ANALIZA   VSEBINSKE   PREOBRAZBE   KRAJEVNE. SKUPNOSTI
KRAJEVNE
SKUPNOSTI
POD DROBNOGLED
Pred časom smo dobili v roke analizo statotov krajevnih skupnosti, ki je bila podlaga kasnejši resoluciji in priporočilom skupščine SRS v letu 1975 ter zadnja obravnava pred zbori isle skupščine v februarju 1977, kar vse nas zavezuje, da napravimo do jeseni podrobno analizo delovanja svoje krajevne skupnosti za čas od aprila 1974 do danes.
Gradivo, ki je rezultat podrobnega snemanja v republiki in primerjave s krajevnimi skupnostmi v Jugoslaviji, nam daje podlago, da lahko zelo kvalitetno pregledamo, kako smo se v tem času organizirali, kaj je korak naprej v življenju krajevne skupnosti, $ kom smo se in s kom se še moramo povezati ter ne nazadnje kritično ocenimo vse, kar je naše delo zaviralo, ozi-roma sino sami bili premalo aktivni. Dogaja se, da sicer na pa-pirju vse lepo in prav napišemo ali celo prepišemo, lo publici-ramo, objavimo na raznih sejah v KS, v konkretno življenje pa tega ne uvajamo niti se dejanska preobrazba krajevne samou-prave ne premakne naprej.
Ko pregledujemo in pisno poročamo o delu delegacij KS (temeljne, splošne za SIS in posebne za slanovanjsko samou-pravo), je prav, da istočasno krajevna konferenca SZDL, OO ZK in svet krajevne skupnosti anafizirajo delo krajevne skup-nosli. Ugotovitve nam bodo izredno važne in prepotreben material za izdelavo sprememb in dopolnitev statuta krajevne skupnosti-
Ta se bo moral spremenili tudi zaradi naslednjib dogajanj v omenjenem času vse do danes:                                                 M
—   novi zakonski predpisi, ki so bili sprejeti po uslavi SRS, pa še niso bili upoštevani pri oblikovanju posameznih določb statuta KS (zakoni s področja družbenih dejavnosti, zakon o izobraževanju skupnostih, socialnem skrbstvu, zdravsfvenera varstvu, družbenem vaistvu otrok itd.):                                   M
— zakon o združenem delu in novi ekononski odnosi, ki jih zakon narekuje. Zato bo treba na novo oblikovati določbe o malerialnih osnovah za uresničevanje skupnih potreb in oprav-, ljanje nalog krajevne skupnosti. Sam zakon o združenem delu pogojuje dopolnitev celotnega poglavja o samoupravljanju v KS ker bo treba obdelati vse oblike odločanja:                        _
—  sedanja praksa je pokazala tudi nekatere slabosti prii oblikovanju in obravnavanju zbora delovnih Ijudi in občanov, ko bo potrebno le-te razdeliti na posamezna območja, ulice in na interesne zbore. Zbor delegalov bo oblikovati tako, da bodo zastopani vsi inleresi, skratka zbore delovnih Ijudi in občanov _ ter oigane približati vsakemu krajanu KS:                               ¦
—  zakon o Ijudski obrambi in drugi predpisi s tega področja naiekujejo spremembe določb, ki govore o nalogafa in organih s področja ljudske obrambe. družbene ^amozaščite, civilne zašči-te, narodne zašcite, terilorialne obrambe: skratka povsemj konkretno se bomo morali organizirati:                                   M
—      spremenjeni so člani o poravnalnem svetu, spiemembo-j pogojuje novi zakon o samoupravnih sodiščih:
—  ob oblikovanju sprememb se pojavlja še vrsta odprtib vprašanj, na katera bodo dali odgovore novi zakoni, ki bodo sprejeti zaradi zakona o združenem delu, delno pa jih bomo reševali ob praksi, ob naiem konkrelnem življenju v krajevni skupnosti.                                                                                 j
—  delegacijam bo določiti precej drugačen krog dela ter delegaie zadolčiti za konkretna opravila v KS. Ne bodo smeii biti odrezani od baze, tj. delovati »fleksibilno« samo kot dele-gati. Inuli bomo lemeljno, splošno in posebno delegacijo.
Ni pa še zakona in nič se ne premakne pri občinskem statutu, pa ni mogoče vse predvidevati, eeprav vemo, da do sprememb mora priti. Enako vemo, da moramo naše življenje urejati dele-gatsko in od tega načela ne smemo odstopiti. Dosledno se moramo bojevati za fleksibilni mandat, da torej poli nazaj ni kljub kritikam sedanjega delegatskega razmerja.
Ob koncu naj ponovno zapišemo opozorilo, da ne pozabimo analizirati naših odnosov $ temeljnimi organizacijami združe-nega dela, drugimi delovnimi skupnoslmi in v stalutu dosledno izpeljimo medsebojno delegiranje, načrlovanje razvoja KS in TOZD in te obvezne relacije zapišemo v statute TOZD oz. OZD kakor tudi v statute osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov itd. Ob tem zadnjem dehi oziroma pripravah moramo seveda pritegniti diužbenopolitične organizacije TOZD in drugih.
 LEOPOLD KOS