147. številka.
Ljubljana, v petek 30. junija
XXVI. leto, 1893.
Izhajii vsak dan ive^r, i zim Si nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za *vstr o-ogersk e deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta S gld. 80 kr.t za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila   plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu St. 12. U pravu i Al vu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na. naročbo.
NImviio p. ii. ohl'luMtvo uljudno vabimo uh oovo nnročlto, Hinre gospotle naročnik« pa, katerim bo polekln koncem nieHeca naroČil lin«, proalino, <ln Ju o praveiu časa ponove, «ln po*i-l|un|e ne prenehaš 1» tlu ilobć vite številke.
„SLOVENSKI NAROD"
veljn is L j u b Ij h nitke nnrocuike brea poAHJM*
iifn un tlom: Vse leto . . .  gici. IS*— I i vtrt letn   . .  ul.i. 8*S0 I"ol let« ... a*."SO I Jeden m«■*«■«■. 1-10 Za pohIIJmuje un dum ne rneunu lO kr. nas mestec, :to kr. im celrt let«. H poHllfHDJeai po pošti veljm Vse leto  . . .  »Id. 15-— I (totrl leta - . . »Id. — PoB let m  ...     ,,     S*— I Jeden inenee .    „   I - i o ir^"~ Nnroeu|e Me laliko e vanklui duevoni,  a h krnili Me mora poMlntl tudi nhročninn, «lru»it<*e ne ne oslrauui un dotično imročllo.
Upravništvo ..Slovenskega Naroda". Po nemških volitvah.
Druga volilna bitka, tako se pač morejo imenovati ožje volitve nemške, vršivše se minoli teden, je koučaua iu sedaj je lahko pregledati uspehe o/a-roma neuspehe tega srditega boja. Na bojišči je obležalo mnogo znamenitih mrtvecev, v prvi vrati nekateri odlični voditelji doktrinarne svobodomiselne stranke. Pritisek vlade je to stranko skoro ugonobil. Pri prvih volitvah ni zmagal nobeden njenih kandidatov in šele pri ožjih volitvah dobili so nekateri njeui privrženci mandate, to pa le s pomočjo in vsled podpore drugih strank. Ta poraz svobodomiselne stranke je največjega pomena za rešitev vprašanja, zaradi katerega je nemška vlada apelirala na uarod, za vujaško predlogo.
Sedaj, ko je voliti samo še v petih okrajih, kjer bo zmagali Že drugod voljeni kandidati, računa vlada, koliko privržencev vojaške predloge je poslal narod v državni zbor iu trni, da ima večino zanjo zagotovljeno. Da je to resnično, bilo bi moči govoriti o vladnem uspehu pri volitvah, ali ta večina je samo relutivna. Vlada računa namreč, da bodo za njeno predloga glaaovale vse stranke  izvzomši svo
LISTEK.
Volaška Župka.
(Humoreska h domačega življonja. Spisal Lovro Dr omot a.)
Dokler je živela Volaška Župka, ni bilo v naši dolini uobeue svatovščine, kamor bi ne bila prišla. Vabili je niso, povabila se je sama. Prostora ji nUo dali pri mizi, ampak je sedela pri peči mej vaškimi otroci ter je lakomala ali prežala, kakor tudi pravijo. Ker morda na Sluvenskem ni povsod to »prelepe" navade, povem, kaj se v naši dolini pod tem unč
Kadar je v vasi svatba, povabijo se nanjo vaSki otroci sami, Bede pri peči i u čakajo, kdaj jim poda kdo kos belega kruha, malo mesa ali kaj dru-zega. Lepo ni to, veader se otrokom odpusti; toda ako preže* odraščeuei, katerim ni sile, je pač grdo. In Vtflaški Župki ni bilo treba lakomati, ker ni bila revna. Denarja sicer ni imela, imela pa je pri bratu na Volaki izgovorjeno hrano do smrti in stanovanje; iu to je že nekaj! Za življenje zadoBtuje, obleko si pa človek zasluži, ako se le količkaj giblje.
Župka je bila velika ženska. Obraza neprijetnega, ker so ga kazile predebele ustnice in velike bradavice po čelu Id bradi.   Seboj je vedno noeila
bodomiaelno, centrum in socijalističko, ona se zanaša na tiste drobne frakcije, katere so s silo in težavo pridobile nekoliko mandatov, v prvi vrsti na protisem te in na Poljake. Ako se izrečejo te frakcije za vlado, potem ima ta večino za vojaško predlogo, sicer pa ne. Zanašati pa se na te elemente ni. Poljaki so že v prejšnjem državnem zboru glasovali za vlado samo zato, ker jih je klubova večina v to primorala. Ta večina je bila majhna; privrženci vojaške predloge zmagali so v klubu samo /a dva glasa. Sedaj je razmerje drugačno, sedaj imajo v klubu nasprotniki vojaške predloge večino in kdo *e\ ali ee bodo dali pregovoriti. lato tako je tudi s protisemiti. Ti zahtevajo odločno, da se uvede dveletno vojaško službovanje in da Be troški za vojaško reorganizacijo v zmislu vladne predloge nalože* v prvi vrati imovitim krogom, Čemur pa vlada ne more in ne mara pritrditi. Odločitev je torej odvisna od Poljakov oziroma od opozicijskih strank. Ako hočejo opozici jonalei izpostav;ti Be znova volilnemu boju, klubujejo lahko vladi, zlasti ker je svobodomiselna stranka, še vedno močna in uplivna v mestib, pripravljena združiti se za volilni boj b socijalisti.
Usoda vojaške predloge, zaradi katere je vlada apelirala na narod, torej Se nikakor ni rešena niti zagotovljena. Ali Če tudi ta predloga dobi v parlamentu potrebno večino, tako to vender še ne bo podprlo sedanjega sistema, ker bo ta večina brez dvoma takoj po glasovanju zopet razpadla. Glavni elementi, na katere računa vlada glede vojaške predloge, protestantski konservativec protiBemiti, agrarci itd. so nasprotniki sedanje gospodarske politike, so ne« prijatelji trgovinskih pogo leb z Avstrijo in Italijo in nečejo nič slišati o trgovinski pogodbi z Rusijo, kutero namerava vlada skleuiti. Stranke, katere bi hotele podpirati gospodarsko politiko vlade, narodni liberalci, svobodomiselna Btranka in nekatere majhne frakcije, so v taki manjšini v zbornici, da ž njimi ni resno računati.
Ali uapeh minolih volitev ima še drug, za celo Evropo zanimljiv pomen, kateri ne ovrže niti vzprejem vojaške predloge. Novi državni zbor nem-
naročni jerbaši'ek. Slabe jedi ni rada jedla ; močnik, krompir, zelje, repa itd. ji ni šlo v slaHt, pač pa Žgancij kava, meso, nad vse je pa ljubila klobase iu juho. „Župca" — tako je izgovarjala — ji je prihajala vedao na misel in govorila je najrajše o dobi i „župciu. Ljudje so ji pa zaradi tega prideli ime „Župka".
Godec KraMijčev dimen je imel z Župko mnogo opraviti. Kjer je godel, tatu je ona lakomala. Za to privrženost ji je pa Šimen marsikatero naredil, da bo se svatje in vsi smejali.
Spominjam se še dobro treh rečij, ki jih je naredil takrat, ko se je ženil Jaka Smučiper.
Na klopi okoli ogromne zelene peči so sedeli vaški otročaji, mej njimi pa Župka. Sedela je ravno na voglu, da je imela lepši in boljši razgled po hiši in mizi. Zevaje je debelo gledala na mizo, da je videla, kaj je dobrega v skledah Šimen jo nekaj časa gleda iz godčevskega koti, potem pa natoči poln kozarec vina, stopi s kozarcem pred otroke in reče:
»Kdor zine najbolj široko, tistemu dam vino."
Vsak zine kolikor so se dala razkleniti usta, najbolj pa Župka, ki je bila največja.
»Dobro ste naredili, prav dobro I Župka je zinila najbolj, zato dobi vino."
Župka se namrdne na zadovoljen ameb.
ški je — ker je na Nemškem splošno volilno pravo — izraz narodnega mišljenja in čustvovanja, v njem se zrcali narodova volja, in zato je važno, da si ogledamo njega lice. Toliko in principijelno tako nasprotnih strnnk nima noben drugi parlament na svetu, a kar je najbolj čudno, je to, da bo verski nazori razcepili stranke. Katoliški centrum in protestantski konservativci kakor protisemiti se ločijo od narodnih liberalcev in od svobodomiselne stranke v prvi vrsti po verskih principih, potem še le in v manjši meri po političnih nazorih. V tej skupini raznovrstnih strank in frakcij zavzemajo posebno mesto socijalni demokratje. Število socialističnih poslancev je naraslo pri minolib volitvah od 35 na 45, kar pa ni v nikakem razmerji s številom glasov, kateri so bili oddani za sociialističue kandidate. V celi Nemčiji dobili so socijalistični kandidati skoro dva milijona glasov in da je volilni sistem primerno in pravično urejen, morala bi bo-cijalnodemokratična stranka imeti v državnem zboru vsaj Bto poslancev. Dasi je v novem državnem zboru samo 45 socijalističnih poslancev, je vender že to število velikega pomena. Ta stranka nima na svoji zastavi imena nemškega cesarja in uemške vojske; ta stranka raste od volitev do volitev; njeni privrženci se nahajajo v VBeh slojevih, celo mej vojaštvom ; ta stranka je živ protest zoper sedanje nemške razmere in od oje je odvisna bodočnost pod prusko pickelhaubo zjedinjene Nuncije. NemSka vlada dobi morda v novem državnem zboru večiuo za svojo vojnško predlogo ali z ozirom na socijali-stičtio gibanje se more pač reči : Še uekoliko takih zmag iu Nemčija bo poražena in izročena socijalnim demokratom.
Politični razgled. Notranje dežele.
V Ljubljani, 30. junija. Trittnovsfca norela. „Fremdenblatt"   javlja, da je ministerski svet   dognal  posvetovanja o zakonski  noveli glede ustanavljanja sodišč, da se je porazumet o besedilu
„Župka, sedaj zini še jedenkrat, da vidijo vsi, kako znaš!u
Z'iie takoj.
„Le zini! Le zini!" priganja Šimen. Župka zeva vedno bolj, ko pa zine toliko, da zainiži, vlije Šimen viuo v tu in sode na svoj prostor.
Svatje se zakrohotajo iu otroci zavpijejo, da se Župka ustraši, naglo stisne usta in pogltda plašno okoli sebe.
nAli je bilo dobro vino?" oglasi ae Šimen in ji pokaže prazni kozarec.
„Ti snak črni, ti, saj me ne bodeš nikdar več," zadere se Župka jezno.
Šimen se namuzne, toda ne odvrne ničesar.
Na mizo pridejo klobase krvavice. Šimen dobi dve. Župki se je vihal nos, ker jo je šegačkal prijetni dub pečenih klobau in cedile so se ji sline po njih. Šimen izpra'.ni jedno taku, da mu ostane prazno črevo, drugo pa zreže na koščeke. Potem stopi s krožnikom pred otroke in etiBne še prej ostanek smotke v roko ter pravi:
„Le zini vsak, pa dobi košček!"
Polaga po vrsti otrokom koščeke v usta. Pride do Župke. Ziue kakor Žejua kavka, da bi dobila klobasico, toda Šimen vrže namesto klobase ostanek smotke v zijoča uata. Župka začne brž grizti, toda
te novele iu da pride ta predlug na jesen pred državni zbor. Grof Taaflh je baje Že cesarju poročal o tem uspehu ministerskih posvetovanj. — ,Va-ter I and* pravi k tej novici: Ta vest bo pomirljivo uplivala na levico, druge stranke pa, katere nimajo posebnega interesa na tem, da se sploh kaj stori, kar je moči zmatrati dokazom ueniško-liberal nega upliva, sodile bodo o stvari po besedilu zakona, katero se naznanja kot srečno.
Odstop nioravskega namestnika. Moravski namestnik Loebl misli odstopiti. Ker potrjajo to vest tudi uticijozni listi, je gotovo utemeljena. Loeblov odstop je naredil v vseh moravskih političnih krogih velik utis, dasi Čehi nimajo ni najmanjega povoda, žalovati za tem gospodom. Znano je, da se je I. 1888 zmatralo imenovanje viteza Loebla kot poraz tedanjega češkega kluba. Staročehi iu moravHki dvorni svetniki, ki so takrat še zvonec nosili, bili bo v tisti dobi najpo-blevnejši podporniki Tauffdovega sistema in vzlic temu je bil imenovan moravskim namestnikom mož, kateri niti jezika češkega m znal in se ga tudi naučil ni. Era Loeblova se v ničemur ne odlikuje. Bil je birokrat v pravem pomenu besede, poslušeu izvrševatelj ministrovih ukazov, brez inicijative in temperamenta. Iz laBtnega nagiba storil je ves čas Bvojega namestuikovunja samo jeden korak — pre povedal je zadnji tabor Umskih socijaliBtov, vsled česar so nastali krvavi izgredi. Loebl je bil v ozki zvezi 8 kohorto Chlumeckega in zato je samo naravno, da Be poslavljajo Nemci od njega s težkim srcem. Kako ozko je bil Loebl zvezau z Nemci, je vidno iz dogodbe, ki se je primerila pred zadnjim • diiskom ceaurja v Brnu. Tedaj je zahteval vitez Šrom, naj se v Brnu uvedo zopet češko nemški javni napisi, kakor so bdi v prejšnjih letih. Loebl je to obljubil, storil pa ni ničesar, narobe, dal ie celo odstraniti znake češke krone s „češke besede" v Brnu. Skratka — za časa Loebla vladal je na Mo-ravi Chlumeekv in 8 tem je marsikaj osvetljeno. Glede uzrokov namestnikovem odstopu se čujejo različua mnenja. Nekateri liBti trde, da odstopi, ker doslužil 40 let in je slabega zdravja, drugi zopet pravijo, da odstopi Loebel zaradi socialističnih izgredov, tretji pa, sungviniki, trdć, da zato, ker želi vlada na to mesto spraviti moža, ki bi mogel pozicijo nemških liberalcev podpreti, kajti ta pozicija je vsled silnega gibanja Mladočebov, nemških na cijonalcev in socijalistov zelo oslabela, tako da je ne more utrditi navaden birokrat.
Malorasko g ibanje* Starorusi sestavili bo posebno spomenico, katero so odposlali cesarju in v kateri prosijo, naj se razveljavi minisleiska uaredba, h katero je bil svoj čas uveden fonetični pravopis. Ta naredba je imela namen, razširiti jezikovno razi.ko mej ruščino in maloruščiuo, kar je politično eminentne važnosti.
Tu a nje drža* e.
Senzačnu vest. Trav čudna in skoro neverojetna vest se javlja iz Belegagrada. Tam se namreč govori, da se kralj Aleksander in srbski pretendent princ Peter Kara-pjorgjevič snidets v kratkem da se porazumeta. S tem v zvezi je bila tudi misija polkovnika Velimi-rovića ua črnogorskem dvoru v Cetinju. Peter Ka-ragjorgjevič je zet črnogorskega kneza. Verojetna ta vest pač m, zato prejiuščamo odgovornost zanjo tistim listom, kateri so jo prvi sporočili. Antugoni zem mej Obrenoviči in Karagjorgjeviči je prevelik, da bi se dal premostiti, zlasti ker se Karagjorgjeviči nikakor ne marajo odpovedati svojim namišljenim pravicam.
Metropolit Kliment.
„Moskovskija Včdoraoati" javljajo iz Trnova: Komedija, katero ae igra z odstavljenim metropolitom Klimentom, bo kmalu končana. Oproščen bo, ker ga je vlada odstranila le zato, da ni za Časa Koburžanove navzočnosti delal zgage. V tem času se je ž njim ravnalo kakor s kakim razbojnikom. Zaprt je bil v nekem samostanu, kjer pa ni nobenega meniha in se moral živiti od kruha in vode. Stražilo ga je dvajset orožnikov. Zaprt je bil v malo vlažno celico, kjer ga ni smel nihče obiskati; niti čitati ni smel, samo vladni list »Svobodo" so mu ponujali. V tem času, kar je metropolit Kliment zaprt, preganjala je vlada tudi njegove sorodnike. Orožniki so njegovega netjaka Pančeva prijeli in odgnali, kam, tega ne >e nihče, najbrž v Črno džamijo v Solili. Iz tega zapora še ni nibče živ prišel ; če ni bil na smrt obsoien, je pa na drug način „slučajno" zapustil ta svet.
JTome-rule.
Gladstone je bil zadnji čas s svojo irsko predlogo v precejšnji zadregi in sicer radi fiuaneijalne strani irskega vprašanja in radi predlogove določbe glede irskih zastopnikov v državnem parlamentu. Ker so se Gladstoneovi privrženci jeli kesati in ker so Parnellovci silili vlado naj se odloči, bila je si-tuvacija še neugodnejša. Gladstone je vse to srečno premagal. Izdelal je poseben načrt za rešitev rinauci-jalnega vprašanja. Tendenca tega načrta ie ta, da se za sedaj reši kar home-rule določa gtedć irskega parlamenta in irske eksekutive, vse drugo pa da se odloži za dobo šestih let.
Dopisi.
1% LJubljane 29. junija. [Lv. dopis.] (Okrajna učiteljska konferencija.) Dne 28. junija vršila se je v mestni dvorani letošnja okr. učiteljska konferencija sloveusko-nemških Ljubljanskih šol. Točno ob 8. uri otvori gosp. c. kr. okrajni šolski nadzornik prof. Fr. Leveč konferenco, pozdravi navzočue ter imenuje svojim namestnikom g. prof. Vode t a. Zapisnikarjema se z vzklikom izvolita gdč. Borowsky in učitelj K cel, overo-vateljema zapisnika pa gdč. Wessner iu gospod Dimnik.
Gospod predsednik se z ginljivirai besedami Hpominja umrlega vodje pripravnice Blaža Hrovatha in slovenskega šolnika dr. viteza Močnika ter pozove navzoče, da v spomin ranjkih ustanejo raz sedeže, kar Be tudi zgodi.
Izmej uradnih dopisov oziroma ukrepov omenim nuj le, da je mestni šolski s\ef. sklenil iu ta sklep tudi vis. c. kr. deželnemu šolskemu svetu v potrjenje predložil, da se bode šolski pouk v vseh mestnih šolah v prihodnjem šolskem letu tudi v zimskem času pričenjal ob 8. uri zjutraj ; !e pri Uršulinkah ob 1 a9 uri. Giede prautopa učencev iz jedne mestne šole na drugo se je ukrenilo, da se to sme zgoditi le po vednosti tistih šolskih vodstev, mej katerima se prestop želi. Ddlje je c. kr. mestu šolski svet sklenil, da smejo otroci iz Viča le še tri leta v mestne šole pohajati in to proti prispevku letnih 200 gld. za pokritje stvarnih šolskih potrebščin in se smejo otroci iz SiSke šele potem v mestue šole vzprejemati, ko so ondotno trirazredno šolo zvršili.
— o joj I — jaki sok jo začne peči in urno vrže blabo klobaso iz ust.
,Fej, kakšue klobase so to!"
Sedaj š-le vidi, kaj ji je dal. Svatje v smeb, ona pa v jok.
„1," čakaj, grešnik, videl bodeš, kaj bode, ker se norčuješ iz starih ljudi j."
„Ne jokaj se, Župka, zmotil sem se bil, s* daj ti pa prinesem celo klobaso," pravi Šimen resno in tolažeč jo.
wAli ros prineseš?"
Zopet je sijalo solnce na njenem obrazu.
Šimen gre s krožnikom ven ter prinese čez kake pol četrt ure ua krožniku celo klobaso.
»Vidiš, Župka, kako te imam rad! Toliko časa sem nadlegoval kuburico, da mi jo je dula za-te. Na I le vzemi!"
Župka vsa vesela poBeže in jo ogleduje.
„Le jej, le jej! Kaj se sramuješ?
Ugrizne krepko. Toda — o nesreča 1 — imela je polua usta otrobov. Hitro pljuje in se briše, potem vzame jerbašček iu beži grozeča se Sminu.
Šimen je bd v prazno črevo natlačil otrobov, zataknil črevo ter ji je prinesel namesto pečene klobase.
Takih rečij bi navedel lahko še prav mnogo, toda hi bilo preobširno.
Kuhala si je ruda žgance.   Sprosilu je moko,
lonec in naposled še ogenj ter si je kuhala. Bila pa je nestrpljiva, zakaj komaj so zavreli Žganci, zmešala jih je in zmetala v jerbašček.
»Župka, niso še kuhani!' dejale so ji gospodinje.
„Eh, pokuhali se bodo pa še v jerbaščku nekoliko, " odvrnila je resni in šla svojo pot.
Včasih ji je dejal kdo ter ji kazal na drevo:
„Župka, ali vidiš klobase?"
»Kje pa, kje, kje?" spraševala je uneto in zrla v veje.
Toda se je brž izgovoril:
»V 6ni-le vasi je svatba."
„Kje pa, kje, kje?"
„ Tam le, le pojdite tje!" In kazal je v oddaljeno vas.
Župka se je pa obrnila in šla, tam so ji pa še dalj kazali. Tako je opletala včasih od vasi do vasi za svatbo, ker so ji kazali povsod dalje.
Predlansko zimo o evečuici je pa umrla. Na Vodicah so nekje svatovali, kjer je tudi Župka lako mala. Celo napojili so jo bili nekoliko. Ko je minulo vse, odpravila bc je v doliuo. Huda iu mrzla burja je brila ter je nosila drobni sneg v obraz in je za metala gaz. Župka vsled slabega pota opeša in oslabi, počene v sneg, da bi se odpočila, toda od trudnusti zaspi. Našli bo jo vso zameteno s snegom.
Iz nadzornikovib opazek posnamem, da ima mesto 12 zavodov z 80 učnimi močmi, katere so delovale a jaku ugodnimi uspehi. V vseh predmetih razviden je velik napredek, kar pa pri upravi ni. Nedostatki, katere je g. nadzornik lani grajal, ao razun Marijanišča še vedno isti; dajo se pa popolnoma le s tem odstranit , če se sezidata dve novi doli.
O zavetišči nravuo zanemarjenim šolskim otrokom v Ljubljani govoril je g. nadučitelj Andrej Žumer jako temeljito podavši zgodovino in uredbo tujih že osnovanih takih zavodov in nekaj domačih slučajev, ki podkrepujejo misel na tak zavod. Gospod poročevalec stavil ju v ta namen tri resolucije, ki se s pristavkom gosp. nadzornika po daljši debati, katere so se udeležili go-jp. katehet S mere kar, prof. Keržič in vad nični učitelj T o m š i č, jednoglasno vzprejmo.
Gosp. Dimni k poročal je prav podrobno o učnem smotru pri spisovnem pouku v osemrazrednih in petrazrednih ljudskih šolah ter žel za svoje skrbno sestavljeno poročilo občno zahvalo, katero mu je izreklo po predlogu g. T o m š i ča zbrano učiteljstvo.
Ko bo se rešile še ostale vsako leto se ponavljajoče točke dnevnega reda, zaključi zborovanje g. nadzornik Leveč s trikratnim „Slava"-klicein na cesarja.
Pred in po zborovanji ogledali so si navzoč-uiki lepo razstavo deških ročnih del druge mestne šole, katero sta uprizorila gospoda učitelja A rini č iu Ce puder; prvi je razstavil zlepljeuine, drugi pa lesne izdelke. Iz razstavljenih predmetov se razvidi, da sta vsak v svoji stroki mojstra, za kar pa nista mojstersko plačana, ker dobivata za okroglih 200 ur pouka na leto le po 40 gld. nagrade ali 2 0 kr. od ure.
Iz logaškega okraja, 29. junija. [Izv. dop.] (Učiteljsko zborov a u je.) — Ako se ozremo v preteklo petletno dobo našega društva, „učiteljev in šolskih prijateljev", priznati moramo, da je storilo v polni meri svojo dolžnost. Ne le, da je skrbelo za splošni napredek našega šolstva in ugled tukajšujega učiteljstva, oskrbelo je tudi skoro vsem šolam najpotrebnejše vrtnarsko orodje in pa lepo zbirko knjig šolskim knjižnietim Postavilo je dalje pokojnemu tovarišu Trevnu na Blokah nagrobni spomenik, ter s t«*m pokazalo, da se tudi še po smrti spominja svojih članov-trpinov.
Da bi Be pa tudi od društvenega sedeža oddaljeni tovariši in tovarišice, kateri tožijo, da pridejo z društvom premalo v dot ko, lehko občnih zborov udeleževali in tu svoji mej svojimi vsaj jedenkrat v letu — razen uradnega zborovanja — o važnih šolskih in druzih stanovskih zadevah prav po bratovsko pomenili iu potrebno ukreuili, zborovali smo preteklo leto v Uovtah, letos se pa popeljemo v dan 5. julija na hrvatsko m-j > v Babino polje, kjer se budemo sešli tudi z našimi sotrudoiki Hrvati.
Nadejaje se najboljšega vspeha, kličemo že danes vsem udeležencem srčni: Na zdar!
Domače stvari.
— (Resa lova stoletnica.) Včeraj je minulo sto let, odkar se je v Chrudimu na Češkem porodil ženijalni izumitelj parnega vijaka in mnogih druz h koristnih in važnih iznajdb, v Življenji preziran, po smrti atoprav pravično spozuavau. Omikaui svet zdaj d un! oj no proslavlja zaslužnega, nesebičnega moža: rojaki strokovnjaki iu čestitci sicer hvalevredno tekmujejo, da popravijo, kar so vrstniki zamudili. Tudi Ljubljana, v koje zemlji pokojnik pri sv. Krištofu počiva, se je moža lepo spomnila. Po jednajsti uri dopoludne se je včeraj zbralo večje število njegovih čeatilcev na ozaljšanem grobu pri sv. Krištofu. Opazili smo gg župana GraBBellija, go7duega s etnika V. GoDa, stavb. s\čtuika J. S v i t i 1 a, zastopuike kranjsko • prim >rakega gozdarskega društva, katero vsako leto o Vseh svetih ozaljša Resslov grob, več višjih inženerjev, itd. Našteli smo šest veucev, ktere so položili na grob: gozdarsko društvo, komite za proslavo Btoletuice Reaslove na Dunaji, Ljubljansko mesto, Btavbinski oddelek deželne vlade, rojstveno mesto Chrudim in tehniško vodstvo zgradbe državnih železnic. — Slava ReBslovemu spominu!
— (Seja združenih odsekov za v so so ko l h ko s I a v n o s t) je danes zvečer iu sicer točno ob 8. uri, ker je pozneje telovadba
za proste vaje in za skupine.
sli ko u onim w[ iooocl    ibnu 41 ulefl 1 <\ ■ \
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali danes ur >>!i i ne darove za družbo sv. Cirila in Metoda: Iz Šmarija pri Jelšah poalal je g. učitelj Ivan Debelak 38 kron, nabranih mej tamošnjimi rodoljubkinjatni in rodoljubi. Darovali so: g. dr. Jan Čepelka 6 k ; g. dr. Fr. Jurtela 3 k.; po 2 kroni: gospa Vekosl. Jurtela ter gospoda Jos. Rotner in Iv. Sparbakl od bv. Petra; po 1 krono: gospa Ana S«aza, gospodičina Franica Novak ter gg. J. Kranjc iz Zibike, Vek. StrmSek od sv. Petra, Fr. Ferenčak, Fr. Časi, Fr. Ferlinc, Jern. Štabue, Simon Wutt, Fr. Toplak, Fr. Slaje.. Fr. Adrinek, B. Strecher, Fr. Jurkovic, Fr. R»šker, St. Javornik, Mir, Pučelik, Dr. Kraus, H. Tančic, Fr. Druzovič, Fr. Polenšek, Iv. Debelak in neimenovanec. — Dalje sta darovali: Gosp. Emilija Cvetnič na Dunaii 2 k. 20 vin. in gosp. Roza Kos, učiteljica na Homcu 1 k., skupai 4 1 kron 20 vin., katere izročimo vodstvu. Slava rodoljubnim darovalkam iu darovalcem iu njih iiuslednikum !
— (Za »Narodni Dom" ) poslali so danee uredništvu našega lista g. Marija Alešovec iz Opatije, g. Kadoslav Urbinijovič z Dunaja in g. H. Tančic v Šmarjah pri Jeiših vsak 1 krono, skupaj 3 krone. Živili!
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) bo darovali: Slavno uredništvo „Vrtčevo" 45 raznovrstnih knjig in častnikov, g. deželni  poslanec Feliks S teg nar 30 raznih napevov in g. Gregorjevič Podgorski iz Sloveujegraške okolice zavitek knjig. — Prve krone  so poslali:   Mladi narodnjaki ob bistri Soči 200 kron; slavno uredništvo »Slov. Naroda" prvo zbirko v znesku   171 kron, nabranih  od 17. do   27. maja t. 1.   Darovali so kroue čant. domoljuhkinje iu domoljubi iz vseh slovenskih pukrajin.   Navedel bo vsa njihova čast. imena naš družbeni   »Vestnik"   VII. vez;-k. »Slov. Narod" pa jih   je   znamoval   od   112.—120. številke. Gospod dr. Jož. Bar le iz Kamnika je poslal 40 kron; 26   jih    je   daroval    graščak   v Meugši gospod M  i; i Stare, 14 pa vesela družba pri goBpodu Fr. Ilodetu v Kamniku.  — Gosp. Fr. Šetina nabral   v   Čiuomlji:   gospa  Hermina KaiserB-berger    in   gospod    dr.    Kai se rs berger po 5 k., gg. Fr. Ravnikar, Fr. Šetina, Fr. Štefan č i č, Janko P u h e k, F. K o 1 a d z y n , L Perko, A  Fabijan, J.  Schweiger,  T. Schweiger, J. Bučar, Pogačnik, Ilaika, K. Milller, F. Kopitar, F Jerman,  M« Malnerič, J. Fu-giua,   J.   Schvveiger,   Dovjak, Dragotin 1003 po 1 krono.  — Družbi so nadalje naklonili: Slovenski  dijaki ua  Duuaji po g. Aut. F u r -lanu 26 k. 52 bel.; dr. Ivau Rudolf, advokat v Konjicah, mej tamošnjimi rodoljubi uabrauih 21 k., prva  zbirka  Šentjakobske  podružuice v Ljubljani   20   kron;  (imena   glej  »Slovenski Narod" številka 116.) mestni   župuik,   častiti   gospo i Vrhovnik 20 kron; čast. gomod Jauez Z a b 1 a t-uik; župnik v Št. Ilji ua Dravi 20 k. v zlatn; g. J. Sirca v   Žilci   nabral   15   kron,   („Slov. Narod" številka   115)   gospod   dr.  Aloizij Iloman 10 kron; iz  Sloveujegraške okolice  g. Gregorjevič Podgorski 7 k., Jakobovič   Selski 1 k., S rabo tko vi 2  Josipina  1  k, V o v ko vi Č  Aua 1 k., v vsem 10 k ; g. mag. farmac. J. Hočevar 8 k., nabranih v Kranjskem okraji, — darovali bo: gosp. Fraujica Kepic in g. Koče var po 2 k., č. gg. Krek iu Pavlic, kapelana v Cerkljah, g. Pe-trovec, g. GaŠ perli n po  1 k.;   g. Fr. Dumi cel j 0 k. 80 bel. nabrauib v Zagorji na Pivki, neimenovana narodnjakinja >z Škofjeloške okolice 5 k. ; j>ii shodu Graških  Slovencev so darovali prvo srebrno  krouo  gospa Ruzlag,  g. K. Ljubeč, dr. K I a b i u c,  Fr. Žohar; vesela družba v Idriji po g. Filipu Vidici 3 k 26 bel.; mestni odbornik Žagar 3 k. ; č. g. Aut. Ž 1 o g a r 2 k., gospa K u I t a v z a r i e v a , g. j. Šibauc iz Konjiške   vesi,   g. Dav. Franc i č   v Čiuomlji, g. Fiužgar, učitelj v Črnotici v litri, Ivana Bon-čar, Vida pl. B I e i w e i s Trsteniška, učenka, Boris Zarnik, učenec  IV. razreda, gospa Marija Um-berger, gospa Helena Blok, gospica M ci U m • berger po jedno krono. — Vam — darovateljem prvih kron — narod  ne bo odrekel tistega venca, ki pristuje glavi vsacega ouega  domoljuba, ki ima ljudstvu vselej odprto roko in odprto srce.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (S turi uska izkopavanja.) Centralna komisija za znanostne in zgodovinske spomenike izrekla Be je te dni jaku laskavo o nekaterih poslanih
najnovejših izkopinah g. Jerneja PeČnika t-r prizna v piBmu: »Da so posebno važni predmeti steklene koralde, ki pričajo, kako bogate in obsežne so Vaše najnovejše izkopiue, ki so tako raznovrstne, kakor se jih komaj najdena kakem drugem mestu." Centralna komisija namerava te najdbe v podobah prijaviti v svojih poročilih in je priznala g. Pečniku podporo 50 goldinarjev za nadal,evanje izkopavanj.
— (Vrtna veselica p e v s k e g a d r u š t v a »Ljubljane",) ki bode jutri, soboto večer na gosp. Ferlinčevem vrtu ima prav zanimiv vspored. Iz prijaznosti sodeluje g. Josip Pavšek. Vspored petju: 1. Iv. pl. Zijc: Putnica Kola, moški zbor. 2. A. Nedved: Dekletu, moški zbor. 3 F. A. Vogel: Cigani, veliki moški zbor s tenorsamoapevom, poje g. J. Pavšek. 4 A. Hajdnh: Nisem Nemec dekle lepo, moški zbor. 5. A. Nedved : Zistavenička, kan-tata s čveterospevom. Vspored godbi: 1 Scli'd^l : Fux, koračnica. 2 Kock: Tičnilr, ouvertura. 3. j. Ivanoviči: Romunske pesmi, valček. 4 C. Milldcker: Odlomki iz »Feldpredigerja". 5 I. Kr;il: V gozdui senci, polka mazur. 6. Leibold : Hrvatski dom, ka-rišik. 7. Koncertna polka za piecolo (solo). 8 Tittl : Slovanske melodije, ouvertura. 9. I Ivanoviči: Meteor, valček. 10. Czibulka: Štefanijiim guvotta. 11. Petera: Potpourri koračnic. 12. E Fiillekruss: Ludig beim Wein, polka hitra. Vstopnina: 30 kr. za osobo, rodbine treh osob 70 kr., Štirih bsob 90 kr , častiti podporni člani, p. n. stalni gostje gosp. Ferlinč»-vega vrta in otroci ho vstopnine prosti. Začetek veselici ob 8. uri zvečer. — V slučaji neugodnega vremena preloži se veselici na nedeljo 16. julija. Kegljanje za dobitke se bode zaključilo jutri zvečer ob polunoči. — Brez dvoma se bode narodno občiustvo odzvalo prav mnogobrojno pozivu vrlega jievskega društva in napolnilo jutri prijeten vrt g. Ferlinca.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske.) 01 18 do 24. junija je bilo novorojencev 20 (= 32'76°/00), umrlih 19 (=31 20°/00), mej njimi je umrlo za skar-latico 2, za jetiko 5, za vnetjem sopilndi organov 2, za želodčnim katarom 2, vsled mrtvouda 1, za raz ličnimi boleznimi 7. Mej umrlimi bila sta tujca 2 (= 10 5 o/.), iz zavodov 2 (=10 5 »/o)- Zli i,lf^k-cijoznimi bolezuimi so oboleli: za ošpicami 5, za škrlatico 6,   za duŠljiviin kašljem 1, za viatico 1.
— (P o j a s u i 1 o.) Iz G »renjega L)gatca se nam piše: Resnici na ljubo bodi pivedano, da poreč lo o gasilnem orodju v tukajšnji občini, uatisneno v št. 142 „Slov. Naroda", ni povsem utemeljeno. Vsak večji gospodar ima, po naročilu županstva, primerna lestve, a občinski akti so — vsi v najboljšem stanji — shranjeni na očitnem kraju. Občina Gorenjelogaška je vrb tega združena z gasilnim društvom v Dolenjem Logatcu, za katero plačujejo tukajšnji po-sestuiki letne prispevke. Omenjeno gasilno društvo ima mnogo gasilnega orodja iu dve brizgalnici, katerih jedna je last tukajšnje občine. Toliko v pojasnilo.
— (Podružnica b v. Cirila in Metoda za Litijo in okolico) bo imela dne" 2. julija 1893 ob 4. uri popoludne v prostorih g. Oblaka v Litiji svoj letni zbor, na kateri se vsi podružnični udje, ki so iu hi hočejo na novo pristopiti, uljudno vabijo.
Načeln'Stvo.
— (Novi tamburaški zbor v Ribuici) nastopil je v prvič v torek pri »jour-h.\!" g. Viš-n karja v prostorih g. Podboja, ter, kakor se nam piše, dosegel prav lep uspeh. Z neumorno vztrajnostjo izvežhal je g. Kesel v kratkem času 14 mladih moči. Sviralo se je 12 točk, mej katerim je posebno dopadia koračnica ,Oj banovci", mnogo smeha pa je vzbujala domača »ribuiška himna" : Sem R buičan Urban. Bilo je tudi mnogo napituic in zdravic navzočih C 'hov io Slovencev na kar so tamburaši udarjali »Liepa naša domovina" In „llej Slovani"! Mlado društvo pridobilo si je s prvim nastopom splošne simpatije in mu kličemo prav od Brca : Vrlo naprej!
— (Novomeška društva) priredi dne 2. julija v spomin tristoletnice zmuge pri Sisku siuv-nost s sledečim vzporedom : Ob polu 10. uri do-poludue v kapiteljski cerkvi velika maša s primernim ntigovorom; maše udeleže* se korporativno: garda, gasilno iu rokodelsko društvo, druga društva pošljejo deputacije. Popoludue ob 3. uri napravijo društva, in sicer garda, gasilno, rokodelsko društvo in »Sokol" korporativno izlet v Smoletovo hosto, kjer bode ljudska veselica.
— (Zdravstveno stanje) Ošpice razširile so se v Smledniški občini v raznih vaseh posebno v Trbojah iu Mavčičah, v katerih dveh vaseh sta se morali za nelolučen Čas šoli zapreti. — V občini Krasna je razširjena škrlatna davica in je zbolelo poslednji čas 17 otrok in 1 mož, izmej katerih sta umrla 2 otroka. — Davica je popolnoma ponehala v Novomeškem okraji in tudi dušljivi kašelj peuehuje v občini Prečna.
— (O s o b n e v e s t i.) Častnimi korarji La-vantinskega stolnega kapitelna bo imenovani častiti gospodje: Ivau Posina, dekan v Kozjem, Jakob Me.ško, žujinik pri bv. Lirencu v Slov. Goricah, Karol Ga j še k, dekan v Dobrui in Ant. Hajšek, dekan v Slov. Bistrici. — Poštni kontrolor g. Anton Langer v M iriboru imenovan je višjim poštnim upraviteljem istotam.
— »Bralno društvo") pri sv. Marku niže Ptuja priredi 16 julija t. 1. ob 3. uri popoludne v šolskih prostorih ustanovno slavnost. Vspored: 1. »Pevčeva molitev", moški zbor, A. N 2. Pozdrav. 3. .Opomin k petju", mešani zbor, o. II. S. 4. Slav-uoBtni govor. 5. »U boj", moški zbor, Iv. pl. Z. 6. Poročilo o delovanju začasnega odbora in pojasnjevanje pravil. — 7. »Avstrija moja", mešani zbor, N. J. 8 Volitev odbora in predsednika. 9. »Planinar", mešani zbor, kranjska narodna. 10. Nasveti in vpisovanje udov. 11. »Slovenec sem", inoški zbor, dr. G. J. Po ustanovitvi prosta zabava. Uljudno vabi odbor.
— (Živele slovenske maturautinje Goriške!) Piše se nam iz Gorice : E»o Vam pristnega pojasnila o junaškem činu naših maturantinj, o katerem ste dvakrat govorili. Izmej 13 letošnjih maturantinj slovenskih delati izpit iz laščine kot učnega jezika dve, devet pa iz laščine kot učnega predmeta« Z a te zadnje ne pridejo zadače za pismeni izpit zapečatene od dež. šolskega nadzornika iz Trsta, kakor za druge predmete, ampak da jih pod roko dotični strokovni učitelj. Tako je bilo tudi to pot Toda dotični laški učitelj, sicer dobra duša, precenil je zmožnost in vednost svojih gojenk, katero je poučeval iz laščine kot neobveznega predmeta po 2 (r« ci dve) uri na teden; dal jim je prosto zadaeo, dočim so se vse leto učile samo prevajati iz nemščine v laščino. Po odhodu omenjenega profesorja izjavile so. toda celo dostojno, dru^a za drugo (razuu dveh, ki morata prebiti ta izpit, ker bočl ta biti nastavljeni v Tržaškem teritoriju), da niso kos tej zadači in da odstopijo. Odstopiti pa sme vender vsakdo od kakega izpita. Komisija, uvažujoč, da je njih postopanje upravičeno, izjavi po kratkem premisleku, da naprosi učitelja*komisarja, da da drugi dan (v soboto dne 17. t. m ) drugo zadaču v zmislu one metode, ki je rabila ves čas pri ttm neobveznem predmetu, torej prevod. Vsa stvar je torej povse čisto nedolžna. Toda tukajšnji zloglasni »Corriere", gladen pikantnih novostij, se je je brž polastil ter jo seveda po svoje prikrojeno in popravljeno obesil na velik zou. Pri tem j>a je imel dvojni namen ; prvič hotel je ovaditi goienke, seveda slovenske, kot Upornice ter s tem zajedno pograjati preobzirno komisijo, ki ni upornim Sloveukam takoi vratu zavila ; drugič pa je mimogrede brcnil laškega profesorja, proti kateremu je napovedal že davno pravo pravcato gonjo, in to zopet — kar je tukaj javna skrivnost — iz nekih osebuih in strankarskih namenov. Tola moral je»C»rr." tudi Že priobčiti ravnateljstva popravek. Omenjeni dogodek ni bil torej niti upor niti junaški čin, za kar se je bil proglasil z neke sirani. Toda uverjem smo, da bodo naše maturautinje tudi brez takih juuaških činov vrle učiteljice iu vrle domorodkinje !
— (J u s t i e n • h kandidatov) je bilo koncem minulega leta v celi Avstriji 2940, izmej teh je bilo 401) pravnih praktikantov, 1836 odvetniških kandidatov iu 695 notarskih kandidatov. Na Kranjskem   bdo  je  50 jurističnih kandidatov.
— (Slovenske knjige za Zagreb.) Prijatelj našega lista nam piš^ iz Ztgreba: Nekateri dobrotniki nameravajo za tukajšnjo bolnico usmiljenih bratov urediti primerno knjižnico ter žele za ta namen dobiti primernih knjig nabožne, poučne in lahke beletriBtične vsebine. Ker je v Zagrebu mnogo Slovencev in ker tudi iz sosednih slovenskih kraiev ljudje p igostoma prihajajo v Zagrebško bol-uico, ki žele primernega berila v svojem jeziku, poživljajo osnovatelji knjižnic« slovenske rodoliuhe, duhovne in posvetne, književna društva, pisatelje in založnike, naj blagohotno poklonijo za boluičuo kujiž-
mm
niča kaj primernih starih ali novih knjig, v prvi vrati nabožne vsebir.e. Pošiljatve naj ae adresirajo na bolnico usmiljenih bratov v Zagrebu. Odbor bo došle darove izkazoval v »Slov. Narodu".
— (Potres v Zagrebu) je bil zopet v ponedeljek večer ob 10. uri. Bil je le Blaboten in trajal poldrugo sekundo. Smer mu je bila od severozahoda proti jugo-izhodu. V Sisku pa je bil potres jaci in je trajal kakih 5 sekuud ter se je čulo podzemsko bobnenje.
tr
i-
Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!
4-..... 4-
Razne vesti.
*( Slo v a n h k o dobrodelno društvo v Pragi) ae je osnovalo m mu je uamea : Izda jati in urejati kujiževna dela, tičoča se slovaostva, prirejati predavanja, zabave in izlete v dobrodelne svrbe, poučevati v slovanskih jezicih, vzprejemati slovnoske goste v Pragi in jim oukrbljevati stano-vanja, podpirati slovanske dijake, češke kniiževnike in novinarje za poučna potovanja. Poseben odbor bodj imel zvezo s prvimi slovanskimi časniki, da bode vzprejemul tn dapil verna izvestja, ki se tičejo slovanskega sveta.
* (Umrla je) v Bologni gospa Malvina O g o ii o { h L i, rodom ruska Poljakinja, ki je na tamošnjem vseučilišči predavala o slovanskih jezicih od leta 1870. I/ početka |e učila poljski lest k na tamošnii »akademiji Miukietvcz", pozneje pa je bila imenovana za predavanja o slovanskih jezicih in je mnogo pripomoglu, da so se Italijani bavili obširneje tudi h Blovansk m slovstvom. Rojena je bila v okraji Vini I. 1843.
* i K o r i n t k k t prekop.) Iz Aten se poroča, da bodo dela pri Koriutskem prekopu dovršena do 8. julija iu da se bode ta dan spustila voda v prekoj). Slovesno bo bode pa odprl bržkone due 16. julija.
Telegrami „Slovenskomu Narodu1:
Dunaj 30. junija. Cesar se pelje v nedeljo v Giistein in pojde pozneje v lil.
Dunaj 30. junija. Danes dopoludue bila v ministarstvu vnanjih del vz preje ta oziroma izročena potrjena trgovinska in veterinama pogodba s Srbijo.
Dunaj 30. junija bil danes odprt paviljon Anini otroški bolnici.
Pariz 30. junija. Ducret, je baje priznal, daje bil pora/.umljen z Nortonoin ter vedel, da so dokumenti ponarejeni.
Pirmusen^ 30. junija. Socijalisti napravili velike izgrede in plenili pri krčmar jih in pekih. Vlada odposlala na lice mesta dve stotniji vojakov.
Madrid 30. junija. Kraljicft-regcntinja je podpisala naredbo določujočo, da se vojaške reforme izvršitev zaustavi.
Berna 30. junija. Včeraj se je zaključilo zasedanje zaveznega zastopa. Nove vol.tve se bodo na jesen vršile.
Berolin 30. junija. Štirje slušatelji mon-tanistične akademije v Kreiburgu so bili radi socijalističnih agitacij relegirani. Vsi akademiki sklenili vsled tega, da ne pridejo na predavanja, dokler se ne razveljavi relegacijft.
V navzočnosti cesarja za davične bolnike v
Urednik »Cocarde",
Zdravilni studence, ki zlasti ugodno deluje pri boleznih mi iiw-liurju in v želodcu in pri prutinu. Kut osveževalna pijača se odliku jo PO veliki innoiini Ogljikove kitiliuu. liogi.t, uaraven moUMOtUC,
Zdravilnica
Radenska slatina.
Pitno in kopelno zdravljenji) (železno in »latinsko kopeli), hidro-patičuo zdravljenje, masaža, i. t. rt. Prospekti zastonj in poštnino ju ost j.
Ravnateljstvo v kopališči Ra-dincih (Radein, Štajersko). Zaloga pn Iv nun l A ie i iiger-j u m .tli liat-ln liiksl uor-jii v  IjJiiUI faiii. (1)23—4)
Bratje „Sokoli"!
Danes v petek 30. t. m. ob '/«9. uri zvečer peta skušnja za proste vaj C tli skupine pri vseaokolski
slavnosti.
Vabijo se vsi bratje telovadci, da gotovo pridejo, ker bodo samo še tri skušnje. cĆLToor.
Zalivala.
Vsem prijateljem in dobrotnikom šolske mladine, kateri bo s svojimi doneski pripomogli, da SS je 91. dne, junija za tukajšnjo šolsko mladino o priliki petdesetletnice sv. očeta papeža Leona XIII in v spomin tristoletnice zmaga pri Sisku redka slavnost prirediti zamogla, izrekam v imenu obdarovane šolske mladine uajtoplejšo zahvalo.
Votlntvo I j iulslt«' v Soiit Petru.
M. Kalan.
Meteorologično poročilo.
ESKI ££S
g    CBS ()d8- ' Sta"Je
J3 5 barometra
O   zovanja i .
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v I mm. i
7. zjutraj 2. po po i. 9. zvečer
37 0 um. 735 4 mm. 735 5 u i
19 2° C
27-8» 0   si. svz.
20 2° C   si. svz.
si. vzh. jasno jasno
jasno
0 001
7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer
735*8 nm. 734-5 mm. 7315-4 mm.
18 2° C 30 0° C 21"b° C
brez v. si. svz. brezv.
jasno d. jas. obl.
0-00 i
Srednja temperatura 224 nad normalom.
iu 23 3°, za 3*0« in 4 4°
JD-u.z3.slj sira. "borza.
dne 30 junija t. 1.
včeraj — danes
Papirna renta.....gld. 9810 — gld. 97 55
Srebrna renta....., 9«— — n 9 750
Zlata r^nta......                            „ 117 85 — „ 11785
4°/0 kronska renta   ...     „ 9685 — „ 9K*tfO
Akcije narodne banke  .   .     „ 988"— — „ 9^4-—
Kreditne akcije   ....     „ 339 fO — „ 33>*7ft
Lordon........ 12321 — , 12360
Napol........„ 9 81 — „ 9*3
C. kr. cekini.....„ 685 — „ 0*86
Nemške marke..... 60*40 — „ 6065
Italijanski bankovci ...     „ 46*70 — „ —*—
Papirnati rubelj   ....     „ 1*29 — „ —•—
D. e 28. junija t. 1.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 147 gld. 75 kr.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. .   . 193 , 50 ,
Ogerska zlata renta 4°/0....... 116 m 20 „
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.    .   . 127 , 76 „
Zemlj. obč. avstr. 4Vt°/o zlati last listi.   . 121 „ — „
Kreditne srečke po 100 gld...... lt*6 , DO ,
Rudoltbve srečke po 10 gld...... 23 „ 30 „
A-kcije anglo-avst. banke po 200 gld. 151 „ 50 „
Tramway-dinSt. velj. 170 gld. a. v..... 259   „ — „
Zahvala.
Za vsestranske izraze sočutja o bridki izgubi nepozabnega soproga, oziroma očeta, doda in tasta, za darovane \cuce, ganljivo petje in spremstvo k poslednjemu počitku, izraza vsem p. n. so-mil m kum, prijateljem in znancem, osobitu onim iz Trbovelj, Hrastnika, Dola in Zagorja, kakor tudi prečastiti duhovščini, požarni hrambi in gospodom pevcem svojo najtoplejšo zahvalo
(674) rodbina Plavšak-ova.
V Ljubljani, dne 28. junija 1893.
Išče se zanesljivega
mesarskega hlapca
kojemu so hode dala  m*  i-««.«'*n■■  nu^aicu   nt* Kozini
in ki more zategadelj položiti nekaj kavcije V službo sh vzprejmo koj pn<l prav imnilinnti poboji. Mesnica se otvori najdalja do 15, julija t. I. Ponudbe naj so pošiljajo Štchiim Sišl<ovle»u, Mul« riju (9-, t m) (576)
<ca puškar a»
v IS <» c* ovij ix li (Ferlucli) na lioios!«« ni
izdeluje in prodaja vsakovrstno nove puAke in revolverje ter VMe lovili e pri pri*, ve, patrone ter drugo Nlreljivo po najnižjih cenah. — i'nško so vso pre-Hkuicne na ces. kr. izkušavnlisči ter zuzuamenovaue z znamko tega zavoda (438 — 10)
Za izbornost blaga jamci izdelovatolj. —- Staro puške popravljajo se ceno. — Ceniki pošiljajo se brezplačno.
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic.
Izvod iz voznega reda
-v-el?a.-v-n.egrst od 1. j-u-nlja. 1893.
Nastopno omenjeni pri haj al ni in od ha j al ni časi označeni ao v srednjeevropskem 'asu.
Odhod lz IJubljano (jnž. kol).
Ob 13. tiri 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž. Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzeusteste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Iscbl, Gmunden, Solnogral, Lend-Gaotein, Zeli ain See, Inomost, Bregenz, ZUrich, Ginf, Pariz, Steyr, Lino. Budejevico. Plzenj, Marijine vare, Eger, Fra-ico1. e vare, Karlove vare, Pragu, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Ansseo, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Ga^tein, Zeli am See. Dunaj via AmBtetten.
Ob 11. url 50 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Fontabel, Ileljak, Celovec, FrHnzengteste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri 20 minut popoludno osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Bu-dejevice, Flzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 5. uri 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih \ arov, Karlovih varov, E^ra, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Solno-grada, Linca, Steyra, Inchla, Gmundena, Ischla, Ausseea, Pariza, Genfa, Zlirirha, Bregen/a, Inomosta, Zella am See, Lend GasteitiH, Ljnbna, Huljaka, Celovca, Franzens-feste, Trhli«,
Ob 11. uri 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Aaiatuttffn. Draždan, Prago, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Solnograda, luomosta, Linca,  Ljnbna,  Celovca, Pon tabla, Trbiža.
Ob 4. uri 63 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubuega, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Ti biža.
Ob 9. uri 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-neg-a. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.).
Ob   7. uri 16 minut zjutraj v Kamnik. „    2.   „   06     „     popoludne v Kamnik, u    6.   ||   50     „     sveder v Kamnik.
,,  10.   n   10     ,,     zvečer v Kamnik (ob nedeljah in
praznikih).
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   6. url 51 minut zjutraj iz Kamnika, li   11.   „   15     „     dopoludne Is Kamnika. „    6.   n  20 sveder it Kamnika.
,,    9.   u  55      ,,     sveder iz Kamnika (oh nedeljah in
praznikih.)
Srednje-evropski čas je krajnemu času v Liubljani za 2 minuti naprej. (12—139)
Najstarejša
pekarija v Litiji
s v no prlprnvo ho o«l«l» lakoj oženjeni ali samski osebi v nitjem. Zraven Je tudi stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kuhinje itd. — Natančneje se izve pri lastniku .T<iii4V.i& Bric-u v Lljtljl. (I>75— li
-II
4
M,
-i
h
Ponatis iz ..SIovenBkega Naroda". Cona 30 kr., po poiti 35 kr.
pODlva h*!  v ..Nur.Mliii '■'JMliurni'. in pri
kiiji^utižcil i:. A. !RnK<,rjHii-ii v Ltabjaoi.
I>r. I''i-i<l«-i'ikit l.«.ii|riel-jk
Brezov balzam.
Ze sam rastlinski sok, ka tori teće iz hn-ze, ako ne oavrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot mijizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako  se namaže zvečer ž njim obraz ali drogi deli polti, .oeijjo Me xe ilrugl iIhii KiiHtne  luMkliie  ud polti,  ki poHlitne vmUmI t»-;;u eiMto liel» In im/i.j«.
Ta halzutn zgladi t.a obrazu nastale guhe in ko-zavo piko ter mu daje mladostno barvo; polti pode-lujo beloto, nežnost iu <-\ rstont; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerco, nosno rudočino, za jedce in druge nesnažnosfi na polti. — Cena vrču z navodom vred «ld. 1.50. (234—9)
Dr. Friderika Lengiel a
BENZOE-1HILO.
Najujilej&e  in  najdobrodejnej.ao milo,  za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad »so kr. Dobiva se v l.ji.Ul ju ni v Uh. pl.  I rnlon / , - ju lekarni in v vseli  večjih  lekarnah. — Poštna naročila VBprujt>uia \V. Ilenn, l>uuu(, X.
MAG GI <^>   po 8 krajcarjev za 3— 4 decilitre
izvrs ne, jako redilne juhe; malo manjše in hrer. kapic po 5 krajcarjev priporoča najbolje lv.       V* uim-lier-J » iiHNletliiik : Viktor Neluller. (21)
izdajatelj in odgovorni urednik: Joiip No Hi.
Lastnina in tisk aNarodne Tiskarne".