Št. 3. V Ljubljani, dne 15. decembra 1911. GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K poluletna . . „ 2’— četrtletna . . „ 1*— Posamezna št. „ 0*10 Leto VII. LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnikom! Prosimo dopise radi bodočih praznikov do-poslati tako, da jih dobimo že v ponedeljek v roko. Vsem člankarjem, dopisnikom, naročnikom in bravcem »Naše Moči« vesel Božič! Predsednikom krajnih skupin in voditeljem plačilnic Prometne zveze. Na prošnjo vodstva Prometne zveze preskrbi »Naša Moč« prestavo in tisk izpremenje-nih pravil Prometne zveze. Vsi načelniki krajnih skupin in voditelji plačilnic Prometne zveze naj zato naznanijo do dne 20. t. m. zadnji čas, koliko izvodov da potrebujejo za tiste svoje člane, ki imajo slovenska pravila. Naznanilo naj naslovijo: Ljudevit Tomažič, upravitelj »Naše Moči«, Ljubljana. Krvave bolečine. Takoj po izidu zadnjih državnozborskih volitev so se pričeli oglašati kulturnobojni petelini in petelinčki. V svoji slepoti so radi navideznega uspeha že mislili, da so na Portugalskem in že se je več ali manj glasno čula pesem o razdružitvi zakona, o brezverski šoli in o drugih takih ranah, ki bole našo moderno rdečo frakarijo. Nič bi se ne čudili, če bi bili v t«jh junaških vrstah judje in druga nacionalno liberalna bratovščina, a da so se med nje zmešali tudi socialni demokratje, ki igrajo glede na vero isto hinavsko vlogo kot slovenski liberalci, to si je pa treba ogledati. »Kar pišejo katoliški listi o sovraštvu socialne demokracije proti veri, to je golo sleparstvo in zavijanje.« To se čita v nekem rdečem letaku in tako trdi vedno socialno demokraški agitator. Vedno? Kaj še! Kadar so med seboj ali kadar ob volitvah snubijo liberalce, takrat igrajo vlogo junaka in se tolčejo na svoja prša, češ: mi smo veliki, ja, čez vse korajžni kulturni soldati. Mi bomo naredili novo državo in ta država bo prinesla nov red za zakon, družino, otroka in vzgojo. Tako govore med seboj, drugače javno. Zato doli z lažnjivo krinko! Razdružili bi radi zakon. Hoče se jim modernega mnogoženstva. Radi bi se vlačili vsak mesec z drugo baburo, toda to ne gre in ne bo šlo. V enoženstvu najde žena varstvo svoje časti in varstvo pred sramoto, v enoženstvu najde otrok prepotrebno varstvo ljubezni in oskrbo za svoja mlada leta. Zato pa mora pe- Strah v Anderleyu. Poročilo detektiva Franka. (Dalje.) Marija naj bi spala v Jamesovi sobi, da omogoči neznanemu nasprotniku približanje k Mariji. James Beech sam je bil zato varen v Marijini sobi. Sobe vseh udeležencev morajo biti zato od zunaj zaprte, da nihče v Anderleyu ne zna, da sem se vrnil nazaj. Srečno sem došel pred velike duri. Plazil sem se po tleh. Duri so bile zgolj naslonjene. »Mister Frank?« To je bil plahi Beechov glas. »Jaz sem! Ste storili vse tako, kakor sem Vam naročil?« »Da! Marija je že zopet zaprta v laštni sobi. V moji sobi leži zgolj njena obleka.« »Dobro! Ali se vidi iz kake spalnice na dvorišče?« »Ne.« »Tako naju ne more nihče videti.« James Beech je nato zaprl duri in plazila sva se tiho po mostovžu mimu vseh spalnic. V sem o mnogoženstvu, oziroma o ločitvi zakona utihniti ne samo z verskega, ampak tudi z družabnega stališča. Bi kaj bi bilo z otrokom? V »Sozialistische Mopatshefte« piše »so-drug« Kurt Hartwig: »V interesu splošne blaginje naj se uvede prisilno, splošno materinsko zavarovanje ... To zavarovanje naj bi zado-st valo za otroka, da postane delozmožen.« Socialna demokracija zahteva torej prisilno zavarovanje za žene in deklice za slučaj materinstva. To je javno napeljavanje v greh! To zavarovanje bi bilo žaljenje onih, ki še kaj drže na čistost in dostojnost. Bilo bi naravnost postavno razdejanje nravstvenega čuta. In kaj tacega bi bilo mogoče le v državi bodočnosti, poživinjene mednarodne rdečkarije. Seveda bi tako dobili v svoje roke vzgojo otroka. Ta bi bila povsem brezverska. Ze odrasel človek brez vere, brez sramu, kaj šele otrok! Nastala bi kmalu druga Sodoma in Gomora pod zaščito rdečih generalov. Narod brez vere, je zemlja brez solnca. In če se bodo delali že iz otrok mladi brezverci, ne pridemo daleč. Zato mora biti šola verska! Mi hočemo nerazdružnost zakona, hočemo, da se varuje krščanska, verska vzgoja otrok! Vemo pa, da tega nočejo socialni demokrati, čeprav so izdali nedolžen letak: »Die wahren Ziele der Sozialdemokratie« (Pravi smotri socialne demokracije), kjer sami sebi lažejo. Prikrivajo svoje slabe namene, ker znajo, da so še preslabi in da bi v svojih vrstah naleteli na grozovit odpor, če bi le preglasno govorili in delali za svoj cilj. Zato pa čutimo, da je naša naloga, da opozorimo od časa do časa slovensko delavstvo na to smotreno delo rdečih pavianov. Kadar se hodo čutili dovolj močne, takrat hodo javno nastopili. Do tega pa ne sme priti! Na to naj gleda vsak slovenski delavec, vsaka slovenska delavka. Rdeče vrste se rdečijo povsod in se morajo tudi pri nas, če nočemo, da nam ne zrastejo čez glavo. Vedno moramo imeti pred očmi, da je le v delu rešitev. Z novim letom zato na novo delo za našo organizacijo, za naše časopisje! Tobačne tvornice ravnatelj povzročil sa-monmor. V Krakovu v Galiciji se je pripetil ta-le žalosten dogodek: Med slovesno službo božjo dne 8. decembra t. 1. v cerkvi redemptoristov v Pod- nobeni sobi ni več gorela luč in ni se čul kak sumljiv šum. »Ste li obvestili Marijo?« »Le toliko, kolikor se mi je zdelo, da je potrebno.« »Idite zdaj v sobo svoje hčere. Ponoči hočem biti sam v Vaši sobi, v katero me morate zakleniti.« Vse se je zgodilo tako, kakor sem ukazal. Nahajal sem se sam v tem velikem prostoru, kjer se je doživelo že toliko strahu. Le malo svetlobe je prihajalo skozi zamreženo okno. Izpočetka moje oči niso ničesar razločevale. Povsod tema, neprodirna noč. Polagoma so se šele privadile oči na temo. Razločil sem veliko, temno posteljo, staro omaro s starinskimi rezbarijami, težke usnjene stole, mizo. Tipaje sem prišel k postelji. Poleg nje je stal stol, na njem pa obleka vesele živahne Bee-chove Marije. Šlo je zato, da ji rešim življenje. Oblečen kakor sem bil, sem legel v blazine. V temi sem odstranil z obraza šminko, tako da je bil moj obraz neobrit. Iz žepa sem potegnil gorcah (Podgorce so predmestje Krakova, ločeno po reki, a tvorijo mesto z lastnim občinskim svetom) je počilo pet strelov iz revolverja. Cerkev je bila natlačeno polna pobožnih vernikov. Umevno je nastalo v cerkvi velikansko razburjenje. Vse je drlo iz cerkve. Omedlelo je več žena, pohojenih je bilo več žensk in otrok. Kdo je streljal? Nase je streljal 311etni bivši sluga tobačne tvornice Jožef Flinka. Cerkev so seveda takoj zaprli in so jo po cerkvenih postavah zopet blagoslovili. Predno je šel Flinka v cerkev, je še naročil pri pogrebnem zavodu v Podgorcah mrtvaški list in pogreb — zase in plačal naprej stroške. Ko si je naročil pogreb, je šel v cerkev in se ustrelil. Pri samomorilcu so našli pismo, v katerem je pisal, da je bil bolan, a ko je ozdravel, ga ravnatelj tobačne tvornice ni več sprejel nazaj v službo. Ker ni mogel več preživeti svoje žene in dveh otročičev, se je revež v obupu in gotovo v zmedenosti rajši ustrelil, kakor da bi postal zločinec in bi svoje roke omadeževal s tujo krvjo, kakor je to storil morilec gališkega namestnika Siczynski, ki je, kakor znano, te dni pobegnil iz ječe. Končno prosi Flinka v svojem pismu trdosrčnega ravnatelja krakovske tobačne tvornice, ki nima nobene rodbine, da naj skrbi za njegovo ubogo ženo in za otročiča. •• V, - ■•>«*>*» lil , • »*>*?••* . *f tv* Ljubljanskim katoliškim Nemcem. »Bogoljub« piše v zadnji svoji številki: »Ljubljanski Nemci so pri zadnji, volitvi v Ljubljani zopet volili apostata Egerja. Kakor da nimajo nobenega drugega človeka, porivajo naprej vedno tega odpadnika. Vprašamo: Kje so pa katoliški Nemci? Mar jih nič ni ali nimajo v politiki nič govoriti? Saj imajo vendar službo božjo v štirih ljubljanskih cerkvah! V Gradcu je Slovenci še v eni nimajo, dasi jih je mnogo več! Dasi pa uživajo Nemci v Ljubljani take predpravice, vendar nimajo katoličani med njimi nobene ali nobenega vpliva v politiki ali pa premalo brige, katoliškega ponosa in odločnosti, drugače bi Nemcev v Ljubljani ne zastopal vedno in vedno apostat!! Da našega kandidata niso volili, o tem pričajo številke.« — Krepke, a resnične besede. Popolnoma sc jim pridružujemo in to timbolj, ker gre v Gradcu za slovensko delavstvo. Veljala bi ta notica tudi za Kočevje, kjer je, kakor znano, veliko slovenskih delavcev, ki ne znajo nemški, nimajo redne slovenske službe božje in tudi ne naše delavske organizacije. lasuljo z lasmi, ki so bili vsaj ponoči nekoliko podobni lasem Beecliove Marije. Dovolj sem bil pripravljen, da čakam kar prinese noč. V roki sem držal pod odejo pripravljen revolver, z drugo roko sem pa tiščal srce, da ne bi preglasno bilo. Čakal sem minuto za minuto — večnost večnosti. Polnoči je že davno odbilo. Oči so bile temeljito utrujene, ker sem moral tako dolgo čakati. Če ostane vse brezuspešno? Ne! Ne! Tega nisem mogel verovati. Sovražnik mora izvesti še danes svoje dejanje, ako hoče še naprej povzročati grozo. Če ne pride, bo strt njegov grozen vpliv na Jamesa Beecha. Čuj! Se li ni nekai pojavilo? Šum je čulo moje uho, šum podoben rožljanju, stokanju, kakor da se premika težko breme na slabi opori. Moje teme že navajene oči so blodile po velikem prostoru, a razločil nisem ničesar. Plava pri Gorici. Tu priredi Prometna zveza v nedeljo, dne 24. decembra t. I. ob pol 1. uri popoldne v gostilni »Pri postaji« shod krščanskih železničarjev. Obravnavalo se bo o pomenu in namenu Prometne zveze in o železničarskih zahtevali. Poročal bo zastopnik Prometne zveze. Vsi člani in njih prijatelji povabljeni. Jesenice v taboru S. L. S. Volitve so sicer minule, a volilni boj v neki obliki Se dalje traja. Nasprotniki ne morejo pozabiti poraza, naši ljudje so navdušeni, liberalci se med seboj zmerjajo, socialni demokratje pa pripoznajo moč S. L. S. Najhuje pa dela tovarna proti pristašem S. L. S., čeravno ona ni šla v boj proti tovarni, temuč le takoimenovane gospodarske stranke ni moglo delavstvo podpirati. Pa zakaj ne? Naj navedemo vzroke: To stranke h Humru. Zato dajemo vodstvu tovar-ljubljena, ta oseba delavstvo le šikanira, ki je verno po večini, ta oseba je pa brezverska. Ko so zbudili to staro stranko, niso vprašali krščansko socialnega delavstva, če hoče kandidirati pri njih stranki, temuč je šel vodja te stranke k Humru. Zato dajemo vodstvu tovarne v vednost, da krščansko socialno delavstvo ne bo nikdar volilo s tisto stranko, ki dela kompromise s Humrom, Ta oseba je svobodomiselna in s takim mi nikdar, naj to želi tudi najvišja oseba v tovarni. S človekom, ki je storil toliko gorja na Jesenicah, nikdar! Ko so popravljali kandidatno listo, sestavljeno s Humrom, nas niso povabili, temuč socialne demokrate. Mi teh ne bomo volili, ki se pajdašijo s socialno demokracijo, ker ona zasmehuje vse, kar je verskega in je izdajalska stranka, ker se veže z najhujšimi nasprotniki enake splošne volilne pravice. Dokler bo vodila tovarniško politiko oseba, ki se je pritoževala čez vsako napravo v korist delavstva za časa gerentstva in napadala po časopisih in svojih sestankih naše zadružništvo, katero smo ustanovili s svojimi žulji, da se ne množi oderuštvo na Jesenicah, takih ljudi ne bomo volili. Pridružite se pa programu S. L. S., ne zatirajte ubogega delavstva, vsem enako naj se kruh reže, potem bomo volili v občinski odbor može, ki jih želi vodstvo tovarne. S. L. S. je postavila za kandidate može delavce in so izvoljeni. Ti možje bodo delali na programu te stranke za blagor cele občine, ravnotako torej tudi za tovarno. Pravica mora vladati na Jesenicah! Nasilstva na Jesenicah. V jeseniški tovarni so ljudje, ki mislijo, da so več kot naši zakoni, potrjeni od cesarja. Ti ljudje teptajo postave, ki so jih izdali ljudski zastopniki in ki iih je potrdil naše cesar. V svoii zlobnosti in ošabnosti do delavstva so se tako daleč izpozabili, da mislijo, da avstrijski zakoni ne veljajo več zanje. Takih lumparij se poslužujejo štirje mojstri in nekaj njih priliznjencev in izdajalcev. Za danes ne priobčimo njih imen, ako pa oni precej ne odnehajo, dobe jih v roke naši poslanci in državni pravdnik. Škandal je za ljudi, ki so med volitvami zahtevali, ti moraš z nami voliti, ker imaš to in to službo, zato si dolžan, moraš tako kot mi hočemo, daj glasovnico podpisat. Škandal,da po tovarni govore, mi imamo nalog, kakor hitro se kdo kaj pregreši, precej dobi obračun, ker niste nas volili. Škandal, da prestavljajo delavce na slabše delo zaradi tega, ker jih niso volili. Pri Martinovih pečeh je en mojster, ki zaradi volivnega boja pretepava mlade Pričakujoča, strašna tišina. In zdaj? Se li ne dviguje postelja? Tako je. Škripanje kakor pod veliko težo. Postelja se dviguje! Naj li skočim iz nje, da vidim, kaj da se namerava proti meni? Že hočem skočiti! A ostal sem mirno v postelji, kakor da spim brezskrbno spanje, brez sanj. Postelja se je dvignila počasi, skokoma, vedno višje. Gibanje je prenehalo. Izpod postelje 'začujem drug zvok. Čujem korake, ki prihajajo. Nevarnost prihaja od spodaj. Rešil sem stavljeno si nalogo. Postelja se je lahko dvignila s tlam, na katerih je stala. Skozi odprtino se je prišlo lahko v sobo. Po tej poti so dohajala v sobo strašna obvestila. Kaj se li zdaj zgodi? Ležim tiho, ne upam dihati. Napeto pozoren je vsak živec. Poleg postelje se pojavi postava podobna senci. Mižal sem, da se ne izdam. Poleg postelje na stolu čisto lahno zašumi fante nevolilce. Vdovam so vzeli denar in premog, vse to zaradi volitev. Vsaka mera je en-kra polna. Odnehajte! Volitve so svobodne, zakon vam je znan, špehkamre so tudi za vas. To je šele opomin. Kako so smešni! Gerentstvo na Jesenicah še ne preneha. Tisti ljudje, ki so tri leta in pol zabavljali zoper gerenta, so skrpucali neko smešno pritožbo na c. kr. glavarstvo — pa pozabili pri županstvu vložiti zoper občinske volitve. Ti ljudje hočejo, da še vlada gerent ter hočejo preprečiti, da bi se volil župan in da bi delal občinski odbor. Imen sicer ne vemo, toliko pa smo zvedeli, da je Humer spravil skupaj vse politične ničle, katerih j.e z ženskami vred deset. Tudi naših ljubih socijev ne manika v tej pritožbi. Radi bi še zavlekli eno leto ter par tisoč kron škode naredili občini. Mi se prav nič ne bojimo novih volitev. Naši ljudje bodo šli še bolj edini na volišče proti škodljivcem občinskega premoženja, nekaj jih bo še ven sfrčalo. Mi smo prepričani, da so gotove osebe nalagale gospoda ravnatelja, da je S. L. S. proti tovarni. Ti lažnjivci bodo še bolj imenitno propadli kakor zdaj, ker tako pritiskajo na delavstvo. Mi smo vedno pripravljeni, besedo ima vlada. Kjer je pravica, tam je zmaga. Po zmagi. V nedeljo, dne 10. t. m. zvečer priredilo je politično društvo v Del. domu shod. Gospod župnik Skubic je v krepkih besedah označil pogubno stališče naših nasprotnikov. Mi bijemo z njimi boj, ne osebni, temveč v strankarskih načelih in sicer največ zato, ker je naše ljudstvo verno, ter si ne pusti ukazovati od svobodomi-selcev. Ti delajo proti naši stranki in našemu ljudstvu, zato mi moramo v boj proti njim. Tovariš Čebulj priporoča agitacijo za naše časopisje, posebno »Našo Moč«. Naj vsak agitira od osebe do osebe in nobeden nas ne bo premagal. Pristopimo vsi v organizacije in društva zdaj ob začetku leta. Vsak član in naročnik naj še vsaj enega pridobi. Storite svojo dolžnost za dobro stvar. , Idrijski mestni proračun za 1. 1912. »Slovenski Narod« nas je pretečeni teden osrečil z nekaterimi podatki o našem mestnem proračunu za leto 1912; ker bi utegnile sladke besede tudi katerega naših premotiti, si štejemo v dolžnost, opozoriti na nekaj posameznosti. Proračun izkazuje potrebščine 74.198 K 40 v + 52.743 K, skupaj 126.941 K 40 v in pokritja 127 tisoč 548 K, torej okroglih 606 K prebitka. Kar se tiče podrobnosti, si dovoljujemo pripomniti, da se nam zde številke za mestne uslužbence previsoke, ker vam »Slovenski Narod« dosedaj še ni poročal, na kakem stališču je v tem vprašanju deželni odbor; in ker mi to stališče poznamo, zato se nam čudno zdi, da se višajo postavke zoper katere je bil že opetovano priziv vložen. Mi ne bomo jeniali, temveč šli svojo pot, ker smo prepričani, da so prav tiste osebe, katere liberalci nabolj v ospredje tišče, najmanj vredne, ker tudi najmanj delajo. V našo mestno občino se leto za letom vrivajo postavke pod najrazličnejšimi naslovi, samo da lahko kak protežiranec do korita pride; tam kjer moči manjka jih ni, kjer jih niti polovico ni treba, jih je pa polno. Dalje pripomnimo: Karolini Vončina preje 360 K, sedaj 480 K; za pisarniški pavšal in tiskovine so natresli 700 K, za knjigo- Marijina obleka. Strašni obiskovalec se hoče prepričati, kdo da leži v postelji. Strašni pričakovalni trenutki! Moj čas še ni prišel. Mižal sem, a zdelo se mi je, da vse vidim. Roka je potipala moje lase. Postopal sem le prav, ker sem si nadal lasuljo z dolgimi lasmi. Nameravana zamenjava mora učinkovati. Ptuja roka se je vmaknila, tudi postelja se je nekoliko ponižala. Trenutki podobni večnosti . . . Nekaj začutim na vratu . . . Prsti? . . . Malo je manjkalo in prenehalo bi bilo utripati srce. Rajnikovi prsti! . . . Čutil sem, da je bilo mrzlo to, kar se je dotaknilo mojega vratu . . . Potem! . . . Da ne bo prepozno! Hitro sem skočil iz postelje, s silo odprl oči in zagrabil ptujo postavo . . . Glasno, strašno kričanje. Hudo borenje. Moj revolver pade na tla in se izproži. Na tleh! veška dela 100 K, znanstvene časnike 160 K (med njimi je najbrže »Slovenski Narod«, da ga ložje med uradnimi urami bero), »ostale« pisarniške potrebščine 100 K, dalie kolki in poštarina 120 kron, vsega skupaj okroglih 1980 K; za pisarno v kateri bi en spreten delavec lahko vse sam opravil; mi poznamo urade s pet do šest uradniki, ki nimajo niti polovico tega. Ni čuda potem, da leže cele skladovnice tiskovin po kotih za deset let naprej naročene. Vrhu tega pridejo še »razni stroški« 400 K; beseda »razni« se ponavlja v proračunu osemkrat in znaša skupaj 1650 kron. še bolj nas zanimajo druge točke! Pavšal elektrarni je narasel na 4600 K, žarnice pa tako brle, da imajo oni, katerim petrolejka sveti, boljše cesto razsvitljeno, kakor je sredina mesta; povrhu je proračunanih še 400 K za oskrbo javnih svetilk, a kaka je ta oskrba, vidimo vsaki večer. Dalje je proračunanih za razne zavode, blagajne in društva 640 K in povrhu za idrijske dijake 3400 K. Prva postavka je popolnoma nepotrebna, druga pa tako gorostasna, da se čudimo drznosti gotovih ljudi; naša mestna občina si je z realko nakopala tako breme, da nima ne dolžnosti, ne pravice, tudi vinarja več izdati za vzgojo in šolanje posebno takih dijakov, katerim ni nobene podpore treba. Enako zanimiva je postavka za obrtno šolo,, ki je zrasla od 1000 na 2400 K, razmere so pa take, da bi bilo najbolje vse opustiti. Med izrednimi potrebščinami nas zanima 20.000 K za hiš. št. 509; »Slovenski Narod« trdi, da se bo zidalo prostore za politično ekspozituro, za katero pa deželna vlada nič ne ve in se torej dela račun brez krčmarja kakor lansko leto pri regulaciji Nikove, ki niti občinska lastnina ni, in tudi pri ekspozituri živ krst ne ve, ali jo vlada sploh namerava, v Idriji bi jej pa že prostore radi zidali. Le sezidajte 3. do 4 uradniških stanovanj, ekspozituro pa pustite, sicer bo rekurz; pisarjenje o ekspozituri, kakor ga ima »Slovenski Narod«, je timbolj smešen, ker pisač dobro pozna ukaze deželnega odbora. Najbolj smešna pa je trditev, da mora mesto tisti podpirance prevzeti, ki si jih je društvo za mladinsko skrb nakopalo; iz našega ubožnega zaklada dobivajo ljudje že toliko podpor, da niso več v zdravem razmerju z dohodki; da bi se pa vedno iz mestnega zaklada jemalo, pa tudi ne gre, in tudi temu mora biti enkrat konec, ker je mestni zaklad že s 7000 K obložen! Ako odbijemo vse nepotrebne in ne-postavne stroške, pride okroglih 10.600 K manj in je torej napovedani povišek doklad za 7 odstotkov neutemeljen in nepotreben. Čemu raz-metujete denar, če ga nimate! Da bi se pa doklade zato večale, da se delijo razne »podpore«, je pa le v Idriji običajno. O novi klavnici, regulač-nem načrtu, prispevke za Nikovo in o »revni« Idriji kakor jo »Slovenski Narod« imenuje — pa drugo pot! Sklepoma vabimo mestni urad, naj doslovno priobči rešitev deželnega odbora z dne 29. novembra 1911, št. 19.088; ta bo davkoplačevalce zanimala! Mlečna vojska na Viču. Nekaj dni že se bije tukaj precej resen boj, ker se pa ne gre za kri, ampak za — mleko. Od-dajalci in odjemalci mleka so si prišli navskriž zaradi cene mleka, ker so jo oddajalci povišali za 4 v pri litru. Ne bi o tem boju poročali, ako bi ne bili takorekoč prisiljeni in izzvani. Demokrati, ki so od zadnjih občinskih volitev v bližnji žlahti z naprednjaki, hočejo začetek povišanja cene pri mleku zvaliti — po svoji stari navadi — na klerikalce. Resnici na ljubo bodi povedano, da vso to mlečno akcijo vodita dva pr- In klečal sem na nasprotnikovih prsih. Nasprotnik je bil premagan. Izpoved. Ne čutim hvaležnosti, ker mi je zapustil svojo dedščino. Saj njegova dedščina ni obsegala drugega, kakor sovraštvo, sovražil je tistega, o katerem je sodil, da ga je varal. To sovraštvo gori tudi v moji krvi, ki kroži vročejše kot lava po mojih žilah. Sovražim ga, ker ga moram sovražiti od takrat, ko je zadonelo prvo moje plakanje v svet. To sovraštvo je vsebovalo moje življenje. Gojil in vzgojil je je oče, dokler ni gorelo v meni kakor gori ogenj v ognjeniku. Moja mladost je bila brezupnejša kakor brezupnost pogubljenja. Zaničevani smo hodili od vasi do vasi, od kraja do kraja. Učil me je beračiti. Učil me je pohlepa do bogastva. Kdo mi je bila mati, ne znam. Očetova podoba mi pa vedno prihaja pred moje oči, če bdim in ko spim. Oče! Nikdar ga nisem ljubila, pač sem ga občudovala, kadar je govoril o svojem sovraštvu in kadar je govoril o tistem kraju, ki ga je ved- vih tukajšnjih liberalcev in sicer Franc Sojer in Janko Knez. Oba ta »prijatelja« delavstva so sociji volili v občinski odbor. Sojerju so celo pripomogli do svetovalskega stolčka. Sociji! Kaj ne lepa — liberalna hvaležnost! Ali vam bo to vendar enkrat odprlo oči, da boste uvideli, koliko srca imajo naprednjaki za delavstvo! Drugič pa idite zopet v objemu s temi ljudmi v boj zoper svoje tovariše - delavce, ki slučajno ne trob ijo v bogatega Kristana rog. Sociji prirejajo razne shode v zadevi draginje mleka. Ali bodo prišli do kakega uspeha, se še ne more spoznati. Mi jim želimo v tem boju srečne zmage; vrliutega jim pa še dodamo lep nauk, ako si hočejo v tem času splošne draginje odpomoči: Naj napovedo mnogi izmed njih boj, hud bojkot tudi alkoholu. Tako si ne bodo le za 4 v, ampak za lepe kronce na boljšem in bodo prišli do zaželjenih zadovoljnih, družinskih razmer. Kaj pomaga le luknjico zamašiti, če pa žrela — nesrečnega alkohola — ne zamašite. Bohinjska proga. V nedeljo 17. t. m. priredi »Prometna Zveza« ob 11. uri sestanek v hranilnični dvorani v Gorjah pri Bledu. Posebno so vabljeni tovariši s Primorskega. Poročat pride g. državni poslanec Gostinčar in deželni poslanec g. Piber. Tovariši! Pridite v velikem številu! Beda prožnih delavcev. O slabem stanju, v katerem se nahajajo prožni delavci, nam poroča trpin - somišljenik: V nobenem listu še nisem čital, kako se godi nam prožnim čuvajem. Leta 1906 so nam sociji obetali da dobimo boljšo plačo, ker so oni od države za nas dobili 3 milijone kron. Minulo je leto 1906, 1907 in 1908, a še nismo nič dobili. Šele leta 1909 smo dobili 20 v več dnevne plače. Ampak leta 1909 se je pa tudi vse za 30 do 40 odstotkov podražilo in začetna plača je še vedno 2 K 40 v. Ako je ugodno vreme zasluži en delavec 60 K na mesec. Za bolniško blagajno plača 2 odstotka t.. j. 1 K 20 v. Ostane mu še 58 K 80 v. Ako pa še v pokojninski sklad plačuje, mu pa še 2 K proč vzamejo in on dobi le nekaj nad 56 K. S tem naj preživi družino? Če zelo slabo živi, izda za rodbino 6 oseb na dan po najmanj 1 K 86 v, za celi mesec 55 K 80 v. Ostane mu torej po gorenjem računu le še' 60 v. Kaj pa obleka, čevlji in drugo? Ali naj krade, da ga zapro? Kdo naj mu plača stanovanje, kurjavo, svečavo in šolske potrebščine? Položaj je neznosen, zato prosimo poslance S. L. S., da se zavzamejo za nas, za naše uboge žene in otroke, da bomo mogli živeti. Soc. demokrati si le puste v njih blagajne plačevati, narede pa nič ne za nas. Zato pa proč od rdečih sleparjev. Tovariši v »Prometno zvezo«! Delavcem škodljiva moda. Predsednik francoskega sindikata tekstilne industrije poroča, da je vsled nove mode ozkih kril zelo omejeno izdelovanje suknja. V kraju Boubaik je baje vsled te mode črez 20.000 delavcev brez dela. Del belgijskega delavstva se je moral celo odpustiti. Plače delavstva so padle za 15 do 20 milijonov frankov. In to le radi neumne mode, ki je vsaka- leto drugačna, samo da si gospoda ki ni nikoli lačna, dolg čas preganja. Delo na progi in delovodje. Vsako delo na progi je težko, pa delaj kar hočeš. Kako da se prožnim delavcem slabo godi, smo že opisali. Da jih pa pri tem tudi delovodje zmerjajo, pa res ni lepo. Slišimo, da je na gorenjem koncu goriške proge en tak patron, ki bi no nazival, da je to njegov grad in kadar mi je pripovedoval o sivem zidovju za bukovim gozdom in o strahotah Vragovega Prepada. Vsaka njegova beseda je ustvarila sliko, ki živi pred mojimi očmi. čutila sem, kar je pripovedoval. Moje srce je bila zelo sprejemljiva gruda, v kateri je vzklilo in dozorelo gorčično zrnje. Cepil je v moje srce sovraštvo proti tistemu, ki je povzročil, da je bil pregnan. Sovražila sem ga, ker je bil vzrok naše bede in revščine. Pripovedoval mi je, kako lep da je naš dom. Živahno mi je slikal bogastvo, ki bi moralo biti moje. In ko mi je to pripovedoval, sem pa morala beračiti, da se neizbrisno zakoplje sovraštvo. Kadar sem stradala, mi je opisaval srečo bogastva in rekel: »Vse to bi moralo biti tvoje! Vzel je je meni in tebi«. In moje sovraštvo je nadkriljevalo globine morja, neizkončno večnost, hujše je bilo, kakor med Kajnom in Abelom. Vse, kar je znal, me je naučil. Pokazal mi je pota do lepote in do umevanja, pustil me je, kakor Jehova Mojzesa, da vidim obljubljeno debelo in mi potem rekel, da sem prokleta za vedno zatajevanje. bil prav potreben, da se mu pošlje knjiga, kako se mora z delavci občevati. Zmerja delavce enkrat po italijansko, enki’at pa po vipavsko ali kakor se reče po slovensko. Eni pravijo, da ga luna trka. Pa naj bode kakor hoče, res je le, da če se njemu enkrat zameriš, si pri njem za večne čase zanič čeprav si bil prej prav dober. Vemo še dosti o njem, pa za enkrat molčimo, ker upamo, da se bo vendar poboljšal. Zanimivosti o štrajkih leta 1910. Leto 1910 izkazuje večje število stavk, a manjše število stavkujočih. Leta 1910 je stavkalo 55.764 delavcev in delavk proti 61.978 leta 1909 in sicer v 2888 (1909 leta 1741) podjetjih. Stavkalo se je lani v 657 slučajih, predlanskim pa v 580. Stavke se razdele po posameznih deželah takole: Češka 38-2 odstotka, Nižje Avstrijsko 24-4 odstotka vseh stavk. Galicija z 8-5 in Moravska 78 odstotka; ostale kronovine izkazujejo še manjše odstotke. Najdaljša stavka je trajala 480 dni to je 16 mesecev. Seveda je bil pri večini stavk glavni vzrok zvišanje plače, branitev pravic in manjši razpori s podjetniki. Od strani podjetnikov je bilo izprtih 19.292 delavcev. Od teh jih je bilo 103 izključenih. Naši rudarji. V nedeljo 3. t. m. je praznovalo litijsko to-pilniško delavstvo praznik svoje patrone svete Barbare. Korporativno z rudarskimi znaki, je prikorakalo paroma delavstvo k svetemu opravilu, ktero je imel v delavski namen delavski prijatelj in organizator g. Krisch. Po sveti maši je bilo delavstvo pogoščeno na raču topilnice. — Praznovanje svete Barbare se je nekaj let sem opuščalo, zato je lepo in hvalevredno od delavstva, da je zaželelo to lepo in staro navado nazaj vpeljati. To kaže, da je topilniško delavstvo dobro in nepokvarjeno in Bog daj na priprošnjo svete Barbare, da sovražnik križa ne bo nikdar zapeljal naše krščanske delavce. Rdeča država bodočnosti. V italijanskem mestu Perugia sta bila obsojena voditelja soc. demokratov Bevignani in Basci. Prvi je dobil dve leti ječe, 1500 K denarne globe in izgubi državljanske pravice za eno leto. Njegov drugi čedni tovariš pa ima za sedeti šest mesecev in plačati t>00 K globe. Kot »obersocija« sta bila seveda občinska svetnika. Kot taka sta po Marksovih naukih izsiljevala od ljudi denar, kokoši, jajca, nakit itd. Basci je bil poleg tega krivim spoznan, da je v tridesetih slučajih poneveril zaupan mu denar. Milijonarji stokajo. ‘ Poročali smo veselo novico, da je državnozborski pododsek že sprejel prvi paragraf postavnega načrta, ki ga je sestavil in predlagal poslanec dr. Krek. Važno je to, ker so prej izkušali stvar zavleči karteli-rani fabrikantje in jim je tudi zastopnik vlade priskočil na pomoč, češ, da naj bi pododsek toliko časa počakal z nadaljnjo razpravo, dokler ne bodo o kartelih govorili tudi prizadeti sloji. Pododsek je pa kratko izjavil, da ne ugovarja, če zboruje enketa, a da pododsek začne razpravljati o oostavi. Dolg nos so dobili kartelisti in vlada z njimi, ki hoče očividno še naprej zavlačevati velcvažno gospodarsko postavo, ker se oderuških kartelistiških izkoriščevalcev boji. In zdaj so zabrenčali kartelisti. Proti Kre-krekovemu zakonskemu načrtu že dolgo ruje jo. Kartelistom je že opetovano priskočil na pomoč »Slovenski Narod«, dasi liberalnega slovenskega trgovca tudi odirajo Nisem znala, kdo da je tisti mož, ki naj ga sovražim. Blodili smo po pustih puščavah, kjer sem se naučila, kako da izgleda beda. Če sem tožila in plakala, me je tolažil: »Lahko se maščuješ, če si pogumna, če nisi preslaba.« Tako me je vzgajal za svojo maščevalko. Poznala sem vsak kamen izgubljenega raja, vsaki val srebrnega potoka, poznala šumenje bukev, a znala nisem, kje da naj iščem izgubljeni raj. Moje sovraštvo je gorelo v meni liki peklenski ogenj. Moj oče je umrl. Taborili smo na veliki ravnini neke ogrske puste. Nad nami je ležalo jasno nebo, kjer so se blesketale zvezde. V daljavi se je videla meglena podoba neke ogrske gostilne z vodnjakom. Umirajoči oče je ležal na trdih tleh. Mesec je obseval njegov izgubani, rumenkasti obraz. Zadnjič je govoril. Vsaka beseda je plamtela sovražnega ognja. (Dalje.) karteli, drugi kapitalistični avstrijski listi pišejo še potuljeno, a dolgo ne bodo, ker je v sredo zvečer zastokal predsednik Vetter na shodu dunajskih fabrikantov, kakšno krivico da jim.delajo poslanci, ker so jim očitali v pododseku, da odirajo. Vojska modernih oderuhov se zbira, da onemogoči postavo, ki je v prvi vrsti naperjena proti oderušltvu združenih ljudskih 'krvosesov. Ljudstvo in v prvi vrsti slovensko krščansko socialno delavstvo ne sme molčati in tudi ne bo. Jugoslovanska Strokovna Zveza stori vse, da bo slovensko krščansko socialno delavstvo povedalo, da tako kakor zdaj, ne sme naprej! Med divjaki in doma. Medtem ko pri nas za delavca v zasebnih podjetjih ni za slučaj starosti čisto nič preskrbljeno in znajo kapitalisti skrbeti za to z vsemi zvijačami, da tudi ne bo, je pa v krajih, kjer so mlade države, tudi za delavca v starosti že preskrbljeno. Celo na New-seelandu je preskrbljeno za starostno zavarovanje. National Provident Fundu (Narodni pokojninski zaklad) prispevajo zavarovanci tri, država pa eno četrtino. Člani so vse državljanke in državljani, ki ne zaslužijo več kakor 4000 mark na leto. Dozdaj je dobila vsaka oseba, ki je dosegla starost 65 let in katere premoženje ni presegalo gotove višine, tedensko pokojnino 10 mark. /Ta vsota je bila nižja pri gotovem premoženju. Nova postava je pa znižala starostno mejo na 60 let. Prispevki so prilagodeni vsem razmeram. Po enoletnem članstvu dobi zavarovanec še druge podpore. »National Provident Fund« vodi direktorij, ki mu predseduje sir Ward, finančni minister. Zaradi modernizma. Na Francoskem so prišli na sled velikanskemu narodnemu škandalu, v katerega so zapletene značilne javne osebe. Kot poglavar banke za kupčijo z nedoletnimi dekleti je označen urednik »Lanterne«, mož, ki je imel velikanski vpliv na javnost in je osebni prijatelj Brianda. Flaebon se imenuje mož, ki ima na vesti neštevilno nedolžnih žrtev in ki je vsled tega sodnijsko preganjan in se je sam predstavil sodniji. Z njim pa so tudi aretirali nekatere njegove »ljubice«, s katerih pomočjo je vršil nesramno kupčijo. V afero jei zamotanih še več mogotcev in nositeljev javnega mnenja na Francoskem. S tem je poleg panamskega škandala, in goljufij glede zaplenjenega cerkvenega premoženja francoski frajzin, ki se v tej aferi zrcali v socializmu soc. demokracije, za en škandal bogatejši. Svet pa lahko izpregleda, kam vodi svobodomiselstvo, ki se pojavlja pri nas pod imenom liberalcev in socialne demokracije. Pfuj! Zahvala. Podpisani se najprisrčneje zahvaljujem „Prometni zvezi“, ki mi je pripomogla ko sem se bil poškodoval pri železnici. Zahvaljujem se tudi g. poslancu Janezu Pibru, ker so imeli veliko z menoj opraviti. Zato tovariši železničarji vpišite se tudi Vi v „Prometno zvezo“, marsikomu je že veliko koristila. Bohinjska Bela, dne 11. decembra 1911. Jože Poglajen, želez, delavec Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „N a š o m o č“. Cim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo. * % / Splošna \ / priljubljenost \ • preizkušenega : Francko- • • vega: kavinega pridatka* • • pripisati je njegovi nedo- • • sežni izdatnosti v jedru, t • okusu in barvi. # * 0 * s kavinim mlinčkom , umsa m n steflGiijo! Denarni promet 1.1910 čez 83 milijonov K. Lastna glavnica ■ K 503.575*98. ■ registr. zadruga z neomenjeno zavezo Miklošičeva cestaS pritličje v lastni hiši nasproti hotela,Union' za franc, cerkvijo prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure pop. ter jih Tj tl O/ brez obrestuje /7 /n kakega po "Tl*/« odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4'50 na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo l. ♦ ♦ ♦ Priporočamo domačo trgovino z oblekam Maček &Komp. j Franca Josipa cesta št. 3. ♦ ♦ Založniki c. kr. priv. južne železnice. ♦ Solidna postrežba! Znižane cene! ♦ ♦ I Bogata zaloga ženskih ročnih del In zraven spadajočih potrebščin. I V Mpršnl LJUBLJANA X. mbioui, Mestni trg št. 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd. Predtlskanfe ln vezen|e monogramov In vsakovrstnih drugih risb. cvetljičiii salon p. Trančo 2, vrtnarila Tržašha c. 34 izdeluje šopke, vence, trakove z napisi. Tovarniška zaloga vencev, prepariranih in umetnih rastlin in cvetijic. Zunanja naročila z obratno pošto. Brzojavi: Bajec, Ljubljana Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke inv$troke. Novosti v konfekciji za dame. I. VECCHIET urar in draguljar, Ljubljana Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte. Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja ■/. novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, dija-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-skih žepnih ur. — Postrežba točna in solidna. ^taaaaajaaaaaaajaaaga Dežnike in i solnčnike i domačega izdelka najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu □ Inrin V riman tovarna dežnikov. Ljubljana Pred Shot jo it.19. n JOSIP ViMM, — Stari trg it 4. — PreiBr.ova ulica it. 4. 9 Popravila se izvršujejo točno in ceno. □n33ansnaanaaaannaannacnaannnannnane Iv. Bussenis, Priporoča svojo veliko cnilflV Prevzema tudi vsa v zalogo vsakovrstnih OUUIIv. njegovo stroko spada* joča dela po najnižjih cenab. Solidno delo. Točna postrežba. sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5. V» s' ua K0tl Ljubljana Pred škofijo 19 1 Lekarno „Pri Kroni" Mr. Ph. fi. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta št. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti i lodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v Pcsioa ni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju noq, Skatljica 50 v. a Ribie olje, steklenica 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, ste-i lemca 70 v ..Sladin" za otroke škatlja 50 v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steki t krono, zeleznato vino, steklenica 2 Kroni co v, in 4 krone 80 v. nrinr-ir-ir-inr ic at—ii—it—it—ir—ir ir—it—in fl.Zibert, Ljubljana Prešernova ulica priporoča svojo □ veliko zalogo čevljev □ jj :: domačega izdelka :: jj Pozor slovenska delavska drnštva! Kupujte svoje potrebščine pil znani in priporočljivi domači manufaktnrnl trgovini JANKO ČESNIK IPri CeSniku) LJUBLJfUlH Lingarjeua ulica - Stritar jeua ulica v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Edina in najkrajša črta v Ameriko! Samo 6 dni! Havre New-York francoska rreki morska dražba Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko linijo čez Havre, ter liste za povratek Iz Amerike v domovino in brezplačna d$asS"mo ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubllonl, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »Kmetske posojilnice* nasproti gostilne pri «Figovcu». TE©^. K©RN Dokrlvalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov, LJUBLJANA, POLJANŠKA CESTA 8. Priporoča se za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim Skriliem z asbest-ce-mentnim Skriljem lEiernit) patent Hatschek z izboCnom ploščnato opeko, lesno-cemenlno in strešno opeko. Vsa stavbmska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Ivan Jax in sin US priporočata suojo bogato zalogo raznoorstnlh uoznih koles in šiualtiih strojeu ee za rodbino in obrt. izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc. Tisk Katoliške Tiskarne.