202. štev.
V Ljubljani, petek 22. avgu^
H. leto.
'Veijife 'v Ljubljani m po pošti: s*i» I*(« ... K 84-»Ihu ... . 42--
*»fcrl tota . . . . 21— trnu < . . , T—
&■** mmmstvo:
«• cela lata %&pn\ K 95-— *• pol ista ,	.	50—
*« fiatrt lato ,	„	26—
wa#t« .	,	8—
Breftotfttro Je m SUre* trga fttev. 19. Telefon Morr. 860, — I7?nmriitvo je u Marijinem trg* tei i *iir" **®v. 8. — Telefon ftev. 44.	-
BOBf{qnfrj
S» jilHmene nerofche bres
j««iiVjtttre denarja »e ne moremo utirati.
Haroftnlkl naj potUJajo lutri&nino —’t«*nlol.'W tu
vomgffujf Bnjttfr.ijrj
najo pu postom i>i «1-
op onujf;[j fr ter 45 mm sa e.ikrat popust.
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posainezita Številka velja 40 vinarjev.
'¥pra*an*03it glede iiiserntov 1. dr. »e naj priloži r& :»sSwov«ir doplenlcn ali tnttmks. — Uoptsl aaj »o #*vi»klraj«. — 'Kokopia} s« ne »raftajo.
-tč.
BoljSevizem in naša so-cijalna demokracija.
(Nadaljevanje.)
Boljševiki so poteptali z obema nogama vse človeške pravice in svo-bodščine. Polastili so se vseh tiskarn, ustavili vse neboljševiško časopisje. Mg* Pr-med drugim tudi manj-ševiški (soctjalnodemokratični) „Na-PI?'*,n socijalno - revolucijonarni »»Trud . Razpustili so vsa društva in njih premoženje zaplenili. Zborovanja so prepovedali in jih razpuščali pod ognjem strojnih pušk. človeške pravice obstojajo le za boljševike. Tako gasilnega gibanja kot je boljševiško, Se ne pozna zgodov na. Svoje nauke smatra za edino pra/e, za edino zveličavne. Nasprotnike, ki se ne strinjajo s temi nauki, se mora pokončati z ognjem in mečem. Boljševiki so največji sovražniki vsake svobode vesti. Odvrača se od njih vsak, ki ljubi svobodo in ki mu je mar človeških pravic. Ljudje, ki drugače niso nasprotniki komunizma, ki mu v marsičem dajejo prav, so nasprotniki boljševizma, ker ne morejo odobravat} njegovega nasilja. Radi tega nasilja se vse združuje proti boljševizmu, n.«na3ilie rodi vedno protinasilje. jv°lm^zem povsod pripravlja potre-človlsS,8 tem 8,“no šk°duje napredku in dnw,r* p0ulu P°Ht|čne, socijaine /	Omenil sem že,
? j! Im* da se povrne v Rusiji na krmilo stari reakcijonarni režim, J°°. žalostna zasjuga boljševizma. h« "^dzarskem se je med tem to že Reakcijonarni in absoluti-dan a^s^uržani lezejo zopet na
Samoodločba narodov in boljševizem.
. Cilj komunistične stranke je osvoboditev proletarijata vsega sveta potom mednarodne revolucije. Zaeno je , Ptogram osvoboditve vseh zasužnjenih zemelj in narodov, katere so Sl »ekom časa prisvojile t. zv. velesile,
da jih izkoriščajo. Proletarijat malih narodov je tako tlačen dvakrat: Od svoje lastne buržoazije in od velikih narodov-tlačiteljev. Proletarijat malih narodov je nezaupljiv proti velikim narodom kot celoti in s tem tudi proti proletarijatu teh velikih narodov, ker tudi proletarijat velikih narodov ni karai pravega razumevanja za osvobodilno gibanje malih narodov. Da pa delavska revolucija zmaga na celi {rti, je treba medsebojnega zaupanja vseh proletarcev raznih harodo v. Zato so ruski boljševiki izdali geslo, da se sme-proletarski razred vsakega naroda organizirati v samostojno sovjetsko republiko. Sami priznavajo, da je ta programna točka le taktičnega značaja, da se doseže zaupanje .med proletarci raznih narodov. Pravi cilj boljševikov je: Mednarodna sovjetska republika, katero se doseže potom mednarodne proletarske diktature, ki bo postala zmagovalka v mednarodni revoluciji. Pojem narod pa pomeni pri boljševikih skupino prtstašev komunističnih idej. Volja boljševikov, to je po njihovem ,.volja naroda". To voljo naroda imajo v zakupu le boljševiki. Od nje so poleg buržoazije izključeni tudi anarhisti, manjševiki in socijaini revolucionarji. Samoodločba kakega naroda t. j. po boljševiško samoodločba boljševiških pristašev v dotičnem narodu.
Cerkev in šola v boljševiškl republiki.
Boljševiki hočejo osvoboditi proletarijat ne le gospodarsko, ampak tudi duševno. Duševna osvoboditev je temelj gospodarski. Buržoazija je držala delavce v duševnem robstvu, da jih je tem lažje zasužnjila gospodarsko. Boljševiki so nasprotniki vsake cerkve in religije sploh. Religijo smatrajo kot strup, s katero so posedujoči zastrupljali proletarijat, da so ga lažje držali na verigi. Vera v Boga in hudiča, to je tisto sredstvo, s katerim so bogati mamili zavest proletarijata, da ni izprevidel svojega pravega položaja. PoČetke vsake vere se
mora iskati, kakor je dokazala veda, v čaščenju umrlih prednikov. Ko so ljudje v pradavnini živeli še kot čreda poluopic, so si bili vsi enaki. Pozneje so najizkušnejši, najmodrejšl in najbogatejši postali starešine celega rodu. Te se je po njih smrti še posebno častilo in prosla\ljalo, ker so bili že pri življenju gospodarji nad ostalimi. Čaščenje umrlih bogatinov — t. j. temelj religije. Smatralo se jih je kot vzvišene nad drugimi ljudmi, kot nekake svetnike — male bogove. Polagoma so ti načelniki rodov postali neomejeni samodržci, ki so vladali po svoji volji, sodili in kaznovali svoje podložnike kakor se jim je zdelo. Primitiven človek pa si skuša razložiti stvari, ki ga obdajajo in so mu neznane na temelju takih stvari, ki jih dobro pozna. Videl je solnce, luno, zvezde, slišal grom, videl letati strele in druge naravne prikazni, ki so močno vplivale na njegove čute in misli. Ni si jih znal drugače razlagati kot s primerami, katere je poznal. Nad njimi je vladal poglavar rodu, ki je razpolagal črez njegovo imetje in življenje, ki je bil vsemogočen gospod vsega okrožja, katerega je pač poznal prvotni človek. Jeden vlada, drugi ga morajo poslušati. Tak je bil milje, ki je obdajal prvotnega človeka. Ta milje je poznal, ker ga je sam občutil. Na temelju tega, kar mu je bilo znano in njegovemu mišljenju pristopno, si je primitivni človek razlagal tudi stvari, ki so ga obdajale in katerih v svoji mišljenski priprostosti ni mogel drugače razumeti. Mislil si je, da nad ostalim svetom tudi vlada velik, vsemogočen gospod, kateremu se mora vse pokoriti, ki strogo kaznuje vsako nepokorščino. Temu gospodu, oziroma spočetka se je mislilo, da jih je več, je dajalo prvotno človeštvo različna visoka imena: gospod, vladar, poveljnik, bog. Ruska beseda »bog* ima isti koren kakor »bogaty« (bogat, bogatin). Bog je toraj bogatin, mogočen gospod, vladar sužnjev, »gospod v nebesih«, sodnik, na
kratko prava kopija zemeljske moči starejšin, poznejših knezov in kraljev. Ni vstvaril toraj bog človeka po svoji podobi, ampak primitivni človek si je vstvaril pojem boga posvojiti naivnih misiih. Ko so vladali Židom njih knezi, ki so jih ostro kaznovali in tiranizirali, je nastal nauk o jeznem in strogem Jehovi. To je bil bog starega zakona, ki je_ neusmiljeno kaznoval svoje podložnike. Pojem pravoslavnega boga se je izkristaliziral v Bizancu, zemlji, ki je bila vzor samovlade. Na vrhuncu stoji monarhični samodržec, okrog njega ministri, potem višji uradniki, še nižje pa cela vrsta nižjih uradnikov. Pravoslavna vera je dovršena kopija omenjene državne oblike. Na nebeškem prestolu sedi bog, vladar nebes in zemlje, okrog njega najvišji svetniki (na pr. sv. Nikolaj, največji čudodelnik, sv. devica Marija, kot nekaka cesarica, žena sv. Duha) — to so ministri. Potem imamo še celo lestvico angeljnov in svetnikov, ki zavzemajo podobno stališče kot razni uradniki v absolutistični državi.
Tako si razlagajo boljševiki vznik pojma o bogu. Vero smatrajo kot najuspešnejše sredstvo, da se more držati ljudi na uzdi in v duševni in gospodarski odvisnosti. V ta namen služi buržoaziji posebna organizacija cerkev, v resnici državna organizacija, ki dela posedujočim iste usluge kot policija. Od kapitalistov prejema dohodke za strup, katerega širi med ljudske mase. Popje so najvernejši služabniki buržoazije.
________ (Dalje prih.)
Jugoslavija.
Boljševiška zarota.
j Ldu. B e Ig rad, 21. avgusta. V zvezi z znanimi aretacijami boljševikov v Zagrebu javlja »Pravda", da sta bila v Belgradu aretirana in odpeljana v Zagreb Filip Filipovič in dr. Sima Markovič. Imenovani Ust poroča dalje, da so v boljševiško zaroto zapleteni tudi
Razvoj puškarske obrti v Borovljah in nje bodočnost.
mimo Podljubelja, Borovelj in Dobrave
8k Sta,D že v nai»terejših časih, posebno Podljubeljem in na
Kobii, najjužnejšem delu Borovelj, kovačnice, v katerih so kovali žreblje in ^delovali žico. Te kovačnice so tvorile temelj, na podlagi katerega sta se razvili dve vrsti železne obrti, jeklarna in fW«na» na. enl» puškarska obrt na te nhrS»!rani* Prvotno sta bili obe vrsti
slreho. K,“rak0“ile1fki™0{ pod BC"° dinand I. poslal 'okn.S' “*tl Ff’ Nizozemskega	VP££
PosaiMMlh *rtV|^e V 8?ho izdelovanja
?hS2S? 4 delov v°jaških pušk, u-
stvar ajoč tako našo puškarsko obrt
PosVta!!lSha,fih'«k0^ailnicah aIi v novo varili tuHi	kovali,	oziroma
temu SS « vojaške puške. Vkljub
razviiafi n t e obrti kmalu zaCeli odvil«« poP0,u°ma samostojno, ne-
pSš&fnhH d£ge’ tak0 iadanes pusicarska obrt v Borovljah nima no-
benega stika in nikakšne vezi z železarno in jeklarno, ki se je razvila tekom stoletij iz žrebljarskih kovačnic. Pri tem je značilno, da je bila jeklarna vedno, odkar so se pretvorile stare, majhne domače kovačnice v večje tovarne, v rokah tujcev, n. pr. Tiferer (do 1. 1651.), Locatelii (do 1.1687.), baronov Huebnershoter pl. Silbernagei (do 1. 1874.) itd. Nasprotno pa je postala puškarska obrt, dasi iz tujine prinešena, pristna obrt boroveljska.
Danes izdelujejo Borovlje izključno Je lovske pugke. Temu ni bilo vedno taito, kajti do J. 1866., ko se je ustanovila v Štajrah državna tovarna za predelovanje starih in izdelovanje novih vojaških pušk, so boroveljski puškarji okoro izključno le avstrijsko armado zalagali z orožjem. Raditega je tudi puškarska obrt v prejšnih dobah najbolj cvetela v večletnih vojnah, tako v tridesetletni in sedemletni vojni, posebno pa v koalicijskih vojnah.
Vobče je razširjeno mnenje, da je puškarska obrt v Borovljah že dosegla višek svojega razvoja. Toda ako pomislimo, da je ona do današnjega dne ostala po največ le domača hišna obrt in da ima zaznamovati komaj začetke velikopoteznega tovarniškega
obrata, dalje, da je ročno delo pri njej se vedno glavno in da se je le v zelo majhnem obsegu znala okoristiti s pridobitvami moderne tehnike za stroje, potem moramo pripoznati, da je ona se le na poti do višjega razvoja, enako kskor zrebljarna v Kropi in v Kamni gorici, medtem ko je boroveljska jeklarna s svojim modernim tovarniškim w shojnim obratom v rokah tujih kapitalistov v resnici na vrhuncu sodobnega razvoja.
Pomanjkanje tovarniškega in strojnega obrata bi bilo za puškarsko obrt v Borovljah naravnost katastrofalno, ako bi ta trg prišei pod Nemško Avstrijo, kjer bi moral sprva z modernimi tovarnami v Štajrah in z arzenalom na Dunaju, koder so že pričeli izdelovati lovske puške name3to vojaških, tekmovati pa bi moral pozneje tudi s puškarnami v Nemčiji in Belgiji. Ta konkurenčni boj bi pomenil pogin naše puškarske obrti in našega cvetočega trga.
Trg, katerega so boroveljski puškarji zalagali z lovskimi puškami do preobrata, so bile dežele prejšnje Avstro- Ogrske z Bosno in Hercegovino. Približno 50<>/0 vseh izdelkov je šlo na Češko in Poljsko, 25o/0 na Ogrsko,
ostalih 25% pa na druge pokrajine, torej v sedanjo Nemško Avstrijo in na Slovensko in Hrvatsko. Ako bi prišle Borovlje pod Nemško Avstrijo, mora biti pač vsakomur jasno, kakšen del dosedanjega trga bi ostal ohranjen še naši puškarski obrti, ne glede na to, da bi ona itak V3ied nevarne konkurence velikih tovarn v Štajrah in na Dunaju sploh ne mogla več obstojati.
V nasprotnem slučaju pa, ako ostanejo, o čemer nikdo ne dvomi; Borovlje v naši državi, ostane jim po končni ureditvi in odprtju mej ves dosedanji trg razun malenkonstnega v Nemški Avstriji, vrhu tega pa se razširi najmanj po vseh slovanskih deželah na Balkanu. Ako Še vpošte-vamo, da naša država, na industriji sploh revna, nikjer drugod nima puškarske obrti, ki bi proizvajala lovske in vojaške puške, potem ni dvoma, da so z ozirom na bodoče meje Borovlje, ki s puškarsko obrtjo stojijo in padejo, pred alternativo, da aii zgube skoro ves dosedanji trg in propadejo vsled nevarne konkurence, ali pa da še razširjajo trg za 3voje izdelke in postanejo brez konkurence naš jugoslovanski Birmingham na Balkanu, _______________
nekateri nanovo sprejeti oficirji, med njimi kapetan Metzger.
V 5e’»rad je prišel en milijon
krca v a^.taciiske svrhe,
»a *
Minister Marinkovič prevzel svoje posle.
j Ldu. Belgrad, 21. avg. Min. prosvete Marinkovič je prevzel včeraj vodstvo ministrstva po svojem predniku.
Ureditev finančne straže v Prekmurju.
j Ldu. Maribor, 21. avgusta. Semkaj sta došla iz Belgrada od finančnega ministrstva šef oddelka za finančno stražo Grtinwald in višji finančni nadzornik Dvoroček z nalogo, po vseh mejah Jugoslavije urediti finančno stražo. Pred ureditvijo finančne straže, carinskih in davčnih uradov v Prekmurju sta tukajšnjemu finančn. ravnateljstvu dala nalog, da Ima mariborsko okrajno finančno ravnateljstvo samo v območju župnije Sobote namestiti svoje davčne urade, dočim pripade župnija Dolnja Lendava v vem oziru Hrvatstci s centralno upravo v Varaždinu. Po njuni izjavi je dala hrvatska vlada meje po ozemlju Dolnje Lendave že zasesti po hrvatski finančni straži, ki je ustanovila 6 postaj, med temi v Belatlncih in v Lendavi. Pod mariborsko finančno okrožje je za župnijo Soboto določen komisarijat finančne straže v Domafoldu tik severne meje. ______________
Slovanski svet.
Gorki o boljševizmu, sl Ldu. Dunaj, 23. avg. (CTU.) „Neues Wiener Journal* poroča iz Stockholma: Vesti o umoru Gorkega se ne potrjujejo. Temu nasproti pa domnevajo, da je Gorki v rokah teroristov. Baje so ga boljševiki radi tega prijeli, ker je Gorki pred kratkim sprejel posebnega poročevalca lista „Excelsior“, kateremu je med drugim rekel, da smatra diktaturo proletarijata v Rusiji za nesmisel, ker tvori delavstvo le eno desetinko vsega prebivalstva. Izjavil je nadalje, da je prepričan, da boljševiško gospodstvo ne bo dolgo več trajalo, temveč da ga bo nadomestil režim kmetov, ki bo potem z inteligenco vpostavil normalne razmere.
Preobrat v Moskvi, si Ldu. Stockholm, 21. avgusta. (CTU.) Po indirektnih poročilih angleških listov se vrši v Moskvi preobrat, ker so se široke mase vzdignile proti sovjetski vladi in ker je velik del Rdeče armade prešel k upornikom. Potrdilo teh vesti še majnka.
Vladni komisarji za zapadno Ogrsko, e LDU. Budimpešta, 20. avg. (CTU.) Za zapadne ogrske komitate so imenovali danes vladne komisarje in sicer za Železni komitat Gezo Fernto. V ministrstvo za narodne manjšine je imenovan za vodstvo nemških zadev Geza Szambor.
Nemška Avstrija.
Konflikt med dr. Rennerjem in narodno skupščino, e LDU. Curih, 20. avg. (ČTU.) Švicarsko časopisje priobčuje nastopno informacijo z Dunaja: V dunajskih političnih krogih se govori, da je med državnim kanclerjem dr. Rennerjem in večino narodne skupščine izbruhnil konflikt, ki bo prišel do izraza v prihodnji seji narodne skupščine. Ne samo velikonemška zveza, temveč tudi velik del socijalnih demokratov je proti dr. Rennerju, ker je opustil načrt pri-klopitve Nemške Avstrije k Nemčiji in ker je za kompromise z entento. Obsojajo vse, kar je dr. Renner pričel, da zadobi zaupanje entente. Celo njegovi prijatelji mu očitajo, da ne nasprotuje več načrtu podonavske federacije, kakor tedaj, ko je bil še Oton Bauer minister.
Nemčija.
Socializacija Kruppovlh tvornlc.
e LDU. Essen, 20.avg. (ČTU.) Iz verodostojnega vira se poroča, da namerava ravnateljstvo Kruppovih tvornic v Essenu socijaiizirati v najkrajšem času Kruppove tvornice in livarnice.
Dnevne
Sosedne države.
Madžarska.
Položaj vlade nevzdržljiv.
e LDU. Deutschaltenburg, 21. avg. (Brezi) „Wierier Mittagspost" javlja iz Budimpešte: Položaj vlade je nevzdržljiv. Zadnjih židovskih po-groipov v Transdsnublji so 3e udeležili tudi oficirji szegedinske armade.
Volitve v narodno skupščino.
e LDU. Budimpešta, 20 avg. (DunKU.) OKU. Danes se je vršila seja ministrskega sveta, ki se je ba-vila z volitvami v narodno skupščino. Minister za notranje stvari je predložil načrt volilne pravice, ki ga je nato vlada obravnavala. Načrt temelji na načelu, da se volilna pravica raztegne tudi na ženske in da se glasuje, kakor dosedaj po okrajih v nasprotju s skru-tinjskim načrtom, ki ga je svoječasno predložil Karoly. Glasovanje naj bo tajno. Ministrski svet je odredil, da se imajo volitve vršiti dne 20. septembra. Glede izvedbe volitev se bo ministrski svet posvetoval z ententnimi misijami.
Vse ječe prenapolnjene.
e LDU. Deutschaltenburg, 21. avgusta. (Brezž.) »Abendblatt« javlja, da prebivalci mejnih krajev zapadne Ogrske trumoma beže v Nemško Avstrijo. Vse madžarske ječe so prenapolnjene pripadnikov prikio-pitve zapadne Ogrske Nemški Avstriji
Po svetu.
Delavsko gibanje na Japonskem.
t Ldu. Dunaj, 21. avg. (CTU.) »Neues Wiener Journal" poroča iz Kopenhagna: Kakor javljajo »Times«, se je razširilo delavsko gibanje na Japonskem. Računa se z možnostjo resne krize.
Politični pregled.
p Komunisti v Sarajevu so
imeli preteklo nedeljo shod, ki so na njem zahtevali takojšnjo razpustitev narodnega predstavništva in volitve v konstituanto. Shod je potekel povsem mirno.
p Henč poverjenik pri hrvatski vladi. Ldu Zagreb, 21. avg. O-sješka „S!avonische Presse“ poroča, da bo vodja oseških socijalistov Slavko Henč imenovan za poverjenika za socijalno skrb pri hrvatski deželni vladi.
p Radovič dementira. Ldu Belgrad, 20. avg. Bivši črnogorski ministrski predsednik Radovič dementira objavo bivšega kralja Nikite, da mu je srbski poslanik svoj čas obljubil stalno apanažo.
p Vprašanje Dobrudže. Vladni organ ,,Independance Roumaine" priobčuje važen članek o vprašanju Dobrudže, kjer Izjavlja: Romunska vlada se r»e more spustiti v nobena pogajanja glede kateregakoli dela Dobrudže. Nova Dobrudža je romunska provincija, ki je že pri vstopu Romunije v evropsko vojno spadala k romunski državi. Romunija more radi tega na povabilo k pogajanjim o tem vprašanju le odgovoriti, da so romunske meje, ki sb obstojale že pred 14. avgustom 1916, nedotakljive.
p Bolgari oddajajo orožje. Ženeva, 21. avg. (CTU) Preko Soluna poročajo: Francoske čete, ki prihajajo iz Romunije in ki so pod poveljstvom generala Grazianlja pričele zasedbo Bolgarske, so odšle v posebnih vlakih na vse strategično važne točke dežele. Oddaja vsega orožja, ki so ga Bolgari nasproti določbam pogoju premirja zadržali, se vrši kar najenergičneje. Krepki nastop francoskega poveljnika je napravil na vse offlcijelne in vojaške kroge Bolgarije glorok utis.
dn Regent Aleksander je odpotoval v zapadno Srbijo, da poseti bojišča izza leta 1914.
dn Direktni voz Pariz—Belgrad
bo imel pariški ekspresni vlak od 1. septembra dalje.
dn Invalidni domovi. Minister za socijalno politiko je v Vojvodini določil več veleposestev, ki se bodo uredila kot invalidni domovi z obrtnimi šolami za invalide.
dn Paroplovba po Donavi je otvorjena do Regensburga.
dn Paroplovna proga med Trstom in Marokom se uvede z 28. avgustom.
dn Rekvizicijo sladkorja je izvedio županstvo v Osijeku. V slad-kornici se je zaplenilo 17.000 kg sladkorja.
dn Ministrstvo za narodno zdravstvo je sklenilo, da pošlje v prihodnjem šolskem letu šest zdravnikov na inozemska vseučilišča, da tam izpopolnijo svoje študije in sicer dva zdravnika, ki se hočeta specializirati za bakteriologijo, dva za vene-rologijo, enega za tuberkulozo in enega za šolsko higijeno. Zdravniki, ki so državni uradniki, dobe poleg j svoje plače letni štipendij 5000 dinarjev.
I Prosilci se morajo zavezati, da bodo i po dovršitvi svojih študij služili ozemlju i SHS najmanj trikrat tako dolgo, kakor j bodo uživali ustanovo. Prošnje je treba .j vložiti do 15. septembra 1.1. Natanč-i nejše podatke dajo zdravstvena po-J verjeništva v posameznih pokrajinah.
:	dn Zdravstven! odsek za Slo-
; venijo in Istro v Ljubljani poživlja i vse medicince in medicinke, da mu j javijo, kakor hitro mogoče sledeče po-l datke; „Ime, rojstno leto in kraj, do-| movinska občina, semester svojih študij, kje so poslednji semester dokončali in kie nameravajo v bodoče študirati“.
dn Naše podonavsko brodovje, ki obstoji iz monitorjev „Vardar“, „Soča“, „Drava“ in „Sava“ leži sedaj -pred Zemunom. Brodovju poveljuje korvetni kapetan Jelačič, kontreadmiralu Priči pa je vojno ministrstvo poverilo poveljstvo n,‘id vso rečno plovbo.
dn Upravni odbor Jugoslov. Menze Akademike v Pragi prosi vse dolžnike bivše graške Menze Akademike, kakor tudi svoje lastne dolžnike, da poplačajo svoje dolgove in sicer pri Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu na račun praške Jugoslovanske Menze Akademike in to najkasneje do 1. novembra tl. Jugoslovanska Menza Akademika v Pragi bo vsled svojega slabega materijelnega stanja primorana vse one dolžnike, ki za časa ne poravnajo svojih dolgov iztirjati sodnim potom.
dn Navodila za I. Jug. Dij. Srednješolski Svobod. Shod v Celju. Vsem onim tovarišem, ki se mislijo udeležiti našega shoda, javijamo sledeče: Hrana in stanovanje je za vse one tovariše, ki se pravočasno javijo, preskrbljena za tri dni (31. avgusta, 1. in 2. septembra). Na vseh železnicah našega kraljestva so udeleženci deležni 50% popusta (na državnih železnicah od 25. avgusta do 7. septembra; na južni železnici pa od 29. avgusta do incl. 4. septembra). V svrho znižanja železniške vožnje se morajo tovariši zglasiti pri pristojni železniški biagajni s slede-J čimi dokumenti: 1. Zadnjim šolskim ! spričevalom, 2. od najbližje politične | oblasti potrjeno identitetno izkaznico, 3. posebnim pozivom pripravljalnega odbdra, ki se mu bo vposlal, potem ko se je javil pripravljalnemu odboru v Celju. Na državni železnici dobe udeleženci polovične vozne listke, na južni pa pri vožnji v Celje celi vozni listek, ki velja tudi za povratek. — Pripravljalni odbor.
dn Učiteljsko društvo za radovljiški okraj je izvolilo na izvan-rednem občnem zboru sledeči odbor: Predsednik: Janko Barago, tajnik: Josip Gorišek, blagajničarka: Erna Oman, odbornika: Josip Ažman, Kati Drol.	„	„
dn Ustanovni občni zbor „Gre-mija trgovcev za politični okraj Kranj* se vrši v nedeljo dne 24. av-
gusta 1919 ob 9. uri v dvorani ,.Narodne Čitalnice*' v Kranju. Na dnevnem redu je čitanje pravil in volitev načelstva. Gg, trgovci v političnem okraju kranjskem naj se tega občnega zbora zanesljivo udeleže. Ako bi kdo pomotoma ne dobil vabila naj ga zahteva pri pripravljalnem odboru v Kranju.
dn Veliko razstavo goveje živine, s katero bo združeno tudi obdarovanje in sejem za plemensko živino simodoiske pasme, priredili bodo Hrvatje 25. avgusta t. 1. v Sv. Ivanu Žabno (kotar Križevci). O priliki razstave bode tudi javno predavanje dr. Otona Frangeša o »Zadrugarstvu i gospodarskom školstvu." Razstava bo zelo poučna in nakupila se bo lahko pri tej priložnosti čistokrvna plemenska živina simodoiske p2sme in zato je želeti, da bi se razstave tudi živinorejci iz naših krajev zanjo zanimali. Vlak odhaja iz Zagreba ob 12*30 in pride ob 4. url v Sv. Ivan Žabno. Kdor se misli razstave udeležiti, naj javi to takoj: Marvogojski zadrugi v Sv. Ivanu Žabno, da mu preskrbi stanovanje.
dn Nevaren zločinec ušel. 19. t. m. je utekel v Osijeku nevaren zločinec Ivan Šprem, ki je svojedobno s tremi pomočniki izvršil roparski umor. On je že od prej slabo znan dolgo-prstnež in je bil sedaj tudi v preiskavi radi tatvine sladkorja na osiješkem kolodvoru.
dn Gorki in njegova žena aretirana, Razni listi prinašajo po nekem pariškem časopisu vest, da je pustil neki terorist Peter, predsednik proti-revoiucijonarnega odbora aretirati v Petrogradu Gorkega in njegovo že**0-
Ljubljanske vesti.
1 Odpomoč stanovanjski^edi.
Prihodnji teden začnejo gradit: ob Ljubljanici za deželno bolnico 6 novih betonskih takozvanih brzograd-benih hiš različnih vrst. V jeseni pa začnejo graditi celo kolonijo, ki ho obstojala iz 200 betonskih hiš. Da »e odpomore na ta način stanovanjski bedi, je velika zasluga podpredsednika dež. vlade dr. Žerjava.
1 Povratek srbskih dijakov Jz Francije. Dne 29. t. m. je došel v Ljubljano tretji transport srbskih emigrantov, ki se vračajo v domovino. Na glavnem kolodvoru jih ja pričakovalo mriogobrojno občinstvo, v imenu ljubljanske občine jih je pozdravil dr. Zarnik, v imenu pokrajinske vlade pa dr. Verstovšek.' Za prisrčen sprejem se je zahvalil gosp. Mirko Popovič načelnik prosvetnega oddelka, ki spremlja transport v domovino. Srbski gostje so zapeli na to naše himne, ki jih je občinstvo poslušalo z odkritimi glavami. Postreglo se je gostom s pivom, nakar so se v glavnem ogledali mesto. S transportom se je vozilo tudi 85 srbskih sirot, katere je vrli restavrater gosp. Horak brezplačno povabil na kosilo kot je z svojo požrtvovalnostjo priskočil že prejšnjim transportom na pomoč. Ob 15 uri so se dragi gostje odpeljali naprej proti Zagrebu. Naše občinstvo, ki ga je bilo še vedno mnogo na kolodvoru, se je navdušeno poslovilo od njih in mnogi izmed Srbov mi je zagotavljal, da čuti, da je že v svoji domovini.
1 Tečaj za državno računo* slovje. S predavanji o narodnem iti državnem gospodarstvu, o kamerali' stiki in doplki otvori z 2. sept. t. *• računski revident Franc Kovar. Pri' jave sprejema 29. avg. na Poljanski cesti št. 2/1 nadstr. soba št. 16 od do 16 ure.
1 Zveza jugosl. železničarjev priredi v nedeljo dne 24. avg. vrtno veselico v Trnovem nasproti Konjske bolnice revstaracija Soklič pri g. Novaku. Začelek ob 16. uri. Vstopnina 2 K. Sodeluje godba ZjZ. Za dobra jedila in pijačo je preskrbljeno. Šaljiva pošta.
1 Umrl je g- Andrej Frandolič, mesar in posestnik v Gorici.
1 Ljubljanska garniz. godba. Prvi vrtni koncert orkestra na lok Ljubljanske garniz. godbe se vrši v nedeljo 24. t. m. na vrtu restavracije
»Novi svet« na Gosposvetski cesti (preje Marije Terezije cesta). Začetek ob pol 17. uri.
i Sanatorij v Elizabetišču. V ljubljanskem Elizabetišču (Josefinum) j« popolnoma moderno opremljen sanatorij za notranje ženske bolezni s Posebnim kirurgičnlm oddelkom. Bolniško postrežbo oskrbujejo sestre križarke. Bolniki sl prosto izbirajo svoje zdravnike. Cene so za sedanje razmere zelo zmerne. Sanatorij ima za svoje bolnike tudi moderno kopališče 2 vsemi higijeničnimi pripomočki. Na ta senatorij opozarjamo s tem občinstvo, ker je prešel odbor dam, ki ima vrhovno nadzorstvo, popolnoma v slovenske roke. Načeluje mu ljubljanska županja g. dr. Tavčarjeva kot predsednica.
1 Društvo inženirjev v Ljubljani vabi svoje člane na izvanredni občni zbor v torek dne 26. avgusta ob 20. uri v dvorano mestnega rnagi-sirata. Razpravljalo se bo definitivno o obliki stika z drugimi jugoslovanskimi inženirskimi društvi. Ker je zadeva za društvo in njega pri-hodnjost zelo važna, pozivajo se vsi člani, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Za razpravo se naj pripravijo s proučenjem v prvi številki društvenegaglasila objavljenega načrta pravil za udruženje. Člani, ki še liste ni3o uobili, se naj javijo pri odboru pisano s polnim naslovom. Prva Številka se je poslala na stare naslove onim članom, ki so plačali Članarino za prvo polletje tekočega leta.
1 Poziv začasnim nastavljenem. Poživljam vse začasno pisarniško °sobje, brez razlike h kateri stranici Pripada, da se zagotovo udeleži sestanka danes ob 19. uri v restavraciji »Novi svet«. Sestanek je zelo važen za vse začasno nastavljene pisarniške moči državne »n južne železnice, ker gre za novo službeno pragmatiko.
Sklicatelj.
1 Ona gospa z imenom Mal vina, katera je svojčhs pisala gosp. polkovniku Iliču v Belgracl, naj blagovoli poslati svojo adreso Komandi mesta.
1 Pri komandi mesta naj se Redeči gosp. čimpreje zglasijo in sicer: podporučnik Fedor Šlajmer in poročnik Jovanovič.
* Kam pa v nedeljo? V nedeljo giemo vsi na sejmišče pri klavnici, kjer priredi napredno gospodarsko društvo za poljanski okraj javno veselico z vojaško godbo in srečolovom. z^etek ob 15. uri.
Dopisi.
n d Domžale. Podružnica ZJŽ v "tnnžalah priredi v nedeljo 24. avgusta J* Pol 16. uri veseloigro „Težke * vi" v ^Društvenem domy“. Sodeluje •p0' domžalski orkester. Po igri bo •^selica in prosta zabava s petjem Pr‘A. Mtillerju na vrtu. Odbor podružnice vabi člane ZJŽ in druge goste na to prireditev.	Odbor.
/D d Sv. Križ pri Kostanjevici.
.	Pretečeno	nedeljo	je požar
Uničil kozolec Uršule Stritar. Kozolec
škoda okoliZ50 000 K?' ©^f 8 3*5 nastal po otrocih, so prilugasitko' stanjeviški gasilci, ki pa so gagenie opustili, ko so uvideli, da jim pasivnost gledajočega občinstva sprečava ^-Sevanje tujega imetja. Domača požarna brkmba pa sploh ni stopila v akcijo, ker ji to vsied pokvarjene “rizgalne ni bilo mogoče. Le ugodnemu vetru in kostanjeviški požarni orambi se je zahvaliti, da se ni požar razsir;! tudi na ostale kozolce in sked-nie, Jri so v bližini.
d Vransko. Prostovoljno gasilno društvo na Vranskem priredi v proslavo svojega 35 letnega obstanka veliko vrtno ljudsko veselico dne 24, ^Vgusta 1919 popoldne ob 3. url. — klavna društva s tem vabi v veliko vdeležbo. — Odbor.
d Konjice. Letošnjo zimo je bila Pri knezu WindischgrStzu v Konjicah ukradena različna zlatnina, srebrnina *n drugo. Dasi se takrat storilcem ni Prišlo na sled, se je vendar domnevalo, da je to storil le kak domač
uslužbenec. Domneva se je izkazala za resnično. Pri ljubici šoferj3, trdega Nemca Matevža Eggerja, se je našlo več kosov omenjene zlatnine, nekaj tudi pri materi iste. Eggerja so orožniki takoj aretirali — nadaljno bode dognala sodnija.
d Ptuj. Ne pozabite, da se vrši 7. septembra 1.1. velika proslava 50-letnice Narodne Čitalnice v Ptuju in velika sokolska slavnost. V teh dneh se razpošilja nebroj lepakov po vseh jugoslovanskih pokrajinah. Posetila nas bodo narodna društva, zastopniki občin, malih in velikih. Prispeli bodo predvsem Sokoli in Sokolice. V Ptuju se vrše velike priprave, da se cen j. gostom oskrbe stanovanja in drugo. Cela prireditev se bo vršila v velikem slogu. Ptujski okraj sam je že oživel v zanimanju za to prireditev v taki meri, da bo prišlo ljudstva gotovo ne samo na stotine. Prireditelji skrbe za to, da to ne bode samo vseslovenska, ampak splošno jugoslovanska prireditev Vsa društva in posamezniki, torej'dne 6. in 7. septembra v Ptuj!
d Iz Ljutomera. Različni domači in tuji elementi nas silijo, da posvetimo z bengalično lučjo tudi v naš trg. Tu živijo različni veleposestniki in dr., ki so se oficijelno izjavili v posebni deklaraciji za pripadnike Nem. Avstrije — ki se pa sedaj mislijo po mnenju gotovih dvomljivih narodnjakov asimilirati z Jugoslovani. Eden izmed teh je veletržec z vinom — milijonar F. S., ki ob vaaki priliki izziva s svojo nemško nadutostjo. Imenovani se niti ni mogel premagati, da ne bi pri procesiji sv. Rešnjega telesa izzival z vencem plavic. — Poživljamo Dež. vlado za Slovenijo, da takoj podvzame potrebne korake, da se posestvo tega velenemca stavi pod sekvester, njemu samemu pa olajša pot v vroče za-željeno domovino. — Je še mnogo takih, ki se štejejo ob vsaki priliki med najboljše Jugoslovane, če pa stopiš v njih privatna stanovanja, pa najdeš še vse polno slik in kipov, ki piedstavijaio Franc Jožefa, Karla in Viijema. Razkrinkanje te vrste Habsburžanov bode sledilo v bližnji bodočnosti. — Odbor za čiščenje.
d Borovlje. V kratkem se otvori otroški vrtec posebno za delavske otroke, ki bodo od 9, do 16. ure zaposleni in bodo dobivali brezplačno kosilo in južlno.
d Bistrica v Rožu. Dobili smo tako željno pričakovano slovensko učiteljstvo. V petek 15 t. m. povabil je šolski vodja starše otrok na rodbinski sestanek. ,Pa glej ga spaka I Že pred napovedanim časom so prišli v šolo tovarniški vodja Johansen s svojimi somišljeniki ter pričeli upiti nad nadučiteljem in se surovo obnašati. Zahtevali so, da se mora še naprej vršiti nemški pouk. Nekateri so bili z gorečimi smodkami v ustih demonstrativno pokriti in so iz šolske sobe v kateri bi se moral vršiti rodbinski sestanek, skakali skozi okno. Med razgrajači so bili tudi taki, ki
sploh nimajo šoloobveznih otrok in ki ne spadajo pod Jugoslavijo. Johansen na primer je Prus. Stariši slovenskih otrok so proti tako surovemu nastopu od strani Nemcev in nem-čurev izjavili, da se pod takimi razmerami ne morejo udeležiti sestanka. Zahtevali so slovenski pouk in odšli. Vso zadevo ima sedaj okrajno glavarstvo v Borovljah v rokah in upamo, da bodo rogovileži prejeli svoje zasluženo plačilo. Zahtevamo, da tukaj vlada energično napravi red, ker taki ljudje ne zaslužijo, da bi se jih prijemalo z rokavicami. Naj se vendar že enkrat taki elementi, kateri ne spadajo k nam, pošljejo v Nemško Avstrijo.
d Hodiše. Tudi Hodišani se pripravljajo za shod. Dne 24. avg. ga bodo priredili v prostorih g. Pabita. Kot govornika sta se sedaj priglasila gg. dr Arnejc in Arnuš.
d Kotmaraves. V našega g. župnika se »Freie Stimmen“ grozovito zaganjanjo. Nič ne škodi. Mi se le smejemo tej onemogli jezi. Če pes cvili, je to le znamenje, da mu je nekdo stopil na rep.
d Bilčovs. Eden najboljših shodov na naših gorah je bil 15. avg. v Bilčovsu. Skoro vse moštvo je bilo na shodu. Z napeto pozornostjo so sledili izvajanju g. Arnuša, ki jim je v skoro pol drugo uro dolgem govoru razlagal, kako so nas zapostavljali Nemci in kako bo nam velike bolje pod bogato Jugoslavijo, kakor pa pod bankerotno Nem. Avstrijo, kamor silijo naši nemškutarji. V Bilčovsu računamo nad 99 odstotkov. Živijo BUčovčanii	1
Zadnje vesti.
Izvirna telefonska in brzojavna poročila „ Jugoslaviji. Angleško časopisje o Lloyd Geor-gejevem govoru.
London, 21. avgusta. Lloyd Georgejev govor je povzročil v časopisju splošno zelo slab utis. »Daily Mail« pravi, da se država kljub dve urnemu govoru Lloyd Georgeja nikakor ni rešila iz zagate, v kateri se nahaja. Lloyd George je zamolčal vse, kar bi moglo državo rešiti. »Daily Herald« pravi, da George ni dal s svojim govorom nobene izjave o svoji politiki.
Napredovanje Denjiklna.
Amsterdam, 21. avg. »Temps« poroča, da čete generala Denjikina napredujejo in se nahajajo že med Kijevom in Poltavo.
Sklep miru v septembru.
Haag, 21. avg. Ameriška mirovna delegacija je mnenja, da bodo mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo, Madžar-sko in Bolgarsko končane najbrž že sredi, gotovo pa koncem septembra.
Vesti Ljubljanskega dopisnega urada.
Delovanje mirovne konference.
LDU. Lyon, 21. avgusta. (Brezž.) O delovanju mirovne konference se poroča: Vrhovni svet aliirancev. ki se je sestal k posvetovanju v sredo popoldne, še ni mogel vzeti v pretres osnutek za odgovor na nemško-avstrij-ske protipredloge, zakaj odsek, čigar naloga je, zbrati in urediti elaborate posameznih strokovnih komisij, in kateremu so omenjene komisije že do-poslale svoja poročila, še ni popolnoma dokončal svojega dela. — V sredo zjutraj je zborovala komisija, ki nadzoruje izvrševanje mirovne pogodbe z Nemčijo; isti dan popoldne sta bili sklicani k sejam komisija za otočje Spitzbergov in komisija za proučitev jadranskega vprašanja.
Romuni bodo zapustili Budimpešto.
Ldu. St. Germain, 21. avgusta. »Daily Nevvs« doznava iz Pariza, da bodo Romuni na podlagi dogovora, ki so ga sklenile ententne misije z generalom Holbanom, zaapustile Budimpešto. V madžarski prestolict ostane samo še neznaten romunski oddelek, ki bo pripravljen za eventualno intervencijo.
Trgovski dogovor med Nemčijo in Jugoslavijo.
Ldu. Dunaj, 21. avg. Pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo radi trgovinskih dogovorov se bodo v najkrajšem času končala.
Krvavi izgredi v Sofiji.
Ldu Lyon, 21. avg. (Brezž.) Kakor brzojavljajo iz Budimpešte listu „Dayli Mail'‘, so bili v Sofiji krvavi izgredi, pri katerih so se na več mestih spopadli vojaki in demonstrirajoči radikalci. Manifestantl so šli pred kraljevo palačo, kjer c.o hrupno zahtevali, da kralj Boris odstopi in da se proglasi republika.
Odgovornost Bolgarije za napad na Srbijo.
Ldu. Budimpešta, 21. avg. (Čtu.) RDU Dacija poroča iz Sofije: V bolgarskih \ladnih krogih zatrjujejo z gotovostjo, da bo mirovna konferenca od bolgarskih delegatov zahtevala formalno priznanje, da je Bolgarija odgovorna za napad na Romunijo in Srbijo.
Nov
roman t
f
Jjmalu načnemo priobčevati nov velezanimiv humorističen roman. |   1|===
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni, predobri soprog in oče
Andrej Frandolič,
posestnik in mesar v Gorici
j
včeraj, 21. t. m. ob 14. popoldne po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 37. letu starosti mirno v Gospodu preminul.
Pogreb nepozabnega ranjkega se vrši danes ob pol 14. popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, dne 22. avgusta 1919. Valerija, soproga.
Pavla, Olga, Alojzij in Ivan, otrcc5.
Jtfali oglasi
Stanejo prvih JO besed 4 Jf, Utaha nadai/na beseda 30 VIn. - Dopisovanje tn jenltnu ponudbe pa vsaka beseda t Jf.
fe F?'Od« ' se: £3
!V)W	-—	-	.
Na prodaj sta 2 voza (breka) zelo primerna za kak večji izvoz ljudi ali gasilna društva ter več konjske oprave. Ivan Černe, sedlar, Zg. Šiška.	1916
Proda se v Črnomlju na Dolenjskem nova enonadstropna hiša pripravna za trgovino alt večjo obrt. Natančnejša pojasnila v Črnomlju št 206.	1205
Proda se več traverz 9 m dolgih, profil 30 cm, 4-40 m dolgih, profil 26 cm, 5 50 m dolgih, profil 24 cm. Ponudbe z navedbo cen pod „Traverze“ na Anončni zavod Rožanc <5 Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nab. 5.
Hiša z gostilno in trgovino ter 2 orala travnika se radi smrti lastnika takoj ceno j proda. Naslov pove Anončni | zavod Beseljak & Rožanc, j Ljubljana, Cankarjevo nab. 5. j
Drva ali tudi gozd v b;l- j žini železnice kupi lesoiz- I vozna tvrdka. Naslov pove \ Anončni zavod Beseljak & j Rožanc, Ljubljana, Cankar- j jevo nab. E.	1200	;
z steklenino in porcelanom ter steklarskim obratom v Mariboru se takoj
proda.
Dobro vpeljano. Trgovina ima veliko in lepo pročelje, ter kompletno trgovsko in skladiščno opravo.
Vpraša se v Mariboru, Koroška cesta 10.
Rudniško ravnateljstvo v Trbovljah
potrebuje
več
Službe;
»Lasa
Šivilja sprejme učenko, krakovski nasip 16.	1202
Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine popolnoma prost, želi mesta v trgovini ali kot skladiščnik. Ponudbe ua upravo lista pod .Trgovski pomočnik 25“.
Iz Francoskega ujetništva pobegli gospod, Jugoslovan, govori in piše slovensko, francosko, nemško ter poleg tega govoreč tudi angleško, hrvatsko in italijansko, išče službe v kaki trgovini, ali v državni službi, ali tolmač, ati kot vratar v boljšem in večjem hotelu. Pred vojno je bil samostojen restavrater v Parizu. Ponudbe pod »Vodilna moč“ na upravništvo.
J) va mizarska pomočnika preskrbljena s hrano in stanovanjem ter dobro plačo sprejme Ig. Toplak, strojno mizarstvo v Trbovljah II.
Prodajalka, izvežbana v manufakturni in špecerijski trgovini, želi kake službe v mestu, najraje pa na deželi. Cenjene ponudbe se prosijo na naslov: Slava Ogrizek, Metlika.	1220
tesarjev
Ker primanjkuje stanovanj za oženjene, se sprejemajo samo samski delavci. Reflektanti naj se zglasijo pri rudniškem rav-j nateljstvu v Trbovljah.
! Bukova drva
| oglje, smrekov les, deske j iri trame kupuje
»CROATIA",
! gozdna Ind. delniška i družba v Ljubjani,
: Marije Terezije cesta 2.
trda ali mehka, vsako količino kupim za takoj ali pozneje. Pismene ponudbe do 29. t. m. na
„Adriawoodex“ Ljubljana. Hotel Union.
Spreten in zanesljiv ko- j č(jaž se sprejme k lepim konjem. Kje pove uprava j tega lista.	1221	j
Išče se gospodinja za na deželo, ki zna kuhati in se razume na živino in polje. Nastop takoj, plača po dogovoru. Cenjene ponudbe pod »Gospodinja" na upravništvo Jugoslavije.	1219
. a m n o • k-
■
Boljši delavec išče mesečno sobo, oziroma prenočišče za takoj ali pozneje. Ponudbe na anončno ekspedicijo Al Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.	1209
V podnajem oddam iiste »Narod", »Slovenec" »Jugoslavija" in »Naprej". Vprašanja na poštni predal 136, Ljubljana.	1216
Gospodje kateri reflekti-rajo na dobro domačo hrano naj se oglasijo vsaki dan popoldne od 5-7 ure, „Pen-sion" Gregorčičeva ulica 11 v Celju.	1214
Rudniško ravnateljstvo v Kočevju
potrebuje
enega železo-vrtilarja ključavničarja in dva kurjača.
Reflektanti naj se zglasijo pri rudniškem ravnateljstvu v Kočevju.
Pozor trgovci!
250 hi vinn, prav dobrega, večinoma belega, lanskega pridelka, proda kmetijska podružnica Globoko pri Brežicah. Cena po dogovoru."
ŽIGICE
orig. švedske znamke TOnkOpings prodaja na debelo
Rudolf ZoriMomp.
Ljubljana.
Pisalni
stroj
PST se kupi.
Ponudbe pod „S. Z. P.“ na upravo lista.
Akviziterje
in zavarovalne
zastopnike
za Ljubljano, kakor tudi za vse kraje Slovenije sprejema pod ugodnimi pogoji domač zavarovalni zavod. — Naslov pove upravništvo tega lista.
Živo apno, zidno in strešno opeko
• > v celili vagonHi -*
ponuja
»Ljubljanska komerci-jalna družba z o. z."
Ljubljana, BleLweisova cesta 18 (nasproti liceju.)
Autoiobilne
pneumatike
vsake velikosti po zmernih cenah nudi tvrdka Tomažič & Pipan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 5.
Kolumbia
kanditi
karton 17 kron.
Naprodaj pri
Fran Medica, Ljubljana,
Tržaška cesta 4.
Istotam več raznovrstne cikorije, metelj, krtač itd.
Prvovrstna
vozna
plašCe in eni
priporoča tvrdka
iGn. DOK
specijalna trgovina šivalnih strojev in koles, Ljubljana, Sodna ul. 7.
Lepa prilika!
Razpošiljam vse vrste
pisarniški, konceptni, pisemski, ogleni, indigo, modri in vijoličast, marmornati, modri in rujavi za zvezke, svileni in krep, milimetrski, pergamentni, cigaretni
PAPIR
svinčnike, radirke, koverte vse vrste, peresa, notese,
- - trake za pisarne - -stroje, črnilo, stročnice, bloke, vse vrste zvezke, tinterol, razglednice, kopirne, trgovske in komisijske knjige, nogavice, igralne karte, klips, merila (centimeter), kopirne preše, sindetikom, potrebščine za pisalni stroj Mignon in vse druge pisalne potrebščine.
Na debelo In drobno!
Se priporočam Jos. Omerza, trgov, agentura in kom. trgov; Ljubljana, Dunajska cesta štev. 6, I. n.
| Odvetnik phil. et iur. dr. ffl
IJosip Hacini
|| je otvoril pisarno j|
j(i vLjubljani,Kolodvorska ul.8 Si
M (Rojinova hiša, nasproti hotela Štrukelj), lij
prazne $ade
od vseh vrst olja in petroleja, kakor tudi vrče od amerikanskega petroleja z zaboji : vred, k.upujemo v vsaki množini :
HROVAT & Komp., Ljubljana,
Vegova ulica 6 (poleg realke).
a la Kneipp
Pralno milo
:: prodaja trgovcem vsako množino po najnižjih cenah Podružnica
J. GIGOV1Č, Novagradiška
v Mariboru, Glavni trg 21.
Izurjeno vlagalko
sprejme takoj „Zvezna tiskarna" v Ljubljani, S turi trg.
Naznanilo.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
»I* Jugoslovansko posredovalnico za prodajanje in nakupovanje posestev in hiš v Sloveniji, s sedežem v Celju".
Miloš Komeričky, Celje
Benjamin - Ipavčeva ulica štev. 12.
Največja zaloga manufakture ter prvovrstnega inozemskega modnega blaga. — Velika izbira oblek lastnega izdelka po najnovejšem
pariškem kroju.
Srajce, kravate, samoveznice, nogavice. Na debelo! Solidne cene! Na drobno!
raz
Ljubljana, Dvorni trg 3. Pod Narodno kavarno- >
Prodaja kož.
Dne 1. septembra 1919 ob 10. dopoldne prodajalo se bode na javni dražbi
2000 govejih kož na javni dražbi
Kavcijo se plača v gotovini, državnih papirjih, obveznicah, vknjiženem posojilu i to v vrednosti
100.000 K je 40 000 dinarjev Izlicitirane cene veljajo za kupca takoj s pridržkom, da iste odobri g. vojni minister.
Kože se morejo licitirati v skupinah od 500—1000 kosov. Kože so:
Posebej sušene — nesoljene in posebej soljene — sirove Razprodaja se vrši v vojaški klavnici na Poljanski cesti.
Uprava klavnice.
Prostovoljna sodna dražba.
posestva pod vi. št. 147 k. o. Udmat s hišo številka 158 v Udmatu se vrši vsled sklepa okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 6. avgusta 1919 P VIII 76/14/58 na prošnjo lastnikov dedičev Avgusta Heuffel iz Udmala št. 158
dne 29. avgusta 1919 ob 9. uri dopoldne
na licu mesta v Udmatu št. 158.
Izklicna cena znaša K 100.0C0 in se ponudbe pod izklicno ceno ne sprejmejo. Prodajalci si pridržijo pravico pomisleka 8 dni glede odobrenja prodaje. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo po odbitku prevzetih tabularnih dolgov se poravna v 8 dneh od dražbenega potrdila.
Ostale dražbene pogoje je mogoče vpogleda« v pisrani podpisanega sodnega komisarja, Slovensk* trg št. 2.
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1919.
notarski namestnik kot sodni komisar.
dr. Fran Prislan 1. r.
I
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan, Kranj, (Gorenjsko).
samo v celih vrečah, prodaja, dokler traja zaloga, „ BALKAN", trg. šped. kom. del. dr. Ljubljana.