu zunanjemu napadu. 3. Radi obvez, ki sta jih sprejeli v prejšnjih členih, bosta visoki po* Uodbenici sporazumno delali za vzdrževanje mini. Ako pa bodo eni stranki %i»rozili z vojno, ki jo ni ona izzvala, bo dru.ua stranka uporabila vsa svoja najueinkovitejša sredstva, ne samo, da prepreči sovražnosti, ampak tudi, da za.Uotovi oi»roženi' stranki pravično zadoščenje. 4. Vsaka visoka stranka se obve* zujc. da bo v slueaju, da bo vsako sredstvo sprave brezuspešno, izčr* pano, delila usodo dru.Lje s tern, da bo dala na razpola^o zaveznice vse svoje vojaškc, finančne in kakršne* koli vire, ki so sposobni prispevati k rešitvi spora, to pa samo, ako bo ourožena stranka tak pri'spevek zahtevala. 5. Obe visoki po.Uodbeniei se ob* vezujeta, da nc bosta v slučajih, ki jih predvideva 4. člcn, brez spora* zuma sklepali ali zaeenjali po^ajanj o miru, premirju ali zaeasnem pre* mirju. 6. Ta poLjodba je bila podpisana v štirih izvirnih izvodih, dva v ita* lijanskem in dva v albanskem je* ziku, ki so vsi enako verodostojni. 7. Ta. po^odba se bo ratificirala, nato pa vpisala pri Zvezi narodov. Ratifikacijske listi ne bodo izmenja* ne v Rimu.« Tako se i^lasi ta poLjodba. Prilo* ženi sta dve pismi, ki urejujeta uporabo 4. člena, ako bi izbruhnila vojna. Prvo pismo je pisal italijanski poslanik v rPirani Sola albanskemu zunanjemu mi* nistru. Pismo se glasi: Gospod minister. Glede na za^ vezno obrambno po^odbo, ki sva jo danes podpisala in še posebno na nezaželjeni slučaj, da bo treba uporabiti 4. člen poj4odbe, je živa želja italijanske vlade dati albanski vladi sledcea za^otovila in pojas* nila: V slueaju, da bi kaka tretja dr* žava ^rozila eni izmed zaveznic in bi bile vse možnosti mi'rne porav* nave izerpane ter bi postala zahte* va po vojaški pomoči zaveznice po* trebna, bo vrhovno povcljstvo za* vezniških eet v Albaniji prevzel albanski vrhovni povcljnik, v Ita* li'ji pa italijanski vrhovni poveljnik. Ob podpisu miru se bodo zavez* niške čete, ki so prišlc na pomoe drugi državi, morale vrniti v domo? vino z lastnimi sredstvi v easu, ki ga bo doloeil vrhovni1 poveljnik, pod cigar poveljstvom so služile v za* vezniškem ozemlju.« Drugo pismo je pisal albanski zunanji minister Iliao Vrioni ita* lijanskemu poslaniku v Tirani. To pismc vsebuje dobesedno enaka določila. Kaj pravi časopisje? Vest o podpisu druge pogodbe v Tirani je takoj odjeknila po vs .vj livropi. Izmed mnogoštevilnih easo* pisnih jilas'ov o tern novem koraku italijanske zunanje politi'ke podaja* mo samo mnenje belgrajske pol* uradne novinarske agencije Avala. Avala pravi: »Belgrajska vlada je pred nekaj dnevi prejela iz Tirane vest o bliž* nji sklenitvi nove politično * vojaš* ke pogodbe med Italijo in Albani* jo. Jugoslovanskemu poslaniku v Tirani je bilo naročeno, naj sporoei predsedniku albanske vlade, da smatra belgrajska vlada, da je skle* nitev take pogodbe od albanske strani ci'sto odveč, kajti Albaniji ne grozi od nobene strani nobena ne* varnost. Ker pa je pogodba odvee, radi tega je tudi škodljiva, ker bo Albaniji naložila nepotrebne ob« veznosti, ki so politično kvarne, gospodarsko pa nesorazmerne z njeno gospodarsko močjo. Kot so* sedje snio morali izraziti svoje od* kritosreno mnenje. Pustili smo pa Albaniji, da sama odločuje v tej zadevi. rl"o, seveda, kolikor se je tikalo albanskih koristi. Kar pa zadeva splošne evropske koristi ill koristi tretjih v obče, je treba naj prvo pogledati, v koliki meri se pogodba strinja z omenjeni* mi koristmi in z novim duhom, ki mora prevladovati v mednarodnih odnošajih. Znaeilno je dejstvo, da pogodba v nobenem delu ne omen j a ustanove Zveze narodov, niti do* ločb pogodbe o isti Zvezi, kakor da bi ustanove in pogodbe ne bilo. Edina toeka, ki omenja Zvezo na* rodov, je konena doloeba, ki pred= videva vpls pogodbe pri Zvezi na* rodov. To pa radi edinega dejstva, ker je glavno tajništvo Zveze na* rodov sprejelo zmotno naeclo, da ne preiskuje, v koliko so vpisane pogodbe združljive s pravili Zveze, ako je znano razpoloženje ene po* godbenice. Verjeti moramo, da so tisto mesto uvrstili v pogodbo ne radi1 izraza spoštovanja, vsaj zuna* njega, nasproti Zvezi narodov, temveč iz želje, da bi to ustanovo osmešili. Sklenitev te pogodbe hočejo označiti kot italijanski odgovor na francosko * jugoslovansko pogodba. Vendar pa je jasno, da to ni toeno. Prvie bi-bi'l tak odgovor zelo šibek, ako tudi bi priznali, da imata obe pogodbi podoben značaj, kajti jas* no je, da Albanija ne predstavlja take vojaške moei, da bi njena zveza z Italijo lahko ustvarila protiutež francosko * jugoslovan* ski1 zvezi. Takisto je jasno, da se taka zveza ni mogla pripraviti in skleniti v treh ali štirih dnevih (zveza je bila načelno pripravljena že okoli 14. novembra) temveč, da je bila i'zdelana ze dolgo časa, torej v dobi, ko francosko * jugosloven* ska pogodba še ni bila znana. Ita« lijansko * albanska pogodba ni na* daljevanje prejšnje politike. 'Do* kazuje pa, da ie bila sklenitev fran* cosko * jugoslovanske pogodbe po* treba za evropski mir.« Izjava Avale je vzbudila v italic janskem ti'sku veli'ko razburjenje. Z njo se bo bavila tudi prihodnja številka uradnega lista fašistovske stranke »Foglio d' ordini«. Tudi francosko easopisje poudarja, da je nova pogodba le zapletla položaj na Halkanu. :? :,¦! * Medtem se je na drugem koncu Balkana zaeela žaloigra, o katere koncu danes ne moremo še prav nič sklepati. Zopet jc odšcl eden tistih legendarni'h balkanskih poli* tikov, ki so znali pridobiti svoji domovini ugled med svetom. V če* trtek 24. novembra zjutraj je nam* reč umrl romunski ministrski pred* sednik Joan Brati'anu. Nje^ovo življenje. Rodil se je 20. avgusta leta 1864. Njegov oče je bil znan politik in poznejši dolgoletni ministrski pred* sednik v Romuniji1. Mladi Joan je študiral v Parizu za inženirja (kot Pašič). Bolj ga je pa veselila poli* tika. Leta 1895. je bil izvoljen v parlament, 1897. je prvič postal mi* nister. Dobrih deset let za tern je postal ministrski predsednik in kot tak si je pridobil za Romunijo ne* venljivih zaslug. Ustvaril je tako zvano veliko Romunijo in jo notra* nje ustalil. Skratka, Bratianu bo ostal zapisan v romunski zgodovi* ni kljub temu, da njegovo delo ni bilo brez napak. Novi položaj. rPakoj, ko je Bratianu izdihnil, je ministrski svet podal ostavko. Re* gentski svet je sestavo nove vlade I poveril pokojnikovemu bratu Vin« tili Bratianu. Nova vlada, čisto ena^ ka prejšnji, je izdala stroge ukrepe za vzdrževanje miru. Boji se nam* Stran 4. »GORIŠKA STRATA« Miren. Naše »Slov. izobražcvalno društ* . vo« jc bilo z običajnim odlokom razpuščeno. Društvo je bilo usta? novljeno kot »Katoliško delavsko društvo« leta 1891., torej pred 36. leti. Društvo je ustanovil takratni č. g. župnik Janez Lukežič. Duša prvega društvenega dela je bil ta* kratni kaplan, č. g. Kaiin, kil se je kot pevovodja in režiser trudil za društvene prireditve, ki so bile ta* krat v deželi prav redke. Pri društ* vu so v do'bi nje^ove^a delovanja posebno sodelovali i*. I.qnacij Leban, pok. nadueitelj Vodopivec, g. dr. Knaus, pok. L. Zakrajšek, g. Ivan Podobnik, posebno pa g. dekan Ro* jec in /Aipnik Drašček. Ako smo koga pozabili naj nam oprosti. Društvo je delovalo od ustanovitve do ukinitve vedno po krščanskih načelih. Posebno je gojilo pH članih in vuščanih sploh krščansko .-, so? cialno izobrazbo in prepričanje. To delo je rodi'lo lepe sadove. Mnogo priprostih delavcev je dobilo pri društvu tako izobrazbo, da so po* stali govorniki in organizatorji. Njegov veeletni predsednik pok. Josip Cotie, po poklicu strojar, je pri društvu s posebno vnemo delal za krščansko-socialno izobrazbo ter zaslii'zil, da ga ima delavstvo v po? sebnem spominu. K njegovemu po? grebu je poslala Krščansko ? social? na zveza svoje zastopstvo z zastavo sv. Mihaela. Društvo se je vedno borilo proti revolucionarnim nau? kom sccijaüzma in komunizma ter hvoje Clane vzgajalo v pravem kr? .šeanskem soeijalizmu, ki sloni na tcmcljvh Kristusa, na ljubezni do bližnjega. Ko se je našc dništvo ustanovilo, so bile razmere za društ? veno delo precej težavne. Mladina ni bila dostopna za kaj dobrega. Plesi in pcboji so bili na dnevnem redu. K drustvu so pristopili samo starejši' možje. Dolgega, vztrajne? ga dela je bilo treba, da je društvo polagoma pridobivalo mladino za društveno delo. Doseglo pa je društ? vo v tem oziru popoln uspeh. Pred vojno je imelo društvo nad 100 te? lovadcev ? članov, elanic in naraš? čaja. Društvo je dajalo telovadne vaditelje po Vipavski dolini in Krasu. Priredilo je pred vojno in po vojni najlepše nastope na Goriš? kern, ki so nam še v dobrem spo* minu. Pred vojno je imelo društvo tudi abstinečni krožek, ki je štel do 60 članov. Vedno je prirejalo drama? tične prireditve in imelo prav dobre igralce. Leta 1911. je priredilo pod vodstvom e. g. Draščeka »Pasijon? sko igro,« ki je prav dobro uspela. Leta 1905. je društvo razvilo svojo zastavo, leta 1909. otvorilo »Drust* veni dorn«. Manifestacij našega društva so se vdcležili razni veliki delavci na polju krščanske prosvete in socializma, posebno pok. dr. Krek, ki je bil dvakrat pri nas. Društveno delo je nudilo eeli gene? raeiji domaeinov pravo krščansko pposveto. Ob razpustu je štelo društvo 105 članov, skoro samih fantov in deklet. idrijske novice. Tatovi. Preteeeni teden so neznani uzmo* yi|j. prišli v gostilniške prostore go? sp'e Marijane Čuk ter odnesli za okroglo 4(K) lir raznih jestvin in drugih dobrot. Za tatovi ni sledu. — Okradena je bila tik pred svojo poroko. Smrt. ,' Pne 25. nov. je v goriški bolnici na porodu umrla rudarjeva žena Ivana Miheve. Revica zapušča ene? ga malega otroka. N. v m. p. 2alu? jočemu možu in družini Rupni'k iskreno sožalje. Iz sipokep sv eta. Požar v Newyorku. V Newyorku je pogorcla pet? nadtropna tvornica avtomobilov. Unieenih je nad 1000 avtomobilov. Tri osebe so ran jene, enega delav? ca pogrešajo. Škode znaša nad dva milijona dolarjev. Zopet štirje Itali jani na električnem stolu. Dobro je še v spominu slučaj dveh italijanskih anarhistov Sacca in Vanzettija, ki so bili obsojeni na smrt in ubiti z elektrienim to? kom. Pred par dnevi so na elektrie? nem stolu v Newyorku zopet umrli štirje Italijani (dva Giuliano, Baro? ne in Capozzi). Bili so obdolženi ronarskega umora in obsojeni na smrt. Milanski »Corriere della Se* ra« prinaša obširno poročilo o usmrtitvi. Poroeevalec trdi, da je amerikanska justiea zopet zagreši? la pravno zmoto. Lisinica KmeČke*delavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. Odgovori na vprašanja mlinarjev. 1. Vprašanje: V naši obeini ima več poscstnikov svoje lastne mline, ki jih rabijo veeinoma ali pa iz* ključno le za svojo lastno porabo. Velikokrat se tudi zgodi, da sploh stojijo, ker ni vode, zlasti ob suši. Ali morejo kmetje tudi za mline te vrste zaprositi za licenco? Odgovor: Zakon o disciplinira? nju mlinske obrti ne govori o mli? narjih, ki meljejo žito samo za last? no rabo in na drugi strani o mli? narjih, ki meljejo žito za prodajo. Zakon doloeuje pa, da mora vsak mlinar zaprositi pri prefekturi za posebno mlinarsko licenco, četudi melje le svoje žito za lastno rabo in eetudi melje mogoče le par kg žita dnevno. 2. Vprasunje: Imam mlin, ki mi zmelje 20—50 kg žita dnevno. Ali moram tudi jaz plaeati 100 lir pri? stojbine za obnovitev licence, ka? kor mlinar, ki zmelje 10 kvintalov dnevno? Odgovor: Zakon dolocuje, da je treba plaeati za novo licenco 110 lir in za vsakolctno obnovitev stare licence 100 lir takse za mline, ki zmeljejo do 10 kvintalov na dan. Po zakonu je torcj prav vseeno, če zmelješ dnevno 10 kg žita ali pa 10 kvdntalov. V vsakem slučaju je tre* ba plaeati 110, oziroma 100 L takse. 3. Vprašanje: Ali bi bilo mogoče doscči, da bi vlada oprostila takse kmete ? mlinarje, ki meljejo le svoje žito in za svojo rabo ali da bi takso vsaj znižala? Odgovor: Dvomimo, da bi1 bilo mogoče doscči spremembo zakona o discipliniranju mlinarske obrti. Poizkusili homo in naprosili poslan? ea Besednjaka, da bi posredoval pri mi'nistrstvu. J> Goriška Straža« v vsako hišo! Listnica uredništva. F. N. Idrija: Brez skrbi. Bog živi! Na razna vprašanja kmetov, o? brtnikov, kremarjev, trgovcev, za* drug itd. ali morajo pristopiti k sin? dakatu, odgovarjamo naslednje: Po zakonu ni nihee primoran pristo- piti k sindakatu. Pae pa mora vsak plačevati prispevek za sindakat, h kateremu spada po svoji stroki ali poklicu, če je vpisan ali 6e ni vpi? san. Razume se, da morajo elani sindakatov plaeati poleg zakonite? ga prispevka za sindakat še posebej clanarino. Na vprašania mnogih starisev, ee so po zakonu dolžni vpisati svoje otroke v »Balillo«, odgovarjamo: Po zakonu ni noben otrok dolžan pristopiti v »Balillo«. Otroci in starši imajo glede te mladinske or- ganizacije popolno svobodo. Po za* konu jih ne sme tudi nihee siliti k pristopu. POZORI Naznanjamo Vain, da imanio veliko izbero zimskega blaga, moškega in ženskega perila, pletenk itd. Imamo tudi mno- gih moških izdelanih oblek, sukenj in površnikov POZORI Lastna krojačnica, kjer izde- Iujemo obleke po meri; blago za obleko si vsakdo lahko izbere po lastnem okusu. Cene zmerne ! STRUCHEL & PALUÜETTO GORICA - Corso G. Verdi 7 (zraven zelenjadnega trga). Fismo našiii izseljenceu. Podpisani pošilja pozdrave iz daljne Avstralije vsem članom in elanicam bivšega prosvetnega dru? štva »Slavec« na Banjšicah želee jim obilo sreče v bodočnosti. Bog živi! Leopold Sedevčie, Sidney * Avstraliia. DarovL Za »Slovensko sirotišee«: P. n. g. I van Mozetie, župnik v Ravnah, 15 L; trgovec z manufakturnim bla* gor g. Andrej Mavrič, v ulici Car* ducci v Gorici, nam je daroval bla* ga v vrednosti' 350 L; p. n. g. B. Po? niž v cast sv. Andreju 50 L. Srčna hvala! POZORÜ Velika zaloga mrtvaških potreb? ščin 20% cjpneje kot povsod dru* god. J. Saksida, trgovec z mrtv. prcdmeti. Dornberg št. 3. Gospodarska zadruga na Reki pri Cerknem vabi svoje člane na IZRL:DNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. no? vembra 1927 ob dveh popoldne na Reki v hiši št. 8 z dnevnim redom: 1. Poroeilo odbora o poslovanju; 2. Sklepanje o § 41 pravil; 3. Slueajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Cglas! — Pred mesecem in nekaj dni se je naselil v Vipavi aovi no- tar dr. Josip — Emil Gioseffi. Istri* jan iz Poreea, ki je deloval prej kot sodnik in potem kv)c odvetnik, medtem ko je notar dr. Mosettig premeščen v Trbiž. Lepo posestvo v bližini večjega trga in rudnika iiii Stajerskem je na prodaj. Posestvo meri ^5 oralov, od katerih je 18 oralov nrxovrstnih njiv in travnikov, 1 oral vinogra* dov, ostalo gozd. Celo posestvo je lepo arondirano, ima visokopritiič* no hišo z opeko krito in vsem po? Irebnim gospodarskim poslopjem. Celo posestvo z vsem inventarieiv» se proda za ceno 45 tisoč lir. Na* tančnejša nojasnila daic lastnik Ja= nez Erjavec, Brezje St. 21 Rajhcn- burü, (Slovenija). PRSNE BOLEZNI (Zdravljenje prsne votline) REVMATIČNE BOLEZNI T)ott. A. Maz/occa Cividale — Via Carlo Alberto 8 Kabinct za žarke X, diatermijo, za zdravljenje z ultravioletnimi žarki, termolux in microscopia. Sprejema vse delavnike od 10—12. Sadjerejci! — Ako hoeete saditi breskvina drevesa, dobite po L 2.50 kos garantirana cepljena drevesca in sicer: »Majski cvet«, »Amsden* vadel«, »Triummf«, »Rdeča Magda* k-na« in »Alberta« v Podragi, pošta Št. Vid pri Vipavi, Jože Uršič. I Želim kupiti mrjasca »Heševe« ali vsaj mešane pasme, od 3—5 me* secev starega. Ponudbe naj se po* šljejo na Ferdinanda Škerlj, Vrh* polje (Verpogliano), p. Vipacco. Zgubil se je pes ovčje pasme, sli* ši na ime »Montelo«. Posten najdi* telj nai g avrne proti nagradi na naslov Pietro Sommaro, Tolmin 101. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELIE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Laboratorij otvorjen že leta 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob nedeljah in praznikih od 9.—12. Zavod Dr. B0NC1H9-FINETTI TRST, Via Fabio Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10-12 in od 15-17. PLJUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). Zdravnik za zobein Dr. LOJZ HRÄI6HEE sprejema v GORSC8 Piazza della Vittoria štev. 20 mU DELL ALABARPA proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po* sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Teod. Hribar (nasi.) - GoHca CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Vfclihs zslOQfl tešhega plafne iz znans tavarne RBQcncharl 2 Haymann, «Bho- tPstiüQ blap za porcCsncB kahcr tud! veliha tzhira mošbtgn in zenBhiBfl suhne. Blago solidno! Cene zmernel