Leto XV. V LJubljani, dne al. septembra 1939 Ste v. 30 Generala Peter Nedelfkovil in Ili]a Brašič nova poveljnika armljskih oblasti v Zagrebu in Skoplju Bogomil Kajzelj V ljubljanski splošni bolnišnici je starosta Ljubljanskega Sokola br. Kajzelj. Jugoslovensko sokolstvo Je izrabilo z njim enega svojih opornikov, LJubljana pa zavednega, značajnega meščaoa, ki je bil v Javnem, družabnem In gospo ■ darskem življenju svojega rodnega mesta» splošno znana in vsepovsod uvaževam* osebnost. Bogomil Kajzelj je letos 10. M« bruarja praznoval 65 letnico. Bil je sia uglednega ljubljanskega trgovca Peregrin* soustanovitelja Južnega Sokola. P» ustanovitvi Jngoslovenskega sokoMa* ga saveza na Vidov dan 1919 je prevzel odgovorni položaj saveznega blagajnika. Od tedaj je zavzemal mesto tretjega pod« staroste pri JSS, dokler se savez ni preselil v Beograd. Odgovorni in obsežni vodstveni posli pa ga vendarle niso zavzeti tolikanj, da se ne bi posvečal tudi drugft*| panogam sokolskega dela. Leta 1920. M> postal društveni podstarosta, od leta 19$*. do danes pa je stal na čelu matičnega društva jugoslovenskega sokolstva kot nJega* starosta. V petnajstih letih starostovanj» si je bv. »oguntil Kajzelj pridobil za Ljubljanskega Sokola še prav posebno maoaO zaslug In uspehov, zato pa je tudi bil deležen iskrene ljubezni vseh pripadnikov tega velikega društva. Žalost je prešinila vsa sokelska srca. Nešteti tisoči, ki so ljubili in spoštovali starosto Bogumlla Kaj-zelja, so mu izkazali zadnjo čast. C as te« mu bodi spomin med nami vsemi, ugledi družini pa izrekamo globoko soialjot Kakor smo že a* kratko poročali, sta bili V na« vojski izvršeni «ve važni Izpre-menaM. Za vršilca dolžnosti poveljnika 4. ftrinljnke oblasti v Zagrebu je bil Imenovan divfadjskl general Peter Nedeljkovič. Na njegovo mesto pa je prišel kot vršilec dolžnosti poveljnika 3. armijske oblasti v Skoplju dlvlzljski general Ilija Brašič, dosedanji dlviztonar v Su bo tlel. Osebnost generala Petra Nedeljkoviča Je Slovencem splošno znana. Bodli se Je leta 1882. ▼ Zaječaru, lz vojne akademije pa Je Izšel kot konjeniški podporočnik teta 1903. V balkanskih Vojnah je poveljeval eskadronu ter se Je tMnaAko izkazal v mnogih M tkal», o čemer tudi pričajo visoka odlikovanja. Leta 1931. Je postal generalštabnl brigadni general. Poveljeval je nekaj časa konjeniški diviziji, pozneje pa Je bli komandant vrbaske In nato dravske dlvizljske oblasti. V Ljubljani Je bival od marca 1935 do oktobra 1986 in se je med nami v pravem pomenu besede udomačil. Njegova gospa soproga Je la ugledne škofjeloške rodbine Heinri-harjev. Iz Ljubljane je odšel v Beograd 98. aprila 184» v Pevnu pri Skofji Loki, M kmetiji m Je po domače reklo prt Mt-helu. Priženil se Je leta 1873 na posestvo pri Sv. Duhu nad Skofjo Loko ln se Je uveljavil kot dober gospodar, pridobil pa si Je premoženje tudi kot prekupčevalec goveje živine, lena mu je umrla leta 1893. ile sedem let je sam gospodaril, nato pa Je prepustil posestvo svojemu sinu. Leta 1908 se Je preselil k svoji hčerki, poročeni Vilfanovi, posestnici v Srednjem Bitnju. Do lani Je ie opravljal vsa kmečka dela, posebno veselje pa Je imel z oskrbovanjem Sivine. Mož, ki je eden izmed najstarejših živih Slovencev, zna kljub temu, da mu manjkajo le še tri leta do stoletnice, dobro pisati in Čltatl ln tudi še dobro vidi. Se sleherni dan gre na sprehod in v pomenku a vaščani rad pripoveduje o mladih letih. Vst mu lellmo, da bi vsaj še za stoletnico ostal tako čvrst, kakor je danes t kot Inšpektor konjenice, naslednje leto J4 postal komandant konjenice, potem pa jO nastopil visoko službo v Skoplju In zdaj Jo prispel v Zagreb, kjer mu želimo mnogo častnih uspehov. Divizijskega generala Illjo Brašiča smo Slovenci Imeli priliko bliže spoznati pri velikih manevrih, ki so bili v naših krajih pred dvema letoma, v septembru 1937« Takrat je bil g. Ilija Brašič kot pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba šef štaba vrhovnega vodje manevrov, armij-skega generala Milana Milanovlča. Gosp, Brašič je iz ugledne kmetije v Oparlču * levačkem srezu. V vojni je poveljeval bataljonu Sumadincev, petem Je Ml v (Kri. zijskem štabu ln načelnik štaba brigade« Divizlonar je bil že na dveh mestih, večkrat pa je bil tudi že v Inozemstvu V važnih poslanstvih. Njegove prsi krasi vrsta odlikovanj, med njimi dve Karadjor-djevl zvezdi z meči. Kot vzoren sin kmetsko družine, ki se je povzpel v vrhove našo vojske, uživa general Brašič splošen ugled enega naših najsposobnejših vojskovodij. rava stara gorenjska kmečka korenina moi, ki ga kato nate slika. Hodil so Jo Najnovejše LAKOTA JIH JE PREMAGALA. Poljska posadka % Westerplatte, ki s« je borila z nepopisno hrabrostjo hi se je predala napadalcem šele po 8 dneh lakot« NEMŠKA VOJSKA NA POLJSKEM OZEMLJU. Levo: Motorizirane čete na pohodu, Desno i Skozi nemško naselbino. pddelek poljske vojske hiti na pomoč četam, ki jih ograža sovražnikova premoč JPoruien most če* Visio pri Rydgotrtu Poljska lahka artlljerlja v diru zavzema novo postojanko Poljski vojaki umikajoče se vojske počivaj« In uživajo hrano križem sveta Na levi: Stroj za proizvajanje elektrike v zaklonišču proti zračnim napadom Desno: Vhod v zaklonišče z ulice •UNAS posadki AŠKI BRANILEC. Poveljniku poljske ;e na Westerplatte pri Gdlnyjl so Nemci v priznanje njegove hrabrosti pustili sabljo Topovi, pripravljeni na strel I nemške utrjene posto-na Slegiriedovi črti — legi Je bil dan znak, da se sovražna letala. Vojaki iz svojih skrivališč i 86 pripravljajo na borbo iCELJE CENSTOHOVSKE CERKVE. ,vJna vrata romarske cerkve v čensto-hovi, katera Je zdaj v nemški oblasti ULICA V LODŽU. To mesto ima za Poljsko velik industrijski pomen V zaklonišču Tedenska kronika Varnostna zaklonišča na 190 tonski ladji na Temzi pri Londonu . 2one bi otrool osebja vojaškega arzenala v Woolwichu prejemajo navodila gled« t NmMjt • plinskimi maskami vwi ranjeno» a boJIM« y ZNAMENJU VOJNE. Pariška dekleta C pomenku z vojaki na vojni službi v prestolnici PRED NAPADOM. Vojak obete bomb» nemško letalo, Id so pripravlja aa valnl polet TA JE PRIŠLA t Nemški jejo razdelitve tek» novto« C a Ki jim