Poštnina plačan» T gotovini, Leto IX. št. 7* (nJUTHo*4 xvn., st. 39 a) Ljubljana, ponedeljek 17. februarja I93Ì ^jiiavi Jivo. ..jMnijMfi^ ajutrijeva unca 6. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. [nseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL — Tel. 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. LL — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru ét_ 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 12. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-Enrtnfirla Ponedeljska Izdaja „življenje in svet44 Cena 2 Din Uredništvo: LJubljana: Knaftjeva ulica 5. Tele!o. St. 3122, 3123, 3124. 3126 tn 312«. vaa^ ponedeljek zjutraj. — Nap " rofia se posebej to velja po poi t) prejemana Din 4.-, po ranaial-db dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gospoeka ulica 1L Tetefoa fit. 2440. Celje: Strosemayerjeva nL 3, TeL 66. Rokopisi se ne vračajo, e- Oglasi yc tarifo, Ponedeljska Irdajn »Jutra« tthai» PIJ SKI OGENJ JE UGASNIL... S skoki na veliki skakalnici, ki so prinesli ostro borbo med Norvežanom Kondom in Švedom Erikksonom, so se zaključile zimske igre - Ruud je zmagal - Naši se niso dobro odrezali — v hokeju nadkrilila Kanado Garmisch-Partenkirchen, 16. febr. ! Tiihoraen 71.5, 70, Mura-ma 71, 70. Danes so olimpijske svečanosti do- i Japonska: Iguro 74.5, 72.5, 'latsuta segile svoj vrhunec. Vsi računi so se | 73 padel 77 padel, Adachi 73.2, pri drugem skoku padel, Miyajima 63.5, 63.5, Kanada: Mobraeten 1.5, 66.5, Baad-sv/k 63.5, 63.5. Gagne 58, 57. Amerika: Oirnon 71.5, 72.5, Satre 66.5, 63.5, Fredheim 73.5, 73, Mftketeen 69, 68. Češkoslovaška: Lukež 69, 71, Steinmüller 59, 62, Kahl 64, 64.5, Lahr 64.5, 66. Nemčija: Körner 67, 71.5, Marr 71.5, 69. Has'iberger 64, 67, Kraus 62.5. 62.5. Avstrija: Bradi 64, 70.5, Mariacher 65.5. 69, Rieger 68, 62, Aschenwald 64.5, 65. Bühler 63, 63, Švica: Raymond 64. 68.5, Badrutt ■spustili olimpijsko zastavo s petimi kro Rumunija: Clompe 58, 59. Italija: Da Coti 59, 61, Bomomo, edini ■tekmovalec, ki se je pri skokih ponesrečil. Padel je na glavo ter se onesvestil. vendar pa si je kmalu opomogel, zaključek Kontna ocena skokov 1. Birger Ruud (Norveška) 75, 745 •r.etrov, 232 točk (ziata kolajna). 2. Erikkson (Švedska) !b, 76, 230.5, 3. Andersen Reidar (Norveška) 71, 75, 228.9. Sledijo: 4. Walberg (Norveška) 227 točk. 5. Marusarz Stanisiav (Pofcska) 221.6. 6. Valonen (Finska) 219.5, 7. Iguro (Japonska) 218.2, 8. Kongsgaard (Norveška) 217.7, 9. Tlfioinen (Finska) 215.3, 10. Maar (Nemčija) 214.2, 11. Fredheim (Amerika) 214.1, 12. Körner (Nemčija) 209.3, 13. OStmon (Amerika) 207.6, 14. Mobraeten (Kanada) 206.9, 38: Pribovšek (Jugoslavija) 59, 55, točk 175.9, 40. Novšak (Jugoslavija) 54, 58.5, m, točk 174, 41. Palme (Jugoslavija) 51, 55, 168.9, 42. Jakopič Albin (Jugoslavija) 52, 53, 156.1. Anglija hokejski prvak Danes popoldne se je vršila zadinja hckeijska tekma med Ameriko in Kanado. Tekma ste bila izredno važna, ker bi bila lahko odločala o prvem mestu v hokejskem turnirju. Kakor je že nedeljsko »Jutro« poročalo, se je predzadnje srečanje med Angftio 'm Ameriko v soboto pomoči končalo neodloče-] no z 0 : 0. Amerika bi bila danes morala premagati Kanado najmanj s 7 :1, ! da bi si priborite zlato kolajno. To ie bilo malo verjetno, zaradi česar je bila današnja tekma odločena za drugo in Ujemali v tem, da bo ob sk današnjega zadnjega dne ogromen. Tako je tudj bi-3o. Se nikoli nobena zimska o>lmpiiadi, zlasti pa nobena skakalna priredluev ni imela tako velikega poseta, kakor dana-.šit.a zadnja prireditev v nemškem oèimpijslktam mestu. Današnjemu skakanju je prisostvovalo nad 130.000 gledalcev, ki so plačali vstopnino, na tisoče in t's oče pa ie brez vstopnic ostalo zunaj stadiona, po bližnjih in tudi odda i jen ih br ego v i h. En milijon sjosetnikov Poznavalci razmer n organizacijski komite so izračunali, da je priswrvo-valo zimskem -Igram od 6. februarja do današnjega dne en miiijcn gledalcev. Kc.kšne naloge so moraie pri fem izvrševati železnice, pošte, varnostna ob lasrva. hotelska obrt in končno ves organizacijski aparat, je sploh težko opd-sa'ti v podrobnosti. Fsrižetek skokov Državni kanceiar tiirier, ki je kakor znano, otvoril letošnje zimske 'gre, je prisostvoval tudi zaključku. Pripeljal se jc v spremstvu perih ministrov ter StevtiMh vojaških im civilnih odfičm-kov s posebnim vlakom prav do stadiona, nakar so se takoj začeli skoki, pri katerih je sodelovalo 48 tekmovalcev iz 14 držav. En tekmovalec je odstopil. Glavni boj se je vršil med Norvežanom Bi-rgerjem Ruudom ^ in Sve-dom Erikksonom. Zmagal :e Norvežan, čeprav je imel Sved večje daljave. Po stilu je pač Birger Ruud mos:er vseh mojstrov in težko je, datti mu mnogo siabše ocene od 20. Ruud in Erikkson Zanimiva je primerjava, s kakšno razliko je Erikkson za 1.5 točke padel na 2. mesto. Skoki obeh so bili za oko odlični. Ruud ie dobli pri oceni prvega skoka 18, 18, 19.5, za drugi skok 19.5, 19. 19.5. Erlkksona so ocenili pri prvem skoku 18.5. 18.5, 18.5, pri drugem p* 18, 19, 18. Ostali tekmovalci Tretje in četrto mesto sta zupet zasedla Norvežana. Potem pa pride kot peta naše veje list Po yak Marusarz Stanislav, ki je posebno z d:i*g;m skokom zasedel iafi»ijše nnsto med Slo- j vani. Sesti je zopet severnjak, zmago- ; valeč v kombiniranih skokih Va io nem. i Potem siedi kot edini med elito skaka'. ! cev Japonec Iguro, ki je rešil v tej panogi čast rumenega plemena. Osmi un deveti sra zopet severn.aka. deseto častno mesto pa je zas:de' Nemec umetno drsanje parov). 3 srebrne (alpska kombinacija 'za dame, alpska kombinacija za moške, umetno drsanje moških). Švedska: 2 zlati (specialni tek na 18 km, tek na 50 km). 2 srebrni (tek na 50 km, specialni skoki). 3 bronaste (tek na 50 km, štafeta 4 krat 10 km, umetno dr sanile za dame). Finska: 1 zte-to (štafeta4krat 10 km). 2 srebrni Oiitrostno drsanje na 5000 in 10.000 m), 3 bronaste (specialni tek na 18 km, hitrostno drsanje na 5000 in 10.000 m). Švica: 1 zlato (četverosedežni bob), 2 srebrni (dvosedežmi in četverosedežni bob), Amerika: 1 zlato (dvosedežnj bob), 3 bronaste (hitrostno drsanàe na 500 m, hokej na ?edu, dvosedežni bob). Anglija: 1 zlato (hokej na ledu), 1 srebrno (umetno drsanje za dame), 1 bronasto (četverosedežni bob). Avstrija: 1 zlato (umetno drsanje za moške). 1 srebrno (umetno drsanje parov), 2 bronasti (umetno dirsantie za moške, h'ltrosnto drsanje na 10.000 m). Kanada: 1 srebrno (hokej na ledu). Francija: 1 bronasto (aflfcska kombinacija za moške). Madžarska: 1 bronatsto (umetno drsanje parov). I >M m IU 7px m gfe m % m ■m ?M m rM yi-K m m tm m yöß yi-A m m m m m yi-K m m Zaključek Po končani razdelitvi je grof Latour proglasil zimske olimpijske iigTe za končane. Ugasniti so olimpijski ogmj, kit bo zopet zažare! pri leitnih offirmpšj-skih rlgrah v Berlinu, z droga pa so spustili olimpitso zastavo s petimi krogi. Lepa svečanost se je končaCla že v "ttrdem mraku, pa se je v barvash umetnega ognja spremenila v bajko. IV. olimpijske zimske tigre so končane Volitve v Španiji Ogorčena borba med levičarskim in desničarskim blokom — Izid volitev bo imel dalekosežne posledice j tretje mesto. Kanada 0 Amerika 1 (1:0, 0:0, 0 : 0). Kanadčani, v katerih so pred pričet- Marr. S tem placemantom so Nemci '> , , ...,.,.,. ■■ dobili nekoliko zadoščen u za zgradi- ! kom tut™ V1'deh ohmpjskega prva-tev mnogobrojnih sK-jka'nic. ki jih imajo, in za žrtve, ki so ;i!i dali za pri- ... - - , ... ... . . ... , prave svojim tekmovalcem. Za n.jorwi i so zabl1 vodimi m edmi goL Ame" so na naslednjih najboljših mestih Amt- I i ka, so hoteli zasesti vsaj drugo mesto. ! kar jim je tudii uspelo. Že v prvi tre- ričani, Kanadčani in Svodi, nato šele ostaie srednjeevropske države s Svico nó čelu. Kaj pa naši Naši so post tot discrimina rerum zascdii z najboljšim l'ribovikojn z.'.l-nje mesto kot držaja In IS. mesto po vrstnem redu. 40. rae^io si delita Novšak in Rumun Cloinpe, na 4!. in 42. mestu pa sta Palme in Jakopič. Zadaj so samo še ir it- v primeri z \/i>"i> napravo. Ki .to imamo v Planici, a !udi slabo jams:vo aj ».'en razvoj v lastni režiji. Vendar V*, t'pamo, da bomo tudi v tem o/in: preboleli začs v težkoče in da bomo tud v skokih naoredovaii, kakor siro /o v ostalih panogah spelta. ricami so se zelo trudili, vendar pa .e bila obramba Kanade tako močna, da S je razbila vse napade Amerike, ki se morajo sedaj zadovoljiti s tretjim mestom. Vrstni red v hokejskem tekmovanju je: Anglija (zlato kolajno), 2. Kanada (srebrno kolajno) 3. Amerika (bronasto kolaino). Vsekakor pomeni zmaga Anglije nad svetovnim prvakom Kanado eno od senzacij na letošnjih zimskih oliimp'jskih igrah. Kako so skakali Jugoslavija: Novšak 54. 58.5. Albin Jakopič 52.53, Pahne 51, 55, Pribovšek 59. 55. Norveška: Birger Ruud 75. 74.5. Andersen Reider 74. 75. (v Pfemici 99), Walberg 73, 72. Kongsgaard 74.5, 66. Švedska: Erikkson 76, 76 Htjcl-ström 68. 62, Oestrand 61. 68 5. Johansson 63. 66. Poljska: Stanislav Mariisarz 73, 75.5, Mirunrz Andrej 66, 66, Czech 62.5, 63.5 metirov. finska: Vaflonen 73.5, 67, Palli 71 m, padel, pri dregeot sktóka zopet padel. Razdelitev nagrad Ob 17.15 se .e pričela v smuškem stadionu zaključna svečanost, kateri je prisostvovalo občinstvo v enako velikem številu, kakor pri dopoldanski prireditvi. V častni k)ž: sta bila med ostalimi odličnlki kanceiar Hitler in predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof Latour. Zopet so pr haja'e vse ekipe držav, ki so sodelovale, v stadion. Zmagovalcem so bile ob veii-smučnrskega [ kem navdušci ?r'u o'i-omega občinstva razdeljene nagrade. Zopet so v vetru '•'hra""» 7r; ave vssh sodelujočih narodov. katerim je predsed-nlk zinisko- Madrid, 16. februarja, r. Španija je bèk danes v znaku ogorčene volitine bori». Za 472 iraairwiatov španskega partamenta se j« ra®villa borba med dvema moč nitma taboroma, združeno levico in zdnÈerao desnico. Srednja zmerna skupina mm-iatrskega predsednrka Portela ValacLweea je bilia zgolj nekak protiutež na eno im drugo stran, da bd prepreòida preveliko zmago i levice i desnice. V Votini agitaciji, kr je prš teh volitvah dosega \T"huaiec vsega, kar je bilo doslej zimamo v španskih volilnih bojrSh, so -«si tabori laz^-iiM vse svoje siile. Pos'edioa so bili številni spopadi, tako cLa je moralo na mnogih mestrh poleg policije posredovati tudi vojaštvo. Izid volitev še ni znan itn bodo podrobni reeorltaiti s končno razdelitvijo mandatov objavljeni šele v par dneh. Desničarji so trdmo prepričanj, da bo španski volilci, siti raznih levičarskih eksperimentov in neuspelih poizkusov po padcu monarhije, njim dal: zaupnico. Iz njihovih krogov zatrjujejo, da »o izmed 472 mandatov, kolikor jih šteje španski parlament, dobili okrog 240 do 280 ter da bodo potem takem oni odločali o nadaljnjem političnem razvoju Španije. Levičarji1 te trditve od'očno pobijajo in pripisujejo zmago sebi. Zmerna skupina, ki jo favorizira sedanji predsednrk vlade Portela se za zmago ni potegovala; kakor zatrjujejo v okolici ministrskega pred'sedniika, je hotela s svojim nastopom samo preprečiti preveliko zmngo obeh skrajnih taborov na levic* :m desnici, ker bi to p omenili o preveliko nevarnost za državo samo. število mandatov, ki jih bo dobii'n zmerna sredina, je v g'avnem odv'.sno od pod,-pore oblasti pri današnjih volitvah, računajo pa, da ▼ nobenem primeru ne bo presegalo 100 j>o-slancev, tato da bi biila ta skupma v bodočem parkanentu jeziček na tehtnici ter bd lahko zaivirala ekstremne elemente na levi in diesimi. Vsekakor pa bodo današnje volitve imele dalekosežne posledice. Levičarji so mnenja, da bi zmaga desničarjev pomenila uvedbo reakcionarne diktature, desničarji pa sodijo, da bi levica, če pride na krmir lo, uvedla v Španiji docela komunistični režim. V teh trdT-tvaih je mnogo resmice. Desničarski blok tvorijo vre desničarske skupine od zmernih republikancev do tradS-cionalistov, najbolj desničarskih monarhi-stov v vsej Eivropi. Najmočnejša stranka v tej koaflfciji je stranka katoliških agrar-cev biivšega ministrakega predisedr.iika Giila Robleaa. Ta stranka ima sedaj formalno republikanski program, a je bila do leta 1933 najbolj monarhistióna in reakcionarna. Na drugi strane so razne radikalne republikanske stranke od socialistov do skrajnih komunistov in anarhistov. Njihov najsposobnejši vodiite'lj je bivši ministrski! predsednik Manuel Azana, glavno moč tega bloka pa predstavljajo socialisti pod vodstvom Larga K a balera. Socialisti so sklenili sporazum s komunisti samo za volitve. Desničarji zatrjujejo, da podpirajo levičarski b'ok sovjeti z nasveti in denarjem. Že pred volitvami so napovedovali, da so «rti dosedanje taktike ter da bodo, ako pri današnjih volitvah zmagajo, obračunali z vsemi nasprotniki. Z«to vn 10.000) 5 srebrnih (kombinirani tek. speeiafef tek na 18 km. štafeta 4 krat 10 km, hitrostno drsanje na 500 in 1500.) 3 bronaste (komb. tek, specialni skoki, alpska komfoinao'ja za dame). Nemčija: 3 zliatte (elpska kombinacija za daroe, alpska komfctoacàtja za moške» Rim. 1(5. fi.-l ruarja AA. Agencija Stefani poročn iz Wislilngtona, da postaja vpr.isi-njp odhod;» lTSA s pomorske konference v I ondonu ocl dno do dno aktnalnejše in verjetno, ker Amerika noče pristati na fran eosko tezo. da naj bi nanireè konferenca razpravljala med drvffim tudj o varnostnem problemu v Evropi. Ce bo Francija vztrajala na tej teii. je verjetno, da bo USA konferenco zapustila. Zunanji minisler Hull je izjavil v zveri s tein. da je ITSA zainteresirana edino v vprašanju omejitve oboroževanja. nofe se pa vmešavati v evropska vprašanja. Japonska ponuja Rusiji nenapadalni pakt ? Tokio. 16. februarja AA. List »Asahij poroča, da bo japonski ziinanü minister Hi-rota po vsej priliki predlagal sovjetski vladi sklenitev pakta o nenapadanjhi za dve do tri leta. Tvist pripominja da k. Hirota 5« ni dosejrel sporazuma z japonskimi voja^ki- bilo dobro, če bi kateri sovjetski državnik obiskal Japonsko. Schnschnigg gre v Rim Dunaj, 16. februarja, o. Avstrijski zuna- mi krogi o tem predlogu. ! nji minister Berger-Waldeneg je odpotoval V krofih vojneea ministrstva ugodno k«- i v p.renco ^jp,. se bo sestal z itailijanskim mentirajo vest moskovskih listov da bo sov- ; državB1^m podtajn^kom Suvichem. da se jetska vlada poslala v T«^oj L5tv,nova. skorajšnjega sestan- Današnji listi ta obisk priporočajo. V pon- : J.. f J *___^^^^ čenih krogih trde. da je g. Hirota ie de- i Mu^mja m avstrijskega aveznega cembra dal sovjetski vladi na nanje, da bi kanedarja dr. Schuschmgga. Povratek tekmovalcev Ntaši tekmovaid se »lani zjuuraj od-pe^ejo v Monafcovo. Velina bo z t Gnidovcem na oehi v torek zjutraj šla ira pot v domo\ino ter bo prispela v Lfjubifjano v torek zvečer. Draga skupina, četverica tekmovalcev, z g. Kwrst-'Tjem na 5e4u pa odpotuje Isti dan v Ino-most na FIS-tekme. Trgovski zakon danes pred skupščino Beograd, 16. februarja, p. Jutri dopoldne ob 10. bo Narodna skupščina nadaije-vaia svoje delo- Na dnevnem redu jutrišnje seje je razprava o trgovskem zakoniku. Za to razpravo vlada zlasti v gospodarskih krogih veliko zanimanje, ker so na svojih zborovanjih predlagali razne iapre-znembe v predloženem zakonskem načrta. V političnih krogih vlada še večje zanimanje za jutrišnjo sejo finančnega odbora, ki bi zopet razpravljal o proračunu in sklepal o svojem nadaljnjem postopanju. Občni zbor Seljačke sloge Zagreb, 16. febnuarja. o. Danes je bil prvi občni zbor Seljačke sloge, prosvetne centrale bivše HSS, ki je bila leta 1929. razpuščena skupno s stranko, ki pa je pred tremi meseci dobila od vlade dovoljenje za obnovo svojega dela. Današnji skupščini je prisostvovalo okrog 500 delegatov. Organizacija šteje sedaj 148 podružnic in ima skupno okrog 12.000 članov, člani te organizacije so lahko samo kmetje, »mest. na gospoda« pa more biti le v podpornem članstvu. Le odličnejši politični prvaki lahko dobe naslov prosvetnih delavcev in so potem polnopravni člani. Organizacija ima za cilj oòuvanje narodne pesmi in narodne noše ter organizira pevske in tamburi) šk e zbore. Za predsednika je bil «voljen bivši poslanec Rudolf Herceg. Volitve v Trgovsko zbornico v Zagrebu Zagreb, 16. februarja. Danes so bile volitve v trgovsko zbornico. Vloženi sta bili dve listi. Listo z nosilcem Ivanom Penice m je podpiral dr. Maček in je dobila 816 glasov, lista dosedanjega predsednika Ivana Prpiča pa 456 glasov. Volilna udeležba je znašala komaj 37.5 odstotka. Sodba v Àixu pravomočna Pariz, 16. februarja. A A. Ha vas poroča iiz Al.va, da, so obtoženi teror-sti PospisUL, Kralj in Rajiič po obstoječih zakonskih določbah imeli tri dni časa za pritožbo n« kasači jsiko sodišče. Ker je La rok snočr. potekel in se obsojenci niso pritožili, je ob-srx?VvT postala pra^vamočna. Krali Boris na obisku pri svojem očetu Sofija, 16. februarja A A Listi poroča jo, da je kralj Boris, ki je bil doslej v gosteh pri. svojem svaku in sestri vojvodi in voivo-dinji WürtenberJki v Lienbachu pri Stuttgarts odpotoval v Koburg. kjer ho obiskal svojega očeta, bivšega kralja Ferdinanda, ki bo slavil 26. t m. 75 letnico svojega življenja. Ni znano, kdaj se bo kralj Boris nil na BalgarsHm. Za kliniko v Ljubljani Ustanovni občni zbor Akcije za razširitev bolnišnice Enodušna manifestacija za rešitev perečega vprašanja Ljubljana, 16. februarja. Borba za razširitev bolnišnice, ki se (je vir siila dosktj slkorajda sarrao s članki in polemik ami v časopis ju, ie daines diobilia svojo konkretno obliko in organ, ki jamči začetemu delu vste-fcakor nekaj več uspeha. Na občnem zrobu, iki se je vršili dopoldne v dvorani Delavslke zbornice, je bila ustanovljena Akcija za razširitev ljubljanske bolnišnice, ki bo posteč vodilla propagando in mobilizirala gmotne prispevke za realizacijo te več kio aktualne zamisli. Zboru so prisostvovali med drugimi tudi inšpektor dr. Avramovič za bana, dekan medicinske fakultete prof. dr. Serko za rektorja, mestni fizik dr. Rus za mestno občino, stolni vikar Košmeaiij za škofa, primaria dr. Mabko za Slovensko zdravniško društvo, primaria dr. Meršol za Zdravniško zbornioo, prof. dr. Zaicikar za Ju-goslovensko društvo za zapiranje raka, nur. Levstek za Lekarnarsiko zbornico, načelnik Rib nikar za Pakojniinsiki zavod, ravnatelfi dr. Bohinjec za OUZD, trgovec Ivan Bahovec za Zbornico za TOI, predsednik Delavske zbornice Sedej, predsednica Jugosovenslke ženske zveze Govekarjeva in še zastopniki: neikaterih drugih strokovnih, kulturnih in humanitarnih organizacij Zborovanje je otvoril un;v. prof. dr. Košir. Našo bolnišnico je nujno pogreba razširiti, da bo mogla ustrezam zahtevam, kakršne se stavjjajo na najvažnejšo zdravstveno ustanovo v Ljubljani, ki je središče Slovenije m vse-učiliško mesto. Vsekakor je prav, da daje za taikšno atkcijo pobudo široka javnost, ker potrebujejo zdravnik, v svoji borbi za zbo'li šan je ODSiO,eó:h na z mer najširše moraine podpore. Na podoben način je vzrasjo že Jugosioven-sko društvo za zatiranje raka, Protitu-berkulozna iiga in še več drugih za-sebrah zdravstvenih ustanov. Dtùra bolnišnica predstavlja minimum živ-ljenjseikga standarda kakšnega naroda in zato je obžalovanja vredno, da smo biili Slovenci že taiko pogostokrat zastopani v vladi, a naš. predstavniki niso mogli izposlovati rešitve tega našega osnovnega vprašanja. Predstavniki organizacij in korpora-c j so nato podali vrsto izjav, ki priča-jo, da bo imela aikcija vnetih sodelavcev in pobornilkov v vseli panogah našega javnega življenja. Primario dr. Meršol je poudaril, da je gradnja nove bolnišnice potrebna danes še posebej zavolo'o gospodarske krize, ki je tisočem ljudi odvzela možnost, da bi se zdravili zasebno, in je rastoča beda v veliki meri povečala naval na bolnišnice. V program velikih javnih dej, po katerih kličejo od vseh strani, je treba v prvi vrsti postaviti zgraditev moderne klinične bolnišnice. Prof. dir. Zalo-kar je v imenu Društva za zatiranje raika izjavil, da društvo že samo stremi po tem, da bi moglo delo priključiti sistemu mod'arne bolnišnice in bo zato v akciji z veseljem sodelovalo. Univ. prof. dr. Serko je opomni!, da ima univerza vsekakor narvečji interes na izpopolnitvi bolnišnice, saj je davna želja i\ieniih profesorjev in študentov, da dobi Ljubljana svojo kliniko. V istem i smislu je ajkenjo pozdravil primaria dr. ' Matiko, na kair so govorili še tajnik Strokovne komisije Stanko, ki jc gra-;ial, da se naš denar kupiči 'izven Slovenije, da ga za naše pereče potrebe ni na razpolago, predsdenica JZZ üo-vekanjeva, stolni vikar Košmerb, zastopnik zbornice za TOI Bahovec in zas/jopnik poštnh uracintlkov Kumar, ki je navedel, da pač nobena druga stroka državne službe ne dela in živi v tako žalostnih higienskih razmerah kakor poštni nameščenci. Državni uslužbenci uživajo samo to ugodnost, da imajo pravico do 'bolnišnice, a radi stiske in gneče je vsak peti izmed njih v primeru bolezni odklonjen. Ravnateló dr. Bohinjec je izjavil, da je OUZD, kii šteje okrog 80.000 članov, s svojci pa oelo blizu 150.000. v veliki meri zainteresiran na vprašanju bolnišnice .saj oddaja 14 odstot. za varovan'h prispevkov, kar znaša okrog 5 milijonov Din na leto za oskrbo v nji. Pras tako je zagotovil akciji tudi podporo Proti tuberkulozne iige. Ko sia govorila še zasrtopn'iik J ugoso venske strokovne zveze Gostinčar in zasicgnik redovnikov, ki je kot spovednik navajal noka siiraiiotnih primerov o tem. v kakšnen, okoiju unwraio pacienti v i> inišnici, je načelnik Ribnikar izjavi, da sicer n -ma formalnega poobiastia za zastopstvo Pekojnnskega zavoda, da pa ko-: član uprave PZ v svojem in v imenu svojih prijateljev v tei kor po raciji zagotavlja, da bodo vse storili da bod«» akciji za novo bolnišnico materialna sredstva PZ v največji možn meri na razpolago. Uprava PZ stoj1]' na stališču, da treba v tem zavodu na domačih tleh zbran; denar porabiti za domače na mene. PZ je finansiral že do'go vrsto velikih gospodarskih podjetij. Tako je da1 za elektrifikacijo dravske banovine desetmi!) jonska posojila. Na zdravstvenem in socialnem področju je da' v e črnil ionske kredite Rogaški Slatini. Goilniiku in Slajmerjevemu domu. Ce ■ie b 1 denar na raapoago za to, bo moral bäti na razpolaigo za tako važno in nu.no stvar, kakor je nova ljubljanska bo;twšn'ca. Izjava načelnika Ribnikarja je bila sprejeta z velikim odobravanjem in zlaisti veliko pritrjevanje je žel govornik, ko je izjavil, da je treba domač denar porabiti za domače namene. Za näm so govorili še predsednik DZ Sedej, zasitopnilk ZKD dr. Ahčin, mr. Levsteflc, zastopniki nižjih poštnih usluž ■bencev, Zveze kmečkih fantov in deklet, zagrebških visokošolcev, Društva medicincev, Zobozdravniškega društva, zveze mladih intelektualcev, nato pa je predsedujoča prebral še nekaj pismenih solidarnostnih izjav, ki so prisple od vseh strani. Brez debate so bila sprejeta pravila, Jd jih je banska uprava že odobrila, naito pa je bil na predlog pritmarija dr. Meršola soglasno izvo>\jen nastedniii odbor: predsednik dr. Serko, .podpredsednik dr. Košir, tajnik dr. Tavčar, blagajnik ravnatelj dr. Božiič, arhivar vi-sokošolec Ravnihar, odborniki: Gove-kanjeva, Lebarjeva, dr. Klinar, dr. Bohinjec, prof. dr. Kozak, prof. Kob'ar, dve mesti v odboTU pa sta pripuščeni še za zastopnika bansflce urave in mestne občine. Slovo direktorja Cugtuusa Izreden in impozanten poslovilni večer na Taboru Ljubljana, 16. februarja Snoči so železničarji priredili za odhod-n/co svojemu direktorju g. Cugmusu, ki jutri odpotuje na svoje novo mesto pomočnika generalnega direktorja v Beograd, v dvorani na Taboru prisrčno lep koncertno-družahni večer Dvorana je bila skoraj premajhna za množico siavljenčevih tovarišev in prijateljev iz službe in javnega življenja, mimo drugih pa so se večera udeležili tudi pomočnik bana dr. Majcen, komandant divizije general Nedeljkovič s I>omočnikom generalom Jovanovičero in komandantom artiljerije generalom Popa-dičem, mestni župan dr. Adlešič in podžupan dr. Ravnihar, zastopnik direktorja pošte upravnik Cof. za Zvezo industrijcev generalni direktor TPD Skubec in inž. suklje, za Jadransko stražo bivši podban dr. Pirkmajer in generalni tajnik TPD Pogačnik, za Narodno odbrano predsednik dr. Cepuder, zastopnik Rotarijskega kluba veletrgovec Zdenko Knez, šef vojaške delegacije pri železniški direkciji polkovnik Nedeljkovič, komandant vojnega okrožja polkovnik Pogačnik in še veliko število zastopnikov naših javnih korpora-eij in organizacij. Večer je otvorila godba Sloge pod vodstvom dirigenta Svetela z veličastno Gou-nodovo uverturo k operi »Romeo In Julija«, nato pa se je naslednik slavljenca, direktor dr. Fatur v kratkih besedah zahvalil direktorju Cugmusu za vse dobro, kar je na dosedanjem službenem mestu storil slovenskim železničarjem in ga poprosil, naj jim enako naklonjenost ohrani tudi v bodoče. Potem ko je mešani zbor s-Sloge« pod vodstvom dirigenta Svetela ubrano odpel nekaj lepih slovenskih pesmi, je predsednik prireditvenega odbora načelnik inž. Fine v daljšem govoru očrtal življenjsko pot direktorja Cugmusa od takrat, ko je leta 1912. kot aktiven avstrijski železniški uradnik pobegnil v Beograd, pa do danes, ko se vrača v prestolico, da prevzame tako važno mesto v naši vrhovni železniški upravi. V imenu uslužbencev vseh železniških panog mu je inž. Fine izrekel najtoplejšo zahvalo za vso pozornost, ki jo je posvečal perečim vprašanjem našega železničarja, in za vso njegovo podporo železničarskim strokovnim, gospodarskim in kulturnim organizacijam. S prisrčno čestitko k visokemu imenovanju in z željo, da bi mogel tudi v bodoče z enako vnemo delati za proepeh naše prometne ustanove v srečo, ponos in veličino Jugoslavije, je inž Fine zaključil svoj govor, deputacija železničarjev pa je svojemu šefu izročila v spomin dragoceno lovsko puško, gospe soprogi p* ogromen šopek cvetja. Koncertni del večera se je nadaljeval z nastopom koloraturne pevke gdčne Sokove, ki je s svojim srebrno lepim glasom vzbudila val navdušenega odobravanja v dvorani in prejela za nagrado velik šopek rož. Godba >Sloge« je zaigrala še fantazijo iz opere >Ples v maskah«, nato pa se je burno aklamiran pomočnik generalnega direktorja Cugmus zahvalil za tako lepo počastitev. Ko je nastopil svoje mesto v Ljubljani, se je zavedal odgovornost'", ki jo prevzema, a hkratu je vedel, da prihaja v železniško direkcijo, ki je ena najbolje urejenih v državi in da so slovenski železničarji znani kot najboljši in najbolj disciplinirani. Na koncu je pomočnik generalnega direktorja Cutgmus poudaril, da ta večer ne more veljati njegovi osebi, temveč le počastitvi vsega železniškega stanu, železničarji sami pa, ki predstavljajo takorekoč šesto armijo v organizaciji naše narodne obrambe, bodo zmerom imeli na svojem praporu zapisane besede, ki jih je izrekel blagopokojni viteški kralj ob svoji smrtni uri: Cuvajmo Jugoslavijo! — Govoru, ki ga je množica sprejela z burnim odobravanjem, je sledil nastop moškega zbora »Sloge« pod vodstvom pevovodje Premelča, nato pa je pesnik Mirko Kragelj recitiral duhovito zam'àlje-no, šaljivo prigodniško improvizacijo. Koncertni del je zaključila koračnica >Sloge«, t nato pa ae je razvila prijateljsko animirana zabava. Se cele ure so ostali železničarji v živahnem razgovoru, od mize do mize, od družbe do družbe pa je hodil direktor Cugmus, se zahvaljeval svojim dosedanj m sodelavcem in se poslavljal od njih. Mor..a še nikdar prej se ni tako jasno pokazalo, kakšno zaupanje so imeli železničarji vseh kategorij do odhajajočega šefa in kako je pri vseh priljubljen. Sicer pa je o tem dovolj jasno pričal 2e sam obisk poslovilnega večera, saj se je zbralo na njem okrog 1500 ljudi. Bila je odhodnica, kakršno doživi le redkokdo. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 16. februarja Mlada bolgarsKa grafika v LJubljani V Jakopičevem ±ju.v.hjouu se je dopoldne zbrala k iu turna Ljubljana k prazniku, kakršnega ze cloigo n.smo tkiven. bioves~o je bim otvorjjiia razstava boiagrsKe gra-nke, s katero so nas ooiSKau ciani umetniške skupine »isovi huciožnici« iz öofije. Otvoritvi je prisostvovala množica občinstva. Kazen velikega števua naših upodab-ijajoč.h umetniKov, casmKarjev in unacLine so bili navzočni tudi inspeKtor dr. Gušiin za bana, pioi. ur. Moie za. mestnega župana, polkovnik PogačniK za komanuanta divizije, konzui CSk Miiijovski, predseomk lzvisuinega ouuoia združenih JC^ ur. citare, upravnik iMarociuega. gieuaiidea zupa .ci*., uiiiv. proi. dr. niz. Àial, LajniK i\ai-cLae gaierije umv. proi. dr. Ca;:kar z upravnikom Zorinanoin, pousta.eoi^a dKJ <-a..gi, zastopa.k prosvetnega. OudeiKa a sne uprave pisatelj siiok, predsednik Lir^š^va ùkovaiu umetnikov G. A. ivo», za^topaik ZKD urednik Borko predsednik Hur.auov«. župe ur. svigeij .'. poaprfls^d^ik zb i-n-ce za TOI Rebek " Goste jc pozdravil ^licaüciUitk jug^iùlo-vensko bolgarske ige ravnatelj i uüuüiü!»-šek, in v lepem govoru očrtal zgc.ovino intenzivnega acia za kuiturn z a žanje južnih Slovanov, ki se j<- p. ičoio. ko . zasedel prestol 3iLskih vladarjev k a^ Peter I. OsvoDoUiteij. Pou njegovo egido je bila ob svečanostih kronanja septembra leta 1904. otvorjena I. jug 'slovenska umetniška razstava, ki so se je udeležili slovenski, srbski in bolgarski u.netn ki n k; jo je otvoni kralj Osvoboditelj sa.n. Takrat je bila osnovana ^.veza jug slovenskih umetnikov, ki naj bi umetniške tvorce bratskih narodov družila v smotrnem delu za medsebojno spoznavanje. Sodelovanje med umetniki je imelo za posledico prijateljsko zbližanje tudi med nacionaln.mi javnimi delavci, politiki in državnik'. Avgusta leta 1906. je bila v Sofiji II. jugo-slovenska razstava v zvezi s I. kongres m jugoslovenskih književnikov in novinarjev. Avgusta leta 1913. je sledila III. razst.va v Zagrebu, sledili so veliki zgodovinski dogodki, balkanska zveza, osvobodilna vojna proti Turčiji. Leta 1914. bi se bila morala vršiti IV. razstava v Ljubljani, a usodni dogodki, ki so prišli, so na mah uničili vse, kar je bilo z žrtvami zgrajeno v desetletju nesebičnega narodnega idealizma. Četrt stoletja je poteklo od takrat, zdaj navezujemo stike z brati na vzhodu tam, kjer jih je pričel že pred 50 leti snovati prvi naš pionir, prof. Bezenšek. Prvi pogoj za kulturno zbližanje je medsebojno spoznavanje, a spoznali se bomo le, če se seznanimo s književnostjo, upodabljajočo, gledališko in glasbeno umetnostjo bratskega naroda, saj sta književnost in umetnost odsev duše, v katerem se javlja narod sam. Temu namenu služi tudi razstava bolgarske grafike ,ki jo je omogočila in požrtvovalno organizirala Narodna galerija, ki ji gre za to iskrena zalivala. Iz razstavljenih umetnin veje duševnost, ki je tako sorodna naši, da ni neutemeljena vera o narodu ene krvi in enega duha od Triglava in Jadrana pa do črnega in Belega morja. — Nato je prof. Ivan Vavpotič v obsežnem referatu podal razvoj bolgarskega slikarstva od prvih početkov do danes, hkratu pa je izrazil svojo radost, da se delo zbližanja. ki ga je pred tremi desetletji začela naša starejša generaci.ia, danes spet tako uspešno oživlja. Bolgarski umetniki dandanes že spet obiskujejo Beograd in Zagreb, danes jih imamo za goste v Ljubljani. Dobro bi bilo, da bi ti medsebojni obiski postali redni, in zlasti bi bilo prav, da bi Bolgari o priliki velike jugoslovenske razstave, ki se za letos pri-pravlia v Zagrebu, v večiem obsegu razstavili svoja dela tudi pri nas. Razstava sama. ki obsega okrog 80 grafičnih listov in je napolnila dve dvorani paviljona, nam predstavlja mlade bolgarske umetnike kot plameneče privržence k zemlji, človeku in družbi usmerjene volje, po čemer so v marsikaterem ožina presenetljivo sorodni s krogom zagrebfike j-Zemlje« in z našo najmlajšo grafiko. Izmed enajstih grafikov: Dočo Bairamov, Konstantin Ganev. Penčo Georgiev. Proslav Karšovski. Vera Nedkova, Ivan Ve-nov. Al. Sorokin. Veselin Staikov. Aleksander Stamenov. Sto jan Venev. Alpksanr'rr ženov. razstavljajo vsi razen Nedkove, ki se je predstavila s ciklom pokrai'n v barvni kredi, skoraj izključno socialne motive, ki jih posamezniki izmed njih oblikujejo v resnično mojstrskem izrazu. Razstava bo brez dvoma deležna tistega zanimanja pri občinstvu, ki ga po pravici zasluži. Občni zbor Društva likovnih umetnikov Snoir so pri »Slonu« zborovali "l'ivenski Pkovni umetniki. Doka j številna udeležba je pokazala zanimanje za strokovno organizacijo na^ih umetnikov. Princi je tudii zastopnik mariborskih c'anov. s-likar K. Jiiraik. Obrni zbor je otvoril predsednik Gojmi>r A. Kos s pozdravnim nagovorom, v katerem sc jc tudi spominw' v minvlem poslovnem letu umrlih umetnikov G-angla, Gvajca rn Žm:tka. I/ predredn:šikega poročala posnemamo, da pomeni največii uspeh društvenega delovanja v minulem letu pom'aidina razstava, ki se bo poslej redno prirejaJa kot revi ja 9'oven?tke upoda-b-Ijaijoče mmeitno^i. V stremljenju, da zapre pot laižvumebnosti in ki-ču in da prdolv širše sloje za stvaritve dom a 0 ih umetnikov, si je društvo prizadevajo za uresničenic načrta o stalnem razstavnem salonu v Ljubljani. Vrhu tega je skuša'o čim boJj pr;dotbi ti javne črnite! j e za podporo umetnosti. Tajniško poročilo je podil kipar Gorše blagajniško pa prof. Suša Santo1. Za revizorje je poročal prof Šantel. N-vto je b:' soglasno izvoljen r.\ predsed^'ka dosed --njd predsednik A. G. Kos. Pri volitvah . odbora so se pojavile štiri liste. Glasovanje z listki je pokazalo, da sita doòivi največ g!aso\' druga lista (17), kd predsitavlja kompwmis s starim odborom, in četrta (LJ), v kateri so ime!d pretežno moč mladi /kovni umetr/i.i. Tako so biti izvoljeni v novi odloor: Miha Males, fesa Sontel, Tone K.rtu!j, Fran Tratnik, A. Gorše, Tine Koi in K. JÀrtak. Občni zbor je nato v priznanje posebn ih zaslug za slovensko liko^o umetnost izvolil za častna člana predsednika XaT. gailerije dir. Windischerja in nje upra\Tiaka Ivana Zormana. Na predlog B. Jakca je občni zbor sk'enjJ, da naj se društvo poslej imenuje Društvo slovenskih l'dxOA-nih umetnikov. N"apofioko^r","v koncu je bil soglasno izvoljen po večini dosedanji odbor s predsednikom Šalamunom. Huda nesreča na povratku s šmarne gore Danes že v mraku se je vračala večja družba s šmarne gore. Ko je dospela do Okenca pri Turncu, se je eden izmed družbe, 361etni mizar Viktor Verbič iz Gun-celj pri št. Vidu, uslužben pri ljubljanski tvrdki Naglas, tako nesrečno spotaknil ob korenino, da je padel in udaril z glavo ▼ skalo. Nesrečnež je ves v krvi obležal nezavesten. Prenesli so ga v restavracijo »Savo«, odkoder ga je reševalni avto še zmerom nezavestnega prepeljal v splošno bolnišnico. Verbič ima predrto glavo in bržkone pretres možganov. Njegovo stanje je resno. Maribor preko nedelje Maribor, 16. fehfuarja Ruski večer je bil snodi ▼ spodnji dvorani Kazine In je lepo uspel. Znana plesalka Ma Sa Arsenije-va je nastopila s klasičnimi, plastičnimi in fantastičnimi plesnimi kompozicijami ob spremljavi skladatelja Ignjateva. Odlični pevec, solist Analol Maniševski je pel ob spremljavi našega odličnega virtuoza dr. Klasinca nekaj arij iz čajkovskega in Kor-zakova. Na sporedu je bilo tudi mojstrsko izvajanje Rahmaninove skladbe Polochinel-le (dr. Klasinc), nadalje Rahmaninove sonate op. 19. (dr. Klasinc in čelist Sedlfcauer) in odlično podajanje kozaških pesimi (Ja-dranovri pod vodstvom prof Vrabca). Zbor mariborskih avtomobilistov je bil danes dopoldne pri »Orlu«. Vodil ga je predsednik g. Ferdo Pinter, ki je izčrpno poročal o delovanju tamkajšnje podružnice Jugoslovenskega avtomobilskega kluba in o stanju naših cest. Sledili sta poročili tajnika g. Sertifa in blagajnika g. dr. Marina. Klub. šteje 185 članov. V prilog članstvu je klub izvršil neštete intervencije. Po večletnih naporih kluba se je posrečilo doseči, da sta se ukinili državna in banovinska taksa na vsa motorna vozila. Po poročilu g. R»»-senberga za nadzorni odbor so bile volitve treh članov v upravni in nadzorni odbor in so prišli v upravni odbor dr. Marin, senator dr. Ploj in poslanec Benko, t nadzorstvo pa Rosenberg, Hntter in dr. Gorišek. Z občnega ztora se je poslala vdanostna brzojavka ookroviteljici Nj. Vel. kraljici Mariji in predsedniku kluba Nj. Via. knezu namestniku Pavln. Predpust... V Narodnem domu je bil včeraj primorski ples, ki so ga organizirali vrli mariborski Nanosovci. Bil je lepo obiskan In je bil čisti dobiček namenjen socialnemu skladu za podpiranje siromašnih Primorcev. Pri Gam-brinu so praznovali mariborski Prleki v prešernem predpustnem dirindaju svoje tradicionalno gost(jvanje, ki je tudi letos odlično uspelo. Obrtniki pa so imeli svoj vedri večer v okusno dekorirani dvorani na Aleksandrovi oesti 6. Tudi ta prireditev zavedn'h obrtnikov je obilo poplačala trud požrtvo-valnih pripravljalcev večera. Razkrinkana družba trgovcev z dekleti Osumljenci so aretirani Subotica, 16. februarja. Kakor je časopisje že poročalo, je pred dnevi novosadska policija odkrila družbo trgovcev z belimi sužnjami. Znaki kažejo, da so zločinski trgovci z dekleti dobavljali mlade žrtve iz okolice Subotice za južno Srbijo in za tujino. To še ni čisto dokazano. a subotiška policija zdaj z vsemi silami deluje na to, da razkrinka vse zveze te družbe. Včeraj je novosadska policija privedla vse aretirane osumljence v Subo-tico in jih izročila tukajšnji policiji. Vodja družbe je gostilničar Nikodemija Pavlovič iz Niša. Obdolžen je, da je pri-vedel dve dekleti iz vasi Tavankuta v Niš, da jih proda neki tamošnji gostilni. Dekleti štejeta 17 in 20 let. Pavlovič ju jc iz Subotice sam spremljal na vlaku, in sicer tako, da sta se dekleti vozili ločeni od ( njega — pač zaradi tega, da ne bi skupna vožnja bila sumljiva. Blizu Beograda je prišel v kupe neki orožnik, ki sta ga dekleti poznali. Na njegovo vprašanje sta in privedeni v Subotico mu iskreno povedali, da potujeta v Niš. kjer bosta dobili službo v neki gostilnL Obenem sta mu povedali, da sedi v sosednjem kupeju Pavlovič, ki se boji policije in zato ne potuje skupno z njima. Orožnik je seveda aretiral Pavloviča, ki pa je izjavil, da ni trgovec z dekleti, ne^o je obe mladenki le najel za služkinji. Na vprašanje, zakaj obe dekleti spremlja, ker je tako spremljanje do Niša združeno s precejšnjimi stroški, ni znal odgovoriti. Obe dekleta sta izredno lepi. Včeraj je subotiška policija zaslišala Gi-zelo Bošnjakovo Iz Subotice, ki je osumljena, da je sodelovala z družbo, saj je izročila Pavlovi<*u obe dekleti. Krivdo je zanikala. Obe dekleti sta pri zaslišanju izpovedali. da sta vedeli le toliko, da ju čaka služba v neki niški gostilni. Preiskava napreduje prav počasi, vendar ima policija že toliko sledov, da ji bo v kratkem mogoče razkrinkati vso družbo. m f okoro neopaženo je včeraj preminula naša blaga mati in tašča, gospa EVGENIJA VAVKEN, poštarica, vdova skladatelja, nadučitelja in župana. Poslednjo čast izkažemo njenemu truplu v torek 18. t. m. ob 9. uri v Cerkljah pri Kranju. CEP TE, dne 17. februarja 1936. Prof. Evgen Vavken, Ana Petročnikova in družine Nagličeva, Demšarjeva, Rož-čeva, Košnikova, Lapajnetova. Rmedetyek, IT. TL W36. rvenstva Tekma F ristori e : Ilirija je fella v dirigi polovici pri stanju 1 : 0 prekmjesaa — Delitev točk v Mariboru — Senzacija v čakoveu Ljubljana, 16. februarja. Danes se je začelo podsavezno prvenstvo. Imeli smo tekme v Ljubljani, Mariboru, Celju in Cakovcu. V Ljubljani smo prav slabo začeli. Na tekmi je med domačima rivaloma Ilirije in Primorja prišlo do kravalov in incidentov, ki jüi je treba vsekakor obsoditi. Tekma je od kraja obetala ostro borbo in začetne akcije obeh moštev so ustvarile med publiko znano razpoloženje izza nekdanjih nogometnih derbyjev. Treba bo na vsak način odločnih ukrepov, da se taki incidenti ne bodo ponavljali. V Mariboru je železničar moral deliti točki z Rapidom, senzacijo pa so nam priredili celjski Atletiki, ki so v Cakovcu samem porazili tamcšnje ljubljence. Printorf e s Ilirija i (1:0) Primorje: Logar - Hassl, Jug - S «kovic, Kukanj a. Bomcelj - Janežič, Pupo, Fepček, Jei, Uišdč. Ilirija: Rožič - Bergies, Luce - L'nterreà-ter, Sočam, Lah II - Slapar, Loh I, P:kà5, Dolskd, Jug. Po nogometu, ki sta ga pokazali moštvi, im po poteku igre vstaj v prvem delu je že kazalo, da bomo po dolgem prisostvovala lepi in napeti igri, sicer ostri :ti prvenstveni, vendar v mejah dovoljenega. Sodnik se je takoj od začetka pokazal z energične štreni, p iskal, je ri q oro z no vsak prestopek. Toda igradcr so kmalu zapazilo, da » skrajnega sredstva, izključitve, ne upa uporabiti jn tako se je borba kmalu spe to poslati tjakaj z znatno količino sanitetnega materijala. Rimski komunike Rim, 16. februarja AA. Agencija Stefani [>oroča: Uradno poročilo št. 12-5 se glasi: Maršal Badoglio poroča: Naše čete na eri-trejskem bojišču, ki so ze 11. t. m. prešle t napad, so slopile 15. t. m. v boj velikega sloga s sovražnikom južno od Makale Italijani so zopet zmagali Pariz, 16. februairja. AA. Havas po«xa iz Makale: Maršal Badoglio, je izjavil: Po ogorčenih bojih oicaM Ara-dama južmo od Makale so (italijanske vojake izvojevale veliko zmago. Računaiti je, da so sbesin-sike čete, ki so se udeleži'e toh bojev pod zapovedmi št vom rasa Mulugete, dosegle številčno stanje 80.000 mož. Od teh je po teh bojih več ko 30.000 mož v polnem ra>z®ulu, abccncike izgube mrtvih in ranjenih pa presegajo 20.000. haitijamr »o zavzeli Selikot im Abimago im so zavladali nad vso afgonako ravnico. Italijanske izgube zmaöaio oJooli 400 mrtvih m okoH 500 ranjenih. Po tej italRianski zmagi bodlo čete rzea Kose rn rasa Sejuma prisiljene k čim hitre i-Semi umiku, ker jih bodo drugače Italijani odrezali od ostalih abe^-nfikih čet. Risto Grdjič. Narodni poslanec Josip Cve-tič je govoril o potrebi enotnega nacionalnega pokreta. Na koncu so bile preči lan e pozdravne brzojavke, ki so jih poslali senatorji in poslanci dr. Zec, Jovo Banjamin, dr. Albert Kramer, dr. Svetislav Popovič in dr. Grga AngjfiAinovič. Govorili so nato še nekateri drugi govorniki, nakar je bila izredno uspela konferenca zaključena. Zahteva po novi stanovalki zaščiti ZagTdb, 16. februarja, o. Tukaj je danes ves dan zasedala konferenca zastopnikov stanovanjskih najemnikov iz vse države. Posebno številne delegate so poslali Maribor, Ljubljana, Sarajevo, Split, Novi Sad. Dubrovnik in Banjaluka. Konferenco je vodil predsednik Zveze stanovanjskih najemnikov prof. Katumarič, ki je tudi podal obširno poročilo o spložnem položaju najemnikov. Zaradi znižanja plač javnim na. meš?encem in zastoja v gospodarstvu je postal tudi položaj stanovanjskih najemnikov nevzdržen. V debati so vsi delegati naglašali potrebo intervencije države. Na koncu je bUa sprejeta resolucija, v kateri pozivajo vlado, naj v finančni zakon sprejme pooblastilo za bane, da morejo v svojem delokrogu maksimirati najemnine za stanovanja in lokale ter urediti razmerje med najemniki in lastniki stanovanj in lokalov. D(lu f "!■'<• poi S- ,K>2 <*•' » XII !«n. šestojanuarske politike. Tajnik Narodne skup§Jine Ante Kovač je v temperamentnem govoru orisal prilike na Hrvatskem n staliSl-e jugoslovenskih nacionalistov do hrvatske opozicije. Narodni poslanec Du-Snn Tvančevič je pojasnjeval zahteve združene opozicije 5n navala" ^tališče jugoslovenskih nacionalistov O gospodarskih vprašanjih, «lasti o vpr?S?.nju kmečkih dolgov je obširno govoril narodni poslanec Jubilejna proslava nadškofa dr. Batterla Zagreb, 16. februarja, o. V prostorih zagrebškega velesejmra je bila danes velika, proslava obletnice kronanja papeža Pij a in jubilejev zagrebškega nadškofa dr. Bau-erja. Na zborovanju je bilo več tisoč ljudi Med odlični ki so bili tudi nadškof ko-adjutor dr. Stepinac, beograjski nadškof dr. Rodič, grško - katoliški škof dr. Nia-rady in djakovski škof dr. Aksamovii, od politikov pa je bil narzoč bivši minister dr. Trumbič. Na sporedu so bile najprvo razne pevske in glasbene točke, nato pa je sledilo predavanje prof. Grgca o odno-šajih papežev do hrvatskega naroda v njegovi najtežji zgodovini. Zborovanje je bilo otvorjeno in zaključeno s papeško himno in hrvatsko narodno himmo. Med vsemi najbolj zanimiv in značilen je bil govor novega predsednika Katoliške akcije zagrebške nadškofije dr. protulipca, ki je govoril o veličini in pomenu nadškofa dr. Bauerja v hrvatskem narodnem življenju. Poudarjal je, da je katoličamstvo neobhodno potrebno za očuvanje hrvatske __«bUMJUin1 «IWH'MJmiHli nacionalne individualnost'. Njegov govor so ves čas prekinjali klici nadškofu dr. Bauer;'u in dr. Mačku. Protuüpac je v svojem govoru ostro obsojal jugoslovenstvo, češ da zahteva niveliranje pripadnikov raznih ver. kultur in narodnosti. Ko je pod-črtaval hrvatsko katoličanstvo, je med drugim dejal: »Za nas Hrvate ni politični klerikalizem. To je slovensko dete, namenjeno za Ljubljano in za Beograd. V Ljubljani in v Beogradu napačno računajo, če računajo v tem pogledu na nas.« Ostro je dr. Protuiipac govoril tudi proti Židom, framazonom in komunistom. V Zagrebu, kjer židje v gospodarskem življenju domnirajo, še ni bilo slišati tako ostrih napadov na žide. V svojem govQru je dalje dokazoval, da so nasprotniki katoliške vere tudi nasprotniki hrvatskega naroda. Katolicizem je vseskozi prežet hrvatskega duha in v polni meri upošteva načelo, da imajo Hrvati pravico do življenja. Kar je dr. Maček Hrvatom kot politični vod'tel j, to jim je nadškof dr. Bau-J er kot verski In prosvetni voditelj. Kato-! liška vera je za Hrvate vprašanje njihovega obstanka. Po zborovanju se je formirala velika povorka. ki je krenila po glavnih ulicah ter klicala nadškofu dr Bauerju in dr. Mnčku. V povorki so nosili hrvatske, pa-peške im križarske zastave ter prepevali hrvatske pesmi TEDEN DNI FILMA Stara ameriška romantika v filmu V kratkem se bo v Ljubljani predvajala velika romantična opereta »Pesem gauča«, Id nas vodi v tisto Ameriko, ko v njej še nI bilo današnje civilizacije in so pote-puški pustolovci ogražali življenje in imetje svojih bližnjih, obenem pa so sami ustvarjali svoj »zakon«. V tej Ameriki so bili ropi na dnevnem redu, zraven pa so se prirejale razkošne zabave, na katerih so plesali do onemoglosti in krasna glasba je netila strasti. V nekem divjem, romantičnem kraju so prijeli zloglasnega razbojniškega vodjo, ki ga igra Charles 'Bickford. Razbojnika bi obesili, če ne bi to preprečil mlad, odločen mož, vladni poverjenik (John Boles), ki ne dopusti, da bi se izvršila smrtna kazen brez sodišča. Najskrivnostnejši izmed vseh razbojnikov je Don Carlos, ki se pojavlja m as ki ran in na belem konju. Vladni po- Med tednom bomo gledali v Elitnem kinu Matici enega najlepših letošnjih Pa-ramountovih filmov — »Intimni svet«. Mednarodna kritika ga je sprejela z nepopisnim navdušenjem in prav nič ne dvomimo, da bo pustil tudi v Ljubljani lep Bpomin. že po svoji vsebini je nad vse zanimiv. Odigrava se v znani ameriški bolnišnici za duševno bolne v Brentwoodu. Glavna junakinja Claudette Colbert, ki je ostala vsakomur v lepem spominu po svoji igri v »Kleopatri«, ima tu vlogo zdravnice. V filii.u se lepo vidi življenje v teh dumr.vili najnesrečnejših ljudi, teh zivh grobov, zlasti pa odnošaji med zdravniki in boiniki. Med naravnost pretresljive prizore je vpletena ljubka ljubezenska idila, ki poveže zsnitrivi sujet v lepo zaključeno celoto. Film je res kabinetno delo najboljših filmskih umetnikov. Nedvomno bo imel obilo zadovoljnih gledalcev. Francoske žene manifestirajo za svoje pravice Prejšnji mesec so sklicala vsa ženska fn strokovna društva v Pariz veliko zborovanje, ki ga je vodik znana boriilka za žensko enakopravnost in za mir, gospa Gabrijela Duch£ne. Na Francoskem so tudi ženske bolj velikopotezne kakor na primer pri nas, kjer navadno ne gre za reč, ampak za osebe in kjer človek lahko pri najboljšem namenu naleti na sumničenje. V zadnjem času se že tudi ženske odlikujejo po sumničenju, tej prelepi slovenski čednosti. Drugod je to precej drugače; kjer gre za dobro reč, se zbero ženske vseh starno v, ki priznavajo koristnost in potrebo do tritóne prireditve. Tudi na omenjeno zborovanje so prišle ženske raziličnih stanov in prepričanj, govorile so zastopnice delavk (Cattanéo) Iz akvaristove torbe O negi akvarijev in o japonskem morskem psu Glede toplote se doslej nismo mogli pritožiti in toplo vodnice so v zmerno zakurjenih sobah prav dobro prezimile, ne da bi jim bilo treba često ogrevati vodo. Decembrski mladiči vrste Poecilia reticu-lata (gupyi) so mi prezimili v akvariju, kjer je bila temperatura le redko čez 15, često pa pod 15° Celzija. Tudi rastline niso prestale z rastjo, opažati je pa bilo pomanjkanje kisika. Poslednji pojav ni redek, kajti večina akvaristov uživa v čim večjem številu ribic, ki uporabljajo sproti kisik, ki ga rastline proizvajajo. Ako opozarjamo v takih akvarijih po-edine vrste zobokrapovcev, ne moremo prezreti naglega delovanja škržnih pokrovov, ki se v eni minuti po lOOkrat in še večkrat odpro in zapro. Ribe se drže navadno tik gladine in sem in tja si privoščijo kak mehurček zraka. Pravcata muka je to za ribice, kakor bi bila muka tudi za nas verjenik jezdi za njim in najde za vrati, za katerimi izgine Don Carlos prekrasno španjolko (Gladys Swarthoutova). Ljubezen na prvi pogled postane usodna za oba. Slede dnevi plesa, pesmi in spevov — dnevi velike ljubezni. Na lovu za Donom Car-losom se vrne vladni poverjenik v kočo, kjer je takrat izginil zagonetni jezdec. V koči ga napadejo in zvežejo. Zraven je tudi lepa španjolka. ki ji vladni zaupnik očita, da je razbojniška ljubimka. Ona ga udari, a mu obenem pomaga, da pobegne. Po mnogih pustolovščinah vladni zastopnik najde markiranega razbojnika. Strelja za njim in pogodi konja. V jezdecu prepozna španjolko in izve od nje, da so razbojniki napadli neko farmo. Vladni zaupnik pride pravočasno na pomoč. Konec je zakonska idila med španjolko in vladnim zaupnikom. Claudette Colbertova in Charles Boyer v »Intimnem svetu« in intelektualk, za katere je nastopala srve-tovnoznana znanstvenica gospa JoL'ot Curie, hčeoka iznajditelja radija, gospe Curie Sklodovske. Govorica je poudarila, dta je bik njena maiti vedno prepričana itn navdušena feministka; ko je bilo njeno delo priznano med znanstveniki, jo je najbolj veselilo to zavoljo tega, ker je upaila, da je s tem napravita uslugo tudi ženskemu stremljenju po enakopravnosti. Kljub svojemu izjemnemu položaju ni bik naduta indi vidu a-1 is tka, temveč je vedno izpričevala svojo pripadnost k celoti. Danes ko so tudi druge ženske pokazale svojo sposobnost na vs:>h področjih človeškega prizadevanja, pa bcčejo odvzeti ženi pravico do de k. Toda brez pravrce do dela ni osebne svobode in za to se bodo žene borile z vsemi silami- Govor je bil sprejet z navdušenjem in je objavljen v ženskih listih po vsem svetu. ljudi, če bi se zmanjšala količina kisika v ozračju. Organizem oslabi pri brzem dihanju, motnje nastanejo, ribe pa poginejo slej ali prej. V akvarijih torej, kjer ni prezračevalni-kov, je treba skrčiti število rib, zlasti če so čez 6 cm dolge, in vsaki taki ribi naj bo na razpolago vsaj 5 litrov vode (za 10 centimetrov dolge pa 10 litrov) in ribe se bodo odlično počutile. Tudi za akvarista i samega je manj živalc prijetnejše, ker mu zmanjša brigo za prehrano in kisik in ker mu olajša opazovanje. Velika pomota je tudi mnenje, da je v akvarijih z rastlinskimi goščavami mnogo kisika, čez noč rastline ne delujejo, zavoljo česar je voda nasičena z ogljikovim dvokisom. podnevi je pa večina listov v senci ter je njih funkcija glede proizvaja- \ nja kisika zelo omejena. V manjših akvarijih je treba često čistiti j dno, v večjih z manjšim številom živalc se pa ne opažajo neprijetne posledice zaradi razkrojevanja odpadkov. Snovi, ki jih vsebujejo razni odpadki, se razstope v vodi ; in rastline jih absorbirajo. Tako vidimo v ! vffjih akvarijih često vse dno na debelo pokrito z raznimi rjavimi, zemlji nalikujo-čimi odpadki, a vendar so ribe zdrave in dihajo mirno — znak, da je proizvodnja kisika obilna kljub razkrojevalnim procesom na račun prostega kisika. Ker smo se malo pobavili z našimi ribicami doma, se napotimo v duhu daleč na vzhod k otočju vzhajajočega solnca. če se spustimo v potapljaški napravi v morsko globino, v večno temo, naletimo, če nam je sreča naklonjena, na prav zanimivo, okoli 4 metre dolgo ribo zelo fantastične oblike, kakor da bi ne spadala v sedanjo dobo, temveč, če sodimo po fosilnih ostankih nekaterih morskih psov, v čas kredne tvorbe srednjega zemskega veka. Ta riba je japonski morski pes. Značilen je hru-stančasti, lopatasti izrastek iz glave nad | očmi v obliki rilca. Oči so zelo majhne, Ljubljana, 16. februarja. Z največjim zanimanjem sokolskega članstva so se vršile včeraj ves dan prve pregledne tekme naših Sokolov za berlinsko olimpiado v telovadnici Narodnega doma. K tekmi se je prijavilo 26 bratov, in sicer Ljubljanskega Sokola bratje Skrbin-šek Marjan, Gregorka Boris, Wildman Oton, Vadnav Jože, Zupančič Neli, Frelih Emil in Malnarič Janez, iz Beograda bratje Merzlikin Dimitrije, Strgar Miloš, Bud-ja Juraj, Perfiljev Evangelij. Romelič Sve-tomir in Mihočinovič Radivoj, iz Zagreba brata Vukičevič Petar in Kozjak Josip, iz Maribora - matica br. Tošo Primožič in Konrad Grilc, iz Novega Sada br. Marko Vilič in DjaJkov Radomir, iz Somborn br. Jovin Borislav in Ivančevič Ivan, iz Ze-muna br. Josip Rumenčič, iz Subotice br.-Kujjundžič Ivo, iz župe Kranj br. Janez Pristov, Jesenice in Ko&nik Milan Kranj in iz Celja br. Lesjak Franjo. Vodstvo tekme je bilo v rokah naSega preizkušenega sokolskega strokovnjaka br. dr. Viktorja M umika, ki so mu pomagali kot stari mednarodni borci br. Peter šumi, Stane Derganc. Stane 2iHČ in Miha Oswald. Tekme so se pričele ob 9. ter je tekmovalce pozdravil savezni načelnik br. dr. Alfred Pichler. Zanimanje je bilo ogromno in so bile vse galerije v telovadnici nabito potoe. Tekmi je prisostvoval tudi prvi podstarosta SSKJ br. Engelbert Gangl in mnogi sokolski funkcionarji. Tekma je hala razdeljena v dva dela, v tekmo A in tekmo B. Dočim je tekma A obsegala predpisane olimpijske vaje na drogu, bradlji, krogih, konju na Sir, proste vaje in skok preko kanja vzdolž, je tekma B zahtervala od tekmovalcev, da pokažejo svojo moč in vztrajnost. Disciplina tekmovalcev je bila vzorna. Maribor, 16. februarja Načelstvo Saveza SKJ je določilo, da so se letošnje V. smuške tekme za prvenstvo Sokok kraljevine Jugoslavije vršnle na Pohorju. Pokroviteljstvo nad V. smuškimi tekmami je prevzel Nj. Vel. kralj Peter H., ki ga je zastopal brigadni generali Mi-Ijutin MHenkovič, ministra vojske in mornarice polkovnik Marko Božovič. Vrhovno vodstvo je bilo v rokah saveznega načelnika dr. Pihlerja in njegovega namestnika Josipa Jerasa ter sa vezne načelnice Elze Skalarjeve. Organizacijo, kii je bik brezhibna je izvedel posebni prireditven« odbor mariborske sokolske župe t načelnikom br. Komacem na čelu. Od 364 prijavljenih tekmovalcev se je v petek popoldne povzpelo na Pohorje iz Ruš in z Reke 291 tekmovalcev in tekmovalk. Letošnje sokolske smuške tekme so ! se vršile v dveh disordinali in sicer v te- ! ku na 18. 12 in 6 km ter v smuku na 5 , in 2 km. Tekme so se pričele v soboto gobec precej širok, oborožen z močnimi trikotnimi zobmi, trup valjast, podolgovat, v obliki podmornice, rep jeguljaste oblike in skoraj tako dolg kakor ves trup, okrašen je pa po vsej svoji dolžini, a samo na spodnji strani z dolgo, proti koncu se ožu-jočo, zastavi podobno plavutjo. Barva trupa je živorjava. To ribo so odkrili šele v začetku 20. stoletja. Ploščati izrastek na glavi ji pa ne služi za orožje, ker je premehak, temveč za brskanje po dnu. če nam bo silno napredujoča tehnika omogočila izlete v največje globine, je pričakovati še marsikako odkritje. Doslej imamo nekaj čez 12.000 vrst rib in se bo to število z vztrajnim raziskovanjem globin morja gotovo še povečalo. O. S. kakor tudi priprava nekaterih tekmovalcev, ki so vložili v tekmo vse svoje eile za čim boljši uspeh. Prijetno nas je izne-nadil mladi in talentirani br. Konrad Grilc, ki se je povzpel na prvo mesto. Od 60 dosegljivih točk so dosegli bratje tekmovalci tele uspehe: 1. Konrad Grilc, Maribor — matica. 56.33 točk; 2. Janez Pristov, Jesenice, 54.06; 3. Josip Primožič, Maribor — matica, 50.96; 4. Petar Vukičevič, Zagreb n, 48.76; 5. Neli Zupančič, Ljubljanski Sokol, 48.11; 6. Dimitrije Merzlikin. Beograd V, 46.83; 8. Milan Koàiiik, Kranj, 44.26. 7. Jože Vadnav, Ljubljanski Sokol, 46.46; Na posameznih orodjih so dosegli bratje tekmovalci tele rezultate: drog: 1. Grilc, 2. Merzlikin, 3. Primožič in Pristov; bradlja: 1. Grilc, 2. Pristov, 3. Primožič; krogi: 1. Primožič, 2. Grilc, 3. Ivančevič; konj na Sir z ročaji: 1. Grilc. 2. SJcrbin-žek, 3. Pristov; preskoki čez konja vzdolž: 1. Pristov, 2. Grilc, 3. Kujundžič; proste vaje: 1. Merzlikin, 2. Primožič in Zupančič, 3. Vilič. Po teknil sta se zahvalila bratom tekmovalcem načelnik br. dr. Pichl er in vodnik tekme br. dr. Viktor Mumik. Prihodnja druga pregledna tekma bo prihodnji mesec, prva tóbiraa v aprilu, nato pa bo skupno vežbanje pod vodstvom br. dr. Muraika do odhoda v Berlin od 1. maja v Ljubljani. Prva pregledna tekma je pokazala, da se naše Sokolstvo resno pripravlja za hudo borbo na olimjpijadi v Berlinu, prepričani pa smo, da bodo naši Sokoli zastavila vse svoje sile, da bomo v Berlinu zasedli častna mesta in tako pridobiti sloves naši državni trobojnici, Jugoslaviji in jugoslovanskemu Sokolstvu . zjutraj točno ob 8. in je ves potek prenašala vojaška radioodidajn-a poštarja na Ruški koči na kratke valove. Otvoritvi tekem so prisostvovali: kraljevi zastopnik general M. Milenkovič, zastopnik ministra vojske in mornarice polkovnik Božovič, zastopnik MZSP in SPD kapetan Gnus, savezni načelnik dr. Pihler, podstarosta ruškega Sokok inž. Teržan, ter mnogo Sokolov. Vremenske prrike ao bile prav dobre, Pohorje je pokrivata 60 cm debela plast idealnega pršriča. Tekmovalo se je sočasno na treh progah, in si-oer člani na 18 in 12 km ter naraščajnifci na 6 km, članice pa n« 5 km. Start je bil pri Ruški koči. Rezultat1 v posameznih disciplinah so bili naslednji: Tek na 18 km (člani): 1. Andrej Kern-štešn (župa Kranj) v času 1 : 24.24; 2. Emil Žerjav (župa Kranj) 1 : 33.47; 3. Albin Jemc (župa Kranj) 1 : 35.25; 4. Jože Bohnnc (župa Kranj) 1 : 37.05; 5. Mafco Mnükovic (župa Kranj) 1 : 37.19. Tek na 12 km (člani): 1. Konrad Klemen-čič (župa Maribor) 49.19; 2. Jože Polajner (župa Kranj) 57.12; 3. Edvard Marguč (župa Maribor) 58.22; 4. Branko Golob (Celje) 1 : 1.30: 5. Ivan Marši (župa Maribor) 1 : 6.3. Tek na 6 km (naraščajniki): 1. Jože Ko-privnk (župa Maribor) 12.13; 2. Tone Strubel j (župa Kranj 17.08; 3. Drago Vukši-nič (župa Novo mesto) 17.50; 4. Nikolaj Siiih (župa Novo mesto) 1736; 5. Igor Trid-ler (župa Kranj) 18.01. Tek na 5 km (članice): 1. Rom. Neu-venš (župa Maribor) 22.52 ; 2. Marjana Až-man (župa Kranj) 23.04 ; 3. 2u 2a Jeg'ič (župa Ljubljana) 2'>.54: 4. Roza Ojcinger (župa Maribor) 27.10; 5. Olga PaveLič (župa Bjelovar) 27.36. Ob 14. so se pričele tekme v smuku na 2 lem za naraščajnike. narašoajnice m čk-nice. ob pol 15. pa za člane na 5 km. Start je M pri Ruški koči. Na prvr progi je znašala višfmska razdika 220 m, na članski progi pa 6.50 m. Rezultati v smuku so bili naslednH: Narašča jniki na 2 km: 1. Igor Triller CK ran j) 2.02; 2. Srečko Skofič ("Maribor) 2.03; 3. Edvard Ževart (Celje) 208: 4. Ernest Mairguč (Maribor) 2.11; 5. Nikolaj Siti ih (Novo tr esito) 2.13. Naraščainice na 2 km: 1. Miira Langus (Kranj) 3.19; 2 S'av:ca Pog.ačar (Kranj) 3.29; 3. Vida Pohar (Kranj)" 3.32; 4. Marija Čcsnovar (Celje) 3.50. Članice na 2 km: Ana Čebela (Celje) 3.40: 2. Roža Neuverš (Maribor) 3.46; 3. Marjana Aižman (Kranj) 3.53; 4. Sonja Nu-čič (Kranj) 3.56. Člani na 5 km: L Emil Žerjav (Kranf) 10.38; 2. Alojzij Levstik (Kranj) 11.12: 3. Milko Mejovšek in Mriro C&zelj (oba Maribor) 11.21; 4 Konrad Klemenčnč (iMaribor) 11.25; 5. Ivan Bohinc (Kranj) 12.28. PRI ŽENAH, KI TRPE LETA IN LETA ZARADI TEŽKE STOLICE, pokaže uporaba naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice, užlte zjutraj in zvečer po četrt čaše, dobre uspehe. Tudi občutljivejše pa« cijentke uživajo rade FRANZ - JOSEFOVO vodo, ker se že v kratkem času pokaä» prijeten učinek. Ogl. ng. 8. br. 9fM74«5. Nič ne škoduje, če veš.. Slovitemu polkovnika Lawrencn so te dni odkrüi spomenik v cerkvi sv. Pavla v Londonu. Odkril ga je rektor oxfordske univerze, lord Halifax. Znano in v Nemčiji zeäo priljubljeno pesem >Lorelei« Je spesnil Heinrich Heine, ki je bil Žid. To pesem ttókajo zdaj s pri_ pombo > Pesnik neznan« Ko so Nemčiji nedavno praznovali fcrt-1 etnico vladanja nacionalnih socialistov, vojvoda wUrtemberàki ni hotel izobesiti na svojem dvorcu v Stuttgart'.! zastave m kljukastim križem. Takisto tudi ne bivši bavarski kralj v Münch ersu. Na španskem je vlada odredila, da morajo večji restavranti dati svojim gostom za kosilo in večerjo po četrt litra vina brezplačno. To pa radi tega., ker Je bila lanska vinska letina tako obilna, da j« vino malone Izgubilo vsako ceno V Kijevu so pod cerkvijo sv. Zofije na. Sli sarkofag velikega kneza Jaroslava Modrega, ki je živel v 11. stoletju. Poleg njegovih kosti so nažli tudi žensko okostje. Dozdaj so menili, da je bila njegova žena pokopana v Novgorodu. Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLJJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. klamaia ki klamoterik skakóma po repo-Iji, ščiru, žeravcu, rigcljoih in drnosljih m:mo dm os! ja in skorišo. »Srabljiva skranja, ti mi boš še basuüjca in čanrra urekla. ščebefculja, ko klokotaš ko srtara k loka«, je fudlal in hmjal Aleš, ker ga je trešljika še mektak, »hv«4a Bogu, da mi nisi svekrva, srčasta živa skr-noiba- Na rajniš. rajši te nosim cucoramo, kakor poslušam.« »Bacnik ti bom šakelj sviža v gofljo in po pažljih te bom, da boš nehal bavkati štram-ljasti stremel j, zmené, žveglač, zelen dristljavec, šlevast škrnjavec, hamlja, čo-ravec, šanvlja, čvekava štramlja, vsevdi-Ijen zdrahljivec, veš. Tak ©i ko šprikk s t-sturili šlatbedravimi štibalanr.« V očigled tega, da doverne ne bo kos vo&grivki, se >e Aleš kar zveznil in krenil s čamrom v goščav tako hi+ro, da mu je siga zacv^ik v prsih. Tedaj je zagledal g. A. D., kako je vlekel »iz »avinjiskega štepiha svetlega dolenjskega Vinka Loziča, ki ga je imel vse-vdilj na merku«. Aleš se je v zadregi žabah! ja! m začel kakti-vodo. »Midva sovpadava,« je zašklefedrail A. D., »prid* k meni na zmenek!« »Ti se hrniš. Kaj ščehačeš?« je strah6-ma zašumjal Aieš. »ne drežnjaj. ne dopa-daš se mii« »Kje čemiš, časarka (morda časartinja) Adekjda?« se je obrnil Aleš) »pridi na pomoč. bah ji čskelj, čelarna čalarija! Midva s »Pravopisom« vred dosegamal še n'sva dorastla temik\ Za tako kratek sestavek je to že znatno varanje čitateljev.« Na ta očitek odgovarjam šele zdaj. ker nisem prej dobil prostora zanj. »Bmgolo Aleša«, ki sem ga bil napisal, da pokažem smešnost uvajanja nerodnih dialektičnih besed, sem zavoljo takega očitka še enkrat natančno pregledal, a razen neznatnih tiskovnih napak nisem našel ničesar, kar bi le spominjalo na varanje. Naposled sem se spomnil, da utegne A. D. mislit' motto: »En kumerč pod !a fenštrom .štena. sc grandovgu boja felina . . .« Besed te stare rokovnjaške pesmi res ni v »Pravopisu«. Ne verjamem, da bi A. D. nc vedel, da so imeli rokovnjači svoj jezik. Motto je torej v rokovnjaškem »jeziku«, bil bi pa lahko tudi, rec:mo. nemški, a bi kljub temu nihče ne bil upravičen do trditve o varan ju. V mottu ie šest rokovnjaških besed. Kje je sedma? Ker je A. D. motto zlorabil, mu moram očitek vrniti: V resni oceni je takšno varanje čitateljev hud greh! A. D. je med pisatelji, ki imajo neznansko veselje s tem, da mašijo v svoje spise drvaste in po vrhu vsa-j 90 odstotkom Slovencev nerazumljive besede. Jemljejo jih iz »Pleteršnika« Ubožcc. že v grobu b; se obrnil, če bi vedel, kako ea zlorabljajo. Mož je izkušal v nekak jezikovni arhiv zbrati vse, kar se na Slovenskem govori, pa je sem in tja kakšno besedo zapisal le približno tako. kakor se izgovarja. Teh napak »Pravopis« po večini ni popravil. Na primer: sablja (govori se sabla). mišji ca (mišnic-a). babjak (bab-jek), skomljati (savinjska beseda je sborniati), pokolj (pokol) in tako naprej. Zlasti je zanimivo, da re;e »Pravopis« pokolj. vendar pa zakol. Prav takšno napako ima »Pleteršnik«. Torej slepo povzeto, čeprav je pri »Pravopisu« sodelovalo menda kar 16 jezikoslovcev, med njimi takšni, katerih dosedanja jezikoslovna dela so se držala tradicije čistosti slovenskega jezika in so b;la tudi sicer vsega upoštevanja vredna in deležna (Breznik). Prav zavoljo tega je toliko težavneje razumeti krive poti, ki je nanje zašel »Pravopis«. Napačno so zapisane tudi nekatere izmed t:stih nerodnih besed. Savinjčan bi rekel klamuzniških, kakršnih sam nekaj zbral v »Bingoli Alešu«. Na primer: šam-Ija (del Savinjske doline ima bkgnhotno psovko »šamla šamlasta«), baltora (das Falltor; Sa v in jč an ima le množino bavta-re), goflja (gof.a), fuflja (fufla) in tako naprej. Zakaj hoče »Pr.« uveljaviti nemarne »pake, kakor pevkinja (torej tudi delav-kinja. mizarkmja. kovačinja), obezati, oči-vidon (ki ga jc Breznik čisto prav že obsodil na smrt; oč;viden nas kar sili k sestavljenkam uhoslišen. nogohoden). kav-kelj. sovpadati, naravnoč. navšvic, fudlati. gnocati sc. pothin:ti. ves čihorn. brate (kaj pa »mi druži«?), dopadati se. hamlja. baglati. nerga-ti, basulja. vladjati. zvedčen (ki se ne da izgovarjat.5), galjot, ščrba in še dolga vrsta takih? Zakaj naj bi rabili besedo kolpec (južni veter)? AJi je to veter, ki piha od Kolpe? Če je tako, je južni veter za nekaj ljud; že lahko kolpec. a vsi drugi, ki nam Kopa ni na južni strani, ne vemo tc besede nikamor vtakniti. Glede redkih besed, nastalih po večin? iz tujk ali pa po vplivu tujih jezikov, se A. D. in »Pravopis« ujemata (po »Pr.« tudi sovpadata). Mislim pa. da jez;koslovec in pisatelj ne »meta biti filatelista, pohlepno skomlajoča za redkostmi S takim početjem, kažočim na bo'estno slovensko težnjo po izvhnosti, bi ustvarili samo ne- kak slovenski volapiik. Pri drugih narodih, recimo Nemcih, take jezikovne anarhije ne vidimo. Nemci se je boje, saj bi naredila iz njih vsaj tri narod« Z besedami. ki te tepejo po uhljih, pač ne smemo bogatiti, to se pravi kvariti knjižne slovenščine. Poklicni jezikoslovci naj se tudi zavedajo, da vsi ne utegnemo biti dialek-tolog;. Če pa to nismo, so nam neznanke iz odročnih narečij prazno žkbudranje, toliko kakor mrtve ali čisto izmišljene besede. Pa še smešne in neblagoglasne so nam po vrhu. Kakor «o mi povedali, je tudi prof. Ko-larič v radiu okrcal »Bmgolo Aleša«, češ da naj pisec nc misli, da tiste besede, ki se v njegovi vasi ne govore, ne morejo biti slovenske. Vsaj tako podrobno je rekel. To mu rad verjamem. Prosim torej, da se v prihodnjo izdajo »Pravop;sa« vstavijo še nastopne savinjske besede: kipen, čebulrti. preomlevati. tee (v pomenu tedaj), h ésca (Kačev »Grunt« jo :ma). spelej, korkel. dokrel. utragljav ( v »Ple-teršniku« ut ra gl ji v f in druge. Teh »Ple-teršnik* nima. Če velja enakopravnost v*eh narečij, je moj predlog umesten. Ocenjevalcu A. D. je b;l spis »Bingola Aleš« kratek, zato naj za nameček zgodbo še nadaljujem (besede so vse v »Pravopisu«, a ki razumevanje nekaterih moraš vzeti na pomoč Pleteršnika«): »»Bingok Aleš. ta hamljast manjuh, je bogve kaj začebrnial. zaprl bai-toro, da bi mu ne ušel basuljec. nato pa jc potianiil amer. ker škrliaka ni nosil, na šijnjak in zajezdil čamra. saj celaka nima Ž: vi oklici vse čiherno razvrte in ščrbanjave fuf-lje Adekjde so začekljali od odtoča, ko je „Intimni svet" (Onstran sveta) Priprave Sokolov za berlinsko olimpiado Pri včerajšnjih preglednih tekmah so bili prvi trije Grilc, Pristov in Primožič žena v sodobnem svetu Pete smučarske tekme SSKJ na Pohorju Urejnje Davorin R&vljen» — Izdaja sa konzordg »Jutra« Adolf Rlbnlkar, — Za Narodno tiskamo d. d. kot ttskarnarja Prane Jezerèek. — Za (naeratnl del Ja odgovoren Alojz Novak. — Val t Ljubljani