Poštnina plačana v gotovini. Leto LXXrV., št. 25 Ljubljana, petek Ji. januarja 1941 Cena Din i.— Izhaja vsa.k dan popoldne Izvzemal nedelje tn praznike. — Inaeraa do 80 petlt Trst a Din 2. do 100 vrat 4 Din 2 50 od 100 do 300 vrst 4 Din 3. vetji maeratj peut Trsta D Id 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl dAvek posebej — »Slovenski Narod« veija mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, ca Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se DS vračaju* UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA. Rnafljevm olica it 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 In 31-2« Podružnice: MARIBOR. Grajaki trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st 2« — CELITE, celjsko uredništvo: Strosamayerjeva ulica 1, telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova nI 2. telefon St 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101* BLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10 351« Kri in prijateljstvo vezeta Anglijo in Ameriko Ameriško zunanje ministrstvo je tri ure po včerajšnjem Hitlerjevem govoru objavilo izjavo predsednika Roo-sevelta angleškemu poslaniku Halifaxu9 kar smatrajo za prvi indirektni odgovor ameriške vlade kancelar ju Hitlerju — Prihodnji teden bo reprezentančna zbornica sprejela z neznatnimi spremembami Rooseveltov zakon o pomoči Angliji in demokratičnim državam WaMiingtonp 31. jan. s. (As*. Press.). AmeriSko zunanje ministrstvo je snoć objavilo vsebino Izjave, ki jo je poda predsednik Roosevelt angleškemu velepo slanlku lordu Hallifaxu o priliki njegove ga prihoda v Zedinjene države. Ta izjav, je bila podana na Rooseveltovl jahti »Po tomac« na poti v Anapolia. Roosevelt je dejal, da Anglijo in Zedi njene države ve" - dolgotrajne intimna vezi krvi in pr ijstva. Prepričan sem gospod poslanik, je nadaljeval Roosevelt da bo vaša navzočnost v VVashlne^onu v še večji meri ojačila te močne vezi. Imejte pri svojem delu zaeotovllo. da lahke računate vedno na popolno pomoč tako z mole stran! kakor tudi s strani vseh od gov-mlh uradov ameriške vlade. Zagotavljam vam. da sem trdno odločen, da bom nudil Ansrllii v vedno večjem obsegu svo'o pomoč ter ji dal na razpolatro vs" .doMve orožja in municije. ki prihajajo sednj vedno hitreje iz razširjenih obratov v 7w*»T-t-:prMn držnvnh. TTath'naton, 31. ian %. fReuter> Vsebma izjave ki je je podal predsednik Rrwx»cvelt anrt'.»'Vemu veleTvo^faniku lordi' Halifavu oh nic^ove-m prihodu v Ameriko, je bila obiavliena tn irre n< včerai*n em gr/vo ru kance'arja H't'erja Smatra io. da predstav-in ta iziava že indirek-fen odgovor smo-i "Ve vlade kance'ap*rati Tihi ocean kot svoje varno*.-no p"M±ročje~ i Rooseveltov zakon pred reprezentančno zbornico Washington, 31 jan. s. Col. B. S.). Zunanjepolitični odbor reprezentančne zbornice je včeraj z neznatnimi spremembami odobril Rooseveliov zakonski osnutek o posojanju vojnega materiala demokratskim državam. Podatki o glasovanju niso znani, baje pa je znašala večina za Rooseveltov osnutek smo en glas. Pred tem je odbor odbil predlog newyorškega poslanca Fisha naj Oi bila za posoditev vojnega materisln Angliji določena maksimalna meja v vrednosti 2000 milijonov iolarjev. Rooseveltov zakonski osnutek pride sedaj pred plenum reprezentančne zbornice, ki bo začela razpravljati o osnutku prihodnji ponedeljek. Računajo, da bo zbornica v teku prihodnjega tedna osnutek odobrila. VTashin^ton, 31. Jan. s (Coi. B. S.) V poučenih krogih računajo da bo p'cnum reprezentančne zbornice prihodnji teden z dverretfinske večino cdobril zakonski osnutek o puščanju vojnega materiala Angliji in drugim demokratskim državam. Izjava bivšega ameriškega poslanika v Berlinu Wash!ngton, 31. jan. s. (Col BS.). Pred zunanjepolitičnim odborom senata je včeraj podal svojo izjavo k Rooscveltovemu zakonskemu osnutku o posojanju vojnega materiala James W. Gerard. ki je bil med svetovno vojno ameriški veleposlanik v Berlinu. Gerard je izjavil med drugim, đa bi po njegovem mnenju Nemčija v primeru zmage nad Anglijo predvsem zasedla Mehiko ter od tam ogrožala Zedinjene države. Gerard je dejal, da vršita Nemčija in Italija v Mehiki ogromno propagando, pošiljata tja velika denarna sredstva in zlasti podpirata tamkajšnje Nemce in Italijane. Enalca akcija z nemške in italijanske strani se opaža tudi v drugih južnoameriških državah, ki so zaradi tega po Gerardovem mnenju prav tako ogrožene Gerard se je izjavil za sprejetje Roosevel-tovega predloga ter je pripomnil, da mora Roosevelt dobiti predložena pooblastila, da »bo na ta način rešena Anglija in reSen ves svet«. Na vprašanje senatorja Johnsona, zakaj naj bi potem Zedinjene države, če je položaj res tako nevaren. ne napovedale takoj vojne Nemčiji je Gerard odgovoril, da je on za vojno napoved Nemčiji, da pa s spre let jem Roosevelt ovega zakonskega usnutka to ne bo potrebno. Rooseveltov rojstni dan Washins:ton, 31. jan. s. (Col. B. S.). Predsednik Roosevelt je včeraj praznoval svoj 59. rojstni dan Ob tej priliki je imel malo pred polnočjo, (davi ob 6. srednjeevropskega časa) kratek erovor po radiu. Roosevelt je pozval Američane, naj zbirajo denar za ameriško nacionalno obrambo Dalje je dejal: »Ne morem trditi, da je bil moj današnii rojstni dan popolnoma srečen. Sedanji dnevi sploh niso srečni za nikogar. Sreča je samo. da Američani se živimo kot svoboden narod.« VVashington, 31. jan. AA. (Havas). Roosevelt je bil včeraj star 59 let. Zdravniki so izjavili, da niesrovo zdravstveno stanje ni bilo nikdar boljše kot sedaj, tako da se njegovo tretje predsedovanje Zedinjenlm Po zauzefiu Derne Večini italijanske dalje proti Benghaziju se je posrečil umik — Angleži prodirajo Napredovanje angleških čet tudi na drugih afriških bojiščih Kairo, 31. jan. s. (Reuter). O zavzetju Derne javlja posebni Reuterjev poročevalec na bojišču v Libiji nekaj nadaljnih podrobnosti. Angleške čete so pri Derni naletele z italijanske strani na močnejši odpor, nego kjerkoli preje v Libiji. Ko so prvi angleški oddelki po zavzetju Tobruka prodrli do Gazale in dalje proti zapadu, so skušali Italijani s sistematičnimi letalskimi napadi in topniškim obstreljevanjem angleški vojski preprečiti dostop do Derne na cesti ob obali. Angleške čete pa so vendarle polagoma prodirale ter so že pred dnevi dosegle višine okoli Derne. Odtlej so avstralski in angleški oddelki v manjših operacijah zavzeli več zunanjih italijanskih postojank okoli Derne, nakar je bila končno glavna italijanska posadka v Derni, ki je štela okoli 10.000 mož, prisiljena k umiku. Angleži so zajeli tudi v Derni dokaj ujetnikov in mnogo vojnega materijala. Večini italijanske posadke pa se je vendarle posrečil umik. Derna ni bila zavarovana z modernimi utrdbami proti oklopni vojski, temveč samo s starim obrambnim zidom proti napadom beduin-skih plemen. Tako angleške čete niso imele težav z zavzetjem mesta, Od Derne prodirajo sedaj Angleži v dveh smereh dalje proti Benghasiju. Del vojske se pomika ob obalni cesti proti zapadu, druga močnejša armada pa skuša prodreti skozi puščavo preko Mekelija. Tam so naleteli Angleži na dokaj močan odpor in so sedaj v teku boji. Italijani so že pred tednom evakuirali vse civilno prebivalstvo med Derno in Barko. V vojaških krogih opozarjajo, da bo prodiranje z oklopnim! in motornimi vozili za angleško vojsko od Derne dalje proti zapadu težavnejša, nego je bilo doslej. Med Derno in Benghasijem je namreč gričevje, tako da bouo za napredovanje vojske prišle v poštev samo ceste. Vloga avstralskih Set Kairo, 31. jan. s. (Reuter). Pri zavzetju Derne so zopet imele najvažnejšo vlogo avstralske čete. Tako je avstralski mitraljeski oddelek v močnem napadu zavzel najprej letališče pri Derni. Italijani so zlasti iz ene izmed utrdb pri Derni močno obstreljevali angleške postojanke a topništvom. Razvil se je topniški dvoboj preko »ozemlja brez gospodarja« okoli Derne. Nato je končno prešla avstralska pehota v napad. Pri tem je bilo treba odstraniti številne mine, ki so jih Italijani polotili okoli mesta, Angleške Sete v Eritreji In Abesiniji Katro, 31. jan, s. (Reuter). Vojni poročevalci javljajo iz Khartuma da angleške vojska v Eritreji še nadalje napreduje ter je zasedla nove valne postojanke tik pred Agordatom In Barentuom. Pri Barentu ao Izvedli Italijani protinapad večjega stila, ki pa so ga Angleži uspešno odbili. V Abesiniji so v teku boji vzhodno od Gallabata. Italijani so imeli v teh bojih težke žrtve. Reuterjev posebni poročevalec javlja tudi, da neki angleški motorizirani oddelek napreduje sedaj s sudanske meje skozi pragozd v Abesinijo ter pri tem gradi cesto, da omogoči prevoz angleške vojske. Oddelek vodi neki angleški major, ojačen pa je tudi s skupino 200 oboroženih abe-sinskih patriotov. Gradbena dela na cesti se vrše noč in dan. Ozemlje je izredno težavno in nezdravo, pa vendar dela s po- močjo Abesincev naglo napredujejo. Nova cesta je povsod zavarovana s protiletalskimi topovi. Čestitke trans jordanskega emirja Jeruzalem, 31. jan. s. (Reuter). Trans-jordanski emir Abdulah je poslal preko visokega komisarja v Palestini angleški vladi čestitke k uspehom angleške vojske v Libiji. Albansko bojišče Po vesteh iz Aten so dosegle grške Sete nove krajevne uspehe — Italijani izpraznjujeio Tepeleni Atene, 31. jan. s. (At. ag). Grški generalni Štab javlja v svojem snočnjem i*6. vojnem poročilu: Naše čete so izvedle nekaj uspešnih krajevnih operacij, pri Čemer so zasedle ne-* kaj sovražnih postojank ter zajele okoli 200 ujetnikov, med njimi 7 častnikov. Atene, 31. jan. AA, (Reuter^. Atenski radio je snoči objavil naslednje uradno poročilo ministrstva za propagando o razvoju bojev v zadnjih 24 urah: Na nekem odseku so grški oddelki uspešno prešli v napad in pobili sovražne čete ter jim prizadejali hude izgube. Ti boji so grške čete privedli v bližino neke zelo važne italijanske postojanke. Na severnem bojišču je prišlo do zelo živahnega ofenzivnega delovanja. Pri krajevnih napadih so grške čete dosegle ugodne rezultate. Grško topništvo je zlasti pripravljalo ozemlje za nastop pehote Po ostalih odsekih je grško topništvo prizadejalo velike izgube sovražniku, zlasti pa na točkah, kier so se te čete pripravljale na proti ofenzivo Severno od Klisure se grške čete še naprej bojuiejo udločno in hrabro ter počasi, toda sigurno odbijajo sovražnika. Ta odsek je zelo gorat in ie zato razvoj b«-.iev zelo težak. Ker pa grške čete stalno izvajajo pritisk, dvomijo, da bi se sovražni lahko še dolgo obdržal na svojih postojankah. Ameriška poročila Atene, 31. jan, s. (Ass. Press). Po uradnih grških informacijah so Grki včeraj na bojišču v Albaniji dosegli nove uspehe Severno od Klisure Grki počasi, toda stalno napredujejo ter je po grških podatkih sedaj italijanska vojska tam v zelo težavnem položaju. Na severnovzhod-nem delu bojišča so Grki pod vzeli včeraj več ofenzivnih akcij, ki so zavzele celo Že večji nego samo lokalni obseg. Pri tem so Grki zasedli nekaj novih postojank. Po grških informacijah so Italijani pričeli evakuirati ozemMe okoli Tepeienija ter se »mikajo od tam proti ValonL Atene, 31. jan. e. Z vojaške strani izjavljajo, da so Italijani evakuirali Tepeleni. Bombardiranje Soluna DJevdJelija, 31. jan. e. Včeraj popoldne so se dvakrat čule močne detonacije iz južne in južnozapadne smeri Grčije. S tem v zvezi se je sinoči izvedelo iz grških virov, da so Italijani bombardirali Solun in prometne zveze, ki vežejo Solun s severno fronto preko Lerina. 2e!ezniška proga Solun—Lerin in tudi cesta sta bili bombardirani. Rezultat tega bombardiranja ni znan. Izjava Metaxasovega naslednika Atene, 31. jan. e Atenska agencija javlja: Novi mnstrski predsednik dr. Aleksander Korizis je podal novinarjem naslednjo izjavo: Nahajam se tu. ker me je kralj tudi mobiliziral, ker je moje načelo vedno bilo: služiti Moram samo nadaljevati politiko, katero jo je začrtal Metaxas, ki je za nas umrl samo fizično, ne pa tudi duhovno On je pri nas, da nas vodi na poti časti in dolžnosti Prizadeval si bom, da svet ne bo opazil nobene spremembe politike pokojnega šefa, ker mislim, da je ta politika mnogostranska na vseh področjih vladnega delovanja in edina, ki odgovarja vsej državi in je dokazano, da je bila venčana z uspehi in slavo, kajti vse. kar je bilo storjeno, ni bilo slučajno, temveč je bilo rezultat razumnega in sistematičnega dela tega velikega državnika. Nihče med nami ' ne more reči, da ne občutimo izgube našega šefa, toda mislim, da bo njegova duša zelo razočarana, če ga bomo samo objokovali. V tem resnem preokretu našega naroda nam življenje nalaga, da vztrajamo na poti, ki sta nam Jo za črtala duh in delo velikega pokojnega Grka. državam začenja pod najboljšimi zdravstvenimi ooeroji. VViiikie in Hopkins v Londonu London, II. ian s (Rente) \Vrn !ell VVil!kie je včerai ves dopoldan preb'1 v razgovoru s prepro6**;n-; Hudnv \ r.cki k^č-mi v 1ondoncVen- ekraiu Mavin.r Oncf-dne ie bil \Vil-kie na kosilu pr- lo»rdV*nce-lariu S'monu. ki mu ie nat< rn/k-za! po-škodovane Z5?ran««či po-seti! nekoj javnih pp&Hletafalcili caklomitf v LomJomu. Pomoč ameriškega Rdečega križa New York, 31 jan. A A. (DNB) Včeraj sla zapustila pristanišče v New Yorku grška tovorna parnika »Cassandra« in »Lu-lidisc, ki vozita v Grčjo hrano in zdravstvene potrebščine. Vse to je nabral in daroval ameriški Rdeči križ. Vrednost prvega tovora znaša okoli milijon dolarjev. Niso objavili, v kateri smeri ploveta parnika. I Interpelacija v narodnem sobranju Sofija, 31. jan. Petnajst narodnih poslancev je vležilo v narodnem sobranju interpelacijo, v kateri zahtevajo od vlade, da poda izjavo, ali preti Bolgariji nevarnost vpada in da pojasni politiko vlade. Dobro obveščeni krogi mislijo, da bo vlada o:'govorila. Inspekcijsko potovanje turškega prezidenta Carigrad, 31. jan. AA. (Reuter) Iz Ankare proočato, da je predsednik republike Ismet Ineni zapustil prestolnico in or!potoval na nadzorstveno pot v Vzhodno Anatomijo. Med drugim bo Izmet Ineni obiskal tudi Krzerum. Ankara, 31 jan e. (Evropa Press) Tur-Ska vlada je dovoUla. da se odpustijo iz vojske trije letniki. Ukrep stopi takoj v veljavo. številne aretacije v RiMimnfii Bukarešta, 31 jan. A A (DVB) Uradu« je bik. objavljeno, da ie bile pele" 10o aretiranih upornikov v Bukarešti n "W2 po državi Se. aTetiramh k&radj hui^V^n'a a'; vod-srtva pri unnrru v BuVare:,ti 2022 .>-eb. v državi pa 269 r*eb. ki so se deifln«-Vo udej-stvovele pri zadnjih u por'h Vcja'ke oblasti so zap'enile mnogo orožu 1 streliva, ki so ga na^li pri upornikih D*žx^-na policija za javno va^os-t ob ta vi ja da K^rola L Odstavljeni rek*otii Bukarešta, 31 jan. A A. (DNB) Izvedelo se je. Ha so bi'"« rektorii in dekan: weh ru-munskih vseučrlišc oziroma falni'tot odstavljeni in da so bili na nimr/va mes-ta imenovani novi rekt/^ji in dekani. Organiza~iia argentinskega letalstva Buenon Aires. 31. jan. A A. (DNB) Prvič se je zgodbo da je argentinsko vojno 1e-ts'fjfvo dobilo za nove'i^ka genera:a. pomorske letalstvo pa za pove'in:ka krvntre-admiraita. Bivši ravnatelj argent-nskega letalstva brigadni general Anfel Zu'oaga. je bil imenovan za poveljnika argent;n«4c?ca vojnega letalstva, bivSi genera' ze pomc^r-sko letalstvo kontreadmiral Marcos Zar pa je bi4 imenovan za poveljnika argentinskoga pomorskega leta'stfva Argent'mki vojaki krogi pripisujejo tem odredbam velik pomen, ker so znak, da vlada polaga vedno večjo važnost na organizacijo močnega letalstva. »SLOVENSKI NAROD«, petek. 81. jamtarja 1341 fttev. 25 ACMD PLES V TRGOVSKI DOM 1. FEBRUARJA OB 20 PROSLAVO 10 LETNICE OBSTOJA AKADEMSKE CMD ADAMIČ-BROADVV A Y BUFFET BAR Spore« t ga. BRAVNICAR, SD3U.XOVICML£JNIKOVA, g. PetrovCIC Rezerviranje miz i:i *>reJproskt vlade dosegla vrhunec List smatra, da se na dalne k: vladi razn^ vprašanje toda kakor oravi »Maevar Or szag«. 2 nemške strani soloh ni bil dan noben odgovor na francoska vprašanja List ugotavlia da je postal ton parčkih časopisov tako oster crot-f V:chviu. da ie treba računati z dalnjosežnimj posledicami List tudi zatrjuje, da se bo v zasedeni Franciji sestavila nova stranka ki bo ias-no formulirala teze za svoje sodelovanje z Nemčijo, DANES OB 1». NA DRSALIŠČU SK ILIRIJE UMETNEGA DRSANJA FRICI G I L L A R D IN DRSALCEV SK ILIRIJE Prcdprodaja vstopnic: Drsališče, kavarna Evropa, tvrd k* Goreč sijajna revija na ledu fcairaa nad AsagKf a London, 31 jan. s. (Reuteri Kakor javljata letaLsko in notranje min:3trstvo. niso preteklo noč izveuia sovražna letala no>be-n**Ta nap ji- Vi na ozemlje Anglije. P^c^5?a c nroianfti rusko-iscrasšhih ob*»ej*U?i sporov Maski a, 11 ,ari A A (T»&) Včerar jc hV.ci ohj*iv!jeno naslednje un^n^ poročalo o ratifikaciji sr*<razum o pravnem obmejnem praviilniiku *V-ni n<3 s^vrviazutrn r. prijatelja \~u m meji med Sovjetsko /vtzo in Nemčijo z dne 28 septembru 1910 ki je bii ratificiran od a^rvje^ake vlade tn nemške vlade dne 1. decembra 1940 lo ;c &*opii v voljavo še iatega dne. Japooska o£euzlva na Kitajcem $MigfiaJt 31 jan s (Reuter) V severno-vzhodni Kitaistk.1 9^ pr čeli Jap»*nci z 01 cn-zivr, večjega vtila v pr« v.nc Hi-n^n. Po japonskih i-nio-rmacijah je armada L00.000 Jc;teji«k h vojakom* tam ▼ nevarnosti, da bo cbkoljcna. Rit^.j&ka p* redila puznavajo, da je položaj težaven, ter javljajo, da ho v tcJcu ostre borbe. Generalni komisar iavne varno**! Mosl^va, 31. jan. AA (Tass) Predsedstvo vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze je po-vi^als Berija Ijudskeii-a komisarja za notranje zadeve v Sovjetski zvezi za generalnega komisarja javne varnosti. Novi ameriški poslanik v Budimpešti Budimpešta. 31. jan AA (Havas) Izvedelo jxc je. da bo ameriški poslan.k A\ont-B'Tncrv k ma'u za dup! iil svoje mess iti od el v Ameriko Na nier^^vo mesto bo najbrž P"iše! fedaaji aniafiđti poslanik v Luboni. r > oal]a na beagraj&Jcesn velesejmu Beograd, 31 jan. e. Kakor javljajo iz Sofije, je naredne s«?r>ranie oni ob n-i o prodiog tjgovinskega ministra 2S*2gorjanoA*a, da odkupi Br/garija itaiijanak1 razstavni pa\n!j'j»n na bcograjskein velele j mu za 1,296.000 levov. « Pađarake pssle |s opravljal Vprašanje mladoletnikov, ki se pregrešilo proti pa* z^grs&azn, potaja £edalje boi} perece Ljubljana, 31. januarja. | Poaea.iiK Jot? C; M mu je livl.enje že peU kri2 p 1 • bo r'i hrbet, je b.l med «ve:ovno vojn 1 xh. Za borca s cer mi bil rf;>osol.v.t. p&č pa. so ga a p.idom upciabili v vi ifki zuavnfi:i al ž i. Eli je prt sanitejvJi \u je L»ll o4UC«i aanltejc, ka.r lacJco po" >. 1 > mnogi. Iz tistih ča-T-o.-. ko je opra-vljaj a'uibo »rniteica, izvii a Jožetovo zarimr.n.e za zdra\-' n za zdravljenje. Tudi po vojni mu i jska ž'lica ni mirovala. Z irivll je ljuu. / svo]l vasi. Zdravil jih je % mazili, čaji tn ic*l;i '.nami. ki tih je s^m napravil po .-*..-* ih preizkušen h receptih. Mnogim 90 Jož »tova zdravila pomagala in t znak hva'ežnosti za pomoč ;'e Jožetu ta a'i oni izmed pacientov 3*Jnnii kovača ali dva v roko. Pa ae ni nihče zaradi te^a razburjal. TakQ Je raael Jo?.?tov pađa'-ski uer!ed in feeda-j? večja Je bila njego.-a iUcntfia. Ni pa bilo vzroka, da bi interveniral par"graf 262 kazena'-cega zakonika, po katerem »e kaznuje z zaporom, kdnr zdravi oclnike. ne da bi imel predpisano •trokovno i7»rjrazbo. Pričeli so se huđ: Cay na vsem svetu ln tuđ- za bivala s?n'tejca J ž^ta Fre-mlštjaJ le. kako bi kn čedalje večje Izdatke zarad! draginje Zdravi] je bo'ne se naprej, toda ?J\ naerado Zibteval je honorar kakor zdravniki z d plomami. S"1 j ni bil pretiran Jcž^tov honorar, a vem i a rte je zaradi honorarja pri el na mah navzkriž s par"grafom. Pred sodnikom se je iz«rovarj?.l. kakT je vedel in znal, a pnče »o potrdile, da 1e za pr3dke in za neko tekočino zahteval 90 d n. za obkl^dke a k:.«:o*i 10 din. za nek* domača zdravila 20 din i. Ker doslel Se nI bH kaznovan mu Je ECd-ik pr sodil 30 dni zppora po-f^oVio zt 3 leta. Tri leta najroan.1 mora fcrv?i safitejc Jo*e kro^'t« ar'0;o s-n!feJiko žilico, sicer bo moral kszen rbsedeti. m \TDFL. DA XF PHFPOVEDANO Prcd-janie s'ehernih predmetov, ki kr-ii;o lavno moralo, je po § 2-88 kaz. zak. preoovedano in s* k«znule s atroglm zt.-porotB m v de-^aidu. Res sr> redki obt~ž*n-ei, ki j h zadene ta paraeraf 5 fl*m->r pi TJ rcj°no. di ne kroTo tudi med n" tirni llud~l nredm°t: ki fh tma r.a nlki n^ra-gTaf ?BS k'-z. r-k POTM»yrsfy|ii Iff^^ail^JBa Je na primer pil na« dokaj razSJrjena, razSlrievalci in prodajalci se pa spretno izog-bajo postavi. KroSnjar Matej je bil manj previden in Je prodajal zrcaJca 3 slikami, ki k šijo javno moralo, komur je le n. grel. Sodn ku je skušal dopovedati, da je nedoien. ker ni vedel, da j? prod^jan^e takih stvari prepovedano. Pa ni nič pomagalo, obscen Je bil na 10 dni zapora ln na g o^o G0 din T od 3 tudi krošnjar Matej je bi^ pog-ojno obsojen za 2 leti. ker se je izkaza "o. da je njegov kazenski Ust 5e čist in prazen. PERECE V FRA * NJE Ml-A D O LETNIKOV Statiatfka ljubljanske kaznilnice, kolikor »e t;Če zaprtih in obsojenih mladoletnikov v zavodu za vzgajanje in pnbo'jfie-V3n-e. kaže. kako pereče je to vprafianje. Sicer ni prvlC, da opiz^rjamo r-a to vprašane. Mi m priznanj soc:a'nj in ja^u? delavci so ie povedali, da bi mTa'.i mladoletnike, ki se pregrešijo prod pa M grafom, pa do zaKmu ne morejo bltt oboo en kakor odrasli zločinci V7g-ajp-ti in pohoMfe-vati v zavedu, ki- ne bi imel prav nobenega etika s ks-znilmco ln jetnišnlco. Zanimivo Je kpkor n^rps*a od leta do leta atanje s^arelSih mladoletnikov (od 17 do 21 let starih I v ljubljanskem zavodu. Leta 19?8 je bilo na d?n v zavodu povprečno 9 £rr- encev leta 19C9 se je povnre-Čck Ze d i gnil na 11 gojencev in let 1940 Je znaSal po^mrečrk 19 poj=nc*v. Danea zna*a povprr'ček ^e 22 goVnc^v. Snmo ob-sojen'h gojencev ie zdal v zavodu 58. 8 jih Je priS1© s rodročja mariborskega ln ce'i-8Ke?a rk^nee^a sodišča. S preLskovanci Je na *tevilo <»eveHa m^osro vpčie. Z drtidmi besedami. z!of'nstven^at med stsrelflimi mladoletniki nevarno narašča !n vpras*n4e vzg-oie poborsev?»nje ln prest« janie knm* le-^eh treba č'mpre1' «re-dlti. Rat-natel;"stt-o Jetn;§n!ee in vodstvo zavoda 9e sicer na vse n^^ino pr*zf»dev>ti. da bf go^r.ci ne imeli vtisa di 50 v k*z-n'lrlci. tod«* «rpričo vseh vladajočih okol-r>oeti pr^^adevanie nfmi mroTO us^pha. Gojenci umivalo več-o ^obodo. a jo ža! prerr>di izk*>riŠ*a"o. V t^ku l?.n?kegi l*ta je ^"i u?e? med potlo. ko so ^ oe*faH v POl~ifN> pd->n med sTe^-do-ri na RoPtiflc, dva na ^ed 8»i>oMlrv*jo "a dv^^-iis^u ^^en i*^rred oH,,/>ten'h m?adOl»*l■ ffliuv -«e u*el m*»d d^-^m ^r9e so r>*> n-^nfkj nolovil* in privedli nazaj v zavod. 8 sodelovanjem Fnci Gillardove. ki Je pred 14 dnevi s svojo irsamo umetnost-e na enaki reviji fce enkrat očarala oaš-9 športne občinatvo pnredj aK Iknja drev-ob 19 zopet vedko revi^t umetnegi drsa oja Gillarlova je prinačnast za vsa ve Uka drsalisea v Evropi Mnogo |e naal-> paia v Parizi tn v Angliji, pet v Amerike pa ji je preprečila voina S el^^ant oo umetnost 1c m vedrim temperament orr ;e povsod osvojila ^brinstvo ln dosegla iz van redne uspehe Na anasnji reviji 00 po leg sportnii tCMsk Tzvajala tudi eno ali dv» rrvijski atrakciji Domači drsalci in drsalke, na čelu 3 Sil vo Paimetovo. trojico Thuma. Biboi Be tetto ter pamm? Palmetova-Bibei ln > '.bičana M g'avnu »Vupščma jeseni kega Sokr>la O'vt^ri' m vod'! jo je sta res na brat Rudolf Ojjrin k je pozdravil navzoče o»menjal najvazneiM drustve ne dogodke mod let< m in bcxlnl nav7*iče k £e v2trajnejšemu in <;lo?nej^«ru delu Scfcoteko dru: na.I 90*38 sokolskoga članstva io naca^čaja. S sDk»-*5ik<< f tih. kar slabi in ovira društveno dedovanje. Sok 'ski tupi K^n; ie bi'a »^^lana v potrditev nova društvena uprava v kriten so: stare'''na C>£r*n Rudolf, I podstartšina Zupan Tine, II. podstarešina Lav&egaz Rado, tejnik Stebih Mirko. na^Hnik Sorgo Cvetko. pr>Jn'ičc!nika AntoniČ Anton Zupan Ježe. načelnica Hafner Anica podnačoui'ca Me-žk Iva, II. poJnačelmca Robič Anica pro-svetar Gaser Verko. tlđni uprave Rer sik Davorin, Grošelj Anton GloboCbUc Franc mL, Humer Lovro Kc^govšek lernej. La-pajne Franc st.. Lapajne Franc mi.. Pengai Anton, Pehar Ivan Piber Jože, Svetlin Anton, Stefelj Janko, Ulča.r Janko Vari Rudolf, 2m:tek Nande. Namestniki: Vovk Pero, Stana Ivon ml Revizorji: Avsenek Janko. Ccp Srečko, Mešiček Hugo. dr Vovk Janko. Častno razsodišče, dr. Rekar Ernest, K lavora Nada. Sušnik Matija Ravmk Jože. Namestnik: dr. Tanoar Avguštin. — Sokolsko društvo Ljubljana III (Bežigrad) priredi v soboto 1. februarja v svojem domu ob Tyrševi cesti svojo predv-pustno prireditev pod naslovom »Po domačih logih«. Naslovu prireditve primerno bo dvorana spremenjena v pravi senčni log. Da bo sLka še bolj pestra, smo dovolili pristop tudi najavljenim skupinam dostojnih mask. Preskrbljeno je za res dobro godbo in najboljša okr.^pčtia. Ker mora biti prireditev zaključena točno ob 2. uri, presimo cenjene obiskovalce, da pridejo točno ob 20. 71—n — Sokol-ko društvo Velike Lršče vori-zori v nodelio 2. februaria dramo v 3 dejanjih »Begunka« na katero vabi vse ori-jatelje društva Zdravo! Sokolsko društvo LJubljana HT. (Bežigrad) priredi v soboto 1. februarja v svojem domu ob Tvrševi cesti svojo predpust-no prireditev po3 naslovom »Po domačih logih«. Naslovu prireditve primerno bo dvorana spremenjena v pravi senčni log Da bo slika še bclj pestra, smo dovolili pristop tudi najavljenim skupinam dostojnih mask Preskrbljeno je za res dobro godbo ln najboljša okrepčila. Ker mera biti prireditev znkijucena točno ob 2 uri, prosimo cenjene obiskovalce, da pridejo točno ob 20. uri Hotovlje, 30. januarja, Na h!5i vdove Ne2e Klsovčeve v Ho* ovijah v Poljanski dol nI je imel og°nj l^hko delo. HiSa le stRla na samem tn d^ec- naokoli ni bilo n kogar, ko je v podstrešju Izb'-uhnil ogenj Bilo je v prvih 1utm:ih urah ko se je zbudila Marra Alčeva žena najemnika Štefana Smrd pc d mu je pričal, da nekaj ne more b ti v redu O pravem času je opazila pretečo nevarnost, kaiti medtem je ogenj že zajemal ves gornji del hi*e. AMČeva je re*ra naiprej Bvo'e?a 16mes"čnesra M'hca. potem pa le pričela gaa!ti. Moža nj bilo doma. ker je spal pri enem izmed sovaščanov. tri kilometre daleč. Nekaj časa je g^sli žena aama, potem Sele je prihitelo nekaj sosedov na pomoč. Ogenj so opazi) 1 tudi orožnik} ln rta se pri reševalnih dolih posebno lzkarala narednik Lndovlk ri9^per^!Č ln podnarednlk A'O'^H Ko'enc Ogpnj j> v r^zmnr m^ krstk^m času Baje! vso hi3o 8 Supo vred. Pogorelo je oboje do tal. K sreči pa so »fctatel resili dokal Aličeve imovine Ogenj i* najprej izbruhnil pole? dimnika. Najbrž «o iskre najprej vžgale ometan tram pri dimniku nato pa je zadel požar odpsdke lesa. storže ln butare kar vse je bilo na p^dstre^u. Ker hlSa ni b!l«i nova ne je o«r~n; I*hkn razširil na spodnje prostore, z'as+i Se, ker *o fcl> ^ek'1 t°re l^^ene stene zgolj ometane, fiupa je merila okrog SO kv m. Aličeva je na predvečer delala do 23 . ma'o pred četrto pa ae je pokaral o^enj. Lastnica Neža Kisovec je bila w* varovana za 2000 din m Je nesreča Se to- Ulto hujSa. Nase 0te**3lisče DRAMA Začetek ob 20 url Petek. 31. januarja: zaprto. (Generalka). Sobota, 1. februarja: Šesto nadstropje. Premiera Red premierski. Nedelja. 2. februarja: ob 15. uri Snegulj-čica. Mladinska predstava. Znižane cene: ob 20 uri Othello. Izven. Ponedeljek, 3. februarja: uprto ★ OPERA Začetek ob 20 *jrt Petek. 31. januarja: ob 16 uri Fidelio. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Sobota. 1. februaria: ob 20. Friderika. Izven. Gostovanje g. Josipa Gostiča. Nedelja, 2. februarja: ob 15. Pri belem konjičku (Izven). Ob 20. Frasquita (Izven). CJostovanle sopranistke ge. Zlate Gjungjenac, članice beograjske opere. ★ Opozarjamo na go*tovanfe "Z**te Gjun-gienčeve v nedelj'" zvečer v Lcha*jevi ope reti »FrasouHa* k* ie nila lansko sezono naj uspele jia operetna predstava po zesJugi ji.avr.ih tojtnoi. Gjunujenčev«. m Frandla-ljjrals4co in pevako vta podala dogna nt pa**-tije. — Pi>{v(>!dr>e b12noot m.n-već predvsem prijetno pravico, da odloča o bodči usodi najstarejšega in nnjmcčncj-šega slovenskega šahovskega kluba. Odh r — Delo sl«ofjtlofeKjh Sahlstov. v kuho vem lokalu »Pri kroni« je imel Ikofjelo&kj šahovski klub v U rek občni zbor, Iti so ga udeležili skoraj vsi člani. Otvoril in vodil ga je mag- pharm. Oton Durdvch. ki predseduje klubu že vseh osem let. Tajnik g. Ivo Vraničar se je najprej spomnil umrlega ustanovnega član.l Franca Hemima in Franceta Kokalja. Klub je priredil &vm brzoturnirja, gostovali so pa v Skcfji Ia ' še šahJsti Iz Kranja in je tekma z nitmi ostala neodločena. V petek, danes se prične glavni turnir za n^ov prvaka fekofje Loke. takoi nato pa medkliijski turnir. Igralni večlri bodo cdslej ob ponedeljkih in četrtkih. Članarina bo znašala 2 3in mesečno. Za glavni turnir Škofje Lokv> so je prijavilo taKOj 20 uct leženeev. V na.l-zorni odbor so bili Izvoljeni g*r. 3urdych. Podbevšek, Matul, Krek, Karadžii, Vran -čar. Fais in Bmmen, v nadaprnj odbor dr. Kocjan in Babic, v tehnični o lbor pa k">t predsednik Bmmen. podpredsednik Fais, člani pa Krek. Matul in Vraničar. Snežne ruzmsrs Poročilo T:ij*koprometnJh zact v LjubU**nI ln M™.r!bom ter SPD , 31. januarja 1941 Ribnica na Pohorju 715 m: —10 obla&SO, 3 cm pršila Senjorjev dem 15^ m: —12. oblačno 10 cm pršJČa na 50 podlage Rimski vrelec 530 m: —11, bolačno, 29 cm snega, pršič Peca 1691 m: —6. oblačno, 40 era snega. sren Kranjska g°*-n 810 m: —12. sneži 10 cm prsiča na 40 podlage Podkoren S00 m: —10. sneži 5 cm pršiča na 35 podlage VaJvaz°rJev d°ni 1189 m: —12. megle.no, 6 cm pršila na 30 pcdlage Pokljuka 1S00 m: —9. sneži. 5 prsiča na 80 podlag-e Rad^ljica 470 m: —S, oblačno, 10 cm snega, sren Rateče-Planica 870 m: - 10. sn<*#, 5 cm pr&lča na 40 podlage, skakalnice upora bne Pianica-SIatna 950 m: —11, sneži. 5 cm prMča na 60 podlage, vzpenjata obratuje Planica-^m^r MRO m: --ll, sneži, B cm pr^ra na 80 podžge Peč-P^^eMinjek 1440 mt —10. ftiHti, 5 cm pr*i*a na 40 podlflpre Bohbij-Sv. iMMt 530 m: —3. oblačno. ?0 Bobmj-Z^gt^arti*^Hnl \-o^or nodčAsTnllcOv Skofie-lake garn.*7i> bo v sobto 1. fet^ria v vseb nr-storjh Srkolsk**0'* d°ma. Priče tek ob 20 30. F^^ijMe voi?*ka erodba. _ xVia liapMt. dr?ma. poe^rtq po slovitem rompn-j S\*icarskem tilsatellm Johna ICnittVa. sc iierlTOfl na s^e#nfeo s prtčet-kom ol> 20 n^ (■-v^pko^n odru. Vodnikove druibei Rev. 25 »SLOVENSKI NAROD«, petek, SI. jnntrja 1941 Stran S S O KO L II M 19 41 TRNOVO DNEVNE VESTI — Novi pomočnik prosvetnega mlni»tra. Z ukazom kraljevih namestnikov in na predlog zastopnic ministra prosvcte v soglasju s predsednikom ministrskega sveta in zastopnika notranjega ministrstva je imenovan za pomočnika ministra p:osvete Mita Dimitrijevič, književnik in bivši na-rouni poslanec v Beogradu. — Pogajanja z I tal. jo bodo v Rimu. Poročali smo že, da se sestane v začetku februarja stalni jug oelovensko-i talijanski gospodarski odbor, da ugotovi nove kontingente izmenjave blaga in uredi nekatera druga pereča, trge vinsko političa vprašanja. Sestanek bo baje v Rimu. — Zvijanje delniškega kapitala v le^u 1910. Po poiatkih Narodne banke je bilo ustanovljenih lani v naši državi 80 novih delniških družb z nominalno glavnico 158,726.000 din. Razen tega je 55 obstoječih delnižkih eružb zvijalo glavnico za 53I.T35.000 din. V primeiu s predlanskim let: m se je delniški kapital lani v naši državi znatno povečal - — NezapoSl« no^>t decembra. Po nodit-kih osiednje uprave za posredovanje dela je biio pri vs-h borzah djla v državi decembra pr javi ionih 72 134 delavcev in delavk. Skupno b prijavljenimi nezaposlenimi novemb.a (32 143) je bilo v evidenci ob koncu leta 104.567 nez iposlenh. Dne 1. januirja je bilo pri vseh borzah dela v državi prijavljenih skupno 32.:81 nezaposlenih, ki ie niso dobiii zapos itve, ocines io ki 20 se Se prijavi?] v predpisanem roku v poeredovaimcah dela. Decembra je prejemalo podpore 16.560 nezaposiendi. izplačano je bilo 3.218 21? din. — Narodna banka za stabilnost dinarja. Zdaj, ko je prevzel posle guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič, se pripravlja med drugim tud sislematičnejša akcija za ureditev in stabilizacijo vrednosti dinarja v državi. Danes je bila v Beogradu prva seja novega izvršnega odbora Narodne banke. Pričakuje se, da bo novi guverner podal na nji izjavo glede bodoče denarne in kreditne politike naše Narodne banke. V gospodarskih krogih vlada za to izjavo veliko zanimanje. — Sestanek jugoslovensko - madžarske kom'sije. Včeraj se je sestala v zunarrem mirLstrstvu v Beogradu mešana jugosio-vensko-madiarska komisija, ki jo določ* konvencija z dne 22. februarja 1928, da uredi razna vprašanja dvol?stniStev. rZ enr:atx rdgovc umlh\vy bfskpz m — Voliko zanimanje Nentcn- za naše P°lllitvO. I* Nemčije prihajajo zadnje Čase številna naročila za naše "pohištvo. Nal-*eč Nemci naročajo piserniske opreme V - Flinstvo naše državne rečne plovbe je vodil glavni ravna* el j Koslić. Dose'en je bil sporazum, k« izkihicu °e medsebojno "konkurenco med parebrodnimi družbami, ker je b!!a določena skupna tarifa in ker so rredvidena skmna zastopstva. Razen temucarjt, vsi na Krvavec! Sijajna smuka, 72-n — Nesreče in poskusen samomor. 151et-ni hlapček Alojzij Kosem, uslužben prt posestniku čemetu v Šiški, je včeraj s polja domov grede padel pod dvovprežen: voz. Kolesa so mu šla Čez stopalo desne noge in mu jo zmečkala. — 3-letni posestnikov sin Franc Sega iz Prigorice pri Ribnici je šel včeraj v gozd, kjer so po dirali drevesa Ko so pa spuščali hlode pc drči. se Sega enemu ni pravočasno umaknil. Hlod ga ie zadel v ook in mu zlomil kost. — Na Celovški cesti pa je padla s kolesa Ivanka Zorman z Gorenjskega, tn si zlomila desno nogo. — Včeraj popoldne so bili reševalci pozvani v Jenkovo ulico, kjer so naložili nezavestnega na avto. 18-letnega brivskega pomočnika Jožeta S. Mladenič je v obupu zavžil večjo količino lizola, pa so mu v bolnici se pravočasno Lzprali želodec in ga ohranili pri Elvlfesifu. — S »praznim« samokre* om ustrelil ie- no. V Osijeku se je odig. a.a v sredo zvečer težka družinska tragedi ia 28letm brivec Franio Kutiniak se ie rad isral s samokresom, s katerim ie večkrat zajtrašu svoje pomočnike V torek zvtčer ie t riše' v brivnico neki mla..ep.ie in ko ie ie. na :z žena denar ie sh čazno vzel iz njega tudi naboi Brivec aa 'e nrosil na1 mu da naboj, čas da bi rad preisskusi] swi samokres. V sredo zvečer se ie zooet ipral s samokresom, pomeril ie na uho svoii 2>-letni ženi da bi io za strašil. So'-ožii je mi.-.leč. da ie samokres pralen Zena se ie težko ramena zgr dila in kma'u pc prevozu v bolnico ie izdihnila. Ljudie pa govore, da :e Kutinjak zelo nasilen in da je bil na svoio ženo ljubosumen, — 31 k? znancev na dopustu Iz kaznilnice v Srem-ki Mitrovici so spi tili na pogojni dooust 34 kaznencev. m^d njimj več morilcev in vlomlcev. — V samoobrambi ubila moia Pretresljiva rodbinska tracedia se je odig.ala v Slavonski vasi Saptanovci Znam pi aoec Tomo Kosulič ie bii na robii: zaradi ub ]a gozdarja Fritosanca r>a ie orisel na do gojni dopust. Doma 1e nadaljeval svoje prejšnje živlienie Vsak večer se ie vračal pijan domov, kier ie preteoal ženo in hčerkico Nekega večera ie celo streiial na ženo. pa io k sreči ni zad^l. Teiai je na žena skočila k nj^mu mu Iztrgala samokres in se zaklenila v sobo. Raziar'e^i mož ie skočil na d orišč;- rx> sekiro t katero ie razbil vrata in nava'il na ženo. Vid.»č. da ii ni druee rešitve ie žena štrena'a na moia in ea raicla v glavo, da se je mrtev zsrrudfl Potem se je pa sama prijavi'a orožnD5>m, I'OXO(NJAK US REDAR — Kaj ne veste, da je prepovedano ponoči prej ^ vat! na ulici, opozori redar ponočnjaka. — Kaj mislite, da si bom zaradi vas najel koncertno dvorano — se odreže ponočnjak. I 7 LH&1?w»S8 —Ij Rlbj: trg. Blaga je se vedno malo. Danes je bilo posebno malo napro aj rečnih rib, ker je ribolov zopet zaustavljen zaradi mraza. Med rečnimi ribami kupci najbolj pogrezajo Ščuke, ki jih je bilo danes napi odaj le nekaj kile gramov, in sicer po 28 din. Med morskimi ribami je bilo največ sardelic, ki so jlb prociajali po 16 do 18 din. Boljših ter dražjih morskih rih je bilo samo po nekaj kilogramov. Trjije, slcuže in merskega upana so prodajan po 36 din, zlatice in luben po 50. Med rečnimi ribami so bile r^prodaj žive postrvi po stalni ceni, 40 din k£. FroLi pričelcevanju jc bilo precej Žabjin Krakov, ki so po 75 par do 1.50 din. —-Ij Spet nenadna smrt. 52-letna delavka v tovarni Bonač Helena Kastelic, stanujoča v Rožni ulici 11, je že del j časa bolehala na teiki astmi. Ker se včeraj ves daxi ni pekasala. je davd šla njena soseda. Marija Kiander pred okno njenega pritličnega stanovanja pogledat, kaj je z njo. Na njeno klicanje pa se ni nihče oglasil, zaradi česar je KI and rova otovestila policijsko stražnico. Stražnik je odprl vrata stanovanja, v katerem so našli Kastelče-vo na postelji mrtvo. Obveščena je bila policijska uprava ln je odšla v stanovanje komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Luž ar in dežurni uradnik g. žibert. Zdravnik je ugotovil, da je Kastelčevo ponoči zadela srčna kap. O tem jc bil obveščen že dopoldne njen v Ljubljani stanujoči brat. nakar so truplo na odredbo komisije prepeljali v mrtvašnico na Žale. —!j I mrl v Ljubljani nd 17. do 28. t.m. Frančiška Lap^nja, roj. Glavan, 77 let, vd. po ključavničarju; Manja Skorjanc, roj. Grauner. 84 let, vdova po delavcu; Marjana Fortuna, 80 let. delavka tob. tov. v p.: Franc Peterlin. 77 let višji sodni svetnik v p.; Marija Lavriša, 74 let, služkinja; Alojzij Tomažič. 77 let, postrešček; Josip Suchy, 72 let, upok. uradnik Trboveljske premogokopne družbe; Marija P 4jed, 64 let, pol'ska delavka; Jera Skerlj, rot Gaber. 73 let, vdova po kovaču; Uršula Rausch raj Zadražnik, 80 ?et, vdova po Čevlja rs1-e:.i mojstru; Franc Pretnar. 62 let. zvsničn;k drž. žel. v pok.; Marija Po-tokar, roj. Pogača r. 74 let, vdova po mestnem nadstražniku; Miroslav Toni, 3 leta, sin 2:1. zvanlčnika. — V ljubljanski bolnici so umrli: Jakob Jančar, 46 let, delavec. Laze. obč. Dolsko pri Ljubijini; Ignacu Eržen, 73 let, revizor drž. žel. v p.; Janez Ažbe, 7 let, sla delr vca; Ivan V:d-mar, 24 let. delavec. Breg pri Kočevju; Frančiška Gsrtner, 24 let. služk'nia; Josip Grdadolnik. 15 let. sin kočarja. Kožarje pri Ljubljani; Vinko Kutern k. 40 let. sedlar, Rogatec, srez Šmarje pri Jelšah; Frančiška Svetek. roj Zrimšek. vd. Stern. 47 let. žen.o paznika mest. cest. nadzorstva; Franc Cernič. 78 let. zvaničnk drž žel. v pok.; Marija Železnik. 37 let, vdova po rudniškem monterju. Litija; Ana Tomaž n. 56 let. kočarica. Celine, obč. Raka; Ivan Vre-ček. 4 leta, sin posestn'ka. Trata, Šenčur pri Kranju; Peter Brgez, 6 mesecev, sin sodnega tvan^čnika, Velike Laiče. —lj Rezervirane kar*e za Verdijev Re-quiem je treba priti iskat v knjigarno Glasbene Matice na Kongresnem trgu vsaj v soboto, ker jih bo drugače morala knjigarna oddati c'rugim. saj je zanimanje za to veliko žalno in dobrodelno prireditev mesta Ljubljane tako veliko, da vstopnic ae primanjkuje. Ljubljana je že z nabavo vstopnic v predprodaji dokazala, da udeležbo na tem sijajnem koncertu smatra za svoj dolžnost, ta z?to spet opozarjamo, na; si interesenti nabavijo vstopnice v preo prodaji, kjer dobe tudi besedilo in razlago Requieina. j —U O sodobni preiskavi temeljnih tal bo pod okriljem Zavoda za tehnično mehaniko in preiskavo materia'a na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljub liani predaval g. ing. Lujo Suklje drevi ob 20 v zavo-dovih prostorih na tehniški fakulteti (Aškerčeva ulica 11). Predavate]i bo Poročal o sodobnih preiskovanih me o.1ah. za katere ie bil v Zavodu ureeo lab ra-torij, demonstrira1 uporabo no. h rpara-tov in prikazal primer iz preiskave ljubljanskega terena. — Zavod vabi na predavanje tehniške kroge in vse ki S3 za predmet zanimajo Vstop prost. —lj Predavanje Pedagoškega društva. Jutri bo predaval S. dr Milan Perušek o temi »Sport zdravje. mlacTna«. Pred a vatel i bo razpravljal o predmetu z zdravniškega vidika Vsi ki se za imaio za aktualno pred a van 1e vabljeni Predavanje se bo vršilo ob 18. uri v d ora-u Min°ra'-> škega inštituta na univerzi. Vstopnine ni. —lj NA VSAKO MIZO USKO PIVO! —lj Zulnjl ponovitvi duhovite NatiBBSVe veseloigre »Gospa ministrica^ boita v šentjakobskem gledališču v soboto 1. februarja in v nedeljo 2. februarja ob 20 15. Skrbno pripravljena Igra je imela tak uspeh, da je *'a že 12krat preko odra in vselej pred razprodano hišo. — Kdor sa hoče Od srca nasmejati naj poseti predstavi. Ker je za vstopnice veliko povpraševanje, jih kupite v predprodaji od danes dalje. Prihodnio soboto na dan obletnice smrti dr. Prešerna pa bo premiera domačega dela like Vaštetove drame iz pesnikovega živMenja »Visoka pesem c. —lj Valčkov večer Sokola I Tabor bo že jutri v sobeto 1. februarja ob 20. uri v vseh prostor h Sok"lskega dimn na Taboru. Na sporedu bodo valčki, polke, četvorke češke besede in sj mod^m: plesi. Obleka promenadna. Vstopnina 10 din. 68-n —li Angleško aVstffos v Lhib1:ani vabi svoje člane dn se u^e^eže v c^e'el'ek 3. februaria t 1 ob 17 un otd. ča anke v dru§tvenih prOfl^ •.'■.1 Caianki bo d^i--o-tfvova1 tudi britanski DOSla lik v Beogradu g, Ro^aid Campbell. 70-n —ll Gostilna LOVjSEN dane* isv«iie morske ribe. 69-n i novega med Slovenci v Ameriki Zbiranje prispevkov za nov slovenski doni — Žrtve nesreč — Novi grobovi Iz Trebnjega — Jutri pričnemo z dostavo nagega ii ta po hišah in obveščamo naše n ročn:ke i. Trebnjega in okolice, da iim od dane ; m-prej ni treba več osebno d ieati na'eg:-lista na p šli Zunanje paročnike d i ob veščamo. da jim bo dostavijan Ust po o-štnem slu. — Krajevni odb;>r društva Jadran^'^o straže objavlja, da bo redni letni i b^ni zbor 2. febrvana ob 15. uri v osnovni šoli. Čuvajmo na>e morjei — Nov Sneg: je zaprd3l po vsei dol^nj--^Ici. Sneži v redkih k srninih, ki iih prinaša estra burja. Nočna temperatura znaša —14. med tem. ko smo vč^nri zabeležili podnevi —2. Ker je prvi sne^ slcopnel in ni poi'aie. smuka zaenkrat še n: utr dna — Odbor za zhivs^o p-moč bo v okviru tedna zimske pomo-zi izvedel svoij rabi-ralno akdio od 2.—9 febi-uarja io prosi vse, da v tem tednu darujejo za nase revne kaikoii pač morejo. — Skupščina Sokola LJublant-V'č. Po soglasnem sk'e;>u seie up ave z dne 20. januarja sklicuje uprava tfairno skup;či-no društva za oonedeliek 1» feb uaria ob 20 v dvorani Sokolskesra dom-, na Viča V svrho razgovora o sestavi kandidatke liste za bodočo upravo b? danski s sta- r.ek v petek 8. februarja t. 1. ob 20 v s^i-ni sobi sokjcl. doma. Pra\-ico pl so ania na skupfiHzd bodo imeli sanu oni č sni ii članice, ki bodo imeli vse svo:e obveznosti do dru^va poravnane do 31. d?c~mr>ra 1910. Vabir^o članstvo nai se č a s' e'a se^ta^ka in sik-^pSčine udeleži v polnem številu. Zdravo! Uprava. — Občni zbor Sokola. V nedeljo se je vršil občni zbor tukajšnjega Sokola. Iz poročil društvenih funkcionarjev je razvidno, da je društvo lani kljub težkim časom zelo uspešno delovalo. Razveseljivo je bilo poročilo prosvetnega odseka, odnosno prosvetarja br. Stelnerja, ki je poročal o vrsti glasbenih in drajrnskih prireditev, ki so žele tako moralen, kakor tudi gmoten uspeh.. Bratsko sokolsko župo je na občnem zboru zastopal njen starosta in tukajšnji rojak br. dr. Ivan Vasic, ki je z njemu lastno besedo bodril na vzpodbuj 1 društvo k novemu delu in naporu za dosego čim lepših uspehov v sokolskem jubilejnem letu. V novo upravo z br. starosto Kom pare tom Francem na oelu so izvoljeni bratje in sestre, ka.terih imena jamčijo, da bo delo našega društva tudi v bodoče vredno tradicij trebanjskega Sokola. Zdravo! — Iz občine. Danes popoldne je geja občinskega odbora. Na dnevnem redu je zlasti važno vprašanje — vprašanje sanacije občinskih financ. O sklepih bomo obširno poročali. — Občina javlja, da je treba do konca tega meseca dvigniti pri dav ^ni upravi v Novem mestu karte za shižinčad. — Odbor društva Rdečega križa vabi na občni zbor, ki bo na svečnlco ob 15. uri v osnovni Sol' v Trebnjem. Po občnem zboru bo zanimivo skioptično predavanje. Vabljeni! Slovenci v Chlsholmu v državi Minneao- ti zbirajo denarne prispevke in prodajajo delnice za slovenski Narodni dom, ki ga nujno potrebujejo, ker nimajo nobene dvorane za prirejanje gledaliških iger, koncertov, družabnih večerov itd. V Clevelandu se je pripetila težka nesreča, M je zahtevala življenje strojevodja Franca Benedikta, starega 57 let. Gledal je skozi okno lokomotive, nad katero je izgubil oblast. Lokomotiva je drvela naprej, skočila s tira in porušila steno železniškega poslopja. Benedikt je bil tako težko ranjen, da je kmalu po prevozu v bolnico izdihnil. Zapušča ženo Franči-ško, rojeno Reja, doma iz Vipolze pri Gorici, odkoder je bil doma tudi on. V Ameriki je bival 33 let in ves čas je bil usluž-ben pri železnici. V St. Michaelu ?e je ustrelil z lovsko puško Henrik Sebal, star 28 let. rojen v Ameriki. V Northfleldu v Kanadi Je nenadoma umrl Janez Kralj, dom i od Pake na Dolenjskem. Imel je rano na levi nogi. pa se mu je prisadila, nastalo je za str trpljenje. V Brooklynu sta se poročila 18. t m znana rojaka Gr?gor KoprivSck in Gera:-dina Naglic.. Koprivškov oče je že dolga leta organlst in pevovodja pevskega zbora v cerkvi v Betlehemu. Rin je bil pa tudi več let organlst ln pevovodja slovenske cerkve Sv. Cirila v New Yorku, zdaj je pa organist v drugi cerkvi. V Clevelandu so umrli: Viljem Lesar Janez Vene. star 59 let, doma iz vasi Do-bravec. fara St Jernej na Dolenjskem, Franc Turk. star 70 let. doma lz vasi Pod-ho.-ta. fara Voplice na Dolenjskem, Apo-lonim Zalnr, rojena Bedenk. st.^ra 86 let. doma iz črernuč pri Ljubljani, Margareta Stanonik. stara 67 let. doma lz Gamelinov pod Smnrno goro In Frsne Slamah, star 69 let, doma ij Žužemberk.. T Brooklvnu je umrla Josipina štrukelj, rojena Mo horčič, doma iz Jesenic ob Savi. V Chi-cagu je umrl Lojze Kovačič, star 55 let, doma iz Kamensčaka pri Ljutomeru. V Power Pointu je zadela srCna kap Marijo Lov še, staro 58 let, doma iz okolica Kranja V Favette je umrl Janez Pavlin, star 65 let, doma iz Podpeči pri Litiji. V Leadville je umrla Marija Zakrajšek, doma lz Suhorja v Beli Krajini. V Naely je umrl Jože Stare, star 30 let, rojen v Ameriki; njegov oče je bil iz Ribnice, mati pa iz Dobhč pri Črnomlju. V Istem kraju je umrla Marija Markovič, stara 74 let, doma iz Romanje vasi pri Novem mestu. V Pit-tsburgu je umrla Josipina Jordan, stara 62 let, doma iz Broda na Kolpi. V Issainahu je umrl Martin Pahernik, star 67 let, doma iz Pake. V Nevv Yorku je umrla Frančiška Smolc-Levstek. rojena Pcnlkvar, doma iz Slemena pri Bloltah. V PIttaburgu je umrl Janez Mavrinc. Težka avtomobilska nesreča se Je pripetila blizu kraja Sanduskv. Z avtomobilom so se peljali Marija Vrečko, Roza špeh, Janez Rudman. Frinc Avsec, David Vrečko ter šfirU< tni Anton Avsec. Sofl-ral je Miha Speh. Blizu Sanduskvja je za vozil v njihov avto drug avto s tako islo, da so vsi odleteli iz avtomobila. Odpeljali so jih v bolnico in nudili prvo pomoč. V bolnici sta kmalu umrla Roza Speh in Janez Rudman, drugi niso bili smrtno poškodovani. Roza špeh je bila stara -2 tet, roiena v Clevc'andu. žrtev avtomobilske nesreče je postal tudi Janez Luznar v Grand Havenu. Pokojni je bil staj 67 let, doma lz Selc nad Skofjo Loko. — Težka nesreča se je pripetila tudi v Indiano-polisu. kjer je vlrck zmečkal avto, v katerem se je vozil Janez G^rblč. star 27 let. doma iz Primorskega. Bil Je na meetu mrtev. Iz poKcž^fre fc**n1fce Ljubljana 31 januarja. V sredo zvečer sla se vtihotapila dva vlomilca v stanovanje MTka R. v St"žicah, kjer sta odnesla dva tisoč ka d\e srebrni uri in nekaj obleke tako da ie R. oškodovan za 5000 din. Tatova sta priala že popoldne v hišo, pa so ju zavrnili, ko pa sta ponovno prišla zvečer, jo bil lastnik stanovmja z ženo nekje na ob!?ku. Vlomilca sta odprla stanovnnie s pomočjo vttriha. hitro poiskala plen in izginila. Blizu hiše ju je videla soseda, ki in je spoznala; preden so pa tatvino odkrili, sta tatova že odnesla pete. V Dravljah je bilo vlomljenr» v KitSČ ::-jevo trgovine. * Naknadno smo viij informirani, da se vlomi'cema to pot ni pos-e-čilo vdreti v prodajalno, ki Ima dobro zavarovana vrata, zato sta poskupila srečo v malem sklad šču tik pro 'a'nega lokala. V pk'adi.^ču sta bilj d%e kolesi, motorna kolo, več praznih vreč in pa ra^ne jest vine v zabojh. Vlomilca bi bila nij-raiši odpeljala motorno kolo, s kitciirn pa očividno nista znala ravnati. Spravila sta se tudi na zaboje in aku&ala nekatere odpreti, pa ?e jima tudi to ni posrečilo. Slednjič Bta s^užala {spodkopati zid da bi prišla v sosednje skTadIšče, ko se jima pa tudi to ni posrečilo, sta se očHcKila in odpeljala žensko kolo in viiela s seboj okog 15 praznih vreč, ki sta iih s Uol°som vrr>d gotovo n-kje prodala. V Dra- ljrh so bile vreče pokradene iz oken pri kleteh ki iib uporabljajo na doželi in v kmečkih pred- niestih proti mrazu. Hudo smoJo sta imela mil dan dva starejša tavcva v severnem delu mesta. Miha R. in Štefan J., ki sta oba že pozabila, kdaj' sta si s poštenem delom slu'i'a kruh, sta se domenila, da obiščeta ponoči klet nekega gostilničarja. Prip'azila sta se do biše tik pred policijsko uro, n^kar s*a v temnem kotu sezula čevlje in smuknila v vef.o ter naprej po stopneah do kleti Policijsko uro sta pričakala za zsboji, ko pa je v hiši vse utihnilo in ko so legli domači že počivat, sta vdrla v klet, kjer sta si pošteno namočila žejni grli najprej z vinom. Na nesrečo pa je kasneje Miha iz- taknil tudi steklen'co ^anla k! r* 1 «f* ga t?ko nap'la, da sta sleđttflC obleSila ^ splob nista mom moramo še upoštevati, da je bila tedaj Ljubljana mnogo manjša — ko je znašala 1,511.383 litrov, a najmanjša leta 1934, ko je znašala le 564.125 litrov. Predlanskim (1939.) je bilo v Ljubljani popitega milijon 119.027 litrov piva, lani pa že miliion 339.309 litrov (torej za približno 220.000 litrov več). Pričakujejo, da bo poraba piva še narasla, zlasti letos zaradi sorazmerno zelo dragega vina. Vendar je konzum še vedno maniši kakor v prvem desetletju po svetovni vojni. Okreg 4 milijone litrov vina Poraba vina je iani tudi nekoliko narasla, vendar je treba računati, da je v glavnem že ustaljena, kar nam tudi kažejo številke o porabi prejšnja leta. V zadnjih štirih letih znaša poraba vina v Ljubljani (uvoženega v sodih) okrog 4 milijone litrov. Tako je znašala 1. 1937 3,937.310 litrov. 1. 1938 4,039.639, leta 1939. 3,976 677 In lani 4,145.539 litrov. Ce računamo, da Ljubljana šteje približno 90.000 prebivalcev, znaša poraba vina na prebivalca na leto 44 litrov. K tem številkam je pa treba še prišteti porabo vina v steklenicah (v Ljubljani etikiranih vin); lani je znašala poraba teh vin 25.844 litrov, predlanskim 20.800 litrov. Podobnih vrst vin, etikiranih v drugih krajih, je bilo lani uvoženih v Ljubljano 29.462 litrov, predlanskim 24 tisoč 750. — Preseneča zelo majhna poraba pravega šampanjca. Zatrcšarinjeno je bila samo 20 steklenic (drže po 7 decilitrov), predlanskim pa 17. Toda poraba šampanjca je bila nedvomno nekoliko večja. Vprašanje je seveda, koliko je bilo vtihotapljenega. Tihotapstvo šampanjca je posebno privlačno, ker znaša trošarina 30 din za steklenico. Precej več je pa bilo zatrošarinjenih penečih se vin domačega izvira, lani 3831 steklenic, predlanskim 2775. V primeri z veliko porabo alkoholnih pijač je porab raznih brezalkoholnih sokov izreano majhna. Vendar ni mogoče točno ugotoviti, koliko znaša, ker je mnogo producentov na mestnem področju, tako da uvoz ne igra odločilne vloge. Med alkoholne pijače bi morali prištevati tudi sadni mc^št, ki ga je bilo lani v Liubljani popitega 23.737, pred'anskim pa 36.998 litrov. — Uvoženo je bilo raznih sadnih sokov (malinovec) 20.732 kg (predlanskim 19.042). Raznih kislin za brezalkoholne pijače je bilo uverenih lani 20.687 kg lani in 19.940 kg predlanskim. Vpliv fcrermesKih dni? V statistiki o zakolu, odnosno uvozu živine ni mogoče jasno zaslediti vpliva brezmesnih dni na porabo. Poraba goveje živine je ostala v glavnem nespremenjena in tudi uvoz prašičev je skoraj nespremenjen. Zaradi brezmesnih dni se pa tudi ni povečala poraba perutnine in divjačine. Uvoženo je bilo 6.639 volov in krav v teži nad 350 kg, predlanskim pa 7.047; uvoz je bil torej v resnici manjši, okrog 400 živali, a upoštevati je treba, da je bilo zato uvoženih tem več lažjih krav in volov, in sicer v teži od 259 do 350 kg 1993, predlanskim pa samo 1.727. To pomeni, da je Čedalje manj pitanih živali za zakol. Pač pa je bil znatno manjši uvoz telet, 17.850 (predlanskim 21.268). Uvoženih je bilo mnogo več konj za fakol; predlanskim je bilo zaklanih v Ljubljani le 130 konj. lani pa 205. Potemtakem smemo sklepati, da potreba boljšega mesa v Ljubljani nazaduje, kar si lahko razložimo z draginjo. Uvoz tako zvanih odojkov, prašičkov do 15 kg žive teže je znašal lani 1.096, predlanskim 1.104. Prašičev v teži od 15 do 75 kg je pa bilo lani uvoženih 5.348, predlanskim 6.217. Malo manj je nlo uvoženo po mesarjih velikih prašičev. t:>redlanskim jih je bilo 22.688 lani pa 11.124. Ta razlika pa ne pride v poštev. :er je bilo izdano zasebnikom okrog 1000 zkaznic za uvoz zaklanih prašičev. Dovolilnice za uvoz prašičjega mesa izdajajo evnejšim družinam. — Vplivu brezmesnih dni je pa najbrž treba pripisovati večii konzum drobnice. Teh živali po nad 12 kilogramov žive teže (ali nad 8 kg pri mrtvi živali) je bilo lani uvoženih 1 799. predlanskim samo 732. Lažjih živali je bilo lani uvoženih 3142, predlanskim 2.835. Večji uvoz masti Z zanesljivostjo lahko sklepamo, da so se ljudje lani še zalagali vnaorel z nekaterimi živili. To sprevid'mo rudi do tem da je konzum odnosno uvoz, izredno narasel tesenske mesece, ko so se ljudje pripravljali za zimo. Tako ie bil uvoz nekaterih živil jesenske mesece za 100 do 200 r>r»<:tntkov večii kakor normalno. Medtem ko ie bil uvoz svežega mesa vseh vrst lani nekoliko mani?i znašal je 72 639 kg. predlansk;m 77 605 se ie nove-čal uvoz p'-ekaiene in nan^rirane slanine na 14 874 kg. nred^amekini 1e -rna^al 10.710 ks. Konzerviranem m*»sa vseli vrsf ie bilo lani uvože^pga 28°i kg. predlanskim 7645 kg. Tzredno velik le bil uvoz masti Pri tem pa moramo imostevaii da ie v?teta tudi vseh vr*>76" k* Številke o porabi v preišnrh leffl nam kažejo, da 1e LlubMa^a v nekaterih letih por?b;Ta Se več mast' Vo\rr*r Tanj Pa?- lika me-d predlanskem in lanskem uvozom pa vendar upravičuie domnevo, da je šlo precej masti na zalogo. Ljudje varčujejo Preseneti nas, da se ie izredno povečala poraba krvavic, loja, vampov, pljuč in podobnega slabšega ter cenenega b'aga. Večjo porabo si lahko nekoliko razlagamo z uvedbo brezmesnih dni: ob brezmesnih dneh je namreč dovoljena prodaja drobovine itd. Vendar moramo sklepati, da ljudje zdaj mnogo bolj varčujejo zaradi draginje pri nakupu b'aga ter kupujejo tem bolj, kar je cenejše. Tako je bilo lani uvoženega tega b'aga 45.594 kg, nred^nskim pa samo 10.650. Na to razliko je treba posebej opozoriti. Manjša je bila poraba divjačine, čeprav bi pričakovali, da bo večja na račun brezmesnih dni. Srn je bilo uvoženih 227 (predlansk-'m 254). divjih petelinov, gosi. rac in fazanov 634 (716), ielenov 22 (18). divjih prašičev 3 (4). in kuncev 3.236 (2155). Vidimo torej, da je bilo skoraj vseh vrst divjačine lani uvožene manj kakor predlanskem, kar je pa nadomestil večji uvoz domačih zajcev. Silno zmanjšan uvoz perutnine in jajc Da ljudje res varčujejo, nam dokazuje zelo zmanjšana poraba perutnine in jajc Zdelo se je, da se je poraba perutnine in jajc povečala po uvedbi brezmesnih dni, statistika pa tega ne potrjuje. Tako je bilo puranov uvoženih skoraj polovico manj kakor predlanskim. 4.011 (8560). Druge perutnine, gosi in rac (razen tako zvane male perutnine, kokoši, piščet itd.) je bilo lani uvožene 6.945 (predlanskim 11.236). Male perutnine je bilo uvožene 143.114 (164.266). Najboljši primer, kako vpliva draginja na konzum, nam kaže poraba jajc: lani so bila v Ljub"iani porabljena 10.340.404 jajca, prediansk"m pa ce'o 17 milijonov 737.9161 Razlika torej znaša nad 7 milijonov kosov! Prav tako se je zelo zmanjšala poraba rib vseh vrst; predlanskim je znašala 44 tisoč 565 kg, lani pa samo 37.964. Ko govorimo o zmanjšanem konzumu, ne smemo prezreti tudi sadja. Lani je bi-so ladje znatno dražje kakor predlanskim vendar gre veliko nazadovanje porabe na račun splošne draginje, ker zdai m^raio liud'ie kupovati, kar ie najnujnejše. Predlanskem je bPo uvože"e°a v Luibliano 3 milijone 195.675 kg svežega sadia in jagod, lani pa samo 1.993.398 kg. Pač pa je bil nekoliko večii uvoz suhega in južnega sadia: znašal je 333.810 kg (279 601). Marm^ade. oranž in dom2^^ in iuž^e-pa sadia je bilo uvo/ene 27.517 kg (19.6*>7). Nekoliko se ie tudi povečal uvoz medu, znašal je 33.875 kg (28.856). Večji uvoz krompirja Da se je povečal uvoz krompirja, je razumljivo; ljudje so se bali pomanjkanja in kdor se je mogel, se je založil z najpotrebnejšim živežem. Lani je bilo uvoženega krompirja in drugih okopavin 6,621.398 kg (6,270.009). Večji je bil tudi uvoz zgodnje zelenjave, ki jo uvažamo pozimi, ko ni dovolj domače, 103.275 kg (81 tisoč 487). Zanimivo je, da je bilo uvoženo manj fižola, graha, kislega zelja in repe, 506.920 kg (621.104). Moke ni mnogo v zalogi Moke ljudje niso posebno mnogo kupovali na zalogo, kajti sicer bi bil uvoz večji. Predlanskim je bilo uvožene moke vseh vrst 10,121.766 kg, lani pa samo 9 milijonov 574.339 kg. Poraba okrog 9 milijonov kg moke na leto v Ljubljani je normalna Nekoliko manjši je bil uvoz leta 1938.. ko je znašal 8.270.485 kg. Nazadovanje uvoza riža Normalni uvoz riža znaša v Ljubljani po 350.000 do 400.000 kg na leto Predlanskim je bil znatno večji, ker so ga ljudie kupovali na zalogo. 468.649 kg Toda. kako si naj razlagamo silno nazadovanje uvoza lani. ko je bilo uvoženega samo 248234 kg? Vsekakor je bil uvoz znatno manjši, ker so imeli mnogi ljudje dovolj riža v zalogi, upoštevati je pa tudi treba znatno podrpžitev in nekaj časa je blaga tudi primanjkovalo. Iz istih razlogov je bil naibrž tudi maniši uvoz jedrnega olja. 334 301 liter (464 tisoč 736). Prav tako se je zmanišal uvoz mila za pranje. 313.511 kg (398.438). Kava, *f *»*1ror, kaka<* dišave Pričakovati je bilo treba, da bo uvoz kolonialnega blaga začel nazadovati Za koliko se je zmanjšala poraba kakaa ni mogoče točno ugotoviti, ker je vštet med kanditnim blagom čokolade in slaščicami Tega blaga je bilo lani uvoženega 32 979 kilogramov (51.367) Med tem ko poraba kolonialnega blaga naibrž že nazaduje, ie bila lani še vedno nekoliko večia ooraba sladkoria. Uvoženega je bilo 1.809 000 kg (1.641.342). Kava in čai sta všteta skupaj Uvoz je znašal lani 61.299 kg surove kave vseh vrst in preprosto zavitega čaia. pred- lanskim pa 75.359 kg. Potem bi lahko sklepali, da ljudje lani niso več kupovali kave na zalogo. Pač pa je bil večji uvoz p ražene in mlete ter etike ti rane g a čaja, skupno 14.935 kg (13.826). — Dišav in začimb razn hvrst, razen popra itd., je bilo uvoženo le 503 kg, predlanskim pa še 796 kg. Popra, cimeta, paprike, koreandra itd. je bilo uvoženo 9.894 (13.981). Poraba mffka narašča Lani je poraba mleka še naraščala, vsaj pred podražitvijo, saj je bilo uvoženega 6,648.860 litrov (6.402.913). Poraba sira, navadnega v hlebčkih in masla je neko'iko nazadovala Uvoz je znašal 254.020 kg (268.434). Zato je pa čudno, da se je nekoliko povečala poraba etiketnega, boljšega sira, na 10.396 kg (9.161). Uvoz raznih specialnih s^rov je znašal 424 kg (678). Večja poraba drv iz Celia Znatno povečana poraba drv in premoga gre nedvomno predvsem rta račun lanske hude zime. Mehkih drv je bilo uvoženih lani sicer nekoliko manj. 22.417 (23 tisoč 820 kub. metrov), zato je pa bilo porabljenih tem več trdih drv, 120.369 kub. metrov (109/ 22). Znatno se je povečala tudi poraba ->glja. na 833 951 kg od 693 tisoč 579. Tr^eden je porast porabe premoga za kurvo, od 53.249.450 kg na 80 milijonov 738400 kg. Vprašanie je. ali je bilo v resnici porabljenega okrog 23 000 ton premoga več. ali je pa obležal v drvarnicah, predvsem kot rezerva za sedanjo zimo. Nekoliko večii je bil tudi uvoz premoga za ndustriiske potrebe, 21.570 1Q5 kilogramov (19.737.603). Tu pa ni vštet premog številnih industrilskih podjetii. ki plačujejo pavšalirano trošarino. — Uvoz bencina in pogonskiih plnov zadnia leta zaradi omeiitve motornega prometa nazaduje. Leta 1938 je znašal 1.4?*771 kg, leta 1939 1,365 024 in lani 1.148.230. Kakšen je bil uvoz drugih živi jen iskih ootreb^čin. ni moeoče na*ančneie ugotoviti, zlasti ne pri obleki Omenimo pa nai Še. da ie znašal uvoz m^šk'h in že^sk'h športnih ČeVMev in iz navadnega usnja nredianskrni 10031 in lani 8.969 kg (tro-4aHniio po te£i). Toda matno večii ie bil uvoz ČevMev iz fineišeže. d? so se nekateri meščani zalagali čez mero. Jubilejna skupščina rudniških gasilcev v Trbovljah četa je dobro izvežbana tudi v pasivni zaščiti proti napade m iz zraka Trbovlje, 30. januarja. Cbčni zbor rudniške gasilske Čete je bil v nedeljo v znamenju visoke društvene obletnice. Rudniška gasilska organizacija stepa letos v 60. leto svojega obstoja in obhaja kot eno najstarejših trboveljskih društev pomemben jubilej zaščitnega dela v pomoč bližnjemu. Skupščino je vodil predsednik g. Ivan Hauptman, ki je zbo-rovalce in goste pozdravil s prsrčn mi besedami ter počast!l spomin umrlih podpornih članov. Zbora so se udeležili, za srečko g3siIsko za ednico gg. predsednik Guček in tajnik TJle, predsednik občne g. Klenovček. za TPD gg. ravnatelj inž. Kolka in obratovodja Widra. Tank g. Aškerc je v svojem poiočilu navedel zan:mive podatke o društvenem delu v zadnjem letu, ki znova potrjuje visoko strokovno izvež-banest čete in njeno tehnično usposobljenost za vsa obrambna dela v prid posamezniku pasivne za*čite. četa šteje 57 rednih gasi1 cev pi ortovoljcev ter je od ično opremljena z modernim gcsilskim ored em, s katerim je kos tudi najtežjim gas^skim nalogam. Med drugim ima društvo štiri avtomobile, dve metorni tr-zgalni, eno ročno snemalno brizgalno in mehanično lestev do 14 m razpetine. Od leta 1923 domu je društvo v lepom lastnem gasilskem domu, h kateremu je v največji meri prispevala TPD. Aktivno članstvo sestavljajo Izključno rudarji. Društvena organizacija je cdlična ter se je izkazala že v mnogih primerih s hitrim in brezhibnim nastopom čete. Podpornih članov šteje društvo 159. četa se je ude'ežPa proslav državnih in gasilskih praznikov in osmih pogrebov. Korespond2nca z 2*6 dopisi označu-e veliko upravno delavnost ki se kaže tudi v velikem številu sej, na katerih so se razpravljala razna strokovna in delovna vprašan a. Za gas'l^ko zvesto 251etno delo je bilo odlikovanih več članov z diplomami. četa je imela letos 27 vaj. na katerih se je med drugim dobro izvežbala v pasivni zaščiti proti letalskim napadom ter se poučila tudi o prvi pomoči. Pri raznih vajah so bili v svrho zaščitne pripravljenosti pregledani vsi hidranti področja in podstrešja rudniških h"š. četa je uspešno sodelovala pri sedmih požarih s 157 mcžaai. Tehnično vodstvo je v preizkušenih rokah dolgoletnega poveljnika g- Rozmana, ki je na zboru z lepim nagovorom opozarjal na velike dolnesti gaa lcev, ki morajo zlasti v danaJSnj h časih biti vedno v strogi pripravljenosti Reševalni oddelek je vršil letos posebno živahno službo. S tremi avtom'bil' je epra-vil 409 voženj ter prevozil 2320 km. Prepeljanih je bilo 4486 bolnikov za bratovski okladnici Trbovlje, Hrastnik, občino ter okrožni urad in privatne potrebe. Število prevozov se je letos znatno zvišalo. Delo oddelka je oteženo zaradi izrednih ra:mer in podražitve pogon:kcga mateilals. Gasilska sanitarna sužba zasluži vso podporo javnih činteljev ter bi bilo prav. da se v pomoči delijo vse urtanove. ki jim je reševalni oddelek v toliki p: Id V nedostatku oddolka bi bila gotovo občina primorana, da uredi prevozno službo, ki je rri tolikem številu obolenj, nesreč in drug h primerov v našem obljudenem kraju prepotrebna. Po poročilu orodnega mojstra Jake Li-povika se je tehnični invenfar zadn'e leto vidno izpopolnil z novimi delovnimi kroji, 372 me^ri cevi in orodjem za gašenje gozdnih požarov. Članstvo je zavarovano za slučaj smrti, lnval'dnosti in začasne đelanezmožnosti v gasilski službi. število požarov na področju čete se je zmanjšajo zaradi dobro organizirane kontrolne službe in službene porazdel'tve članov, ki omogoča v potrebi zelo hitro delovanje. četa se udejstvuje tudi prosvetno ter vzdržuje pevski zbor. šramel in tamburaški zber. Društvena čitalnica ima 161 raznih poučnih, znanstvenih, zdravstven'h in strokovnih knjig, ki so Članom brezplačno na razpolago. Društvo se vzdržuje iz lastnh sredstev, vidno pa ga podoirata TPD in občina. Ob društvenem jubileju je TPD prispevala s primernim denarnim darilom. četi je častital v imenu gasilske zajednice g. Guč^k, ki je na zborovalce naslovil izpodbujajoče besede. Društvo je sklenilo poslati zahvalno pišimo TPD in častnemu predsedniku g. Biskupskemu. ki si je stekel za napredek čete lepih zaslug. Na zboru je bil potrjen start odbor s predsednikom H^uptmanom, tajnikom Aškercem in povelin'kom Rozmanom na čelu, kar je nailepše priznanje za zaslužno društveno delo. —o Podm'adek Kdecega kriza, na đr*-đvo raz redni trgovski ftoU v Celju je z nabiralno akcijo za zimsko pomoč nabral 13 4S0 din in uporabil ta znesek za obdaritev siromažnih učencev in učenk. Obda-rovanih je bilo z jopicami odnesno z volno za jopice 7 učenk, po 2 para nogavic je prejelo 8 učenk, usnje s krmpletn m priborom za čevlje je dobilo 37 učenk in 10 učencev, rokavice so pre'ele 3 učenke, blago za obleke 20 učenk, blago za perilo pa 2 učenki in 11 učencev. Delno hrano do konci šolskega leta bo prejemalo 7 uč^nk in 3 učenci. Podmladek RK se najlepše zahvaljuje vsem darovalcem, ki so s tvojimi prispevki pripomogli k la*5anju težavnih gmotnih razmer, in vsem nabiralcem, zlasti pa ge. Marinčkovi, soprcgl direktorja trgovske šole. —e Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se bo sestalo v četrtek 6. f -bruar-ja ob 14, v Nabavlialni zadrugi v Celju. —c Umrl Je v Prešernovi ulci IS v visoki starosti 92 let ug'edni krojaški mojster in posestnik g. Sebasttpn Sel Sek, oče g. Leopolda Seli ka. ravnatela P. ve hrvatske štedionice v Cel m. Pokojni fe bO na reden in značajen mož. Leti lf>3i. j« poklonil Marijini cerkvi v Celju tri zvonove Pogreb bo v soboto ob ir>. iz h še ia!osf v Prešernovi ulicj na ckolš\o pokopališče — V celski bolnici sta l-mrla v sredo šestletna občinska revica Marica Les-akova i Ponikv'ce pri Ponikvi in dveletni de'avčev sinček Stanko Romih iz Prož'nske vasi prt Storah. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, srvojcem naaa iskreno sozaije! —c PHjaielfa Je okradel Pre i de i ie prišel neki Z. z voiaških vai na rop st v Celje Na So. Hudinii ie i koristi rri-liko in ukradel svoiemu prijate Ju Jo-etu Breceju 600 din. Denar ie v dveh dn-h pognal do KrtU. Pokora bo mnoao dalila nego ie bilo veselje. —c Razburljiv dogodek. Ko se je 31-letni brezpes2lni delavec F.an: O iz Cc»-Ija vrnil v Donedeiiek zvečer v svo e stanovanje, ie tam napade] svojo prijateljico in io hudo pretepel. Nato je S sekiro navalil na vrata s. sjJove?a s amvan a in začel s sekiro razbijati do nji i. v tem je prihitel stražnik, ki ie i tvoja int? v cijo preprečil večjo nes ečo. Franca O. so aretirali in izročili sod šču. —c Huda nesreča v rudniku. Ko jc bil 21 letni rudar Karel Čatar iz Pečovnlka v torek zaposlen v rovu v premo* vniku v Osenci pri Celju, ie p.idnJral po ro.u nazaj Jamski vozič&k i.n trešči] v Cntra Zlomil mu ie levo noiro ix>d in na 1 ko en m ter 2a poškodoval v kriiu. Cat;a so prepevali v celjsko bolnico. —c Teden zimske pomoči v Celju M no poglavarstvo v Coliu razglaša: v okviru akcije za zim ko pomoč bo na področju mestne občine celjsko teden rimske pomoči v Času od 2. februaria do v.'!•. : :i 9. februarja. V tem tednu bosta cc' s vi kiriopodjetji »Union« in »D.rn« pole: rednih vstopnic prodaial: še v-toooice no 1 din, ki gre v korist zimske pomoči. Ane-liramo na celisko me.-čanst o. da v tem času ne cdklanja označonih vs'opric v prid zimske pomoči. Prepričani smo, da bo celjsJco meščanstvo p k zalo po-olno razumevanje za nep:e krblien? matere in otroke, ki s skrbio in v pomanjkanju preživljajo donašnie teAke čase. —C Usoden p?-dcc. V torek si le 361etna dninarica Marija Hr.d3leva iz afalih Dol pri Vojniku pri padcu na ce t. ziom'll levo no?o nad gležnjem. Zdravi se v celjski bolnici. —c Druga predstava »Habakuka« v Celju, Uprava Narodnega gle!allš;-a v Mariboru ie že dala pristanek, da bo co-to-vala z burko s petjem Habakuk«, ki io je spisal Celjan dr. Rudolf D^bovišel: in uglasbil celjski rojak Radovan Cojcc. tudi v sredo 12. februarja ob 20. v eeljakem gledališču in je sedaj ta dan d finit vno določen. Uprava celiskega gledališča vabi občinstvo, da si čimprej nabavi va. pn . e za to predstavo v predprodaji v Slom ko-vi knjigarni, kier so vstopnice že na -az-polago. Precei vstopnic za drugo predstavo je že oddanih, ker ie zanimam e za to domačo burko v Celiu in okolici izredno. — Naslovno vlogo Mihe Gajška-Habakuka igra naš celjski rojak g. Danilo Gorinšek. znani kemk, v cel s'šcm-savinjskem narečju. Glavne vloge imajo ge'. Igličeva. Starčeva in Lubeie\a ter gg tenorist Manoševski. režiser Hara to\ ič in Verdonik. Sodeloval bo celotni o kost 2r vojaške godbe 45. peioclka iz Mar bora. Obeta se nekaj uric nep.isiliene za. a e in zdravega smeha, kar nam ie v t?h težkih časih itak potrebno in do^rodo-.^o. — Kakor smo že javili, bo orva uprizoritev v petek 7. febriarja ob 20. VsUpn e za to predstavo so že razprodane. Obe predstavi sta izven abonma'a. ODLOČILNA INSTANCA — Ti Bi se zaljubila v Karla? — Ne vem, šele jutri pojdem k vel<»*o-valk'., cia se prepričam, icaj pravijo kat te. JL E. Fieldmg 30 Črna mačka prinaša srečo Roman Potem se je Pointer od vseh poslovil, češ da mora zaslišati še služinčad in odšel je z advokatom v knjižnico, kjer so bili našli sira Henrvja mrtvega, V roki je imel risbo, ki jo je bil zelo točno napravil NuttalL Pointer si je pazljivo ogledal vso opremo, potlej je pa pozvonil komorniku. — Ali je stal naslanjač vedno na tem mestu? — je vprašal Pointer in pokazal na stol, pod katerim je ležala glava sira Henrvja, — Vedno, gospod. Stal je obrnjen z naslanjalom k steni. Seveda, kadar je kdo prišel, ga je nekoliko odmaknil Drugače je pa stal vedno na tem mestu. Pointer na to ni nič odgovoril. To okolnost je bil opazil že na Nuttallovi risbi. Batchelor je ležal iztegnjen na tleh, roki raznrostrti tako, da sta tvorili z niegovim telesom obliko križa. Njegova glava je legala do polovice pod naslanjačem. Ko je padal, je moral zadeti obenl Na žametasti prevleki naslanjača, pa ni bilo nobenega sledu, da bi se je bil kdo dotaknil. Pa vendar, ko je padal razprostrtih rok, je moral gotovo zadeti ob naslanjač, pasti nanj ali pa vsaj oprijeti se ga. Noel Stokes in gospodična Batchelorova sta bila prepričana, da je stal naslanjač na tem mestu, ko so našli Batchelora na tleh. Pointer je pa dobil vtis, da je moral nekdo potisniti naslanjač na to mesto šele po Batchelo-rovi smrti. Čemu? Vsaka sekunda, ki jo je prebil morilec v sobi po umoru, je bila združena zanj z velikim rizikom. Če se je zadrževal s prestavljanjem naslanjača, je moral imeti za to tehtne razloge. Pointer je zaklenil vrata knjižnice in zapovedal nekaj svojim ljudem. zlasti kar se tiče Farranta, na katerega naj bi budno pazili, dokler bi ne bil sum od vrnjen od njega Potem je pa sedel v avto in se odpeljal k zdravniku na dom. Bila je krasna hišica, r/braščena z ovijalkami. Okrog nje je bil nekoliko zanemarjen vrt. Menda Gaskellovi niso imeli dovolj denarja za vrtnarja in za obnovitev vrta, Gospodična Gaskellova je prišla na trkanje višjega inšpektorja odpret. Hladno mu je podala roko in Pointer je čez njeno ramo zagledal obraz moža, ki ga je bil opazil že v sodni dvorani med zaslišanjem. Bil je ozek, lokav obraz s trdimi potezami okrog ozkih usten. Pointer je opazil, da se Ga skeli, kakor se je ta mož pisal, izredno zanima za zaslišanje. Ko je Pointer zvedel za zaroko Gaske^love hčere z umorienim sirom Henrvjem. si je v d"hu zopet priklical pred oči ta obraz. Ni se delal kakor oče skrušen po nesreči, ki je zadela njegovo hčer, temveč je iz njegovih lokavih oči prej odsevalo nekakšno zadovoljstvo. Njegov poset je namreč prav tako veljal očetu kakor hčeri. Hotel se je prepričati, da-li je bil prvi vtis, ki ga je napravil nanj Gaskell, varljiv, a ni bil. Ko ga je zdaj zopet srečal, je imel občutek, da je Gaskell sicer mož izredne duševne sile, da je pa na drugi strani zahrbten in zloben. Gaskell ga je sprejel s hlinjeno laskavim nasmehom svojih ozkih usten, toda m'egove srepe oči ni-so kazale niti sence nasmeha, bile so hladne in zlobne kakor vedno. — Nekdo me je nrišel o>"**kat. — se je začul zamolkel Gaskellov glas. — Komaj* Ah, že vem, to je detektiv iz Scotland Yarda, Videl sem vas pri zaslišanju. Morda ste prišli k mojima hčerkama, ki sta bili v Beoadbendsu. ko se je to zgodilo. Izvolite naprej. Alison, napoti si gospodu. Ko se je Alison umanila od vrat. je od vedel Gaskell detektiva v sobo, kier je najbrže prej čital novine, kajti ležale so na tleh razgrnjene pri udobnem lesenem naslanjaču. Povabil je gosta, naj sede in počaka. Pointer se je predstavil, ni pa hotel sesti v pri-maknieni naslanjač. — Rad bi govoril med štirimi očmi z gospodično Gaskellovo in tudi z gospo Evansovo, — je dejal tiho. — Med štirimi očmi? — Gaskell je vprašujoče dvignil obrvi. — Čemu pa? Moji hčeri nimata pred menoj nobenih skrivnosti, da bi ne mogel biti navzoč. — Hotela sem pravkar oditi, ker moram nekaj kupiti, — je dejala Alison, ki je bila že Pripravljena na odhod- — će me hočete spremiti, prosim- Gaskell se je ozrl na njo in pri tem je nekam čudno zavijal oči. — Če je tako, pa pojdem z varni, — je dejal prijazno. — To ni mogoče, — je odgovorila Alison. — Bea-trice ne more ostati čisto sama doma. Kaj pa če bi kaj potrebovala. Bojim se, da ne boste mogli govoriti z mojo sestro, — se je obrnila k Pointerju, ki je čutil nekakšen sovražni duh med obema, — očetom in hčerko. — Sestra leži. Preveč je bilo to zanjo in povrhu še to današnje zaslišanje. — Preveč za ljubeče srce, — je zamrmral Gaskell. — Dobro. Alison, ostanemo torej vsi tu, če želiš. — Nikakor ne, gospod, — je izjavil Pointer odločno. — Potrebno ml je pričevanje gospodične Ga-skellove glede tega, kako je našla sira Henrvja po umoru. V tako važnem vprašanju pa človeka nikoli ne zaslišujem vpričo tretje osebe ... — Prosim, — se je uklonil Gaskell navidez rade volje. — Če Je pa tako. v as ne morem zadrževati. Odšel je z njima do vrat in gledal, kako odhajata. — Prišel sem vprašat vas po nečem, kar ste baje vzeli iz predalčka sira Henrvja takoj potem, ko je bil najden mrtev, — je začel Pointer. — Moram vas opozoriti, da bodo vaše iznovedbe pozneje zapisane, da bo njihova resničnost preverjena. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani H