KMETIJSKE ORGANIZACIJE Kako je organizirano delo na kmetijskem posestvu Vukovar Kmeiijsk« pasestvo Vukovar je uvedlo aovo delovnoorgeinizaciio v živinoreji že i. 1952, v poljedelstvu pa 1. 1955. Vsaio aoYo gospodarsko leto je prinesio tudi nove rezultate iu vse bolj dakazovaJo prednosti nove delovne organizacije in novega ii-agrajevalnega sistema. O novem načinii nagrajevaaja na tem ]x>sestvu je >Naša skupnost« nekoč že pisala. V živi-soreji je nagrada delavcev odvisna od količine mleka, od kilograni-ov živinskega prirasta itd. Plače kmetijskih delavcev, ki delajo v poljedelstvu, so prav tako odvis-ne od pioizvodne enote. Razumljivo je, da se to nanaža samo na tiste delavce, ki neposredno sodelujejo v kmetijski proizvodnji, katerih delo je mo-goče tako zmeriti. Zaslužki vodilnega in stiokovnega osebja. nadalje delavcev v ''"'svnicah in podobno pa so vezani na o realiziranega bruto dohodka. .¦ovi nagrajevalni sistetn, s katerim je bila usklajena vsa delovna organizacija. '«• nokazal ;:e doslej številne prednosti. Mavedemo nekaj podatkov o njegovih :iatih. Z uvedbo boljše delovne orga- ije in novega nagrajevalnega sistema !> postopni mehanizacijd proizvodnje ijšali število staJnih delavcev od 454 ->0. Zaslužki delavcev na tem posestvu 4ialno narašeajo: v razdobju 1. 1952 do 1954 soznašale mesečne plače v povprečju 7500 din. v 1. 1955 9900 din, lan.i pa 10.500 dinarjev (glej risbo). Povprečna plača na rečini drugih kmetijskih posestev v Sla- roniji pa se gibl je okrog 7000 din na me- ?"•. To povečanje je predvsem rezuhat ^čanja proizvodnje in delovne storil- Ud 1. 1952 do 1956 se je povečal bruto proizvod na kmetijskem posestvu Vuko- var oi 285 milijon-ov diinarjev na leto ali <*i S1.000 na 131.000 riinarjev na he-ktar. :i razdobjih se je dobiček gi±>al takole: V mUijonih leta 1952—1954 2.5 leta 1955 34 leta 1956 52 Porast delovne storilnosti je razviden iz naslednjih podatkor. Za pridelek stota pšeiiice so 1. 1952 potrošili 6.S delovnih ur, L. 1955 4.9 ur, land pa le 4 ure. Delovni eas za pridelek stota koruze se je zmanjšal od 11 na fa.4 ure, v ])ridelovanju konoplje pa od 6.4 na 3.6 ure. Opisani uspehi v povečanju proizvoduje in delovne storilnosti so rezultat boljše mehanizacije, nt>ve delovne organuacuje ia v znatui meri tudi uvedbe novega. bolj izpodbudnega načina nagrajevanja. Da bi bila slLka še bolj popolna, naj navedemo še nekaj podatkov. Kinetijsko posestvo Vukovar iuia 3500 hektarov zemlje, 600 goved. specializirano pa je za semeusko pridelovanje žita in koruze. ZasadMo je 130 ha novega plan-tažnega vinograda, v katerem u]x>rab!ja novo sodobno mehanizacijo. Potrebiio je [x>udariii, da je imelo prej to kmetijsko j>osestvo 23 traktorjev 11 raznih tipov, sedaj pa ima 53 traktorjev le petih raz-ličniti tipov. Z uvajanjem inehajiizacije se je število konj zmanjšal« -sestvo je zgradilo konopljarno. v kateri dela presežek delovne sile, ki je nastal z uvedbo mehanizacije. Del te delovne sile dela tudi v intenzivnem vinoftradništvu, katerega prej v taketn obsea;ii ni bilo. Kazen tega so iz lastnih sredstev usta-novili na enem iznied posesfev popolnoma mchanizirano mlekarsko zadrugo. Vse to je prispcvalo k tako uspešnemu pcslova-nju kmetijskega posestva Vuknvar.