Teden boja proti kajenju
So kadilci srečni?
Pri razmišljanju ob »TEDNU BOJA PRO-TI KAJENJU« se človek vpraša, kaj so to zdravje človeka«, »gmotno zadovoljstvo« in ¦življenjska sreča«. Ali je resnično mogoče med te pojme všteti tudi »užitek kajenja«? Ali so taki užitki res prispevki k zdravju človeka in njegovi življenjski sreči. Ali mu ta užitek nudi gmotno zadovoljstvo?
Po vseh sedanjih zdravstvenih raziskavah v svetovnem  merilu  je  kajenje  človeškemu zdravju   škodljivo.   Tako   škoduje   cigaretni dim vsem  dihalnim organom  človeškega  te-lesa     z     vsebujočim  tobačnim  katranom  in ogljikovim  monoksidom,   ki  povzročata   raz-na  obolenja  na  dihalnih  organih,  predvsem na pljučih, kar vodi celo do pljučnega raka. Z vsebovanjem nikotina — najhujšega stru-pa,  ki  povzroča  s  samo  dvema  kapljicama, nanešenima na jezik psa, smrt psa v 30 se-sundah,  osem kapljic pa že smrt konja,  tri kapljice, vbrizgane pod kožo, usmrte človeka — pa povzroča cigaretni dim še razna obo-1 lenja v krvnem obtoku in srcu človeka. Po-' gosto  so   posledice   z.astrupitve   z   nikotinom take, da je treba dolgoletnemu kadilcu tudl odrezati posamezne ude, da bi ga ohranili pri življenju.  Kako  naj   torej   prispeva  cigareta' k »življenjski sreči« človeka? Dvoma pa tu-": di ni, da posamezniku ne nudi »gmotnega za- • dovoljstva«.
.Ob vsem tem se moramo vprašati:
1.  Zakaj sploh kadimo?
2.  Zakaj  samoupravna  socialistična  druž-: ba to kajenje mirno tolerira?
Na prvo vprašanje je odgovor enostaven:' preprost človek je v svojem bistvu dober, vendar zelo nagnjen k slabemu. Slabi posa-mezni zgledi negativno vplivajo na človeka in premala samostojna zavest in razumnost posameznika povzročita sprejem take slabo-sti. Nikotin pa sčasoma zasvoji kadilca, ka-jenje postane nepogrešljiva razvada — strast do nikotina pa je že bolezensko stanje, ki bi ga bilo treba zdraviti. Zgledi kajenja vlečejo zlasti mlade, tako da je »kajenje« danes po-stalo že množično obolenje, ki se mu posa-meznik sam le težko upira, dobri zgledi ne-kadilcev pa ne vlečejo. Družba z ničemer ne posega v ta problem, nasprotao, z gospodar-skimi ukrepi ga celo podpira.
Na drugo vprašanje pa je odgovor bolj kompliciran: kajenje je posledica navad ne-katerih starih narodov, s to razliko, da so kadili le ob nekaterih priložnostih (pipa mi-ru) ali pa večinoma starejši Ijudje. Dostop do tobaka tedaj tudi ni bil tako lahek kot danes, znanje o posledicah kajenja za zdrav-je pa na ničli. Zdaj, ko je razviti svet s svo-' jo industrializacijo omogočil dostop do ciga-' rete že vsakomur, ne glede na starost in gmotni položaj, pa se je kajenje tako raz-paslo, da je postalo množično in kot tako družbeno škodljiv pojav. K temu so pripo-mogli še kapitalistični družbeni odnosi v go-spodarstvu, saj kapitalistična družba sloni na sistemu izkoriščanja človeka po človeku, tu-di na račun njegovega zdravja. Proizvodnja tobaka in cigaret je postala donosna veja ka-pitalističnega gospodarstva, ki je na račun zasvojenosti človeka s cigaretnim dimom ko-vala dobiček, hkrati pa povzročila množične posledice na zdravju ljudi in narodov po vsem svetu. Samoupravna socialistična druž-ba, pa ludi zdravstvena služba, žal ni znala v 30 letih kajenja omejiti, temveč ga je celo razširjala.
Ob »TEDNU BOJA PROTI JCAJENJU« pozivamo vse pozitivne sile naše samouprav-ne socialistične družbe, naj se pridružijo na-' šemu boju proti kajenju in se odločno posta-' vijo po robu taki zaostalosti na področju proizvodnje tobaka in cigaret ter začno re-sen množičen boj proti kajenju med mladino in kadilci, ker bomo le tako podprli naše tež-njcpo zdravju, gmotnem zadovoljstvu in živ-ljenjski sreči.                     Društvo nekadilcev
Ljubljana-Šiška