IDE CI
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5-20 K, za Četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) Izhaja vsako sredo in soboto.	20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin.	Posamezna številka 10 v.
Bienerth-Weisskirchnerjevo gospodarstvo.
Zmenili smo se že v zadnjem govoru sodruga drja. Adlerja v državnem zboru, ki je bil najznamenitejša politična izjava v letošnji proračunski razpravi. Ta govor pa je obsegal še toliko važnega, da se je treba še nekoliko ozreti nanj. S svojo globoko-sežno kritiko je dr. Adler posegel v avstrijsko socialno politiko
in je dejal:
Dr. Wesskirchner je odgovoren tudi za socialno politiko v Avstriji. Prišel je iz krščansko socialne stranke, ki je nekaj svojega ugleda v javnosti črpala iz svojih socialno političnih tendenc. A vsa socialna politika, odkar počiva v rokah drja. Weisskirchnerja, je obsojena na mrtvilo in sicer tako popolnoma, kakor prej že dolga leta ne. Gotovo so minili časi, ko so si mogotci lahko domišljali, da se da delavstvo pridobiti z lepo donečimi frazami. Delavstvo je danes krepko, razredna nasprotstva so postala velika, tako da je dobra volja na drugi strani, ker bi se morala stvarno izražati, popolnoma minila. Tistih časov ni več, ko je sedelo plemstvo po svojih gradovih, pa ni vedelo, kako se dela po tovarnah profit in je bilo zato v socialni politiki vsaj nepristransko. Danes so plemenitaši sami industrialci, imajo tovarne za sladkor, lesno industrijo, mline, žage in vse mogoče, pa zato niso več nepristranski. Danes opažamo, da se v zbornici splošne in enake volilne pravice gotove protiljudske in protidelavske, vsled tega tudi protikulturne tendence ne upajo več na dan, da pa se je v
gosposki zbornici ustanovila vsa izkoriščevalna hujskarija. Gosposka zbornica je danes razredno zastopstvo vsega izkoriščanja v Avstriji.
Čemu je pravzaprav ta gosposka zbornica? Njeni zagovorniki so pripovedovali, da se bodo tam varovali samo veliki interesi države. Danes pa vidimo, da izkuša tam sladkorni fabrikant in predsednik trgovske zbornice v gosposki zborn;ci pokvariti zakon o ženskem nočnem delu, da grofi, katerih nihče ne pozna, kvarijo, kar se je v poslanski zbornici vsaj na pol rešilo.
Delavstvo in njega zastopniki v tej zbornici pa ne bodo mirno prenašali teh napadov
gosposke zbornice. (Odobravanje pri socialnih demokratih.) Gospodje naj se nikar ne motijo. Doživeli so vihar, ko je šlo za žensko nočno delo. Doživeli bodo še hujši vihar, če se gosposka zbornica predrzne ovirati zakon o kršenju delovne pogodbe. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.) Gospodje naj ne mislijo, da si je delavstvo priborilo splošno volilno pravico zato, da mu gosposka zbornica konfiscira sadove te volilne pravice. Pa tudi gospodje v poslanski zbornici naj ne mislijo, da bodo prevarili svet o svojem pravem značaju, če tukaj hlinijo dobro voljo, pa prepuščajo gosposki zbornici rabljevo delo. Delavstvo dobro razume komedijo, ki se je doslej igrala z njegovimi zahtevami, pa je ne bo mirno prenašalo in mi kot njegovi zastopniki bomo izvrševali njegov odpor.
Trgovinski minister ima že cele mesece gotov načrt naredbe, s katero se ima določiti takozvani zdravstveni maksimalni delovni dan. To je prav slabotna naredba, ki velja na Nemškem že dvajset let in ki je bila pri nas že pred vsemi mogočimi sveti, služečimi bolj za zavlačenje kakor za pospeševanje. Toda krščansko-socialni socialni politik zapira tudi to naredbo v svoji miznici. Weiss-kirchner noče pokvariti svojega prijateljstva z velikimi industrialci, katerih gost je na vseh njih kongresih.
Kar se tiče vsakovrstnih »svetov«, naj omenim, da tudi ne pojde tako dalje kakor doslej, da je delavstvo izključeno skoro iz vseh svetov, a v edinem, v katerem je zastopano, namreč v delovnem svetu, so mu industrialci in vladni zastopniki večen protiutež. Eno ali drugo: Ali se pošljejo industrialci iz delovnega sveta nazaj v industrijski svet, ali pa se odpro tudi ostali sveti delavstvu.
Vse te skrbi pa presega veliko finančno vprašanje, tehtno vprašanje, kako naj prebivalstvo prenaša vsa bremena, ki mu jih hočejo naložiti. Novi finančni minister dr. Meyer je že izrekel jako nevarno besedo: Varčnost. Katera država pa varči bolj kakor Avstrija, če je treba zidati šole, če je treba bolnišnic, če gre za kulturo, za hrano, za telesne potrebe ljudstva? Čitajte pa, kakšne zahteve predlagajo delegacijam za vojsko, za gradnjo novih
ladij itd.! Finančni minister, ki hoče varčiti, igra pri nas precej komično vlogo. Svoj govor bi moral govoriti v delegacijah! Če zmaga s svojim varčenjem tam in v ministrskem svetu, tedaj naj pride tudi v poslansko zbornico. Tedaj mu bomo povedali, da se ne sme varčiti s produktivnimi izdatki, ampak da je samomor, če se razsipajo mi-liarde za militarizem in če moramo grehe naše zunanje politike tako drago plačevati, da je prej ali slej neizogiben bankrot. (Živahno pritrjevanje pri socialnih demokratih.)
Iz tega lahko spoznate, kako sodi socialna demokracija o bilanci te vlade. Opustiti hočem manjše prikazni. Ne bom tukaj govoril, da imamo pod nemškim liberalnim justič-nim ministrom konfiskacijsko prakso, kakršne že desetletja ni bilo. O tiskovnem zakono-dajstvu se danes sploh ne govori več. Danes doživljamo tudi zopet ljubko šalo, da opažamo policijske komisarje na shodih. To sicer nič ne škoduje, ampak mi se smejemo temu. In kakšno luč meče to na vlado in na njene tendence!
Če seštejemo vse te posameznosti, tedaj dobimo vtisk, da prihajamo v dobo boja
ne le s to minljivo vlado, ampak v resno dobo boja delavskega razreda, boja na vse strani, v kulturnih rečeh proti klerikalizmu, v socialno-političnih rečeh z ozirom na delavsko varstvo, v političnih rečeh z ozirom na svobodo, v dobo boja, ki nas ne plaši, ker je za element življenja. Opravljali smo z drugačnimi ljudmi kakor z Bienerthovimi 1 Boj, boj in zopet boj tej vladi, temu sistemu, boj vsej kopi zvez, nejasnih zakulisnih iger, predvsem boj hinavščine, dvoumnosti in laži, ki se izraža v velikih besedah gospode, za katerimi pa ne tiči nič druzega kakor neplodnost na eni in policijski duh na drugi strani 1 (Dolgotrajno, živahno odobravanje pri socialnih demokratih.)
Pavel Singer.
V Berolinu je v torek popoldne umrl nemški državni poslanec, sodrug Pavel Singer, član načelništva nemške socialne demokratične stranke. Bil je ludi občinski sveto-
valec v Berolinu in je opravljal razne važne javne funkcije.
Za nemško socialno demokracijo je Sin-gerjeva smrt bridka izguba. Dasi je bil bolj tihe narave kakor Liebknecht in Bebel, je bilo njegovo štiridesetletno delovanje v stranki tako plodovito, da ga bo organizirano delavstvo zelo pogrešalo. Pa tudi izven Nemčije je njegova smrt napravila velik vtisk, zakaj markantna Singerjeva prikazen je bila znana v vsej internacionali, v kateri je igral važno vlogo.
Pavel Singer je prišel v socialno demokracijo po naravnem razvoju iz nekdanje meščanske stranke, ki se je v Nemčiji prav tako razpadla kakor v Avstriji. Demokracija, ki ne stoji v vsakem oziru in povsem na podlagi najširših slojev prebivalstva, delavnega prebivalstva, je nemogoča, ker je nasprotje samo v sebi. Ta resnica se je izkazala povsod, kjer so idealisti izkušali snovati meščansko demokracijo. A dočim so drugi po izkušenem razočaranju odrinili na desno, v nedemokratične stranke, ker jim je bila buržo-azija bližja od demokratičnih načel, je ostal Singer dosleden in prišel tja, kjer so edina tla za resnično demokracijo.
Singer je bil po svojem poklicu trgovec in bi bil s svojo nadarjenostjo, s svojim znanjem, s svojimi rodbinskimi zvezami in s svojim premoženjem lahko igral v mtščanskih krogih veliko vlogo ter dosegel vsakovrstne časti, če bi se bil hotel prilagoditi meščanskim nazorom. Že v šestdesetih letih je imel odlično mesto v berolinskem trgovskem svetu in je bil tudi član ondotnega trgovskega starešinstva. Ali vabe buržoaznih časti ga niso premotile; ostal je sam sebi zvest in sledil svojemu prepričanju in tako je nujno moral priti k delavstvu.
Takrat, ko je Singer vstopil v socialno demokratične vrste, je bilo treba za ta korak še precej poguma, zlasti človeku, ki ga je usoda postavila v ugodne razmere in mu dala možnost brezskrbnega uživanja. Tudi nemška socialna demokracija je bila takrat še majhna stranka, njen delež so bili progoni in zatiranje. Ali to ni preplašilo Singerja, ki je znal tudi v nevarnih momentih odločno varovati svoje prepričanje. Tako je bil leta 1871., ko je bil nemški šovinizem na vrhuncu, med onimi, ki so v imenu pravičnosti in
LISTEK.
Misij on.
(Žalostna zgodba iz žalostnih dni.)
Prišel je v faro glas, klic k pokori, in do najrevnejše bajte so ga raznesle vaščanke. V krčmi in doma, na polju in travniku, povsod se je govorilo, da pride v Slivje svet mož, misijonar, ki je videl Kristovo domovino, poljubljal križev les in doživel še mnogo enako bpih in imenitnih reči. In sedaj pride v slivško faro, tako se je ponižal, pride in bo oznanjeval nauk pokore in izveličanja.
Ali je čudno, da so slivniški možje postavili na koncu vasi petnajst metrov visok mlaj, ali je čudno, da so slivniški fantje ču-kali že ves teden poprej; »Pozdravljen, oj,« ... ali je čudno, da je zadavila farovška kuharica šestim kuram vitke vratove?
Nič ni čudno, rečem vam, saj so peli tisti dan zvonovi, kot da je umrlo deset papežev, kot da se je poročilo deset cesarjev.
In prišel je kot je bilo prerokovano: v dolgem talarju, mogočen in visok. Kamor je pogledal, so se povesile oči, kjer je spregovoril, so medlela srca in ime mu je bilo pater Bonitacij.
Tako so se pričele misijonske pridige in druge ceremonije, da so prečepeli Slivčani v cerkvi od jutra do večera. Cerkovnik pa je moral tiste dni vsak dan po dvakrat izprazniti puščico, da se^ je vreča v župnišču večala kar očividno. Župnikov obraz se je
svetil kakor solnce in kako bi se ne, ko je videl svoje farane ponižne in skesane, kot da nastopi sodni dan.
Okrog cerkve so lazili s povešenimi očmi, žulili kruh in pili mlačno vodo — vse v pokoro in sprecbrnenje.
Misijonar Bonifacij pa je pridigoval, da so pokala srca in so tekle solze v potoku. Vsaka beseda je zadela kakor puščica, vsak pogled je ranil kakor meč in rob njegovega talarja je bil od poljubov pobožnih Slivčanov ves masten in slinast.
Samo eden je ostal trdovraten grešnik in ni hodil k misijonskim pridigam in spodil je deklo takoj prvi dan, ko je lazila do večera okrog cerkve. Dva razposajena fanta je najel kot hlapca iz bližnje vasi in tako očitno zasramoval in zasmehoval pobožne Slivčane: Ko je hitelo dan za dnem vse praznično in skesano v cerkev, je delal on še bolj pridno kot drugače. Vse kar je bilo požetega in pokošenega, je spravljal domov in vse kar je bilo čas požeti, je požel nevernik nalašč, kot da bi ne mogel par dni pozneje. Tudi po drugih njivah je bilo žito zrelo, tudi drugod so bili snopi v kupih, a Slivčani so imeli tedaj važnejše opravilo kot misliti na kmete vanje. Kmet Jeriha pa je bil krivoverec in očiten grešnik; smejal se je pobožnim va-ščanom in delal in spravljal v kozolce in na pod s svojima hlapcema od ranega jutra do pozne noči, potem pa je prišel zvečer v županovo krčmo in govoril tako zabavljivo, kot da ne živi v bližini svet mož, misijonar Bonifacij, kot da se ne obračajo oči vseh
vaščanov k nebu v silnem zatajevanju in ke-sanju.
Se krčmar je občutil, da je prišel čas pokore; že par večerov je sedel v krčmi zvečer samo Jeriha in njegova dva hlapca, drugi vaščani so se trkali po kotih doma in mrmrali dolge litanije v pozno noč. Zjutraj pa so se zopet napotili v cerkev, kjer so ostajali do večera.
Kdor pa je šel mimo Jerihove hiše, se je prekrižal, da bi ga bog obvaroval satanove oblasti in pohujšanja, ki ga je sejal med verne Slivčane kmet Jeriha.
»Po smrti bo dajal mrha velik in težak odgovor za svoje peklensko početje,» je menila ena izmed pobožnih babnic, ki so se vračale mimo njegove hiše iz cerkve.
»Na dnu pekla se bo cvrl, svinja,« je dostavila druga.
»Takoj jutri se iznovem, da sem parkrat govorila s tem garjastim psom,« je vzdihnila tretja in zasukala oči proti nebu.
»Božja kazen ga bo zadela še na zemlji,« je prerokovala četrta in se trkala na prsi kakor med povzdigovanjam.
»Sedaj spravlja žito in pridelke domov, ko nam pridiguje tako svet mož, da se spodobi, če da vsak deset mernikov pšenice, ako le sme poljubiti njegovo suknjo. V nebesih in še na tem svetu bi mu bilo tisočkrat povrnjeno, a ta grešnik Jeriha ne misli na to. Niti enkrat se še ni opravil praznično kot se zdaj spodobi, niti ene pridige še ni slišal, še blizu cerkve ne pride, kot da ga je rodila judovska mati. Fej 1 Vrag bodi odrešenik nje-
govim otrokom in strela naj udari v njegovo hišo, da bo pogorela do tal. Prav nič grešnega bi ne bilo, ko bi mu kdo zapalil, ko ne ve grdoba, kdaj je čas za delo, kdaj za pokoro in se nam bojda še posmehuje. Sam svetnik je prišel med nas, on pa je gluh in slep za vse pobožnosti in dela s tistima grešnima hlapcema, kot da ni v fari misijona. Boste že videle, koliko mu bo zaleglo 1 Če le moja molitev kaj pomaga, mu mora sprh-niti vse žito in poginiti vsa živina. Fej 1 Trikrat iej!«
In župnik sam se naposled ni mogel premagovati.
Pred cerkvijo je obstal med gručo pobožnih vaščanov, ki so čakali s suženjsko ponižnostjo, da poljubijo roko svetemu misijonarju. Obstal je med njimi in se jim je prijazno nasmehnil. Potem pa je namršil obrvi in pokazal s kazalcem proti oni strani, kjer je nalagal daleč tam na njivi snope kmet Jeriha.
»Predragi moji,« je spregovoril svečano — »hvalite boga, da nima satan moči tudi do vaših krepostnih src. Toliko vas je in samo eden je nepokoren, samo eden služi satanu in dela, kakor vidite, v teh svetih misijonskih dneh. Bog je pravičen in udaril bo pohujšljivca v zgled vsej pobožni fari. Zapomnite si moje besede in ostanite dobri kot doslej, pa boste deležni božjega blagoslova.
Tako je govoril gospod župnik, nato se je napotil počasi v župnišče in velika zado-voljnost je sijala iz njegovega lica.
samoodločevan;a narodov javno protestirali proti anek^iji Alzacije in Lotaringije.
Singer je bil dolgo član socialne demokracije in je na tihem prav intezivno deloval, ne da bi se bil količkaj silil v ospredje, dokler ga ni delavstvo, ki je spoznalo njegovo požrtvovalno marljivost, samo poklicalo. V času izjemnega protisocialističnega zakona, s katerim je mislil Bismark zatreti delavsko gibanje, je Singer pomagal prebroditi velike težave, zoper katere bi se bila težko drugod našla sredstva. Zlasti mu je bilo pri srcu socialistično časopisje, na katero je policija prežala kakor hudič na grešno dušo. Zatrla je razne liste, dokler se ni posrečilo ustanoviti in pred njenimi kremplji obvarovati »Berliner Volksblatt', iz katerega se je pozneje razvil sedanji »Vorwärts«. Takrat je bilo treba velkanske požrtvovalnosti za list. Ustanoviti se je morala posebna tiskarna, ker se noben tiskar ni upal sprejeti tiska; sotrudniki so morali živeti izven Berlina, a vendar je moralo biti v Berolinu popolno uredništvo. Pridobivanje naročnikov je bilo ob policijski špio-naži sila težavno. In danes se lahko pove, da so se te težave večinoma premagale z brezmejno požrtvovalnostjo Singerja.
Leta 1883. je bil Singer prvič kot kandidat »delavske stranke« (socialistično je bilo ta krat prepovedano) izvoljen v berolinski mestni svet. Boj je bil hud. V Berolinu je takrat cvetel puhl antisemitizem, za katerega je zlasti ostudno agitiral znani hujskač dvorni kaplan Shöcker, Toda berolinsko delavstvo je bilo že zrelo. Singer je prišel v mestni Svet in je tam ostal do svoje smrti.
Leta 1884. leta je nemška socialna demokracija doživela velikansko zmago pri dr-žavnozborskih volitvah. Tudi Singer, izvoljen v četrtem berolinskem okraju, je prišel v parlament. Na tem mestu je prizadjal policiji strahovit udarec s tem, da je 16. februarja 1886. nepobitno dokazal, da je imela policija svoje prste pri takozvanih anarhističnih atentatih, katere so aranžirali njeni spicli. Njegovih dokazov ni bilo mogoče pobiti, ali maščevala se je policija s tem, da ga je nekoliko mesecev pozneje izgnala iz Berolina. Singer se je odpeljal ob velikanskih demonstracijah delavstva, razne korporacije, katerim je pripadal, so pa protestirale proti izgonu s tem, da so sklenile, na njegovo mesto ne voliti drugih članov. Dasi izgnan, je od leta 1887. zopet z ogromno večino voljen v državni zbor, kjer je leto pozneje v družbi z Beblom razkrinkal vso špicelsko gonjo policije. Uspeh teh govorov je bil velikanski. Vlada je zahtevala podaljšanje protisocialističnega zakona, državni zbor ga je odklonil, s krvavim zakonom vred pa je padel tudi minister Puttkamer.
Poslej se je socialna demokracije v Nemčiji mogočno razvijala in je postala najmočnejša stranka v državi. Nemalo zaslugo za to je imel Singer.
Širšim krogom je najbolj znan s strankinih zborov, na katerih je bil dolga leta predsednik. Tudi na mednarodnih kongresih je bil redno voljen v predsedništvo. V državnem zboru in v mestnem svetu je tudi pri nasprotnikih užival velik ugled. Za ostudna obrekovanja, ki so jih zlasti razširjali pruski junkerji in klerikalci, se ni zmenil. V osebnem občevanju je bil izredno ljubezniv.
Dne 16. januarja je bil 67 let star. Dolgotrajnega bolehanja ga je šmrt rešila dne 31.
Tam je pogledal v kuhinjo, vščipndvpod-bradek kuharico Ančko in tlesknil z jezikom.
»Včeraj so bile račke, danes naj bodo gosi, pražen riž, vinska omaka, na juhi jetrni cmoki, kumarice in pečenka s solato, seveda za gospoda misijonarja Bonifacija pa še zrezek in kar hoče navadno po obedu. Toliko za danes drugače, drugo pa vse kakor včeraj in sadja seveda in starine iz predzadnjega soda. Tako, tako, hm!« Nato se je obrnil, a vrnil se je z važnim obrazom in jo pokaral bolj tiho:
»Zvečer pa glej, da ne prištorkljaš tako glasno kakor snoči, saj veš da nisva sama v hiši.«
Kuharica Ančka je prikimala in gospod župnik je zbral obraz zopet v zadovoljne gube. Zunaj pa se je nebo jelo oblačiti, izza obzorja so se dvigali črni in preteči oblaki, nakopičeni in nagrmadeni kot da jih vlači na nebo mogočna nevidna roka. Drevje se je zamajalo v vetru, nato so zaječale veje in se upognile globoko. Žito na njivah je zašu-melo in zavalovilo, vstrepetalo je bogato klasje in votel glas se je začul iz daljave.
Vaščani so se plaho spogledavali in hiteli domov prestrašeni in tihi.
Naenkrat se je užgal iz črnega oblaka ognjen blisk in takoj nato je zabučalo kratko, a tako silno, da so se stresle stene in zapele šipe v oknih. In nebo se je užgalo drugič, kakor zelena ogniena kača je siknilo iz črnega oblaka proti zemlji in pričele so padati prve kaplje. Drevje je ječalo v vetru, ki je žvižgal okrog hiš cvileče in silno in
januarja ob	popoldne. Za pogreb, ki
bo v nedeljo, delajo politične in strokovne
organizacije velike priprave.
* ^
*
Izvrševalni odbor jugoslovanske soc. dem. stranke je načelstvu nemške socialne demokracije izrazil svoje sožalje povodom smrti sodruga Singerja.
Politični odsevi.
Mir in kanoni.
Stara komedija se v delegacijah nadaljuje v novi iz«' .i)i. Minister za zunanje zadeve se baha, Kako lepo je vse uredil po svetu, da imamo povsod same prijatelje, vojni minister pa zahteva stoinsto novih milionov za ladje in kanone. Grof Aehrenthal je bil v pondeljek, ko je imel avstrijski odsek za zunanje zadeve svojo prvo sejo, pravi angel miru. Vsaka njegova beseda je bila pritajena baharija njegove diplomatične umetnosti, o kateri smo seveda videli v Belgradu vse drugačne zglede.
V svojem ekspozeju se je grof Aehrenthal skliceval na sv. j govor z dne 9. novembra 1. L Potem je naglašal »tople« besede nemškega kancelarja Bethman Hollvvega in italijanskega ministra di San tHuliana. Nemški kancelar je namreč dne 11. decembra razlagal razmerje Nemčije do Anglije in do Rusije in Aehrenthal pripisuje njegovim besedam prav posebno važnost. O Angliji je Bethmann Hollweg dejal, da je Nemčija pripravljena se z njo pomeniti o vzajemnih interesih. Na drugi strani pa je pravil, da sta se po potsdarr.skem sestanku Nemčija in Rusija zbližali v tem zmislu, da se na vzhodu ohrani sedanji položaj. Sporazumeli sta se tudi o vzajemnih interesih v Perziji. (Z vsemi terni diplomatskimi izrazi le previdno pokriva dejstvo, da bi velike države strašno rade ropale v Perziji, pa da gleda druga drugi na prste, ker se vsaka boji, da bo njej premalo ostalp.) Dobre so naše razmere baje tudi napram Franciji ip Angliji, pa tudi napram Turčiji. Kar je Aehrenthal govoril o teh diplomatih in o trgovskih odnošajih, je bilo sploh do skrajnosti dolgočasno. A ko se je dosti načenčal fraz o prijateljstvu in prisrčnih razmerah, je nazadnje postal poetičen kakor star invalid. Tedaj je zadeklamiral:
»V uvodu sem omenil, da tačas ni nobenega vprašanja take važnosti, da bi prihajal mir Evrope v nevarnost. (To je seveda samo Aehrenthalova zasluga.) Smatram pa za svojo dolžnost (aha!) naglašati, da v našem hitro živečem času, ko se tok dogodkov včasi prehiteva in z ozirom na javno mnenje, ki je žal v vseh državah lahko razburljivo, naenkrat politični barometer lahko pokaže na slabo vreme, (Kako duhovito in pesniško, kaj ?!) Če ima torej zunanja politika uspešno nastopati za interese monarhije in za mir, tedaj mora razpolagati z močno armado in mornarico.
Kdo bi bil pričakoval od Aehrenthala drugačnih modrosti tisti hip, ko zahteva militarizem osemsto milionov ? Pa mož bi si bil tudi to duhovitost lahko prihranil, ker je sploh uganka, kaj ima Aehrenthal še govoriti o zunanji politiki, ki gre, odkar je končana pustolovščina z aneksijo svojo pot čisto brez njega. Namesto da raztresa svojo dolgočasnost, naj bi se plemeniti grof rajši pri-
med dežjem je pričela padati toča. Od začetka bolj naredko, a vedno gostejša in debela kakor orehi. Ropotalo in zvenelo je po strehah kot da pada izpod neba kamenje, poskakovalo je od tal, a nevihta je divjala bolj in bolj in že so bila tla belo pokrita z ledeno točo. In zopet se je vnela v zraku zelena kača, zamajalo se je nebo in zemlja in znamenje sv. Roka sredi vasi se je razpršilo v prah, da ni ostal kamen na kamenu.
Zasmrdelo je po žveplu in vaščani so se prekrižali bledi in prestrašeni.
»V znamenje je treščilo,« je viknila županja. »Božja kazen je prišla zaradi Jerihove pregrehe.«
»Jeriha je kriv,« so tarnali vsi vprek — »da je pobila toča do zadnjega zrna.«
Ko se je proti poldnevu zjasnilo, je bil pogled na njive in polja žalosten in ODupen. Seno, naloženo poprej v kupih, je raznesel vihar, da je plavalo po lužah in mlakah, klasje je ležalo stolčeno in uničeno vse križem po tleh, a na nebu je že zopet svetilo solnce in žarelo kot v porednem zasmehu.
Tarnanje in jok se je razlegal po hišah, samo kmet Jeriha je stal na vežnem pragu, držal roke v hlačnih žepih in se pogovarjal s hlapcema, kot da se ni zgodilo nič.
»Jaz sem pospravil, kar se je moralo pospraviti, nekaj je res potolkla toča, pa naj bo v odškodnino, ker je bila dobra letina. Misijonarji pa naj pospravljajo sedaj, če kaj imajo, saj je pri njih božji blagoslov 1
Tako je dejal in vsi trije so se zasme-jali in sedli k poliču vina.
dravil na tisto, kar ga neizogibno čaka, kadar pride Masaryk z afero belgrajskega poslaništva.
Koliko je Aehrenthalu v resnici za svetovni mir, je pokazala kratka debata o predlogu amerikanskega predsednika Tafta oziroma ameriškega parlamenta, da naj bi se z mednarodnim posredovanjem omejiio oboroževanje. Aehrenthal je okrog tega predloga plesal kakor da grize in nazadnje »konsta-tiral«, da se smatra oboroženi mir dandanes vendar 7a najboljše sredstvo proti vojni. Aehrenthal nima nič zoper to, če si drugi belijo glave, kako bi se omejili silni izdatki za militarizem, toda sam ne gane niti z mezincem v ta namen. No, morda se kmalu sploh ne bo nihče zmenil za to, kar misli in govori Aehrenthal.
*	Poslanec dr. Soukup je v zunanjem odseku avstrijske delegacije povedal grofu Aehrenthalu, da je bil njegov ekspozé naravno znamenje duševne revščine. Minister ni povedal kratkomalo nič programatičnega ip to je celo za avstrijsko skromnost manj nego premalo. Da pa je minister na svojem mestu celo zamolčal Taftovo okrožnico zaradi razoroževanja, je že preveč. Avstrija je v tem vprašanju prav posebno interesirana, zlasti ker leži sredi med drugimi državami. Naš gospodarski položaj pa tudi ni lak, da bi si lahko privoščili izdatke, ki jih zahteva militarizem od nas. Narobe I Avstrija je na robu bankrota. Sodrug Soukup je predlagal resolucijo, ki pozdravlja Taftovo okrožnico in izreka, da stori delegacija, kar je v njenih močeh, da se doseže cilj razoroženja. Poljski poslanec Kozlowski je predlagal k tej resoluciji majhen dodatek, s katerim se je potem sprejela.
*	Poslanec sodrug Pittoni je bil drugi govornik socialnih demokratov v odseku za zunanje zadeve. Tudi on je ostro kritiziral Aehrenthalova izvajanja. Zlasti je grajal za-vlačenje trgovinske pogodbe s Srbijo, ki se je veliko prepozno sklenila. Polemiziral pa je tudi z nacionalističnim poslancem Bartolijem, ki je pripovedoval, da se je razmerje med Avstrijo in Italijo zelo poslabšalo. Sodrug Pittoni je povdarjal, da Bartoli nima pravice govoriti v imenu vseh avstrijskih Italijanov, kajti volitve so pokazale, da velik del ni enakih nazorov kakor socialisti.
*	Proračun zunanjega ministrstva je bil v delegacijskem odseku za zunanje zadeve sprejet. Temu se seveda ni prav nič čuditi. Večina delegatov je vladna do kosti in bo glasovala za vse, kar hoče vlada, pa naj je neumno kolikor hoče. Aehrenthal bi se lahko še bolj norčeval iz njih, lahko bi še bolj čenčal, meščansko fevdalna večina bo vendar glasovala na komando. Po tem si je lahko predstaviti, koliko lakajskih duš se bo našlo, ki bodo pomagale vladi, da dobi večino tudi za nezaslišane vojne in mornariške zahteve.
*	V dunajskem občinskem svetu so
prišli krščanski socialci v neprijetno zadrego. Stvar je sicer sama po sebi prav malenkostna in smešna, ampak vendar značilna za meščansko politiko. Pred kratkim je bil dunajski župan Neumayer, ki ima greti stolček za Weisskirchnerja, če se bo enkrat hotel »ponižati«, da sede nanj, v Budimpešti. Takrat je, misleč da se tudi dunajskemu županu spodobi uljudnost, dejal, da bo Dunaj povabil budimpeštanskega župana na »ples mesta Dunaja«. Zdaj je priše' čas, da se to zgodi in občinski svet je imel sklepati o tem »vprašanju«. In naenkrat ni vedel, kaj storiti. Kajpada, če se pomjsli, kako so krščanski socialci desetletja psovali in blatili »judeoma-džare«, tedaj se razume, da je neprijetno zdaj vabiti poglavarja tistih »judeomadžarov« na oficielno slavnost. Pa so sklenili, da ga ne povabijo. A ko je bil sklep storjen, so se zopet ustrašili. Zazdelo se jim je, da je vendar precejšnja blamaža, če odrekajo budim-peštanskemu županu tisto gostoljubnost, katero je njihov župan užival v Budimpešti. Nato so rekli, da se vabijo samo župani tistih mest, ki so zastopani na avstrijskem »Stadtentagu«. Tako tavajo iz zagate v zagato, svet se jim pa smeje.
*	V ogrskem državnem zboru se razvija proti bančnemu zakonu prava obstruk-cija. Opozicija je vložila 21 resolucij, tako da bo lahko govorila v neskončnost, če bo hotela. In hotela bo.
*	Najstarejši sin nemškega cesarja potuje po zanimivih krajih. Bil je v Afriki in potem v Aziji. Zdaj se vozi in jaha po Indiji. Oficielno se pripoveduje, da je to na-učno potovanje. Vesti in slike, ki prihajajo od tega romarja, kažejo bolj, da gre za in-teresantno zabavo. Ali zdaj bo tega naenkrat konec. V vzhodni Aziji je namreč izbruhnila pljučna kuga, ki ima to grdo navado, da nič ne vprašuje, čegavo je telo, v katero se naseli. Mrha bi nazadnje celo kromprinca lahko »počastila« kakor navadnega proletarca. In zato mora biti veselega
potovanja konec. Na kancelarjev predlog je Viljem sklenil, da se njegov sin vrne iz Kal-kute v Berolin. Za letos. Nekoliko neprijetno je to, da so »dvori« v Bangkoku, Pekingu in Tokiju že poslali vabila, da jih obišče. No, pa kuge bo že enkrat konec in namesto enega potovanja bo gospod princ imel dve.
*	Angleški parlament se je v torek popoldne otvoril. Za predsednika (»besednika«) je bil zopet izvoljen Lowther. Potem Se je zbornica odgodila, ker mora kralj potrditi izvolitev. Medtem se je tudi to že zgodilo.
*	Iz Arabije prihajajo še vedno resne Vesti. Turčija je naročila v Nemčiji dve novi križarki. Splošno se sodi, da bodo boji trajali več mesecev, in da bo morala Turčija poslati še mnogo vojaštva v Arabijo.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko. Občinske volitve v Ljubljani.
Po neskončnem zavlačenju, ki se da le deloma opravičiti s sestavo novih imenikov, se končno vendar približujejo volitve za ljubljanski občinski svet. S tem prihaja tudi doba resnega bojnega dela za zavedno ljubljansko delavstvo, ki dobi prvič praktično priliko, da doseže nekoliko zastopstva v občini. Še enkrat je treba omeniti, da to zastopstvo tudi v najugodnejšem slučaju ne more biti tako, da bi se vjemalo s številom ljubljanskega delavstva. Zakaj če bi šlo po pravici, tedaj bi moralo biti zastopstvo delavstva najmočnejša skupina v občinskem svetu, kakor je delavstvo najštevilnejši del ljubljanskega prebivalstva. Do tega ne more priti, ker je volilni red tako zverižen, da bo večina prebivalstva v občinskem zboru ostala v manjšini, manjšina pa bo imela večino.
Klerikalci so razširili volilno pravico za občino; to je resnica. Tudi to je resnica,, da so v novem zakonu vpoštevali nekatere moderne zahteve. In s tem hočejo sedaj para-dirati. Vendar pa vse to ne pomaga nič, zakaj vsi moderni priveski so sama dekoracija, dočim je zakon v celoti nazadnjaški in prikrojen izključno potrebam oziroma interesom klerikalne stranke. Splošna volilna pravica v tretjem razredu je slepilo, ker imajo privilegi ranči svojo posebno volilno pravico v veliko ugodnejših razmerah v prvem in drugem volilnem razredu. Proporčni sistem je slepilo, ker razredna razdelitev uničuje njegov pravi uspeh. Ves volilni zakon je velikanska nedoslednost, ker so v njem brez vsake logike pomešana najrazličnejša, vzajemno si nasprotujoča načela. Če pravijo klerikalci, da je v tretjem razredu vsaj načelno priznanje splošne in enake volilne pravice, tedaj je to grda hinavščina, zakaj s tem »načelnim priznanjem«, ki je sama prazna teorija, so si klerikalci le zavarovali nekoliko več mandatov, nego jim gre po pravici.
Delavstvo vstopa torej v volilni boj z zavestjo, da je opeharjeno. Ali njegova praktična naloga je sedaj, da si v tem položaju, kakršen je, pribori čim več stvarnega uspeha. V ta namen pa je potrebno, da gre v volilni boj z jasno razredno zavestjo, to se pravi, da se bojuje kot delavstvo za delavske interese. Če ima ta namen pred očmi, tedaj je njegova naloga popolnoma jasna.
Občinski svet ni političen parlament, ampak gospodarsko upraven zbor. Da posega politično strankarstvo tudi vanj, je popolnoma naravno, ker ni politika nič druzega kakor instrument za dosego gospodarskih ciljev. In v novem občinskem svetu, v katerem bodo zastopane vse v Ljubljani živeče stranke, bodo planila gospodarska nasprotja z vse večjo silo na dan, nego je bilo mogoče v starem, v katerem je bila liberalna stranka izključna gospodinja.
V	tem boju gospodarskih nasprotij je neizogibno, da stoji delavstvo na lastnih nogah. Samo v popolni neodvisnosti more varovati svoje interese. Samo v popolni neodvisnosti ima lahko proste roke na vse strani in lahko, če pridejo na dnevni red vprašanja, tičoča se delavstva in njegovih razmer, brez ozira na druge stranke varuje interese delavstva. Teh interesov nikakor ni mogoče spraviti v sklad z interesi katerekoli druge stranke.
V	občinskem svetu pa skoraj ni vprašanja, ki bi ne zadevalo delavstvo. Vzemimo najvažnejšo zadevo: Proračun. Od kod naj mesto dobiva dohodke za svoje potrebščine in kako naj jih porabi ? Doslej ni o teh rečeh nihče vpraševal delavstva in ravnalo se je tako, kakor da se to vprašanje sploh, ne tiče delavcev. Toda večina občinskih dohodkov je indirektna. Navidezno jih plačujejo bogatini, v resnici jih plačujejo široki sloji prebivalstva. Delavstvo naj se le spomni na zadnje zvišanje stanarin, pri katerem so se hišni posestniki sklicevali na občino, dasi je^ po-draženje stanovanj silno presegalo zvišanje
Imate bolečine? Nahod, trganje, glavobol, zobobol? Ste si nakopal, bolezen vsled prepiha ali prehlajenja? Poskusite z
»ElsTnuid^ki bolečine lajša in zdravil Ta je v istim izboren ! To ni samo reklama! Tucent za poskušnjo 5 Kpošt. prosto. Proizvajatelj le lekar. Feller v Stub.a Elzin trg st 25. (Hrvatsko).

H.
, a .p
¡mmJ
Brilj-an+i pcnrrrkr^rn
njihovih davščin. Celo župan je moral nagla-šati, da so si hišni posestniki pod pretvezo zvišanih doklad zagotovili poseben, neopravičen profit. Zalegla pa ni županova opazka nič. Hišni posestniki so bili veseli, da g3 imeli izgovor. Takih izgovorov pa da;ejo sedanji viri občinskih dohodkov vse polno. Vse indirektne davščine se prenašajo na ljudstvo. Zato je otročja misel, da bi mogli v takih vprašanjih oni, ki zastopajo interese posestnikov, pa naj bodo liberalci ali klerikalci ali zastopniki nemške buržoazije, varovati interese delavstva. Ta nasprotja, ki segajo v žep, so tako močna, da se ne dajo premostiti. Jasno je torej, da ne more delavstvo prepustiii zastopanja svojih interesov nikomur kakor svojim lastnim zastopnikom, katerim je določeno strogo delavsko stališče.
Nič boljše kakor z dohodki, ni z izdatki. V tem oziru ni doslej v občinskem svetu nihče mislil na delavce. Nikomur ni prišlo na misel, da ima občina dolžnosti do delavcev. Se le zadnji čas sš je občinski svet — iz agitačnih namenov — nekoliko zaletel, da bi se prikupil delavcem z nekakšnimi delavskimi stanovanji. Cela akcija pa je bila tako malenkostna, da delavstvo komaj kaj ve o
njej.
Kako bo v bodoče, če ne bodo delavci imeli svojih zastopnikov, ki bodo tudi v tem oziru stali odločno na delavskem stališču? Socialni duh dosedanje uprave se je žalostno izražal v plačah mestnih delavcev in sedanje liberalne obljube prihajajo prepozno. Ob času volitev so obljube vedno po ceni. A liberalci so imeli dosti časa, da bi jih bili izpolnili, toda vselej so pozabili nanje, čim so bile volitve končane. Klerikalna kritika teh razmer, ki je sedaj precej glasna, pa tudi ne more preslepiti nikogar. Tudi klerikalci bodo zastopniki podjetnikov in posestnikov. In kakor klerikalni podjetniki privatno bolj gledajo na svoj žep nego na potrebe svojih delavcev, tako se bodo tudi v občinskem svetu branili vsega, kar bi obremenilo imovite sloje na korist delavstva.
Pri klerikalcih prihaja še posebej v po-štev, da hočejo biti za vsako ceno »kmečka» stranka. Danes pa se agrarni in mestni interesi ne dajo pometati v en lonec. Jasno se je to pokazalo v vprašanju draginje. Aprovi-zacija mesta je velevažna naloga občinskega sveta, a ta se ne sme urejati po potrebah velikih živinorejcev in klerikalnih mlekarskih zadrug. Če klerikalci na eni strani kmete uče, kako naj mestnemu prebivalstvu umetno draže svoje pridelke, tedaj ne morejo na drugi strani skrbeti, da bi mestno prebivalstvo prišlo do cenejšega in boljšega živeža. V tem oziru so klerikalci sploh nesposobni za zastopanje mestnega prebivalstva, posebno delavstva.
Tako torej za delavstvo ni druge poti kakor samostojen boj. Potrebna je največja solidarnost, da si pribori čim več mandatov. Čim, večJik. doseže, tem lažji bo boj za delavske koristi.
—	Ljubljanski zaupniki, ki so bili vabljeni na nocojšnjo konferenco, so naprošeni, da se zanesljivo odzovejo. Ker pač gre za važne stvari, se priporoča točnost.
—	Volilni imeniki za ljubljanske občinske volitve so že razpoloženi in sme vsakdo vanje vpogledati skozi 14 dni, do vštetega 17. februarja t. 1. Tekom tega časa je vlagati tudi ugovore proti imeniku volilcev. Ugovore sme vlagati vsakdo, ki je v imeniku volilcev vpisan, kakor tudi vsak zase, da se vpiše v imenik volilcev. Ugovore je vložiti pismeno, in sicer za vsak rek^ama-cijski slučaj posebej, pri c. kr. deželni vladi. Dan oddaje na pošto se bo štel tudi kot dan vložitve, Če kdo zahteva, da se ga vpiše v imenik volilcev, je v njegovem lastnem interesu, da priloži ugovoru listine, ki naj dokažejo njegovo volilno pravico v razredu, v katerem jo zahteva. Imenik volilcev je na razpolago tudi v prostorih socialno demokratične stranke v Ljubljani^ Šelenbur-gova ulica št. 6, drugo nadstropje, levo, kjer se lahko vanj vpogleda vsak delavnik od 8. zjutraj do opoldne in od 2. popoldne do 9' zvečer.J
TT M F V? urarvprva največja domača lova^.ska-var TK7V' —————— exportnatvrdka urvzlatnitife sWena znamka;*AIVU '
a Mestni trg. j n $ rebrn ine.. b> astn a: tovarn a u r V ovic i.

—	Volilec III. razreda je vsaka oseba, ki je bila dne 23. februarja t. 1. najmanj 24 let stara, ki biva redno že 3 leta v Ljubljani in ima domovinssko pravico v Avstriji. V III. razredu volijo tudi oni moški in ženske, ki so vpisani v I. ali II. volilnem razredu. Sodrugi, prepričajte se takoj, v društveni pisarni, če ste vpisani.
—	Reklamacije napravi najbolj zanesljivo volilni odbpr jugoslov. soc. dem. stranke, ki se nahaja v Selenburgovi ulici št. 6, drugo nadstropje levo. Delavci naj se sploh v vseh volilnih zadevah obračajo na ta naslov, kjer se dobe vsa pojasnila. Vsak naj pride sam, da se prepriča, če je vpisan v volilnem ime-
ni icu.
—	Kako naj voli delavec pri občinskih volitvah ljubljanskih, je naslov brošuri, ki jo je izdala Spošna delavska zveza »Vzajemnost' v Ljubljani. V brošuri je natančno opisano, kdo je volilec, kako se voli in sploh vse, kar mora volilec vedeti. Dobiva se v zvezini pisarni v Šelenburgovi ulici št. 6, drugo nadstropje, levo, in pri strankinih kolporterjih. Onim, ki so jo naročili, se do-pošlje. Sodrugi, sezite pridno po tej knjižici in skrbite, da pride vsakemu volilcu v roke.
—	Ljubljana ima po rezultatih zadnjega ljudskega štetja 38.645 civilnih prebivalcev. Od leta 1900. je torej narasla za 4690 prebivalcev ali 13 8 odstotkov. O posebno velikem razvoju se tu pač ne more govoriti. Pa tudi ni čudno za glavno mesto tako agrarne dežele kakor Kranjska. Smo majhni, smo!
—	Finančni položaj Kranjske, kakor ga je naslikal poslanec Mandelj v znani poslanici svojim volilcem, je gotovo zelo kla-vern, zlasti če se pomisli, da je gospod Mandelj vzel za podlago svojim računom najugodnejše slučaje. Stvar pa postane lahko še veliko bolj neprijetna, nego jo je narisal. Zakaj danes ne ve nihče, kaj bo s sanacijo deželnih financ. Prejšnji finančni minister Bi-linski je obljuboval mnogo, izvršiti pa ni mogel ničesar. Kaj namerava sedanji minister dr. Meyer, je še neznano. V državnem zboru je omenil, da bo treba sanirati deželne finance, o načinu pa še ni povedal nič. To pa je gotovo, da tako ne pojde, kakor je mislil Bilinski, ki je hotel enostavno naprtiti ljudstvu za več kakor 100 milionov novih indi-rektnih davkov in mislil, da se bo potem plen razdelil med državo in dežele. Tisti davki bi imeli v prvi vrsti obremeniti delavstvo. A kaj se ima delavstvo sploh ogrevati za saniranje deželnih financ f Delavci niso krivi, da so dežele. bankrotne, pa se tudi ne more zahtevati od njih, da bi s svojimi žulji plačevali tuje grehe. Vzemimo kranjsko deželo. Ali je sploh kaj storila za delar-stvo? V nobenem oziru se ni brigala zanj, samo pivo mu je podražila in v Ljubljani mirno gleda, kako mu prisilna delavnica odjeda kruh in tlači plače navzdol. A kje ima delavstvo kaj vpliva na deželno upravo ? Niti enega delavskega zastopnika ni v deželnem zboru. Niti povedati se tam ne more mnenje delavstva. In zato naj bi se delavci ogrevali za saniranje dežele in naj bi prevzeli težka bremena v ta namen? Toliko naivnosti se tudi od slovenskega delavstva ne sme pričakovati.
— Spored koncerta »Glasbene Matice < z dne 5. februarja je zelo zanimiv in velepomemben posebno zaradi tega, ker se bo na njem izmed 17 skladb izvajalo 13 pristnih slovenskih izvirnih del naših najboljših skladataljev starejše in mlajše generacije. Od starejše generacije, ki pa je v invenciji vedno mlada, so zastopani trije častni člani »Gl. Matice«: 751etni Jenko z mešanim zborom z orkestrom »Tanaaa«, TOletai Fran Gerbič z dvema skladbama: Trospevom »Rožmarin« in moškim zborom »Lahko noč« in 651etni Jakob Aljaž z dvema skladbama: »Zakipi duša mladostna« in »Divna noč«. Od mlajše generacije so pa zastopani Fer-jančič s skladbo »Tone solnce, tone«, Ju-vanec s »Pastirjem« in pred vsem naša najmlajša generacija modernih velenadarjenih skladateljev je zastopana z dr. Gojmir Krekom z dvema skladbama: »Tam na vrtni gredi« in »Kakor bela golobica« in z Emil
Adamičem s štirimi skladbami: »Dekletce«, »Petnajst let«, »V snegu«, »V gozdu«. Skupaj je 7. slov. skladateljev zastopanih s 13 skladbami. Od teh se 12 skladb sploh prvikrat izvaja v koncertu »Gl. Matice« ne všfev-ši dveh orkestralnih skladb, jih je iz »Norih Akordov« 8. Koncert bo nudil občinstvu krasen vpogled v najnovejšo slovensko produkcijo in spoznalo bo skladatelje, kojih dela so resno lepa in velike glasbene vrednosti. Vstopnice so v predprodaji pri g. Češarkovi v Šelemburgovi ulici.
—	V Spodnji Šiški bo nocoj družbin-ski večer s plesnim venčkom, ki ga priredi pevski odsek »Vzajemnost« v gostilniških prostorih gospoda Reberška. Poskrbljeno je za raznovrstno zabavo, tako da bodo lahko zadovoljni plesalci in neplesalci. Godba na lok in pevski zbor bosta izvajala izbrane točke, povrh pa bo tudi drugega kratko-časja. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina znaša 40 vin. za osebo.
Trst.
—	Pevski zbor društva „Ljudski oder"
ima v nedeljo, dne 5. t. m. ob 5. popoldne svoj občni zbor v gostilni »Internacional« v ulici Giov. Boccaccio št. 25, na katerega vabi vse sodelujoče in podporne člane, ter vse one sodruge, katerim je kaj na tem ležeče, da se naš pevski zbor ohrani in povzdigne še na višjo stopnjo.
čez
Socialistična konferenca.
Trst, 3. februarja. (Brzojav »Rdečega Prapora«), Danes je bil v čitalnici društva »Circolo di studi sociali« sestanek zastopnikov socialistične stranke v Italiji ter nemške, češke, poljske, italijanske in jugoslovanske socialno demokratične stranke v Avstriji in ogrske socialno demokratične stranke, da se sporazumejo o prireditvi manifestacije, ki se ima vršiti v Italiji. Predmet te manifestacije ima biti zbližanje Avstro-Ogrske in Italije in vzporedna akcija proti oboroževanju obeh držav.
Danes sta bili dve seji, prva za ustanovitev dnevnega reda, druga z obširno debato. Predmet razprave je bil dnevni red nameravanega sestanka ter čas in mesto. Jutri se razprava nadaljuje.
Konferenca je poslala nemški stranki so-žaljni brzojav radi smrti sodruga Smgerja.
IPozorll
SI. občinstvu se vljudno naznanja; da se toči od danes naprej
v gostilni pri „PANJU,,
Vegove ulice št. 10. belo in črno vino po 72. vin. liter.
Dobiva se tudi izboren pelinkovac.
Za obilen obisk se priporoča
lastnik Leonando Galante.
ga nt!
Po njem tf jed dišL Želodec ne boleha in glava ne boli!
Zahtevajte izrecno „FL0W! Zavračajte ponaredbe!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
Uter K 2.40 . . 4 80
Naslov za naročila: , FLO RIAN*, Ljubljana
C____>
Postavno varovano.
Št. 179/IX—11.
Razpis natečaja.
Pri podpisani blagajni razpisuje se služba
I. kategorije IV. razreda, po pogojih določenih v stožbeni praginatiki, katero lahko kornpetentje pregledajo pri podpisani blagajni v uradnih urah. Zahteva se tudi popolno znanje slovenske^ jezika. Prošnje je poslati podpisani blagajni do vštetega 20. februarja 1911.
Okrajna bolniška blagajna v Gorici,
dne 2. februarja 1911.
Načelnik:
A. C a 11 i n i 1. r.
Potniki v severno in južno Rmeriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Rvstro-Rmerikana
Trst - Newyork, Buenos flires - Rio d« Janeiro
BSCMUMM11 «J3
K' 4«

fSSB*.
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
Vsev. Ameriko vsako soboto, v juž. Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodvorskaut. 26.
KTaJboU« čoilci nakupni vir.
Kg. sivega dobrega, pu-ljenega 2 K ; boljšega 2.-10 K; prima polbelega 2'80 K belega 4 K ; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6'40 K, 8 K; puha sivega 6—7 K, belega, finega 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
iz gostonitnega rde-» „ čega, modrega, belega ali rumenega nankinga,pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3-50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14-70,17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4-50, 5-20 in 5-70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
Zgotovljene postelje
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem	že vso
z velikim uspehom porabil, katero	iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini
ter se Vam iskreno zahvaljujem in	prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
Posestnik [in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
10 zapovedi
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne in bolniške blagajne južne železnice.
ŽEPNI KOLEDAR
za delavce in prometne uslužbence W se dobi.
pri upravi „Rdečega Prapora."
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
■ rcgistrovana zadruga z omejeno zavezo =====
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in Izvršnje vsa mrarska stavbna
—_dala._—
tapetniškega blaga. Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani.
JufijJfetnl
äsfanovfre/ro 1862.
ff voz kave
ANTON ZUPANČIČ,
priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako ===== okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam.
Pospeševanje krvnega toka, poživljenje živčnega delovanja, utrjenje kože proti prehladu.
Za umivanje glave, ustna ozir. zobna voda, — za olepšanje polti neprecenljivo. —
Vaš zdravnik
vam priporoča francosko žganje ,Diana', ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega vpliva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov francoskega žganja „ Diana" je dvakrat destilirano vinsko žganje.
Zahtevajte pri nakupu le pristno francosko žganje „Diana" in pazite, da nosi steklenica natisnjeno ime „Diana" in da je tudi zamašek in plomba označena s to varstveno — —	znamko.	— —
Domači prijatelj
v pravem pomenu besede, je francosko žganje ,Diana' in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosti. — Cena: 1 male steklenice K —"50; srednje K 1-20; velike K 2 40. — Prodaja se v vseh trgovinah na drobno, kjer pa ne, dobi se naravnost od proizv. družbe franc. žganja „Diana" r. z o. z na Dunaju I. Hohenstau-fengasse 3 t.