List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih SR Slovenije
Ljubljana, 4. junij 1976 — Številka 11
Sun sem zgr«fil vse to - in vendar ml je tn)e.
Kaj je narobe z menoj?
Hotel sem biti mogočen - pa sem napravil nekaj, kar me dela majhnega. Hotel sem biti močan — pa sem nebogljen sredi strojev in stolpnic.
Hotel sem imeti stroje za služabnike — pa sem postal njihov služabnik. Sam sem, utesnjen in nebogljen ...
Kako naj živim?	JA-MA
Franc Šali
Ustvarili smo zelo ugodno družbenopolitično in idejno ozračje za reformo izobraževanja, vendar pa se morajo v ta proces vključiti vsi družbeni dejavniki, še posebno gospodarstvo in delavci v materialni proizvodnji.
Kadar se v našem dinamičnem družbenem razvoju za tre-
nutek ustavimo, da bi ocenili	kongres Zveze komunistov Ju-
prehojeno pot, položaj, v kate-	goslavije, ki sta opredelila te-
rem smo, da bi se pripravili na	meljna izhodišča, usmeritve in
nove naloge, se ponavadi v	naloge našega nadaljnjega raz-
mislih povrnemo k dogodkom,	voja, katerega sestavina sta tudi
ki šo bili odločilni za razvoj	vzgoja in izobraževanje, zave-
tiste družbene prakse, v katero	dajoč se, da lahko prav ta dejav-
se je zazrla naša pozornost.	nost bistveno prispeva k temu
Mislim na VII. kongres Zveze	— še posebno, če se bo glede na
komunistov Slovenije in X.	sprejete obveznosti dovolj hitro
vsebinsko in oblikovno preobrazila.
. Soodvisnosti med uresničevanjem zaupanih nalog in objektivnimi ter subjektivnimi pogoji so se predvsem delavci v prosveti vseskozi dobro zavedali. Se posebno komunistom je bilo jasno, da le reformirano šolstvo in drugačen družbenoekonom-
ski položaj prosvetnega delavca v združenem delu lahko uveljavita vzgojo in izobraževanje kot kvalitativni dejavnik družbenega razvoja.
Na teh idejnopolitičnih izhodiščih je potekalo in še poteka več pomembnih družbenih dejavnosti, ki so: utrjevanje družbenoekonomskih in družbeno-
političnih pogojev za razvoj socialističnega samoupravno združenega dela; utrjevanje vzgoje in izobraževanja kot kvalitativne sestavine združenega dela in oblikovalke vsestransko razvite socialistične samoupravljalske osebnosti; utrjevanje in razvija-
(Nadalj. m str. 2)
Prvi pomembnejši korak
Merilo: količina denaria
Zapis z 9. seje skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije, dne 27. maja. Dnevni red je predvidel 12 točk. Kot 6. so bila na vrsti „Merila za oblikovanje cen storitev vzgojno-izobraževalnih organizacij41. Razprava o tej točki dnevnega reda je trajala približno pet ur.
(Nadalj. s 1. str.) _
nje socialističnih samoupravnih odnosov v šolah; ukinjanje neupravičenih socialnih razlik; uveljavljanje, utrjevanje in nenehno razvijanje marksističnih izhodišč in usmerjenosti vzgoj-nizobraževalne prakse.
Ocenjujemo, da smo v teh akcijskih usmeritvah opravili pomembne naloge, toda glede na smotre, ki jih moramo doseči, je to šele prvi pomembnejši korak v reformi šolstva, še posebno sistema srednjega in visokega šolstva.
Če na kratko opredelimo trenutno idejnopolitično situacijo in naloge, ki izhajajo iz nje, potem lahko rečemo, da smo ustvarili zelo pozitivno družbenopolitično in idejno ozračje za reformo izobraževanja. Večina izobraževalnih ustanov je organiziranih kot temeljne organizacije združenega dela. Smo v procesu snovanja posebnih izobraževalnih skupnosti kot temeljev za spreminjanje družbenoekonomskih odnosov. Začeli smo s popravki in spreminjanjem novih izobraževalnih programov. Uvedli smo nove učne predmete s področja družboslovja, narodne obrambe in samozaščite. Definirali smo prvo fazo usmerjenega izobraževanja in zanjo izdelujemo ustrezne učne programe.
Res je, da je veliko storjenega, vendar lahko ocenimo, da se v procese reforme niso dovolj vključile vse družbenopolitične organizacije in organizacije združenega dela. Na reformo se še pogosto gleda kot na izrekanje o modelih sistema izobraževanja, ne pa kot da gre za vsestransko strokovno in družbenopolitično aktivnost, za nove odnose v vsakem določenem okolju. Za kritično vrednotenje doseženega ni toliko pomemben institucionalni vidik kot pa kakovost sprememb v učno-vzgojnem procesu, da bi se mladina počutila v njem kot subjekt.
Zaradi nadaljnje vključenosti združenega dela v reformne procese še nismo obvladali procesov kadrovske reprodukcije, razvili dohodkovnih odnosov, menjave dela, kar vse ohranja šolstvo še precej na področju porabe. Temeljne izobraževalne skupnosti se ukvarjajo predvsem z vprašanji razdeljevanja denarja, ne uveljavljajo pa se dohodkovni odnosi in svobodna menjava. Zato je nujno okrepiti politično akcijo sindikatov, še posebno pa zveze komunistov.
Dosedanje reformiranje usmerjenega izobraževanja ni le preveč „šolsko“ in premalo družbenoekonomsko, temveč je tudi delno, saj nismo razčlenili in celotno obdelali programa preobrazbe vzgoje in izobraževanja, ko gre za povezanost in soodvisnost med predšolsko in
Pri svojem samoupravnem preobražanju naj bi visoko šolstvo uveljavilo v učnem in raziskovalnem procesu načela narave, zakona o visokem šolstvu in zakona o združenem delu. Osnutek zakona o združenem delu, o katerem zdaj javno razpravljajo tudi v visokošolski in raziskovalni dejavnosti, je najobsežnejši, ključni in najce-lostnejši, iz nove ustave izvedeni družbeni normativni dokument, ki je zajel domala polovico ustavne vsebine. Zato moremo nedavno problemsko razpravo o samoupravljanju, dohodkovnih odnosih in menjavi dela v visokem šolstvu, ki jo je pripravil Sindikat delavcev
osnovnošolsko, srednješolsko in visokošolsko vzgojo in izobraževanjem do izobraževanja odraslih. Tako v sistemu vodoravnega in navpičnega povezovanja usmerjenega izobraževanja ni dovolj razjasnjeno vprašanje samoupravne organiziranosti raznih izobraževalnih ustanov raz-ličnih stopenj in smeri usmerjenega izobraževanja do delavskih univerz in drugih izobraževalnih organizacij v okviru centrov usmerjenega izobraževanja. Prav tako ni dovolj preučeno vprašanje, kako naj bi v skladu s tehnično-tehnološkim napredkom in potrebami organizacij združenega dela urejali vprašanja, kot so dokvalifikacije, prekvalifikacije, specializacije itd.
NE RAZLIKE, TEMVEČ RAZLIČNA GLEDANJA
Jasno nam mora biti tudi, da obstoje v zvezi s prvo fazo usmerjenega izobraževanja med republikami in pokrajinami ustrezne razlike, pri katerih ne gre za upoštevanje posebnosti razmer, temveč za različna gledanja ali pojasnjevanja programskih izhodišč X. kongresa ZK Jugoslavije. Čeprav je v dokumentih X kongresa o reformi šolstva jasno zapisano, da skupni izobraževalni temelj ni podaljšek obveznega šolanja na 10 let, temveč faza, ki je programsko organsko povezana tako z osnovno šolo kot z drugo stopnjo usmerjenega izobraževanja. To pomeni, da mora mladini dati večjo stopnjo splošne izobrazbe in temelj za izbiro ustrezne sklepne programske usmeritve. Prav tako smo še premalo preučili vprašanje pro-izvodno-tehnične vzgoje, kjer smo preveč govorili le o proizvodnji, manj pa o družbeni komponenti, o družbeni veljavi dela, o delu kot družbenoekonomski in moralno etični ter filozofski kategoriji.
Premalo smo storili tudi glede izoblikovanja kvalifikacijske lestvice poklicev. Za to bi se morali zavzeti predvsem gospodarska zbornica in sindikati ter izoblikovati predlog, ki bo ustrezal sodobnim potrebam dela in upravljanja z rezultati dela ne le v ožjem, temveč tudi v širšem družbenem okolju.
Prav je, da si še nadalje prizadevamo preobraziti vzgojo in izobraževanje, pri tem morajo sodelovati vsi družbeni dejavniki, še posebno gospodarstvo in delavci v materialni proizvodnji, da bi združeni v delu rešili vsa materialna, organizacijska, strokovna in idejnopolitična vprašanja. To bo v prid vseh, še posebej pa mlade generacije, saj gre za njeno srečnejšo in svobodnejšo prihodnost. („Komunist“ za „Prosvetnega delavca44)
znanosti in visokega šolstva Slovenije 28. maja v Mariboru, sežeto označiti kot pogovor o uveljavljanju načel zakona o združenem delu v visokošolski dejavnosti. To pa pomeni isto, kot uveljaviti visoko šolstvo v družbi združenih proizvajalcev oziroma v združenem delu, v katerem naj visoko šolstvo postane sestavina celotne družbene reprodukcije. Za samoupravno družbo in za samoupravno visoko šolstvo v njej je to neizbežen, vendar epohalen in radikalen zgodovinski prevrat, obenem pa proces, ki se je šele začel. Ne smemo se tedaj
(Nadalj. na 3. str.)
Uvodna načela, po katerih je (na osnovi natisnjenega gradiva „Merila za oblikovanje cen — Finančni načrt izobraževalne skupnosti Slovenije44) potekala razprava, so bila:
— Merila morajo v celoti odsevati ceno vzgojnoizobraževal-nega dela.
— Ne morejo posegati v notranjo delitev v posameznih vzgojnoizobraževalnih ustanovah, ker je notranja delitev zadeva dogovora delavcev posamezne ustanove (organizacije).
— Cena programa za leto 1976 je omejena, ker je količina denarja omejena; indeks je 111,10.
— Nobene izbire nimamo, ker nam nobena merila ne morejo dati več denarja. Bistveno bi bilo mogoče izboljšati stanje na vzgojnoizobraževalnem področju le s pomočjo večje količine denarja. Ker pa vemo, da je tudi v gospodarstvu stanje dokaj težavno, tega ne moremo pričakovati.
— V usmerjenem izobraževanju se prizadevanja razveseljivo hitro širijo. Vendar je tudi za to področje najprej nujno zagotoviti sredstva na osnovi čim hitrejšega ustanavljanja posebnih izobraževalnih skupnosti. Sicer bomo obtičali sredi prizadevanj. Besede tukaj ne morejo ničesar rešiti.
— Izvršni odbor izobraževalne skupnosti Slovenije je prejel množico pripomb v zvezi z „Merili za oblikovanje cen44. Tudi amandmaje glede omejitve vpisa na posamezne fakultete; vendar zaradi načrtnega gospodarjenja z denarjem, ki je na voljo, omejitev ostaja.
V razpravi so se pojavile misli, da so merila ostra — in tudi zelo krivična. Morala bi zrasti iz dogovarjanja izvajalcev vzgojnoizobraževalnega programa in uporabnikov. Ne upoštevajo niti družbenega dogovarjanja niti svobodne menjave dela.
In odgovor na to: Izhajajo iz količine denarja, ki je določena. Ne razpravljamo zdajle ne o družbenem dogovarjanju — za to obstaja drug forum — ne o socialnem položaju učiteljev, ali krajše, o njihovih plačah. Razpravljamo o osnovah meril za ceno vzgojnoizobraževalnega dela. Delegati lahko v celoti zavrnejo predlagana merila ali pa dajo svoje amandmaje.
Posamezni delegati so postavljali vprašanja:
— V občini (ali regiji) smo se dogovorili za določene dejavnosti, izobraževalna skupnost Slovenije v teh merilih zanje ne zagotavlja sredstev. Kaj zdaj? Dalje so zastavili vprašanje povečane amortizacije.
POJASNILO: Tisti, ki so se dogovorili za večje število (ali za poglobitev dejavnosti, amortizacijo in podobno) dejavnosti, bodo pač zdaj morah nositi posledice. Izobraževalna skupnost Slovenije mora imeti enotna merila — ker je količina denarja omejena. Ta merila kažejo, kako se oblikujejo skupna sredstva za pokrivanje stroškov v vzgoji in izobraževanju. Vse drugo je zadeva posameznih šol, zavodov, fakultet. Nekateri bi želeli, da bi bilo še vedno vse določeno, koliko komu pripada. Izobraževalna organizacija je dolžna izvesti učno-vzgojni načrt; znotraj svoje organizacije pa naj si tudi razdeli sredstva na temelju svojih aktov. Višje in visoke šole so po zakonu izenačene. In zadnji čas je že, da so te šole plačane po številu diplomantov, ne pa po številu vpisanih, ali celo po prostoru. Tudi proizvajalcem v tovarnah se štejejo samo proizvodi — ne pa začeta dela! Sredstva so odvisna torej od uspešnosti.
RAZMIŠLJANJE: Vse to je zamišljeno zelo smotrno in pošteno. Toda zakon ponudbe in povpraševanja neomejeno velja za vsa področja: kadar primanjkuje dobrih tržnih proizvodov, pokupijo porabniki tudi škart-no blago. Tako1 danes, ko manjka usposobljenih učiteljev, predmetnih učiteljev in diplomantov, vsevprek zaposlujemo in plačujemo študente. V šolstvu deloma pa tudi v drugih panogah. Kako naj se univerzitetni učitelji - pa če so še tako uspešni profesorji, docenti ali doktorji - borijo proti zakonu povpraševanja? Kako naj študente pripravijo do tega, da bodo diplomirali, če pa jih družba - precej tudi brez diplome - zadovoljivo plačuje?
To ni zagovor, pač pa dejstvo, na katerega ne najdem odgovora.
RAZPRAVA teče dalje. Vsi, ki boste brali ta sestavek, gotovo poznate „Merila za oblikovanje cen44 — saj so bila tri tedne v razpravi. Torej boste z lahkoto sledili pripombam delegatov. Eden od njih je preprosto dejal: — Ko bomo sprejeli ta merila, bomo v prene-katerem primeru s tem pristali na znižanje plač. Povejmo naravnost — ni denarja! Ustanove ga bodo prejele po sporazumu izobraževalne skupnosti Slovenije — delile pa po svojem notranjem sporazumu. To na kratko pomeni: Žrli se bomo med seboj.
Že družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije pa v svojem dogovoru (z dne 21. aprila 1976) republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje ter zavodu SR Slovenije za šolstvo piše: — Ocenjujemo, da so se tovrstni spori (delitev sredstev) v znatnem delu učiteljskih zborov stopnjevali do take stopnje, da nujno negativno vplivajo na delo učiteljev v razredih, na kakovost dela, odnos do dela in učencev. S tem pa so bistveno prizadeti tudi širši družbeni interesi. (Konec citata.)
SKLEP: Dogovorili so se, da bo ena od prihodnjih sej obravnavala samo osebne dohodke prosvetnih delavcev. Sicer drži: kakorkoli se dogovarjamo, denarja ne bo več. Je pa izredno pomembno, da se ta, kolikor ga je, razdeli čim bolj pravično. (Vsem tako nikoli ni mogoče ustreči.)
Delegati so nato dajali pripombe k posameznim poglavjem. Glasovali so — in v večini primerov izglasovali že zapisano stanje. (Izjema so bili delegati, ki so razpravljali o merihh šole za prodajalce; izvajalci so zahtevali drugačno uvrstitev, a so se končno le pobotali z delegati uporabniki, ki so glasovali proti.)
Delegati so se ustavili tudi ob 2%, ki sta določena za stimulacijo. Kdo naj dobi ta denar? Katera šola? Ali vse povprek? Kdo in po kakšnih merilih bo ocenjeval uspešnost dela? In odgovor: — Mnogim šolam smo ta denar odvzeli, ker svojih obveznosti niso opravile.
Pri visokih šolah so ponovno poudarjali, da je treba pospeševati vpis na proizvodno tehnične fakultete. Četudi je res, da študentje na teh fakultetah zavoljo poskusov v laboratorijih, ob strojih in inštrumentih več „stanejo“. Naša proizvodnja jih potrebuje. Število ur za visokošolske učitelje (profesorje in predavatelje), ki se ukvarjajo še z znanstvenoraziskovalnim delom, je znižano (od 360 na 210 letno). „Merila za oblikovanje cen pa ne upoštevajo asistentov in drugih znanstvenih sodelavcev, ki se prav tako ukvarjajo z raziskovalnim delom. Ob tehtnih dokazih delegatov so sklenili, da je
to pravno nelogično, sekretariat za zakonodajo pa bo odločil, kako se merila dopolnijo.
Kot refren v zvezi z visokim šolstvom so spet ponovili, daje osnova za sredstva — diplomant. Izvajalci (to je višje in visoke šole) naj se sami dogovorijo, kako bodo izvajali svoje delo, da bodo imeli dovolj diplomantov.	«
Tako so bila „Merila za oblikovanje cen44 na vseh področjih: od zavodov za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju do visokošolskih organizacij združenega dela — z glasovanjem delegatov izvajalcev in uporabnikov sprejeta.
NEŽA MAURER
Pripombe skupnosti srednjih šol in domov ter RO Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja
K merilom za oblikovanje cen v srednjih šolah
Skupnosti srednjih šol in domov ter izvršni odbor RO Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja so kritično ocenili predlog normativov in meril za oblikovanje cen vzgojnoizobraže-valne dejavnosti. Povzemamo pripombe, ki so jih poslali izobraževalni skupnosti SR Slovenije pred sejo njene skupščine, ki je bila 27. maja (in ki je predlagana merila tudi sprejela).
—	Predlog meril je pripravila posebna skupina izobraževalne skupnosti SR Slovenije brez sodelovanja izvajalcev in uporabnikov. Ta predlog ne upošteva ustavnega načela o svobodni menjavi dela ter ustavne pravice delavcev vzgoje in izobraževanja do enakega družbenoekonomskega položaja. Z njim prav tako ne uresničujemo določil Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976, ki v 9. poglavju govori o usmerjenem izobraževanju kot prvi prednostni dejavnosti. Glede osebnih dohodkov delavcev vzgoje in izobraževanja je dovolj zgovoren tale podatek: Med 77 panogami so bila posamezna področja vzgojnoizobraževalne dejavnosti v letu 1975 po osebnem dohodku na pogojno nekvalificiranega delavca na naslednjih mestih:
—	srednje šole	na 65. mestu
—	osnovne šole	na 67. mestu
—	vzgojnovarstveni zavodi	na 66. mestu
—	dijaški domovi	na 49. mestu
Predvideno povečanje denarja za 4,1 % v letu 1976 glede na leto 1975 predstavlja vse prej kot prednostni položaj teh dejavnosti.
—	Družbeno in politično ni sprejemljivo, da je pri oblikovanju predlogov meril in normativov sodelovala le ozka skupina izobraževalne skupnosti, izvajalci programa in uporabniki pa so bili ob strani. Zato je skupina izvajalcev izdelala svoj predlog meril, ki ga je podprla tudi sekcija za srednje šole in domove pri izobraževalni skupnosti Slovenije. Ta predlog pa je bil v celoti zavrnjen še pred sejo skupščine izobraževalne skupnosti in ni bil niti posredovan delegatom. Tak postopek onemogoča dogovarjanje o razporejanju tistih sredstev, ki so bila z družbenim dogovorom določena izobraževalni skupnosti.
—	S sprejetimi samoupravnimi sporazumi so bila postavljena razmerja med vrednotenjem posameznih delovnih mest. Predlog meril izobraževalne skupnosti pa ta razmerja odklanja in postavlja nova, ki so povsem drugačna tudi že od doslej uveljavljenih razmerij pri izobraževalni skupnosti Slovenije. S takšnim ravnanjem so porušena dveletna prizadevanja za nove samoupravne sporazume, ki naj bi omogočili enakopravno vrednotenje našega dela z delom delavcev drugih dejavnosti. Odločno zavračamo politično povsem zgrešeno mnenje, da so samoupravni sporazumi namenjeni le za notranjo delitev v posameznih zavodih. Samoupravni sporazumi so korak pri uresničevanju ustavnega načela o enakopravnem položaju vseh delavcev. Pomanjkanje denarja pri izobraževalni skupnosti ne more bti vzrok, da ne bi uveljavili novih samoupravnih sporazumov.
—	S predlogom izobraževalne skupnosti so predvideni tudi novi normativi za delovno obveznost delavcev vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Menimo, da razčlenitev 42-urne tedenske delovne obveznosti lahko pripravi samo za to usposobljena strokovna ustanova — npr. zavod SRS za šolstvo ali pedagoški inštitut. Opozoriti moramo, da so se na vzgojnoizobraževalnem področju naloge večale iz leta v leto, normativi pa se niso spremenili ali pa so se celo zaostrili. Za to je veliko primerov. Neskladja so nastala in še nastajajo zato, ker sestavljale! predloga meril in normativov ne upoštevajo predlogov izvajalcev in uporabnikov (npr. predloga sekcije za srednje šole in domove).
—	Merila in normativi naj bi veljali od 1. 1. 1976. Predlagane spremembe močno posegajo v organizacijo dela, kadrovsko zasedbo in osebne dohodke delavcev.
Ali smemo uveljaviti taka merila za pol leta nazaj, ne da bi upoštevali vse posledice? Menimo, da bi morali biti takšni normativi sprejeti pred rednim razpisom delovnih mest, to je do začetka marca, uveljavili pa bi jih lahko šele z novim šolskim letom. Predvidena uveljavitev teh meril pa bo gotovo sprožila marsikateri spor pred sodiščem združenega dela.
—	Menimo, da povečanje obsega dela v vzgoji in izobraževanju ne more iti iz leta v leto na račun delavcev v teh dejavnostih. Predlagano celotno povečanje denarja za 11,1 % v primerjavi z letom 1975 ne predstavlja niti enakovrednega položaja delavcev vzgojnoizobraževalne dejavnosti za sedanji obseg dela. Za povečani obseg dela je treba zagotoviti nova sredstva.
V tej zvezi tudi odločno odklanjamo vsakoletno prakso, da se delo prosvetnega delavca vrednoti samo glede na to, koliko denarja je na voljo, ne pa po njegovi družbeni vrednosti in pomenu.
P.S.:IO Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja ter predstavniki skupnosti srednjih šol in domov so predlagali, naj se na skupščini izobraževalne skupnosti Slovenije obravnavajo in upoštevajo predlogi sekcije za srednje šole in domove ter predlogi skupnosti: posameznih srednjih šol in domov. Predlog ni bil sprejet.______________________________________________
Več vprašanj kot
odgovorov_____________________
.
Sindikat delavcev znanosti in visokega šolstva Slovenije je v Mariboru pripravil problemsko razpravo o samoupravljanju in dohodkovnih odnosih v svobodni menjavi dela visokega šolstva:
S POSVETOVANJA O SAMOUPRAVNEM POVEZOVANJU IN ZDRUŽEVANJU VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH ZAVODOV
Nove razsežnosti
r	\
Spremembe porajajo nezaupanje, razmišljanja in množico vprašanj: čemu bo »novo« koristilo, koliko naporov bo zahtevalo, zakaj je potrebno in seveda, kolikšna bo cena. Ali bo zadeva poceni ali pa bo šla v breme izvajalcev.
Spremembe naj bi obračale barometer razmer in razpoloženja na boljše, saj je njihov namen izboljševati kakovost. Ker pa denarja ni na pretek, naj bi bila kakovost pridobljena za približno prav tako'vsoto kot pri starem načinu dela.
Integracije že zdavnaj niso več novost, povezovanje in združevanje šol pa je postalo posebno aktualno prav v zadnjih letih. O tem so podrobno razpravljali že na lanskoletnem posvetu, ki ga je organiziral CK ZKS skupaj s Sindikatom delavcev vzgoje in izobraževanja ter zavodom SRS za šolstvo. Takrat so sprejeli izhodišča za integracijske procese v osnovnem šolstvu, izvršni odbor RO Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja pa je sklenil, da bo pripravil posvet o vprašanjih, ki se pojavljajo pri samoupravnem povezovanju šol, pri združevanju dela in sredstev.
To posvetovanje je sklical republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja letošnjega 26. maja v dvorani hotela Kompas v Ljubljani. Udeležili so se ga tudi predstavniki: CK ZKS, republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter zavoda SRS za šolstvo. Predsednik RO Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Geza Čahuk je v uvodu Poudaril, da je namen posveta obravnavati problematiko združevanja dela in sredstev tudi glede na osnutek zakona o združenem delu, saj bomo začeli ustavna načela, opredeljena v tem zakonu, kmalu uveljavljati v naši samoupravni praksi.
Opozoril je na izhodišča za obravnavo integracijskih procesov: na znano resnico, da je reforma izobraževanja celosten družbeni proces, ki vključuje idejno vsebinske, sistemske spremembe in uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja. To pa pomeni, da integracija dela in sredstev ni le fizično združevanje posameznih vzgojnoizobraževalnih ustanov, ampak dobiva glede na razvitost in zrelost samoupravnih odnosov 1 v družbi nove razsežnosti. Temeljni namen integracije je povezati in nasloniti zasnovo in družbenoekonomski položaj šole na potrebe in interese združenega dela — tako v osnovnem šolstvu kot v usmerjenem izobraževanju. Posebej je poudarjeno, da vodoravna povezanost šol ne sme ovirati navpičnega združevanja in povezovanja šol, ki usposabljajo kadre za isto panogo ali soroden poklic.
Ne glede na to, kakšna sta stopnja in način povezovanja, pa naj bo organizacijska oblika vedno taka, da bodo doseženi
boljši vzgojnoizobraževalni uspehi. Z integracijo mora biti zagotovljen samoupravno čvrst položaj delavcev in uspešen razvoj vseh samoupravnih odnosov na tem področju.
In še izhodišče, ki zadeva celodnevno šolo: Samoupravno povezovanje in združevanje na področju osnovnega šolstva mora biti usmerjeno k uresničevanju programa . celodnevne šole. Zagotoviti je treba enotno zasnovano, samoupravno socialistično šolo, ki bo zrcalila utrip družbene stvarnosti ter omogočala vsestranski in bogat razvoj otrokove osebnosti.
Vsi integracijski procesi morajo biti zasnovani na temelju združevanja družbeno potrebnega dela, ki je osnova za svo-bodnp menjavo dela in pravic, ki izhajajo iz tako ovrednotenega dela. Pri integracijah je treba upoštevati predvsem pedagoški vidik. Ustavna zasnova samoupravnega organiziranja in osnutek zakona o združenem delu dajeta dovolj široke možnosti za izbiro take samoupravne zgradbe združevanja dela in sredstev, ki bo zrcalila doseženo raven in kakovost samoupravne razvitosti okolij ter možnosti nadaljnjega poglabljanja samoupravnih odnosov.
Tako izhodišča. Kaj pa je pokazala dosedanja praksa? Kot vemo, so izvedli doslej integracijo na področju vzgojnovar-stvenih zavodov, osnovnih in glasbenih šol v občinah Jesenice, Velenje, Novo mesto in Trbovlje.
O samoupravnem združevanju in povezovanju šol z vidika zakona o združenem delu je govoril direktor VIZ Jesenice Teodor Kreuzer: Pri obeh oblikah povezovanja in združevanja šol — samoupravnem združevanju dela in sredstev brez fizične integracije OZD ali pri združevanju
s fizično integracijo TOZD v delovno organizacijo'je potreben samoupravni sporazum o združevanju; možno je delno ali popolno združevanje dela in sredstev glede na samoupravni sporazum in smotre združevanja. Osnutek zakona o združenem delu natančneje opredeljuje tudi ustavno definicijo TOZD, ki jo je treba upoštevati pri fizičnem združevanju TOZD v delovno organizacijo. Za organiziranje TOZD je treba izpolniti tri pogoje, in sicer: — da je tak del delovna celota; če se da rezultat skupnega dela delavcev v delovni celoti izraziti tako kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu; če lahko delavci kot temeljna samoupravna skupnost delavcev v tej delovni celoti uresničujejo družbenoekonomske in druge samoupravne pravice.
Po osnutku zakona o združenem delu sedaj ni več potreben elaborat o družbenoekonomski upravičenosti organiziranja v TOZD. Ker so določila v osnutku tega zakona natančno opredeljena, samoupravno združevanje dela in sredstev ter fizična integracija TOZD v delovno organizacijo ni več težka ali nemogoča. Opredeliti je treba le smotre združevanja in izbrati ustrezno organizacijsko obliko. Osnutek zakona o združenem delu nakazuje glede tega tri oblike: — enovito organizacijo brez TOZD; delovno organizacijo s TOZD z enega področja dejavnosti ter delovno organizacijo s TOZD več sorodnih in med seboj si dopolnjujočih dejavnosti.
Delavci zavoda SR Slovenije za šolstvo so razpravljali o nekaterih vprašanjih, ki se pojavljajo ob združevanju vzgojnoizobraževalnih organizacij. Vprašanja so: organizacijske, samoupravne, ekonomske, in pedagoške narave.
Pri razreševanju teh vprašanj moramo upoštevati splošno usmeritev, ki jo dajejo naše dosedanje izkušnje in jo narekuje preobrazba vzgojnoizobraževal-nega procesa in sistema.
Združevanje vzgojnoizobraževalnih organizacij ne sme povzročiti odmikanja vodstvenih in šolskih svetovalnih delavcev od prakse, ne graditve hierarhične lestvice pristojnosti, predvsem pa ne sme odmakniti šole od njenega okolja.
ORGANIZACIJSKA
VPRAŠANJA:
Ali naj se združujejo vzgojno-izobraževalne organizacije vertikalno ali horizontalno? Koliko gojencev, učencev, učiteljev naj združujejo?
Na posvetovanju v Beogradu so priporočili horizontalno združevanje, to je združevanje istovrstnih vzgojnoizobraževalnih organizacij. Gre za tole: če se združijo različne vzgojnoizo-braževalne organizacije, ovirajo poenotenje organizacijskega modela različni samoupravni sporazumi. Težave se kažejo zlasti pri usklajevanju normativnih in samoupravnih aktov, med njimi pravilnikov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Ugotavljamo, da se posebno v manjših krajih združujejo tudi vzgojnoizobraževalne organizacije, kot so vzgojnovarstveni zavodi in osnovne šole.
Združujejo naj se predvsem vzgojnoizobraževalne organizacije, ki imajo skupne smotre in
IZKUŠNJE UČIJO
Teodor Kreuzer je govoril tudi o prvih integracijskih izkušnjah na njihovem območju, o začetnih korakih VIZ Jesenice. Svoje delo so začeli brez vzorov, sami so morali iskati smotre združevanja in jih prilagajati novim ustavnim spremembam. Neprecizno izdelani smotri združevanja pa lahko povzročijo veliko težav. Težave nastajajo, če se npr. pridružijo zavodi, ki za to niso dovolj zainteresirani. Težko se je sporazumeti tudi o obsegu in kakovosti dogovorjenih nalog, če ni enotnih meril za združevanje sredstev. Poglavje zase je financiranje skupnih služb saj merila TIS ne upoštevajo in ne stimulirajo takega združevanja. Opozoril je tudi na to, da pri integraciji TOZD na področju vzgoje in izobraževanja ne kaže mehanično prevzemati in prenašati uspešnih integracij s področja gospodarstva.
In kaj je skupno za vse šole? VIZ ureja admninistrativno strokovne in plansko analitične zadeve, ima skupno računovodstvo, skupne šolske svetovalne službe in ureja pravno strokovne zadeve. Skupna je tudi kadrovska služba in kadrovska politika, VIZ rešuje stanovanjske zadeve, skrbi za solidarnostno pomoč itn.
Kakšne pozitivne dosežke so zabeležili ti zavodi 'v dveletnem obdobju svojega delovanja? Delavci v TOZD pa tudi zunanji dejavniki ugotavljajo, da se je organizacija dela izboljšala, da je delo bolj usklajeno, poenoteno, integracija razvija in pospešuje samoupravljanje, saj je obveščenost
naloge ter laže usklajujejo svoje pedagoško, samoupravno in go-spodarsko-finančno delovanje. To pa ne izključuje možnosti, da se združujejo tudi raznovrstne vzgojnoizobraževalne organizacije, če to narekujejo okoliščine, v katerih delajo.
Število učiteljev in učencev ne sme biti preveliko. V Beogradu so se delegati BiH opredelili za največ 3000 gojencev in učencev. Naši primeri opozarjajo, da združevanje ne sme iti predaleč tako glede števila različnih vzgojnoizobraževalnih organizacij kot glede učencev in učiteljev, ker se v množici lahko izgubi identiteta organizacije in človeka ter njenih ali njegovih problemov.
Za število vzgojnoizobraževalnih organizacij, učencev in učiteljev, ki naj se združujejo, se ni mogoče opredeliti, ker je močno odvisno od:
—	stopnje splošne organiziranosti vzgojnoizobraževalnega dela
—	od materialnih možnosti
—	od medsebojne oddaljenosti posameznih vzgojnoizobraževalnih organizacij
—	od oblike integracije.
Vsekakor naj bi bilo število
tolikšno, da je mogoče obvladati problematiko vzgojnoizobraževalnih organizacij in delovnih kolektivov.
VPRAŠANJA SAMOUPRAVLJANJA:
Kakšna naj bo oblika integracije?
Ali pomeni to oženje samoupravnih pravic delovnih kolektivov?
Gotovo je, da morajo biti združene vzgojnoizobraževalne organizacije samoupravno organizirane v skladu z osnutkom zakona o združenem delu.
boljša, večji in boljši pa so tudi vzgojnoizobraževalni uspehi.
Ali je tako poslovanje cenejše? Na to vprašanje je odgovoril Teodor Kreuzer na kratko: — Da, ker za isti denar bolje delamo.
Direktor vzgojnoizobraževalnega zavoda VELENJE Franc Arlič pa je povedal, da so pocenili poslovanje kar za 36 starih milijonov, ker so delovna mesta v skupnih službah niže ocenjena, kot so bila prej na posameznih šolah. Samoupravljanje je boljše, saj vsakega delavca zanima, kakšen je položaj njegove delovne organizacije. Pedagoško izpopolnjevanje je dobilo nove razsežnosti, strokovni aktivi so še bolj zaživeli, saj učitelji raznih šol nenehno primerjajo svoje delo, skupno razrešujejo pedagoško didaktične in metodične probleme. Merila za ocenjevanje so poenotena, skupaj v sodelovanju s šolskimi svetovalnimi službami pripravljajo kontrolne naloge itn.
VPRAŠANJA TERJAJO ODGOVORE
Uvodoma smo že povedali, da je bil namen posvetovanja, ki ga je'organiziral RO Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja, odgovoriti na osrednja vprašanja, ki se pojavljajo v praksi, in sicer: Kakšna oblika samoupravnega povezovanja in združevanja šol je najprimernejša? Kolikšna je najustreznejša velikost vzgojnoizobraževalnega zavoda? Kakšen položaj in vlogo imajo šolske svetovalne službe v takem VIZ?
Že doslej so v razpravah veliko govorili o vlogi in nalogi individualnega organa upravljanja (direktorja) v integriranem zavodu ali organizaciji. Tudi na tem posvetu so postavili vprašanje na to temo. In nazadnje: kakšna je vloga zavoda SRS za šolstvo,
Združevanje ne sme okrniti samoupravnih pravic delavcev delovne organizacije.
Prednost organizacije združenega dela pa je v tem, da bolj strokovno pripravlja samoupravne akte in jih tudi usklajuje. Vsebinsko in organizacijsko lahko obogati enotno organizacijo ZK, sindikata in drugo.
EKONOMSKA VPRAŠANJA:
Z združevanjem dela in sredstev bi morali doseči boljšo, enovitejšo poslovnost, gospodarnost in solidarnost.
Glavni smoter naj bi bil: razbremeniti ravnatelje gospodar-sko-finančnih poslov, da bi lahko uspešno in kontinuirano pedagoško vodili učiteljske ali vzgojiteljske zbore. Praksa kaže, da sledi združevanju vzgojno-, izobraževalnih organizacij večja racionalizacija dela celotnega vzgojnoizobraževalnega zavoda in boljše poslovanje posameznih pedagoških enot.
PEDAGOŠKA VPRAŠANJA:
Kdo naj bo pedagoški vodja vzgojnoizobraževalne organizacije ali organizacije združenega dela?
Kako naj bo organizirano šolsko svetovalno delo?
Kako naj se organizirajo različni strokovni organi (šolski strokovni aktivi)?
Kako naj se porazdeli vodstvo celotnega vzgojnoizobraževalnega dela?
Pedagoško vodenje učiteljskega zborje in ostane pravica in dolžnost ravnatelja vzgojnoizobraževalne organizacije. Zato pa naj bi bil ta razbremenjen gospodarsko-finančnih nalog.
Uspešno in učinkovito je
kakšne bodo v prihodnje naloge inšpekcijsko-svetovalne službe?
Na ta vprašanja je odgovorila pedagoška svetovalka zavoda SRS za šolstvo Jelica Mesgsnelo-va. Njen prispevek objavljamo v celoti, saj so razpravljavci ocenili njene odgovore kot dragoceno usmeritev za prakso: tam, kjer integracija že poteka in za tiste, ki jo šele pripravljajo.
Lahko rečemo, da je posvet tehtno prikazal podobo sedanjih integracijskih procesov, ki so — kot je poudaril Geza Čahuk, nujnost današnjega in jutrišnjega dne. K temu nas vodijo samoupravni razvoj odnosov v naši družbi, potrebe združenega dela in svobodna menjava dela ter dohodkovni odnosi. Združevanje in povezovanje šol bo potekalo postopoma, pozornost pa je treba posvetiti najprej vsebini združevanja in šele nato obliki.
Pri vsakem združevanju in povezovanju šol mora biti jasno opredeljen smoter združevanja, izdelane morajo biti pedagoške, ekonomske in samoupravne analize, ki bodo osvetljevale pravice in dolžnosti delavca in vzgojnoizobraževalne organizacije. Tudi to jasno določa osnutek zakona o združenem delu.
Pri praktičnem izvajanju teh procesov bo pomagal šolam zavod SRS za šolstvo s svojimi organizacijskimi enotami, sindikati in druge družbenopolitične organizacije pa naj bodo pobudniki za prihodnje akcije na tem podrojču. Občinski odbori naj začno proučevati vprašanje integracijskih procesov na svojem območju. Hkrati ob razpravah osnutka zakona o združenem delu naj občinski odbori sindikata posvetijo pozornost tudi tem vprašanjem.
S posvetovanja poročala: MARJANA KUNEJ
namreč lahko pedagoško vodenje le takrat, ko ima pedagoški vodja pregled nad kadrom in delom vsakega člana delovnega kolektiva.
Po posvetih, praktičnih izkušnjah doma in po svetu zastopa zavod stališče, da delajo šolski svetovalni delavci v vzgojnoizobraževalni organizaciji, v šolskem okolju. Povezujejo se pri načrtovanju dela in pri kolektivnem opravljanju skupnih nalog. Strokovni organi delujejo v vsaki vzgojnoizobraževalni organizaciji. Res pa je, da nekateri med njimi, kot so strokovni aktivi učiteljev, šolskih svetovalnih delavcev, lahko izboljšajo kakovost vsebine in organizacije, če se združijo v enoten VIZ. Vodijo jih kot doslej učitelji mentotji, ki se po določenem obdobju zamenjajo. Pedagoški vodje vzgojnoizobraževalnih organizacij so dolžni spremljati njihovo delo. V tem primeru si ravnatelji te obveznosti med seboj sporazumno porazdelijo.
Celotno OZD naj bi pedagoško vodili ravnatelji vzgojnoizobraževalnih organizacij: eden izmed teh bi vodil pedagoško delo celotne OZD za določeno obdobje, morda eno ali dve leti. Ravnatelji sestavljajo skupaj z delavci skupnih služb OZD strokovni kolegij, ki predvsem usklajuje in načrtuje pedagoško delo, posplošuje pozitivne izkušnje prakse, organizira skupni interni študij za pedagoške delavce in spremlja delo strokovnih organov.
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo na področju združevanja vzgojnoizobraževalnih organizacij opravljal nadzorno svetovalne in proučevalne naloge po zakonu o pedagoški službi.
M
Naslovna stran 6. številke Glasbene mladine, ki predstavlja slovitega basista Julija Betetta v vlogi župana iz Bravničaijeve opere Pohujšanje v dolini šentflorjanski.
Tudi Glasbena mladina o Cankaiju
Naš časopis je v 8. aprilski številki med drugim navedel, kakšno gradivo so slovenski mladinski periodični listi pripravili kot svoj prispevek k proslavljanju Cankarjevega leta. Cicibanu, Kurirčku, Pionirskemu listu. Pionirju in Mladini, o katerih smo pisali, se je pridružila tudi Glasbena mladina, ki je v aprilski številki objavila daljši zapis o uglasbitvah Cankarjevih del. Članek posebej predstavlja operi Matije Bravničarja Pohujšanje v dolini šentlorjanski in Hlapec Jernej in njegova pravica, skomponirani na Cankarjevi besedili. Gradivo je uporabno zlasti za glasbene krožke po srednjih šolah.
Stališča in mnenja zavoda SRS za šolstvo o združevanju vzgojnoizobraževalnih organizacij
Več vprašanj kot odgovorov
(Nadalj. z 2. str.)
čuditi, če so se v Mariboru zbrani predstavniki slovenskega visokega šolstva pogovarjali tako, da je pomenek razprl veliko več vprašanj, kot pa dal končnih odgovorov.
Ustavno, zakonsko in idejno opredeljevanje visokega šolstva v združenem delu je — to velja povedati brez slepomišenja — daleč pred prakso, in tu je najbrž treba iskati odgovor na vprašanjee, ki si jih je zastavljalo tudi mariborsko posvetovanje: kako to, da je v dosedanji praksi in tudi v samoupravnih listinah našega visokega šolstva toliko formalizma, toliko ubadanja z oblikami namesto z vsebinami, ali če vprašamo naravnost, kakor je to storil uvodni razpravi) alec Miran Potrč, kako to, da navzlic nespornim interesom v organizacijah združenega dela za menjavo dela z visokim šolstvom do menjave vseeno ne pride? Menjava dela je osrednje vprašanje, ali natančneje temeljni odnos med visokim šolstvom in drugimi organizacijami združenega dela v gmotni proizvodnji in družbenih službah. Ravno menjava dela pa je za sedaj najmanj razčiščena. Kako npr. oblikovati količinske prvine menjave? Kakšne enote merjenja uporabljati? Kako se izobraževanje in raziskovanje izražata v novo ustvaijeni vrednosti? Tako se je na posvetu vpraševal ekonomist dr. France Čeme in opozaijal, da je »mehanizem svobodne menjave dela uravnan z ravnijo in razvojem produkcijskih sil in produkcijskih odnosov44 in da še vedno drži Marxovo načelo o primarnosti materialne proizvodnje in nadgradnje. Po Černetovem mnenju bi bil primernejši pojem »izmenjava dela44 kot pa menjava dela, ker ta pojem nosi obeležje blagovne menjave. — Skratka, v pojmu menjave dela je vse polno politično-ekonom-skih in filozofskih implikacij, ki jih še nismo domislih in jih bo praksa še odkrivala in uravnavala. Eno pa je gotovo: »menjava dela'4 se nima pravice imenovati dosedanje velikokrat vulgarno tržno pojmovano povezovanje visokega šolstva in raziskovanja z gospodarstvom — to je poudarilo več razpravljavcev — ker je taka »menjava44 prenekaterikrat bila privatizacija in razdrobljenost, ne pa del družbene reprodukcije. O menjavi dela bosta naše visoko šolstvo in raziskovanje najbrž pripravili še nadaljnje posvete, kajti iz menjave dela bosta formirali dohodek, to je dohodkovni odnos, in če je menjava dela teoretično in v praksi še neopredeljen proces, potem to pomeni, da se je do zdaj še kolikor toliko dalo formirati dohodek v visokem šolstvu in raziskovanju mimo menjave dela.
Temeljna učno-raziskovalna samoupravna enota združenega dela, TOZD v visokem šolstvu je po mnenju razpravljavcev še slabo izoblikovana. Izpostavljena je predvsem dvema skraj-nostima: ali je preveč avtarktič-na, samozadostna, vase zaprta — samoupravno, delovno-orga-
nizacijsko in dohodkovno, ali pa je postavljena zelo formalno in se, čeprav je temeljna enota, po svojih stvarnih pristojnostih ne loči veliko od različnih drugih organizacijskih enot. V prvem primeru temeljne enote razkosavajo fakulteto oziroma visokošolsko organizacijo združenega dela in se vedejo kot samostojne »fakultete", v drugem primeru pa je . temeljna enota le organizacijska oblika brez uresničenih temeljnih samoupravnih odnosov. Sedanji položaj temeljne enote in fakultete, pa njenih raznih in-tersnih inštitutov, oddelkov, kateder itd. v mnogih primerih razkriva, da notranja organiziranost v visokem šolstvu ni prilagojena novim ustavnim odnosom v združenem delu. Ne samoupravno, pa tudi ne dohodkovno. Omenjeni inštitut in oddelki namreč velikokrat razvijajo kar svojo »menjavo dela44, ki bistveno ne sotvori dohodka temeljne enote ali fakultete, še slabše, pod njuno streho včasih izvajajo nekakšne zasebne raziskovalne aranžmaje. Temeljna enota mora družiti učno in raziskovalno delo in iz obeh dejavnosti oblikovati dohodek, to pa pomeni tudi obojestransko obveznost delavcev: tisti iz raziskovanja se morajo vključevati tudi v pedagoško delo (povezava raziskovanja in učnega procesa je vendar osnovna in-tencija visokošolske samoupravne reforme) in nasprotno. Raziskovalno delo pa mora biti del 42-urnega delavnika in pogoj osebnega dohodka doseženega po enotnih merilih in iz istih virov. Če bo drugače, visokošolska temeljna enota združenega dela ne bo le samoupravno organizacijsko razdrobljena, ampak bo tudi dohodkovno osiromašena. Ne smemo čakati, da bi nas šele ekonomska stiska prisilila razrešiti te probleme (dr. Iztok VVinkler).
V pravkar prikazanih odnosih in stranskih poteh se tačas izraža tudi moč in nemoč samoupravljanja v našem visokem šolstvu. Bohotni normativni akti za sorazmerno še pičlo vsebino (dr. Bogdan Volavšek) so vnanji izraz slabo razvitih samoupravnih odnosov in komuniciranja (dr. Vladimir Bračič). V tristranski samoupravi visokega šolstva (delavci, študentje, uporabniki) sp za zdaj najaktivnejši delavci. Študent se bo samoupravno lahko uveljavil le, če bo soupravljal z učiteljem tudi učno-raziskovalni proces (študent Mik Rebernik). Samo-upravljavci-uporabniki pa so sorazmerno še. »tihi44 nedvomno tudi zato, ker jih kot predstavnike združenega dela interesno ne more pritegniti ubadanje z normativnimi formalnostmi, h katerim dajejo tako le soglasje. Pritegnilo bi jih otipljivo razreševanje ključnih družbenih odnosov v visokem šolstvu in visokega šolstva z družbo in združenim delom. Glede na nerazvito menjavo dela z visokim šolstvom seveda tudi ni čisto jasno, kakšen interes naj bi uveljavljal delegat-uporabnikov.
FRANCE FORSTNERIČ
Učenci osnovne šole Katja Rupena iz Novega mesta smo dan mladosti proslavili delavno. Opravljali smo kolesarske izpite. Ves mesec smo se nanje skrbno pripravljali pod vodstvom tovarišic učiteljic in članov šolskega prometnega krožka. Izkaznice o uspešno opravljenem izpitu so prejeli 104 učenci.
Tudi sicer posveča naša šola prometni vzgoji veliko pozornost, ker želimo, da bi učenci varno hodili po cesti in bi bilo čim manj prometnih nesreč. (Foto: Pavišič Smiljan, foto krožek OŠ Katja Rupena)
Samoupravni sporazum osnovnih šol v teoriji in praksi
Skupna komisija udeležencev samoupravnega sporazumevanja za osnovne šole je v začetku šolskega leta 1974/75 poslala vsem osnovnim šolam predlog novega samoupravnega sporazuma za osnovne šole. V spremnem dopisu je bilo priporočilo, naj s pripombami in pristopno izjavo pohitimo, da bo samoupravni sporazum še pred koncem leta 1974 sprejet in bo tako lahko veljal še za leto 1975. Potrditev sporazuma se je precej zavlekla, ker nam je republiška komisija za presojo skladnosti samoupravnega sporazumevanja v SRS le-tega potrdila šele sredi leta 1975. Tako je družba sporazum priznala, osnovne šole so ga podpisale in septembra dobile dopis št. 193-58/75, z datumom 29. 9. 1975. V dopisu mm je skup m komisija sporočila sklep:
„Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke delavcev v združenem delu v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v osnovnih šolah je sprejet in podpisan. “
Sporazum je s tem veljal za tiste šole, ki so podpisale in poslale soglasje k sporazumu (čl. 26). Uporabljati ga smejo, kot je navedeno v sporazumu, z veljavnostjo od 1. 1. 1975 dalje. V šolah smo morali mto izdelati samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnega dohodka šole, ki je bil usklajen z novim samoupravnim sporazumom. Ta sporazum je bil mre-jen konec oktobra.
Kaj mm je prinesel novi samoupravni sporazum? Teoretično je izemčil vrednost dela
delavcev v prosveti z delom delavcev v drugih strokah, in sicer tako, da je analitsko oceno delovnega mesta učitelja vzporedil z delovnim mestom tehnika, predmetnega učitelja z delovnim mestom inženirja.
Vsako delovno mesto je ovrednoteno s točkami, denarno vrednost točke pa predstavlja količnik med šestdesetimi odstotki poprečnega osebnega dohodka v SRS in stopetdesetimi točkami, kot je najnižja ocena delovnega mesta po analitični oceni delovnih mest. Tako iz-računana vrednost točke bi se po novem sporazumu usklajevala z gibanjem osebnega dohodka v SRS vsake tri mesece. V začetku leta 1975 naj bi bila točka vredna 11,26 din, do konca leta 1975 pa bi se po pravilih sporazuma lahko povečal še za 24,5 %, kot je dovoljevala resolucija o družbenem rezvoju v SRS. Tako teoretično po sprejetem in podpisanem sporazumu.
V praksi pa jp izenačenje ostalo samo teorija in želja, ker je Izobraževalni skupnosti Slovenije zmanjkalo denarja za uresničitev samoupravnega sporazuma in je vrednost točke za leto 1975 znašala le 10,08 din, kar predstavlja 90,3 % obljubljene vrednosti po sporazumu brez upoštevanja valorizacije za 24,5 %
Potolažili smo se z mislijo, da bo v letu 1976 drugače, saj samoupravni sporazum ne more biti samo papir brez praktične vrednosti. Zato ni čudno, če je bilo v šolskih kolektivih mnogo negodovanja ob sporočilu, da je vrednost točke tudi v letošnjem letu 10.000 din (s proračunom
obljubljeno 10,80 din do 11.00 samoupravnem sporazumu toč- \ din), čeprav bi morala biti po ka vredna 14,08 din.
60 x 3.521,00 din (povprečni OD v SRS za l. 1975, Ur. I. št. 6) 100 x 150 točk (najnižje ocenjeno del. mesto po AODM)
S tako odločitvijo zaostajamo za lanskoletnim stanjem v SRS za 30 % in se sprašujemo, kako naj delavcem z nižjo analitsko oceno delovnega mesta od 210 točk zagotovimo minimalni osebni dohodek
2.112,00	din, če nam družba daje samo 70 % te vrednosti.
Na vprašanje, zakaj tako malo denarja, da je vrednost točke tako nizka, smo dobili odgovor:
„Resolucija o družbenem razvoju v SRS dovoljuje dvig osebnih dohodkov za 6,5 % v primerjavi z letom 1975.“
To pomeni, da bi lahko imeli po isti resoluciji letos vrednost točke 14,08 din + 6,5 %, ko ne bi v letu 1974 capljali tako daleč za drugimi dejavnostmi, ampak bi že v letu 1974 imeli sedaj veljaven sporazum. Ne verjamem, da je namen resolucije vzdrževati tako stanje v prosveti, saj resolucija nikjer ne postavlja zahteve, da morajo dejavnosti, ki še niso imele urejenih osebnih dohodkov pred letom 1975, na tem tudi ostati. Ker pa je v praksi tako, ni čudno, da se ob prebiranju statistike najdemo na 67. mestu med 80 dejavnostmi, kljub temu da vedno govorimo in pišemo, da je šolstvo prioritetna dejavnost širšega družbenega pomena.
Lani sem v časopisu bral članek, v katerem novinar sprašuje, zakaj neprestano tarnamo,
saj tudi v vseh drugih službah plače niso 100-odstotne. Menim, da so osebni dohodki veliko odvisni od uspeha panoge.
Uspeha pa osnovnemu šolstvu v zadnjih letih prav gotovo ni moč oporekati. Ugajamo moderne oblike pouka, dodatno in [ dopolnilno pomoč in še marši- j kaj drugega, kar nam je, kljub , pomanjkanju učiteljev, omogočilo popraviti učni uspeh na skoraj 100 % (Od 1579 učencev je bilo v šolskem letu 1974/75 le 8 učencev z nega- I tivnimi ocenami.) Le kaj vse bi | pisali, če bi tudi učni uspeh ob ! koncu šolskega leta padel na 70 do 80 %? Kako bi na tako sta- ! nje reagirala Izobraževalna skupnost Slovenije in zavod SRS \ za šolstvo? Kako sindikati in vsa družba? Mar so naše zahteve po izenačenju z drugimi de- j javnostmi res previsoke?
Stanje, kakršno je, prav goto- j vo ni spodbudno za prosvetne delavce in ni čudno, da si mnogi poiščejo debelejši kos kruha v drugih službah. Spodbudno tudi ni za nove učitelje in vzgojitelje, ki naj bi zapolnili vrzeli v naših vrstah.
Čimbolj razmišljam o zadevi, tem manj razumem. Zdi se mi, da je naš samoupravni sporazum izgubil tisti pomen, za katerega smo ga sprejeli in podpisali, ali pa si ga napačno razlagam.
FRANC TERAN
Ocenjevanje učencev po starem ne more biti sestavina sodobnega pouka fizike v prvem razredu usmerjenega izobraževanja
Odgovor prof. Kvaterniku
------------------------------------------------------- N,
V prejšnji številki Prosvetnega delavca z dne, 21. V. 1976, št. 10, je prof. Kvaternik ostro zavrnil delo komisije zavoda SR Slovenije za šolstvo za pripravo učnih načrtov fizike, ki je dobila po predložitvi predloga učnega načrta za fiziko v 1. razredu usmerjenega izobraževanja dodatna pooblastila pri organizaciji in projektiranju preskusa in kasneje frontalnega uvajanja učnega načrta. Predlog učnega načrta bo v javni razpravi do predložitve strokovnemu svetu, projekt uvajanja pa bo predložen ustreznim strokovnim organom zavoda in po potrebi tudi drugim inštitucijam.
Prvi očitek je usmeril prof. Kvaternik na sestav komisije, češ da tak sestav ne more biti dovolj odgovoren za sestavo tako pomembnega akta. Zato predstavimo člane komisije: dr. Anton Moljk, redni profesor, predstavnik univerze; (prof. Moljk je s svojimi predavanji na III. stopnji fizike — pedagoška smer bistveno prispeval k metodiki, pouka fizike, je soavtor znanih učbenikov fizike za srednjo šolo); mag. Peter Prelog, predstavnik DMFA, dolgoletni učitelj fizike na gimnaziji in sedaj učitelj fizike na tehnični šoli; Janez Ferbar, dolgoletni gimnazijski učitelj, sedaj profesor na PA za metodiko pouka fizike (soavtor učbenikov fizike za osnovno šolo); Tomaž Škulj, dolgoletni učitelj fizike na gimnaziji in podpisani z desetletnimi izkušnjami učitelja na tehniških šolah. Vsi sestavljala so obiskovali večletni seminar za pedagoško fiziko, ki ga je priredila univerza v Ljubljani.
Drugi očitek je tehtnejši. Namenjen je novemu učnemu načrtu, ki »mora zanesljivo doživeti brodolom44. Nelogična napoved pisca, ki v isti sapi priporoča preskus učnega načrta na nekaj šolah. Zdi se, da take napovedi o učnem načrtu ni mogoče dati, če take sodbe ne izreče preskus. Pisec presoja
subjektivno, petčlanska komisija, ki je sprejela predloženi osnutek po večmesečnem trdem delu, pa zaupa le preskusu. O tem smo že dolgo razmišljali in zato smo načrtovali projekt uvajanja novega načrta v preskusnih oddelkih.
Smotre, vsebine in metode novega učnega načrta, kakor tudi nove sodobne poglede na pouk fizike smo predstavili na aktivu učiteljev DMFA v Ljubljani in na aktivu učiteljev fizike v Mariboru. O novem učnem načrtu fizike smo razpravljali tudi na podiplomskem seminarju za pedagoško fiziko na oddelku za fiziko univerze v Ljubljani, kjer so konstruktivno sodelovah povabljeni profesorji fizike na tej ustanovi. Zato ne želimo na tem mestu o teh vprašanjih podrobno razpravljati. Ko bodo znani še nekateri podatki o projektu fizike za uvedbo učnega načrta v preskusni fazi, bomo v strokovnih listih o tem obširneje poročali. Kljub temu smo dolžni v zvezi s člankom prof. Kvaternika povzeti tole:
Komisija za fiziko si je izbrala kot izhodišče nekatera načela, ki jih je skušala z načrtom uresničiti. Naštejmo jih nekaj:
— Fizika v prvem razredu usmerjenega izobraževanja je ozko povezana z osnovnošolsko
fiziko in mora tvoriti z njo sklenjeno celoto;
- Učni načrt fizike naj upošteva, da je namenjen celotni populaciji v 1. razredu usmerjenega izobraževanja. Kvantitativna obravnava je primerna le za tista poglavja, ki so v osnovni šoli že obdelana na kvalitativni ravni.
— Učni načrt naj poudarja pregledne enote, ki naj zajemajo zlasti osnovne ideje in principe fizike. Zagotovi naj s strani fizike sintezo znanja naravoslovja.
— Učni načrt naj zajame večji delež sodobne fizike. Posebno skrb je treba posvetiti sodobnim demonstracijskim oblikam in eksperimentalnim metodam.
— Učni načrt naj omogoči izvajati privlačen pouk, fizika v prvem razredu naj ne predstavlja selektivnega predmeta, temveč naj s svojimi izjemnimi možnostmi in mikavnostjo pritegne čim več učencev za naravoslovno in tehnično usmeritev.
— Pouk fizike mora biti tak, da bo kar najbolj aktiviral učence, jih za predmet navduševal in pritegoval k samoiniciativnemu delu. Zato ni težišče ocenjevanja učencev njihovo sistematično ali celo verbalistično znanje, ampak zlasti njihovo zanimanje in odnos do predmeta.
— Učni načrt naj omogoči učiteljem dovolj pobude pri oblikovanju samostojnega koncepta pouka tega predmeta. Zato naj bo obseg snovi skrbno odmeijen, saj lahko razvijamo moderen pouk fizike le ob pogojih, ko čas ni glavni regulator dela v razredu. Učni načrt mora onemogočiti, da bi se prenesle sedanje metode dela in obstoječi koncept nekaterih zahtev-
nejših obstoječih šol, zlasti iz višjih razredov v prvi razred usmeijenega izobraževanja.
Nanizali smo nekatera izhodišča, ki smo si jih postavili za izdelavo učnega načrta. Učnih smotrov in učne vsebine na tem mestu ne bi navajali.
hEDVOUMNO
Sestavljale! učnega načrta smo analizirali tudi čas. Od 76 učnih ur smo 16 ur (seveda porazdeljenih prek vsega leta) namenili utrjevanju, 6 ur testiranju in povratnim informacijam, 10 ur za eksperimentalne vaje učencev, 8 ur za seminarje (študijske naloge), 8 ur smo prepustili učitelju za rezervo ali za svoje prispevke in le 28 ur (37 %) smo namenili učiteljevim demonstracijam in razlagi nove učne snovi. Ali ste že kje zasledili, da bi kak učni načrt predpisoval samo 37 % ur za podajanje nove učne snovi? \ Res je, da bodo učenci tudi pri eksperimentalnem delu in pri seminarjih spoznavali nekaj novega, pa tudi utrjevanje pri- ( naša nove poglede na snov. Kakorkoli preštevamo, 40 % ur je zanesljivo nemenjenih učnim ( oblikam, ki niso namenjene osvajanju novega gradiva, pred-pisnega z učnim načrtom. Vse to smo na aktivih povedali, vse to je v učnem načrtu nedvoumno zapisano. Od kje prof. Kvaterniku spoznanje, da je ta učni načrt prenatrpan, ni razumljivo. Nekoliko pazljivejša poglobitev v učni načrt in kritičen premislek bi objektivnemu bralcu ali poslušalcu jasno označil sodobne težnje tega učnega načrta.
(Prihodnjič naprej) ALEKSANDER KREGAR

1. POSVET O VZGOJNEM IN IZOBRŽEVALNEM DELU Z OTROKOM V BOLNIŠNICI
Bolnišnica — velik topel dom
( \
,Mč ni dovolj dobro za otroka." Ta Titova misel je oživela in se vedno znova potrjevala v besedah dvesto zbranih zdravstvenih in pedagoških delavcev, ki so izpolnili sleherni prostor amfiteatralne predavalnice v kliničnem centru v Ljubljani, letošnjega 14. maja na prvem posvetu o vzgojno-izobraževalnem delu z otrokom v bolnišnici. Pripravila sta ga zavod SRS za šolstvo in klinični center v Ljubljani.
Posvet, prvi te vrste v Jugoslaviji, je vodil primarij dr. Pavel Kornhauser, ki si že dvajset let prizadeva za uspešen razvoj pedagoškega dela s predšolskim in šolskim otrokom v bolnišnicL. Iz nebogljenega zametka te spontane, dejavnosti je na kliniki razvil tako dejavnost, ki je po svoji zgledni organiziranosti, interdisciplinarni povezanosti in odprtosti - edinstvena v Evropi (Pediatrični oddelek kirurških strok v kliničnem centru v Ljubljani smo našim bralcem natanko 1 predstavili že pred dvema letoma.)
zvrstile; grafike, lepljenke, ve-
*	ženine, spisi, male plastike__
To ni bila le demonstracija dela Celodnevni posvet je izzvenel ’n domiselnosti pedagoških de-v pravo manifestacijo huma- ,avcev’ 3111 Pak fudi priznanje in nosti. Njegov namen: soočenje, zahvala zdravmkom in pedago-pli bolje, pogovor o zdravstveni S0^11’ Jd uspešno, premagujejo in pedagoški službi na Sloven-	največja sovražnika bolnega
skem, ki delata na tem pod-	otroka ~ samoto in grenkobo
ročju.	zapuščenosti.
KAKO POMAGATI BOLNEMU OTROKU - to je bila ..CELODNEVNA ŠOLA“ vodilna misel posveta, ki so ga	TUDI V BOLNIŠNICI
obogatili strokovni referati V uvodnem referatu je go-jnedidnske in pedagoške stro-	voril primarij dr. Pavel Kom-
ke. Dobro izbrane teme, ki so hauser o pomenu dela pedagoga zbudile veliko zanimanje, brez- v humanizaciji bolnišničnega hibna organizacija in izjemen zdravljenja otroka. Na kratko je obisk so pripomogli, da je po- orisal prve začetke bolnišnič-svet dosegel smoter: utrl je pot nega zdravljenja otroka v Na-Z3 šiijenje te dejavnosti na vse poleonovih časih, ko bi se lah-otroške bolnišnice in pripravil ko bolnišnice poistile s hiralni-»zbor strokovnjakov za prihod- cami (visoka smrtnost) bolj ali nji republiški aktiv na tem	manj rigidnih odnosov, prisile
področju. In širša usmeritev za	in privilegijev, vse do današnje-
javnost naj bi uvedli v vseh otroških bolnišnicah tudi prek sobote, tako kot je to že urejeno na kliničnem centru.
O prvih začetkih vzgoje in pouka na otroški kliniki v Ljubljani je govoril prof. dr. Marij Avčin. S preprostimi besedami nam je orisal trnovo pot prizadevanj in nas utrdil v prepričanju, da se vse razvija in spreminja, le zdravnikova bistvena naloga ostaja že stoletja ista: POMAGATI BOLNEMU ČLOVEKU. V svojih besedah se je spomnil tudi prve učiteljice Brede Juvančičeve, ki že trideset let vlaga svoje moči v pedagoško delo v bolnišnici.
Z zanimanjem smo sledili referatu gostje s Švedskega, Ivonny Lindquist o organizaciji pedagoške dejavnosti v otroški bolnišnici na Švedskem. Poseben poudarek referata je bil na terapiji ob igri kot o delu celotne nege in zdravljenja otroka
Med delom posveta pod vodstvom primarija dr. Pavla Komhauserja (Foto: Bogdan Tratnik.)
prihodnost, ki jo je treba še posebej poudariti: tovrstna, doslej spontana vzgojnoizobraže-valna dejavnost z otrokom v bolnišnici naj bi bila tudi zakonsko uveljavljena.
Posvet je obogatilo še sodelovanje gostov: načelnice švedskega ministrstva za zdravstvo in socialno politiko Ivonny Lindquist in ravnatelja osnovne šole „Dr. Dragan Hercog11 v Beogradu Borivoja Novčiča, ki se oba ukvarjata s to problematiko.
Zvrstile so se prisrčne pozdravne besede direktorja za-! voda SRS za šolstvo Borisa Li-pužiča, glavnega direktorja kliničnega centra v Ljubljani Zdravka Krvine in direktorja klinične bolnišnice za otroške bolezni v Ljubljani prof. dr.
^ Jožeta Jerasa.
Dopoldne smo na strokovnem delu posveta poslušali referate medicinskih strokovnjakov, ponazorjene s filmi, popoldan pa so spregovorili pedagoški delavci s tega področja. Sledile so razprave v skupinah: razpravo o predšolski dejavnosti je usmerjala pedagoška svetovalka zavoda SRS za šolstvo Irena Levičnikova, o šolski dejavnosti pa ravnatelj osnovne šole Ledina Milenko Roš. Prijetno, osvežujoče dopolnilo je bila razstava izdelkov otrok — bolnikov, ki so jo pripravili vzgojitelji in učitelji s tega področja.
Kot pisan kalejdoskop so se
ga humanega načina obravnave, neposrednega stika s starši in ekspeditivnosti dela, ki zmanjšuje nevarnost hospitalizma. Ali povedano drugače: čas, ki ga otrok preživi v bolnišnici, je treba kar najbolj skrajšati.
Primarij je oprl svoj referat na tri temeljne elemente: na usmeijena prizadevanja za lajšanje fizičnih in psihičnih težav bolnega otroka, na vključevanje pedagoga in na pomen popolnega vzgojnoizobraževalnega procesa, ki naj poteka ob bolnikovi postelji ali pa v igralnici in učilnici — za mobilnega otroka. Jasno je, da mora biti vzgojnoizobraževalni proces prilagojen in podrejen specifičnosti otrokovega zdravljenja in trajanju bolezni.
Poudaril je pomen povezanega, usklajenega delovanja zdravstvenih in pedagoških delavcev, ki vodi k uspehu med zdravljenjem. Ta temeljni smoter pa je odvisen od otrokovega občutka, da sledi normalnemu utripu življenja. Opozoril je na pomen delovne terapije in izrazil željo, naj bi se vzgojno-izobraževalno delo z otrokom v bolnišnici organizirano širilo in razvijalo povsod, kjer je to potrebno.
Po njegovem mnenju bi kazalo uvesti celodnevno vzgojno-izobraževalno delo z otrokom v bolnišnici, po vsebini podobno vzorcu celodnevne šole. To de-
v bolnišnici ter na večjem vključevanju staršev.
Posebej je treba omeniti, da je na Švedskem poskrbljeno za dodatno specialno usposabljanje osebja, ki se ukvarja s hospitalizacijo otrok s posebnimi tečaji. In še to: švedski parlament je letošnjega 7. aprila razglasil predlog zakona o otroškem varstvu. Navajamo 9. člen tega zakona:
Vodstva bolnišnic in ustanov, ki sprejemajo otroke na zdravljenje, so dolžna le-tem dati možnosti za vključevanje v vse tiste dejavnosti, ki spremljajo vzgojnovarstveno dejavnost v drugih predšolskih ustanovah in vrtcih (rekreacijski centri),

Dr. Anica Kos-Mikuš nam je v svojem referatu o psihosocialnih učinkih boleznih in hospitalizacije na otroka prikazala pomen različnih vplivov na otrokovo razpoloženje in na motnje, ki so lahko odvisne od okolja, ki v njem otrok živi, ali pa od fizioloških dogajanj v otrokovem organizmu. Poudarila je pomemben vpliv družinskega okolja na otroka, opozorila na različne krizne situacije' v družini, ko se poruši ravno-
vesje (ekonomsko, socialno ali emocionalno) in nakazala, kaj je treba storiti za to, da bi se čim hitreje vzpostavilo notranje ravnovesje bolnega otroka. Nakazala je različne škodljive reakcije staršev in zdravstvenih delavcev ob takem otroku, govorila o ustreznem ozračju v bolniški sobi itn.
Za otrokovo počutje je zelo pomembno, kako vrednoti njegovo bolezen družba, ali povedano drugače: koliko mu pomaga.
DOBRO JE VEDETI
Izčrpen referat, ki sta ga pripravila pedagoška svetovalca zavoda SRS za šolstvo Irena Levičnikova in Ivan Škoflek.
Pregled vzgojne in izobraževalne dejavnosti v naših bolnišnicah, je razgrnil stanje, o katerem vemo najbrž premalo. V referatu so bile predstavljene oblike in metode dela ter financiranje tovrstne dejavnosti, znova pa je bilo poudarjeno, da je treba tovrstno dejavnost uzakoniti. Kratek povzetek ankete zavoda SRS za šolstvo pripoveduje: V Sloveniji je 14 otroških bolnišnic in večjih otroških oddelkov (približno 1500 postelj). Od teh ima 10 zdravstvenih ustanov organizirano vzgoj-noizobraževalno delo za predšolske in šolske otroke, druge pa pripravljajo uvedbo te dejavnosti. Posamezne bolnišnice same odločajo, kdaj bodo uvedle organizirano pedagoško delo glede na različnost bolezni in trajanja ležalne dobe (od 3 dni do 3 ali 4 leta). V zdravstvenih ustanovah dela 22 vzgojiteljic za predšolske otroke, 20 učiteljev razrednega pouka, 22 učiteljev predmetnega pouka, 6 ortopedagogov in 1 pedagoški vodja kliničnega centra. Vsi pedagoški delavci so povezani z delavci najbližjih vzgojnoizobra-ževalnih zavodov; izkušnje in primerjava uspehov bolnih in zdravih otrok tlakujejo pot za še boljše strokovno delo.
Pedagoško delo v zdravstvenih ustanovah je še posebno težavno; zahteva namreč izredno prožnost in prilagajanje bolnemu otroku ter ritmu življenja v bolnišnici. Zakon o osnovni šoli te dejavnosti ne opredeljuje natančno, saj pravi le to, „da ima vsak otrok pravico do izobraževanja44. Kaj pa vzgoja predšolskega otroka? To bi kazalo opredeliti z zakonskim določilom o dejavnosti za predšolske otroke v zdravstvenih ustanovah.
Treba bi bilo tudi določiti program za te otroke. Izhodišče naj bi bil načrt VVZ, prilagojen vrsti otrokove bolezni.
Strokovnjaki menijo, da bi bilo le tako mogoče zagotoviti resnično bogato vsebino otrokovega časa.
Vzgoja šolskih otrok (razredni in predmetni pouk) je prilagojena naravi otroške bolezni. Šolaijev prosti čas je te-
Klinični center v Ljubljani
meljito izpolnjen s svobodnimi dejavnostmi. Pri načinu dela je na prvem mestu individualno delo z otrokom, delo z večjim številom otrok v določenem času, skupno delo z otroki iste sobe in kolektivno delo. Anketa je pokazala veliko pestrost pri pouku: zdravstvene ustanove so v vzgojnoizobraževalni proces zajele veliko predmetov razrednega pouka in predmetnika po lastnem izboru. Prednost imajo tile predmeti: matematika, slovenski in tuj jezik.
Večina zdravstvenih ustanov poudarja, da je treba čim bolj načrtno obravnavati otrokov prosti čas. Pedagogovo delo na takem oddelku postaja torej vedno bolj celostno. Tovrstno dejavnost financirajo ponavadi TIS. Pri tem je treba poudariti pomoč „bolj premožnih44 TIS revnejšim. Razumljivo je, da vsi oddelki te vrste niso enako opremljeni. Prav bi bilo, če bi razčlenili, v kakšnih razmerah delajo, in se potem dogovorili za nadaljnjo akcijo.
Podobno dejavnost imajo organizirano tudi v Beogradu. Njeni začetki segajo v leto 1950, sedanje razmere pa nam je orisal predstavnik iz Beograda Borivoje Novčič, ravnatelj osnovne šole ,J)r. Dragan Hercog44. Za to dejavnost so podprli posebno šolo; v njej je danes 38 oddelkov iz 7 bolnišnic in 10 oddelkov učencev, ki se izobražujejo doma. V tej šoli dela 58 pedagoških delavcev. Zvedeli smo, da je dobro organizirana dodatna pomoč manj uspešnim učencem, razvite pa so tudi svobodne dejavnosti. Šolo financira v celoti samoupravna interesna skupnost za osnovno izobraževanje Beograd.
Največ izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu z otrokom v bolnišnici imajo prav gotovo v Ljubljani v kliničnih bolnišnicah. V Ljubljani je bila organi-
zacijska povezava med posameznimi učitelji urejena že pred 6 leti tako, da je vodstvo tega vzgojnoizobraževalnega področja prevzela osnovna šola Ledina. Od tam delegirajo stalne učitelje na posamezne klinike glede na potrebe. Pred nedavnim pa so tudi vzgojiteljice organizacijsko povezale z VVZ kliničnega centra, saj po stroki bolj spadajo v to enoto.
NA ISTI POTI
Če strnemo na kratko misli in predloge, ki so jih izoblikovali udeleženci posveta:
Vzgojnoizobraževalno dejavnost bodo v prihodnje izoblikovali z medsebojnimi dogovori. Bolj sistematično bodo uredili financiranje in možnosti za to dejavnost, kar bo pripomoglo k boljšemu uresničevanju smotrov. Vzgojno dejavnost za predšolskega otroka v bolnišnici bodo opredelili z zakonskim določilom v novi ustavi.
Pedagoška služba bo pomagala pri prilagajanju vzgojnih načrtov za predšolske otroke v bolnišnici (izhodišče:	načrt
VVZ) in pri celostnem delu pedagoških delavcev v bolnišnici.
Na posvetu so priporočili redno in sistematično sodelovanje pedagoške in zdravstvene službe. Uvedli bodo seminaije in aktive za to novo delovno področje in permanentno strokovno izpopolnjevanje za pedagoške delavce v zdravstvenih ustanovah. Ob oblikovanju aktiva pedagoških delavcev bo verjetno treba posvetiti posebno pozornost delovnemu mestu pedagoškega delavca v bolnišnici: poiskati bo treba ustrezne, boljše rešitve glede povezave, delovnega časa in metodike dela za vse tovrstne delavce.
Za pomoč bodo zaprosili raziskovalno skupnost Slovenije, ki naj bi pri srednjeročnem razvojnem načrtu upoštevala financiranje raziskav in preskusov na tem področju.
O stališčih posveta bodo obvestili vse samoupravne interesne skupnosti Slovenije.
Bogate izkušnje pionirskih delavcev na področju vzgojnoizobraževalnega dela z otrokom v bolnišnici, iskreno zanimanje za to dejavnost, ki se čedalje hitreje razvija, in usklajeno delo v prihodnje so trdno zagotovilo, da bodo zdravstveni in pedagoški delavci na isti poti vsak po svojih močeh pomagali bolnemu otroku.
TEA DOMINKO
Šola v bolnišnici (Foto: Metka Vergnion)
Za nov samoprispevek
Po poti razvoja
V zadnjih petih letih aU natančneje, od takrat, ko smo v Ljubljani izglasovali samoprispevek za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov, pa do danes, je bilo s skupnimi močmi in denarjem, zbranim iz samoprispevka, zgrajenih v Ljubljani 11 osnovnih šol, 12 vzgojnovarstvenih zavodov in šest osnovnih šol. Tri vzgojno-varstvene zavode še gradijo, osmim osnovnim šolam in vzgoj-novarstvenim zavodom pa bodo že ob začetku prihodnjega leta položili temelje. Tako bo z denarjem, zbranim s samoprispevkom občanov, do konca leta 1978 zgrajenih 50 osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov, torej toliko, kot je bilo načrtovano in obljubljeno ob referendumu.
Petdeset novih osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov je nedvomno lep uspeh, toda potrebe po novih prostorih so iz dneva v dan večje. Začeto akcijo je treba torej nadaljevati, posebno zato, ker se bo dosedanji samoprispevek ob koncu letošnjega leta iztekel.
Denarja v skupni in splošni porabi zagotovo ne bo dovolj, če bomo hoteli v prihodnje poskrbeti, da bo dovolj prostora v šolah in vzgojnovarstvenih zavodih. Pred nami je torej nov samoprispevek.
Širši družbenopolitični aktiv vseh petih ljubljanskih občin je na eni izmed številnih sej menil, naj bi se pri odločanju za nov samoprispevek, namenjen gradnji osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih domov in domov upokojencev, omejili na 1,5 odstotka od osebnih dohok-kov. Tako bi namreč lahko iz samoprispevka občanov zbrali tri četrtine potrebnega denarja, četrtino pa bodo prispevale zainteresirane samoupravne skupnosti.
Natančnejšega načrta, kaj bo zgrajeno z denarjem iz drugega samoprispevka, sicer še ni. Kaj bo zgrajeno v prihodnjih petih letih? O tem bodo najprej odločale posamezne občinske in krajevne interesne skupnosti, ki morajo do letošnjega 15. julija izdelati dokončne predloge za gradnjo osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih domov in domov upokojencev na svojem območju, ti predlogi bodo obravnavani še v javni razpravi.
Potrebe po nekaterih objektih so v posameznih ljubljanskih občinah dokaj različne. Prav zato bi kazalo v razpravah o uvedbi novega samoprispevka, ki bodo potekale po končanih letnih počitnicah, misliti tudi na solidarnostno prelivanje denarja iz močnejših v šibkejše občine.
TONE URBAS
Slovesnost ob sklepu kurirčkove pošte in 15-letnice revije Kurirček
Letos končuje svoj petnajsti letnik revija Kurirček, ki je med mladimi bralci vse bolj priljubljena, saj izhaja sedaj že v 46.000 izvodih. Namenjena je predvsem bralcem 3., 4. in 5. razredih osnovnih šol. V njej sodelujejo priznani slovenski pesniki in pisatelji za mladino, mlade bralce pa seznanja tudi s književnostjo narodov Jugoslavije. Revija Kurirček mladim še posebej predstavlja prispevke s tematiko NOB in revolucije. Iz revije Kurirček pa sta se porodili še dve pomembni manifestaciji:	Ku-
rirčkova pošta in Festival Kurirček v Mariboru.
V soboto, 15. maja, so v Ljubljani v Pionirskem domu pionirji — kurirji slovesno končali s pohodom letošnje Kurirčkove pošte. Vse njihove kurirske poti so se naposled zlile v pet osrednjih prog (dolenjsko, gorenjsko, štajersko, primorsko in koroško) in po 2000 km dolgi poti so prinesli v Ljubljano pozdrave za tovariša Tita. Vendar niso le prenašali kurirčkove torbe (v kateri so bili dnevnik, zemljevid in čestitke za Tita), temveč so na tej zanimivi poti skrbeli tudi za grobove padlih, obiskovali partizan-
ske matere in prirejali mitinge. Najbolj prizadevni pa so napisali spise pod naslovom Prvi terenski odbori OF v mojem kraju in Partizanski kurirji pripovedujejo. Najboljša spisa (z osn. šole Žiri in osn. šole Zvonka Runka iz Ljubljan) so prebrali na slovesnosti v Pionirskem domu, na kateri so nastopili še pevci z osnovne šole Trnovo ter recitatorji z osnovne šole Zvonka Runka. Kurirje je pozdravil in sprejel tovariš Janko Rudolf, predsednik Zveze združenj borcev NOV.
Vrhnika
Množično srečanje
Prejšnji teden so bili učenci in učitelji osnovne šole Ivan Cankar z Vrhnike gostitelji okoli 250 učencev in učiteljev iz vseh osnovnih šol v Sloveniji, Jugoslaviji in zunaj meja naše domovine, ki nosijo ime Ivana Cankarja. Na prijetnem tovariškem srečanju so si učenci in učitelji izmenjali izkušnje, 120 učencem in učiteljem osnovne šole iz Trsta pa so podelili spominska darila.
25-letnica mature
Tov. profesotji in maturantke 4. b razreda 1951 (Učiteljišče Ljubljana)
25-letnico mature bomo proslavili v gostilni „Slepi Janez“, Celovška 264 v Ljubljani, 26. jinija ob 19. uri.
Za pripravljalni odbor: Julči Stmad-Žontar, Bratovševa ploščad 20, Ljubljana.
15-obletnica mature
Maturantke učiteljišča v Ljubljani, ki so obiskovale 5. c v šolskem letu 1960/61 (razrednik prof. Janez Tomšič) se bomo zbrale ob 15-letnici mature, v soboto 26. junija 1976 ob 15. uri v gostilni „Maček“.
Interesentke naj svojo udeležbo sporoče na naslov Trobec (Vidrih) Majda, Mengeš, Blejčeva 9.
Ta zapis o obisku v Sežani in na njeni osnovni šoli »Srečko Kosovel« naj steče kar po vrstnem redu dogodkov.
25. maj, dan mladosti. Z železniške postaje Sežana gremo po Kosovelovi ulici proti osnovni šoli, ki nosi ime po pesniku Krasa. Že nekaj deset metrov pred šolo zaslišimo živžav, ki ob lepem vremenu zagotavlja vesel in prazničen dan.
Prvi posnetek: osnovna šola. Drugi posnetek: učenci 4.b, učiteljice Anice Ukmar, ki se pripravljajo na pohod v neznano.
Prvi pogovor. Prof. Igor Škrap pripoveduje, kako seznanjajo učence njihove šole z delom in življenjem pesnika, po katerem se imenuje.
»Dejavnost ob letošnji 50. obletnici smrti Srečka Kosovela poteka že vse leto. Vrh je dosegla prve dni junija s proslavo na šoli, ki smo jo posvetili 50. obletnici smrti Srečka ter 100-letnici rojstva Ivana Cankarja. Kosovelova bralna značka že deset let vabi naše učence k branju. Vsako leto si jo »prisluži« kakih 350 učencev iz nižjih razredov in 150 iz višjih razredov. Učenci 8. razreda obiščejo vsako leto Tomaj, iz nižjih razredov pa se napotijo v ta prijetni kraški kraj, v katerem je umrl Srečko Kosovel 27. maja 1926. leta in kjer je tudi pokopan. Šolsko glasilo »Kraški bori« bo imelo uvodnik posvečen omenjenima obletnicama, v glasilu pa bo tudi nekaj literarnih ter likovnih prispevkov o Kosovelu in Cankarju.«
Osrednja proslava ob 50. obletnici smrti Srečka Kosovela bo v Sežani sredi septembra. Tedaj bodo v obnovljeni stari
Bojan Grahli, 7.d: »Že štiri leta aktivno delam v šahovskem krožku. Sodelujem na vseh šahovskih tekmovanjih in dosegam uspehe. Včlanjen sem tudi v šolski taborniški odred »Srečko Kosovel« in se bom kot član ZSMS še bolj prizadeval za uspešno delo našega odreda.«
POGOVOR O...
»Sedem, osem let sem ravnatelj na sežanski osnovni šoli,« je povedal Milan Hočevar in pri-
Ravnatelj Milan Hočevar (Foto: Stane Jesenovec)
Novi člani OO ZSMS na osnovni šoli Srečko Kosovel Sežana (Foto: Stane Jesenovec)
osnovni šoli, v kateri se je rodil leta 1904 Srečko Kosovel kot zadnji od petih otrok, tamkajšnjemu nadučitelju Antonu Kosovelu, odprli spominsko sobo in odkrili doprsni spomenik. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci in dijaki vseh šol sežanske občine.
Naslednji posnetki: Sprejem 109 učencev 7. razreda v osnovno organizacijo ZSMS." Prisrčna slovesnot, na kateri so novi člani najbolj množične organizacije obljubili, da bodo po svojih močeh pripomogh k uresničitvi bogatega programa dela mladinske organizacije.
Lidija Škrlj, 7.c: »Sem iz Povirja. Sprejem v ZSMS me obvezuje, da bom še bolj delavna tako na šoli kot v kraju, kjer živim. Ker se vozim v šolo, bom seveda tudi v prihodnje posvetila večino časa delu v mladinski organizaciji v naši vasi.«
stavil: »V tem času se je veliko spremenilo. Dogradili smo stavbo z 20 kabinetnimi učilnicami in vsemi potrebnimi prostori. Pouk je enoizmenski. Smo razmeroma dobro opremljeni z učili. Naša šola »Srečko Kosovel« je osrednja šola s 27 oddelki in 776 učenci. Imamo tudi štiri oddelke podaljšanega bivanja. Na treh podružničnih šolah — Lokve, Povirje in Štajk imajo kombiniran pouk. Vozi se okrog 350 učencev in učenk, torej polovica. Najdlje imajo tisti s Štjaka.
Stroške prevoza plača občinska izobraževalna skupnost. Da, tudi nam so zmanjšali denarno pomoč. Z 20. majem so ukinili pomoč za socialno ogrožene učence (kosila, malica), plačilo dopolnilnilnega pouka ter financiranje svobodnih dejavnosti. Upamo, da bo s 1. septembrom vzpostavljeno prejšnje stanje.
Leta 1972, ko smo pričeli pouk v tej šolski stavbi, so se delovne razmere izboljšale, zato pa je postal pouk zahtevnejši in bolj kakovosten. Lani je uspešno končalo šolo 98 pred leti pa 94 % učencev. Težave nastajajo predvsem zato, ker je v razredih preveč učencev. Normativ 36 učencev v oddelku je pretiran, saj se ob tolikih učencih nikakor ni mogoče posvetiti posameznk-ku.
Govoriti o naši šoli pomeni govoriti tudi o dejavnosti občinske izobraževalne skupnosti. Ta je delavna in skuša sproti in konstruktivno reševati probleme, ki se pojavljajo. Občinska izobraževalna skupnost pomaga z denarjem pri organiziranju šole v naravi, učiteljem, ki študirajo, daje primerno strokovno in denarno pomoč učencem, ki se prvič srečujejo z novo matematiko, priskrbi učbenike (letos za 5. razred), pomaga socialno ogroženim itn. Izredno veliko stori za gradnjo šolskih prostorov. Tako smo v preteklih letih dobili šoli v Divači ter Sežani, gradijo pa še komensko šolo. Z novim samoprispevkom, ki smo ga izglasovali letošnjega marca, bomo zgradili potrebne prostore
za usmerjeno izobraževanje. Uredili bomo staro šolo (10 učilnic), zgradili športno dvorano, stavbo z 18—20 učilnicami in razširili šolsko kuhinjo.
V Sežani imamo sedaj posamezne razrede gimnazije, ekonomske srednje šole, šole za : RTV mehanike, prihodnje šolsko leto pa bomo dobili še oddelek pedagoške gimnazije, ki bo delala po načelu usmerjenega izobraževanja.
Razdrobljenost šolskih organizacij je vse, ki sodelujemo v vzgojnoizobraževalnih ustanovah v Sežani, spodbudila, da smo začeli razmišljati o združitvi. Tako bi se v enotno organizacijo združenega dela (po prvi različici) ali vzgojnoizobraževalni center »Srečko Kosovel« združili: vrtec, osnovna šola, delavska univerza, glasbena šola in oddelki usmerjenega izobraževanja. Le tako se bomo lahko lotih pravilno oblikovanega usmerjenega izobraževanja vseh, ki sodelujejo v vzgojnoizo-braževalnem procesu od tretjega leta do tistih, ki izobražujejo za delo in ob delu.«
STANE JESENOVEC
Načrti, ki izvirajo iz potreb
Tako kot drugod po Sloveniji tudi šolam na območju ptujske občine ne gre vse gladko. Prav zaradi tega so odgovorni v občini načrtno začeli reševati težave, ki so zavirale hitrejši razvoj šolstva. Največji problem je pomanjkanje prostora, zato so posvetili načrtovanju gradenj šol v prihodnjih letih veliko pozornosti. Odločili so se za gradnjo in preureditve nekaterih šol, predvsem tistih, v katerih se učenci šolajo v najtežjih razmerah. Tako se bodo v ptujski občini najprej lotili gradnje prve faze srednješolskega centra v Ptuju, zatem gradnje osnovne šole v Markovcih, pa v Trnovski vasi, dozidali bodo osnovno šolo Ivan Spolen-jak v Ptuju, preuredili gimnazijo, zgradili nov dijaški dom itd. Za uresničitev celotnega načrta bodo morali zbrati kar
213.250.000	dinarjev.
Osnovne šole v ptujski občini
obiskuje v letošnjem šolskem letu v 359 oddelkih nekaj več kot
9.000	učencev. Čeprav se je število učencev v teh osnovnih šolah v zadnjih desetih letih zmanjšalo za okoli 1.150 učencev, število oddelkov pa se je povečalo skoraj za 20, je prostorska stiska v teh šolah še vedno ena poglavitnih ovir pri nemotenemu delu v šoli.
V ptujski občini imajo 22 samostojnih in sedem podružnič-r nih osnovnih šol, med katerimi je 18 popolnih osemletk, sedem pe-trazrednic, šfiri osnovne šole pa imajo po štiri razrede. Ker so
šole precej oddaljene, prizadevanja za povezovanje v preteklih letih niso rodila želenih uspehov. Kaže pa, da se bo v prihodnjem šolskem letu šest manjših samostojnih šol priključilo k centralnim. Tako bodo imeli v prihodnje šolsko leto v ptujski občini 16 samostojnih in 13 podružničnih osnovnih šol.
Kot že rečeno, so odgovorni v ptujski občini že pripravili načrt gradenj in preureditev šol, saj ima primerne prostore, če lahko ta izraz sploh uporabim, na območju ptujske občine le 10 osnovnih šol. Pri vseh drugih šolah, čeprav so bile zgrajene že po vojni, primanjkuje telovadnic, jedilnic, večnamenskih prostorov, kuhinj, delavnic itd.
Večina starejših osnovnih šol je bila pred približno desetimi leti preurejena, vendar se njihova funkcionalnost ni veliko izboljšala. Šole, med katerimi jih je bilo kar 12 zgrajenih še v prejšnjem stoletju in le 12 v tem, so postale le varnejše, saj so v marsikateri izmed njih razmajani stropi ogrožali varnost učencev in učiteljev.
Prizadevanja, da bi zgradili ustrezne osnovne šole in vzgoj-novarstvene zavode v ptujski občini, so toliko bolj pomembne, ker si posebno v zadnjih letih prizadevamo, da bi vsem učencem dali če že ne enake, pa vsaj toliko dobre možnosti šolanja, kakršne zmoremo.
TONE URBAS
— ^
Naknadni razpis prostih delovnih mest
Šole in druge vzgojnoizobraževalne zavode obveščamo, da bo izšel naknadni RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST v zadnji številki Prosvetnega delavca v letošnjem šolskem letu,
2. julija. Razpise pošljite republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje, Župančičeva 5, najkasneje do 15. junija. Prosimo, da hkrati priložite izjavo o pravočasnem plačilu razpisa.
UREDNIŠTVO
\------------------------------------------------'
JjL

■






■
%:


fe- uk k &

H
Qi"|| A
^0
Nenavadni pogovori v poletni shemi radia Ljubljane
kdo posluša,
KDO KOMUNICIRA? 23. 6. 1976
Mnogi mladostniki menijo, da bi se konflikti med njimi in starši lahko zmanjšali, ko bi bil možen pogovor med obema strankama. Vsebinske analize komunikacij v družinah adolescentov s problemi so pokazale, da je v mnogih družinah komunikacija med otrokom in starši zelo revna.
V	avtoritativnih družinah z vzgojnim geslom „ti moraš biti tiho in poslušati, kar jaz re-čem“, je že formalna pripravljenost staršev, da bi poslušali otrokov zagovor, obrambo njegovih zahtev, zelo majhna. Ce otrok ni zelo ekspanziven, bo spričo takega odnosa staršev kmalu opustil poskuse komuniciranja.
V	drugih družinah je spet nekomunikativnost značilnost družinskega stila. Nihče se z nikomer ne pogovarja o osebnih problemih, komunikacije ostajajo na ravni konkretnih sporočil in so glede psihološke vsebine revne.
Drugje spet obstaja formalna pripravljenost staršev, da bi poslušali otroka, vendar je glede vsebine pogovor vedno znova mimogovor. Stališča staršev so toliko trdna in nepremakljiva, da je formalna komrmikacija vsebinsko-spoznavno in emocionalno prazna.
> Vemo pa, da je dobra komunikacija med otrokom in stara eden najpomembnejših korakov k preprečevanju in reševanju sporov. Poleg tega je za otroka
izredno pomembno izkustvo, da je vredno iskati skupne re-Stve za probleme v pogovoru.
DRUŽINSKI POGLAVAR 30. 6.1976
Proglašena enakopravnost moža in žene še vedno ni tako pogosto uveljavljena. Patriarhalni položaj očeta je v naših družinah marsikje še izredno močan in ne dovoljuje, da bi se tudi v takem primeru razvili bolj demokratični odnosi. Patriarhalna dediščina se najbolj kaže v nepravični delitvi dela,-nepravični delitvi avtoritete, ne-
enakomerni in enostranski delitvi odgovornosti, neenakomerni delitvi razvedrila in zabave. Taki očetje zelo težko preidejo iz avtokratskega položaja v enakopravnejši odnos z otroki, ko ti odrastejo. V takih družinah se pojavijo največji problemi, ko se začno otroci osamosvajati; včasih prebijejo pregrajo strahu in se uprejo očetu, ali pa ostanejo plašni in nemočni v odnosu do avtoritet tudi potem, ko se že osamosvojijo.
USODEN KORAK 7. 7. 1976
Mlad človek ima pri izbiri poklica najrazličnejše motive. Pravi motivi označujejo bistvene razloge, ki vplivajo na izbiro poklica, to so predvsem zanimi-
vost in privlačnost poklica ter mladostnikove sposobnosti za opravljanje poklica. Nepravi motivi pa predstavljajo tiste lastnosti, ki jih poklic dobiva v določeni socialni konstelaciji ali s subjektivno interpretacijo posameznika:	uglednost, napor-
nost dela, dober zaslužek in po-dobno.Mlademu človeku te zunanje opredelitve pogosto zabrišejo pravo podobo in značilnosti poklica in tako usodno vplivajo na izbiro le-tega. O tem problemu pa želimo spregovoriti v tej oddaji.
POMANJKANJE
SAMOZAVESTI
14. 7.1976 '
Odnos do samega sebe, kako se človek doživlja, kot uspešnega ali neuspešnega, sposobnega ali nesposobnega — vse to je odvisno od izkušenj, ki si jih je pridobil v otroštvu in od tega, kako so z njim ravnali in ga ocenjevali odrasli. Pomembne so predvsem izkušnje s tistimi odraslimi, ki otroku nekaj pomenijo, na katere je čustveno navezan in je od njih odvisen. Reakcije odraslih na otrokovo ravnanje se povezujejo v otrokovem spominu z njegovimi postopki in postanejo sestavni del načina, kako se bo ocenjeval. Če bo doživljal pretežno pozitivne izkušnje, se bo ocenjeval pozitivno; čim več graj in podcenjevanja bo deležen, tem večja je nevarnost, da se bo podcenjeval. Doživljanje lastne manjvrednosti in nesposobnosti je huda ovira za uspešnost pri delu, pri navezovanju in vzdrževanju dobrih socialnih stikov in pri premagovanju ovir. Človeka z „manjvrednostnimi kom-pleksi“ neprestano obhaja bojazen, da bi se osmešil, bil neuspešen, nezaželen. Ničesar si ne upa ukreniti, zato tudi ničesar ne doseže. Nazadnje se zateče v iluzorno pričakovanje, da mu bo življenje samo prineslo, kar želi.
SREČANJE S SEBOJ 21. 7. 1976
V tej oddaji bomo govorili o redu in neredu pri otroku. V takih primerih imamo ponavadi v mislih zunanje izraze urejenosti otrokovega življenja, kot so: dnevni umik, urejenost prehrane in obleke, predmetov v okolju, v katerem živi, in podobno. Potreba po taki formalni urejenosti otrokovega življenja je široko propagirana in vzgojiteljem dobro znana. V oddaji bi želeli opozoriti predvsem na otrokovo potrebo po globlji urejenosti odnosov v izseku sveta, v katerem dorašča. Spoznanje po urejenosti in redu, ki vladana področju medosebnih odnosov v družini, družine z zunanjim svetom, doslednosti v moralnih sodbah in ravnanju staršev, omogoča otroku da gradi svoje vzorce odzivanja in prilagajanja. Obenem mu zavest o redu, ki vlada v svetu, v katerem živi, daje občutek varnosti in omogoča izgrajevanje vrednostnih ocen ter moralnih norm.
ZAŽELENA IN NEZAŽELENA NOSEČNOST
28. 7. 1976
Izhodiščna ugotovitev oddaje je, da vprašanje zaželene in nezaželene nosečnosti še ni rešeno zgolj s poznavanjem sredstev za preprečevanje nosečnosti. Zaželena nosečnost je predvsem odgovorna odločitev za starševstvo, ki Vsebuje na eni strani odgovornost za življenjsko usodo partnerja in prihodnjega otroka, na drugi strani pa tudi odgovornost za lastno življenje glede na želje in v odnosu do ožjega in širšega socialnega okolja.
MAMA MI JE POSVETILA . VSE SVOJE ŽIVLJENJE
4.8. 1976
V oddaji gre za vprašanje mater, ki nimajo več čustvenega
stika z možem in se zato včarih pretirano oprimejo svojih otrok kot rešilnih bilk. Posebno sinovom rade podelijo vlogo nado; mestnega moža, z njimi delijo svoje notranje življenje tudi takrat, ko tega še niso sposobni prenašati. Govorijo jim o svojih materialnih, eksistenčnih skrbeh in se obračajo nanje, kot bi se na može, kakršne bi hotele imeti. Tako se navežejo na svoje otroke bolj, kot je to za otroke prijetno. Neredko jih ovirajo v samostojnosti s tem, da pretirano skrbijo zanje in namesto njih urejajo življenje. Take matere bi s samostojnostjo otrok izgubile tesen stik z njimi, kijih potrebujejo kot nadomestilo za stik s primernim moškim. Otroke opozarjajo na svoje žrtve in jih s tem obvezujejo, da jih ne bi zapustili.
DRUŽINA
V DANAŠNJI DRUŽBI 11.8.976
Oddaja je dialog, ki se nenehno vrti okoli na videz preprostega vprašanja: Kaj je družina? Izkaže se, da preprosti odgovori na to vprašanje ne prenesejo kritične obravnave in da je z njimi kaj lahko sogovornika spraviti v zadrego. Vendar pa ta zadrega ni zadrega iz nevednosti, temveč po svoje izkazuje zadrego družine kot družbene ustanove. Družina ni več to, kar je bila, in še ni tisto, kar nekoč nemara bo. Lahko govorimo torej o nekakšni krizi družine, čeprav ne tako, kot to delajo mnogi družboslovci na zahodu. Ne gre za krizo družine kot odnosa vzajemne pripadnosti med zakoncema in njunimi otroki, temveč za krizo temeljev, na katerih je družinska skupnost počivala v preteklosti. To pa je hkrati tudi kriza starih odnosov podrejenosti v družini, ki se postopoma rahljajo, a zanje ni vedno ustreznega nadomestila.

Tudi v Ribnici na Pohorju so konec lanskega leta dobili otroški vrtec. Kot povsod so se tudi v tej planinski pohorski vasi otroci radi odpravili v tisto hišo, kjer se otroci igrajo, pojejo in učijo. Že v prvem mesecu je nekaj nad dvajset otrok postalo prava vesela družina. Včasih jih je nekaj več, včasih pa tudi kateri manj. Vsaj pozimi je to odvisno od snega, ki ga je tu precej več kot drugod, (Besedilo in slika: Kristl VValfl)
* ^ ^


+ it it it +
Nikdar končano učenje
Na poti iz Mostarja v Zadar (ker smo bili gosti vojnega letalstva, smo jo seveda premerili z letalom) smo lahko še enkrat spoznali izkušenost in zanesljivost pilotov, ki so vodili naš JAK-40. Res, da so bili ogromni kopasti oblaki, ki so nas spremljali med potjo, po svojih oblikah in barvah prava paša za oči, toda ob pristajanju na zadarsko letališče nam raztrgane meglice nikakor niso hotele pokazati pristajalne steze. Potem ko smo dvakrat obleteli zadrski zaliv, smo se spustili na letališče in si nazadnje tudi oddahnili.
Ta dan smo bili gostje letalske vojaške akademije Zemunik pri Zadru. Imenovana akademija nadaljuje tradicije letalske šole NOV Jugoslavije, ki je bila ustanovljena 20. januarja 1944. leta na letališču Sallevetri v Italiji. Letalska vojaška akademija je edina tovrstna šola v Jugoslaviji in je izšolala že vse letalsko osebje JLA.
Kaj si predstavljamo pod nazivom letalsko osebje JLA?
Letalstvo je vse bolj razvejana zvrst oboroženih sil in združuje veliko častnikov, različnih strokovnjakov in specialistov. Če upoštevamo nekatere značilnosti teh zvrsti, lahko razdelimo posadke v tri temeljne skupine: častnike—pilote, častnike protiletalske obrambe in častnike le-talsko-tehnične službe.
Kdo se lahko vpiše na zadrsko vojaško akademijo?
»Na VVA, kakor se s kratico imenuje naša akademija,« je pripovedoval Ivan Hočevar (bil je najboljši slušatelj VIII. razreda VVA in nosi naziv »Titovi pitomac«), »prihajajo povečini maturantje vojaške letalske gimnazije iz Mostarja. Sprejemamo tudi maturante drugih srednjih šol (gimnazija, tehniške, elektrotehniške, pokhcne šole omenjenih smeri ter dijake drugih srednjih šol pod pogojem, da sodelujejo v letalskih klubih) seveda, če ustrezajo pogojem razpisa.«
Z mostarske letalske gimnazije je prišel na letalsko akademijo v Zadru Andrej Lipar iz Cerklej na Gorenjskem.
»Obiskujem prvi letnik,« se je predstavil in dodal, da so mu željo po vodenju jeklenih ptic zbudila brniška letala. »Ko sem ob prihodu v Zadar videl na pisti postrojene »galebe« in »jastrebe«, se je moje hotenje, da bi vodil prav ta gibčna in udarna letala, še utrdilo.«
V prvem letniku prevladujejo splošni predmeti, od letalskih pa natančneje obravnavamo aerodinamiko in navigacijo. Med družbenopolitičnimi predmeti, ki jih imamo na urniku, so marksistična filozofija, splošna sociologija, politična ekonomija in ekonomika SFRJ, družbenopoli-
V kabinetu raketne tehnike letalske vojaške akademije Zadar (Foto: Stane Jesenovec)
Gojenci strojne smeri LTV A se dodobra seznanijo z različnimi mototji letal (Foto: Stane Jesenovec)
Šolanje na letalski vojaški akademiji traja štiri leta. V zadnjih dveh letnikih poslušajo gojenci izključno predmete iz letalstva. Na sliki: učitelj letenja s tremi slušatelji (Foto: Stane Jesenovec)
tični sistem SFRJ, tuji jezik, vojaška andragogika in vojna psihologija. S tega področja je treba dodati še tri naravoslovno-ma-tematične predmete. Zakaj toliko splošnih predmetov? Kdor je že bil v vojski, ve, da je častnik naše JLA strokovnjak, učitelj in vzgojitelj. Obvladati ta tri dopolnjujoča se in zahtevna področja, pa ni lahko.
Zadovoljen sem z uspehom v prvem semestru. Pravzaprav je ta rezultat mojega zavzetega dela. Zavedam se, da je mogoče le z delom doseči ustrezne uspehe.«
Tako kot na drugih vojaških srednjih in visokih šolah je tudi v zadrski letalski akademiji poudarek na geslu, naj se slušatelj nauči čim več v sodobno opremljenih učilnicah in kabinetih.
Ko so slušatelji »zreli« za letalo, jih razdelijo v skupine po tri. Vsako tako trojko prevzame učitelj letenja. Od prvega dne skupnega dela ti učiteji uče, vodijo, usmerjajo in pripravljajo slušatelje za poklic — pilot letala ali helikopterja.
Z različnimi prijemi navajajo slušatelje na točnost, samostoj-
nost, pogum, borbenost, vzdržljivost, iznajdljivost, odgovornost, iskrenost in resnično motiviranost za letalski poklic.
Naš obisk na letalski akademiji bi bil brez pike na i, če ne bi bili videli, kako vešče vodijo piloti gibčne domače reaktivce.
Vreme še vedno ni bilo naklonjeno, čeprav so se oblaki dvignili za kakih 200 metrov.
Motorji so zabučali, jeklene ptice so elegantno zapeljale po letališki stezi ter se pripravile za vzlet. Prvi, drugi, tretji, hitro, hitreje in že so v zraku. Uredili so se v trikotnik in potem... Z odprtimi usti smo opazovali vragolije treh »galebov« in njihovih ■ pilotov. Čestitali smo jim, ko so se spustili na zemljo, oni pa so skromno odgovorili: »To res ni bilo nič. Če bi bilo vreme primernejše, bi šele lahko pokazali, kaj znamo.«
Radi jim verjamemo. Tisoče ur, ki so jih med šolanjem posvetili letalom in letenju, ure učenja in izpopolnjevanja, ki nikdar ne bodo končane, slede geslu: »Učiti na zemlji — vaditi v zraku.«
STANE JESENOVEC
Gledališče
V Pavlihovem svetu, z Mico
Ob premieri v Mladinskem gledališču: Aurand Harris-Punch and Judy - »Pavliha in Mica«
Če preberemo literarno predlogo te vesele tragedije in nam od igre ostane vedrina ob krčevitem hotenju po popolnem osvobajanju vseh vezi in vrednot, okov, ki nam jih vsiljujejo (večnim otrokom) drugi: družbeni sistemi, filozofije, običaji, tradicije, morale - nam še vedno odmevajo stavki, ki so pršeli z odra v sklepnem prizoru: Pavliha (bistroumni razkrinkovalec) je strl družinske okove, prelisičil zakone splošne blaginje, premagal je samo smrt in še vraga povrhu. Skupek teh štirih zmajev je preteče ZLO, Aurand je Pavliho nazval Punch, po vseh pravilih družabne igre smo se z njim ves čas obojestransko omamljali Takšen napoj ima pogubno moč, zlasti še, če so odrska pomagala mitične narave, posajena v tehnicistični vek (oba duhova, vrag) in se stopi ograja med občinstvom in odrom kot star sneg.
Igralci izzovejo k sodelovanju ljudi, ki so prišli, da bi mimo in neprizadeto uživali iskromet in jezitve Pavlihovega nebrzdanega temperamenta. Prevod pesnika Milana Jesiha, ki je brez dvoma presegel izvirnik, dopušča igrive sprelete, pršenje bodic, pol-afo-rizmov in ritmične onomatopoije, kjer se poigra z zvočno in pomensko plastjo besed: juha-kuha-kmha; Micka šiva jopico s špageti; naučiti odgovornosti do dmžine, domovine ...
Zvone Šedlbauer je režiral burko inovacijsko, z nekaj jedrimi poenostavljenimi scenskimi prijemi je dal Pavlihi ogromen prostor, v katerem se malone spremeni v atleta, plesalca in hrupnega bistrovidneža - toda na robu te nevarnosti se vme iz burkaštva v tragično usodnost. Burkež se poisti z enačbo nenehnega osvobajanja svobodnega (apriori) duha.
Posegi REDA, PRA VICE - SKAZICE (prizor s krvnikom) tako zadenejo ob prvobitno vitalnost, da zvodene.
Alegorija besed sede v zavest odraslih; komičnost, gibanje, vizualni del pa v otroški svet igre kot totalitete obstoja. Neozdravljivo slo po življenju poskuša dzdraviti igralsko bleda M. Sternova. Vrsta sunkovitih, grotesknih situacij sprošča plazove smeha — polovica gledalcev so bili otroci - živi in odprti sodniki, ki jim razgaljenje totalitarnega sveta še ne dela težav.
Živost, neposrednost, razgibanost zaide ponekod v hrup in topot. Vladimir Jurc (Pavliha) je v razponi lestvice, ki mu jo dopušča režiserjev koncept - zagnan, razžarjen in obeta zrel razcvet osebnosti; ponekod pa bi moral globlje do zadnjih odtenkov tragičnosti; več introverzije, duhovno dorečenega poudarka! Mica (Olga Gradova) je ljubka deklica, vendar je tujka Pavlihovi .globalni družbeni angažiranosti1' in se ga kot igralski lik dotika kot bežen veter.
Mko Goršič v več vlogah je uspešen, Polona Vetrihova v vlogi kuža Pobija je ustvarila prepričljivo in bogato stransko vlogo.
Ploskali smo dolgo in spontano. Premiera je uspela v vsej barvitosti; škoda, da je ni posnela televizija, fluid se bo v reprizah izgubil
IVAN CIMERMAN
France Mihelič v Moderni galeriji
Retrospektivna razstava Franceta Miheliča v ljubljanski Moderni galeriji je prav gotovo dogodek v letošnji likovni sezoni. Čeprav razstava ne podaja vsega, kar je ustvaril F. Mihelič kot slikar, grafik in risar, pa prikazuje vse tisto, kar v resnici predstavlja njegov umetniški razvoj. Bogato in s premišljenim poudarkom.
France Mihelič spada med tiste umetnike, ki sledijo svojim ustvarjalnim nagibom vztrajno in dosledno, od tod tudi motivni krogi, ki vključujejo več različic z vso prefinjenostjo umetnika, ki hoče v risbi, barvi in kompoziciji izčrpati možnosti oblikovanja. Tako zadobijo ptujskogor-ski motiv in kurenti v predvojni dobi posebno obeležje; ni težko dojeti izcizeliranih odtenkov slikarjeve palete za realizem v širšem pomenu. Precej v povojnih letih najde F. Mihelič iztočnico za novopoetično fan-tazmagorijo kurentov in biološkofantazijskih prikazni za poglobljeno likovno in miselno zrcaljenje sveta in življenja. Vmes bi lahko navedli bogat opus raznovrstnih del iz NOB, ki še ni dobil takega mesta, kakršnega bi po nekaterih posebnostih zaslužil. Najsi je svet poetične fantastike navidez že tako oddaljen od vojne, pa je prav ta sprožila veliko dramatičnih spoznanj. Grafični delež v marsičem vzporedno zrcali tak svet in smo ga lahko večkrat opazovali na razstavah. Miheličevih risb smo videli doslej bolj malo in dopolnjujejo podobo o umetniku. In še opomba: zdi se, da eksponati na razstavi niso bili najustreznejše razvrščeni.
Primorski likovni umetniki v Ajdovščini
Pilonova galerija v Ajdovščini gosti primorske likovne umetnike sodobnosti. Razstava daje raznolik in zanimiv vpogled v snovanje generacijsko zelo različnih umetnikov. Seveda pa s temi niso mišljena leta in slog ter težnje, saj ne bi mogli govoriti o „starih“ in „mladih“. Prepletanje raznoterih likovnih hotenj je pri vsaki generaciji široko izrazno, vse od tradicionalnega realizma pa do eksperi-mentalnosti, kjer gre bolj za domislico. Lahko bi rekli tudi drugače: sorazmerno malo je tega, kar slikovno zrcali lokalno območje, neprimerno več pa takega, kar govori o širši zraščenosti z drugim likovnim dogajanjem, na slovenskem in mednarodnem območju likovne ustvarjalnosti. Pri tem ni nujno, da bi umetniki slepo sledili pobudam in vzorom, prav gotovo pa se da ugotoviti izrazne in izpovedne težnje samobitnega oblikovanja. In prav glede tega bi lahko temeljita ocena veliko naredila, postavila razmejitve in dala umetnikom tisto estetsko priznanje, ki ga spričo razstavljenih dosežkov v resnici zaslužijo.
Razstava v Pilonovi galeriji potrjuje širok izrazni krog primorskih likovnih umetnikov, čeprav niso zajeta vsa imena, ki bi sodila na tako razstavo. Slikarski, kiparski in grafični delež iz novejšega ali najnovejšega obdobja ustvarjanja so prispevali: Zvest Apollonio, Lucijan Bartuš, Jure Cihlar, Danilo Jejčič, Janez Lenassi, Ivo Len-ščak-Pilon, Mira Ličen, Janez Matelič, Pavel Medvešček, Negovan Nemec, Rafael Nemec, Nedeljko Pečanac, Herman Pečarič, Rudi Pergar, Marko Pogačnik, Jože Pohlen, Stanka Šraj Komac, Ivan Varl, Miloš Volarič; očitna je skrb za izdelano tehniko, ki posameznikom najbolj ustreza. Odziv občinstva je številen, kar govori o razgibani kulturni zainteresiranosti domačinov.
L.G.
Misli
O POTRESU
Dobro je človeku, če stoji na trdnih nogah, še bolje, česo te na trdnih tleh.
•
Nekdaj so menili, da je dobro tistim, ki žive v oblakih. Če pa se zamaje zemlja, tudi njim ni prijetno.
•
Nema groza naj bi se spremenila v nemo pomoč. Hvalisanje, kaj smo dali in koliko prispevali, je le bojazen pred prezret-jem.
Feuerbach je nenehno opozarjal, naj se zavarujemo pred naravo, češ narava je slepa In vendar dela harmonično.
Nesreče zbližujejo ljudi. Toda slabo se prekmalu pozabi.
Kadar se strese zemlja, se zamaje tudi človek. Rana v zemlji odpira rane v srcih.
IGORPLEŠKO
Mala retrospektiva Alojza Zavolovška
V Šoštanju je že več let tradicija, da se vrstijo likovne razstave bodisi v Napotnikovi galeriji. Domu kulture ali na osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh. Tudi letos je pripravila občinska kulturna skupnost Velenje v Domu kulture v Šoštanju koncert dekliškega pevskega zbora velenjske gimnazije pod vodstvom prof. Ivana Marina, hkrati pa so odprli samostojno likovno razstavo akademskega slikarja Alojza Zavolovška iz Velenja.
Kot ponavadi se je tudi tokrat zbralo veliko obiskovalcev, ki jim je spregovoril predstavnik prosvetnega društva Svoboda Šoštanj, Martin Primožič. Zavolovšek, ki je že večkrat skupinsko razstavljal v Šoštanju, se je tokrat predstavil s petimi akvareli in petnajstimi oljnimi podobami večjega formata. To je tudi razumljivo, če upoštevamo široke poteze čopiča in razgibane ploskve, ki so pogost motiv tega krajinarja, doma iz Gornje Savinjske doline. Ta razstava je bila pravzaprav mala retrospektiva slikarja, ki že več kot dve desetletji živi in dela kot likovni pedagog v Velenju. Ob pogledih na velika platna se poraja vprašanje, od kod tolikšna ustvarjalna moč pri človeku, ki je redno zaposlen in se lahko posveča slikarstvu le v redkih prostih popoldnevih, ob nedeljah, ali pa kot je sam dejal, celo ponoči, na račun spanja. Torej garaško delo na kulturnem področju, ki se sicer zrcali v številnih eksponatih; to pa gre nujno večkrat tudi na škodo kakovosti.
Ker je v tehniki akvarela hiter in odločen v potezi ter sproščen v koloritu, kjer zliva pestre in živahne barvne tone v kompozicijsko celoto, se ta široki način slikanja kaže tudi na podobah v olju. Res, da se danes precej slikarjev izraža slikarsko bolj ali manj ploskovno, torej v kreiranju barvnih ploskev, kar pa čestokrat zaide morda nehote v šablonsko dekorativnost. Če so Zavolovškovi akvareli slikarsko prečiščeni in barvno slikoviti, pa tega ne bi mogli trditi za olja, ki so slikana s široko potezo čopiča, skorajda skicozno, razen izjem, kot so slike: Ljubno, Motiv iz Kisovca. Elektrarna Šoštanj in Gozd, ki je nastal že pred desetimi leti. Vse druge slike pa so si bolj ali manj, vsaj glede kolorita zelo podobne, verjetno zato, ker so bile naslikane v ateljeju po skicah in se slikar ni mogel dovolj študijsko poglobiti v čudovito svež barvni ambient razgibane štajerske pokrajine, ki je Zavolovšku že vseskozi še najbolj bitu in jo tudi najraje upodablja. Izjema je slika novejšega datuma Gozd II., ki pa ima le naslov realističen, v resnici pa je to povsem abstraktna kompozicija čistih barvnih ploskev, ki se slikovito zlivajo v konico nekakšne vizije gotske katedrale.
Šicer pa so Zavolovškove krajine kompozicijsko zelo razgibane, vendar po koloritu razmeroma blede in morda hote tudi dokaj poenostavljene.
Izjemna podoba na razstavi je edini portret Podlesnikove mame, ki je psihološko in slikarsko izvrstno barvno preštudiran. Škoda, da se slikar ne posveča bolj portretom, pri katerih ne skopari z intenzivnimi barvnimi toni, ki tako toplo in prijetno učinkujejo na gledalca.
Vsekakor je 20 slik, kolikor jih je razstavil, izredno lep in dokaj uspel ustvarjalen opus prizadevnega likovnega pedagoga in umetnika Alojza Zavolovška, ki je ostal zvest podoživljanju domače krajine, na odnaknjenih območjih še vedno poetično čiste in neokrnjene v svoji prvobitni podobi.
V. KOJC
Aktualno
Ho DANAŠNJI'
UUMETNOSn :
Pretežka naloga	\
Znan je rek, da vsi ljudje vse vedo. Ob razvadi, da enega povprašamo o vsem, pa bi se vendarle kazalo zamisliti Posebno, če ne gre za hitro skovano novinarsko senzacijo, ki je vabljiva že zato, ker je nova.
Prav v zadnjem času smo poslušali in gledali televizijski oddaji o naših impresionistih, ki sta rutinsko posegli v zelo občutljiv medij ustvarjalnosti, v slikarstvo.
Ne bi hotel reči, da so bili naši impresionisti posebneži. Če, si le enega izmed njih dobro poznal in prek njega še druge, in če ti, ,,slikarska obrt“ ni povsem tuja, tedaj se ob solzavi interpretaciji spomniš Mancove misli, da so materialisti pred njim svet samo interpretirali, da pa ga je treba spremeniti. Pa tudi tista znana domača ,,le čevlje sodi naj Kopitar", se oglasi, čeprav je malo prekruta.
Če je bilo zamujeno eno, zakaj ne bi bilo še drugo?
Zamujen je bil neposreden stik z večino tistih, ki so dobro poznali impresioniste. Teh je malo, saj vemo, da prav med impresionisti ni bilo veliko takih, ki bi hodili med ljudi ter vsak dan govorili o sebi in svojih načrtih.
Zdi se, kot da bi se na tihem potrjevalo pravilo, da je kritikovo pisanje svobodnejše, kadar se otrese avtorjeve navzočnosti in navzočnosti sodobnikov. Vseeno pa bi takim priporočali, naj bi se otresli še avtorjevih del in pisanja o teh.
Ni pa prepozno, če povemo, da so slovenski impresionisti „svet spremenili" in da bodo še dolgo ostali to, kar so bili ob svojem času: mejniki in glasniki, seveda za tiste, ki razvoj poznajo in nimajo posluha samo za nežne melodije.
Že ena izmed dosedanjih oddaj je pokazala, da je bila naloga pretežka: oceniti slovenske impresioniste kot romantične duše.
Grafični predmet, 1968, Mira Schendel (Brazilija)
Razstava črk? Ne! To ni namigovanje na črkarsko pravdo, ampak primer brazilske umetnosti. Kot da bi brali: A je začetnica abecede. Upodobljena črka ne pove veliko, pa vendar so se Brazilci lotili tudi podob iz črk. Toda najustreznejši „okvir“ črke ostaja še vedno beseda.
Že nič kolikokrat se je pokazalo, da umetnosti ni mogoče ustrezno predstaviti brez avtorja, pa tudi ne, če je avtor le nujni privesek svojih del Avtorju in delom se ni mogoče približati s posplošenimi ocenami dobe, v kateri je živel, saj je v tistem času živelo toliko tako različnih ljudi Za razumevanje nastanka umetniškega dela ni treba posegati po visokoletečih opredelitvah modernih teoretikov.
Psihologi pripisujejo dispozicijam precejšen pomen. Pravijo namreč, da je za umetniški uspeh potrebna dispozicija: posebna nadarjenost in veselje do neke zvrsti umetnosti Dispozicije pa so že organskega značaja. Tak človek mora naleteti na pravo okolje, ki mu prisluhne in mu da vzgojo in izobrazbo. Toda umetnik mora imeti končno tudi še osebno voljo, da se bojuje in doseže uveljavi- , tev sprva le nakazanih možnosti. Tudi neizprosna selekcija je v-umetnosti tisti kažipot, ki spravi na kolena še tako romantično . dušo. Človek klecajoč spoznava, da je začetne popotnice premalo in da je mogoče le z velikimi napori doseči uresničenje.
Čas impresionizma je čas mnogih teoretičnih nalog v slikarstvu. Samo z veseljem in notranjim klicem naši impresionisti prav gotovo ne bi zmogli razvozlati teh zapletenih problemov. Lahko bi rekli, da so z mnogih vetrov prinašali k nam najpomembnejše izkušnje brez katerih ne bi bili ustvarili umetnosti na tako visoki ravni.
Oceniti impresioniste kot romantične duše, bi pomenilo pahniti jih najmanj sto let nazaj v čase čitalnic. Oglejte si Muenchen, Pariz, dunajski Hofburg in Štefanovo cerkev, čeprav vse le od zunaj, pa boste spoznali, da ti slovenski junaki niso bili,,romantiki". Zanesli so se na svoje znanje, na svojo nadarjenost, vedeli so za svoje poslanstvo; ker so bili resnični velikani, ostajajo to še danes, nikdar prav razumljeni, ker jih brez slikarstva sploh ni mogoče doumeti.
Vse drugo pa je bled poskus prelisičiti bistvo slikarske umetnosti in speljati voz, ki pelje navkreber, v plitvino kalnega potočka. Na i stransko pot, s katere ne bomo nikdar videli jasnine vrhov in doživeli ostrine skalnih vršacev.
IGOR PLEŠKO
IzBER UeMedNoVIM iKNJ IGAMI
K zbirki »Rdeči atom«
Partizanska knjiga je začela izdajati novo knjižno zbirko Rdeči atom — imenovano po Kosovelovi pesmi. Naslov zbirke ni naključen, saj je urednik Rdečega atoma Brane Grabeljšek na tiskovni konferenci nakazal program, ki ima skupno osnovo knjige te zbirke naj govorijo o revolucijah in narodnoosvobodilnih bojih ne le pri nas, marveč po vsem svetu. V okvir posameznega cikla Rdečega atoma pa bo uredništvo pritegnilo ne le leposlovna dela s tovrstno tematiko, ampak tudi spomine, vojaška pričevanja in publicistiko, skratka, gre za odprte možnosti ne glede na celine in imena avtorjev. Vendar uredništvo upravičeno meni, da je treba dati Prednost osvobodilnim in revolucionarnim gibanjem, ki so blizu sodobnemu času, današnji stvarnosti, čeprav se ne nameravajo utesniti in so možnosti za zgodovinsko oddaljene pomembne dogodke prav tako na mestu.
Od petih knjig prvega cikla imamo pred seboj dva ponatisa: Nada Kraigher Pet temnih svetlih let ter A. Malrauxovo Človekovo usodo. Prvenec Nade Kraigher, ki je l. 1963 pomenil njen literarni vstop v domači leposlovni svet, priča zgovorno in avtobiografsko barvito o aktivizmu in delovanju med NOB doma in v Ameriki. Prav ta del o boju za partizansko stvar na tujem je tudi svojevrsten med našo publicistiko o NOB. Malrauxova Človekova usoda je vnovič prevedena, tokrat z avtentičnim naslovom in v prevodu Borisa Verbiča. Uredništvo je skušalo priti do izvirnih pogledov na kitajsko revolucijo iz kitajskih virov, vendar so se stvari zapletle iz vaznih vzrokov tudi zato, ker nam je kitajski način besedne usmerjenosti posredovanja precej tuj; iz teh razlogov je bilo prav, da so Malrauxa ponovno prevedli. Kratko zgodbo Vaneta Marinkoviča-v prevodu Božidarja Premrla — doživljajo kot pretresljiv leposloven dokument o otroštvu, ki se je moralo zgroziti v vojni in nasilju. Avtor zna s čustvom in zanosom pripovedovati o otroštvu, ki mora negotovo nihati med smrtjo in življenjem. Nikola Nikolič je podal grozljivo in pretresljivo pričevanje, ki ima tako dokumentarno osnovo kot leposlovne prvine. V Otrocih s Kozare je prikazal usodo srbskih otrok po ofenzivi na Kozaro, ko je nemški okupator pobral *z vasi otroke in jih izročil ustašem, da uničijo mlada življenja. Narodom Sihanuk je ob sodelovanju Williama Burchea leta 1973. napisal v Pekingu Mojo vojno s CIA. V ospredju ni toliko biografsko podajanje kamboškega princa kot njegovo doživljanje političnih dogodkov in sprememb v Kambodži - in drugod - kot Posledico tujih interesov.
Vseh pet knjig je opremil Pavle Učakar. Kot je opremljevalec sam razložil, je branje teh knjig z vso grozo vojne in nečlovečnosti vplivalo nanj, da je hotel dati opremi in vsebini ustrezen likovni izraz. To se mu je povsem posrečilo, ohranil je različne likovne rešitve. Vsem knjigam je dal skupno sivo-zeleno barvno kontrastno osnovo.
Miha Mate
Leskova mladost ________________________________________
V knjižnici Sinjega galeba je izšla zbirka črtic Mihe Mateta Leskova mladost, v lepi opremi Dušana Kluna in z ilustracijami Matjaža Schmida. 191. zvezek Sinjega galeba prinaša eno tistih domačih novitet za mlade bralce, ki ji gre priznanje za posluh tako glede stilizacije kot glede vsebine in odsevnosti časa. Leskova mladost je osvežujoč mozaik spominskih podob iz otroških let, ki sovpadajo s časom vojne in revščine, ko se nevedno in brezskrbno otroštvo po sili razmer in časa prepleta s „svetom odraslih1', a se otroštvo odteguje obremenjujočemu in si hoče vzeti, kar mu gre; pisateljeva zasluga je, da žive otroške spomine prevevata vedrina in humor, zato se bo „Leskova mladost" zlahka prikupila mlademu bralcu.
Ne gre prezreti socialnega položaja revne vaške družine, kjer je otrok odraščal in zgodaj spoznaval življenje skozi otroške oči, polne pričakovanja in odprtosti do sveta, prav tako pomembne so nevsiljive etične komponente, ki organsko sovpadajo z dogajanjem, vendar ne iz nekega modela, marveč iz življenjskega položaja in iz domače družinske zavzetosti Pri oblikovanju posameznih črtic je treba opozoriti na posrečen prijem pisatelja: vsako črtico uvaja del, ki je izrazito liričen, pisatelj ga poda z vidika tretje osebe; zatem sledi črtica, ki jo poda v prvi osebi. Uvodni del je često skoraj pesem v prozi, drugi del pa hoče biti pripovedno-spominsko izražen. Ta novota daje Leskovi mladosti posebno barvitost. Bistvenega pomena pa je, da je Miha Mate povsem prilagodiTpo-vednost ter stilizacijo bralcu, ki mu je knjiga namenjena; kratki, s Posluhom oblikovani stavki povedo veliko in ne obremenjujejo mladega bralca. So tekoče povezani, brez teženj po abstraktnem izražanju. Knjiga črtic na dostopen način govori mladim bralcem o času in socialnih razmerah in o življenju, ki ga sami niso izkusili.
IGOR GEDRIH
Milan Lipovec
Leseno jadro____________________________________________
roman, izdala Lipa Koper, 1976
To besedilo ki obeta sprva razodetje o odrinjenem umetniku in umetništvu na sploh, se prevesi v iskreno, preprosto izpoved o Ljubljanskem barju. Drobne peripetije malih ljudi prežema nek korenit optimizem, ponekod dokaj robavsast, takšen pač, kakršno je okolje, v katerem poteka dogajanje. Navezanost na ta kos zemlje, na to koliščarsko pokrajino, ki je skopa, saj avtor pove, da ne posega za velikim svetom, pač pa najde svojo fantastiko in vesolje prav v tem drobnem vztrajanju. Nekaj pravšnjih slovenskih originalov spravi pod leseno jadro. Tu je čolnar Vid - tršat, klen domačin, pa nekaj ravsanja z orožniki, koketiranja z velikimi silnicami, v katere junaki v svoji nemoči ne morejo ustvarjalno posegati. Do erotike se obnašajo kar brez velikega iluzionizma.
Knjiga, debela 459 strani, s črkami za otroško slikanico, je napisana v realističnem jeziku, brez vsakih iluzij in modifikacij ali celo novih stilnih prijemov. Je branje za večerniške kroge in hkrati poskus poetizacije vsakdanjega bitja in žitja. Pod vsemi plastmi je še naj zanimivejša alegorična, saj zgodba vendarle cika na današnji čas in ljudi in se zažira v nekatera socialna vprašanja naše dobe: ženska z nezakonskim otrokom — učiteljica, ki ne dobi službe, ostanki klerikalizma na ostankih naših vasi, in puntava uporništvo,
ki vzbuhne iz Filipa na ta krivično urejeni svet, na te zacementirane strukture, ki jih vroča umetniška glava ne more razbiti, pa se zateče k pijači.
Jezik je tako arhaičen in starinski, da se človek komajda prekolje do zadnje strani, iščoč vsaj želvo med muljem na Barju. In kakšno razo, kakšen prispevek k literaturi naj predstavlja tako zajetno besedilo, ko pa „čoln iz tripalčnih plohov" z lesenim jadrom kroži po svojem nemočnem mikrokozmosu, brez nakazane poti sebi ali drugemu? !
JANKO VESEL
Cene Vipotnik
Zemlje zeleni spomin
Cankarjeva založba je natisnila zbrane pesmi in prozo Ceneta Vipotnika pod naslovom Zemlje zeleni spomin in v uredništvu Jožeta Kastelica. Ponavadi se srečujemo z zbranim delom nekega književnika v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, tokrat pa se spoznavamo z reprezentativno, bogato opremljeno oddolžitveno izdajo, ki omogoča, da celotno spoznamo ustvarjalni svet Ceneta Vipotnika. Skrbno uredniško delo pripomore, da povsem zaživi mehki lirizem Vipotnikove realistične poezije, da dojamemo svojevrstnosti njegove kratke proze, s[x>znamo kritično ~ esejstične spise in prevode iz tujih jezikov. Prav gotovo ostaja v ospredju njegova lirika, ki v vsej preprostosti in neposrednosti odkriva poetično krhkega, občutljivega ustvarjalca, živo zavzetega za človeka in vse, kar je lepo. Jože Kastelic je napisal uvodno študijo Poskus liričnega portreta, kjer s poznavanjem spremlja pesnikovo življenje in ustvarjalno rast. Ob koncu pa so zbrane opombe, ki pričajo o skrbnosti obdelave, zatem bibliografija Ceneta Vipotnika, ki je našel estetsko učinkovite oblikovalne rešitve, tako v sami osnovni zamisli knjige kot v oblikovalnih možnostih. Zemlje zeleni spomin je prav gotovo med najlepše opremljenimi knjigami - ki so izšle v zadnjem času.
Izbrana dela Josipa Ribičiča
Z izdajo Izbranega dela Josipa Ribičiča nadaljuje založba Mladinska knjiga izbor del slovenskih pisateljev za mladino. Že leta 1953 so začela izhajati pri njej Bevkova izbrana mladinska dela, istega leta je izšel tudi izbor mladinskih iger Havla Golie z naslovom Igre, leta 1961 pa Izbrana mladinska dela Toneta Seliškarja.
Izbrana dela Josipa Ribičiča so izšla naenkrat v sedmih knjigah. Pri njih dostavek »mladinska« ni potreben, kajti Ribičič je pisal skoraj samo za mladino. Izbor njegovega dela je pripravila naša znana mladinska pisateljica Branka Jurca, ki je napisala tudi kratek uvod o Ribičičevem življenju. Izbor ni bil lahak, kajti Ribičič je napisal zelo veliko, saj je ustvarjal od leta 1912, ko je bil še učitelj —začetnik pa skoraj vse do smrti leta 1969. Poleg del, ki so izšla v knjižni obliki, je objavljal tudi številne zgodbe in igre v mladinskih glasilih, zlasti v tistih, ki jih je sam urejal, npr. Novem rodu, Našem rodu, Cicibanu in Kurirčku pa tudi v berilih. Izbrano delo je v prvih knjigah zajelo njegova dela za najmlajše, v naslednjih pa za nekoliko starejše. V prvo knjigo z naslovom Ptička noče v grad so uvrščena krajša dela iz mladinskih revij ter igrice Muco-lin in volk, Cenček in dedek Mraz ter Palčki. V drugi knjigi so poleg naslovne povesti Nana, mala opica še Čurimurčki, Miškolin in Kraljestvo čebel. Vse, razen zadnje, so izšla pri založbi Mladinska matica, ki jo je ustanovila napredna učiteljska organizacija in je bila predhodnica Mladinske knjige. Ribičič je bil med ustanovitelji te založbe in njen urednik. V tretji knjigi Mihčev škrat, sta poleg naslovne povesti še Tin-kin zajček in Razbita hajka, v četrti Trije na pohodu pa še Usodna igra in Branko, morje in še kaj.
V peti knjigi je objavljena ena njegovih najboljših mladinskih povesti Rdeča pest, ki obravnava snov iz narodnoosvobodilnega boja. V šesti Moja mlada leta, so avtorjevi mladostni spomini, v sedmi Za zapahi pa njegova doživetja po italijanskih ječah.
Na koncu knjige je študija pisatelja Ivana Potrča o pomenu Ribičičevega dela za mladino, o njegovem zavzemanju za napredno smer v mladinski književnosti in težavah, s katerimi se je moral boriti pri urejanju našega najboljšega predvojnega mladinskega glasila Naš rod. Ribičičevo bogato pisateljsko in uredniško delo nam predstavi bibliografija-T. H.
Lev Nikolajevič Tolstoj
Povestice_______________________________________________
Leva Nikolajeviča Tolstoja poznamo predvsem kot pisatelja Ane Korenine, Vojne in miru ter Vstajenja, prav malo pa vemo o njegovi kratki prozi, namenjeni otrokom in mladini. Cvetko Zagorski je s posluhom prevedel iz ruščine štiri kratke zgodbice, ki so izšle pri Mladinski knjigi v zbirki Čebelice z ilustracijami Alenke Vogelnik. Ob povesticah spoznavamo L. N. Tolstoja kot presenetljivo modernega otroškega pripovednika in ob vsebini posameznih pripovedk, da je vselej izhajal iz resničnega življenja in je bil očitno nenaklonjen pravljičnim izmišljotinam, polnim nerealnih prikazni in strahu - čeprav mu v realistični tovrstni pripovedi strah ni neznan.
-
Nove strokovne knjige	________
1.	Branislav Milivojčev: Vaspitanje i obrazovanje u organizacijama udruženog rada. Beograd, Prosvetni pregled, Čika Ljubina 18.
2.	Razvoj i merenje inteligencije. Beograd, Zavod za udžbe-nike i nastavna sredstva, Obiličev venac 5-1.
3.	Mirko Hrovat: Psihologija dela z osnovami didaktike. Ljubljana, Delavska dopisna univerza Univerzum, Parmova 39.
v__________________________________________________________________y
Ivan Bizjak
Kar mora bit - mora bit ________________________________
Troje mladinskih črtic Ivana Bizjaka ima bržčas avtobiografsko ozadje, vsekakor pa je pripoved ubrana z mero za realno doživljanje in s preprosto ubeseditvijo, ki je ob dogajanju mladim pri srcu. Ilustratorsko se je znova izkazala Ančka Gošnik-Godec.
Pedagogika L, II.	_______________________
Izčrpno in temeljno znanstveno delo za poglobljen študij ter kot zanesljivo vodilo pri vsakdanjem učnovzgojnem delu, ustrezajoče zasnovi, zahtevam in potrebam znanstvenega socializma v naši samoupravni socialistični družbi, smo dobili Jugoslovani šele dobrih 20 let po osvoboditvi.
Obsežno PEDAGOGIKO v dveh zajetnih knjigah in na skoraj 1200 straneh so napisali najvidnejši jugoslovanski znanstveniki ter javni delavci ustreznih profilov, celotno gradivo pa so uredili dr. Ljubo Kmeta, dr. Nikola Potkonjak, dr. Vlado Schmidt in dr. Pero Šimleša.
Vsaka knjiga je razdeljena na dve veliki poglavji, skupno pa obravnavata 23 najvažnejših pedagoških tem: Predmet pedagogike, Pedagoška metodologija, Duševni razvoj otroka in mladostnika. Smoter in organizacija sistema vzgoje in izobraževanja v SFRJ, Učitelj - vzgojitelj. Sodobno izobraževanje, Telesna vzgoja, Intelektualna vzgoja. Moralna vzgoja, Estetska vzgoja in izobraževanje. Družina in vzgoja. Predšolska vzgoja, Šola, Pedagoška problematika prostega časa. Posebna vzgoja. Didaktika in njen predmet, Analiza učnega procesa. Didaktična načela. Vsebina izobraževanja pri pouku. Delovne oblike, metode in sredstva pri pouku. Organizacija pouka, Učni test ter Odnos med učiteljem in učencem.
Kako nujno potrebno je bilo takšno delo, dokazuje dejstvo, da je bila prva izdaja knjige PEDAGOGIKA L, II. kmalu razprodam. Zato se je Državna založba Slovenije leta 1975 odločila za pomtis. Knjigi spet lahko kupite, saj ne more biti brez njiju nobem učnovzgojna ustanova, pa tudi učitelj, vzgojitelj ali mentor mladega rodu. Knjiga PEDAGOGIKA L, II. stane 660 dinarjev.
V. T. ARHAR
Strokovni pripomoček za spolno vzgojo
Za pravilno spolno vzgojo so naravnim in poklicnim vzgojiteljem potrebni dobri strokovni priročniki. Eden od teh je SPOLNO ŽIVLJENJE; knjigo je mpisal pokojni dr. Nikola Palic. Vsebim knjige zajema fiziologijo in patologijo spolovil in spolnega mgom, razmnoževanje, sociologijo spolnega mgom ter poglavje o spolnem pouku in spolni vzgoji. Uvod k slovenski izdaji knjige je napisal prim. dr. Bogdan Tekavčič. Ustrezno opremljeno knjigo je izdala založba Mladinska knjiga. Cern 190 din.
V. T. ARHAR
Metodika dela v klubih OZN
Organizacija klubov OZN — Center za izdajo študijskih materialov v Mariboru je izdala skripta Metodika dela, ki je namenjena delovanju klubov OZN, pa tudi marksističnim krožkom in 00 ZSMS. Skripta obsega 150 strani in stane 30 ND. Priporočamo jo vsem šolarjem. Naročite jo lahko pri Republiški konferenci klubov OZN, Cankarjeva l j 11, Ljubljana.
A vtor skripte je profesor Milan Divjak.
Delo je namenjeno učiteljem in mentorjem klubov OZN, vodjem marksističnih krožkov, mladinskih univerz in drugim, ki se ukvarjajo z idejnopolitično vzgojo ter izobraževanjem mladih. Zajema nekatera vprašanja sodobnega sveta, najpomembnejše procese v svetu, ki vznemirjajo tudi mlade, nakazani so osnovni problemi in dileme sodobne mladine, zlasti njen družbeni položaj, izobraževanje, politično in družbeno udejstvovanje, cilje in naloge v prihodnosti Opozarja na pomen in vlogo vzgoje ter izobraževanja za razvoj mladih, vzgojo in razumevanje sodobnega sveta in za sožitje med narodi, vzgojo in izobraževanje za prihodnost. Na tej osnovi so razpredene naloge, cilji in problemi idejnopolitične, marksistične in moralne vzgoje mladih, delo opozarja na pomen politične kulture in socializacije za osebnostni razvoj mladega sveta. Na tej osnovi so podrobneje opredeljeni pojem, vsebina, vloga in pomen vzgoje za razumevanje med narodi. Ob tem so podani definicija, teoretične osnove, vsebina in cilji vzgoje in izobraževanja za razumevanje sodobnega sveta in za sožitje med narodi, torej tako imenovana. internacionalistična vzgoja. Kratko je povedano, kako je taka vzgoja opredeljena v naših normativnih aktih ter družbenih prizadevanjih. Iz tega so izpeljana načela internacionalistične vzgoje, pozneje pa so podrobneje razčlenjene psihološke osnove in problemi, ki nastopajo v predšolski dobi, pri šolanju in zlasti v mladosti.
Posebna pozornost je posvečena vsebini internacionalistične vzgoje ter izobraževanja za razumevanje sodobnega sveta, zato so najprej nakazane splošne vsebine, področja ali problemi, ki jih je treba obravnavati v šoli ali v klubih OŽN, nato so razčlenjene vsebine - glede na razvojne stopnje. Avtor ugotavlja, kakšna vsebina je primerna na primer za najmlajše otroke, za mladostnike in podobno, skratka, za klube v krajevnih skupnostih, v delovnih organizacijah, v šolah in drugod. Opozorjeno je, kako lahko vsebine take vzgoje vežemo na učne predmete pri pouku in kako lahko tudi v drugih organizacijah dosegamo nekaj teh ciljev. Podrobneje so navedeni viri informacij, ki jih lahko mladi uporabljajo, kje jih lahko dobijo in kako naj jih uporabljajo, da bi bili uspešni. Prikazane so metode dela v klubih OZN in v neki meri tudi v marksističnih krožkih, opozorjeno je na sodelovanje z drugimi mladinskimi specializiranimi organizacijami in z različnimi institucijami. Ob koncu je govor o vlogi in pomenu mentorjev na različnih razvojnih stopnjah, o njihovi pripravi, izobraževanju in delu v korist mladih. 7m nadaljnji študij problemov je nakazan večji izbor literature. Na priporočilo nekaterih recenzentov so vključili v posebni prilogi nekatera najpomembnejša besedila mednarodnih deklaracij, ki govore o vzgoji mladine za razumevanje med narodi.
-	c
emona |lju bij ana
TOZD
trgovina na veliko
Ljubljana Šmartinska 102
TRGOVINA NA VELIKO POSLUJE V SODOBNIH SKLADIŠČNIH PROSTORIH Z BLAGOM VSEH TRGOVINSKIH STROK:
•	industrijsko prehrambeno blago, mesnine, siri, jajca, mlečni izdelki, perutnina
*	sadje, vrtnine
■	pijače
■	pražarna kave in lastno pakiranje blaga
■	razno neprehrambeno biago
TOZD
mesna industrija Zalog
0 pouku nemščine na osnovni šoli Dr. France Prešeren v Ribnici
Na območju Ljubljane je le malo osnovnih šol, kjer bi se učenci učili nemščine na predmetni stopnji pouka.
Pedagoška akademija v Ljubljani ima skupino študentov, ki imajo kot predmet nemščino in se tako pripravljajo za učitelje nemščine na osnovni šoli. Skromna mreža oddelkov, kjer imajo nemščino kot učni predmet v osnovni šoli, povzroča akademiji veliko težav pri praktičnem usposabljanju študentov za njihov prihodnji pedagoški poklic. Obvezno prakso, obser-vacijo pouka in nastope morajo Opravljati študenti na šolah zunaj Ljubljane.
V lanskem in letošnjem šolskem letu je študente nemščine ljubeznivo sprejela osnovna šola dr. France Prešeren v Ribnici na Dolenjskem.
Čeprav pestijo to šolo in njene učitelje podobne težave kot vse slovenske učitelje, je tu prizadevanje za kakovosten dvig vzgojnoizobraževalnega dela tolikšno, da zaslužijo posebno pohvalo. Celotno pedagoško delo izredno ugodno vpliva na študente akademije, zato bom poskušala prikazati prizadevanja teh učiteljev za kakovosten dvig pouka nemščine. Iz poročil študentov povzemam njihove sklepe in vtise, ki potrjujejo, da lahko dobra učna praksa pozitivno motivira študente za pedagoški poklic.
Tako npr. piše študentka v svojem poročilu: Menim, da je pedagoško delo na tej šoli premišljeno in da dela učiteljski zbor pod strokovnim vodstvom ravnateljice usklajeno in ubrano.; odtod njihovi nadpovprečni rezultati tudi pri nemščini.“
„Šolska stavba je estetsko, urejena in opremljena s potrebnimi didaktičnimi pripomočki, skratka: dobra materialna osnova za „dosego družbenih smotrov".
Hospitirali smo v vseh razredih predmetne stopnje pri dveh učiteljih nemščine; in sicer: pri tov. Galiji in tov. Bavdku. Oba učitelja sta se na učne ure dobro pripravila. Iz poteka pouka je bilo razvidno, da ima vsak svoj način dela, zato je njuno delo dokaj težko primerjati. Rečem lahko le, da je bil pouk kakovosten, saj so bili učenci pri vseh urah ustrezno zaposleni in resnično subjekt v pedagoškem procesu. Bili so samostojni in ustvarjalni.
učitelja pa organizatorja njihove ustvarjalne dejavnosti. Za vsako učno uro sta imela jasno določen smoter, ki ga je večina učencev tudi dosegla. Pri pouku so učenci uporabljali najrazličnejše slike, zemljevide, učbenike in učne lističe. Novost za nas je bilo delo z responderji. Iz poteka učne ure smo lahko ugotovili, da sodobna učna tehnologija lahko prispeva h kakovosti pouka samo, če je podrejena didaktičnim načelom. To pa zahteva od učitelja temeljito pripravo."
„Velik delež k hospitacijam je prispevala tudi tov. ravnateljica Milena Borovce, ki je sodelovala pri analizi ■ učnih ur. Prav tako sta svoje deld analizirala tudi učitelja. Pojasnila sta, kaj sta Hotela doseči pri učni uri, na kakšne težave sta pri tem naletela in ocenila raven doseženih smotrov posamezne učne ure. “
„Za nas študente so take analize učnih ur najbolj dragocene, ker praktično utemeljujejo teorijo, s katero se seznanjamo pri metodiki, didaktiki in pedagogiki."
;,S šole-smo odhajali s prijetnimi občutki, z občutki, da smo obogateni z novimi spoznanji in da delajo na tej šoli ljudje, ki imajo svoje delo radi in želijo prenesti veselje do tega poklica tudi na nas. “
Ko govorimo o pozitivnih prizadevanjih za kakovosten pouk nemščine na šoli v Ribnici, je prav, da spregovorim tudi o problemu: v naših šolah je premalo nemščine. Omenila sem, da je v ljubljanski regiji le malo osnovnih šol, kjer bi se učenci lahko redno učili tega jezika. Po naših osnovnih šolah prevladuje angleščina. V Sloveniji prav tako nimamo niti ene osnovne šole, kjer bi se učenci lahko učili npr. ruščine ah francoščine. Bistvo problema je torej v tem, da prevladuje le eno lingvistično pod-ročje.
Z druge strani pa vemo, da so starši zainteresirani in da tudi učiteljev za ta predmet ne manjka. Delavske univerze imajo nabito polne tečaje za nemški jezik ne samo za otroke, temveč tudi za odrasle. V Ljubljani se bohotijo privatni tečaji za nemški jezik kot donosna obrt, za katere morajo starši drago plačevati.
RUŽIČA SEKIRNIK
OSNOVNA ŠOLA GORNJA RADGONA
razpisuje delovni mesti:
—	predmetnega učitelja tehničnega pouka in fizike za določen čas, za eno leto
—	predmetnega učitelja gospodinjstva in kemije za nedoločen čas
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa Osnovni šoli Gornja Radgona — odboru za medsebojna razmerja.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev zavoda
»INTENZIVNI TEČAJI
TUJIH JEZIKOV«, LJUBLJANA .
razpisuje prosti delovni mesti:
a)	predavatelja za angleški ih nemški jezik s polnim delovnim časom za nedoločen čas,
b)	predavatelja za nemški jezik s polnim delovnim časom za določen čas (nadomeščanje delavca na porodniškem dopu-tu).
Pogoji:
a)	dokončana visokošolska izobrazba ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, nastop dela 1. 9. 1976, poskusno delo;
b)	dokončana visokošolska izobrazba ustrezne smeri, nastop dela: 15. 9. 1976.
Odbor za medsebojna razmerja bo sprejemal vloge s prepisi spričeval in življenjepisom v 15 dneh po objavi.
OSNOVNA SOLA
BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO
ponovno razpisuje za nedoločen čas delovna mesta:
—	učitelja nemškega jezika, PRU ali P — polovični delovni čas
—	učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P — polovični delovni čas
—	učitelja likovnega pouka, PRU ali P — polovični delovni čas
Dodatno znanje za vsa mesta:
Poznavanje osnov in spremljanje razvoja samoupravljanja.
Uporaba avdiovizualnih sredstev in poznavanje osnov podaljšanega bivanja. Za učitelja likovnega pouka še: zanimanje in smisel za organizacijo likovnih razstav.
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri VVZ LENDAVA
razpisuje prosto delovno mesto
— vzgojiteljic v oddelku Genterovci in Hotiza za nedoločen čas
Za delo v oddelku Genterovci imajo prednost kandidatke, ki obvladajo slovenski in madžarski jezik.
Prijave pošljite odboru za medsebojna delovna razmerja pri VVZ Lendava in sicer v roku 15 dni po objavi.
O izbiri kandidatov boste obveščeni v osmih dneh.
Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE
razpisuje naslednja vodilna delovna mesta:
1.	ravnatelja osnovne šole Brdo pri Lukovici
2.	ravnatelja glasbene šole Domžale
3.	ravnatelja osnovne šole Šlandrove brigade Domžale
MATURANTKE 5.b LETNIKA 1956 - UČITELJIŠČA V LJUBLJANI!
20-letnico mature bomo praznovale v Ljubljani. Dobimo se 26. junija 1976 ob 16. uri pred hotelom Ilirija v Šiški.
Informacije daje Veronika Jereb (por. Čuk), Runkova 2, Ljubljana.
MATURANTI 5 a 1955/56 UČITELJIŠČA V LJUBLJANI bomo proslavili 20-letnico mature v soboto, 26. junija 1976. Prijave sprejema do 16. junija 1976 Milan Kavčič, Delavska univerza Boris Kidrič Ljubljana, Miklošičeva 26, tel.: 311-182. S prijavo sporočite tudi naslov. Sporočila slede!
4. ravnatelja posebne osnovne šole Homec.
Razpisni pogoji:
—	kandidati morajo izpolnjevati ustrezne pogoje, ki jih določa zakon o osnovni šoli, zakon o glasbeni šoli in zakon usposabljanja otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	da so družbenopolitično aktivni, da imajo osebne moralno etične vrline in organizacijske sposobnosti.
Pod zap. št. 1 je nastop dela 1. 9. 1976.
Prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju
pogojev, naj kandidati pošljejo na naslov:
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Domžale,
—	Prijave do vključno 10. 6.
Odbor za medsebojna razmerja pri GLASBENI ŠOLI MOSTE-POLJE
objavlja prosta delovna mesta:
—	učitelja kitare
Pogoj: končana SGŠ, oddelek za kitaro. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
—	učitelja blokflavte iri flavte
Pogoj: končana AG, oddelek za pihala — trobila (flavta), delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
—	učitelja solopetja in klavirja
Pogoj: končana AG, oddelek za solopetje in klavir. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
—	učitelja harmonike
Pogoj: končana SGŠ, oddelek za harmoniko. Delo je za določen čas z nepolnim delovnim časom.
—	učitelja predšolske glasbene vzgoje
Pogoj: končana AG L stopnja, oddelek za glasbeno pedagogiko. Delo je za določen čas z nepolnim delovnim časom. Smisel za delo s predšolskimi otroki.
Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevane strokovnosti sprejema Odbor za medsebojna razmerja glasbene šole Moste-Polje, Ob Ljubljanici 36. Stanovanj ni. Nastop dela 1. XI. 1976.
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve
SKUPŠČINE OBČINE GROSUPLJE
razpisuje prosto delovno mesto
—	RAVNATELJA POSEBNE OSNOVNE ŠOLE PRI ZAVODU ZA REVMATIČNE IN SRČNE REKONVALESCENTE ZA MLADINO »DR. MARKO GERBEC« ŠENTVID PRI STIČNI Pogoji:
—	defektolog z višjo ali visoko izobrazbo ali učitelj z višjo ali visoko izobrazbo z dokončano dopolnilno izobrazbo iz or-topedagogike fizično invalidnih in dolgotrajno bolnih otrok
—	opravljen strokovni izpit
—	5 let učnovzgojne prakse v posebnem šolstvu
—	družbenopolitična neoporečnost.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom s
podatki o dosedanjem delu sprejema do vključno 12. 6. 1976.
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Grosuplje.
OSNOVNA ŠOLA
IVAN CANKAR VRHNIKA
razpisuje za šolsko leto 1976/77
za določen čas delovna mesta
—	učitelja zgodovine in DMV, od 1. oktobra do konca šolskega leta •— PRU ali P — poln delovni čas,
—	učitelja angleškega jezika, od 1. septembra do konca L polletja, PRU ali P — 16 ur na teden,
—	učitelja gospodinjstva in biologije v 7. r., od 1. sept. do konca I. polletja, PRU ali P, 12 ur na teden,
—	učitelja za 2. r. na podružnični šoli Log, od 1. septembra do konca L polletja, U z višjo ali srednjo izobrazbo, poln delovni čas.
Če me bo prijavljencev z ustreznimi pogoji, bo šola sprejela
tudi študente PA ali FF z nedokončano izobrazbo.
Delovna skupnost OSNOVNE SOLE DEKANI
razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta delovna mesta:
—	2 učiteljev slovenskega jezika, PRU
—	učitelja likovnega in tehničnega pouka, PRU
—	učitelja za podaljšano bivanje, U ali PRU z dopolnjevanjem glasbene vzgoje
—	učitelja razrednega pouka, U ali PRU z znanjem MOM
—	vzgojiteljice, končana srednja vzg. šola
—	varuške, šola za varuške
—	pedagoga, FF z dopolnjevanjem delovne obveznosti na osnovni šoli Sl. Gračišče.
Na voljo je garsonjera, drugih stanovanj ni.
Rok prijave: 15 dni po objavi razpisa.
Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Osnovna šola Dekani 66271 Dekani.
r
s
C
C
R
-
0
Z
II
. > b k

PLANINSKO, SMUČARSKO IN DRUGO OBUTEV LAHKO KUPITE NEPOSREDNO V TOVARNI. PRI NAKUPU NAD 20 PAROV VAM DAMO POPUST. UČENCI IN UČITELJI, KADAR BOSTE KUPOVALI OBUTEV, SE OGLASITE PRI NAS!
TOVARNA OBUTVE alptliaŽIRI y
J
'L
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Oddelek učil
opozarja vse šole, da ima na zalogi
MIKROSKOPE IZ SOVJETSKE ZVEZE
opozarja vse šole, da ima na zalogi prvič z mikrosvetilko na našem trgu
Mikroskop ima naslednje objektive: 8,20, 40, 90 in okularje: 7 x, 15 x
Možnost povečave je torej od 56 x do 1350 x
Ugodna cena za šole: 3500 din.
Dobava takoj.
Prosimo, da k naročilnici priložite izjavo o oprostitvi prometnega davka in izjavo o zagotovitvi plačila.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Oddelek učil Trubarjeva 27, 61000 Ljubljana
založba
mladinska
knjiga
vas vljudno vabi na ogled prodajne razstave
ANGLEŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST
ki jo v sodelovanju z
ZAVODOM ZA ŠOLSTVO SR SLOVENIJE
prireja v prostorih
KNJIGARNE NA TITOVI 3 V LJUBLJANI
Svoje najnovejše programe bodo predstavile založbe Addison Wesley, Cambridge University Press, Longman, Macmillan ter Oxford University Press.
RAZSTAVA BO ODPRTA OD 1. DO 8. JUNIJA 1976
TOKRAT V POSTOJNSKO JAMO DRUGOD
POT
DIVERZANTOV
K PLANINSKI JAMI
LEGENDA pot diverzantov®® požig bencina
PO POTI XXXI. DIVIZIJE SKOZI SISTEM POSTOJNSKE JAME
Ob 30-letnici osvoboditve je uvedla Postojnska jama novo turistično ogledno pot z namenom, da ob odkrivanju podzemskih lepot čim širši javnosti oživlja tudi tradicijo NOB. Sledimo poti, ki jo je v noči od 23. na 24. april 1944 opravila skupina 11 diverzantov — borcev XXXI. divizije skozi labirint podzemskih hodnikov do glavnega vhoda v Postojnsko jamo, kjer je imel okupator uskladiščene znatne zaloge goriva in eksploziva. Vstop v podzemlje je v Črni jami, katere ogled sicer sploh ni vključen v klasični obisk Postojnske jame. Posebno mikavnost ustvarja dnevna svetloba, ki pronica v jamske prostore pod vhodno steno In se meša s sijem reflektorjev. Čma jama je bila raziskana v letih 1850—1853 in že od takrat poznana kot domovanje Proteusa — človeške ribice. Po 495 m dolgem predoru — Partizanskem rovu dosežemo naravne hodnike Ruskega rova v Postojnski jami. Skozi Ruski rov pelje pot obiskovalca^pod Lepimi jamami, ob podnožju Velike gore v Staro jamo. Ko se pod razsežnimi jamskimi oboki bližamo Koncertni dvorani, se za kratek čas ustavimo še pri bazenu s človeškimi ribicami. V Koncertni dvorani stopimo na jamski vlak, ki nas pelje proti izhodu, kjer je v času narodnoosvobodilnega boja zagorel najveličastnejši partizanski kres na Notranjskem.
Urnik: ogled jame »Po poti XXXI. divizije« je vsak dan od 1. III. do 30. XI. ob 9.30 in 13.30. Obisk traja 2 uri. Za obisk jame »Po poti XXXI. divizije« je potrebna rezervacija, ob prihodu pa se mora vodnik javiti pri blagajni Postojnske jame. Vstopnina je enaka kot za ogled Postojnske jame. Informacije in rezervacije: Postojnska jama, 66230 Postojna, tel. (067) 21-841 in 21-172.
Odbor za medsebojna razmerja
OSNOVNE ŠOLE TIŠINA
'r a z p i s u j e za nedoločen čas prosta delovna mesta:
"" učitelja matematike in fizike učitelja fizike in tehničnega pouka učitelja glasbenega pouka in zborovskega petja, PRU učitelja razrednega pouka n^ podružnični šoli v Gede-rovcih (1.—2. razred poldeljeni pouk), U ali PRU
Rok
prijave: 15 dni po objavi.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ^ A VODA ZA KOREKCIJO SLUHA ‘N GOVORA PORTOROŽ
jr a z p i s u j e za nedoločen čas delovna mesta:
~~~ štirih surdopedagogov z višjo ali visoko izobrazbo ~~ otroške negovalke s končano srednjo medicinsko šolo Nastop dela za vsa razpisana delovna mesta je 1. septembra 1976. Kandidati naj priložijo ponudbi dokazila o strokovni izobrazbi.
OSNOVNA ŠOLA IVAN CANKAR LJUTOMER
razpisuje prosta delovna mesta:
—	2 učiteljev razrednega pouka, razred in PB, U ali PRU
—	učitelja glasbenega pouka; PRU ali P
—	učitelja gospodinjstva in vodja šolske prehrane; PRU ali P
—	učitelja nemškega jezika in za knjižnico; PRU ali P — določen čas
—	2 učiteljev matematike in fizike ali fizike in tehnične vzgoje — določen čas
—	učitelja zemljepisa in zgodovine, polovična obveznost; PRU ali U — določen čas
—	učitelja telesne vzgoje, p tovična obveznost; PRU ali P
—	učitelja — knjižmv\> ja, polovična obveznost; PRU ali P
prosvetli delavec
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Maijana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva:	Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon
315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VIL Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 50 din za posameznike, za šole in drage ustanove 80 din. Št. tek. računa 50100-601-16915.
Tiska CZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 Po mnenju republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list ,JProsvetni delavec11 prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
			f		m				*
	LtJLHi						JlhLIJLl		š
■P									
________ v
IZOLA
SESTAVLJANKE IN DRUGE TEHNIČNE IGRAČE, KI JIH PROIZVAJA MEHANOTEHNIKA, SO IDEALNI PRIPOMOČKI ZA PRAKTIČNI POUK. NJIHOVE ZABAVNO VZGOJNE PREDNOSTI SO JIH UVRSTILE MED NAŠE NAJBOLJ ISKANE IZDELKE.
Sestavljenka
* M EH ANOTEH NIK A' je idealen pripomoček za razvijanje spretnosti in smisla za praktično dojemanje tehničnih problemov. Širok izbor sestavljank omogoča več konstrukcijskih različic, od opisanih v priloženih navodilih, pa do konstrukcij po lastni fantaziji.
ELEKTROPIONIR
je odličen pripomoček pri pouku fizike. S 47 sestavnimi deli je mogoče praktično prikazati več kot 160 poskusov s področja elektrike in magnetizma. To ga uvršča med najboljše pribore, ki združujejo igro z učenjem. Pri znanju, ki je danes s področja elektrike potrebno, je ELEKTROPIONIR nepogrešljiv pripomoček za mladino.
:>€
/
ANKETA
Mnogi pedagogi menijo, da bi morali imeti omenjene pripomočke vsi vzgojnoizobraževalni zavodi. Radi bi zvedeli tudi vaše mnenje, zato vas prosimo, da izpolnite naslednji vprašalnik in ga pošljete
na naš naslov.	(ustrezno obkrožite)
ELEKTROMOTOR
sestavljanka
spada med najpreprostejše tehnične pripomočke. S sestavljanjem posameznih elementov dobite elektromotorček, ki ga lahko poženete s 4,5 V baterijo. Sestavljen je verna kopija pravih elektromotorjev in deluje po istem principu.
ALI ŽE POZNATE PREDSTAVLJENE IZDELKE?
ALI STE JIH PRI VZGOJI ALI POUKU ŽE KDAJ UPORABLJALI? ALI BI JIH, PO VAŠEM MNENJU, LAHKO VKLJUČILI V REDNE UČNE PROGRAME?
DA
DA
NE
NE
KAKŠNE DOPOLNITVE ALI SPREMEMBE PREDLAGATE?
IME IN PRIIMEK
Poleg tega proizvajamo še več različnih tehničnih pripomočkov in igrač, kot so: elektromotorji, ki so nepogrešljiv pripomoček pri tehničnem pouku, električne modelne železnice z ustreznim priborom in transformatorjem.
POKLIC
Izpolnjen vprašalnik pošljite na naslov: MEHANOTEHNIKA, 66310 IZOLA, odd. za analizo proizvodov Na isti naslov lahko pošljete tudi naročila za proizvode, ki vas zanimajo. Plačate jih po povzetju.
1

/