Leto LXV., st. 217
LJubljana, sobota 24. septembra 1032
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne. Izvzemal nedelje m praznike. — Inaeratl do 80 petit
a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 8__, večji inaeratl pettt
vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« »elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN DPRA VNISTVO LJUBLJANA, KnaUJeva ulica st. 5 Telefon St. 8122, 8123, 8124, 3125 m 3126
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100,
NOVO MESTO, Ljubljanska c TeL st. 28.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — --
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
ANGLIJA POSREDUJE
Sestanek angleškega in nemškega zunanjega ministra — Francija gleda z nezaupanjem na angleško posredovalno akcijo
Ženeva, 24. septembra. Zasedanje sveta Društva narodov, ki se ga udeležujejo tudi zastopniki Nemčije, izkorišča angleški zunanji minister Simon za posredovalno akcijo med Francijo in Nemčijo v pogledu razorožitve. Snoči je imel Simon nad dve ari trajajoč sestanek z nemškim zunanjim ministrom Neurathom Na tem sestanku je Simon pojasnjeval Neurathu angleško spomenico, ki je naletela v Nemčiji na nepravilno tolmačenje. Simon je nasilasil, da se v Nemčiji pripisuje prevelika važnost juri-dicni strani te note, doČim se prezira njen bistveni de L. ki govori o poglavju versaille-ske pogodbe in v katerem pojasnjuje angleška vlada svoje stališče in cilje razorožit-vene konference ob upoštevanju upravičenih interesov posameznih držav. Naglasil je, da bi angleška spomenica lahko tvorila most za dosego sporazuma.
V ženovskih krogih z zanimanjem zasledujejo to akcijo angleškega zunanjega ministra. Anglija si prizadeva, da bi pregovorila »mčik> k nadaljnjemu sodelovanju na razorožitveni konferenci. V francoskih krogih gledajo na to akcijo z dokajšnjim nezaupanjem, ker se boje, da bi anglija v svoji težnji za zopetno pridobitev Nemčije šla predaleč in priznela na koncesije, ki bi bile za Francijo absolutno nesprejemljiv^-Francoski delegat Boncour je snoči poselil Simona ter ga opozoril na to okolnost. V poučenih krogih zatrjujejo, da je bil ta razgovor mestoma zelo viharen ter da je Boncour zelo kategorično opozoril Simona, da si Francija ne bo dala diktirati pogojev.
V nemških krogih odklanjajo vsako izjavo in se sedaj sklicujejo na to, da nemška vlada svojega sklepa o abstinenci pri nadaljnjem delu razorožitvene konference še ni preklicala.
Pariz, 34. septembra. A A. Pertinax pri-občuje v listu »Echo de Pariš« komentar o zadržanju predsednika razorožitvene konference Hendersona na včerajšnji seji pred-sedništva te konference. Henderson je predlagal, čeprav ga je nemško časopisje zadnje dni prav neugodno kritiziralo, naj bi pred-sedništvo razoroži t vene konference na svoji seji v ponedeljek ali torek sprejelo spomenico, ki naj Nemčiji omogoči povratek v Ženevo. Pertinax upa. da bo dr. Benesu uspelo prepričati Hendersona. da tako rav-naje ni v skladu s pooblastilom, ki mu ga \ je dala plenarna seja razorožitvene konference dne 23. julija t. L
Saint Brice piše v »Journalu«, da je na včerajšnjem sestanku z angleškim zunanjim ministrom francoski vojni minister Paul Bonoour opozoril sira Johna Simona, da bi Francija ne mogla pristati na zamenjavo V. poglavja versailleske mirovne pogodbe z bodočo razorožitveno konvencijo, kakor se je to z neke strani predlagalo.
Tudi drugi pariška listi ostro kritizira jo delovanje predsednika razorožitvene konference Hendersona in list »Figa.ro« celo ugotavlja, da je Nemčija v Ženevi nevidna, da pa vseeno prisostvuje razorožitvend konferenci in  da  ji  celo predseduje v osebi
Hendersona, ki da je v bistva mandator Nemčije*
O včerajšnjem sestanku med Johnom Simonom in nemškim zunanjim ministrom Neurathom ugotavljajo Usti, da se je vršil ta sestanek na pobudo angleškega zunanjega ministra. Sir John Simon je skušal na tem sestanku pridobiti Neuratha za to. da se Nemčija vnovič udeleži razorožitvene konference.
Ženeva, 24. septembra. AA. V vrsti uradnih in privatnih raagovOrov z zastopniki posameznih držav je imel jogosloven-slti zunanji minister Bogoljub Jeftič včeraj o priliki prve seje sveta DN dolg razgovor z angleškim zunanjim ministrom Johnom Simonom, ki je zbudil splošno pozornost. Popoldne se je zunanji minister sestal s francoskim vojnim min istrom Paulom Boncour jem in nemškim zunanjim ministrom Neuratihoni.
Voditelj irske delegacije De Velera. ki predseduje 68. zasedanju sveta DN, je povabil ministra Jeftiča za jutri na obed.
Ženeva, 24. septembra. AA. Na včerajšnji seji sveta DN je vodja jugoslovenskc delegacije Bogoljub Jeftflc, minister zunanjih zadev, kot član in poročevalec sveta podal poročilo o opijskem vprašanja. Debate, ki se je nato vnela o tem vprašanju, so se udeležili italijanski, francoski in nemški delegati. Ker so vsi trije govorniki bili za Jeftičevo poročilo, ga je svet odobril.
Za razdolžitev kmetov
Kongres jugoslovenskih agronomov za izpremembo kmetskih kratkoročni dolgov v dolgoročne in za znižanje obrestne mere
pa uvede možnost prisilne poravnave, primerno prilagođene sodobnim prilikam v kmetijskem gospodarstvu.   V zvezi z raz-
Beograd, 24. septembra. Včeraj je bil naključen kongres udruženja jugoslovenskih agronomov. Ob koncu razprav je bila sprejeta obširna resolucija, ki poudarja rned drugim:
Agronomi so po svojem poklicu in po svojem delu med ljudstvom posebno zainteresirani na obstanku in napredku kmečkih posestev. Obstoju kmečkih posestev pa grozi velika nevarnost zaradi zadolžitve, ki je predvsem posledica padca cen vseh kmetijskih pridelkov in dolgov, napravljenih v dobi ugodne konjunkture. Da bi se rešil obstanek našega kmetijstva, je nujno potrebna razdolžitev, ki naj se izvede na ta način, da se kratkoročni krediti pretvorijo v dolgoročne, zniža obrestna mera na višino, ki jo pri sedanji rentabilno-sti kmetijstvo more prenašati, za preža-dolžena gospodarstva
doLžitvijo se mora rešiti vprašanje cenenega kredita za kmetijstvo. Agronomi imajo v vidu predvsem mala kmetijska posestva. Narodna banka naj da na razpolago vsa razpoložljiva sredstva za sanacijo kmetijstva. Čimprej naj se osnujejo kmetijske zbornice, reorganizira agronomska služba, organizira racijonalno pridelovanje živinske krme in sedanjim razmeram primerno prilagodi zakon o pospeševanju kmetijstva. Uvede naj se stalni kmečki praznik v svrho čim večje afirmacije agronomske službe med •ljudstvom in v svrho socializacije agronomske, veterinarske in medicinske službe v tesnem sodelovanju z zadružništvom.
Važna vprašanja naših mest
Letna skupščina Zveze jugoslovenskih mest bo razpravljala med dni" gim o novem zakonu za mestne občine, o ukinitvi trošarine za bencin za mestne potrebe in raznih drugih aktualnih zadevah
rabijo mestne občine ^a higijenske ovrhe, kakor za pogon avtomobilov, za škropljenje ulic. reševalne avtomobile, gasilska vo-
Beograd, 24. sf>7>t. On«? 2. otetobra se bo pričela v Skoplju redna letna akapšči/na Zveze j«a«oslovenskih mest. Za to zasedanje vlada veliko zanimasiae, ker so na dnevnem redu važne sadove. Glavna točka tega zasedanja bo vprašanje novega zatona o mestnih občinah, ki ee že dolgo pripravlja in bo najbrže že na jesenekem zasedanju Narodnega jxredsrtavništva pri-£pi] na dnevni red- Poslovna odbor Zveze je večkrat razpravljaj o osnutlra tega zakona in izrasli tudi svoje mnende, ti ga bo morala sedaj sfcnjpscina še izpopolniti in potrditi. Droga važna točka tega zasedanja je vprašanje  trošarine  za bencki, ki ga
z U a {o slično. Važno je tudi vprašanje nsr-e-d-jtve naoemmin za poslopja, ki jih ima v zakupa vojaška uprava. Med ostalimi točkami dnevnega reda je tudi vprašanje enotnega gradbenega pravimlka in gradbenih taks v zmisfci novega gradbenega zakona. Zaradi odstona ^dosedanjega zagrebškega župana dr. Srtalja kot predsednika Zveze, fcj je postal minister, bo na tej skuipeeini rzvotjen tud i novi predsednik, bržkone sedanji zagTebški župan dr. Krbek,
Gandhi ne popušča
Kljub silnemu opešanju nadaljuje gladovno stavko  — Gandhijeva smrt bi pomenila konec angleškega gospodarstva v Indiji
Bombay, 24. septembra. Vesti o dosegi sporazuma glede volilne pravice tkzv. zatiranih in parijev so preuranjene. Gandhi je snoči razen v nekaterih brezpomembnih točkah odklonil predlagani sporazum, upajo pa, da bo v teku današnjega dne prišlo do sporazuma tudi v vseh ostalih spornih točkah. Kljub vedno večji slabosti zaradi gladovne stavke je Gandhi duševno čil in se je pozno v noč razgovarjal s Številnimi predstavniki, ki so ga posetili. Tudi sedaj sedi Gandhi stalno za svojim kolovratom in med raagovori neprestano prede. Veči-
noma poseda na prostem v senci dreves.
Washington, 24 septembra. Bivši predsednik indske zakonodajne skupščine Patel. ki je prispel v Ameriko na propagandno turnejo, je v razgovoru z novinarji izjavil, da bi Angleži v Indiji ne bili več varni, ee bi Gandhi umrl zaradi gladovne stavke. To bi izzvalo med indskim prebivalstvom tako ogorčenje, da bi bil vsak odpor Angležev zaman in bi morali slej ali prej zapustiti deželo. Ze sedaj je vznemirjenje silno veliko in indski voditelji le s težavo zadržujejo množice   pred nepremišljenimi dejanji.
Izrazil je nado, da bo angleška vlada v zadnjem trenutku uvidela, da je njen ustavni načrt nespremenljiv, in da ga bo umaknila. Patelova izjava je seveda prazna fraza Bombav, 24. septembra. Več tisoč raznih organizacij »e sklenilo brzojavno pozvati ministrskega predsednika Macdonalda, naj takoj umakne načrt volilnega zakona, ker obstoja sicer velika nevarnost, da bo Gandhi podlegel gladovni stavki, ki je ne misli opustiti, preden ta zakon ne izgine z dnevnega reda.
Beograjski proces
Begrad, 24. septembra. V nadaljevanju razprave proti dr. Jovanoviću in tovarišem 80 danes dopoldne govorili zagovorniki obtoženega Davića, Demetra Denića in Stanka Trifunoveča. Zagovornik dijaka Davida dr. Samojlo Demajo je naglasa L, da je Davi ć še mlad dečko, ki se ni nikdar bavil 8 politiko. Še le zadnji mesec se je pod vplivom prof. Jovanovića zapletel v to afero. Pri tem pa ni sam zagrešil nič takega, kar bi ga obremenjevalo po zakonu o zaščiti države. Zato apelira na sodišče, da ga oprosti.
Zagovornik poštnega uradnika Demetra Demiea dr. Marko Natlačen je zasnoval svoj zagovor predvsem na to, da Demić ni vršil inkriminiranih dejanj v službi, marveč v prostem času. Bil pa je vedno dober Jugo-sloven in je celo prestopil iz katoliške v pravoslavno vero. Prosi, naj ga sodišče oprosti. Po kratkem odmoru je govoril zagovornik Stepana Trifunca dr. Vujanić. Zanikal je navedbo obtožnice, da je Trifunac g svojim postopanjem ogrožal socialni red v državi.
V času« ko to poročamo, njegov govor Še traja. Po vsej priliki bo že danes govorila večina zagovornikov, tako da bo proces zaključen v ponedeljek ali torek.
Pogreb poslanca dr. Anica
Beograd, ZA. serp*~ Danes dopoldne se fe v Krasnem vršil pogreb poslanca dr. Miče Anica. Narodna skupščina je poslala na pogreb posebno depntacijo in položila na knto krasen venec. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva, kar dokazuje, kako oriljobtien je bil pokojnik.
Konec stavfce v poffikldfi petrolejskih revirjih
Varšava, 24. sept. Stavka v poljskih petrolejskih revirjih, predvsem v borislav-sken, je končana s dogovorom med pod-jetnfki in delavci. Mesde bodo znižane povprečno za 10 odstotkov.
Borzna poročila.
INOZEMSKE BORZE. Curth, 24. sept Pariz 20.325. London 17.9«, Natrvork 518. Bruselj 71.9», Milan 24.69, Madrid 42.46, Amsterdam 308 31, Berlin 123.40, Sofija 3.73. Praga 16.34. Varšava 66.13, Bukarešta 3.0*.
Sanatorij „šlajmerjev dom44 otvorjen
Danes dopoldne je bil sanatorij TBPD svečano izročen
svojemu namenu
Ljubljana, 94. septembra. Davi ob 10. so naši trgovci pokazali globok zmfam in srčno kulturo, ko je ob blagoslovitvi svojega sanatorija na Zaloški cesti, ki je najmodernejše zdravilišče v vsej državi, imenovalo Trgovsko bolniško in podporno društvu ta humanfteti namenjeni zavod >Siajmerjev dom« ter a tem počastilo veifkega pomočnika in to~ btftnlka bolnikov.
Ko je predsednik društva goap. Peter Kil nar pozdravil navzoče, predvsem pa zastopnika bana sanitetnega šefa dr. Er-nesta Maver j a, zastopnika komandanta
Predsednik Trgovskega bolniškega in podpornega društva Peter Klinar.
divizije brigadnega generala Pek i ća, župana dr. Dinka Puca, predsednika ZTOI Ivana Jelačina, predsodndEka zdravniške zbornice dr. Mavricija Rusa, zaatopndka trgovskega crrtrštva >Merktxr< iz Zagreba d u 1 c a ter vso ostalo gospodo, ki smo med njimi opazili tudi sl&v-ljenca, bivšega lastnika sanatorija, unJv. pref. Edo šlajmerja, več občinskih, svetnikov s svetnikom Likozarjem in zastopnikom Bolniške blagajne rnestnin uslužbencev dr. Fu x o m, predsednika notarske zbornice dr. Kuharja, predsednika OUZD Ivana Tavčarja z direktorjem dr. Bohinjcem predsednika Zveze gremija trgovcev Jos. Kavčiča, ki je obenem zastopal tudi centralo SUZOR iz Zagreba, predsednika Ljubljanskega gremija trgovcev Gregorca, načelnika Pomočniškega zbora udruženja trgovcev Melizerja in tajnika K r a -vosa, predsednika Obrtniškega društva Josipa R e b e k a, predsednika Pokojninskega zavoda Vrtovca z direktorjem dr. Sagadinom, tajnika Delavske zbornice Uratnika, predsednika Zveze industrijcev Dragotina Hribarja s tajnikom dr. G o 11 j o, zastopnika T>rustva bančnih zavodov ravnatelja Grudna, zastopnika Gremija trgovcev iz Kranja Frana Sirca, navzoči so biM pa seveda tudS odborniki društva in upravnega sveta s Članom nadzorstva Ivanom Banovcem, predsednik bolniške blagajne društva dr. Plesa z odborniki Smrkolje m, W e i x 1 o m iz Maribora m drugimi, razen tega je pa svečanosti prisostvovalo vse osobje sanatorija s šefzdravnikom dr. Kramaričem in ravnateljem Trgovskega bolniškega in podpornega društva Podgorškom na čelu, prišli so pa tudi stavbenik Miroslav Zupan z vodjem stavbe mg. arh. vladimlrjem S u -bičem a znanost je zastopal prof. Alfonz Pavlin, najboljši poznavalec vseh naših zdravilnih rastlin.
Po pozdravu odličnih gostov se je predsednik Peter Klinar predvsem zahvalil stolnemu vikarju Nadrahu, ki je z asistenco blagoslovil novi sanatorij, ter s ponosom poudaril, da bo Trgovsko bolniško m podporno društvo že v treh letih proslavilo 100-letnaco svojega sbetoja, nato je pa omenil glavne dogodke iz društvene zgodovine ter opozarjal na delovanje Človekoljubnega društva, ki je omogočalo sve jim članom oskrbo v II. razredu javnih bolnic, pa tudi v privatnih sanatorijih in v LeonišČu. ki je bilo dograjeno z izdatno podporo društva. Zakon o zavarovanju delavcev je leta 1922 ukinil samostojno poslovanje društva, da si je šele po težkih
bojih, zopet pridobilo pravico obstoja, toda le po določilih zakona o zavarovanju delavcev in kot organ SUZOR-ja. Ta zakon je pa predstavljal za privatne nameščence in člane društva poslabšanje, zlasti kar se tiče zdravljenja v bolnicah, ker jim določa HL razred. Zato se je ustanovilo dodatno aH višje zavarovanje, ki je bilo z njim omogočeno zdravljenje v II. razredu javnih bobne. Ker so bile pa br brice prenapolnjene, se je uprava pričela baviti z mislijo, postaviti si lastni sanatorij. Vse zapreke in težave je društvo premagalo z veHkodušno naklonjenostjo in pomočjo uprave Pokojnin«skega zavoda za nameščence v Ljubljani in načelstva mestne občine ljubljanske, katerim se je predsednik najprisrčnejše zahvalil za pomoč pri uresničenju velikih načrtov. Projektanta preuredbe m adaptacije sta bila arhitekta družbe Slograd ing. Kos tn Platner, stavbeni vodja in projektant raznih sprememb in dodatnih prizidav pa je bil priznani naš arhitekt ing. VTadtmir Subic. Stavbena dela Je vestno izvršilo stavbno podjetje Miroslav Zupan, cetala obrtniška dela pa so izvršili izključno le domači obrtniki, v glavnem Pavel Pavčič, A. Rojina, Josip Rebek, A. Verbajs. A. Spelettč, Ivan Brun-čič, Lovro Pičman, Teodor Kom, Avgust Agnola, Stegu in drug. Mestna pfmarna, Strojne tovarne tn Kvarne m Mestna elektrarna. Vsa dela so izvršena vzorno irj strokovnjaško, za kar gre podjetotkorp zahvala in priznanje.
Predsednik Boimške blagajne TBPD dr. Ivan Plesa
Prav tako se je predsednik zahvalil tudi dolgi vrsti dobaviteljem, zlasti pa neprecenljivi podponi nadupravitelja Nebenfuh-reja, šef zdravnika dr. Krama riča in hišnega zdravnika dr. Cebohina, prav taiko pa tudi UTadništvu blagajne z ravnateljem Podgorškom na čelu. Seveda se je predsednik prisrčno zahvalil bodi članom odbora in sodelavcem, predvsem pa podpredsedniku društva Vekoslavu Vrtovcu tajniku Evge-n*i Lovšinu, gospodarju Adolfu Rihnilcartu, predsedniku bolniške blagajne dr Ivanu Plessu in odborniku Josipu Kavčiču kot predsedniku društvenega nadzorstva.
Sanatorij je dograjen in društvena uprava je enoglasno sklenila, da naj bo naslov sanatorija »Šlajmerjev dom«, to pa kot trajen spormn na enega najuglednejših zdravnikov med Slovenci, ki je svojčas v tej hiši prebival in deloval, obenem pa kot dokaz, da ve naša mlada generacija ceniti izredne zasluge, ki si jih je pridobil dr. Sla j mer za slovenski narod z mnogobrojnimi dobrotami, ki jih je izkazovali trpečim in Kolnim kot z dra vn i k-vešča k in človekoljub. Ko . je predsednik izrazil prepričanje, da se vsi strinjajo s to počasti+vrjo in z njimi v duhu tisoči širom domovine, katerim je dr. Šla j" mer ktjšail gorje, je svečano proglasil sanatorij za »Slajmerjev dom«.
Ko so se polegle prisrčne ovacije slav-Ijencu prof. dr. Slajmerju, je izročil predsednik šlajmerjev dom v oskrbo usmiljenim sestram ter zaMjučrl. da je plačilo vsem, ki so pomagali ustvariti sanatorij zavest da je zgrajen v tolažbo trpečim in za zavetje bolnikom ter v korist vsem društvenim članom in javnosti ter v ponos bele Ljubljane.
Po predsednikovem govoru je stoku vikar g. Nadrah blagoslovil vse prostore, a šef zdravnik dr. Kramarič je po cerkvenem obredu povabil navzoče k ogledu Tes sijajno urejenega zdravilišča, ki je z njim naše trgovfrtvo postavilo najlepši spomenik svojega dobrega srca in ljubezni do blTŽnjeffa.
Spominjajte se slepih!
Prvi teden ljubljanske
drame
Veseloigra „Roksi" In Dostojevskega »Zločin In kasen44
LJubljana, 21 septembra.
Veseloigra v treh dejanjih američansJce-ga dramat£a B. Connars« samo dokazuje, da je gledališko občinstvo po vsem svetu enako in da se ni prav nič spremenilo: najbolj »i želi lehikotne zabave in smeha. Tako igrata to »Roksi* Evropa in Amerika, na Nemškem je med najbolj igranimi novostmi, v Pragi m po Češkem jo uprizarjajo brez končno, ponavljajo jo v Beogradu in zdaj jo imamo tudi v Ljubljani.
In vendar ni »Roksi« rič posebnega in niti ne izvirnega. »Zabaven niček, spretno sestavljen po starih dobrih drama tu rgičoih receptih . . .* »Pegice« se spomniš. »Pepel-ke*. pa »ITcročene trmoglavke«. Ali topla človeškost jo preveva, te osebe so zajete iz življenja, komika je naravna, tehnika spretna, vsi nastopajoči ljudje so prijetne in simpatične uloge, vse skupaj je okusno m brez banalnosti, ki bi poslušalca dimile. Rahla naivnost je v današnji dobi celo pikantna in srečni zaključek za vse osebe je po američanskem receptu zmerom učinkovit in na vse strani jako zadovoljiv.
Lgračko igrajo prav dobro in z radostjo. Vsa tri dejanja se gode v sobi američanske-ga trgovskega posredovalca Harringtona, ki ima oblastno ženo in dvoje hčera: Grace je materina ljubljenka, zato neznosna dornišljavka. Roksi pa sirotka, ker bi bila ob rojstvu zaradi nje mati malone umrla. Oče in Roksi sta torej revčka, a naposled zmagalca, ali tudi mati im Grace sta ob zaključku zadovoljni, zakaj v hiši bo poroka obeh hčera obenem. Torej sreča za vse.
Ustrahovanega moža, ki se polagoma povzpne do tirana in pravega zakonskega moža, predstavlja g. Cesar izvrstno, toplo in prijetno naravno.
Moderno Ksantipo podaja ga. M e d v e-d o v a elegantno in učinkovito. imenitna Grace je ga. Mira Danilova, vso svojo zrelo urmetnost pa izkorišča ga. S a r i č e-va za Roksi. Kakor njeno Pegico bodo hodili gotovo radi gledat njeno Roksi.
Ljubimca sta g. Jan in Železni k. oba prav simpatična. Zlasti Jan ima zelo efektne, smeh zbujajoče prizore.
Končno imata še hvaležni epizodi gdč. Boltarjeva in s. Plut, oba polno ustrezajoča.
Predstava v skrbni reždji g. prof. Šesta je publiki oči vidno jako ugajala, ker jo je prijetno zabavala.
*
Tret}i velik uspeh naše drame. Vsak in-teligent je pač že z bolestno utripajočim srcem in razburjeno napetostjo čital Dostojevskega veliki roman, marsikdo je gleda! predstavo ruskih Hudožestvernikov in predstave v kinu. Zlasti Pavlova Porfirij Petrovič je nepozabljiv. Tako nihče ni mogel dvomiti, da mora tudi slovenska gledališka uprizoritev nove dramatizacije popolnoma uspeti, nko le najde primerno inscenacijo in dobrih igralcev.
Našla je oboje. G. Kreft je dal realističnemu dejanju realistično okolje i-n realistični igralski slog šn je devetero slikam pomagal   do   naglega   razvijanja z moderno
uporabljenimi zastor ji m s najbolj štedljivim označevanjem prizorišč.
Čudno aktu valno je učinkovala ta silna tragedija: kakor Razkolnikov je pred kratkim obglavljeni morilec Gofgulov razlagal svoj zločm z »idejo« in še tik pred svoj o «mrtjo je govoril o svoji »odeji« . . .
Dostojevakij sam je zapisal o Ra^kolni-kovu m v«eh takih rusfcih revolucijooarjih: »Naši revolucionarji imajo na sebi zares nekaj od krščanskih mučenokov. Fanatični so in pripravljeni, da umrejo za idejo. Ideja osrečitve človeštva . . . Tudi pri Razkol-nfkovu je ideja gibalo zločina« . . .
Bivši \^euČilisčn:ik Razkolnikov ubije oderuško starko, ker hoče z njenim denarjem pomagati bed nikom m nesrečnikom ter ■začeti sam novo življenje. V zločin ga torej zavede zvišena. plemenita ideja. Ali — ta ideja je obenem neskončno nora! Koliko milijard bi morala imeti starka, koliko milijard bi moral po zločinu morilec uropati, da bi mogel »storiti »to tisoč dobrih del«!
Tn ta bolni ruski tnteligent niti ne dovrši svojega sklepa: izdajo ga živci, odpove mu moč ki volja sredi zločina. Samo stanko ubije in se njeno dobro sestro po vrhu. potem pa zbeži in spozna, da je ubil predvsem sebe samega. Skesa se, vrne se k Bogu in se ovadi sam, da sprejme za zločin tudi kazen.
G. Kralj je ustvaril Razkolnikova, ki je ogromna centralna psihološko izredno težka, zelo pestra, vsa igralska sredstva do skrajnosti izčrpajoča uloga. Postavil je močno, dosledno izvajano osebnost. Velik je bil v posameznih prizorih, a v nekaterih bo pač svoj glas še moderiral ali ga prepojil s čustvom. Žel je velik uspeh in mnogo iskrenega priznanja. G. Kralj je že opetovano dokazal, da je umetnik zlasti v takih patoloških, psihološko zapletenih. Živčno razrvanih ulogah.
Izvrstno kreacno je po Pavlovem vzoru UTStvaril g. Lipah s Porfirijem. preiskovalnim sodnikom. Njegov smeh, poskakovanje, mencanje dlani, grabežljivo odpiranje ipesti, skrivane na hrbtu, sladko, a prežeče czroče oči . . . vse je podajad po ruskem mojstru s frapantno spretnostjo. Zelo nadarjena kreacija.
Zopet je ustvaril g. Cesar imenitno »premišljeno in silno naravno ulogo z alkoholikom Marmeladovim: vse kretnje, način govorjenja, mimika in še toliko detajlov, vse je kazak), da Cesar neprestano dela in išče. Zato pa doseza uspehe, ki so polno zasluženi.
Med žensikimi ulogama je večja le nesrečna žrtev Sonja, ki ji daje ga. Vida J u-vanova vso ginljivo nežnost in dobrot-nost, dalje mati Razkolnikova ge. C. Medvedove, solidna in pretresljivo učinkovita. Nastazija ge. Gabrijelčičeve in Dunja gdč. BoltaTJeve. same dobre figure.
Med manjšimi moškimi ulogami, ki jrh je še dolga vrsta, bi omenjal še Razumik'na g. Sanckia, IHjo g. Sfcrbi-nška. Zamet ova g. Železnika, J osim ova g. Gregorina, Studenta g. Jana rn Častnika g. Drenove a.
Vse uloge so bile podajane prav rado-voljivo. Predstava je tekla gladko, vseskozi bistro in je ostavila globok vrisk.   Fr. G.
Jesensko življenje v Kamniku
Dvojni jubilej g. Štefka   —   Športno gibanje
Kamnik, 24. septembra.
Prvi hip bo morda malo&do mislil, da se pod roo^Diiiskim imenom Slejko skriva simpatična m obče znana osebnost trgovca z južnim sadjem g\ Andreja. To Ime so ura Kairuii<^a-ni .}.->..!: gotovo zaradi tega, ker Je g. Slejko doma. z Vrbpolja pri Vipavi. V četrtek 21. t. m_ je g. Slejko praznoval v najožjem rodbinskem k rog-u dvojni Jubilej: 50-letnico, odkar se je nastanil v Kamnikn tn 86. rojstni dan.
Jubilant je večkrat na jesen, še pred-no se je pred 50 leti stalno nastanil v Kamniku, prišel v naše mesto kot kesta-rrjar in pekel na trgu kostanj. Bil je tudi nekaj časa na Tirolskem in na Nižjem Avstrijskem, dokler se ni stalno naselil v Kamniku tn pričel prodajati južno sadje in sočrvje, na jesen pa je pekel debeli laski maroni. Zvečer je obiskoval gostilne s pleteno košaro, bogato naloženo z raz-nini dobrotami in s svojim originalnim htrmorjem in duhovitostjo razveselil marsikatero družbo, zraven pa napravil dobro kapči jo.
Skoro pol stoletja je g. Slejko kot vzor pridnega in delavnega moža vztrajal pri svojem posta. Ko se je zaprla zadnja gostima v Karrrnfku, je Sele legel k počitku, zjutraj pa je bila zopet njegova trgovina prva odprta. Nas jubilant je bil vedno poleg drugih dobrin lastnostd izredno plemenitega srca m darežljivih rok in marsikdo se ga bo danes a hvaležnostjo spomnil, zlasti pa vsi brvfll kamniški študentje. Kadar je bfl kdo v zadregi, se je najprej zatekel h g. Slejku m splošno znano je bik), da so bile pri njemu zastavljene že vse dtuKteirtovske btrmanske ure. M&TSikater-eirra je odtpastU dolg. čes, Student je revež.
Jubilant jo kljub wwjhu 86 tatom, duševno In MOTO se vedno čfl in krepak. Ob njegovem dvojnem JdbDeja sn Želimo, da bi v zdiavju m zadovoljstvu do6afca4 se mnogo Jnbflejev!
s
Teniški sport v K3fBPI ototj—tfi v letošnjem letu krepak razmak. Zaatngo za to imata brez drama športni klofo tn mestna občina z zgraditvijo dveh krasnih t^jjijjkfti prostorov. Kamniška teniska ekipa šteje že 33 navdusemn igralk in igralcev. Napredek v letošnjem Jetu je razveseljiv, kar je v glavnem zaefluga ktobove-ga trenerja g. Fredttja Puthona, Te dni se je pričel tertMM turnir za prvenstvo kluba. Za naslov prtatea m časten piacement sodeluje v borbi 9 dam in 3 gospodov. Turnir je zaiaruiv, borba za prva mesta pa napeta hi ogorčena. S turnirjem bo itttftjuž   tucB zaključena   letošnja teniška
ti na zimsko sezono, v kateri se obeta lepo število zanimivih prireditev. Klub bo popravil emuško skakalnico, v kolikor se je p otkazalo potrebno, da bo potem res brezhibna. Prve tekme na skakalnici bodo 6. januarja za prehodni pokal, ki ga brani g. Pahne. Proti koncu januarja bodo v Kamniku smuške tekme za prvenstvo LZSP. SK Kamnik bo letos organiziral tudi vztrajnostno gorsko tekmo na Menim planini.
Za. jutrišnji dan je napovedana nogometna tekma med mladimi in starimi kamniškimi nogometaši. Te vrste tekme so se v Kamniku zelo priljubile in gledalci so vedno prišli na svoj račun. Že dvakrat pa se je vršila »old bova« tekma v dežju, zato bi bilo za spremembo dobro, če bi se enkrat v lepem vremenu, žal pa za nedeljo ne kaže dobro in če dež ne poneha, bo tekma seveda preložena. Zanimanje za tekmo je raziunljivo, saj to pot je popolnoma negotovo, kdo jo bo dobil. Moči so na obeh straneh izravnane, kar nam obeta lepo hi napeto borbo.
Iz Litije
— Izlet na Polšnrk. Za jutrišnjo nedeljo je nameravalo zasavsko Sokolfitvo pohiteti na Polšmik, koder se je v letošnjem polet-ju ustanovila sokolska četa. Zaradi tehničnih zaprek pa je izlet preložen na poznejši čas, toi ga bomo pravočasno javIM. Na ©okotekean izletu bodo sodelovali telovadci ha čiami dramatičnega odseka.
_ Veliki gas4tek| manever. Jutri popol-
dfoe ob 14.30 bo v Kostrevratci velika topna gasilska vaja. ki se de udeleže Člani 10 srasiJskfh društev. Za pomembni manever vojske sv. Florijana vlada pri na« rettko zanimanje, ^
_ BOTStnMas awo*»l v uti pBMh rolcab.
V ofcoBei Trebettevaga, vasi v Httfskem aresa, grade novo cesto. Gradbena oprava je zgrađSa pod vasjo barako, v kateri je shranjeno orodje Jb ranu h si JI i o. Te dal pa so priBM v barako oepokttcaoi bi ao odnesli đel zaloge. Oroftnftfl so zasledovati krivce, pa so našli nevarne ra«str^!fltie snovi ceio v rokah naladoletath otro* ti« zgolj slučaj Je, da se mladini nI primerila še nobena nesreča. Orožnfkl so dognali krivce vloma, dva možaka pa so aretirali In so Ju prepeljali v ttttjefce sodn> napore.
V zaporih je tudi neki Bosanec, ki 5e b« zaposlen pri gradnji! ceste In Je tfli metrla glavari krivec, da so razstre-tjfva prjila T roke deci.
Enak! nazori
On: Edison je bil mnenja, da Sriri ure spanja človeku popolnoma zadostuje. Enako je rrrisBl trafi Friderik Vefiki.
Spečega moža
umorila s sekiro
Tragičen konec nesrečnega zakona v Strezetini pri
iTanjkoTci, 28. septembra.
V Slovenskih goricah zločini niso redki-Nedvomno jim prečesto kumuje alkohol. Zaradi alkohola so ljudje v Slovenskih goricah sploh že od njega dni bolj vročekrvni, mnogo jih je pa popolnoma podivjanih. Seveda se vse zlo vseeno ne more razlagati na ta način. Cesto pride do zločinov, ki jih ni povzročil alkohol neposredno in ki so tudi podobni v drugih krajih, kjer ne uspava trta. Do takšnega zločina je prišlo v to-n*k ponoči (20. t. m.) v Strezetini. občina Rumeč pri Ormžu. Zena je umorila s sekiro moža.
Morilka je že nad 40 let stara, vdru^ič poročena Neža Novakova. Po starših je podedovala majhno posestvo v Strezetini 5t 2. Prvi mož se je priženil k nji. Umrl je in ji zapustil sina. Vdova se je omožila lani z Novakom, vdovcem, ki je bil nekaj let mlajši od nje. Novak je bil strasten tihotapec, kar je bila javna tajnost Orožniki mu niso mogli do živega. Tihotapil je saharin in vžigalice. Tihotapci v Slovenskih goricah dobro žive. Ljudje jih podpirajo in zelo radi kupujejo saharin, ki je znatno cenejti od sladkorja, tihotapcem cvete kupčija. Novak se je navadil tihotapiti tako, da mu drugo delo sploh ni več dišalo. Dom je zanemarjal, s ženo se nista razumela.
Zlasti ga je jezilo, ker je bilo posestvo izključno ženino, in ker je bil pri ženi njen sin iz prvega zakona, ki je že 18 let star. Mož in žena sta se neprestano prepirala, nekateri pa tudi trde, da je mož grdo ravnal z ženo, ko je prihajal često pozno pijan domov. 2ena je češče v strahu zbežala z doma in se skrivala pred podivjanim možem pri drugih ljudeh po več dni. Pred mesecem je Novak spodil z doma ženinega sina, ki je zdaj pri ženinih sorodnikih. Nova kovica
pričakuje otroka ii drugega »akona.
Razmerje med možem in ženo je bilo čedalje bolj napeto, odkar je mož spodil z doma fanta. Poleg tega sta Novakova že popolnoma zlezla v dolgove, saj se tudi žena ni mnogo brigala za gospodinjstvo. Družinskih vezi ni bilo vež nobenih med njima ter sta se Čedalje bolj sovražila.
V torek je bil Novak pri svojih sorodnikih pri Mali Nedelji in se je vrnil v Stre-zetino okrog 9. Spotoma se je oglasil pri sovascanu Hudjarju, ki je povedal, da je bil Novak nekoliko vinjen, vendar pa razsoden-Ni se mnogo mudil pri njih ter se je kmalu odpravil domov. Zjutraj je Šel po dolini pod Novakovo hisb neki vaščan. Bilo je Še nekoliko mračno. Mislil je, da leži ob poti pijan možak* kar ni v Prtekiji nič hudega, zato se ni zmenil za moža, ki je ležal nekaj korakov od poti na trebuhu z obrazom v travi. Čez nekaj Časa je Sel mimo ležečega kmet Ambrož s hčerjo, ki je prva opazila mrliča. Pristopila sta k truplu in se zdrznila v grozi.
Mož je imel popolnoma razbito glavo, da ga nista mogla spoznati. Dekle je poklicalo Novakovega soseda Z u ran a. Zuran je prepoznal v mrliču Novaka. Sel je takoj k posedi, ki je bila doma in ga popolnoma hladnokrvno sprejela. Žuran jo je vprašal, kje je njen mož, ona mu je pa povsem mirno odgovorila, da ne ve. kje se potepa ter ga itak ni nikdar doma. fcuran ji je dejal, da naj gre pogledat v jgraboc, češ, da se mu zdi, da leži tam njen mož- Novakovica je sla takoj z 2 u ranom k truplu, ki je ležalo kakšnih 100 metrov pod hišo. Malomarno je pogledala mrtvega moža ter sklenila roke:
— M°j mož! Joj, zdaj bodo pa takšni stroški s pogrebom in sitnosti!
Oči so se >i orosile. Potem pa je povsem mirno odšla domov.
Čez dobro uro so že prišli svetinjski orožniki, ki so takoj pričeH preiskavo, vendar pa niso mogli ukreniti takoj ničesar radikalnega dokler ni prišla komisija. Popoldne je komisija hitro proučila položaj. Ljudje so menMi, da je Novaka umoril kdo, ko se je vračal s tihotapske ture. Po legi trupla se je poznaVo da Novak ni kil umorjen tam kjer je ležalo. Orožniki so takoj začeli sumrti Novakovico. Vprašali so jo strogo. Če ji je kaj znano, kdo j« umoril moža. 2ena se je napravila povsem nevedno. Dejala je, da je mož prišel ob 9. domov, se preoblekel in zopet -dšel. Ni ga vpraševala, kam gre ker je Ml nekoHko pijan in v pijanosti je bfl vedno surov. Komisija jc pa takoj ugotovrla, da Novakovica mora vedeti, kdo je umoril Novaka, ker je bilo truplo preoblečeno po umoru in da obleka ni bila krvava. Srajce je pa imel mrlič oblečeno narobe, m sicer tako, da je Mi prednji del na hrbtu. Pod truplom tudi no bik> skoraj nič krvi.
Orožniki so zaceli premetavati postdjni-no v Novakovi naši. V prednji sobi, kjer je spal Novak, je bfiia samo ena postelja, kot da sta zakonca apela skupaj. Zgoraj na postelji tri bflo noben* sledov,
znotraj a© pa odkrili krvave madeže. Pod blazinami so bile krvave rjuhe m vc-Irke krvave con je. Ko je N°vakov$ca opa-zHa, da so odkrBI sledove njenega zločina, jc stopila v vežo ter pomotaa pred orožnike veliko sekiro na dolgem toporišču:
S to sekiro sem tfa zaklala! je dejala resignfrano.
Povedala je, da je mož prišel domov pijan ter da je zelo divjal Pobegnila je iz hdse, ko je pa mož zaspal, se je splazila v sobo s sekiro ▼ roki. Ker je postelja starinska, kmečka, torej precej visoka je pristavila k nji pručteO, da je lažje
po možu s sekiro od zgoraj
Udarila ga je *s topim delom sekire tako močno, da mu je popolnoma razmcsarila obraz. Bala se je namreč, da bi kričal, zato ga je udarila po ustih. Potem mu je pa še vsa divja
razbila z dvema udarcema lobanjo ob sencih.
Po umoru je skrbno umila truplo in g-a preobleki« v pratTnjo obleko. Ženska je bolj slabotna in se zdi skoraj neverjetno, da je preoblekla truplo sama. zato sumijo, da Jš je pri umoru nekdo pomagal. Ko je nekoHko zabrisale ia seboj sledove strašnega zločina je odvlekla v temni noči truplo rz hiše v dolino. Vlekla ga je mimo gozda in je čudno, da ga ni odložila v njem. Na obleki se jc poznalo, de ga je vlekla. Čeprav teren precej visi, vendar je čudno, kako je mogla opraviti to delo sama. Trdi, da je umorila moža sama
in je na to celo nekoliko ponosna. Ko jo je orožnik vprašal, če se kesa strašnega dejanja, je odgovorila, da bi moža potem takem ne umorila, če bi ji bito žal za njim.
Novakova hiSa je zdaj popolnoma zapuščena. Eno okno je odprto. Skozi piha veter in žalostno zavija, odprta vrata pa loputajo, kot da straši. Zunaj pa pojo klo-potci veselo jesensko pesem, ki je obenem tako žalostna
Zvočni
IDEAL
Danes premiera ob 4., 7. In 9. uri ter jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri.
Mavrice Chevalier
v prekrasnem francoskem filmu
V MALI KAVARNI
Novi grehi kolesarskega tata
Kranj, 23. sept V ponedeljek smo poročali o aretaciji nadvse zvitega in drznega tatu koles Alojzija KoSenine, ki je od spomladi dalje pokradel devet koles, ki so itfh po daljšem iskanju našli v najrazličnejših krajih Gorenjske, kjer jih je Koš en ina prodal, komur je le mogel. Tudi lastniki koles, ki so biH reč moma neznani, so se začeM oglašati, že v ponedeljek smo poročali, da ima tat na vesti najbrže še več tatvin koles; nismo se varati.
Orožniikl so prišli na sled še drvama tatvinama. Deseto kolo je prodal bratu Francu, d.imnikarju v Skotil Loki, za 500 Din, enajsto pa posestniku Antonu Riibnjkarju iz Fredosija pri Kranju, tudi za &00 D ki. Zaidinje kolo je btk> vredno 1200 Dim. Kakor v Zabnici, ee Je tudi vPredoelju Kofie-nina izdajal za samostojnega mešanja, k\ kupuje telice. Rfbntkarda je ponujal kolo, češ da je zanj pretefiko, ker namerava sam kupiti lažje dirkadno kolo. Sčasoma bodo oriSle na dan gotovo 6e druve tatvin** tega prebrisanega tatu koles.
Tuje grozdje
jima je dišalo
Trebnje, 22. septembra-
Hladna jesen že prihaja....
Življenja polna pesem se razlega in odmeva te dni po naših lepih vinorodnih dolenjskih goricah. Trgatev se je pričela. Vse, kar leze in gre, fantje in dekleta, gospodarji in gospodinje, pa tudi star5ek in že sključena ženica, vse. prav vse se je napotilo v vinograd, kjer je pozabljeno vse trpljenje, kjer ni težav ne nadlog, kjer se razlega le vesela pesem, ki jo je prinesla jesen s svojimi darovi, ki kličejo po življenju, po onem življenju, ki ga je rodilo trdo in naporno delo vinogradnika, ki pa je danes tem lepše, tem slajše, saj je trgatev. In ni čuda, da hite vinogradniki 9 svoje gorice. S seboj popeljejo še svojo družino, znance in prijatelje, ki so jim med letom mnogo pomagali pri trdem in napornem delu v vinogradu, in zadovoljstvo v jeseni je popolno. Najlepša je pač jesen za vse te ljudi in pričakujejo jo vedno nestrpno.
Z vso to lepoto in romantiko jesenskega vinogradniškega življenja pa pride v deželo vinogradnika jeseni tudi mnogo skrbi, kako prihraniti lepo trgatev zase, za svojo družino, za svoje prijatelje in znance, saj se dogodi neredko, da nepoklicani ljubitelj grozdja priredi trgatev kar v tujem vinogradu in povzroči s tem vinogradniku mnogo jeze, še več pa škode. Ni jih malo takih nepoklicanih ljubiteljev tujih goric in že se dogajajo primeri tatvine tujega grozdja.
Orožništvo in županstvo v Trebnjem je prejelo danes prijavo o tatvini grozdja, ki se js izvršila kar podnevi. Posestnik in vinogradnik S. A. je bil namenjen po opravkih v svoj vinograd na Rihpovec. Ko je prišel v goro, je na svoje veliko začudenje opazil blizu svojega vinograda voz s konjem, pri vozu pa starejšega moškega, ki je ravnal vreče, namenjene za tujo trgatev. V vinogradu samem pa je bila že krepko na delu neznančeva zakonska družina, ki je s trgatvijo Že pričela. Začuden nad početjem te vzorne zakonske dvojice In ogorčen nad to predrznostjo je vstopil v vinograd in ugotovil, da se |e bila trgatev komaj pričela in da Je tatvino grozdja Se o pravem času preprečil. Ugotovil Je tudi, kdo sta nepoklicana gosta in ju ovadil. Županstvo je ponovno odredilo, da je vsem onim, ki nimajo opravka v vinogradih, boja lasa
posebno ponoči najstrožje prepovedana, ket so se tatvine grozdja pričele zelo množiti. Opozarjajo se pa tudi vsi prodajalci grozdja, da morajo imeti potrdilo pristojne občiue, da je prodano grozdje lastnega pridelka in] da je prodaja dovoljena. Kršitev teh predpisov bo politična oblast najstrožje kaznovala. S. N.
KOLEDAR.
Danes: Sobota, 24. s^ptombra, katoličani: Rupert, Sadi vaj, Marija; pravoslavni: 11. septembra
Jutri: Nedela, 25. septembra, katoličani: Kleofas, Uroš; pravoslavni: 12. sept DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Noč v raju.
Kino Ideal:  V mali karrarni.
ZKD: >BmlJ m detektivi« ob 14.30 v kinu Matici.
Občni zbor skavtov Zmajevega stega ob 18. v beli dvorani Unicma.
Propagandni mitting ASK Primorja in petoboj za prvenstvo Ljubljane za leto 1932 ob 16.30 na jgTišču Primorja.
PRIREDITVE  V NEDELJO.
Kino Matica: Noč v radu.
K4no Ideal: V mali kavarni.
ZKD: >Emil m detektivi« ob 11. dopoldne v kinu Matici.
Propagandni miting ASK Primorja ob 9.30 na igrišču Primorja.
Primorje : čakovečki SK ob 15.30 na igrišču Primorja.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes In jutri: Trnkoczy, Mestni trg 4, in Ramor. Miklošičeva cesta 20.
Umetnostno - zgodovinsko društvo priredi v sredo 28. t m. ob Z. popoldne ogled bogoslovne knjižnice (krasne Qua-gilieve freske) in stobnice. Vodi msgr. Viktor Steska. Sestanek pred senaenJSčem.
trg ob nalivu
Izbijana. 24. septembra.
Kljub teredPo slabemu vremenu je bil današnji živilski trg razmeroma prav dobro založen. Kupčija pa je bila prav slaba in mnogo prodajalcev se je vrnilo domov, ne da bi kaj prodaji Lilo Je kakor iz škafa, le od časa do časa so se nebeske za-tvornice malo zaprle m tedaj so se gospodinje prikazale iz vež in drugih zavetišč, kjer so vedrile, tako da Je bil trg od trenutka do trenutka precej žrvaben. Kakor hitro pa se je ponovno vMlo, so spet ostali na trgu samo predajalci. Ob takem času je kirpovanje neprijetno, s sosednega dežnika ti curlja dež za vrat, po tleh pa tečejo potoki, da so še tako dobri čevlji na mah premočeni.
Na trgu je večinoma prevladovalo sadje in sočtvje. Zlasti veliko Je bilo špinače ki salate. Cene so ostale iste, bodo pa pri sočivju kmalu padte, kar Je zdaj konec sode tn bo tega blaga v izobilju. Prav znatno Je pacfia cena sadja. Danes so prodajala Jabolka že po 50 para kg, dobil si Jib pa tudi 22a 25 para. Tudd grozdje, ki so ga Se včeraj ponujali po 4 do 5 Din kg, se jo danes dobilo po 2.50 do 3 Din. §e vedno je veliko Belokranjic. katere Je pa dež do kože premočil, saj nobena ni imela s seboj dežndika. Prodajalci Iz ljubljanske okolice so bd v tem pogledu na boljšem, vendar tuda tem spričo močnega naliva dežnOd niso dosti pomagali. Vse blago je bilo popolnoma mokro, kar sicer salati ne škoduje, poznalo se bo pa na sadju, ki bo postalo črvivo. Cešpelj nd bilo toliko kot običajno. Neki Bosanec Jih je sicer pripeljal veliko rrmožirio tn Jih prodajal po 1.50 Din, vendar Je bilo med njimi prav mnogo gnU Hb. Proti poldnevu so btago ponujali za vsako ceno, boječ se, da se ne bi pokvarilo. Če bo deževje trajalo še nekaj časa, bomo imeli na trgu le Se domače prodajalke iz trnovskega in krakovskega okraja*
Naliv za nalivom
Ljubljana. 254. septembra.
Po huda suši, ki je postajala že pogubna, smo naenkrait dobili pravo jesensko vreme, temperatura je rapidmo padla in začelo je deževati sprva nekam plaho in pičlo, včeraj popoldne , v presledkih čez noč in danes •dopoldne skoro nepretrgoma pa lije kakor iz škafa tako, da je zemlja že pošteno namočena m da se je bati celo poplav, če ne bo kmalu nehalo liti. Ljudem ni nikoli ustreženo. Komaj j« rnkiilo nekaj dni, ko smo Še tožili, da je preveč soparno m da bi bil dež že nujno potreben, sedaj bomo pa kmalu tarnali, da ga je preveč in da nam utegne naprtiti preradodamo nebo tako pogoste jesenske poplave.
Lije menda tako hudo samo po naši banovini, ker iz drugih krajev ni poročil o hudih nalivih. Pri nas je bil danes ponoči menda dosežen svojevrsten rekord, kajti davi ob 7. zjutraj so znašale padavine v Lj<ubljani 95.9 mm. Toliko dežja se v tako kratkem času že davno ni izlilo nad Ljubljano. Z Mariborom je bila zjutraj zaradi hudih nalivov telefonska zveza pokvarjena. Tudi vse dopoldne je kot rečeno nepretrgoma lilo, tako da so kanali po mestu komaj požirali vodo. In opoldne se nič ne kaže da bo nalivov konec.
_ 25letnica  Sokola   I. LJubljana-Tabor
se bo proslavila 19. In 20. novembra t. 1. prvi dan (sobota) bo slavnostna akademija, drugi dan (nedelja) bo pa družabni večer. Društveni pripadniki ln prijatelji se opozarjaijo na to proslavo. Podrobnosti programa bodo pravočasno objavljene.
—I Sokolski nastop. Mirensko sokolsko društvo priredi jutri v nedeljo pod okriljem m i renskega sokolskega društva pes izlet na Veselo goro. Peš izlet bo združen z javnim nastopom na katerega so vabljena tudi sosedna sokolska društva ter vsi prijatelji aofcototva. Pridite. Zdravo!
Izprememba v vodstvu naše pravosodne uprave
Za predsednika višjega deželnega sodišča je imenovan apelacijski sodnik g. Ivan Vrančić
Dve krasni novi carinarnici
Carinarnica v Ljubljani je le dograjena
Ljubljana. 24. septembra. Izredno zadovoljstvo je v vseh pravniških krogih in tudi med lajiki, zlasti pa med osobjem justične palače v Ljubljani, vzbudila vest, da je za predsednika višjega deželnega sodišča in s tem za načelnika vse pravosodne uprave v Sloveniji imonovan apelacijski sodnik višjega deželnega sodišča ▼ Ljubljani e. Ivan V ra n c i c.
Novi predsednik je rojen v T^Njani, kjer je zagledal luč sveta leta 1875, a prve ^azrede gimnazije je napravil v Novem mestu, višje pa v Ljubljani, kjer je L 1894 tudi maturiral. Posvetil se je pravnemu študiju in se vpisal na pravno fakulteto na Dunaju, ker je bil njegov oče kontrolor električne cestne železnice. Na dunajski univerze je tudi študije absolviral ter bfl 1. 1900 sprejet v pravno prakso pri deželnemu sodišču v Ljubljani, kjer je bil že istega leta imenovan za avekultanta, medtem je pa leta 1902 v Gradcu napra«-1 sodniški izpit. Iz Ljubljane se je leta 1904 preselil ko* pristav k okrajnemu sodiSču v Kostanjevici, odkoder je bil leta 1909 premičen v Kamnik. Leta 1912 je bil imenovan za okrajnega sodnika in za predstojnika okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, k;er jo odkritega in vedno odločnega narodnjaka ter naprednega in navduSene^ra sokola zajela svetovna vojna, da je bil kot rezervni oficir tjoklican v vojake. Po prevrah> je bil
v decembru leta 1918 poklican kot sodni svetnik k delnemu sodišču v Ljubljani, kjer je bil dodeljen oddelku ministrstva pravde. Odlični pravnik in organizator je tedaj uredil naša sodišča ter s tem dovršil silno delikatno, obenem pa veliko delo v korist mlade države. Ko je bil 1- 1920 v tem oddelku imenovan za svetnika višjega deželnega sodišča, je bil še vedno vizitator naših sodišč, ki jih je izpopolnil, dokler ni bil oddelek ministrstva pravde v Ljubljani 1. 1924 ukinjen, ostal je pa še vedno sodni inspektor    t r  je  pozneje    prevzel poleg
Kranj, 23. septembra-Mirno, skoro bi rekel n ©opaženo živita v Kranju svoje vsakdanje življenje dva mlada športnika, ki pa sta kot državna rekorderja znana po vsej državi. Prvi je znani motocikli&t Ludvik Starič, drugi pa tekač Lev K o v a Č i Č
Starič je doma iz Mirne peči na Dolenjskem, star je 26 let Že šest let je v Kranju, kjer je bil celih pet let šofer pri veletr-govcu Ivanu Savniku, Prvikrat >e pokazal svoje športne sposobnosti pri motocikhstič-
Lodvik Starič
m dirki Naklo - Tržič - Naklo. Dirka se je vršila pred dobrim letom dni, lani 4. junija, ko ee je ustanovila v Kranju sekcija rooto-ciklistienega kluba Ilirije v Ljubljani. Aranžiral jo je Starič sam in dosegel prvo mesto ter tako dobil v priznanje prvo diplomo. Prvi predsednik kluba je bil hotelir g. Franc Lieber, sedanji pa je lastnik največje kranjske slaščičarne g. Franc Sink. Lani je dosegel pri gorski dirki na Ljube-ajj tretje montn, dirkal je tudi pri medklub-
predsedstav civilnega senata tudi centralno knjižnico v justični palači.
Novega predsednika spoštujejo naši pravniki za kapaciteto tako v pravnem kot upravnem pogledu, zlasti je pa dobilo z novim predsednikom vse osobje pravosodne uprave pravega očeta, javnost pa najsposobnejšega in najvrednejšega varuha pravice.
Dosedanji predsednik vis. dež. sodišča v Ljubljani dr. Anton Rog i na, eoa najma rkantnejših osebnosti našega javnega, življenja, uživa po plodonosnem delu že ■nekaj časa zasluženi pokoj. Na lastno prošnje so ga upokojili, saj je po tatko napornem delu res potreben počitka, a poleg tega je letos spomladi praznoval že 70Ietn*cc lepih sadov, pa tudi težkih udarcev po'ne-ga življenja.
Rojen je bH 27. marca 1862 v Psdgorju pri Slovenjgradcu kot sin trdne in ugledne kmečke družine. Po gimnazijskih študijih v Mariboru in visokošolskih v Gradcu je služboval pri državnem sodišču v Ljubljani, potem pa kot sodnik na Vrhnika, Kranjski gori m Novem mestu. Povsod je bil deležen največjega spoštovanja. Leta 1916 je bil poklicati k vil. dež. sodišču v Gradec, ob prevratu pa kot eden naj odličnejših naših piavnikov k novoustanovljenemu viš. dež. sodišču v Ljubljani, ki sta ga on m pokojni predsednik g. Kavčnik organizirala Za svote velike zasluge je bil odlikovan z redom &r. Save ELI. stopnje. V začetku L 1928 ie pa prevzel predaednišrvo viš. dež. ^odršca.
Odličnemu pravniku, vzornem u u možu kremeni'ega značaja .n zaslužnemu narodnjaku želimo, da bi zasluženi pokoj lo-go užival v sreči in zadovoljstvu.
skih dirkah v Bjelovaru in Osijeku; v Bjelovaru je odnesel dve, v Osijeku pa tri prva mesta.
Starič je stalno napredoval Pri letošnji ljubeljski dirki je dosegel v kategoriji 250 cem drugo, v kategoriji 500 cem pa prvo mesto. Največ uspehov in slave pa je doživel ob otvoritvi dirkališča Miramar v Zagrebu, ki jo je priredil Hrvatski motoklub. Pri prvi dirki je odnesel dve drugi mesti. Višek pa je dosegel na mednarodni motocikl isti ^n i dirki v Zagrebu, ki se je vršila na Mali Šmaren 8. septembra- Tu se je pokazalo, da je Starič po stilu in tehniki tako visoko izvežban, da se je mogel meriti s prvovrstnimi inozemskimi dirkači. Krog miramarskega dirkališča je prevozil v najkrajšem Času 30 sek. in dve petinki. To je bil rekordni čas. ki je bil za dve petinki boljši od onega, ki ga je dosegel slavni le« teči Danec Niels Soerennsen. Dalje je dosegel tudi prvo mesto v kategoriji turističnih motorjev. Navdušenje publike je bilo nepopisno. Na ramah so ga nesli z dirkališča. Začeti so ga imenovati leteči Kranjec Strokovnjaki so mu priznali, da je njegova vožnja tako sijajna, da se da primerjati z dirkača svetovnega formata. Preteklo nedeljo je dirkal pri medkhibaki dirki v Varaždinu ter si priboril dve drugi mesti. Jutri pa se bo prvič pokazal v Beogradu, kjer že lepaki naznanjajo* da pride radi leteči Kranjec, ki ga beograjska športna publika s veseljem pričakuje. Vršila se bo gorska dirka na Avalo- Sicer pa ima Ludvik Starič v Kranju lastno mehanično delavnico in zastopstvo motorjev raznih znamk. Delavnica Je v Delavskem domu nasproti savskega mostu. Starič je zelo agilan član kranjske sekcije kluba Ilirija.
Zanimivo je tudi športno udejstvovanje tekača Leva Kovačiča. Rojen je v StražišČu pri Kranju in je star 25 let Po poklicu je skladiščnik v Majdičevi elektrarni. Ze od leta 1918 je član Sokola. Najpreje je telovadil pri Sokolu I v Ljubljani, ki je imel svoje telovadiSče takrat še na Ledini. Pozneje je bil član Sokolskega društva v StražiŠču, ki
mu dela Še danes čast Leta 1924 je dosegel na župnem naraščajskem dnevu na Bledu prvo mesto. Ze doma je začel gojiti kot Sokol lahko atletiko, zlasti pa ga je začel zanimati fea* kJ»T je pokazal izredno sposobnost in Ob| L Ob priliki lanskoletnega teka Uedinjenja, ki se je vršil 1. decem-bra v Ljubljani je dosegel drugo metlo.
Lev Kovačič
Tekel je kot član stražiškega Sokolskega društva. Potem je pristopil k ljubljanskemu ASK Primorju. Ko se je vršil spomladi v Ljubljani in v Zagrebu cross-country — gozdni tek je dosegel med poedinci četrto mesto; primorjansko moštvo pa je bilo prvo. Preteklo nedeljo so se vršile v Zagrebu lahkoatletske tekme za državno prvenstvo, ki so bile hkrati tudi izbirne tekme za balkansko olimpijado v Atenah. Priredil jih je Jugoslovenski lahkoatletski savez. Tu je napel vse svoje zmožnosti in postavil na progi 10.000 m nov jugoslovenski rekord 30,04 minute. Dobil je zlato kolajno, ki mu jo je dal v priznanje JLAS, od Nj. Vet kralja Aleksandra pa dobi športni dres. V ok-toofu se bo najbrž udeležil balnkanske olimpijade v Atenah.
Na oba športna prvaka moramo biti Kranjčani ponosni. Ker sta še oba teko mlada, nam bosta gotovo še dolgo v ponos. Zato jima želimo še mnogo uspehov.
Ivan Prešeren
pri Abrahamu
Kranj, 23. sept.
Rretekflo nedeljo je praznoval 501etnloo svojega rojstva «- Ivan Prešeren, lastnik tovarne čevljev. Rojen je bil 18. septembra 1S82 «v Begunjah na Goremrjskem. Mlada leta je preživel na Bregu pri Žirovnici. Bil De »vedno naprednjak in Sokol. že pred vojoo in do reta 1916. je zavel v SrbdjL Bival Je v tKraljovu, kjer je bil zelo rpri-ljirbrj-en. K© je po omika srbske vedske prišel v Avstrijo, je moral takoj k vojakom, kjer je moral marsikaj prestrati zaradi srvoje nackmaine zavednosti. Po vojni je začeti najprej s malo tngovdno s čevlji, r 'agoma pa je \Jel ifcngovati tudi na debelo.
Pred osmimi leti je oauowsi v Kranja tovarno čevljev, ki iona danes montirane najrooderaeo&e stroje. Vad čevJJi so produkt samo strojnega dela Zaposlenih ima okrog SO delavcev in pet pisarniških moči. 18 tovarniških zalog čevljev ima g. Prešeren po vsej državi. Pri polnem obratni t)e narejenih do 350 parov čevljev na dan, ki jih večinoma pošilja v južne kraje države. Kriza obrata ni prehudo zadela, ker čevTdd zaradi dobre ffcrvatftete in smernih cen konkurirajo lahko z tnozemskimri Izdelki. Na predvečer ju/bdleja so mu priredili ostas-benci lepo podoknico, ferala (Je gadtska godba 4z škofje k/oke.
Uglednemu kranjskemu industrijalcu telimo, da bri dočakal v kroga svoje soproge, obeh hčerk in smoka se najmanj pol stoletja. Vso svetovno vojno je dobiva* na fronto >Sloven*ki Ntaod« In ga bere vsak večer.
Čudno vprašanje,
— Ali bi hotel vzeti tole damo, ki sicer ni bogata, niti lepe, je pa interesantna?
_ Oprosti, praviš da ni bogata, ne
lepa_kako more biti torej interesantna?
.    Otroška pamet.
Vsa prestrašena zve Jelkica, da bo morala hoditi v šolo.
_ Toda mamica, saj vendar ne morem hoditi v šok), ko pa ne znam niti čitati, niti pisati, — se brani solznih oči.
Pred sodiščem. Sodnik: Povejte mi no, prosim, od česa Živite, ko pa pravite, da ste brez dela?
Obtoženec: Tega vam ne umnem povedati, gospod sodnik, to js trgovska tajna.
Ljubljana, 24. septembra.
Vprašanje zgraditve nove carinarnice, ka naj odgovarja vsem zahtevam modernega prometa, je bilo v Ljubljani že več let pereče. Prostori stare carinarnice pri glavnem kolodvoru so bili namreč že davno premajhni in pretesni m zato se je vprašanje nove carinarnice že dolgo obravnavalo. Kakor smo že lani poročali, je bil končno med carinarnico, železnico in drugimi mc-rodajnimi faktorji dosežen sporazum glede .zgradi rve nove car mamice.
Zemljišče za novo carinarnico, to je carinsko poslopje, skladišča in stanovanjsko kolonijo, je bilo izbrano med Dovozno tn Vilharjevo cesto. Vilharjevo cesto so namreč preložili za 40 do 50 m in jo iz kaldr-minskega fonda tudi tlakovali.
Lani so na tem zemljišču med Dovče v o hišo in zasilno bolnico, zapele lopate. Delo je prevzela Stavbna družba, ki je najprej pričela z gradnjo stanovanjske kolonije na severni strani omenjene ceste in 13. junija se je vršilo slavnostno polaganje temeljnega kamna. Delo je lepo napredovalo, delali so ruda pozimi, v kolikor je pač dopuščalo vreme in danes je carinarnica z vsema priključnimi objekti, to je stanovanjsko hišo za carinike in stanovanjsko kolociijo, dograjena in bo nemara še letos izročena svojemu namenu.
Danes prinašamo sliko upravnega poslopja, h kateremu bo dohod z ViIhaTJeve ceste, oddelki za poslovanje s strankami pa bodo v pritličju v veliki dvorani. Tam bo tudi mestna kontrola, laboratorij, oddelki za posrednike, garderoba itd. Prvo nadstropje je rezervirano za urade, ki nimajo toliko opravka s strankami, tako knjigovodstvo, carinski muzej itd., v kleti pa bo arhiv, umivalnica, tresor, tam je nameščena tudi centralna kurjava.
Impozanten je tudi pogled na masivno grajena carinska skladišča, ki imajo na Strani carinskih tirov 4 m široko rampo za skladanje težkih tovorov. V skladiščni bodo prostori za carinske uradnike, skladiščnika, finančne organe, uradnike dohodar-stvenega urada itd.
Kot rečeno je dograjena tudi stajnovaoj-
Jesenice, 23. septembra.
Dolga leta so se vodila pogajanja v Ljubljani in v Beogradu v zadevi gradnje prepotrebne carinarnice na Jesenicah. Bflo je neb roj razprav in na licu mesta nešteto komisij, enkrat je manjkalo denarja, drugič je bilo stavbisče perdrago, tretjič so hoteli carinarnico zgraditi namestou na Jesend-cah v Kranju, tako da smo bih Jeseničani izgubili že vsako vero, da se bo kdaj gradilo to poslopje, dokler se točno pred enim letom na pričelo z intenzivnim delom pri gradnji impozantnega poslopja, ki ga vrdi-mo tu na sliki.
Načrte za to mogočno stavbo, ki je ena največjih in najmodernejših daleč na okrog, sta napravila gg. inženjer Josip Pa-vftn m arhitekt Costaperaria iz Ljubljane. Poslopje je gradila stavbna tvrdka Gustav Tdnies, gradbena dela pa je vodil g. mi Bohinc iz Ljubljane. Stavba je po enoletni gradnji sedaj popolnoma dovršena, tako da se bodo stranke m uradi te dni vselili v poslopje. V glavnem vestrbuhi je loža vratarja, na desna strani pritličja ki v prvem nadstropju so velike carinske pisarne, skladišča, tresorji in kemični laboratoriji. Na levi strani pritličja, ki je popolnoma ločeno od camnakfh pisarn, pa se bo nastavil mestni občinski urad. Imel bo tri lepe sobe s čakalnico in sejno dvorano. Vse pisarniške prostore bo grela centralna kurjava. V poslopju bo 9 lepih večsobnih stanovanj za uraoiištvo. ki bodo imele od pisarniških prostorov popoVioma ločene vhode, in to z obeh bočnih strani poslopja. Poleg postajnega poslopja pa bodo začeli graditi Se eno
ska kolonija za carinske uslužbence. Zgrajenih je bilo okrog 40 stanovanj. Stanovanjski blok je ločen od carinarnice ter stoji na drugi strani Vilharjeve ceste. Stanovanjske hiše so sicer zadane strnjeno, vendar pa tako, da je na vsaki dve stanovanji po eno stopnjišče. Dograjeni sta tudi stražnica finančne kontrole, kjer bosta nameščeni kuhinja in jedilnica za samce in ob vhodu z Vilharjeve ceste v carinarnico tudi malo poslopje mestnega dohod a rst vernega urada.
Kako velik obseg zavzema stavba carinarnice in pritličnih objektov, je razvidno iz ogromne količine stavbnega materijala, ki so ga poraabili za zidavo. Porabili so približno 1,200.000 komadov zidne opeke, okrog 100 vagonov cementa, 50 vagonov apna, okroglo 6500 kubičnih metrov gramoza in peska itd. Pesek so vozili kar iz bližnje gramoznice, ki je last družbe.
V zvezi z zazidanjem vseh teh prostorov, to je zgradbe carinarnice, skladišč ki stanovanjske kolonije, bo treba prestaviti razne železniške objekte. V smislu dogo\f>-ra je bilo sklenjeno, da se prestavijo nakladalne rampe boi j proti zapadu, vozovne tehtnice s sedanjega mesta ob stari nakladalni rampi k novi rampi, is to tako tudi oba "žerjava. Tudi vagonske delavnice bodo prestavljene.
V zvezi z gradnjo novih carinskih poslopij je bila, kot rečeno, preurejena in tlakovana tudi Vilharjeva ulica v izmeri 112,365 m1, poleg tega Šrmartmska cesta, Masarv-kova cesta, od Resijeve do Kette-Murnove ceste in Resi jeva cesta od Komenske^a ulice do Masarvkove ceste.
Prostrano carinsko dvorišče, ki je bflo tudi tlakovano, obdaja lična zidana ograja, ki meji na Vilharjevo cesto, vzdolž katere so nasadili drevesca. Na dvorišču so »redili vit, poleg tega pa vodi čez oVordsVSe rartrao carinarnice železniški tir, Z hlkvo catrazsar*-nico, regulacijo Vilharjeve ceste in dmgih ulic je Ljirbtjana zopet mnogo pridobila. Stavbni družbi, ka je v razrmerotma naglem času zgradila caannarnioo s priključnim* objekti, gre vse priznan jo.
poslopje, ki bo sktziio kot carinska pregle-
đovakiioa.
Z dograditvijo mogočnega poslopja carinarnice se je na mah spremenilo središče našega mesta. Pri tem pa močno trpi skladnost, ker so poleg te moderne stavbe zelo nizke, a tudi staTe hiše, ki so nujno potrebne obnove, ali pa se jih bo moralo prej ali sej podreti m zgraditi na njih mestih nove, ki bi naj nekoliko odgovarjale novi carinarnici.
Sicer se je zadnja leta v našem t mestu v zunanjem pogledu mnogo napravilo. Izvršilo se je imenovanje 34 trgov, cest in ulic, napravilo nove ulične napise, se lepo uredila giavna cesta, a značaja vasi se v centru mesta ni moglo odpraviti, zato ni čuda, da je stala pred dvema letoma v centru mesta skupina športnikov iz Celovca in popraševala: \Vo kom m t man eigent-lich in die Stadt. — Vse drugačna skladnost je dosežena od Hrvatove hiše do Be-kraa, kjer so vse hiše enake, pri carinarnici pa je med hišami tak kontrast kot v Ljubljani med Figov cem in nebotion ikom. Sicer pa čas prenese vse. Kot so v nekaj letih izginili in izginjajo stari nazivi mestnih okrajev kot Stara Sava, Groblje in Kurja vas, na njih mesta pa so stopili trgi in ceste kot Luckmanov trg. Cankarjeva cesta. Jadranska cesto. Savsko nabrežje itd., tako bodo v nekaj letih tudi Jesenice v svojem središču zrastle in se prenovile. Nastale bodo nove lepe bele hiše. ki bodo v skladu s carinarnico. Zato nam jamčijo žilavi Jeseničani, kri imajo dosti podjetnosti in znrisla za napredek našega mesta.
I
RICHARD TAUBER
nastopi kot Cavaradossi v
SENZACIJA!
Dva športna rekorderja v Kranju
Vsa država pozna motocikfista Luđvrka Stariča in tekača Leva
Koračića
ln*~<%Tsmtto* -^slfr^ie carinarnice na Jesenicah
RICHARD TAUBER PRII>E! PRIDEI
poje najlepše šlager je v „SIMFONIJI LJUBEZNI44
Dnevne vesti
— Vsem gg, pcverjnikom in članom Vodnikove družbe! Osrednja pisarna Vod-njkorve dražbe razpošilja te dni poverjenikom dopise, t katerih jih vljudno prosi, da naj nabiranje članov se nadaljujejo do 15. oktobra t. L, nato naj nabiranje za-kJijociJo, vpoSljejo nabiralne pole centralni Pisarni fai obenem nakažejo nabrano članarino jn e v en tu e ino vezavo. Gg. poverje-irHei _ preglejte spisek svojih članov! Stopite k članom _ zamudnikom ter jih opozorite, da še niso poravnali svoje članarine za leto 1932. Pomnožite vrste članov Vodnikove družbe kljub vladajoči kri-zi! Znesek 20 Din je malo, a zato dobi vsak član 4 lepe knjige v mesecu novembru t. 1. Ne bo mn žal za ta mali Izdatek! Noben lanski član ne sme odpasti v letošnjem letu od Vodnikove družbe! Letošnje knjige so v tisku in bodo v kratkem dotiskane, nakar se prične takoj z razpošjljatvijo. Zato prav vljudno prosimo vse lanske Člane, ki še niso poravnali letošnje članarine, da Isto takoj izročijo svojemu poverjeniku, odnosno jo nakažojo po položnici. Vabimo pa tudi vse prijatelje lepih knjig, da pristopijo k Vodnikovi družbi. Ako nimaš položnice, stopi na poštni urad, kjer dobiš 'poštno položnico, ter nanjo napiši >Vodni-kova družba v Ljubljani«, ček. račun št 14.520.
— Zatefek leto?nje vinske trgatve. Po § 8 zakona o vinu in cL 26 pravilnika k temu zakonu je dovoljeno, da se sme grozdje za zobanje trgati, kadar je taka sorta dozorela. Obča trgatev grozdja za pripravljan te vina pa se ne sme vršiti pred rokom, ki ga določijo za vsako občino občinska oblast va sporazumno s ©reskim kmetijskim referentom, ki o tem obvesti kletarskega nadzornika pri kraljevski banski upravi. Občinske uprave pa lahko dovoljujejo trgatev ranih crrozdnih sort tudi pred rokom za splošno trgatev, pravtako pobiranje bolnega grozdja poznih sort in sicer sporazumno z vinogradniki, morajo pa o tem obvestiti potom sreskega načelstva kletarskega nadzornika pri kr. banski upravi. Neupoštevanje določenih rokov, to je vsaka predčasna trgatev se kaznuje po § 30 zakona o vinu z zaporom od 1 do 14 dni ali v denarju od 25 do 1000 Din in sicer potom sresk. načelstva. Izkušnje zadnjih let učijo, da se boljša vina od pozne trgatve še razmeroma lahko spravijo v denar, slabša vina od prezgodnje trgatve pa n«1 najdejo kupca ludi po nizkih cenah in tiščijo cene tudi dobrih vin navzdol. Sreska načelstva so prejela navodila, naj letos strogo postopajo po prednjih določbah zakona o vinu s pravilnikom Opozarjajo se tedaj vinogradniki, da se v izogib posledic držijo gornjih določil vinskega zakona.
_ Na kmetijski šoli na Grmu ; n Novem mestu prične novo šolsko le"c letne šole dne 1. novembra t. L šola je enoletna, poučujejo se vse panoge kmetijstva Vsi učenci stanujejo v zavod j, v.;e- Imajo v&o oskrbo. Sprejemajo se urHn'.. dovolj nadarjeni sinovi kmečkih sta-še\\ Vi boilo ostali po končanem šolanju na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, koikovane s 5 Din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Ormu io 10. oktobra tega leta. Prošnji je priložiti: 1. krstni list. 2. Domovnico. 3. Oodpustnico, odnosno zadnje šolsko izpričevalo. 4. Izpričevalo o mavnosti o onih pro-*'*cili ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole. 5. Izjavo staršev, odnosno varuha (ko.ek 2 Din), ki reflekitlrajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo lz jasnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec osta: pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu V šolo napravi;«.« učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščen; absolventi dveh ali več razretov meščanske ali 'kake nižje srednje šole. Hkrati se prejšče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do preklica mesečno 400 Din In se plačuje mesečno vnaprej. Pridnim sinovom manj premožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma, do polovice ali tričetrtine prosta mesta v zavodu. Prosilci za banovinsko prosto mesto morano priložiti davčno a:!. občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole.
_ Prodaja inozemskih časopisov in revij. Ministrstvo trgovine ta indrastrije Je po zakonu za razpečevanje inozemskih časopisov in rervij, ki je veljaven že od 8. de. oembra 1S31, izdalo izključno pravico za uvoz jn razpečavanje Inozemskih časopisom in revij v naši državj ageneiji >Avala<, Beosrad, ki bo »preko yPutnlka< v Ljubljani, kot svojega glavnega zastopnika, vršila prodajo časopisov v dravski banovini. Avala, odnosno Putnik bo pričela z delom 1. novembra L L Vsakdo, ki se bavi s prodajo tujih časopisov in revij, mora to takoj javiti Putniku v Ljubljani, Dunajska cesta 1-ITT., od katerega bo dobil vse potrebne podatke in navodila,
— Znamenitost na književnem trgu bo knjiga Charles Nodier: Stattetlque M»yr<-enne. To so feljtoni znamenitega romantika, katere je napisal za >T£legraphe offi-ciel des Province« Illyriennes«, ki je iz-oajal za časa Francozov v '^ajnbljani. Temo listu je bU Ch. Nodier za*hvtt Jn najboljoj urednik. V omenjenih člankih je zbiral po lastni izjavi >raztresano narodno blagoe. Popolni tovodi omenjenega francoskega uradnega lista se nahajajo edino v drtovni stodljsfci kndfožnjcd v Izubijani, iz-
dajo teh interesantnih feljtonov pripravljata g«. Dobrovoljc in dr. Janko Tavzes. Delo izide v kratkem.
— Tujski promet v Hrvatskem PrVnor-
ju. Letos so tujci na Hrvatskem Primorju zapravili manj denarja nego lani. Lani je bilo na Hrvatskem Primorju 47.609 gostov, letos v prvem polletju pa 11.618. Tujski promet je torej znatno nazadoval.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deževno. Včeraj je bilo v Beogradu lepo, drugod pa oblačno in večinoma tud; deževno. Poročila o temperaturi so iz vseh krajev izostala, ker so večinoma pokvarjene telefonske zveze. V Ljubljani smo imeli včeraj precej hladno, ker je znaša'a najvišja temperatura samo 14 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 75S.8, temperatura je znašala 13 stopinj.
— Centrala za razpečevanje saharina v Zagrebu. Zagrebška policija je odkrila tajno skladišče saharina v izdolbenem podu neke hiše v Trenkovj ulici. Zasačila je tri mladeniče in našla pri njih reč klogramov saharina. Tajno skladišče je bik) v stanovanju Steve Tomi jenov i ca. Pred dobrim tednom so aretirali glavnega tihotapca Ri-harda Picka in našli prj njem 203 kg saharina. V Zagrebu je bila centrala za razpečavanje saharina po vsej državi.
— Zaklanega kmeta so našli včeraj blizu železniškega nasipa dobra dva kilometra od P rače pri Višegradu. Gre za 25 'etneaa Medana Bujaka. Čudno je, da je pred 4 meseci na istem kraju našel tragično smrt prOgovna čuvaj in pokojnikov sorodnik Latif Bujak. Potniki, ki so prispeli včeraj zjutraj iz Beograda preko LTžice *n Vardišta v Sarajevo, so pripovedovali o truplu brez dl-ave. Id so ga našli ob železniški progi. Glave je ležala dobra 2 m cd tru-pVa. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, da ugotove, kdo je Bujaka umoril.
— Tragifna smrt deteta. V vasi 2mo-vica ie grela Milka Marin vodo in ko je zavrela, je hotela prestaviti lonec, pa ji e padel iz rok ni sc razbil. Nesreča je hotela, da je bila ta čas v kuhinji njena triletna hčerkica Marija, ki je zadobila tako težke opekline. *s je v strasnih mukah £ m<al u umrla.
— Absolutno varno tovarniško podjetje v Ljubljani išče kredit do 2 milijonov dinarjev. Posojilo se sprejeme tudi v manjših kvotah. Plačilni rok in obrestna mera po dogovoru. Ponudbe pod >Sierurnost/491n<t na upravo >Slov. Naroda«. 491n
_ Opozarjamo na oglas šijakovič Matko.
frizerski  salon. 493n
— Mnogi ljudje običavajo, da po kosilu in po večerji popijejo kozarec Radenske zdravilne vode. Tega pa ne delajo le zaradi njenega prijetnega ter polnega okusa In njenih zdravilnih svojstev, temveč tudi zaradi tega, ker Radenska zdravilna voda v srrhi prijetno rezne in ustr poh'adi in po-sveži.
— Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne >Franz-Josefc grenčice doseči izdatno izpraznjen j evčrev brez napora, številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom >Franz-Josef< vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protln, revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. >Franz-Josefc gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah In špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Izletniškega vlaka v Kranjsko goro in Bohinjsko Bistrico jutri ne bo! Direkcija državnih železnic v Izubijani sporoča, da jutrišnji izletniški vlak v Kranjsko goro in Bohinjsko Bistrico zaradi slabega vremena ne bo vozil.
—N Nova hiša v škrabčev] ulici. Pod tom naslovom smo pred dnevi poročali, da se gradi v podaljšani š<krabčevj ulici nova lesena hiša. Ker je bil popis hiše zelo pomanjkljiv in bi lahko kdo domneval, da se gradi hiša slabše kvalitete, ki ne spada v ta del mesta, smo naprošenl, da priobčimo naslednji dodatni popis hiše: Vila ima pritličje, visoko pritličje In prvo nadstropje. Notranjost je moderno urejena. V pritličju je dvosobno, dočim je v visokem prit^čju m prvem nadstropju petsobno stanovanje Na tri metre visokem betonskem podstavku, ki je ves zgrajen pod terenom, je postavljena lesena konstrukcija hiše, ki sestoji lz 13 cm debelih lesenih stebrov, ki so medsebojno povezani. Na to ogrodje hiše bodo pritrjeni trije leseni epaži. Na tu-nanrto stran pride lepo izdela i paralelen opaž, temu sledi lepenka In vertikalen grob opaž. Nato pride zračna Izo'acija. Na notranji strani bo pritrjen vertikalen opaž, obložen a 5 om debelfmi porortn'm! ploščami, ki bodo ometane. Zunanji opaž In cela fasada -bo okolici primerno po-p lesk ana. Ta stena odgovarja z ozlrotn na izolacijo proti mrazu in vročini cca. fS5 cm debelemu z ion jz opeke. Vmesne stene so deloma lesene, deloma iz poro! i ta ter bodo vse ometaire. Leseno konstrukcijo, ki tvori glavna to bistveni del hise, Je orevsela v izdelavo Ljubljanska gradbena družba, Iti fodetaje tr» konstrukcijo z največjo preciznostjo.
—19 Gradbeno gibanje nI nič manjše kakor je bilo. Zadnji čas so pognale lz tal enonadstropne stavbe, ki pa bodo dodelane spomladi. Tako je napravljen betonski temen *a enonadstropno bfso sđrmvnfka dr. EJdvina Snherja v Smoletovi atjei. Zidanje vodi stavbno podjetje Anton Mavric. V Smoletovi ulici ne bo nikdar večjega vo zornega prometa ter ne bo ttill v fltanc-vanja nadležni cestni prah. — V teti uJIci nekoldko naprej Je v dom visoko-botonsko
temeljno zidovje, na katerem se zgradi is opeke visokopritlična, enonadstropna stavba za Alojzija Svetiiča TemeUno zjdovje Je precej obsežno, kar kaže, da bo pod Svetličevo streho več stanovanj. Zidanje ima v rokah mestni stavimIk Miroslav Zupan. Letos bo hisa v grobem sezidana ki pokrita, ometavanje zidovja in vse drugo delo te pa izvrši prihodnjo pomlad. — Ob Domobranski cesti so te dni postavili okra šeno smrečico na enonadstropno zidovih Tu bo imel svoje ognjišče in dvorišče mesarski mojster Josip Toni. Tudi ta domačija bo dodelana šele prihodnjo pomlad, zlasti še, če bo jesensko vreme začelo na gajati. Zidarska dela izvršuje mestni stavbnifk Miroslav Zupan. S to hišo bo domala vsa južna stran Domobranske ceste zazidana
—lj CHRISTOFOV UČNI ZAVOD, znana najstarejša in najbolje obiskovana privatna šola v Ljubljani, vpisuje ie ves september vsak dan v lastni novi vili, Domobranska cesta 15. — Vpisnina 20 Din. šolnina mesečno 120 Din, revni popust. — šolsko leto prične nepreklicno 1. oktobra. Zavod preskrbuje službe. Dnevni in večerni tečaji. 459n
ki ae bo vršil vsak četrtek, bo poučeval priznan plesni strokovnjak. Vabljeni so val zasebni in arvtonomni nameščenci ter sploh prijatelji plesa,
—lj Plesni zavod — Jenko — v Kazini _
Zvezda otvori letošnjo sezono v prvi polovici oktobra. Natančnejše bo objavljeno kakor hitro se vrne g. Jenko lz modemskega študijskega potovanja 49; i
—lj Zveza bivših salezijanskih gojencev na Rakovniku ima svoj redni letini občni zbor v nedeljo 2. oktobra t. 1. ob 9. na Rakovniku. Vabljeni tudi tisti tovariši, ki še niso včlanjeni v Zvezi. 495n
—lj Krajevna organizacija JRKD za dvorski okraj (11. in 12. volišče v Ljubljani bo imela v soboto 1. oktobra ob 8. zvečer v salonu gostilne prj Mraku na Rimski cesti ustanovno skupščino, na katero se vabijo vsi Člani.
—lj Ponavljalni tečaji. Za dijake in dijakinje vseh razredov srednjih šol se otvo-rijo privatni ponavljalni tečaji iz vseh predmetov. Ti kurzi imano namen pomagati dijaku v predmetih, kjer slabeje napreduje. Honorar za predmet je 50 Din mesečno. Prijave sprejema in daje informacije iz uslužnosti g. Bombač, šolski sluga na "H. drž. real. gimnaziji na Poljanski cesti
ne itd). G. Potočnik bo izdajal tudi žepne in stenske koledarje in vozne rede za Gorenjsko. V kratkem bo izšc' v njegovi «a-ložbl žepni adresar za Gorenjsko, v katerem bodo zastopane vse naše boljšt firm-.
— Nogomet. Ljubi jamska Gsafiaa t« za svoj nedavni poraz 6 . 2 re.nclvro sevali Žirale prosio nedeljo. Poraza 7 : 2 domačim' po poteku igre sicer niso rtlftniili in ga je kriv vratar ter ielom*? tud- neznanje napada pred golom !um v oedetk) gostuje prvič v Kranju ljubljanska Sparta in i£ra proti la moštvu, dočim «re i. m »š~vn na Jesenice, d<j natačneje spo^n« -vo:eua konkurenta v bližnjem prvenstvenem tekmovanju. V Kranju bo v pred*e<mi nastopilo tudi juniorsko moštve
Za brezposelne
Celje. 23 6ip:ci»kra Nocoj se je vršHa v seju: dvorani na mestnem mag.stratu v Ce. ju -\i m aikita o pomožni akc- y m zanosi ie? a oodporo hr<zpOselnih v Uelni 'n ok.)H Ankstc se je udeležilo ok~ou .SO ose o n sirtr narodni poslanec g. Ivan PrekoTiek. sresk? podna-čelnik g. Klobčič, opar- g Jtnak. p-ota §osp. Cudič ter zastopniki mastne <n ~>k >lUke občine. Borze dela. De1av«k.* /Korni;^. Javne kuhinje industrije, mesrneoa in sre*kecfi Združenja trgovcev dobrodt^r^h društev. d»elavskih strokovnih organizacij in privit-nih nameščencev. Po dališi stvarci razpravi o problemu brezposelnosti jn o podrobnostih pomožne akcije, o kateri so govorili gg. mestni župan dr. Goričan. vodja celjske ekspoziture borze dela Tokan. industriiec Weinberger, prohuri<st cinkarne Pečar, sresk i pod načelnik Klobčič, narodni poslanec Ivan Prekoršek okoliški župan V. Ku-kovec, vodja ?avae kuhv. ie in zastopnik strokovne komisije S^e'e>f, megistratni ravnatelj Subic, tajnik Zi^ut^uia trgovcev za mesto Celje Blažon, Mihelčič, "Wltavs>ki, Vodopivc. mestni inženjer Pristovšek in opat Jurak so bile določene naslednje smrver-nioe za pomožno akcijo.
Pomožna akcija bo enotna za Celje in okolico in bo ustanovila lastno pisarno. Prispevki za brezposelne naj se zbirajo tako, da prispevajo delodajalci in delojemalci določen odstotek od izplačanih oz., prejetih mezd. Od stanovanj, to je od vsake sobe, naj bi se plačeval prostovoljni davek v korist brezposelnih. Pravico do podpor, ki bi se delile predvsem v naturi z bon-l, imajo brezposelni, ki so pristojni v celjsko mestno ali okoHšlco občino V drugi vrsti pridejo v pO&tev brezposelni, kri bivajo že 5 let v eni izmed obeh občin, v tretji vrsti pa drugi brezposelni. Obe občini bosta določili javna dela. pri katerih bo pomožni odbor zaposlil brezposelne, ki bodo prejemali podporo. Do ponedeljka 26. t m. bo osnovan ŠTr5i pomožni odbor, v katerem bodo 4 zastopniki mestne in 4 zastopniki okoliške občine, 2 zastopnika delavstva ter po 1 zastopnik industrije. Borze dela. Združenja trgovcev. Javne larlvcije. Sokola, Rdečega križa. Kola jugosl. sester, Zaščite dece in mladine, . rncencijeve konference in Gospejnega društva. Ta širši odbor bo imel sejo v ponedeljek 26. t m. ob 17. v sejni dvorani na mestnem magistratu in bo na tej seji izvolil ožji odbor, ki bo takoj uvedel obširno in čim bolje organizirano pomožno akcijo, da v izdatni meri podpre obupa joče brezposelne m druge reveže v Celju m okoKci.
Iz Cellr
—e Obrtna nadaljevalna šola v Celja. Šolsko leto 1932/33 se prične prvo nedeljo v oktobru t. j. 2. oktobra. Zbirališče bo ta dan ob 8. zjutraj v telovadnici mestne osnovne šole. Neobhodno je potrebno, da se to nedeljo zglasi vsak lanski vajenec, ki je še dolžan obiskovati obrtno nadaljevalno šolo; novinci in novinke naj prineso s seboj zadnje šolsko naznanilo. — Obrtni krogi se obveščajo, da v tem Šolskem letu ne bo več obeh moških pripravljalnih razredov, temveč 4 prvi, 3 drugi in 3 tretji strokovni razredi za vajence ter še 2 ženska razreda, prvi in drugi. Pouk se bo vršil — kakor lani — ob delavnikih popoldne (izvzem-§i sobote) in pa ob nedeljah dopoldne. Popoldanski pouk bo trajal v razredih kakor doslej od 13. do 17. Nekaj novega pa je letos, da je ministrstvo za trgovino in industrijo z odlokom I. br. 19094/N z dne 23. junija 1932 uvedlo v vseh obrtnih nadaljevalnih šolah v Jugoslaviji obvezno telovadbo po eno uro tedensko, ki se bo vršila ob delavnikih takoj po končanem razrednem pouku v telovad niči. Gospodje mojstri in gospe mojstrice se vljudno prosijo, da skrbijo za reden šolski obisk in tudi za točno plačevanje ukovine vsako prvo nedeljo v šolskem mesecu po 20 Din. Ta denar se bo pobiral, kakor doslej, v posameznih razredih in bo prejem takoj potrjen v kontrolnih knjižicah. — Učiteljska otvoritvena konferenca se bo vršila v sredo 28. t m. ob 20. v risalnici mestne deške osnovne šole
—e Celjsko uredništvo >Jutra< in slovenskega Narodac je v uredništvu >Nove Dobe« v Zvezni tiskarni, Strossmaverjeva ulica J, pritličje desno, telefon Bt 66. Podružnica uprave >Jutrac in »Slovenskega Naroda« ostane še nadalje v Kocenovi uliei.
—e Gremij trgovcev v Celju se je po novem obrtnem zakonu preosnoval v »Združenje trgovcev za mesto Celju«. Zato je treba odslej vse dopise in vloge pošiljati na novi naslov.
—c Koroški večer Koroškega kluba v Celju bo v soboto 15. oktobra v restavraciji »Evropi <.
—e Ts sodne dvorane. Josip Skoberne, bivši župan, predsednik krajevnega šolskega odbora v Sevnici pri Rajhenburgu in bivši poslanec SLS, je bil v petek 23. t. m. dopoldne na okrožnem sodišču v Celju zaradi zločina utaje po § 319/1 obsojen na 6 mesecev strogega zapora, na izgubo Častnih državljanskih pravic za dobo dveh let in na povračilo sodnih stroškov.
—e Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 30. t. m. lekarna >Pri orlu«* na Glavnem trgu.
Po preteku dolgih let
stric v Ljubljani bil je spet,
zdaj navdušen pravi nam:
»Jutri v »DajzDam« vse pel jam!«
—lj Manjše zidave. Posestnik Anton Podboršek je na»pravil prizidek k svoji enonadstropni hiši št. 4 v "Linhartovi ulici. V prtzid«kiu se bo iz-vrše val mesarski obrt, ravna streha ima lično betonsko ograjo in bo služila za teraso. Ravnatelj J. Christof dela lepo moderno ograjo iz klesanega kamna in betona pri svoji vili ob Domobranski cesti. V Vecstovskovi ulici je napravil B. 2iHč ob svojem zemljišču Železno ograjo na betonskem temelju. To vse služi v olepšavo ulic.
—lj Nova kavarna. Vzhodni del Ljubljane je dobil moderno kavarno, ki v nji gospodari dolgoletna plačilni natakar v »Zvezdi« g. Ivan Flerdn. Iz znane Krapše-ve kavarne v Verličevi hiši so mu napravili naši priznani obrtniki lepo moderno kavarno, krasno opremljeno in odgovarjajočo vsem zahtevam kavarniškega obrata.
—lj Zadružna šola v Ljubljani. V šolskem letu 1932-33 se bo na državni dvo-razredni trgovski šoli v 'Ljubljani zapet otvoril zadružni tečaj, ki kna namen podati kmetskim posestnikom in njih sinovom, pa tudi drugim mladeničem temeljito izobra-zbo v zadružništvu, da moreno pozneje ustanavljati in voditi pridobitne in kreditne zadruge. Vpisovanje se bo vršilo dne 17. oktobra od 9. do 12. na Kongresnem trgu 2. K -vpisovanju mora prinesti vsakdo: 1. -rojstni list aH izpisek. 2. Zadnje šolsko izpričevalo. 3.) Vpisnino 20 Din. 4.) 200 Din za knjige. Sprejemni pogoji so 1.) dopolnjeno 1$. leto starosti. 2.) Dovršena osnovna šola. Zadružni tečaj bo trajal od 17. oktobra t. L do 12. aprila 1933. Pouk se bo vršil vsak delavnik od 14. do pol 19. ure. Kdor želi biti sprejel, nad napravi prošnjo ali naravnost aM s posredovanjem kakšne zadruge na Zadružno zvezo v Ljubljani aH pa na Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani. Informacije zaradi podpor dajeta obe imenovanj znrezi.
Novi „Adresar Ljubljane44 izide.
Stane Din 160, naroča se v tiskarni »GRAFIKA«, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 4. 11179
—l<j Delo na cesti Za gradom je šlo še čeraj dopoldne spešno od rok. Tlakovati so začeli x drobnimi granitnimi kockam: tik tramvajskega tira na Karlovški cesti. Parni valjar gladi ta ra/vma cestišče že ob Mohorčičevem posestvu. Robniki so do malega položeni. V dehi je vzhodni betonski hodnik in železna ograja ob njem prot: Streliški ulici. Vsa dolenjska stran in pa Ig rabi nadraje to cesto, saj je pa tudi za vozovni promet nađprlpravnejsa. želeti je, da se tlakovanje čim bolj pospeši.
Francoske tečaje zopet otvarja za odrasle dne 1. oktobra Francoski institut. Pouk bo v Ljubljani na moSkem učiteljišču na Resloevi cesti In sicer: I. tečaj za začetnike ob ponedeljkih In četrtkih od 18. do pol 20. Predava g. iprof. Južnič. n. a tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. Predava g. prof. dr. Novak. II. b tečaj ob sredah od pol 19. do pol 20. Predavatelj isti. D>1. a tečaj ob ponedeljkih od pol 19. do pol 20. Predavatelj isti- V »III. b tečaju predava francosko slovnico v francoskem jeziku odnosno vodi konverzacijo ga. J. Bele ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. ure. Obiskovalci tečajev plačujejo mesečno po 20 Din vnaprej, lahko pa obiskujejo za to ukovijio več tečajev. Prijave sprejema od 26. septembra dalje vsak dan od 19. do 20. g. A. Dolenc, slnžitelj zgoraj omenjenega učiteljišča. Prijavi se lahko tudi po dopisnici.
—Evanoeljska cerkvena občina. Jutri ob 10. služba božja. Na prržntoi gospod župnik M a y. 494n —lj Novosti Iz kina Matice. Kakor vsako soboto bo predvajal Elitni kino Matica rodi danes nov svočatf tednflk. To pot bomo videli transport gondole profesorđa Plccar-da preko A*p v Curih, kjer je drznega učenjaka pozdravil predsednik Švicarske republike. Krasne so nove slike z olimpijade, budi damska jesenska in zimska moda je zastopana in pogled v Hagenbeckov zoološki vrt. — Ne pozabite na današnjo predstavo ZKD filma >Bmil ta detektivi«, že včerajšnja predstava je pokazala, da je ta fHm pri nas Belo uspel tn ugajal starim
fn mladim. NatfveC veselja so seveda TmeTi otroci te mladina Film bo na sporedu fie danes ob 14.30 tn jutri ob 11. v lrinu Mati. ot To lepo flhnsko delo naj si vsakdo ogleda, slasti pa gs priporočamo mladini.
—10 DruStvo zasebnih In avtonomnih nameščencev v Ljubljani otvori letos lasten plesni tsčad. Orfottefaa otvoritev bo v četrtek 6. oktobra t veliki katinskl dvoran! ob »vokfn rpvrstnega Nagodetovega jasi - ban d orkestra, ki šteje pet mož. Prtoetek bo ob M 9, V plesnem tečaju,
Samo se danes in jutri!
ANI ONDRA
HERMAN THIMIG RALPH AKTUR ROBERTS
v sijajni ljubavni komediji
Najnovejši zvočni UFA tednik
Predstave danes ob 4., %8 in 14IO zvečer!  Jutri (v nedeljo) ob 3., 5., %8 in ^410 zvečer!
Elitni kino Matica
Telefon 2124
—lj   Dunajsko   pranje, svetlolikanje — ŠIMENC. Kolodvorska ulica 8.
—lj Umrli so v Ljubljani od 16. do 22.
t. m.: Zidar Marija, 55 let, mestna uboga, Vidovdanska c. 9; Ažman Terezija. 82 let, posestnioa, Vidovdanska c. 9; KS>s Ana, roj. Pfajfar, 56 let, žena čevljarja. Idrijska ul. 3-pr.; Nabernik Ana. 40 let, zasebnica, Krakovski nasip 10; Kordan Ivan. 70 let. uradnik drž. žeL v p., Gorupova uL 20-pr.; Ce-bokli Lucija, 39 let, gospodinja, Nove Jarše 51: Wo!f Janez, 77 let. posestnik, Svetce va ul. 4-pr.; Papež Marija, roj. Prah, delavka tobačne tbv. v p.. Cesta v Mestni log 41; Bergant Jakob, 86 let, zasebnik. Krakovski nasip 16: Puih Ludovik, 90 let, Jap-ljeva ul. 2, bivši mizar. — V ljubljanski bolnici umrli: Siegl Hermina, 60 let šivilja, Resljeva c. 20; Vrbovec Leopol-dina, 21 let, zasebnica, Mestni trg 8; Keber Franja roj. Morth, 56 let, vdova trgovca, Havdricho-va ul. 16; Svetin Anton, 23 let, sin posestnika, Bukovica 19; Novak Franc, 31 let, čevljarski mojster. Lava 17; Kolm&n Anton, 58 let, posestnik, Podgorje 35; Sušnik Ivan. 10 minut, sin služkinje, Dragom!je 16; Sušnik Joško, 6 mesecev, srn kurjača, Jasinj 1, srez Kamnik; Kovač Andrej, 22 mesecev, sin namestnika drž. tožilca, Novo mesto; Perdan Anton. 1 leto, sin poljske dumarl-ce, Senčtrr 163: Hrovat Marija, 40 mimrt, hči kuharice, Tržič: Rutar Josip, 33 let, sluga, Moste; Jernejčič Frančiška roj. Bombač, 47 let, žena vpok. uradnika drž. žel. Antona, Zrinjskega c 5; Padar Jože, 10 mesecev, sin dninarice, Gmajniče 6: Porenta Mani-ca, 3 leto, hči mlinarja, Škofja Loka: Dolenc Katarina, 37 let. žena posestnika. Sopotnica 17.
Iz Kranja
— Odlikovanja. Nj. Vel. kralj je odlikoval štiri može v našem srezu, ka so sd pridobili mnogo zaslug na raznih področjih. V Tržiču sta sprejela Ted jugoslovenske krone IV. stopnje tovarnarja And. Gassner in Edm. Glaunzner, znana industrijatca, ki podpirata znatno tudi naše narodne prosvetne in gospodarske ustanove. Z istim redom je bil odlikovan tudi župnik v pokoju BI. Grča, ki živi sedaj v Šenčurju, Svoj čas je deloval na Goriškem; znan je kot narodno zaveden župnik. Pred vojno je bil deželni poslanec. Red jugoslovenske krone V. stopnje je prejel starosta Sokolske župe Kranj dr. še m rov. narodno usmerjen delavec na gospodarskem in socialnem polju. Čestitamo!
— Nocojšnji koncert. Drevi ob 20. uri se vrši v gimnazijski telovadnrici koncert, pri katerem sodelujejo vijolmski virtuoz Karlo Rupel, operni basist Marijan Rus m operni dirigent dr. Danrilo Svara. Za koncert vlada veliko zanimanje.
— Trgovske vesti. Ivan Vfclmar, urar na Glavnem trgu je povečal svojo trgovino in jo opremil z novo izložbo. Znano Hlebševo trgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom je vzel v najem g. Ivan Rekar.
— Glasbena Šola v Kranju ima dne 7. oktobra t. 1. ob 20. uri v glasbeni sobi gimnazije redni občni zbor. Dnevni red: 1. Zapisnik poslednjega občnega zbora. 2. Poročila društvenih funkcijonarjev. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev odbora. 5. Predlogi in nasveti, člani društva in prijatelji glasbe so vljudno vabljeni k obilni udeležbi.
— Novo podjetje v Kranja. G. Franjo Potočnik je otvoril v prostorih, lastne sve-tlolikalndce v Rožni ulici reklamno in anončno podjetje. Kdor česa išče ali potrebuje, se lahko oglesi pri njem in mu bo preskrbcl zaželjeno (stanovanje, premični-
19
Iz filmskega sveta
Novi obrazi na platnu
V irrrnski sezoni 1971-32 je prtšlo na piatno nad 100 rovft nemskrih zvočnih klinov, pa n*dX mnogo novih knen in obrazov, čo pride človek v Berlin *h Monakovo v pisarno vcHkege filmskega podretja, srlsVi vetrni znOva vprašanje, kateri novi igralec ari fgra-Tka se je posebno odrfkoval. kdo ostane, da ga postavijo v novi sezon1 Se pred težje naloge. Med začeta^, ki nedvomno ostanejo pri filmu, moramo preštevati DoTOtheo Wicck.    ETIen Schennecke
Rosy BARSONT
Nova filmska, zvezda, ki nastopa v flhrrih »Vesela bajka« bi »Pusta žari«.
in Rose Barsonv. Čudno naključje je hotelo, da so se odlikovale vse tri v enem f:knu, čeprav so po svojem bistvu tako različne. Vse tri je odkrila »Ufa*, ki si mnogo pri/adeva pomagati mladim talentom do uspeha. Odlikovale so se v filmu ^Divji domislek«. ki ga je režiral Kurt Gerron.
Eno glavnih vlog je poveri Gerron v rej filmski šaloigri berlinski gledališki su-bretj v filmu, in sicer v kratkem prizOni kot plesalka. Rose je vlogo sprejeto fn do---^cfla tako velik uspeh, da je imela že nekaj dni po premijeri sklenjeno pogodbo z >Ufo«. Kdor jo je videl na odru. se ni mogel ubraniti Čaru njenega kipeČega tem--veramenta in radostne mimike. Pri »Ufi« postane Rose Barsonv kmalu ljubljenke ljubiteljev ktna, saj je že po zunanjosti tako čarljiva. da se ti zdi kot rojena za film Zna vse, kar se potrebuje za fflnvsko igralko, plesati peti in igrati. Pravi, da zna b:ti celo resna, kar je še najmanj verjetno, kajti pri tem napravi tako grimaso, da moreš počiti v smeh.
še ena filmska zvezda
Ta, ki se zna tako imenitno držati, je pa Doroteja Wieck
Pri DoTothei \Vieok lahko govorimo o prvem nastopu samo toliko, kolikor gre aa zvočni fikn, kajti pred leti je nastopala v mnogih nemih fi'rnih. »Ufin« film »Divji domislek« ji je omogočil pokazati pravo nadarjenost. Kot partnerica Willy Fritscba je v filmu dostojanstvena, hladnokrvna Angležinja, ki pa tudi zna zabavati in šaliti se z veselimi plesalkami. V istem »Ufinem« filmu je Eilen Schwannecke določena priboriti si Willy Fritscha, kar se ji tudi posreči. Ellen Šchwannecke ima po svojem očetu, nedavno umrlem gledališkem igralcu, talent spraviti karakteristično stran svoje vloge z vso sigurnostjo do izraza. Zato jo vidimo tako naravno in verjetno na filmskem platnu, kjer predstavlja samozavestjo *ekle našega Časa, ki gre odprtih oči pogum-
no in brezskrbno skori Žrv*jenje in si prav tako osvoji moža.
Protekla sezona je pa prinesla tudi nek« j novih fiifnekfh igralcev. Tu je treba v prv: vrsti omeniti WoHa AIbaoha-Retty. T« nadarjeni filmski igralec je doma z Dunaja, njegova mari je znana gledališka igralka m ona je sina pripravila za gledališki oder. Nekaj časa je nastopal na gledališkem odru, čim se je pa pojavil zvočni fifen, se je začel navduševati zanj. Njegovi partnerici sta Lihan fiarvev fn Kathe Nagv. Z Lrhan Harvey je nastopil prvič v zv°čnem fihrru »Dvoje src in en utrip«. Je i-zboren plesalec in zato se je se posebno prikupi] prijateljem filma. Tudi z njim je »Ufa* že sklenila pogodbo. Zdaj nastopi s Kathe Nagv v filmu »Lepa pustolovščina*.
Že se nam obeta nov Tauberjev fikn, ki ga tudi pri nas množice prijateljev slavnega pevca težko pričakujejo. Tauberja bomo stišali zdaj v novem zvočnem filmu »S'ia-fonsija ljubezni«. Danes hočemo seznaniti prijatelje Tauberjevega glasu s kratka vsebino novega filma,
Burno je življenje slavnega tenor-sta Richarda Hoffmanna, povsod ga slave in poveličujejo, toda njegovo srce je strto, odkar je izgubil ljubljeno ženo. skrbno mater svoje hčerkice Giorie. Neko?, ko beži ljudi, se seznani slučajno v nekem predmestnem lokalu z lepo mlado ženo LrMy. Zasluti nov srečo, ker pač ne more vedeti, da vidi Lilly in vsa njena okolica v njsm samo moža. ki bo lahko z njegovo pomočjo zboljšala svoj gmotni položaj. Mož ne sluti, da gre Lilly samo za njegov vpliv, de pripada njeno srce mlademu Ervinu. možu ki mu hoče baš z njegovim velikim vplivom pomagati os noge. Usoda pa privede Rih-bardu na pot še drugo žensko. Njegova hčerkica je našla na igrišču odraslo prijateljico, ki se od nie noče več ločiti.
Tauber s 7 letno Petro Unkel, ki igra važno vlogo v filmu »Simfonija ljubezni«.
Hoffmanu je ostal mož beseda, poje v radiu novo Ervinovo pesem in mu celo omogoči dirigirati v operi »Tosco« na svečani predstavi, kjer poje sam Cavarados-sija. Ko pa hoče Richard pred predstavo, poln hrepenenja in pod vplivom nenadnih dvomov, odpeljati LHly, jo najde v Ervi-novem objemu. Ves iz sebe stopi veliki pevec v gledališko garderobo, spodaj ob pultu njegov tekmec, v loži prestrašena Lifly --— kakšen bo konec? Toda od dejanja do dejanja se Hoffmann bolj otresa posledic strašnega udarca. Veliko zaključno arijo poje tako krasno, kakor še nikoli. Občinstva se polasti nepopisno navdušenje.
Zadnji večer pred odhodom v Ameriko doživi Hoffiman v svoji bolesti še eno pre* senečenje. 2e drugič v enem dnevu mu Ženska temeljito pove svoje mnenje. To pot gre za odraslo prijateljico njegove hčerkice Giorie, dražestno svetlolaso dekle, ki jo je dotlej komaj opazil. In tedaj se vsi dogodki preobrnejo. Njegov svak Bernhardt. zvesti Eckehart. napravi tiste noči največjo neumnost svojega živi jen ja. Naslednjega jutra pred odhodom pamika v Ameriko se mora bridko kosati in kdo ve, kaj vse bi se bilo zgodilo, če bi ne posegla energično vmes razumna mala Glo-ria. Mod vsemi je ona najbolje poznala ljudi.
Bo cenejSe.
Žena: Torej mi nočeš kupiti kožuha? Menda ti bo bolj prav, da se prehladim in dobim nahod?
Mož: Da, tvoj nahod je še vedno cenejši od kožuha.
Očetov ponos.
Sosed: Vaš sinček je vrgel za menoj kamen.
— No, ali vas je zadel?
— K sreči ne.
— Potem takem se pa motite, to ni bil moj sin.
Iskra upanja.
Tolovaj: Če boste kričali, vas ubijem in nihče ne bo mogel povedati, kaj se je z vami zgodilo.
Žrtev: O pač, medij na spiritistični seansi.
Uspešna operacija. _ Je bila operacija   tvojega strica
uspešna ?
_ Seveda, stric je sicer umrl, toda
zdravnik je ugotovil pravi vzrok njegove bolezni.
Zdravo in koristno.
Zdravnik trdi, da je plazenje po vseh štirih zjutraj zelo zdravo.
_ Da, poleg tega pa človek lahko
najde gumb, ki se mu je zatrkljal pod posteljo.
će te
Iz dežele klopotcev
▼ Prlekijo in si žejen, nikar ne vprašaj po ▼odi — Ljutomerski sejem
Lahooci, 20. septembra.
Ne is dežele jajc, nego iz središča prle-ftkah klopotcev, ki jih niso znesle kure, se oglašamo. Takoj moramo torej pripomniti, da prteakl klopotei klopotajo povsem drugače kot kranjski ter da niso jajcem n*č podobni. Vendar pa oznanjujejo veselo aielujo tako, da jim ne more nihče konkurirati, niti belokranjska vljudnost ne.
Torej v Prlekiji zopet zori grozdje kljub vsemu, slabim časom, suši in pomanjkanju tujakoprometne propagande. Krasno zori, vendar se ne vabi trgačev. Morda je na Dolenjskem res nekoliko prej zrelo kot v Prlekiji, morda pa tudi Pri e ta čakajo bolj strpno, da bodo žlahtne jagode čim bolj zrele ter sladke in da bodo *kapljicec tem bolj ognjevite. SIcer je pa
Navaden prlesid klopotec
grozdje zdaj že sladko, da se ti »prijemajo ustnice, če ga zoblješ. Toda kdo bi v Prlekiji zobal grozdje! V Prlekiji moraš samo piti. Toda cenjeno občinstvo, ki tvori upoštevanja vredne izletnike in ki jih Se v deželi klopotcev ne upoštevajo, nima seveda dovolj jasnih pojmov o pitju v Prlekiji ter se zelo moti, če misli, da Prleki streme za živahnim tujskim prometom zaradi razmaha pitja. Nikogar ne vabijo, naj pride pit, čeprav jih v gostoljubnosti ne more nihče prekositi. Vina je se dovolj starega naprodaj in ga lahko kupiš na debelo po 3 Din liter. Toda Prleki ga ne ponujajo, da jim ne more nihče očitati, da ga ne znajo sami piti. Pijejo samozavestno, se pravi tako, da jih ne more nihče smatrati za pijance, vendar pa jim tudi ne more vzeti rekorda, da popijejo največ. Izredno zanimiva bi bila statistika, koliko kapljic po ženo po grlu Prleki v primeri z drugimi prebivalci
Ce obiščeš Prlekijo, se bos najbolj čudil njeni lepoti, ker se o nji tako malo govori, ko se govori že toliko o vseh mogočih in nemogočih krajevnih lepotah, de bolj se boš pa čudil baš zaradi tega, da so letovišč ar ji v Prlekiji tako redki. Samo pomislite: najslajšega vinca, kakršnega pijete v Ljubljani samo iz buteljk, se lahko nasrkaš na žive in mrtve, saj je po 6 do 10 Din liter v gostilnah, sicer ti pa ljudje radi postrežejo z njim, če poprosiš za malo vode, ne da bi kdo pomislil na plačilo. To je menda zelo tehten argument tujskoprometne propagande, ki odtehta celo naravne lepote, ki jih je v Prlekiji tudi kar preveč, ker jih nihče ne ve ceniti, če bi pa vseeno kdo zašel v Prlekijo, naj ne vprašuje po vodi, Čeprav je abstinent. Razlogi so kaj tehtna. Pomisliti je treba, da v Prlekiji ni deževalo, odkar pomnijo, zato bi mislih, da se norčuje iz njih, če bi vpraševal po vodi. Celo najmočnejši studenci so skoro vsd usahnili, da kmalu ne bo več vode niti za kuho, če se vreme še ne bo sprevrglo. Bilje se je posušilo do korenin, paše ni že dolgo in ota-ve sploh niso kesili. Nebo je pa dan za dnem sinje kot na Jadranu, "zemlja je čedalje bolj žolta, le gozdovi in vinogradi so še zeleni. Vročina je julijska, le jutra so nekoliko hladnejša, opoldne je pa po 26 do 28 stopinj toplote.
Kljub temu je pa še tu in tam toliko sadja, da ne rx>mnijo, da bi ga bilo že kdaj več. Jablane imajo več jabolk kot listov, starejša drevesa so se nekatera podrla pod težo sadja, mlajša so pa vsa podprta, sicer bi se veje polomile, česar ljudje ne morejo spraviti v denar — kupcev je pa malo in najboljša jabolka kupujejo po 1.50 Din kilogram — stolčejo za jabolčni-co. Jabolčnica je zdaj nekakšna narodna pijača v Prlekiji, brez katere ni nobene malice, vedno mera biti na mizi, še ponoči — >za verne duše v vicahe
Ker ni nikdar nesreče brez sreče, tako ima tudi suša v Prlekiji dobro stran. Pa tudi slabi časi ne morejo Prlekom tako do živega, da bi obupali. Nič zato, če ne morejo ničesar prodati! Za krave ponujajo mesarji in prekupčevalci po 300 do 350 Din. No, Prleki pa niso baš tako strasno vsekani na denar ter koljejo živino doma. Kilogram žive vage je dinar do 1.50 Din, meso pa prodajajo drug drugemu po 4 Din kilogram. Pravijo, zakaj bi si tudi sami ne privoščili včasih nekoliko mesa in da zaradi tega ne bodo nič večji reveži kot so, če bodo kupili nekaj govedine. Pa koljejo neprestano, goveje Živine je dovolj v Prlekiji. No, mesa se pa tudi nihče ne brani če je poceni, če torej zakolješ in prodaš kravo, ki tehta nad 200 kg, lahko izkupiš okrog 800 Din, na sejmu pa kupiš drugo kravo za kakšnih 500 Din. Tako imajo Prleki še vedno dovolj denarja m pitajo se tudi pošteno, če hočemo govoriti predvsem o viničarjih, ti so pa bili itak vedno reveži.
Da Prleki res niso še tako zaspani, kot je že skoro ves svet, da so zelo podjetni, čeprav ne morda v vseh pogledih gospodarsko aktivni, se lahko prepričaš na kva-ternem sejmu v Ljutomeru. Današnji (20. septembra) Je bil tako živahen, da se je zdelo človeku, ki je prišel prvič na ta sejem, da je na velesejrmi. In res, ne da bi hoteH omalovaževati ljubljanski velese-jem, je bile na ljutomerskem sejmu danes tako živahno kot ra ljubljanskem velesej-mu. Mirno lahko trdimo, da ni na nobenem našem podeželskem sejmu tako živahno, kot na ljutomerskem: Ljutomerski pa trna tudi posebno obeležje. Ljutomer ni zaman >metropoiac Ptrtekrje. če hočeš
na Mtro roko spoznati Prleka, moraš obiskati Ljutomer. Na kvaternem sejmu pa spoznaš tudi Prekmurce, Medjimurce, Zagorce, Muropoljce in kramarje iz vseh krajev vesoljne dravske banovine. To priča, kako je ta sejem na glasu blizu in daleč.
Prostran trg pred cerkvijo so zasedli lončarji, velik Kralja Petra trg pa prodajalci druge vsemegoče robe. Na tem sejmu lahko kupiš vse od suhe robe. manufakture, konfekcije, čevljev do sladkarij, jest vin. zelenjave in kozmetičnih predmetov. Tudi po pestrosti ta sejem skoraj prekaša ljubljanski velesejem. Na prvi pogled se kriza, o kateri se povsod in ob vsaki priliki toliko gevori, pa tudi v Ljutomeru, ne pozna. Blaga je bilo nakopičenega doslovno na vagone. Stojnica pri stojnici se je vrstila vzdolž trga. ki je približno tako velik kot ljubljanski Vodnikov trg, med stojnicami so se pa vlile množice ljudi, ki so z izrednim zanimanjem ogledovali blago in ga tudi kupovali, ne tako kot na ljubljanskem velesejmu, kjer se ljudem De zdi niti vredno, ogledati si razstavljenega blaga. Da se zloglasna kriza na tem sejmu ne pozna tako kot bi se morala v primeri s splošnim tarnanjem, moramo pač pripisovati lepi lastnosti Pr-lekov, ki radi odpirajo mošnfičke, ko imajo kaj v njih. Prlek kupi vse. kar vidi. če ima denar. Zakaj bi pa hodil na sejem! Značilno je. da je manufakturno blago v Prlekiji nekoliko dražje kot v Ljubljani. Dražje je pa samo slabše vrste blago, ki ga ljudje najbolj kupujejo. To blago so kupovali najbolj tudi na tem sejmu.
Trgovci so podjetni ter ponujajo blago glasno in vabijo kupce prijazno, pa tudi postreči jim znsjo tako vljudno, da marsikdo rad kupuje že zaradi tega. Prek-murke prodajajo domače platno tako kot Belokranjace v Ljubljani, blago pa imajo razloženo kar po tleh v prahu. Ljutomerski prah pa ni tako masten, da bi škodoval prekmurskemu platnu. Sicer se ne moreš mnogo pritoževati nad ljutomersko ne-snažnostjo, ki jo lahko odkriješ, če šteješ nesnago po cestah med higijenične nedostatke. Po cestah se pozna, da prihaja ob kvaternih sejmih v Ljutomer mnogo živine, pa tudi ljudje puščajo radi vidne sledove za seboj. Ubogi smetarji!
ODOL
Miklošičeva rojstna msa na Rodomerščaku
Največja nesreča bi bila, seveda, če bi
bili ljudje na sejmu lačni. Cela armada klobasarjev skrbi, da ljudem vsaj ni treba umirati zaradi lakote. Takšne klobasar-ske konkurence nedvomno ni nikjer drugje. Na današnjem sejmu je bilo menda okrog 30 klobasarjev. Kričali so tako, da jih ni mogel nihče prezreti. Prodajali pa niso kranjskih klobas, čeprav je ta kranjska delikatesa tako slovita. Njihove klobase so samo nekoliko podobne kranjskim, niso pa nič manj ponosni na nje kot kranjski izdelovalci. Seveda so dobre, toda konkurenca je konkurenca, pa prodajalci drug drugemu očitajo, da prodajajo konjske kibase, čeprav so najmanj goveje, češče tudi iz najboljšega prašičjega mesa. Ko je prodajalec na ta način užaljen, se takoj maščuje nad žal ji tel jem, češ da so njegove klobase še mnogo slabše — da so pasje. Tako konkurirajo pred po-slušajočim občinstvom, ki pa kljub temu nič manj vneto ne posega, po slastnih klobasah, da si dovolj podžge žejo, ki tudi spada k sejmu. Danes je bila žeja še posebno huda, ker je bilo vražje vroče. Zato so pa bile tudi vse gostilne pome kot so samo ob sejmih. In ljudje niso samo sedeli v njih, temveč so se tudi krepčaii kot je treba na sejmu, da je zadovoljen tudi gostilničar. Pili so in peli, nikomur ni niti prišlo na misel, da so slabi časi. žlahtne vince se je cedilo z miz, da je moralo slednjega vinskega bratca prevzeti ginjenje ob pogledu v gostilno. Vse gostoljubne hiše so bile polne, da marsikdo ni mogel dobiti niti prostora. Prleki pač cenijo najbolj sladke kapljice na sejmu in zato tudi ne morejo strpeti da bi prišli domov ter se pošteno ovlažili doma.
Živinski sejem pa ni bil tako živahen kot bi človek mislil po ostalem sejmu. Prodajalci niso dolgo ponujali živine, le nekaj ur so čakali zaman kupcev, potem so se pa odpravila domov. Lepe krave so ponujali po 600 Din. najlepše, breje pa po 800. Nasproti živinskega sejmišča so pražile ženske v masti »prolecika« (mladega prašička). Kuhale so tudi guljaž1. Meso je tako vabilo, da ni mogel nihče m'me, da bi vsaj ne požrl sline. Krasna porcija 5 Din. če pospraviš dve te mora raznesti.
Med drugimi posebnostmi sejma je treba še omeniti čevljarje, ki jih je bilo okrog 30 in ki so založili trg tako s Čevlji, da je bila to prava razstava čevljev. Konkurirajo pa celo Bat'inemu podjetju, saj prodajajo visoke Čevlje po 100 Din, škornje pa po 190 Din. In lahko še baranteš! Izvežhan kupec lahko kupi Čevlje po 50 Din.
Posebnost so tudi ljutomerski lončar i i ki posekajo celo ribniške lončarje. Po$e-keJi so jih že po tem. da so založili trg tako z razno posodo, med katero je prevladovala tipična prleška. ki se rabi pri pitju. ▼ mlekarstvu m v gospodinjstvu, ck je je bik) za cel vlak. Tako lepih lončarskih iz-
fy <T f^ljr/snežnoblesteče-^%W-&Sy   ™ ima slasten, 1
delkov ne vidiš nikjer drugje. Cene so mi-n malne, kaj bi govorili o njih! Morda bi nam zamerili druai lončarji v drugih krajih.
Sejem je trajal do 14., v gostHnail pa v pozno noč. Prlek se ne boji noči, četudi roma 6 sejma dale? domov, vajen je hoditi po štirih prav tako, kot po dveh. Tako se v Prlekiji bore zoper 6ušo. Posnemajte!
Naroclr ~
Drama Začetek ob 20. uri.
Sobota. 24. septembra: ^Lopez«, premijera.   (Krstna  predstava.) Izven.
Nedelja. 25. septembra: Zle čin in kazen. Izven.
Ponedeljek, 26. septembra: >Lopez<£. — Abonma B.
Nocoj premijera v drami. Danes se vprizori prvič na slovenskem odru izvirna noviteta »Lopez«. katere avtor jo dr. Bartol. Snov obravnava težnje literarnih krogov in avtor nam predstavi celo vnsto markantnih in ostro risanih tipov. Naslovno vlogo kreira g. Gregorin. V ostalem pa sodeluje ves moški ansambl. Drama je razčlenjena na 12 slik. v katerih trpko, včasih satirično, včasih hum orno. orilcazuje življenje intelektualcev, katere je avtor presadil v ?n,anijo med Baske. Opozarjamo naše občinstvo na ta izredni dogodek v naši drami. Predstava se vrši i jCven abonm a )-c\.
Jutri ob 30. se ponavlja prvič Dosto-je vsega dramatiziran roman »Zločin in kazen*. Predstava, ki je dosegla pri premijeri vel*k uspeh, bo zanimala slehernega vsied svoje pestre realistiikc. Režijo vodi g. Kreft; naslovno vlogo pa igra g. Krali. V ostalem *o v velikih vlogah zaposleni Lipah. Ce-aar, Sancm, Bratina, Plut, SSkrbinšek. Žclez-nik. Jerman. Jan Poto-kar in dame: Medvedova Vada Juvanova Boltarjeva, Rakarjeva. Predstava se vrši izven abonmaja in se dobe vstopnice v nredprooai; pri dnevn blagajni v operi.
Za soboto, dne 1. oktobra pripravlja drama uspelo igro Marcel Pagnola *Ma-rius«, ki je dosegli lan«ko leto pri premijeri izredno lep in nedelj en uspeh. Istočasno se tprroravlja O* Neillova drama »Strast pod blesti« v režiji g. Krefta. Premijera bo prve dni oktobra. Režiser CirM Debevec, ki se je povrnil z vojaških vaj, pripravlja Carikar-jeve »Hlapce« m Merežkovskega »Garjevi-ča Alekseja«. Dr. Gavella bo! režiral kot gost- Moliorevega »Tnrtuffc* v prevodu Oro-0V- Zupančiča.
Iz Novega mesta
— Rekord r kopanju je brez dvoma tudi letos dosegel upokojeni sodni svetnik g. Josip Kovač. Nihče bi ne prisodil krepkemu možu, ki premeri dnevno najmanj tacat kilometrov preko polj in travnikov, 82 let. Pa jih bo dosegel vsak Čas. Strumno in krepko jih nosi, niso sra upognila in niti ne dosti pobelila. 2iv zgled, kaj napravijo redno življenje, gibanje in bivanje v prirodi. Leto za letom že odnaša gospod Častitljivih let rekord v kopanju na prostem. Noben novomeški športnik ni bil tolikokrat v Krki, kot je bil svetnik v Težkem potok j pod svojim zračnim vrtom v spodnji Kan-diji. 242 krat se je lelos kopal. Zadnji četrtek je napravil za to leto sklep, če ga topli jesenski dnevi ne bodo še izvabili v vodo. Tu se vzgledu j. mladi svet!
— * Učiteljska imenovanja. S kraljevim ukazom so imenovani: Berden Franc iz Novega mesta za učitelja v Zgornji Šiški, Ber-lan Julija iz Trebnja za učiteljico v Dolnjem Logatcu, Bernetič Valerija iz Čateža za učiteljico v Brežicah in Mervič Jožica iz Ribnice za učiteljico v Novem mestu.
— Obrtnike opozarjamo, da je jutri dopoldne vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo za nastopno šolsko leto- Natančneje smo poročali včeraj.
— Bajke o Gorjancih, Trdinove kot tudi še nikjer natisnjene, bo sredi oktobra pravil v šolskem radiu tukajšnji učitelj Viktor Pirnat. ki je radioposlušalcem že znan, saj je govoril, pel in igral v radiu doslej že nad sestdesetkrat In za zimski Čas se zopet pripravlja.
— Kapucinski zaklađ. V kleteh poštnega poslopja, ki je bilo nekdaj kapucinski samostan, so odkrili v smeri proti Krki zazidan tajen hodnik. Kdo ve, kaj krije in kam pelje!? Te dni bodo pričeli z raziskovanjem in če nnlete na bajen zaklad, bomo že sporočili.
— V Žužemberk prihodnjo nedeljo vsi Novomeščani, ki imate fotografske aparate! Na avtobusu je ?e nekaj praznih mest. Prijavite se čimprej v drogeriji >KrkU. Ljubljančanov pride cela vojska in še Litijcanov bataljon. Žužemberčani so že v mrzličnih pripravahr narava pa se kiti sama, da ne bo nihče razočaran.
— Sklepna nedelja ▼ Šmarjeških toplicah bo jutri. ŽelezniČarsko pevsko društvo ^Sloga< pohiti doli s svojim zborom, manjkal ne bo Šramel in zidane volje bo na mernike. Pekli bodo janjca na ražnju Od drevoreda bodo vozili takoj po kosilu vozovi v kopališče in to po deset dinarjev od osebe za obe smeri. Lep popoldan bi bil to tudi za ljubljanske izletnike, ki bi takoj po prihodu v Novo mesto odšli event. peš na Trško goro !n potem skozi vinograde počasi gori nad Starim gradom v Šmarješke toplice. Zvečer nazaj z vozom.
Strnu e.
SLOVENSKI NAROD«, dne 24. septembra 1932
8tev. 917
Mednarodni seksuološki
kongres
Dragi dan je bil posvečen vprašanja
in problema ipsaeije
•efccnalnc vzgoje
Drogi dan mednarodnega seksulo-škega kongresa je bil posvečen vprašanju seksualne vzgoje in ipsaei je. Dopoldanska predavanja so obravnavala seksualno vzgojo s posebnim ozirom na problem ipsaei je. Predsedovala sta prof. dr. Tryb iz Brna in ga, Ottesen-Jense-nova iz Stokholma, Prof. Tryb je v svojem predavanju o problemu ipsacije izjavil, da to ni patološki, temveč čisto fiziološki pojav. Primarna razdražlji-vost živčnega sistema je vzrok, nikakor pa ne posledica ipsacije. S fiziološkega stališča lahko ipsacijo mirno postavimo v isto vrsto z normalnimi spolnimi stiki. Ipsaeija ne pomeni naravnim pogojem ne ustrezajočega. dejanja, ker naletimo na njo tudi pri živalih. Končno lahko trdimo, da je postala ipsacdja pri' odraslih ljudeh ustaljena oblika seksualnih činov, ki morejo biti pod gotovimi pogoji ugodnejši in nuditi človeku celo večjo zadostitev, nego drugi načini spornega stika.
Enako rešuje problem ipsacije dr. M. Hodann iz Berlina, ki je govoril za dr. TryboxrjL Strinja se s prof. Trvbom, da je ipsacija eriakcrvredna koitu. Glavni vzrok ipsacije je psihoza strahu bodisi pred impotenco ali pa pred nezadostnim zaupanjem, da bi lahko dotični priklenil nase človeka drugega spola. Naš vzgojni sistem skrbi za to, da se vcepi človeku seksualni strah že v najzgodnejši mladosti To smer vzgoje podpira cerkev. Izmed vseh držav je samo Rusija opustila metodo te seksualne vzgoje, in sicer iz razrednih in političnih nagibov. Naša naloga je odstraniti strah pred ipsacijo ali z drugimi besedami, boriti se proti predsodkom malomeščanske cerkvene morale.
Brnski docent dr. J. Bedma je v svojem strokovnem predavanju »Colli-culus seminalis in ipsacija« rx>drobno dokazal, da tipične izpremembe na col-liculu seminalis niso karakteristične za ipsacijo in da njegova hipertrofija, pojavljajoča se pri nekaterih ljudeh, nima nobene zveze z nevrastičnimi motnjami, temveč da je psihičnega izvora. Ga. dr. Lazarsfeldova   z Dunaja je v
Garderoba angleškega kralja
Ni lahko biti kralj, posebno če je treba vladati tako veliki državi, kakor je Anglija. Koliko je tu najrazličnejših tradicij in običajev, povrhu pa še oblek in uniform z odlikovanji, ki hoče ljudstvo v njih videti svojega kralja kot prvega reprezentanta države. Angleški kralj ima blizu 500 oblek in uniform. .Jeseni, ko se mudi na Škotskem na lo-vv, jih upravitelj kraljevske garderobe Bichard Howlett lepo pospravi v kovče-
svojem predavanju o vzgoji za zakonski stan omenjala, da je odvisno od vsakega poedinca, kako se razvijejo podedovane lastnosti. Ona zavrača frigičttto in neplodnost kot posledico ženske ipsacije. O pravilni seksualni vzgoji, ki preprečuje širjenje ipsacije med mladino, je izpregovoril dr. J. Hynie iz Prage. Docent dr. Panyrek iz Prage je omenjal na podlagi svojih bogatih izkušenj vzroke, ki vodijo k spolnim abnormalnostim. Koedukacijske šole vplivajo blagodejno na pravilni seksualni razvoj mladine.
Potem je izpregovoril dr. Stuhlick iz Košic o psihoterapiji ipsacije, ravnatelj F. Novak o poučevanju mladine v silnih vprašanjih, E. Bohm je pa na zanimiv način pravil, kako naj se vedejo starši doma, da ne vzbude v otrocih zmotnih predstav o spolnih problemih. Dopoldanska predavanja ie zaključil dr. vVeisskopf z razpravo o brezcerkve-ni seksualni vzgoji mladine. Pozitivna nravstvena vzgoja je vzgoja k resnici brez predsodkov in brez zatajevanja neizogibnih telesnih pogojev pravilnega razvoia medsebojnih stikov obeh spolov. To pomeni, da zaključuje taka pozitivna nravstvena vzgoja vse, kar je v zvezi s spoznavanjem gole resnice o postanku človeškega telesa. Nravstvena vzgoja mora biti človeku ne le v besedi, temveč tudi z vzgledom zanesljiv vodič, kako premagati vse življenjske križe in težave, da se bo naša mladina dobro razvila telesno in duševno in da bo trdna podlaga nove, iskrenejše in boljše bodočnosti. Vsestranska, torej tudi v spolnem pogledu pravilna vzgoja je za-popadena tudi v tem, da se človeštvo vzgaja k človeštvu.
Popoldanski program se je pričel z mecHcmskim filmom dr. N. Haira iz Londona, potem so pa sledila predavanja o svetovnem nazoru in seksualnosti. Dr. Neufeld je dokazoval, da splošnega nazora o seksualnosti prav za prav ni, kajti seksualnost je tudi glede mnenja o nji popolnoma individualna sfera, kjer še nimamo točno določenih smernic.
Howlett služi angleškemu kralju že nad 25 let. Kraljevska rodbina ga visoko ceni in njegovi hčerki je bil kralj George osebno za botra. Civilna garderoba angleškega kralja ni posebno bogata, kajti kralj si ni nikoli prizadeval biti merodajen v moški modi, kakor je bil njegov oče Edvard VIL ali kakor je prestolonaslednik. Kralj George se bolj navdušuje za staro modo. Do zadnjega si je baje zavezoval kravato skozi lat prstan. Hlače si da likati ob straneh namesto spredaj in zadaj, kakor je delal njegov oče. Najraje nosi že nekoliko ponošeno obleko, ki se mu zdi udobnejša od čisto nove.
Previdnost
ge in krene za kraljem. Človek pač nikoli ne ve, kaj se lahko zgodi. Ta How-lett je prav sreča za kraljevski dom. Uniforme in kar spada k njim pozna bolje od vsakega vojaškega krojača. Londonska sezona je zanj najhujši čas. V prestolici se vrste svečanosti, parade, tekme in športne prireditve, a kralj mora biti povsod navzoč.
Kraljeva garderoba zavzema več sob v severnem krilu buckmghamske palače. Vojaških uniform, paradnih in navadnih, je tu cele kupe, kajti kralj je prvi polkovnik vsakega angleškega polka. Poleg tega ima pa tudi mnogo mornariških uniform. Ni čuda, da imajo tudi glavni komornik in njegovi trije pomočniki polne roke dela. Najraje ima kralj uniformo admirala angleške mornarice. Kralj je bil vzgojen kot mornariški častnik in še sedaj je zelo navdušen za mornarico. Med vojaškimi uniformami mu najbolj ugaja uniforma, feldmaršala. Kadar je namenjen k vojski, obleče navaden khaki. Če se mudi v Windsoru, nosi zgodovinsko windsor-sko uniformo, suknjič modre barve z zlatimi gumbi in rdeč ovratnik. V Škotskem Bahnoral Castle nosi škotski suknjič, zvečer pa   obleče obleko atuart-
mati modrosti
V Angliji imajo nekakšno novo modo — dvakrat meriti, potem pa še razmišljati in končno    sploh ne odrezati.
za zakon. Zaroka je veljala v Angliji nekoč za zelo resno zvezo, ki se je lahko raztrgala le iz posebno važnih razlogov. To je bilo nekoč, zdaj pa ni več tako. Tudi v najvišjih družabnih krogih, kjer polagajo veliko važnost na to, da pridejo privatne zadeve v javnost, se zaroke kar po vrsti razdirajo. Neki londonski list piše, da je šlo zadnje dni narazen 55 zarok. Značilno je, da so se nekatere zaroke razdrle prav kmahi, trajale niso niti teden dni. V tako kratkem času je pač težko spoznati človeka,
Psihologi pa zatrjujejo, da lahko človek zve tudi v eni uri o značaju svojega bližnjega več, nego v dolgih letih. Neka dama iz angleškega plemstva je pa izjavila, da je zelo lepo, če človek okleva in ne zleze kar na slepo srečo v zakonski jarem. To priča o spoštovanju zakonske zveze. Hujše je, če se zakonci kmalu po poroki ločijo. Mnogo bolje je, če gresta fant in dekle narazen, še prodno sta se poročila. Tu je treba meriti, meriti in zopet meriti, z rezanjem pa počakati. Kdor čaka, navadno tudi dočaka. Vsi tisti, ki jih mika zakonski jarem, bi morali pomniti, da je previdnost mati modrosti.
Čuda Azije
Azija, zibelka človeštva, je naučila svoje ljudi stvari, ki o njih drugi deli sveta nimajo pojma. To so razne vragolije, ki si jih drugi ljudje ne znajo razlagati Japonski svečeniki znajo spraviti človeka v stanje popolnega otrp-nenja na ta način, da ga dvakrat rahlo udarijo po prsih in po hrbtu. To so preizkusili nedavno v Berlinu v boksarski šoli. Ravnatelj šole Glasenapp, znani nemški atlet, je pozval japonskega svečenika, naj preizkusi na njem svojo ču-dodelnost. Storil je tako in zdravniki so ugotovih, da se je atletu ustavilo srce in da tudi dihal ni več. Potem je pa Japonec v 8 sekundah obudil atleta zopet k življenju. Če bi ga bil pustil Se nekaj minut ležati bi bila nastopila smrt, ki bi je evropski zdravniki ne znali pojasniti.
Ko se je Glasenapp zdramil, je pra-^eaaničnta
Film iz življenja letalca Fluschowa
Novo filmsko delo »Ikara&e opisuje usodo letalca Guntherja Pliischovra, ki je zaslovel prvič s svojimi drznimi poleti pri obleganju Tsingtaua. Po svetovni vojni je krenil s svojo jadrnico In hidroplanom po svetu, da opiše dežele Južne Amerike v filmu in knjigi. Pred leti se je s svojim sprenUjevalcem Dreblowim z letalom smrtno ponesrečil. V sredini vidimo Pluschovva, na levi strani prizor iz filma »Ikarus«, na desni na Pluschowega sina, ki je pomagal očeta izdelovati film.
Japonec je preizkusil svojo čudovito moč še na drugem možu in uspeh je bil isti Japonski svečeniki si pomagajo s to spretnostjo med vojno , ko morajo varovati hrame pred razbojniki. Azijski narodi spoznajo tudi po sledovih na zemlji, kdaj je človek hodil po nji. Nekaj prsti vzamejo v usta in takoj spoznajo, koliko je stara sled, ki so jo odkrili in celo ali je bil dotični človek utrujen ali ne. To je važno zlasti med vojno. Spoznajo tudi število vojaštva in opremo ter uganejo kraj, kamor je sovražna vojska krenila.
Najstarejša cirkuška jahačica
Članica —e  nemške  cirkuške družine Rena, ki je stara sicer te 73 let, pa se vedno navdušuje množice s svojo jahalno umetnostjo. Zdaj nastopa zopet v Parizu.
Celo mesto kupil
Ameriško mesto Williamsbourg je last najstarejšega sina najbogatejšega moža na svetu Johna Rockefellerja. Pred leti je namreč John Rockefeller kupil to mesto z vsemi zemljišči, hišami cerkvami in šolami za 5 milijonov dolarjev. Javna poslopja je dal popraviti in zdaj ima mesto čisto drugačno lice, kakor ga je imelo prvotno. Wil-liamsbourg ima staro zgodovino in zavzema v kroniki Amerike važno mesto. Pred proglasitvijo neodvisnosti Zedinjenih držav je bilo glavno mesto 13 angleških kolonij v Ameriki Ko so si Zedinjene države priborile neodvisnost in stopile kot samostojne države na po-zorišče svetovne zgodovine, je Williams-bourg zelo mnogo izgubil na svojem političnem in gospodarskem pomenu. Prej so skrbeli za arhitektonsko pomembna poslopja, pozneje so jih pa zanemarjali tako, da so polagoma razpadala. Da ni bilo mladega Rockefellerja, bi bilo mesto sploh propadlo.
Gospodar mesta je renovira! zlasti bivšo guvernersko palačo, za kar je moral poslati svojega arhitekta v London, da je poiskal v državnem arhivu načrte in risbe te slikovite palače. Poleg guvernerjeve palače je popravil in renoviral Rockefeller še 15 drugih javnih poslopij. V popravila je investiral še več denarja, kakor ga je dal za mesto. Nad 10 milijonov dolarjev je plačal, da se lahko zdaj pobaha, da je lastnik celega mesta. Baje mu je dal pobudo za nakup mesta drugi milijonar Astor, ki mu rade roje po glavi take muhe, saj je lastnik celega otoka na reki Mississippi. Otok je kupil Astor tudi od države in hotel je na njem zgraditi kolonijo vil. Sin pterolejskega kralja pa ni hotel zaostati za svojim tovarišem in je kupil od države celo mesto.
Zagonetna Hubavna tragedila
Pariška javnost se zelo zanima, ali se bo policiji posrečilo pojasniti zagonetno ljubavno tragedijo, ki se je odigrala te dni v gozdu v Saint Claudu. V gozdu so našli truplo mlade Parižanke Tvonne Gautierove. Na bluzi je imela pripet listek, ki je balo na njem napisano, da je šla prostovoljno v smrt. Policija je pa kmalu ugotovila, da ne gre za samomor, temveč za umor. Na polici ji se je zgtaril trgovec Rene Armand,
ki je izpovedal, da je v gozdu ustrelil svojo ljubico, in sicer baje na njeno zahtevo. Hotel je ustreliti tudi sebe, pa je revolver odpovedal, kar je smatral za migljaj, naj si ne konča življenja.
Trgovec je izpovedal, da se je seznanil z Gautierovo 1. 1926. Bil je oženjen, pa je vendar navezal z njo ljubavno razmerje. Ljubica mu ie prigovarjala, naj se loči in poroči z njo, kar je pa odločno odklanjal. Da bi njegova zakonska zveza ne bila ogrožena, je sklenil preseliti se iz Pariza na kmete. Preselil se je v Gannat, vse leto ni videl svoje ljubice, ko je pa moral nekoč po opravkih v Pariz, jo je srečal v neki kavami. Pozneje je pogosteje prihajal v Pariz. Tik pred umorom sta odpotovala skupaj v Dieppe, kjer sta ostala več dni. Tam mu je baje prigovarjala, naj si skupaj končata življenje, mož pa tega ni jemal resno.
Ko se je pa hotel vrniti k svoji rodbini, je spoznal, da je govorilo dekle resno. Na izprehodu po gozdu je baje naenkrat potegnila izza nedrij revolver in zahtevala, naj ustreli najprej njo, potem pa še sebe. V šali je nastavil revolver na sence in čakal, da se strezni Dekle je pa samo sprožilo, počil je strel in Yvonna se je zgrudila mrtva. To, kar je izpovedal trgovec, pa nasprotuje zdravniškemu izvidu. Vse kaže, da je Armand zavratno ustrelil svojo ljubico.
Sovjetsko vojno letalstvo
Sovjetska Rusija bi rada postala zračna velesila tako, kakor je Anglija pomorska. Ameriški in angleški strokovnjaki zelo budno zasledujejo razvoj letalstva v Rusiji. Sovjetska vlada hoče organizirati največjo zračno vojsko, M bi bila opremljena zlasti z letali za bombardiranje, za prenašanje zračnih torpedov, za patruliranje, zasledovanje bežečega sovražnika itd. Organizator sovjetske zračne sile ie P. Baranov, sin ruskega kmeta, ki je bil prvotno tovarniški delavec. Letalec ni, pač je pa baje izboren organizator.
Po ameriških informacijah Šteje sovjetska zračna sila 10 brigad in 20 avtonomnih skupin po 12 aeroplanov, tri brigade in dve avtonomni skupini, vsaka po 9 zasledovalnih aeroplanov, dve brigadi za bombardiranje in 17 izvidnih skupin po 6 aeroplanov. Mornarica ima 8 skupin letal na Baltiškem morju (50 hidroplanov), 3 skupine na Črnem morju (20, 60 in 25 hidroplanov) in 12 skupin izvidnih letal. Po programu za lansko leto je bilo v letalskih šolah iz-vežbanih 5000 pilotov in mehanikov. Letalska akademija v Moskvi ima pet šol za pilote, pet za mehanike in posebno šolo za zračno vojno.
Lani v septembru je imela Rusrja 41 letalskih tovarn, kjer je bilo zaposlenih okrog 150.000 delavcev, uradnikov in inozemskih inštruktorjev. Tako pišejo ameriški listi. Po drugi verziji pa ima Sovjetska Rusija 723 tovarn za izdelovanje letal, med njimi nekaj zelo velikih. Največja tovarna je bivše Jun-kersovo podjetje blizu Moskve. Tu izdelujejo ogromna letala za bombardiranje. Ruska letala za bombardiranje imajo baje 5 ton koristne obtežitve, akcijski radij znaša 1200 km in vsako letalo je oboroženo z manjšim topom. V Rusiji izdelujejo zdaj tudi letalske motorje.
Sanje in spanje
Človek je lahko še tako pameten in inteligenten, pa mu vendar v spanju to nič ne pomaga. V spanju odnosno v sanjah lahko stori največjo neumnost. Od zgodnje mladosti se nabirajo v člo veku vtisi. Nabere se jih toliko, da bi imel v glavi strašno zmešnjavo, če bi ne ležal na njih pokrov pozabe. Spanje je tem lažje, čim pogostejše so sanje, ženske imajo v splošnem lažje sanje od moških in zato mnogo več sanjajo. Med ženskami jih sanja srečne sanje vsako noč 73%. Med učečo se mladino, zlasti ono na visokih šolah, so sanje že bolj redke. Z leti sanje pojemajo in spanje postaja lažje ne glede na spol. Pogoste sanje, ki so v otroških letih neznatne, pozneje naglo naraščajo in dosežejo v starosti 20 do 26 let višek, potem pa začno pojemati
Pri lahkem spanju so sanje pogostejše, nego pri globokem, in sicer enako pa "HHrfh in pri ženskah Ženske
največkrat in najživahnejše sanjajo. Ljudje, ki imajo lahko spanje, se lažje spomnijo, kaj se jim je sanjalo. Pri moških pogoste sanje in trdno spanje Tiima nobenega vpliva na dolgost spanja. Drugače je pa to pri ženskah. Tu naletimo na velike razlike. Ženske, ki se jim pogosto sanja, spe skoro celo uro delj kakor one, ki redko sanjajo. Ženske z lahkim spanjem pa spe skoro celo uro manj kakor ženske z globokim spanjem. Kdor pogosto sanja, čuti večjo potrebo po spanju. Potreba po spanju je pri ženskah večja nego pri moških. Čas, ki ga potrebuje človek, da zaspi, je daljši pri onih, ki imajo živahne sanje in ki lahko spe. Kdor malo sanja in globoko spi, se navadno drugi dan bolje počuti od tistega, ki je mnogo sanjal in rahlo spal.
Slavni letalec Ernst Udet
O TTdetu, ki sodeluje zdaj pri izdelovanju filma na Grenlandiji, se je zadnje dni govorilo, da se je ponesrečil. Z letalom se je bil dvignil, da poišče pogrešano Hntchinsono-vo družino, pa. ga dolgo ni bUo nazaj. Slednjič se je vrnil živ in. zdrav.
Nedelja, 25. septembra.
9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10; O 10 božjih zapovedih (dr. R. Tominec); 10.30: Slomšek v našem vzgojstvu (Etbtn Boje); 11: Salonski kvin-te; 12: Cas, poročila, plošče; 16*15: Slomškova proslava (Erjavec); 15.45: Prenos iz Konjic; 17J.5: Citre solo, izvaja g. Mezgo-tits; 20: Pester večer. Izvajata gdč, Bartri-čeva in g. P. Rasberger, člana mariborskega narodnega gledališča; 21.15: Salonski kvintet; 22: Cas, poročila, salonski kvintet; 23: Napoved programa, za naslednji dan.
Ponedeljek, 26. septembra.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti: 13: Cas, plošče, borza; 18c Salonski kvintet; 19: Po poljski zemlji (Etbin Boje); 19.30: Naše duhovne zajednice (dr. Stanko Goga-la); 20: Samospevi gd& Anite Mezetove; 20.30: Flavta-solo, izvaja V. Campa; 21: Salonski kvintet; 22: Cas, poročila; 22J.5t Prenos koncerta iz kavarne Zvezda; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Torek, 2TL septembra..
1215: Plošče; 12.46: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Otroški kotiček (M. Komanova); 1830: Salonski kvintet; 19.30: Nepremičnine in vsemirske meglice (A. Peterim); 20: ABcesfcLs (WeUeszi, opera, prenos z Dunaja; 21: Salonski kvintet; 22: Cas, poročila; 22.15: Samospevi g. Jožeta Gosti-ča; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Sreda, 28. septembra.
12.15: Plošče; 12.46: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: M. Humek: Nasveti za domači vrt; 19.30: Literarna ura: 100 letnica Walter Scotta (Vodnik); 20: Prenos iz Prage: Ru-salka 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
četrtek, 29. septembra.
12.15: Plošče; 12.46: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Herfort: Slike iz narave; 1930: Gospodarske krize in karteli (prof. F. Pengov); 20: Akademski poklici; 20.30: Muzika 40. p. p. Triglavskega, dirigira višji kapelnik Fr. Wimer; 21.15: Sramel kvartet; 21.45: Violina solo, ga. Fanika Brandl; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
Petek, 30. septembra.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Nekaj iz vzgojeslovja (P. Horn); 19.30: Gospodinjska ura, vodi gdč. Humekova; 20: Plošče; 20.30: Prenos iz Beograda; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
Sobota, 1. oktobra.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 18: Salonski kvintet; 19: Gim-nastične vaje (Ciril Šoukal); 19.30: Zabavni kotiček (Bitežnik); 20: Leharjev večer: Pojeta gdč. Majdičeva in g. Banovec s spremljevanjem orkestra »Triglav«; 21.30: Fantje na vasi pojo slovenske narodne pesmi; 22: Cas, poročila.
Samo trenutek.
— Čuj Izak, kaj pomeni zate pet let?
— Ha, pet let, to je zame trenutek.
— A 500 Din?
— 500 Din? To je zame 5 para.
— Čuj Izak, posodi mi pet para.
— Prav rad, Salomon, samo počakati boš moral trenutek.
Močan glas.
Praviš, da si imel tako močan glas, da se je stena upognila, Če si zapel? Kaj je pa rekel k temu tvoj gospodar?
— Nič. Sel sem kar lepo v drugo sobo in zanel arijo znova, pa se je stena poravnala.
Narava, ljubezen in industrija
Klasičen opis pridelovanja svile v Taškentu izpod peresa E. E«
Kischa
Egon Erwtn Kisch, >der rasen -de Reporter«, kakor mu pravijo Nemci, je napisal nedavno knjigo »Aaten grlindlich ve ran de rt«, v kateri nas kakor v kinu spremlja skozi vso sovjetsko Azijo, skozi Turkestan, Kazakstan, Uz-bektetan in Tadžikistaji. prav do afganske meje in še čez. Knjiga je pač Kischeva in zato ne rabi nobene posebne reklame. V naslednjem posnemamo iz nje odstavek, ki bo nedvomno zanimal naše čitatelje, saj je morda to do zdal edinstven opis te vrste: — Ab ovo. prav p*1 jajcu je treba pričeti pisati, kadar hočeš govoriti o pridobivanju svile.
Pri jajcu . . . Ali pa kar pri tistem aktu, kateremu se ima jajce zahvaliti za srvol postanek, že grški sofisti so se vpraševali aH je bilo jajce prej od kokosi. V ta?kentskem grenažnem institutu vsekako ne ravnajo s sviloprejkinirnl jajci le skrh-neje kakor z drugimi podobnimi jajci, temveč fungira tu znanost tudi kot posredovalka v ljubezni jrvilopre^k. k*i jim ta iajca pripadajo.
Vsi ti mikroskopi, toplomeri in aparati niso nikakor tu le zaradi znanosti, temveč zavoljo industrije, svilene industrije, katere izvir predstavlja ta institut. Iz tega izvira žubori potok in se daleč okrog razliva preko vasi in gora. v vijugah se vije skozi vso srednjo Azijo, preden
postane velika svMena reka.
Aprila meseca prihajajo ljudje v ta-škentski >grenažni zavd« ali pa v njemu podrejene kokonske postale v TTzbekistanu in Tadžik-fstanu po jajca sviloprejke. po bombvT mori.
Sele nekaj let obstojajo take razde!je-vabe postojanke. Navzlic temu pa lahko razdelimo njih zg-dovino v tri dobe. Najprej — takorekoč v starem veku — so bili možje, ki so prihajali po jajca in po enomesečni dobi proti plačilu oddajali gotove kokone: žene sr> samo delale: krmile in ~.-:rbele za gosenice. Druga faza — tako-rekoč srednji vek — pravoverni musliman ie zviša! delovno prod-iktlvnost svoje suž-nfe s tem. da je tudi po jajca pošiljal njo. Samo kokone je sam nrinese! v tovarno - Erpravil denar. Za tem pa je sledil dialektični preokret: v kokonsikem institutu so poučili žene o tem, da pripada plačilo Lislemu, ki de'a. Zato so prišle drugič — takorekoč v novem veku — žene same, oddale kokc ne in spravile denar. Od tedaj je vsa klijentela iz žensk, z njimi sklepajo vse pogodbe: pa tudi s šolami sklepajo kokonske postaje pogodbe.
Kakor stiska človek v vročici termometer, tako pritiskajo žene na povratku ■i^mov škatlico z jajci pod pazduho, pre--•-ičane so, da je tem ravno prav toplo, na -rostem zraku bi bilo prevroče in gosenica bi se prezgodaj izvalila.
Škatlica je po velikosti enaka enim za 25 cigaret in tudi tehta le 25 gr. Vendar ps    teh 25 %v ne   vsebuje   nič manj ko
35.000 do 40.000 jajčec
in če jih vzamejo izpod pazduhe in iz škatlice, tedaj se v topli izbi kmalu razvije ravno toliko majcenih, belih gosenic.
S fino narezanimi murvinimi listi jih potem po trikrat na dan krmijo, nakar črviček postane kmalu črv. Ta raste in žre dalje. Tn traja toliko časa, da postane Crvu dolgčas kar naprej jesti in rediti se, ter se proti koncu maja, — torej približno trideset dni potem, ko se je izluščil iz jajca. — sklene izaova zaviti vanj. Toda tokrat ga mora napraviti sam in res potrpežljivo in pljuvaje okoli sebe izleže skrbno zavar vano vreteno. V dvanajstih dneh je gotov.
čim se gosenica takole zabubi v lastni hiši. vzamejo to hišo in z njo hiše vseh sodržavljanov, ki so doma iz iste škatlice ter jih odneso v grenažni institut.
Za to pa ni dovolj škatlica, ki jo je moči stisniti pod pazduho. Ar bo napreže-jo, voz, katerega kolesa so dva metra visoka, to pa iz istega razloga, kakor imajo velblodi dolge noge: da ne bi puščavski veter vezala brez sledu zametel: voznik ne sedi na vozu, marveč zmerom na konju in ima noge vprte na ojnice. V Tadžiki-s~anu. kjer uporaba takega voza še ni po-
vsod v navadi, prenaSajo svileno breme mule.
človek sam bi ne mogel daleč nesti klasja, ki je pognalo iz semenja. Vsebina Škatlice je v šestih tednih svojo prostornino razmeroma precej povečala,
Iz 25 gramov je nastalo 60 kg-f pri  Čemer je  treba  omenita,   da  pride na en kilogram 540 kokonov.
Na dvorišču skladajo rednice — lica imajo sramežljivo zakrita s pajčolanem iz konjske žime — vreče Id košare z voz. Za bele kokone -bagdada« dobivajo po 1.75 rublja za kilogram (1 rubelj velja v zunanjem prometu okrog 30 Din. v notranjem pa odgovarja našim 12 Din), za ?ascol$-piccio<r, v katerih notranjosti tiči prilepljena gosenica po 2.20 rublja, za kitajske, ki jim italijanski specialisti pravijo *giallaoro<:, 2 rublja: domačim pravijo >gia!]a-oro<-, 2 rublja: domačim p raza kilogram.
Dobaviteljice, cdgrnjene in zagrnjene, se prerivajo okoli voza po vsem dvorišču in se s to\*ar,šicam?. ki so čez druge gore prišle v Taškent .pomenkujejo o produkcijskih izkušniah. Tudi šolarji se udeležujejo teh produkcijski posvetovanj.
Zlato in srebrno napolnjene vreče vlečejo nato v notranjost tovarniških poslopij. Kakor tekoči trak stoje po dolgem razbiralna strrji Delavci preizkusijo vsak kokon. če je lepo iaičast. če ni na njem nobenih nepravilnosti in če ni naerajivo srčast al-i pa okrogel. Kokone dalje kalibri -rajo na ta način, da jih prerešetalo s tremi vrstami rešet. najmani$i padejo skozi luknje orvega. največji skozi zadnjega, ni. to*1a z ozirom na njegovo obžalovanje posro.ino na tri leta. srednji pa so najboljše vrste.
Kar ni dobro. — dostikrat se zgodi, da poreden metulj prezgodaj prodre obzidje svojega zapora. — vse to gre v Moskvo, kjer delajo iz tega sirovo svilo, še pred nekaj leti so tak drugovrsten materijal prodajali v Milan, danes pa lahko Sovjetska Rusija s pomočjo italijanskih specialistov sama izdeluje in ^zvaža take polfa. brikate in izgotovljeno blago.
Ti slabi kosi in pretežni del dobrih, ki gre po železnici v predilnice, pridejo najprej v sušilnice. 60 stopinj vročine Ta prodre skozi svilene stene in za njimi skriti stanovalec pogprie.
23 ton najboljših k konov ostane v temperirani dvoran!, v institutu za gojenje metuljev. Tu se stvar kaj lepo nadaljuje! Tz rešetasth okvirjev, v katere polože kokone. zlete po petem dnevu
stot'soči. da, celo milijoni metuljev. T da re let? daleč.
Komaj ugledaio luč sveta, že se prično na omrežju :n po mizah pariti. Samice širijo okoli sebe vonj. ki vabi samce Samica, debelo bitje s kratkimi kri!:, ostane skoraj nepremična, dočim se samec s svojim zadkom sp-ji z njenim. Narobe pa se samec, ki ima lepo zavihane brke. prav pošteno loti svojega posla. Neprestano maha s svojimi krili, od katerih je vse naokoli princ puhastega prahu, tako da bi se delavci zadušili, če bi ne bilo na podu in tkkI stropom ventilatorjev, ki odvajajo puder in dovajajo zraK.
Po dveurni kopulaciji ima samica dovolj. Zakaj ona ve to, kar so strokovnjaki za gojenje gosenic ugotovili šele po dolgotrajnem eksperimentiranju: da je ta čas za oploditev ravno dovolj dolg. Toda ali mislite, da se njen zakonski drug zdaj že skebaca doli? Med prah dvigajočim prhutanjem bi najraje nadaljeval svoje početje, trajalo bi lahko še cela dva dni, zakaj sperme ima dovolj: šele po petdesetih urah pade poln orgazma in evforije mrtev z Venerine gore. To vedo seveda le na podlagi poizkusov: tu mu te zabave ne privoščijo delj, kakor je to potrebno :n koristno.
Neusmiljena človeška roka iztrga samce   po dveh urah    iz objemov ljubic in jih pomeče v košaro, ki potuje potem v prvi perutuinarski kclhoz — za hrano kuretnini.
Zaradi skrbne izbire je število moških in ženskih metuljev približno enako, če je kak samec preveč, potem poizkusa izpod-riniti srečnejseva tekmeca, prične se te-pež. močnejši uživa, slabši mora gledati, često poseže v ta boj med ljubosumneži sočuvstvujoča delavka in pomaga prema-
ganemu pri njegovemu dvorjenju.
Ravno tako je treba — to ni več prijama usluznost, temveč delavčeva dolžnost — slučajno osamljeni samici preskrbeti partnerja, ki je pravkar kje drugje opravil svoj posel, sicer tudi nesparjena samica zleze jajca, toda ta so neoplojena, kakor niso oplojena jajca kokcSi, s katero se petelinu dan poprej ni zdelo vredno ljubeznivo poigrati.
Ko ta velika svatba mine, potrka človeška roka na omrežje ali po mizi, namah jo parčki vsak sebi in vsi hkratu prično urinirati. Bela. mlečna tekočina pokrije tla. če bi metuljev na ta način ne ustavili, bi samci pozneje ponesnaž-li košaro, kar bi še ne bila taka nesreča, toda tudi samice bi onesnažile svojo porodniško postelj, ta pa mora ostati čista. ~ n
v«afto SMvdoo zapro    v puSehno kuverto.
Proti večeru svatbenega dne. tistega dne. ko je bila rojena, ko je postala gospa in takoj nato vdova, postane tudi mati. Deči prične jajca, v dveh dneh zvali 400 do 700 škriljasto-višnjevih jajc. Nato izgubi vso notranjo vlago in pogine.
Pogine? Po temeljnih zakonih znanosti prav za prav ne pogine, čeprav je nedvomno mrtva, po temeljnih zakonih znanosti je meči umreti le na tri načine: od bolezni, od starosti ali pa nasilno. Tu ne more biti govora o nobenem teh treh dejstev, stanje samice je normalno, mlada je, celo za metulja je mlada tn niti ljubavno občevanje, niti materinstvo ne more biti povod nasilni smrti. Dozdevna smrt torej ni nič drugega nego transfigiira<Jja žen»keg» metulja v nje-gOva jajca,
kakor se jajca s svoje strani spremene v gosenice, te pa v bube in slednje spet v metulje.
Truplo umrle ali transfigurirane matere leži poleg njenih otrok v kuverti. Toda njenega trpljenja še ni konec. Odtrgajo ji krila, zdrobe njeno telo v možnarju in ga postavijo ped mikroskop, ki petstokrat poveča. Na ta način je prav lahko ugotoviti. Če je imela mati morda pebrino. neko sviloprejkam lastno dedno vrsto pegastega legarja, ki jo je odkril Pasteur. Ako iigotove tako bolezen. petem že v kali uničijo ves zarod.
Tista jajca pa. ki pri njih materah ni obdukcija našla nič sumljivega, ostavijo pri neizpremenjeni temperaturi do naslednjega aprila, ko jih spet oddajo v škatlicah po 25 gr, jih potem v vaseh krmijo in jih kot kekone prineso nazaj, da se razvijejo v metulje, se sparijo, oplode, rode in poginejo v  službi  svilne industrije.
Iz pisave spoznaš člove
Ne samo duševne, temveč celo telesne hibe spozna gra«
Solog iz pisave
Ljubljana, 24. septembra. Danes  si  oglejmo   bogato  pes* ros t človeškega značaja, ki  jo lahko spoznamo iz pisave.
Ženska pisava, ki nam pri5a .le dremlje v tej duši velika nežnost, kiže nam strt idealizem, strto dušo. toda 3fl v bMszm, temveč v ljubavnih razočaranjih. Zapne
ca      /   / a
je vase. Pri črkah »j« iri »g« vi \ ma povsem strnjene zaključnu ;cteze. Ne veruje več v druge, idealizmu je dala slovo, čeprav hrepeni po nežnosti. Strešice a*> kakor loki, kar kaže vso rezerv na-.os*, v velikih začetnih lokih pa poudarja svo:o bogato fantazijo. Toda njeni nazori nso več /•dravx. jedro ie strto in zaman išče izhoda iz svojega razrvanega duševnega star-ia. Ne bo ga našla, ker niti sama ne veruje več v lepoto življenja.
Druga pisava nam kaži v h'tr'h ;n živahnih potezah že izrazitejšo ravnodušnost. Lahkomiselnost se zrcali v tej pisavi m nekam deveta briga je žensk:, ki to p.še. pri-
iz njenih potez, črka »a« pa jasno kaže njeno nravstveno propadanje Značilno v tej pisavi je neprestano ponavljanje ostrih črt pod črko »a«, v drugih črkah pa vidimo enako jasno navzgor obrnjeno potezo. To priče, da je ženska rade moš'<im na raz" polago v  zabavo in slast.
Tu naj omenim, da je človekovo mišljenje jasno izraženo v potezah njegove p ■ save in da ie baš pisava tista podlaga, ki na nji opazimo sledove lahkomiselnosti, nravstvenega propadanja, nezvestio'ie h:-navščine. intrig itd. Vse je izraženo v potezah, v pisavi se zrcali vsa človekova du-ševnost. T? lastnih izkušenj pa ^ahko navedem nekaj primerov kako spoznam z pisave rudi telesne hibe.
Oglejmo si prvi pricn.-r. Te vedno izpre-minjane oblike roba pisave so mi djle po-
pravljena je na vse. Nooenih p.'.n-s ekov več nima, nobenih predsodkov Rada se ic pregovoriti in tudi potolažhi. ziasti pa dovoljuje drugim vers vplrv ja >voje ra-črte. V njenih, pc oblik 5 sto pos^biiih lokih, se kaže, da so v žM.enju že neštetokrat izkoriščali.
Tretji primer nam ka£e žensko popolnoma svobodnih nazorov. V svoj-h nazOrih se je zelo poenostavila Vekai iahlc^ja ve;e
1
J?~^
7^
vod, da sem začel razmišljati, kje je bil dotični nekoč v smrtni nevarnosti Značilna oblika se zdaj pokaže, ph zope- ;zgine in zopet pojavi. Kaj je moglo doleteti dotič-nega? 2ena ga je hotela dati umoriti, pa se ji nakana ni posrečil, kljub smrtai nevarnosti je ostal pri ?'vl^en>u. Dva napada sta bila izvršena n^nj :n odtod izvira zdaj njegova opreznost in neprestano umikanje robne črte pri njegovi pisavi.
Paolo Nalli
Spoznanje
Markiz Giulio ni poznaj svoje matere, namreč ni se spominjal, da bi jo bil poznal... Vendar se mu je bil pa vrisniJ v spomin prizor iz otroških teti Bilo mu je takrat pet ali šest let.
Prišla je babica in ga odpeljala s seboj na kmete. Toda kdaj? Bilo je Hienda isteara dne. ko ga je mati krepko objela.
Drugače se pa matere ni spominjal. Pač je pa babica vedno živo živela v n.egovem spominu. Visoka, vitka starca sivih las, v črni. skoro redovniski "oleki. Se zdaj jo je videl kakor takrat ob solnčnem zahodu na vrtu. Biti je moralo jeseni, ker so b:la nota posuta z rrumenelim listjem, ki je šumelo pod nogami. Tistega večera je babica mno go plakala in objemaioč cra. je stojala Po marmornatih   stopnicah,   pokritih s
Preprogo orumenelega listja.
Zakaj je plakala? Svojih besed se Tli več spominjal, toda gotovo je govo-nl o materi, ker nru je babica odgovorila: — Molči, poredne::, če nimaš mamice, imaš pa babico; če hočeš imeti mamico, te takoi zapustim in nikoli več me ne bos videl.
Še krepkeje se je oprijel njenemu črne?a krila in zacepetal z n-ožicami: — Pojdi proč. nič te nimam rad. kar pojdi! Babica ga je vzela v naročje in stopila vsa objokana v hišo. Tudi on je plakal držeč v eni roki šop njenih sivih las, z drugo je pa tepel babico po rami.
Ostali so mnogo let v Parizu. Potem, po babičini smrti, ga je vzel oče s seboj na potovanje po svetu. Bila sta v Rusiji, v Angliji, v Maroku in v Egiptu. Oče je mislil odpotovati še v Indijo. Kdo ve? Potem pa še na Kitajsko — mu je dejal oče nekaj dni pred odhodom. Pa ga ie-nenadoma pobrala smrt v Pimu v knežjem hotelu.
Planil je iz postelje ponoči, čim je zaslišal v sosedni sobi vzdihovanje umi-raiočega. Oče je umiral. Stisnil mu je roko, hotel je govoriti, pa ni mogel. Omahnil je nazai. ko da ga ie zadela strela.
'Po očetovi smrti je videl nekoč na ulici Od daleč grofa Magonija. Takoj pri prvem srečanju, je z-aČutil nepremagljiv odpor napram temu starcu, gfT-demu. sključenemu, gladko obritega obraza z globoko brazgotino od iblje.
Lzprehajal se je s prijateljem.
— Poglej no markiza Giulia. Ga po-
! znaš?
— Ne. Kdo je to?
_ Kaj res ne veš? Sin markize So-
fie, žrtve brezvestnega žokeja, ki jo je tako nesramno izkoriščal. Kaj se ne spominjaš umazane afere pred petnajstimi leti? Saj so pisali o nji vsi listi.
In odšla sta.
Naslonil se je na steklo bližnjega izložbenega okna, da bi ne padel. Markiza Sofia? Zokej?
—Vse hočem vedeti, toda previdno, nilbče ne sme opaziti...
Zrl je ko oslepljen v izložbo, polno knjig. Potem je odšel v knjižnico in začel prebirati stare letnfike poedinfh listov.
Mirno je črtal: Demisija vlade. Go-voiri se samo o tem. — Neapol, ob 20. Vest o demisiji vlade je vzbudila splošno senzacijo.
čital je mehanično. Neacvol, ob >0. Danes se je naglo razširila po mestn vest o grozni trasredin v palači Amalfi. LJubček ie umoril ženo m si končal živ-lienje. Kdo sta žena in njen Itubček, se še ne ve.
Obrnil je list. Vsa številka je bila posvečena krvavi tragedij]. Krepko je stisnil glavo med dlani in si grizel ustni-
ce s škripajocimi zobmi. Ne, ni hotel verjeti, da je bila to njegova mati. ta mrtva žena v bledi hotelski sobici. Pre-Či-tal je vse poročilo. O. kako rad bi bil zdaj izginil s sveta, kjer so vsi vedeli, kdo je in kako je umrla njegova mati.
In nič ga ni pretreslo, ko je zagledal v novinah morilčevo sliko. Bila je čisto navadna fiziognomija brivskega pomočnika aH kavarniškega natakarja gladko obritega obraza, ki je bil pod žokejsko čepico še vulgarnejši.
Mehanično je obrnil list Z obledele strani ga je gledal ženski obraz. Planil ie pokonci, da bi bolje videl. Spoznal jo je. ne da bi kaj čital — bila je njegova mati. Slika ie bila reproducirana po fotografiji, ki jo je — zdaj se ie soomnil — videl doma v otroških letih.
Dolgo je nepremično gledal obledelo sliko, potem se je pa zdrznil. Pod sliko je bilo z modrim svinčnikom nekaj na-čečkano. Komaj je orečital čačke. Našel se je bil bedast čitatelj, ki je mrtvo ženo errdo razžalil.
Zatfsnfl je oči... Drhteče roke so trgale liste.
Mati! Mati! Mati!
In beseda mu je zastajala v grhi in ga dušila.
Mati! Mati!
Studenec novega zdravja in nove mladosti je Radenska zdravilna voda. Kajti ni samo čudovito sredstvo proti boleznim srca, jeter ter ledvic, temveč tudi izborna pijača, ki Vas posveži in okrepi. Poceni je in dobite jo v vsaki trgovini.
i mm —— i ————————■——MWW
Na drugem primeru vidimo tele^io hibo dotienei^a. Cika »s« je vedno macilno in močno zasenčena in nagnjena na levo. Iz
tega sern sklepal, da je dotični naglušen, ker se vedno no-giba, kadar sliši koga govoriti. Nagniti *e m<>ra, da ujame zračne valove, in ta navada mu je že prešla v pisavo.
Nadelje lahko nazvidimo iz pisa.ve tudi slepoto. Po  nesreči  je dotični  izgubil vid,
pisati pa še zna. Neprestano W&6 zveze m prejšnje poteze, od tod pomanjkljiva pisava rn njena nejasnost.
Na naslednjem primeru vidimo acOpet značilno hibo v pisavi. Čudno ®e mi je zdelo, da napravi dotični vedno, kadar dela spodnj-e loke, k loku še eno potezo ali pa celo še en lok. Dolgo sem razmišljal, kaj bi tičalo v tem, končno sem pa ugotovil.
da gre za hibo v nogah. Dotični pa ne ea-mo da šepa, temveč mora imeti tudi nekakšne pripomočke, da lažje hodi. Na nekaj se cnora vedno opirati in res sem dognal, da hodi z bengljami, kar «e k&žo v njegovi pisavri. Pike dela kakor pšice, ki iščejo, kam bi se zapičlle, da bi imele tud-nej-šo podUgo.
Najtežja naloga me je čakala v naslednjem primeru. Nikakor nisem mogel najti oporne točke. Dotični n: niiti sarkast, nrti skeptik pa tudi cinik ne m<>re biti, kajti poostrene končne poteze in razne ostre črte, ki se pojavljajo med pisavo, niso nikofi znaki ostrine v značaju.   Dognal sem, de
gre za inteligenta. toda pisava ne kaze medicin ca ,ker hi v tem primeru lahko s°-dil, da je pustil to ostrost od injekcij v svoji pisavi. Proučil sem vse črte rn našel nekakšno nihanje med potezami. To mi je bil dokaz, da je dotični zelo razburljiv in nervozen. Pomiriti se je moral malo prej, preden je začel pisati. Sklepal sem, da fti je moral pomagati z injekcijo morfija, ker se je šele potem toliko pomiril, da je lahko napisal te besede. In v tem tiči odgovor na vprašanje, zakaj so poteze njegove pisave tako ostre.
Prihodnjič si pa ogledamo iz pisave razvidne diplomatske in politične sposobnosti, potem pa še. kako se kažejo v pisavi talenti umetnikov in izumiteljev.
Pfihografolo? Karmah.
Iz Trebnjega
— Seja občinskega odbora. Jutri se bo vršila seja tukajšnjega občinskega odbora, na kateri bo občinski odbor določal dan splošne trgatve v tuic. občini.
— Osebna vest. Na predlog ministra pravde je imenoval Nj. Vel. kralj za notarja dosedanjega tukajšnjega notarja g. Franca Mastnaka.
— Predavanje. Jutri 25. t m. se bo vršilo predavanje sTeskega kmetijskega referenta o pomenu pozne trgatve. K predavanju so vabljeni vsi vinogradniki.
— Delo v telovadnici. Glasom sklepa zadnje seje tehničnega odbora so telovadci med tednom prav pridno čistili in pospravljali po telovadnici. Telovadnica je dobila povsem drugo lice in bo odgovarjala svojemu" namenu prave in res vzorno urejene hijjijenične telovadnice. S telovadbo prično vsi oddelki prihodnji teden.
— Portugalko smo dobili. Večina gostilničarjev je pred dnevi pričela točiti že novino. Portugalko smo dobili, ki prav vsem ugaja, vendar je pa glede na občutno občinsko trošarino skoro dražja od vina. Gostilničarji se pritožujejo — gostom pa sej
veda tudi ni prav. Je pac tako, da na svetu :-; nikdar vsem ustreženo. Tudi prve koline smo dobili danes, ki ob dobri portugalk: prav posebno ' -:knejo — tako, da se pri tem pozabi tudi na občutno rrošarino, ki 'e vsem na pota.
SO
(ProCletstvo 1}ubexnS
— Nedavno vedeževaika...
— Milček!..
— Slimak!... Zefyrma!... — je jecljala Helena
sta bila tu.. Ona je Hotela sta me ubiti! . Moje srce je slutilo... MiJček! Sinko moj zlati!
Hotela je otroka krepko objeti, toda sreča je bila prevelika, preveč nepričakovana.
Razprostrla je roke, ki so obstale v zraku, grozen krik se ji je rzvil iz grla in onesveščena se je zgrudila na preprogo.
— Pomagajte! Pomagajte! — je za-kfieal deček. Hotel je planiti iz salona, pa ga je zadržal gost dim, ki je hipoma napolnil sobo.
— Pomagajte! Pomagajte! — je kričal deček ves prestrašen. — Gori! Gori!
In od vseh strani je odmeval ta strašni krik. MiKek je zaslišal razbida-nje po ograji okrog doma, potem je začelo brti plat zvona, najprej v domačem zvoniku, kmalu pa še po cerkvah sosednih vasi.
V predsobi je švignil iz tal ogromen
Doček je pbml k oknu. Dvorišče je bilo polno ljudi.
V temni noči so hi teh od vseh strani ljudje gasit požar. Pridrdrala je brizgama domačih gasilcev, med krike prestrašenih žensk so se mešala povelja ljudi, ki so v nagHcd stopili na ček> množice, da bi šlo gašenje uspešnejše od rok.
— Pomagajte! Pomagajte! — je kričal deček na vso moč skozi okno. — Gospa je tu... Rešite gospo!
— Kje je? — so ga vprašali z dvorišča.
— Tu v salonu.
— Stopnišče je v plajneni-L Brizgamo so takoj obrnili ki začeli
gasiti stopnišče. Toda požar se je bil tako razširil, da mu gasilca niso mogli do živega. Vsi jetniki so nosili vodo m pomagali gasiti.
— Resite našo dobro gospo ... našo zaščitnico, našo mater!
Kar je završalo v množica. Primanjkovati je začelo vode.
V naslednjem hipu je švignil v pritličju kvišku ogromen ognjena zubelj in obdiznil hišo do prvega nadstropja.
In skozi plamene so ljudje dobro slišali glas ubogega dečka, ki je še vedno na vso moč kričal:
— Rešite gospo! Rešite gospo! Kričal je ves iz sebe in begal med
dvema gorečima stenama od okna k Heleni, ležeča še vedno nepremično na preprogi. Vsak glas nesrečnega otroka
je pretresljivo odmeval po dvorišču. Ljudje so od groze prebledevali.
— Ni mogoče resiti ju! Bog se usmili njunih duš!
Brizgalna je švigala sem in tja. brizgajoč v slabih curkih vodo, ki so jo iskali mali jetniki povsod. Poveljnik gasilcev je preklinjal in molil v eni sapi.
Paul Vernier je bil že desetič pristavil lestvo k steni pod balkonom, splezal je na njo, boreč se z dimom in ognjenimi zublji, pa je moral vedno zopet nazaj. Poskusil je enajstič, vrnil se je v plamene in izvlekli so ga iz njih vsega oožganega, okrvavljenega.
— Rešite gospo! Rešite gospo! — je kričal tudi on.
Dečkov glas je odmeval žc slabo, biJi so le še zadnja pretresljivi kriki umirajočega.
Nesrečni žrtvi sta se v dimu in plamenih dušili. Bili sta izgublieni!
Kar se je pojavil sredi množice mož visoke postave, nesoč na hrbtu težko zidarsko lestvo; nihče ga ni poznal.
Mirno je pristavil lestvo k zidu in se prepričal, če trdno stoji. Ognjeni zublji so jo začeli takoj lizati na vrhu. Mirno in čudovito naglo je splezal neznanec po lestvi. Samo še kratek hip so ga videli, potem je pa izginil v dimu.
— Gromska strela! — je vzkliknil ravnatelj kaznilnice, — to je pa junak.
Paul Vernier je skočil k lestvi v pričakovanju    neznačevega povratka. Grobna tišina je zavladala na dvori-
šču... mučna tišina, ko so vsa srca utripala kot eno.
Slutili so... Sredi prasketanja so zaslišali moške korake.
Milček je videl, kako je senca prekoračila balkon.
— Gospa je tu, gospod... rešite jo ... odnesite jo ...
Vročina je postajala neznosna, dim dušeč. Neznanec se je pripognil. Tipaje je naše! onesveščeno ženo, dvignil jo je na krepke rame in zaklical dečku:
— K zidu je prislonjena lestev... hitro skoči na njo in splezaj doli pred menoj.
— Ali boste rešili gospo?
— Da, jamčim ti za to, samo požuri
se.
Deček se je zavihtel na lestvo.
Plamen jo je že lizal na vrhu. Videl je še, kako je neznanec stopil s svojim bremenom na lestvo.
V istem hipu je brizgnila brizgalna močan curek vode po steni in deček je zdrsnil po lestvi na dvorišče, kjer so ga prestregle krepke moške roke.
— Samo besedico črhni, pa bo po tebi! — mu je zasikal osoren glas na uho.
In takoj mu je močna roka zamašila usta, glavo so mu zavili v rjuho in ga v divjem diru odnesli čez polje. Nesli so ga v temnoo noč.
Dolgo so na vso moč hiteli z njim. Siednjič so se ustavili, ga položili na
tla in oprostili rjuhe, ki ga je dušna.
Bili so sredi praznega polja. Deček je z nepopisno grozo zrl na svoje ugrabitelje.
— No, kaj pa tako debelo gledaš? — je zaslišal porogljiv Panouflov glas. — Zdaj boš morda spoznal prijatelje. Upam, da si ne boš več domišljal, da si baron. Kaj pa iščemo? Mamico Ze-fyrino? Je ni tu, odšla je naprej, da bo vse pripravljeno... in pa delo. ki sva ga opravila, ni bilo prikladno za dame. Pač je pa očka Slimak tu. kakor vidiš.
— Da. dragec, jaz sem tu... hotel sem ti pomagati do sreče rudi proti tvoji volji. Preveč radi te imamo, da bi te prepustil tujim ljudem.
— Lopova! — je vzkliknil deček.
— No! No! Le nikar tako grobo.
— Pustita me, prosim vaju, pustita me!
— Očaral si naju z vljudnostjo po-dnevi in dobil si plačilo za to zvečer.
— Upam, da je bil naš požar lep, — se je zarezal Panoufle.
— Kaj? Vi ste zažgali?... Ah, izpustita me, h gospe bi se rad vrnil, — je prosil deček.
— To pa ne gre. Gospo bi moral dolgo iskati, če bi hotel k nji. Najbrž bo pošteno opečena. Kuharica jo je pozabila na ražnju. Zakaj se pa vmešava v tuje zadeve in zapeljuje mladino na kriva pota?
— Morilci!
\\ *****~*ry
Vezenine — zavese
najnovejši hfog, — nizke cene
Matek & Mikeš
LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj)
Naznanilo
Vljudno sporočam cenjenemu občinstvu, da sem OTVORIL
v MARIBORU, Glavni trg štev. 23
v novi palači blizu avtobusne postaje, sadni vozni trg, trgovino z elektrotehničnimi potrebščinami. V zalogi: vsakovrstne žarnice, svetilne naprave, motorji, likalni ki, kuhinjski aparati, razni elektromaterijal, žice, radioaparati in pritikline.
Z nizkimi cenami, dobrim materijalom in solidno postrežbo si bom pridobil Vaše zaupanje.
Karol Florjančič, elektrotehnična
trgovina
MARIBOR, Glavni trg štev- 23.
(Plesic&rli, 4
v ;r.po*orl
Prvi tečaj za fl od ran je in marmoriranje priredi po dunajskem sistemu meseca decembra t. L JOS. SCHATTER, slikarstvo in pleskarstvo v G listanju.
Informacije istotam. — Prijave do 15. oktobra t. 1. 3571
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških m igračnih vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franku.
»TRIBINA« F. B. L*, tovarna dvokoles In otros*ua vozičkov, LJUBLJANA. Karlov ska c 4.
Otvoritveno naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjamo, da sem otvo-ril na Miklošičevi cesti, Palača Grafike
frizerski salon za gospođe in
dame
in posebni oddelek (toaleta) umivalnico za potujoče goste. Izvrševal bom friziranje, trajno kodranje, manicure, barvanje las, masaže in vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po zmernih cenah. Se priporoča
SIJ AKO VIC ALATKO, frizer za gospode in dame.
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica 3
je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Ima vlog nad 430,000.000 Din
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in s davčno močjo.
Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranil-niči KREDITNO DRUŠTVO, s* pupilne naložbe pa SODNI DEPOZITNI ODDELEK. Za varčevanje mladine Izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po posti pa svoje položnice.
Telefon št. 2016 ta 26ir Poštni čekovni račun ŠL 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12 M>.
> mM al i o§1asi<
Vsaka beseda 5© psur. Plača se lahko tudi v znamkah, ta odgovor znamko/ — Na vprašanja brat znamka um «— <wfgnwr/amo   -  Najmanjši otflos Ot» 5*—* mmmmm
STANOVMUV
TRISOBNO STANOVANJE
s pritiklinami, kopalnico, plin, oddam. — Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 3574
KLAVIRJI, PLANINI
prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — >MUZIKA <, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T
Klavirji!
Planinif
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Fbrster, Petrof, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lah-ka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice)
KUPIM
6TTRISSDEŽNI AVTO
osebni, tudi že rabljen, kupim, event. tudi zamenjam za istega svoj 1% tonski osebni Ford avto in klavir znamke »Bosen-dorfer«. Ponudbe na: Kino Kreutz, Ormož. 3567
ŽIVAL«
LOVSKI PES-FERMAč
z dolgo belo dlako in črnimi ušesi — se je zatekel. — Prosi se, da se odda na naslov M. Babšek, Trdinova ulica 2. 3604
ŽEMITVE
BOLJŠI OBRTNIK
z dobro uvedeno obrtjo v Ljubljani želi znanja radi ženitve z gospodično ali vdovo z nekoliko premoženja, staro do 30 let. — Cen j. ponudbe s sliko je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod > Sreča 3600«.
SLUZ9E
DEKLE
staro 18 let, z znanjem nemškega jezika, želi mesto v drogeriji ali slično. Gre tudi v delikateso, ozir. v mlekarno kot začetnica. Mara Kapus, Bled, Prešernova 177 3584
IZDELOVALCA MODNIH ROKAVIC sprejmem takoj. Le prvovrstne moči naj pošljejo ponudbo z zahtevami na naslov: L. Kovače vič, Zagreb, Bencina ulica 7.
3598
MLADA NATAKARICA
želi premeniti mesto. Gre tudi kot pomožna. Nastopi lahko takoj ali prvega. — Naslov v upravi >Slov. Naroda« 3603
BRIVSKI POMOČNDv
starejši, dober bubi štucer, išče nameščen je v boljšem salonu. Pismene ponudbe na naslov: Štefan Miškulin, toplice Dobrna. 3597
GOSPODIČNA
poučuje ljudskošolske predmete in stenografijo po nizki ceni ali samo za stanovanje. Naslov pove uprava > Slovenskega Naroda«. 3573
NEPttMKNINI
FRIZERSKI SALON
sredi mesta, dobro vpeljan, prodam radi od potovanja. Cena in najemnina nizka. — Naslov: Kodeljevo št. 8, Ljubljana. 3601
MAJHNO POSESTVO blizu zagorskega rudnika oddam takoj v najem. — Pojasnila daje Ivan Gorišek, Zalog 80, Dev. M. v Polju. 3565
TRGOVINO
z mešanim blagom, v zelo prometnem kraju oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Jože Seme, Tržič, Metova ulica št. 1. 3563
ŠTIRISEDEŽEN AVTO
odprt, malo rabljen, dobro vzdržan, z malo uporabo bencina, proda — Uran, Ljubljana, Mestni trg 11. 3592
PAR KONJ
srednje težkih, s kompletno vprego, poceni prodam. Vprašati v gostilni Vodnik, Spodnja Šiška. 3557
RAZN
MODROCE
otomane, divane, fotelje in vse tapetniške  Izdelke  vam nudi najceneje
IGNACIJ NAROBE, LJubljana, Gosposvetska cesta Št. 16 (pri Levu) 25/T
TRPEŽNI AFRK MODROC1
samo Din 22d«—
•p-me
Din
1300.— prodaja
RUD« SEVER«
LJUBLJANA. Marijin trs; 2
Telefon 2622
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo iruzba z o. z.
J. HLEBŠ
pleskarstvo in so bos lika rs tvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21.
Telefon °070.
BENCIN CENEJŠI ne bo, radi tega uporabljajte >vrx« parni varčevalec bencina, ki prihrani 20 do 50 procentov na bencinu in olju. Aparat se lahko namesti na vsak avtomobil. Deset dni brezobvez-na preizkušnja. — Zahtevajte prospekte še danes. Filip šu-Šel, Crna pri Prevaljah. 3554
DAME, POZOR!
Trajna ondulacija Din 80.—, vodna Din 20.-, železna Din 8.-. Abonma popust! Dunajska frizerka, prvovrstna delavka — v frizerskem salonu Sebal, Ljubljana, Kolodvorska ul 35. 3602
PONTIAC LIMUSENO
v zelo dobrem stanju, voženo 18.000 km, za 35.000 Din proda tvrdka Josip Rudman, Krška vas, Brežice. 3553
Od
prvega naprej
SE NAHAJA DRUŠTVENA ČEBELAR-NA (Čebelarsko društvo za Slovenijo) — V NOVIH PROSTORIH: PRAZAKOVA ULICA 13 (vogalna hiša Miklošičeve ceste). — Prodaja kontroliranega medu in vseh čebelarskih potrebščin.
BRZOPOPRAVLJALNICA
popravlja čevlje hitro in poceni. — Ljubljana, šelenburgova ul. št. 4, dvorišče. 91/T
ČEVLJI
NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 74/T
Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
72/T
MODERNIZIRANJE DAMSKIH KLOBUKOV
po najnovejših modelih. Preoblikovanje Din 28. — Salon 2>La femme chic«, Šelenburgova ulica št. 6, I. nad. 3505
SADNO DREVJE
prvovrstno, nudim za jesensko in pomladno sajenje. Zahtevajte cenik. — Avgust Pihler, Stročja vas, Ljutomer. 3583
POZOR! POZOR! TRAJNO KODRANJE 80 Din! železna ondulacija 7.— Din — izvršuje salon, šmartinska cesta 22, Ljubljana. 3586
BRESKVE
prima kg po 2 Din v vsaki množini razpošilja Postržin, Krško.
3582
STHtlSEDEZEN AVTO
in motor >Wanderer« v dobrem stanju, se zamenjata za tovornega, ostalo se doplača v denarju. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro >Ah proda 3585«. 3585
URA ZAPESTNICA in črna koščena očala izgubljena ob Savi na Jezici. Najditelj dobi nagrado. — Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 3577
GRAMOFON
dobro ohranjen ter čez 50 kom. gramofonskih plošč (najnovejši alagerji) naprodaj. Istotam se proda tudi železna postelja. — Ogleda se: Rožna dolina, Cesta XTTT, št. 3, L nadstropje (nova hiša Jesenšek). 3481
Objava
Ker se nam je posrečilo doseči avtobusno zvezo s Fiume (Reka) in Sušak, smo morali vožnje naših avtobusov prilagoditi tej zvezi in vozimo
od 26. septembra 193%
po sledečem voznem redu:
Odhod iz Ljubljane:
L 5. uri 30 min. Ta autobus ima s prestopom v Planini zvezo na Fiume (Reka), Sušak.
2. 9. uri. Vozi redno do Vrhnike. Ob sredah m sobotah do
Hotederšice.
3. 12. uri. 12. uri. Vozi do Rakeka in ima zvezo s Postojno,
4. 16. uri 15 min. Tmft v Planini zvezo na Fiume (Reka),
Sušak.
5. 18. uri. Vozi samo do Vrhnike.
6. 23. uri 30 min. Vozi ob nedeljah in praznikih samo do
Vrhnike.
Prihod v Ljubljano:
1. 8. uri. Prihaja iz Vrhnike. (Vrhnika odhod ob 7.20 min.)
2. 8. uri 40 min. Prihaja iz Planine, s potniki iz Postojne.
3. 11. uri 35 min. Prihaja iz Planine, s potniki iz Reke.
4. 14. uri 10 min. Prihaja z Vrhnike.
5. 18. uri 30 min.: Prihaja iz Rakeka s potniki iz Reke-Sušak.
6. 20. uri 40 min. Prihaja z Vrhnike, samo ob nedeljah in
praznikih.
Voznina: Ljubljana-Fiume (Reka) znaša Din 110-—* Vožnja traja: 4 ure 15 minut.
V Hotederšico vozijo autobusi dvakrat na teden, t. j. ob sredah in sobotah.
Odhod iz Hotederšice: 7. uri 10 min. in 12. uri 30 min. Prihod v Hotederšico: 10. uri 35 min. in 19. uri 30 min.
0Winj Ljubica M&stiu  pogreta* za.vod
Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni in dobri soprog, ozir. oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod #
Andrej Fine
strojevodja drž« žel« v pok.
v petek, dne 23. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 25. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Gubčeva ulica 17, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 24. septembra 1932.
MARIJA, soproga — ING. FRANJO, sin — ŠTEFKA LONČAR, IVA jTVANČIČ, hčeri — in ostalo sorodstvo.