GLAS
LETO XXII. ŠT. 28 (1042) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 27. JULIJA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Siti sprenevedanja
in arogance!
  eprav se po navadi reče, da se juhe nikdar
ne poje tako vroče, kot je skuhana, pa
moramo ob odstopu štirih slovenskih
predstavnikov Sveta slovenskih organizacij in
stranke Slovenska skupnost iz deželne komisije
za porazdeljevanje finančne pomoči naši
narodni skupnosti vseeno napisati, da je bilo to
dejanje potrebno, saj imamo že dalj časa več
kot samo vtis, da gre pri odločitvah ob delitvi
državne finančne pomoči za slovenske
organizacije in ustanove v naši deželi za golo
in očitno sprenevedanje in za tisto, kar je lepo
ubesedil ob odstopu predsednik SSO Walter
Bandelj, ko je dejal, da gre pri odločitvi
deželnega odbornika, da samovoljno razdeli
sredstva in tako prisili glasbeni šoli, da se
združita, “za diktaturo”.
Dejstvo, da deželni odbornik sam odloča o
tem, da se morata združiti glasbeni šoli Emil
Komel in Glasbena matica, je nevzdržno in
prava sramota za vso slovensko narodno
skupnost v Italiji, predvsem pa posmeh
komisiji ter seveda vsaki obliki demokratičnega
dogovarjanja. Tudi podatek, da je šola Komel
pred dvema letoma prejela 150 tisoč evrov, a le
zato, da se združi z Glasbeno matico, spada v
samovoljno obliko “odločanja z vrha”.
Za osvežitev spomina povejmo, da je 150 tisoč
evrov prejel leto prej Novi Matajur, brez vsakih
pogojevanj, medtem ko je naš izdajatelj
Zadruga Goriška Mohorjeva, ko se je znašel v
veliki finančni stiski, prejel za leto 2016 in za
letos za več kot polovico manj sredstev, kar
kaže na to, da nismo vsi enaki, mar ne?
Čudno je tudi to, da je isti odbornik sam
odločil, da Primorski dnevnik prejme letos 300
tisoč evrov državne pomoči, da “se utrdi”.
Komisija niti razpravljala ni o tem! Za šolo
Komel torej pogojevanje, za druge ne?
Da gre za arogantno in cinično izigravanje
komisije, je več kot očitno, a nekaterim to
ugaja, vsaj tako vidimo, ko beremo samo o
tem, da je šola Emil Komel problem, kot smo
tudi slišali, naj bi se dal denar za popravilo
Kulturnega doma v Trstu, o čemer pa tudi, tako
kot ne za Primorski dnevnik, komisija doslej ni
razpravljala. Ponavljamo, da gre za državni
denar, ki je namenjen slovenski narodni
manjšini v Italiji, ne za deželni denar.
Brali smo tudi, da je projekt Stadion 1. maj v
Trstu, ki bo stal milijone, vedno državnega
denarja, deležen “široke podpore”. Sami bi raje
napisali, da so se za ta projekt odločili
odgovorni, bil pa je in je še deležen številnih
javnih pomislekov vodilnih naših primarnih
ustanov v težavah; na srečanjih v Nabrežini kot
na seji deželnega sveta SSO, če omenimo samo
ti dve odmevni srečanji.
Pri nas vedno vsi radi poudarjamo, da smo
demokrati, da se odloča vse javno in pod
soncem, vsem na očeh in ne kje drugje. Tokrat
je jasno, da to ni res.
Večkrat smo že javno povedali, da smo proti
vsem nasilnim združevanjem in diktatorskim
pogojevanjem, kot smo tudi jasno povedali, da
so “eni bolj enaki od drugih”, prosto po
Orwellu. To lahko mirno ponavljamo, ker smo
sad združitve dveh tednikov, ki je bila narejena
pred več kot 20 leti, edina doslej.
Da smo vsi sprenevedanja siti, je jasno, kot še
enkrat ponavljamo, da politika cinizma in
arogance ne pelje nikamor, kar se je že videlo
na državni ravni, ko so predvsem mladi volivci
Renzija poslali lepo domov!
Č
Foto  Mirjam Simčič 
  smernice EU o posodobitvi in
obnovi jedrnega vseevropske-
ga železniškega omrežja, spre-
jete pred nekaj desetletji, je bil
vključen tudi 5. koridor (Barcelona,
Lyon, Padska nižina, Trst, prek Slove-
nije do Budimpešte in naprej do Kije-
va), pri čemer je EU sklenila, da bo
projekt sofinancirala z nepovratnimi
sredstvi v višini 40 % za meddržavne
odseke in v višini 20-30 % za pomem-
bne priključke nanje znotraj držav.
Med državami se je, ob resnih pripra-
vah na posodobitev omrežja, začel tu-
di veliki ples, kdo bo več potegnil iz
tega, tudi v primeru odsekov Trst - Di-
vača in Koper - Divača. Tržaški lobi z
Riccardom Illyjem na čelu je namreč
dolgo in trmasto vztrajal pri stališču,
da sestavlja del 5. koridorja zgolj
meddržavni odsek Trst - Divača, ne pa
tudi notranji odsek Koper - Divača, in
naj bi se le-ta priključil na tržaški od-
sek z novo kratko progo Koper - Trst,
s čimer bi postal Trst ključno promet-
no vozlišče Severnega Jadrana. Za
progo med pristaniščema ni namreč
nobenega ekonomskega opravičila,
ker ni med njima nobenega omembe
vrednega prometa. In če bi tak pro-
met bil, bi bil transport po morju
med njima najcenejši. S tem pa bi se
lahko manjši del tovorov, ki jih ima
Luka Koper z zahodno Avstrijo, Švico
in Bavarsko, preusmeril preko Trsta
na pontabeljsko progo, ki je bila že
pred desetletji posodobljena, pre-
pušča hitrost 150 km na uro, a posluje
komaj z dobro polovico kapacitet.
Nanjo se sicer Koper lahko priključi
že danes, vendar le po ovinku prek
Divače, Sežane, Tržiča in Vidma. To
svojo zahtevo je Trst poskušal uvelja-
viti s surovimi pritiski, tudi na Bruselj.
Slovenija se je temu uprla, ker bi s tem
Luka Koper postala nekakšen privesek
tržaškega pristanišča, stara železniška
proga Koper - Prešnica pa neke vrste
slepo črevo slovenskega železniškega
omrežja. Zgrajena je bila namreč kot
industrijski tir Luke Koper za 1,5 mi-
lijona ton, je po nepotrebnem predol-
ga, postala je zasičena, dotrajana,
počasna in okoljevarstveno skrajno
nevarna. Zato je bil življenjski interes
Slovenije in Luke Koper, da se po slo-
venski (najkrajši) smeri čim prej pre-
bije z novo dvotirno hitro železniško
povezavo do svojih vzhodnih sred-
njeevropskih blagovnih bazenov, to
je velikih industrijskih središč Gradca,
Dunaja, Budimpešte, Brna, Prage in
deloma tudi Poljske in Ukrajine. Za
Luko Koper pa bi preusmeritev glav-
nine luških tovorov prek vsiljevanega
odseka Koper - Trst in naprej po pon-
tabeljski progi predstavljala nesmisel,
ker bi pomenila bistveno podaljšanje
poti, večje prevozne stroške in izgubo
konkurenčnosti.
/ str. 16
Milan Gregorič
V
www.noviglas.eu
O železniškem odseku 5. koridorja Trst/Koper – Divača
Italijanski pritiski proti
vključitvi na 5. koridor
Dragi in spoštovani
prof. Viljem Černo,
te dni sem veliko mislil na Vas in se
pripravljal, da bi Vam pisal in voščil za
okrogli, častitljivi življenjski jubilej, ki
bi ga obhajali v ponedeljek, 24. julija,
ko bi Vam v Bardu priredili svečanost.
Osemdesetletnico bi praznovali v
krogu domačih, a tudi mnogih
prijateljev, ki cenimo Vaše izredno
delo, ki je sad neomahljive zvestobe in
ljubezni do materne besede, zvestobe
do lastnih korenin in lastne zemlje.
Usojeno Vam je bilo drugače in v
torek, 25. julija, smo se za vedno
poslovili od vas, saj Vas je Gospod življenja poklical k sebi v soboto, 22. t.
m., in to povsem nepričakovano.
Lepa smrt, smrt pravičnika, ki nima rad javnih zahval in takih ali drugačnih
medalj, ampak ima rad delo za svoje ljudi, za svojo zemljo, in to svoje delo,
tudi pomembne uspehe, kakor tudi življenjske udarce, sprejema v zavesti, da
gre za eno samo usodo. Za življenjsko usodo, ki ji je v dosledno vodilo
spoštovanje do samega sebe in zvestoba naukom svoje matere.
Zadnjič sva se videla na moj god, saj me je pot s skoraj vso družino vodila na
krožno pohajanje po najbolj zahodnih krajih našega narodnega prostora.
Tako smo se najprej ustavili v Bardu, kjer je bila vsa vas ravno pri sveti maši
in so se po njej zbrali pri spomeniku, kjer so se ob dnevu osvoboditve
poklonili spominu padlih. Mi smo že prej šli v edini bar v vasi na kavo, a
kmalu nato se je prostor napolnil z udeleženci spominske svečanosti, med
katerimi ste bili tudi Vi s sinom Igorjem. Zelo sem bil vesel, da sva se srečala
in se malo pogovorila. Seveda to ni bil prostor, da bi na dolgo govorili, a
potem ko ste izmenjali nekaj besed z mojimi otroki in se pozanimali, kako
jim gre v šoli, ste rekli, da Vas zelo veseli, ko v Bardu srečate Tržačane ali
Goričane, ki pridejo na obisk, ker je to dokaz, da teh vasi nismo pozabili in
jih nismo odpisali. V isti sapi pa ste dodali, da je največji problem Barda in
ostalih krajev, da se praznijo. Stari umirajo, mladi, kar jih je še ostalo, pa
nimajo pogojev, da bi si ustvarili družine, in ni otrok, ki bi prevzeli
dediščino domačega jezika in kulture.
In na misel mi je prišel Vaš verz, 'Ko pouno noći je sarce', ki ste ga izbrali za
Vašo štirijezično pesniško zbirko, ki je leta 2013 izšla pri GMD in KD Ivan
Trinko in za katero ste naslednje leto v Trstu dobili tudi literarno nagrado
Vstajenje.
/ str. 12
V spomin
Svet okrog nas27. julija 20172
Povejmo na glas
Zanemarjena ljubezen 
do drugega naroda
Tipajski župan Alan Cecutti na sedežu SSO v Čedadu
Tipana je zelo pomembna
za Slovence na Videmskem
  obude za ohranjanje do-
mače slovenske identite-
te, pouk slovenščine v
vrtcu in osnovni šoli, evropski
projekti in čezmejno sodelo-
vanje so bile glavne teme
srečanja med predsednikom
Sveta slovenskih organizacij
Walterjem Bandljem in novim
županom občine Tipana Ala-
nom Cecuttijem, ki je potekalo
17. julija na pokrajinskem se-
dežu krovne organizacije v
Čedadu. Udeležili so se ga tudi
člana izvršnega odbora SSO
Luciano Lister in Ezio Go-
sgnach, predsednik združenja
Blankini Giorgio Banchig in
predsednik zadruge Most Giu-
seppe Qualizza.
Uvodoma je Bandelj čestital
županu za izvolitev na volitvah
11. julija letos in mu zaželel
uspešen mandat. Obenem ga
je pohvalil in se mu zahvalil za
delo, ki ga je že opravil na
družbenem, političnem, go-
spodarskem in kulturnem po-
dročju. Tridesetletni Cecutti je
namreč lastnik znanega
kmečkega turizma Brez mej v
Prosnidu in pokrajinski pred-
sednik Kmečke zveze. Vrsto let
si prizadeva za socialno in kul-
turno življenje v vasi, spodbuja
P turizem in na vseh področjihgoji stike s sosednjim Bregin-jem. V občinski upravi vasi Ti-
pana je bil že v prejšnjih man-
datnih dobah občinski svetnik,
odbornik in podžupan.
“Občudovanja vredno je to, da
si je tako mlad človek poleg
ostalih zadolžitev upal prevzeti
še breme naloge župana, in to
v območju, v katerem je
splošno stanje zelo hudo”, je
poudaril Bandelj in zagotovil
pomoč SSO pri vseh prizade-
vanjih tipajske občinske upra-
ve v prid domačim ljudem.
Cecutti je z veseljem sprejel po-
nujeno roko krovne organiza-
cije in si zaželel pomoč pri
vseh projektih za razvoj ob-
močja. Še posebej je izpostavil
potrebo po tesnem sodelovan-
ju z ostalimi beneškimi
občinami in občino Kobarid
ter s celotnim Zgornjim Po-
sočjem. Napovedal je, da bo v
kratkem sklical sestanek vseh
zainteresiranih županov z
obeh strani meje, da bi razpra-
vljali prav o tem. Povedal je tu-
di, da je poučevanje slovenske-
ga knjižnega jezika v tipajskem
vrtcu in osnovni šoli učinkovi-
to sredstvo pri ohranjanju kra-
jevne kulturne identitete pri
mladih generacijah. Zato je že
v stiku z ravnateljico v Čenti in
bo to svoje prepričanje posre-
doval tudi drugim šolskim
oblastem.
Prav o šolskem vprašanju se je
razvila obširna razprava. Pou-
darili so, da je treba otrokom v
Tipani čim prej zagotoviti siste-
matičen pouk slovenščine, kar
bi verjetno pritegnilo v krajev-
no šolo tudi nekaj učencev iz
sosednjih občin. Enotno
mnenje je bilo, da je hitra in
dobra rešitev mogoča, saj
zaščitni zakon za Slovence v
Italiji v 12. členu predvideva
posebna šolska določila za vi-
demsko pokrajino.
Na sestanku so izrazili tudi žel-
jo po novih pobudah, da bi
ovrednotili tipajsko kulturno
in zgodovinsko dediščino. “Ti-
pana je zelo pomembna za Slo-
vence na Videmskem in celot-
no slovensko manjšino”, je
podčrtal Banchig, tudi z misli-
jo na številne zavedne be-
neškoslovenske duhovnike, ki
so se rodili v tistih krajih. Pred-
sednik Blankina je izpostavil v
prvi vrsti potrebo po skrbi in
ovrednotenju dragocenih žup-
nijskih arhivov, ki predstavljajo
pravi zaklad.
Slovenska skupnost predlaga
V Državnem zboru naj bodo tudi
Slovenci izven meja Slovenije
  tranka Slovenska skup-
nost že od nekdaj pod-
pira predlog, da bi tudi
Slovenci izven meja Republi-
ke Slovenije imeli svoje pred-
stavnike v Državnem zboru.
S tem bi zakonodajna
skupščina dopolnila svojo za-
sedbo in postavila na enako-
vredno raven vse tri dele slo-
venskega naroda: matično
domovino, zamejstvo in
zdomstvo. Zgrešeno bi bilo,
da se odpovemo temu
načelu, ki bi prineslo številna
pozitivna dejstva, predvsem
pa bi na konkreten način po-
trdilo, da je Slovenija pojem,
ki vse Slovence združuje tudi
na politično-institucionalni
ravni. Politično predstav-
ništvo Slovencev iz zamejstva
in zdomstva bi dopolnilo in-
stitucionalne okvire, ki Repu-
S
bliki Sloveniji narekujejo
skrb za svoje rojake izven nje-
nih meja. V rimskem parla-
mentu ima svoj prostor kar
osemnajst parlamentarcev, ki
zastopajo Italijane z vseh
kontinentov. Podobne oblike
zastopanosti so osvojile tudi
nekatere druge države. Pri
SSk so mnenja, da so časi zre-
li, da tudi Državni zbor Repu-
blike Slovenije omogoči ak-
tivno udeležbo stotisočih ro-
jakov, ki so svojo navezanost
na domovino izpričali tudi s
sprejetjem slovenskega
državljanstva tam, kjer zako-
nodaja to omogoča.
  b trenutnem nerazumevanju, ki je za-
vladalo med Slovenijo in Hrvaško, se
postavi pred človeka vprašanje, kako
da so odnosi med narodi tako krhki in občutlji-
vi. Kako je mogoče, da to toliko bolj velja za
odnose med sosednjimi narodi? Zelo lahko je
namreč zatrjevati, da si z vso možno vnemo
prizadevamo za mirno in prijateljsko sobivanje
ter sodelovanje med narodi, seveda takole
načelno in nasploh. Ko pa pogledamo pobliže,
kakšno vzdušje vlada bodisi v Evropi bodisi v
svetu, ugotovimo, da so stvari precej drugačne.
Dovolj se je npr. spomniti pribežnikov in kako
ti kvarijo odnose med tukajšnjimi državami.
Večina med temi si prizadeva, da bi se navala
tujcev ubranila, čeprav na račun drugih, tudi
sosednjih držav. Še neprimerno bolj neugodne
so razmere po svetu, kjer vsakršna narodova
izvirnost oziroma različnost kaj hitro postane
razlog za spore in napetosti. Drugačen jezik,
drugačna kultura, drugačna vera, drugačna
zgodovina, vse te drugačnosti so stalna
možnost, da pride do nerazumevanja ali kar
do zaostritev, ki se pričnejo nagibati k izbru-
hom nasilja. Kaj je torej s prijateljstvom med
narodi, v mnogih primerih tako obremenjeno
- še posebno s preteklostjo -, da tako težko pride
do prijetnega sobivanja, čeprav si prav prijetno
sobivanje in s tem prijetno lastno življenje ven-
dar vsi najbolj želimo? Vsi si želimo mir in lepe
odnose, vsi si želimo lepo sožitje, ki naj sprem-
lja vse naše dni v osebnem življenju kakor tudi
naše dni v odnosu do sosednjih narodov, in
kljub temu kot da ta želja ne zadostuje. In tu
pomislimo na nekaj, na kar nemara nismo ni-
koli pomislili. Pomislimo, da se morda nismo
nikdar dovolj zavzeli, da bi poskusili močneje
uresničiti tisti enkratni nasvet, naj ljubimo svo-
jega bližnjega kakor samega sebe. Naj torej svo-
jega bližnjega ljubimo, bližnje posameznike in
pravzaprav vsakogar, s katerim pridemo v stik
in se z njim srečamo. In v istem duhu: naj lju-
bimo svoj bližnji narod in bližnje narode, ka-
kor ljubimo svoj narod. V obeh primerih gre
za naše dobro, saj brez lepega odnosa z
bližnjim in brez lepega odnosa z bližnjim na-
rodom naše življenje ne bo prijetno in ne more
biti prijetno. Nemara v srečno sobivanje z dru-
gimi več kot toliko ne verjamemo in ne znamo
preseči starih zamer. Zato opuščamo prepričan-
je o uresničitvi zares lepih stvari in jih progla-
simo za sanje naivnih preprostežev. Sami pa se
posvetimo zgolj sebi, in to na osebni ravni ka-
kor tudi v odnosih s sosedi: posvetimo se sebi
in ljubimo le svoj narod in v to smer je nagnje-
na skoraj vsa naša vzgoja kot popotnica mla-
dim - ljubezni do drugega, se pravi do sosed-
njega naroda, ne učimo ali pa zgolj bežno, kar
bolj ali manj velja za svet v celoti. Lahko pa bi
v preseganje obstoječega neugodnega stanja
vendar verjeli, in to dosti močneje, in se kot
narodi v svoje dobro izognili nesporazumom
in bolečemu občutku, da se moremo zanesti
le nase, ker da nam je po krivdi drugih osam-
ljenost usojena.
Janez Povše
O
Zadovoljstvo deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca 
V novi pogodbi za zdravstvene
storitve zagotovila tudi za SSPPS
   ova pogodba
med deželno
upravo in tržaško
zdravstveno ustanovo vsebuje
vsa potrebna okvirna zagoto-
vila glede ohranitve in razvoja
Slovenske socio-psiho-peda-
goške službe. V dokumentu je
jasno zapisano, da je slovenski
službi omogočeno delovanje
na območju celotne
tržaške pokrajine in po-
vezovalno z ostalimi
zdravstvenimi ustanova-
mi. Slovenski službi mo-
ra biti zagotovljeno stro-
kovno osebje in vodja, ki
obvlada slovenski jezik”,
z zadovoljstvom sporoča
deželni svetnik Slovenske
skupnosti Igor Gabrovec,
ki se je zahvalil pristojni
odbornici za zdravje Ma-
rii Sandri Telesci za izpol-
njeno obljubo. Odborni-
ca je na povabilo svetnika
Gabrovca lanskega okto-
bra osebno obiskala se-
dež SSPPS in po ogledu
začasnih prostorov pri Sv.
Jakobu sta se deželna
predstavnika zaustavila v
daljšem pogovoru z
uslužbenci deželne ustanove
in s poverjeno vodjo oddelka
dr. Danielo Vidoni. Ta je uvo-
doma podala izčrpno sliko o
delovanju SSPPS in nakazala
vse bolj pereče težave, s kate-
rimi se sooča. V prvi vrsti je Vi-
donijeva izpostavila nujno po-
trebo po okrepitvi dodeljenih
uslužbencev te službe. Ob
upoštevanju dejstva, da je to
edina služba, ki nudi socio-
psiho-pedagoške usluge v slo-
venskem jeziku, od Doline do
Devina, je razumljivo, da je
trenutno osebje povsem neza-
dostno. K temu je treba dodati
še stisko s prostori. Vidonijeva
je sicer povedala, da se sloven-
ska SSPPS odlično ujema z ita-
lijansko in da je sodelovanje
zelo koristno, saj oboji radi
drug drugemu priskočijo na
pomoč. Dejstvo pa je, da je po-
manjkanje delovnih učilnic
stvarna težava, ki pogojuje ka-
kovostno nadaljevanje dela.
Deželni svetnik SSk Gabrovec,
ki vprašanje SSPPS spremlja še
iz časov Tondove uprave, je
odbornico Telesco podrobno
seznanil s političnimi obveza-
mi, ki jih je na to temo sprejela
deželna vlada ob različnih pri-
ložnostih. Gabrovec je tudi
opozoril na poseben pomen,
ki ga ima SSPPS, saj je namen-
jena mladim in staršem, za ka-
tere je uporaba materinega je-
zika bistvenega pomena, ker
pripomore k učinkovitejšemu
stiku in soočanju s potrebami
posameznikov. Predstavnik
SSk je tudi spomnil na potre-
bo po razširitvi tega delovanja
na ostali del ozemlja, na kate-
rem živimo Slovenci, se pravi
na Goriško in Videmsko.
“Po zagotovilih v pogodbi z
Deželo FJK je danes še posebej
nujno, da pride čim prej do
imenovanja odgovornega po-
slovodje slovenske službe. To
bo omogočilo vrnitev pred leti
odvzete samostojnosti oddel-
ka, nato pa računamo na ka-
drovske okrepitve, na dodeli-
tev bolj dosegljivega sedeža za
občane, ki živijo na obronkih
mesta, in na širitev storitev so-
cio-psiho-pedagoške službe na
ves naselitveni prostor sloven-
ske narodne skupnosti v FJK,
kjer računamo na zagotovitev
zadostnega števila slovensko
govorečega zdravstvenega
osebja, tako kot izrecno do-
loča deželna zdravstvena re-
forma”, poudarja deželni svet-
nik Igor Gabrovec, ki odbor-
nici polaga na srce tudi potre-
bo po čimprejšnjem evidenti-
ranju figure slovensko govo-
rečega otroškega zdravnika
(pediatra), ki ga slovenske
družine pogrešajo in dalj časa
pričakujejo.
“N
Aktualno 27. julija 2017 3
  Mestni knjižnici Izola že
nekaj let uspešno deluje
bralni klub Kira knjiga.
Vodita ga Ksenija Orel in Diana
Pungeršič. Ksenija Orel je do-
končala študij italijanskega jezika
in književnosti. Po uspešnem ob-
dobju poučevanja italijanščine na
šolah in jezikovnih tečajih je pri-
stala v Mestni knjižnici Izola. Tu
že skoraj 15 let predano skrbi za
nemoteno delovanje Središča za
samostojno učenje in Borze znan-
ja, organizira in vodi literarne
večere, različne druge prireditve
in delavnice za odrasle in otroke,
prevaja in opravlja še vrsto
drugih del. Uspešno sode-
luje s posamezniki, ustano-
vami, šolami in vrtci. Dia-
na Pungeršič je literarna
kritičarka, moderatorka in
književna prevajalka iz slo-
vaščine in češčine. Pred
šestimi leti je po študiju
slovenščine, slovaščine in
sociologije kulture končno
hotela prijeti sonce in tako
pristala v Izoli. Očarana
nad lepoto obale ostaja tu.
Diana, kako ste prišli do
ideje za bralni klub?
Kot literarna kritičarka in
prevajalka precej časa
preživljam v družbi knjig.
To je zelo intenzivno, ven-
dar intimno druženje, na
štiri oči z liki oz. avtorjem.
Od nekdaj pa sem se o knji-
gah rada pogovarjala tudi z
drugimi, vendar za to ni
prav veliko priložnosti. Po nekem
pogovoru s prijateljico iz Slovaške,
ki je zato ustanovila kar lastno
“zasebno” bralno skupino, sem
začela razmišljati, da bi tudi sama
želela sodelovati v kakšnem bral-
nem krožku. Ker ga v Izoli nisem
našla, se mi je v glavi počasi rodila
ideja, da bi ga ustanovila kar sa-
ma. In kje druge, če ne v knjižni-
ci? Lepega poletnega dne pred
dvema letoma sem se zaklepetala
s Ksenijo Orel iz Mestne knjižnice
Izola, ki mi je navdušeno pripo-
vedovala o delovnem obisku
reške knjižnice, v kateri imajo šte-
vilne bralne klube. Ni bilo treba
veliko besed, da smo septembra
2015 že organizirali prvo srečanje
BK KIRA KNJIGA.
Kako ste izbrali ime Kira knji-
ga?
S Ksenijo sva se zavedali, da mo-
rava bralnemu klubu nadeti ime,
saj bo tako bolj prepoznaven, z
dobrim imenom pa bova nemara
tudi lažje navdušili potencialne
bralce, da se nam pridružijo. Kar
nekaj časa sva tuhtali, potem pa
se je Ksenija spomnila, da bi ga
obarvali malo po primorsko, da
še bolj pritegne. In je res, saj se je
že marsikdo obregnil, češ to pa ni
knjižno.
Pri BK torej sodelujeta s Ksenijo
Orel. Kako sta se našli in kako
poteka vajino sodelovanje?
Spoznali sva se v MKI, kamor sem
se kot prišlekinja na Obali redno
zatekala. Sodelovati sva, kot
rečeno, začeli zelo spontano. Mi-
slim, da sva zelo usklajen tandem.
Ona skrbi za, recimo temu, teh-
nično izvedbo Kire knjige, kar za-
jema celotno promocijo, ob-
veščanje, pripravo prostora in
sploh vso organizacijo, vključno
z oblikovanjem in prevodom va-
bila. Jaz pa sem predvsem vsebin-
ka, izbiram knjige, pišem vabila,
bralne iztočnice, vodim srečanje.
Kako so za BK izvedeli bralci,
bralke? Sta jih sami poiskali in
nagovorili, so izvedeli za bralna
srečanja kako drugače (mediji,
splet, od prijateljev …)?
Naša srečanja poskušamo
V “oglaševati” po čim več kanalih,tako v lokalnem časopisju, po ra-diu, spletnih medijih kot na
občinskem portalu. Ksenija, ki de-
la v knjižnici, seveda tudi ustno
doseže precejšen krog. Sicer pa je
reklama pomembna ne le za tiste,
ki pridejo na srečanje, temveč tudi
za vse tiste, ki tako dobijo kakšen
dober bralski namig.
Kako izberete knjige za branje?
Veliko pozornost namenjam ka-
kovostnim sodobnim slovenskim
avtorjem, ki morda v poplavi
uspešnic preprosto ne pridejo do
bralcev. Nekaj je tudi prevedenih
knjig, pri čemer se izogibam an-
gloameriškim prevodom in po-
skušam predstaviti tudi književ-
nosti drugih evropskih držav ali
celo celin. Izbiram knjige, ki pra-
viloma izzivajo naše predstave o
življenju.
Knjige za branje izberete sproti,
po navdihu, imate pripravljen
seznam že za več mesecev ali
leto vnaprej, prisluhnete žel-
jam bralk in bralcev ali še kako
drugače?
Ker smo se prijavljali na razpis,
smo morali vse knjige določiti
vnaprej, vendar tu pa tam kakšno
knjigo tudi zamenjam, kadar naj-
dem primernejšo na primer. Kdaj
tudi ustrežem željam, seveda.
Koliko ljudi navadno pride na
vaša srečanja?
Kot velika prednost bralnega klu-
ba se je pokazala pestra starostna
struktura udeležencev, ki jo uok-
virjata generacija tridesetletnikov
na eni strani in osemdesetletni-
kov na drugi, s čimer je bralni
klub dejansko postal tudi prostor
živahnega medgeneracijskega
dialoga. KIRA KNJIGA ima sicer
poleg rednih udeležencev, vrtimo
se okrog številke deset, tudi precej
“dopisnih” članov, ki se zaradi ta-
kih ali drugačnih razlogov v živo
ne morejo sestajati, a zato vestno
spremljajo naše objave, z nami
sproti berejo in se nam tudi tele-
fonsko ali po elektronski pošti ja-
vljajo s kakšnimi povratnimi in-
formacijami. Pri tem velja izposta-
viti, da naš bralni klub geografsko
pokriva celotno obalno območje,
na srečanja prihajajo bralci s ce-
lotne Obale. S tem očitno zapol-
njujemo veliko vrzel v negovanju
bralne kulture na območju, na ka-
terem je pomen branja tudi zaradi
uradne dvojezičnosti in sobivanja
več različnih jezikovnih in kultur-
nih skupin še toliko večji. V teh
okoliščinah nas tako vodi tudi te-
meljno zavedanje, da branje lepo-
slovja ne le bogati besedni zaklad
in izboljšuje pisno kompetenco in
registre izražanja, temveč predv-
sem krepi človekovo senzibilnost
za drugost in drugačnost ter s tem
pripomore k večjemu sožitju in
medsebojni strpnosti.
Kako potekajo srečanja?
Sproščeno. To je glavno vodilo. To
niso šolske ure, ampak debata o
življenju. Knjige so življenje in o
njem in vseh njegovih skrivno-
stih se pogovarjamo. Jaz zastavim
uvodno vprašanje, potem pa iz-
menjava mnenj steče kar sama od
sebe. Pogosto pa tudi kakšna bral-
ka komaj čaka, da nas povpraša o
tem in onem, kar jo je pri knjigi
najbolj vznemirilo.
Uvodoma ali pa na koncu pogo-
sto preberemo tudi pesem, ki jo
lahko vnaprej določen bralec iz-
bere sam ali pa s posebnega pre-
dlaganega seznama. Moja skrita
želja namreč je, da bi to med bral-
ci precej zapostavljeno literarno
zvrst vsaj malo detabuizirala, de-
mistificirala ter ponudila zgled,
kako lahko pesem postane naša
vsakdanja spremljevalka. Tista, ki
nas nemara še najmočneje senzi-
bilizira za drugačne načine bivan-
ja in sploh spodbuja k večji bivan-
jski razprtosti.
Članice knjigo najprej prebere-
jo, nato se na srečanju o njej
pogovarjate. Verjetno vsebino
knjige vsak bralec doživlja po
svoje. V pogovoru morda pride
na dan marsikaj zanimivega,
tudi osebne izkušnje ude-
leženk srečanja …
Seveda, vedno, ko govorimo o
knjigi, pravzaprav govorimo o se-
bi, o lastnem doživljanju. In na-
ravnost fascinantno je, kako ra-
zlično je lahko naše dojemanje
stvari. Na srečanjih se nam to po-
trdi vsakokrat znova. Neki dogo-
dek lahko neki bralec interpretira
kot tragičen, drugi komičen, tretji
pa brezvezen. Zato mene pote-
gnejo take in take zgodbe, koga
drugega pa drugačne. Pač glede
na naše izkušnje, želje, potrebe,
življenjska obdobja, stanja …
Včasih so zato debate prav žgoče.
Na ta način, ob izmenjavi
mnenj v pogovoru, lahko na
knjigo pogledamo tudi z zor-
nega kota koga drugega …
Prav to je namen bralnega kluba,
odpiranje, poglabljanje interpre-
tacij. Bralni klub ima pomembno
poslanstvo, saj bralcem skozi dia-
log, soočenje mnenj o prebranem
pomaga prodreti pod površje fa-
bule. Na srečanjih sleherno bral-
no izkušnjo s tem, ko prisluhne-
mo sobralcu, nujno poglobimo,
razširimo, kontekstualiziramo,
poosebimo. Naše debate so tako s
srečanja na srečanje bolj lucidne
in kompleksne, udeleženci pa so
se doslej tudi že dodobra otresli
morebitne začetne zadrege in
vedno bolj artikulirano in argu-
mentirano izražajo svoja stališča.
Nekateri si tudi ve-
stno vodijo bralne
dnevnike, večina si
za srečanje pripravi
svoje priljubljene
odlomke, citate in
prebrano dejavno povezuje z
življenjem, lastnimi izkušnjami in
tudi drugimi prebranimi knjiga-
mi. Zaradi razpravljalnega žara so
naši večeri tako pogosto precej
daljši od predvidene ure in pol.
Vseeno pa imate najbrž tudi
načrt ali način, kako pogovor
voditi?
Pred srečanjem si zamislim pri-
bližen potek ali pa vsaj teme, iz-
točnice za pogovor. A pogosto me
bralke tako presenetijo s svojimi
uvidi, da prvotni plan povsem od-
pade. Takrat je debata v bistvu
najboljša. Sicer pa pazim, da se
vedno znova
vračamo k izho-
dišču, torej besedi-
lu. Pri tem so nam v
veliko pomoč
odlomki, ki si jih
vsak bralec označi
in jih potem na glas
preberemo in se o
njih pogovorimo.
Ko se dogovorite,
katero knjigo bi bra-
le v času do nasled-
njega srečanja, pa
verjetno tudi svetu-
jete, kako naj bere-
jo, na kaj naj bodo
pozorne …?
Drži, besedilo po-
skušam vnaprej ma-
lo približati, pripraviti teren s krat-
kim opisom in iztočnicami. A
bralna navodila so lahko dvore-
zen meč, marsikoga spominjajo
na šolska berila, zato so neobvez-
na. Bralci jih lahko povsem zane-
marijo. Bistvo se tako in tako iz-
kristalizira potem v pogovoru.
Nekajkrat je BK pripravil tudi
literarna srečanja. Udeležila
sem se srečanja z mlado pisa-
teljico Anjo Mugerli. Pogovor z
njo ste vodili suvereno, kot
poznavalka književnosti,
sproščeno in zdelo se mi je, kot
da bi imeli kot literarna kri-
tičarka tudi nekak vpogled v
dušo pisatelja … Se v tem zad-
njem motim ali je res?
Vzporedno z bralnim klubom KI-
RA KNJIGA se je rodila tudi njena
dvojčica KIRA KNJIGA V ŽIVO, ki
je bila zamišljena kot dopolnitev
bralnemu klubu v obliki niza li-
terarnih večerov z domačimi (ne
le lokalnimi) vrhunskimi literati.
Slovenske knjige smo namreč
želeli približali tudi po človeški
plati. Knjižnica je bila v preteklo-
sti vse prevečkrat primorana imeti
v gosteh le ustvarjalce, ki so bili
pripravljeni svojo literaturo pred-
staviti prostovoljno, s KIRO KNJI-
GO V ŽIVO pa želimo to težnjo
zaobrniti, čeprav JAK še ni prepoz-
nal naše vizije kot vredne fi-
nančne spodbude. Kljub temu tu-
di KIRA KNJIGA V ŽIVO miga, le
v precej skromnejšem ritmu od
želenega. Poleg omenjenega go-
stovanja Anje Mugerli je velik
pečat pustil tudi obisk Veronike
Simoniti, Jureta Vuge in Vanje Pe-
gana.
Težko pa bi rekla, da imam kak
poseben vpogled v avtorjevo
dušo, predvsem veliko spoštovan-
je do njihovega dela in ustvarjan-
ja. Gotovo pa kot t. i. profesional-
na bralka zelo hitro začutim do-
bro literaturo in morda v pogovo-
ru lažje izpostavim prednosti.
V Arheološkem parku potekajo
srečanja na temo antične lite-
rature. Zadnje srečanje je bilo
zelo dobro obiskano …
Neverjetno. Letošnji poletni cikel
štirih srečanj v Arheološkem par-
ku je posvečen rimski književno-
sti. Res je, Senekova Pisma prija-
telju Luciliju so, sodeč po ude-
ležbi, postala letošnji poletni bral-
ski hit. Izvrstna stoiška “biblija”,
ki ji uspe človeka nagovoriti v
takšni meri, kot so povedali neka-
teri bralci, da mu dejansko vzbudi
željo po osebnostni rasti. Na na-
slednjih treh srečanjih nas čakajo
še Satirikon, Dnevnik cesarja Mar-
ka Avrelija ter Zlati osel. Vsako od
teh del po svoje razgalja takratno
rimsko družbo in nudi nemalo
bralskega užitka, bodisi v obliki
humorja bodisi z življenjskimi
modrostmi.
Če gre sklepati po lanskem letu,
ko smo brali grška dela (Sapfino
poezijo, Teofrastove Značaje, Ari-
stofanovo Lizistrato in Stare grške
bajke), potem se nam znova obe-
tajo prava bralska razsvetljenja. Ko
odpadejo predsodki, bralci v teh
delih presenetljivo zlahka odkri-
vajo pojave sodobnosti.
Kaj nam antična literatura lah-
ko danes pove o človeku, o
smislu in namenu našega
življenja?
Predvsem to, da se človek v svo-
jem bistvu skozi tisočletja ni spre-
menil. Tako tudi ne njegov smisel
in namen. Tudi oddaljena kla-
sična besedila, ne glede na zvrst,
lahko postanejo bralsko privlačna
in navdihujoča, takoj ko se znebi-
mo predsodka šolskega (obvezne-
ga) čtiva.
Poznate druge bralne klube in
njihove izkušnje?
V ljubljanski mestni knjižnici
imajo kar nekaj bralskih skupin,
ki se na primer srečujejo teden-
sko. Vodja ene skupine mi je zau-
pala, da ima pogosto težave pri
vzpostavljanju komunikacije med
udeleženci. Takrat sem se zavede-
la, da smo v naši Kiri knjigi res že
dosegli zavidljiv nivo, saj debata
po navadi steče brez zavor.
Se vam zdi, da z bralnim klu-
bom lahko širite bralno kultu-
ro, vzgajate bralce, vzbudite lju-
bezen do branja kvalitetnih in
morda zahtevnejših del?
Pri vzpostavitvi bralnega kluba Ki-
ra knjiga smo izhajali iz želje, da
poglobimo posameznikove indi-
vidualne bralne izkušnje, in sicer
s soočanjem naših mnenj in
doživljanj, enako pomembni
izhodišči pa sta bili tudi širjenje
kroga aktivnih bralcev in seznan-
janje s kakovostno slovensko lite-
rarno ustvarjalnostjo. Prav zato so
na našem bralnem seznamu v
dobršni meri zastopana izvorno
slovenska dela, po katerih, kot po-
ročajo udeleženci, v poplavi me-
dijsko podprtih komercialnih
uspešnic sami ne posegajo (pogo-
sto). Ravno bralne preference naj-
bolj strastnih bralcev, ki mesečno
preberejo celo goro knjig, dejan-
sko pokažejo alarmantno stopnjo
“spregledanosti” domačega lepo-
slovja. A razveseljuje dejstvo, da so
naša prizadevanja že zelo hitro
obrodila sadove, pridobili smo
nove bralce, celo občudovalce do-
mačih književnih ustvarjalcev.
Naj naštejem samo nekaj literatov
oz. njihovih del, ki so prepričali
tudi največje skeptike: Veronika
Simoniti s Kamnim semenom,
Mirana Likar Bajželj s Sobotnimi
zgodbami, Stanka Hrastelj z Igran-
jem, Drago Jančar s To noč sem jo
videl, Miha Mazzini z Otroštvom,
Maja Vidmar s Tako se zaljubiš,
Esad Babačić s Prihodi/odhodi,
Jure Jakob s Hišami in drugimi
prostimi spisi, Maruša Krese z Da
me je strah? in Vsi moji božiči,
Matej Krajnc z Gospo Goršičevo
… in še bi lahko naštevali.
Predvsem pa naša Kira knjiga bolj
kot na kvantiteto stavi na kvalite-
to branja!
Ste kdaj razmišljali, da bi imeli
bralni klub za najstnike? Ti so
kar nekako izvzeti iz vsake po-
nudbe … Poskrbljeno je za
najmlajše, za otroke, za starejše,
za mlade pa kakor da nihče ni-
ma posluha in so prepuščeni
sami sebi in težavnemu mlado-
stniškemu iskanju lastne
življenjske poti.
Najstniki so najbrž najbolj zahtev-
na bralska skupina. To obdobje
človekovega razvoja je izjemno
turbulentno in praviloma branju
ni naklonjeno. Tako statistike.
Ampak največji odpor je hkrati tu-
di največji izziv. Knjiga je zmeraj
izvrstna podlaga za načenjanje
občutljivih, tabujskih tem, s kate-
rimi se odraščajoči mladostnik
hočeš nočeš srečuje. Na srečo ima-
mo na voljo vedno več kakovo-
stne literature za najstnike, prav-
zaprav tudi sama trenutno preva-
jam eno tako iz slovaščine in se
vživljam ne le v govorico najstni-
kov, temveč predvsem v njihovo
občutljivo in ranljivo psiho, ki pa
se navzven dela herojsko. Vodenje
najstniške skupine je gotovo zelo
odgovorno in zahtevno početje,
ki bi se ga pa tudi z veseljem loti-
la.
Menda BK sodeluje tudi z JAK.
Na kakšen način?
JAK finančno podpira naša
srečanja, ki so pred tem delovala
na prostovoljni bazi. Naš projekt
je bil izbran na dveletnem razpisu
bralna kultura 2016-2017. Podpo-
re smo zelo veseli, saj nam je
omogočila kontinuirano
srečevanje, natisnili pa smo tudi
nekaj promocijskega materiala,
celo kupili vrtno opremo, da lah-
ko v toplejših mesecih sedimo zu-
naj.
Kaj vam osebno pomeni vo-
denje tega BK?
Najprej veliko zadovoljstvo in pri-
vilegij, da se lahko družim in po-
govarjam s tako pronicljivimi in
iskrenimi sobralci. Gotovo pa je
to tudi moj drobni poskus, kako
nekaj “vrniti” kraju in ljudem, ki
so me tu tako toplo sprejeli.
Kakšne načrte imate za prihod-
nost BK in tudi sicer?
Kako že gre? “Naj traja, naj traja
…” Da se bomo še naprej srečevali
ob dobrih knjigah, v plodoviti iz-
menjavi mnenj. Sicer pa po-
skušam živeti za ta trenutek.
Bi želeli še kaj dodati?
Hvala vam za izčrpna vprašanja
in vso pozornost.
In seveda, drage bralke in bralci,
prisrčno vabljeni, da se nam v
MKI pridružite na srečanjih Kire
knjige, ki potekajo vsake tri tedne,
v poletnih mesecih pa vsak drugi
teden v Arheološkem parku Simo-
nov zaliv.
Diana, hvala za pogovor in vse
dobro v osebnem življenju in
pri širjenju ljubezni do litera-
ture!
Pogovarjala se je Špela Pahor
Pogovor / Diana Pungeršič iz Mestne knjižnice Izola   
Kira knjiga uspešen bralni klub
Kristjani in družba27. julija 20174
Na Goriškem in Tržaškem
Mariborski bogoslovci 
z nadškofom v zamejstvu
  rejšnji teden so bili na
obisku pri tržaških in
goriških Slovencih
mariborski bogoslovci pod
vodstvom msgr. Alojzija
Cvikla, ki ga papež Frančišek
imenoval za mariborskega
nadškofa metropolita marca
2015, in v spremstvu rektorja
dr. Stanislava Slatineka.
Najprej so obiskali Trst in
okolico, tudi Devin in
Barbano, obisk pa so sklenili
21. julija v Gorici. Zjutraj so
darovali mašo v kapeli stolne
cerkve, se srečali z župnikom
Marotto in obiskali kripto pod
P apsido. Skupina sedmihbogoslovcev mariborskenadškofije je bila nastanjena v
prostorih Marijanišča na
Opčinah. V spremstvu Saše
Quinzija in Karla Brescianija
so se sprehodili po mestnem
središču Gorice in se ustavili v
slovenski stavbi na Travniku,
kjer so Katoliška knjigarna,
galerija Ars, sedež Goriške
Mohorjeve družbe, Pastirčka
in uredništvo našega lista. Tu
jih je sprejel dekan Marijan
Markežič. Kot je v naši
redakciji povedal nadškof
Cvikl, ki so ga slovenski škofje
marca letos izvolili za
podpredsednika Slovenske
škofovske konference, so lani
obiskali koroške rojake, letos
pa prišli na naš konec, “da naš
bogoslovci dobijo širšo sliko,
da spoznajo tudi življenje v
zamejstvu. To se mi zdi za
vzgojo zelo pomembno, da
dobiš širše okvire naše
zgodovine oz. življenja naših
ljudi”. Za trenutek so se
ustavili na škofijskem
ordinariatu, nato so postali še
v cerkvi sv. Ivana; popoldne so
obiskali še dve naši Marijini
svetišči, Kapelo in Sveto Goro.
Radovljica / Skavtski tabor Kvajdej je obiskal predsednik RS
Borut Pahor je izrekel zahvalo 
vsem prostovoljcem
  redsednik republike
Borut Pahor je v
Radovljici obiskal
skavtski tabor Kvajdej, na
katerem več kot 400 otrok
en teden
spoznava
skavtski način
življenja. Ob
tem je izrekel
zahvalo vsem
prostovoljcem
na različnih
področjih in v
vseh
organizacijah,
“ki opravljajo
neprecenljivo
delo in mlade
učijo vrlin in
vrednot za
življenje”.
Pahorja je ob
prihodu v
tabor, ki ga
Združenje
slovenskih
katoliških
skavtinj in skavtov
pripravlja vsakih pet let,
pozdravil načelnik
združenja skavtov Žiga
Kovačič, ki se je Pahorju
zahvalil za obisk in dejal,
da se skavti zavedajo
odgovornosti, ki jo
prevzemajo, ko mlade
vzgajajo za aktivno in
P odgovorno državljanstvo.Pahor je s skupino skavtovin skavtinj urejal pešpot
na Lisjak. Skavte je tudi
nagovoril. Med drugim je
izpostavil pomen
skupnega delovanja.
“Skupaj - to je moje
življenjsko vodilo.
Velikokrat poudarjam, da
imamo vsi v družbi neke
dolžnosti, ki jih moramo
izpolnjevati. Skupaj pa
lahko naredimo tisto,
česar kot posamezniki ne
Izjava Slovenske karitas
Revščina in njen vpliv na
uresničevanje človekovih pravic
  12. julijem je bilo objavljeno celotno po-
ročilo komisarja za človekove pravice, Nilsa
Muižnieksa, ki je marca 2017 obiskal Slove-
nijo in se srečal z vladnimi in nevladnimi organi-
zacijami (http: //www. coe. int/en/web/commis-
sioner/-/slovenia-should-pursue-its-efforts-to-pro-
tect-vulnerable-people).
Na srečanju je na področju revščine sodelovala tudi
Slovenska karitas in opozorila na več problemov, s
katerimi se soočajo social-
no ogroženi prebivalci v
Sloveniji in so povezani s
človekovimi pravicami in
enakovredno obravnavo:
Uveljavitev posebnih
olajšav tudi za osebe z mi-
nimalno plačo in upoko-
jence
Sistem olajšav (kot so brez-
plačna nacionalna TV,
manjši prispevek za vrtec,
zmanjšanje plačila za na-
jem stanovanja,
zmanjšanje plačila za obroke v šoli, zdravstveno za-
varovanje, izredna denarna socialna pomoč …) zdaj
deluje na način, da so do njih upravičeni le pre-
jemniki denarne socialne pomoči. Prejemniki mi-
nimalne plače ali upokojenci z majhnimi pokojni-
nami pa do tovrstnih olajšav niso upravičeni, kljub
temu da imajo brez olajšav bistveno nižje dohodke
na družinskega člana in bi olajšave nujno potrebo-
vali za dostojno življenje. Iz teh razlogov in zaradi
nizke minimalne plače se mnogi brezposelni po-
služujejo dela na črno, da ne bi izgubili pomoči in
olajšav.
Zagotavljanje pogojev za bivanje za gospodinjstva
z minimalnimi plačami
Na področju zagotavljanja pogojev za bivanje je
nujno, da država s sistemskimi ukrepi ustvari okolje
za podnajemniška stanovanja z dostopno ceno, ki
so jo zmožne pokriti družine z minimalnimi
plačami. Stanovanja po tržni najemnini so za go-
spodinjstva z minimalnimi plačami nedostopna.
Dolge čakalne vrste v zdravstvu in doplačila za sto-
ritve 
Zaradi dolgih čakalnih vrst v zdravstvu pri mnogih
revnih in še posebej starejših bolezen hitro napre-
duje. Ne morejo se posluževati plačljivih speciali-
stičnih pregledov. Tak primer je z doplačili tudi po-
dročje zobozdravstva. Še posebej, če živijo sami, so
starejši z nizkimi pokojninami zelo ogroženi, kar
se še stopnjuje v primeru bolezni ali invalidnosti.
Pomanjkanje programov opolnomočenja za trajno
brezposelne 
Številni brezposelni, ki so
že več let brez zaposlitve in
imajo zdravstvene ter druge
omejitve, so na trgu trajno
nezaposljivi, nemalokrat so
zanje prezahtevna tudi jav-
na dela in različne druge
oblike aktivne politike za-
poslovanja. Zato bi bilo po-
trebno v večji meri javno fi-
nancirati programe
vključevanja trajno nezapo-
sljivih oseb v aktivnosti, ki
jih bodo ob spremljanju
strokovnega kadra v NVO opolnomočile z učenjem
enostavnih spretnosti, funkcionalne pismenosti,
grajenjem socialne mreže in pozitivne samopodo-
be v okviru delavnic, samopomočnih skupin s stro-
kovno intervizijo, družabnih aktivnosti itd..
Slabi pogoji za delavce z nižjimi kvalifikacijami 
Potrebno je zakonsko izboljšati pogoje za delo pri
nižje plačanih delih. Delavci so nemalokrat
soočeni s stalnim in velikim obsegom nadurnega
dela - tik pod dovoljenim, nerazumno fleksibilnim
delovnim časom, ki vključuje vikende, del noči ali
cele noči pa dejavnost ni nujno potrebna za zdrav-
je, oskrbo ali zaščito premoženja; večkratnim po-
daljševanjem pogodb za nekaj mesecev.
Izboljšanje gospodarskega stanja in drugi pozitivni
kazalci niso zadostni in ne rešujejo navedenih pro-
blemov, ki revne delajo še bolj revne in socialno
izkjučene še bolj izključene. Ob tem na Slovenski
karitas tudi opozarjamo, da je nujen dvig minimal-
ne plače in minimalnih pokojnin za dostojno
življenje.
Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske karitas
Z
Hoja za Križanim
Tisti, ki ga Jezus pokliče, da bi bil njegov
učenec, kmalu spozna, da bo moral hoditi
po poti, ki bo vključevala tudi preizkušnjo
in križ, predvsem pa bo moral svoje življen-
je spremeniti v dar za druge.
Protestantski mučenec Bonhöffer je zapisal,
da križ prvenstveno izhaja iz dejstva, da smo
kristjani. Jezusov križ je bil povezan z nje-
govim poslanstvom. Proti njemu sta se po-
stavila postava in religija, pa tudi državna
ideologija. Ob koncu svojega življenja je
doživljal trenutke zapuščenosti, nerazume-
vanja in zavrženosti od ljudi ter celo od
Očeta.
Jezusova pot in pot njegovega učenca se bo
vedno razlikovala od sveta in javnega mnen-
ja. Jezus ne daje nobenih popustov. Jasno
pove, da, kdor želi
rešiti svoje
življenje, ga bo iz-
gubil, kdor ga po-
dari, ga bo zopet
našel in polno
zaživel. Cilj hoje
za njim nista le le-
po obnašanje in
osebna harmoni-
ja, ampak večno
življenje in celo-
vita izpolnitev.
Že na začetku poti
je Jezus povedal
učencem, da se
bodo morali od-
povedati svoji se-
bičnosti, vzeti na-
se svoj križ in po-
kazati, da so mu
podobni v darovanju. Ko se bodo odpove-
dali nabiranju zase in različnim varnostim,
ne bodo razočarani in prevarani, odprlo se
jim bo področje upanja in novih odnosov.
Sveti Pavel ni govoril o hoji za Križanim,
ampak o posnemanju njegovega trpljenja.
V tem je videl potrditev svojega poslanstva
in apostolske službe. Doživljal je mnoge
težave in nasprotovanja, zapisal je, da tudi
na telesu nosi znamenja Jezusovega trpljen-
ja.
Pomen Jezusovega križa se ne izčrpa v nje-
govem posnemanju in so-trpljenju, ampak
tudi v tem, da učenci nosijo svoj lastni križ.
Sveti Pavel se je veselil, da je mogel s pre-
našanjem svojega trpljenja narediti dar za
Cerkev in za svet. Predvsem pa je poudaril,
da morajo učenci v sebi križati grešno meso
in se odpreti v nove odnose. Nekateri verni-
ki pa izdajajo in zanemarjajo to nalogo, zato
v sebi križajo in sramotijo Božjega Sina.
Posebna podoba hoje za Križanim je
mučeništvo. V prvih časih Cerkve je bilo ne-
varno biti kristjani, učenci so morali biti pri-
pravljeni na mučeništvo in različne ovire ter
odvzem premoženja. Tudi apostoli so s krvjo
potrdili svoje oznanjevanje. Tako so se v po-
daritvi življenja poistovetili s križanim Go-
spodom. V času, ko ni bilo mučenja zaradi
vere v Jezusa Kristusa, je nastalo meništvo
kot nova oblika hoje za Križanim. Hoja je
tako prešla v posnemanje. Začela se je prak-
sa mrtvičenja, posta, odpovedi, samote. Du-
hovne izkušnje menihov in redovnikov so
bile povezane s premišljevanjem Kristuso-
vega trpljenja. Po tej poti so bili mistično
križani z njim.
Pomembno je, da v hoji za križanim Jezu-
som nismo le posnemovalci, ampak, da Je-
zusov zgled uresničimo v svojem življenju.
Križ nam tudi pomaga gledati naprej, proti
cilju v večnem življenju. Jezus je naredil prvi
korak, ko je umrl za nas, nas pa vabi, da bi
sprejeli trpljenje in ga v njegovi moči spre-
menili v dar. Tako trpljenje ne bo več mori-
lo, ampak odreševalo.
ZNAMENJE KRIŽA PRIMOŽ KREČIČ
Foto Tatjana Splichal
moremo”, Pahorjeve
besede povzema sporočilo
za javnost, ki so ga poslali
iz njegovega urada.
Tabor Kvajdej je velik
skavtski dogodek, ki ga
Združenje slovenskih
katoliških skavtinj in
skavtov organizira vsakih
pet let, ko teden dni
skupaj taborijo vsi
gorenjski skavti. Letos se
tabora udeležuje več kot
400 skavtov in skavtinj,
starih med 11 in 15 let.
Gostje v našem uredništvu. Na sredini nadškof Cvikl (foto dd)
Kristjani in družba 27. julija 2017 5
Škofovska sinoda 2018 o mladih 
Cerkev želi poslušati vse
mlade po vsem svetu
  erkev želi poslušati vse
mlade iz vsega sveta, da
bi skupaj gradili Božje
kraljestvo. Zato bo oktobra
2018 v Vatikanu potekalo 15.
redno generalno
zasedanje škofov-
ske sinode na temo
Mladi, vera in ra-
zločevanje poklica-
nosti. Tako se je
odločil papež
Frančišek, ki se je o
tem posvetoval s
škofovskimi konfe-
rencami in izrecno
poudaril, da želi
Cerkev poslušati
mlade po vsem
svetu. Tudi mlade,
ki so se oddaljili od
Cerkve ali so ver-
sko mlačni ali se
imajo za neverne,
je dejal papež.
“Vsak mlad človek
ima kaj povedati
drugim, odraslim,
duhovnikom, re-
dovnicam, škofom
in papežu. Vsi potrebujemo
vas slišati”!
Izbrana tema je izraz pastoral-
ne skrbi Cerkve do mladih in
je v kontinuiteti s tistim, kar je
prišlo v ospredje med zadnji-
ma sinodalnima zasedanjema
o družini in s posinodalno
apostolsko spodbudo Amoris
laetitia. Njen namen je, da bi
spremljali mlade na njihovi
pomembni poti k odraslosti in
zrelosti, da bi preko ra-
zločevanja odkrili načrt za svo-
je življenje in ga uresničili z
veseljem, bili odprti za srečan-
je z Bogom in bližnjimi in de-
javno sodelovali pri izgradnji
Cerkve in družbe.
Pismo mladim
Pred nekaj meseci je papež
Frančišek v pripravo na dogo-
C dek “z očetovsko naklonjeno-stjo” napisal mladim pismo.“Hotel sem, da bi bili vi v sre-
dišču pozornosti, saj vas no-
sim v svojem srcu”, je med
drugim zapisal. Povabil jih je,
da bi prisluhnili “glasu Boga,
ki preko rahlega šepetanja Sve-
tega Duha odmeva v vaših
srcih”. Jezus se s svojim pogle-
dom “obrača tudi na vas in vas
vabi, da pridete k njemu. Dragi
mladi, ste se že srečali s tem
pogledom? Ste zaslišali ta glas?
Ste začutili ta sunek, ki vas je
pognal na pot? Prepričan sem,
da kljub trušču in omami, ki
kraljujeta na svetu, ta klic še
vedno odmeva v vaši duši, da
bi jo odprl za polnost veselja.
To bo možno v tolikšni meri,
tudi ob spremstvu izkušenih
voditeljev, s kolikšno boste
znali podati se na pot ra-
zločevanja, da bi odkrili Božji
načrt glede vašega življenja.
Četudi vas bosta na vaši poti
spremljala negotovost ali pad-
ci, vam Bog, ki je bogat v
usmiljenju, steguje roko, da
vas dvigne”. Boljši svet se
ustvarja tudi zaradi mladih in
njihove velikodušnosti, je pre-
pričan sveti oče, zato jim pravi:
“Ne bojte se prisluhniti Svete-
mu Duhu, ki vam namiguje
drzne odločitve, ne obotavljaj-
te se, ko vest od vas zahteva
tveganje, da bi šli za Učiteljem.
Tudi Cerkev želi prisluhniti
vašemu glasu, vaši rahločutno-
sti, vaši veri in tudi vašim dvo-
mom ter vaši kritiki. Naj se za-
sliši vaš krik, naj odmeva po
vaših skupnostih in naj pride
tudi do pastirjev”.
Spletna stran
To naj bi bila “sinoda vseh
mladih in za vse mlade”, je
večkrat poudaril papež
Frančišek. Za današnjo Cerkev
bo gotovo poseben izziv. In
vendar se zdi, da več mesecev
po razglasitvi sinode le malo-
kateri mlad človek (pa tudi
odrasel...) ve zanjo. Sredi juni-
ja je zato začela delovati splet-
na stran (http: //youth. sy-
nod2018. va) v pripravi na za-
sedanje. Ta pobuda bo omo-
gočila večjo vključenost mla-
dih iz vsega sveta, saj bodo na
njem našli informacije o pote-
ku sinode, lahko pa bodo tudi
sodelovali na poti priprave.
Vprašalnik za mlade
“Papež želi slišati tvoj glas”
Na spletni strani so dostopni
vprašalniki v več jezikih, ki jih
je pripravilo tajništvo
sinode in so jih pova-
bljeni izpolniti mladi
od 13. do 29. leta. Od-
govori mladih o tem,
kdo je današnja mladi-
na in kaj mladi danes
mislijo o Cerkvi, bodo
gotovo v veliko pomoč
na poti priprave na si-
nodalni dogodek ter
bodo vključeni v širše
posvetovanje, ki ga ge-
neralno tajništvo izva-
ja na vseh nivojih
Božjega ljudstva. V slo-
venščino prevedeni
vprašalnik je dosegljiv
na strani Skupnosti ka-
toliške mladine SKAM
(www. skam. si) ali di-
rektno na naslovu
www. 1ka. si/a/134097;
izpolniti ga je treba do
20. septembra 2017.
Organizatorji pozivajo mlade,
naj delijo povezavo do vprašal-
nika med čim več prijateljev,
in ne samo vernih! Kot spod-
budo so pripravili tudi nagrad-
no žrebanje za vse, ki bodo iz-
polnili vprašalnik in oddali
svoje osebne podatke. Žreban-
je bo v oktobru 2017. Nagrade
so naslednje: 1x brezplačna
udeležba na Svetovnem dnevu
mladih v Panami januarja
2019 (kritje stroškov prevoza),
2x brezplačna udeležba na
Evropskem srečanju mladih v
Baslu konec decembra 2017
(kritje stroškov prevoza), 1x
nov pametni telefon (Samsung
S8), 6x druge praktične nagra-
de (knjiga Tvitanje z Bogom,
brisača SKAM, pulover SKAM).
DD
Himna svetovnega dneva mladih
Panama 2019
Prve dni jul i ja so predstavi l i
himno 34. svetovnega dneva
mladih, ki  bo januarja 2019
potekal v Panami. Začenja se z
Mar i j in imi  besedami :  “Glej ,
Gospodova s lužabnica sem,
zgôdi se mi po tvoji besedi”!  (Lk
1,38), kakor se glasi tudi tema
srečanja mladih. Izbrali so jo izmed 56 predlogov, ki jih
je temelj i to pregledala ž i r i ja deset ih panamskih
glasbenikov. Kot je dejal panamski nadškof Ulloa
Mendieta, himna izraža poslanstvo, h kateremu smo kot
učenci in misijonarji vsi poklicani po zgledu Device
Marije. Izrazil je veselje, da se bodo s pomočjo himne
mladi po vsem svetu pripravljali na dogodek in se pustili
preoblikovati Bogu.
Gorica / Škofijsko romanje v Fatimo
Škofijsko romanje goriških vernikov v Fatimo ob 100.
obletnici Marijinih prikazovanj bo potekalo od 12. so 26.
oktobra 2017. Udeleženci, ki jih bo vodil nadškof Carlo
Redaelli, bodo stopili na letalo ob 11.45 v Benetkah in
dospeli v Lizbono ob 13.50); do Benetk bodo šli z
avtobusom, ki bo iz Gorice odpeljal ob 7. uri. Že prvi dan
se bodo lahko udeležili maše ob 17. uri, ki jo bo vodil
nadškof; po večerji je na programu rožni venec v kapeli
prikazanj z baklado. Drugi dan bodo obiskali kraje, kjer
so živeli trije pastirčki. Tretji dan bo nadškof maševal v
baziliki Marije rožnega venca že ob 6.30: po zajtrku bodo
romarji šli na grob Francisca Marta in Jacinte Marto, ki
ju je papež pred nekaj meseci razglasil za svetnika.
Obiskali bodo tudi fatimski muzej; popoldne pa si bodo
ogledali glavne znamenitosti Lizbone. Naslednje jutro
bodo iz portugalske prestolnice poleteli v Benetke in nato
domov. Več informacij na ordinariatu ali pri lastnem
župniku.
Spominska slovesnost pri Ruski
kapelici 2017
Od ponedeljka, 24., do nedelje, 30. julija 2017, bo
Slovenijo obiskala ruska delegacija ob tradicionalni
spominski slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem.
V petek, 28. julija, ob 20.00 bo v cerkvi Marijinega
oznanjenja sveta maša, nato koncert ruskih duhovnih
pesmi Prazničnega zbora patriarške cerkve Gospodovega
razglašenja iz Moskve. V soboto, 29. julija 2017, ob 17.45
bo v Kranjski Gori nastop pevcev Prazničnega zbora iz
Rusije, ob 18.30 pa bo v župnijski cerkvi v Kranjski Gori
spominska sv. maša, ki jo bo daroval celjski škof in
predsednik Slovenskega ekumenskega sveta pri SŠK
msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po maši bo kratka molitev
panihida. Ob 19.00 bo odprtje razstave slik Nikolaja
Mašukova. Vsakoletno srečanje predstavnikov katoliške
Cerkve v Sloveniji in ruske pravoslavne Cerkve ima tudi
pomemben ekumenski vidik, saj obe strani utrjujeta
dobre odnose med Cerkvama.
Dodatne informacije dobite na sedežu Društva Slovenija
Rusija, tel. 01/436–95–65, e-naslov: info@slorus. si oz.
na spletni strani www. slorus. si.
Kratke
Kateheza s patrom Giordanijem
Kako se dokopljemo
do resnice?
  aja se je končal semi-
nar kateheze za verni-
ke, ki ga je v Romansu
imel g. Giorgio Giordani, teolog
in ravnatelj goriškega liceja Pa-
vlin Oglejski. Tema je bila resni-
ca.
V današnji družbi, ko vsak dan
lahko pridemo do tisočerih no-
vih informacij po časopisju in
drugih sredstvih družbenega ob-
veščanja, se tudi beseda resnica
vedno bolj pojavlja. Nekoč je bila
ta tematika bolj prisotna v filo-
zofskih in teoloških krogih. Na-
vadni ljudje se niso spraševali o
resnici, saj jim je bilo vsakdanje
življenje resnično že po naravi.
Vprašanje resnice prihaja danes
v krizo. “Je veliko oči in veliko
resnic in zato ni nobena prava re-
snica”, je zapisal Nietzsche. Da-
nes se vprašanje o resnici pojavlja
vse več, ker so ljudje precej zme-
deni, so v težavah in vse se lahko
postavi pod vprašaj. Poglejmo le
na zadnje politične dogodke: po
mnenju nekaterih so begunci
krivi za pomanjkanje dela, drugi
pa trdijo, da se je Italija deloma
opomogla in prihaja iz finančne
krize... Ali je to res? V vsakdan-
M jem življenju niti ne pomislimo,da veliko stvari imamo za re-snične samo zato, ker so nas tako
naučili. Vprašanje, ki si ga mora-
mo postavljati, je povedal g.
Giordani, je to: kako opredeliti
nekaj kot resnično ali nere-
snično? Pod katerim pogojem
lahko upravičeno opredelimo
nekaj kot resnično? Marsikdo od
nas niti ne pomisli na to in je go-
tov, da sam ve, kaj je res in kaj
ne, vsaj v vsakdanjem življenju,
kajti tako so nas tudi vedno učili.
Gotovost je tisto, kar nosimo s se-
boj in ga dobimo bodisi po znan-
stveni ali po verski poti. V naši
družbi ni prostora za tiste, ki dvo-
mijo. V resnici mi večkrat izra-
bljamo resnico in jo predposta-
vljamo kot edino resnico in tako
opredelimo nekaj za absolutno,
kar v resnici ni. Večkrat živimo
zaprti v “naši resnici” in ne vidi-
mo drugega okoli nas. Re-
snica, ki jo mi dojamemo,
je vedno nekaj omejenega.
V zgodovini in tudi danes
se bijejo in so se bile velike
bitke za ideje, za “resnice”,
ki smo jih imeli ali jih ima-
mo za absolutne, a so ome-
jene. V takem primeru ne
more biti nobenega dialo-
ga. Stiki in odnosi posamez-
nikov z drugimi ljudmi še
zdaleč niso vedno pravi dia-
log. Namesto da bi človek
živel s sočlovekom, živi ob
njem. Predvsem gre v dialo-
gu za to, da bi se ljudje čim
bolj odprli drug drugemu
in ne pa da smo vezani na
svoje ideje, na svojo resnico,
ki na nikakršen način ne
more biti absolutna. Po dialogu
navadno ostane vsak pri svojem
stališču in se vrne domov, kot da
ne bi bilo nobenega pogovora.
Pravi dialog nas vedno nekoliko
spremeni, obogati. Ne zavedamo
se, da naš pogovor večkrat ni
učinkovit, ker resnica, za katero
se borimo, je pač različna od pra-
ve resnice. Resnica ni nikoli le
ideja, racionalnost. Resnica je
vedno povezana z življenjem, ne
z idejami. V slovenski besedi re-
snica je pravzaprav tudi koren
besede srce (v ruščini je to še bolj
vidno), kar vodi do besede
življenje, torej nekaj, česar ni
mogoče celotno dojeti. Beseda
življenje ima za pogoj to, da se
ne zapremo v svojo idejo. V zvezi
s tem je tudi velika razlika med
besedami živeti in obstajati. Žive-
ti pomeni to, kar v glavnem
počnejo vsa živa bitja: se hranijo,
se razmnožujejo, živijo po do-
ločenih prirojenih pravilih, ali
pa pomeni tudi znati živeti, torej
si znati pomagati prebiti se skozi
težave. Obstajati, eksistirati, pa
pomeni nekaj drugega. Kot pravi
latinska beseda exsistere, ki po-
meni biti, stati iz (ex). Človek, ki
eksistira, je zunaj, je oddaljen od
naravne drže in se torej lahko od-
dalji in razmisli, se zave, kje je,
kaj počne, kaj je smisel življenja,
in da sledi lastnemu vzgibu. In
prav zaradi tega, ker ima vsak
svojo pot, mora slediti svojemu
avtentičnemu vzgibu, nihče ne
more učiti drugega, kako naj ta
živi. Lahko mu samo nakaže ne-
varnosti, možnosti, ki bi jih lah-
ko ta imel na življenjski poti, ki
je vedno le osebna.
Karlo Nanut
Goriška27. julija 20176
  Alessandra Schettino, ravnateljica SCGV Emil Komel
Hladna prha za šolo Komel
POGOVOR 
  rejšnji petek smo bili
zmenjeni s prof. Alessan-
dro Schettino, ravnateljico
Slovenskega centra za glasbeno
vzgojo Emil Komel, da nas pride
obiskat na uredništvo za pogovor
o delovanju in uspehih sezone
2016-2017 ter načrtih v letu 2017-
2018. Ko pa smo zjutraj vzeli v ro-
ke dnevnik, je bilo takoj jasno, da
se bo pogovor zasukal v drugo
smer. Deželni svet FJk je namreč
na predlog odbornika Giannija
Torrentija odločil, da na sezna-
mu slovenskih ustanov, ki skrbijo
za vzgojo ter izvenšolsko izo-
braževanje mladih, ne bo več
centra Komel, temveč ustanova,
ki bo nastala iz spojitve dveh gla-
sbenih šol.
Prof. Alessandra Schettino, ka-
ko ste odreagirali na novico?
Novico sem danes (21. julija, op.
p.) prejela iz časopisa. To je hud
udarec za šolo Komel. Spet se je
zgodilo v poletnem času, ko se je
končalo uspešno leto naše šole,
ko lahko potegnemo črto pod
opravljenim delom in odličnimi
rezultati, preden bi šli na do-
pust... Kaj nas lahko čaka jeseni?
Pozorno sem prebrala članek v
Primorskem dnevniku in še
predvsem besede deželnega svet-
nika Igorja Gabrovca. Z njim se
strinjam, da gre za vsiljen ukrep
za obe glasbeni šoli. Do zdaj sta
se odbora večkrat srečala, nikdar
pa skupaj z odbornikom. Od tre-
nutka, ko nam je pred dvema le-
toma podelil 150 tisoč evrov, pa
vse do danes nam ni uspelo se
srečati z njim, da bi se morda bolj
temeljito pogovorili tudi o teh-
ničnih zadevah. Večkrat smo ga
iskali, osebno smo se bežno
srečali le enkrat; za sestanek ni
bilo nikdar časa, menda je bil
vedno zaposlen. Zaman smo mu
tudi pisali, da bi se radi srečali z
njim in mu povedali, kaj misli-
mo o novih kriterijih razdelje-
vanja sredstev primarnim usta-
novam. Z vrha političnega urada
je vsilil odločitev, hkrati pa sploh
ne pozna stvarnosti, razlik,
načinov, kako bi lahko naredili
P ta korak. V bistvu gre zazdružitev dveh podjetij, ra-zličnih stvarnosti, kar ni
enostavno. Strokovnjako-
ma, pravniku in komercia-
listu, smo poverili nalogo,
naj preštudirata možne
načine, da bi na tej osnovi
presodili, kaj lahko naredi-
mo. Podatkov še nimamo,
zato smo prosili, naj
počakajo, da bolje analizi-
ramo zadevo. Danes je bila
objavljena novica, da bo
prispevke naslednje leto
prejela ena sama ustanova.
Kaj to pomeni, ne vem!
Vem samo, da je tako počet-
je nesprejemljivo, saj ne
združuje, ampak ustvarja
samo grenkobo.
Šolsko leto, ki je za nami, je
bilo bogato. Taka novica pa
dobesedno vzame voljo iti
naprej in zagon, da bi se lo-
tili uresničevanja novih idej. No-
vica nas je hudo pretresla, še bolj
pa način, kako so to storili.
Govori se o novi ustanovi...
Do 31. decembra letos bi morali
priti do spojitve dveh šol. Mi in
Glasbena matica smo bili najprej
v najbolj heterogeni izmed treh
skupin primarnih ustanov, sku-
paj s SSG, Slorijem, NŠK, Kinoa-
teljejem, Inštitutom za kulturo in
še kom. Kako je naše delovanje
primerljivo z delovanjem drugih
omenjenih ustanov? Potem pa so
naju spravili v novo skupino, ki
bi skrbela za vzgojo in izvenšol-
sko izobraževanje oz. so naju
združili v eno ustanovo zraven
dveh dijaških domov. Sprašujem
se kako to, da druge ustanove
vsako leto prejemajo podporna
sredstva, samo šola Komel pa jih
je prejela “s pogojem”?! V
manjšini je več sorodnih usta-
nov, ki so pač odraz “drugačne”
zgodovine in okoliščin. Vsaka
ima svojo zgodbo, svoj pomen!
Zakaj je zdaj treba združevati dve
glasbeni šoli in ne, na primer,
dveh dijaških domov?
Očitno gre za posebno oz. oseb-
no željo nekoga... Najhuje je, da
člani odborov dveh šol nismo
imeli možnosti sesti za mizo z od-
bornikom. To ni prav!
Kaj pa posvetovalna deželna
komisija?
Mi ni znano, da bi se njeni člani
srečali z odbornikom. Vtis imam,
da jih dosti ne upošteva. Kar se
tiče našega glasbenega šolstva, so
odprta še druga vprašanja, kot
npr. Trgovski dom, sekcija na
konservatoriju Tartini itd. Zdaj
pa se bomo morali usmeriti v ne-
kaj, kar ni sad naših odločitev,
kar so odločili drugi v našem
imenu... Upam, da bo prišlo v na-
slednjih tednih do kakšnega
srečanja, na katerem bo morda
prišlo do razjasnitve. Mislim, da
nas čaka živahna in vroča jesen...
K vprašanju se bomo v prihod-
nje gotovo še vrnili... Zdaj pa
obrnimo stran in potegnimo
črto pod zadnjim šolskim le-
tom!
Če odmislim vse drugo in se
osredotočim na šolsko delovanje,
moram še enkrat povedati, da je
bilo leto uspešno. Vpisanih je bi-
lo okrog 320 učencev iz širšega
goriškega prostora, od Brd do
Krasa, Furlanije in dlje, ki so obi-
skovali redne in proste instru-
mentalne tečaje. V Gorici je sa-
mo zbore Emil Komel obiskovalo
70 otrok oz. mladih. Uspelo nam
je postaviti na noge pravo zbo-
rovsko piramido, otroški, mla-
dinski in mešani mladinski zbor.
To je sad truda naših zborovodij,
bila pa je sen že našega
ravnatelja Silvana
Kerševana. To so po-
membni trenutki skup-
nega dela in poustvar-
janja ter skupnosti, ko
lahko mladim posredu-
ješ prave vrednote. Sku-
paj se trudijo, da do-
sežejo skupen cilj. To je
pomembno! Saj brez
napora ni mogoče do-
seči nič! Kdor želi do-
seči kaj lepega, mora
trdno delati in se žrtvo-
vati.
Zborovsko dejavnost
smo nadaljevali tudi v
podružnicah: v Dober-
dobru z Veseljaki in
Malimi veseljaki, na
Plešivem z istoimen-
skim otroškim zborom.
Naša didaktična po-
nudba je razvejena.
Imeli smo razrede kla-
sičnih in modernih instrumen-
tov, skupinske igre; lepo se razvija
tudi kitarski oddelek oz. orkester
kitar. Učenci so imeli možnost
nastopiti v koncertih Snovanj, na
koncu šolskega leta so vsi tudi
opravili izpite, notranje ali pa na
konservatorijih, po italijanskem
ali slovenskem učnem programu.
Kje imate podružnice?
Poleg glavnega sedeža v Gorici
imamo podružnice na Plešivem,
v Mirnu, Grgarju, Doberdobu in
Devinu. V vsaki podružnici sode-
lujemo s krajevnimi društvi ali
skupnostmi. Poseben projekt
smo ob koncu leta izvedli na
Plešivem z glasbeno pravljico;
podprla nas je tudi Dežela FJk.
Pravljico smo tudi tiskali in jo bo-
mo podarili vsem osnovnim
šolam na Goriškem in Dober-
dobskem.
Lepa pobuda! Kaj pa druga za-
doščenja?
Učenci so opravili izpite v jesen-
skem, zimskem in poletnem ro-
ku. Skupaj je bilo 56 izpitov. Trije
učenci so na konservatorijih v
Trstu oz. Vidmu prejeli najvišjo
oceno oz. 10 s pohvalo. Elena in
Federico Breganti, prva učenka
klavirja pri prof. Ingrid Silič, dru-
  Ob prazniku zavetnice sv. Ane
Bogato praznovanje
PEVMA 
  d četrtka do nedelje je
prejšnji teden v Pevmi
potekalo praznovanje
farne zavetnice sv. Ane. Tradicio-
nalni praznik, ki ga skupaj pri-
pravljajo starejši in mlajši kraja-
ni, člani društva Naš prapor in
združenja Krajevna skupnost
Pevma-Oslavje-Štmaver, se iz le-
ta v leto krepi in postaja vedno
bolj priljubljen.
Četrtkov večer se je začel z od-
bojkarskim turnirjem 4x4, po-
svečenim Davidu Sossolu, ki se
ga je udeležilo devet ekip, in tek-
movanjem v briškoli. V petek pa
so prireditelji najprej ponudili
krajši kulturni spored, ki ga je
povezoval predsednik združenja
Krajevna skupnost Lovrenc Per-
soglia. Uvedla ga je vokalno-in-
strumentalna skupina Kulturne-
ga društva Sanje iz Nove Gorice,
ki je nastala leta 2014 ter s kita-
rami in petjem rada sodeluje na
najrazličnejših prireditvah doma
in v tujini. Nekaj pesmi je zapel
tudi Moški pevski zbor Štmaver
pod taktirko Nadje Kovic. O
dveh razstavah, ki sta do konca
julija med 17. in 19. uro na ogled
O v prostorih pevmske krajevneskupnosti, je nato v slovenščiniin italijanščini spregovoril publi-
cist Vili Prinčič. Prva razstava je
pravzaprav nadaljevanje štirih
razstav, ki so jih v prejšnjih letih
postavili v spomin na strašne do-
godke iz prve svetovne vojne:
pred tremi leti je dokumentarna
razstava prikazovala vasi pred
vojno, naslednje leto razdejanje
in razvaline takoj po vojni, lani
pa so jo posvetili beguncem, ki
so zaradi vojne šli v izgnanstvo.
Letos so pripravili razstavo o t. i.
nemih pričah vojnih grozot
1915-1918, o vojaških pokopa-
liščih, spomenikih in znakih, ki
so jih srditi boji pustili na naših
tleh. Nekatera obeležja so posta-
vili vojaki, v drugih primerih gre
za vodnjake, fontane in druge
objekte. Mnogi spomeniki se
najdejo v odročnih krajih, ki jih
ni lahko doseči; marsikaterega je
načel zob časa, prekrila sta jih
mah in robida. Veliko desetletij
ni nihče skrbel zanje, zato so
mnogi propadli. Nekatere so da-
le porušiti povojne oblasti, da bi
izbrisale sledove Avstro-Ogrske.
V zadnjih 15-20 letih so se le
našli ljudje in društva, je dejal
Prinčič, ki so obnovili precej spo-
menikov; nekateri so postali tudi
cilj obiska turistov in izletnikov
zlasti iz držav nekdanjega cesar-
stva. V Pevmi so si obiskovalci
lahko ogledali na panojih foto-
grafije okrog 20 spomeni-
kov oz. obeležij zlasti iz
okolice treh vasi. Na koncu
je Prinčič poudaril, da “Go-
riška skriva še marsikaj za-
nimivega, ki zasluži naše
poznavanje, saj gre za po-
memben del naše skupne
zgodovine”. V drugi sobi
iste stavbe pa so - na razsta-
vi z naslovom Obrt je tudi
umetnost - na ogled števil-
ni biseri domače obrti, ple-
teni koši in drugi predmeti
Florjana Vogriča iz Pevme
in Bernarda Florenina iz
Gabrij. Ta zvrst meji na
umetniško izražanje, je de-
jal Prinčič, saj obrtnik iz
preprostih naravnih materialov
izdeluje vsakdanje predmete, ki
so ne le uporabni, temveč tudi
lepi za oko. Vogrič in Florenin
sta spretna v ročnem delu, ki
zahteva veliko znanja, pa tudi
domišljije, inovativnosti in
umetniške žilice. Vsak njun iz-
delek je edinstven in nima veli-
ko skupnega s tovar-
niško izdelanim košem.
Za Vogriča je pletenje
košev družinska tradici-
ja, s katero se je ukvarjal
že njegov oče; Florenin
pa se je s to obrtjo začel
ukvarjati pred 15 leti.
Oba sta dokazala, kako uporab-
ne, ljubke in dragocene predme-
te lahko izoblikuje “ljudski
umetnik” iz rastlin, ki rastejo
okrog nas.
Petkov večer so popestrili zvoki
energične skupine Tumbling Di-
ce, ki je izvajala skoraj izključno
glasbo Rolling Stonesov, v sobo-
gi pri prof. Sijavušu Gadjievu, sta
odlično opravila prvo stopnjo
klavirja; Lorenzo Tomada je pre-
jel najvišjo oceno pri izpitu zgo-
dovine glasbe (prof. Luigi Pisto-
re) in harmonije (prof. Hilarij La-
vrenčič). Vsem profesorjem se
zahvaljujem za odlično delo, ki
ga opravljajo skozi vse leto, in re-
zultate. To je v veliko veselje šoli,
saj jo dviga v kakovosti in posta-
vlja med najpomembnejše gla-
sbene ustanove na Goriškem in
tudi širše.
Kaj pa nagrade in tekmovan-
ja?
Bilo jih je veliko. Začeli smo že
novembra 2016, končali pa sredi
junija 2017. Naši učenci - instru-
mentalisti iz vseh oddelkov oz.
zbori - so segali po najvišjih na-
gradah v Velenju, Pordenonu,
Malcesinah, Povolettu, v kraju
San Dona' di Piave, pa še na tek-
movanjih Svirel, Temsig, Zlata
grla, Certamen musicum itd.
Prav vsem učencem gre pohvala,
mentorjem zahvala. Zahvaliti se
moram tudi staršem, ki otroke
spremljajo. Glasbena šola je
namreč “vzporedna šola”: večji
dogodek, kakršen je lahko izpit,
koncert ali natečaj, zahteva več
vaj in torej tudi obveznosti za
starše. Zato imajo zasluge tudi
starši, če imajo otroci in šola take
uspehe.
Gotovo ste ponosni tudi na
Aleša Lavrenčiča, ki je z naj-
višjo oceno sklenil prvi aka-
demski trienij violine na vi-
demskem konservatoriju...
Zelo smo se razveselili odličnega
dosežka našega nekdanjega
učenca. Violino je začel igrati na
šoli Komel. Želimo mu, da bi do-
segal čim več takih rezultatov in
da bi se njegova življenjska pot
nadaljevala v glasbi. Danes je to
zelo težko, a on je tega zmožen.
Želimo mu, da bi našel pravega
mentorja, ki bi mu nudil še do-
datno napredovanje.
Tudi letošnja Snovanja so bila
raznolika in zanimiva.
Pet koncertov že dvanajstega niza
Snovanj smo organizirali kot
spomladansko koncertno po-
nudbo, ki je potekala od aprila do
junija. V prvi vrsti smo dali pro-
stor perspektivnim učencem, na-
stopili so tudi profesorji in men-
torji. Možnost se predstaviti smo
dali vsem oddelkom različnih
glasbenih zvrsti, od klasične prek
jazza pa vse do lahke, moderne
glasbe; tudi to sprašujejo učenci,
mi smo jim ugodili, seveda z re-
snim pristopom. Niz Snovanj je
zanimiv tudi zaradi sodelovanja
z drugimi ustanovami. Pletemo
mrežo z različnimi društvi in in-
stitucijami, s katerimi sodeluje-
mo več let. Glasba povezuje! Ni
je mogoče omejevati...
Kako ste s finančnega vidika?
Poslovali smo dobro, upravni in
nadzorni odbor sta imela vse pod
kontrolo. Kot šolska ustanova se-
veda ne moremo imeti komer-
cialne dejavnosti, zato se spopa-
damo s težavami takih ustanov.
Da bi krili vse stroške, bi morali
znatno zvišati šolnine; koliko
družin bi si potem lahko pri-
voščilo študij glasbe za otroke?
Naj se vrnemo nazaj za eno ali
več stoletij, ko so si to lahko pri-
voščile le bogate družine? Glasba
bi morala biti dostopna vsem. Iz-
popolnjevanje na višji stopnji je
seveda dražje; a osnovno znanje
bi radi nudili čim širšemu krogu
družin.
Kako gledate naprej?
Po današnji novici ne moremo
gledati daljnoročno... Za zdaj bo-
mo načrtovali normalen začetek
glasbenega pouka. Konec koncev
imamo odgovornosti do naših
učencev, ki se vpisujejo iz leta v
leto; jamčiti jim moramo
poučevanje instrumenta, indivi-
dualen in skupinski pouk na gla-
sbeni šoli, ki ima začrtano delo-
vanje. Od septembra dalje se bo-
mo ukvarjali z vpisi, z usklajevan-
jem urnikov. Avgusta bodo imeli
otroci in mladi pevske tedne, zad-
nje dni avgusta bomo začeli de-
lavnice orkestralne igre, prvi kon-
cert bomo imeli že 10. septem-
bra, in sicer v sinagogi. Morda
bomo kot partnerju nadaljevali
projekt Erasmus Plus v Forliju, ki
povezuje mlade od Balkana do
Italije: tudi to je lepa izkušnja za
učence in mentorje. Nekaj nove-
ga načrtujemo tudi v kurikular-
nih predmetih: poučevanje na-
meravamo obogatiti z dodatnimi
dejavnostmi, s posebnimi pristo-
pi in sodelovanji; posamezne
predmete želimo bolj povezovati.
Ojačiti želimo vizijo skupinske
glasbe, komorne igre in skupne-
ga muziciranja.
Skratka: načrtov je veliko. Upam,
da nam bo dano jih uresničiti...
DD
to so bili na vrsti
Happy Day. V nedel-
jo zjutraj je prazno-
vanje kronala slove-
sna maša, ki jo je da-
roval g. Marijan Mar-
kežič, s procesijo in
pritrkovanjem, pa tu-
di lepim petjem, ki
ga je vodil Zdravko
Klanjšček. Ob 10.30 pa je bilo
družabno srečanje z razstavo ter
ogledom slik in nagrajevanjem
natečaja V domačem vrtu cveti-
jo, ki je letos potekal že trinajstič.
Mirjam Radinja nam je z zado-
voljstvom napisala, da so vaščani
iz Pevme, z Oslavja in iz Štmavra
vedno pridni in prizadevni, saj
skrbno negujejo cvetje ter krasijo
domače balkone in druge ko-
tičke okrog svojih domov. Zah-
valila se je društvu Krajevna
skupnost, ki pobudo omogoča
vsa ta leta, in končno še izrazila
željo, da bi s to lepo navado tudi
vztrajali. Letošnjega natečaja se
je udeležilo kar 47 družin in po-
sameznikov. Posebno pohvalo
za najlepši balkon je prejela Da-
nica Markovič z Oslavja, za na-
jlepšo kompozicijo rož Lidia Per-
solja iz Štmavra, za najlepši cvet
Mirian Princi z Oslavja, za na-
jlepši kotiček Laura Zotti, za po-
sebnost pa Anica Pintar iz Štma-
vra.
DD
Prinčič, Vogrič in Florenin režejo trak (foto dpd)
foto dpd
Goriška 27. julija 2017 7
  Gost dr. Vasko Simoniti
“Vsak pretekli čas je enako
pomemben!”
SREČANJE POD LIPAMI 
  četrtek, 20. julija, je bil
gost Srečanja pod lipami
zgodovinar, univerzitet-
ni profesor, nekdanji minister
za kulturo in poznavalec dina-
mik slovenske družbe dr. Vasko
Simoniti. Večer, ki sta ga prire-
dila Kulturni center Lojze Bra-
tuž in Krožek Anton Gregorčič,
je vodil zgodovinar dr. Renato
Podbersič ml., ki je v uvodu
predstavil gosta.
Vasko Simoniti se je rodil v Lju-
bljani. Oče je bil priznani skla-
datelj in dirigent Rado Simoni-
ti. Študiral je zgodovino in se ta-
koj po diplomi odločil za peda-
goški poklic ter prehodil vse
stopnje, ki so potrebne za pro-
fesorja. Bil je dolgoletni univer-
zitetni profesor zgodovine za
novi vek, t. j. obdobje med 16.
in 18. stoletjem. O tem obdobju
ni le predaval, ampak tudi veli-
ko napisal. Vredna omembe je
knjiga o turških upadih Turki so
v deželi že, ki je izšla leta 1990.
Nato je številno publiko v to-
plem poletnem večeru nagovo-
ril dr. Vasko Simoniti, ki je naj-
prej razkril izvor svojega priim-
ka in rodu. Simoniti je družina,
V
ki izvira iz Furlanije, in sicer iz
Šenčurja pri Čedadu. Sredi 18.
stoletja, ko se je začrtala meja
med Beneško republiko in Av-
strijo, sta se brata Simoniti pre-
selila na Goriško. Dedek po ma-
mini strani je bil iz Pevme, ba-
bica pa iz Solkana “tako, da sem
pravzaprav stoprocentni Primo-
rec”, je povedal Simoniti.
V nadaljevanju je profesor obra-
zložil, zakaj se je odločil za
preučevanje obdobja med 16.
in 18. stoletjem oz. Balkana in
turških upadov: “Za zgodovi-
narja je vsak pretekli čas enako
pomemben. Pravzaprav se v
vsakem obdobju zgodovine do-
gajajo podobne stvari s poli-
tičnega vidika. Jaz sem izbral ta
čas, ker so me posebno zanima-
li migracije in balkanski pro-
stor. Na Balkanu so in so vedno
bili narodi z ra-
zlično kulturo in
zgodovino. Znotraj
je prišlo do velikih
premikov, spopadov
in trpljenja. Sredina
Balkana je bila ne-
vralgična točka že v
času rimskega impe-
rija. Ko se veliki im-
periji rojevajo, raste-
jo in umirajo, z nji-
mi diha tudi ta pro-
stor. In je še danes
tako. V Bosni se lah-
ko začne vojna vsak
trenutek, zato imajo
Američani in Evropska unija
svoje postojanke na Balkanu”.
Zgodovinarja pa je še posebno
pritegnila človekova misel o pri-
padnosti prostoru oz. razvoj do-
movinske zavesti, ki se pojavi v
obdobju med 16. in 18. stolet-
jem.
Moderatorja je nato zanimalo,
kaj uspešnega zgodovinarja pri-
vede do tega, da se odloči za
vstop v politiko. Dr. Simoniti
pravi, da sta ga zelo razveselili
nova država in demokracija. Za
samostojno Slovenijo je bi-
lo veliko breme razčiščenje
z bližnjo preteklostjo.
“Zgodovina je izredno po-
membna, ker človek lahko
živi aktivno sedanjost in se
obrne v prihodnost, če je
pogled jasen v preteklost”,
je dejal zgodovinar.
V Jugoslaviji ni bilo demo-
kracije, zato je bilo veliko
stvari prikritih in za-
molčanih. Vse to so dr. Va-
sko Simoniti, pisatelj Dra-
go Jančar in drugi izo-
braženci prikazali na zelo
odmevni razstavi in v
zborniku Temna stran me-
seca. Takrat se je veliko o
tem govorilo, razpravljalo in
politiziralo, zato se je Simoniti
odločil za vstop v politiko. Želel
si je, da bi bila demokracija se-
stavni del našega življenja.
Med leti 2004 in 2008 je bil dr.
Vasko Simoniti minister za kul-
turo v vladi Janeza Janše. Prisot-
nim je povedal, kako med po-
membne uspehe prišteva zakon
o RTV, ki je še danes veljaven,
kljub vsemu nasprotovanju ta-
kratne opozicije. Bil je izdelan
po pravilih zahodnoevropskih
RTV zakonov. Drugi pomem-
bni uspehi so bili zidanje Na-
rodne galerije, opere, kinoteke
in gledališča v Mariboru. Nek-
danji minister najbolj pogreša,
da ni prišlo še do drugega man-
data, saj je imel v mislih še veli-
ko načrtov na področju kultu-
re.
Dr. Vasko Simoniti je na koncu
večera povedal, da je zgodovina
pomembna in pomembno jo je
tudi sprejemati, v dobrem in
zlu, samo tako se lahko z opti-
mizmom obrnemo v prihod-
nost.
MČ
  bonmajski niz gledaliških
ljubiteljskih predstav Gle-
dališče na ocvrtem, ki ga
drugo leto prireja za novosti
zmeraj odprta Dramska družina
SKPD F. B. Sedej Števerjan, pod
pokroviteljstvom Zveze sloven-
ske katoliške prosvete Gorica,
Javnega sklada za kulturne de-
javnosti Republike Slovenije in
Sveta slovenskih organizacij, je
v vročem poletnem večeru, v pe-
tek, 21. julija 2017, povabil gle-
dalce k razmišljanju o tem, če je
vredno uresničiti svoje želje
kljub vsemu, kar nas lahko do-
leti v življenju. Predstava z zelo
povednim naslovom Ikarus nas
je s svojim zgodovinskim okvi-
rom popeljala v čase, ko je prva
svetovna vojna s soško fronto
boleče zarezala v narodno raz-
nolikost Goriške. Prinesla je raz-
dor med tukajšnjimi prebivalci,
ki so kot pripadniki treh oz. šti-
rih narodnosti, slovenske, itali-
janske, furlanske in nemške, ko-
likor toliko do tedaj pod avstro-
ogrskim, dvoglavim orlom še
kar mirno sobivali. Zanimivo je,
da te tematike, ki je tesno pove-
zana z našimi kraji, ni prikazala
katera izmed primorskih ljubi-
teljskih gledaliških skupin, am-
pak gostujoča skupina iz Društva
A Mali Petelin iz Senovega v Krškiobčini. Zgodovinska drama Ika-rus je nastala v koprodukciji
KCPT Šentjernej. Vse prej kot
lahke in še zmeraj ne dovolj ra-
ziskane zgodovinske problema-
tike se je z vznesenostjo in tan-
kočutnostjo lotil mladi pisec
Rok Sanda, ki je opravil tudi dra-
maturško delo
in se podpisal
pod dovršeno
režijo.
Po ogledu na-
tančno izdela-
ne uprizoritve
je gledalcu ja-
sno, zakaj je na
55. Linharto-
vem srečanju, l.
2016, prejela
matička za
predstavo v ce-
loti, pa še po-
sebno priznan-
je za dramsko
besedilo.
O sami predstavi je strokovna
žirija 55. Linhartovega srečanja,
ki so jo sestavljali kritičarka, teo-
retičarka in direktorica Sloven-
skega gledališkega inštituta Moj-
ca Jan Zoran, režiser, dramatik
in profesor na AGRFT Matjaž Zu-
pančič ter igralec Jurij Zrnec, v
Obvestila
KC Lojze Bratuž in krožek Anton
Gregorčič vabita v četrtek, 27. julija
2017, ob 20.30 na poletno Srečanje
pod lipami v spomin na pokojnega prof.
Viljema Černa. Oblikovali ga bodo
Giorgio Banchig, Jole Namor, Hadrijan
Corsi, Jakob Müller, Zdravko Likar,
Tomaž Pavšič in Dejan Valentinčič. Toplo
vabljeni!
SSO sporoča, da bosta urada v Gorici
in Trstu v juliju in avgustu zaprta ob
ponedeljkih in ob petkih.
ZSKP in ZCPZ Gorica obveščata, da
bo urad do 31. avgusta deloval od 8. do
14. ure od ponedeljka do petka.
Popoldne bo zaprto. Od 7. do 20.
avgusta bo urad zaprt zaradi dopusta.
V Mladinskem domu poteka vpis k
pošolskemu pouku 2017/18.
Informacije na tel. 0481-280857 ali
366-6861441 oz. 331-6936603; e-
pošta mladinskidom@libero. it, www.
mladinskidom. it
Mladinski dom Gorica vabi otroke od
6. do 14. leta na “Poletnosti 2017” z
igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem,
adrenalinskimi pustolovščinami: Šola
za šalo - igriva priprava na začetek
pouka (28.8. – 8.9. / 6-13 let); 1, 2, 3:
Srednja! - uvod v srednjo šolo (4. – 8. 9.
/ 11-12 let). Informacije na tel. 0481-
280857 ali 366-6861441 oz. 331-
6936603; e-pošta
mladinskidom@libero. it, www.
mladinskidom. it
Društvo slovenskih upokojencevza
Goriško obvešča udeležence izleta v
Barcis, da bo v soboto, 5. avgusta,
odpeljal avtobus št. 1 s trga Medaglie
d'oro - z Goriščka ob 6. uri z običajnimi
postanki do Pilošča v Štandrežu. Drugi
avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 6.
uri, nato po običajnih postankih do
Pilošča v Štandrežu, od koder bosta
skupaj nadaljevala pot. Organizatorji
priporočajo točnost!
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško vabi članice in prijateljice, da se
pridružijo kot pevke društvenemu
Ženskemu pevskemu zboru. Prijavijo
naj se po tel.: 0481 531093 (Majda M.)
ali 0481 532092 (Emil D.). Prav tako
so članice in prijateljice vabljene, da se
vključijo v ekipo balinark in se prijavijo
na tel. št.: 0481 882213 (Ana T.).
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško sporoča, da bo društveni sedež
na korzu Verdi 51 v sredo, 2. avgustu,
zaprt. Za morebitne informacije kličite
odbornike.
V ulici San Giovanni 9 v drugem
nadstropju, zraven cerkve sv. Ivana,
dajemo v najem trisobno stanovanje.
Za informacije tel. 0039 347 6921591.
Zgodovinska stavba na Placuti (št. 18)
je že štirinajst let prazna in zapuščena.
Razpada in ustvarja samo stroške za
najnujnejša dela za vzdrževanje in
bremeni lastnika z raznimi davki in
zavarovanjem. Ker do danes nobena
slovenska organizacija ali posamezniki
niso pokazali zanimanja za uporabo, je
odbor Katoliškega tiskovnega društva
sklenil, da objavi poziv za nakup
morebitnim interesentom, tako
ustanovam kot posameznikom. Za
pojasnila: tel. 0039 0481 531445 ali
e-mail societatipografica@legalmail. it.
Kulturni center Lojze Bratuž v okviru
Festivala Kogojevi dnevi in v
sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka
iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen
2017 spominsko razstavo o slikarju
Albertu Sirku ob njegovi 130-letnici
rojstva in 70-letnici smrti. Zato se
obrača na zasebnike, ki imajo v lasti
dela Alberta Sirka, s prošnjo, da bi jih
dali na razpolago za obdobje razstave.
Informacije na tel.  (+39) 0481 531445,
pon. - pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-
pošti info@centerbratuz. org.
Čestitke
V kategoriji odraslih dramskih skupin
je na 12. Zamejskem festivalu
amaterskih dramskih skupin v
Mavhinjah dramski odsek PD
Štandrež s predstavo Dohodnina
prejel drugo nagrado. Za uspešen
nastop čestita Zveza slovenske
katoliške prosvete iz Gorice.
Na videmskem konservatoriju
Tomadini je z najvišjo oceno in
pohvalo uspešno končal 1.
akademsko stopnjo violine Aleš
Lavrenčič. Ponosni na svojega
nekdanjega učenca mu ob uspehu
iskreno čestitamo vsi “komelovci”.
Sožalje
Ob nenadnem slovesu prof. Viljema
Černa se ga s spoštljivostjo in
hvaležnostjo za vse, kar je naredil za
rojake iz Terskih in Beneških dolin,
spominjamo vsi, ki delujemo v
ustanovah, v poslopju na goriškem
Travniku 25. Svojcem izrekamo
globoko sožalje.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 28. 7. 2017 do 3. 8. 2017)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
razen ob sobotah od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 28. julija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Nedelja, 30. julija, ob 21. uri (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v
benečanskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Ponedeljek, 31. julija (v studiu Ilaria
Bergnach in Carlotta Nanut): Prazne
buče močno donijo.
Torek, 1. avgusta (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 2. avgusta (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Skalni
plezalček, gorski lepotec - Izbor
melodij.
Četrtek, 3. avgusta (v studiu Andrej
Baucon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
utemeljitvi na-
grade napisala:
“Predstava Roka
Sande Ikarus v
izvedbi ustvarjal-
cev Društva Mali
Petelin je celo-
stna stvaritev
stkana iz kvalitetnih gledaliških
elementov ter predanosti in za-
nosa zasedbe, pri kateri s svojo
igro izstopata Martin Valič v vlo-
gi Metoda Ziglerja in Barbara Pe-
tarka v vlogi Adriane Marino.
Tekst, režija, humor, scenske
rešitve in način igre ustvarijo av-
tentično celoto, ki pa kljub resni
zgodovinski tematiki ostaja živo
in angažirano gledališko
doživetje.
O dramskem besedilu pa je me-
nila, da: mlad avtor Rok Sanda
skozi premišljeno dramsko
strukturo, humor in iskriv dia-
log resno zgodovinsko narodno-
stno tematiko prelevi v osebne
življenjske zgodbe, ki znajo brez
patetike vzbuditi empatijo in
premislek, ne samo o preteklo-
sti, temveč tudi o sodobnem sle-
herniku in družbi.
S tem mnenjem se gotovo strin-
jajo tudi gledalci, ki so pozorno
spremljali odrsko delo v župnij-
skem Sedejevem domu v Štever-
janu. Tudi nje je prevzela pred-
stava Ikarus, ki ji je avtor dal ja-
sen časovni okvir in pri tem se-
gel po zelo zahtevnih vsebinah
zgodovinskega dogajanja ob
koncu avstro-ogrskega cesarstva,
nastanku novih držav po prvi
svetovni vojni in italijan-
ski zasedbi primorskih
krajev, ki so že takoj oku-
sili sovražno protisloven-
sko ost črnega fašističnega
režima. Z vztrajnim plo-
skanjem so igralce večkrat
priklicali na poklon. S tem
so pokazali tudi, da smo
Primorci še vedno zelo
občutljivi za teme, ki so
nam jih živo in prepričlji-
vo prikazali mladi igralci
iz Senovega. Pri študiju
predstave so se morali
soočiti tudi z italijansko in
furlansko ter nemško go-
vorico, pa še s primorskim
narečnim naglasom. To pa seve-
da ni kar tako. V glavnem so bili
nastopajoči prepričljivi tudi v
tem, čeprav je seveda uho nas za-
mejcev malce bolj občutljivo za
tovrstne jezikovne odtenke.
/ str. 9
Iva Koršič
Dramska družina SKPD F. B. Sedej / Gledališče na ocvrtem 
Sanje o poletu k soncu 
v vrtincu vojnih dogodkov
Utrinek iz predstave Ikarus, igralca
Goran Miljanović in Martin Valič (foto IK)
foto dd
foto dd
Kultura27. julija 20178
Pogovor / Maja Jerman Bratec, direktorica SNG Nova Gorica  
“Moji občutki ob koncu sezone so
naravnost odlični”!
  ledališka sezona
2016/2017 se v Sloven-
skem narodnem gleda-
lišču Nova Gorica izteka na na-
jlepši način. V maju je SNG Nova
Gorica prejelo kar dve nagradi
tantadruj, na slovesni podelitvi v
tržaškem Kulturnem domu. Žiri-
ja, ki so jo sestavljali igralec Vojko
Belšak in kritika Matej Bogatej ter
Marij Čuk, je po ogledu predstav
treh Primorskih gledališč, SNG
Nova Gorica, Slovenskega stalne-
ga gledališča Trst in Gledališča
Koper, ocenila za najboljšo pred-
stavo v celoti fantastično izvedbo
“bizarnega” muzikala Peter
Kušter v izvedbi novogoriškega
gledališča in režiji Mateje Ko-
ležnik. Tantadruj za najboljše
igralske dosežke pa je šel v roke
izrednemu triu, Iztoku Mlakarju,
Radošu Bolčini in Gojmirju
Lešnjaku Gojcu, za igralske krea-
cije v predstavi Stari klovni Ma-
teia Visnieca v režiji Jaše Jamni-
ka. O iztekajoči se sezoni, o teh
dosežkih, pa še o čem smo se po-
govorili z direktorico SNG Nova
Gorica, Majo Jerman Bratec, ki to
službo opravlja od lanskega av-
gusta. Za prijazen klepet v
vročem junijskem dnevu se ji
prisrčno zahvaljujemo.
Kakšni občutki vas prevevajo
ob koncu letošnje gledališke
sezone? Gotovo ste zadovoljni,
ker je levji delež letošnjih na-
grad tantadruj pripadel Slo-
venskemu narodnemu gleda-
lišču Nova Gorica in njegovim
imenitnim ustvarjalcem.
Občutki ob koncu sezone so se-
veda naravnost odlični. Čeprav
sem v gledališču le nekaj mese-
cev, si upam trditi, da je ta bila
ena boljših sezon tega gledališča.
G V njej imamo res eno uspešnico,Peter Kušter, odlična predstava paje tudi Beraška opera. Skratka, ne
bi mogla tu zdaj naštevati vseh
uspešnih predstav. Lahko pa
rečem, da se je zgodil niz pred-
stav, ki so res po izvedbeni plati
zadovoljile občinstvo, po stro-
kovni pa kritike. Nadvse pa nas
veseli tudi to, da smo v tej
sezoni kar dosti povečali
obisk v naši gledališki
hiši.
Kako ste spremljali po-
tek letošnjega reperto-
arja SNG, tokrat ne več
kot gledalka, ampak
kot direktorica te po-
membne gledališke
hiše na Primorskem?
Bi lahko obrazložili
našim bralcem, kakšne
pristojnosti pripadajo
direktorju nekega gle-
dališča in kako se sami
počutite v tej vlogi?
Slovensko narodno gleda-
lišče Nova Gorica je gle-
dališka hiša nacionalnega
pomena. V Sloveniji ima-
mo tri take nacionalne
gledališke hiše: to so SNG
Drama v Ljubljani, SNG
Maribor in SNG Nova Go-
rica, ki je tudi po ustano-
vitvenem aktu dolžno skrbeti se-
veda tudi za del zamejske publi-
ke. Upamo, da nam to vsaj delo-
ma uspeva. Moji občutki ob
spremljanju programa kot direk-
torica so pa “mešani”. Hiša je ve-
lika. Moram reči, da imamo
odličen, mlad igralski ansambel,
ki se je zelo izkazal in kar naprej
dokazuje, kaj je zmožen narediti.
Imamo odlične tehnične ekipe.
Tudi tu na upravi se dobro znaj-
demo in dobro razumemo, tako
da lahko zadostimo vsem admi-
nistrativnim zahtevam, ki so, ta-
ko kot v Italiji, z vstopom v
Evropsko unijo, tudi v Sloveniji
postale vse zahtevnejše.
Se vam je zdela izbira predstav
v sezoni 2016/2017 dobra in
primerna za publiko, ki
spremlja ustvarjalno delo no-
vogoriškega gledališča?
Mislim, da je bila izbira letošnjih
predstav odlična in za publiko
primerna. Moram še enkrat pou-
dariti in povedati, da je to zasluga
prejšnjega vodstva gledališča.
Kompletno sezono je namreč se-
stavilo prejšnje vodstvo, za izved-
bo pa smo seveda bili odgovorni
tudi mi skupaj z novim umet-
niškim vodjem Markom Bra-
tušem.
Kako so se na programsko po-
nudbo SNG Nova Gorica odz-
vali gledalci? Ste v iztekajoči se
sezoni zabeležili kaj več abo-
nentov in priložnostnih obi-
skovalcev?
Kot sem že rekla, v tej letošnji se-
zoni beležimo večji obisk gledal-
cev, kar je zelo razveseljivo.
Izračunali smo, da se je v prvih
treh mesecih letošnjega leta šte-
vilo gledalcev povečalo za skoraj
dvajset odstotkov v primerjavi z
istim obdobjem v lanskem letu.
To je pomembna številka. Nade-
jamo si, da se bo to nadaljevalo
tudi v prihodnji
sezoni
2017/2018 in da
bomo imeli več
abonentov kot v
preteklosti.
Ali ste v tem svo-
jem prvem letu
za krmilom SNG
Nova Gorica na-
leteli morebiti na
katere težave?
Kako ste jih
rešili?
Težave so stalnica
vsakega vodenja
kakršnekoli insti-
tucije. V institu-
cijah, v katerih je
zbrana cela vrsta
občutljivih ljudi,
pa so morda
težave še nekoli-
ko bolj speci-
fične, a mislim,
da jih uspešno
rešujemo in razrešujemo. Vsak
dan pa seveda prinese novo pre-
senečenje.
Gotovo tudi novogoriško gle-
dališče pesti finančna stiska.
Kako se spopadate z njo?
Velika večina ljudi si predstavlja,
da status nacionalne ustanove za-
gotavlja stoodstotno financiran-
je, žal pa ni tako. Mi moramo ve-
lik del sredstev za produkcijo, če
jo želimo ohraniti v takšnem ob-
segu, kot jo imamo, zaslužiti sa-
mi. Nekaj težav imamo tudi na
drugih dohodkovnih straneh.
Naša hiša – poslopje, v katerem
deluje gledališče - je velika in,
kljub temu da je najnovejša in ta-
ko rekoč edina nova gledališka
hiša v Sloveniji za izvajanje upri-
zoritvenih dejavnosti, je stara že
25 let in zahteva vedno večja ma-
terialna vlaganja, kot pa nam jih
zagotavlja financer. Ne nazadnje
je v letošnjem letu tudi nekoliko
težav na prihodkovni strani glede
zagotavljanja sredstev za delavce.
To pa je res skrb vzbujajoče!
V letošnjem letu sta žal za ved-
no zapustila odrske deske dva
gledališka ustvarjalca, ki sta
štirideset ali več let svojega
življenja namenila prav temu
primorskemu gledališču. V
mislih imam seveda režiserja
Emila Aberška, dolgoletnega
vodjo Amaterskega mladinske-
ga odra, ki deluje pod okriljem
SNG Nova Gorica, in nav-
dušenega odbiralca predstav
za otroke v Goriškem vrtiljaku,
katerega zamisel je pripadala
prav njemu, in igralko Miro
Lampe Vujičić, ki je gledalcem
podarila ničkoliko pretanjeno
ustvarjenih dramskih likov.
Kakšni spomini vas bodo zme-
raj vezali nanju?
Žal, sta nas letos zapustila dva
zvesta sodelavca. Bila sta na neki
način moja sodelavca, še preden
sem prišla v SNG Nova Gorica
(kot znano, je bila Maja Jerman
Bratec dolgo vrsto let vodja Ob-
močne izpostave Nova Gorica
JSKD, op. p.). Tako z režiserjem
Emilom Aberškom kot z imenit-
no igralko Miro Lampe Vujičić
sem zelo veliko sodelovala in
imam samo dobre spomine nan-
ju. Emil Aberšek je bil izjemno
vpet v novogoriško okolje. Izred-
no si je prizadeval za dvig gleda-
liške kulture na Goriškem in nje-
govo delo z mladimi in najm-
lajšimi je obrodilo odlične sado-
ve. Zato ga bomo zelo pogrešali
v tem segmentu. Prav tako je Mi-
ra Lampe Vujičić, poleg tega, da
je bila odlična igralka, bila tudi
vedno pripravljena kakorkoli
ustvarjati dogodke, ki niso bili
zgolj gledališke narave. Ona je bi-
la moja neprecenljiva sodelavka.
Kaj pa menite o novih mladih
silah, ki so se pridružili igral-
skemu ansamblu SNG Nova
Gorica v zadnjem letu?
Ansambel je pomlajen. Mislim,
da je prejšnje vodstvo imelo
srečno roko pri izbiri igralcev. Ti
mladi člani igralskega ansambla
so opravili že vrsto odličnih krea-
cij, kar se odraža tudi v nagradah.
Čeprav so še tako mladi, imajo za
seboj že veliko bero nagrad in
priznanj.
V letošnji sezoni je v SNG No-
va Gorica nastopil službo
umetniškega vodja režiser
Marko Bratuš, ki si je izkušnje
vodenja gledališča nabiral v
Gledališču Glej od l. 2013 dal-
je. Kako poteka vaše sodelo-
vanje z njim? Ste načrtovanje
prihodnje sezone izdelali sku-
paj ali ste mu vsestransko zau-
pali?
V lanskem decembru se nam je
pridružil nov umetniški vodja,
Marko Bratuš. Mislim, da je bila
to odlična izbira bodisi zaradi
osebnosti kot take, pa tudi kar se
tiče strokovnega znanja. Ne na-
zadnje ima Bratuš tudi zelo dobre
sposobnosti komunikacije z
igralci in tudi sicer je na sploh iz-
jemno prijeten sogovornik. Gle-
de na to, da imamo tako mlad
ansambel, je tudi on sam prine-
sel določeno svežino v to naše
gledališče.
Že prej sem omenila, da je bila
komaj končana sezona plod
prejšnjega vodstva, pa tudi sezo-
na, ki smo jo nedavno predstavili
javnosti, je nekakšna “dvoživka”,
ker pol sezone je sestavil letošnji
novi umetniški vodja Marko Bra-
tuš, in sicer “pomladni del”, osta-
li “jesenski” pa je načrtovalo že
prejšnje vodstvo. To se pravi, da
spada še v lansko delo. Ne glede
na to pa mislim, da bo tudi pri-
hodnja sezona odlična.
Poleg umetniške plati seveda mo-
ramo skrbeti tudi za to, da zado-
voljimo publiko, da so predstave
v sezoni dobre, komunikativne.
Brez publike seveda ni gledališča.
Predstave morajo biti usmerjene
tako, da nas pridejo pogledat.
/ str. 16
Iva Koršič
  dor hodi na knjižno pri-
reditev Pordenonelegge
in tudi obiskovalci več
zanimivih sejmov na porde-
nonskem razstavišču, če so se
ustavili v mestu, so morda vzlju-
bili diskretno in prijazno lepoto
zgodovinskega središča, ki je bi-
lo zadnja leta okusno in temel-
jito obnovljeno. Sprehod od so-
dobnejšega dela proti občini
skozi promenado obokov, ele-
gantnih trgovinic in lokalov res
odpre dušo. Čisto na koncu te
poti je, nasproti mestnemu mu-
zeju, sodobno urejena in res le-
pa galerija Harry Bertoia, poi-
menovana po italijansko-ame-
riškem oblikovalcu, kiparju in
vsestranskem umetniku, ki se je
rodil v vasi San Lorenzo d'Arze-
ne zraven Pordenona. Sam sem
jo spoznal, ker je sedež večjih
razstav, ne zgolj lokalnega po-
mena, zlasti fotografskih in tudi
ob pobudi Spilimbergo fotogra-
fia, ki vsako poletje ponuja ko-
pico razstav po raznih krajih se-
verozahodne Furlanije.
Še ta teden je na ogled mono-
grafska razstava Italia metafisica
v Toskani živečega fotografa Ge-
orgeja Tatgeja. Zakaj metafi-
zična? Kot je videti v kratkem
dokumentarcu Davida Battistel-
le, italijansko-ameriški sveto-
vljan (mama Italijanka), rojen v
Carigradu (Istanbulu) in z raz-
stavljenimi deli v Moma in naj-
K večjih muzejih, dela iz-ključno na analogni osnovi ssvojo profesionalno Dear-
dorff študijsko kamero for-
mata 13x18 cm, s popolnim
nadzorom nad ustvarjalnim
delom od posnetka do razvit-
ja in tiska v temnici. “Od
nekdaj me fascinira hoditi
“kar tako” in se prepustiti av-
tomatizmu pogleda, ki ga
sproži nezavedno, da me vo-
di. Naključje je eden od naj-
bolj sugestivnih in utemelju-
jočih dejavnikov, ki so lastni
fotografiji”, meni Tatge. Od tod
njegova radovednost in dosled-
nost, ko gre sko-
zi Polotok, od
Furlanije do Sici-
lije in Sardinije,
slikat svoje raz-
poznavne kraji-
ne, kjer je skoro
vedno prisotna človeška sled,
neznaten ali orjaški spomin na
preteklost, zgodovinski spo-
menik ali industrijski izde-
lek, ki kvari krasoto italijan-
skega pejsaža.
Vse strogo črno-belo, veliki
in tudi srednji formati, tiska-
ni z najzahtevnejšo sre-
brnoželatinasto klasično teh-
niko in po posebnem Glice'e
postopku na baritni papir. Ta-
ko so vidni izhodiščne črte
kompozicije in kontrastni
učinki od daleč ter krasni de-
tajli izsekov narave, urbanega
okolja in mešanice obeh
prvin od blizu. Krasen je Ce-
stni angel iz Emilije, ne-
kakšna vizualna montaža
Kleeja, Benjamina, Wendersa
in baročne skrivnostnosti, ki
predstavlja nosilno podobo
razstave. In po vrsti: stano-
vanjski blok iz Ternija, sicilski
tempelj, impozanten portal s
komaj opaznima pobiralkama
cikorije v Amelii (Umbrija), iro-
nična primerjava raznih stop-
nišč v Poggibonsiju (Toskana),
znamenite ruševine Matere in
stanovanjski
bloki v ozadju,
blatna cerkev v
Garfagnani pri
Lucci in ce-
mentna arhi-
tektura krajine
Alberta Burrija
v Gibellini (Si-
cilija). In še bi
lahko našteval.
Torej zakaj me-
tafizična Itali-
ja? Poleg kra-
snih svetlob-
nih efektov,
pri katerih senčne linije deluje-
jo tudi z izrazitimi, skoraj gra-
fičnimi kontrasti (detajl Asiške-
ga “rozona”), občutljivo Tatge-
jevo oko ujame tudi sedimenta-
cijo časa in življenja v navidez
banalnih posnetkih zapuščene-
ga obrata na Sardiniji, cemen-
tne deponije, kolesa, obešenega
na balkon, dvorišča s starim
kmečkim orodjem in staromod-
nima bianchinama na seniku v
ozadju...
Tatge je avtor več fotomonogra-
fij, posvečenih mestom in
deželam Srednje Italije, in sku-
pinskih del na to temo, več let
je bil tudi angažiran pri projek-
tu Fratelli Alinari za fotografski,
umetniško-krajinski popis Itali-
je. Brezplačna razstava je odprta
do nedelje samo popoldne, od
15. do 19. ure.
Davorin Devetak
Cestni angel iz Emilije
George Tatge dela izključno na
analogni osnovi s svojo
profesionalno Deardorff študijsko
kamero formata 13x18 cm
V galeriji Harry Bertoia v Pordenonu 
Metafizična Italija fotografa
Georgeja Tatgeja
Kultura 27. julija 2017 9
Slovenski zbor Carmen manet je postal
evrovizijski zbor leta 2017
Slovenski zbor Carmen manet iz Kranja je zmagovalec
tekmovanja Evrovizijski zbor leta 2017, ki je letos potekalo v
glavnem mestu Latvije Riga, poroča Slovenska tiskovna
agencija. Tekmovanja, ki predstavlja najnovejši dodatek
evrovizijskemu dogajanju, so se udeležili zbori iz devetih držav
članic Evropske radiodifuzne zveze (EBU).
Vsak zbor je uprizoril šestminutno glasbeno predstavo, ki naj
bi vsebovala dela, s katerimi bi na neki način predstavil značaj
naroda, od koder prihaja. Pevke zbora Carmen manet so 22.
julija nastopile s skladbami Adrca skladateljice Katarine
Pustinek Rakar in Ta na Solbici skladatelja Sama Vovka, ki so
jo zapele v rezijanščini.
Poleg slovenske zasedbe so dela predstavili še zbori iz Avstrije,
Belgije, Danske, Estonije, Nemčije, Latvije, Madžarske in
Walesa. Zbor iz Walesa je zasedel drugo mesto na tekmovanju,
medtem ko je tretje pripadlo domačinom iz Latvije. Zbore je
ocenjevala strokovna žirija, ki sta jo vodila britanski skladatelj
John Rutter in latvijska pevka Elina Garanča. Prireditev sta
vodila ameriški skladatelj Eric Whitacre in latvijska televizijska
voditeljica Eva Johansone.
Carmen manet v latinščini pomeni “pesem ostane”, je
zapisano na spletni strani zbora, ki ga sestavlja 33 pevk.
Takšno ime si je nadela skupina kranjskih gimnazijk, ki si želijo
prepevati tudi, potem ko se že poslovijo od gimnazijskih klopi.
Zbor se redno udeležuje domačih in tujih tekmovanj in je
postavil v vitrino že dve platinasti, osem zlatih in tri srebrna
priznanja. Od ustanovitve leta 2011 ga vodi zborovodja in
glasbeni pedagog Primož Kerštanj. Za zastopanje Slovenije v
Rigi ga je izbralo uredništvo glasbenih in baletnih oddaj
Televizije Slovenija s finančno podporo Javnega sklada RS za
kulturne dejavnosti.
Velik uspeh slovenskega zbora Novo pri založbi Mladika
Vrtnarjeva pesem Brune M. Pertot
  teh poletnih dneh, ko
si marsikdo zaželi ne-
kaj počitka od vročih
dni skoraj tropske vročine in
si za oddih privošči kaj prijet-
nega branja, lahko seže po
čisto novi knjigi, ki jo je prav-
kar izdala tržaška založba
Mladika.
Na začetku meseca julija so
namreč iz tiskarne izročili
knjigo Brune Marije Pertot
Vrtnarjeva pesem. To je priz-
nanje pesnici, pisateljici in
profesorici, ki ji jo založba
poklanja ob čisto posebnem
jubileju, saj (kot piše Marij
Maver v predgovoru) je leta
1961 pesnica Bruna Marija
Pertot s svojim pesniškim
prvencem Moja pomlad zaz-
namovala rojstni dan
knjižnih izdaj založbe Mladi-
ka (njena je bila namreč prva
knjiga, ki so jo tiskali pri za-
ložbi, saj so dotlej pri Mladiki
izdajali le istoimensko revi-
jo). Mnogo let je preteklo in
ogromno stvari se je medtem
dogajalo, svet se je nenehno
spreminjal, pesnica in pisa-
teljica pa je vztrajala in še
vedno bralce prijetno prese-
neča s svojimi pesniškimi in
proznimi stvaritvami. Ob
njenem krasnem življen-
V jskem jubileju so ji želeli prizaložbi (ki ji je ostala vednozvesta) pokloniti knjižno
presenečenje, da bi tam “kjer
rod Lepe Vide ne umre”, v
Barkovljah pri Trstu, lahko
vsi prebirali njene črtice,
posvečene naravi.
Avtorice ni treba poseb-
no predstavljati, naj le
kratko osvežimo, da se je
Tržačanka oz. Barko-
vljanka Bruna Marija
Pertot v svojem pisatel-
jskem opusu največkrat
posvečala pesmi (izdala
je šest samostojnih pe-
sniških zbirk), tudi prozi
in celo radijskim igram
(bodisi za otroke kot za
odrasle). Po končani slo-
venski klasični gimnaziji
v Trstu je študij nadalje-
vala v rodnem mestu in
diplomirala na leposlov-
ni fakulteti iz romanske
filologije (naslov di-
plomskega dela: Sloven-
ski elementi v furlanski
toponomastiki), kruh si
je nato služila kot profesorica
italijanskega jezika na slo-
venskih srednjih šolah v
Trstu. Sodelovala je pri reviji
Mladika, v Koledarju Goriške
Mohorjeve družbe, v otroški
reviji Pastirček in tudi na Ra-
diu Trst A. Leta 1981 je preje-
la literarno nagrado vstajen-
je.
Knjiga Vrtnarjeva pesem vse-
buje črtice, ki so izhajale v re-
viji Mladika in nazorno pri-
kazujejo avtoričin odnos do
stvarstva in narave nasploh.
Čustveno in literarno je opi-
sanih deset različnih rastlin
oziroma sadnih dreves, ki
uspevajo na avtoričinem vrtu
in so že v času njenih pred-
nikov nudile marsikaj lju-
dem. Ob bolj romantičnem
opisu in odnosu do obravna-
vanih rastlin se avtorica obe-
nem večkrat poglablja
tudi v kurativne lastno-
sti in prikazu vsega
zdravilnega bogastva, ki
ga lahko nudijo. Vsaka
rastlina je čisto poseb-
na, pisateljica jim vdi-
huje svojevrstne značaj-
ske značilnosti, istoveti
jih skoraj s pravimi ose-
bami. Res prijetno
branje, ki bralca prite-
gne in ga ne razočara.
V uvodu knjige je nave-
den točen datum izda-
je, 9. julij 2017. Kot za-
nimivost naj dodamo,
da so slike na ovitku
prave rastline iz herba-
rijev Giorgia Pillerija,
knjigo pa je oblikoval
Danilo Pahor, tiskali so
jo v Trstu. Prepričani,
da bo imela nova knjiga
odličen odziv med bralci,
voščimo avtorici Mariji Bruni
Pertot še na mnoga plodna
ustvarjalna leta. In Bog vas
živi!
MAP
JEZIKOVNICA
Vladka Tucovič
Ne vem ali nevem?
V prejšnjih Jezikovnicah smo med drugim obravnavali ločilo
vezaj, ki je ključnega pomena pri pisanju skupaj ali narazen.
Zeleno-modra obleka (zelene in modre barve) namreč ni enaka
zelenomodri obleki (modre barve z zelenim odtenkom). Pogo-
sto pa uporabnikom jezika ni jasno, v katerih besedah uporabi-
ti vezaj, kje pa ne. Je pravilno zapisati pra-babica ali prababica?
Seveda je pravilna zadnja možnost, predpon namreč ne dodaja-
mo ostalim besedam z vezajem, temveč brez njega, zato je prav
še: podvrsta, nadškof, obcestni, predzgodovinski, medkulturni,
večjezični …, pa tudi: hiperaktiven, metajezikovni, milimetrski,
kilogramski, intertekstualni … Tako domače predpone kot
predpone tujega izvora pišemo brez vezaja in skupaj, tako da
nastane ena beseda.
Vsi morfemi, ki so videti kot predpone, pa to niso ali niso samo
to, nekateri so samostojne besede, npr. predlogi (pod, na, v,
brez …), zato se zapiše: pod mizo, vendar podvrsta in na mizi,
vendar namizni in v pogledu, vendar vpogled itd.
Pri vprašanju skupaj ali narazen imamo največ težav pri tvor-
jenkah, torej besedah, ki so nastale s tvorjenjem iz drugih be-
sed (sestavljenke, zloženke, izpeljanke in sklopi). Pravilo pravi,
da se skupaj napiše ena beseda (neješčost); če pa sta besedi dve,
ju pišemo narazen (ne vem). Seveda je na prvi pogled videti
precej preprosto, kljub temu pa večkrat nismo prepričani, ali
gre za eno ali dve besedi. V takih primerih si pomagamo z jezi-
kovnimi priročniki, najbolj priporočam v Jezikovnici že večkrat
omenjeni spletni portal fran. si, prek katerega lahko dostopa-
mo tudi do Slovenskega pravopisa 2001. Še bolje pa bo, da ne
bomo vsakič, ko bomo v dvomu, preverjali v priročnikih, če se
skupino takih besed preprosto naučimo na pamet, naučeno pa
utrjujemo z branjem, tako svoje znanje nenehno preverjamo.
Moje izkušnje kažejo, da so pri pisanju še zmeraj pogoste napa-
ke pri nekaterih besedah ali besednih zvezah. Pravilno je zapi-
sati narazen: na žalost, ne nažalost, na voljo, ne pa navoljo;
prav je še:  (na) vpogled, vnaprej, vpričo, zares, sčasoma, nerad,
protibolečinski, brezglutenski, južnoitalijanski. Narazen pa se
pravilno zapišejo besedne zveze: na žalost, na voljo, ne vem, ne
bom, da ne bi, ne morem. 
Seveda ne moremo mimo besed, ki imajo različen pomen gle-
de na pisavo skupaj ali narazen: nebo nad morjem ni enako
kot ne bo prišel, oba zapisa pa sta pravilna. Tudi zato je veznik
(ni ga bilo, zato so bili žalostni) ali pa kombinacija predloga in
zaimka za to (ni ga bilo, za to odsotnost se jim bo moral opra-
vičiti).
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete
za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izva-
ja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih
bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov:
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
19
  julijski pripeki so novi
goriški župan Rodolfo
Ziberna, občinski od-
bornik za kulturo Fabrizio Ore-
ti, Roberta Demartin, predsed-
nica Fundacije Carigo, in umet-
niški vodja Walter Mramor jav-
nosti predstavili prihaja-
jočo sezono Gledališča
Verdi v Gorici. Po že
ustaljenih tirnicah bodo
tokrat ponudili kar tride-
set različnih kulturnih
prireditev. Izmed teh bo
osem gledaliških pred-
stav, dve v sklopu Eventi
Smile, dve v programu
Eventi Musical, šest v
sporedu glasbe in baleta,
pet za mlade gledalce v
ponudbi Verdi Young, od
teh bodo štiri v popol-
V danskih urah, ena pa matinejaz dvema ponovitvama, štiri pase bodo zvrstile v povsem novi
zamisli Verdi Off. Izven abon-
maja bodo prišle v goste tri
predstave. Župan je podčrtal,
da občinska uprava želi, da bi
meščani zmeraj bolj občuti-
li kot svoje to mestno gleda-
lišče, v katerega sicer zaha-
jajo tudi gledalci iz drugih
krajev. Opozoril je tudi na
to, da se cene abonmajev ni-
so zvišale v primerjavi z lan-
skim letom in da se bo vpis
začel 2. septembra. V letošnji
sezoni se bo na odru goriškega
gledališča predstavilo kar nekaj
publiki znanih imen: v goste
bodo med drugimi prišli Raoul
Bova, Chiara Francini, Ambra
Angiolini, Umberto Orsini,
Francesca Inau-
di, Violante Pla-
cido, Paolo Ruf-
fini, Giorgio Pa-
sotti, Massimo
Ranieri, Ariella
Reggio. Organi-
zatorji sezone
zagotavljajo, da
bodo predstave
za vse okuse,
ganljive, zabav-
ne, pa tudi da
bodo navajale k
razmišljanju.
Ponudile bodo pogled v kla-
sična in sodobna dramska dela,
glasbeni program pa bo dal pri-
ložnost tudi domačim ustvar-
jalcem, da se izkažejo na go-
riškem odru. Poleg tega bodo
gledalcem na voljo iskrivi ple-
sni dogodki – v januarju bo
Hrestača prikazala baletna sku-
pina La classique iz Moskve - in
priljubljene operete. Novost je
seveda Verdi Off, ki želi prite-
gniti v svoje vrste mladino in
univerzitetne študente s takimi
predstavami, ki z jasnimi in od-
kritimi pogledi govorijo o so-
dobnem času z novimi umet-
niškimi izraznimi sredstvi.
Letošnja sezona se bo začela v
četrtek, 26. oktobra, ko bo na
goriški oder stopil Simone Cri-
sticchi in oblikoval glasbeni
večer La buona novella. Naslov
je povzet po delu Fabrizia De
Andreja. Ob njem bo zapel tudi
mladinski zbor Furlanije Julij-
ske krajine; spremljal ga bo or-
kester Naonis iz Pordenona pod
vodstvom Walterja Sivilottija.
IK
S 7. strani
Sanje o poletu k
soncu v vrtincu ...
  imo tega pa so
igralci zares
doživeto in vživeto
opisali svoje like in
razpredali njihove zgodbe
ter s podajanjem dogajanja v
letih 1914 - 1925 dobro
prikazali duha tistega časa.
Vsi so bili izvrstni in
pohvale vredni. Zasedbo
predstave sestavljajo Martin
Valič, Goran Miljanović,
Barbra Petarka / Iris Jeler,
Sandi Lopatec, Maja Pinterič
/ Kaja Grozina, Jure Zupan /
Miha Golob in Tilen Abram.
Še najbolj nam bo ostal v
spominu Martin Valič, ki je
odlično poosebil glavnega
protagonista, izumitelja
Metoda Zieglerja. Ta je
sanjal, da bi kot Ikarus
poletel v nebo k soncu …
Zato si je sam omislil in
izdelal “letalni stroj”.
Poudarjal je, da je
pomembno uresničiti svoje
sanje in … vzleteti, pa čeprav
ti je potem usojeno pasti.
Metod namreč kot grški
mitološki junak, Dedalov sin
Ikar, in kot sta si prizadevala
tudi brata Rusjan, si
neizmerno želi odleteti proč,
dvigniti se s te zemlje in se
rešiti njenih utesnjujočih
spon. Ne vojna vihra, ki je
tudi od njega zahtevala, da
se s puško v roki bori proti
sosedu in prijatelju, ne
povojni dogodki, pa tudi ne
ljubezenska vez z mlado
Adriano mu tega ne
M preprečijo.Za dobro izvedenopredstavo, ki s stilizirano
scensko podobo tudi
premišljeno rešuje problem
menjave različnih prizorišč,
so zaslužni prav vsi igralci in
tisti, ki so v ozadju prispevali
k njeni uspešnosti (k
učinkovitosti celote so
pripomogli tudi zvočni in
svetlobni efekti, predvsem
tisti pri prikazanih utrinkih s
fronte).
Da bi grenkoba resnih vse-
bin ne preveč otežila polet-
nega razpoloženja, so kot
vselej poskrbeli organizator-
ji, ki so gledalce povabili na
razgledno točko, kjer po
predstavah Gledališča na oc-
vrtem vselej žgečkljivo zadiši
po ocvrtih dobrotah iz pon-
ve in se zaiskrijo čaše rujne
kapljice, ki jo vsakič ponuja
Vinoteka Briški griči.
Kot je napovedala Ilaria Ber-
gnach, organizacijski vodja
števerjanske dramske skupi-
ne SKPD F. B. Sedej, bo na-
slednja predstava Gledališča
na ocvrtem v petek, 25. av-
gusta, ko bodo igralci Mla-
dinske dramske skupine M+
F. B. Sedej na števerjanskem
odru zadnjič prikazali mra-
kobno predstavo Drakula. Po
motivih romana Brama Sto-
kerja jo je priredila in
zrežirala mlada poklicna
igralka Patrizia Jurinčič
Finžgar, članica SNG Nova
Gorica.
Gledališče Verdi v Gorici  
Nova sezona 2017/2018
se obeta kar bogata
Tržaška27. julija 201710
Priložnosti je treba izkoristiti
Zato da bi na novo ustanovili EZIT, to je organ, ki je upravljal
tržaško industrijsko območje, je bilo prejšnji teden na sedežu
tržaške pristaniške oblasti srečanje, ki ga je priredil
predsednik pristaniške oblasti Zeno D'Agostino.
Srečanja so se udeležili predstavniki vseh treh občin, v katerih
se nahaja tako imenovano tržaško industrijsko območje –
se pravi tržaške, miljske in dolinske. Prisotni so spregovorili
o ustanovitvi novega osebka, saj je dozdajšnji EZIT prestal
stečajni postopek zaradi davčnih težav. Dolinski župan Sandy
Klun je mnenja, da bi moral nov EZIT imeti podobo
industrijskega konzorcija. Večinski delež novega organa –
govor je o 52 odstotkih – naj bi pripadal pristaniški oblasti,
preostale kvote pa naj bi si razdelile občine Trst, Milje in
Dolina. Le del dolinskega občinskega ozemlja pripada
dometu EZIT-a in ta vidik je potrebno po mnenju župana
Kluna na neki način izkoristiti, tudi po ustanovitvi novega
industrijskega upravnega osebka. Prihodnost tržaškega
pristanišča v vidiku prostocarinskega statusa prinaša novosti
tudi glede njene logistične strukture Interporto, del katere
se širi na območje tovarne Wartsila v občini Dolina.
Pridobljeni prostori v dolinski tovarni pa so že pretesni in zato
Interporto išče nove lokacije, ki naj bi jih evidentiral na
območju pred obratom, kjer se trenutno nahaja parkirišče
za uslužbence. To območje je prav tako sodilo v domeno
nekdanjega EZIT-a.
Občina Dolina / V sklopu ponovne 
ustanovitve EZIT-a
  Ilde Košuta, upraviteljica Tržaškega knjižnega središča 
“Imamo pisano druščino kupcev!”
POGOVOR 
  red mesecem dni je
Tržaško knjižno središče
praznovalo drugo obletni-
co, saj je svoja vrata na Oberdan-
kovem trgu odprlo 23. junija
2015. Zato smo se odločili za po-
govor z upraviteljico Tržaškega
knjižnega središča Ilde Košuta,
da nam obrazloži, kako deluje
knjigarna, posebno v teh polet-
nih mesecih, ko imajo ljudje na-
vadno več časa za prebiranje
knjig.
Ste v tem poletnem času zado-
voljni z obiskom knjigarne?
Ja, poleti imamo ogromno dela,
ker sprejemamo naročila za
učbenike za srednje in višje šole
na Tržaškem. Imamo tudi take
obiskovalce, ki nas obiščejo sa-
mo enkrat na leto, ker pač pride-
jo po učbenike, a je veselo, ker vi-
dimo drugačne ljudi.
Katere knjige najraje kupujejo
ljudje?
Učbenike morajo pač nujno ku-
piti, ker jih potem rabijo septem-
bra v šoli. Medtem ko poleti zelo
radi prebirajo bolj lahkotne ro-
mane ali kakšne kriminalke ali
detektivke, za katere se spodobi,
da jih vzamemo s sabo na plažo
v brezskrbnih poletnih dneh.
Moram pa povedati, da gre zelo
v prodajo zadnji roman Draga
Jančarja In ljubezen tudi, čeprav
P ni prav lahkoten roman, vendarspada že v tako literaturo, ki jomoramo poznati. Drugače pa
ljudje kupujejo Vojnovićevo Fi-
go, ki je pravkar dobila kresniko-
vo nagrado. To pomeni, da ljudje
ne berejo samo lahkotnih vse-
bin, ampak segajo tudi po takih
malo debelejših knjigah, ker
imajo mogoče poleti več časa za
branje. In nekateri se posvečajo
tudi takemu branju.
Obstajajo razlike med polet-
jem in zimo?
Poleti nas obiščejo malce dru-
gačni ljudje, tudi taki, ki pridejo,
ker kaj potrebujejo. Pozimi nas
ljudje obiskujejo predvsem ob
prazničnih priložnostih, npr. za
nakup kakega darila. Za božične
praznike ljudje radi kupujejo
knjige, da jih dajo pod božično
drevesce. Drugače naši kupci radi
segajo po knjigah, ki so izšle v
naših krajih, kot so publikacije,
ki jih izdajajo naši dve tržaški za-
ložbi in Goriška Mohorjeva, ki v
bistvu izdajajo dela naših avtor-
jev, takih, ki so nam bolj pozna-
ni.
Kdo najbolj pogosto obiskuje
knjigarno? Mladi, starejši? Pri-
dejo mimo tudi kaki turisti ali
italijanski del Tržačanov?
Turistov pri nas žal ni, zaradi tega
ker smo malo preoddaljeni od
središča. Če bi bili v centru, bi
imeli gotovo več obiskov, več tu-
ristov bi šlo mimo; težko je, da
kdo pride prav na Oberdankov
trg. Pridejo mogoče pogledat
bližnji muzej italijanskega Risor-
gimenta, vendar se ne ustavijo
pri nas in tudi v muzeju nimajo
prav dosti obiskov, kot sem vide-
la, odkar sem tukaj.
Drugače imamo prav pisano
druščino, ki nas obiskuje, od no-
notov, ki pripeljejo otroke in se
zabavajo v otroškem kotičku, pa
do tistih, ki si pridejo malo bolj
umirjeno pogledat knjige in se
malo potepajo po knjigarni in
gledajo, kaj bi bilo zanimivo
imeti doma.
Zdaj, ko je Tržaško knjižno sre-
  e ta teden je na ogled v mil-
jskem muzeju sodobne
umetnosti Ugo Cara' razsta-
va Grafica slovena in Italia - Slo-
venska grafika v Italiji, ki so jo pri-
pravili Občina Milje, Mednarodni
grafični likovni center (MGLC) iz
Ljubljane, društvo za umetnost
KONS iz Trsta, tri slovenske držav-
ne institucije (tržaški generalni
konzulat, ministrstvo za kulturo
in Urad Vlade za Slovence v za-
mejstvu in po svetu) s podporo
Cockte.
Kot izhaja iz dovršene predstavit-
ve Jasne Merku' v Primorskem
dnevniku (5. 7.), predstavlja ta iz-
bor 11 umetnikov iz tržaškega
prostora, ki so se v polstoletnem
časovnem preseku ukvarjali z na-
jrazličnejšimi, klasičnimi in ek-
sperimentalnimi tehnikami te
zvrsti, z rezultati, ki presegajo
zgolj krajevne in slovenske okvire.
Umetnostni kritik Denis Volk je
zbral nekaj najpoved-
nejših vzorcev naših grafi-
kov, ki so nastopali ali so-
delovali z MGLC, iz arhiva
- zakladnice te specializira-
ne ustanove, ki še danes
prireja eno najpomem-
bnejših mednarodnih pri-
reditev te zvrsti. Letošnji že
32. grafični bienale Lju-
bljana poteka do 29. okto-
bra na sedežu MGLC v Ti-
voliju in drugih ljubljan-
skih lokacijah.
Izbor zgodovinskih tiskov
v lasti MGLC (Zore Koren
Škerkove, Klavdija Palčiča,
Franka Vecchieta, Bogda-
na Groma, Lojzeta Spacala)
je kurator razstave dopolnil še z
drugimi zbirkami, Zadružne
kraške banke (Avgust Černigoj,
Edvard Zajec, Boris Zulian), zaseb-
nih zbirateljev in razstavljalcev.
Miljska razstava ponuja priložnost
za pravo lekcijo o razvoju umet-
niškega segmenta, ki je bil v drugi
polovici prejšnjega stoletja zelo
“čislan” in v velikem razvoju, ne
Š le pri nas, saj so umetniki “avtor-ske grafike” imeli polne roke dela,ko je bilo treba opremiti stene no-
vih stanovanj gospodarskega bu-
ma od 60. let dalje. Medtem ko so
v velemestih in bogatih okoljih to
počenjali “serijsko”, so naši grafi-
ki ostali na ravni intimne obrti, z
nizkim številom tiskanih grafik
na originalnih (za to nastalih)
matricah in z različnimi, svojski-
mi cilji razvoja umetniške zvrsti.
Dragocena priložnost torej za raz-
mišljanje ob mehkih, poduho-
vljenih in baržunastih tonih sito-
tiskov in jedkanic Zore Koren
Škerk, naše velike umetnice, ki je
preminila lani, malo pred možem
Jožetom Škerkom, znanim odvet-
nikom, politikom in nazadnje or-
ganizatorjem odmevnih razstav v
njuni umetniški rezidenci v
Trnovci. Volk ji je posvetil pravza-
prav minirazstavo, ki odpre in
sklene miljski pregled. Zraven so
vzorci grafike in knjig umetnika
druge dame razstave, benečan-
sko-tržaške slikarke Claudie Raza,
prefinjene izdelovalke barvitih
sanjskih vizij, nadgrajenih z zago-
netnimi lepopisi. Intenzivnih an-
tropomorfnih kreacij Klavdija
Palčiča z značilnimi barvnimi
madeži, ki se prelivajo v leonar-
dovske izrise fantastičnih teles, ni
treba predstavljati.
Za mlajše so pa lahko novost po-
skusi dveh pionirjev moderne
računalniške grafike, tržaškega in-
formatika Pavla Hmeljaka in Ed-
varda (Edwarda) Zajca, ki sta ob
zori računalniške dobe (konec se-
demdesetih)
med prvimi
začela upora-
bljati računal-
niško progra-
miranje v
umetniške na-
mene in tiska-
la svoje kreaci-
je s prvimi ti-
skalniki na
igle, potem
prek videa,
ploterja in di-
gitalizacije
prešla na to,
kar počne da-
nes ves svet. Hmeljak, tudi pred-
sednik KONS, je ob profesional-
nem delu v centru Centro di cal-
colo tržaške univerze nadaljeval
(kar še dela) svoje grafično-foto-
grafsko-računalniško raziskovan-
je, medtem ko se je Zajec v 80. le-
tih dokončno izselil v ZDA, da bi
poučeval in ustvarjal računal-
niško grafiko na eni prvih to-
vrstnih kateder na univerzi v Sy-
racuse.
Franko Vecchiet je vsestranski
umetnik in eksperimentator, ver-
jetno naš najbolj razpoznavni in
trenutno delujoči mojster grafike,
ki od leta 2009 vodi tržaško šolo
grafike Carlo Sbisa' in ima med-
narodne tečaje v Benetkah in Pa-
rizu. Kdor bi se želel “okužiti” s to
posebno umetnostjo, ima
možnost obiskovati njegove
tečaje grafike in knjige umetnika
(od oktobra do junija) na omen-
jeni šoli Ljudske univerze v ul.
Torrebianca. V Miljah sta izo-
bešena dva njegova klasična mo-
nokromatska sitotiska iz 90. let.
Pravo odkritje so bile zame pre-
finjene akvatinte, novejši ekslibri-
si in starejša formata z geome-
trsko obdelanimi konturami
Marjana Kravosa ter izredno
temperamentni in barviti, ab-
straktni in etnološki linorezi Bo-
risa Zuliana. In že smo pri najbolj
“posvečenih” imenih: ameriškem
Gromu, kraško-kozmopolitskem
Spacalu in bauhausovskem Čer-
nigoju - naravno lahkotna igrivost
barv pri prvem, dovršenost čiste
abstrakcije in spokojnosti pri dru-
gem, umetnost kot neusahljiv stil
življenja pri tretjem, učitelju vseh,
kar izpričujejo v Miljah Bakanalije
iz leta 1972, ki jih je Černigoj izri-
sal na jedkanico iz okrasnega mo-
tiva palače v Terezijanski četrti.
Gre za krasno in hvalevredno po-
budo, ki jo je morda kdo zamudil
zaradi poletnega časa. Zaradi
enigmatičnosti in ne takojšnje
povednosti zvrsti, zlasti njenih
povojnih sodobnih tokov, bi bil
koristen kakšen voden ogled ali
dodatna razlaga. Nekateri avtorji
bi si tudi zaslužili nove osvetlitve
ali osvežitve kot, denimo, nek-
danji scenograf SSG Kravos, saj je
njegov grafični rez izrazito aktua-
len in poetičen. In lahko bi v pri-
hodnje ta pregled dopolnili še s
kom, npr. z vedno dejavno in iz-
virno Magdo Starec Tavčar s
Tržaškega in z Goriškega (Silvan
Bevčar, Vera Mauri) in iz Benečije
(Loretta Dorbolo', Pavel Petričič
in njegov sin Alvaro). Urnik raz-
stave: četrtek, petek, sobota od 18.
do 20. ure, ob sobotah in nedel-
jah tudi od 10. do 20. ure.
32. grafični bienale Ljubljana -
dišče odprto že dve leti na
Oberdankovem trgu, opažate
razlike s prejšnjo knjigarno na
ulici sv. Frančiška?
Je precej podobno. Razlike so v
tem, da glede na to, da smo na
trgu, smo verjetno malo bolj vid-
ni za italijanski del mesta, saj si
na ulici sv. Frančiška moral na-
menoma iti mimo, da si nas
našel. Tam so bile tudi knjižnica
in razne organizacije, recimo po-
leg ulice sv. Frančiška tudi ulica
Donizetti, in tako smo bili vsi
malo na kupu, medtem ko smo
mi zdaj tukaj malo bolj osamlje-
ni. Vendar prihajajo ljudje, ki
mogoče sploh niso vedeli, da ob-
staja slovenska knjigarna v Trstu
toliko let, in jim moraš včasih tu-
di zgodovinsko malo opisati, ko
pridejo kakšni Italijani noter in
rečejo: “Ah, ste novi? Vas nismo
nikoli videli”! Potem jim razložiš
in ti rečejo, da sploh niso vedeli,
da je kar 59 let obstajala Tržaška
knjigarna na drugem koncu me-
sta.
Kako ste zadovoljni s pobuda-
mi, ki jih organizirajo v knji-
garni, kot so Kava s knjigo ali
razne predstavitve knjig?
Smo zadovoljni, ker se določena
publika ponavlja. Na Kavo s knji-
go prihajajo v glavnem tiste
stranke, ki se rade srečujejo pri
nas in vedo, da se bodo vsako sre-
do zjutraj srečale z drugimi pri-
jatelji. To je srečanje, ki ni tako
poglobljeno, ampak je postalo že
ustaljena navada. Ko pa imamo
druge predstavitve, je zanimivo
to, da vsak dogodek obišče do-
ločena skupina ljudi, in sicer tisti,
ki jih zanima neka vsebina. Tudi
to je pisana druščina. Če predsta-
vljamo zgodovinsko knjigo, pri-
dejo določeni ljudje, če roman,
drugi, in tisti, ki so prišli na pred-
stavitev zgodovinske knjige, na-
vadno ne pridejo za roman. Ljud-
je obiskujejo tiste prireditve, ki
jih zanimajo, ne gredo tja za šte-
vilo, gredo, ker jih pač zanima ti-
sti argument ali tisti avtor.
Kaj pa poletni knjižni sejem,
ki ga imate v knjigarni?
Poletni knjižni sejem sta si zami-
slili založbi Mladika in ZTT, da bi
malo spraznili skladišča, kot ima-
jo trgovine popuste na oblekah
in na drugih predmetih. Zakaj ne
bi imeli podobne akcije tudi za
knjige? Tako lahko tu pri nas naj-
dete raznolike knjige, ki na prvi
pogled tudi “ne gredo skupaj”.
Tu so nekatere knjige, ki jih je
morda kdo ob izidu spregledal ali
jih morda iz kakega drugega ra-
zloga ni kupil. Če pride zdaj mi-
mo knjigarne, jih lahko kupi.
Vsakdo najde kaj zase. Lepo je,
da imamo tudi publikacije v ita-
lijanskem jeziku, seveda vedno o
naši stvarnosti. Tako imamo ene-
ga izmed Rebulovih italijanskih
prevodov, ki ga prodajamo po za-
res nizki ceni. Lepe so tudi
otroške knjige, na primer tiste, ki
so vsako leto izhajale z revijo Ga-
leb in so zdaj še bolj poceni. Tudi
to je zanimivo.
Naše bralce zato vabimo, da tudi
sami obiščejo Tržaško knjižno
središče.
Urška Petaros
Zora Koren Škek
Kriterij rojstva
Letos so si omislili poseben krite-
rij za izbor razstavljalcev: glavne
nagrajence zadnjih 5 bienalov
Jeona Joonha (2007), Justseeds
(2009), Regino Jose' Galindo
(2011), Mario Eleno Gonza'lez
(2013) in Ištvana Išt Huzjana
(2015) so vprašali, naj vsak izbere
po enega umetnika. Teh 5 predla-
ganih umetnikov pa je izbralo na-
daljnjih 5 in tako naprej, tako da
je na koncu prišlo do “samo-izbo-
ra” kakih tridesetih razstavljalcev.
Poleg tradicionalnega sedeža
MGLC v Gradu Tivoli bo na raz-
polago še dodatni razstavni pro-
stor v obnovljenem lesenem
Ustvarjalnem centru Švicarija, tu-
di v parku Tivoli, ki ima lepvljen-
jsko delo Petra Gidala, brazilske
grafičarke Marije Bonomi in lan-
ske nagrajenke oo, senčno in naj-
bolj ceneno parkirišče v mestu, 10
minut peš od centra, po krasni
Plečnikovi promenadi skozi park
in po urejenih sprehajalnih ste-
zah.
Osrednji tekmovalni spored Kri-
terij rojstva, naslovljen po pesmi
Jureta Detela, je na ogled v obeh
omenjenih lokacijah parka Tivoli
in v galeriji ŠKUC na Starem trgu
vse do 29. oktobra 2017, razstava
lanskega velikega nagrajenca
Ištvana Išta Huzjana (do 17.9.) pa
v Mestni galeriji Ljubljana. Dela
lanskega nagrajenca za žibčinstva
Mete Grgurevič so v Galeriji Jako-
pič, uradna grafična mapa umet-
nikov 32. grafičnega bienala v Ga-
leriji Kresija. Med spremnimi po-
nudbami omenjamo avtorski
projekt Grguričeve Silenzio, ne-
kakšen miks koreografije, instala-
cije, glasbe in svetlobe, gostujoči
mednarodni plakatni projekt 15.
istanbulskega bienala z naslovom
dobri sosed (fotografije Lukasa
Wassmanna) in izdajo knjige ar-
gentinske pesnice Alejandre Pizar-
nik. Za vse podrobnosti in urnike
razstav: www. mglc-lj. si
(Posnetka grafik nista z miljske
razstave.)
Davorin Devetak
Foto JMP
Marijan Kravos
V miljskem muzeju sodobne umetnosti Ugo Cara' 
Zgodovinski presek slovenske grafike
Tržaška 27. julija 2017 11
Obvestila
Vincencijeva konferenca in
repentabrsko župnijsko
občestvo vabita na romanje
starejših in bolnikov k Mariji na
Repentabru, ki bo v soboto, 12.
avgusta 2017. Zbrali se bodo
pod lipami. Ob 17. uri bo sprevod
v cerkev, kjer bo sv. maša z
bolniškim maziljenjem. Nato bo
prijateljsko druženje. Kdor more,
naj pripelje kako starejšo oz.
bolno osebo, ki se drugače ne bi
mogla udeležiti pobožnosti
(avtomobilom dovoljen dostop
do cerkve).
Darovi
G. Jože Bajzek daruje 20 evrov
za Vincencijevo konferenco.
Misijonski krožek Rojan je
prejel: za prevozna sredstva v
misijonih (MIVA): N. N. 100 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na
ZADRUŽNI KRAŠKI BANKI
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
Za rojansko glasilo Med nami
daruje Graziella Civardi 20
evrov.
Za cerkev na Pesku daruje
Branka 10 evrov ob obletnici
smrti drage mame.
Za cerkev v Bazovici ob smrti
tete Sante daruje Bruno Hrovatin
50 evrov.
Padriče / Ob koncu sezone 
Praznik Društva
slovenskih čebelarjev Trst
  ruštvo slovenskih
čebelarjev Trst je bi-
lo ustanovljeno 12.
aprila leta 2013 z name-
nom, da povezuje slovenske
čebelarje na Tržaškem. Med
raznimi dejavnostmi
društva je tudi prirejanje
čebelarskega praznika ob
koncu čebelarske sezone.
Letos so ga priredili v nedel-
jo, 23. julija, na društvenem
sedežu na Padričah in je bil
četrti po vrsti. Poleg članov
so se dogodka udeležila tudi
sosednja čebelarska društva
z naših krajev, Sežane in Ko-
pra. Prisoten je bil tudi pod-
predsednik Čebelarske zve-
ze Slovenije Aleš Rodman.
Vrhunec dogajanja je bila
predstavitev obnovljenega
čebelnjaka pokojnega
mačkoljanskega čebelarja
Bernarda Zuliana.
Dvajset članov društva si je
postavilo za cilj razvoj čebe-
larstva in ovrednotenje ter
nadaljevanje slovenske
čebelarske tradicije na celot-
nem območju nekdanje
D tržaške pokrajine. Znanje očebelarstvu in vlogi, ki joimajo čebele pri opraševan-
ju in ohranjanju biotske raz-
nolikosti, želijo člani širiti
med slovensko govorečim
prebivalstvom, še zlasti med
mladimi. V skrbi za izo-
braževanje društvo pripra-
vlja razne strokovne ekskur-
zije, informativne sestanke
glede izrabljanja čebelje
paše na našem območju.
Spodbuja obenem zavest o
koristnosti sejanja in zasa-
janja medovitih rastlin.
Med cilji društva je tudi
usposabljanje rejskega sre-
dišča za vzgojo matic, ki bi
bile prilagojene tukajšnje-
mu kraško-istrskemu okol-
ju.
Poleg uradnega dela je bil
dogodek na Padričah pri-
ložnost, da so se člani v ne-
formalnem okolju družili in
si izmenjali mnenja. Bil je
skratka način, s katerim se
je društvo zahvalilo članom
za trud, ki ga med letom vla-
gajo v čebelarsko dejavnost.
Dolina pri Trstu
Obisk ministra Gorazda Žmavca na sedežu
inštituta “Josipa Pangerca”
  inister za Slovence v zamejstvu in
po svetu, gospod Gorazd Žmavc, je
s sodelavci z Urada Vlade Republi-
ke Slovenije za Slovence v zamejstvu in po
svetu prvič 19. julija 2017 obiskal starodavno
poslopje na glavnem trgu v Dolini pri Trstu,
kjer domuje Srednjeevropski inštitut za zgo-
dovino in kulturo “Josip Pangerc”. Ministra
so spremljali novi generalni konzul Republi-
ke Slovenije gospod Vojko Volk, predsednik
Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj
in predsednik Slovenske kulturno gospodar-
ske zveze Rudi Pavšič. Na sprejemu so bili pri-
sotni v imenu dolinske občine dolinski
župan Sandy Klun, načelnik orožniške posta-
je Denis Burolo in direktor slovenskega pod-
jetja Miot srl gospod Marjan
Gropajc.
Namen srečanja sta bila sez-
nanitev ministra z delovan-
jem Srednjeevropskega inšti-
tuta “J. Pangerc” in ogled
nujnih obnovitvenih del v
Pangerčevi hiši, v kateri je
ohranjen tudi zgodovinski
arhiv Pangerčeve rodbine in
krajevne zgodovine, ki ga je
leta 2013 zaščitilo italijansko
ministrstvo za kulturne do-
brine.
Ministra Žmavca in druge
goste je pred vhodom sprejel
predsednik Srednjeevropske-
ga inštituta Marko Manin v
spremstvu odbornikov inšti-
tuta.
Manin je ministru Žmavcu
najprej razložil, da je bil inštitut “Josip Pan-
gerc” ustanovljen z namenom, da bi ohranil,
zaščitil in širil kulturnozgodovinsko za-
puščino ugledne rodbine Pangerc iz Doline
pri Trstu in zgodovinsko, arhitektonsko, et-
nografsko in kulturno dediščino, značilno za
območje dolinske občine, ki je nekdaj bila
pomembno upravno in cerkveno središče na
stičišču med Deželo Kranjsko, Istrsko mejno
grofijo in Trstom. Dozdajšnji sedež ustanove
“J. Pangerc” domuje na osrednjem dolin-
skem trgu v starodavnem dvorcu, o katerem
prvi dokumenti segajo v 13. stoletje.
Po uvodnih pozdravih je predsednik Manin
povabil gospoda ministra in delegacijo v prvo
nadstropje stavbe. Tam so si najprej ogledali
prostore nekdanje Pangerčeve dvorane, kjer
so še vidni ostanki stenskih in stropnih po-
slikav v fresko tehniki. Predsednik Manin je
še posebej poudaril, da je ta prostor izredno
pomemben zaradi zgodovinskih dogodkov,
ki so se tu zvrstili, in pomembnih oseb, ki so
se v teh prostorih združevale, kot na primer
odborniki ustanovitelji političnega društva
Edinost, ki so v Pangerčevi dvorani leta 1882
ustanovili društveni odbor političnega
društva, in razni predstavniki habsburške vi-
soke aristokracije, ki so k Pangerčevim priha-
jali na obisk (na primer avstro-ogrski prvi mi-
nister princ Konrad zu Hohenlohe Schillin-
gsfürst, baron Economo itd.). Žmavc se je sez-
nanil s poslanstvom Pangerčeve rodbine, ki
je na teh tleh prisotna od 15. stoletja. Pred-
stavnikom te rodbine so bile že v preteklosti
zaupane pomembne funkcije upravnega
značaja; vidimo jih kot upravitelje obsežnega
škofovskega fevda v Dolini, politične upravi-
telje, cesarske magistrate, sodnike in
nadžupane v dolinski občini ter deželne po-
slance in odbornike. Razpoznavni član te
rodbine je slovenski rodoljub Josip Pangerc,
ki je najbolj zaslužen za narodno prebujanje
in uveljavljanje pravic Slovencev v Istri in na
Tržaškem tudi med obdobjem silovitega pre-
ganjanja fašistične diktature.
Predsednik Manin je ministru razkazal boga-
stvo, ki ga premore Pangerčeva zbirka. Sta-
rinski dokumenti, oljnate slike, starinska
oblačila, vsakodnevni predmeti, cesarska
odlikovanja in diplome, fotografije, knjige iz
hišne zasebne knjižnice, notni rokopisi, sta-
rinsko stilno pohištvo iz obdobja od 16. do
20. stoletja so ministra dobesedno prevzeli
in prijetno presenetili. Po ogledu nekaterih
sob v glavnem kraku prve etaže si je delega-
cija ogledala v dvorani v pritličju zadnji še
ohranjeni starinski vodni mlin v tržaški po-
krajini, ki ga je vodstvo inštituta ohranilo tik
pred razpadom. Poleg mlina je bilo izloženo
tudi originalno dokumentarno gradivo, ki
obravnava omenjeni mlin, ki je bil tudi v lasti
Josipa Pangerca. Minister je bil seznanjen, da
si inštitut prizadeva, da bi pridobil sredstva
za obnovo mlina. Visoki gost si je nato ogle-
dal še starodavne pod-
zemne prostore Pan-
gerčevega dvorca.
Pred sklenitvijo urad-
nega obiska, ki je trajal
dve uri, se je minister
Žmavc želel seznaniti
s prihodnjimi projekti.
Predsednik Manin je
poleg že omenjenih
potrebnih prenovitve-
nih del v okviru na-
membnosti prostorov
ministra seznanil z že
izvedenimi in te-
kočimi aktivnostmi na
podlagi deželnega pri-
spevka za redno
vzdrževanje. Manin
mu je še razložil, da se
izvršni odbor inštitu-
ta, kot tudi člani Pangerčeve rodbine, neneh-
no trudijo, da bi stavba, ki predstavlja enega
izmed najvidnejših simbolov slovenstva v
Istri in na Tržaškem, ponovno dobila na-
membnost in ugled, ki ji pripada. Izpostavil
je tudi vprašanje o možnosti sofinanciranja.
Minister Žmavc je odločno poudaril, da se bo
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence
v zamejstvu in po svetu zavzel za ovredno-
tenje in razvoj srednjeevropskega inštituta in
njenega poslanstva. Gospod minister je nato
predsednika Slovenske kulturno gospodarske
zveze Rudija Pavšiča zaprosil, naj se v septem-
bru skliče operativni sestanek, pri katerem
naj bi se posamezno obravnaval strateški
načrt prenove Pangerčeve stavbe.
M
Foto damj@n
Tržaški skavti v visokogorju
Slovenski očak navdušil klanovce
Kraškega stega
  etos smo se člani VKB
klana Kraškega stega
Slovenske zamejske
skavtske organizacije
odločili, da bomo osvojili
najvišji slovenski vrh,
Triglav in tako krepili svojo
narodno zavest.
V soboto, 15. julija, smo se
že ob zori zbrali na Opčinah
in se odpeljali do Pokljuke
(posebna zahvala gre g.
Iveku Miklavcu in Andreju
Maverju, ki sta vozila
kombija, ter Gorazdu
Pučniku za izposojo vozil),
od koder smo s težkimi
nahrbtniki na ramenih
začeli štiridnevno pot. Cilj
prvega dne je bil dom
Planika pod Triglavom: kljub
plohi, ki nas je ujela, ko smo
končali postanek pri
Vodnikovem domu, smo v
kočo prispeli dovolj zgodaj,
da smo imeli čas za počitek
in druženje. S svojo
razposajenostjo in z
ubranim petjem smo
navdušili ostale planince in
L oskrbniško ekipo, vendarsmo morali kar zgodaj vposteljo, saj nas je
naslednjega dne čakal
pomemben izziv.
Že ob zori smo si
nadeli varovala in
čelade in začeli
vzpon na Triglav.
Pot na vrh je bila
zaradi mraza in
močnega vetra
nekoliko naporna,
vendar je bilo
zadoščenje ob
prihodu na vrh
nepopisno. Izkušnja
je bila še posebej
občutena, saj je
večina klanovcev
prvič osvojila
Triglav, ki ni le
najvišji slovenski
vrh, temveč pravi
simbol slovenstva.
Na vrhu smo zato
tudi opravili
tradicionalni krst v
Aljaževem stolpu.
Po sestopu sta nas v Planiki
čakala topel čaj in zasluženo
kosilo, vendar poti za tisti
dan ni bilo konec. Kmalu
smo se morali posloviti od
prijaznih oskrbnikov in se
napotiti proti koči na
Doliču. S tem je bil najtežji
del poti že za nami, zato smo
se naslednjega dne poglobili
v drugega izmed stebrov
klana, skupnost. Med potjo
do koče na Prehodavcih smo
prečkali Kanjavec, pri tem pa
so nam delali družbo
številni kozorogi. Skupnost
smo utrjevali že med potjo,
predvsem z medsebojno
pomočjo in s spodbujanjem,
ko pa smo prispeli v kočo,
smo z nekaj skeči svojo
skupnost predstavili
voditeljem, ki so se nam
pridružili kot spremljevalci
na tem taboru. Seveda ni
manjkalo smeha in dobre
volje.
Naslednjega dne smo
občudovali lepoto
Triglavskih jezer, od tod pa
smo se odpravili do koče na
Planini pri Jezeru. To je bila
tudi zadnja noč, ki smo jo
preživeli v visokogorju, saj
smo se že naslednjega dne
spustili do
Bohinja, kjer smo
si privoščili
kopanje v
Bohinjskem
jezeru, dokler nas
ni pregnal dež. Od
tam smo se podali
do Srednje vasi,
kjer se je uradno
začel stalni del
tabora, ki je bil
namenjen
tretjemu stebru
klana, služenju.
Naslednji dan smo
služili v domu za
ostarele sv.
Martina, kjer smo
pomagali pri
oskrbovanju
doma, zapeli nekaj
pesmi
stanovalcem, jim delili
sladoled in jih kratkočasili z
družabnimi igrami.
Vsak dan smo si tako zjutraj
v glavnem zboru kot
popoldne privoščili hrano za
dušo. Odpirali smo zanimive
teme za debato in spoznavali
slovenstvo v vseh svojih
odtenkih. Poglobili smo se v
slovenske simbole, v
zgodovino Triglavskega
narodnega parka in rojstva
Triglava kot narodnega
simbola, spoznavali
pomembne slovenske
osebnosti, razpravljali o
spreminjanju slovenskega
knjižnega jezika, o slovenski
identiteti, tudi v sklopu
manjšine, naučili smo se
novih slovenskih popevk.
Zadnji dan smo v jutranjih
urah imeli duhovno obnovo
z duhovnikom Martinom
Golobom, ki nas je tudi
gostil v svojem župnišču.
Mladi duhovnik nas je
navdušil z novimi idejami in
pozitivno energijo. Po
duhovni obnovi smo s
petjem in z branjem beril
sodelovali pri sveti maši v
domu za ostarele. V
popoldanskih urah smo
stopili na vlak in se odpeljali
domov. Po prihodu v Sežano
pa smo tabor končali v
Trebčah z druženjem ob
glasbi Love Gunsov.
VKB klan
VKB klan na Triglavu
Aktualno27. julija 201712
TAKI SMO (3)Katja Ferletič
Raje več kot premalo!
Do pred nekaj leti je v svetu mode držalo pravilo:
suho je lepo. Že v devetdesetih letih, ko se je prvič
govorilo o liku “top model”, so imele te čudovite
ženske suho postavo, a vsekakor zdrav videz in s
športno dejavnostjo izklesano telo. Počasi je mod-
na industrija začela postavljati drugačne, toge stan-
darde lepote in na defilejih so se prikazala preko-
merno suha telesa: v pri vrsti je bil Calvin Klein, ki
je za oglaševanje svoje kolekcije izbral zelo drobno
petnajstletno Kate Moss, in po njem se je zgledo-
vala večina modnih ustvarjalcev, tako da so se
večkrat v izredno ozkih oblekah sprehajali pravi
okostnjaki.
Končno so mediji začeli na glas govoriti o nevar-
nosti takih lepotnih standardov, ki so nedosegljiv
ideal in so privedli do zgrešenih prehrambenih na-
vad, do bolezni in celo do smrti velikega števila
deklet. Stvari so
se začele spre-
minjati: modne
revije so se
odločile, da ne
bodo več obja-
vljale slik preko-
merno suhih
žensk, in tudi ve-
liko modnih
ustvarjalcev je za-
vestno izbralo, da
bodo za reklame
in defileje upora-
bili manekenke z
zdravim telesnim
videzom. Alexandra Shulman, do pred kratkim
urednica revije Vogue UK, je celo napisala pismo
znanim modnim hišam, kot so Dolce & Gabbana,
Versace, Galliano, Dior in Chanel, v katerem jih je
spodbudila, naj zapustijo nevarne standarde, saj
so njeni fotografi prisiljeni računalniško popravlja-
ti fotografije presuhih teles, ki bi bile drugače ne-
objavljive. Po njenem mnenju je postala razlika
med resnično podobo ženskega telesa in tisto, ki
naj bi predstavljala ideal, tako velika, da vzbuja v
večini bralk, ki se v takih podobah ne prepozna-
vajo, občutke frustracije in jih seveda ne spodbuja
k nakupu revije.
Angleški dnevnik Times je pismo objavil in tako
sprožil debato: večina urednikov revij se je strinjala
z gospo Alexandro Shulman in začela izbirati
“zdrave obraze in telesa” za svoje naslovnice. Zgo-
dilo se je celo, da je znana ameriška revija Sport Il-
lustrated na naslovnico postavila fotografijo krasne
Ashley Graham, ki spada v t. i. kategorijo “plus si-
ze” (nosi konfekcijsko številko 50), in s tem doka-
zala, da je tudi bolj okroglo žensko telo lahko lepo,
privlačno in moderno.
Danes opažamo, kako s pomočjo spletnih družbe-
nih omrežij, kot so Instagram, You tube in Face-
book, ki so pač del vsakodnevnega življenja navad-
nega človeka, postajajo ženske, kot je Ashley Gra-
ham, vedno bolj poznane in vplivne. Manekenke
“plus size” igrajo pomembno vlogo tako na mod-
nih defilejih kot na rdečih preprogah in ne več v
ločeni kategoriji, ampak skupaj z ostalimi modni-
mi in filmskimi zvezdami. Modna industrija jih
uporablja za reklamiranje kateregakoli izdelka: od
čevljev in kozmetike, do kopalk in športnih oblačil.
Govorimo o ženskah z različnimi oblikami telesa
in kilogrami, v katerih se lahko vsakdo prepozna.
“Curvy” je prav gotovo “oblika” ženskega telesa, o
kateri se zadnje čase največ govori v svetu mode.
Modni ustvarjalci, kot sta npr. Riccardo Tisci in Je-
an Paul Gaultier, izbirajo za svoje defileje in rekla-
me manekenke,
ki niso več tako
suhe, kot smo
jih bili vajeni vi-
deti; Gaultier je
večkrat povabil
na svoje predsta-
vitve celo Beth
Ditto, pevko
skupine Gossip,
ki je prav gotovo
zelo daleč od
prejšnjih stan-
dardov lepote. V
revijah, filmih,
televizijskih na-
daljevankah in oglasih nastopajo ženske z najra-
zličnejšimi oblikami telesa. Tudi podjetje Mattel,
ki proizvaja znano “punčko” Barbie, je ustvarilo
novo kolekcijo z imenom Fashionistas, v kateri Bar-
bie ni več visoka, suha in plavolasa, temveč je lah-
ko tudi nizka, debela, s kodrastimi lasmi ali pa po-
barvanimi v modro barvo, s temno kožo ali pega-
mi.
Podjetja v modni industriji hočejo imeti dobiček
in prodati čim več, zato se morajo zavedati, da
večina žensk nima perfektne postave. Velika raz-
položljivost izdelkov “plus size” (od številke 46 na-
prej), ki je bila do pred kratkim razširjena samo v
ZDA, se zdaj širi tudi po Evropi med podjetji “fast
fashion”, ki morajo v kratkem času in po nizki ceni
ponuditi izdelke za čim večje število kupcev.
Do pred nekaj leti so bila v navadnih trgovinah ali
na spletnih straneh na voljo oblačila le v manjših
konfekcijskih številkah, danes pa je isti model, na-
rejen po istem kroju in iz istega blaga, na voljo v
vseh merah; nobene diskriminacije več: vsi se lah-
ko lepo oblačijo!
S 1. strani
Dragi in
spoštovani ...
  endar, kakor se zdita verz
in naslov črnogleda, so v
resnici Vaše pesmi odraz
duše, ki je polna upanja in vere,
odraz duše, ki se obrača na Gospo-
da z besedami 'Poslušaj Bog moj
te besede, / vtkane v molitev čiste
nežnosti / za to slovensko zemljo,
ki nabira podleske, zmrznjene od
slane, ko se večeri'. Veliko pove o
Vas dejstvo, da ste v letih 2000 -
2002 kot soprevajalec in soured-
nik sodelovali pri izdaji treh knjig
mašnih beril v terski slovenščini
z naslovom Boave besiede, ker je
važno, kot ste sami povedali, da se
ta domača beseda sliši javno, v
cerkvi, da nagovori tiste najbolj
globoke strune srca, ki so skupne
tako verskemu čutenju kot zavesti
pripadnosti domačemu kraju, ro-
du in starodavni domači besedi,
ki je identiteta skupnosti. Brez te
zavesti človek pozabi na svoje ko-
renine in zgubi tudi svoje dosto-
janstvo, se izgubi. V tem smislu
ste bili skrben vrtnar, ki je neu-
trudno delal na različnih po-
dročjih, da bi ohranil žive in
življenjske te korenine. V upanju,
ne, v veri, da je to delo potrebno,
da bo nekega dne spet zaživel slo-
venski rod v vaseh pod Mužci.
V Še nekaj besed smo izmenjali, na-to pa smo prosili Vašega sina Igor-ja, da nam je odprl staro mlekarno
- zdaj etnografski muzej z zelo za-
nimivimi eksponati, ki bolj kot
vsak tekst spregovorijo o težkem
življenju v teh gorskih krajih pod
Veliko glavo. Pot nas je nato vodi-
la do Viškorše in ustavili smo se
pri cerkvi Svete Trojice, hiši 'muo-
jih judi, / ki kliče od doline do do-
line / bratra, naj se varne', da bi
otrokom pokazal prostor, kjer
smo tržaški skavti taborili leta
1982 in kjer sem Vas tudi spoznal.
Takrat smo Vas namreč povabili
na tabor, da bi nam spregovorili o
krajih in ljudeh ter razmerah, v
katerih živijo ljudje v Terski in Kar-
najski dolini. Vaše besede so bile
zelo bogato dopolnilo prvi pred-
stavitvi, ki nam jo je na dan pri-
hoda podal znani čedermac, go-
spod Arturo Blasutto iz Viškorše.
Cerkev in prostor okrog nje sta
zgledno obnovljena, travnik, na
katerem smo tedaj taborili, pa je
zaraščen. Nič ne de, še lahko pride
čas, ko se grmovje poseka in
požanjejo trave.
Dragi gospod Viljem, ko tako
oživljam spomine na vsa rokovan-
ja v teh desetletjih, kar sva se poz-
nala in srečevala ob raznih pri-
ložnostih, službeno in ne, v Čeda-
du, ko ste nastopali kot predsed-
nik KD Ivan Trinko ali ko ste pri-
hajali v Trst na razne sestanke ali
kot predsednik NŠK, ko ste bili
občinski svetovalec v domači
občini ali svetovalec v odboru
Gorske skupnosti Terskih dolin,
Vas vedno vidim kot osebo, ki je
najprej zvesta sama sebi, ki niko-
mur ne vsiljuje ničesar, ki pa se
dosledno zavzema in bori za svoje
pravice, za svoje dostojanstvo, za
to, da je človek lahko to, kar je.
Slovenec v Terskih dolinah, an-
gažiran mož, ki je pripravljen de-
lati in se truditi za dobrobit vse
skupnosti, ker se čuti njen del in
je odgovoren za njeno prihod-
nost. Kot šolnik ste zato stopili tu-
di v boj za dvojezično šolo v vaši
občini.
Gotov sem, da boste kot doslej tu-
di tam v nebeškem Jeruzalemu
skrbeli za svoj rod pod Veliko gla-
vo. Stopali boste do Gospoda in
ga vztrajno in dosledno prosili,
naj varuje te ljudi, naj oživi te va-
si.
Dragi prof. Viljem, v spominu Vas
bom ohranil takega, kot ste zapi-
sali v kratki pesmi s pomenljivim
naslovom 'Si', ki se glasi: 'Si glas,
/ ki ne umre, / si danes, s katerim
je zamrl / včeraj, si jutri / zelenih
korakov'. Da! Ste in boste glas Ter-
skih dolin, glas, ki ne umre in ki
bo še rodil bogat in zdrav sad.
Naj se poslovim.
Zbogom!
Vaš Marko Tavčar
Devin, na god sv. Jakoba 2017
V večnost je odšel prof. Viljem Černo
Slovo Gandija iz
Terske doline
  soboto, 22. julija, dva
dni, preden bi praznoval
80. rojstni dan, se je od
zemeljskega življenja poslovil
veliki narodni buditelj v
Benečiji, izjemno markantna
osebnost, prof. Viljem Černo.
Vsi, ki so poznali prof. Viljema
Černa, zanj pravijo, da je bil
velik človek. O njem govorijo le
v presežnikih. Vse svoje
življenje je posvetil
prizadevanju za izboljšanje
položaja svojih
rojakov, a pri boju
nikoli ni bil
napadalen,
nesramen ali
oster. Prepričan je
bil, da lepa beseda
najbolj zaleže.
Zato se ga je prijel
vzdevek Gandi iz
Terske doline.
Rodil se je leta
1937 v
odmaknjeni vasici
Bardo v Terski
dolini, ki se je po
potresu leta 1976
skoraj izpraznila.
Tam danes živi
nekaj sto ljudi, ki
govorijo zelo staro
slovensko narečje.
Vsi priznavajo, da
je to, da se je v teh
dolinah ohranilo
slovenstvo,
predvsem zasluga
prof. Černa.
Kot ključno, kako
je lahko izoblikoval svoja
prepričanja in začutil pomen
ohranitve domače govorice in
kulture, je Viljem Černo navajal
dejstvo, da je imel možnost
obiskovati slovenske šole v
Gorici in Trstu, kjer je končal
učiteljišče in nadaljeval študij.
Po vojni so namreč v Tersko
dolino prišli slovenski
funkcionarji iz Trsta in začeli
iskati nadarjene otroke,
primerne za šolanje. Profesor
Černo je pogosto pripovedoval,
da je bila njegova mama ena
redkih (oče mu je umrl, ko je
bil še zelo majhen), ki je imela
pogum otroka poslati v
slovenske šole, Italijani so
namreč na župana pritiskali,
naj jih izobči, staršem pa
grozili, da jim bodo vzeli
pokojnino. Župnik pa mu je
zaradi obiskovanja slovenskih
šol odrekel obhajilo. A Viljem
Černo je šole kljub temu
obiskoval in se nato v Bardo
vrnil kot izobražen profesor in
zaveden pripadnik slovenske
manjšine. Takoj se je vključil v
družbeno življenje in postal
aktiven na vseh področjih. Bil
V je soustanovitelj Kulturnegadruštva Ivan Trinko, kasneje jebil 10 let tudi njegov
predsednik. Ustanovil je tudi
Center za kulturne raziskave.
Poleg kulture je bil vse življenje
aktiven tudi v političnih
krogih, tako na nivoju občine
kot v slovenskih manjšinskih
strukturah. Ne le v Benečiji,
odgovorne naloge je prevzel
tudi na deželnem nivoju, na
primer predsedovanje Narodni
in študijski knjižnici v Trstu. V
zadnjih letih se je sicer
postopoma umikal in novih
funkcij ni več sprejemal, toda
do konca je ostal ena osrednjih
kulturnih in političnih
osebnosti v Benečiji. Pravi
Čedermac.
Bil je tudi pesnik, ki je pisal v
terskem narečju. Za svojo
zadnjo pesniško zbirko Ko
pouno noći je sarce je prejel
tudi literarno nagrado
vstajenje.
Z veliko strpnostjo, vztrajnostjo
in potrpežljivostjo je desetletja
prenašal udarce italijanskih
nacionalistov, postfašistov in
protislovenskih organizacij. V
času hladne vojne je
prizadevanje za slovenstvo v teh
dolinah pomenilo biti deležen
veliko osebnega šikaniranja,
žaljenja in groženj, večkrat je
bila ogrožena tudi njegova
varnost. A je vztrajal naprej. V
zadnjih letih življenja je ob
spominjanju na te čase večkrat
priznal, da njegovo življenje ni
bilo lahko in pogosto razmišlja,
ali bi še enkrat prehodil takšno
pot. “Vse moje delo je izhajalo
iz želje, da beseda, ki smo jo
podedovali, ne izumre. Svoje
delo sem namenil našim
ljudem, vsaj tistim, ki še čutijo,
kar so podedovali, tisto dušo, ki
je naša duša”, je večkrat
poudarjal. Na vprašanje, kako
zmore, da do svojih
nasprotnikov ne čuti jeze in
zamer, pa je odgovarjal: “Vsak
jezik je bogastvo, vsaka kultura
je bogastvo, vsaka duša je
bogastvo. Od nasprotnikov
pričakujem, da bodo toliko
širokogrudni, da bodo
postopoma sprejeli ta zaklad, ki
ga te doline imajo, in bodo
upoštevali vse, kar je pošteno.
In naše izročilo to je. V
nasprotnem primeru pa so sami
na škodi”. Čeprav neomajen na
svojih stališčih pa je bil za vse
ljudi sprejemljiv zaradi
osebnega pristopa.
S svojo karizmo,
toplino,
prijaznostjo in
odprtostjo se je
prikupil vsakemu
sogovorniku.
Veliko simpatijo je
čutil Viljem Černo
do čezmejnega
sodelovanja, vsega
slovenskega sveta
in vseh rojakov. V
enem izmed svojih
govorov je tako v
duhu nauka “Pojdi
in uči narod v
njegovem jeziku”
takole vzpodbujal:
“Pred 2000 leti se
je Jezus Kristus
sprehajal tako po
beneških kot po
koroških,
kranjskih,
štajerskih, kraških,
porabskih vaseh in
nas je vse v
slovenskem jeziku
učil evangeljskih resnic in
ljubezni do materine hiše!
Ostanimo zvesti temu
bogastvu, ki smo ga podedovali,
ne pozabimo očetovih žuljev in
vonja materinega domačega
kruha. Želim, da skupaj
srečamo novo ljubezen ter
naredimo življenje lepše,
bogatejše in žlahtnejše, saj smo
ljudje odprtega srca in duha”.
Kot najbolj ganljivo izkušnjo v
življenju je profesor Černo
opisoval dogodek, ko je njegov
najstarejši sin začel hoditi v
šolo, kjer je sam poučeval. Ker
so ga hotele spoznati tudi druge
učiteljice, je sina med
odmorom poklical k sebi in ga
nagovoril v italijaniščini, da bi
ga tudi ostali razumeli. Sin ga je
pogledal v oči in mu dejal: “Kaj
nisi več moj oče”? Dokaz, da je
Viljem Černo tudi sam v
družini živel vrednote, o
katerih je vse življenje navzven
govoril, je, da zadnja leta
njegovo vsestransko delo za
ohranitev slovenstva v Terski
dolini zelo dobro nadaljuje sin
Igor.
Dejan Valentinčič
Ob nenadnem slovesu
Slovenska skupnost se klanja
spominu na prof. Viljema Černa
   z Barda je kot strela
sredi poletnega dne
prišla žalostna vest,
da je nepričakovano premi-
nil prof. Viljem Černo, ki bi
v ponedeljek v širšem krogu
prijateljev in sodelavcev
praznoval svoj osemdeseti
rojstni dan. Slovenska skup-
nost, zbirna stranka Sloven-
“I cev v Italiji, se s hvaležno-stjo klanja spominu na prof.Černa kot na vse življenje
vsestransko aktivnega
družbenopolitičnega delav-
ca, vzgojitelja, kulturnega
ustvarjalca, doslednega bor-
ca za pravice Slovencev na
Videmskem. Spomnili se ga
bomo kot na steber sloven-
stva in načel spoštljivega
sožitja med različnimi kul-
turami in jeziki, ki soobliku-
jejo pisano deželno stvar-
nost in obmejni prostor.
Družini in vsej prizadeti
skupnosti gresta naše sožalje
in bližina”.
Igor Gabrovec,
deželni politični tajnik SSk
Slovenija 27. julija 2017 13
Slovenija je o izzivanjih Hrvaške obvestila Evropsko komisijo 
Spomenik žrtvam vseh vojn naj
spodbuja pomiritev  in spravo!
  Sloveniji so se parlamen-
tarne počitnice pričele 17.
julija, poslanci pa se bodo
v parlamentarne klopi vrnili 1.
septembra. Politika v vseh svojih
razsežnostih in vlogi pa tudi v
tem času ne počiva, saj se
bo morala po potrebi
soočiti s katerim od naj-
bolj zahtevnih in perečih
problemov v državi in ga
nemara tudi reševati. Je pa
dvoje novosti, o katerih
javna množična občila in
tudi znana imena iz poli-
tike še molčijo. Tudi letos
poteka množičen obisk
Slovencev v Dalmaciji in
na drugih območjih ob
hrvaški obali, čeprav so
mnogi pričakovali, da se
bo obisk zaradi slabih od-
nosov med Slovenijo in
Hrvaško občutno
zmanjšal. Število obiskov
iz Slovenije bo tako najbrž
spet preseglo milijon. Med
dopustniki na Hrvaškem
pa bosta, sodeč po napo-
vedih, tudi predsednik države
Borut Pahor in zunanji minister
Karel Erjavec, kar je za nekatere
analitike slovenske politike do
Hrvaške huda in sporna
odločitev. Druga novost zdajšnje-
ga političnega trenutka v Slove-
niji pa je, da so poslanci tega
mandata zaskrbljeni, ali jih bodo
vodstva strank ponovno izbrala
V za kandidate tudi na bližajočih senovih parlamentarnih volitvah.Nekaj poslancev je zaradi priza-
detosti, ker jim ni bila obljublje-
na ponovna kandidatura za po-
slanca, celo izstopilo iz svojih
strank in se vključilo v poslanske
skupine drugih strank. Take bo-
jazni za ponovno kandidaturo so
sicer pričakovane, saj imajo po-
slanci tudi v Sloveniji dobre
plače, zagotovljeno zaposlitev in
različne privilegije.
V Sloveniji je več problemov in
težav, ki se nadaljujejo tudi v času
pričakovanega lagodnega brez-
delja in počitnic. Tako odnosi
med Slovenijo in Hrvaško ostaja-
jo slabi in napeti, ker Hrvaška ne
priznava odločitve o meji med
državama, ki jo je sprejelo arbi-
tražno sodišče v Haagu. V Slove-
niji so primeri obsojanja, tudi
zgražanja nad nasmeški in proto-
kolarnimi poljubi, ki si jih delita
slovenski predsednik Borut Pa-
hor in hrvaška predsednica Ko-
linda Grabar-Kitarović na pogo-
stih srečanjih. Hkrati namreč
Hrvaška povzroča izzivanja in in-
cidente v Piranskem zalivu, kjer
naj bi Slovenija najprej uveljavila
svojo na novo določeno ozemel-
jsko suverenost. V vladi je prevla-
dalo stališče zunanjega ministra
Karla Erjavca, “da pošiljanje di-
plomatskih not naši južni sosedi
ni smiselno, saj s Hrvaško s po-
govori ni mogoče doseči
ničesar”. Slovenija je zato pozva-
la Evropsko komisijo, naj
Hrvaško, ki je članica EU, opozo-
ri, da so incidenti, ki jih pov-
zroča, nesprejemljivi in v na-
sprotju z evropskimi vrednotami.
Slovenija tudi izpostavlja, da
Hrvaška ne krši le meje s Slove-
nijo, temveč tudi schengensko
mejo.
V Sloveniji pa je morda največji
problem zdravstvo, saj celoten si-
stem dobesedno razpada, a tega
ministrica za zdravje noče videti
in priznati. Ker naj bi bila za
težave najbolj kriva ona, so jo v
opoziciji in tudi v delu vladajoče
koalicije pozvali, naj odstopi,
vendar tega noče storiti. Ministri-
ca Milojka Kolar Celarc vztraja na
svojem položaju bržčas tudi zato,
ker uživa tudi brezpogojno po-
moč in simpatije predsednika
vlade Mira Cerarja. Časnikarka in
izvedenka za zdravstvo, Milena
Zupanič, je v uvodniku, objavlje-
nem na prvi strani časnika Delo,
zapisala tudi naslednje: “V Slove-
niji imamo precej razkošne
zdravstvene pravice, a zgolj na
papirju. V resnici nobena pravica
ne pomaga, če ne moreš do nje.
Pri nas je treba čakati na številne
zdravstvene storitve v javnem si-
stemu nerazumno dolgo. Ta čas
pravic sploh ni. Nikoli še ni toli-
ko ljudi tako dolgo čakalo na pre-
gled in zdravljenje in nikoli do
zdaj še ni bilo toliko ljudi zaradi
bolovanja odsotnih z dela. Si-
stem postaja kaotičen. V Sloveniji
zdaj vsak četrti bolnik čaka na
operacijo nedopustno dolgo. Na
specialistični zdravniški pregled,
preiskavo ali na operacijo čaka
232.351 bolnikov z napotnico,
od tega petina nedopustno, ne-
zakonito in za zdravje škodljivo
dolgo”.
V Sloveniji je politika pač
trdoživa, raznolika v svojih
težnjah, nenehno motivirana in
pogosto spodbujevana, tudi z ne-
strpnostjo in sovraštvom. Njeno
izhodišče je zdaj spomenik vsem
žrtvam vojn in z vojnami pove-
zanim žrtvam na Kongresnem
trgu v Ljubljani. Ocene in mnen-
ja o tem obeležju so različni in
gredo od prepričanja, da je to
simbol, ki bo omogočil nadalje-
vanje prizadevanj za pomiritev in
spravo v slovenskem narodu in
državi, pa do prepričanja oz. bo-
jazni, da je spomenik le krinka in
pretveza za nadaljevanje neke do-
ločene politike. Bogomir Štefanič
je v komentarju, objavljenem v
slovenskem katoliškem tedniku
Družina, zapisal, “da bo pot do
pomiritve in sprave še dolga, pri
čemer so simbolna dejanja spra-
ve sicer pomembna, a sama zase
nezadostna. Molitev ljubljanske-
ga nadškofa metropolita Stanisla-
va Zoreta “na kraju, ki ga
hočemo doživljati kot spomin in
opomin na divjanje nasilja skozi
čase naše zgodovine”, je bila
opravljena prav v tej smeri. Prav
tako njegovo opozorilo, izrečeno
ob robu slovesnega odkritja spo-
menika, da morajo temu simbol-
nemu dejanju slediti odločni ko-
raki vsaj še na treh področjih: pri
opredeljevanju statusa žrtev, kjer
mora biti konec obmetavanja z
izdajalstvom; pri pisanju zgodo-
vine kot znanosti in ne kot
obrambe določene ideologije; pri
nadaljevanju izkopov in poko-
pov žrtev s številnih morišč po
Sloveniji. Nov spomenik ni ne
prvi in ne zadnji korak na poti
uresničitve pesnikove vizije o na-
rodni edinosti, sreči in spravi.
Vsekakor ljubljanski nadškof me-
tropolit Stanislav Zore spomenik
žrtvam vseh vojn in z vojnami
povezanim žrtvam vidi “kot sim-
bolni korak k spravi in sožitju”.
Ob koncu tokratnega prispevka
navajam nekaj skrb vzbujajočih,
tudi aktualnih ugotovitev s pov-
sem drugega področja. Časnik
Delavska enotnost je kar dve svo-
ji številki namenil temam s po-
dročja alkoholizma v Sloveniji. V
Sloveniji uživajo veliko alkohol-
nih pijač, alkoholizem se širi tudi
med mladimi ljudmi. V omenje-
nem časniku so citirali izsledke
iz dveh študij, ki zatrjujeta, “da je
alkohol bolj škodljiv kakor he-
roin, če upoštevamo splošno ško-
do, ki jo lahko povzroči posa-
mezniku in družbi, oziroma da
alkohol vsebuje kar trikrat bolj
škodljive snovi od kokaina in to-
baka. V časniku Delavska enot-
nost zdravnikom predlagajo, naj
pivcem raje pojasnjujejo, kako
škodljiv je alkohol, kot pa da go-
vore o dovoljenih količinah alko-
hola za pitje. Po zdaj veljavnih
prepričanjih naj bi ženske ne
zaužile več kot dve do tri merice
alkoholne pijače na dan, moški
pa ne več kot tri do štiri merice.
Marijan Drobež
Ob krizi Mercatorja 
Kot vinilna plošča
  b pozornejšem sprem-
ljanju slovenske televi-
zije ste v zadnjih tednih
morda opazili, kako je Mercator
v Sloveniji začel z oglaševanjem
“tradicionalnih domačih proiz-
vodov”, ki jih lahko najdete na
njihovih policah. Gre za “vin-
tage” oglase (opravičujem se za
tujko, a ima v tem kontekstu
najboljši prizvok) za vrednoten-
je tipičnih proizvodov “naše
mladosti”. Mlado dekle v ogla-
su gre v klet in tam na za-
prašenih policah najde najprej
staro vinilno ploščo (kaj daje
danes bolj “vintage” vtisa od vi-
nilke?), nato pa odkrije še zra-
ven zabojček stekleničk Cockte
in Poli salamo. Za promocijo
slovenske prehrambene indu-
strije (pa čeprav je Cockta po
Drogi Kolinski v hrvaški lasti).
Predzgodba
Zakaj so se pri najboljšem sose-
du odločili za tako strategijo?
Odkar je Mercator prevzel Agro-
kor, so na račun najboljšega so-
seda začele prihajati vse pogo-
stejše kritike, da na policah ni
več slovenskih proizvodov. Po-
tem se je letos spomladi “zgo-
dil” Agrokor: zaradi dolžniške
preobremenjenosti je hrvaška
vlada z “lex Agrokor” prevzela
vajeti hrvaške trgovske skupine
in odstavila Todorića. Posle-
dično je lex Mercator odobrila
tudi slovenska vlada, ki ima ta-
ko možnost po sodni poti na-
potiti v upravo Mercatorja svo-
jega predstavnika. Ta bi nadzo-
roval, da ne bi Agrokor pri svo-
jem reševanju izčrpaval naj-
boljšega soseda. Seveda, zakon
so zapisali v nekoliko bolj
splošnih okvirih, a ta je njegova
vsebina v strnjeni obliki. Ob
vsem tem je nova uprava Agro-
korja, ki je še vedno večinski la-
stnik Mercatorja, zamenjala tu-
di upravo slovenskega trgovca
(prejšnji predsednik uprave To-
O
ni Balažič je sam odstopil).
A vrnimo se k oglasu in k nje-
govemu specifičnemu pomenu
v tem času. Novi predsednik
uprave Mercatorja, Tomislav
Čizmić, je v svojem pismu (z da-
tumom 25. april 2017), ki je bi-
lo objavljeno v letnem poročilu
za lansko leto, zapisal, da bo no-
va strategija Mercatorja temelji-
la na povečanju konkurenčno-
sti na ključnem trgu – v Slove-
niji. Ob tem je Mercator v lan-
skem letu prodal nekaj hčerin-
skih podjetij, ki niso spadale v
krovno dejavnost. “Konku-
renčna ponudba”, še piše Čiz-
mić v svojem poročilu, “temelji
predvsem na nabavi znotraj po-
sameznih trgov, na katerih de-
luje skupina”. To še posebej vel-
ja za slovenski trg, ki je po
mnenju prvega človeka Merca-
torja eden od bolj konku-
renčnih v regiji. Skratka, omen-
jeni oglasi so del te strategije, po
kateri naj bi Mercator spet po-
stal prikupnejši najboljši sosed
v Sloveniji. Za ljudi in za druge
slovenske gospodarske realno-
sti.
Izvorna napaka ni Agrokor
Slika Mercatorja je namreč da-
nes skrb vzbujajoča. Ker gre za
izjemno veliko realnost, se
najbrž pravega stečaja po logiki
“too big to fail” oziroma “pre-
velik za stečaj” ni bati. K temu
razmišljanju posredno napelju-
je tudi že omenjeni Lex Merca-
tor. Vseeno pa ne moremo mi-
mo osnovnega podatka, da je
skupina Mercator lani zabe-
ležila 72 milijonov evrov izgu-
be. V letnem poročilu uprava
navaja dva glavna razloga za
lansko izgubo. Prvi je osredo-
točanje na osnovno dejavnost
oziroma dejstvo, da je izločanje
iz drugih poslovnih vej prineslo
manj prihodkov v blagajno.
Drugi je ustvarjanje slabitev do
podjetij v skupini Agrokor. To
pomeni, da se v Mercatorju pri-
tožujejo nad nevrnjenimi poso-
jili drugih družb, ki spadajo v
skupino Agrokor. Tovrstne sla-
bitve so v letu 2016 znašale 46
milijonov evrov. Pod črto se to-
rej lahko
vprašamo, ali je bi-
la odločitev o pro-
daji Mercatorja
Agrokorju napaka.
Iz današnje per-
spektive je odgovor
“da, bila je napa-
ka”. K temu pa gre
dodati, da to vseka-
kor ni bila izvorna
napaka. Mercator
je bilo potrebno
prodati, ker sta ga
njegova prejšnja la-
stnika (Pivovarna
Laško in Istrabenz)
izčrpavala in na
tem gradila svoj
imperij. Ob prodaji
Agrokorju leta 2013
je dolžniška izpo-
stavljenost naj-
boljšega soseda (do bank in po-
slovnih partnerjev) presegala
milijardo evrov. Mercator je bi-
lo torej potrebno prodati prej in
resnejšemu kupcu. To je bila
prava izvorna napaka.
A vrnimo se v današnji čas. Pro-
blem ponovnega zagona Mer-
catorja je nekoliko širši. Ne bo
dovolj odkrižati se tistih oko-
stnjakov, ki so jih v omaro naj-
boljšega soseda položili Agro-
korjevi funkcionarji. Zgodba je
obsežnejša in jo lahko prebere-
mo tudi skozi številke, ki jih naj-
demo v letnem poročilu. Skrat-
ka, Agrokor je negativno vplival
na poslovanje Mercatorja. Pro-
pad hrvaškega lastnika pa je
sam nadgradil že prej obstoječe
negativno stanje.
Pasti za najboljšega soseda
Kot smo že povedali, je bilo
dolžniško stanje Mercatorja ob
prodaji Agrokorju slabše od da-
našnjega. Danes znaša skupna
masa dolgov 805 milijonov
evrov, torej nekoliko manj v pri-
merjavi s koncem leta 2012, ko
je bila 1,091 milijarde evrov.
Precej slabši pa je v zgodovinski
primerjavi podatek o kapitalu
Mercatorja. Leta 2008 je kapital
Mercatorja znašal 814 milijo-
nov evrov, leta 2012 663 mili-
jonov, danes pa je na ravni 557
milijonov evrov. Iz omenjenih
dveh postavk (zadolženosti in
kapitala) lahko dobimo tudi po-
membno sliko o splošnem
zdravstvenem stanju podjetja.
Finančni vzvod (razmerje med
zadolženostjo in kapitalom) je
eden od pomembnejših kazal-
cev pri tem ocenjevanju. V pri-
meru Mercatorja je to razmerje
na ravni 1,45 (za vsak evro ka-
pitala je 1,45 evra dolgov). Ban-
ka Slovenije je za leto 2016 ob-
javila podatek, da je za sloven-
ska podjetja povprečna vred-
nost tega kazalca 1,06, v evro-
območju pa 0,94 (torej je dol-
gov manj kot lastniškega
kapitala). Skratka, Mercator je
še vedno precej na slabšem kot
slovenska podjetja in sploh v
primerjavi z evropskimi. Nevar-
nost pa ne predstavlja toliko za-
dolženost kot razjedanje kapita-
la. Še doda-
ten alarmni
zvonec za
Mercator je
dejstvo, da je
finančni
vzvod slo-
venskih pod-
jetij pov-
prečno v zad-
njih letih pa-
dal, medtem
ko je pri naj-
boljšem sose-
du rasel.
Alarmni
zvonci
No, po pravi-
ci povedano,
je alarmnih
zvoncev še
kar nekaj. V
Mercatorju
pravijo, da se bo njihova pozor-
nost osredotočila na domače
trge. V lanskem letu pa je poslo-
vanje na slovenskem trgu zabe-
ležilo padec v višini dobrih 4
odstotkov. Tudi denarni tok je v
prejšnjem letu močno upadel.
Prihodki iz poslovanja (gre za
kazalec EBITDA, ki najbolj ne-
posredno kaže na dinamiko go-
lega poslovanja) so iz 140 mili-
jonov evrov padli na 40 milijo-
nov evrov. Za oba nespodbudna
podatka v Mercatorju pripisuje-
jo “krivdo” prodaji dveh
hčerinskih podjetij, ki nista spa-
dali v strateško dejavnost (Inter-
sport in Modiana).
Padec v prihodkih na domačem
trgu je nespodbuden predvsem
zaradi nadaljnje strategije naj-
boljšega soseda, ki naj bi slone-
la prav na slovenskih kupcih.
Padec denarnega toka pa pri
Mercatorju zmanjšuje sposob-
nost poplačevanja dolžniških
obveznosti. Pri tem sicer velja
poudariti, da je najboljšemu so-
sedu z bankami uspelo doseči
reprogram zapadlosti. Kratko-
ročnih dolgov do bank je bilo
ob koncu lanskega leta “samo“
40 milijonov evrov, dolgo-
ročnih pa za skoraj 600 milijo-
nov.
Porumeneli spomini na prete-
klost
Hkrati pa gre opozoriti, da je pri
poslovnih obveznostih (predv-
sem gre za izplačila dobavitel-
jem) slika nasprotna. Po podat-
kih iz lanskega letnega poročila
bo Mercatorju kratkoročno v
plačilo zapadlo za skoraj 600
milijonov evrov. In to očitno ze-
lo skrbi tudi upravo, ki je v po-
ročilo zapisala, da zaradi tega
obstaja izpostavljenost likvid-
nemu tveganju.
Prevedeno: Mercator bi lahko
ostal brez ustrezne likvidnosti
za poplačilo dobaviteljev. Zato
je Mercator še vedno v nevar-
nosti, ne glede na razvoj dogod-
kov okoli Agrokorja. Če se stra-
tegija ne uresniči s povečanjem
prihodkov v Sloveniji in
boljšim denarnim tokom, bo v
kratkem začela trkati na vrata
ljubljanskega trgovca prav
plačilna sposobnost.
Takrat bo za vintage oglasi, spo-
minjanje na slavno preteklost
in sklicevanje na “proizvode
naše mladosti” odločno pre-
pozno.
kil
Aktualno27. julija 201714
NATUROPATSKI NASVETI (163)Erika Brajnik
Naturopatski nasveti na dopustu (2)
V nekaterih kulturah verjamejo, da imajo lasje
nadnaravno moč povezanosti s kozmično ener-
gijo, zato si ženske las ne strižejo. Daljši kot so
lasje, več védenja, znanja in odprtosti ima žen-
ska. Zato si ženske tudi las ne barvajo, saj več slo-
jev kemikalij je na laseh, slabša naj bi bila ženska
povezava s kozmičnimi energijami vesolja.
Lasje in nohti imajo podobno strukturo. Oboji
se v nosečnosti spremenijo, oboji ošibijo med
farmakološkimi kurami.
VAJA
Vaja za krepitev nohtov in las: 3-krat na dan
drgnimo nohte ene roke v nohte druge roke za
5 minut. Vaja, ki jo lahko preprosto izvajamo na
ležalniku ob morju, krepi nohte in lase, čutili
boste, kako vibracija energije, ki ste jo sprožili,
potuje po prstih in po roki vse do glave in la-
sišča.
Zakaj vaja tako deluje in kaj nam govorijo naši
nohti? Nohti se kot lasje spreminjajo in kažejo
na določeno psihofizično stanje posameznika.
Tako imamo različne obli-
ke nohtov, ki nakazujejo
na različne težave:
kratki kvadratni nohti =
oseba je konkretna, realna,
racionalna
koničasti nohti = oseba je
posesivna, maščevalna, se-
bična
nohti z belimi pikami =
pomanjkanje kalcija, zaki-
sanost
napihnjeni nohti = pre-
sežek toksinov v telesu
nohti s podolgovatimi
črtami = leno črevesje
majhni in ploščati nohti = oseba je dobra in
naivna
predolgi nohti = introvertirana oseba z malo vi-
talne energije
trikotni nohti = živčna, maščevalna oseba
Poleg nohtov so prsti na roki povezani z različni-
mi organi:
PALEC
Povezan je s pljuči. Ko spodbujamo energijo pal-
ca, dejansko spodbujamo energijo pljuč. Pri pre-
hladu in vseh težavah dihalnega trakta, pri žalo-
sti, melanholiji, izgubi ljubljene osebe lahko ma-
siramo in spodbujamo energijo tega prsta. Na
palcu so prisotne vse točke glave.
KAZALEC
Se veže na debelo črevo, celoten prebavni in celo
dihalni trakt. Stres v glavi se zrcali v prebavi. Ka-
zalec je prst, ki izraža voljo, sposobnost uvelja-
vljanja lastne volje, ukazovalnost. Je prst, ki se
najbolj veže na naše družbeno življenje, naš od-
nos do okolice.
SREDINEC
Ta prst je vezan na težave s hrbtenico, mišicami
in kostmi. Veže se z energijami jeter (jeza) in srca.
Ko se ne počutimo dovolj ljubljene, smo jezni,
žalostni, nase prelagamo preveč bremen in po-
sledično se hrbtenica ukrivi.
PRSTANEC
Prstanec je prst ljubezni, tudi ljubezni do samega
sebe. Če so na tem prstu prisotne podolgovate
črte, pomeni, da se nimamo dovolj radi. V tem
primeru delujejo
odlično Bachove
cvetne esence. Prst je
vezan na težave z led-
vicami, nogami,
mrzlimi okončinami,
krči idr.
MEZINEC
Najmanjši prst je po-
vezan s spolno ener-
gijo in stopali. Frigid-
nost, impotenca, po-
manjkanje libida in
druge težave, vezane
na urogenitalni del.
Kot je opisano zgoraj, omenjena masaža, ki jo
izvajamo 3-krat dnevno po 5 minut, nam ne po-
maga samo pri krepitvi nohtov in las, ampak ak-
tivira pretok energije po celem našem telesu. V
tistih prstih, ki so po masaži bolj boleči, energija
ne teče dovolj dobro. Zdravo naturopatsko pra-
vilo je to: dokler boli, masiraj!
Med izvajanjem omenjene masaže je priporočlji-
vo, da nohti niso nabarvani.
www. saeka. si
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (66) Mariza Perat
Pred milostnim oltarjem
visi dragocena svetilka v
obliki osmih src. Svetilka
je dar cesarice Marije Tere-
zije, na vsakem izmed src
pa je vrezano ime cesarske
rodbine. Nad svetilko je
napis: “Devici Celjski, av-
strijske hiše Materi, Varu-
hinji, posvečamo najpo-
nižneje v teh srcih svoja
srca”.
Kot druge božje poti je v
stoletjih tudi Marijino Cel-
je doživelo hude čase.
Ob koncu 14. in v začetku
15. stol. so na Štajerskem
in tudi v Marijinem Celju
pustošili Turki. Takrat so tu
zažgali cerkev. Prišli so na-
to še dvakrat, vendar se jim
ni posrečilo, da bi cerkev
znova zažgali. Romarji so
se takrat v trumah zgrinjali
k Celjski Mariji in jo prosili
za pomoč. Nemajhna na-
dloga so bili tudi roparski
vitezi, ki so romarje na po-
ti napadali. Večkrat so pri-
hrumeli roji kobilic, ki so
požrle vse, kar so našle
užitnega na svoji uničujoči poti. Nastala
je lakota in pridružila se je še kuga.
Večkrat so tla stresali tako siloviti potresi,
da so se rušila mesta in vasi in so se celo
gore razklale. V teh velikih stiskah so ljud-
je prirejali procesije in prosili Božjo Ma-
ter, naj jih reši nadlog.
Tudi doba protestantizma in pozneje pro-
svetljenstva je prinesla nemalo škode in
zmede. Jožef II., “prosvetljeni cesar”, je
romanja v Marijino Celje prepovedal,
izropal cerkev in jo dal zapreti. Veliko ško-
do je celjsko svetišče utrpelo v času fran-
coskih vojn, ko so Napoleonovi vojaki iz
cerkve odnesli mnoge dragocenosti in
umetnine. Znatno škodo je cerkev utrpela
tudi leta 1827, ko jo je hudo prizadel
požar, vendar so verniki vedno znova po-
skrbeli, da se je svetišče dostojno obnovi-
lo.
Tudi med prvo svetovno vojno je celjska
božja pot morala plačati davek, saj so ta-
krat s cerkve pobrali streho iz bakra.
Po prvi vojni so se razmere zelo spreme-
nile. Nastale so nove državne meje,
ki so s seboj prinesle ovire in zapre-
ke, kar je v veliki meri občutila tudi
marijaceljska božja pot. V drugi sve-
tovni vojni so svetišču pobrali zvo-
nove.
Posebna značilnost celjske božje po-
ti so bile - in so tudi še danes -
množične romarske procesije. Kot
poročajo, je prva taka procesija
prišla v Marijino Celje že leta 1200,
in sicer z Moravskega, kjer se je slo-
ves te božje poti zaradi ozdravljenja
moravskega mejnega grofa Bratisla-
va in njegove soproge zelo razširil.
Štajerski Slovenci so v Marijino Cel-
je z romarskimi procesijami prihaja-
li že v 14. stol., pa tudi iz drugih slo-
venskih dežel so v Marijino Celje ra-
di romali. Romanja so prihajala tudi
iz lavantinske škofije, tudi v času, ko
je tu bil za škofa Slomšek. O njem
vemo, da je bil v Marijinem Celju le-
ta 1856, in sicer kot vizitator bene-
diktinskih samostanov.
Tudi iz naših krajev so ljudje radi ro-
mali k Celjski Mariji, in to vse do
prve svetovne vojne. Slovenci so sploh bi-
li zvesti obiskovalci celjske božje poti, kar
omenja tudi Prešeren, ko pravi:
“Mars’kteri romar gre v Rim, v Kompo-
stelje,
al’ tja, kjer svet’Anton Jezusa varje,
Trsat obišče al’ svete Lušarje,
enkrat v življenju al’ Marijino Celje”.
Milostna kapela
Škof Slomšek
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 25. julija, ob 14. uri
  aradi nizke precepljenosti
je v Evropi zaradi ošpic v
zadnjem letu umrlo 35
ljudi. V Svetovni zdravstveni or-
ganizaciji (WHO) so zelo za-
skrbljeni, saj ošpice kljub do-
stopnemu in učinkovitemu ce-
pivu ostajajo najpogostejši
vzrok smrti med otroki po
vsem svetu.
Zadnja smrtna žrtev ošpic je
šestletnik iz Italije, kjer so od
junija lani zabeležili več kot
3300 primerov in dve smrti za-
radi te bolezni. Izbruhe so za-
beležili tudi v Romuniji, kjer je
zaradi ošpic umrlo 31 ljudi. Po
en primer smrti zaradi te bolez-
ni so zabeležili še v Nemčiji in
na Portugalskem.
Z “Vsaka smrt ali invalidnost, kijo povzroči bolezen, ki se jo das cepljenjem preprečiti, je ne-
sprejemljiva tragedija”, je pou-
darila regijska direktorica WHO
za Evropo Zsuzsanna Jakab. V
WHO so po njenih besedah ze-
lo zaskrbljeni, saj ošpice kljub
dostopnemu in učinkovitemu
cepivu ostajajo najpogostejši
vzrok smrti med otroki po
vsem svetu, tudi v Evropi.
Zato je prednostna naloga
WHO, da v sodelovanju s posa-
meznimi državami nadzorujejo
izbruhe te bolezni in ohranjajo
visoko raven precepljenosti
vseh kategorij prebivalstva. Kot
so sporočili iz WHO, je 37
državam že uspelo preprečiti
širjenje bolezni. A hkrati opo-
zarjajo, da obstajajo “žepi” niz-
ke precepljenosti, kjer se ta zelo
nalezljivi virus širi med tiste, ki
iz različnih razlogov niso ce-
pljeni.
Zato WHO predlaga, da vsi
otroci prejmejo po dva odmer-
ka cepiva proti ošpicam, ce-
pljenje pa predlagajo tudi odra-
slim, ki proti ošpicam niso od-
porni oziroma niso prepričani
o statusu svoje imunizacije.
Nekatere države, ki se soočajo z
najhujšimi izbruhi bolezni, so
sicer že okrepile prizadevanja
za izkoreninjenje ošpic, med
drugim Romunija in Italija, še
poroča WHO.
Po ocenah je imunizacija proti
ošpicam v zadnjih 60 letih
rešila več otroških življenj kot
kateri koli drug medicinski
ukrep. Ocenjujejo, da so ošpice
vsako leto povzročile 2,6 mili-
jona smrtnih primerov letno,
preden so v minulem stoletju
uvedli splošno cepljenje.
Cepljenje je nujno!
Zaradi ošpic je lani v
Evropi umrlo 35 ljudi
  dprto je včlanjevanje v stranko Slovenska
skupnost za leto 2017. Števerjanska sekcija
poziva vse somišljenike in prijatelje edine
samostojne slovenske stranke v Italiji, naj se včla-
nijo, ker bodo tako aktivno soudeleženi pri aktiv-
nem soodločanju svoje prihodnosti.
Stranka SSk je v minulih mesecih končala delo na
statutu stranke, ki je bil potreben posodobitve in
še zlasti obvezne prilagoditve zakonskim določilom
na področju delovanja in financiranja političnih
strank v Italiji.
Statut seveda po novem nalaga članom stranke
plačilo članarine, kar je tudi pogoj za uživanje pra-
vic članstva. Članarina je letna in zapade v plačilo
31. januarja vsakega leta.
Predvidene so tri vrste letnih članarin: redna 20
evrov letno; podporna 50 evrov letno in za velike
podpornike 100 evrov letno. Plačilo redne članari-
ne je obvezno. Za podporno članarino in članarino
za velike podpornike se lahko člani svobodno
odločijo ob vsaki zapadlosti.
Obrazec za včlanjevanje lahko dobiš pri vseh izvol-
jenih predstavnikih SSk, ga izpolniš in posreduješ
na:
- Slovenska skupnost, ul. /via G. Gallina 5, 34122
Trst/Trieste
- Slovenska skupnost, Drev. /V. le XX Settembre 118,
34170 Gorica/Gorizia
- lahko pa ga kar enostavneje oddaš sekcijskemu
tajniku.
Za včlanjevanje in informacije lahko tudi pišeš na:
- info@slovenskaskupnost. org
- gorica@slovenskaskupnost. org
- trst@slovenskaskupnost. org
Pridruži se nam, da bo slovenska narodna skupnost
v FJK samostojno odločala o svoji prihodnosti!
O
Vabilo  
Včlani se v SSk!
Aktualno 27. julija 2017 15
  ulija je v Topolovem - ali v do-
mačem beneškem narečju v
Topoluovem - nenavadno
živahno. Zaradi kulturnega doga-
janja na Postaji Topolovo. In
vožnja po ovinkasti, ozki cesti mi-
mo Seuca je za tiste, ki niso vajeni
hribovskih poti, še posebno na-
porna. Najtežje je seveda najti
parkirišče. Domačini iz sosednjih
vasi, ki se še najbolj bojijo nerod-
nih meščanov za volanom, se na
prireditev najraje odpravljajo peš.
Saj se v teh krajih vsi poznajo
med seboj in ni vraga, da ne boš
pobral soseda, ki pešači navzgor
v poletni vročini. Iz Idrijske doli-
ne je seveda to nemogoče, zato se
z možem vsako leto pogumno
spoprijemava s prometom, vzpo-
nom po ozki in strmi poti in s po-
manjkanjem parkirišč. Pa saj se
nikamor ne mudi. Postaja Topo-
lovo namreč ne pozna urnikov in
naglice. Zgodi se, da čakaš ure in
ure na začetek predstave. Ali da
prideš na kraj, ko je že vsega ko-
nec.
Letos sva se z možem odpravila
do Topolovega že prvi dan prire-
ditve. Široka ploščad pod vasjo je
bila seveda že polna avtomobilov,
midva sva zato parkirala ob cesti.
Komaj izstopim, že zagledam pri-
jaznega možaka, ki se nama sme-
ji. “Napak sta parkirala avto, navz-
dol bi ga morala obrniti, kot vsi
ostali, kako pa bosta šla potem
domov? ”, naju sprašuje v lepem
beneškem narečju. Nekam čudno
J se mi zdi, da naju je nagovoril vslovenščini, saj je znano, da so Be-nečani dokaj nezaupljivi do tuj-
cev in se z neznanci najraje pogo-
varjajo v italijanščini, vsaj dokler
človeka ne spoznajo in mu ne po-
polnoma zaupajo. Pa se
spomnim, da ima naša “ško-
dica” še vedno slovensko evi-
denčno tablico. Po vsej verjet-
nosti je bil možakar pre-
pričan, da sploh ne razumeva
italijansko.
Vrnem mu prijazen nasmeh,
“bova že pozneje obrnila je-
klenega konjička, saj upam,
da se ne bova tako močno za-
pila”, mu zagotovim. Nato se
napotimo skupaj navkreber v
vas. Večeri se, mrak je, tisti
mrak, o katerem je tako lepo
pisal pokojni Aldo Klodič. Be-
neška večer. Beneški večer...
Morda Benečija res premore
najlepše večere. Zaradi barv,
zaradi svežine, zaradi vonjav
in krošenj, ki plešejo v vetru.
In zaradi tisočerih skrivno-
stnih zvokov, ki jih je slišati iz goz-
dov. Morda nekje joka krivapeta,
morda v objemu bujnega zelenja
poje škrat. Morda je samo sova, ki
se oglaša nekje med nebom in
nočjo. Opojna tišina Nediških do-
lin, ki vabijo v hladno naročje ve-
tra in trav.
Tam v Topolovem so večeri še po-
sebno lepi. Ko se z neba počasi
spuščajo med zelenje. Naslonim
se na ograjo in gledam v dolino.
Tudi možakar se usta-
vi. Lepo je, neverjetno
lepo, ugotoviva skoraj
enoglasno, pa čeprav
gledava na te doline s
čisto drugega zornega
kota.
Zanima me, ali je do-
mačin. Je, a je živel
dolga leta v tujini, v
Belgiji. Zdaj se vrača v prenovlje-
no, na novo prepleskano hišo sre-
di vasi. Benečani se vračajo. Ved-
no se vračajo. Samo za praznike,
samo za počitnice ali zato, da v
rojstnem kraju preživijo leta po
upokojitvi. Ampak vračajo se vse-
kakor. Morda ne poznam naroda,
ki bi bil tako navezan na rodno
zemljo, kot so Benečani. Zavidam
jim, ker sama nimam korenin. Jaz
se ne vračam, jaz odhajam. Ved-
no in ponovno odhajam. Vsakič,
ne da bi vedela kam.
Tih je večer. Topolove počasi tone
v mrak. Možakar se prepušča spo-
minom. Nekoč, nekje v daljni
preteklosti, je bila to največja vas
v garmiškem kamunu, kot pravijo
Benečani občini. V prejšnjem sto-
letju je štela okoli petsto prebival-
cev. Zdaj jih je ostalo nekaj nad
dvajset, večina jih ne živi stalno v
vasi, ampak prihajajo sem
občasno. Nekateri so se celo vrnili
zaradi Postaje, ker je vas zaživela,
ker je Postaja prinesla upanje.
Nekoč je bilo drugače. Teh buj-
nih, prelestno zelenih gozdov, ki
danes silijo že na borjače in pre-
raščajo vrtove, ni bilo. Terasaste
njive na strmem pobočju okoli
vasi so bile obdelane. “Imeli smo
vse, kar je bilo potrebno za
življenje”, se spominja možakar,
“od fižola do krompirja, ječmena,
pšenice in koruze. Imeli smo sad-
je, grozdje, jabolka, slive”, pravi
in razmišlja. “In seveda slivovko
in vino”, se navihano zasmeje. “V
Topolovem je raslo vse, da ti ni
bilo treba vsak dan v dolino. Te-
daj veleblagovnic ni bilo. Pa tudi
pomanjkanja po njih ni čutil
nihče. Ne kot dandanes”, je pri-
pomnil, ko je božal Nino v mo-
jem naročju, “ko ste verjetno še
psa kupili na Kitajskem. Zato je
baje tako majhen in šibak”, je
smeje se pripomnil. Smejem se, a
obenem pomislim, kako je to
žalostno. Rodovitna zemlja,
sončne, zavetne njive, vinogradi,
vse propada. Robida se razrašča,
mi pa kupujemo hrano na Kitaj-
skem. Vse, še domačega česna ni
več najti nikjer.
Nekoč je bilo v Topolovem tudi
veliko živine. Ko gledam majhno
vas, ki se v obliki enakokrakega
trikotnika širi od cerkve proti do-
lini, si ne morem zamisliti, kje naj
bi ta živina bivala. A vendar, če
se takoj nad Seucami spustimo
po makadamski cesti na dno
doline, do rečice Koderjane,
nas pot kmalu pripelje do ne
ravno starih ostankov večjega
hleva in ograje za drobnico.
Živali so se pasle tudi nad va-
sjo, na sedanjem mejnem po-
bočju, kjer so prebivalci imeli
tudi senožeti. Kosili so povsod,
kjer je strmina to dovoljevala.
Kjer je bilo prestrmo in preveč
kamenja za katerokoli dejav-
nost, pa so pobočje prepustili
gozdu. Topolovčani so bili
namreč tudi zagrizeni lovci, ki
so marsikdaj na skrivaj tudi
prestopili mejo in divjad skri-
vali pred graničarji.
Nad Rečansko dolino se spušča
noč. Oglašajo se sove, nekje
spodaj je slišati žuborenje. Prelepa
pokrajina. Naš spremljevalec
molče gleda v dolino, nežen na-
smeh izdaja, da se še vedno ni na-
gledal lepote domače zemlje.
Počasi se napotimo navzgor v vas.
Ustavi se v strmini, sredi ozke poti
in počasi odklepa lepo vzdrževa-
no, komaj prenovljeno kamnito
hišo. “Pridita na kavo”, naju vabi,
čeprav smo se komaj spoznali.
Slutiti je, da ljubimo iste doline
in iste beneške večere. Opravičim
se, češ da me zgoraj na prireditve-
nem prostoru čakajo prijatelji.
Naslednjič bova prišla, mu oblju-
bim in vem, da bom nekoč res po-
trkala na tista lesena vrata. Zato,
da bom spet poslušala to pojočo,
živahno govorico in poslušala
zgodbe o vasi, ki počasi umira, a
hoče vendarle živeti. Topolovo...
Kdor ga enkrat obišče, se vrača.
Neštetokrat. Nekaj čarobnega je v
teh strnjenih hišah, ki se tiščijo
brega nad potokom. Nekaj, kar je
očaralo celo ekipo japonske tele-
vizije, ki je prišla sem za nekaj dni
in posnela vsakdanje življenje na
vasi. Kratkometražni film smo
potem gledali, skupaj z domačini
v okviru Postaje Topolovo. Zgod-
bo o Alfonsu, ki žal prvega pred-
vajanja dokumentarca v domači
vasi ni dočakal, in njegovi ženi,
ki živita sredi vasi in vsak dan zgo-
daj vstajata, da uredita skromen
vrtiček, zakurita, pripravita drva
ter postavita na ogenj štakanje in
polento. Dnevi, ki se rojevajo ra-
no in umirajo počasi. Svet, ki je
očaral Japonsko. Sanje, ki bi lahko
bile tudi moje.
Nadenem si jopo, večeri tu na ro-
bu Rečanske doline znajo biti
mrzli, pa čeprav so zime, zaradi
zavetne lege in vetra, ki ga tu sko-
raj ni, včasih prav prijetne. Prija-
telj Giovanni mi je nekoč v šali
dejal, da izvira ime Topolove rav-
no iz besednega korena toplo, ker
je tam topleje kot v Čedadu ali pri
nas v Idrijski dolini. Strinjam se z
Giovannijem, čeprav vem, da ni
tako. Ime Topolove, Topolovo iz-
vira iz besede topol, baje jih je bi-
lo v Rečanski dolini kar veliko, pa
čeprav je meni simbol Benečije
breza. Nežna, plaha, sanjava bre-
za. Sanjava kot te doline in ti neiz-
merni večeri.
Suzi Pertot
  najvišji italijanski moški odbojkar-
ski ligi bosta tudi v novi sezoni, v
istem klubu, kot sta igrala lani, na-
stopala Števerjanca Loris Mania' in Jernej
Terpin. Mania' ostaja v Piacenzi, Terpin pa
v Monzi, oba sta sodelovanje podaljšala za
eno sezono.
Loris, letnik 1979, je v državni superligi
eden od senatorjev, za sabo ima, kot zna-
no, več let izkušenj v reprezentanci, v klub-
skem dresu pa se je povsod vsakič izkazal
in pustil dober vtis, kjerkoli je igral. Barve
Piacenze bo branil še tretje leto zapored,
še naprej bo njegov trener potrjeni Alberto
Giuliani. Zadnja leta je moštvo slonelo na
številnih veteranih (Marshall, ki ostaja na
svojem mestu, Fei, Papi, Parodi, Tencati
…), sestava pa bo, kot kaže, pred novim
prvenstvom precej prenovljena. Potem ko
so se letos uvrstili v play-off, bi radi rezul-
tat ponovili in bili uspešni tudi v pokalu.
Mania', ki nosi na majici številko 1, je v
ekipi institucija in bo še dalje prvi libero.
Letos pa bo svojo vlogo v društvu nadgra-
dil še z zadolžitvijo v mladinskem sektorju.
Sodeloval bo namreč kot glavni trener od-
bojkaric do 18. leta. Za sabo ima tudi to
poletje uspel dvote-
denski kamp Volley
Mania', ki ga je v Na-
brežini uresničil sku-
paj z Zaletom in nje-
govimi trenerji.
Jernej Terpin, letnik
1997, je po dolgem
oklevanju sklenil, da še eno leto ostane v
najvišji italijanski ligi v Monzi. Ker je lani
igral zelo malo, je izrazil željo, da bi za-
menjal klub, stike je imel z drugimi okolji
v A2 ligi, razmišljal je tudi spet o Sloveniji
(kjer je že nastopal za ACH Volley) in tuji-
ni. Naposled pa so ga v Brianzi prepričali,
naj ostane, obljubili so mu, da bo imel le-
tos vidnejšo vlogo. Za mladega igralca je
namreč ključnega pomena, da preživi čim
več časa na igrišču, si nabere izkušenj in
kilometrine, samo tako se namreč lahko
primerno razvije. Njegov klub je zdaj de-
javen na kupo-prodajni borzi, glavna okre-
pitev doslej je podajalec s Havajev Kamika
Shoji, v dresu reprezentance ZDA bronasta
kolajna na olimpijskih igrah leta 2016 v
Rio de Janeiru, ki prihaja iz Novosibirska.
Še en veteran, naš najboljši odbojkar vseh
časov Matej Černic, letnik 1978, pa bo še
eno sezono igral v A2 ligi. Dobitnik sre-
brne kolajne z državno izbrano vrsto na
olimpijskih igrah leta 2004 v Atenah pa je
zamenjal klub, iz Alessana v Apuliji, v po-
krajini Lecce, se je preselil v Lacij, v ekipo
iz mesteca Tusania blizu Viterba.
HC
V
Uresničevanje gesla Mednarodne likovne kolonije Umetniki za karitas 
Z dobroto od Posočja do Rima in Bruslja
  lanskem letu so nastajala li-
kovna dela že 22. kolonije in
razstav, ki zajemajo leti
2016/2017. Razstavljena likovna dela
Umetniki za karitas so bi-
la na ogled najprej na
Sinjem vrhu, nato v Pre-
torski palači v Kopru, na
dvorcu Zemono pri Vipa-
vi, na koncertu Klic do-
brote v Celju in v galeriji
Ars v Gorici, v Galeriji
Družina v Ljubljani, v Lo-
karjevi galeriji v Aj-
dovščini … in (od 11. juli-
ja in v avgustu) v Bovcu
ter na Sveti Gori nad No-
vo Gorico. Izkupiček po-
svojenih likovnih del bo
namenjen pomoči lju-
dem v stiski.
Letos bo na Sinjem vrhu nad Aj-
dovščino, od 14. do 18. avgusta, pote-
kala 23. mednarodna likovna kolonija
Umetniki za karitas pod geslom “Lju-
bezen je …”
Umetnikom iz Slovenije in od drugod
se bodo ob dnevu odprtih vrat, ki bo
17. 8., pridružili strokovni sodelavci,
udeleženci preteklih kolonij in drugi
slikarji. Mednarodna likovna kolonija
poteka na povabilo Škofijske karitas
Koper tretji teden v avgustu na Sinjem
vrhu nad Ajdovščino. Tam se zbere 10
akademsko izobraženih ali drugače
uveljavljenih likovnih ustvarjalcev iz
Slovenije in tujine. Ob dnevu odprtih
vrat se jim pridružijo še udeleženci
preteklih kolonij in likovni ustvarjal-
ci, ki želijo za namen kolonije podariti
svoje likovno delo. V 22 katalogih je
zapisanih 1.575 imen avtorjev, ki so
ustvarili 2.449 likovnih del.
Potujoče razstave prinašajo med ljudi
likovne zapise umetnikov današnjega
časa, prinašajo sporočilo lepote, zara-
di karitativne note pa tudi sporočilo
dobrote. V vseh teh letih je bilo 249
prodajnih razstav po Sloveniji, vsako
leto obiščejo Gorico in Trst, bili so tu-
di v Sarajevu, na Dunaju, v Rimu in
dvakrat v Bruslju.
Posvojitev likovnih del in donacija
posvojitelja je tretja faza dogajanja.
Vsako leto je izkupiček namenjen
blažitvi kakšne stiske (matere, otroci,
družine, brezposelni, brezdomci, za-
svojeni …). Pomemben je moto kolo-
nije, ki prenaša med ljudi sporočilo
določene problematike in vabi k
sočutju.
V poletnih dejavnostih in ob dogod-
kih v Škofijski karitas Koper izvajajo
programe pomoči in spremljanja ljudi
v stiki. Njihova posebna pozornost je
namenjena otrokom in počitniškim
dejavnostim, taborom in letovanjem.
Tako je v Sončni hiši v Portorožu, v
programu Slovenske karitas, letovanje
14 socialno ogroženih družin iz ko-
prske škofije; v več terminih julija in
avgusta bo letovalo 30 otrok oz. mla-
dostnikov v okviru programa Sloven-
ske karitas Biseri.
Tabori v Domu karitas v Soči
Že junija je potekal tabor otrok, ki
obiskujejo program učne pomoči Po-
poldan na cesti pod naslovom Ne boj
se, saj sem jaz s teboj... . Julija so pote-
kali medgeneracijski tabor pod naslo-
vom Svoboden kot ptica na veji, počit-
nice sodelavcev Karitas in nji-
hovih družinskih članov; ta-
bor otrok, ki so vključeni v
Posvojitev na razdaljo; do
konca julija pa še tabor social-
no ogroženih družin, ki pote-
ka letos prvič in je namenjen
predvsem tistim socialno
ogroženim družinam, ki ima-
jo rade hribe in pohode.
Delovni tabor Streha nad gla-
vo
Od 30. 7. do 6. 8. bo potekal v
sodelovanju Škofijske karitas
Koper in Škofijske gimnazije
Vipava že 16. leto delovni ta-
bor. Škofijska karitas Koper je
pobratena s Škofijsko karitas Banja Lu-
ka in vsako leto s prostovoljnim de-
lom udeležencev tabora pomagajo do
strehe nad glavo eni socialno
ogroženi družini. Denar za nabavo
gradbenega materiala zbere Karitas v
postni akciji Ne pozabimo. Letos bo
streho nad glavo dobil oče s tremi pri-
zadetimi otroki, mladi pa bodo poma-
gali tudi nekaterim drugim ljudem pri
popravilu domov.
Pomoč šolarjem poteka pod naslo-
vom Otroci nas potrebujejo, ki pri nas
nosi podnaslov Da bo korak v šolo ve-
sel.
Pomoč družinam in posameznikom
se izvaja v 13 Centrih karitas (Bovec,
Tolmin, Nova Gorica, Grgar, Aj-
dovščina, Idrija, Postojna, Pivka,
Sežana, Ilirska Bistrica, Koper, Izola in
Portorož). Poleg tega pa Karitas
družinam in posameznikom v izjem-
nih primerih pomaga tudi pri plačilu
nujnih računov, predvsem pa s pogo-
vorom, nasvetom in zlasti z zgledom.
Miran Mihelič
V
Naši uspešni odbojkarji
Mania' in Terpin še
naprej naša A1-ligaša
Slikarji kolonije Umetniki za karitas
Loris Mania' Jernej Terpin
V nekoč obljudene kraje se domačini vedno vračajo ...
Vas, ki je samo
postaja - Topolovo (1)
Aktualno27. julija 201716
  ruselj je prisluhnil sloven-
skim argumentom, prevla-
dal je zdrav razum in leta
2004 so mediji prinesli veselo
vest, da bo tudi odsek Koper -Di-
vača enakovredno obravnavan
kot sestavni del meddržavnega 5.
koridorja in s tem prišel na sez-
nam prednostnih prog, ki jih bo
sofinancirala UE s 40 % prispev-
kom. Trst se je s tem težko spri-
jaznil. Illy ni miroval in je v Bru-
slju celo napadel Prodija, takrat-
nega predsednika evropske komi-
sije, rekoč, da zapravlja evropski
denar, namenjen mednarodnim
povezavam, za izboljšavo notran-
jih državnih prog (PD, 6. 2.
2004). V Trstu pa je širil alarman-
tno vest, da bo Trst z uresničitvijo
te nove koprske hitre proge
“doživel nepopravljiv udarec” (Il
Piccolo, 14. 9. 2000). Italijanski
prometni minister Pietro Lunardi
pa je na srečanju v Moskvi šel še
dlje in dejal (Delo, 30. 5. 2005),
da bo storil vse, da bi Slovenija ne
mogla izkoristiti sredstev EU za
drugi železniški tir Koper - Divača
(ki naj bi kasneje prerasel v dvo-
tirno progo), če ne bo dala pred-
nosti povezavi Trsta z Divačo, ki
naj bi edina sodila v 5. koridor.
Kritična javnost pri tem ni skri-
vala ogorčenosti nad to naduto-
stjo Trsta in osebno tudi Illyja.
Akademik dr. Jože Pirjevec je npr.
menil, “da hočejo italijanski par-
tnerji vsiliti Sloveniji odločitve,
ki ciljajo k njeni kolonizaciji, in
to z neprikrito nadutostjo” (PD,
13. 7. 2000).
Mukotrpno risanje trase skupne
nove proge Trst / Koper - Divača
Ko sta po vseh teh peripetijah bila
oba odseka nove proge Trst / Ko-
per - Divača končno proglašena
za enakopravni sestavni del 5. ko-
ridorja, se je postavilo vprašanje
njune racionalne izgradnje, to je
določitve najprimernejše točke,
kjer bi se oba kraka združila v
skupno novo hitro progo, kar je
bila tudi zahteva evropske komi-
B sije. Ob sodelovanju obeh državje bilo ustanovljeno tudi poseb-no Evropsko gospodarsko
združenje (EGIZ) Trst - Divača, ki
naj bi skrbelo za koordinacijo pri
projektiranju nove proge, pripra-
vi prostorskega načrta ipd., ter je
dobilo od EU tudi lep znesek
sredstev za te priprave. Trst je pri
projektiranju svojega odseka na-
letel na težave. Zdajšnja proga
Trst - Opčine (in naprej proti Di-
vači) namreč ni prišla v poštev,
ker ima zaradi strmine prevelik
naklon (24 %), je zastarela in pre-
več oddaljena od koprskega kra-
ka, da bi lahko prišlo do stičišča
med njima. Zato je tržaška stran
predlagala traso po Bregu nad do-
lino Glinščice, bliže slovenski
meji, ki se položno dviguje proti
Malemu Krasu (Ocizla, Beka, Pe-
trinje), kjer bi lahko prišlo do
stičišča s koprskim odsekom.
Vendar so se proti tej rešitvi silo-
vito dvignile občina Dolina in
množica civilno družbenih orga-
nizacij (zeleni, alpinisti, planin-
ska društva idr.), ker je Dolina
Glinščice pravi alpski biser na
vratih Trsta, z melišči, plezalnimi
poligoni, kanjoni, slapovi, izjem-
no floro idr. Zato je preostala kot
edino možno mesto združitve
obeh prog Osapska dolina. Ko-
prska stran je predlagala najbolj
naravno stičišče prog nekje pod
Črnim Kalom, a Trstu to ni odgo-
varjalo in je s pritiski izsilil, da se
je koprski odsek umaknil iz svoje
optimalne smeri proti Divači in
se v velikem loku, v predoru pod
Plavjami, približal Trstu na meji
v Osapski dolini na 50 m ter se
potem ponovno usmeril nazaj
proti Divači, kar je, grobo ocen-
jeno, progo podaljšalo za slabih
5 km. Vsiljeno stičišče prog ob
italijanski meji bi mu tako na ne-
ki način nadomestilo s strani
Trsta zahtevano, a odbito progo
Trst - Koper. Hkrati bi s tem Trst
dosegel, da bi mu novo progo do
Divače zgradila Slovenija, delno
s prispevki EU in v
veliki meri tudi s
svojimi sredstvi,
sam pa bi se na ce-
nen način pri-
ključil nanjo z la-
stnim parkilome-
trskim odsekom.
Trst enostransko izskoči iz projek-
ta in se preusmeri v posodobitev
svojega priključka na pontabel-
jsko progo
Evropska komisija je jeseni 2012
objavila nove smernice vseevrop-
skega železniškega omrežja, ki so
vključile med prednostne smeri,
ki jih bo EU sofinan-
cirala, tudi Baltsko-Ja-
dranski koridor, ki naj
bi iz baltskih prista-
nišč končal v sever-
noitalijanskih prek
pontabeljske proge in
bi obšel Slovenijo
(Delo, 21. 2. 2012).
Slovenija pa si je ka-
sneje le izposlovala,
da je bila vključena
vanj tudi njena smer.
Avstrija se je podviza-
la z izgradnjo nove hi-
tre proge Gradec - Ce-
lovec in Trst je zaslutil
svojo veliko pri-
ložnost, da se prek
dveh hitrih prog, to je
že posodobljene pon-
tabeljske (150 km/h)
in nove avstrijske
(200 km/h), najhitre-
je prebije do že nave-
denih bogatih bla-
govnih bazenov
vzhodnega dela Sred-
nje Evrope, iz katerih se napaja
Luka Koper. Kajti do 570 km od-
daljenega Dunaja bi Koper po za-
starelem in počasnem sloven-
skem železniškem omrežju (do
50 km/h), kljub morebitni novi
hitri progi do Divače, rabil kakih
13 ur, Trst pa bi se po dveh hitrih
zahodnih progah, kljub nekoliko
večji razdalji, že pri 100 km/h pre-
bil do Dunaja v dobrih petih
urah, pri še večji hitrosti pa toliko
prej. Tako so že itak dolgoletna
jalova prerivanja okrog odseka 5.
koridorja Trst / Koper - Divača
povsem zastala in Trst je preu-
smeril vse svoje energije in resur-
Z 8. strani
“Moji občutki ob koncu sezone ...”
Imate ob koncu sezone
v programu še kaj?
Letošnja sezona je nekoli-
ko daljša kot prejšnje. S šti-
rimi gledališči, našim
SNG, SSG Trst, Gleda-
liščem Koper in gleda-
liščem iz Pulja (Pule) smo
pripravili predstavo Baru-
fe. To je zelo zanimiv pro-
jekt štirih primorskih gle-
dališč iz treh držav. Je
obširna mednarodna ko-
produkcija. V primorskem
prostoru se je to zgodilo
prvič. Nadejamo si, da bo-
do odmevi pozitivni in da
bo predstava, ki je že
doživela ambientalni pre-
mieri v Kopru in Pulju - ti-
sta v amfiteatru Gradu
Kromberk je žal odpadla
zaradi neugodnih vremen-
skih razmer in je zato bila
v SNG Nova Gorica -, ime-
la sijajno gledališko pot.
Sicer bo uradna premiera
v novogoriškem gledališču
v septembru, že v novi gle-
dališki sezoni. Poleg tega
je SNG gostovalo v Uma-
gu. Sredi julija pa odhaja-
mo na gostovanje v Špani-
jo, v Segovio.
Ali bodo imeli gledalci,
ki si iz kateregakoli
vzroka niso mogli ogle-
dati odmevnih predstav
iz iztekajoče se sezone,
še možnost si jih ogleda-
ti v prihodnji sezoni?
Vse predstave, ki smo jih
imeli v letošnji produkciji,
bodo doživljale ponovitve
v naslednji sezoni, tako da
bodo imeli gledalci
možnost priti na ogled v
našo matično hišo. Te
predstave bodo odšle tudi
na gostovanja, kar je tudi
naša dolžnost. Tako da bo-
do gledalci lahko uživali
ob njih, tudi ko bodo go-
stovale v bližnjih krajih.
Kaj pa menite o stikih z
bližnjimi gledališči in o
sodelovanju z njimi?
Mislim, da je nujno, da
gledališča sodelujemo, in
ne samo na nacionalnem
nivoju. Predvsem v tem
“obmejnem” prostoru je
pomembno, da gledališča
sodelujemo, in to ne samo
slovenska. Prav bi bilo, da
bi to sodelovanje razširili
tudi na italijanski del gle-
dališč. V tem kontekstu
smo že imeli nekatere po-
govore, tudi o skupnih
abonmajih. Prav v zvezi s
temi sodelovanji smo v
SNG Nova Gorica pripravi-
li plesni abonma. Ples je
pač univerzalna umetnost,
ki ne rabi besed. Zato je
vsem lahko razumljiv. Za-
to si v tem abonmaju na-
dejamo nekaj več publike
tudi z italijanske strani.
Kako pa je z obiskom
italijanske in naše “za-
mejske” publike v SNG
Nova Gorica?
Koliko je teh gledalcev, ne
moremo natančno preve-
riti. Pri predstavi Peter
Kušter pa sem že zabe-
ležila nekaj italijanske go-
vorice v našem foajeju.
Mogoče se stvari vendarle
počasi premikajo. Mi bi si
želeli, da bi ljudje z “one
strani” hodili kupovat čim
več naših abonmajev. Ve-
mo pa, da imajo v zamej-
stvu slovenske kulturne
organizacije svoje gleda-
liške abonmaje, in v bi-
stvu je tudi prav, da ne ho-
dimo drug drugemu v zel-
nik! Ne glede na to pa mi-
slim, da, če je predstava
dobra in če jo znamo pra-
vilno promovirati tudi na
drugi strani neobstoječe
meje – ki je verjetno še pri-
sotna v glavah! -, se bodo
te stvari nekoliko spreme-
nile. Za jesenski del abon-
majske kampanje načrtu-
jemo promocijske prijeme,
da bi povečali pozornost
do našega gledališča tudi
pri vas.
Po mnenju marsikatere-
ga gledalca je SNG Nova
Gorica premalo prisot-
no v abonmaju SSG v
Gorici.
V gledališču obstaja sistem
izmenjav, ki je seveda ve-
zan na neko recipročnost.
Mi pridemo k vam, vi pri-
dete k nam. Včasih se zgo-
di, da to ni mogoče zaradi
različnih žanrov predstav,
različnih okusov, včasih
pa ta zamenjava nekoliko
šepa...
Za konec tega najinega
pogovora pa še vprašan-
je, ki bolj pripada “ru-
menemu tisku”. Ko bo
letošnja sezona do-
končno mimo, si boste
privoščili kaj oddiha, da
bi se v jeseni z novimi
močmi lotili dela? Kje in
kako najraje preživljate
poletne počitniške dni?
Vsekakor bom šla na od-
dih. Destinacija ni še iz-
brana, je pa kolebanje
med Dubrovnikom in oto-
kom Panarea pri vas v Ita-
liji, na Siciliji. Jaz imam
rada morje, verjetno z ozi-
rom na to, da je bila moja
pranona doma z dalmatin-
skega otoka Šolta. Zato
imam morje pač v “ge-
nih”!
S 1. strani
Italijanski pritiski ...
se v posodobitev svojega pri-
ključka na pontabeljsko progo. Ta
preobrat Trsta je opazila tudi
evropska komisija in evropski ko-
misar za 5. koridor Laurens Jan
Brinkhorst je v Budimpešti vidno
razburjen nediplomatsko zabru-
sil Italiji (Il Piccolo, 3. 10. 2012),
da bo EU zaradi dolgotrajnih in
neučinkovitih pogajanj umakni-
la finančno podporo meddržav-
nemu odseku 5. koridorja Trst /
Koper - Divača, kar se je kasneje
tudi zgodilo, ter sta morali obe
državi vrniti EU lep znesek denar-
ja. Slovenija, po nepreverjenih
podatkih medijev, okrog 10 mio
evrov. Kasneje pa je bila objavlje-
na še vest (PD, 2. 3. 2016), da sta
državi delo na projektu gradnje
nove hitre proge Trst / Koper - Di-
vača zamrznili in prenesli na čas
po letu 2050 ter da bosta vmes
reševali svoje prometne zagate z
obnavljanjem lastnega, že obsto-
ječega železniškega omrežja.
Slovenske travme ob propadu
projekta nove hitre proge Trst /
Koper - Divača
Slovenija se je s propadom pro-
jekta Trst / Koper - Divača, ob ra-
stočem prometu Luke Koper in
ob svoji dotrajani in zasičeni pro-
gi Koper -Prešnica, znašla v veliki
stiski. Gradnja dvotirne proge s s
skromnimi prispevki EU in
predvsem z lastnimi sredstvi je
bil prevelik finančni zalogaj, zato
se je odločila, da bo začasno po-
tegnila do Divače samo en tir in
z njim kandidirala za pripadajoča
ji evropska sredstva. Z umikom
Trsta namreč to ni bil več
meddržavni odsek, ampak no-
tranja slovenska proga, in je lah-
ko računala le na 20-30 % nepo-
vratnih evropskih sredstev. Ni-
mam zanesljivih podatkov, ven-
dar kaže, da pri tem v Sloveniji ni
nikomur prišlo na misel, da bi
projekt popravili in izrezali iz nje-
ga slepo črevo, ki nam ga je vsilila
Italija, da smo se lahko s traso pri-
bližali njeni meji, kar pa z umi-
kom Trsta iz posla ni imelo no-
benega smisla več. To pa so opa-
zili avtorji ostalih alternativnih
variant (Miha Jazbinšek, Rudi
Varl in dr. Jože Duhovnik), ki so
se vsi po vrsti ognili vsiljenemu
zavoju proti Trstu, ki je po nepo-
trebnem podaljšal progo in jo te-
mu primerno podražil. Tudi za-
radi tega so njihove variante bi-
stveno cenejše od vladinega pro-
jekta, in to celo dvotirna Duhov-
nikova. Če bi pa Slovenija čez de-
setletja slučajno posodobila svoje
železniško omrežje in dvignila
hitrost na njem na zahtevano ra-
ven (do 150 km/h) ter bi se Trst
želel navezati nanj tudi preko ko-
prske proge, ima idealno pri-
ložnost, da se v predoru nekje
okrog Škofij z nekajkilometrskim
odsekom priključi na koprsko
progo v dolini Rižane.
Ta zaplet zdaj ni več zadeva
našega notranjega političnega
preigravanja, ampak preresen
problem Slovenije kot države. Za-
to bi morala vlada ustaviti konje,
obzirno obra-
zložiti evropski
komisiji, da na-
merava spreme-
niti projekt, in
izposlovati od
nje, da ji prizna
pravico do pri-
padajočih nepo-
vratnih evrop-
skih sredstev tu-
di v spremenje-
nih pogojih.
Doma pa bi se
morala usesti
skupaj s pred-
stavniki stroke,
zlasti z avtorji
alternativnih
variant, in na
podlagi tehtnih
argumentov do-
seči skupaj z nji-
mi soglasje o
najprimernejši
različici,
razčistiti tudi
očitke o previso-
ki ceni in tehnološki zastarelosti
vladinega projekta ter o proble-
matičnosti njegovega sofinanci-
ranja s strani Madžarske pod
skrajno neugodnimi pogoji. Če
tega ne misli ali ne zmore storiti,
mora javnosti to opravičiti si
tehtnimi in sprejemljivimi argu-
menti za tako odločitev. V na-
sprotnem primeru pa jo je treba
ustaviti z referendumom in jo po-
slati domov. Nihče namreč nima
pravice postavljati Slovenije v po-
ložaj, da bo stoletja plačevala ce-
no za očitno napako, storjeno iz
neznanja, malomarnosti ali ne-
odgovornosti.
Foto JMP