78. številka Trst. v nedeljo 19. marca 1905. Tečaj XXX, tm~ Iz haj i* vsaki dan Tuii ob nedehah in praznikih ob 5. uri zjutraj. "•«ainifn«- Storilke <»e prodajajo po 3 ♦ aonorih tobakarnah t Trs»tu in okolici, '-»lji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. uri. ob ponedeljkih ob novč. <6 stot.nk) Ljubljani. Gonci, >t. Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd >rJ«»e In narot-be sprejema uprava lista „Edinost**, ullra orrlo Galatti St. iS. — l radne ure so od pop. do zvečer. — Cene oglasom 16 st na vreto petit; poslanice, >*mrtnice. javne zahvale in domači od as i po pogodbi. TELEFON Štev. 11*7, Edinost Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć t Naročnina znaia ta vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Xa naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. ^Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Giorffio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik fonsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija iista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. x8. Poštno-hranilnični račun št. 652.841. (Brzojavne vesti). Hunguzi napadli vlak. PARIZ IS. Poročevalec »Matina« je »rzojavil iz Harbina, da se je hotel dne 8. t. m. iz Harbina podati v Mukden. Blizo postaje Singenjia so pa Hunguzi rapadli vlak, v katerem je bilo mnego r. ea iz Tokija od 16. t. m.: Miaisterski • redaedaik Karoma je iitel ta nekem shodu aen'akov govor, v katerem je z avil, da e t«žko rež:T kedaj bo zvršila vojna. Ruse ; > o v s e m poraziti bo izvenredno težavna naloga, ki z-hteva, da je ves japonski narod složen. M aister je icrezil nado, da bodo finančniki \ elikodušno podpiral« vlado. Dosedanji vspeh vojne je ugod-neji, kakor se je zamoglo predvHjati, ko e •Japonska pričela vojnr. Ter'ai je bilo vee negotovo, toda sloga naroda je vodila do nepretrgane vrste rmag ca morju in na kopnem. Nadalje je minister priobčil, da so tudi .n izetE<*i bivajoči v -lap neki podpisali novo pojilo. Mandžnrski kitajski podkralj/ LONDON 18. List »Morniagpc*;« po a i* Pekinga od 17. t. ir.: Kitajska ala je imenovala Š;0-Gerhena podkraljem Mandiurji. Šac-Gerhen je imel te dni zz voi z jap nskim odposlancem v Pe-ngu ter se nemudoma poda v Mukden. Rusko kitajska banka. PETROGRAD 18. O govorih, češ, » je ru?ko-kit*jtk* banka pcvodom umak* aen a Rus »v iz Mukdena izgubila za dva ai lijooa srebrn h pil c, ni na vod Inem mestu s t česar znano. Poročilo generala Kuropatkina. PETROGRAD 18. General Kuropatkn je • rzojavil carju dne 16. t. m. : Zadnje če;e nh-e armade so dne 15 t. m. imele boj na v.-ioah jufcoo-vztečno od T eiina in pri vasi PODLISTEK. 157 Palicuan, južno-vztočno od Tielina. Po nt Si so se čete umaknile na pozicije pri Sinu&Bito ob reki Liaoho in pri vasi Kaolintsa, ne da bi jih sovražnik nadlegoval. Dne 16. t. m. so čete marširale dslje. Dne 15. t. m. so Hunguzi zasedli mesto Fakumin. Rusko posojilo. KOLIN 18. Petrograjski dopisnik »Koln. Zeitungc je sporočil svojemu listu, da se na merodajnem nce^tu drže načela, da se mora na.laljevaii vojna do popolnega vspeha, če-ar ne zamore menjati — kakor zatrjujejo dobro obveščene esebe — tudi odpoved francczkih bank ter velika prepadenoBt in nevolja. Ako ne pride do sporazuma med interes ranimi ruskimi in francoskimi finančnimi krogi, tedaj najme Rusija posojilo doma. Udeleženci za* trjujejo, da ee je na sedenjih pogajanjih glede posojila šlo le za pripravljavne razgovore ; konečne pogodbe se ni nameravalo skleniti. Finančni minister Kokovzov je namreč povodom pogajanj glede zadnjega posojila, naje tega v Nemčiji, izjavil, da ne najme novega posojila do 1. aprila. Pogajanja se baje nadaljujejo. Avstro-ogrska častnika na bojišču. DUNAJ 18. Z ozirom na not co, ki so jo priobčili listi, da se ne ve, kaka osoda e zadela v ruskem glavnem stanu avstro-ogr?ka c. in kr. častni-ta, podpolkovnika C.-i ser caa in stotnika grtia S?zepskegs, je c. in kr. vojco minister>tvo priobčilo, da se glasom neke danes dospelo brzojavke naheja podpolkovnik Ciic-erics v Harbinu. Kje da s3 nahaja sedaj stotaik Sczepinsk , ni doš'o do B?daj nikako poročilo. Ruska lazaretna ladij a »Kost roma«. KANE.JA 18. RuBka lazaretna ladija > Kostrom? c ie dospela iz < >dese v sudaški zaliv. Ladija bo spremljala rusko eskadro Dogodki v Rusiji. LIBAVA 18. S noči je šest oseb v eni najživahnejših ulic napadlo dva ndarja, lednega je razorožilo, a drugega iežko ranilo. Storilci so zbežali. LODZ 18. Danes so v nekater h tovarnah priče i delavci štrajkati. PETROGRAD 18. (Petr. brz. agent.) Določeno je, da preuči položaj in razmere meata Baku in gubercije člen senata. To nalogo prevzeme baje senator Muamiski. Demenii PETROGRAD 18 (Petr. brz. agent.) Vest, ki bo jo priobčile novine, da je bilo v zadnjem času 900 teeb, ki so bile radi verskih pregr<šfcov zaprte, izpuščenih iz samostanskih zaporov, je giasom uradnih poročil neresnična. V zadnjem čtsu je bilo zaprtih sedem oseb, ki so bile izpuščene na svobodo. V samostanskih zapor.h ee ne nahaja več nobena oseba, zaprta radi verrkih pregreškov. Brzojavne vesti. Španski kralj. DUNAJ 18. Španski kralj Alfonz pride meseca oktobra eemkaj obiskat dunajski dvor. Sismsko posojilo. BANGKOK 18. (Reuterjev biro.) Kralj je odobril da Be naj me inozemsko posojilo v znesku enega milijona fantov šterlingov. Iz Arabije. LONDON 18. (Reuterjev biro.) Mesto Sama, ki ima bije 5000 mož turske posadke, oblegajo ustaški Aiabci. Oblegovalci so od bili guvernerjeve pogoje o preJaj'. Širi se govor ca, da je mesto že v rokah ustadev. Prokletstvo. ZcjJoT.nski roman Avfuata Senoe — Nadaljeval in dovriil I. E Tomić. P reve! M. C —Ć. Trikrat je navalil Lučentc kakor vrag, r «rat so ga odbili Kapiteljci v potok. Krvava voda je poriečila obali. Kupi mrtv:n trupel, kamenje, orožje — vse sa je gnjetlo po Koritu. Zvtnovi zvonijo slabsje, žvenket t #ja s« um za, čuti je le še zapovedi častil kov, ječacje ranjenih, ki se vlačijo brez pomoči na obal. Veuki gr sti senik je v platrenu : za ga je ognjena strela kapiteljska, goreče •eno se dviga v zrak; nikdo ne gasi, ni časa « t~. Spe padanje se je zaustavilo, trebalo »e je oddahniti za trenotek, nabrati moči. Lučeačev m so omagovale sile, izgubili so mn >go ljudij. ali upehani so biii tudi Kapi-teTci. Vrhu nas pa je bilo že borbe na meč, na pesti. Kepitanove čete so se zbirale na griškem bregu, da cdpo^'jejo. da odnesejo ranjene in popravijo orožje. Za nasipom so Kapiteljci pobirali mrtve. Gospod kapetan sedi na griški obali pred hišo sedlarja Draginiča, opiraje glavo na laket. Bied je, jezen je ; oči upira v svojo čelado, ki leži pred njim na tleh. Okolo njega bo stali vodje povešenih glav, nemi, čakajoči na zapoved. — Podaj mi vode, IbovM, je zamrmral kapitan. Častnik mu je nudil vrč, a Lučenae je potegnil dva trikrat prav poštjno in rekel : — Sramota ! Vsi so strahopetci ! Ali ee tako bije J Tristo vragov ! Trikrat smo si razbili glave ob tem popovBkem krstiŠču. Babe ! Babe ! — Ali gospod, ljudje so obnemogli, so-vrežaiki so se branili po vražje, je prigovo-ril Iaov 6 ponižno. — Molči ! Ni res ! Babe ste ! je zakričal Lučenae, udarivsi s noge ob tla. Čuj, je-li popovski turen naš ? — Ni. Iz Hrvatske. ZAGREB, 17. marca 1905. Prišla je torej tudi t;sta dolgo pričakovana in razno komentirana avdijenca Toma-šideva. Sedaj moramo priznati, da je Toma še ob vojnem vprašanju in ob vprašanju carinskega ločenja govonl prav tako, kakor želi ves hrvatski narod. A kaj je še druzega govoril — to nam ni znano. Jedno je pak jasno. S svojimi izjavami je zadel Madjare v živo. Ti pa so nam m nolega tedna vsaki dan tem povodom izkazovali po novinoh svoje — >brat?kec simpstije in »bratsko« ljubav: za-sramovajoči neše pravice in otimajoči nam — seveda samo v časniških člankih — vsako pravico do individualnega našega obstanka. Oglasil se je cel<5 tudi neki nadri-učenjak, profesor S3ghy, pak je nastopil s trditvijo, da smo mi Hrvatje leta 1807. sami zahtevali madjarsii kemandovni jezik. Gosp. Saghv- pa nima nikakih dokazov za to, a tudi naši zgodovinarji prav nič ne vedo o tem. In tako se je ta madjarski profesor lepo blamiral po stari navadi madjarskih učenjakov. Madiari eo se uprli z vso silo, da ne bi mi dosegli tega, kar hočejo oni za-se. Ma-djari pa nam vendar zagotovljajo od dne do dne, da vse ono, kar so oni pridobili za-se, veija tudi za nas. Ko pa oni zahtevajo ma> djarski komando, mi pa hrvatski, to zopet ne ugaja našim bratom, ker oni bi hoteli, da bi se mi posluževali njihovega blagoglasnega jezika v voj.-k nem poveljf-tvu. Ko torej mi vzporedno z Madjeri zahtevamo poveljstvo v narodnem jeziku, nas Madjari imenujejo »orodje Avstrije«. Oni pravijo, da mi služimo D.inaju, ter da želimo predstavljati madjarske zahteve kakor neopravičene. In to baje za to, ker hoSemo isto : veljavo n&rodnega jezika v vojski ! D^, kadar naši »bratje« nimajo druzega orožja, pak :e poslužujejo krilate fraze o »služabnikih kamarile« in sličnepa ! Prct Tcm:šci samemu reznašajo važne Saži, da bi zmanjšali važnost njegove avdi- jencije. Tako eo sedaj razširili glasove, da je kralj jako hladno vsprejel in odslovil Toma-ši<5i ter da mu je reke), da je zahteva po hrvatski komandi neizpolnjiva m — smešna ! A veste, kdo širi te glasove ? Nikdo drugi, nego poznani izdajica — Kovacsevics! Naša »narodna stranka« pa vendar molči in trpi v svoji sredi človeka, kije izdajica in etavlja glavo v nevarnost njej sami in vsemu narodu ! Mislimo, da ta dogodek odpre oči njegovim kolegom iz »narodne stranke«. Onega Takacsa, poštarja v Cepinu, kije bil rekel, da so vsi Hrvatje, (ali, kakor on slovesno ponavlja : Slovaki) kukavice, ao vrgli is Sepinske čitalnice, ker, kakor nežna-Čajntžu, mu ni mesta med značajnimi in poštenimi ljudmi. Klic po pravici in proti politiki, ti izzivlja Mio na invazijo naših obal! (Zvršetek.) Z mnogih Btrani so prigovarjali B anki-niju radi te »navdušene himne za avstrijsko vojno mornarico« in eo trdili, da je ta del govora Biankinijevega izzval osupnenje med vsemi svobodomiselnimi in zavednimi elementi parlamenta. To, kar je rekel Biankini, da je mogel govoriti le v svojem, ne pa v imenu Dalmacije. Ker t} da je bilo le poveličavanje militarizma. Biankini da je priporočal izsesa-vanje naroda v svrho nabavljanja topov in mitraljez. Realizovanje Biankinijevih teženj da bi provzročilo končno nscijcnalno in eko-nomno propast Dilmacije. Kajti ogromni troški bi repartikulirali tudi na najsiromašnejo avstrijsko pokrajino — Dalmacijo, ki ima ža sedaj največi odstotek tk ekucij. Pomnoženju vojne mornarice bi neizogibno sledilo pomno-ženje kontinenta novincev. Tth pa dajajo naj-1 več Dalmacija in druge primorske pokrajine, i tz Dalmacije se itak že seli preko morja toliko delavcih moči, da oni, ki ostajajo, ne zadoščajo ve5 za navadno produkcijo. Po mnenju Biankinija pa noj bi se še te delavne moči žrtvovale militarizmu in odtegnile deželi. Naravna pt sledica bi bila : ekoaomno propadanje teh pokrajin. Nam gr^ z — pravijo dalje — germanizem, a temu nojiz latneja propaga-torja sta birokratizem in militarizem. Mnogo tega in eličnega se prigovarja B ankiniju. PoBsbno pa se naglaša tu, da je bil njegov govor skrajno neoportun ravno v sedanjem momentu ogrske kriza in spremembe v politični situvaciji na Ogrskem, kateri mora slediti oživljanje vprašanja združenja Dalmacije a Hrvatsko, kajti po Biaakinijevem go* oru bi ee moglo soditi, da Dalmacija se niti noče leči ti od Avstrije, marveč da želi okrepiti svojo zvero žnjo. Mi se nočemo spuš5d«i v to navskrižje med Biankinijem in omenjenimi glasovi iz hrvatske javnosti. Beležimo le še, da se je — Niti to! Vraga! Imaš-li kakov glae o Grgi in bratu ? — Enkrat 6ta navalile, ali odbili so ju, kmetje so strahopetci. — Kakor vi vsi ! Kaj delajo Nemci čevljarji! Zakaj ne naskočijo, kakor sem re kel ? — Ncčejo, mirujejo, bojijo se, da bi jim Kapiteljci zapalili hiše. — Zapalim jih jim jaz. O Horvatovi vojski ni mkakega glasu ? — Ni. — Menda je še daleč, ko se ni povrnil še moj odposlanec. Še je časa. Pa če se ima zrušiti nebo, je planil na noge in si postavil šlem na glavo, nabiti moram Kapiteljca, predno pridejo ligaši. Nočem, da bi mi bil; pod erežjem za hrbtom, ko bom tolkel prekletega Horvata. Isovie 1 Naj mi dovedeje drugega konja. Popovski turen pustite na miru. Vsa posadka, ki sem jo oBtavil na Griču, naj pride semkaj. Poteza naj se zatrobi, naj zazvone z velikim zvonom na Bve-lem Marku ; a če se je pojavil na vidiku sdvražnik, naj udirjajo z malim zvonom. K lesenemu branišču primaknite baklje, in da mi poletite VBi kakor strele, da udarite vsi kakor ec klin. Solnce jc odmaknilo od po-ludaeva. Za eno um hočem sedeti v šiofov-skem dvoru. Pojte ! Lučenae je skočil na vranca> poletel kraj Čet po vsej obali, kopje je zablestelo, zasukavsi se v vis. — Junaki ! je zakričal kapitan, pa ča ima zemlja pokati pod vami, v eni uri mi imate vzeti Kapitelj ! Živela Marija ! — Živio Kapitan! se je glasilo po vssj vojsk*. Veliki zvon je zazvonil, z Gr;ča bo ae jeznim korakom usu vale nove čete na obal. Sedaj je zatrobila prva, druga, trtt a — za-tr./b le so vse trobente po obali. — NasKok ! je zagrmel kapitan. Z* hip je umolknilo vse, ali v drugem hipu so se zaletele čete kakor divji biki ob kriku Bkozi vodo na kapiteljski nasip. — Sedaj smo izgubljeni ! je pcšepnil kanonik Ivan na branišču Stjepku Horvatu ; že zadnji naskok smo komaj odbili. Umreti hočemo junaški. (Pride še.) fOi'aaec Biank n zavz'l za nujno direktno i Anal. g'je od tedaj in sedaj ni možno zvezo Dalmacije e a: e^iičem monarhije. A tajiti, ali s to razliko, da bo bile irgube na zaključil je : Najnujneje pa je, da se pred vseoa za : n umikanju Kutuzova v k:rni veliko v e Č e, razmerju e francoz-nfgo 8i bile Kuro dovolji hrvatsko in slovensko patkinove izgube v rr*m?rju z japonskimi, prebivalstvo o a o b a 1 i h Adrije, Nerazmeroo neugtdneje pa so bile razmere da se priznajo nifgove svete pravice in da se 9tori Konec politiki, ki uprav izzivlje Italijo na invazijo naše obali. Še vedno osta;a spom n iz stare zgodovine, da niso v j ne mornarice, da ni=o grajska zi-dovja, a:a>ptk da so prsa z£.dovcljn h državljanov najbolja obramba države. Zadovoljite Hrvate n Sij vence* na jugu monarhije in to bo izdaja o vel ko već n?go 50 vojnih ladij ta Kuropatkica v trojnem pogledu : 1) Ku-tr.zov se je vojeval v lastni deželi z domač m prebivalstvom, Kuropatkin pa v tuji dežeii z neprijateljskim prebivalstvom ; 2) Kutuzov ie bil na domačih tleh, Kuropatkin pa oddaljen circa 11.000 km od domc-vine ; 3) je bilp številno razmerje Kutuzova začetkom vo_ne nasproti Franeoicm ugodneje, nego ono Kuropatkina nasproti niso ko prvega red.-, več, nciro popolna. mrčna, za Japoncem ; 4) niso zavezniki proti Kutu-v oj n !=i» s bna H »t . Ako e slavni NeUon i zovu predstavljali jedaotne harmonične rekel, da nhjb jija obramba mo ske obali je bitiia volje, dočim predstavljajo Japonci na odprtem morju, pa pravimo mi, da najbolja obramba Trsta, Istre in DjIoijc je j e odprta in iskrena politike, po 1 i t i k r. pravičnosti in osvobojenja v narodnem ii ekonomskem smiftlu toli hudo tlačenih Hrvatov n Slovencev. — Visoka zborn 'a ! K*r Dalmacija in ostale lirvatake m- paktno, fanatizirano, dobro in moderno organizirano narodno mas) z nenavadno energijo. — To vse treba imeti prei očmi. ako hočemo pravično soditi, kar j« Kuropatkin storil in dosegel do Mukdeaa. Zato si mi za take razmere, kakoršne obstoj 9 v v stočni dežele ob \driji pripadajo tej monarhiji, ker Aziji, ne moremo predstavljat boljega zistem * v imajo za sto toliK > važnost — diJžaort ja = vojevanju, nego »e bila gori navedena Kuro-tud: m narhije, da stori vse, kar treba, da patkinova strategi a. Će bi Kuropatfeinov bodo te dežele varne v miru in v vojni in nsf-lelnik hotel bojevati v bltstvu po dru- /avar vane prei nevarnimi ^p >p£
  • je za nrs vsi-kako pomirljivo. I/nevič je star bojni tovariš Kuropatkinov, ki je v sporazumljenju žaiim dosegi 1 lepih vspthov, izlasti pa v b tki pri Mukdenu, kjer ee ja posebno odlikoval na vodstvu svoje III. armade. Po vsem, ker je znano izvenruskemu steo prošnjo. Vzroki temu odiezajo popol , svetu o Kurcpatkinu, m; ne bi mogli vreči noma nagemu presoje vanj u v mditaričnem nanj ni enega kamena, pogledu. ; * ^ afc Naj pa b do vzroki Kuropatkinovemu odpezvanju kateri k'b, mi ostajamo slej ko pre; pri svojem nazoru, r*a je z tzirr.m na ves k nap'eka okolnosti, ki pr hajajo v j;cštev v tej ekecepcijoneloi vojn , temeljna ideja Kuropatkinove strate g i ejedino prava in primerne. It mi si dovoljujemo trditev, da je b lo do M ikdeti tudi izvajanje — toliko v velikem kol ke r v malem — te temeljne ide e pov?em pravo. Kakor rudeča nit se je vleklo d sedaj v tej vojni na ruski strani : v podrobnem t ienz vn • in defenz vco nastopanje, v velikem pa boji in bitke s tendencijo izogibanja odleč Jnim dr godkom. J ako je Kuropatkin postopal do Muk-dena. :n stvari so se razvijale ugodno. Tako sa se vsi spopadi n b ike od juga do Muk-dena, ki s > b le v prvi hip razkričane kakor frlasovi ruskih listov o bitki pri Muk dena. »Mcsk. Vcdcmo^ti« konstatujejo, da ee je brtzivomno tudi v tej bitki pokazala hrabrost in stčnrst ruskih čet. To nam vzbuja nado, da se bojna sreča ni dtfinitivno odvrnila od na«, da č;m zamenjarro svojo previdnost z drznostjo, nedelavnost z delavnostjo, predsodke s popolnim presojanjem okolnosti, tedaj bo sledila zmega tudi našemu or( žju, kakor je sledila dosedaj japonskemu. V«jni sotrudnik »Novoje VTremjac p as: Jasno vidim ponočno markiranje naših čet — ki 83 se borile kakor levi, ter provtroč ie sovražniku ogromnih zgub in vzlc temu imele kakor konečni izid le moraliČen ne-v?peh — in niti naj manja graja mi ne pri* ▼eliki ruski porazi, kmaiu izkazale kakor j baj« na um ; naoprotno, želim te naše brate, ki so se tiko n^vetrašeno žrtvovali — —** na;!ej s: ruski vspehi, v čeet in priznanje Kuropatkinove etrategij". V visoki meri velja to za b.tko pri L aojanu, kar je konečno prip^ znaval odkrito ves m Ltarični svet. Glede izida bitke pri Mukdenu nam manjkejo še vedno podatki, da bi megli :z- j reč kako sodbo, se ni-li morda na ruski e rani zneverdo izskušeni pre šoji strategiji Kcrofatkina ?! In če je bilo morda temu tako, kje e b.l vzrok ? ! .Vi m >rda v spre niftnbi dušsvne dispozicije Kuropa'kina »a meg-., ali pa morda v vnanjih vpliv h ? ! , ^ Pjhave Od^r >vora na to vprsšnjc s; ne dovolju jem y. Ne preostaja nam nič druzfga, i:ego da računamo z deistv-fim. da Kuropatk n ni več vihni poveljnik. In vnpričo tega dejstva ponavljamo svoje uverjenie: kdor-koli mu bo na«ledn k, ne bo nmei izneveriti se gori OEnsčeni temeljni ideji Kuropatkinove strate-i g je, ako bo5e Kusiia siečno zaključiti vojno v vzttčn A«y. Tu je nčiteljica — zgodovina ruske vojne leta l^ll*. Tudi tedaj je uv delo rnsk> vo>kovodstvo — general Kutuzov —t da proti močnejemu in pov?em pripravljenemu Nap leonu, temu mojstru ▼ojevenja, ni m' žno stopati nasproti drngače, nego um kaje ee ob vedn;h bojib, dokler ni za nase življenje, za našo skunno zgodovinsko stvar, 8 čem vzpodbuditi, jih napolniti z novimi nadami ter jih pomirit*. Brezdvomno je, da ima sedaj neša domovina prestati težko izkušnjo, toda take izkušnje morajo vzbuditi v nas novih zicči za boj proti sovražniku. Hodimo bolj ruski, pusimo na stran razne prepire, oeebnoBti, prazne sanje. Sedaj ni čis za to. Spomnimo 89 na leto 1^12, kjer je B rodinu sledila Be zerina, spomnimo se leta 1700 in 170i* Narve »Svete piše v nekem članku naslovljenem : »B tka pri Mukdenu«: Pravi vrroki vseh teh žalostnih dogodkov se pojasnijo v bodočnosti. Nikakor p8 ni smeti dolžiti naš h čet radi pomanikanja hrabrosti; iste bo se bor.le junaško. Mi ne moremo izgubiti vere v našo armado. Zato se irguba Mukdena in odboj proti Tielinu ne sme smatrati kakor nopolen poraz. Reči moramo: Mi smo pre-1 pustili Mukden, zadnja beseda pa še ni izgovorjena. O lede sklepanja miru. Nasproti govoricam, ki se razširjajo v inozemstvu, da se v Rusiji čim dalje tem bolj zahteve, naj se sklene mir, naj podamo dosežena lašt.a »tovila* premoV Tudi tedaj tu ifjavo ll8ta >Novo^e Vremja«. List piše: •o ojstrj kr t zirah postopanje Kutuzova, ali »JaP°nci "htevajo od Rusije poldrugo mili-kmalu po b tki pri Barodinu, ko je H»a jardo voJn® f d^kodi»ine, in Francija bi to krit ka na h u a, se je ukazala vsa velika 8VOt° p^rbela. Tega ni potreba ; Ruaija ne v red m s', vojevanja Kutnzove. Kajti taktični potrebuje mim.« zmagovaltc od poljske meje do Moekve, e d"ž vel tu r aiveči strateg čni poraz, ki ga O položaju v Avstriji, potna rg dov na v toliki veličini, tako, da »N. Fr. Preeee« komentira govor, ki ga •e e moral umikati z Moskve in je potem je imel ministeraki predsednik baron Gaut?ch na uxisanju na pota Moskvz--Berez;na iz v razpravi o predlogu po«l. Darschatte, kije gubd vso svojo iepc»t do tedaj vedno zmago- zahteval, naj se imenuje iz parlamenta pose-vaino armado. ben odbor, ki naj prouči naše razmerje do Odrske. Kakor že znano, j'b bil ta predle g vsprejet, a debata c njem je bila tako stvarna, kakor io že dolgo ni doživel avstr j sk- parlament. V razpravo je pcBfgdl, kakor že rečeno, tudi ministerski predsednik baron Gautech, ki je zegctovljal, da bo vlada v vseh slučajih vestno čuvala interese te polovice monarhija ter je izrekdl svoje zadoščenje na tem, da se je naš parlament pokazal solidarnim o pogledu na to zi našo polovico ž vljenako vprašanje. Kako" omenjeno v uvoiu, komentira dunajska >N. Fr. Preske« ta govor minister skega piedsedniea Gautscha. Že zlchotDa pripomba, da govor barona Gautscha ni :z-zval posebnega entuziazmr, kaže, kako krogi, v katerih imenu govori »N. Fr. Pressec, ne morejo preboleti pada dr.?. Korberja in ce morejo odpustiti Gautschu, da je posti Ko be-jev naslednik. Nu, da, saj v to veruje vsakdo, da je bila Ko berjeva doba, doba poln b loncev za nenasitne nemške stranke. In to žilovanje radi n egovega pada nam priča, koliko neiskrenosti je bilo v dru. Korberju, ko je slo^emo prisegal svojo — cbjektivnosi. Kakor vzrok da ni bil Gautschev govor posebno toplo vsprejet, navaja »N. Fr. Pres?e« trditev, da je bil rečeni govor sestavljen na ssmih prem'sah, ki bi imele veljavo še le potem, ko bi bile uresničene. I seveda, to velja vsaki premisi, da ima ve ljavo le tedaj, ako j a izvedljiva. »N. Fr. PreBsr« ni torej povedala n e novega :n n-e originalnega. Njena izvajanja pa nas z£n:mfsjo zato, ker med tike neveljavne premiee prišteva tudi snorazumljenje med vlado in Ceh'. Ti poslednji da so dovolili premirje le za gotov čas in le glede parlamentarne razprave gotovih vprašanj. Posebno pa gre dunajskemu listu navskriž zahteva Čehov, da se skliče dež ln: zbnr česki. češ. da to je slabo znamenje, ako Čehi zahtevajo to ravno v momentu, ko sta parlcment in vlada preokupirana po nevernosti, ki grozi Avstriji od sti'Eni OgiBke. Čudne nazore razvija lu dunajski list. Kakor da bi vča*ib, ko ima država svoje velike potrebe, posamične pokrajine prenehale imeti svoje potrebe! Kaj pa. če bi bila država leta preokupirana cd kake velike skrbi ? Mari naj bi v vetrn tem času posamične kronovine zanemarjale svoje koristi in puš?ale, da jim propadejo finance ia vse gospodarstvo ter naj bi zanemarjale potrebe svojega prebivalstva na kulturnem polju ?! Nu, eaj ni težko uganit1, kaj tišči ljudi okolo »N. Fr. Pre3sec : Birvo bi morali pokazati ! Kakor znano, obstruirajo Nemci v deželnem zboru češkem. A so to svojo obstruk-cijo v glavnem opravičevali z obstrukcijo v državnem zboru. Ker pa so Čehi odnehali od obstrukcije, bi mora1 i, d3sl?dnc, tudi Nemci odnehati od s?oje obBtrukcije. Tega pa nočejo, ker hočejo teroriz rati v prilog svojim neopravičenim aspiracijam. Zato jim tako smrdi zahteva po sklicanju deželnega zbora čaškega. To nj bovo upiranje je zelo poučno. Sklicanje deželnega zbira je eden pogojev za pomirjenje in torej za saniranje parlamenta in odpravo razjedajoče državne krize. A, da si bi Nemci ne le mogli, ampak po vsej logiki tudi morali privoliti v to zahtevo, vendar nočejo in se upirajo. To govore cale knjige, kdo noče pomir-jenja, kdo sistematično zastruplja politično življenje Avstrije in kdo j« pravi in jedini krivec na hudi kriz:. Nemci so to, a »Neue Fr. Presse« je njih glasilo. Ogrska kriza. Zopet prihajajo v zadnjih dneh na dan imena raznih politikov, ki so se tekom ogr ske krize Že večkrat imenovala. Vendar ne zdi gotovo, da je v prvi vr*ti grof Julij Andrae-y prejel od cesarja nalog, da na te melju programa krone seBtavi novo ministerstvo. Cesar bc poda danes v Bud mpešto. Drobne politične vesti. — Ruski jezik na Francoz-k e m. Iz Pariza javljajo, da je francozki naučni minister izdal naredbo, ki nalaga, da se ruski jez k poučuje na licejih in gimaa-zijah. — Kazenska raspava radi strela iz topa. Te dni je pred vojnim sodiščem v Petrograda pričela razprava radi ostr/ga streli iz topa, ki je bil ispaljen co-vodem blagoslovljenja vode dne 19. janu- varja t. i. Pred sodiščem je pet Častni _ov ia tr je vojaki. — Prebivalstvo v Makedoniji. Po najcoveiem popisa je v makedonskih vilajetih 3,171.690 duš. Bolgarov je 557.734 Srbov 167.601, Grkov 647.692, Turkov 1 720.007, Ž dov 48 270, Kucovla-hov 30 116. Domače vesti. Tržaškemu SloTanstvu glas »Sokolp« Štiri mesece je temu, ko pest starejih Sokolov deU vee mežno da tukajšnjemu »Sokolu« povrne glas, ki ga ja užival piošlih let in da navede v sveže življenje sodobnosti, da bi naš tiž:ški »SjkoU v teh težkih dneh popolnoma odgovarjal svoji nalogi zdrave 1 Bokelake misli. Nu, da-si je delo Sokolov prednjakov neumor-o, da s: si je društvo hudo zadol-i žilo, d i uredi prustrato, najmoderneje prirejeno telovadn co, t>e io slovanska mlad;na Trdta odzvala s^oji dolžnosti v številu dvaj-i set telovadcev omiadincev, deset gojencev in do 20 drobnih otrcč čsv. Ti poslednji obi-skujfj ) vaje najodušavljeneje ; a pohvaliti moramo tudi n ihove voditelje, ki ee trud jo, da otrtka pripravijo za telovadbo. Prvi oddelek — odrasli — obiskujejo le v malem številu telovadnico, smo ee ravno od ta mnogoitevilue mladine nadejali, i da testavimo četo 100 Sokolov. Di gujenci neradno in v premaleni ate-■ vil« obiskujejo tel iva ibo. to je neodpustna krivda starišev, ki kažejo 9 tem, da nočejo j odgojiti Slovanstvu zdravih Slovencev, razvitih Da telesu in duši. »S.)kul< ni politična organizacija, ali v Tntu d(hb more nadomestiti mnoge narodne nedostatke, ker more držati zbrane mlade sile, ki nam jih nenarodne šole hočejo odtujiti. »Trž. Soko'« e letoi boj nego kedaj | nudil svojim členom in prijateljem prll.ke 1 za zabavo in veselje. Siriaj ja nastopila doba, ko zove slovensko mladino na resno vršenje svoje sokcleke dolžnosti. Da p i bo naša bc kolska organizacija v Trstu dovrš^neja, odločili smo uvesti ženski oddelek, v kateri bodo mogle pri-Btopati Soko :ce od 10—20 let. V ta oddelek sfcav'jamo mi mnogo nade, kajti naš narod j treba zdravih, narednih mater, da mu bo bodočnost osigurana. Poživljamo zato * se one mlade prija-I teljice »Sokola«, ki so želele stopiti vanj kakor izvršujoče členice, a tudi druge, ki bi se rade pridružile prvim, da pridejo v torek ob 8. uri zvečer v telovadnico, da se pogovorimo, kako bi v najkrajšem ča9u oži-votvor.li lepo namero. Še enkrat ee cbračamo do slovanske mladine v Trstu in do slovanskih starišev, da se na svojo korist odzovejo pozivu »Sokola*, 'da to društvo res p »stane diki vseh Sioven-: cev, a v ponos in uteho ostalih Slovanov, ki i vsi z zaupanjem gledajo na boibo najizpo-stavljeneje veje slovanskega naroda. Na zdar 1 Iz »Trž. Sokola.« Koncerta „Glasbene Matice". Lože in sedeži za koncerta »Glasbene Matice«, ki se bodeta vršila dne 25. in 26. t. m. v »Narodnem domu« se dobivajo od danes naprej pri vratarju »Narodnega doma«. Za veliki koncert Ondriček so že oddane vse lože do ene. Povpraševanje za sedeže raste cd dne do dae. Danes, na praznik sv. Jožefa se ia-bavni vlak, ki odide iz postaje pri S*. Andreju ob 2. uri 29 minut, ustavi tudi na postaj ici v Ric ms n jih, istotako se ustavi v Ricmanjih isti zabavni vlak, ki odhaja iz ^ o:taje Hjrpelje-Kozina ob 8. uri 33 min. zvečer. Razmere na naših sredojih šolah. V petek smo priobčiii notico o postopanju profesorja \Vo!fa na tukajšiji državnij gimnaziji nasprjti naš m dijakom in nasproti slo-venskemu jeziku. Nast)pno podamo, kar piše zadnja celjska »Domovina« o razmerah na mariborski gimnaziji. Lisu piše : »Uprav barbbrske razmere vlzdajo na gimnaziji v Mar/coru, kjer ao profesorji, če mogoče, še je9i.rp.\ ijši zagrizenci kakor v Celju. Gotova bo to nezdrave razmere, Če sredi žotakega leta izstopajo dijaki, seveda večinoma Slovenci, trumoma iz zavoda. Mi seveda daleko nočemo dijakom dajati nikake potube, a dolžnost slovenskega časopisja je, da izaese v javnost, korumpirane razmere, vltdajo na uxn h z»v dih, kjer se vzja a (brez vstopnine). vstopnina v lcž9 1 K 60 veo-sa aiiai.aa. Z vso odl ičnostjo smo «tot. ; sedeži na galerj; z všteto vstopnino ..er t «, da bi profesorji iz nexškega šovi- po 2 K, vstopnina na galerijo 1 K. v.rma zat rali naše dijake. To eo gn;le razmere - - - - - a če se ne predrugačijo, je dolžnost dežel- DARILA. e=ra š -kega sveta, da jih pre 6**e in rsdravi. Xa upravo našega liata e poslal g. Il trgovinske zbornice t Rovinju Fr. Orel, učitelj iz Kort pri Pitami znesek ' a s:*»r z\ trg iv no je potrdil zopetno izve- K * in %icer s> nabrali K 3 >d >noinaš « v a v J - pa (|uarantotto predse In Kortah z* družbo sv. C.rila io Mit^da za in Leandra C a m u s jodpreds;d- Istro. K ."» nabrali svatje o priliki ženitvanj-k« m rgovinske in obrtne zbornice v j ske gost je g. Iv. G?t1»3C z go?pico Mari o I 'vin»u. Tul v K rtan po geslu : »Spomnimo se pri Silit« Šolskem sluge. Na c. k. dti. j d *** M* ženi mizi tudi n*a h siromašnih aiki v Trstu je rezpiaana služba eolskega j v Paziau« za dijaško podporno društvo jge s z.sumiz rsno plačo 800 K, akt vitetno j v f*«'nn* i oklado 240 K in pravico do službene Veke. Pr šnie ;e predložiti do 15. aprila k. namestn štvu v Trstu. Razpis obiteljskih ilnieb. V ulm n -sem ioiskem okraja «o razpisane sedeče 5. iibe : al stalnega učitelja-vodirel a ni ennrac eln eah : I Irsk , Kal, Ponikve, Slap, S^ča, [rebusa. K^moo Volarje. Ljg-Strmee; bi začr.snegd uČitelja-voditelja na eno rt ^redn<* na Bukovem ; c> ttaine učit?lj;<'3 na dvorazrednicah : /.»ga, Drežen-'a. SeiiO, na št1 n razredu icah : Tolmin. Bovce ; čl stalnega taduč telja-vo litel a na dvo-razre in:<*ih : Žags, Se j li je d bi • d kap.!«■ su.v. M. salo v ttauu, da zat.diaio. da je g. W ld: t-koui dveh iVt poskušal možno pn pis.taer.p li členih Z eze pom'jrje 0 lastniku, ti odstopa syoj kamenolom zadrugi, tudi v *adr„ih «-sv-P zakupa »nauke** za K 140 000. Res je. du te tu ii kamen »lom v R -tamu samenoMrn » np kamenoloma* lan em VT »Piccoiu« o J m.nole nedelje jo govora pod ttm naslovom o boju mej gospodarji m v sedan.em odstopu delavci Ntbrež nskih kamenolumov, m o omu P:'D"', u».a Kcr. 8d ,A ... ki je odstopil svoj« kumtDolouie more veo ne?o 10000 Kron kesarjtv. V i.tim čianku, k. vrednosti .p , ^m d kaE.n , da je ta odstop , c • .___ - . j \tr ,A nrin^sel s- \V lHilu loJ.000 kron n go priueša iLtormac ie, Katere je dal goap. Jd P1'" * ,J , . . . , . . . d i „ x j ie <->n zadiivolieval do »iti od na*. ki nismo nam v pogovoru s »ricc.luveui« porečeval- J* u . .. otm, je rečeno, da lastniki kamenolomo/, P (seveda iz/zemSi g*. \V.Hi a) grabijo sa \rat g. \Vildi ja urg u zaeiji nu ene nam kupČ i« io ki no mislimo posnemati n;eg tvega iz reda. Nabrežinf, 15 mero a 1905. Zveza klesarskih mojstrov in lastnikov kamenolomov v flabrežini. Loterijske številke zžrebind dne 18. ! marca. Trst 85, 34. 3 87, 54. Zadnje brzojavne vesli. Rusko-japonska vojna. Brzojavka generala Kuropatkina. PETROGRAD 1« Brzojavka tenerala KuropatKina od 17. r. ie. t»oto5a : Po ukazu Vtsega Veličanstva, katerega sem prejel (in? 10. t m. s ns dne 17. t. m. izročil generalu Li ne viču poveljstvo liad četami na kop.eja in na morju. Brzojavka generala Linevžča. PETRO< rRAD IS. General L neviČ je d> stalnega « zir. zača-nfga uč telja-v. di | brzojavil rarju, da je dne 17. t. nr. prevzel telja • Se a Ruti j povelj nštvo nad vsi i ti četam: na kopneoi in oziro«« s -daj s cer p-polnjena mesta v na m rju. ki pe bjnjajo proti Japoncem. kraju, ki b s? pa sprszn:la z novim ure- ^^~ novanjeo. }'r e : o-'ali predpisanim potom c. Borza« poroSUa dne 1-s. inarea ir. 'ir. c?mu šolskemu svetu v Tolminu Tržaška corzn -kom šest h tedn v d dneva razpisa naprej. , Napoleoni K 19.04- 19.07-, snK - r r 1 do —.—, Lond"1*! ferai-e^ terji'" K. '21i9 io—J40 a o Pr -:> iz drugih okrajev prdež jo naj Francija K 95^0 —95 40 Italija K 4) - i* _ i________ 't i, italijanski bankovci K. -.— —.— Nojić. a a taji io illililfti »pilili.. 117.1»»—117.3.V nemški ■ ------ ^e službami v š lah s potovalnim uči- avstrijska ećnotna ren-a K KX)-2i 10050 o i- ir vr r . y__________kronska renta K 98.2o tJ.S50, iiAiiinas^. rejv teljem Kamno-Volarje, L g-S.rmtc a Sela-1 ___ ^^^ akci,e K šU---67,; - delavca in da kiš m pog- db^, ki f-o jo z de a\ci fekicsnili 1. li)03 za 3 leta. Zve:a kie-sarsk h tnoj-;tr»tv v Nabrežin mera, toliko rad. ia'tiiii nteresov, kolikor radi reen ce, ob.asniti vse n^t čnotsti, ki se nahajajo v il.t irmtciiah g. NVildija, ter zvesto r&zlož.ti drgodke in nte o, po Katerem se je izvršil odstop u'. \V 1 lija dea.ceaj. 1 ) N re^, da Sv> lastniki kršili po morah zato, ker so jim deIave:T zlorab vš to klavzul ki jim je zagotavljala ek^kluzivnosr, v<»i«jevali svoio volio pret vši >-e š rajkom tudi za ti.ke /-.h avr, ki. ne samo, da bo^bde brez p idlege. ampak ki 83 b le popolnomti tuje pigolbi o s'.l * delu. Tako sa c. pr. pretili z nenadnim štraj- , _ - krm. če niso hoteli lcstn bi vsrreziti 7ahtevam MgDIOVdnd SODB dnigb delavcev, ki so im4i posla v kams ^ vmta 8 /desno\ nolomih, a ki niso bili nikakor intsresovani v " ' ' 'J____ omenjeni pngodbi ; pretili so eč štrajkom v MlorloniP vešč knjigovodstva, slovenske, g vrh o, da bi izsiljevali odnust kakega nadde ■« IdilOIIIO ital'janske, hrvatske in deloma lavca iz službe. T« štrajki bili enkrat nemške korispodence z večletno prakso, išče splošni, enkrat parc inln' v pojedinih delav v jutranjih urah 8—12. zaslužka Ponudbe nicah, a p sled c3 niih je bila ta, di so m- - pod »Postranski zaslužek« na upravo »Edin.c. rali členi Zve^e v dveh lotili odkloniti mr.rd« Listnica uredništva. Gospodu d o p i t n i k u o »drugem cvetu«: Dopisov, ki razpravljajo o tako delikatnih stvareh, r e n oreuio pnobčevati, aalo ne oavsjijo koikr^t-ih dej-itav S priob ^eaiem smnih op'ošn h trd tav m re priti le v zrtdr k>> trebj d kazivati. V pol nem siglf.s u r. V imi pa p iohčujemo p.iziv do naš^ mladine, ki ste ^a ua:.i*rtii vzak jučaem odstavku : »P^r as «Btr>t !« S to ši d j»k>. S pridn -"»tjo in marljivo-7.Vro jo nj< č r.s lj^f-cet- ! s=e odda takoj v ulici Farneto iot zvezano je potovanje, t» se nagradi z državne železaice Sčii--- 5-i— '^jinba- i ,iiii r |9<»— b'2,—, Llovdov^ akci'" 6iS - — 652 - tetaim zn^ssom >4«' K. • |grečke: TtaTS 34« 50-: 50 50 vr^ " 4d7 - Značilno za razmere na Eoreškeat. j .ittti0 V nekem slovenjem kraju na Kor. škem so meli nedavno shod podružnice družbe sv. < rila in Metodija. Seda: pa č tamo v »Miru« da učitelj; v soli icpmšu ejo otroke, kaj se je na shodu g'-voriio in predstavljalo?! Vprašamo : je li to š liki otročiči dovoljeno -redetvo, je-li š>ia primer*n krsj za tako — »tcleduštvo in vohunstvo? ! Kie je vzgoja, £;e morala, eko ee loče nedolžnega otročiča z rabljat: v to, da evectnvelao izpove tudi Kaj n«to*nega, ki naj t»i «luž !o v š.kanirs-r e njegovega a^tnega očeta?! — 8icer pa e bil »»hod javen, rblastvu nt/nanjea in vsakomur pri-topen. Ce so torej že dotični učitelji v itve?tai službi, ki nt ravno po--e no v s glasju s pravo ctl go šole, pa naj 1- bili vsaj toliko — možje, da bi bili šli i -ebno t a pes ušat! I mrl je v?er»j zjutraj upobojtni e. k. 315. - -i denkredit 1889 K 3j7.— 317—. fur4^ -v 141 50 do 143.tO Srbske —do —. - Dunajska borza ob 2. uri oop. včeraj danes l>r±avni dolg v papirju IOO.C'5 10J 85 „ „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ kronah Avst. investicijska renta 31 Ogrska renta v zlatu 4U„ ...... kronah 4°0 100.95 12)05 l o0.f> 5 9H25 118 8> 98 35 c 9 9 j 1644.— 677.50 10». HO 1/0.-: 00.50 9320 so 98.3 ) 89.95 1643 — 675.20 •23* 87V, 239.87 117. IV1/s 117.10 23.4« " 23.43 19.18 19.06 95.25 95.25 llaO 11.30 Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije I^ondon. 10 Ij»tr. 100 državnih mart 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklepi — Francozka renta 99.52, italijanska renta 104 75, Apanski esterieur 9".:17, akcije otoaianske banke 603—. Menjice na London 251*5. Pariz. Avstrijske iržitfit teli«- —*— Lombardi 94— unificirana tnr&ka rentt 88 5d avstrijaka zlata ren • 102 65, odrska 4•/, ziat L&nderba 513— turške srečk' Umetnost. . renta 10J.65 ---- tiuančai svetovalec Andrej Stark v sta- 134 parižka hanka 13 01, italijanska na^ridi-rnMs ^ j ... j jonalne akcije —.—, »ko'ii« K o Tinti 16.53. Vzdržana ___London. vSklet>l Konsondt-^ doi. 913/. -----------------—i^ombaidi 33 t srebro 2«*/i6 Spaiska renta 901/, lijanaka renta 1033 4 trt d diskont, 23 , oaaojic. Dunaju —.— dohodki bsnte — . — izuiačila bip> —.— Stalna. Tržna ooroćMa 18. marca. Budimpešta Pšenic* ch auru K 19 2 i dc K 19 24; rž za april K 15.28 do K 15.30 ; ove3 * -pril od K 1A.28 do 14 30; koruza «i maj K 15.36 do K 15.?8 Ptonica: ponudbe srednje, uovpf^aevttU e ugodno, mirno. Prcdija 15.000 nr et. stot. neipreai nj no. Koiuza in oves nespremenjeno. Rž mrtveje Vreme: dež. Glasbene >1 atiee II. koncert k bo dne 26 t. m. ob 4. uri popolu^n", obseza sedeči v-pored ; 1. Zdenko F.bieh : »Pomladanska ro manca«. Za sopran in bas soic, mešan zbor n orkester. Sopran solo gdč. Mira Dev, bas e tlo g. Julij Betetto. 2. Act d Fvierster ; »Ljub ca«. Balada — me^aa zbor capella. ii. Siovenstte narodne pesmi : a) ».Te pa davi s'.an ca pedla«, b) »Miška«fc) »Luna sije« — mešani zbori — harm. M. H obad 4. a) dr. G ljmir Krek: »Vabilo«, b) Anton Lajovic: »Bolest kovač«, c) »Napitnica« — mešani' S9 zbori & capeila. 5. Viteslav No^ak : »Ne srečna vojna«. Bilada na moravske narodne besede — za mešan zbor in orkester. 1». Sijeva n S H a vre. (Skleo t Kava "feitia g vid rage ca tek. mesec po kg 42.1, frt, za maj 41.'/, New-York. - Kava Rio bedofe dobavr. vzdržano. L stotink zvi^unja Hamburg. j i\ a »v« Santos geo average za marec 3j'4 a um za aept. 36'/4 za decembei 36-'4. Vzdržaio. — Kava Rio n ^ačn loco 36 —38, navadna reelna 38 - 39 uavadc& do . . 42 Hamburg. (Sklep ) Sladkor sa marec 29.50 za apiil 29.75. 1-. maj 29 80 «a iun 29.7.", t* julij 29 8-^, avgust 29 30. Mirno. Vreme : lepa Sladkor tuzemaKi. Oentruugal pa* piu^, K 66.50 do 68.00, za sep: :moer K —— do —.-Mokronjac: »Srbsko-makedonske marec-avg. 66.50 do 63.— Concucć Melinp . K —. . narodne pasmi iz Ohrida - mešani zbori A promp^r5 'i —.—, marec-avg. oaou ao s ,-iu, •aoella. 7. Siovensbe narodne (>esmi : a) »Me-j London. Sladkor iz repe surov 14."/16 St . •»« • - •»«»• f«^ » »k.. —.'«. ' »Brat; veseli vsi!« c) »L^ubca povej, april 15.4U, za maj - junij 16.--, za ne j - av- „ • - ^i„■ 1 -., i• __ gust 16 75 'mirno.) — r -enica za tekoč, m- p >vei .« »5>ir aacek poje, zvrjpoli« — me- fe__, .w. . . .. r J ■ ' 6 sec 23.o5, za april :3.S5, za maj - junij šani zbori — harm M. Hubad. S. Anton 24.1'5 za maj-avgust 24.15 itrd :o'i — Mob> za te koći mesec 2*.9 , za april 30 25, za maj-junij .30.80, za maj-avgust 31.-— 'rtrdui).; — Repičn« olje za takoCi meaoc 52 75. za april 52 75 ca maj - avgust 51 50 za septembe - december ol — 1 stalno., £fjirit za tekoči mesec 44.—, za april 44 25 za maj-avgust 45.— za september - december 40-25 tstalno) Sladkor surov 88" u»o nov 3?- - imirao bel za tekoči mesec 4os 4 za maj-avgust 415, za julij-avgust 41%, za okiober-jan. 3i5,, vata'no), rafiniran 721,—7a— Vreme: dež Ncdved: »Nazaj v planinski raj« — mešan zbor a capeila. 9. Dr. Anton Dvi rak : Sklepni zbor I. dela oratoriju »Se. Ljudmila« — mešan zbor in crkeeter. • 'ene: Vstopnina v pritličje 1 K 60 stat., te leži v pr.tličju z všteto vstopnino : od I.—III. veste po 5 K, od IV.—VII. vrste po 4 K, od VIII.—XI. vrste po 3 K, od XII.—XV. vrste po 2 K; kže po 12 K' tretiino njim ponujanih d»l v sVrbi, da m°rda no Indo m z vrši ti. Ce bi ne bili delavc -kiFsarji prvi krš li pngrdbe, bi bU: lastniki (hranili tudi ta, d«s ravno t=žsk p igo i. 2 ) Gosp. Hans Wddi je deVi ono kiav zulo v pogodbo p >polui ma s 111 jvoljoo, ne da bi bil poprej o tein vprfcšal diuge Lsmke, ki eo jo — hočeš, nočeš — morali vspiejeti, ker ie b la že priobčena delavoam in ker se jim je mudil » z izročitvijo žj pričetih d 1. On a;m se je hot9l rešit pozneje t s klavzulo, kar dokazuje dejet »o, di se je pogajal unt meao ia p'nmrno s p:isimezaimi členi Zveze, iziavicš: v nekem pismu: »Pripravljen sem v interesu stvari, ki je tu li moj, tudi z žrtvami pomsgiti Vam gospod ina« j aspogo;em, da bi drugi last liki ne smeli ne d rastao ne iniirektno sprejema*" del zi S}lkan preou:«amo t«ku časa. da dokaže, koliko dobrega bodo imali iz tega delavci klesar,i. Go'p. Hans \V;ldi ni odf-tipil delavo€ni ktesarjem »rimski kamenolom« v Nabrežin-m oneea v R^pentabru, ki sta laHa'na na-brežinske oziroma r<*p°ntaborske občine, ampak o Utonil jim je za 300.000 kron le zakuono pijodbo kamenolomov. katero poeodbo ima o-» z mima < b^in^m" in no katere] plačuje on za zakup letnih K 2000. Delavci kamenolomilci. kater h več:ne pipedu'« kako m«lenko<»t. (h šo in nekol'ko oolia).se ni*o hoteli ndelpŽiti t<» kupčiin. katero ao Rpr»ieli sami kle?ari'. ki zaslužijo več in m posedujeio nič?sar. Mnoco kamenolo-nrilcev, ki «0 delili v »rim8Vem kamenolomu « =e :e vrnilo na delo k svojim nekdanjim g -soodarjem. . G-pp. Wddi tri«, dn ta kupčija ni zini mkoka snekulacija, ker da je on odklonil *) Za članke ped tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. SVOJI K SVOJIM! Prva klet dalmatinskih vin Biliškov & A ram baši 11. t TRSTU, ulica Sanita 22. 30- TRANSITNA ZALOGA Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji. Na zahtev se poSilja na dom v steklenicah ali ^odčekih. 3 •r Y manufakturni prodajalni * ) Alojzij Galberti > ulica Barriera vecchia 13. ^ Za bližajočo se jesen in zimo! j Zaloga blaia im novosti s iz ta in inozemskih tovarn Izbera moškega in ženskega blaga (drap. de dame) ; zimske volnene srajce, maje, jager, mornarske iz dlakastega bombaža ter vsakovrstne za gospe in otroke. Izbor fuštan^a nain°vejših ?arv in risapj > > > \ > > kakor tudi flanela x Lawntennla Odeja od volne ali imbotirana. Židane in volnene ovratnice ier rute od gl. 1*20 više Izbor delavskih hlač in srajc. Pneohnne-f • »robnarljea z krojače in rUbCUlIUM. vilje. — Sprejema narooc moških ln ženskih oblek ter perila. { - Najzmernej A e cene. - Zaloga tn- in inozemstlli Tin, špirita in li^jpi in razprodaj'a na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via d e i r a c q u e §t. iSf. (nasproti KalTš Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezetnih italijanakih in avstro-o^rakih vin. Bordeaux, Bur. gunder. renskih vin. Mosella in Chianti. — Rum-konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec. slivovec in brinjevec. — Izdelki J. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja odpol litra naprej. rovarna poiitdcvn Aleksander Levi Pmzi z== ulica Tcsa St 52 A = t v lftfltni hi5i) ZALOG A: Pi&zza Rosarie (šolsko pcslopjs). ^ftue, d&ifl o! bati nlkififl koa'jsmao Sprejemajo se vsakovrstna d^U tn^l po posebnih načrtih. gastrovfta ocalk- brw)ua«o tj Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J ?ia dei Bettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tik certte St. Petra t MSi Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo imdeluje ae solidno, trpežno in lično, in sicer asuno in lesa, posnienegm v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Album pohiStva poilja se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPUZTU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). craberjev anatom, muzej Fondo Con meo =32 ii Od danes naprej ir ljudska cena! Vstopnina le io nove. jfarodni kolek je vdobiti pri upravi » Edinost" najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno a.li črno obuvalo Najbolj se priporoča za Boxcalie,Oflcaria, Chevreaux in lakirane čevlje. DUNAJ, XIII. TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 MEBL07ANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Hraulio in posojilno društvo t Nateioi registrovana zadruga z omejeno zavezo. Vabilo n* redni občni zbor kj bo vršil dne 26 marca 1905 ob 3 uri popol v občinski pisarni v Nabrezini Dnevni red: 1 Pobpuje letnega računa z leto 11M>4. J P< ročilo kontrolnega odseka. Odobrenje rac um. 4. Volitev -'» udov v kontrolni odeek /a leto .">. K »zui preten kruh. moka prvih tovarn, sprejema na-roćbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na doni. Za obilen obiflk se toplo priporoča cen j. občinstvu. Najboljša, najlepša, najcenejša ura sedanjega časa! Pristne Roskopf-Savonnet od double = zlata remontoir na sidro so najnovejše lloskopf ure. Te ure imajo izvrstno in z-jamčeno precizijsko kolesje na sidro in imajo odskočne pokrovce od •jouble zlata z d>ojno prevlago. Double zlato, je zlatu podobna kosina, koja s- nikoli ne spremeni. Te ure so zbog krasnega dela posebno občudovane ter se ne ločijo od pristnih zlatih ur. IV Cena 5 gflcL K tej spadrjoča verižica od dvojnatega double zlata za gospode gl > > > > > > > > > > vso opravo. Na zdar! Jakob Klemene trgovina z manifakturami Hf v TRSTU, ulica Sv. Antona štev. 1. "»t OOOOOOOOODOOOOOO PRAGA Elizabetise ulice it. 5. nova Dnevno razpošiljanje ; m, .1. ITT (na debelo in drobno) Nova krma „Melassit" za konje, vole, krave, prašiče. Kilo po 20 stotinJc. Vreče od 50 kg. K 8. == Prodaju HUBER & Comp. v TRSTU t ullei M ad on ni na Štev. 7 (nasproti biršemu parnemu mlinu). .i. I' i i ii i CD DD Su i ČD* 3 < O n o to CD GO Velika zaloga in i Prosi se za obisk. — Obširno dovoljer.je kre-Iita. ooooooooooooooco Zahtevajte pri nakupu Varstvena zuarnka. ovo štedilno nulo z znamko „JELEN" Ono je zajamčeno čisto in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". Qq|ot)iV3 SC DOVSOfl! Jl ia SCHICHT. USTJE na LABI. IC Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju. "M y--*