214. številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. septembra XIX. leto, 1886. I shaja vsak dan **««*«t, ikimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v stri j s ko -og e r sk e dežele za vse leto 15 tfld., za pol leta 8 fcld., za ćetrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za > se leto 13 gld., za četrt leta 8 trld. 30 kr.. za ..-li.-n mesec 1 ^Ui 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »e po 10 kr. za ui^sec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ved, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se ozn.-miln jedenkrat tisku, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. - Hokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravni št v o je v Kudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolb-i4. Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. v ne administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ L četrt leta........3 ., 30 „ „ jeden inesee....... I „ 10 „ Za pošiljunje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......1 ., 40 „ Naručuje se lahko z vsakim dnevom, a h krutu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uprm~niXtvo ,,Stov. Narodu44. \ IJiililJani 20. septembra. Grol Taaffe ima sedaj že sedem let vladno krmilo v rokah. Z redko srečo vzdržal se je doslej na visokem svojem stališči, ni mu bilo treba resnega napora, niti odprte roke, ni mu bilo treba dajati, ampak samo jemati in mesto koncesij in svoboščin zadovoljevali so se zastopniki narodov avstrijskih z blestečimi frazami in lahnimi dovtipi. Temu patrijarbaličnemu stanju pa utegne sedaj biti konec. Z vseh stranij doni sedaj glasno mrmranje in nezadovoljnost in celo izmej Poljakov, ki so za Toffe-jeve vlade veliko dosegli, čujejo se glasovi, ki imajo svoj globok pomen. Dne 16. t. m. sklical je v Stanislavu grof Alfred Dzieduszvcki svoje volilce in jim razlagal svoje delovanje v državnem zboru, položaj poljskega kluba in uspehe zadnjega državnozborskega zasedanja. Grof Dzieduszvcki, ki pripada takozvanim „Atencem" in je jako upliven mož, govoril je blizu tako; „Ko je pred 7 leti po odstopu strogo centralističnega ministerstva prišel grof Taaffe na krmilo, mislilo se sploh, da se je položaj spreobrnil avto-nomistom na korist in da bode nova vlada uresničila program : jed nakupni v nost posamičnih narodnosti). To pričakovanje se ni izpolnilo, ker v Avstriji, to je v tostranski polovici, prememba sisteme nema istih posledic, kakor v drugih konstitucijonalnih državah. Mislili smo, da se v novi dobi državni osnovni zakoni ne bodo več umeteljno, krivično tolmačili, marveč naravno. Kmalu pa smo se preverili, da bo se avtonomisti v tej zadevi bridko varali. Kajti, kaj je pravo za pravo resultat Taaffejeve vlade? Po odurnosti levice se je ministerstvo, ki se je s početka nagibalo k centralističnim tradicijam, polagoma premenilo v ministerstvo avtonomi-stične meri; Čehi dobili so nekaj koncesij, mej katerimi je v prvi vrsti češko vseučilišče v Pragi. Nadaljna pridobitev bila je po mnenji desnice ure-jenje zemljiščnega davka in ustanovitev avstrijske „Liinderbank". To je pa tudi vse, kar se more pisati na račun dobička. Kar se posebe tiče poljskega kluba, doživel je za dobe spravljivosti jako žalostne izkušnje, kajti od vseh galiških zahtev se ni niti jedna izpolnila, akoravno so se davkoplačevalcem nalagala vedno nova bremena in zahtevale vedno nove žrtve. Da bi se odpisala dolžna gališka zemljišna odveza, v tem oziru se ni prav nič doseglo, dasiravno je deželni zbor jjališki po dolgem obotavljanji sklenil, da umakne prejšnje principijalno stališče, da se le doseže mirna sprava Glede avtonomnih naprav tudi nemarno nobenega uspeha. Na šolskem polji so samo klerikalci imeli uspehov, gališkemu deželnemu zboru se je dotični delokrog Še bolj zožil, ker so se vse važneje zadeve državnemu zboru afl pa celo ministerskim uradom, ki so „fons om-nis juris" v rešitev določile. V zadevi decentralizacije Železnic je poljski klub popolnem ulegel, ker se jo ministerstvo bilo preverilo, da je v tem vprašanja poljska delegacija ne bode zapustila. Gospod pl. Groholski se je menda o tem z ministerstvom sporazumel. Pri davku na špirit poljski klub tudi ni prodrl, ker je dr. pl. Groholski svoj upliv zopet naklonil vladi in pospeševal igro za kulisami. V ministerstvu se je sploh udomačilo mnenje, da si mora za svoj obstanek ohraniti le prijateljstvo k le rikalcev in Čehov, Poljake bode že še z uljudnimi besedami pridržavalo na svoji Btrani. Vs ed tega mnenja se je tudi vprašanje o urejeni i našib rek odstavilo z dnevnega reda. Pri razpravi o Wurm-brandovem jezikovnem predlogu zdelo se je, da je bil uspeh naš, v resniei pa je bilo tako: Vlada delala je z vso odločnostjo na to, da se vsprejme motivirani dnevni red, češ, da tako zahteva težavni položaj nemških klerikalcev. Naposled pa se je pokazalo, da je nemško konservativna fracija bila za to, da se rečeni predlog popolnem odkloni, vrhu tega ostavili so ministri zbornico, da ueso glasovali za Groliolskega predlog, katerega so sami sprožili. Poljski klub je sicer v očigled neuspešnosti svojih prizadevanj skle nil, da bode izpolnitev nekaterih galiških teženj odločneje zahteval in jaz dobil sem nalog, naj v budgetni debati ta program objavim, kakor znano, šlo je takrat za to, da se uvedo višje agrarne carine v interesu galiških pridelkov, da se ustanovi medicinska fakulteta v Levovu in da se urede gališke reke. Gospod pl. Dunajevski ra-čil je odgovoriti na 'moje izpeljave. A kako? Zanikaval je jednostavno, da gospodarske razmere v Galiciji propadajo. V vprašanji glede carinskih tarifov in rumuneke trgovinske pogodbe potisnili so desnico oblastno na stran. Poljski klub se je glede carine na petrolej po grožnjah ministerstva preplašil, češ, da bi Poljaki mnogo izgubili, ko bi se razpisale nove volitve. Kaj so Poljaki po svoji brezmejni prijenljivosti nasproti vladi sploh dosegli? V ministerstvo poklicala sta se mej tem dr. pl. Gautsch, ki gotovo ni avtonomist in marquis Bacquehem, o čegar centralističnem mišljenji sem preverjen. G. Wittek, znani sovrag Galiciji, stopil je kot sekcijski načelnik na prizor. O ustanovitvi medicinske fakultete v Levovu, o regulovanji rek in o odpisu zem Ijišne odveze ni niti govora več. Položaj je žalost-neji, nego prej. Poljski klub bode najbrže svojo taktiko nadaljeval, boječ se, da ne bi pal Galiciji toli naklonjeni kabinet. Na svoje zaveznike se tudi ne moremo zanašati in možno je, da se razcepi večina, na njeno mesto pa stopi sramožljivo absolutistična vlada. Da se to prepreči, moral bi se poljski klub z drugimi frakcijami desnice jasno in določno dogovoriti. Nezanesljive zaveznike bilo bi lahko utešiti, ker se morejo sklicevati Poljaki na to, da bi oni pri parlamentarni krizi najmanj izgubili. Poljaki bi tudi pod vlado levice shajali. Pod Lasserjem se Poljakom ni slubeje godilo, nego pod TaafTom. Treba torej učvrstiti se, kajti nasprotstva in nesloga koristijo le vladi, katera se levici približuje." Napisi na bankovcih. Državni zbor cislitavski prične še ta mesec svoje delovanje. Obravnavati mu bo razne vladne predloge, da se ponovi pogodba z Ogersko. Na vrsti bo tudi načrt za ponovitev pogodbe z avstro ogersko banko, in tu pridejo v razgovor tudi napisi na bankovcih, ki jih ima še nadalje izdajati ta banka. O napisih bodo govorili tudi slovenski državni poslanci, kakor imajo v obče razloge zato v Cislita-viji vsi nenemški, v Translitaviji pa vsi ncmadjaraki narodi. Znano je namreč, da so bili napisi na papirnatem denarji v jezikih vseh avstrijskih narodov, celo za Bacha, kateremu podtikajo germanizatorske namere. Ali ravno Bachova vlada je pripoznala potrebo narodne jednakopravnosti na bankovcih; nemški liberalci in Madjari pa so pri zadnji pogodbi odpravili to jednakopravnost, in tako 8e je ustvaril v tem pogledu unicum, ki ga drugi narodi ne poznajo v državnem finančnem gospodarstvu. Drugi narodi so okroženi bolj ali manj po narodnih državah; oni torej ne potrebujejo na denarjih raznih napisov. V Avstriji pa je po več skupin raznih narodnostij, katerim hočejo nemški liberalci in Madjari odvzeti pravico, da bi se jim napravili napisi na bankovcih v lastnem jeziku. Proti tej sili, katera nema nobenega veljavnega razlogu, se upirajo narodi skupne države in razglašajo po svoje različne dokaze za pravico lastnega jezika v napisih na bankovcih. Ti dokazi so pa različne veljave ter so osnovani tu pa tam s krivih stališč. Potrebno je torej, da se oborožimo tudi v tem oziru s pravim orožjem, to toliko bolj, ker boj iz tega in drugih uzrokov ne bo lahek pri obravnavanji dotičnih predlog. Zahtevanje, da bi ostali tudi na dalje na bankovcih avstro ogerske banke napisi samo v nemškem in madjarskem jeziku, je veliko drznejše, nego zahtevanje jednotnega jezika kot državnega in vojnega jezika. Za poslednjo zahtevo se dajo navesti vsaj za omejen in določen obseg bolj ali manj taki razlogi, o katerih je možno govoriti in kakor si bodi konečno tudi sporazumeti se mej narodi. Glede na napise na bankovcih pa narodi ne morejo priznati nobene obče ali celo neobhodne državne potrebe, proti neobhodni potrebi govori že država sama po sebi, ki izroča predpravico zasebnemu podjetju, namesto da bi sama osnovala lastno banko. Kar je državi neobhodno potrebno, pač ne da z lehka iz rok. Ako država izhaja celo s stvarjo brez lastnega podjetja, je toliko lažje brez skrbi glede na formalnosti iste stvari, in napisi gotovo ne spadajo k bistvu kake banke ali papirja, ki ga izdaje in oddaje. Nemški liberalci so gospodovali, kakor gospodujejo Madjari še zdaj; liberalci nimajo v Cislita-viji zdaj vajetov v roki, torej tudi ne morejo več zaukazovati, kar se dostaje izključno nemških napisov v Cislitaviji. Madjari pa dokazujejo s tem, da terorizujejo narode celo v nebistvenih stvareh, da njih globus se ne suče toliko varno, kakor trobijo po svetu. Madjari so dosledni v tlačenji narodov tudi glede na bankovske napise; vest imajo slabo, radi bi imeli še nadalje tovariše so tlačit elje v Cislitaviji, da bi ne ostali osamljeni pri tako neliberalnih činih. Zato so si najeli stare nemško-liberalne prijatelje v Cislitaviji, ki jim že/^ ? dalje (asa pomagajo zagovarjati jedino madjarske napise tam, kakor nemške tu. Kavno Jetos bi bilo Madjarom drago, ko bi, na pr. mej pogajanjem prišli zopet nemški liberalci na krmilo. Poslednji so upanje o tem izrekli pred meseci, in zdaj upajo na razpad desnice ali pa na pad Taartejev in potem bi šlo neki vse gladko za Madjare. Ali zdaj ima še desnica Dunajskega državnega zbora govoriti z Madjari in to daje tej desnici pravico, da odpravi staro krivico in se postavi odločno za jezikovno ravnopravnost tudi na bankovsluh napisih. Zato ima narodnogospodarski sotrudaik aParlamentarcev dr. B—sch, ki je kritično na vse strani pretresal avstro-ogersko banko, zato pravimo, ima ta, tudi za Čehe zaslužni ekonom, jako prav, ko opozarja, da bankovci imajo dve strani, katerih jedna je odločena Trauslitaviji, druga pa Cislitaviji, na jedni da imajo torej cislitavski narodi popolno svobodo, naj počenjajo potem Madjari kar koli hočejo na njim odmerjeni strani. Tako bi se utegnilo dogoditi, da bi bankovci zanaprej kazali napise v jezikih vseh cislitavskih narodnostij, v tem, ko bi razkrivala druga stran samo madjarščino, torei duh tlačiteljstva. Našemu državnemu zboru se torej ni sklicavati na drugo, kakor na narodno jednakopravuost, ki nam je zagotovljena tudi na druge narodne strani v ustavnih osnovnih zakonih. Samo po sebi je razumevno, da bi na tej podlagi dobili napise v svojem jeziku vsi narodi v državnem zboru zastopani, ne pa samo Nemci ali poleg njih jedino še Čehi ali Poljaki. Zato je .samo pertidija, ako nemški liberalni časniki, ki so poleg drugih služeb tudi v službi Madjarov, očitajo Čehom, da zubtevajo poleg nemškega napisa samo še napis v svojem jeziku. Terjatve v tem oziru so skupne za vse cislitavske narodnosti. Druga pa je na Ogerskem. Tam narodno jed-nakopravnost prezirajo popolnem, in zato se ni čuditi, ako na pr. hrvatski učenjak (dr. Pliverić) zahteva za Hrvate hrvatske napise na bankovcih s stališča sam os t o j ne države, ki je vsporedna z Ogersko. S tega stališča, ko bi je priznavali Madjari, bi se ti ne mogli upirati Hrvatom. Tako stališče pa bi bilo za vse druge ogerske narode brezuspešno, in Slovaki, Srbi, erdeljski Nemci, Ru-mum bi ne imeli nikedar upanja, da dobe tudi oni napise v lastnem jeziku. V Cislitaviji pa bi celo Nemci ne dobili postavno svojih napisov; kajti v Cislitaviji po ustavnih osnovnih zakonih nima noben narod prednosti pred drugimi narodi in državni jezik, ki ui še zakonito priznan, bi Nemcem tudi nič ne pomagal. Ne nemški zastopniki bi utegnili zahteve, katere usiljujejo samo nemške napise za to polovico države, celo s tem pobijati, da v Cislitaviji ustvarjajo ne samo Nemci, ampak vsi narodi skup cislitavske polovico, torej jedno državo, in ker je ta država brez ustavno priznanega državnega je zika, bi morali ostati bankovci brez vsakega napisa, če se narodi posebe ne pogode mej seboj na to stran. Potreba pa je za vse narode jednaka, ergo ali napise za vse, ali pa za nobenega! Orožje, katero uporabljajo liberalni Nemci za Madjare in za se, utegne se potem takem obrniti proti nemški narodnosti sami, in prav je, da je tako. Sicer pa je preveč dokazano, ako se sklicujemo na narodno jednakopravnost. Za bankovske napise v jeziku v vseh narodnosti] je veliko manj potreba. Pri vseh stiskah na druge strani je vender svoboda za zaslužek in v obče za narodnogospodarsko delo, pridelovanje in pridabljanje tudi v Avstriji še doma. Terjajo se pač sposobnosti za ta in oni posel, ali plačila za moj trud prijemati, mi vender ne zabranjuje noben zakon tudi v Avstriji ne. Dovoljeno mi je prodajati to, kar je moja last, bodisi da imam posestvo, ali pa žulje in glavo; ravno tako pa mi je tudi dovoljeno, prijemati zaslužek in sicer tako, kakor se pogodim. Blago in delo kot moja last je v moji oblasti; oddam je, kakor mi možno ali pa tudi ljubo. Blago in delo utegnem zamenjati za drugo blago in delo, če si mi zdi primerno in po trebtio Namesto drugega blaga in dela vzamem tudi denar, če vem, da me primerno odško-duje. Nihče me pa ne nune prisiliti, vsprejemati denar, ki ga ne poznam, ali pa, ki se mi ne zdi primeren za zameno. Ako mi usiljujejo bankovec, katerega mi ni treba poznati, mi delajo krivico, iu me omejujejo v svobodi, katero mi podeljujejo na drugo stran. iSvobodo zu zaslužek mi omejujejo s tem, da moram tu zaslužek prodati drugače, nego je primerno. Svoboda z jedne strani se ne ujema na drugo stran. ( Bankovce prejemati me sili država po sodnif-ski poti, če tudi se zasebna branim zunaj državnih opravil. S tem, da me država sili, mi krči ono svobodo, katero priznava po drugi strani glede ne razpolaganje moje lastnine. Noben narod, ki oddaje davke gmotne in krvne za državno varstvo, ne more priznavati radovoljno krčenja svobode v razpolaganji tega, kar je njemu in njegovim pojedincem prava živa lastnina. Ako se torej usiljujejo narodom avstrijskim papirnate vrednosti, katerih veljave ne poznajo, se jim dela kri vica ne samo v narodnostnem, ampak v pogledu na veljavo njih lastnih žuljev. V tem oziru se godi, če ostane še tako, avstrijskim narodom slabše, nego divjakom, o katerih pripovedujejo, da jim je treba prinesti takega denarja, kakoršnega sami zahtevajo, ker drugače ne napravijo nobene kupčije z njimi. Svobodo za lastne žulje si varuje torej še divjak, iu še v Avstriji je znano, da kuje ona sama narodom ob Rudečem morji še vedno takoimenovane Marija Terezije tolarje, ker ti narodi nečejo tržiti z drugim denarjem. Ti narodi, katerih Evropevci gotovo ne de-vajo v svojo vrsto, glede na zmožnosti in civilizacijo, so toliko krepki, da spre jemljejo samo tak denar, ki se jim zdi jedino vreden blaga in dela, katero oddajejo drugim. V Avstriji pa bi narodi še te svobode ne imeli, da bi dobili takih bankovcev, kakeršni se jim zdijo primerni, da bi vsaj ne trpeli Škode, ki bi izvirala iz nerazumljenih napisov 1 In kaj so bankovci v primeri z veljavo imenovanih tolarjev! Poslednji imajo primeroma stalno, torej veljavo, ki se ne premika mnogo na škodo prejemnikov. Bankovci pa so glede na stalnost veljave jako omahljivi; država sicer daje jamstvo za njih postavljeno veljavo. Ali to jamstvo velja samo za normalne, mirne čase; proti izrednim dobam tudi država ne more dajati poroštva za napisano veljavo. Bankovci avstro-ogerske banke bi se izdajali vsaj za deset let po obnovljeni pogodbi z Ogersko; kdo je porok, da bomo imeli deset let mirne čase? Banke so sicer potrebne, in je naposled potrebna tudi državna osrednja banka; ali narodi vedo, da se udajo za veliko, ako pripoznajo tako banko. Narodi s takim pripoznanjem oddajo zasobnemu pod jelju milijone dobička, in zato da bi ti narodi vse mirno trpeli, kar bi bilo drago strankam, ki vlečejo največ dobička iz teh milijonov? Bankovci nameščajo kolikor toliko zlat in srebrn denar; nameščajo ga nepopolno, kakor dru gače biti ne more. Ta nepopolnost pa ne izvira iz napisov, ampak iz podstave in materijalne bančne osnove; v Avstriji hočejo pa to nepopolnost povečati še z zunanjo, formalno nepopolnostjo, ker hočejo liberalni Nemci in Madjari drugim narodom u^iliti napise, katerih ti narodi ne razumejo. Proti tej nameri imajo narodi vso pravico ustavljati se, ne samo s stališča narodne jednakopravnosti, ampak kot v obče svobodni državljani, kot državljani, ki plačujejo davek v denarji in krvi, da se jim svoboda brani ne samo za življenje kot tako, ampak tudi, da se jim varuje lastnina v posesti, blagu in delu. Taka svoboda pa mora obsezati tudi prostost, da si narodi določujejo sami ono obče menjilo, katero se jim daje za isto lastnino. To, da zahtevajo ti narodi na bankovcih napise v svojih jezikih, je najmanjša terjatev, do katere imajo pravico v tem pogledu; ali zahteva je veuder taka, da bi se je še divjaki ne znebili. To pa je največi dokaz, na imajo narodi za lastue napise na bankovcih prirodno pravico, in dokler poštevajo v Avstriji tudi Slovence mej svobodne državljane, imajo tudi oni vso pravico do slovenskih napisov na istih bankovcih avstro-ogerske banke. F. P o d g o r n i k. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20. septembra Kakor se poroča v „Presse" iz Budimpešte, bode se detonacijama predložila rudeča knjiga o bolgarskem vprašanji. Tedaj bomo morda kaj zvedeli, kako misli postopati Avstrija v tej zadevi; sedaj se še prav nič gotovega ne ve. Oficijozi govore le v splošnih frazah. C>Iii žele, da bi se bogoslovska fakulteta Praškega vseučilišča razdelila na dvoje, v ne?mško in češko. Kakor se pa kaže, se ta njih želja še ne-bode tako hitro uresničila Nameni minister Gautsch sam nekda ne nara nič slišati o kakej češkej bo-goslovskej fakulteti v Praizi. Vlada se izgovarja, da ni ugodnih prostorov za novo fakulteto D;i je ta izgovor prazen, še omenjati ni treba. Kadar pa vlada sklene osnovati kako nemško šolo, pa takoj dobi- prostore, V ogerMkem državnem zboru sta Balthaser, Horvat!i in Daniel lranyi interpelovalj o bolgarskem vprašanji. Horvath pravi v svoji interpelaciji, da Rusija pridobiva vedno već upliva v Bolgariji. Ako se ne premeni politika velevlasti), na vstala bode mesto svobodne in samostojne Bolgarije, ki bi bila močen jez proti Rusiji, ruska provincija, ki bode nevarna nezavisnosti in svobodi Turčije ter drugih balkanskih narodnostij. On ne verjame, da bi se bili v Kissingenu in Gasteinu dogovorili, da se odstrani knez Aleksander, d i Rusi ne zasedejo te dežele. Tega ne more verjeti, ker nasprotuje monarhističkim načelom, legitimiteti, in bi se z narodno-pravnega stališča to dalo samo tedaj nekoliko opravičevati, ko bi bil narod s knezom nezadovolien in ko bi se evropski mir ne dal nikakor drugače ohraniti. Stvar pa ni taka. Agresivna vlast se ne ukroti s prijenljivostjo, ampak le dobiva poguma in veduo več zahteva. Odkar je Turčija oslabela, je le ona politika prava, katere se držimo nasproti Srbiji. Za nas je eksistenčno vprašanje, da se osnujejo samostojne države na Balkanu. Vsaka druga politika se bode prej ali slej strašno maščevala. Naša moč bode oslabela, nasprotnik bode lahko spodkopal, naše pozicije. Stvar kneza Aleksandra ni osobna stvar. Z. njim pal je zastopnik svobodne, samostojne Bolgarije. Narod je dovolil mnogo žrtev za varstvo državnih koristij, a kako se porabljajo te žrtve. Če se gode take premembe v orijentu. On tedaj vpraša, ali je res ministerstvo vnanjih zadev že naprej pod gotovimi pogoji dovolilo, da se odstrani knez Aleksander, in če se je Rusija pridružila avstrijsko-nem-škej alijanci. Kaj bi storila Nemčija, ko bi Avstrija se uprla širjenju ruskega upliva na Balkanu? Lran-tivi je pa vprašal: 1. je li minister vnanjih zadev vedel že naprej, da se namerava atentat na kneza Aleksandra in ali on odobrava rusko politiko. 2. Če jo odobrava, kako se to strinja z interesi Ogerske in narodnim pravom. 3. Če je res, da sta se Avstro-Ogerska in Rusija sporazumeli, da sme prva širiti svo< upliv na zahodni, druga pa na vzhodni strani Balkana. 4. Če so vlade pritrdile bolgarskemu prevratu in kake koncesije so se Avstriji za to dovolile. 5. Če vlada hoče varovati svobodno volitev bolgarskega kneza. Nadalje bi lranyi še rad, zvedel, kaj so se diplomati dogovorili na letošnjih shodih, in še več druzega. V nanje države. Kakor je „ Pester Lloydu izvedel iz prav zanesljivega vira, se carnkt vlasti zastran Bolgarije neso sporazumele. Posleduji čas se tudi ni po* skušalo doseči kako sporazumljenje. Od neke strani se je ugovarjalo temu, da bi Rusija odposlala v Bol* garijo posebnega komisarja. Zaradi tega so se v Peterim rgu premislili in neso odposlali Dolgorukova. General Kmilbars pa ni odšel v Sonjo kot posebni komisar, ampak kot redni diplomatski agent. To se ve da ni nobena velika koncesija za Avstrijo, a je vender pomenljivo, da je Rusija v tem formalnem vprašanji odjenjala, ko še Anglija ni posebno ugovarjala odpostanju posebnega komisarja. Vsi diplomatski zastopniki pri bolgarske] vladi dobili so nalog, da porabijo ves svoj upliv, da se v Bolgariji in Vzhodni Rumeliji ohrani mir in red. Pa tudi bolgarsko regentstvo si prizadeva, da bi se ohranil mir v deželi. — Kakor se poroča „Nowi Reformi" iz Sonje, je major Panica že skoro končal preiskavo zaradi državnega prevrata. Grujev in Benderev sta mnogo izpovedala. V vsakem bolgarskem selu bili sta že mesec poprej vsaj dve osobi poučeni, kaj se namerava. V Tatar-Bazardžiku in Plovdivu bili so organizovani revotucijski odbori, ki so dobivali instrukcije iz Sofije. Ruski konzul Bogdanov in ruski polkovnik Kesjakov bila sta glavna blagajnika revolucijskih denarjev, ki so prihajali iz Rusije. Je li vse res tako, kakor piše ta poljski list, ne vemo. — Iz Sofije se poroča, da puntarski Častniki v kratkem pridejo pred vojno sodišče. V nemškem državnem zboru so socijalni demokrati napovedali sledečo interpelacijo: „1. Ali je res, da se je državni kancelar v Kissingenu in Gasteinu dogovoril in pritrdil temu, da se v interesu Rusije odstruni knez Aleksander in tako utrdi ruska moč na Balkanu? 2. Ali je res, da je nemška državna vlada delala na to, da se veleizdajice ne kaznujejo? 3. Kaj mislijo zvezne vlade storiti, da bodo varovale naše koristi, ki so v velikej nevarnosti, ker se ruski upliv vedno razširja po Balkanu". O tej interpelaciji se pa v državnem zboru ne bode razgovarjalo, ker je ni dovolj poslancev podpiralo. V ungle&kej spodnjej zbornici izjavil je lord Churchill, da se sir D. VVoltf in Muktar paša bavita v Egiptu s tem, da se izvede konvencija iz 1885. leta o reorganizaciji egiptovske uprave. Angleška vlada pretresuje sedaj Wolffove nasvete. Plačo Wolffu v znesku 5000 funtov izplača Anglija. Od- poklical se ne bode, dokler ne izvrši svoje naloge. Njegove zmožnosti se že mnogo pripomogle, da se spravijo obestranske koristi v soglasje. Dopisi. Im Orii«lovc» 19. septembra. [Izv. dop.] Naša občina imenovala je c. kr. okrajnega sodnika gospoda Dragotina Trtnika na Vranskem svojim častnim občanom in mu je danes po posebni deputaciji izročila častno diplomo sledeče vsebine : „Blagorodni, gospod Dragotin Trtnik c. kr. okrajni sodnik na Vranskem. Vsak pripadnik Vranskega okraja, kateri je imel mej časom Vašega službovanja kot c. kr. okrajni sodnik na Vranskem pri tem sodišči kaj opraviti, imel je priložnost, prepričati se o ljubezni, katero gojite za prebivalstvo tega okiaja sploh in osobito za kmečki stan. To ljubezen ste dejansko dokazali vsikdar, kadar je bila prilika, obvarovati kmeta pred napadi brezvestnih sebičnežev; žrtvovali ste vso svojo moč in delavnost v obrambo revnega kmeta pred inače neizogibnimi troški, bodi si v prepirnih ali neprepirnih sodnih stvareh; s posvećenjem izgledne svoje marljivosti pomagali ste vsakteremu pri sodniji, brez poprej običajnih visokih troškov doseči svoje pravice in sploh stroga vestnost ter vsestranska človekoljubnost vodila Vas je v vseh uradnih opravilih. Vse te blagosti hvaležno spoznavši, imenoval Vas je občinski odbor Braslovški častnim občanom tržke občine 11 raslovče, ter Vas hoče kot takšnega ohraniti vedno v spominu občin. Podpisani imamo častno nalogo, Vam to imenovanje naznaniti ter Vas prosimo, da sprejmete ime častnega občana Braslovškega. Braslovče 29. julija 1386. Z odličnim spoštovanjem: Florijan Prislan, ftupau. Fran Prislan, J os i p Pl as kan. obe*. BVbtovnlec. obč. svetovalec." Domače stvari. — (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 21. dan septembra 1886. leta ob 6. uri svečer v mestni dvorani. 1. Naznanila prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo o pozivu na subskripci on prioritetnih obligacijonov za gradnjo Ljubljansko-Kamniške lokalne železnice, III. Stavbinskega odseka poročilo o prošnji gospodarjev na Dunajski cesti za napravo, oziroma podalšanje asfaltnega tlaka. IV. Policijskega odseka poročilo a) o uravnavi prostitucijona; b) o nekem prizivu zoper me-tnega magistrata razsodbo zaradi prestopka policijskih naredeb. V. Šolskega odseka poročilo glede* ustanove 250 gld. za obiskovanje državne obrtne šole v Gradci. VI. Mestnega odbornika dr. Jos. Vošnjaka samostalni nasvet, da je v Ljubljani ustanoviti gospodinjsko šolo. — (Imenovanje.) Gospod dr. Jakob Kavčič, pristav pri deželni sodniji v Ljubljani, imenovan je državnega pravdnika namestnikom v Ljubljani. — (Poročil) se je danes 1. na Dunaji g. Mirko Navratil, sin slovenskega pisatelja g. Ivana Navratila, z gospico Julijano Ko s tel a c iz Metlike — (Pisateljskega društva izlet v Kranj) vršil se je pri najlepšem jesenskem vremenu. Udeležilo se ga je mnogo članov pisateljskega društva, „Slavec" in precejšnje število rodoljubkinj in rodoljubov, vsega vkupe iz Ljubljane nad 100 osob. Ker bodemo obširneji popis še le jutri priobčili, naj za danes povemo le glavneje podrobnosti. Na kolodvoru v Kranj i kratek pozdrav, potem uhod v mesto v gosp. Maverja gostilno, kjer smo bili izvrstno postreženi. Točno ob 4. uri slavnost na pokopališči. Glavna točka bil je gospoda dr. Požara krasni govor, katerega jutri priobčimo, potem izborno petje »Slavca", ki si je včeraj stekel veliko pohvale in slave, in govor gospice Minke Vošnjakove, ki je na Prefiirnov iu Jenkov grob položila po jeden lavorov venec. S pokopališča šli so vsi udeleženci na Maverjev vrt, kjer je bila prosta zabava, s petjem, pri katerem je g. Meden poslušalce očaroval, in s pi imernimi nagovori. Občinstva bilo je toliko, da ni bilo nobenega prostora več, zabava pa je bila vseskozi tako izborna, da je vsakdo z najpi ijetnejimi utisi vračal se domov. Več, kakor rečeno prihodnjič. — (V Koboridu) bode prihodnjo nedeljo 26. t. m. občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda. — („Deutsche Wacht") je že zopet koža . srbela, kar je tem umevneje, ker je že od nekdaj gobava. V poslednji številki 75 z dne 19. t. m. poskuša namreč svojo duhovitost nad shodom slovenskih poslancev, in pravi, da so naša poročila o tem shodu „wieder eine jener politisehen Schwindeleien, wie sie in der slovenischen Presse so hautig ange-troffen werden,a ter naposled napetih lic, kakor angeljci, ki trobijo sodnjemu dnevu, trdi, da je bilo vseh poslancev „Vi Dutzendu. Da bodo čitatelji znali, kje je „Schwindel" doma, bodi povedano, da so pri tem shodu bili ne le gg. prof. Š u k 1 j e , Miha Vošnjak in dr. Gre goreč, ampak tudi državni in deželni poslanci: dr. Bleiweis vitez Trste-niški, dr. Vošnjak, dr. Poklukar, kanonik Klun L. Robič, O. Detela, dr. Dolenec, L. Svetec, Peter Grasselli, dr. Mosche, Iv. Nabergoj, Srečko Stegnar in cesarski svetnik Murnik. Uredništvo oziroma „Schriftleitung der Deutscheu Wachttt iz tega prav lahko izprevidi svojo nepoštenost, da ne rabimo druzega izraza, ker je pa sedaj ravno začetek šol, naj se hitro upiše v prvi razred, da si bode vsaj v teku časa, morebiti do konca leta utepla v glavo, koliko je po nemčurski p i meti „'/* Dutzend". Nemškutarjem, ki so veseli tacega glasila, kakor je „Deutsche Wacht" pa s svojega slovanskega stališča le čestitamo. Le tako naprej! — (Na gimnazijo Ljubi j ansko) upisalo se je letos 838 učencev. Slovenski paralelki v I. razredu imata vsaka 79, nemška paralelka pa 45 učencev. S pedagogčnega stališča jp neobhodno, da se napravi tretja slovenska paralelka. G. naučni minister pl. Gautsch tej misli ni naklonjen, češ, da je Kranjska pasivna kronovina. Mi pa mislimo, da mora pl. Gautsch skrbeti le za uk in bo-gočastje, za finance že Dunajevski predobro skrbi, kakor kaže pogled na črno vojsko in puško repe-tirko in druge jednake dobrote, ki že presedajo davkoplačevalcem. Sicer je pa tudi v tej zadevi jako hvaležno polje za naše — poslance. — (V okrajni zastop Celjski) sta vo-lila: Žalec g. Josipa Žigana, Št. Jurij ob juž. železnici pa gg. dr. Josipa Serueca, odvetnika v Celji; L. Baš a, c. kr. notarja v Celji, M. Kavčiča in Fr. Kartina, trgovca v Šentjuriji. G. dr. Gustav I pa vic je izvolitev odklonil. — (Letošnja preskušnja) učencev deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu bode due 30. t. m. dopoludne. Ker je ta preskušnja poslednja na Slapu, vršila se bode po svečani sv. maši. Koj po maši razkrila se bode spominska plošča, katero je slavni deželni zbor, nad hišnimi durmi šolskega poslopja uzidal v spomin blagega čina ustanovitve Slapske vinarske in sadjarske šole, po vi-sokorodnem gospodu vlastniku Slapske graščine, grofu Karolu Lanthieriji. K obilni udeležitvi pre-skušnje vabi vodstvo. — (Premembe vLavantinski škofiji.) G. Josip Flek, župnik v Lembahu, prezentovan je v Jarenino, g. Anton Fišer, župnik v Svečini, pa k sv. Jakobu v Slov. Goricah. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri prvi obravnavi dne 17. t. m. zatoženo je bilo ku»et-sko dekle, Mina Le bar, hudodelstva detomora, ker je novorojeno dete po porodu trdno v cunje zavilo in ga pod kozolcem pokopalo. Sprva je zatožena dejanje tajila, ter trdila, da sploh ni porodila, pozneje pa se je udala. Obsojena je bila na štiri leta teške ječe, poostrene vsak mesec s postom. — Pri drugi obravnavi zatožen je bil Fran Zupan, hudodelstva spolskega posilstva. Porotniki so ga krivim spoznali in obsojen je bil na 18 mesecev teške ječe, postrene s postom vsak mesec. — Pri tretji obravnavi zatožen je bil Josip Cerar tat iz navade hudodelstva tatvine. Ukral je unovič na raznih krajih za več kakor 18 gl. vrednosti. Zatoženec dejanje popolnem priznava in, ko ga prvosednik vpraša, kaj ima opomniti na zatožbo, odgovori, da naj ga le za dlje časa zapro. da ne bodo imeli gospodje zopet toliko posla ž njegovo obsodbo. Porotniki so zatoženca seveda jednoglasno krivim spoznali iu ko mu predsednik naznani razsodbo in za-tožencu pove, da se mu je prisodilo pet let teške ječe, odvrne, da bi bolje bilo, da bi mu spoznali vsaj deset let, ker se čez pet let takoj zopet povrne na Ljubljanski Grad. — Pri prvi obravnavi 18. t. m. bila je zatoženo kmeesko dekle Ana Gaber, ki je svojega novorojenega otroka v cunje zavilo in v Gradašico vrglo. 24. avgusta izulekli so mrtvo truplo otroka na Viči iz Gradašice. Zatožena Ana Gaber bila je obsojena zaradi hudodelstva detomora na tri in pol leta teške ječe poostrene vsak mesec s postom. — Pri drugi obravnavi 18. t. m. zatožena sta bila Tkalec Martin, 26 letni sin jako bogatega posestnika v Srednji Vasi v Bohinji, in Preželj, Jaka 46 let star kajžar v Srednji Vasi, zaradi hudodelstva tatvine. Lansko leto sta zatožena večkrat premišljevala, kako bi do denarja prišla. Prišlo jima je na misel, da ima Tomaž Brnik v Srednji Vasi mnogo denarja v hranilnici, da bi se torej polastila njegovih hranil ničnih bukvic in denarje vzdignila. Martin Tkalec zlezel je po lestvici, ko Brnikovih ni bilo doma, pod streho, kjer j p imel Tomaš Brnik svojo škrinjo, Jakob Preželj pa je spodaj v hlevu čakal. Tkalec je škrinjo odprl, vzel iz nje dve hranilničui knjižici, na kateri je bilo uloženih že pred leti na jedno 350 gld., na drugo 450 gld. zaprl zopet škrinjo, odšel in potem izročil knjižici Jakobu Prežel j nu. Preželj se je takoj v Ljubljano podal in na knjižico za 450 gld. vzel ves uloženi denar in obresti vkupe 508 gld. 40 kr., na knjižici za 350 gld. pustil pa je 20 gld., ostalo pa z obrestmi vzdignil. Da bi Tomaž Brnik ne prišel na sled, sta se zatožena dogovorila, da mora Preželj dve knjižici nazaj prinesti. Prinesel je knjižico za 350 gld., na katerej je pustil 20 gld., uložit pa je na novo knjižico, in sicer na ime Anice Oblak 10 gld. Ti dve knjižici je v škrinjo Tkalec dal, a vedel je še /a tretjo hranilnično knjižico, katero je pustil v škrinji. Sklenila sta zatoženca, da si Še tretjo knjižico prisvojita, katera je bila na Andreja Hodnika ime za 100 gld. upisana Izvršila sta zatoženca drugo, kakor prvo dejanje. Preželj je vzdignil na to hranilnično knjigo 108 gld. 40 kr. in kakor prejšni denar sta si i tega tudi razdelila. Dejanje sta oba zatoženca tajila, naposled pa vse priznala. Porot niki proglasili so jednoglasno oba zatoženca kriva iu sodišče obsodilo je vsacega na tri letu teške ječe poostrene vsak mesec s postom, in da morata ukradenim povrniti ukradeni denar. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sofija 20. seplembra. Včeraj sežgali zastavo kadetske šole. Tudi zastavo strumskega polka so včeraj v liadomiru sežgali. Ruski konzul izročil vladi noto, v kateri zahteva, naj se proti zarotnikom pravda ne vrši, dokler se duhovi bolj neumirijo. Nemški zastopnik je to zahtevo podpiral z dostavkom, naj se proti krivcem ničesar ne stori, dokler ne dojde Kaulbars. Sofija 24. septembra. Sebranje predsednik na nedoločen čas odložil. Nekateri poslanci so odpotovali, večina pa je z ozirom na negotovost položaja ostala. Brunneck 20. septembra. Po dvornem obedu šel cesar, nadvojvode in spremstvo skozi gosto množico na oder, ki je bil na prostem polji postavljen, da si ogleda razsvetljavo višin in ognjemet, ki se je zažigal na Gradu. Tja in nazajgrede je mnogo tisoč broječa množica cesarja navdušeno pozdravljala. Cesar vrnil se ob 8 Vi uri v svoje stanovanje. Sofija 19. septembra. Sebranje vsprejelo načrte zakonov, da se kupijo kneževa posestva, da se vzame 15 milijonov na posodo in da letošnji budget velja tudi za 1887. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Konec.) G. zbornični predsednik omenja, da bi se tak sklep moral vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu predložiti v potrjenje. G. podpredsednik Ivan Nep. Hora k predlaga 20 gld. Ko je gosp. poročevalec še jedenpot poudarjal važnost eksportnih založišč uzorcev za trgovino ter omenjal da se pri tt>m podjetji udeležijo tudi druge zbornice, vsprejel se je odsekov predlog. XI. G. zbornični svetnik M. Pakič poroča o računu zbornice ter v imenu odseka predlaga: 1. Računski sklepi o zborničnem računu in po-koininskem zakladu za 1. 188: se odobre in polagatelju računa se da absolutorij. 2. Pravoredno opravljeni račun se ima v zuiislu §.21. zakona z due 29. julija 1868, drž. zak. št. 85, predložiti nj. ekscelenci gospodu trgovinskemu ministru potom c. kr. deželne vlade. Predloga se jednoglasno vsprejmeta. XII. Predsedstvo prevzame gosp. podpredsednik in goBp. zbornični predsednik Josip Kušar poroča o vabilu k podpisovanju delnic, katero je doposlal krajni odbor Ljubljana-Kamniške železnice. Omenjeni odbor dokazuje na podstavi strokovnjaških preiskav in statističnih podatkov, da se bode ta železnica splačala ter odgovarja na vprašanje: koliko bo nova železnica dajala čistega dobička v najneugodnejšem slučaji in ali bode taistega zadosti za obrestovnje cela zgradbine gavnice? tako-le: Državna uprava se je naprosila, da bi upravo prometa na tej železnici prevzelo upravništvo državnih železnic na podlagi pavšala za prometne in upravne stroške v najviš|i svoti 45 odstotkov kosmatih dohodkov na čas koncesije. Podjetje se bo torej obtežilo največ s temi 45°/0 in pa z Vio^o zgradbene glavnice, ki se bode porabila za amortizacijo na ves čas koncesije. K temu bodo še prišli čisto mali upravni stroški nove delniške družbe, kateri bodo pa bolje notranjo upravo društva zadevali. Prometni in upravni stroški te železnice zara-čunjeni s 45°/0 od 55.000 gld. znašajo 24.750 gld. Stroški za amortizacijo..... 1.250 „ Izredni upravni stroški delniškega društva v pavšalu........ 2.000 ■ Daje skupaj svoto letnih izdatkov . . 28.000 gld. Ako te stroške odštejemo od preliminarnega najmanjšega kosmatega dobička 55.000 gld., ostane na razpolaganje diuštvu še vedno najmanjši čisti dohodek 27.000 gld. Na vsak način je torej o°/0 obrestovane prijoritetnih delnic zagotovljeno. Prvotne akcije se bodo pa prej ko ne iz začetka le deloma obrestovale. Kar se tiče amortizacije, imajo prvotne delnice tisto veljavo, kakor prijoritetne, ker se bodo v teku 90 let ne koncesijske dobe na vsak način po določenem načrtu amortizovalo in „al pari" nazaj pokupile. Oe bi pa država sama železnico sprejela v svojo last, jih bo pa tudi za ravno to ceno nakupila. Glavnice prvotnih delnic „al pari" so do zdaj že zagotovljene: Od države na podlagi zakona z dne 1. maja 18*5, drž. zak. XXIV št. 67. 200.000 glu. Od kranjske dežele vsled sklepa deželnega zbora dne 16. januvarja 1886 50.000 " Od graščaka Alojzija Prašnikarja . . 20.000 „ Skupaj . 270.000 gld. Potrebovalo se bode torej še 80.000 gld. na prvotne delnice „al pari". Prijoritetne, kakor tudi prvotne delnice, naj se podpisujejo le „al pari" in se bodo mej zgradbo vsakokratna uplačila za nazaj obrestovala iz tekoče zgradbene zaloge. Odbor konečno izreka nadejo, da se bode promet na tej železnici že bodoče leto pričel, če se akcije naglo razpečajo. Takoj, ko se bode otvoril promet, pričeli se bodo obrestovati „titres" tako, kakoršen bo uspeh pri prometu, iz katerega se bode v prvi vrsti vzela amortizacijska svota za prijoritete in prvotne akcije. Na to se bodo izplačevale obresti na prijoritete in konečno na prvotne delnice. Posamični „titres" izdavali se bodo po 200 gld. Vsak podpis postane še le tedaj veljaven, kedar bode skupna potrebščina pokrita in bo takojšnjo delo zagotovljeno. Gosp. zbornični predsednik na to poudarja, da se je zbornica že dvakrat izrekla za gradnjo železnice Ljubljana-Kamni k in uložila peticije pri vis. c. kr. trgovinskem ministerstvu ter se tudi udeležila dotičnih deputacij, katere so pri visoki vladi prosile za gradnjo te železnice; tudi zdaj se mora zbornica poganjati za to železnico. A ker zbornica ne more podpisati akcij, možno bi bilo po njegovem mnenji to zadevo pospeševati le s tem, da gospodje zbornični svetniki v svojih krogih delajo na to, da se podpiše mnogo akcij in da zbornica objavi v tukajšnjih listih to vabilo na podpisovanje Odsek torej predlaga: Slavna zbornica naj v tem smislu dela za to podjetje. Ko je še gosp. zbornični svetnik Iv. Baum gartner podpiral ta predlog, bil je jednoglasno vsprejet. Meteorologično poročilo. m Cm opaze* vanj u Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-tro vi Nebo Mokri na v mm. . — co »■H 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74M8 mm. 739 50 mm. 739-24 mm. 4 0" C 17 0-0 100UC brezv. si. sev. Sl. Vili. megla jao. jas. 0-00 mm. ■d 0. m 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739 33 mm. 737-32»m. 736 92mm. 5-9° C 200" C 12 O1 C brezv. sl. zab. sl. jz. megla jas. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 10 3° in 12-60, za 3-5° in 0-8° pod nortualom JD-m-r^aostea, "borza dne 20. septembra t. 1. (Izvirno telegrarično poročilo.) Papirnu renta..... .... 84 gld. 45 Srebrna renta..........85 „ 35 Zlata renta...........11« „ PO 6u/0 marčna renta........101 „ 45 Akciji' narodne banke.......»«62 r — Kreditne akcije......... 277 „ 90 London . .....125 „ 85 Srnhro...... — — kr. Napol. ........ C. kr. cekini Neuitke marke lJ/, državne srečke is I. 1864 250 gld. Državne srečke iz I. 1*64 100 j-ld. Otrrtka zlati renta 4U , Ogrska papirna renta 5° „ 5 štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava ng. srečke 6 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4'/,°,. tlati zast. listi Prior, oblig. Eiizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele re Kreditne srečke 100 Kudolfove. srečke 10 Akcije anglo-avstr. banke 120 w Trammway-društ velj. 170 gld. a. v 9 gld. 9* kr. 97 m m 60 132 v 25 1*9 — 107 10 94 65 105 * 50 118 • 75 t 126 • — m 70 ■ 176 M 19 50 111 _ 197 — Zahvala. Za milo sočutje, dokazano o smrti našega preljubljenega in nepozabljivega soproga, oziroma brata, gospoda FRANA ŽNIDARŠIČA, mesarja in posestnika v Idriji, / za krasne poklonjene vence in mnogobrojno spremstvo pri sprevodu, izrekajo častiti duhovgčini iz Idrije in od Fare pri Idriji, vsem čč. gg. c. kr. uradnikom, meščanom Idrijskim in njih spoštovanim rodbinam, slavnemu veteranskemu društvu, kakor tudi vrlim čitalntškim pevcem za ganljive nagrobnice in vsem znancem iu prijateljem naj-top.ejSu zahvalo žalujoči: Jerica ŽnlilarAič. roj. Itidie, soproga. ■ ttrajee iz močnega platna z zoocsastim ustav kom .... n 3 25 a n 1 80 8 žeiiMka krila iz uvaljanoga suknja, vseh barv, jako okrašena . . n 3 — 1 sensui jopie iz ovrj«> volne, vneh barv, jako priložen (Jcrscvj . n 2 — 1 Angora-«»griii|»lo z-i zimo, vseh barv......... it 2 nO ■ JUgerJevn normalna «ra|ea za gospode in dame, iz čiste volne ' „ 3 50 1 .litgerjove iiornittlae lilneo za gospode iu dame, iz čiste volne . n 3 rS 1 / 1 50 1 angleški popotni platiti, 3'/3 m tra delg, l.1'1" metra širok . . . » 4 5'J 1 KlattnvMka Kraje* »a go»po 2 50 K parov kratkih uogovfe, pletenih, belih in barvastih..... n 1 10 8 kravate iz atlana, široke ali ozke, IIa 75 kr., I*...... n 1 50 U ziuittkila kap iz pli*a, za moške in de^-ku........ n 1 60 e /.»■ii'-Uili pretlpitKiiikov iz oksforda, surovega platna i/, sifona n 1 60 u parov ženskih zinittkili uogovie. belili ali barvastih, pletenih . n 1 50 l koK tlomaf'cga platnu, Dunajskih vatlov, I" gl. 5.—, lla • • » 4 '20 ~r n r> 50 i bos KuinnurMkega okslonlu. 30 Dunajskih vatlov..... _»_ 4 50 i koN l*roHulšk«'ga barbanla, 30 vati., bel, rudeč gl. 6, modrorujav n 5 — Ofiiiliiilti in uzorci /astoni i« tr*si*il*o. Neugajajoče blago se brez ugovora nazaj vzame. •) Častit-j duhovščini in drugim zaupanja vreduim osobam tudi brez postnega povieetjit. (6^2—6) Izdutelj in odgovorni urednik: Ivan deležnika r. Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne".