PoStntna plačana
v gotovini
Leto IX, it. 73
Ljubljana, nedelja 28. marca 1921
Cena 2 Din
mmm l«li*). o*> 4» »jMtfj, —
Stane mesečno Um ; a iao> acmstvo Din $cr— neobvezna.-
Oglati po tarifa.
Uredništvo i
Lftibljana, Knafknra ulica iter. 5/L Telefon it. >07* in «804, ponoči tudi it. «034.
Rokopisi se ne vračajo.
tc S4> — Telefon k. 103&
A Ljubljana, Prcicr* Ac 4. — Telefon ftt. »49*
it (j — Cetye, Aleksandrova cesta
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
j Dobit. it.Sm - Praha čisto 7&.i«o, Wien, Nr. 105.141.
„Mi hočemo vladati, ne služiti f
Stališče KDK do perečih vprašanj državne politike
Velik govor Svetozarja Pribičeviča na zadnji proračunski seji Narodne skupščine. Silna opasnost novega milijardnega posojila. - Pogoji KDK za sodelovanje v povi
vladi. ~ Zaključek proračunske debate
Beograd, 24. marca t». Na današnji seji Narodne skupščine je v razpravi o finančnem zakonu povzel besedo tudi voditelj KDK g. Svetozar Pribičevič. Za nlegov govor ie vladalo v vseh političnih krogih velikansko zanimanje. Prei skorai prazna dvorana še je začela takoi polniti. ko ie Pribičevič stopil na govorniški odeT. Diplomatska loža ie bila popolnoma zasedena, v novinarski loži pa ie zavladala pravcata gneča. Vsa zbornica ie z naivečio pazljivostjo poslušala govornikova izvaiania. opozicija pa jih ie često prekiniala z viharnim odobravanjem. Govor g. Pribičeviča ie napravil na vso zbornico globok utis in tudi r.ie-govi politični nasprotniki priznavalo, da pomeni njegov govor naiostrelšo obsodbo seda niega režima.
Uvodoma ie g. Pribičevič kritiziral
postopanje vlade povodom proračunske razprave.
Dasiravno ie to narvažneiša zadeva, o kateri razpravlja Narodna skuDŠčina. vlada ne smatra za potrebno, da bi se udeleževala sej, marveč pošilia v skupščino le oo enega ministra. 70 letni predsednik francoske vlade g. Poincarč ie stalno navzoč ori seiah zbornice in ie ime! o priliki proračunske debate še ob 3. ziutrai velik govor. To postopanje vlade ie le doka«., kako spoštuje vlada parlament in parlamentarizem. Celo pokojni Pašič. ki ie bil na glasu kot nekak diktator, je stalno prihaial na skupščinske seie in kliub svoji visoki starosti nazno poslušal vse govore.
Govornik ie nato prešel na
finančni zakon in proračun
ter med drugim izvaial: »Finančni zakon, k? za je izdelal svoiečasno bivši finančni minister dr. Stojadinovič ie nekdo označil za omnibus. Finančni zakon, ki oa ga je predložila sedanja vlada, pa ie napram elegantnemu Stoiadinovičevemu omnibusu pravcati tovorni voz. Tako slabega finančnega zakona ni bilo vse od leta 1919 pa do danes. Dejstvo, da glasuieio za finančni zakon tud; demokrati, ie naibol:ša satisiakciia finančnemu ministru, ki so ga prei baš de-mokratie naihuie nanadali. Ko smo svoiečasno z g. Davidovičem razpravljali o sestavi koncentracijske vlade, smo se zedinili na to, da takšna vlada ne sme imeti več kot 13 ministrstev. G. Davidovič ie pri tej priliki naglašal da so bili v bivši Srbiji ministri le naibolie kvalificirani liudie. pa tudi to. da so bili po letu 1919 ministri liudie. katerim se ni nikdar niti sanialo. da bi lahko kdaj zavzemali tako visok položaj. G. Davidovič ie takrat priznaval škodliivost takšne politike, danes pa to zagovaria. — Govoreč
o davčni preobremenitvi
Je g. Pribičevič naglašal. da ie dohodnina najmodernejša davčna oblika. A baš zato. ker ta davek pravilno pogodi vse dohodke, so se radikali vedno protivili temu. da bi se ta davčna obl;ka raztegnila tudi na Srbijo, dasiravno so mirno dopuščali, da so prenašali to davčno breme dolga leta vsi pre-čanski kraji. Logično pa ie. da ie treba ta davek, ako ga ni mogoče raztegniti na vso državo, ukinit? tudi tam. k'er obstoia, to ie v prečanskih Pokrajinah. Zato ie oopolnoma nepravilno iu krivično. da finančni zakon še za letošnje leto pušča dohodnino.
Govori se. da namerava g. Vukičevič takoj po teglasovaniu proračuna nredložiti Narodni skupščini
vprašanje inozemskega posojila.
Naša država Ima sedaj nad 69 milijard državnih dolgov. Novo posojilo Da bo znašalo zopet 14 milijard. Zelo dvomim, da bomo potem sploh še lahko v dogledni dobi dobili kako večje posojilo. Zato se boiim. da Je to zadnje posojilo, ki ga ie dobila današnja generacija. Priznavam, da nam ie posojilo potrebno. Če pa se bo tudi to posojilo porabilo za neproduktivne svrhe. kakor so se skoraj vsa dosedanja posojila, potem pomeni to največjo katastrofo, k! lahko doleti na"šo državo. Zato ie nuino potrebno, da se Narodna skupščina za to vprašanie zanima bi budno pazi. kako se bo postopalo. Finančni minister ie napravil veliko napako, da o svojih ciljih in načrtih ni obveščal šefov parlamentarnih skupin. Ko se ie vrnil Jz Inozemstva, bi bila njegova nrva dolžnost. da obvesti šefe strank, v kakem sta-dihi je vprašanie posoiiia. A mesto tega smo morali šele potom tiska zahtevati oojasnila. Govori se. da moramo zastaviti za to posojilo polovfco naših državnih dohodkov. Če Je to točno, potem so pogofi za našo državo tako sramotni, da bi iih ne mogla spreleti nfti Turčija za časa Abdul ffamlda. Bili bi nevredni zaupania naroda, ki nas ie izvolil, če se ne bi z vsemi silami uorli temu posojilu. ako ne bo služilo v enak! meri celi držav? in vsem pokrajinam. (Viharno odobravanie).
Zadnie dnf so se v zvezi z nafetlem tega posojila širile tudi
vesti o reviziji ustave.
Prve vesti so se nanašale na one dene ustave, ki govore o samoupravi in razdelitvi države na oblasti. Takoi nato oa so se začele lz vladnih vrst širiti verziie o reviziji onih členov ustave, ki govore o namestni-štvH vladaria za časa megove odsotnosti. Govorilo se ie celo. da dobimo takšno na-njestništvo. kakor ga ima n. nr. Rumunija. T® verzije so Izzvale veliko presenečenje.
tembolj, ker nikdo ni vedel, čemu bi bila
takšna revizija potrebna. Danes ie tudi to iasno. G. Vukičevič dobro ve. da danes nikdo ne smatra ustave iz leta 1921 za nekak »nolli me tangere« ln da so vsi resni krogi v Narodni skupščini in izven nje zato da se revidirajo na podlagi dosedanjih praktičnih izkušeni poedini členi ustave. G. Vukičevič tudi dobro ve. da gre le za revizijo onih členov, ki se tičejo samouprave in razdelitve države na oblasti in da hi takšna revizija pri nobeni stranki ne izzvala neraz-položenja. S tem, da so skušali prenesti težišče revizije ustave na druge člene, na vprašanje namestništva. so hoteli dati celi akciji drugo smer in jo onemogočiti. Če lahko sploh kaj škoduie interesom krone, potem iim škoduie predvsem lansiranje takšnih vesti, kakor ie to storila Vukičevi-čeva vlada. To potrebo ie čutil le ministrski predsednik Vukičevič. ki se zaveda, da se mu maieio tla pod nogami.
To je politika, ki naiboli škoduie interesom krone in ki se ie vlada poslužuje samo zato, da bi se lahko predstavila kot edina zaščitnica interesov in prerogativ krone. S tega mesta naiostreiše žigosam takšno početje in opozariam vlado nai oazi kai dela, ker je največja žalitev krone, če se sedanja vlada postavlja kot njena edina zaščitnica. (Ploskanje pri oPoziciii).
Ko smo se zbrali leta 1919 v tel skupščini, nikomur ni Prišlo na misel, da potrebuje mi nistrski predsednik kakšne
dispozicijske fonde.
Danes Jih ima. Poleg nieza in zunanjega ministra ima dispoziciiski fond tudi minister za šume in rude. Dispoziciiski- fondi znašajo skupno okrog lOft milijonov Din. Kljub temu pa imamo ml v inozemstvu najslabšo propagando in najslabše zastoostvo. Toda dispoziciiski fond ministrskega predsednika ne služi temu namenu, marveč ie določen za podkupovanie domačega tiska in domačih ljudi, da branijo interese ne naroda in ne države, marveč interese vlade in g. Vu-kičeviča.
Danes le na dnevnem redu finančni zakon Toda vlada tekom cele proračunske debate ni dala nikake iziave o svoH politiki. Nismo slišali niti ene politične iziave kakega ministra. niti katerega izmed predstavnikov današnjih vladnih strank. To ie dokaz, da
vlada nima nikakega programa
in da vodi le osebno politiko. Češkoslovaška vlada ie n. pr. sklenila z Vatikanom tnodus vivendi, ker noče konkordata, ki ni potreben državi, pač pa rimski stolici. Pri nas se že leta in leta govori o konkordatu. Jaz tu javno vprašam: Ali ie le enemu izmed narodnih poslancev znano, kako stoji to vprašanje pri nas/ Vse se godi za kulisami in Narodna skupščina soloh ničesar ne ve.
Obstoja baje tudi neka komisija, ld se* stavlja zakon o pravoslavnih cerkvah. V tej komisiji ni niti enega prečana, kakor da se to vprašanje prečanskih pokrajin sploh ne tiče. A baš v prečanskih pokraji« nah ima pravoslavna cerkev velikanska po« setva, o katerih se bo pn tej priliki skle» palo.
Sicer pa moram priznati, da kaj boljše« ga od vlade, v kateri sedi 13 srbijancev, tudi ni bilo pričakovati Gosp. Davidovič v svojem pismu zagrebški organizaciji DS sicer pravi, da je za narodno in državno edinstvo. V praksi pa izvaja to edinstvo tako, da dobe srbijanci portfelje, prečani pa «j u gosi o v enske» pozdrave. (Ploskanje v opoziciji.)
O priliki zadnje vladne krize smo mi resno sodelovali, ko je šlo za naš vstop v vlado. Toda mi smo za naše sodelovanje v vladi stavili stvarne pogoje, brez katerih ne gremo v nobeno vlado. Nam gre v prvi vrsti za to, da dobimo stvarna in zadostna jamstva, da se končno izvede popolna de* politizacija državne uprave. Če je
naš parlamentarizem v nevarnosti,
j« to le posledica partizanstva, ki se je razpaslo pod sedanjim režimom. Ves narod bo spoštoval onega, ki bo prišel, da ga csvobodi od partizanstva Istotako je po« trebno, da se izvrši nova razdelitev oblasti, da oblasti razširimo in ustvarimo samo« uprave, ki bodo sposobne za velike posle. Tretja naša kardinalna zahteva za vstop v vlado je, da se z nami postopa kot z ena« kimi, ker
hočemo vladati, ne pa služiti.
(Burno odobravanje.) Nas je tu 85 s svobodno voljo naroda izvoljenih poslancev, kar pomeni mnogo več, kakor vaših 110 poslancev, med katerimi je bila polovica izvoljena s policijo. Nam so rekli, da ni« mamo pravice do enega najvažnejših port« feljev in sicer zato, ker nas ne smatrajo za enakovredne. Mi nočemo služiti, mi hoče« mo vladati. (Burno dolgotrajno odobrava« nje.) Tudi med našrimi osebnimi prijatelji iz demokratske stranke je nastala panika; govorili so nam: «To kar zahtevate, že v naprej preprečuje ustanovitev koncentra« oijske vlade. Vi zahtevate portfelj finanč« nega ministrstva, ali ne vidite, da je na dnevnem redu veliko posojilo.® Posojilo pa dobi Jugoslavija in ne dr. Boffdan Mar* kovič. Iskreno moram priznati, da me boli in da je to velika rana, ker se od vaše stra« ni smatra, da je dTzno, ako zahtevamo kak večji portfelj. Gospodje povem vam, da
bomo twB nadalje tako drzni Mi hočemo
skupno s srbijanci vladati v svoji rodni dr* žavi. (Burno dolgotrajno odobravanje.) Vi
Ea tega nočete in zato se vodi ta borba Ako
oče Beograd biti naša prestolnica, mora biti svoboden za vse nas. Ako hočete biti dostojni predstavniki in nasledniki onih ve* likih ljudi, ki so ustvarili Srbijo, boste iz« vrševali njihove svobodomiselne tradicije; le v tem slučaju boste delali za prave in« terese naše države.
Zaključujem svoj govor z izjavo, da pri« čakujem, upam in verujem, da bosta radi« kalna in demokratska stranka prišli do za« vesti, da je politika, ki se danes vodi v na« ši državi, ničvredna, da je to samomorilna. Njena krivda je žalostno dejstvo, da še nikdar nismo bi'' duhovno tako daleč, ka* kor v letošnjem jubilarnem letu.
Na izvajanja Svetozarja Pribičeviča, ki so izzvala pri opoziciji dolgo in viharno odobravanje, je minister prosvete Milan Grol odgovarjal v imenu vlade. Med dru« gim je naglašal. da je zaradi zunanjega po« sojila moral ostati isti minister, ki je šel v London, da ga zaključi. Izjavil je, da je tudi on mnenja, da se more govoriti o rc* viziji ustave radi preokreta na bolje.
Po kratki repliki Svetozarja Pribičeviča je bila seja ob 2 popoldne prekinjena, ter se je nadaljevala popoldne.
Na popoldanski seji
je ▼ debati prvi govoril radikal Radko Pa* režanin, nato pa zemljoradnik Voja Lazič, Ivan Robid, dr. Metikoš. Fran Novosel, Gr« ga Hecimovič, Gjuro Kemfelija in naposled Sreten Sretenovič, ki je zahteval izpremem« bo tiskovnega zakona ter opozarjal na nje« gove nedositatke. S tem je bila razprava o finančnem zakonu končana in zaključena tudi celotna proračunska razprava.
Seja je bila zaključenn ob tričetrt na 11. zvečer. Prihodnja seja hf v ponedeljek ob 5. popoldne, ko se bo vršilo končno glaso« vanje o finančnem zakonu in o proračunu.
Minister pošte nevarno obolel
Beograd, 24. marca i. Pred par dnevi se
je pustil minister pošte in brzojava Vlajko Kocič. ki je obolel na vnetju sleipiča, operirati. toda pri operaciji se ie pokazalo, da je miegova bolezen mnogo bolj komplicirana kakor se je prvotno mislilo. Stanje mi. nistrovo se je tekom današnjega dne silno poslabšalo in nmajo zdravniki nobenega upanja več, da bi okreval.
Kongres stanovanjskih najemnikov
Beograd, 24. marca p. Jutri se bo vrli I v Beogradu kongres stanovanjskih najemnikov, na katerega so povabljeni tudi mi. nistri za socijalno politiko, za narodno zdravje, notranjih del ter vojske in mornarice ter vsi politični klubi v Narodni skupščini. Pričakovati je. da bo ta kon. gres sprejel važne sklepe z ozirom na podaljšanje stanovanjskega zakona.
Uspeh dr. Žerjava za davčne uslužbence
Beograd, 24. marca L V poroči ln o sklepih
finančnega odbora glede novih vladnih amand-manov je med drugimi tudi amandman, ki za ie stavil posl. dr. Žerjav io ki se glasi: Pooblašča se finančni minster, da v slučaju pomanjkanja kvalificiranih kandidatov za davčne izvršitelje (eksekutorje) sedanje služitelje pri davčnih uradih v Dalmaciji, Sloveniji Bosni in Hercegovini, ki so se najmanj pet let izključno ba-vili z eksekutorskimi posli, lahko prevede v skupino zvaničnikov.
Upokojitve pri pošti
Beograd, 24. marca p. Danes ie bii podpisan ukaz, s katerim so upokojeni: Ivan KoSo-vnik ki Ivan Podgornik. tajnika poštne direkcije v Ljubljani, nadalje poštni uradniki Ivan Kramer v Mariboru, Andrej Šumi v Ljubila™, Josip Božjak v Celju in Anton Bučar v Ljubljani.
Nova uredba o bratovskih skladnicah
Beograd, 24. marca p. Sporazumno 1 ministrstvom za Sume in rudnike je izdelajo ministrstvo sooijahie politike novo uredbo o bratovskih sikJadnicah, ki naj odstrani obstoječe nedo-statike, ki so se pokazali v praksa. Načrt uredbe bo tekom prihodnjih dni razposlan v izjavo vsem zainteresiranim korporacij am, zlasti pa upravam bratovskih sikladnic.
Redukcije pri finančni kontroli
Beograd, 24. marca i. Te dni Je bWa Izvršena redukcija organov finančne kontrole. Reduciranjih je bilo 679 zvaničnikov ter ukinjeno 600 praznih mest. Zaradi te redukcije bo iizdan nov razpored finančne kontrole. Tudi glede opreme organov finančne kontrole bo Izdan nov pravilnik. DosedaJ Je obleko dobavljala držav«, po novem pravilniku pa bo to spadalo v kompe-tenco oblastnih inšpektoratov.
Kaj vedo Madžari!
Budimpešta. 24. marca, (ri.) Listi poročajo, da gradi Jugoslavija nove tvornice mu-nicije in orožja v Kragujevcu, Sarajevu, Ra-kovici in v Novem Sadu in da je naročila v Franciji 500 letal
Narodna skupščina bo zasedala še 14 dni
Velik vtis Pribičevrcevega govora. — V ponedeljek deiinitivno glasovanje o proračunu. — Vlada bi rada tudi inozemsko posojilo spravila pod streho pred veliko nočjo
Beograd, 24. marca, J. Proračunska
razprava je bila danes zaključena, a je šele danes prišla do kuhninacije, ki jo predstavlja veliki državniški govor Svetozarja Pribičeviča. Skoro polnošte-vilno zbrana skupščina je v največji tišini in napeti pozornosti, ki se redko vidi v našem parlamentu, poslušala izvajanja voditelja KDK. ki je zavzel stališče do najvažnejših problemov današnje državne politike. Vtis Pribičevi-čevega govora je bil tako globok, da se vladna večina ni upala, akoravno je bila ura že skoro 2., zaključiti dopoldansko sejo, ne da bi prej poskusila oslabiti Pribičevičeva izvajanja. To nehvaležno vlogo je prevzel minister Grol. čigar govor pa je Pribičevičeva izvajanja v marsikateri točki še nehote podčrtal. S Pribičevičevim govorom je KDK začrtala tudi svoje stališče do napovedujočih se političnih izprememb ter ie še enkrat slovesno povdarila na eni strani svojo pripravljenost za sodelovanje pri reševanju aktualnih državnih problemov, na drugi strani pa pogoje, brez katerih ne more sodelovati v nobeni vladi.
Veliko pozornost je vzbudil tudi nujni predlog KDK glede prodiranja italijanskega kapitala in italijanskega političnega vpliva v Dalmacijo, kakor je pokazal poslanec Pasarič na aferah dveh velikih italijanskih podjetij v Dalmaciji. Ta akcija je silno vznemirila italijanske kroge in je značilno, da se je nocoj v političnih krogih govorilo, da preti Italija s prekinjenjem diplomatskih stikov, ako bi naša drževa res storila kakšne korake proti obema italijanskima družbama.
Cela proračunska debata je pokazala na eni strani aktivnost in absolutno moralično ter politično premoč KDK, na drugi strani pa popolno inferijornost sedanje večine, katere ministri večinoma niso vedeli nobenega odgovora na argumente KDK in katere poslanci se niso upali braniti vladne politike niti z
enim resnejšim govornikom. Edini radikal, ki se je oglasil v debati, je bil mladi poslanec Ratko Parežanin, ki je danes popoldne skušal nekoliko polemizirati z govorniki KDK. ali niti sam ni mogel drugega kakor pozivati KDK k sodelovanju v vladi.
V ponedeljek popoldne se vrši defi-nitivno glasovanje o proračunu. Vlada je tekom današnjega dne še vrgla v skupščino ceio vrsto novih amandma-nov k finančnemu zakonu, o katerih bo v ponedeljek dopoldne še razpravljal finančni odbor. Po avtentičnih informacijah vašega dopisnika bo Narodna skupščina nadaljevala svoje zasedanje še do 3. ali 4. aprila ter sprejela nekatere manjše v odborih že dogotovljene zakone, od katerih je najvažnejši zakon o nošenju orožja. Očividno je, da bi vlada najraje vrgla še pred Veliko nočjo pred skupščino tudi zakon o inozemskem posojilu, toda iz današnjega govora Sv. Pribičeviča je povsem jasno, da KDK za nobeno ceno posojila ne dovoli današnji Vukičevičevi vladi in da se ta velika finančna akcija brez njenega sodelovanja ne da izvesti. Zato zaključujejo mnogi, da bo kriza vlade izbruhnila že prihodnji teden in v gotovih krogih se čuje. da bi vlada imela demisijo-nirati v četrtek, dočim trdijo drugi, da posojilo zaenkrat ne bo postavljeno na dnevni red in da je potemtakem računati s preokretom v političnem položaju šele po velikonočnih praznikih.
Poročilo večine finančnega odbora o sprejetih amandmanih je vzbudilo v krogih opozicije ostro kritiko in mnogo ogorčenja. Med sprejetimi amandmaji so popolnoma izpuščeni nekateri, ki jih je stavila KDK in na katere so posamezni ministri pristali, oziroma obljubili, da jih bodo sami formulirali. Na ponedeljkovi seji finančnega odbora bo KDK v tem pogledu skušala doseči jy trebne reparacije.
Radikalni glavni odbor proti g. Vukičeviču
O kompromisu med pašicevci in g. Vukičevicem ni niti govora. Ogorčenje nad vladno politiko v Vojvodini
Beograd, 24. marca p. Za danes dopoldne Je bila sklicana seia glavnega odbora radikalne stranke. Ker pa ie bila večina članov odsotna, se ie vršila seia šele zvečer. Tudi današnja seia le pokazala, da so vesti o sporazumu med Pašičevci odnosno glavnim odborom in g. Vukičevičem neresnične in da le baš nasprotno razko med njimi čimdalje večii.
Seji je predsedoval mesto odsotnega Ace Stanojeviča K. Marko Trifkovič. Glavni odbor je obširno razpravlial o razmerah v stranki. Veliko ogorčenje ie vzbudila ugotovitev, da skuša g. Vukičevič na vse načine rušiti avtoriteto glavnega odbora ter da zlasd v Voivodini ustanavlia Doleg že obstoječih strankinih organizacij nove organi-
zacije. v katerih imata odločilno besedo !z-klučno le njegovi Pristaši.
Vsi govorniki so na »strele obsojali to početje g. Vukičeviča ter le glavni odbor sklenil, da takoj podvzame nrimerne korake da to akcijo ustavL
Razen tega je glavni odbor konstatirai, da je politika vlade v Voivodini v oopolnem nasprotju z našimi naciionalninri tn državnimi interesi. Pod zaščito vlade so postail Madžari tako obiestni. da »e naciionakii zna čaj Vojvodine resno ogrožen. Zato ie glavni odbor sklenil, da uvede v Voivodini široko-potezno akclta. da na državni meji zopet dvigne narodno zastavo. Skleni glavnega odbora radikalne stranke so izzvali v beograjski politični javnosti veliko pozornost.
Novi vladni amandmani
Vlada je y zadnjem hipu predložila še celo vrsto važnih amand-manov. — Podaljšanje roka za prizive proti odmeri dohodnine, _Nov udarec za državne upokojence. — Naknadni krediti
za bolnice v Sloveniji
Beograd. 24 marca. p. Danes je vlada sprejela še celo vrsto novih amandmanov, med katerimi pooblašča poseben amandma finančnega ministra, da določi na državnem posestvu Belje 8000 oralov zemlje za naselitev optantov in beguncev iz Madžarske in za druge siromašne interesente.
Glede dohodnine bo dodan nov odstavek k žlenn 67. finančnega sakona, « katerim se razširi rok sa vlaganje pritožb proti odmeri dohodnine, in sicer sa na«ij do 1. 1919. Prvotno je bil ta rok določen samo za čas od 1. 1925. dalje. Vlada je pristala na to i ozirom na grožnje vojvodinskih radikalov, ki so zagrozili, da bodo glasovali proti proračunu, če vlada ne sprejme njihove za-hteve.
K členu 122. a Je »prejet nor odstavek, ki se glasi: Pooblašča se finančni minister, da iz proračuna rezervnih kreditov da na zahtevo ministra za narodno zdravje na razpolago potrebne vsote ljubljanski in mariborski oblasti radi pokritja državnih dolgov za vidržavanje bolnie v proračunskem letu 1926./27. in 1927./28.
S posebnim amandmajem 175. b ae proglašajo Plitvička jezera in njihova okolica ter Triglavska jezera in Velebit sa nacijo-nalne parke.
Sprejet ie nadalje nov člen 207., ki se glasi: Upokojenci, ki so bili npokojeni pred končanim desetim letom efektivne službe, računajoč tndi neukaine in niso do 1. septembra 1923 dovršili 45. leta iirljenj}, od nveljavljenja tega zakona ne prejemajo več osebnih in družinskih draginjskih doklad, rasen t slučaju, ako so bili upokojeni »radi bolezni. Ta določba se ne nanaša na npo-koienee vojne invalide.
Sprejet je nadalje nov člen 212. k, ki se glasi: Ministri ali narodni poslanci ne morejo biti člani upravnega odbora uprave državnih monopolov, upravnega ali nadzorstvenega odbora Narodne banke in Državne
hipotekarne banke ali nadzorstvenega odbora rudarskih delniških družb, pridobitnih podjetij, ki imajo rudarske pavice in ugodnosti. ali ki imajo pogodbe za sekanje državnih gozdov, oziroma so jim priznane posebne olajšave po posebnih zakonih. Verifi-kacijski odbor je dolžan v roku meseca dni, kose mu od predsedstva Narodne skupščine sporoče taki slučaji, zbrati o dotičnih narodnih poslancih potrebne podatke in izdati sklep glede veljavnosti mandata, ako bi posamezni poslanci ne podali ostavke na članstvo navedenih odborov.
Fašistični nabor v Gorici
Gorica, 24. marce. L Danes ob 10. dopofc dne se je pripeljal semkaj iz Bolcana ta> niik fašistične stranke poslanec Turati, dta prisostvuje fašističnemu naboru. Podal so je na sedež goriškega fašij a, ki je v Trgov« skem domu, bivšem slovenskem gledališču. Od tam je odšel na trg Gimmastica, kjer je 280 avangvardistov dobilo puške in prestopilo v milico. Turati je ob tej priliki imel kratek nagovor na miličnike, povedal pa ni ničesar posebnega. Vršila se je nato pa* rada vseh fašističnih organizacij iz mesta in pokrajine. Ves čas je deževalo brez pre* Stanka Popoldne je fašistični tajnik obi« skal goriško okolico, zvečer pa se je odi« peljal proti Trstu.
Pri fašističnih slavnostih je bilo najvej balilskih šolskih otrok in avantgardistov srednješolcev. Med onimi, ki so danes prestopili ▼ milico, je tudi kakišnih 40 drugo-rodcev, večinoma Slovencev, kakor je izjavil goriški pokrajinski fašistični tajnik, po večini slovenskih srednješolcev, ki so se v izogib raznih neprilik ali pa iz oportunizr ma vpisali v fašistično avantgardo. Pri paradi je vzbujala posebno pozornost četica šolark, malih Italijank, Ju so bile oboro-iene t puškami.
Naloge nove vlade
St. Radič o razvoju situacije po proračunu
Koncentracijsko vlado bo sestavil parlamentarec. — Izčiščenje Narodne skupščine, — Vesti o reviziji ustave so pretirane. —
Naša balkanska politika
Zagreb. 24. marca, n. Danes ie do-
»pel St Radič te Beograda v Zagreb, da se udeleži jutri posvetitve novih zvonov v Bistri v hrvatskem Zagorju. Tekom dopoldneva se je udeležil seje oblastnega odbora, nato pa je sprejel novinarje, ki jim ie podal daljšo jzjavo o političnem položaju. Na vprašanje, v kateri smeri se bo izvršila izprememba .vlade, je izjavil:
•Vlada se bo v kratkem tzpremenila !n sicer tako, da Velja Vukičevič ne bo več njen predsednik in da bodo iz vlade izpadli oni njeni člani, ki so preveč kompromitirani in ki so se pokazali nesposobne za delo. Novi predsednik vlade bo parlamentarec, demokrat ali radikal. Ce bo dr. Marinkovič do tedaj ozdravel, bo on predsednik, ako pa ne, bo bržkone Nastas Petrovič. Tudi vladna večina bo doživela neke izpremem-be. KDK ne more dovoliti, da bi v bodoči koncentraciji odločevali radikaii in taki demokrati, ki niso prav nič boljši od policijskih radikalov. To ne pomeni izključevati koga iz vlade, temveč uvesti v državno politiko novo smer in državo izpeljati iz sedanjega brezdelja. Izprememba sistema mora biti v tem, da se v vsakem ministrstvu izpremeni sistem izvrševanja poslov. To velja zlasti za ministrstva financ, zunanjih del ter šum in rudnikov. KDK vztraja pri zahtevi, da mora biti finančni minister te njenih vrst. Ako bi se na to ne pristalo, KDK ne more vstopiti v koncentracijo niti v kako drugo kombinacijo.«
«Ta Široka koalicija aH ožja koncentracija se ima smatrati samo kot prehodna vlada. Definitivno vlado in izpre-membo sistema pa more izvesti le koalicija, v kateri bodo s KDK sodelovali saimo svobodno izvoljeni poslanci. To bi bila vlada, ki bi izbrisala sramoto našega parlamenta, da je polovica radi-
potam. Vm iznedkne ncpravfloaafl bo 4d
nemudoma preiskati hi bo po*v ni krivce na odgovor. Obširno j« nato govoril o srb-sfco-ttailanskih konvencijah in njihovi mani Saisfcl zaščiti, M k raztegnjena tucB n kraljevino SHS (Medklici: Kdaj?)
Dr. Kramer: Kako ste mogli potem »prejeti v lanski finančni zakon oni člen. ki govori o zabrani nakupa in prodaje nepremičnin?
Dr. Šumeokovič pojasnjuje, da fc obstojala »Učna določba tudi y Kalifi kj p« jo kalov in nekoliko demokratskih poslan- todš ukinila. Končno ponovno prosi cev izvoljenih s kršenjem zakona ki I skupščlno-. ^ J*»ti zadevi prosto pot ki
brez vsake politične morale.*
Kar se tiče revizije ustave, piše časopisje o tem večinoma nepravilno in preveč senzacijonalno. Zlasti so izmišljene vse one. baje zaupne informa
izjavlja, da predloga ne more spreleti. Pri glasovanju ie tudi vladna večina predlog odklonila.
Ob 12 je skupina nato nadaljevala raz.
Problematični uspeM ženevskih razorožitvenfh posvetovanj
Včera| se je zaključilo peto zasedanje razorožitvene predkon-
ference. — Negotovost glede termina zasedanja razorožitrene konference. — Do praktičnih rezultatov je še daleč
Ženeva, 24. marca, s. Zasedanje pri- narodov, naj skliče mednarodno pravljalnega odbora za razorožitveno konferenco s© j« danes po desetdnevnem posvetovanju končalo. Prihodnja seja se bo vršila najbrže sredi avgusta.
Ženeva, 24. marca (že-s.) Na današnji seji pripravljalnega odbora mednarodne razorožitvene konference je pred
pravo o fin zakonu. Prvi je dobil besed« g.	___
..	.	Svetozar Pribičevič, ki Je v dveurnem go- I lagal nemški delegat Bernstorff, naj se
cije, da se ima ustava izpremeniti za- voru podrobno razčlenil vso škodljivost pozove svet Društva narodov da že radi namestništva. Ni večje neumnosti vladne politike in najostreje obsodil se. koncem tekočega leta skliče mednaro^-' kakor je ta, ker je ta skrb hvala bogu jffi	V«fiZ	"a no razorožitveno konferenco. Franco-
čas za to. predvsem zaradi elementar nega nezadovoljstva vseh prečanskih krajev. Vzrok temu nezadovoljstvu je v primitivni in partizanski organizaciji vseh ministrstev in velikih državnih ustanov. Temeljita in zdrava sprememba more priti samo potom najširših samouprav, v katerih naj velikost in korn-petenca novih oblasti da vsemu narodu priliko, da svoja življenska vprašanja sam rešujte, centralni vladi pa ostane le vrhovno nadzorstvo.*
Pogoji za mir na Balkanu
Pariz, 24. marca. g. 0 sklepu rumunsko-grške pogodbe piše <T e m p s»: Grško-rumunski pakt je dokaz prijateljskih odnošajev med Atenami in Bukarešto ter odgovarja vsem zahtevam, ki se stavljajo mirovni in varnostni politiki Pakt se more smatrati kot pričetek balkanskega Locarna.
cJ o u r n a 1» povdarja, da se pač ne more govoriti o balkanskem Locarnu, ker manjka jamstvo velesil. Usoda balkanskih dr-
pa
ne bo mogoče izključiti države, ki imajo interese na Balkanu. Sigurnost balkanskega mirn se bo dosegla šele tedaj, ko ee bo Jugoslavija sporazumela i Grčijo glede Šolana t Italijo pa glede ravnotežja na Jadran«.
o.,_____ „„ •_.XI.	i,	.	n.a jniusiv« »eiCTU. USimn UHlKanSKl/l
•Povsem so izmišljene vesti o nekem žav naj ne bo odvisna od velesil vendar aiktatu Italue. da moramo sprejeti net-tunske konvencije. Mi smo suverena država. Vodstvo naše zunanje politike zelo dobro ve in misli, da ne more imeti nobene praktične vrednosti za naše od-nošaje napram Italiji enostavno sprejetje nettunskih konvencij, ker bi naši od-nošaji napram Italiji ostali kljub temu neurejeni. Sprejem konvencij ne bi Italiji prav nič pomagal nam pa bi strahovito škodoval. Ne gre samo za net-tunske konvencije, temveč za zdrave odnošaje Italije napram nam. kar pomeni. da se Italija nima vmešavati v bal-
Soukal in japonski delegat Saito kakor tudi drugi govorniki so se izjavili proti temu predlogu. Govorniki so povdar-jali, da ni še prišel pravi trenutek za sklicanje mednarodne razorožitvene konference.
Komisija za mednarodno razorožitveno konferenco je danes dopoldne razpravljala o resolucijskem načrtu, ki ga je predložil grof Bernstorff in po katerem naj komisija povabi svet Društva
orožitveno konferenco za konec tega leta.
Več govornikov, med njimi zlasti lord
Cushendun (Anglija), Saito (Japonska), grof Clauzei (f rancija) in Souka] (Poljska) so izvajali, da ta načrt resolucije ni sprejemljiv. Sklepanje o načrtu, ki ga je predlagal grof Bernstorff, se je od-godilo na popoldansko sejo. Edini, ki je podpiral načrt, je bil vodja sovjetske delegacije Litvinov. Na popoldanski seji je pripravljalni odbor z veliko večino odklonil nemški predlog. Odklonitev se je v bistvu utemeljevala s tem, da se mora najprej počakati na rezultat pogajanj med velesilami ki so v prvi vt-sti interesirane na mornariških vprašanjih. Drugo čitanje kombiranega fran-cosko-angleškega načrta po razorožitvi se more izvršiti z uspehom šele po doseženem sporazumu teh vlad. Tudi je v interesu uspeha razorožitvene konference potrebno, da se vrši to drugo čitanje.
Zbližanje med Francijo in Italijo
London. 24 marca. h. «T i m e §> poročajo iz Pariza: Po prihodu novega francoskega poslanika v Rim so se francosko - italijanski odnošaji polagoma izboljšali. Pesimističnemu naziranju italijanskega tiska o
kanske zadeve, mi pa da smo vedno tangerski konferenci, se v merodajnib kro-
pripravljeni ustvariti balkanski Locarno. Naš sporazum z Italijo bo pomenil zagotovitev miru na Balkanu in v srednji Evropi brez kakšne škode za prestiž Italije in brez škode za našo suverenost in naše interese.*
firih v Parizu ne pridružujejo m se pričaku ie zadovoljiv rezultat te konference. Govori se, da je cilj francoske in italijanske vlade. da se bo med obema državama v ugodnem trenotku sklenila prijateljska in raz-sodiščna pogodba. Vendar pa je nemogoče v<>jne.P" jsem svetu. Lord Cushendun je
______i___• _____, • _ ' i nnlfl i7.invil Ho io TJ n/ianaH atrtanHi^ih
Angleški odgovor na sovjetska
očitanja
Angleški delegat na razorožitveni predkonferenci poveličuje angleške zasluge. — Zanimivo angleško sporočilo državam, ki so podpisale washingtonsko konvencijo glede pomorske
orožitve
Ženeva, 24. marca, (lo.) Po končani seji je imel angleški delegat lord Cushendun z novinarji razgovor, v katerem se je bavil z odgovorom Litvinova na kritike njegovih razorožitvenih predlogov.
Cushendun je izjavil, da so dovedli odgovori Litvinova do spoznanja, da sovjeti ne smatrajo meščanske vojne za vojno. Ne samo da se se Rusi borili proti svojim lastnim državljanom, oni hočejo zanetiti meščansko
Posl. dr. Kramer za odpravo škandaloznega postopanja pri podeljevanju državljanstva
Utemeljena interpelacija na notranjega ministra. — Bogati tujci dobe državljanstvo, naši Primorci čakcjo leta in leta zaman Beograd. 24. marca, L Posl. dr. Kra-
ze sedaj vedeti za termin in za vsebino te pogodbe.
»Državljanska vojna" v
Celovec. 24. marca. g. Snoči so socljalni demokrati sklicali v kino dvorano v Feld-kirchnu javno zborovanje, na katerem bi bil moral nastopiti kot govornik poslanec dr. Dannenberg. Zaradi tega zborovanja je
mer je danes vložil v Narodni skupščini na notranjega ministra dr. Korošca naslednje vprašanje:
«0. minister, kakor vam je sigurno znano, se nahaja v vašem ministrstvu mnogo tisoč prošenj za sprejem v našo državljanstvo. Med njimi so prošnje premnogih naših rojakov iz neodreše-nih krajev, ki že leta čakajo, da se vprašanje njihovega državljanstva končno reši. Sigurno vam je znano tudi to. koliko zlorab se je pri reševanju prošenj za državljanstvo izvršilo. Tujerodci. ki so imeli potrebna sredstva, so brez tež-koč dobili naše državljanstvo, čeprav ni bilo v interesu naše države, da se jim v tem oziru gre na roko. Naš preprosti človek pa je prosil zaman in čakal do danes. Intervencije poslancev nič ne Izdajo. Le tu in tam se posreči v izrednem slučaju rešiti eno ali drugo državljansko zadevo. Ogromna večina prošenj leži še vedno v arhivih vašega ministrstva.
Kdor pa vzame denar v roke, ta ima čisto druge izglede, kakor če se obrača na svoje poslance ali pa apelira na uvidevnost vašega ministrstva. Premnogi teh naših rojakov, katerim Jugoslavija
nato izjavil, da je v posesti avtentičnih podatkov, ki dokazujejo, kako velikanske vsote je izdala sovjetska Rusija za dobavo orožja nacionalističnim četam na Kitajskem, medtem ko se je Anglija omejila zgolj na obrambo Šanghaja ter življenja in imetja angleških državljanov.
Glede razorožitve je povdarjal Cushendun, da bi bilo lahko za gotove države ustanoviti potrebe za njihovo notranjo varnost. Anglija mora vedno imeti pred očmi dogodke, do kakršnih je prišlo v Šangbaju
ne da državlian^va JVnrav tmain ™ vIadal° v meščanskih krogih veliko razbur- ?odK<r< ao ,.kaKršn\t5 }e R™10 * Sanghaju ne aa državljanstva, čeprav imajo vsi • • v 5tevilo x]anov cHeimatschutM> Dru^ narodl 80 V(Hino pričakovali, da bo
polno pravo nanj. SO V stalni nevarno- !,Tn51„t	Anglija prednjačila v razorožitvi' in tudi
, . ^ . , ...	i ie prišlo na zborovanje ter izjavilo, da dr.
• da izgube svoje službe in dogaja se Dannenberg ne srna srovoriti Na drugi stra-celo to, da naše rojake delavce v raz>	..-■.-- - .. ...
nih obratih inšpekcije dela drže pod svojim nadzorstvom ter jim stalno pretijo z izgonom.
Pred tremi meseci je notranje ministrstvo pripravilo načrt zakona o državljanstvu, po katerem naj bi se vse viseče prošnje za državljanstvo generalno rešile. Ta zakon do danes še ni predložen. Medtem postaja vprašanje državljanstva vedno nujnejše, ogorčenje prizadetih, ki vsak dan čitajo, kakor je ta ali oni tujerodec dobil naše državljanstvo. dočim se zanje nihče ne briga, postaja vedno večje, pa tudi sramoti našo državno upravo in ne nazadnje obstoja tudi nevarnost, da se vprašanje državljanstva še vedno korupcijo-nistično zlorablja.
Z oziram na vse to si usojam vas, g. minister, vprašati, ali ste voljni vzeti perečo zadevo priznanja državljanstva j v takojšen pretres ter rešiti predložene vam prošnje, kakor to odgovarja na- I šim narodnim interesom in moralnemu pravu prizadetih prosilcev.*
ni pa so socijalni demokrati vztrajali na tem. da se mora zborovanje vršiti. Prišlo je do pretepa med republikanskim Schutzbun-dom in Heimatschutzom. Udeleženci zborovanja so bili oboroženi z noži in drugim orožjem. Luči so ugasnile. Padlo je tudi več strelov. Več oseb je bilo ranjenih, med njimi ena težko. Interveniralo je orožništvo, ki je aretiralo več oseb. Poslanec dr. Dannenberg je moral pod orožniškim varstvom zapustiti kraj. Ponoči je zopet prišlo do manjših spopadov.
Elementarne katastrofe
Pari«, 24. marca. g. Seine je v okolici Pariza zaradi močnih viharjev porušila nasipe ter poplavila 300 ha kultiviranega ozemlja. Setev je popolnoma uničena. Obstoji nevarnost, da bo prebivalstvo tega dela prišlo popolnoma na beraško palico.
Nesreča na morju
Gibraltar, 24. marca, (be.) švedski parnik Cilos je zavozil v skale in se potopil. Od posadke je utonilo 12 mož. Druge je rešil neki angleški parnik.
prednjačila
sama čuti, da bi se lahko sedaj, ko ni vojne nevarnosti, v večji meri razorožila. Vendar pa drugi narodi in kritiki niso niti tega stoarili, kar je storila Anglija Bolje bi bilo, ko bi ti kritiki ne storili ničesar, ker bi ti najraje videli, da bi bil angleški delegat v položaju izjaviti, da je Anglija pripravljena razorožiti najmanj 1000 bojnih ladij, kar
bi seveda najbolj Ho v rsžtm aeraadjs Brionih ljudi.
Anglija j« kljub nem kritikam vsfflce
storila na polju razorožitvs. Reducirala J«
svoje zračno brodovje, kljub veliki francoski premoči. Anglija je bila tudi tista država, ki je pripravila prvi razorožitveni načrt. Končno je Cushendun izrazil željo, naj bi se v Ženevi v večji meri »dražil Idealizem z realizmom in naj bi imeli oni, ki propagirajo razorožitev, več potrpljenja.
Ženeva, 24 marca. s. Angleška delegacija sporoča, da je lord Cushendun danes poslal zastopnikom Zedinjenih držav, Francije, Japonske in Italije noto, ki veli, da j« mogel zadnji torek v pripravljalnem odboru samo v nejasnih besedah govoriti o novih predlogih angleške vlade glede nadaljnje razorožitve vojnih ladij, da pa more sedaj sporočiti natančne predloge, in siceri 1.) velike vojne ladje, zlasti one, ki »e bodo nanovo gradile, naj nimajo več kot SO ton, namesto dosedanjih 35 Ion; 2.) največji kaliber topov naj se zniža od 16 na 13.5 angleških col in 3.) starostna meja ladij naj m zviša od 20 na 26 let.
Končno se povdarja, da bi »prejeti« angleških predlogov pomenilo nov velik korak na potu k razorožitvi in da bi v sedanji meri pomenilo financijelno olajšavo toliko glede gradbenih stroškov, kolikor glede stroškov vzdrževanja ladij, ki se bodo gradile v bodoče
Likvidacija subotiške afere
Uradni rumunski komunike o pošiljatvi mumcžje. — Nepotrebno razburjenje in natolcevanje v Budimpešti
Škodljivo delovanje italijanskega velekapl-
taia v Dalmaciji
Zanimiva razprava na včerajšnji dopoldanski seji Narodne skupščine. — Protizakoniti privilegiji italijanskih družb v Dalma- '
Clfl
Beograd, 34. marca p. Damainja seja Narodne skupščine j« bila razen malega incidenta takoj po otvoritvi mirna in stvarna. Najprej je bil v razpravi nujni predlog Poslanca KDK K. Josipa Pasariča, ki je zahteval preiskavo glede poslovanja italijanskih kapitalističnih družb v Dalmaciji, nato pa je Narodna skupščina nadaljevala bi zaključila pozno v noč razpravo o fin,
pravic«, koncesije in dosedanje delovanje rmenovanih družb ter stavi Narodni skupščini predloge za zakonito ureditev njunega pravnega položaja v svrho ugotovitve nraterijalne škode, ki so lo trpele država in samoupravne korporacije.
V svojem govoru je posl. Pasarič podrobno opisal škodljivo delovanje teh dveh italijanskih kapitalističnih dru!?b v Dalma.
cakonu. Današnja razprava j« bila pod vli- ! d ji "ter navajal, da kupujeta od naših Hudi *^55^aJ[;„Syeit<>za-rJ.a_Pr^iieviča' 'Ki ie vt^ke čeme zemljišča, tako da je sedaj .......'	1	že nad 3 Ion naše obale v posesti italijanskih družb Obe drufb- imata svoj sedež v Trstu in sta popolnoma v ftalijanskih rokah, četudi bi morali v smfshi rajpallske pogodbe in santamargheritskSh konvencij imeti svoj sedež na našem ozemlju hi bMi vpisaaif v nag trgovski register. Vsega tega ni Izvršila nobena obeh drufb. ki vodita vrhu tega napačne knjige in falzifioiTa.ne bilance. Sedal se potegujeta Je za razne vodopravne pravice, kar pomeni pravcati atentat na našo pomorsiko obrambo. Govornik naglaSa, da Je v embientno državnem interesu, da se "termn početju napravi konec.
V enakem smislu Jt *ototH ttkB posl. dr. Trnnibfd, Id Je opozarjal na določbe z lta-Wo sklenjenih pogodb fci zahteval, da »e vprašanje v santelu predloga čimprei uredi. ker Je evldentno, da ta ne. gre le za gospettarsko, marveč tudi za polfflčno ekspanzijo Italije v Dafmacffll. Vlada mora temu pojavu posvečati? večjo pafnjo, sicer se mm lahko zgodi, da bomo nekega dne presenečeni s tem, da bo KalUa dofcazo.
najostoeje ožigosal partizanski in nesposobni režim t. VuJcčevIča.
Po prečita«ju zapisnika je govori! t osebni zadevi poslanec SDS dr. Milan Ko-etlč, ki je o*tro zavrnil včerajšnje napade radikala Nikollča, dasi je povdarjal. da bi b« mu pred tskSmg napadi sploh ne bilo treba braniti, ker j« njesrovo delo dovolj cnano NikoMč ga napada zgolj zato. ker ni hotcel zadovoljiti njegovim partizanskim zahtevam. Dr. Kosttč Je izjavil, da J« takoj pripravljen odložiti svoj mandat, če »tod isto fludj g. NikoKč in nato povsem nepri-•traosfc forum presodi, kje Je laž te kje resnica Po kratkem odgovoru poslanca Nikollča Je skupščina prešla m dnevni red in pričela razpravo o nujnem predlogu po. ■Janca KDK g. Pasariča, kj se glasi:
Z ozirom na dejstvo, da J« pravni polo-faj italijanskih družb »Sufid« in »Moote Promhra« v državi že celih 9 let ne samo pravno povsem neurejen, temveč tudi popolnoma nezakonit tn glede na to. da le delovanj« teh dražb povzročilo v Dalmaciji narodu te državi veliko moralno ln
materijalno Škodo, kaff le dokazano tako j vala ttaltjaoskl značal našega Prlmorla potom lavne kritike kakor' tudi na podlagi j V Imenu vlade Je Podal zakonik zuna-uradnih ugotovitev strokovnjakov, naj iz. nJega mftrstra dr. Sumenko-ič kratko lz voli Narodna skupščina 9članskl anketni . Javo. v kateri prosi Nanodno skupščino, odbor, ki naj s pritegnftvijo strokovnjakov j raj se ne vmešava v to zadevo marveč itz vrst hidrotehnikov ln pravnikov prouči naj pusti, da s« stvar razvila normalnim
Občinske volitve na Koroškem
KoroSke slovenska stranka }e odredHa iamo-I sto]en nastop Slovencev pri občinskih volitvah 22. aprila. Gre v prvi vrsti za to, da M vodili naše občine zavedni naši ljudje, v drugi pa moramo misliti na rešitev našega slovenskega vprašanja. Glede avtonomije pripade gotovo občinam važina naJoga.
Pa čemu nad bi gospodovai v kaJd »Joveuafci občina kak Lamibutidov-ec? V takih občinah trpijo krivice naši fyud]e, ker odločajo r rtth stvareh tulci in če je v njih kak kmet za impana, je le sleipo orodje v roki nemške Slovencem skrajno soviražme stranke. Naše občine potrebujejo v vodstvu mož, ki poznaj« gospodarske razmere in imajo srce ca naše ljudstvo. Ziv-Henl« }e danes težtoo. Zato pa treba baš gospodarstvu posvečati v edino večjo pannost ki k občinske upraive mora asiraiti nemško zanemarjanje naših krajev. Saj ie danes Nemci ceio ponašajo s tem, kako so s svojo politiko dosegli, da »o slovenski kraji gospodarsko zaostali. Oni skrbijo pač zase in tiste nesrečne Slovence, ld dereio za ajirai, »omo fakoriSčaJo v svoje namen«. Nemci nimajo sa take odpadnik« med seboj lepe besed«, zaničujejo Jih v resnici, v obrat pa »e Hm hMniJo, da M » tolko bo« m-veaaH nase la stisnili t nomifco srfenflstvo. Cm M HJ, da se stremelo in avMik), <k ao voMf doslej nemške strank« k v svojo lastno Škodo. Rojen Sfovenec mor« delati n svoj narod hi ga povsod Javno priznavati. Slovenska ofoCJne naj dobijo slovenske občlns&e zastope. Potem se bo dalo kaj dobrega storiti sa slovenskega kmeta in delavca.
Nemške strank« m s« vati« r voUaf M s vso silo. O« Jkn m to, da prtdrf« svoj« porf-<*)« in pMobifo U sorti. OMMrtJaJo zlasti «o-•podarabo napredovanj«- kakor prt vsakft volitvah. V renid pa hočejo slovensko gospodarstvo vrafi k Hom Is spraviti Slovane« t take razmere, 4a M Uo trnove ta imetjem t asraške roke. Občinske v©*tv« so daieko»e£nec« pomena. Kier bo županova! aai Človek, tam sa bo stovemka stvar lahko razvHala, drugod pa aa bllia posta.
»Nemcem prtjaank Stores«! aaj h nato po-
mfeHJo na žalostno dejshno, da Je nemMca politika ttzonoMa mersBcoga h njihovih vrst. Stopijo naj zato tja, kamor spadajo, in Uubilo na) svoj matemi Jezik, kakor Nemci ljubijo svojega 1 Potem bodo spoštovani, v nemških vrstah iz-vubtjajo svojo časti
Bukarešta, 24. marca c. Uradno *t potrjuje, da je 22 vagonov eksplozivnih snovi, ki so jih jugoslovenske oblasti 24 ur zadržale v Subotici. last Rumunije. Trains-pon je že dospel v Rumundjo ter je bil v redu prevzet
Budimpešta. 24. marca s. Madžarski dopisni urad, Je prejel od merodajne strani naslednje obvestilo: Nekaterj inozemski listi so ohjavili vest iz beograjskega vira, da je bil na železniški postaji v Subotici ustavljen transport, ki 1« orišd iz Italije ter bil instradiran v Rumundjo in v katerem ie bila večja množina eksplozivnih snovi. Ker je bil transport dirigiran v Su-botlco, sklepajo beograjski listi, da je bila ta pošiijatev prav za prav namenjena za Madžarska
Iz dejstva, da le Subotica v bližini madžarske meje. more le odkrita hudobmosi sklepati, da le Madžarska v zvezi s tem transportom. Subotica ni madžarska obmejna postaja. Transporta iz zapada preko Jugoslavije v Rumunijo se vršijo na obligatorni glavni progi Ljubljana—Suoo-tica—Sen ta—Velika Kikinda. Ta proga torej ne gre preko madžarskega ozemlja. 0 transportih razpolaga torej na vsei progi jugoslovenska železmiška uprava in madžarske oblasti ne morejo imeti nobenega vpliva na to. kako dirigirajo jugoslovenske oblasti transporte.
Beograd, 24. marca i. Vojni minister general HadBič le podal novinarjem z ozirom na dogodek v Subotici, kjer so ustavili transport 28 vagonov munidje iz Ita.
Mj« v Rumunijo, naslednjo izjavo: V četku marca sem prejel od šefa vojnega odseka pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu poročilo, da sta prispela iz Italije dva voza z orožnim materialom za Rumunijo. Smer transporta preko na&ega oženila je bila označena Ljubljana—Zidani most—Zagreb—Subotica—Velika Kikinda. 10. marca sem prejel drugo poročil-o od istega oficirja iz Ljubljane, da ie tjakaj do-sipelo gotovo število vagonov z enakim materijalom za Rumunijo. Prva hi druga partija naj bi se kompletirali v eno garnituro. čim sem to poročilo sprejel, sem poslal pismo prometnemu ministru, v katerem sem ga prosiL najj zadrži transport, ker obstoja bojazen, da je vojni materijai namenjen morda kaki drugi državi Istočasno sem poslal tudi pismo zunanjemu ministru, proseč ga, naj se pri tukajšnjem rumunskem poslaništvu informira, ali je v resnici ta transport iz Italije namenjen v Rumunijo Odgovor zunanjega ministra le potrdil to poročilo. Na-to sem 22. trn poslal nujno pismo prometnemu ministru, v katerem sem ga obvestil, da bo posebna komisija ugotovila aii so vagoni v Subotici oni, glede katerih ie bil«o že prej izdano dovoljenje za tranzit Čim se to ugotovi, naj se vagoni takoj odpremijo preko meje v Rumunijo. Ta komij^ki pregled vagonov Je bil izvršen tekom današnjega dne (očividno včeraj. Op. ur.) v Subotici in pošiljatev bo tekom današnjega dneva re-eksipedirana v Rumunijo. Zato se ne more govoriti o kakem tihotapstvu orožja.
Vprašanje nemških manjšin v inozemstvu
Papež pravi, da ni svoboden in da zato ne more pomagati fuž-nim Tirolcem. — Manjšinska debata v nemškem parlamenta
Rim, 14 marca, i Papsi js »prejel v st- i Mn sa njihove aunJKnsk« prrrtes, dastf s
dijenci dunajskega kardinala PifOa. Papei ! Ju&ri Tirolski. Položaj nemških manjšin as
se j« najprej zanimal u splošno razmere v Avstriji ter je pričel govoriti tudi o Južni Tirolski. Izjavil je, da ga zelo boli, da mu avstrijski in nemSki katoliki očitajo, da ee baje ni »vzel sa pouk v materinskem Jeziku učencev. Kar js mogel storiti, js storil, ksr misli kot o8s na vas svoje otroke, najbolj seveda na on s, ld so ▼ stiskah.
Toda, prositi Vas moram, is dejal pspeZ kardinalu Plffln, da poveste svojim vernikom, da nismo svobodni, da Je razmerje med cerkvijo in italijansko drfavo isto, kakor je bilo 21. septembra 1870. Tudi v bodoče bomo storili to, kar Je mogvgfe kljub nevarnosti, da bodo nadaljnja naia prizadevanja položaj prej poslabšala kakor pa izbolJSala.
Berlin, 24. marca. d. V debati o proračuna notranjega ministrstva Je poslanec cen-truma Schreiber načel tudi vpraianje nsode nemSkih manjšin v inozemstvu. Izjavil je, da se mora v zvezi s tem vprašanjem gledati na položaj nemških manjšin v srednji Evropi. Z resno skrbjo ln z veliko simpatijo zasledujejo Nemci borbo nemSkih manj-
ne sme presojati s stališča itevila tega nemškega prebivalstva, pač p« s kulturne strani. S tega stališča pa imajo nemške manjšine pravico do obstoja, do svojega materinskega jezika in do svoje narodnosti. Ne obstoja država, ki ne bi morala reSpektiratt teh pravic.
Manjtlnsko vprafcurjs, J* <Msl postasse
Schreiber. Js evropske vprašanje. Ako M evropskim narodom ne bo posreAlo omogočiti manjšinam ohranitve nacijonalnlh posebnosti, potem se bo morala Evrope odreči, da bi potom pravnih idej, razsodiščnih pogodb, meddržavnih odborov in sporazu-maških programov še kedaj prevzela vodstvo. Evropska manjKnska politika se ne sme voditi i maščevalnimi odredbami, ki počasi uničujejo narodnosti, temveč i moralnimi pridobitvami in s peihologičnim razumevanjem. Docela netočna je trditev gotovih italijanskih zgodovinarjev, ki so nemške manjšine na Južnem Tirolskem označili za priseljence ▼ sedanje nacijona^ ne kulture. To je potvarjanje Bgodovins,
Stermecki, Celje.	x .
Želim, da je vsakdo v Jugoslaviji deležen ugodnega nakupa v tnoH veletrgovini radi tega razpošilja«» naročila, te: 500
»s?«5Č3KS	Ssvj&.-SHUf;
galanterijski,' luksuzni ta štrapacni čevlji za dame, gospode in otroke. Poštorazpošiljalni oddelek in engros oddelek.	Stermecki, Celje.
Šolski orkester in šolsk pevski zbor P. R. K. na L drž. deški meščanski šoli v Ljubljani - Prule
Kakor smo že poročali v stvarni kritiki v «Jutru* in «Slov. Narodu*, je priredil P. R. K. na tej šoli pod vodstvom strok, učitelja glasbe in absolv. kons. g. Ivana Repovša tudi letos glasbeno akademijo dne 10. novembra in 19. marca 1928. v šol. telovadnici. Kako veliko zanimanje je vladalo za to prireditev. nam kaže dejstvo, da je občinstvo vse trikrat popolnoma napolnilo prostore šolske telovadnice. G. RepovŠ je ustvaril v dveh letih močan šolski orkester, v katerem so zastopana poleg godal, klavirja in harmonija tudi pihala in tolkala, ter šteje skupno 26 dijakov, izbrani deški zbor pa Okoli 40 naj-
boljših pevcev. Izvajali so jako pester spored, narodne in E. Adamičeve umetne pesmi s spremljevanjem klavirja in orkestra. Orkester sam pa je eksaktno izvedel klasične in sodobne komade. Nastop posameznih učencev pri klavirju in violini je pokazal višek sodobnega modernega pouka na tej stopnji.
Dasiravno ne predvideva šolski učni načrt na teh šolah nobenega sistematičnega prostega zborovega petja in orkestralnih vaj je ta nastop pokazal, kaj se lahko na tej stopnji doseže z delom in požrtvovalnostjo. Kajti baš v naši dobi, ko prevladuje še vsepovsod povojna psihoza, ko še niso zabrisani vtisi
vojne, ki so v človeštvu skoraj zatrli estetski čut. je treba posvetiti takim glasbenim prireditvam posebno pozornost. Kajti z njimi dobijo dijaki veselje za šolsko delo. razvija se jim čut za lepoto in srčno kulturo. Glasba je pač vzgojni faktor, s katero se kaže inteligenca vsakega naroda.
Merodajne oblasti naj bi to upoštevale na ta način, da bi se tudi na meščanskih šolah uvedlo sistematično zborno petje in orkestralne vaje, potem bi se take produkcije tudi lahko večkrat vršile. To bi bil temelj za zidavo iskrenih odnošajev med domom in šolo in tudi učni uspehi bi bili boljši.
ker se je zaprl pred njo. Pogovor se je nato vršil skozi zaprta vrata.
France Krajnar je čisto pametno odgovarjal na vprašanja. Rekel je n. pr. da zaradi tega ne gospodari, ker se je naveličal. Obširno je razkladal, kako se je počutil v šoli in kateri profesorji so se mu priljubili. Rekel je. da se je zaprl v celico zaradi tega, ker se je ženil in ni bil zadovoljen z njim nevestin oče. Ko se bo otresel vseh hudih misli, da bo vprašal za roko kakšno drugo. Na vprašanje, če vidi prikazni, je odločno odvrnil, da ne.
Logaško sodišče je nato 28. aprila 1. 1911. na podlagi izvedeniškega mnenja. da Krajnarjevo duševno življenje ni v redu postavilo Krajnarja pod skrbstvo. Deželno sodišče v Ljubljani pa kuratele ni odobrilo z motivacijo, da je Krajnar pameten in se pač ne briga za gospodarstvo, ker je samo čudak. Tudi se je močno spodtikalo na tem ker izvedenca Krajnarja vobče nista videla, ampak sta se pogovarjala z njim skozi zaprta vrata. Tako ie ostal Krajnar nadalje gospodar milijonskega premoženja in bo to ostal tudi odslej, ko je po 22 letih samotarstva tako rekoč vstal od mrtvih.
Žrtev Glavnjače - bivši do-brovoljec in Sokol Franjo Vulč
o katerem le »Jutro« nedavno poročalo, da so mu polomi'? roke m noge ter ga kakor paket vrgli v Savo. Njegov prijatelj tova-
Kako ie čudaški milijonar Krajnar pred sodno komisijo od smrti vstal
France Krajnar je popolnoma normalen človek z izvrstnim spominom. - Prespal je svetovno vojno in nastanek Jugoslavije. ~~ Velezanimive ugotovitve sodne
komisije
Odkar je nedeljsko «Jutro* objavil obširno poročilo o Francetu Krajnarju, ki je že 22 let prostovoljno zaprt na svojem domu, se ves teden, zlasti na Notranjskem, niso pogovarjali o drugem, kakor o skrivnostni tragediji omenjenega kmečkega milijonarja. Govorice so se večinomo sukale okrog glavnega vprašanja, ali je Krajnar blazen ali normalen. Ponekod so prišli ljudje v tako strastno debato, da so stavili za in proti. V ostalem je ta izredno čudna zadeva vzbudila kot evropska senzacija veliko pozornost v Jugoslaviji kakor v inozemstvu.
V nedeljski številki smo poročali o posetu komisije na Krajnarjevem domu. To seve ni bila uradna komisija, marveč je šlo na vzpodbudo trgovca gospoda Puntarja v Logatcu za orožniško preiskavo ali je Krajnar živ ali mrtev. Zaradi tega tudi niso stavili Krajnarju raznih vprašanj, temveč so se zadovoljili z ugotovitvijo, da je pri življenju in vzlic dolgotrajnemu samotarstvu še precej dobro ohranjen. Po našem poročilu je vse nestrpno čakalo, kaj bo ukrenila oblast. In ni bilo treba dolgo čakati, ker je bila takoj odrejena sodna preiskava. Komisija, sestoječa iz sodnega predstojnika g. Kajetana Premer-steina, sreskega sanitetnega referenta dr. Milana Papeža, zapisnikarja Marki-ča in še dveh orožnikov, tokrat s Planine. se je odpeljala v Laze, zbrala na licu mesta vse potrebne informacije in — kar je najvažnejše — zaslišala tudi Krajnarja samega.
Razgovor sodne komisije s Francetom Krajnarjem
Krajnar je ob prihodu sodne komisije Ježal še v postelji. Sestra ga je vprašala: «Ali spiš?* Brat ji je čisto odločno odgovoril: «Ne!» — «Neki sošolec je prišel in bi rad s teboj govoril.* — « Ce ;e tako,* je odvrnil Krajnar, «naj gre k mami!* — «Rad bi tudi prenočeval pri nas.* — «Kar spodaj mu naj odstopijo sobo, če pa ni mogoče, mu pa jaz svojo odstopim.*
Ko mu je sestra dopovedala, da bi hotel dozdevni sošolec na vsak način govoriti z njim, se je počasi oblekel, ogledal si gospode in potem rekel: «Kar doli poddimo v pritličje!* Nato je šel sam, pred komisijo, doli po stopnicah naravnost v družinsko sobo, kjer se je vsedel k peči in se obrnil k zdravniku dr. Papežu s vprašanjem: <Torej ti si moj sošolec? Pa se te prav nič ne spominjam ...»
Seveda je Krajnar prvič v svojem življenju videl g. dr. Papeža ki se je nalašč, da preizkusi Krajnarjevo du-fcevnost, predstavil za sošolca. Dr. Papež je začel Krajnarju zatrjevati, da
sta hodila skupaj v realko v Ljubljani, kar pa Krajnarju nikakor ni šlo v glavo. češ da gospoda prvikrat vidi in da je nemogoče, da ga ne bi poznal, ko se vendar spominja vseh sošolcev in tudi profesorjev. Več teh in onih je celo navedel z imeni. Po tem uvodu se je razpletel velezanimiv pogovor med zdravnikom dr. Papežem in Krajnarjem. Najprej o gospodarstvu, potem o politiki, občinski upravi itd. kakor sledi:
Značilen dialog
—	Kdo gospodari na posestvu?
—	Mati in Francka.
—	Kako gospodarita?
—	Dobro.
—	Ali ne bi ti bolje gospodaril?
—	Ne.
—	Katero je glavno mesto naše države?
—	Dunaj.
—	Ali še živi cesar Franc Jožef?
—	Še živi! Tudi prestolonaslednik Rudolf in Štefanija še živita.
—	Kdaj si bil podžupan?
—	L. 1908.
—	Ali hočeš še biti?
—	Zakaj pa ne!
—	Dobro, te bomo kandidirali. Vsi občinski možje bodo pomagali, da boš izvoljen.
—	Ne možje, odborniki.
—	Kje kupujete špecerijske potrebščine?
—	Pri Brusu v Logatcu.
—	Zakaj pa ne tu doma?
—	Zato. ker se tam vse dobi, kar se ne dobi v Lazah.
—	Ali bi mi hotel kaj posoditi?
—	Ne morem nič. ker nisem gospodar. Če ti da Francka. Najbolje pa je, da se pomeniš z materjo.
—	Glej dinar!
—	To je ena krona.
—	Tu sta pa 2 Din.
—	Dve kroni sta to!
Mož, ki je prespal svetovno vojno
Ostali gospodje od komisije so se vsedli k široki mizi med okni in pazno motrili Krajnarja. Zapisnikar si je medtem pripravil pisalni stroj za takojšnji zapisnik. Ko ga je Krajnar ugledal, se je zelo zainteresiral zanj, zlasti ko je zapisnikar zapisal njegovo ime. Intere-siral se je tudi za časopise, ki so mu jih dali prebrati. Seveda so mu morali na dolgo in široko razlagati, kaj je avto, aeroplan itd. Bral je še dokaj dobro.
®Dr. Papež je Krajnarja še vprašal, če ima veliko posestvo, nakar mu je France odgovoril, da je veliko, da ima precej težav zaradi vode. ki zaliva travnike. zaradi česar je slaba krma in da so imeli prej več živine, 10 do 12 glav. Krajnar je nato še razlagal, da je bil v
Avstriji pri vojakih in da je bil trikrat na orožnih vajah, enkrat celo v Sežani in na občini. O vojni pa čudoma ni ni-čeSar vedel povedati. Kakor da io je prespal!
Ko ga je dr. Papež opozoril na otož-nika, je Krajnar omenil, da so orožniki svojčas nosili drugačne uniforme. Na vprašanje, če hodi v cerkev, je odgovoril, da ne hodi. Vtis abnormalnosti je napravil le enkrat, in to v začetku, ko je na vprašanje, po čigavih navodilih gospodarita sestra in mati, odgovoril: «Po navodilih nebeške družbe!...* j Drugače pa je Krajnar ves čas (dobre tri ure so se gospodje razgovarjali z njim) napravil vtis popolnoma normalnega človeka,
France Krajnar je normalen
Zanimivo je, da se je Krajnar natanko spominjal vseh dogodkov pred 20 leti, dočim so poznejši zaviti zanj v meglo. Tako n. pr. ni čutil potrebe, da bi povprašal po materi. Obratno pa se je. kakor je trdil, vedno zanimal za časopise in knjige, a mu jih niso dali. Za vzrok prihoda komis;je se Krajnar ni zanimal in mu ga gospodje tudi niso razodeli. Kakor hitro so mu stavili kako pereče vprašanje, ki bi na mah razjasnilo tragedijo njegovega življenja, ga je enostavno — preslišal...
Po sestavj zapisnika, v katerem se je ugotovilo, da le Krajnar zastal v duševnem življenju, da ni o kakšni popolni duševni zmedenosti nobenega govora, da pa fe nagnjen k melanholiji, da se mu je treba gibati svobodno, da se oprosti duševne depresije, nakar se bo njegovo stanje čez več mesecev preiskalo. se je komisija poslovila, poprej pa še zabičila Krajnarjevi sestri skrb-* niči Francki, da ne sme imeti svojega brata pod ključem, temveč da mora pustiti vaščane k njemu, da ga ti uvedejo v razmere.
Francetova trmoglavost pred občinsko komisijo
Včeraj dopoldne se je na Krajnarjevem domu zglasila občinska komisija, sestoječa iz župana Andreja Ziherla, okrajnega zdravnika dr. Stanka Per-parja in občinskega tajnika Franca Koniga. Imela pa je nekoliko slabši uspeh. Ko je vstopila v podstrešno sobico, se je Franc Krajnar pravkar prebudil. vendar se ni ozrl po došlecih, temveč se je trmasto obračal proti zidu. Ko so ga sestra Francka, župan Zi-herl in zdravnik dr. Perpar kaj vprašali, je odgovarjal na njihova vprašanja le s kratkim «da» ali «ne». V družinsko sobo se ni hotel podati, češ da bo še spal. Zdravnik dr. Perpar smatra v interesu preiskave duševnega stanja potrebnim, da se še zabrani vaščanom dostop do Krajnarja, a zaenkrat ostane v veljavi odredba sodne komisije.
Pred 17. leti
Leta 1911. je poročal sirotinskl svetnik Andrej Milavec o Krajnarjevem čudaškem vedenju na logaško sodišče. Ta je poslala v Laze 8. aprila istega leta sodno komisijo, sestoječo iz sodnega svetnika dr. Krauta in zdravnikov dr. Mayerja in Červenyja. Vendar ta komisija ni, mogla v Krajnarjevo celico,
riš iz svetovne vojne g. JulČe Hmelak, ki se je z Vulčem Doril ramo ob rami v Do-brudži in od Soluna do Višegrada, nam je poslal pričujočo sliko s kratkim pripisom: »Domovina, domo/ina — proklela si našo kri!«
Pošteno slovensko dekle -žrtev lažnega inženjerja
Domžale, 24. marca Lansko pomlad se le podala 18-letna Francka iz Doba kot šivalka slamnikov v Beograd, kamor gre vsako leto več žen in deklet iz Domžal in okolice fz Beograda je Francka svojim staršem pri dno dopisovala, kako je srečna, da se ji dobro godi itn da dobro zasluži. Tako dopisovanje je trajalo več mesecev,
V mesecu juliju lanskega leta pa Je Francka naenkrat prenehala dopisovati in tudi starš.! so dobili vrnjena pisma, kj so jih poslalo njej v Beograd Cez dalje časa so prejeli starši pismo iz Skoplja, naj nemudoma pošljejo gotove listine poštno ležeče v Skoplje. kjer da se bo Francka bogato poročila. Starši temu poročilu niso verjeli, nego so Francki brzojaviK, naj se nemudoma vrne, ker Jo bodo sicer dali po odgonu privesti domov. Te grožnje se je Francka ustrašila in se Je res takoj pripeljala v Dob. Doma ie pripovedovala, da se je v Beogradu sezmanila z bogatim in-ženjerjem ter šla z njim v Skoplje, kjer naj bi jo on poročil. Francka si Je potem šc
Originalno angteiko
SPARKLET
slfonsko steklenico
dobite pri vseh podružnicah tvrdke
Mio Mul t i.
Najnovejše za spomlad
§
o t* o
JOS. SNOJ
manufaktura
LJUBLJANA
Prešernova ul 3.
Solidne cene.
O
o cr
vse poletje in jesen dopisovala z inženjer. jem.
Franckin zaročenec, tako zvanj inženjer Franjo Kubiček, star 30 let, doma iz Tuzle v Bosni, se je v jeseni preselil iz Skoplja na Sušak, odkoder je Francki v svou'i'h pismih zatrjeval, da ima 10.000 Din mesečne plače Lani koncem novembra se je pojavil Kubiček tudi v Ljubljani in je prenočil v hotelu Miklič, nato pa se podal v Dob in tam prosil za Franckino roko njene starše. Predstavil se je staršem kot bogat inženjer in rezervni kapetan. Seveda, staršem je bogata ženin tako ugajal, da so takoj privolili v Franckiroo možitev. Inženjer Kubiček in Francka sta se podala k domačemu župniku v Dcbu; ker pa Kubiček ni imel vseh listin v redu, župnik ni hotel izvršiti poročnega obreda.
Ker Kubiček ni mogel ničesar opraviti pri domačem župniku, sta odšla s Francko v Zaigreb v nad'i, da bo tam šlo lažje. Da bi ženntovanje bilo bolj slovesno, sta vzela s seboj tudi Franckinega brata. No, pa tudi v Zagrebu se nista mogla poročiti zaradi; teh presnetih fet%. Končno sta se podala na Trsat, kjer sta po dolgem moledovanju dosegla v romarski cerkvi za-željeno poroko. Kot priči sta fungarala Franckin brat in tamošnji mežnar.
Bivala sta nekaj časa na Sušaku in tam ufživala medene tedne Ker oa je inženierju zmanjkalo denarja — slučajno ga ni do-b:l iz banke — je poslal svojo mlado ženo Francko v Dob k staršem po denar, odnosno doto, čeprav je poprej zatrjeval, da ne potrebuje nikakega 'denarja, ampak naj mu dajo samo njegovo Francko. Denar, ki ga je Francka prinesla, sta kmalu zapravila. Odpeljala sta se nato v Ljubljano, kjer sta prenočevala v hotelu Miklič in po nekaj dnevilh »po francosko« izginila, ne da bi poravnala dolg.
Pred par tedni sta Francka in Kubiček prišla v Dob k staTšem, kjer so inženjeria lepo sprejeli in mu stregli z vsemi dobrotami, ki jih je Kubiček čvrsto užival ter se moško sprehajal po Dobu in Domžalah.
Toda domžalski orožniki so postali na sumljivega tujca pozorni, ga zasledovali ter uvedli o njem v raznih krajih obširne poizvedbe. Vrlim orožnikom se je končno posrečilo dobita o Kubičku različne podatke; dognali so, da je Kubiček navaden pisar, da Je že 7 let oženjen in da njegova žena živi v Tuzli s 3 otroci v bedi in največjem siromaštvu.
Narednik Skok. komandir domt?alske orožniške postane, je na podlagi teh podatkov minulo sredo aretira] Kub'oka in ga izročil sodišču na Brdu. kjer se bo možak moral zagovarjati zaradi dvoženstva. Tam slepar sedaj premišljuje o svoj«; usodi, ki mu Je bila po njegovih pustolovščinah prej ali slej neizbežna Usoda prevarane Francke naj bo temeljit nauk vsem slovenskim dekletom, ki se podajo na iug s trebuhom za kruhom ter neso s seboi j>oleg pridnih rok tudi izdatno porcijo lahkovernosti.
Danes ob pol II. dop. in ob 3., pol 5 , 6., pol 8. in 9 uri
Triurni nemške filmske umetnosti:
BIGAMIJA
7 dejanj o ljubezni in strasti. V glavnih, vlogah interpreti:
MARIJA JACOBIN! HEINRICH GEORGEf ANITA DORRIS, ERNST VEREBES.
Autor: Max Glass. — Režija: Jaap Speyer.
Pri vseh predstavah svira naš priznano najboljši orkester!
Telefon 2730 Kino «DVOR»
Krasne toalete!	Pikantni prizoril
Danes velika premijera najnovejšega »Ufa« velefilma
Ne kradi!
Igra ljubavi in veselih pustolovščin. V glavni vlogi lepa, dnu
žestna
LILIAN HARVEY
ter priznani nemški filmski umetniki
Werner Fuetterer, Dina Gralla, Brano Kastner
in drugi
Ii rseh zapleti j a jev in težav izide kot zmagovalka
LJUBEZEN
Pri vseh predstavah svira naš priznano najboljši orkester Predstave danes ob 3., Vt5, 6, Vi 8 in 9 uri.
Telefon 2124
Elitni Kino Matica
						
						
iport
Po svetu
Pr«v m kooon zime so zgradiM v Ostn novo skakalmoo, na kateri J« Norvežan Carlsen po-st«vii famozni skok — 73.5 m. Upajo, da se bo na tej skakalnici daio doseči 80 m. Kakor Je videti, gredo severnjaki preko sklepov mednarodne smuške fede.raoi.je, ki je v St Moritzu
—	ko Je videla pasta slavnega Thamasa — dejala, da ]e rekordov na daljavo dovoli in da je treba izpopolnjevati tehniko. — Sonja Hen-nie ]e že doma; v nedeljo je nastopila ra jo Je giedaio 12 tisoč ljudi.
Seda) »e bliža Amsterdam! Zadnje dri le priče! boAamdska ofimpijisiki odbor intenzivno misliti na — stanov a rajsko vprašanje Treba se bo kmalu prijaviti, kdor ne misli prenočevati — pod milim nebom! Stadion ie domala dograjen; sedal tlakujejo Še vse večje ceste, ki vodijo do tja. — Popolnoma prepozno so sprožili Švedi prav umesten predlog, ki ga seveda za letošnjo olimpiado ne bo mogoče izvesti. St. moriška otempijada je pokazala, da prevelika udeležba tepiraovaJcev — med katerimi le
—	razumljivo — mnogo takih, ki sipioh ne spadajo med nje — po nepotrebnem zavlačuje potek in mučno vpliva na prireditelje iti gledalce 2e v švici je za 9 do 15 narodov v raznih disciplinah tekmovalo 939 tekmovalcev Po olimpijskih določbah smejo države v lahki atletiki za vsako disciplino postaviti štiri udeležence. Teoretične vzeto bi lahko nastopilo za vsako točko od 40 držav, ki so prijavljene, 160 tekmovalcev. Švedi so torej razmišljali o tem in predlagali, da se število udeležencev omeji na ta način, da se določi minimalen uspeh, ki ga mora tekmovalec doseči. Da bi ostala ideja mednarodne prireditve ohranjena, bi bil pri.pu-ščen izmed vseh držav, ki se prijavijo, vsaj po en atlet brez ozira na to, aH dosegajo njegovi uspehi minimalne zahteve za olimpijsko kvalifikacijo. Pri določitvi minimuma pa so bili predlagatelji zelo strogi: 100 m 10.6, 200 m 21.5, 400 m 48.5, 800 m 1:54, 1500 m 3:55, 5000 m 14:45, 10 km 32, 110 m za zaprekami 14.8, 400 m 77.53.5; skok v višino 1.93 m, skok v daljavo 7.35, skok ob palici 4 m, troskok 15 m, krogla 15 m, disk 45 m, kopje 63 m in kladivo 50 m. S temi omejitvami bi tekmovalo v nekaterih disciplinah le par atletov, kar seveda zopet ni v skladu z nameno-m prireditve. Razen tega bi se večinoma tepli Američani med seboj. Zdi se, da »o Švedi potegnili nekoliko preozke meje. Vsekakor pa je njihov predlog uvaževamja vreden in gotovo je, da se bo treba stvari lotiti.
—	Nogometna turnir bo tudi zelo številen. Razen oiiinpriske plakete Je razpisano tudi tola-žilno darilo, za katero se bodo vršile tekme izven Amsterdama, in sicer v Haagu, Rotterda-mii, Utrechtu, Haarlemu, Z\volle-u, Doort-reohtu, Arnheimu in Apeldoornu. Olimpijski turnir se vrši v Amsterdamu r.a štirih nogometnih igriščih, in sicer v novem in starem stadiju ter na igriščih tarooSnjih nogometnih klubov, prvaka Ajax Amsterdama in A. F. C-a Žrebanje za turnir se vrši 25. maja. Za nas je bilo že dvakrat fatalno, v tretje gre pa radol — Če bo ameriška atletska zveza dovolila startati svojim atletom, nameravajo trije največji evropski lahkoatletska klubi, Gota Stockholm, SC Charlottenburg in Red Star Pariš prirediti po oEmpijadi velike mednarodne lahkoatletske prireditve. Teh naj bi se v prvi vršiti udeležilo 15 najboljših Američanov in ostala nemška, švedska in francoska elita. Mitingi bi se vršili 15. in 17. avgusta v Stockholm u, 19. v Berlinu in 22. v Parizu. Srečanje med Američana rn Angleži posebej le pa že sklenjeno.
Nogomet otvarja na vseh frontah veliko se-®ono. V Angliji so odigrali še kolo prvenstva in Hudersfield Town je že za 4 točke pred Evertonom, tako da Je na najboljši poti, da s» letos četrtič osvoji naslov prvaka. O semifinaln za pokal, ki se je vršilo včeraj — ko to pišemo—še nimamo poročila. V drugi ligi se Chel-6ea krepko drži, dočim je na Škotskem zdrsni' G!asgow Raugers na tretje mesto in sta Celtic te MotherweU že za dve ozir. eno točko pred njim. — Italijani in Madžari se bodo danes udarili v Rimu. Po pripravah sodeč iona prireditev globlji prijateljski značaj; posetnikom je z vseh postaj v državi dovoljen 50% popust. Tekmo bo posetil sam daice. — Mi gremo nad Madžare v Budimpešto; naše moštvo je bile tik pred odhodom zopet izmenjano, tako da se zdi, da jmaimo Šanse le na papirju. — Avstrijci se pripravljajo za svojega »večnega« nasprotnika, Čehe, s katerimi se srečajo 1. aprila na Hohe Warte. — Nemca so na zadnji seji nogometne ziveze sklenila, da bodo deloma obnovili odnošaije s profesijonabiirma nogometaš j Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske. Ni izključeno, da se bo v kratkem pričel tudi v Nemčiji razvijati profestjomalizem. Proti temu nastopajo posebno energično Južni defi države, češ da bodo s tem športna društva izgubila visoke državne podpore sa telesno vzgojo mladine in da nogomet kot poddacen posel ne nudi dovolj sigurne eksistence! Pri na« Je vsa! prvi razlog popolnoma nerazumljiv!
Zdaj pa ga imuno, stavnega dr. Peltzetrja vo-pet v Evropi! Prve dni tega tedna se Je v Bre-merhavnu izkrcal ki že 'rstega dne zvečer v bremenskem stadionu predaval o svodi turneji po Ameriki. Jezil se Je seveda na vrhovne labkoatletske instance, ki so ma prepovedovale start a ti. Pravi, da Je sreča, da Je bil dvakrat t ep en; nikakor pa se noče opravičevati, ker ve, da k storil, kolikor Je mogel. Spoznal je taktiko svojih nasprotnikov, kar mu bo še koristilo. O njegovih porazih se je vnela med športniki precej ostra polemika. Dočim nekateri vpijejo, zakaj Je šel v Ameriko po batiine, ga drugi navdušeno zagovarjajo in pripisujejo krivdo, da Je Izgubil, atletski zvezi in dejstvu, da nj imel do-
brega spremljevalca. Da dolarjev nd zaslužil, to ie PeJtzer dvakrat povedal. —
Zdaj pa par rekordov! Pri francoskem prvenstvu v dviganju uteži se )e posrečilo atletu Louisu Hostinu Iz St. Etienna potegniti oboje-ročno 112.5 kg in postaviti nov svetovni rekord. — Angleški major Segrave, M le, kakor znano, pred kratkim izgubil čast prvaka, ki Jo nosi s 333 km Catnpbeli. nikakor ne misli vreči puške v koruzo. Segrave se bavi s konstrukcijo novega voza, s katerim namerava doseči hitrost 400 km Neki angleški finančnik mu Je v ta namen dovolil kredrt dva tn pol milijona frankov Prve dni avgusta bo priče! na Floridi trenirati in je .rdrao prepričan, da bo zopet — prvi!
Za Francozom Gerbanhom, ki. kakor veste, Jadra v svoji lupinici okoli sveta, se namerava lotiti iste bravure tudi Dunajčan Robert Lnstig z nekim prijateljem. Pot bi šla najprej po Du-navu do Črnega morja, nato pa skozi DaTdanele proti Afriki. Preživlja! bi se s predavanji. Pravi da gre aprila na pot in se vrne v kakih štirih letih I
Tunneyju, velikemu boksačti, so že minili idilični časi. Dne 22. t. m. je poteklo 6 mesecev, odkar sta se borila z Dempseyem Boksaška komisija države Newyork ga je brzojavno opozorila, da mora izjaviti, aH Je pripravljen nastopiti proti nasprotniku, ki se je zanj kvalificiral.
V	poštev prideta samo še Jack Sharkey in Tom Heeney. Ce ne gre, lahko izgubi naslov! — Angleža Ted Mooreja je za Schmelingom po točkah nesel v Londonu famozni črnec Len Johnson. — Evropski prvak srednje teže Molina }e v Parizu v 10 krogih po točkah zmagal nad Thurem — Francoz Pladner in Anglež Hill sta se za revanžo udarila v Londonu; tudi topot je dobil Hiti zmago po točkah v 15. krogih.
Današnje prvenstvene tekme LNP.
V	Ljubliani: Hermes : St&.-ija tn Ilirija : Jadran, v Mariboru: Maribor : Svoboda,
Železničarji : Ptuj.
Na prostoru SK Ilirije se odigra danes IV. kolo pomladanskega prvenstvenega tekmovanja. Ob 34. nastopita Hermes in Slavi ja, za njima približno ob 15.40 Ilirija in Jadran. Igra se tudi ob slabem vremenu, le skrajno poslabšanje vremena in terena bi moglo tekmi preprečiti
Današnji tekmi moreta prinesti spremem be samo na koncu prvenstvene tabele. Her« mes, ki ima od jeseni slab placement v tabeli, more z dobrim rezultatom proti Sla« vi ji napredovati na 4. mesto pred SK Slo« van; Slavija bi nasprotno megla z eventu« elno zmago nad Hermesom potisniti Her« mesa na poslednje mesto — Ilirija bo v tfanašnjem srečanju skoro gotovo dosegla dve nadaljni točki, utegne pa imeti z Ja« dranom mnogo posla, ako bo in dispozicija njenega moštva trajala še dalje. Jadran ima mnogo vzroka, da zaigra z vso voljo, da se tako rehabilitira pred publiko za de« bakl, ki ga je doživel preteklo nedeljo.
V Mariboru se danes istotako nadalju* jejo prvenstvene tekme. Maribor zadene v Svobodi na žilavega nasprotnika, Železni* čar j i bodo imeli proti Ptuju skoro gotovo lažji posel.
Glavna skupščina Kotnraškega Saveza SHS
Nedavno se je vršila v Zagrebu VIII
redna glavna skupščina Koturaškega Save* za SHS. Od 28 včlanjenih klubov so se skupščine udeležili naslednji: Gradjanski, Sokol, Železničar in Orao (Zagreb), Tomi* slav (Osijek), Lastavica (Velika Gorica), Sokol (Bjelovar), iz Slovenije pa Celje, Ptuj, Vransko, Ilirija Primorje in Sava (Ljubljana), Zarja (Zg. Kašelj), Ljubljani* ca (Dobrunje), Sora (St. Vid nad Ljublja* no) in Disk (Domžale). Obširno poročilo pr vega tajnika in blagajniško poročilo sta bili soglasno sprejeti. Dosedanjemu upravnemu odboru se je izrekel absolutorij, nakar se je izvolil naslednji novi odbor: predsednik Cvijič, tajnik in blagajnik Boskovič, teh« nični referent Jurčec, delegat Saveza major Jaklič, revizorja Meniga in Kolar, delegata v Centralnem olimpijskem odboru Bosko* vič in Jurčec.
Upravni odbor je preko «Oesterreichi* scher Radfahrer Verband* dosegel carine prost prehod kolesarjev v Avstrijo. Uredi* tev prehoda v Italijo še ni zrela. Celjski delegat g. Jančigaj je predlagal, naj bi se dosegla za dirkače in funkcijonarje, ki se udeležujejo dirk, polovična vožnja na že* leznicah. Tajnik g. Boškovič je k temu pri* pomnil, da je zadeva v najboljšem teku ter da je pričakovati v kratkem ugodne re* šitve.
Izprememba saveznih pravil je bil* ao» glasno sprejeta. Na podlagi izpremen jenih pravil dobijo pododbori popolno samostoj* *oet, predsedniki pododborov pa postane« jo odborniki Saveza. Najmanj dva podod* bora izvolita v vodstvo tretjo osebo, ki postane podpredsednik Saveza. Vsak pod* odbor mora prirediti tri izbirne tekme, za lastno prvenstvo. Za oJimpijado se dolo* čita samo dve izbirni tekmi, in sicer na krožni progi blizu Novega mesta oziroma Brežic s posameznim izžrebanim startom.
Iz Slovenije se je udeležilo skupščine 10 kolesarskih klubov, kar dokazuje lep raz* voj kolesarskega športa med Slovenci. Za* Kbog pa so izostali 4 mariborski klubi, ki do danes še niso včlanjeni v Koturaškem
Savezu. Postopanje mariborskih kolesar* skih klubov nam je skoraj ne umevno, ker jim sedanj« pravila zagotavljajo ▼ podod« borih popolno samostojnost. Celokupno kolesarstvo bi g veseljem pozdravilo njih vstop v Savez.
Kot sa verno glasilo se je določil «Sport* nI tednik*, Id ga bo izdajal L Hrvatski klub motociklieta v Zagrebu.
Včerajšnje tekme na Dunaju. Včeraj v soboto so se vršile na Dunaju ena prijatelj« ska, ena pokalna in ena prvenstven« tek« ma. V prijateljski tekmi je Sportklub porazil Polgari Toma Klub iz Bratislave s 5 : 1 (2 : 0). V prvenstveni tekmi je zma* gala Vienna nad Simmeringom z 2 : 0 (1 : 0). Pokalno tekmo je dobila Admira pro» ti BAC s 4 : 2 (2 : 1).
Nogomet v PragjL. Sparta je včeraj, v soboto porazila Teplitzer FC s 6 : 0 (3 : 0).
Športno predavanje prof dr. V. Šara* bona se vrši v torek, 27. t. m. ob 20. v dvorani Kmetijske družbe na Turjaškem trgu 3/L Predavanje spada v ciklus, Iri ge organizira LNP., tema: »Olimpijska ideja*. LNP opozarja na večer popularnega go* spoda predavatelja izvršujoče članstvo vseh ljubljanskih klubov ter tudi ostalo šport* no publiko. Vstop prost.
SK Slovan Danes ob 10. uri dopoldne na našem igrišču trening s SK Svobodo. Po»
J etvejo se ob 9 JO v našo garderobo vsi igrv & L moštva ki rezerve, ker ae pred tre* udngom vrši sestanek, ki j« *ek> važen! Vsi
in točno. — Tajnik.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 14. ure dalje trening na igrišču. Trening je obvezen za vse igralce. — Na« čelnik.
SK Iltrlja flahkoatletska sekolj«). V nedeljo ob 10. dopoldne naj bodo v g ar* derobd na igrišču sledeči atleti: Tinta, Re« žek B., Špom, Sen čar, Banovec, Vrečko, Hladnik, Dolenc, Zuocatto. S seboj naj si vsak<io prinese opremo za trening! Določi« I« se bo postava moštva za drž. prvenstvo, zato prosim točnosti! — Načelnik.
SK Svoboda Danes ob 10. uri trening tekma s SK Slovanom. Točno ob 9.30 mo« rajo biti sledeči igralci v garderobi Slo« vana: Papler, Novak, Večerin, Batič, Ga« bršek, Šušteršič, Skaprim, Boncl, Potrata, Kovač, Breznik; rez. Kovač mL Jereb in Korbar. V slučaju dežja trening odpade. — Načelnik.
Tents odsek Atene sprejema nove pri« glase članstva pismeno na naslov: Aleksan* drova c. 2. Priglašenoem se razpošljejo po« jasroiine listine. Kasneje se bo vršil sesta« nek.
SK Ilirija. Seja klubovega predsedstva se vrši v ponedeljek 26. t. m. efe 20 v po« sobni sobi kavarne Evropa. — Tajnik L
Gospodarstvo
Zveza industrijcev proti povišanju zbornične dokiade
Z veza indu8trijcev je izdala okrožnico, v kateri zavzema svoje stališče napram povečanju odmerne podlage za zbornične dokiado. V tej okrožnici pravi med drugim: Proračun Zbornice za TOI za L 1928. sicer še ni bil priobčen. pač pa je objavil veliki župan ljubljanske oblasti v <Uradnem listu> od 29 februarja t L razglas o odobritvi proračuna Zbornice za TOI v Ljubljani in o pobiranju zbornične dokiade za 1. 1928. Ta razglas navaja, da je minister za trgovino in industrijo z odlokom od 8. februarja odobril proračun in da je tedaj Zbornici dovoljeno pobirati za kritje njenih potrebščin v letu 1828. 15% zbornično dokiado od občne pri-dobnine in podobne prldobnine, in to od osnovnega davka in edinstvenega državnega pribitka. Po členu 82. finančnega zakona za i. 1927./28. so samoupravne dokiade na posebno pridobnino maksimirane na 25 % davčne osnove. Ker znaša pri posebni pri-dobnini edinstveni državni pribilek 90 % davčne osnove, je jasno, da znaša zbornična dokiada dejansko 28.5 % davčne osnove. To pomeni, da nasprotuje odobreni proračun Zbornice, kolikor se tiče posebne pridobni-ne, gori citiranemu določilu finančnega zakona. Če se naj spravi proračun zbornice v sklad z zakonitim določilom, bi bilo potrebno izposlovati razsodbo Državnega sveta. Taka razsodba pa more slediti le po tožbi prizadetih interesentov, to je zborničnih volilnih upravičencev, ki plačujejo posebno pridobnino.
Tožbo more vložiti vsaka družba, zavezana javnemu polaganju računov, ki spada v okoliš Zbornice, ne glede na to, ali izvršuje aktivno volilno pravico ali ne. Navedeni člen finančnega zakona govori o samoupravnih dokladah. Samoupravni značaj Zbornice izhaja jasno iz zakona o organizaciji trgovskih in obrtniških zbornic iz 1. 1868., pa tudi iz zgodovine te ustanove. Okrožnica dalje navaja, v katerih rokih je treba vložiti tožbe na Državni svet ter zaključuje, da je tajništvo mnenja, da se mora v eminentnem interesu same Zbornice nedvomno dognati, ali je proračun Zbornice v skladu z zakonskimi določili ali pa jim nasprotuje, ne glede na to, da je zbornična dokiada, ki je dosedaj znašala 22 %, znatno povišana in končno, da bi bilo želeti, da prizadeta podjetja izposlujejo pojasnitev z vložitvijo tožbe na Državni svet.
Celjska posojilnica d. d. v Celju
(Narodni dom). Prejeli smo iz bilančne seie naslednje poročilo:
V	okolišu, v katere-n deluie Celjska posojilnica ie hmeljarstvo oozlavitna gospodarska panoga. Uspehi in neuspehi hmeljarstva se občutno odražak) v trzovini. obrti n denarništvu. Lanska letina hmelia ie bila sicer kvalitativno in kvantitativno dobra, kljub temu na hmeljarji niso dosegli pričakovanih izkupičkov. Navaieni visokih cen predidočih let. zlasti leta 1926.. ko so dosegli za 1 kg hmelia 100 do 120 Din. se mnogo niso mogli odločiti za prodajo svojega pri delka v začetku sezije. ko so bile cene po 50 do 65 Din za 1 .ks: hmelia. Cene se žal niso zvišale, ampak so vztramo popuščale, tako da so končno dosezle Din 12 do 30 za 1 kg. Marsikateri hmeljar ie z izkuoičko-n komaj cril svoje lastne produkciiske stroške na amortizacijo velikih, s hmeljarstvom spojenih investicij pa niti misliti ne more.
Lansko leto je ustanovila Celiska poso-ilnica tik pred začetkom hmeliske sezije pri njeni podružnici v Šoštaniu lastno hme-jarno za sušenie. prepariranie in skladiščenje hmelia. Hmeljarji v Šaleški dolini so pozdravili z odkritim odobravaniem to našo ustanovitev, ki iim ie bila zlasti zaradi tega dobrodošla, ker obstoji v Šaleški dolini le malo hmeljskih sušilnic, dasi tam hmeljarstvo zaradi Izvrstne kvalitete hmelja dobro procvita in ie Dostalo vsekakor vooštevanja vreden gospodarski faktor. Kako srečna je )ila misel ustanovitve hmeliarne v Šoštanju spričuje naiboli dejstvo, da ie sprejela Imel jama v prvem letu obsta«nika nad 1000 meterskih stotov hmelia. bodisi za sušenie ali prepariranje ali skladiščenje. Poslovanje naše hineliarae le doseglo ne le samo mate-rijalen uspeh, ampak le bilo v oolni meri ronorlratio tudi i zadovoljstvom vseh strank, ki so se sra noslužile.
Poslovanje podružnice v SoStanJn Je ▼ minulem letu izdatno napredovalo, doseglo ?e lepe uspehe. V tekočem letu oa bo podružnica preselila svote poslovne prostore v lastno hišo na Glavnem trsru.
V	začetku leta 1927 le Ceilska posoflhilca ustanovila podružnico v Maribora. Takoj v prvem letu svoieza obstanka le ta podruž niča lepo razvijala svoie ooslovanie in za-cljučila z zadovoljivim dob;čkom.
S sklepom občnega zbora delničarjev od 19. aprila 1927. }e bilo sklenieno provesti na podlagi zakona o valorizaciiah od 7. avgusta 1926.
valorizacijo M. investicij za Din 3,057.907.02 Od tega zneska ie bilo uporabljeno ze osnovan ie spe-cijalnega rezervnega fonda za valutne izpremembe Din 870.407.02
dočim se je za ostanek oo Din izdalo 21.875 novih delnic po nom. Din 100.—. s katerimi se je zvišala delniška glavnica na	Din
Na podlagi sklepa izrednega občnega zbora delničarjev z dne 20. septembra 1927. je sklenila družba povišati dehviško glavnico z izdaniem 3125 novih delnic a Din 100.— nominale. t i. za	Din
tako
rU
2.187.500.-
4,687.500.—
312.500 —
da iznaša
delniška
glavnica	Din 5.000.000__
razdeljenih na 50.000 delnic k Din 100.— ki so kotirane na ljubljanski borzi ter so imele po izvršeni valorizaciji stabilen kurz 164.
Kljub splošni depresiji na gospodarskem polju moremo z veseliem konstatirati napredek tega zavoda v vseh panogah njegovega posiovania. Zavod ie orocvital brez vsake tuje pomoči, zanaša ioč se le na lastne sile v vedni pripravljenosti na vse even-tualitete. Zaradi teza ie vzdrževal vsikdar veliko likvidnost, ki ie omogočila gladko in točno izvrševajnie vseh obsežnih dosIov.
V nasledniem navajamo rezultate nekaterih važnejših računov: Denarni promet je znašal 1.268,479.548.92 Din. Menični porte-feuille ie narasel za 3.719.216 Din na 8 milijonov 131.914 Din, dolžniki od 35.822.627 Din na 55.439.610 Din hranilne vloge od 64,459.736 Din na 71.617.856 Din. Doseženi čisti dobiček znaša 989.856.56 Din. Občnemu zboru se bo predlazalo izplačilo 10% divi-dende od I.. II. in III. emisiie delnic, ostanek čisteza dobička od 521.106.56 Din pa se bo dodal rezervnim fondom, ki bodo s to dotacijo narasli na 3.116.555.19 Din.
Letno poročilo Obrtne banke SHS
Držarvna Obrtna banka Je izdala za prvi redni občni zbor, ki se bo danes vršil v Beogradu, tiskano letno poročalo, iz katerega posnemamo naslednje važne podatke. Od osnovne glavnice v višini 75 milijonov Din je bilo do 31. decembra pr. 1. vplačanih od privatnih delničarjev 16.6 milijona Din, od države pa 8.5 milijona Din, skupaj torej 25.1 milijona Din. Za 1. 1927 je država odnosno razredna loterija dolžna še vplačati vsoto 1.5 milijona Din. Obrtna banka je imela koncem pr. 1. danih kreditov za 34.5 milijona Din; od te vsote odpade na območje zagrebške podružnice (Hrvatska, Slavonija, del Bosne, Dalmacija in Medjiiinurje) 5.5 milijona Din, na območje centrale (Srbija, Črna gora, Vojvodina, del Bosne in Hercegovine ter Slovenija) pa 29.1 milijona Din.
Na Slovenijo odpade le neznatna vsota 11.000 Din. Kot razlog za slabo izkoriščanje kredita s strani Slovenije navaja poročilo dejstvo, da je šele koncem preteklega leta uspelo v Sloveniji ustanoviti cenzurne odbore, 2 v ljubljanski in 7 v mariborski oblasti. Iz ljubljanske oblasti Obrtna banka preteklo leto ni prijela niti ene prošnje za posojalo. Morda pa je slabo izkoriščanje kredita pri Obrtni banki s strani Slovenije pripisati tudi drugim okolnostim. Za naše razmere visoka obrestna mera za kredite pri Obrtni banki ima v tem pogledu gotovo močan vpliv, kajti dokler le Narodna banka dajala kredite obrtnikom po 6% je bila vedno Sloveniji namenjene kvota izrabljena. Poleg tega je treba upoštevati, da predme obrtnik v Sloveniji denar iz centrale preko Poštne hTaniince z veliko zamudo, kar vsekakor še podražuje kredite.
Kakor je dalje razvidno iz poročila, so Izgledi za ustanovitev podružnice v Ljubliani slabi, kajti Obrtna banka namerava ustanoviti nove podružnice le teda], kadar bo v območju bodoče podružnice plasiranlb kreditov za okrog pet milijonov Din, tako, da bi nova podružnica po prevzemu te kMjentele lahko takoj pričela aktivno poslovati. Jasno Je, da kreditov do te višine v Sloveniji ne bomo mogli doseči v do-glednem času, zlasti če bo te kredite dajala centrala v Beogradu.
Pripomnili bi še, da Je s tem izigram rvoje-časna soglasna resolucija ustanovnega občnega zbora, Id nalaga dolžnost, da takoj pristopi k osnovanju podružnic po vrstnem redu, U le določen v zakonu, tore] najprej v Ljnbljanf. Ta sklep ustanovnega občnega zfbora je bil vnešen tudi v zapisnik, ki Je v letnem poročilu v celoti objavljen. -
k Ukinjen)« pavšaliranja v bližnjem medkrajevnem prometa. Pretekli teden je poštno ministrstvo izdalo naredbo, da se ima s 1. aprilom ukiniti pavšaliranje abonentov za telefonBk pogovore v bližnjem medkrajevnem prometu na razdalje pod 25 km. T^d-redba pomeni hud udarec za telefonske n>o-nente na deželi, zlasti v krajih, kjer je na krajevni mreži priključenih le par telefonskih abonentov, kjer torej krajevni promet za predplačnika večinoma sploh ne pride v poštev. Ker je tak abonent prisiljen posluževati se svoje telefonske postaje le v medkrajevnem prometu, je umestno, da se mu da vsqj delna kompenzacija za visoko letno na-
ročnino v obliki pavšaliranja stroSkov m bližnje medkrajevne pogovore ▼ zneska 150 Din mesečno. Razlogi u ukinjen je le niso znani. Trdi se, da se v nekaterih krajih pavšaliranje prekomerno izkorišča in da se pavšali ranih postaj poslužujejo tudi tuje osebe, kar ovira poslovanje javnih govorilnic. Tak* eventualne zlorabe pa bi se lahko dale odpraviti na drug način, ne da bi se pri tem oškodovali interesi gospodarskih krogov. Kakor čujeino, je Zbornica za TOI ukrenila pri ministrstvu potrebne korake, da se nameravano ukinjenje pavšaliranja opusti.
= Načrt zakona o bankah. V ministrstvu za trgovino in industrijo je bila nedavno sestavljena posebna komisija, ki Ima nalogo izdelati načrt zakona o bankah. Ta načrt bo pozneje predmet diskusije na širši konferenci delegatov naših denarnih zavodov, v njegovih glavnih točkah pa bodo konsultirane tudi organizacije našega bankarstva.
= Nevarnost za naš izvoz lesa r Španijo. Španska vlada je izdala odlok, po katerem se v bodoče predpisuje za uvoz v Španijo poleg uverjenja države, iz katere prihaja blago tudi spričevalo o izvoru blaga. S to naredbo hoče španska vlada preprečiti, da se blago iz držav, ki ne uživajo največjih ugodnosti, uvaža v Španijo preko onih držav, ki uživajo te ugodnosti. Ta ukrep more našemu izrozu lesa povzročiti občutno škodo, ker se na naše blago zaradi pomanjkanja trgovinske pogodbe pri uvozu v Španijo pobira posebna surtaksa na carino. Dosedaj so se naši izvozniki lahko izognili surtaksi na ta način, da so izvažali blago v Španijo preko Italije kot italijansko blago.
= Akcija beograjskega ITdruienja sa pobijanje gospodarske krize. Nedavno v Beogradu ustanovljeno Udruženje za pobijanje gospodarske krize je pričelo obširno akcijo med zainteresiranimi trgovci, obrtniki (n indu-strijci. Za danes je v Beogradu sklicana tozadevna konferenca prizadetih beograjskih gospodarskih krogov, danes teden pa se bo vršilo veliko protestno zborovanje.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v LjubLjan- »prejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave raznega mehkega lesa. — Strojni oddelek direkcije državnih železnic V Ljubljani sprejema do 27. t m. ponudbe giede dobave batnih teles, 1 bakrene plošče, signalnih šip, nalučnikov in vodokaznih stekel; do 28. t. m. pa glede dobave za batne obroče in 2 bakrenih plošč. — Predmetni pogoji 90 na vpogied pri posameznih odelenjih. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celiu sprejema do 3. aprila ponudbe glede dobave 140 kubičnih metrov jamskega iesa. — Pri komandi dravske divirijske oblasti v Ljubljani se bo vršila 26. t. m. ofertalna licitacija glede dobave mesa za čas od I. aprila do 30. septembra t. 1. Predmetni oglas je na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Položaj na naših borzah
Skupni tedenski devizni promet 14.4 milijona Din. Tendenca v Vojni škodi neenotna.
Ljubljana. 24. marca.
Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi precej živahen. Navzlic okolnosti. da je borza zaradi praznika v ponedeljek, poslovala le 4 dni, ie skupni tedenski devizni promet znašal 14.4 milijona Din napram 24.2, 12.5, 14 in 12.4 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Največji je bil promet v devizah na Curih. Prago in Dunaj. Tečaji deviz kažejo le neznatne spremembe. Deviza na Dunaj je popustila od 8.0135 na 8, deviza na Trsi pa je nazadovala na 300.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi tudi pretekli teden neenotna. Tečaj se je v prvih dveh dneh tedna dvignil od 422 — 423.5 na 442—442.5, nakar je popustil na 432 — 433 ter se končno v petek zopet dvignil na 438 — 440. Beograjsko tržišče je ves teden skušalo držati nižje tečaje. Tečaj investicijskega posojila se drži na prilično' nespremenjenem tečaju
87.	agrarne obveznice pa so se trgovale po 57 — 58. Zasebne vrednote so bile v preteklem tednu precej zanemarjene. Med bančnimi papirji se je trgovala Ljubljanska kreditna po 135, Praštediona po 800 — 802.5 in Jugobanka po 9^.25. Kreditna (Zagreb) se je v prvi polovici tedna okrepila od 87 na 90, petem pa je zopet popustila na 86 do
88.	Tečaj Narodne banke se je nekoliko dvignil na 6150 — 6300 brez zaključka. Med industrijskimi papirji so bili zaključki v Še-čerani (Osijek) po 520 — 525, v Vevčah po 145. v Dubrovački po 430, v Danici po 142, v Tvornici vagonov po 48 — 50. v Mlinski po 18 in v Narodni šumski po 16. V Trboveljski ni bilo zaključkov, vendar pa se je tečaj nekoliko dvignil na 500 — 510.
Ljubljana. (Prosti promet.) Dunaj 8, Berlin 13.60, Milan 300, London 277.53, New-vork 56.S6, Pariz 223.80, Praga 168.55. Curih 1095.
Trst. Beograd 38.20 — 83.50, Dunaj 268.75
do 269.75, Praga 55.975 — 56.275, Pariz 74.35 — 74.65. London 92.8 — 92.5. Newyork 18.87 _ 18.93: dinarji 33.2 — 88.7.
Curih. Beograd 9.1425, Berlin 124.125, Newyork 519.05, London 25.3425, Pariz 20.435. Milan 27.43. Praga 15.385, Budimpešta 90.70. Bukarešta 3.22, Sofija 8.755, Varšava 58.25, Dunaj 73.05.
Blagovna tržišča
Cene sirovim kožam na ljubljanskem trga.
Na ljubljanskem trgu veljajo za sirove kože naslednje cene za kg mesarske teže: goveje težke I. 20, lahke I. 17, telečje I. 26, svinjske domače I. 15, II. 10, hrvatske I. 7, II. 5. Od pričetka tekočega meseca so cene govejim kožam nazadovale za okrog 15 %, oene svinjskim kožam pe za okrog 25 %. Tendenca je slaba ter se pričakuje nadaljnje nazadovanje cen.
Novosadska blagovna bona (24. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 7 vagonov pšenice, 70 vagonov turščice in 5 vagonov moke. Pšenica: baška, 77-78 kg 840 do 345; baška in sremska, 78-79 kg 842.5 do 847.5; banaška, 78-79 kg 837.5 — 842.5. T u r i č i c a: baška, stara 257.5 — 26205; baška in sremska, nova 252.5 — 257.5; za april 260 — 265; ga april - maj 262JJ—268. Moka: baška «0g> in <0gg> 470 — 480; <2> 450 - 460; <5> 480 — 440; <6> 872.5 do 882; <7> 307.5 — 317.5; <8> 222.5 — 232.5.
Dunajska borza sa kmetijske prolsvode (23. t. m.) V skladu z razpoloženjem na inozemskih borzah Je tendenca na dunajskem tržišču postala mirnejša. Navzlic nazadovanju inozemskih terminskih tečajev pa ee cene na dunajski borzi niso bistveno spremenile. samo ponudba je postala nekoliko večja. Promet se giblje v ozkih mejah. Uradno notirajo: pšenica: domaČa 43 do 43.5, madžarska Tisa (81-82 kg) 47.5 do 48; ri: marchfeldska 48.5 — 44; t u r g g i-ca; 36 — 86.75; oves: domači 86A 87.
Razdelitev nagrad
bančne poslovalnice L. Z. Kon]evf6y Beograd
Telefon fttev. 13-35.
Din 5000 dobi g. Otilija Bevec, Bela cerkev „ 2000 „ „ Rudolf Šinkovec, Vič „ 1000 „ „ Davorin Bizjak, Ljubljana „ 1000 „ „ Marija Markovič, Maribor
Domače vesti
Oako
nežno je in čisto
skozi in skozi par-fimirano, prijetno osvežujoče, svetlo v barvi Lepo zavito. Elida kvaliteta, najpriljublje-nejše milo, favorit vseh.
•	Občni zbor k. o. SDS na Vrhniki bo Bocoj ob 20. v «Mantovl», Vabljeni so člani ln somišljeniki naše stranke, kakor tudi KDK.
*	Selzmogral observatorija pod Triglavom zabeležil močan potres. Veliki horizontalni »eizmograi observatorija prof. dr. Belarja T Oorjah je v sredo ob 5.29 zjutraj zabeležil nenavadno močan potres. Epicenter tega velikega potresa leži v centralni Ameriki, ker so prvi valovi prihajali z zaipada iz daljave približno 10.000 km. Uro pozneje so aparati zabeležili slab potres v daljavi 250— 300 km v jadranskem področju.
•	Nov hotel v Boki Kotorski. Koncem prihodnjega meseca se izroči prometu novi moderno urejeni hotei »Boka« v Ercegno-rem v Boki Kotorski, katerega je vzel v Dajem podjetni Slovenec g. Benedičič. Hotei razpolaga s 70 posteljami iti 60 udobno urejenimi sobami. Hotel je zgrajen med vrtnicami in pomarančami, pred hotelom pa je obsežen park in terasa z divnim razgledom na vhod v Boko Kotorsko, na vzhod ni strani pa na mogočni Lovčen.
*	Sprejem gojencev v pehotno podčastniško šolo v Zagrebu. Na podlagi odloka ministra za vojsko in mornarico se v zagrebško pehotno podčastniško šolo sprejme letos do 420 gojencev. Šola, ki traja dve leti, ima značaj nižje strokovne vojaške šole. Kandidati morajo biti jugoslovenski državljani v starosti od 17. do 21. let, zdravi in sposobni ter dovolj pismeni. Prosilci naj svojeročno spisane prošnje s potrebnimi dokumenti vred pošliejo komandantu vojaškega okrožja, v čigar okolišu žive. Prijave za natečaj se sprejemajo do 1. maja. Vsi prijavljeni kandidati, katerim se prošnje ne vrnejo, so uvrščeni med kandidate. Potemtakem jim ni treba čakati na poziv v šolo, ampak se naj o pravem času obrnejo do svojega vojaškega okrožja za brezplačno vozovnico potem pa morajo priti osebno in se javiti komandantu šole v Zagrebu (Uica štev. 242) dne 1. maja 1928. ob sedmih, da se zdravniški pregledajo. Z dnem, ko vstopijo v šolo, postanejo gojenci vojske stalnega kadra. Po uspešno dovršenem šolanju se porazdele gojenci kot aktivni podnaTed-niiki v čete, kjer služijo nadalje za napredovanje. Po zakenu o ustrojsrvu vojske morejo imeti naredniki plače 10.980 Din na leto in draginjsko doklado poleg stanovanja, hra ne ln obleke. Vsi podčastniki imajo pravico do pokojnine, ki more biti tolika, kolikor "e njih plača v aktivni službi. Zakon daje dobrim m izobraženim podčastnikom pravico, da postanejo častniki in da napredujejo V častniških činih.
*	Poziv k glavnim naborom češkoslovaških državljanov v Sloveniji. Preeli smo: Dne 3. in 4. aprila se bodo vršili redni nabori letnikov 1906, 1907 in 190« v prostorih konzulata češkoslovaške repubtfce v Ljubljani, Breg 8/1., vsakokrat ob 9. uri dopoldne in sicer: dne 3. aprila za vse čsl. državljane, rojene v letih 1906, 1907 in 1908. ter stanujoče na področju ljubljanske oblasti, in dne 4 aprila za vse one navedenih letnikov, ki prebivajo na področju mariborskega velikega župana. Vsak nabornik se mora izkazati z rednim čsl. potnim liston ali domov-trico aH spričevalom identitete, izstavlienim od politične oblasti njegovega rednega bivališča. S seboj je prinesti znesek 40 Din kot pristojbino za zdravniški pregled. Naborom se imajo odzvati tudi vsi oni, ki svoji naborni obveznosti iz kateregakoli vzroka do sedaj niso zadostili. Konzulat obenem opozarja, da je vse prošnje glede odgoditve nrstopa aktivne vojne službe ali drugih ugodnosti predložiti že pri naboru, ker se na pozneje vložene prošnje ne bo moglo ozirati. Zoper vsakogar, ki se ne odzove temu pozivu, se bo postopalo v smislu obstoječih zakonov.
♦	Dražba občinskih lovišč v Šmarja prt Jelšah. V pisarni sreskega poglavarja v Šmarju pri Jelšah se bodo vršile dražbe naslednjih obč. lovišč: Dne 12. aprila Šmarje trg, Šmarje okol., Zibika, Nezbiše, Slivnica, Sladka gora, dne 30. aprila Roginska gorca, Tlnsko, Sv. Vid pri Grobelnem in Sv. Ema V Rogaški Slatini v občinski pisarni dne 16. aprila občine Rajnkovec, Tekačevo, Spod. Sečevo, Brestovec,Sv. Katarina in Nimno. Dne IS. aprila istotam obč. Slatina okol.
Pla<t, Kostrivnlca, Sv. Trojica pri Slatini in Slatina zdravilišče. V. Rogatcu v pisarni okrajnega zastopa dne 25. aprila občine Na-dole, Rogatec trg, Florjan, Dobrina in Do-načka gora. Dne 26. aprila istotam občine Stoperce, Kočice. 2etale ln Cermožiše. V okoliški pisarni v Lembergu pa dne 13. aprila ob 3. popoldne dražba obč. lova za občino Lemberg trg. Natančnejši pogoji na vpogled pri sreskem poglavarju v Šmarju pri Jelšah in sicer teden dni pred dražbo
*	Zakon o neposrednih davkih. Zbirka zakonov XXII. snopič. V Ljubljani 1928. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 96. Cena s poštnino vred Din 16. Novi davčni zakon, ki je bil sprejet 7. februarja L L v Narodni skupščini, je Izdala Tiskovna zadruga v priročni knjižici. Ker stopi usluž-benski davek že s 1. aprilom v veljavo, opozarjamo na knjižico vse interesente.
*	Sodna prodaja posestva. Pri okrožnem sodišču v Celju se bo 4. aprila ob 9. dopoldne prodalo krasno posestvo, ki leži 20 minut oddaljeno od Celja. Obseg circa 10 ha Enonadstropna vila z 8 sobami kletmi in gospodarskim poslopjem. Dva vinograda, sadovnjak z okroglo 800 žlahtnimi drevesi. Skrajno lepa lega. Sodna cenitev 194.966 najnižji ponudek 130.000 Din. Posestvo je vpisano pod vložno štev. 61 in 283 k. o. Zagrad.
P. n. trgovcem
naznanjamo, da so se
„P0PPACA"
zavodi za proizvodnjo koz. preparata
F. HANN & CONI P.
preselili iz Poljanske c„ Verstovškove ul, Ažbetove in Škrabčeve ul. v novo urejene prostore na Dunajsko cesto 31, dvorišče. — Telefon 3152.
Indliec
ŠORAN S1NGA
predava v pomdefllek ob 20 (8.) url v veliki kazinsk; dvorani o
^ŽIVLJENJE V INDIJI«
(Sklopflične slike) VSTOPNINA: 10.—, 8.—. 6.— ln 3.— Din
Društvo slušateljev filozofske iakultete.
Velikonočna odprodaja
svoje zaloge: 10.000 moških, damskih in otroških klobukov, katere bom pro« dajala po globoko znižanih cenah (pod lastno ceno) samo do dne 7. aprila t. L do 8. ure zvečer. — Ne zamudite ugods ne prilike, ki se Vam sedaj nudil
Ivanka Šmalc, Ljubljana, Marijin _trg št. 1._
*	Fantovski pretep. Iz Guštanja nam pišejo: Glede pretepa na Jožefovo v neki gostilni pri Kotlah kjer je bil težko ranjen v trebuh kmečki fant Fran Matija p d. Ha-ber, je nepristransko ugotovljeno, da se je stepla navadna pijanska družba v znamenju alkohola in da se navedena pijanost ni povzpela do kake nacijonalne, ampak le do neke ženske zadeve, kar ie pri mlajših vaških pijancih običajno.
*	Grozen roparski umor. V okolici Mo-starja je bilo pretekli četrtek izvršeno grozno hudodelstvo. Sedemdesetletna vdova Radulovič je živela sam® v svoji samotni koči. V četrtek zvečer j^. mahoma razsvetlil okolico visok plamen, ki je švigal iz lesene koče. Gasilno društvo iz Mostam, ki je kmalu prihitelo na pomoč, Je našlo starko mrtvo na tleh. Komisija je ugotovila, da je bila starka umorjena s sekiro. Kakor se naknadno brzojavno poroča, je umor izvršila neka Stoja Mandid, ki je po storjenem zločinu vzela starki 1000 Din ter zažgala kočo, da bi zabrisala sled.
*	Mlad roparski morilec. Apelacljsko sodišče v Novem Sadu je predvčerajšnjim obravnavalo o razsodbi sodišča prve instance v Subotici, s katero je bil šele 16 letni Štefan Keller iz Subotice, ki ie lani svojega
prijatelja Dušana Gruflča umori ia s* oropal za 1700 Din, obsojen na 8 let težke Ječe. Apelacljsko sodišče je sodbo potrdilo.
♦	Hijene revnih delavcev. V okolici Subotice so se v zadnjem času pojavili neki agenti, ki so občutno oškodovali siromašne delavce. Nabirali so delavce za neka dela v Nemčiji. Priglasilo se je nad 600 delavcev. Agenti so od vsakega ponudnika zahtevah po 200 Din z motivacijo, da rabijo ta znesek za izposlovanje potnega lista. Policija Je potrebno ukrenila, da se goljufivi agenti polove.
•	Poroka na smrtni postelji. V TesHčo v Bosni se Je te dni vršila tragična poroka. Delavec M. Levanda se je na smrtni postelji poročil ter takoj po poroki prejel poslednje olje. Dve uri pozneje je Levanda umrL
♦	Iz kaznilnice zopet pred sodišče. V Le-poglavi le odsedel te diri dveletno iečo neki Širne Zurak, a že teden dni pozneje Je bil zopet aretiran v šibeniku, ker je vlomil v tamkajšnje skladišče »Monte Promina«. Vlom je Izvršil v družbi nekega italijanskega begunca po Imenu Giorgio.
♦	Elektrola. Opozarjamo ceni. občinstvo na današnji oglas domače tvrdke z gramofoni A. Rasberger, ki je dobila te dni iz Anglije kolosalne novosti v gramofonijl. Firma uljudno vabi interesente, naj si ogledajo te najnoveiše izdelke. Pokažejo se vsakomur, ki ima za stvar zanimanje, ne da bi bilo treba kaj kupiti. G. Rasberger le v gramo-foniji strokovnjak ln zastopa nad 20. let največjo, po vsem svetu slovečo tovarno gramofonov v Londonu znamke »His Ma-ster's Voice<.	3955
•	Industrijcem Slovenije. Te dni razpošiljamo vprašalne pole vsem Industrijskim podjetjem v Sloveniji teT jih prosimo za čimprejšnji odgovor, da zamoremo pravočasno korigirati oziroma dopolniti svoj industrijski seznam. Ker so nekateri deli adTe-sarja že v tisku, prosimo, da se smatra naša prošnia za zelo nuino. Vse one, ki pa morda ne bi prejeli naših vprašalnih pol, prosimo da to takoj sporoče na naslov: »Adresar mesta Ljubljane in okolice« v Ljubljani, Krn grešni trg 3, telef. 29-20	629
*	Nova številka »Skovlrja«. Prejeli smo novo, peto številko »Skovirja« ki je izšla včeraj. Spričo številnih ilustracij in prav dobre razvedrilne vsebine fe naročnina 15 dinarjev četrtletno itd. prav mala. Uprava: Rožna dolina pri Ljubljani. Priporočamo!
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Pri neenakem krvnem toku, boleznih srca, naduhi, razdražljivosti živcev migreni, slabem spanju, Vam povzroča raba pri-rodne grenčice »Franz-Josef« redno telesno odvajanje, zmanjša velik krvni pritisk in poveča odpornost. Najznamenitejši zdravniški tega stoletja so vodo »Franz-Josef« z velikim uspehom porabljali. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah io špecerijskih trgovinah. 17
♦	Sadno drevje, pritlikave marelice, češnje, jablane, prunus triloba, lepotično grmičevje. divjo trto. vrtnice plezalke, nizke in visokodebelne nudim za pomladno saditev. Naprava in negovanje privatnih vrtov. 4nton Ferant, trgovski vrtnar In drevesni-čar. I.iubHana. Ambrožev trg 3.	50
♦	Bluze — opal. popelfoi, sir. svila. Obleke najnovejše P. MAGDIČ, Ljubljana.
•	Deslnflciraite s Sanitolom!
*	Obleke kem?čno čisti, barva, pllslra hi lika tovarna JOS. REICH.	204
% Sivi ali drap
g\Din 189"-
^ŠfeJIKl
(Bivša Mahrova Šola).
Iz Ljubljane
n— Društvo prijateljev humanistične gimnazije v Ljubljani bo imelo v soboto 31. t. m. ob 4. popoldne svoj redni občni zbor na III. drž. gimnaziji (Beethovnova ulica). Dnevni red: a) Poročila odbornikov; b) volitev novega odbora; c) predlog in razgovor v nadaljnjem tisku Wiesthalerjevega latidsko-slovenskega slovarja; č) slučajnosti. Zaradi pod c) omenjenega prevažnega predloga prosi odbor čim večje udeležbe.
a— Akademija SJSU »Preporoda«, ki se je vršila dne 17. marca v areni Nar doma v proslavo 50 letnice Otona Zupančiča, Je ptav lepo uspela. Po uvodni koračnici, ki jo ie zaigral Preporodov orkester, je sledil kratek pozdravni govor. Nato dve dek!r«jna-ciji. pri katerih se je zlasti tov. E. or-iv lepo uveljavila, z lepim prednašanjem. Baritonist tov. S. je z lepo šolanim glasom zapel dve pesmi in se v obeh odlikoval s probojnim pastoznim tonom, ki je kljub neakustični dvorani zvenel polno v vseh legah. Žel je največ priznanja. Presenetil nas je nastop tov. K. ki ie deklamiral »Dumo« z zglednim, nad vse lepim predavanjem. S »Kvartopirci« pa je naravnost frapiral s fino občutenimi jdetajli. Za svoje deklamacije je žel živahno priznanje. Kot zadnja točka je nastopil Preporodov orkester pod vodstvom tov. K. z Rubinsteinovo »Melodijo«, ki je zaključila, pester in lep spored. — V. P.
u— Ljudska univerza — predavanje Indijca Sorana Singe. Jutri, v ponedeljek, ob 20. bo predaval v veliki kazinski dvorani znini govornik Šoran Singa o »Življenju v Indij!« s skioptičnimi slikami. V Beogradu, odkoder prihaja, je imel namen predavati samo dvakrat, a na izrecno želio zelo številnega občinstva je predaval še celo vrsto večerov. Šoran Singa, sin visokega indijskega državnika plemenitaša, je globok mislec tn človekoljub. S svojimi predavanji hoče doseči ožji stik Evrope s svoio veliko domovino — Indijo. — Za akademike bo preda val posebej v torek ob 17. v u-niverzltcni zbornici o Tagoreu. — Društvo sluša's';ev filozofske fakultete.
u— »Ingeborg« na šentjakobskem odru. Snoči so Šentjakobčami vprizorili Kurt Goe-tzovo komedijo »Ingeborg«. Poslovenil )o
je C. Debevec še dokaj posrečeno, čeprav se sliši komedija v originalu gotovo efekt-nejše kakor v prevodu. Komedija že sama m nič posebnega. Vprizoritev ni dosegla izrednega uspeha. Naslovno vlogo Inge-borge je igrala Wrischerjeva To pot je bila očividmo nerazpoložena. Njena Ingeborg je bila premalo živa, čeprav dobro zamišljena. Košak je vlogo Otokarja, Ingeborgi-nega moža, odigral dobro v Istem tempu skozi vsa tri dejanja. Kostanjčeva kot aristokratska teta Otilija je zunanje imponi-rala, imela pa je tremo, ki jo je spravila v deklamiranje. Presenetil pa ie Petrov-čič. Edino on je doživljal na odru Petra Petra, le da nii mestoma obdržal tempa. Naravnost sijajen ie bil v zadnjem dejanju. Odličen le bil Karus kot sluga konjunktiv. Občinstva komedija ni posebno navdušila, menda ravno zaradi medlega igranja. Mogoče je tega bila kriva režija g. Karusa. — M. G. Z.
o— Agrarna direkcija v LJubljani, s s je
dne 23. marca preselila v nove prosuors na Turjaškem trgu štev. 1-1.
o— Izprememba posesti. Kakor doznava-mo Je g. Emerik Mayer, lastnik znane tvrdke A. C. Mayer kupil od Jadransko-po-dunavske banke za 1,200.000 Din bivšo Pe-skovo hišo v Wolfovi ulici odn. na Marijinem trgu. Novi lastnik bo to staro zgradbo do temelja podrl in zgradil novo moderno trgovsko palačo.
u— Stanovanja v novogradnji Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti bodo koncem julija tekočega leta Jograjena in se bodo stranke vselile l. av<-ista. Frija/* za stanovanja in lokale sprejama do 31. marca Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8-IV, k;'er so razpoloženi načrti.
o— Boji v visokem gorovju Juliisklh Alp je naslov predavanju, ki ga priredi SPD v torek ob 20. v Unionu. Predava g. dr. Maver iz Zagreba, ki ie bil med svetovno vojno dodeljen alpinskemu oddelku pod vodstvom dr. Kugyja. Ta oddelek je bil sestavljen Iz najboljših turistov-plezalcev, ki so imeli najtežje naloge. G. dr. Mayer nam bo o vsem tem predaval ter pokazal to tudi v lepih slikah. Predprodaja vstopnic Je v društveni pisarni SPD, Šelenburgova ulica 7-H.
n— Društvo delovodij hi Industrijskih uradnikov v Ljubljani naznanja svojim članom, da imajo redno mesečno zborovanje v hotelu »Štrukelj« dne l. aprila ob 9. dop. Sprejemajo se tudi novi člani.	627
n— Evangeljska cerkvena občina. Služba božja ob 10. dopoldne odpade te se bo vršila ob 6. zvečer.
n— »Ljubljanski Sokol« vabi svoje članstvo in njihove rodbine, kakor tudi članstvo ostalih ljubljanskih in okoliških sokol-skih društev na svoj družabni večer katerega priredi v četrtek 29. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji »Zvezda«. Zdravo! 62i o— Društvo »KuratorlJ slepcev« v Ljuo-ljani opozarja svoje člane, da se bo vršiJ v ponedeljek dne 2. aprila 1928 ob 16. (4.) popoldne ▼ posvetovalnici na mestnem magistrata Izredni občni zbor z edino to*ko: razgovor o prodafl hiše (društvene nepremičnine), ki je na Karlovski c. št. 5. 632 o— československa obec v LJubljani. Dnešni loutkovč pfedstaveni ie odloženo na pfišti nedely 1. aprila. — Odbor.	634
o— Pevski odsek Sokola L na Tabora. V področju prosvetnega odbora Sokola I. sa Taboru se Je osnoval poleg drugih odsdcov tudi pevski odsek, ki ga vodi br. Aplenc Emerik. Pevski odsek je ustanovil za seda! moški pevski zbor, ki Ima redne vaje ysik torek in četrtek od 20. do 22. ure v godbe-ni sobi (vhod pri stranskih vratih na južn? fronti). Vse člane, ki imajo veselje do petja — zlasti začetnike — vabi odsek k obilne-
mu posetu, da se polagoma ustanovi krepek moški zbor, ki bo mnogim pevcem v korist ostalemu članstvu pa v pravo 'm«\n ško zabavo. Pozneje namerava pevski odsek formirati tudi mešani zbai in uves'J pevske vaje za naraščaj in deeo. — Sokoi I tudi v prosvetni stroki polagoma napreduj in se izpopolnjuje.
u— Zadnja ekspedicija kapetana Scotta. Ta izredno lepi film predvaja ZKD še danes ob 11. v prostorih kina Matice. Prekrasne slike nam predočujejo priprave za opasno Scortovo eksped.cijo, polarne pokrajine in živalstvo, ki kljub velikemu mrazu živi v teh krajih. K filmu predava o tej snovi g. Pavel Kunaver.
u— Občn) zbor »Političnega gospodarskega ln kulturnega društva SDS Ljubljanski grad.« V svojih prostorih na Gradu je imelo grajsko politično in gospodarsko društvo v četrtek 22. marca svoj občni zbor. ki so se ga udeležili, kljub slabemu vremenu, člani v dokaj lepem številu. Društveni odborniki so podali zanimivo in točno poročilo, od katerih sta se odlikovala posebno blagajni-kovo in tajnikovo poročilo. Društvo je imelo v preteklem letu okoli 30 javnih sej, priredilo je lepo uspel izlet in Miklavžev večer, večje število predavanj ter se udeleževalo živahno političnega življenja. Ima dokaj lepo knjižnico ter živahno delujoč pevski in dramatični odsek. Društvo zasluži vso moralno in gmotno podporo napredne Ljubljane. Novoizvoljenemu odboru stoji na čelu g. Ivan Kisovc. Kot delegat centrale je prisostvoval občnemu zboru predsednik mestne organizacije g. ravnatelj Jug.
u— Vldovičev klub v LJubljani io taiei v tOTek, dne 27. t. m. svoj redni občni zbor ob 19. uri zvečer v šoli na Ledini. Za člane udeležba dolžnost! Odbor.	631
u— Plesna vaja danes popoldne v hotelu Bellevue	633
n— Cenjene kupovalce velikonočnih potrebščin opozarjamo na velikonočno prodajo v galanterijski trgov! li Ludvik Dobno, Sv. Petra cesta 8.	63*)
u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina kolesa. 1 tatvina dežnika, 1 tatvina perila, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek pasjega kon-tucnaca, 1 prijava glede trpinčenja živali* 1 prestopek plakatiranja lepakov na prepovedanem mestu in 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretiran je bil neki Srečko zaradi suma tatvine dežnega plašča, neka ženska zaradi telesne poškodbe ter 3 osebe zaradi vlačugarstva.
n— Vlom v podstrešje. V podstrešje Tilše št 28. na Miklošičevi cesti Je v noči na 23. t. m. vlomil neznan tat, ki so ga opazili že tekom dne postavati v veži in na stop iicah Uzmovič se je bržkone že na večer spiazil do vrat podstrešja, jih odprl in tudi prenočil v podstrešju. Zjutraj je pobral več različnega perila, ki ga je gori sušila soproga pekovskega pomočnika Grma ter nato v ugodnem trenutku odšel zopet na cesto. Tat Je oškodoval Grmovo za 256 Din vrednostL n— Izgubila se Je včeraj popoldne ob 4. na Dunajski cesti siva ročna torbica z vsebino 70 Din in drobižem. Pošten naiditelj naj jo odda v uredništvu »Jutra«.
n— Najdeni predmeti. Na policijskem ravnateljstvu so bili v prvi polovici meseca oddani naslednji najdeni predmeti: več bankovcev od 10 do 100 Din, 1 črna usnjata denarnica z ogledalom in drugimi toaletnimi potrebščinami, 1 prazna ženska torbica, 1 temnorjava moška suknja s pasom, 1 zlata zapestna ura, 1 zlat ženski uhan in mlad lisast lovski pes. V železniških vozo-vih se ie našlo več različnih dežnikov, palic ženskih torbic, zavitek perila, več parov rokavic, 2 ženska klobuka, 1 aktovka, več
♦KINO IDEAL*
Kreutzerjeva sonata
Danes!
Po istoimenem znanem romanu slavnega ruskega pisatelja
Leva Nikolajeviča Tolstoja.
Krasna godba!	Pretresljiva vsebinal
Predstave ob delavnikih obr 4., pol 6., pol 8. in 9.; ob nedeljah ob pol 11., dopoldne 'er ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.
otroUdh čepic, reč parov čevljev, nekaj šalov In podglavnik. V kavami boiela Union so s« našli ti-le predmeti: 1 zaloše, 1 zlat poročni prstan, 2* svetinj, 1 usnjata taška 1 srebrn lorajoc z zlato verižico in svilen moški šal.
a— Z vozička nkraden dežnik. Kadar nastopi deževno vreme tatovi ne zanemarjajo nobene prilike, da odnesejo tej ali oni osebi dežnik, bodisi iz kavarne, gostilne ali celo s ceste. MJekarica Marija Stefančičeva s Rudnika »e je predvčerajšnjim rjuttaj ustavila z vozičkom na Sv. Jakoba trgu in odšla raznašat mleko po hišah, pustivši dežnik na vozičku. Ko pa se le po kratkem času zopet vrnila je na veliko razočaranje ugo tovila, da je dežnik že izginil z neznanim tatom
Iz Maribora
g Ix mestnega proračuna. Finančni odbor mestnega občinskega sveta je razpravljal o proračunu. Do četrtkove seie so .bile preračunane potrebe na 12,430.073 Din dohodki pa na 11,602.926 Din (od dohodkov odpade na davičine 6,619.900 Din) ln je tako znašal primanjkljaj 827.14« Din. Na četrkovi seji Je bilo nekaj izprememb, tako da se je primanjkljaj znižal na 302.473 Din. Najvažnejše proračunske postavke so: upravni izdatki 3,402.100 Din dohodki 983.390 Din, primanjkljaj 2, 418200 Din, uprava mestne imovine izdatki 426.908 Din dohodki 476.730 Din rnestna podjetja in finančna uprava izdatki 319.762 Din dohodki 999.583 Din. mestni dolgovi izdatki 1,825.948 Din. dohodki 946 tisoč 960 Din, cestna uprava izdatki 1 milijon 910.341 Din, dohodki 658,241 Din zdravstvo izdatki 616.618 Din, dohodki 366.451 Din, »ocijahia politika izdatki 1,521.021 Din, dohodki 314.101 Din šolstvo 1.273.054 Din dohodki 209.246 Din znanstvo, izobrazba in umetnost Izdatki 396.993 Din, dohodki 2852 Din, trgovina ki obrt izdatki 103.000 Din dohodki 0.
Zobotehoika
fščem s 15. aprilom o«. 1. majem, samostojnega, prvovrstnega, solidnega, stalnega za mesto v Sloveniji. — Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor nemudoma Pod šifro »Zobotefonik«.
a_ Delavstvo državne železniške delav-
n3ce je včeraj volilo svoje obratne zaupnike.
Na predvečeT pa Je bilo v gostilni Gačnik v Studencih veliko železničarsko zborovanje, na katerem se je razpravljalo tudi o zadevi železniškega živilskega skladišča, ki se definltivno zatvori 1. aprila.
a— Gradbena dela ln izprememba posesti Posestnica Jerič v Ipavčevi ulici ie prodala posestnici Vidovič v Mariini ulici za 177.000 Din svojo hišo. Mestni svet Je izdal gradbena dovoljenja: trgovcu Miheliču za portal v Tkalski ulici, stavbeniku Nasimbeniju za gospodarsko poslopje z ograjo v Vrtni ulici, posestoici Vidovič v Marijini ulici za 177.000 vanjsko hišo v Stritarjevi ulici, posestnici Wagner za enako hišo v Fochovi ulici, kiparju Sojču za preureditev dvoriščnega poslopja, posestniku Ploju za gospodarsko poslopje v Plinarniški ulici in stavbnemu podjetniku Peklarhi za stanovanjsko in gospodarsko poslopje, apnenico in lopo v Tomšičevem drevoredu.
a— Ljudska univerza v Maribor«. Jutri ob 20. bo predava! g. MI. Perlč o velelnte-resantnih srbskih narodnih bračnih običajih, ki so se ohranili v veliki meri še sedaj med narodom. Po predavanju: lepe srbske narodne pesmi na najboljšem gramofonu tvrd-ke g. Perca. V Studencih bo v torek, ob 7.30 zvečer čftal pisateli Tone Seliškar svoje najlepše pesmi. Zrelejši šolski mladini pa bo predaval ob 4. uri pop. v gimnaziji.
Iz Celja
a— Mestnf občinski svet bo imel v sredo
ob 18. v mestni posvetovalnici svojo tretjo »eio z dnevnim redom: Proračun za leto 1928. Seja se bo nadaljevala do sprejetja proračuna.
•— Na državni dvorazredtd trgovski šoli
Je razpisano učno mesto komercialista. Prošnje naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, vložijo pa do 30. aprila, t 1. pri ravnateljstvu imenovane šole.
e— Uradni dan sreskega gremija trgovcev v Celju, ki je bil sklican 26. t m. za dane v gornjegrajskem srezu, je preložen na petek 30. t. m. — Načelstvo.
e— Francosko predavanje. Celjski francoski krožek Je priredil 23. t. m. v mestnem kinu Javno predavanje v francoskem Jeziku, ki Je bilo dobro obiskano. Predaval je
f.	R. Martel, lektor ljubljanske univerze. Na podlagi krasnih diapozitivov Je podal
g.	predavatelj kratko zgodovino francoskega slikarstva v 18. stoletju ter pokazal prehod klasicizma v racijonalizem ln v renesančno dobo tudi r tej umetnosti. Navzoči so z zanimanjem sledili predavanju ter nagradili g. predavatelja ob koncu predavanja s živahnim odobravanjem.
•— Smrtna koca. V celjski Javni bolnici h umrla 23. t m. Ana Pajkova 39 letna po-sesinfea Iz Imenega pri Podčetrtku. 24. t. m. 49 letni dninar Franc Savčič is Ponikve ob južni železnici. N. v m. p.!
e— Zaradi tujega teleta so se zagovarjaH pred celjskim okrožnim sodiščem mesarska vajenca Josip Herman iz Žalca. Jernej Ver-hovšek Iz Celja ter Ivan Rajher, mesar iz Gaberja. Mesar Ivan Lapornlk ie nekega dne opazil v mestni klavnici. da mu Je nekdo ukradei zadnji del volovskega mesa v teži 87 kg. Takojšnje poizvedbe so dognale da sta Rajharjeva vajenca Herman in Ver-hovšek prinesla dotični del mesa Ivana La-pornika k RaJherJevI stojnici na Glavnem trgu, kjer ga le mesar Rajher Izsekal. Dognalo se Je, da Rajher nI vedel, da je meso ukradeno, ker je Imel tudi sam sličen kos govejega mesa v mestni klavnici. ?e Istega dne pa sta vzela oba vajenca v mestni klavnici tudi celega teleta ter ga prinesla Rajherja na stojnico. Tele Je bilo last me-
sarja Jožefa Gorenjaka. Rajher Je misHl, da
je to tele njegovo, ki ga Je imel pripravljeno v klavnici. Oba obdolženca sta priznala, da sta vzela Gorenjakovo tele, to pa baje zaradi tega ker je nekdo drugI ukradel Ra> herjevo tele in si nista vedela drugače pomagati. Oba sta se izgovarjala na s vole ga gospodarja, čel da sta ga o tem obvestfla. Na podlagi izpovedb prič in sodnih dokazov sta bila obsojena Herman na 2 meseca, Verhovšek pa na 1 mesec ječe, dočim Je bil RajheT vsake sokrivde oproščen.
Iz Kranja
r— Sokotsko društvo v Stražišču priredi danes, dne 25. marca popoldne ob 4. uri v sokolskem domu igro »Tihotapec*. Po igri bo istotam družabni večer, ki ga priredi sokolsbo društvo kot poslovilen večer v slovo bratom, odhajajočim k vojakom. Član stvo in prijatelje vabimo, da se obeh pri« reditev v 6im večjem številu udeleže.
ti— *Go!gpta» na'kranjskem odru. Pre* tekli četrtek smo imeli v gledališki dvora* ni Narodnega doma resnično umetniški ve* čer. Domači čitalnični oder je vpnzoril znano Tucičevo diramo «Golgota», ki se jc v zadnjih letih zelo udomačila na slo* venskih odrih. Snov je zajeta iz samostan* skega življenja, obravnava joč problem živ« Ijenja, sledeč klicu, hrepenenju po življe* nju. O vprizoritvi se more reči z mimo vestjo, da jo je domači ansambel rešil raz* veseijivo in častno. Ravno tej zreli igri in pravilno pojmovani režiji gre zasluga, da je predstava dobila umetniško zamisel in ustvarili v gledalcu primerno razpoloženje. To je uspeli, ki zakrije vse druge malen* kostne pomanjkljivosti im hibe. S patrom Demetrijem jc A Klavora, ki je imel tudi režijo, ustvaril resnično centralno osebo na odru skozi ves potek Več ald manj vzorne, dasi ne izčrpane, so bile ostale vlo* ge kakor prior (Reš), Kristus (Vajt), ljubi* mec (Fuks). Edino žensko vlogo je zsdovo* Ijivo rešila E. Birtioeva. Zbor menihov z gg Gogalo in M. Mayrjem ter vratarjem. Pešlom je ugajal, toda mestoma je bil pre* malo naraven . Scenerija. zlasti svetlobni efekti, ki so polovica uspeha, je pokazala izredno sposobnost, v čemer more tekmo* vati težko kateri podeželski oder Občin* stvo je skoro povsem uapolniio dvorano in je bilo vidno hvaležno za umetniški uži* tek večera^ KI.
r— Občni zbori. Nabavljalna Zadruga državnih nameščencev in upokojencev v Kranju ima danes ob 10. uri dopoldne v prostorih gimnazije redni občni zbor po* družnica Jugosiovenske Matice pa 3. apri* la ob 20 v restavraciji pri Petru Mavrju.
r— Sancinov Zagrebški trio v Kranju. V soboto dne 31. marca bo koncertiral ob priliki pro.Lve Masarvkovega rojstnega dne znani Sancinov zagrebški komorni trio, ki je dosegel triumfe v naši državi. Na tem večeru sodelujejo bivša članica Ijubs Ijanske opere ga. Kor en j a!k »K ol a r jev a, te* norist g. Vilim Ševču in g. Svikaršič.
Iz Novega mesta
n— Napad v Topli Rebri. Ko se je vTa* čal posestnik Josip Mauser, doma iz Tople Rebri, domov, ga je zine na da napadel ne* znanec in ga tako obdelal s kolom po gla* vi im po hrbtu, da je obležal nezavesten na tleh. Mauser ja so sosedje takoj odpeljali v kamdijsko bolnico, kjer so ugotovili, da je hudo poškodovan. Orožniki neznanega na* padalca pridno zasledujejo.
n— Novomeški kolodvor so začeli te dni modernizirati Na postaji in v vseh bliž* njih objektih bodo montirali nad 100 elek* tričnih žarnic.
n— Higf jensko razstavo, prirejeno po prizadevanju sreskega zdravni«ca dr. Gre* goriča, župana dr. Režka ie Sokolskega društva si je ogledalo nad 2000 ljudi. Po* hvalno je, da se je v razstavnih prostorih vršilo več predavanj s skioptičnimd slika* mi, ki se jih je občinstvo udeležilo v zelo velikem številu.
n— Osebna vest. Premeščen je z grmske kmetijske šole v Maribor prof. inž. CM1 Jeglič, tajnik tukajšnjega Cvetličnega dru* štva. Kmetijska šola je izgubila z njim svojega najboljšega strokovnjaka*specijali* sta na področju vrtnarstva in cvetličarstva, učenci pa svojega najboljšega vzgojitelja* očeta. G. prof. želimo na novem službenem mestu veliko uspeha in zadovoljstva, ki ga ni našel na svojem starem mestu.
n— Kr. organizacija SDS v Novem me* stu vabi članstvo na redni letni občni zbor v soboto 31. t. m. ob 20. uri v Sokokkiem tfom/u.
n— Na ustanovnem občnem zboru Ja* dranske straže je bil izvoljen naslednja od* bor: predsednik učitelj Viktor Pirnat, pod* predsednica gospa Regina Vasičeva, tajili* ca gospa Milena Sušnikova, blagajnik Jože Pavčič, odborniki: Ivo Barbič, Josip Kobe, dr. Janko Lavrič, Joško Povh, Lojze Reitz, Josip Stupan: nadzorni odbor Ivan Masel, gospa Irma Klemen čičev a, dir Ivo Česnik, Gustav Barle, Martin Matko; delegata za pokrajinsko skupščino dir. Josip Rezek in Josip Turk. Podružnica šteje sedaj 267 čila* nov io je upati, da se bo do poletja po* večala do 300.
Iz Litije
i— Ucttadja poštne vožnje- V torek 27. t. m. se bo vršila dražba poštne vožnje Li* tija*Šmartno. Natančnejši pogoji v občin* ska pisarni v 5martnem, kjer se bo vršila tudi diražba.
i— Odpovedana guslarjeva prireditev. Za guslarski večer g. Vujiča je bilo v vsej naši okolici izredno veliko zanimanje. Pro* svetni odbor litijskega Sokol* na je dobil obvestilo od guslarjevega impresarija go* spoda Toma Jederliniča, da je odšel g. Vu» jič na Hrvatsko, kjer nadaljuje svojo tur« nejo.
i— Jožefov sejem. Sejem po sv. Jožefu je bil v Liti)ji izredno živahen, kar j« bila pač zasluga lepega vremena. Sejmarji so dobro tržili. Živinski trg je bil zaradi na« stokajoče pomladi zelo obiskan in je bilo obilo živine in kupcev. Izredno živahna pa je bila kupčija z lončenim blagom, razpro* dani so bili vtsd na sejem pripeljani cvetlš& ni lončki
i— Neprostovoljna kopel nakresanega Tomaža. Iz Smartna poročajo: Rudar To* maž je zašel v veselo diružibo, kjer se Je prav pošteno nasrkal žgane pijače in ime! hude težave, ko se je ponoči vračal iz Li« tije preko Dobrave domov v Šmartno. Prav nič se ni mogel braniti slabosti, ki se ga Je lotila v nogah. Alkohol ga je premetaval po blatni cesti, nato ga pa je hudomušno položil v obcestni jarek, ki je bil zaradi deževja do roba poln vode. Da ni bilo sre* če v nesreči, bi ležal danes Tomaž že pod rušo. Grgrajooe glasov« in stokanje je sK* šal neki gospod iz Litije, ki je šel po poslu
v Šmartno. Z žepno aretSfloo Ji potekal
opešanega junaka, nato ga pa je za o vrat* nik izvlekel iz nevarnega poiožaja. Pri zrna* men ju na Dobravi st« »e ločila, gospod J« odšel naravnost, Tomaža pa je metalo «po ovinkih« v Šmartno. Daleč pa ga ni zaneslo, ko se je gospod vračal, je Tomažek sedel ob cesti pred svojo hišo, a ni našel vhoda. S skupnimi močmi se je Tomažek Ie prikobacal do praga, kjer je na trkanje
Eišla Tomažkova ženica. Kaj »e je zgodi* potem, zgodovina molči, i— Dve smrti v rodbini 0. Potiska. Včeraj j« umrla g. Francetu Potisku njegora soproga ga Milka. Pokojnica Je bik vest* na babica, ki je z vso ljubeznijo stregla porodnicam in je bila zato na glasu dobre pomočnice. Naključje pa je naneslo, da Je v istem tednu umrl g. Potisku tudi njegov oče. G. Potisku ob dvojni hudi izgubi naše globoko sožalje. Pokojnikoma bodi ohra* njen blag spomin!
Došle
so nove pošiliatve finih flor in svilenih nogavic ter rokavic v naiiineiših modnih barvah. TrKovina A .2IBERT, Kongresni trg.
Iz Zagorja
z— Nove cene za goveje meso. Po vzgle* du trboveljskih mesarjev so se tukajšnji mesarji odločili prodajati volovsko meso kilogram po 16 Din, kravje po 10 Din.
z— Plemenito delo. Kakor vsako leto bo tudi letos prodajalo Kolo jug. sester na ti« ho in cvetno nedeljo na stojnici pod cer* kveno lipo oljke v korist revni decL Da se poživi lep narodni običaj, bodo prodajale poleg oljice tudi lepo pisane butarce za de* co. Od tihe do cvetne nedelje pa bodo raz* našale članice oljko tudi po hišah. Vsaka hiša naj sprejme oljko od Kola j. s. ter daruje po svojih močeh za revno deco!
z— Sokolska knjižnica bo začela zopet delovati. Iz knjižničarskega seznama je raz* vidino, da mnogo knjig še ni vrnjenih. Pri* zadeti jih naj vrnejo danes od 9. do 11. ure, ali pa začetkom tega tedna od 14. do 15. ure.
z— Javno predavanje. Danes ob 15. uri
priredi Kolo jugoslov. sester v občinski dvorani javno predavanje o gojitvi žele* rjave. Predaval bo g. Andrej Skulj iz Ljub« ijane.
z— Inšpekcija orožniške stantce. V četr* tek sta dva višja orožniška častnika obi* skala tukajšnjo orožniško stanico. Ob tej priliki sta si ogledala delo v steklarni in v rudniških obratih. Posebno sta se zanl* mala za socijalni položaj delavstva, kar Je napravilo na delavstvo najboljši vtis.
z— Občni zbor Električne zadruge. Iz poročil funkcijonarjev je bilo razvidno, da je plačala zadruga v kratki dobi 6 let vse investicije in z letošnjim letom znatno zni* zala ceno električni struji. Ves blagajniški preostanek se je odpisal rezervnemu fondu. Občnega zbora se je udeležil med drugim tudi ravnatelj Zadružne zveze g. Lesni čar iz Celja. Le*ta je z zadovoljstvom poudaril, da je zagorska zadruga prva in edina gow spodarska organizacija, ki Je po vojni v tako kratkem času poplačala vse svoje ob* veznostl Pri volitvh je bil izvoljen stari odbor, v katerga je bil izvoljen še g. Krču* čič. Nadzorstvo je obdržalo še dalje svojo funkcijo. Občni zbor je pokazal, da naša gospodarska organizacija krepko napreduje.
z— Žalostno stanje cest v zagorskem okolišu. Pred dnevi je poročal <*Siovenec», da se naše ceste nasipljejo, stržejo in iz* boljšujejo. «Slovenčevega» dopisnika so gotovo prenašali z zavezanimi očmi po teh cestah, sicer bi moral opaziti razdrapane jarke, kjer so bile nekoč lepe ceste. Lepo spričevalo za ceste v zagorskem okraju da* je primer g. P. iz Lukovice. Omenjeni go* spod je prišel v naš kraj z avtomobilom po opravkih. Na slabi cesti pa mu je avto zdr* čal s ceste v grapo. Le z največjo nvuko so ga zopet potegnili iz blata Tudi jarki so v slabem 9tanju. Ljudje se zelo pritožuje* jo, da teče Medija kar po cesti namesto
{>o strugi. V skrajno slabem stanju so da* je mostovi ter koli in opoone, ki podpirajo podprte škarpe in obrambne zidove. Zad* njič sta si ogledala naše obupne ceste obl. poslanca Lebmger in Jarc, ki sta obljubila svojim somišljenikom, da bo postala za* gorska cesta državna in 6 metrov široka. Če bo le resi
z— Iz gfbanja naših planincev. Zagorski odsek litijske podružnic« SPD je imel v petek izredni občni zbor, ki je izvolil za društvenega podpredsednika in odsekove* ga tajnika g. Lavoslava Mrnuha, za odse* kovega blagajnika pa g. V. Sušo. Odslej se naj obračajo zagorski člani SPD samo na omenjena gospoda in ne več na tajni* stvo v Litiju
h Trbovelj
t— Trboveljska občina bo najela pri Kranjski hranilnici dve in pol milijonsko posojilo.
t— Na plenarni seji občinskega zastopa 22. t. m. so bili prevedeni v smislu služ* bene pragmatike vsi občinski uslužbenci.
t— V občinsko zvezo je bilo sprejetih te dni 43 oseb, 2 pa pogojno
t— Paviljone na tržnem prostoru bo od> dala občina na dražbi za vzVlicno ceno me« sečno 75 Din ali letno 900 Din. Od stojnia ob tržnih dneh se bo plačalo 5 Din, od vprežnega voza 10 Din, od košar, žakjjev in jerbasov itd. pa po 1 Din. Prestopki trž* nega reda se bodo kaznovali 50 Din ali 24 ut zapora. Frekupcem se ne bo dovolilo nakupovati na debelo pred 11. uro.
t— Stacoupokojenci bodo prejemali od* slej od občine redne mesečne podpore, te sicer samci po 30 Din, oženjem faj vdove z otroci pa po 50 Dm.
t— Občinske doklade ta L 1928., ki mo bile predvidevane na 153 odst. so m «ni» Žale na 117 Din.
t— Rekurz TPD. Na plenarni seji obffln* skega zastopa 22. t m. je poročal župan g Sitar, da je TPD v pnitoibi proti občain« skemu proračunu navajala stvari Id se ne skladajo z dejanskim stanjem. Tako je n. pr. trdila, da so občini brezplačno na ra» polago rudniški gradbeni strokovnjaki za nadziranje občinskih stavb in da se naj čr« ta postavka za gradbenega referenta. Z\f panetvo pa Je vse take in podobne trditve ovrglo, ker je občina vse nadziratelje ob« čmslcih zgradb vedno honorirala.
t— Odpis davkov TPD. Oblasti so TPD odpisale na davkih za L 1927. nad 200.000 Din! Brez komentarja!
t— Vlom v barako v Hrastniku. Te dni je bilo vlomljeno v Mejačevo prodajno ba* rako pri steklarni. Kot vlomilca so aretl* rali orožniki 16letnega Ferdinanda Vučka iz Hrastnika in ga oddali sodiišču ▼ La« gkem.
Kmetijski vestnik
Nase vrtnarstvo in vrtna semena
Važno poglavje v vrtnarstvu zavzema vprašanje vrtnega semena, zelenja-di in cvetlic. Važno ne le zaradi tega, ker ga veliko rabimo, ampak tudi zaradi tega, ker romajo ^danes visoki tisočaki v vnanje dežele*, ki bi lahko saj deloma doma ostali in pomagali lajšati gmotno stanje naših deželanov. Prav v tem importu tujega blaga se jasno vidi, kako slabo urejeno je naše gospodarstvo na tem polju in na kako nizki stopnji se nahaja danes še naše semeno-gojstvo.
Skoraj vsa vrtna semena dobivamo iz inozemstva. Kar ne naročajo semenske tvrdke. to naroče različna društva in posamezniki. Kakor da bi se doma ne dalo proizvajati takega blaga! Pred par leti se je sicer že začela skromna akcija za pridelovanje zelenjadnega semena, ki je pa po prvih neuspehih in ob pomanjkanju potrebne organizacije splavala zopet po vodi. To je bil prvi poskus. ki ga je započelo Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. Nekaj uspeha bi se dalo pa vendarle doseči, če tudi se ni v naši deželi na to stran še nič pozitivnega storilo.
Kolikor znano pridelujejo zelenjadna in razna cvetlična semena mnogi naši vrtnarji, toda le zase in za svoje najbližje prijatelje. Do večje pobude v se-menogojstvu pa sploh še ni prišlo. Ali bi se ne dala različna semena, ki jih dobivamo sedaj od zunaj, doma gojiti? Tudi pri nas imamo ugodne lege. ki bi se dale z najboljšim uspehom porabiti za pridelovanje vrtnega semena.
Potrebno inicijativo bi morali poprijeti predvsem semenski trgovci, kakor so se je popriieli tudi po drugih krajih. Tvrdke, ki prodajajo semena in jih kupujejo v inozemstvu, naj bi skušale doma uvesti potrebno pridelovanje semena. Naše maloposestvo je manj ugodno za semenogojstvo, ker ima premalo prostora, pač pa bi se dali pridobiti večji in veliki posestniki za take kulture, če bi se jim šlo na roko in zagotovilo primerne dohodke.
Na tisoče in tisoče gre danes denarja iz dežele, ki bi ga doma nujno potrebovali. Zakaj se ne bi dvignilo tudi naše semenogoistvo; če se ustvarijo potrebni pogoji za to? Potrebna bi bila primerna organizacija med semenogojci in semensko tvrdko. ki bi pridelana semena jemala. Naše vrtnarstvo bi s tem veliko pridobilo in bi napravilo izdaten korak v svojem razvoju, ki bi imel najlepše posledice za bodočnost	R.
Živinoreja in konsum mleka
Napredek živinoreje je v tesni zvezi z uporabo mleka in mlečnih izdelkov. Cim lažje oddajamo te proizvode, tem bolj se razvija živinoreja. Za zgled so nam lahko vse napredne živinorejske dežele. Po vseh teh krajih vidimo, da so mlečni izdelki važno eksiportno blago. da se pa tudi v deželi sami použije mnogo več mleka In mlečnih izdelkov, kakor pri nas. Domača poraba mleka je po teh krajih velika, nič manj pa tudi poraba masla in sira. Vse to je pa važen pogoj za uspešen napredek živinoreje.
Pri nas so razmere bistveno drugačne, tako. da se ne smemo čuditi, če se ni dosedaj živinoreja bolje razvila. Naše kraje lahko delimo v tem pogledu v vinske in živinorejske. Kjer je vino doma, tam je konsum mleka majhen. Ljudje nočeio poznati mlečne hrane, dasi bi jim bolj teknila. Namesto sira, masla in
mleka cenfto vse boij prekajeno meso,
kiselno ta vino. Četo po pristno živinorejskih okrajih, kakor na Gorenjskem in v kočevskem okraju ni dosti boljše, dasi bi morali pa takih krajih vse boJj ceniti mleko in sir za živež.
Zlasti bi se morali pa po mestih, po industrijskih krajih, po zdraviliščih, letoviščih in kopališčih veliko boij nagibati k mlečni hrani, kakor se to sedali godi. Kakor nam je delati na to, da se dvigne naš eksport za mlekarske proizvode. tako nam je po drugi strani v prvi vrsti napeti vse sile. da se dvigne doma konsum mleka in mlečnih izdelkov. Spričo nastale krize v našem mlekarstvu in spričo konkurenčnega boja, ki vlada danes na svetovnem trgu z mlekarskimi izdelki, smo naravnost dolžni, podpreti našo živinorejo z večjim konsumom mleka v njenih razvojnih možnostih in pogojih.
Seveda je treba, da se zganejo m to vsi poklicani činitelji. Na Dunaju se Je pred kratkim ustanovilo posebno društvo. ki si je nadelo nalogo, delati propagando za mlečno hrano, ker je cenena in zdrava. V Ameriki -postrežejo danes po vseh mestnih hotelih po vsakem obedu še z "mlekom, ki se v ličnih ča-šah in kozarcih predloži gostom. Tako se podpira živinoreja. Tudi pri nas se bo treba lotiti propagande za uživanje mleka tn mlečne hrane, vsaj po mestih in večjih krajih, kjer je upati na primeren uspeh. To Je potrebno iz gospodarskih, pa tudi iz zdravstvenih ozirov. Naša živinoreja bi s tem veliko pridobila in z njo vred tudi naše narodno gospodarstvo.	R.
Gospodarsko propadanje Reke
Trst, 24. marca. L cPtoooto defla Serm
objavlja daljši dopis z Reke, v katere® govori o težkih gospodarskih razmerah me* sta. Kot vzrok temu stanju navaja tudi dej« stvo, da je Reka izgubila vse trgovinska stike z Dalmacijo. Dočim >• pred vojno vzdrževala 13 pomorskih prometnih prog, nima sedaj nobene, ker so skoro vso trgo* vino z Dalmacijo prevzeli jugosicrvenski parniki. List naglaša, da Škoduje takšno stanje tudi italijanskemu prestižu na Ja* diranu in «italijanstvu» v Dalmaciji ter pra* vi, da je nujno potrebna vzpostavitev vsaj ene proge, ki bi vezala Reko z Dalmacijo.
Rešitev križanke «Pomlad»
Vodoravnoj 1. lipa. 2. okus, 3. past. 4 Arta (gnan), 5. zob. 8. Ida, 9. km., 11. Laert, 13. Raab, 15. kolo, 17. bas, 19 mu, 20. Isia, 22 K. k... 24. Amor. 26. Bakar. 28. vk, 29. šaka, 81. rtič, 83. pakt, 35. Irma, 37. že, 38, Orion. 40. olje. 42. TrbovHe. — Navpično: 1. lopa. 2. Ikar. 3. pust. 4. Asta. 5. zima, 6. od, 7. Basra. 9. klio. 10. sta. 17. B. S. A^ 12. Eros. 14. Ba. 15. Kum. 16. lfra. 19. skat, 19 makao. 21. Ibar. 23. križe. 25. oštiT. 27. kralj, 28. up, SO. kino, 32. če, 84. krt, 88, mol.
najboljše, naftrafnefse zato »ajcenejšei
¥i*emensk® pos*oči!o
Meteorološki tavod f Ljnhiiani 24. marca 1928.	Viiioa barometra 308J
Kraj
Cas
opazovanja
a
oa
* u
13 > cc
Smer vetra in brzina
v metrih
Jg i'
Ljubljana , . II759 7	4 2 90 mirno	del	20.9
Maribor . ,. 76 2	3 100 mirno	de I	110
Zagreb .... « 759 1	6 94 mirno	del r	8.0
Beograd . . . 760 2	3 63 SE 27 10	4&
Sarajevo , . . 758 2	8 74 mirno	10
Skopi je .... _ 762.6	6 85 SE 4 10	10
Dubrovnik , , 757.7	2 59 SE 11 M	del	220
Split ..... 7. 87558	1 72 SE 15 10	del	7.0
Praha , t .
Sobice vzhaja ob 558, sahaj	ob 18.17, luna vzfcaj* ob 7.27, Mikaj* ob 21J3L
Najvišja temperatura danes	v Ljubljani 6.8 C, najnižja 23 C.
Padavine
Vrsta
«• T. ar*
Burja se Je pri£0tkom tedna razširila na italijansko stran in do srede tedna je pihala z nezmanjšano silo. Bila je izraz mrzlega zračnega toka, ki je stremel od velikega ruskega maksimuma, območja težkega in zelo mrzlega zraka, ki ae je trdovratno držal nad srednjo in Južno Rusijo, v zapadni del Sredozemskega morja, kjer je ostal zračni tlak ves čas razmeroma nizko. Mrzel zračni tok je preplavljal Poljsko, podunavsko ln nemiko srednjo Evropo, pa ves Balkanski polotok in je končno dosegel tudi Italijo, kjer se je v prvi polovici tedna izdatno ohladilo. Mrzli tok se je kazal v Bnnatu ter vzhodni Srbiji s Beogradom v obliki hude koSave, na Jadranski obali silovite burje in tudi v Italiji močnega severovzhodnega vetra. Ali mraz je tudi v Rusiji nekoliko ponehal: tudi ▼ naJmrzlejSih predelih nI bflo mnogo čez 15° C pod ničlo.
Nova atlantska depresija, ki m Je pojavila pri Islandiji koncem prejšnjega tedna, se Je pomikala prav počasi proti Evropi. Razdelila pa se je spotoma v dva dela; severni del je odšel severno od Skandinavije proti Ledenemn morju. Južni del pa se je Siril čez Francijo proti Sredozemskemu morju in srednji Evropi; središče zračnega vrtinca se je v drugi polovici tedna nenavadno počasi gibalo okrog Anglije.
Vpliv atlantske depresije je pri nas popolnoma spremenil vremensko situacijo. V noči od torka na sredo Je burja nehala, toda mrz-
li srak se je povsod ie drfaL V vtBnab pa
je ie nastopil jug, kakor se je razvidelo li poročil b visokih meteoroloških opazovalni« v Alpah, ki stoje 2000 do 8000 m visoka Spodaj mrzla zračna struja, zgoraj pa vlažni, topli jug, to je sprožilo v sredo dopoldne sneg. Snežilo je v sredo vea dan, aH med tem je nad Italijo, Jadranskim morjem prav do Trsta Se nastopil močan jug, ki je pričel prodirati tudi na kopno v naM državi. V noči od srede na četrtek je prevladal tudi t notranjosti In dobili smo dež; v četrtek ta v petek je deževalo po večini države. AH južno vreme je v smeri proti vzhodu napredovalo telo počasi, v Beogradu se je košava držala tudi ie v petek ln tudi temperatur« je ostala zjutraj n« 8° C, dočim Je Mla lato-časno n. pr. ▼ Sarajevu is 11° C.
Vsa tapadna Evropa ima is skoro teden dni toplo, dasi po večini oblačno tn od Saaa do časa deževno vreme.
Ako bo depresija tudi Ba Beda!)« potovala tako počasi, kakor doslej. Je verjetno^ da bomo tičali ▼ slabem Južnem vremena Se celo dolgo.
Dunajska vremenska sapevei m aedeljei
Večinoma nejasno, zlasti na Korofkem la na Štajerskem, od časa do časa padavine.
Tržaška vremenska napoved sa nedelje t Lahni in zmerni vzhodni vetrovi, nebo oblaft-no; megla in nekoliko dežja. Temperatura 11 do 18 stopinj. Morje razburkano,
Niels Horst,
prej danski poslanik v Pragi, je bil Lmeno* van za poslanika za Poljsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo s sedežem v Varšavi. Niels Horst je po rodu Kodanjec in je začel igrati važno vlogo v danski diplomaciji 1. 1921., ko so ga imenovali za poslanika v Tokiju.
Tragična zmota v podmornici ,S 4' zaprtih mornarjev
Komisija, ki preiskuje slučaj pod« mornice «S 4», je ugotovila, da bi si lahko vsi v torpednem prostoru zaprti mornarji ohranili življenje, da niso na« pravili usodne zmote. Zračne cevi, ki so jih pritrdili potapljači na podmornico, se niso odtrgale, kot so mislili prvotno in bi lahko oddajale v notranjost ponesrečenega broda dovolj zraka. To« da ko so se pod pritiskom vbrizganega zračnega stebra odprli ventili v notra« njosti torpednega prostora, je brizgni« lo vanj tudi nekaj vode, na kar so ne« srečniki ventile spet zaprli, tako da se je pritok zraka ustavil. Bržkone so me« nili, da so zračne cevi pokvarjene ali slabo pritrjene in da bi vdirala v notra« njost voda namestil zraka. Ta usodna zmota je bila kriva njihove grozne smrti.
Pariške predstave v Ameriki
Med Parizom in Newyorkom se plete nova senzacija. Skoro vsa velika pariška gledališča so dovolila, da sme posebna družba prenašati njih predstave po transatlantskem telefonskem potu preko Londona v metropolo ameriške celine. Newyorčan. ki bi zvečer rad prisostvoval eni ali drugi pariški uprizoritvi, ostane lahko mirno doma, samo da ima telefon in da je čez dan sporočil centrali «teatrofonske družbe» ime tistega pariškega gledališča, ki bi ga hotel poslušati. Ta zadeva ga stane okrog 100 Din vsakega pol leta in ima samo to napako, da se da slišati, a ne videti, kar se pa bo gotovo popravilo, ko jo izpolnijo s televizijo. Po drugi strani nudi ogromno prednost, da ni treba človeku skrbeti, ali bo dobil pri gledališki blagajni še kakšno vstopnico •»li ne.	_
Zemlja se topi!
Angleški učenjak dr. Jeans je pre« daval v londonski Royal Society of Arts o nenavadno zanimivem predme« tu, o postanku in koncu sveta. Dr. Je« ans ima o tej stvari svoje posebne na« zore. Če računamo starost zemlje na dve milijardi let, pravi, potem šteje človeštvo komaj 300.000 let. To člove« štvo je šele ob začetku svojega razvoja in grozno neizkušeno. Sploh je ves naš planetni sistem silno mlad v primeri z ostalimi, približno 10.000 planetnimi sistemi, ki so se razvili v miljar. zvezd okoli našega solnca. Čas je še prekra« tek, da bi jih mogel več sproducirati. To je razumljivo tudi zaradi tega, ker nastajajo planetni sistemi slučajno, če si prideta dve veliki zvezdi tako blizu, da se stvorijo okoli njiju plinasti kolo« barji ali repi, čijih zgostitev daje baš planete. Takšni slučaji pa so seveda sil« iio redki. Sploh pa je videti, meni dr. Jeans, da je doba, ko so se platneni sistemi ustvarjasli, v glavnem minula. Svet bolj razpada, nego pa da bi nekaj novega rodil. Vesoljnost se topi, radi
radioaktivitete svojih zvezd. Ljudje smo na zemlji v položaju tistega sever« nega medveda, ki ga je zaneslo na le* deni plošči daleč na morje in ki mu plošča pod njim izginja. Solnce izgub* lja radi radioaktivitete vsako minuto 250 milijonov ton svoje mase, vsakih 24 ur postaja za 360 milijard ton lažje. Toda solnčna masa je tako ogromna, da se nam ni treba bati skorajšnjega konca. V bilijon letih bomo še vedno tam, kjer smo približno danes, samo zemlja se bo vrtela počasneje okoli solnca; leto bo daljše in mraz večji. Imamo pred seboj torej še ogromno pot. In potem je upati, da bodo ljudje, ko se jim bo stopila zadnja gruda pod nogami, pametnejši nego dandanes in da si bodo znali pomagati.
Umetni otoki
Newyorška borza je že notirala prve delnice nove Družbe za zgradbo umet* nih otokov sredi Atlantskega oceana v svrho olajšave zračnega prometa med Evropo in Ameriko. Delo se je že pri« čelo. Sredi oceana se bo dvigalo v enakih presledkih šest otokov, t. j. zasi* dranih pristanišč s krepkimi zavetišči za letala in potnike, radiopostajami, delavnicami itd. Prvi otok, ki je že sko« ro dograjen, meri 400 m dolžine in 135 metrov širine. Podvodni del se lahko poljubno napolni z vodo, kar daje oto* ku večjo stabilnost. Inženjerji mislijo, da bo lahko kljuboval najhujši burji in valovom do 60 m višine. Vsak otok bo stal 11 in pol milijona dolarjev. — Redni prekooceanski zračni promet se bo otvoril spomladi 1. 1930.
Strah, ki je vzel „buržoazi-jo" na piko
Pred nekaj dnevi smo poročali o skrivnostnem bitju, ki pleza po strehah dunajskih hiš in vzbuja takšno grozo med prebivalstvom Erdberške ulice, da so se ljudje trumoma izseljevali v dru* ge okraje. Policija ni hotela verjeti, da gre za pravi «strah» in je marljivo sti* kala za živim akterjem te groteskne okultne komedije. Po daljšem stikanju je prijela brezposelnega mehanika po« močnika Viljema Hronecka in mu je začela strogo izpraševati vest. Hronec-ki je trdil, da je invalid in da se ni plezanja nikoli učil, pri tem pa se je vedel tako cinično, da je sum samo po* trjeval, tem bolj ker so ponočni in po-dnevni obiski erdberškega strahu po njegovi aretaciji popolnoma prenehali. Včeraj je Hroneck končno priznal, da je istoveten s strahom. Ko so ga vpra« šali .čemu se je spuščal v takšne avanture, je odgovoril s smehom, da je ho« tel samo «buržoazijo» prestrašiti, da bi tudi ona trepetala za svoje imetje in življenje, kakor mora on. Nikakor ni uganjal svojega strašilnega posla za to, da bi kradel. Malenkostnih stvari, ki si jih je prisvojil na svojih obiskih, ni prodajal, temveč jih je shranil. Tako se je zagovarjal nakazani Viljem. To« da policija je dognala, da je bil na svo* jem zadnjem službenem mestu ukradel manjši motor, ki so ga našli pri njem, in ga je oddala sodišču, da bi mu pre« gnalo veselje do okultnega prstodel« stva.
Morje glodalec
Južno od Kcdanja se raz« prostiTa Stevens Klint, ozek zemeljski pomol, daleč v morje. Na njem stoji mala cerkev, ki je bila včasih 100 metrov oddaljena od morja. Toda glodajoče delovanje morja je lice tega ozemlja čisto spremenilo, valovi so se cerkvi sčasoma tako pri* bližali in tla tako izpodko* pali, da se je del cerkve te dni zrušil v morje. Nedo* tafonjen je ostal samo glavni oltar z dragoceno sliko, ki jo je naslikala žena danske* ga kralja Kristijana IX. — Okoli cerkve je bilo prej staro pokopališče, ki je zdaj tudi iztfiimlo v valovih. Cele trume ljudi romajo k raz vi* linam in iščejo ob bregu člo* veških kosti, ki jih odnašajo kot relikvije.
Gladovni mojster med živalmi
Amerika je dežela, v kateri se dogaja dosti stvari. Vsak dan prileti od tam kakšna raca, da bi potrdila to resnico. Tokrat sicer ne gre za raco. temveč za leguana, nekega kuščarja, ki so ga našii v Eastlandu (Teksas) pri podiranju neke hiše v vogalnem kamnu. Hiša je bila stara 31 let. torej so sklepali brihtni Eastlandci. da je moral tudi ubogi leguan prečepeti najmanj toliko časa v kamnu, a kar ie še bolj tragično: brez vsake hrane in pijače, razen potrpljenja, ki je, kakor znano božja mast. 31 let ob sami božji masti — to je celo v vseh rekordov vajeni Ameriki lep rekord in kakor vsaka takšna reč je našla tudi ta nešteto pristašev in prijateljev. Ker so bili nekateri neverni Tomaži, ki so se drznili trditev o 31 letnem leguanovem postu uvrstiti med baj: ke, se je ponudil neki teksaški list. da jim resničnost trditve dokaže na eksperimentalni način. Leguana so kupili, ga pošteno napojili in nasitili, nato so ga zaprli v stekleno posodo, kjer bo moral preležati brez najmanjšega griž-
ljaja in napoja eno celo leto. Če se bo v tem letu dobro obnese!, ga bodo pustili v priznanje stradati še drugo leto itd., dokler ne pogine od izčrpanosti ali iz dolgega časa. Tako smo sedaj lahko radovedni, ali bomo mogli poročati čez novih 31 let, da je simpatična žival še vedno živa in zdrava, samo do apetita da ni še prišla.
Krilati človek
V Parizu je predvajal s popolnim uspehom in pred velikansko množico na letališču Ville Coublais svoj izum ruski inženjer Viktor Dybovski, zdaj svetnik pri angleški zračni mornarici. Njegovo 70 kg težko letalo ne potrebuje motorja. Zadostuje moč človeških rok in nog. Leti pa človek lahko prav toli« ko časa, kolikor gre peš. Obenem se manj utrudi in naredi v višini 1000 m od 25 do 40 km na uro! Dybovski Je opazoval let albatrosov, ki neopazno veslajo s perotmi in daleč letijo, ne da bi se utrudili. Stari potovalci so mi« slili, da spijo albatrosi v zraku, ker so iih srečevali več dni daleč od obale. Te ptice so izumitelju navdahnile po« seben način letan:a, katerega noče raz-
Brez velikega truda
čistota in sjaj za praznike!
^ Vsa jedilne potrebščine ter okraske Iz srebra, niklja, brona in medi kakor tudi razno okovje, gumbe, ograje itd. lahko igraje očistite z VIM-om.
Brez velikega napora »n truda zamorete z VIM-om v Vašem domu očistiti vse kar Vam sicer povzroča nered in nevoljo v gospodinjstvu.
Potresite nekoliko VlM-a na mokro cunjo ali na mokro krtačo ter drgnite predmet katerega hočete očistiti. Ta predmet nato obrišite s suho cunjo in v trenutku ga boste imeli lepega In čistega.
VIM se nikdar ne sme upotrebljati
suhi
Radi svoje Izdatnosti in praktične slpalne doze ali ovoja je Vim zelo poceni.
Izdeluje se v Lux tovarnah.
krinkati. Dobovski se vleže v okvir svojega letala in mu privežejo na roke in noge aluminijeve peroti. Za dviganje ln spuščanje niso potrebne nobene pripra« ve ali letališča. Krilati človek lahko pri« stane povsod, kjer hoče.
Sovjetska justica
2. številka vestnika »Verhovnega Suda SSSR« prinaša naslednjo statistiko: Sodne oblasti omagujejo pod pre« velikim številom zločinov. Lani je bilo obtoženo umora, ropa in požiga nad 1 milijon ljudi. Večina naznanjenih kak*
snih 95 odst. sploh ni prišla pred sodni* jo! Zato sedi zdaj v ječah samo 9000 morilcev in 1342 verižnikov. To pome* ni, da pride na vsak milijon prebivalcev po 2798 jetnikov. Večino slednjih, do 80 odst., tvorijo žal proletarci... Tako pravi uradna statistika. Ne omenja se* veda političnih jetnikov v šapah groz* ne GPU, ker je število nerodno veliko po pojmih buržujske Evrope.
X Častni senator Jack Dempsey. Mehi« ški senat je imenoval bivšega svetovnega boksarskega mojstra Jacka Dempseva za svojega častnega člana.
Čuda moderne tednike
V Newcastlu na Angleškem so zgradili čez reko Tvne 190 m dolg most, ki so ga te dni otvorili za promet. Hodišče za pešce se lahko dviga ali niža, tako da se promet na reki vrši lahko nemoteno. — Zgradba je stala milijon šterldngov.
I. E. Gončarov:
Nič ga ne vznemirja
•Daj mi košček papirja,* je rekel štole; «rad bi napisal pismo*.
<Sahar. poišči papirja in daj ga gospodu,* se je obrnil Oblomov k slugi.
•Nimamo ga,» je odgovoril Sahar kar na hodniku.
•Košček papirja, listič se bo vendar našel v hiši!» se je začudil Stole.
Oblomov ga je začel sam iskati po mizi; nikjer ga ni bilo niti za od rezek.
«Daj mi vsaj posetnico!* je nadaljeval Stole.
«Posetnice so mi že davno pošle,* je odgovoril Oblomov.
•Kaj vendar delaš?* nadaljuje Stole. •Pravijo, da se na nekaj pripravljaš, da snuješ načrte. Kam zahajaš, kod hodiš, s kom se družiš?*
•Koderkoli, Andrej Ivanič! Malokdaj grem z doma, navadno sem v tej-le sobi. Baš to je tisto, kar me preganja, to stanovanje. Nu. hvala Bogu, Taran-tjev je obljubil, da uredi stvar brez mene.*
«Kdo pa prihaja k tebi v posete?*
•Prihajajo... malo počakaj...: Ta-rantjev. Aleksejev. nedavno je bil pri meni tudi zdravnik. Bili so še... Senkin, Sudbinskij, Volkov...»
«Kje pa so tvoje knjige? Tukaj ni videti nikjer nobene!» nadaljuje Stole.
«Tukaj leži vendar knjiga,« se odreže Oblomov in pokaže na mizo.
«Kaj pa je to?» se čudi Stole natančno ogledujoč knjigo z vseh strani. »Potovanje v Afriko? Stran kjer si že davno prestal čitati, je splesnela... Tudi listov ne vidim pri tebi nikjer. Ali čitaš liste ?»
«Ne čitam jih. Tisk je droben in škodljiv za oči. Sicer pa je tako či-tanje nepotrebno, če je kaj novega, brbljajo ljudje samo o tem...*
«Prosim te. Ilija!* nadaljuje Stole in mu ogleda naravnost v oči: «Reci mi vendar, kaj počneš? Kaj delaš? KakoT kup gnoja ležiš tu in se ne ganeš z mesta!*
«Res je. Andrej,* prizna Oblomov z žalostnim glasom in vzdihne.
<Ali misliš, da si se s tem priznanjem opravičil?*
«Nikakor ne mislim tega. To je le moj odgovor na tvoje vprašanje.*
«Ilija Iljič, tega spanja se moraš otresti!*
«Saj sem že poskušal, Andrej Ivanič, a brez uspeha. Sicer pa tudi: zakaj? Nič me ne vznemirja. Duša ne hrepeni po ničemer, pamet miruje. A dovolj o tflffn. Povej mi raje ti, odkod prihajaš?*
«Iz Kijeva. Čez dva tedna, vidiš, odpotujem v inozemstvo. Pridruži se mi še ti!*
«Hvala. Morda pojdem s teboj,* odvrne Oblomov.
«Torej kar lepo sedi pa napiši prošnjo za potni list in jo jutri predaj oblasti!*
«Zakaj že jutri? Kaj se pa tako mudi? Stvar je treba najprej premisliti, pretehtati! Pogovorila se bova o tem, potem pa kar Bog da. Ali ne bi bilo dobro iti najprej na kmete in šele potem v inozemstvo?*
•Čemu tako? Saj veš, kaj ti je rekel zdravnik! Glej raje, da se čim prej iz-nebiš te tolšče, potem te mine spanje samo od sebe! Tebi je potreba telesne in duševne gimnastike!*
•To pa ni res, Andrej! Gimnastika me ubija. Moje zdravje je že itak rahlo. Pusti me, prosim te, raje lepo doma in pojdi sam v inozemstvo!*
Stole pogleda Oblomova, ki je že zopet legel. Oblomov pa njega. Stole zmaje z glavo, Oblomov vzdihne.
«Podoba je. da si že vsega sit,* reče Stole po kratkem premolku.
<fako nekako,* odvrne Oblomov.
Andrej Ivanič je ves čas razmišljal, s čim bi pogodil Oblomova v živo.
Gledal ga je s strani in se je glasno krohotal.
»Poglej, poglej, kakšne nogavice si pa obul? Na eni nogi imaš nogavico iz bombaža, na drugi iz sukanca! Bože moj. tudi košuljo si oblekel narobe!*
Oblomov se najprej ozre po nogah, potem po košulji.
«Tega še nisem opazil,* reče nato. <Ti ne veš. kakšne križe imam s slugo! Prepira se z menoj, surovosti stresa in ne prime za nobeno delo.*
sllija Iljič, jaz te ne pustim več tukaj! V enem tednu se izpremeniš tako, da samega sebe ne boš poznal! Zvečer ti razložim, kaj nameravam s teboj, zdaj se pa lepo obleci. Sahar. hej, Sahar! Pomagaj gospodu, da se obleče!* •Čujem, čujem batjuška, samo dovoli, da prej osnažim škornje,* se oglasi Sahar s hodnika.
«Kaj. škornje? Ura ie že pet, škornji pa še niso očiščeni?*
•Očiščeni so bili že prošli teden, a Iliia Iljič jih še ni obul; naprašili so se tako, da jih moram vnovič naloščiti.*
«Prinesi obuvalo, kakršno je!* veli Stole. «In moj kovčeg postavi v sobo za goste: pri vas ostanem. Takoj se preobleči, Ilija; obedovala bova kar spotoma.* •Kaj te je pa taiko razburilo? Daj mi
vendar malce odloga, da premislim! Glej, tudi obrit še nisem!*
«To naj ti ne dela skrbi. Mimogrede stopiva tudi k brivcu; jaz ti pokažem, h kateremu.*
«A kam vendar pojdeva? H kakim ljudem? V kakšne hiše? K neznancem? Kaj ti pride na um! Raje pojdem k Ivanu Gerasimoviču, videl ga nisem že tri dni.*
«Kdo je ta Ivan Gerasimovič? Kaj ti je tako ugaja pri njem?*
•Bil mi je tovariš v službi. Pri njem, veš, je vse nekako udobno, pravilno. Sobice ima majhne, divane globoke; lahko se pogrezneš vanje, da vobče ne zlezeš iz njih. Okna so lepo zavešena, pred njimi stoje rože. Kanarčkov ima kakih dvajset, psov pa troje in vsi so dobre živali. Na mizi je zmerom kak prigrizek. Slike, ki vise na stenah, predstavljajo rodbinsko življenje. Če prideš k njemu, se ti kar ne more proč. Tako mirno sediš tam in brez skrbi si, pa še zavedaš se, da imaš v bližini dobrega človeka... sicer ne pametnega, a vendar takšnega, da se ž njim lahko pogovarjaš ker je odkrit, dober, vesel, nima nikakih zahtev in te nikoli ne užali...
«In kai delata, kadar sta skupaj?* •Nič, k niemu pridem, sedem in so
Glavna skupščina Jugoslovenskega sokol-
skega saveza
Lepi sokolski dnevi v Kragujevcu — Poinoštevilna udeležba — Pomembni sklepi — Savez ostane v Ljubljani — Vsesokolski zlet L 1930. v Beogradu — Nov kroj za naraščaj
JugosUovensko Sokolstvo si je izbralo za zborovanje sivo jih centralnih organov v letu 1928 središče junaške Šu-maidije, bivšo prestolico, prijazni rn go-stoiijubni Kragujevac. Preteklo soboto so se zibrali v tem mestu Sokoli iz vseh krajev Jugoslavije, da pregledajo dosedanje delo in se dogovore o bodočem.
Vkieli smo jih, stare in mlajše sokol-»ke borce, pri njihovem delu. Komaj so dobro zapustili po celodnevni vožnji železniške vozove, že so se sestali vrli župni načelniki. Koj nato je imel zbor vseh delegatov svoj zelo važni zaupni sestanek, ki je obravnaval vsa interna in druga najvažnejša vprašanja cel večer in zelo pozno v noč. Zjutraj ob 7. uri pa so se sestali sokolski pro svetarji, vodniki soci.ialnih odsekov in sokolski novinarji, da na skupnem sestanku premotrijo dosedanje delo in ■udarijo temelje za prihodnje mesece Takoj nato pa je zborovala savezna glavna skupščina, ki je imela zelo svečan potek in je odobrila vse prejšnji dan in zjutraj storjene sklepe posa me zna h odsekov.
Iz cefote smo se prepričali, da je danes sokolska organizacija tako kon soliidirama in utrjena, da lahko sprejme nase največje naloge in jih tudi uspešno izvrši. Zato so se odločili načelniki žup in savezni tehniški odbor za prireditev II. vsesokolskega zleta v Beogradu ter izdali že sedai na skupščini vsa glavna določila na društva in župe, da se pripravljalna dela pospešijo in s tem zasigura pravilni in uspešni potek zleta samega. Lep dokaz konsolidacije nam nudi sklep, da se osnuje v Ljubljani stalna prednjaška šola, ki naj da j ugo slovenskemu S oko is t vu letno zadostno število dobro izvežbanil društvenih načelnikov in vaditeljev, vodnikov za naraščaj in deco, da se na ta edino pravilni način poglobi in pospeši širjenje sokolske organizacije v celi državi. Prav tako je razveseljivo. da se bo osnovala sčasoma tudi v LjubJjani stalna prosvetna šola. — Obravnavana so bila na skupščini tudi zunanja sokolska vprašanja, kakor zbližan je z Bolgari itd. Sklenjeno je bi2o, da se na temelju sokoiskih ustavnih zaključkov nadaljuje z tozadevne akcijo. — V soeijainem pogledu je velike važnosti sklep in naročilo starešinstvu, da pripravi vse potrebno za osnovanje posebnega fonda za izplačevanje posmrtnin po posameznih članih. Prepričani smo. da bo Sokolstvo tudi to nalogo dobro izpeljalo, kakor je to doseglo z osnovanjem poškodbe-nega fonda, ki je danes dosegel že znatne uspehe in višino.
V naslednjem podajamo izčrpno poročilo o poteku glavne skupščine, ki vsebuje obenem tudi vse predloge in sklepe sej posameznih odsekov in odborov ter zbora župnih načelnikov:
Otvoritev glavne skupščine
V nedeljo ob 10 ari je bila velika dvorana priprostega Sokolskega doma napolnjena zastopnikov vseh civilnih in vojaških oblasti, kra-Eujevaškiih društev in članstva šumadijske sokolske župe Na odru je za'vzelo svoja mesta starešinstvo saveza, v ospredju dvorane pa delegata posameznih sokoiskih žitp. Nj. Vel. kralja je zastopal dlv. general Milen ko vlč, vlado veliki župan kragujevaške oblasti g. Pautelič, občino župan Kalanovld, J u goslov en sko -češk o slo -vaško ligo br dr Kresilč, upravo voj.no-tehni-Skega za<voda polk Terzlč. Dalje so bile zastopane sledeče korporaerje: Kolo srpskih sestara, Ženski Pokret, Društvo Milosrdja, Žensko društvo, Oblastna skupščina, prosvetni "referat oblasti itd. Kd. Klub Sokolov narodnih poslancev sta zastopala brata dr. Bu<Esavljevič# in dr. Besa rovič.
Ob 10. uri 30 min Je o tvoril starosta JSS br. Gangl zborovanje in je uvodoma ugotovil, da Je zastopanih po svojih delegatih 22 sokoiskih žup, t. J. ve« Savez. Po imenovan ju skupščinskih činovMikov je imel starosta daljši govor, poln pesniškega zanosa. V imenu Sokolstva je pozdravil Junaško Sumadijo in njeno ponosno središče, bivšo prestolico Kragujevac. Spomnil se je junaške dobe Črnega Jurija pred 124 leti, ki nam je že tedaj pokazal pot, po kateri moramo buditi, ako želimo, da naj bo srečna naša
obrnem k njemu, on pa k meni. Zgodi se tudi, da upreva noge v divane. on puši...»
«Tndi jaz pušim in poslušam cvrko-tanje ptičkov. Potem pride Marta in prinese samovar.»
«Tako, tako...» pravi Stole in zmaje x rameni.® Nu, obleci se hitro, Tarantje-vu pa sporoči, če pride, da greva obedovat drugam.«
«Kaj pa naše kosilo?* se oglasi s hodnika Sahar.
«Stori ž njim kar hočeš! Povabi nanj kogar ti drago, pa dober tek!»
Čez deset minut se je vrnil Stole preoblečen, obrit in počesan. Oblomov je še vedno sedel na postelji in si počasi zapenjal košuljo; petlje pa ni in ni mogel napraviti...
r
Gorenfc
Ne zamudite prilike in oglejte si	■ j
veliko zalogo novodošlega	;;
spomladanskega blaga za ženske	:; in moške obleke pri
Vinko Savniku v itsBovljici	i!
Cene najnižje! Prepričajte se!
domovina. Zato m klanja Sokolstvo Sumadiji kot »belki naše svobode in Jo pozdravlja, kakor more pozdravljati samo sin svojo ljubljeno mater. — V nadaJjjneai svojem javoru Je pozdravil br. starosta Kralja Aleksandra L kot zaščitnika Sokolstva m kraljevskega brata ter poudaril, da Sokolstvo ne bo nikdar pozabilo rojakov, ki še vedno Ječe pod tujim jarmom.
Važne nalo®e Je izvršilo in jih še mora So-turno človečanstvo.
največja slovanska organizacija.
OdnoSaiji med Jugoslovestskim Sokolstvom ln češkoslovaško Občo Sokolsko, Poljskim Sokolstvom, Ruskim Sojnzom so tako prisrčni in ■Cbratski, da smerne upati vse najboljše v bližnji bodočnosti. Potrebno Je, da ostanemo eden drugemu zvesti, vse pa naj nas preveva ono mladostno navdušenje in volja do dela, da dosežemo tudi v onih slovanskih deželah, kjer do danes še ni pravega Sokolstva, razumevanja ta Sokolstvo in Slovanstvo in potom tega za kulturno človečanstvo.
Z navdušenjem ie bffl sprejet starostov predlog, da glavna skupščina brzojavno pozdravi kralja Aleksandra, prezidenta Masaryka iu zveze ruskega, poljskega io čsl. Sokolstva.
Potem je povzel besedo brat Artamanov. starosta ruskih Sokolov v Jugoslaviji ia Je poročal
o stanju ruskega Sokolstva v Jugoslaviji,
ki Šteje 9 odsekov, 2 gnezdi m 5 šolskih odsekov pri ruskih šolah v državi SHS, Stanje organizacije je bilo začetkom leta 1928 546 članov, 193 članic, 277 moškega in 266 ženskega naraščaja in 263 moške in 323 ženske dece, skupno tedaj 1873 pripadnikov, štirje odseki so imela svoje lastne telovadnice in sicer v Goraždi. Zemunu, Beli Okvi im Sarajevu, ostali pa so vežfoali pri sokoiskih društvih v dotičnib krajih. Zelo potreben Je ruski So.ko.lski dom v Beogradu, tejer naj bi se koncentriralo vse delovanje ruskih sokoiskih odsekov. — Sedež celokupnega žametnega ruskega Sokolstva se preseli leta 1929 aili 1930 v Beograd.
Tajniško poročilo
br. dr. Fuxa je vsebovalo najprej splošen oris raamer, ki vplivajo na delovanje Sokolstva prav
tako kakor na življenje celokupnega prebivalstva v državi. Vkljub temu pa konstatira
velik napredek in konsolidacijo
četudi Je Sokolstvo navezano v prvi vrsti na svoja lastna sredstva in sile, ker ne dobiva prav nikakih omembe vrednih podpor miti od vlade, niti od drugih Javnih korporacij. Poročevalec našteva potem v vrstnem redu vse sokolske ž upe m opisuje njihovo delo in razmere, v katerih morajo delovati Iz navedenih situacij skih poročil raz vidimo, da so predvsem popolnoma ponehali razni plemenski boji med jugosloven-skim in tako zva/aim hrvatskim Soikolstvoni, ker je povsod prodrlo spoznanje, da ta način delovanja ne vodii k nikake mu pozitivnemu cilju.
Odnošaji z ostalimi sokolskimi organizacijami
so biti zelo prisrčni. Vršila se Je velika sJovan-ska soikolska šola' v Pragi, kjer so se sestali zastopniki vseh slovanskih sokoiskih organizacij in tudi zastopniki Bolgarov, ki edini še nimajo Sokolstva VpraSanje pristopa bolgarskih Junakov v Slovansko Sokolstvo še m" rešeno, prihaja pa čas ko se bo moralo pozitivno aii negativno rešit«. Zveze s poljskimi Sokoli postajajo vedno intenzivnejše in gotovo je, da se bo Jugoslovensko Sokolstvo udeležilo v večjem številu vse-poljskega sokolskega zleta v Poznanju leta 1929 Mnoso manj živahni so bili stiki jugoslovenskega Sokoistva z lugoslovenskimi sokolskimi organizacijami v Ameriki, ki še danes nimajo enotnega vodstva, temveč so celo medsebojno v sporih. Poročila :z Amerike slikajo tamkajšnji položaj kot težak v vseh ozirih, ker se morajo naši rojaki boriti v ivoja drugi domovini z velikimi gospodarskimi in drugimi težkočami, kar gotovo tudi ovira pravi razmah sokolske organizacije.
Poročilo načelnika
je podal načelnik br. dr M urni k, ki )e najprej orisal sestavo saveznega tehniškega odbora, nato pa poročal o sa veznih predmjačkib tečajih leta 1927 in katerih se je udeležilo 74 članov
in članic.
Za pokrajinski zlet so proste vaje 2e sestavljene za člane in članice, ostale tehniške priprave pa so v polnem teku Tadi za nastop sokolske vrste na ollmpliad) v Amsterdamu je vse pripravljeno.
Poleg saveznih Je bilo še devet župnih prednjačkib tečajev po raznih župah s 151 slušatelji in 95 slušateljicamd. Novih župnih prednjakov je bilo po izpitih imenovanih 90 članov in 37 članic. Graje vredne s>o one ž upe. ki niso priredile lani niti društvenih, niti okrožnih in župnih prednjačkiih tečajev. Položaj v posameznih sokoiskih župah z ozirom na tehniško delo priča, da se obrača tudi v tehniškem pogledu delovanje na boljše tudi v takih župah, ki dosedaj niso pokazale povoiljnih uspehov v tej glavni panogi sokolskega vzgojnega dela.
Poročilo saveznega gospodarja
je podal br Čobal. Savezna bilanca za leto 1927 je aktivna in kaže zelo lep napredek. Dolgovi so se zopet zelo znižali, fondi pa so narasli. S a vezno gospodarstvo je bilo v vseb ozirih v popolnem redu in se je v svojem poslovanju držalo striktno sklepoc raznih odborovih sej io glavnih skupščin. Vsepovsod je prevladovala tendenca čim večje štedaje, čemur se je zahvaliti, da so se zmanjšati Izdatki preračunanih postavk za nad 57 odstotkov. V nadaljnjem poročilu predlaga poročevalec savezni skupščina v naknadno odobritev savezni proračun za leto 1928, kj temelji na porezu 10 dinarjev za vsakega člana na leto.
Poročevalec polaga delegatom na srce, naj vsa društva in ž upe posvetijo največjo pažnjo delo vanju računskih preglednikov, ki morajo svoje delo še bolj poglobiti. Važno j«, da se društva končno enkrat zavedo, da j« gospodarsko upravljanje društvene imovine tudi velikega pomena za vse ostalo delo, ker brez sredstev tudi ni mogoče napredovati.
Važna sooijaina institucija Jugoslovenskega Sokolstva je savezni
poškodbeni fond
Iz poročila upravnika tega fonda, br. Marolta, posnemamo, da J« bilo lani Izplačano na podporah 9172 Din, fond sam pa je dosegel že nad 200 tisoč dinarjev. Poškodb Je bilo leta 1927 skupno 33 in sicer pri članstvu 23, pri naraščaju 7 in pri deai 3. Smrtnega slučaja m bilo nobenega. Končno predlaga proračun poSkodbenega
odteka u teto 19N,* U teme« m Matu doprinosu vsakega pripadnika po 1 dinar u leto v poškodbe«) blagajno.
Poročilo prosvetnega odbora
j« podal br Jeras, ki J« naglašal potrebo, da se posveti pravilni sokolski vzgoji sokolske mladine največja paina«. Prosvetni odbor je izdal letos za mladino knjižico »Pot v »okolsko življenje«, ki jo je dobil vsak naraščajnik in član dece na sokoAsdri praznik 1. decembra 1927. Praznovanje tega praznika je bilo po večini sokoiskih društev zelo slovesno io spojeoo s predavanji, javnimi nastopi, akademijami kd.
L. 1927 je bilo 428 sokoiskih io 436 drugih javnih predavanj, nagovorov pred vrstami 3417, društvenih večerov 160, razgovorov 414, izletov 275, koncertov 99, zabav 186, gledaliških predstav 229, kinopredstav 254, igrank 238, plesov 314, akademij 145, drugih prireditev 147. Posebno prednjači v sokolskem prosvetnem deln mostarska sokolska župa, ta ima v vseh panp-gah največje uspehe. — Zanimivi so
podatki savezne statistike
ki jih je podal br Milost. Koncem leta 1927 Je štel Jugoslovenski sokolski savez
22 sokoiskih žup in 441 društev,
ki so štela po katastru 35.654 članov ki 8733 članic ali 44.387 članstva, ter 6982 moškega, 3917 ženskega naraščaja, 7538 moške ta 6065 ženske dece aH skupno naraščaja 24.412, tako da ima JSS skupno pripadnikov 68.799. Izmed članstva Je bilo 7660 telovadcev ali 21.5%, od članic pa 2672 telovadk ali 30.5%. Prednjakov je izkazanih 1652, od katerih ima župni izpit 344 članov in 274 članic. Naše Sokolstvo ima že
67 Sokoiskih domov, ostala društva pa vežbajo po Narodnih ki drugih domih, šolah, gostilnah in drugih privatnih prostorih, nekaj dmštev pa je žal sploh brez telovadnice. Knjižnic je po društvih 269, sokoiskih godb je 35, faniar 13, tamburaškib zborov 34 in 11 orkestrov. Sokoiskih praporov Je balo koncem leta 1927 že 134.
Kratek referat
o sokolskem tisku
je podal tajnik saveznega novinarskega odseka br. Švaigar, ki je najprej poročal, v koliko je starešinstvo saveza izvršilo določbe lanske skupščine glede sokolskega tiska. Nato pa je izvesti! skupščino, da se je uvedba in izdajanje
sokolskega glasnika v časopisni rb!iki
povsem obnesla. Število naročnikov se Je dvignilo, v upravnem oziru se Je poskrbelo, da bo točno delovanje Glasnikove administracije zagotovljeno Glasilo sokolskega prednjaštva Je ostal
»Prednjak« v obliki revije,
ki Je že v svojih prvih dveh številkah pokazal, da bo dobra vez med saveznim T. O. in pred-njaštvom.
O temi
Sokolstvo In manjšinska vprašanja
je poročal predsednik saveznega manjšinskega odseka brat Smertnik, ki je najprej poročal o stanju manjšin, o raznih manjšinskih razmerah. Sklenjeno je bilo, da mora osnovati vsaka župa svoj manjšinski odsek, katerih predsedniki tvorijo savezni manjšinski odbor.
Važni predlogi in sklepi
Glavna skupščina je po sprejetih poročilih posameznih saveznih čaraoviiiikov prešla na obravnavanje predlogov, ki so bili že vsi prerešetani na zaupnem delegatskem sestanku. Predvsem je bilo odobreno, da se osnuje v Ljubljani, na sedežu saveza,
stalna prednjaška šola,
ki naj nudi skozi vse leto sokolSkim župam in društvom možnost za čim večjo teoretično in praktično izobrazbo vaditeljev in vadite4jšc.
Izmed župnih predlogov, kn jih je bik) to pot zelo veliko, je omeniti predvsem predlog zagrebške župe o ponovni razdelitvi saveza na župne oblasti, ker se je sedanja razdelitev tu pa tam izkazala kot nepraktična. Dalje je predlagala župa Tuzla, naj se razpiše natečaj za besedilo in napev iugoslovenske sokolske himne. Za lOletni jubilej obstanka Jugoslavije naj izda Sokolstvo almanah. — Predpiše naj se nadalje vsako leto protialkoholni dan. združb S predavanji o škodljivosti alkohola in nikotina. Najvažnejši predlog tuzlanske župe pa je bil. da savez razmišlja in predlaga na prihodnji glavni skupščini
pravilnik o osnovanju fonda za posmrtno pomoč članstvu.
Predlogi mostarske župe so bila sledeči: Sokolstvo pristopi kot kolektivni član v Narodno odbrano. Sokolski listi ne smejo priobčevati oglasov tvrdk, ki producirajo alkoholne pijače. Vsako leto na) se vrši po vsem savezu zbirka po 1 Din od člana za sokolske dome v siromašnih krajih. Osnuje naj se nova
zetska sokolska župa s sedežem na Cetinju.
V	hnesra saveznega zbora prosvetarfcv Je stavf br Bogunovič več predlogov glavni skupščini, med drugim tudi predlog, naj se osnuje v LJubljani tudi stalna prosvetna šola.
Delovni program
V	imenu zbora župnih načelnikov Je predlagal br. dr Murniik naslednji delovni program za leto 1928. in dalje:
1.	Takoj po skopljaniskem zle tu se mora pričeti s pripravami za
II. jugoslovenski vsesokolski zlet leta 1930 v Beogradu.
2.	Leta 1929 morajo vse župe prirediti župne zlete in izvajati vežbe, ki bodo predpisane za beograjski zlet.
3.	Vse župe so dolžne, da prirede leta 1929 vsaka svoj prednjački tečaj.
4.	Po vseh društvih se vpelje posebni sfetem štedenja po vzorca mostarske župe.
Glavna skupščina je vse predloge odobrila, nakar Je bil izrečen absolutorij s pohvalo starešinstvu saveza.
Ker je sklenil z/bor župnih načelnikov, da predlaga skupščini, nai ostane sedež saveza ie dalje v LJubljani m Je v tem oziru storil tudi zaupni sestanek enako glaseči se sklep, je skupščina odobrila predlog starešinstva, da je sklicanje III. sokolskega sabora odgodi, pri župah in društvih pa se izvrši anketa glede nadaljnjega postopanja v tem vprašanju.
Pri nato sledečih volitvah Je bilo z vzklikom soglasno izvoljeno sledeče
Savezno starešinstvo:
Starosta: br. EngeFoert Gangi; podstaroste: dr. Lazar Car, Gjura Panukovič in BogumH Kaj-zelj; načelnik: dT. Viktor Murnik, njegovi namestniki: Stane Vidmar, Drago Šulce in Miroslav Vojinovič; načelnika: Anuška Jugova; namestnice: Elza Skalarjeva, Dana Iličeva in Gjur-gjica Kaufmanova; prosvetar: Josip Jeras
člani starešinstva so: dr. Srdjan Budisavtje-vič. Jože Čobal, Leo Franke, dr. Riko Fux, dr. Gustav Gregorin, dr. Fran Kandare, Avgust Ludvik. Nande Marolt, ing. Albert Foženel, Jo« sip Smertnik, Veri|j Svajgar, dr. Josip Tičar,
ta«, rrurfo Zdenko k TWk žftvfcorid; m-mestnild: dr. Kan Rib ar, Ferdo Juvaneo, Janko Milost, Kost a Petrovič, Josip Frank ki Dragotin Šebenik.
Revizorji računov: Rad«« Ništvtt, MMae Ster-tekar in Vlado Vrani č; namestniki: Josip Ma-lenšek k Franjo Medic.
Razsodišč«: dr Oton Papež, dr. Pavel Pe-stotnik. dr. Dinko Puc, dT. Janko R upnik k dr. Drago Treo; namestniki: dr. Andrej Kuhar, Karel P!eiwete ta dr. Milan Subic.
•
Pri slučajnostih je bil sprejet aor krof sa molki naraščaj po načrtu saveznega dobavitelja br. Branka Palčiča ic Zagreba. Nato )e bik) rešenih le nekoliko mani važnih internih predlogov k raznih žup, nakar je savezni starosta zaključil glavno skupščino s pozivom na delo ta t zahvalo vsemu naprednemu časopisju za dosedanjo ln bodočo naklonjenost Sokolstvu.
Po glavni skupščini
s« )e vršilo skupno kosilo vseh sokoiskih delegatov v Oficirskem domu, na-
kar so se napotili zastopnik! Sokolstva na grobišče češkoslovaških vojakov, ld so položili leta 1918 svoje glave za svobodo domovine. Na grobišče je položi starosta JSS krasen venec.
Zvečer se je vršila v Sokolskem domu lepo uspela telovadna akademija kragujevačkega Sokola, ki je pokazala, da se bratje ta sestre resno trudijo za čim večji razmah Sokolstva na našem jugu. Po akademiji se je vršila v Oficirskem domu zakuska, ki jo je priredila mestna občina delegatom in starešinstvu saveza.
Sokolski dnevi v Kragujevcu so minuli, Sokolstvo ima zopet lep kos dela za seboj. Ker pa ne smemo biti nikdar zadovoljni z doseženimi uspeha, temveč moramo stremeti vedno dalje in^ialje, pojdimo zopet na delo.
Verij Svajgar.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Začetek ob 8. zvečer. Nedelja, 26. marca: ob 15.: Pepelka. Mladinska predstava ob izredno znižanih ce nah. — Ob 20.; Mladost Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv Pondeljek, 26. marca: SestriČna iz Varfave. Red C.
Torek, 27 marca: Julij Cezar. Dijaška predstava. Izv. Sreda, 28. marca: Mladost, k. Četrtek. 29 marca: Zaprto. Petek, 30. marca: Mladost. D. Sobota. 81. marca: Zaprto.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 8. zvečer. Nedelja, 25. marca: Ladv X, opereta. Izv. Od 26 marca do 81. marca je opera zaprta« zaradi gostovanja v Subotici in Beogradu.
Šentjakobski gledališki oder
Medel ja. 25.: tIngeborg>. Izven.
Mariborsko gledališče
Sobota, 24. ob 8 zvečer: <Orlov>. C. Kuponi. Nedelja. 25 ob 3. popoldne- cDobri vojak Švejk». Kuponi. — Ob 8. zvečer: <Urh grof celjski*. Prvič. Ponedeljek. 26.: Zaprto. Torek. 27. ob 8. zvečer: <Dva bregova>. A. Kuponi.
Celjsko mestno gledališče
Nedelja. 25. ob 4. popoldne: Kristova drama ali Pasijon. Ljudska predstava ob znižanih cenah.
Nedelja v ljubljanskem gledaliSČn. V operi je to nedeljo samo ena predstava, in sicer zvečer ob pol 20. uri prva repriza operete >Lady X«, Lepa neznanka, ki je pri premijeri izredno zabavala. Drama pa bo uprizorila popoldne ob 15. ob izredno nizkih cenah od 10 Din navzdol otroško igro »Pepelka«, zvečer ob 20 pa kot ljudsko predstavo »Mladost«.
Opozarjamo na premijero »Urha, grola celjskega«, ki se vrši v nedeljo, 25 marca zvečer v marib gledališču in čije polovični inkaso je namenjen fondu za postavitev Parmovega spomenika. K tej operi je izšel kompleten tekst, ki se dobi v obliki knjižice pri biljeterjih po Din 5, gledališki list pa ima prilogo: članek g. prof Druzoviča o življenju in delovanju Parme.
Opera »Urh. grol ceij«ki< se bo uprizorila po večletnem prestanku zopet v nedeljo. 23. marca, zvečer v mariborskem gledališču. Polovica inkasa te predstave je name njena fondu za postavitev Parmovega spomenika. Iz tega vzroka m pa ker je to najlepša Parmova opera, v jako dobri zasedbi, je želeti, da bi bila hiša ta večer razprodana. Veljajo tudi bloki dasi je bila pomotoma predstava najavljena za »Izven«.
Veliki uspehi Louisa lilinga v Pragi. Naš rojak Iliing je imel v praškem nemškem gledališču v več vioErah. zlasti pa v operetah »Poljska kri« in >Lepa Helena«, nenavadno velike uspehe Praški nemški dnevniki so polni hvale o njem.
Dijaška uprizoritev
,.J?il5?a Cezarja"
Lansko leto so nas dijaki I. državne gimnazije v Ljubljani prijetno iznenadili s (Kraljem Edipom«. predstavo, ki ie presegala običajen nivo dijaških uprizoritev. HoteČ tudi z izbiro repertoarja pokazati humanistični značaj svoje šole. so letos segli v rim sko življenje Zastavili pa so si kaj težko nalogo. Shakespearjeva žaioigra »Julij Cezar« učinkuje s polno, velikega avtorja dostojno silo ie tedaj, če vtelesijo glavne vloge sami močni igralci in če se na odru razmahne mogočno rimsko življenje. Sicer preti prav tej žaloigri — kakor sploh vsem Sha-kespearjevim — resna nevarnost, da ostane torzo, da se razčleni v vrsto recitacij in ohlapno povezanih prizorov. G Lipah je kot režiser mlade diletante srečno povedel čez Mrtvo morje shakespearijanske dramatur-srije in jim klasično razodel mogočno deželo Julija Cezarja Seveda bi bilo napak. 5e bi zahtevali, da bi nam mladi navdušenci dali na teh tleh več kot so nam dali. Na včerajšnji premijeri smo občutili resnobo, s katero so se lotili tega dela, ljubezen, ki so ž njo naštudirali vloge, hotenje, da iz poz. glasu, mimike, kretenj, govorjenja izbijejo kar največ dramatske resničnosti. Strumno so se tepli z recitacijo, ki jih je vse stiskala, premagovali so nesigurnost, butali s svojo igro ob običajno raskavost diletantov vidno so hoteli biti Rimljani Tragedija — shakespearska tragedija to ni bila — a dokument resnega hotenja in simpatičnega stremljenja bo nam dali in tega smo veseli zlasti v dneh, ko se je toliko razpravljalo o naših srednješolcih. Vsekakor se je «Kralj Edip« bolj prilegel izraznim možnostim mladih ljudi in zapustil močnejši vtisk. Vendar pa toplo priporočamo občinstvu, da si v torek dne 27. t. m. ogleda reprizo dijaškega <Julija Cezarja»; vidik, s katerega se presojajo in merijo taka dejanja, daje našim dijakom častno priznanje in njih namen zasluži vso podporo.
Premijera je napolnila gledališče po veliki večini z mladimi, ljubkimi obrazi; navdušene tovarišice in tovariši z raznih šol niso štedili s priznanjem, pomagalo pa jim je tudi ostalo občinstvo, ki ga ni bilo malo.	B.
Naš balet v tujini
Iz raznih italijanskih listov smo posneli,
da se udejstvuje uaša baletna skupina, ki je odšla pod vodstvom g. Vaclava Vlčka na gostovanja s Prampolinijevim Pantomimskim teatrom, prav živo in z velikim uspehom po raznih italijan mestih. Po daljšem pripravljanju v Parizu je nastopila b Prampolinijevim ansamblom prvikrat za javnost 7. L m. ▼ Turinu, nato v Ben?amu in v Bresciji, zadnje dni pa v Milanu, od koder se je že odpravila dalje. Kritike so v vseh listih zelo laskave, turinska »Štampa« in milanski «Corriere della Sera> omenjata pohvalno predvajanje gdč. Lidije Wisiakove in g. Vlčka. Obisk večerov je bil dosedaj vedno velik in temu primerno tudi navdušenje občinstva. Kakor čujemo, se bo vrnila naša skupina okoli velikonočnih praznikov ▼ Ljubljano, precej po zaključeni turneji.
Marceva številka »Ljubljanskega Zvona"
Pravkar ie izšel 3. zvezek »-Ljubljanskega Zvona«. Na unetniškj prilogi ie to Dot portret pisatelja dr. Ivana Laha.
Pesništvo zastopa Fran Eller s tremi pesmimi, dočim ie Mirko Pretnar oonaši] pesem Phileasa Lebesgua »Lovčen«.
Nadaljuie se roman Jožeta Pahoria »Se-renissima«, ki se bolj in bolj zapleta in dobiva čedalje mogočnejše poteze. Ta roman ima v širših vrstah našega občinstva veliko hvaležnih bralcev. Zanimiva ie tudi novela »Nikoden Šabeder«, s k2tero debu-tira v »Zvonu« kot pripovednik M Snuderl. Sodeč po tej noveli, si lahko og njega še marsikaj obetamo. — K. D. ie prevel Voltairejevo »Zgodbo o vrlem brahirianu«.
Nadalje je izšel v tem zvezku prvi del eseia ruskega filozofa Nikole Berdiajeva »Kriza sodobne kulture«. O Berdjajevu m njegovih nazorih ie izšla lani v »Ljubljanskem Zvonu« daljša razprava, zato utegne ta prevod zanimati. —. Nadaljuje se tudi razprava R. Košarica o jezikoslovcu Miklošiču.	.
Med književnimi poročili ocenjuje Miran Jarc knfige Vodnikove družbe, Preglj-eve »Otroke solnca« in J. Ribičiča »Igrice«, dr. L Izbrane spise T. E Kreka B. Borko pa dve srbohrvaški noviteti: Momčila Nasta-sijeviča >Iz temnog vilijeta< in Ante Kovača »Snetimentalna putovania boga Marsa«. V kroniki poroča SI. Osterc o ljubljanski operi. K. Dobida o katalogu »Slovensko -roderno slikarstvo« v Pragi, B. Borko pa o nedavno umrlem španskem pisatelju
Vicentu Blascu Ibanezu
»Ljubljanski Zvon« se naroča Pri upravi, Ljubiiana. Prešernova ul. 54 in stane na leto 120 Din.	__
Madžarska književnost r Vojvodini. Vojvodinski madžarski listi ugotavljajo, da se je poizkus kulturne emancipacije vojvodinskih Madžarov od Budimpešte popolnoma izjalovil. Osnovalo se je <Društvo prijateljev lepe knjige» ki naj bi izdajalo madžarske knjige, a se ni priglasilo več kot 80 članov. Dasi se proda v Vojvodini skih koledarjev in vsak dan okoli 30.000 izvodov madža rskih listov, ni za knjige zanimanja. tako da n. pr. na Slovaškem izide v eni sezoni več knjig nego jih je izšlo v Vojvodini od L 1918 dalje. Proda se le 100 do po izvodov Agilnejli in kulturno dovzet-neiši so Madžari v Rumuniji. Kološvarsko <Društvo prijateljev lepe knjige» šteje »000 članov, ki kupijo vsako boljšo madžarsko knjisro. ki izide v Rumuniji.
' «Nova Muzika» V založbi Glasbene Matice v Ljubljani in pod uredništvom skladatelja Emila Adamiča je pravkar izšla prva številka nove revije za vokalno in instrumentalno glasbo, ki ima naslov «Nova Mu-zika». Vsak letnik bo imel šest številk, tako da bodo posamezne številke izhajale vsak drugi mesec v letu. Druga številka bo izšla sredi meseca aprila, naslednje pa redno v določenem terminu: t. junija. 1. avgusta. 1. oktobra in 1. decembra 1928. «Nova Muzika> obstoji iz treh delov. Prvi del obsega 12 tiskanih strani in prinaša te-le skladbe L. M Skerjanec: Jesenski dan (za glas in klavir). Matija Bravničar: Skozi gozd je šel (za glas in klavir). Mirko Kogoj: Let-ski motiv (za glas in klavir) Slavko Osterc: Solnce v zavesi (za glas in klavir). Izmed štirih klavirskih skladb Mihovila Logarja je objavljena prva. Romanca o dišavi smrekove smole. — Priloga «Nov© Muzike»: Mala nova muzika je v prvi vrm namenjena naši mladini, ki se uči glasbe Posamezne skladbe so pisane temu primerno. Priloga prinaša na štirih straneh naslednja dela: Stanko Premrl: Otroško kolo Josip Pavčič: Ura. Obe skladbi sta za glas in klavir Dalje Slavka Osterca: Mala koračnica in Kanon Emila Adamiča za klavir Poleg tega je izšla tudi literarna priloga «Nove Muzike> z naslednjo vsebino: Emil Adamič: «Novi Muziki na pot». Stanko Vurnik: «Nova Muzika*. Slavko Osterc: cGlavne struje sodobne glasbe in njih estetična upravičenost. Osip Šest: <Opera — režija — in moje stališče do obeh». Iv. Karel Sancin: (Razmišljanje o smotreni vzgoji našega nara§čaia». Iz domačih glasbenih listov. Osebne vesti Koncerti — opera. Razne glasbene zanimivosti. Mu-zikalije in knjige — Naročnina za revijo «Novo Muziko> sprejema pisarna cGlasbene Matice» v Ljubljani, Gosposka ulica 7. Celoletna naročnina znftša 100 Din ter jo je poslati zaeno z naročnino. Zanimanje za to novo glasbeno revijo je ie sedaj tako veliko, da je njen obstoj popolnoma zasiguran.
Kraljestvo mode ,
Pletenine spomladi
Ze dolgo nd bilo modi linije, ki Is msdžla pleteninam toliko najrazličnejših možnosti, da pridejo do veljave, kakor le sedanja
Zato »e povsod javlja največje zanimanj« za obleke z jumperjem, ki se i« dobro oblečeni dam-; tako priljubila, da vsaj v bdifnrji bodočnost? ne bo mislila na druge tipe. Pletena obleka z jumper jem deluje že sama na se&i tako učinkovito, posebno J« pa mamfljiva še zaradi vseh mogočih barvnih efektov.
Moda pletenin »e namreč na svoji zmagoviti poDf ni ustavfla, temveč j« svoj o tehniko tako izpopolnila, da danes drže tovarne pletenin lahko korak z vsemi zahtevami mode, pa ne samo, kar se tiče modne linije, barve in nakita, temveč tudi:, kair se tiče materija1& samega.
Komaj so veKk modni cectrl tedbi'i parolo po lahkih in kakor puh rahlih blagih, }e raihtevi že sledila plettna industrija in Je s svojimi presenetljivimi novostmi še celo prekosila vsa pričakovanja.
Različna rahla ta porozM biaga, kakor »o fresko, krepei!a, tweed i. dr. ni mogoče s pletenjem samo enakovredno posne mati, temveč jih izdelova/ti celo znatno efektmejše in modt odgovarjajoče, kakot So originali Glavna tn zelo važna razlika med originalom ji pletenim posnetkom je pa ta, da so posleim'1 mnogo cenejši.
Pomembno je tudi dejstvo, da novi pde-teni modeli niso več sairno enobarvni ka. kor nekdaj, (tu misiimo seveda na temeljno barvo, ne na vzorec), ampak se pri njih lahno sipreminja tudi glavna barva, kakor pr; originalnih b'agih, v naj nežnejše prelivajočih odtenkih.
Zelo porabni in elegantni so vodnem? modeli s kovin asttoi mukami, ki so ravno tako praktični za dmpoldajijske kakor popoldanske prilike in ''elujelo izredno a/partno V kratkem bodo dame doživele veselo presenečenje, ko se bodo na trgu pojavili votnen; lameti, tako da bomo prihodnjo sezono že gotovo občifdiovaii zartrmive. pldrene večerne toalete s kovmastim sd-Jajem.
Vzorci najnovejših spomladanskih vezenin so posebno značilni: proge in riže so ■elo priljubljene, pred vsem pa prevlagujejo vzorci s pikami, vendar pa elegantna dama ceni tudi enobarvne indiferentne učinkujoče modele v beige ali v barvi peska, ki imajo enaike robove.
Zadnja novost na polju modrih pletenin So pa tridelni modeli, ki združujejo krilo, jumper in jopico v nad vse mične konple-t«. Porabni so v toplejšem letnem času za ose mogeče prilike, čeprav je izbira večkrat težka, ker razne pletilne industrije ▼ svoj? stroki nudijo toliko novega in lepega, da se ni treba bati, da bi moda pletenin postala dolgočasna in bi izgubila svoj čar. Na prvem mestu so letos v svoji stroki dunajske firme, ki s svojimi izdelki tudi v Parizu in na Rivijeri vzbujajo zaradi apart-ooflti največjo pozornost. Ker pa naše domače firme Dunaju vestno slede ln so z največji ni dunajskimi hišami v najožjih zvezah, zato se nam letos ne bo treba bati, da ne bi mogli poseči po domačih izdelkih, ker bodo gotovo modernejši kakor francoski.
Novega Je tol&o, da Je skoraj nemogoče Izbrati najapartnejše modele, vendar pa poskusimo ugotoviti na naših slikah, kaj bo odločalo v prihajajoči sezond.
SHka 1 in 2 nas seznanja s posebno mič-nhn kompletom; krilo je svileno aH iz volnenega georgetta, zgoraj je vprek prešito, kar zelo odgovarja modni zahtevi Pleteni Jutiper je okrašen s pisanimi progami, šti-Tlvoglati izrezek je nove vrste ln učinkuje zelo mladostno. K takemu jumperju si izberemo enobarvno jopico, ki je tudi okrašena s progami kakor jumper. Na ta način sestavljeni trojni . komplet je prikladen za šport kakor tudi za štrapac.
Na 3. sliki vidimo elegantno pleteno obleko, ld nas njeno krilo seznanja z novim »kristalnim plissčrjem«. Ta tehnika Je znana šele nekaj tednov in Ima imogo prednosti pred znanimi plisčji, ker je efekt isti, vendar se pa robčki In gubice ne spuste in Ohranijo vedno svojo obliko. S pisanim pasom prepasani jumper ima barvo krila ter ob izrezku okrog vratu in pod njim, okrog lukenj za roki, in spodaj s kovinasto se
avetlikajočimi nitmi prepreieno, efektno borduro. Na moški sako spominjajoča pletena jopica z reverji je enob ravna ta izvrstno pristoja plisiranemu krilu, kakor vidimo ca 4, skici
Slika 5 nan predočuje boJ} enostaven ta morebiti ravno zato še mičneiši komplet. Jopica je tudi tu enobarvna, vendar ima na rob iz pisane svile. Krilo je položeno v votle gube, ki je vsaka na sredi plisirana s pletenino tako, da dobimo čisto novovr-sten učinek. Bluza brez rokavov (slika 6) nam kaže učinkovit vzorec s pikami K nji spada pikčasta ruta, ki se nosi nad jopico in se zavezuje ob strani.
Ze te malenkosti nas morajo preveriti, da se ie pletiina industrija letos še bolj potrudila. kakor druga leta, tako da bo gotovo dosegla največji uspeh. Upamo tudi, da bo ta uspeh v korist naši domači industriji, ki prav nič več ne zaostaja za tujo.
LUJZA HARTNG. Ljubljana, Turjaški trg 5.
specijalna trgovina domačih pletenih, najfinejših Jamskih, moških in otročjih D. M. C. nogavic v vs=eh modernih barvah. Stare nogavice lepo podpletujemo Istotam kufrira-mo lepo trpežno in poceni
Volnena obleka.
Vse, kar fe h volne, se da očistiti i *RAD10N0M<. Edino ne pozabite, da je volna zelo občutljiva in da lš treba z njo previdno postopati.
Volna ne prenese vroče vode. ker U vročina strdl vlakenca.
Torej: »RADIONe raztopi v mrzli vodi kot zmeraj
tn v tej raztopini malo premečkaj in pregnjačl volnene stvari. »RAD10N€ bo odpravil čisto sam vsako nesnago.
Volnene stvari se ne smejo pri sušenju obesiti, ampak razprostreti po čistem platnu.
S tako metodo boste očistili vse, kar }e Iz volne, toret svoj jumper, svojo pleteno kapo bi vse slično. Barvane stvari bodo ponovno pokazale svoje dražesti kot da so love.
Negovanje Kože pozimi
Roke nenadoma razpokajo. Ko« ža na obrazu postane hrapavs ir boleča. Sedaj je čas, nama* za ti kožo z izborno Nivea»cre* mo, ie*ta odstrani hitro vse rdečice, boleče razpokline itd. Ni boljšega od
Nivea-creme.
iitimiimmi!
Radio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN (484 m 4 kw). FRANKfURI (428 m 4 ki). LANGENBERG (468 m 25 kw). STUTTGART (379 m 4 kw). PRAGA (349 m 5 kw). LONDON (DAVENTRY 1604 m 25 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw) BRNO (441 m 3 kw) DAVENTRY (492 m 12 kwl, VARŠAVA (1111 m 10 kw) STOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw)
Nedelja, 25. 01. BERLIN 20: Eysler. »Zlata mojstrovka«; opereta v 3 dejanjih. FRANKFURT 20.30: Simfonični koncert. — 1. Bach: Simfonija v D-duru. — 2. Handel: Concerto grosso v B-duiu. — 3. Mozart: Simfonija v C-<1 aru. LANGENBERG 20.15: Orkestralni koncert valčkov m plesov. STUTTGART 20: Komorna glasba: Reger: Godalni trio v A-moiu. — 2. Beethoven: Godalni trio v E-mohi. Nato dramatski večer. PRAGA 19.15: Koncert orkestra na pihala.
20: Simfonični koncert. — 1. SchnAert: Simfonija r H-moiu. — 2. Suk: Serenada za godalna orkester. — 3. Mendelssohn: Simfonija v A-molu, op. 56. Nato vojaška godba. LONDON 22.05: Griegov večer. — 1. »Jesen«; uvertura. — 2. Dve pesmi za tenor. — 3. Dva simfonična plesa. — 4. Pesmi.za tenor. — 5. Druga Peer-Gyntova širita. — 6. Pesmi za tenor. — 7. Iz opere »Sigurd Jorsalfar«.
ZAGREB 20.35: Koncert komorne glasbe. Nato
lahka večerna glasba. BRNO 20: Prenos simfoničnega koncerta is Prage.
RIM 20.45: Koncert Instrumentalne glasbe. DUNAJ 17.40: Koncert Debussyjevoh komorna
skladb.
19.45: Grairicbstaedten: »Grtov«; opereta v
3 dejanjih.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert solistov ta orkestra.
STOCKHOLM 19.15: Aubeitfeva komična opera »Bela dama*.
21.40: Koncert komorne glasbe. Ponedeljek, 26. IIL BERLIN 20 30: Arije iz poljudnih oper. Nato
večerni koncert lahke glasbe. FRANKFURT 20.15: Večer petah mikrofonov, temena dijalektov med mesti: Frankfurt.
Vabimo cenjene dame, da si ogledajo pred nakupom ravnokar dospele
pariške modele
Novosti: Krasni pomladna plašči, komplejt, kostumi tn obleke. — Velemestna izbora. Nekaj teh izrednih novosti smo razstavili v naših izložbah, na <car opo> zarjamo cenjene de e.
FRAN LUK1Č, Stritarjeva ulica.
\ & J*
Edino pravilen blagovni vzorec „Dečve"
Prvi narodbi nageljnov tn pravi dečvim vzorec, ker edino le ta se zacnore vpo» rabljati sa pravo naJo *De5» vo* Povzet je te starih krt« žastih kril naše narodne no* Se, ter je posejan z nageljnovimi cvetovi Nagelj je tradSoijnai narodni cvet in zato nd čuda, da vzbuja eo dečvino blago tako iho» ke simpatije.
V apioino prodajo pride vsepovsod to edino pravo to dečvino blago tako šaro no s 1. majem, na kar ae vse naše že tako živo interesna* no občinstvo opozarja.
Kassel, Stuttgart, Mannheam, Freaburg. LANGENBERG 20.15: CoMeglum musicum. — Schubertov večer. — 1. Peta sasnfon^a v B-duru. — 2. Skladbe u harfo in oricester. 3. Plesi sa godalni orkester. Nato lahka večerna glasba. STUTTGART 20.15: Program kakor ▼ Frank-fttrtn.
PRAGA 20.30: Skladatelju Debus^vJn v spomin.
1.	Favnovo popoklme. — 2. Godalni kvartet op. 10. — 3. Pesmi. — 4. Mala surta.
LONDON 20.15: Bachove sonat« za vajolo gam-bo.
22.15: Koncert. — 1. Rimski! Koraakov: Roža in slavček. — 2. Debussy: Božične pesmi za otroke. — 3. Lisat: Etuda v Des-diuru. — 4 Chammade: Tri melodije. 22.35: Večerni koncert lahkih sklad^za orkester.
ZAGREB 20.35: Ruski večer. (Sodelujejo solisti m orkester.) BRNO 21: Pevski večer. RIM 20.45: Večerni koncert tahke glasbe. DUNAJ 19.30: Schubertova proslava. — 1. Godalni kvartet v G-duru. (Prvi stavek.) —
2.	Pesmi. — 3. Podoknica za aJit in ženska zbor. — 4. Trio v Es-duru, za klavir vitfo-idoo ki čelo. — 5. Na reki (Za zbor, rog ta klavir.) — 6. Vsemogočnost. (Za zbor s klaviTjem.) — 7. Vojni spev za moški zbor.
VARŠAVA 2030: Komorna glasba. — 1. Smetana: Godalni kvartet v E-molu. — 2. Pesmi
3.	Cadkovskii: Andante ia godalnega kvarteta. — 4. Pesmi. — 5. Nedbal: Žalni valček.
STOCKHOLM 20.15: Koncert. — 1. Blelsen: Aladin-suka — 2. JSrnefelt: Soio za oboo. 3. Debussy: Mauriška surta. — 4. Delibes: Iodijsiki balet- — 5. P»py: Indijska suiiita.
Torek, 27. ID.
BERLIN 20: Maiksim Gorkij: »Nočno zavetišče«;
scene U »Dna življenja«. FRANKFURT 20.15: Prenos programa k Stott-garta.
22.45: Odlomki Iz po^uJaraih oper. LANGENBERG 18: Večerni koncert orkestra.
20JO: Program kakor v Berlinu. STUTTGART 20.15: Poljuden ruski večer. (Sodelujejo Rusfco-nemšfci pevski zbor ta fal-harmooičm orkester. Vmes odlomka iz ruske literature.)
PRAGA 19: Prenos Verdijeve apere »Othelto«
k oar. gledališča v Praga. LONDON 20.15; Bachove sonate za vk&o gambo.
20.45: Pevski koncert. Nato meian večer. BRNO 19: Prenos programa iz Prage. RIM 20.45: Italijanske opere. — 1. Gasco: »Legenda o sedmera stolpih«; opera v 1 dejanju. — 2 Muli: »Baronica Carini«; opera v 1 dejanju
DUNAJ 20.05: Komorna glasba. — 1. Schumann: Klavirski kvintet. — 2. Beethoven: Godalni kvartet v C-dnru, op. 59. 21.10: Pevska koncert narodnih pesmi. VARŠAVA 19.30: Rozycki: »Casanova«; opera v 3 dejanjih (Prenos iz drž. gledališča v Katovicah.)
STOCKHOLM 20: Orkestralni koncert. — 1. Roman: tatrodukc««. — 2. Perry: Suita v F-duru. — 3. K&mpf: Dve melodiji. — 4. 01-sen: Sveta Uraed, suka.
Sreda, 28. HL
BERLIN 20.30: Skladbe Oscaifla Stramaa ta
Bmmericha KAhnAna. FRANKFURT 19JO: Verdi: »la Travi«*««; opera v 3 dejanjih. Prenos Iz frankfurtafce opere.
LANGENBERG 1«: Koncert komorne glasb«. 20.15: Kmečka svatba na Westfahkem; sta-bo&gra s petjem ta pleeL STUTTGART 1930: Ptmmm k fcmoUartake opera.
PRAGA 19: Stov«&« podo-dfanfc*. (Prcoo« k
BratMaive.)
21.40: Klavkak« skladb«. — 1. Torina: a) Uspavanka, b) Lotkta ples. — 2. Alfceak: Španska suka. LONDON 20.15: Bachov« sonat« sa vtjofc gambo.
20.45: Komorna stoba. — 1. SchOnberc: Jasna noč, — godalni sekat et. — 2. Pesmi sa sopran. — 3. Cadkovskii: Spomini aa Ft-renzo.
2335: KkrvfcaM honeert Cboptoov* skkdb.
ZAGREB 20M: Staakeapearjeva »Zimska pravnica«.
BRNO 20: PevaU koncert. — 1. Peacni Bendk ki Tovaoovakeca. — 2. Dvofalcov« pečmi, i. Pesmi Krkkovakesa. — 4. Smetanov«
RIM 21: Pr«ao« k
DUNAJ 2030: Večer igralca Antona Aniona. Nato kbka glasba.
VARŠAVA 20.30: Koncert orkestra na plhak.
STOCKHOLM 19.50: Simfonični koncert. — Brahmsove skladbe. — 1. Uvodno predavanje. — 2. Akademska slavnostna uvertura. — i. Serenada ▼ A-dum. — 4. Simfo-alta t C-mote.
Načrte,
proračune ln stavbena nadzorstva za stanovanjske, industrijske .trgovske ki vsakovrstne vodne zzradbe ter raznovrstne adaptacije starih poslopij izvršuie »pecijaLna tehnična pisarna TEHNIŠKA DRUŽBA, Mestni trg 25./1. telei 25S0._3958
Za naš tujski promet
V petek se je vršila pod predsedstvom dvornega svetnika g. dr Masna seja Zveze za tujski promet v Sloveniji, ki »o se je udeležili številni funkcijonarii in oa kateri so se obravnavala zelo važna vprašanja našega tujskega prometa Izmed mnogoštevilnih, zanimivih referatov hi živahnih debat omenjamo samo najvažnejše V prvi vrsti moramo omeniti zanimivo poročilo o mjsko-prometm propagandi ta reklami. Zvesta svojim« skoro četrtstoJetnim tradicijam Je Zveza tudi to pot skrbela v zadostni men za to, da se »aie privlačna, naravne krasote čim najbolj mogoče pu-blicirajo po vsem svetu.
Za letošnjo sezono ie Zveza izidala v 15 tisočih izvodih zelo praktičen, ilustriran Informativni letak o slovenskih kopališčih in letoviščih Letak Je sestavljen v nemščini, francoščini, češčirn; ta srbohrvaščino ter bo slulžil kot najuspešneje i0 najcenejše propagandno sredstvo. Vpoštevaje živahno zanimanje nemškega potujočega občinstva za naše kraje je Zveza založila eleganten, ilustriran, zložljivi prospekt v nemškem jeziku, ki se bo pošiljaj breziplačno v mnogih tisočih izvodih številnim potovalnim pisarnam v Avstrijo in Nemčijo Za francosko, nordijsko, poljsko, madžarsko ta ostalo evropsko potujočo publiko se le razposlal sličen prospekt v francoskem jeziku. V tisku se nahaja »Vodnik za Celje«, bogato ilustriran ta okusno opremljen; to delo je istotako spisano v nemščini G. vladni sv. dr. Andrejka je spisal strokovniaSki »Vodnik po Ljubljani« v nemškem jeziku. To delo bo izvršeno v bakrotšsku, okrašeno z obilnimi slikami Ljubljane ta okoHce ter naravnost razkošno opremljeno.
S tem; deli bo izpopolnjena občutna vrzel v našem tujsko-prometnem slovstvu. Za slovensko občinstvo se bo v kratkem izdal priročen »Vodmik po naiem Jadranu«.
Ogromne stroške ki Jih Je povzročala založba teh publikacij, krije Zveza Iz dohodkov svoje oficijelne potovalne pisarne »Putnik«. S kulantnim in točnim poslovanjem si Je Zvezrn potovalna pisarna pridobila simpatije slovenskega, kakor tudi tujega potujočega občinstva ter izkazuje dao za dnem večji promet. Njene zveze s ofioijelnimi potniški uradu v inozemstvu pa H omogočajo točno informiranje tujcev o naših krajih, naših prometnih razmerah, udobnost)! in cenenosti naših letovišč in kopališč.
Zveza vzdržuj« ie vedno mostove, galerije ln pota v »oteskj »Virrtgar«, Idjub temu. da na teto napravah vsakoletne po-vodoji napravtjajo velikansko škodo. S pobiranjem prispevkov pri vstopu v sotesko se ti sitroški le deloma krijejo ter mora Zveza ostanek kri« m svojega ta pa s tozadevnimi subvencijami, ki pa so pičle.
Po svojih močeh je naša centralna tajsko-prometna organizacija podprla tod razne akcije posameznih društev v proapeh tujskega prometa. Med drugimi moramo navesti večjo podporo, ki se je naklonila Zimsko-sportrt zvezi v svrho prirejanja smuških tečajev in tekem.
H koncu je podal ravnate! Pintar zanimivo poročilo o načrtu za zgradbo žične železnice (vzpenjače) na Velifco planino, za katero so načrti ta proračun že iago-tovHend Projekt barira na preciznih podatkih ln temeljitih izkušnjah ter podaja vse možnosti za skorajšnjo realizacijo. Za Izvedbo tozadevnih pripravljalnih del »e je izvolil poseben odbor, obstoječ iz gg.: dvornega svetnika dr. Mama, obl. odbornika prof. Jarca, dr. T^čarja, finančnega prokuratorJa dr. Souvana ta ravnatelja Pintarja O tem. za razvoj našega tujskega prometa tako važnem projektu bomo v kratkem prinesli obširnejše poročilo.
Zveza za tujski promet je zopet pokazala, da se v polni meri zaveda svoje važne In tcSkt naloge, ki Jo vrši na polja našega narodnega cospodanftva.
stražiti. ne oa da bi ga stražili »plačani najemniki«. Vlada ni mogla zabraniti te osnove, dasi ii še ni bilo zakonite podlage. V Ljubljani se ie začetkom oglasilo mnogo mož iz vseh stanov, da vstopilo v narodno stražo: meščanie. liceiski študentie, učenjaki in plenenitaši: poleg golobradca mladeniča ie stTažil Postarel možak. Doleg preprostega rokodelca, visokoroden grof.
Dne 18. marca se iih ie zbralo 1006 mož v mestni dvorani, začasni žuoan Guttman pa jim je v dališem govoru razložil pomerili: vos t nove dobe. »Svoboda ie sredstvo, ki nam ie izpolnila mars;katero željo. Da pa to sredstvo zaista utemelii narodno blagostanje. moramo io razumno in pametno rabiti. Cim težiih spon vnanie sile smo se znebili, tem strožje mora ooiedinec brzdati
dimenzije je zavzel upor kmetov iz ižanskih vasi; dne 21. marca so na-padili ižanski grad, zažgali nekatere dele, osobito pa papirje. Tudi Turjaški grad so naskočili, toda oblasti so že poslale vojaštvo, k«i je razpršilo kmete; mnoge graščine so želele in dobile za dalje časa vojaške posadke, ki naj bi jih ščitile pred kmeti. Prišlo je tudi po drugih graščinah do nemirov, n. pr. na Smledniku, v Sevnioi. Brežicah itd.; med kmeti so se pričeli širiti letaki, M so pozivali na radikalen nastop zoper graščake. Ali z vojaškimi posadkami po graščinah je gosposka hitro zastra-šila kmete.
Zdravstvo
Zdravniška posvetovalnica
—G. D. B. v N Poskusite z acidol-pepsi-nom v lekarni je dobiti milejši in močnejši preparat. Po vsaki jedi vzemite po 2 pa-siili, razstopljeni v časi vode. — G. C. P. v P. Bolečine imajo lehko razne vzroke, navadno so pa revmatične ali izhajajo iz vnetja obkostnice. Jemljite par dni aspirin in na-drgniti si kožo z 20% jothion mazilom, od katerega si za oreb veliko količino otrete v boleče mesto. Prve četrt ure mazilo nekoliko peče, kar pa pozneje premine. Pazite, da vam ne pride v oči. Kake 2 uri po mazanju si odrgnite lice s kako žepno ruto in si izmijte lice s toplo vodo. — G. P. Ž. v M. K. Vaša bolezen ima lehko razne vzroke, dasi je najverjetnejše, da tiči v želodcu. Zalibog vam pa brez točne preiskave ne moremo ničesar drugega svetovati, kakor da se čim-preje obrnete na kakega internista, ali kar bi bilo še boljše, da se v svrho vsestranske preiskave in daljšega opazovanja odločite za bolnico. Ne čakajte pa, in ne zanemarjajte bolezni. _ G. Fr. G. v N. M. Katar, kakor ga popisujete pač ne tiči v grlu, ampak v žrelu. Bržčas imate povečane tonzile. iz katerih prihajajo opisana bela. smrdljiva zrna v približni velikosti prosa. Poglejte si zjutraj sami v goltanec pred zrcalom stoječi, in naj vam kdo drugi pogleda v golta-nec, kjer bo videl na desno in levo v žlezah eb svodovih neba kot v statju ali rešetju ti-čoče bele drobne kroglice ali kepice, ki se dajo deloma tudi iztisniti iz kotanjičnih luknjic. Priporočamo vam za grgranje panfla-vin — ali ortizan — pastile; prve vzemite vsako uro 1 do 2, "ter jih valjajte po ustih, da se popolnoma raztope. Od ortizanovih pastil raztopine po eno na večji čaši vode. Š tako napravljeno ustno vodo si grgrajte in izpirajte usta. — G. P. R. v T. Po našem mnenju izvira vsa bolečina v »grluc od ploskih nog, na katerih trpite. Poglejte si noere, je-li se ne dotika na notranji strani njihov rob tal ali ne. če je prvo, če rob torej nad tlom ni povoljno vzbočen, smo uganili, kaj vam je. Kupite si primerne vložke za čevlje in ko se navadite nanje, izginejo bolečine v par dneh. Ne hodite preveč, še manj pa postajajte brez nujne potrebe. — G. T. V. v M. Pretesno drug ob drueem stoječi zobje, osobito oni nežno-modrikasto - bele (porcelanaste) barve na mestih, kjer se dotičejo drugi drugega, radi v vrzelih zastajajoče hrane odnosno ostankov jedi, ki se razkrajajo pod vplivom bakterij v takih precepih, — prav radi obo-le na razžoru in nagnijejo. V te tesni ne
prodre ne zobotrebec ne ščetka; zato si je treba zobe po vsaki jedi iztrebiti s svileno, s voskom natrto nitjo. V ostalem se obrnite na svojega zdravnika za zobe. — G. 51. R. v L. Pri vseh boleznih velja načelo, da jih je lažje preprečiti, kot jih, če so izbruhnile, ozdraviti. Za pasjo steklino to očividno ne velja, sicer bi oblasti pač skrbele za to, da se določbe pasjega kontumaca izvedejo in ne ostanejo samo na papirju, kot se to godi v Ljubljani, kjer ni videti psov brez nagobčnikov samo'po cestah, ampak tudi v gostilnah, železniških vagonih ali kjerkoli si bodi.
—	G. T. P. v R. Zlatenica je samo bolezenski znak, ne bolezen sama in lehko spremlja razne bolezni, kot n. pr. mrzlica spremlja lesar, tuberkulozo, koze, pljučnico itd.
—	<Zlatenica». na kateri trpite vi, je posledica infekcijskih obolenj v zgornjem delu črevesa in žolčovoda, je navadno združena z motenjem prebav in lehko mrzlico. V kakih 4 tednih verjetno premine. Živite iz večine od lahko prebavljivih jedil, predvsem od mleka, čaja. gnjati, obare in pijte radensko slatino. Od zdravil lehko jemljete razno preparate rabarbare in natrijev salicil, ki vam ustreže tudi tedaj, kadar vas kaj bolj glava boli. —G. M. v V. Žlindra, ki se nabira v pipi, je jako strupena. Težka zastrup-ljenja z njo, v izrednih primerih celo smrt, niso neznana. — G. T. P. v I. 3% borov va-zelin. — G. M. M. v I. š. Brezdvomno težka živčna bolezen. Svetujemo vam, da se vsaj v svrho pregleda napotite v bolnico.
Najboljšo zaščito proti gripi, šarlahu, di-fteriji, angini, influenci in prehladu Vaa nudijo preizkušene
gMCOTfgpjE
»Ri.VJNBERf
Vsaka hiša jih mora imeti! Cena je tako nizka, da si jih lahko nabavi vsak. Čuvajte se slabih preparatov kateri so precej razširjeni in imitirajo Anacot-pastile.
Ali ste se že naročili na
PONEDELJEK"?
Kako je bilo pred osemdesetimi leti
Marčna revolucija L 1848. na Dunaja in v Sloveniji ~~ Izgredi 16. marca v Ljubljani - Prve narodne straže -
Osvoboditev kmetov
Naj se zgodovina suče kakorkoli, !eto 1848 ostane vsem narodom, ki so jo doživeli, v neizbrisnem spominu. Zarezalo se je v razvoj narodnega življenja z najmočnejšimi znaki, ki se ne dajo odstraniti.
V večini evropskih držav je bila doba od dunajskega kongresa 1815 db leta 1848. doba najbolj zastarele reakcije cenzure, policijskega režima, absolutizma in fevdalstva in kar je še sldčnih terminov iz zakladnice onega Metternichovega koncepta, ki je smatral za opasno jakobinstvo vse, kar je količkaj šlo nad povprečnost duševnih potreb povprečnega cesarskega podj-mika.
Nezadovoljstvo s tako notranjo politiko je rastlo. osobito med inteligenco in delavst\ n. Da pa je prišlo do izbruha, je buo treba vnanjega povoda.
Pobuda je prišla iz Francije, ki je bila v oni dobi vsej Evropi vzor tudi za politične stvari. Februarska revolucija je v nekaj urah izpodnesla prestol meSčanskemu kralju Louis Philippu in po zmagi na pariških barikadah obnovila republiko.
Dunajska revolucija
Pariška revolucija je bila alarm za vso osrednjo in južno Evropo. Vsem opozicijonalnim elementom se je čudovito povečala odporna moč in brž so iz molčeče pasivnosti prešli v ata-ko. Na Dunaju se je to zgodilo dne 13. marca, ko so se sestali deželni stanovi dolnjeavstrijski. V zadnjih dneh so
Svobodomiselni Slovenec, orofesor Fister,
pridiga dne 12. marca 1848. zjutraj dijakom na Dunaju: «Za domovino vam ne sme
biti nobena žrtev prevelika!...«
osobito pa, da se je ustanovila nacionalna garda. Seveda so se ljudje obrnili povsod proti vsemu, kar je še neljubo spominjalo na stari režim, ter dali svojemu sedaj zmagovitemu nerazpo-loženju čini viharnejšega izraza.
Kako intenzivno je provinca sodelovala z Dunajem, je bilo odvisno od tega, kako močno so bili zastopani oni sloji, ki so dal: revoluci i idejni pogo*n in udarno moč. Na Dunaju so bili v prvi vrsti univerzitetni študentje, ki so bili avantgarda nele revolucionarnih marčnih dni. marveč tudi politiki v narodni gardi in sploh poznejšemu liberalnemu in revolucijonarnemu udej-stvovanju, brez katerega bi bil dvor brž prelomil svojo besedo in se vrnil k absolutnemu reakcijonarnemu režimu.
nim silam, slovenski visokošolci so sodelovali po nemških univerzitetnih mestih osobito na Dunaju, ker so kmalu nastopali tudi s svojim slovensko - narodnim programom, znak, da so bili dorasli svoji dobi. Dalje pa v Ljubljani tudi ni bilo dovolj delavstva, ki bi dajalo odločne in zavedlne akcijske čete; obrtniški in uradniški stan, ki je bil po naših mestih pogiavito zastopan, nikakor ni mogel dati enakovrednega nadomestila za ta dva man.ikujoča faktor a.
Zato je bil odmev dunajske revolucije v slovenskih krajih precej skromen; uveljavil se je mnogo bolj v ne-važnih stvareh, nego v aktivnem sodelovanju v najvažnejših političnih problemih.
raz radosti. Takoi so do vsei Lrublhtnl te-vede-li imenitno vest ln v malo urah so tudi Ljubljančani nosili na prsih bele trakove »znak vesel ia in narodnosti«. Zvečer je bila v gledališču slavnostna predstava: gledališče ie bilo krasno razsvetljeno in poslušalci so navdušeno peli stoie cesarsko pcstm Po dovršeni igri ie bilo mesto razsvetlieno.
r3z. .etliava se menda ni kai prsefno obnesla, saj je bila pa tudi improvizovana.
Ljubljanski oroletariidi W pa pc svoje pra>,.oval veseli dan: Po mrak-i rraprli prodajalnico »Mallv & Hahn«. sneli podobo kneza Aletternicha. razbili io in vrgli v Ljubljanico. Župan Fischer je bil nepriljubljen; zvečer napade druhal njegovo stanovanje, razbiie mu okna. niega samega pa ne najde doma, ker je bil šel v gledališče. Drli so proti gledališču, a Fischer io ie srečno up.hal na Vrhniko še tistega večera. Zdaj, že pozno Ponoči, napade ta druhal mitnice in iih razdene: mitničarri so morali pobegniti. To razbijanje in rovanie po mestu ie trajalo do 3. ziutrai: udeležili so se ga »smrkovci in odrasli diviaki«. ktere je konečno razpodilo voiaštvo. Priiazno pri-govarjanie uradnih osob ni izdalo ničesar, dasi niso štedili z naslovom »Meine herren«. — To so bili jedini izerredi, s katerimi so pozdravljali pobalini liublianski mlado svobodo.
Narodne straže
Tudi v Ljubljani in po drugih večjih krajih so osnovali »Narodno straže«, kajti narod ie bil dosti pameten, da se more sam
svoie notranje strasti, tem trdnele se mo-
ramo vsi združiti v dosego dobrega smotra«. To načelo ie uresničila narodna straža ponudivši se domovini v bran. cPonosni vidimo v Vaših vrstah plemenita imena, stoletno diko dežele kraniske«. Verni naj ostanejo cesariu. branijo nai meščana in varujejo mir in red v mestu: barve bodo nosili belo-rdeče: dijaki pa nai hraniio potomcem spomin na ta način in uvrščen je v narodno stražo, nai iih vzoodbuia. da dokažejo, »da more dijak, dasi mladenič po letih, biti že možak«.
Osnovali so v Liubliani 5 komPanij narodne straže, pozneie 7: načelnik je bi! najprej podpolkovnik Suhnl. Kmalu je imela resno nalogo: po odhodu voiakov na laška bojišča, imela ie narodna straža skrbeti za varstvo po mestu. To službovanie je uve-rilo mnoge, da nalaga svoboda tudi dolžnosti. ki pa niso vsem po godu: kmalu so se čule pritožbe o mlačnosti stanovništva, ki se ni udeležilo narodne straže v številu, primernem broiu meščanov.
Osvoboditev kmetov 1
Posebno važno pa je bilo leto 1848 za kmete. Revolucija je napravila ko-> nec fevdalstvu, političnim, socijalnim in gospodarskim predpravicam plemstva. Kmetom .ie revolucija obljubila ukinjeni tlake in desetine ter ostalih davščin in služnosti do gospode. Naš kmet je vzel novice o revoluciji po mestih ter o proglasitvi državljanske osvoboditve z veseljem na znanje in jih apliciral prav konkretno v svojem področju. Na več krajih so se pričeli kmečki nemiri; kmetje so se zbrali v večje trume ter naskočili gradove svojih fevdalnih gospodarjev, stremeč predvsem za tem. da uničijo urbariie in sploh graščinske zapisnike. Osobito velike
Hišica na Grudnovem nabrežju,
kjer je bila nekdaj mitnica Na vratih se še vedno poznajo sledovi sekir, ko so pun*
tarski Ižanci «šturma!i» Ljubljano.
Vhod v Smledniški grad,
ki so ga ob revoluciji napadli kmetje.
se povsod vršile živahne politične debate in poleg neštetih peticij za uvedbo ustavnih reform se je sprožila zahteva, da morajo seje stanov postati javne. Izdala se je parola, da mora vse, kar čuti liberalno, k otvoritveni seji stanov, da da poudarka zahtevi, ki je pomenila v malem pohod nove dobe.
In tako so se že v dopoldanskih urah dne 13. marca v Herzengasse, kjer je stala stanovska hiša in v bližnjih ulicah osrednjega mesta, zbrale ogromne množice 1 udstva, ki so tako rekoč oblegale stanovsko palačo. Zastopana je bila posebno inteligenca, v prvi vrsti pa univerzitetni študentje, ki so 1. 1848. Igrali na Dunaju vodilno vlogo.
Vlada je poslala na cesto vojaštvo, infanterijo, huzarje, artiljerijo. Seveda je brž prišlo do konfliktov in vojaštvo je streljalo v množico pred deželno hišo in pred policijskim ravnateljstvom. Padle so prve žrtve. Toda množic niso oplašile, nasprotno borbenost je rast-la, in iz predmestij so se pričele v mesto gibati ogromne množice delavstva. Tako se je popoldne in na noč položaj silno poostril, vojaštvo se je moralo ponekod umakniti pred množico.
Metternichova vlada pa ni bila zatorej, dla bi dobojevala bitko do konca. Pariz je bil vsem grozeč vzgled, zato se jim je zdelo strahotno, stvar tirati do večjih ostrin. Dvor je odpusti! Metternicha, ki jo je moral hitro popihati čez mejo in nato dal zaporedoma ustavne svoboščine, odpravo cenzure, svobodo tiska in zborovanja ter združevanja, ustanovitve narodn« garde itd., ter naposled obljubo ustave, konstitucije, ki je pomenila kvintesen-co državljanskih zahtev vseh protire-akcijonarnih elementov. Te zaporedne koncesije je dajala nova vlada dne 14. tn 15. marca, ko so se nadaljevali nemiri po dunajskih ulicah, dokler ni proidamacija ustave dokumentirala popolne zmage dunajske revolucije.
Odmev po avstrijskih deželah
Poročila o dunajskih dogodkih so postala sedaj alarm za domala vse habsburške pokrajine. Povsod so skušali vsaj v malem posnemati dunajske dogodke, po mestih je prebivalstvo praznovalo konec reakcij on a me ga absolutizma tn pričetek ustavnosti, pričelo takoj v praksi izvajati uspehe liberalnega režima s tem, da so se pričela ustanavljati nova, največ politična društva, izdajali so se novi časopisi itd.
Glavna stražnica
(na levi) in življenje pred tedanjim hoteli Ljubljani. — Na desni pogled
Enako važen element je bilo delavstvo, ki je v kritičnih dneh s svojimi masami radikalnim zahtevam pripomoglo do zmage.
Marec 1848 v Sloveniji
Na Slovenskem 'e našla dunajska revolucija odziv ne le po mestih, marveč tudi po kmetih. Toda spričo manjših razmer je bil tudi odziv skromnejši. Slovenske pokrajine še niso imele svojega izrazitega kulturnega in na-cijonalnopolitičnega središča, kar je bilo pač posledica dejstva, da ie naš narodni preporod komaj cPobro pričel, Obsegal je le maloštevilne posameznike med izobraženci, ne pa še širokih množic po mestih, kaj šele po kmetih. V L;'ubljani ni bilo visokošolskih študentov, ki so drugod dajali tako odločilno komponento revolucijonar-
narodne garde
m Huber na sedanjem Krekovem trgu v po sedanji Kopitarjevi ulici.
Dogodke v Ljubljani popisuje prof. Josip Apih, poglavitni zgodovinar za sodelovan e Slovencev v revolucionarnem letu Iz njegovega lepega, dasi seveda v nekoliko starinskem in konservativnem konceptu pisanega dela — »Slovenci in 1848. leto« (V Ljubljani 1888) povzemamo o tem sledeči odstavek, ki ga objavljamo dobesedno:
Kako so pozdravili svobodo Ljubljančani
Bliskoma se ie širila vest o dunajski revoluciji tudi proti jugu. vžgala je Gradec, da ie posnemal Dunai in kmalu ie dospela do slovenske zemlie, katero ie ravnokar bila prekoračila železnična proga, segajoča od Dunaja do Celia. Liubliančanom ie prinesel prve vesti neki ootnik. Prišedši z Dunaja dne 16. marca v Liubliano: na prsih ie imel nripet be! trak ki ie bil za prvih dni mlade svobode Dunaičanom vnanii iz-
Stražnica narodne garde,
ld je stala ob deželnem dvorcu na Kongresnem trgu v Ljubljani
«JUTKO» tt. 73
11
Ncrfefja 25. m. 1928
Kraljica ponarejevalcev
Znamenitemu londonskemu policijskemu uradu Scotland Yard se je posrečilo odkriti številno družbo zločincev, ki so mojstrsko ponarejali podpise na čekih ter osleparili razne banke za velike svote. Družba' je bila sestavljena lz treh samostojno delujočih skupin, načelnica pa jim je bila pustolovka Jožefina 0'Dare, majhna in ljubka blondinka ki pa je kljub temu bila poglavar in idejni vodja nevarne silepar-ske tolpe. Policija sodii, da je ta družba prevarila banke za kakih 100 milijonov, preden je posrečilo razkrinkati plavolasega, kodrastega in sinje-okega poglavarja ter poloviti njegove pomagače Jožefina je bila vedno oblečena z Izbrano eleganco in za njene dragocenosti jo je zavidala marsikaka si avl i ena operna diva Nieni pomočniki so bili takisto nenavadno izbrana družba: v njenih salonih so se zbirali ministri, generali admirali, dliplomatje in odlični inostranci poleg Jožefinine sleparske mladeži. Policija iz razumljivih vzrokov seveda ni objavila imen odličnih vsakdanjih obiskovalcev lepe pustolovke Stroški takšnega življenja so bili naravno izredno visoki in sleparji so morali ponarejati čeke. glaseče se na vedno večje svote. Končno je neka banka postala pozorna na neki Ček. Podpis imetnika računa je bil sicer brezhiben, ali gospod je bil znan kot varčen človek, ki doslej ni nikoli obremenil računa s tako visokim dvigom. Ček so izplačali, toda prejemniku denarja je neopazno sledilo pet detektivov, ld so mu bili vedno za petami ln ga končno aretirali v Jožefini-cem stanovanju. Napravili so iz dvorca lepotice past in aretirali vsakogar, ki se je javil v dvorec, tako da je bila polagoma vsa številna družba pod ključem. Predvsem se je varnostna oblast razveselila, da je med ujetimi tičSd dobiia že dolgo iskanega mojstra ponarejevalcev Jacka, imenovanega »troprsti jack«, ki ga je že dolgo iskala. Jack je bil najgenijainejši ponarejevalec čekov Njegovi podpisi na čekih so bili tako mojstrsko izvedeni, da so jih imetniki računov sami smatrali za svoje Jack je bii nenavadno previden in sposoben »deltvec«. Iz ukradenih pisem je posnel podpise svojih žrtev, poučil se ie natančno o njih premoženjskih razmerah in si je znal preskrbeti čekovne knjižice. Pazil je tako podrobno na podpise, da je za vsako ponaredbo imel posebno pero in po sebno črnilo, kakršno je pač rabil lastnik čekovne knjižice. Pri aretaciji so dobili pri njem dva izpolnjena čeka po 100.000 dinarjev. k>i jih je banka ho tela takoj izplačati, ko jih ji je policija predložila za poskušnjo. V njegovem stanovanju so našli celo zbirko raznih vrst črnila in nekaj sto peresnikov. Priimek »troprsti« si je Jack pridobil pri izpraznitvi neke blagajne, kjer je pre \1dni gospodar nastavil mehaničnega »mačka«, ki je podjetnemu Jacku od .griznil dva prsta Ta nezgoda je bila 'tudi odločilna, da se je Jack lotil laž jega načina za izpraznjevanje blagajn in je pri tem razvil svoje sposobnosti do neverjetne popolnosti. Lepa Jože fina in njena druščina trdovratno taji vsako krivdo, aH dok&zi so pretehtali da bi zanikanje krivde sleparjem kaj pomagalo. Policija nadalje poroča, da se je cela vrsta uglednih osebnosti že priporočala za diskretnost oblasti, da ne M svet zvedel za visoke Častilce bivše tovarniške delavke Jožefine.
2 3
* O N" *
s!-!:8!:
r* <
Specijalna
mehanična
delavnica
za popravo vseh pisalnih, račun skih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in Dlagajn po konkurenčni ceni
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova al. 6/I. Tel 29 <0 3
Vsak naj čita
»PONEDELJEK«
ki prinafta nalnovejfte
Številka 1 Din
Naročnina; mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din polletno 20 Din
Naročajte in širite ..Ponedeljek'
kontoristinjo
i znanjem slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika, stenografije in strojepisja, z daljšo pisarniško prakso, sprejme veletrgovina v Ljubljani.
Ponudbe pod št. 42 na oglasni od* delek »Jutra«
2 Mjufayni?arid
za izdelovanje modelov sprejme takoj
Osječka Ljevaonica žeHeza i tvornica
strojeva d. d. Osijek.
Vsakovrstno
trgovske knjige,
Itrace, map«, notese, herba/rije, <x!j©» mak« knjižice, bloke, Joiske zvezke itd
nodha po skrajno ugodnih eenfth!
Anton Janežlč,
LJUBLJANA. Florjanaka 14 Knjtgovexnica in črtaintca trgovskih knjig.
NA DEBELOl	NA DROBNOl
VELIKO IZBIRO
V
Izbranih vrat
A
po naiugodnejil c«ri-
M PElINKOUfiC ima t
■ms Vam
PIVNICARSTVO »OPSKRBA« D. D
Zagreb Prankopanska al 12.
Ako potrebujete ttvohte ogledati aaie Irtet'
!n -vokus'!1 vrste ^re? ibveif ra kupčHr
Večje industrijsko podjetje
sprejme takoi
py®ii@Is¥ea
ali akordanta ta dobavo apne-nega kamenja, in
ž§aiE@ga mo-stra
za pečenk at>na v visokih kont. pečeh in več dobrih žealcev ra pečenje apna. Samo urvovrstne moči naj pošljejo takoi ponudbe na: Poštni predal 13. — LJubljana.
II
r
„SP£CTmJftS" d. d.
ImL Kooftta Dnbsk* tn KrstIC. t v omlet
ogtodst i« brušene«« Stekla, UoMas« VII. Medvedova mL 36, tat «43 Zacreb, Beograd. Osjek. SredišnKca Zagret
Ir&fcoo awkak>, portatao steklo, maihi-fko sMfcto y~f> mm, otfedaia, broiena nd rsMroatife ^ oblikah, kakor tod! frmSeme prozorne Upe. Izbočene ploJče •/stekle**®* T med Plna, navadna oidedala
POSTELJNO • •
sivo, pukano . * 1 kg Din
sivo/ boljše . . 1 polov, boljše . . 1 belo, dobro puk. . 1 snežnobelo, posebno
fino .... 1 » » 125 polpuh , . . 1 » » 145 puh Ia. . t . . 1 » » 175 puh, posebno fin 1 » » 200 v vsaki količini, po povzetju oddaja
HERMAN HEDLBRUN,
Senta, Bačka
aaai
imamanut
Novo kožo lica!
dobite s »Venuvom«, največjim izumom mo derne kosmetike To me> dicinsko • bioloSko srede jtvo od dr Oorrame & Ci«., Paria, .xlstranjuje v 10 do 14 dneh vse neči» itote lica kakor bore aabore. maioiK grube. pore. hrapavost rdečilo, bobuljice. namrežkano kožo, lišaje in maščobo Koža lica postane zopet elas. tična, b&ržunasto nežna kot malega deteta a izgled lica pomlajen je za mnogo let Ne. brojne priznanice služijo vsakomur na uvid Garnitura Din 92.—. Centifolia kosmet. za« vod, Zagreb. llica 37. Zahtevajte brezplač« ae ilustrirane prospektel
Kodo otooriena
Prva mariborska oblastno koncesijonlrana
sola
Ing. P. Frtedau, Maribor, Aleksandrova cesta Stev. 19
sprejema prijave za prvi kurs, ki prične 15. aprila t 1.
Liudie. ki radi nosilo
PALMA
kauiuk pete.
Prednosti i
CenelSe In tratne)*e so kakor Iz usnia, ugodna Hoja. k» *am ohranja živce.
Poletje se budi s Velika noč se bližal
Dospela je velika množina prvovrstnega blaga za spomladanske plašče, za obleke za ženske moške in otroke, vse v najnovejših modnih barvah in krasnih vzorcih. Prodaja se po zelo nizkih cenah
pri
Oblačilnici „IURIJ
>u
pni K® za Mm mi
Radi popolne upu»titve finih modernih in navadnih volnenih blagov SE RAZPRODAJAJO po najnižiih cenah - Cone po d<>uovoru » manufakiumi trgovini
MARIJE ROGELJ Ltubllana. Sv Petri, cesta 9t. 26. Nihče nai ne zamudi ugodne prilike!
Ljubljana Mestni trg Štev 17 I. nadstr.
Tslston *tev. <£825.
Pomladanske novosti
za promenaane in Športne i bleke. moškt n damske plašče
ima v velik ubin
Aioizij Lombar
modni saion za gosaode in demo wJUBL*ANA tfll.. Ce«o*čk* cesta s««s» 53
NAZNAiM LO.
Naznanim da bi m dnt l aprila zopet otvoril v svoji hiši Trtoo«lje> Loka štev. 53 že
znano star j
trgovino z mešan m blagom
in se bom potrudil da bode vsak čim najtočneje na solidneje in naiceneie postrežen s popolnoma svežim olagom taierega bom imel vedno po najnižjih cenah na zalogi.
Priporočam se
Franc Dežman, Trbovlje-
Praške šunke
prvovrstne na debelo in drobno nudi
tovarna JOS. BENKO
i— Murska Sobota =
ter vse vrste prekatnega mes& in kiobase
po izredno nizkirt cenah. — Priporoča pjsebno ho elirjem in res avraci am sveži KARE mladih prašičev. Zahtevajte cenike'
Garantirano prima blago I	Skrajno znižane cene*
Najstarejša Kleparska delavnica
Jakob FUgl. Turjaški trg 5.
oblastno k ncesionirani vodovodni inštalater se priporota
slavnemu občinstvu za vsa stavbena kleparska dela kakor tudi vodovodnih naprav v zgradbah in privatno Naprava modernih kopalnic, umivalnikov, bidetov, stranišč, pomivalnih miz za kuhinje s toplo in mrzlo vodo ter vseh drugih sanitarnih naprav
Proračuni se izstavljajo brezplačno. Točna postrežba.	Najnižje cene.
tansiio pionlnsKo društvo v LjiiDlian!
razpisuje oddajo
pianinsKega doma v Kamniški Bistrici. Načrti, splošni pogoji in proračuni so na vpogled, oziroma se dobe v pisarni Slov. plan društva v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7 II. nad. med uradnimi urami od 8-12 in 14-18 ure Ponudbe naj se predlože do 15 aprila.
Odbor.
».« rmnffrf	■ inTurunifiiirmno
TERrtOT
>00 CCB <50 CCB
250 CCB 175 ccm
JAP-
fiaratm etiamsion Franciji
•5SS M0T0R IMP0RT Cie ""SI«
Podružnica velebanke v Ljubljani sprejme ta takojšnji nastop
mlajšo moč
z bančno praksa — Pogoji-, popolno »nanje slovenskega in
oddelek »Jutra* pod značko »Banka«;
minili
(šaferja)
spretnega, zanesljivega, poštenega sprejmem za večje posestvo v bližini Maribora. Mora biti izvežban v vinogradništvu, sadje reji kakor tudi živinoreji. Ponudbe s prepisi spričeval na upravo »Jutra«, Maribor pod »Oskrbnik«.
R
Oblastno dovoljena
prodaja pohištva
Radi opustitve pohištvenega oddelka razprodam prekrasne spalnične, jedilničn« •obne, klubske in aalonske garniture kakor tudi druge vrste pohiitva po čudovito nizkih cenah. Prosto c« ogled, brezplačni ceniki pri
KAREL PREIS, MARIBOR
Gosposka ul. 20.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
12
NečJefla 25. m. 192«
Zane Qreyt	6
V
Železna cesta
Roman.
Za mrtvaSki prt sta vzela premišljena moža nekaj kosov Sotor-mega platna; nato sta zanesla mrtvo po golem, peščenem bregu navkreber in sta jo spustila v grob zraven cowboyeve gomile. Spet se je Casey prekrižal Z zasipanjem jame se je ukvarjal dalje od svojega tovariša in nazadnje je s trdimi udarci ugladU peščeni grič. Ko je opravil svoje delo, je bila tudi njegova pipa dogorela.. Prižgal jo je iznova.
»Ho, Beauty Stantonova, tvoj grob je Čistejši od tvode postelje .. . Droben bel pesek iz puščave ... In kmahi ne bo noben moški več vedel, kje spiš.«
Delavca sta vrgla lopati preko ramen in sta odklobuštrala svo-to pot
K K
m
Neprestano je pihal veter h puščave ter v globokih, redkih koprenah raznašal pesek po deželi. Popoldan je zamrknil, solnce se je spustilo h goram in somrak se je razlezel po goli pustinji. Ničesar ni bilo slišati razen curtjanja peska, ječanja vetra in turobnega tuljenja volkov. Samota je prihajala z nočjo, ki je odevala grob Beauty Stantonove. Sence so prirojile iz puščave in tema je postala črna. Večno je piha! veter v to reber, večno je curljal pesek in podsipal vse ter neopazno izpreminjal obličje zemlje. Svetle, mrzle zvezde so se neusmiljeno lesketale Izpod ogromnega, črno-
vSnjevega nebnega oboka. A nad poslednjhn zavetjem t« žene Je
plavalo kakor duh — duh noči, žalosten, samoten, nem in poln
skrivnosti
In kakor je pflaval nad njenim grobom, je plaval nad vsemi ostalimi brezimnimi grobovi.
In prebivalci teh brezimnih, pozabljenih grobov so se pripravljali, da v večni delavnici prirode pomešajo pepel dobrega s pepelom zlega in se po božanski moči smrti tako rekoč raztope v prvine.
Kraj, Id je nekdaj poznal hrupni Benton, ga zdaj nI pomnil več.
Stepni volkovi so klavrno lajali po slavnih ulicah tabora ter vohljali med kupi podrtim in lesenimi ogrodji. Utihnilo je bilo tisto rahlo, čudno bučanje, ki ni bilo ne godba ne radost ne veselje do dela. Benton je bilo samo še ime.
Solnce je vzhajalo nad pustim, umazanim pozoriščem: široka ravno ta, koli, podi iz deska, ogrodja iz lesenih tramov in vmes razmetani zavržki neučakanega zanikarnega prebivalstva, ki se je bilo izselilo v drugi tabor. Jutranji svit ni našel med razvalinami ne človeka ne vobče živega bitja. In ves dan je no.cil veter prah in prašne koprene na ta kraj, kjer so do nedavna v tisočernih borbah vladali trud, zlato, grehota, kri in smrt. Vlak je privozil mimo, strojnik in kurjač sta z osuplimi očmi strmela na razvaline, ki jim je bilo še včeraj Benton Ime. Kakor goba je bil planil Benton iz tal in kakor peščena burja v puščavi je bil tuleč izginil, obremenjen s tovorom svojih strasti in zlih pohlepov. Benton — ime za legendo.
Toda priroda je bila videti bolj usmiljena od življenja. Jefla je zakrivati, kar so bili pustili ljudje. Solnce je -zašlo in prišla je noč s sijajem zvezd. Samotne ure so na jadrnih krilih hitele mimo, ka-
kor bi se v sveti naglici dvtzale, da vrnejo prvinam nlčevne ostanke velikega tabora.
Kakor pokopališče je bH ves kraj in strahovi so se podili nad pjim.
K H
m
Kakor iz uma, poln trpkega začudenja Ip sramu Je Neale pobegnil iz igralnice, kjer je bil udaril Beauty Stantonovo v hce. Le kako se je mogel tako izpozabiti v svojem gnevu in svoji muki! In da se je ta ženska upala izreči ime Allie Lee! Odkod ga je vobče vedela? Tega nd mogel razumeti! Ali je poznala njegovo zgodbo?
Stopal je po temnih ulicah; gibanje in hladni veter sta ga pomirila. Ko je nato začul žvižg lokomotive, je v njem nenadoma dozorel sklep, da se s prvim vlakom odpelje iz Bentona. Brž je hitel po svojo prtljago ta se je pridružil množici, ki je še ob tej pozni uri drla proti postaji.
Globoko v duši ga je skelelo čudno bolestno in nerazumljivo obžalovanje. Kakor drugi ljudje, je imel zdaj tudi on na vesti stvar, ki jo je bilo treba pozabiti. Res usodna moč je bila v zvoku ene same besede!
Skozi okno starega osebnega voza je gledal na kalne hiči in bledo očrtane šotore.
»Poslednjikrat vidim Benton!... Hvala bodi Bogu!« )e pretrgano zamrmral. In vlak je počasi zdrdral po temini, viharni ravnini.
Skoro osem in štirideset ur je potreboval Neale, da je dospel v tabor Roaring City. Mesto, večje od Bentona, je bilo zraslo čez noč in je raslo še vedno — šotori, lope iz deska, barake in kladare — stara, znana, šarena mešanica, samo da to pot ob znožjiu strmih, rdečih utaških hoknov.
Razpis
Delavska zbornica za Slovenijo razpisuje oddajo: zidarskih, tesarskih, krovskih, mizarskih, kleparskih, vodovodno»instalaci> skih, slikarskih, pleskarskih, parketarskih, pečarskih (Lutzove peči, štedilniki) del in dobavo zastorov pri adaptaciji stare okoliške šole v Celju.
Vsi podatki in razpisni pripomočki se dobe med uradnimi urami pri Deiavski zbornici ▼ Ljubljani, Poljanska cesta 12 2n Borzi dela v Celju (palača Hrvatske štedionice).
Ponudbe je vložiti v enem omenjenih uradov najkasneje dne 12. aprila do 12 ure ilopoldne
Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani
Vaše podjetje gre navzdol!
Kriva temu je te Ska to-spodarska kriza, katera se da le omejiti $ sipretno racionalizacijo vašega podjetja. - - -V vaše podjetje mora priti ener. gična moč, ki razume dvigniti tvrdko ne z denarjem, temveč z delom znamo«ti ln z agilno reklamo predvojne umetnosti.
G. šel. podajte mj roko! Sem mlad. vsestransko visoko trgovsko naobražen, z moškim nastopom, energičen ta z neomadeževano preteklostjo. Mojo moč bi rad posvetii podjetju, ki ponrebvije mene in jaz njega.
Prevzamem tudi začasno kako službo. — Urejujem tudi proti majhnemu honorarju knjigovodstvo in drugo. Tajnos/t strogo zajamčena.
Ponudbe je poslat; na npr. »Jutra« pod šifro »MERKUR«
Svarilo in posebno opozorilo!
Različne konkurenčne firme izdelovalcev harmonik izdelujejo in prodajajo harmonike na naše ime Opozar. jamo naše cenj. odjemalce, da že nad dve leti ne proda« jamo harmonik in tudi ne materijala našim konKuren« tom. Vsaka prodaja Lubas harmonik od drugih izdelo« vateljev in drugih tvornic pod našo firmo je po zakonu kazniva. Nadalje tudi ne sme nihče Lubas harmonik z značko Griffstock in pa specijalno mehaniko izdelovati Ponarejevalci, kateri se v zadnjem Času zelo množijo, niso v stanju ustvariti kaj dobrega. Naše rokodelstvo se je treba dobro izučiti Največ jih kvari doma in potem pra» vijo, da izdelujejo Lubasove harmonike. Lubasove har» monrke so kvalitetno delo, precizijski instrumenti, katere samo mi v naših največjih, moderno opremljenih tvor« nicah harmonik v Avtriji izdelujemo in prodajamo v njenih nasledstvenih državah. Ne dajte se premotiti h) kupite naše harmonike le pri našem zastopniku Ivanu Savniku v Kranju in pa Antonu Savniku v gkofji loki
Vljudno naprošamo naše cenjene odjemalce, da opre« mijo pisma z znamko Din 3.—■, dopisnice pa Din 1.50 Ostalo, kaT se tiče vsebine, ostane kakor sedaj v sloven* ščini.
Izdelovalnica harmonik
Franc Lubas & sin
Celovec (K^agenturt), St. Veiterstrasse 36.
Vabilo
Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico vabi svoje
člane
na občni zbor
ki se vrši v nedeljo, dne 1. aprtla 1928. ob 9. uri dopoldne v Gasmbrinovi dvorani, Gregorčičeva ulica itev. 29 8 sledečim
dnevnim redom:
1.)	Prečrtan j c zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.)	Poročilo o delovanju v preteklem letu 1927.
3.)	Računsko poročilo za leto 1927.
4.)	Volitev odbornikov.
5.)	Volitev pregl dnikov računov.
6.)	Določitev članarine za leto 1928.
7.)	Slučajni predlogi članov.
Ako bi ob 9. uri občni zbor ne bil sklepčen, vrS se isti eno uro pozneje pri vsakem številu članom.
Čestiti člani!
Gospod predsednik zveze Frelih iz Ljubljane bo poročal o važnih stanovanjskih zadevah, zaradi česar pridite v polnem številu. Ker pa je vstop k občnemu zboru dovoljen samo članom društva, opozarjamo vse hišne posestnike, ki še niso vpisani pri društvu, da se dobijo članske izkaznice v društveni pisarni, Grego, čioeva ulica št 8.	Odbor društva'
Skrajni čas je!
Čeprav ste z Vašim avtomobilom ali motornim kolesom to zimo le malo vozili je potrebno, da staro olje zamenjate pravočasno s svežim. Pazite pri nabavi olja na to, da izberete res tako vrsto, ki Vašemu motorju popolnoma odgovarja. Le na ta način boste varni pred poškodbami in motor se Vam ne bo prezgodaj obrabil.
Priporočilno kazalo za Gargoyle Mobiloil, katero je izobešeno pri vsakem našem trgovcu, Vam pokaže, ali zahteva konstrukcija Vašega motorja po leti drugo mazilno olje, kakor pa po zimi, in točno vrsto istega. Poglejte torej, predno kupite olje, priporočilno kazalo in zahtevajte izrecno Gargoyle Mobiloil. Pazite pri tem na to, da je ročka Gar-goyle Mobiloila na zapiraču plombirana.
Mobiloil
VACUUM OIL COMPANY D. D.
ZAGREB, Trg »N« št. 5
TELEFONI 10—24 in 13—60
BEOGRAD, Skopljanska ul. št. 5
TELEFONI 21—41 in 44-80
NADROBNO!	NADEBELO!
Velika zaloga vsakovrstnih športnih čepic iz najfinejšega angleškega blaga. Nadalje velika izbera gasilskih in železničarskih čepic s pristno usniatim in lakiranim senčnikom, kakor tudi bogata zaloga vseh potrebščin k spadajočim
uniformam.
Oglejte si zalogo in se prepričajte o nizk«h cenah. F L IGI T EBER - LJUBLJANA - KONGRESNI TRG št. 7 - ZVEZDA
Sivi lasje!
so največji sovražniki mladosti, ter kvarijo lepoto vsake dame. — Želite li popolnoma >u enolično ter v vsaki želj eni nijansi barvati Vaše lase, se brezpo« gojno poslužite od *EXELCIOR=HENNE» dr. Dorraine & Cie., Pariz. Barvanje zelo lahko in enostavno za vsakega posameznika Ne maže rok, kože, glave, niti perilo. — Garantiramo vsak uspeh barva je neškod> Ijiva za lase. Garnitura Din 36.— aKamib« čin ekstrakt®, najpopolnejše sredstvo za barvanje las v svetloplavi nijans Din 40 »CENTIFOLIA« kosmet. zavod, Zagreb, I h. ca br. 37. Zahtevajte zastonj ilustrovane prospekte!
SPOMLADI
naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni
JOS. REICH, LJUBLJANA
POLJANSEI NASIP 4-6 Sprejemališče ŠELENBURGOVA ULICA 3
Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne.
j	Stavbenega tehnika
*	z vsaj Sletno prakso, spretnega v risanju in pisanju, sprejmem
■	za Ljubljano od 1. aprila naprej. Reflektira se le na prvovrstne 5	moči.
■	Ponudbe pod »Železobeton 1928« poste restante glavna pošta
Z a pomlad Vam nudi v veliki izberi ter najnižjih cenah tvrdka
M S Velet Blestel hg šl 13
Ljubljana
otročje dekliške volnene oblekce damskt obleke, kakoi bluze itd
Oglejte si izložoo?
■in«
ne čokolado ne bonbone. Ovomala« tine morate uživati, kei čokolada vsebuje samo hraminost -Jadkorja m kave — Ovomalatine pa dajejo organizmu v koncertnrani obliki po* trebne ogljikove hidrate beljakovin no. masti hranljive soii n za živ. ljenje izredno važne vitamine po« trebne za tele~.ni razvoj Ako torej želite, da bodete zdravi da se zre« dite in ojačite da dobite zdravo barvo ter postanete odporni proti vsem naporom, vzemite za dokosilo in južino pa bodi si v mleku ali v beli kavi 2—3 žličice ovomaltine.
0VOMALT
hranijo, jačijo in debelijo.
Dobite jih v vseh lekarnah in dro* gerijah in boliših delikatesah za ce« no 100 gr Din 18.50 250 gi Din 36.25 in 500 gr Din 63.25 Zahtevajte brez« plačne vzorce, sklicujoč se na list od dr. A. Wander d d Zagreb.
itast &ra&e
damah
in vse nadležne dlačice na tilni* ku. Dod oazduho m aa obrazu odstranite sami na oaipripro-steiši način z mnjm preizkušenim odstranjevalcem dlak — — Komoletn samo Din 60 franko. ako Došliete denar naprej.
Kosm laboratorij W. ECKHARDT. Augsburg, Deutschland.
Ravpnsp'ir«*»»r«tr 12 93
O U C M
!C C
5e
e najboljši AAZPRSEVALEC na svetu Generalno zastopstvo:
5arzel d. d., Subotfca
Zah'eva;te cenkf Dobite ga povsod.
Popolnost je naše
Baš sedaj postavimo v svet naš najnovejši in zbol; šani model »CONTINENTAL 1928% ki bo znatno nad kriljeval lanske vsf>ehe. Nova sestava tkiva, struktur,-gumijaste vozne ploskve in pa obdelava materijala, s» izvršene na podlagi najnovejših iznajdb, v katerih s združeni vspehi, doseženi na cestah, rfrkališčih in labo ratonjih.
»CONTINENTAL 1928" je izboren, radi posebna skrbne izbire surovin in predelave istih, s točno preizkušenimi primesmi, po prvovrstnih tehnifcarjih gumija.
2 leti Mreiita.
Vseh vrst
mlzarsK! In UoIarsKl slro
posamezni in univerzalni z vgrajenim motorjem ali brez n)ega
PelnoMniKI
Welker Merk* §. Wachstein, Wien X.,
LuKenburgersiicasse '2.
7nifatl|i rptip nafrečie skladišče ukrako dvo-iLIli^aiic uut k0ies motorjev otroških valčkov š!valn'b stroiev vsakovrstnih nadomestnih delov pneumatfke Posebni oddeiek za popolftr oooravo emajliranjr »r poniklanje dvokoles. otroških <n> strojev 'td - Prodala na nbroke -•TRIBUNA* P B tovarna dvokole- In otroških vozičkov LJUBLJANA Karlov ska cesta št 4
zičkov ftvalnih
aJjkkovec
uubuakM
KSOSS
MiTHl T&tt t
ProH ml n sili!!
Se nikoli niste videli takih provizij, tako visokih, kakor jih nudimo mil Nov sistem!
Pošljite ponudbe povspeSeno pod značko »Sijajna Nuzzarada 226—196«. Na interrekJam dd. Zagreb, Marovska 28.
s izdelovanjem strešne in zidne opeke, ce» mentnih cevi, votlih stebrov, nosilcev pIo» tov. itd. Vsakdo je lahko izdelovalec svo» jega stvabnega materijala Stroje za to mu nudi Gustav HVBNER tvornica strojev, Wien XII., Wolfganggasse 12. — Telefon B 24—3—96. Ceniki zastonj na razpolago
Zahvala.
Za premnoge Izraze iskrenega sočutja ob priliki pre. rane smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, brata, strica ia svaka, gospoda
Ivana Medveda
mag. pis. oiicijala
se zahvaljujemo najiskreneje za poklonjemo cvetje ki vence.
Posebna zahvala bodi izrečena gg. zdravnikom, g. pu.
kovniku Nediču in odposlanstvu Vojnega okrug*, vsem številnim njegovim kolegom mag. uradnikom, kakor tudi vsem prijateljem in znancem za nadvse čašSeče spremstvo na njegovi zadnji poti in pevcem »Ljubljanskega Zvona* za genljivi žalostinki
V LJUBLJANI, dfie 24 marca 1928.
Žalujoča soproga ROZA MEDVED
Za pomlad rabite prijetne
čevlje, lahke in elastične, pri-
»
pravne za hojo.
Naši polčevlji so iz dobrega boksa. Elegantna oblika in okraski zadovolje popolnoma.
Posetite nas, ker mi postrežemo vsakomur I
Vrsta 9937y^0gg2
t »JUTRO* S!. 73
14
Ne3efja 25. m. 1928
/aroiUlcL tn, ur« dopun Ulo&t, h. ataLk- oglasov, j*, poAcU** na, OgUunM oddddt JTJTBa lj,JJ^n<Xf PrxJ*mov€L UL-4 čdunmo račusv poru* LmJultuc* LjubljaAajt rt J4 7			SpriMAULty4. malih, oglasov za, prv-ietlnjo Hurilko- JUTRA u, zsMjucl (Lasi, pr^d, izidom, lista, ob /puri,. Pjrzntft. spnjdv oglas*, bodoprv-obccfu, u nasLidnjo sUodki Lstcu.
TaUfan st&uilka, 2492	JLaL ooLomkt. služijo v posredovalni, uuuKtfabu. ncuruni abanstocL. vsaka bctgdLa. 50par. Ua^nuuifJi z/u&k Vin, PrutojbtncL za šifro Vin, Ivtitot, dopuwcuya,in, oglas*,	trgovski^ aU rtilajruic^a iruLcaja, maka btstda tka. r-Najnuuyjvxsunk Pm, «r-- Pnslc?buia m Iifro Vui Urt pnttojU nt J€ vpo/Lao. obtJitm, z naročilom., Juts-se oglasi nt pnobajo	Talafcm, sUudka, 24 g 2
Ekspozitura „Jutra"
v Šiški
Celovška oesta štev. 53
sprejema oglase ter daje naslove malih oglasov
Naslove malih
oglasov
Din 2-—
pošiljamo le tedaj. Ce vpraSalec priloži v znamkah pristojbino
Kdor želi prejeti naslove od oglasov, ali kako drugo pojasnilo, naj vedno priloži to malo pristojbino, sicer ne bo prejel odgovora,
OGLASNI ODDELEK »JUTRAc.
Ta stroj
»Triumfjh«
nadkriljuje
rmdi srvoje dcsaktnostt, tr-
Esžnosti prožnosti. mladem in sigurnem teka. naj-pripravnejit razvrstitve črk vse dosedanje stroje — Poltna direkcij« v Berlinu je kupila 600 »Triumph« »trojev 'model 10) — Glav-so zastopstvo ia Slovenijo:
Ludovik Žitnik
mh. delavnica v Ljubljani
Kolodvorska ul. <26.
Sprejema v ipecijalno popravljanj« pisalne stroje — V zalogi barvni trakovi, oglieni papir, papir, zvitki itd	79
Promenadne plašče
svilene in kostume izdeluje po zmernih cenah modni atelje v Ljubljani. Mest.n; trg It 26/1.	9944
Štedilnike
vsakovrstne — najfinejše mizne (Tiscfaherd) ali i nastavkom, obložene * pernicami, za vzidati, izdeluje v najmočnejši izdelavi ter po najnižjih cenah Franc Muhovič, ključavničar — Rečica ob Savinji. 6987
Fr. Eujjan, krovec
Ljubljana. Galjevica it 9 (pri dolenjskem kolodvoru) 6972
Popravila klobukov
vseh vrst za dame in go »pode sprejema od 30—50 Din 8temberge-r - Res. Dunajska cesta 9.	9393
ElektrolnštalacIJe
M luč is pogon, prodaja ta previjanje elektromotor lev, mehanična delavnica F.lektropodjetje. Ljubljana VII Jernejeva eesta št 5 Telefon 3252	72
Vulkanlziram
Tite vrste • r loi o D* (er
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam Kole** ts mo torje P Škafar Ljubljana Rimska »ena 11	12
Urarska ln zlatarska popravila
najceneje in najprecizneje Izvršuje Franc W 0 1 f i n g, ur.tr, Gosposvetska e. 12 10143
Ure in zlatnino
popravlja poceni is hitro D. Marinko, urar t Ljubljani, Florijanska ulica štev. 81.
10087
Popravila oblek in perila
Hrenova ulica 19, pritliSje.
10117



Ključavničarja
ki je bil ie zaposlen pri vodni turbini	in pri popravilu strojev,	sprejme Tovarna lesnih	izdelkov — Jurkloštor.	9947
Trg. pomočnika
z dobrimi spričevali, sprejmem r delikatesno trgovino. — Ponudbe na poštni predal 57, Ljubljana. 9939
Urar. pomočnika
pridnega in vestnega, z orodjem, za mešano delo, sprejmem. Prednost Sokol-telovadec Janko Jazbec, urar in draguljar, Crikve-nica.	9811
Učenko
iz dobre in poštene hiše -prejme v trgovino mešan blaga Adolf Starki, trgovec in hotelir na Bledu. 9814
Boljše dekle
Ki je ie slutilo pri boljši rodbini. sprejmem k enemu otroku v Sarajevo Zahteva se poštenost in Po mo ročnosti znanje nemškega jezika Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	9833
Za spomladansko sezijo
•e najtopleje priporoča cenj. občinstvu hi sprejema tudi popravilo in likanje oblek modni atelje Martin Pevec, krojač, Selenburgova ul. 4.
10166
Mamufakturao in galanterijsko blago
▼zame v komisijo trgovina Ba prometnem kraju. Popu .ae na oglasni oddelek •Jutra« Pod »Gotovost«.
Pek. poslovodjo
za »kupno delo, veščega svoje stroke, sprejmem na deželo. Pismene ponudbe z oznako plače pod »Stalna služba« na oglasni oddelek »Jutra«.	9841
Posredovalnica za službe PAVLA OGRINC Ljubljana Sv. Petra cesta 33
preskrbi najboljšo privatno in hotelsko siužinčad za Ljubljano in izven ter oddaja službe kuharicam na t-akaricsm. blagajničarkam -obancam služkinjam itd — Za odgovor je priložiti znamka za 2 Din 6525
Kontorista
velčega slov is nemščine, i znanjem knjigovodstva, sprejmem takoj Prednost imajo vešči ielezninarske stroke. Oferte z zahtevkom plače na naslov: M Grei-ner, Petrinja.	9982
Kuharico
H hi mi vodila tudi spodinjstvo, sprejmem nudbe: Trgovina na Dunajski cesti it. 21. 10149
Trg. pomočnika
starejiega, kot prvo moč. mešane stroke, prvovrstnega manufakturista. aranžar-ja izložb, dobrega in agil-nega prodajalca, samostoj nega pri nakupu is prodaji sprejmem v večjo trgovino z mešanim blagom. Nastop službe po dogovoru Ponudbe s prepisi spričeval na tvrdko Ivan R o j n i k Slovenjgradec.	10059
Učenko
zdravo in požtenih staršev sprejmem vtrgovino mešanega blaga, z vso oskrbo v hiši. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra.. 10057
Trg. pomočnika
mlajSega, dobro izvežbaue-ga y trg. mešane stroke, resnega značaja, takoj sprejmem. — Ponudbe naj pošljejo le tisti, ki oo iz-u&eni v navedeni stroki — na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovski pomočnik«.
10056
Prodajalko
perfektno manulakturUtinjo, ki razume tudi aranžiranje izložb, sprejme večja trgovina meš. blga na deželi Začetnice izključene Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Spretna 101« 10002
Potnika
sprejme tvrdka T. Soklič, Maribor, Aleksandrova c. št. 43, dvorišče.	9878
Boljša šivilja
•e priporoča cenj. damam sa pomladno sezijo, za izdelovanje oblek od 50—90 Din ter plaščev in kostumov od 100—150 Din. Delo prvovrstno Ljubljana, Kolodvorska ulica 22/III, levo 10159
Najcenejša prodaja
mitim
o omanov, divanov, vse vrs c ž me dobite pr
Fran Jager,
S/. Petra nas p 29
Najcenejša predelava vsen tapetniških del
Pazite na obleke
ker ti veliko, veliko lahko prihranite. Se jo daste Čistiti in barvati ▼ kemično pralnico
ANTON BOC
LJubljana, lelenburgova nllea 4/1
— tovarna: Vič-Glince
kjor Je cena najnižja in najbolj solidna postrežba.

Večja zavarovalnica
v Ljubljani sprejme potnika za organizacijo in akvi-zicljo v Sloveniji — proti fiksni plači in proviziji. — Strokovna izobrazba zaže-Ijena, ni pa predpogoj — Agilnost in obsežno znanstvo v vseh krajih Slovenije predpogoj. Ponudbe z navedbo, natančnih podatkov o prejšnji službi pod šifro »Spreten in trezen« na oglasni oddelek »Jutra« 10011
Natakarico
mlado tn lepo, ki zna računati, sprejmem takoj za restavracijo ln kavarno ▼ SI. Brodu. Mesečni zaslužek okoli 3000 Din in hrana. — Ponudbe na naslov: M. Cvetkovič, SI. Brod.
10018
Zobotehnika
mladega, ki Je izveibaa v kavčuku n slatu, sprejmem Ponudbe na ogla« oddelek »JutTa« pod »Zobotehnik«.
10038
Knjigovodinjo
inteligentno, boljšo, t znanjem slov., nemške ln srbo-hrr. korespondence, strojepisja ta občevanja s strankami, sprejmem takoj ▼ dobro ta trajno službo. — Pismene ponudbe v nemščini pod »Pridnost in poštenost« na oglasni oddelek »Jutra«.	9979
Kuharico
H opravlja rta dola. sprejmem na Bledu v privatno hišo. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 9965
Krojaškega vajenca
sprejme takoj Franc Premoli, Aleksandrova cesta 1 10146
Krojaškega vaienca
sprejme Franc Aviič, Holz-apflova ulica 7.	10012
Natakarja
s kavcijo sprejme takoj kavarna »Narodni dom« v Kranju.	10108
Vajenca
za Izdelovanje glavnikov sprejme takoj s hrano in stanovanjem v hiši A. Ber-nik, Skofja Loka štev. 54.
10069
Učenca
g primerno trgovsiko na-obrazbo, sprejmem v ma-nulakturno in galanterijsko trgovino v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« poJ »Veselje do trgovine« 9957
Železostrugarja
prvovrstnega is kovača iz-vežbanega v kovanju »trojnih delov, sprejmemo takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod «St. 981«.
9810
Učenko
sprejme M. Ocana, strojno pletenje, Trubarjeva ul. 1 (pri sv. Jakoba mostu).
10179
Prodajalko
za delikatesno stroko ln mlekarno »prejmem Reflek-tiram samo na izvežbane, mlade osebe, ki »o v tem poslu popolnoma verzirane. Pismene' ponudbe s navedbo plače itd. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cača-k«.	10177
Posiovodinjjo
za trgovino z mešanim blagom sprejmem. Le 25.000 Din zmožne kavcije naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »15. maj 928«.	10165
Samostojno
kuharico
srednjih let, s letnimi spričevali, katera opravlja tudi vsa hišna dela s postrež-nico, »prejmem k 2 osebama T Ljubljani. Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna in dobra služba«.	10164
Dekle
srodnjh let, ali vdovo brez
otrok sprejmemo za hišnico in druga domača dela Biti mora zdrava in imeti vsaj najpotrebnejšo opravo. Nudimo ji lepo stanovanje, obstoječe is kuhinje in solnčne sobe, z elektr razsvetljavo, in dobro hrano Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	10158

4/-j g i4
Knjigovodja
bilancist
korespondent slovenskega, nemškega ta italijanskega jezika, želi popoldanski zaslužek Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro Samostojen«.	10173
V pisarni
v kakem uredništvu, v trg podjetju ali v kakem teh ničnem bureauu želi službe dijak s sedmimi gimnazija mi Id ima tri leta modro ■»lovnih študij in je ie po »lova] par mesecev pr uglednem podjetju Naslov « oglasnem oddelku »Jutra« pod značko »Natančen in uporaben za vse«. 9945
Zastopnika
za Slovenijo, ki je voljan delati za provizijo, sprejme zagrebška veletrg opojnih pijač in likerjev Prednost majo že v stroki uvedeni Ponudbe na oglas oddelek Jutra« pod šifro »Agilen zastupnik«.	9900
Zastopstvo
galanterijskih in modnib predmetov prevzame agilni zastopnik Cenjene ponulbe na oglasni oddelek »Jutra >od »Izdelovalci	9783
Potnike
dobro vpeljane, sprejmemo za prodajo alkohola v vseh večjih mestih. Ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Marovska 28. pod značko »Putnik 43-27«.	9817
Šivilja
gre na dom šivat obleke Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	10121
Šivilja
-prejema v delo na dom obleke ta perilo po nizki ceni — Se kar najtopleje priporočam. Mestni trg št 12/11.
10116
Krajevne zastopnike |
za Celje. Maribor In Ptuj
sprejmem za prodajo avtomatičnih brzovag, proti dobri proviziji. — Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja poslati na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Velik zaslužek«. 10027
Agilne zastopnike
za o bi, k privatnih strank, v propagandno svrho. »prejmem. Podrobnosti 25. t. m od 10.—14. ure v Križev niški ulici 5/II.	10136
Družabnika
sprejmem v mojo dobro vpeljano trgovino, katera se nahaia v prometnem trj pri glavni cerkvi na Lr Štajerskem Dam jo tudi v najem ali pa prodam zanesljivi in agilni osebi Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9890

Potnike
zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvor-nica pijač. — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28« na oglasni oddelek »Jutra«.
10132
Dopisnike
za Ljubljano in vso Slovenijo sprejmemo za informacijski biro. — Samo že vešči tega dela. naj pošljejo oferte na poštni predal št. 183, LJubljana. 10124
Trg. pomočnik
manufakturist, želi spremeniti službo, najraje v kako večjo trgovino. Naslov v oglasnem oddelku Jutra pod značko »Btremljiv«
10019
Kontoristinja
samostojna knjigovodinja in korespondentinja, z večletno prakso, perfektna v slovenščini, nemSčini, srbohrvaščini. deloma italijanščini. vešča strojepisja in vseh pisarniških del. želi takoj premeniti dosedanje mesto Ponudbe prosi pod »Knjigovodinja 30« na ogl. oddelek »Jutra«.	9834
Pekovski pomočnik
vajen tudi pri peči, želi službe za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 10086
Zastopniki!
Odkrito povedano! Samo mi vsej Jugoslaviji pečamo za prodajo vrednostnih papirjev. švicarskih ur in drugih predmetov fiksno plačo 1500 Din in poleg tega še visoko provizijo. Zumbulovič. Ljubljana Aleksandrova cesta št. 12.
9881
30 % provizije
dajemo našim potnikom ki obiskujejo privatne stran ke. za vse kupčije proti >ovzetju Tudi na obroke Potrebna majhna kavcija Speeialimport - Ljubljana Vegova št. 8. veletrgovina oljnatih slik na platnu
826*
Zastopnike
prodajo d'i srečk na obroke Sijajni Orezkonku renčni zaslužek; lahko po -tavanje — Razen isdatne provizije le posebna aa grada ta' gotovo količino rečk Prijavite se takoj Bančno poslovalnico Bezjak, Maribor Gosposka ulica 25	6628
Sigurno eksistenco
nudimo vsem prodajalcem prvovrstnega, izredno ce nega gasilnega aparata. — Strokovno znanje ta kapital ni potreben Kdor pošije 250 Din. dobi vzorčno ko lekcijo, vredno 500 Din katero lahko tudi proda — Pri dobrih uspehih fiksum in provizija. — Ponudbe in denarne pošiljke na naslov Novitas. Subotica
Pisarniškega
uradnika (co)
prvovrstnega, zmožnega samostojno voditi pisarno trgovskega podjetja na deželi, ki ima več podružnic, sprejmem. Za kavcijo vložiti primeren kapital, s katerim je udelžen procentu-alno na dobičku. Plačo določimo fiksno ali procentu-alno od prometa. Nastop službe že 1. aprila. Stanovanje preskrbi podjetje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Konkurenca«.	10170
Preiskovalke Jajec
na lui (Eierleochterinnen) samo dobro izvežbane ta s dolgo prakso, iflčem za takoj na zaposlenje od 2—3 mesecev t stanovanjem in hrano. Ponudbe z zahtevo plače na naslov: Iso Pic-k, izvoz jaja, Da-ruvar. 10036
Gospodično
Inteligentno, otroke ljubečo, sprejmem k dveletnemu fantku. Prednost majo one, ki to delovale ▼ otroških vrtcih. Ponudbe t tliko na: Dr. Matija SchOffer, Subotica, Bogovičeva 19. 10123
Kuharico
samostojno, ki bi kuhala za 20 gospodov, sprejmem. Nastop službe 1. aprila. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Dobra kuharica 8>.	10187
Bančno podjetje
dobro vpeljano, sprejme zastopnike za prodajo državnih papirjev. — Dopise pod »Lahek zaslužek 5000« na anončni zavod Hinko Sax, Maribor.	10037
Dreser psov
nemškh ovčarjev, doberma-nov, bivši policijski uslužbenec, vzame v dresurg 2—8 pse, samo proti dobri plači. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	9999
Zastopnike
agilne, resne ia poštene, sa prodajo obvesaie R a t n e štete (vojne škode) na obroke. I i č e m o v vseh večjih krajih Slovenije -Pri pridnem delu le moino zaslužit mesečno po več tisoč dinarjev Ponudbe n» »Posest«. Ljubljana Miki« šičeva cesta 4
Potnice
sprejmem za prodajo nove-
S predmeta. — Potrebna velja 300 Din. Ponudbe pod »Privlačen predmet in visok zaslužek« na oglasni oddelek »Jutra«	9959
Potnice
za prodajo finega damske-ga perila »prejmem. Ponudbe pod »Visoka provizija« na oglasili oddelek »Jutra«.	9960
Inteligent
z znanjem knjigovodstva, korespondence in jezikov, zmožen kavcije, želi kakršenkoli postranski zaslužek. — Cenj. ponudbe pod Šifro »Resen in zanesljiv« na oglasni oddelek »Jutra«.
10152
6. Th. Rotman;
Kralf Debeluh in sinko Debelinko
Kleparske obrti
bi »e rad izučil pošten, 14-leton fant — najraje s vso oskrbo t hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
10103
Pošteno (tekle
s dobrimi spričevali, vajeno vseh hišnih del, zmožno tudi v kuhinji, gre tudi na gostilno Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod iifro »Poštena in zanesljiva«.
10096
Službo sluge
ali inkasanta telim proti garanciji 10.000 Din. Naslov poslati na oglasni od delek »Jutra« pod značko »Kavcije zmožen«. 10097
Pletilja
začetnica, želi službe. Naslov pove oglasni oddelei »Jutra«.	10092
Mladenič
želi službo pisarja Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »125/928«.	10141
Bivši uradnik
Okrožnega urada za za zavar. delavcev
želi stalne službe T kakem večjem industrijskem pod jetju. tudi na deželi. Zmo žen vseb pisarniških poslov in kavcije. — Cenjene ponudbe na oglas oddelek .Jutra« pod šifro »Dober in vesten uradnik«. 10138
Tkalski strokovnjak
s tridesetletno prakso v tkanju bombaževine, želi v Jugoslaviji službo ravnatelja tkalnice Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« po l Energičen 200«. 10139
Trg. pomočnik
vojaščine prost, vešč mešane stroke, želi premeniti službo. Reflektira na večjo trgovino v mestu ali na deželi Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Dobra trgovska moč«.
10079
Kontoristinja
večletno prakso v samostojnem vodstvu knjlgovod stva, vešča vseh blagajni ških poslov in drugih pisarniških del. želi stalnega namešfenja. Vloži lahko tu di kavcijo v hranilni knji žici.	9923
Doživeli boste čudež!
Gospodična
nameščena več let v knjigami is papirni trgovini vešča perfektne dovenšči ne in nemščine nekoliko srbohrvaščine in francoščine. želi premeniti službo. Event gre tudi kot pomočnica k zdravniku ali zobo zdravniku, ali kot družab-nica in strežnica k bolni lami Natančne ponudbe na podružnico »Jutra« T Mariboru pod »Pomlad 1928«.
9802
Avtomehanik
dobro izurjen v vseh v to stroko spadajočih delih — "šče službe Gre tudi za ovozača Cenjene ponudbe Ja oglasni oddeleik »Jutra« pod »Vesten 52«. 10052
Trg. pomočnik
mešane »troke. z Ia referencami, vešč tudi nemšči-in srbohrvaščine, želi primerne službe. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«.
10154
<Kaj se pa tam-le godi??» se je tisti mah oglasila želva. Vsi so pogledali tja; zagledali so dva slona, ki sta se sklanjala nad jamo. V obupu sta mencala z nogami in prelivala solze, debele kakor krompirji. Naša četvorica je stekla k njima. Mlad slonič je bil pal v jamo, ki so jo bili lovci izkopali in pokrili z vejami.
Zanesljiva uradnica
daljšo prakso, perfektna nemška in slovenska kore-aondentka, želi premeniti luž bo takoj ali pozneje. — Dobra spričevala na razpolago. Ponudbe na oglas oudelek »Jutra« pod šiiro »Le v Ljubljani«. 9859
Trg. pomočnik
železn. in špecerijske stroke, mlad. dober prodajalec prosi zaposlitve v trgovini ali drugje. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena moč 85«
10085
Boljša gospodična
ieli službo blagajničarke ali kaj sličnega Gre tudi kot i vzgojiteljica k otrokom — ■ Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 5»,	10105
Kroj. pomočnik
marljiv, išče službo v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10080
<Joj, joj. kako naj rešiva svoje dete?) je stopala mati Slonova. — <Jaz Tem, kako!» je vzkliknil Debelinko in mati Slonova ga je takoj objela t rilcem in si ga je podriala na uho, da bi ga bolje razumela. cPoteptajta robove jame,> je nasvetoval Debelinko, <in nanosita vanjo rej. da bo mogel sinko iz nje.»
Trg. pomočnik
mlajši, vojaščine prost — želi premeniti službo v mestu Sedaj vodi popolnoma samostojno podružnico — Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Podjeten«.	10074
Trg. pomočnik
mlad. vojaščine prost, is-učen špecerijske, barvne, železninske in kolesarske stroke, vešč slov., srhohrv. ta nemškega jezika, išče primerne službe za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Služba 333«.
10066
Gospodična
starejSa, Inteligentna, ieli službo gospodinje pri samskemu gospodu aU goepe. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Inteligentna«.
«1 seveda! Tega bi se biia res lahko spomnila!> je vzkliknil oče Slon in štorklja je pritrdila: cDa, da, pamet je boljša ko ža-met!» Slona pa sta neutegoma uteptala robove in nametala v jamo toliko rej, da sta jo napolnila do vrha.
Strojnega ključavničarstva
ali mehanikarstva te leli izučiti krepak ta marljiv deček s dežele. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv ta zanesljiv« 9929
Uradnica
z daljšo prakso 'n perfektnhn znanjem nemščine ter slov., zmožna tudi angleščine in srbohrv.. želi premeniti službo čimpreje. — Ponudbe na ogl. odd. «Jutra» pod znač«o •Najraje od 8—2».
»858
Trgovski sotrudnik
vojaščine prost, z 8000 Din kavcije, žel5 »talnega na-meščenja. event. prevzame tudi zastopstvo dobro vpeljanega predmeta. Cenjene dopis« na oglasni oddelek »Jutra« po,i šifro »Mešana troka 28«.	10131
Uradni Ust
letniki 1919 do inkl. 1926 naprodaj Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 10128
Esselborn
Elektrotechnik. prodam. Ni ogled pri Hinku Sever — Sv Jakoba trg. 10155
BSA motocikli
najnevejši modeli 1928 so dospeli Zahtevajte cenike od zastopstva »Automobiles Motorvkles«. Maribor Trg Svobode 6.	7950
Trgovski potnik
• zborno vpeljan po vsej Sloveniji, želi službo potnika. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden«.	10133
Gospodična
želi službo v trafiki aH v kakem kopališču za izdaja nje perila. — Ponudbe na o<rlasni oddelek »Jutra« pod «A. C.»	10183
Motorno kolo
B. S. A„ športne tipe. zelo malo rabljeno, 3 % HK, dvojnim sedežem, prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »10.000 Din 10084
Motorno kolo
Harley Davidson, elektro-model, novejša tipa. skoraj nov, ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10082
Šoferska šola
laje D o o k tn izohratuie praktično Iv teoretične
kandidate za samostojni šoferje Pouk |e temeljit in aspeb siguren Kandi late spreiemamo vsak dan Prospekti grati» ffatanfn» nformacije t avto šol 7.»?reb KairtOi 15 telefon II 95	m
Jecljanja
se temeljito in trajno oo vadite Najboljše priznal-oiet ta> reference Prijave vsak las od 9 —11 is od ž —S ? Ljubljani. Beetho* nova oitca i ontiičje — Pavla Kovač, ipecijalistl nj» sa govorilno gimnasti to	«S
Klavir poučuje
boljia gospa. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurno izreden uspeh«.
10148
Nemščino poučujem
in dajem konverzacijo po najboljši metodi. Stari trg št. S/II, desno.	9763
Znamke drž. SHS
samo večje vrednoeti kupujem v vs$ki množini. — Ponudbe z navedbo cene in količine na naslov: E Seči — Filatelija. Subotica
8090
Znamke
zbtako 8860 različnih 2000 Din, 1850 različnih za 280 Din prodam. Dopise na oglasni oddelek »JutTa« pod šifro »Poceni 128«. 10078
Knjige
▼sebine, slovenske, hrvatske ta nemške, kupuje Ljudeka knjiinica, Ptuj Oferte na naslov: Plevnik, Mestna hranilnica, Ptuj.
8234
"Ilustrirani Glasnik*
štiri letnike, ta dva letnika
Reclams Universum
1 1911—12 (po 8 knjige letnik) ter več drugih leposlovnih ta mladta. knjig, vse vezano, selo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10090
Vidovičeve knjige
za 4 niije razrede deloma vezane, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
10175
BSA motocikelj
najnovejši modeli 1928 so dospeli. Zahtevajte cenike od zastopstva »Automobile« Motocycles«, Maribor, TVg Svobode 6 Za ljubljansko oblast: Pavel Štele, Ljubljana. Poljanska cesta S — Telefon 2942.	7950
F. N. motorno kolo
500 ccm ohv., novo, z garancijo predam globoko pod tovarniško ceno — tudi na obroke Na ogled v trgovini H Kenda, Mestni trg št. 17.	10008

Nogavice
raznih vrst najceneje priporoča Osvald D o b e i c, Ljubljana. Pred škofijo 15 90
Suha drva
poceni naprodaj v Prečni ulici 4.	9826
Trboveljski cement
rsa* dau rvei. v pauirn*. tih vrečah ta (RAVERzb uudi Fr Stupica teleznina. Ljubljana	6564
Lahek brek
v dobrem stanju, prodam Naslov T oglasnem oddelku »Jutra«	10003
Kokošje perje
pisano po Din 15 kg. belo po 25 Din. »ivo gosje perje po Din 60 kg in belo gosje perje po Din 100 kg — vse franko Maribor Exportna družba Matheis, Suppanz in drug. Maribor, Cvetlična ulica 18.	8095
Najlepša drva
Cebin Wolfov» ulica 1/11
n
GOSPODINJE!
Jeklena peresa
od gramofonov, različnih dimenzij, odda veijo množino po nizki ceni tvrdka A. Rasborger, tvorn. zaloga gramofonov ▼ Ljubljani 9980
Triciklje
t »krtajfeo is napisom tvrA. ke, za prevažanje blaga, pripravne ta trgovce, pekarne in mesarje, izdeluje »Tribuna« F B L., Ljubljana, Karlovska cesta 4.
46
Pozor ženini in neveste!
Žimnlce
.matrace). posteljne mreie, železne postelje (zložljve), otomane divane ta tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolt Radovan
tapetnik
Krekov trg štev. 7
poleg Mectnega doma. SO
Stroje
za Izdelovanje 1 e t e n 1 h okroglih škatlic za lekarne in kemične industrije, za 30.000 Din vpeljem in dobavim Ponudbe pod šifro »Visoka uvozna carina« na oglasni oddelek »Jutra«.
10115
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje v največji tovarni Jugoslavije — Mehanična vrvarna Šinkovec — Grosuplje.	261
Bencin-motor
stabilen, v najboljšem stanju. 3%—4 HP, prodam po zelc ugodni ceni. Pripraven za pogon manjšega »troja. — Naprodaj tudi ittrt
moško kolo
T. Novotny. Ljubljana — Opekarska cesta 26. 9989
Parni stroj
tendem i kondenzacijo 100 t. efekt., razvod aa ventile. zamašnjaJk z 6 gonilnimi kvadrat. vrvmi, prodam. Nadalje 1 >arni kotel iz Ia jeklenih totlovin, izvor Teplitz na Oeškem, kur. pi. 50 m*, atm 10. rešetko za kurjavo lesnimi odpadki, premogom. žaganjem itd. — Vis kompletno s parnimi cevmi, ventili itd., dosedaj dnevno T obratu, vse izvrstno ohranjeno Na ogled v tovarni usnja v Mokronogu, Dolenjsko — Prodam radi elektrifikacije. Poleg tega še istosmerni dvnamo 30 k. za luč ta »iio. • 9975
JE DOSPEL!
P R E D
N
K
U
p al oglejte zalogo q krasnih brzošivalnih VJ strojev, najnovejše CI iznajdbe moderne tehnike Na ts stroj iivate Mpoinoma enostavno vsakovrstno blago našitke is čipke • cikcak šivom, ve-iete vezenine, gumbe in gumhnice Pouk v vezenju brezplačen — Prodaja tudi na obroke Ceniki franko »Tribuna« F B L., Ljub-Ijasa, Karlovska cesta 4 4S
MR.BAHOVK
PLANINKA zdravilni taj prenavlja, Cisti Id asvežttje kri. kzbollša slabo prebavo, slabotno delovanje tre-ves, napihovanje, obolenja mokra fine kisline, (eter, žolča in iolčni kamen Vzpodbuja apetit in izborno učinkuje pri
arteriosklerozi. •Planlnka* C a j Je pristen v plombiranih paketih po Din 30 s napisom proizvajalca
Lekarna Babovec Ljubljana. Kong. trg (Dobi se v vseb lekarnah.)
li" H" H-ffiCl
«JUTRO» ft 73
18
lfeM)i 25. m M
lira, zlatnino
Mbnla* k	ki
krtla Mdi aa}e«fte> A hck «kter, LJubljana Isieatrirgova ilki fcw 3
10
Premo«, drva. koks
ki OC*)« nad) lruifc* •Ilirija* Dnuij-ka <est» 46
(pole* H
lefoo «880
fttkotnikal
le
en?
Drv«
„______pašteto« tttmr.k'
•d iag* w stehka irva t* Bitk! >«at >k»tavlj» m dou
Eim» i*g» V Bcagnettt
jabijima. u ioreni»kin kolodvorom	W
čevljarski stroj
{•Illttdsr) po ugodni ceni
rroda Andrej Za.pl ot nik — r. Petra najip itev. 15.
»571
Šabloni za ročna dela
6»rni*«ra (161» šablon) «lepijo! nortiraiiimi -norci 180 Din, s*»toječa i« stenskih ičltnikov, prtov, kuharic,
Jirti	u cvetlična *to-
aia. nočne omaro e in za :mhnc košarice, vitraž, Cipk u perilne omare in kuhinj«, rasnih vzorcev u kombiniranje blazin, milje-Jev itd Razpošilja trgovina I Podboj, Ljubljana,
Br. Petra cmU. 10029 ■--
Počen! prodam:
lelea dvokofieo ta s&ladt-1,**: plug, želeten, avole-pumi* »Amag». novo, d*ojno; 2 iziijaka. ie-letna CAua^o««): r f 11 o (Aufzuirrolle; 80 cm premer: Kugelklosei (Auster-liti patent); vrtno klop, leletno; kotel brzoparilnik »Alfa»; t soda za bencin, ieletna; škarje, težke (He-bel»eh«rTe^ Škarje, kroine (Krei»»!>cberre); rtružnico, kitno. 1 »eter (Dreh-bartkV, 4 električne svetiij-ko. medene " omaric,«; 60 mutrov leltne cevi 8-8 ta vodovod; 11 kompletnih lalutij aa okna 90 cm ši-rokoed: 8 kompletne ep« 1-«loe, trde. fine; 1 kompl.
Jedilnico orod» ceno Franc iulek. Bled I.	«30
Velikonočna
razprodaja
14 dal, rsanovrstiiih igrač.
?fckoiertje, koametike, par-umerije, kolinjsko rod«, Lep« libira »prehajakk in Športnik pali«, kompletne opreme u pa« itd. — Za obilen obt*k m najtopleje priporoča Lud. Dolenc, Sv. Petra cesta it. 8, nasproti Llojda.	10161
Knilgovežkl šivalni k raaalal 11 r • i
pod polovično etao n*pro-daj Naslov pore oglasni oddelek »Jutra».	»549
Gostilno z mesarijo
iobrc idoio. pol are od Maribora, ob okrajni eeotl, tik farne cerkve. s pripravnimi prostori le ta v«ako drugo obrt, takoj poceni predam, event. oddam na račun. Vprašati v Mariboru, 8odna ulic« 30/1 — desno.
10089
2 medvedovi koži
in salonsko ogledalo poceni prodam — Nfudor v ogla«, oddelku »Jutra». 10048
Eksistenca za dame
B (tekamo fablonov lahko trgovci «*oj tioslovni promet dvignejo kar najbolje. Moderua tiskarna (pred-iiskarija «*toji-. 24 »raje, E pregrinjala ta voziokfe, 6 kombinež. 6 svilenih bla-tin. 6 mlljejev. 4 garniture ta -itole 6 prtiCkov 10 pr-tičev ta omare. 12 posteljnih blazin. 6 brisač 12 za oblačila. 12 lesenih modelov, 1 pregrinjalo sa postelj 8 ta š&etk*. 8 ABC serije, 1 brisaika. 1 blazina ta berve. 1 »Spritter* ganil-tura, 15 ta ta*e. 8 prtlče ta r.iike »tolče, 8 vitraž, 8 kuharic. 6 tekačev 10
firland. 12 motivov 10 Su injskih čipk, 12 blazin ta divane 12 robcev 6 napi-»ov 1 »tor., 1 zastor 4 glavnike. 100 razni! imen 8<} raznih vzorcev pol kg barve - Va* to pošljemo frank o po povzetju za 200«' Din Blago, ki eventuelno ne bi ugaslo zamenjamo gamocl Leooold. Senla VI. Bačka moderna tvornica labloaa za ručne radovs
9727
Šivalni stroj
V«akoTi*too doto
tapo> m Mjrlijlk wwt I y»di» t
Černe — jnvellr
ujaMlM«. WoJtov» alica i 68
Travnik j Hl*v lo lopo
Mnataf kft I	Kajitv T nlllM 11 Hk, kakb>* li
odd2k» oddelka «Jatrm».	»» M«	' £ ,»£:
<Jutra». '	»924 __I ^	J
oaatn Ljubljano. Plaža d« 1000 Dia "
Radi IzselHvo
prodam hit« • tadalaa zelenjadnim rtto«, ▼ v«6- skladSUem
Tnkal	I 1000 Dia no^ln*. Ponadba
.Malte, fa^osr-M«, \*ŠL£ J* m ^ ▼ oootra mMU, t oUimia I	loaw
i k ki«
Jot jo, telo
jem Ura — pripravno aa	prometna toftka, telefo« etc. CfunnvanU
.	. obrtnika ali vpokojenca —	niaka najemnin«, odstopim OIOTOvanjo
OO nOSB hOZE ogUsaem ^	ifajsaJTiSa L T Marfboru
^UIIIUVV	___nu/milkl ln tkladilftnl
iov""ptimakl k tkladiiini I	iT^S^ tav^
k ra« draga o* divjailne I	| inventar Odkupnina ca Din	"J"«*JV®T<»-
kupaj* k «neslJ»T0 dota J Enodružinsko hišo «0.000. Ponadte pod Wro	£
» lokalom ta obrtnika, Uokal Dk 80 000» na	^T^d
aa, riorijaneka ulic. it » farni cerkvi v ve8)em kr^-1 oddelek «J«tta». 101« |	^	lwn
• ' ja in enonadrtr. hilo ta vpokojenca pri Celju proda m.	i Breznik. Celje. Dolgo polje
nioae | n. i.	»746
Lokal hi sobo
Dokore ta ta nra*tore oo 20 cm oaprej k a p a i o *
_ . Stanovanje
,redki	%-t eob. t iredlni
vsako brt, J™?* - m tričlanaka dmlim. -
Vpraiatf pri H««fkgerja, p<m u { oddelek
T
za
ritmnolin, parna Ue« EnOnadstrOpnO WŠO vinska klet, Sv. Petra «L	ISo .Maj S
V ScagnettL Ljubljana , 4 aobalni, kuhinjo, jedil-	101561 avgust«.	iOOOO
"" I n rt jKfj m K r\ in troro niirt C I	____ I
no shrambo in verando, t - | dvoriščem ter prostornimi lokali, ta vsako obrt aH
* ,	w ■ lokali, ta vsatto oort an	Skladišče
železno Diagajno pisarne, po primerni ceni v bMlki glavnega kolodro-dobro ohranjeno. ««dnje proda Janko Filec, Novo ra oddun ▼ naje« veliko, k a p I m. Ponudbe mesto, Dola ulica itev 81 | v oglasnem oddel a navedbo cene ln dimen-1	7642
em Naslov | elku Jutra. 10114
til <Ji
e na oglasni oddelek | utra* pod «Blagajna>.
101111
4 trgovske biSe
(00—180.IKK) Din) pri posta
~,____x1r . , i, i ji tn farni cerkvi proda
Stare mOŠKe ObleKe Breznik. Celje, Dolgo po-	.
in druge kupujem ter pla- lje 1.	9747 TrgOVinO ali gOStlmO
____.Sam najbolje. D&pi-nica za- -- eventuelno oboje, t okraju
•ffinger. tn čevljarak! »troj hlostuje, da pridan na dom.	__Ptuj vtamem r najem..,-
<Cilinder* po telo nitki ce- A. Drame, Ljubljana. Gal- HlSa Z gOStllnO Ponudbe na ogla« oddelek ni naprodaj na Krekovem lusovo nabreije 29. 10142 raventarjevm in 1 oralom «Jutra» pod iifro cPtuj».
trgu 10, dvorišče. 10122 j ____|	tik glavne ceste.	lOOotš
'	pripravna za trgovino na-
« t » I - -j---—------ i prodaj ta 88.000 Din Na
2 moderni Spalnici enako napetosti, 8—16 HP slo, pove oglasni oddelek ugodno proda Andlovic, kupim t ali bret kstala- <Jutra».	9438
Domobranska ooota it. 28. cijskega materijala — Po-10129 nudbe t navedbo cene na opekarno Jelovšek, Vrhni-— 1 ka	9996
Selitve
BMtK k aa doteiv
strokovno k najceneje potom
dlovenl* f r a n s a o r
Ljubljana, jiikloilčevi cesta 96 »lefor « 2718 8t>
Snafno sobo
t Mam, t tlaktrk* k oo-poriraaia vtedoa k stopnic, rreat tadl oote k kuhinjo, prasko ali opremljen« 1*4« aa takoj mirna oeoba. Ponudbo a* oglaani od d tlok «Jatra» ped iifro »Mirao	»888
Sobo
lf k aratoes j »adki BMta. l m d dvoma
poatoijaaa, • traso »operiranim vbodom telim ta april, oront. staj. Ponudbo na oglasni oddelek «Jntra> pod «Maj 900».	10287
Sobo
!,oV pore* otkSf^deli i T^V^k^ ŽZ •JutnU	10109 r«"« (med 90-85) na ogl
1 odd«lek «Jutra» pod »Skupno delovanje*.
Ml raoa> r rrrfco lonitTa,
• pottooo Mxxfi&Mk mlr-aofa aaataja k vo*»o (•■
■podinjatra Pooodajo aaj pohištvo k Mkaj dat«. -Upottavam aaracraJoM k
dobroortM foopodlSno, ka-tark oBj >o mina doat — Ponudbo s sliko aa ogkol oddelek <Jvtra» pod Hfr« «Poetaja».	10068
Prednost
otoikaK oo aa to aa»ai» imajo aamo hlerko hotelirjev ali vdore istih bret otrok, c imenom Anica. — Želim, da posedujejo K vi-šine mojega kaitala Dame 5edn<- tunanjosti naj itvo-lijo poslati dopise, Se
Sobo
lopa ofrea^jooo, oddaa takoj »arno boljiejna gospodu Naslov v oglasnem oddelka .Jutra*.	1007«
iifro Pod
to iifro proedm tudi event. vprašanja aa natan&nejle podatke, katere t«m drage voljo pripravljal dati. 7948
PekarUo
dobro vpeljano oddam U koj v najem Event prodam tudi hlio t pekarijo Ponudbe na oglaa oddelek
Stanovanje
li *ob.. kuhinje ta t elektrifinc raavetliavo oddam takoj r BoinJ dolini cesta 0/26	»990
Mirna stranka
Decimalno tehtnico
za 400 kg, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
Kolo
10126 I za uravnove&enje (Ausglich-
schwungrad). premer 1800, od kolodvora Brezovica lč . _____________
širina 180. osovina 90 mm. minut ponlIdbe na naalov manj 50.000 Din, vzamem Kopalno peč teia 400-600 kg. k «P1 I Leopold Červ. Zg. Šiška takoj v najem Najraje na skoraj novo. poceni prodam ^elepoeestva Beltin- a ^ 100881 lejEeIi Ponudbe . podatki „ji ____n— __tv.t;. d POfl <Zaga»	_______
Stavbno zemlJiSče	_ _
pripravno ta trgovsko al, -Jutra* pod «1. april	ur« ■»twk. M .
stanovanjsko hišo., .prodam |	^ |	Koli
dvorskem okraju aH bili mi
Fr^ovltin me^ hlaea I sod>w» — aoo—1000
I rgOVinu fflCS.	Di Ponndbt, na oglasni
mesečnim prometom naj |	«Jutrt, podiifro
• Mirna stranka 444* 8003
na Brezovici, ob dri oesti, kjer se odcepi občinska pot k farni cerkvi. Oddaljeno
-ILVraj I1VTV. JlVU^iii H1"""" „|	-t.r**^
radi napeljave plina Skofja N. P^ «^8«» ulica »/I	10192 -
Mizarski skobelnlk
(Hobelbank) n o v, poceni I prodam Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 10172 |
Mizarja
dobrega strokovnjaka pohištvo, t gotovino 20.000 do 25.000 Din sprejme kot
Lepo posestvo
obstoječe it iage. mlina, i stanovanjskih hiš. njive in gozdov, v Bistrici (Maribor) proda v nedeljo, 1. iprila Franjo Rajh.	10061
ln pegoji na oglasni < lek «Jutra* pod <223*
j odd«-
»968
Stanovanje
Aovi hiti rabo, trate«, s 8 »obami predsobo, kuhinjo udobno kot t lastni hiii elektriko k vodovo-lom, * novem delu mesta.
Restavracijo
in kavarno! zraven eerkve tn blizu iona prometnem kraju oddam | ie oddam t majem alt ju-b stanovanjem k odkuoom I nijem solidni in mirni stran inventarja ali pa tudi ' ki Za pol ali letno «tana inventarjem pod zelo ugod | rino plačila naprej tmcin;
Za novorojenčka ^o 25000 D?n ^ kot Posestvo . ulvwIliaijrau ^	.... -------- -----
nocenl prodam razno perilo, družabnika v dobrem pro- 27 oralov gozda, travnikov . ' ..	^ najem Po- reflekUnti imajo prednost
plenice, povoje in lepo gar- metnem mestu B. Bu&č ~ in njTV ugodno prodam - nu..,b(T ® a	«Lep dom* na Vprašanja to ponudbe pod
ni turo ta krst. Naslov v JaJce-	9901 Pojasnila da-e Senekovič. ]rujn^0	Jntra* . Ma. iifro »Mirni dom* u ogl
osladnem oddelku »Jutra*. - gostilničar. Zg Sv Kun- ;'ih,)rn	98761 oddelek «Jutra»	9991
'	1 go;a, Slov Gorice. 98S31
10181
Trgovsko hišo
t velikimi skladišči to trp
Posestvo
Trgovci galanterlsti lokalom prodam v Kranju I
Leteč", holandijce (množin- 109 M. ?la,irnem	I z novo. vili podobno hišo. |
Klet, skladišče ln sobo
Stanovanje
oddaljeno 80 minut od postaj«. na tdo prijaznem
•dd medmet) kateri naiTkri- na&Proti ««Pi>e cerkve Po- I vinogradom, sadovnjakom. 04,1» Klemene v LjnMJanl, ] krayu ab Meti," dobi'mirna iinjejo vsak inozemski fa-	n® n.a'loT' K	njivo, travnikem in gozdom 3t Petra 79	10160] stranka, ki mi poeodi Din
brlkit oo"^zpeTjavi "in" nizki | V » 1 L Kraai
ceni, dobite v komisijo pod
ugodnimi pogoji. Zahtevajte |	Drllžabnlka
9894 j _ ob progi dolenjske železnice prodam. - Istotako
10.000. Naolov t oglasnem oddelku »Jutra*. 10004
prodam par briljantnib uha-	Več gOStiln ponudbe pod~ šifro <0?odno 1 UTUtnmima . r.ov. zlato Schaffhausen in kflvarn I
82* na ogl oddelek Jutra, z vlogo 150 000 Din sprej srebrno Ornega uro ter pi-	1H »«»«11	StanOVanJO
10182 mem v i« uvedeno tovar salni stroj, vse v dobrem	dobro vpeljanih, t gostiln - U6bU mlada ^ono, j^
niško podjetje » čistim let stanju. Naslcv v oglasnem	Skiml vrtovi k stanovanji otr£>k PonU(lb€ M oglasni
nim donosom 40 % - Za oddelku »Jutra*. 10013	oddam v Ljubljani to na 0(Welei .jutrk> pod Mfro
Jagovlčevo Salvator I vlogo j««čim t vtajilbo j-----j periferij Pos^ta^ po^redo- | <Lafttno kovanje*. 10049
3 elektromotorje
»80 Volt 4 in ž k s. !>ro-d»m po tniianl ceni Na-»lov pove oglasni oddelek «JntTa>.	10101
Fotoaparat
»oDtliu ioarette « X », aaajptigmat z ur-njato torbi 90 pro-ia Svetle Anton. Sp. fitfka Šolska ulica št. 245.
10107
Dynamo
ktossuern' tok i Volt. 75 Ajap in 5 regulacijskih uper ta galvanizacijo prodam. — K»*Ict v oglasnem oddelku «J«tra».	10106
Hi*astovih podnlc
|—5 rtfcmor. m tak" iinjo 4ob»ro na ratpolago Di-»anilja po naročilu kupca Ponudbe na ogla» oddelek «Jatr»> pod »Lesia industrija*	10071
Vino čez »llco
•rac- po U. be4o po 12 Din fli >djemu 10 Htrov 10 %
rwta. — Vinska klet na Petra eeati itev. 43
10094
2 brivski toale«
jKuHliletni, t ogledalom naprodaj. Naslov v oglasnem •ddeliu »Jutra*.	9827
Declmalko ln trg.
BOCfOi lov tr
opravo
proda Cerar. Asahro-trg »t. 1.	10010
, J na posestvo ali z zastavit-sirišče da v petih minutah ^^ krojev Ponudbe na'1 sla-lek sir, 6 Din. Barva Za 0?ia,,ni oddelek »Jutra* pod ?ircvo maslo ln ra sir Dm ,p0jtenje»	9922
Pra?ek za pripremo slro- | vega masla 5 Din Sprej-
Vzorci zastonj.	10171 | S^V^S
valnica v Ljubljani. Dunajska cesta 7.	10163 |
Stanovanje
Posestvo
z 12 orali zemlje, prodam
v lepem kraju Ssvinjske ■ . rpStavracIIO I »obe k kuhinjr telim 1 1.
doline radi družinskih raz VCI KO re»iaVraC!JO	u	Po.
mer Ponudbe na podrnim- Sokol, doma na Sušakn. ^udbe M ^^ oddelek co »Jutra* T Celju pod % vru>m	poetranskimi ^jutra> pod »Mirna stran-
lOtJtia | pr0stori, novourejeno. bret |	10118
nameščaja, na zelo pro-^ ,,	i rnetnem kraju, damo v za.
nisa v Celju | kup za 5 let, s,15.^aprilom | Stanovanje
»Dobro*
— Zadostuje pa tudi žiro.
Vrače val bi 1000 Din me-	__
sečno ter nudil do popol-1 v	sredlni mesta, Kreslja 1,1 — Pojasnila daje Sokolsko, . .,_tkt ------ --------------društvo Sušak-Rijeka v Su-1 _ j_i".' ™
zgrajena leta 1913. » 4 mo-
nega izplačila poleg obresti še dobro obrtniško hrano
Cenjene ponudbe na	| feo H . ^ -dTOri5čem,
oddelek »Jutra* pod šifro rl vnaJ u vinsko trg0. la prodam 4 vagone - Po- »Solidna vzajemnost*.	^ ' ^prodaj pod ugodni-
nudbe z navedbo cene na |	10iw m- p[afiilnimi pogoji Po-
Belega krompirja
lemimi stanovanji, t veli-1 ^aku do 8 aprUa t. L i ^ etr9^ka v grbini mesta.
njo ln pritlklinami želi mir-
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Takoj rabim* 10113
oglasni oddelek »Jutra* pod »Nakladna postaja* 9973 |
Trgovino
------- j jasnila daje Ivan Inocente, I x melanim blagom, sa pro-
T>r«t¥phtifk« Postojna. 10135 metnem kraju, s «anova- §OlnČnO StailOVanJe IjrUZdDlima _ njem namem v najem. —	ln nriliki je lahko tažetnik. sprej- | --;- | Cenj, ponudbe na oglasni I *.. *°K .kopakke to pnti-
Gospoda
-presnem kot »oataiMrvalea Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra*.	10076
Opremljeno sobo
aparirano, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
»689
Preprosto sobico
telim s popolnoma »apaii-
ranlm vbodom Ponudb« na lasni oddelek »Jutra* pod »Strogo separirano*
10187
Dijaka
-prejmem kot .©srtaiioralea, event s hrano Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*.
10051
2 gospoda
Bjmem aa »tanovaale — slov v oglasnem oddelku »Jutra*.	10050
2 opremljeni sobi
ispakteo k talon) aH »obo • ooaperabo salona Iščem - Separatni vhod. oentrum mosta Ponudbe na Oglasni oddelek »Jutra* pod iifro «M H.»	10047
Sobo
lepo opremljeno, t orodtol ' , veliko k šolnin«, razsvetljavo oddam takoj ali 8 1 aprilom 1—» »olidalma.
■T- — r—
mesta, i
t elek.tr
osebama Naslor oddelku »Jutra*.
»talnima
Oglas. 10046
Sobo s hrano
oddam gospodični. Naslov ▼ oglasnem oddelku Juira.
10112
Prazno *obo
iMoai • IS. aprfl.0«. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zračno*.
10140
Sobo
lepo opremljeno, oddam «
1. aprilom. Ogled od 8,—14. ure. — Naslov pove oglas oddelek »Jutra*.	9424
Temen kabinet
t elektriko, Selim ta neka večernih ur y tednu. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Foto&mateur* 1076
Čebule In čebulčka mei irustanovitev pi£To- DvostanovanJ. hiša ^TK-VE ^o^og^Todffi
-- jertS k «a saditi kupim no«me trg agenture. Te-I^^ li<lini d,vkt pro. »Dobra trgovina* 101001	▼ ogia«E«m oouei«
ako količino Ponudbe 11 meljni predmet, ki omogo-1 ste ^ hJJo Uet gospo-1__
»Jutra*
10180
naznako cene na naslov: Ca ekaast-enco. Je le t po- j-J^J. noslooje, 2 vrta "ta | .	,,	!
Novak. Zagreb. Maksimir-1 sesti Ponudbe	| telenjavo studenec - pri | Pekarno V Mariboru |
ska 64.
I rD7b:rJl,zra"etIkf"Hb0nlo^ I ^'°dVoru in blizu šole - | dobro idočo,..oddam
Mirna stranka
9875
Aidovo moko
po B Din h« ginkvantin zdrob po 4 Din. orvovrst ne izdelke poJilja od 25 naprel Pavej Sedej umetn
7™',,™ " ^ ^ (obstoječ* »amo 1« matere oti odkupnim 40.000	«.11 ^
Družabnika
110.000 Din.
..	___„ plačati 60.000 Din I
mlin Javornik Gorenjsko do 150.000 Din. — Naslov drugo po dogovoru Samo 58 pove oglasni oddelek Jutra I resni kupe! naj se obrnejo 10169 | na naslov: Franjo S p e s, Maribor. Linhartova št. 18.
10186
zelo na lepem in solnčnem jPm proti OflKupmm	i :	,	loll i)a-
iroetoru. četrt ure iz m^ta \0 ^000 Din Ponudbe na ^Se obS^e u" d^
3 tnl P0/1™^^ wl	• pritiklinami, « elek-
n	nb0rU m°	triCno razsvetljavo, s 1.
naprodaj ^ |	10188 |	eventuelJn0	&li
pozneje Ponudbe c navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* do 1. aprila pod šifro »Mirna stranka 125*.
10185
Perzijske preproge
Godala
tudi defektne, kupim Po- za popolni orkester na lok ostali kemfort. prazno, ta- jn ^ho, nudbe na poštni predal 216 proda po telo niBkl ceni fcoj ta vseliti, po ugodni' — Ljubljana.	9945-a | likvidacijski odbor »Sloge» ceni prodam. — Maribor,
v Rajhenburgu	9971 Tomšičeva ulica itev 215.
10187
Stanovanje
2 sob kuhinje in pritiklin. ,	.	.
če mogoče tudi • »oupora-	Sobo S Kuhinjo itd
Fnodrniinsko vilo 11,0 rrU" lelit? « 1	lepo. »veti« k mkno t
cnoomzinsao Vliu 2 »tarejii osebi bret otrok	pTEktriko takoj oddam -
v Maribont. dav.ka prosto, Ponlldbe na oglas oddelek	pigma ^ »Glince* na ogl
v solnčui legi. 5 sob to ,jutra> pod &ifr0 »Snažno	oddelek »Jutra*	10022
9911
Sodo .	,
od vima. rabljene, dobro TfOtel Itt restavracijo
ohranjene, od 80—1201, ku vae novo preurejeno, od- Stavbno parcelo pujemo Ponudbe na tovar rlajn v najem radi bolezni skupim v Zgornji ftiškl. — I no kisa Jos Vodnika de- T Karlovcu. v glavnem Pismene ponudbe na oglas, diči, Ljubljana VII. 9936 j mestu primorsko krajiške oddelek »Jutra* pod šifro
oblasti in sicer T najpro- «zg Šiška*	10184
_ , . , - metnejšl ulici V hotelu je Parni Stroj polee 18 sob tuli komfort-poHtabilen samo ▼ dobrem no stanovanje za najemni stanju, ne pod 10 atm - ka Restavracijski prostori
40_50 HP, kupi Josip -o zelo prikladni Dvorišče
Novak, Zagreb. Bosanska je veliko, v hlevu pa pro-5t Ig	9007 štora ta 100 parov konj.
Prostori bi bili pripravni
Stanovanje
sobe k kuhinje oddam. — Event. se lahko odkupi lopo, belo. moderno spalnico |	Sobo
Andlovic Domobranska c. I	__.
f. oi	07« le®o otrremljeno. • poeeb-
5t- 23	" I nim vhodom k elektnčno
1000—1200 Din
mesečno plačam ta »tano vanje 8 »ob, kuhinje to pritiklin T mestu Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dom 1000*. 9761
razsvetljavo oddam v sredini mesta, samo boljli ose-[ bi. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*	9774
Rabljene tračnice
raljske železnice, 600 m t ra, kupimo — Ponudbe na
Trgovino
tudi ta kako industrijo ali I mešanega blaga, na pro-	_
trgovino, posebno radi te- metni točki vzamem takoj sprejmem » hTaao vso oskr-ga, ker je zelo cena elek-	1 D ""	— .
Sostanovalca
j	_	| »-J/1	—- —---
v i i^i,. «nn m H I KPT 1610 ceua	v najem Ponudbe je PO- bo ta 650 Din mesečno, na
poljske železnice,	u^ | Hfna ^ Reflektanti naj | slati na oglasni_ oddelek | Sv jakob4 trgu 5. 10009
Bukova drva
bM. pro<ia k posestvo fcrai Koroiea, Rimske to-pike.	9050
ra, Kupimo - ronuu.^ u-|	. naznaniti svoj »Jutra* pod značko »Pro-
naslov:	'Lrihod posestniku hiše Ste- met 70.000*.	99181
Ljubljana, Miklošičeva ^ , Kinficu, Karlovac -
št 6.
hotel »Fiume*
9967
Opremljeno sobo
z elektr ratsvetljavo oddam na Domobranski cesti Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	9821
Opremljeno sobo
t električno raisvetJJavo. v sredini mesta oddam » 1. aprilom 2 gospodoma ali 3—8 sob, » kuhinjo k pri-1 gospodičnama. Naslov pove . _itiklinaml teli minia stran- oglasni oddelek »Jutra*, dobro	H- ^rfi J* "-I
Stanovanje
Restavracijo
Prostovoljna Javna dražba
MknJ tktnteo. pohUtva. Tež jedil »ervieov. »tekla k porcelana, obleke, perila, rjuh. »erviJMov, brisač, N n« r LJubljani. Pred Ikonjo itev 7/1, v torek dno 27 marca od 9. ure naipre]. kjer »o stvari na
Stfed	"I*
L-sftL^^SjsI- irH F-
tfi^irss j^^iJ sssz ogOTar o^ekNM^Te I ^ ^
»blrko Ponudbena ogl ^	do 7 Ua do I
oddelek »Jutra* pod iifro J	^	9789
iZnamke 1850*.	OTK9 1
989»
»752
»9861 Opremljeno sobo
lepo, ▼ iredkl meeta, .	, predsobo, rrent. lahko upo-
StanOvanJe I rabljlvo ca pisarno, takoj
Pisarniške prostore |i an ve« »ob, . kuhkio, I od^ »^T T
1 želi ia takoi bollia stranka oddelku »Jutra*.
10007
Radio aparat
ftlrlcevni Pk Na
fc' (Sotl v Liceju 10158
prodam ta 900
_ rled daovno od ofdne pri iolskem ,ti ▼ Licej
I	HIŠO (8 »rednjeveliki sobi) leU- žeU ta takoj boljša
Blagajno	^J dTOlinlilB!i0 ku- mo » 1 majem Natančne bret otrok Ponudbe pod
za trgovko starega »lete- .	^ aM periferiji ponudbe na poštni predal »Snažno 7* na oglasni _od-
ma. leseno, t poSevntm po- K	d 1B0 ooo Din Po-1 št. 174. Ljubljana 82691 delek »Jutra*.
sssvs hitris šrUe^,
»Iiagajna 70*. ^ I ^ V	Brivnloo	2 gospodični
9788	ki obstoji »e 18 let ari sprejmem aa stanovanj« — ______Mariboru tsr vadriB vsako event tudi « hrano. ▼ «re-
_	. J~Z	konkureneo. ugodno pro- dki mesta Naslov rogl.
Zamenjava niše	dam » stanovanjem vred. | oddelku <Jstra> 1004Z
10041
Prazno sobico
kletno, event * štedilnikom oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
9992
Toaletno mizico
aaboj ta moko k stelaio po©.ml prodani. Naslov r t|lui« oddelku »Jntr^.
Novo gngalnico
k kovanega železa, s sedež'! Iz trdega lesa. pripravno za vsakega eostilni-earja, prodam za 1000 Din. IVanc Rogelj. Sp. Šiška — Kavikova cesta 8. 10180
Sostanovalca
sprejmem T »raSno »obo *
Sostanovalko
T separirano »obo sprej mem ta 150 Dk ▼ Hrenovi TtUel It. 18/n.	10104
Vagonete
raMJeao traCuleo, traverto.	^	_____
Ljubljana - Beograd! ^ m^^^I
najviijlh cenah »C a II n*. N> periferij! LJubljane te-1
kom društvo, Zagreb — enodružinsko hlio *	.	.	_	_____ . ______
Mandallčlna 1-b. » majhnim vrtom, obstoječo	TrgOVSkl lokal	l^rlm ra«gfedom na vrt to
ta 1 prostorov v pritllCju	* ^^	„ razsvetljavo^ - OpTOmOeilO SOblCO
Pl««rniCkn ftnremo	^ T ^^tl,,!	em& Ponudbe pod Naslov v oglasnem oddelku s kuhk)o,JHrto
rlsarnisiio opreme | vpeljano vodo na tri kraje | fp^^^j,, „ g leti* na »Jutra«.	10091 V mestu oddam takoj dve-
ma gospodičnama. Naslov ▼ , oglasnem oddelka »Jutra*.
Stanovanje I	mi«
mite. stole, osnare ete. ka- I ter elektriCno ratsvetljavo. 1 ^s^^oddelTk "«Jutr~a».' pki. Cenjene ponudbe na 15 minut od tramvajske po-
odasnl oddelek »Jutra* pod | staje k 8 minuti oddaljeno »Dobro ohranjen*.
101001 od železniške stanlce, ta-menjam ta enako hiSo v Beogradu aH njegovi oko-
Majhen lokal
1 alt 2 sob leTtm ta BeH-
gradom, na Dunajski ceotl
. neogranu an njegovi oao-i -----------------	------ ...... mm „_n
Kar želite kup«! allh^odno^v z= - g. ^ prom=	, , a. ,
prodati	naj se tglase potom oglas najemnine pod »Trafika* | ponudbe na o?'^1.^^ ee |
obvestite pismeno na poStnl oddelka »Jutra* pod iifro na oglasni oddelek »Jutra* predal 216, LJubljana. 101471 »Zamenjava hiže*. »4231	9997
Opremljeno sobo
Cenjene | oddam t 1. aprilom t bli-
Ivora. —
Naslov ▼ oglasnem oddelku 10182
frehmna
Domača hrana
dobra, dnevno 12 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	10110
Dvpiti
Starejša gdč.
dobrosrčna k mirna, dri. »luibi uradnica 1L kat., i lastnim stanovanjem, ieli resnega znanja t dobro situiranim gospodom enakih lastnosti, od 42—C0 let. Vdovoi v mestu imajo prednost Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vesela Jesen*	10028
Ekonom
ločen, blondinec oskrbnik velepoeestva 25 let star, želi resnega tnanja t istotako damo, radi spoznanja iskrene ljubezni Le resne ponudbe t točnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Novo življenje* 10065
Gospod
nad 80 let »Ur, * srednješolsko Izobrazbo, želi rna-nja t do 251etno gospodično, simpatične zunanjosti, radi skupnih taletov. Po nudbe pod »Samec 85» na oglasni oddelek »Jutra*.
10886
Ivan Mlinar
.J molčiš V OaksD Te! Polj. Tvoja Ivanka. Od von:
Tržič.
1826
Ker svidenj« pole« tneeri-ranja nI mogoč«, dasiravno sem danes tretjič tu. dvigni pottno ležeče. Za današnji dan vse najboljše in na mnoga leta. Bodi zdrava k srečna, tdravsivuj — tdravo.	10006
Ločenka
•crokom Mi
k dobrosrčnega gospoda s »talno službo Ponudbe na podružnico »Jutra* ▼ Ma riboru ood »Ločenka*
Za ¥elikono6ne
pirhe!
VdCa aoB M Mtta, p**>rrrf«f hnarae
čevlje
vrvt aa dame, gospode k h nJnov<etie Id oajomelie, faratfMraoo rofid
izdelek. — Vefflc popust ta VeUko noč.
99
Doko"
IVAN ČARMAN, Pretemova f (dvoriR5eJ
Usniaiiio
stara in dobro upeljano, opreojfjeoo > n»V boljiiml »troji da električni pogon, tflc ob Savi, rs« v najboljšem stanju, oddam
takoj ▼ najem.
Kompletno stanovanje ▼ hi*. Po>mqOk d« lastnica
MARIJA VOLČIČ Kranj, Savsko predmestja.
ki
»ho<k
Gospodično
jO bila t nedeljo aa
Taboru k šla
potem proti Zeleni Vami, ^ pod
prosim, da odgovori iifro »Zelena Jima*
9910
Mlad Primorec
iep temperamenten, srčno in umno kultiviran, želi odkritega dopisovanja s sebi primerno mlajšo go-spodično občudovajočo lepoto Dopise pod »Jadran* na oglasni oddelek »Jutra* 9789
2 gospoda
starosti 19—20 let. ielHa tnanja t veselima gospodičnama ta boljše rodbine, iste starosti, v rvrho nedeljskih kprehodov — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »2 gospoda*.
10151
Gospa
teti »tarejiega goitpcia. ki bi JI posodil 8000 Din. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Varana 89».
10168
Inteligentna gdč.
ieli vsled pomanjkanja poznanstva resnega tnanja s trgovcem ali uradnikom od 30—85 let starim. Le resne ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod Šifro »Resno mišljeno*.	10032
Z Upodabljajočo umetnico
tli diletantko ieli prijateljskega tn&nstva šarmanten izobraženec srednjih let. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* ood »Ubranost*.
10078
Minulo nedeljo
pred «Emono»
Gospodična, ki je zapazila ob sedmih večjega gospoda, izvoli priti 27. iBtočaeno »amal	10053
V svrho prijateljstva
k medsebojnega razvedrila se želim oeebno seznaniti s preprosto, samostojno gospodično ali vdovo Ceni. dopUe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko «31 spomlad*.	10119
S takim zadovoljstvom
Stajo naročniki brali
nega krožka doma na}* različnejše revije.
1. aprila nove aka* pine. Pristojbina tf 6 revij po izbiri, 60—i 150 Din Četrtletno.
SE JE ČASI iralni krotek, LJefe ljana, Selenbnrgovg 7/II. Telefon 2887
251etnl posestnik
in gostilničar »e ieli poročiti t gospodično, 18—24 let staro, ki Ima veselje do
gostilne, t večjim premoženjem Resne ponudbo > sliko, katero takoj vrnem, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srečna bodočnost 1928*	10068
'J'
Trafikant
v mestu, srednjih let, se želi poročiti t gospodiSno ali vdovo bret otrok, istih let, t nekoliko premoženja Le resne ponudbe s sliko, katero takoj vrnem, na oglasni oddelek «Jutra» pod »Takojšnja ženitev 1928*.
10067
Priženil bi se
k trgovini ali gostilni 84-letni, trgovsko izobraženi gospod » 50.000 Din, soliden to dobrosrčen. Dopise z naslovom in sliko na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Sreča 1928»	10064
Obrtnik
88 kt star, želi porofcti starejšo damo, ki bi Imela 10.000 Din. Dopise na ogl. oddelek »Jutra» pod šifro »Gorenc*.	10060
Simpatična gdč.
stara 84 let. s kompleta« balo k 40.000 Dk dote, želi ▼ svrho skorajšnje že-nitve poznanstva t dobrosrčnim gospodom, najraje železniškim uradnikom. — Ponudbe s sliko, katero takoj vrnem, na ogla&ni oddelek »Jutra* poa »Sreča v provinci*.	10055
Posestnik
28 let star, sam v svoj! hiši, želi znanja T svrho takojšnje ienitvo t gospodično 17—22 let. — Potrebno 25.000 Din. Ponudbe, Ce mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod Iifro »Nujna ureditev samostojnega gospodinjstva*. 9970
Nesrečen t zakonu
želim iskrenega prijateljstva t istotako goepo ali ločenko srednjih let. Oeinj. dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Bret predsodkov*	10120
Privatna uradnica
na deželi, ieli t n a a j a t boljšim državnim uradnikom od 85—45 kt. Resne ponudbe prosim pod značko »Pomlad* na oglasni oddelek »Jutra*.	10185
Inženjer
lil« leno Prednost <kt»-lanke * gotovino 89.000 Dk. Le resne ponudbo s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod »Eco« homo!* 10054

Pes
&rM«tv, te ta aatoM. Dobi Trnovskem pri-
•o ga na
stan« it. 8.
10174
Obrtnik
lesM strok« poeodi dO.OOt
do 60.000 Din aaaesltfveM podjetju, ali pristopi kot družabnik. Predipogoi stalna služba k stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra* ^od značko »Bo-
dočnost
»897
Kratek klavir
bas k belo kuhkjsko opre-
mo poceni prodam ▼ Maribora, Frančiškanska al- 81 »877
Jazz-Band
bflo, dobro ohranjen«, 4 želim Izposoditi proti pri. menil odškodnini od 1. av-
rta 1928 do 1. marca pr. Popolna garancija. Dopise pod »W. C.» na oglas, oddelek »Jutra*. 10020
Kontrabas
prvovrsten, proda ta 8000 Dk Frane Gro*elJ, LJubljana 7, Oernetova ulica.
10098
Klavir
mak rabljen, prodam. Kar slov pore oglasni oddelek »Jutra*.	10178
2 doberm/ana
Čistokrvna, t rodovnikom, samca k samic«, 1 let* stara, prodam. Naslov por« oglasni oddelek »Jutra*.
10081
Nemške ovčarje
mlade pse proda Anton Bo« — ielenburgova attea it. g •91«
2 Dobermana
pnieo k psa, > measee »tara, krasna, i rodovnikom prod*
Ivan Grilc, gojtteij, L£afe»
Padavica (božjast)
Z zahvalnimi pfoml dokata-
no rfgurno tredetvo proti tej boletni, s katerkri J« ie mnogo oseb otdravflo — irposluje F. t., Korenska Bistrica it. «L	10180
Kupim
stalno vsaKo množino Kostanjevega
im&m lesa
smrekove hmeljeve droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno
plačilo.
FRANC OSET Sv. Peter v Savinjski dol.
NABAVE za POMLAD
BREZ DENARJA!
NA MESEČNE OBROKE!
Ako nimate trenotno dmtfK leIH« al f« k M	oborite m m
podpisano organizacijo ljubljanskih trgovcev, ki Vam bode omogočila, da ko» pite ta kar želite
Poljubno skoraj ▼ vseh ljubljanskih trgovinah
Na ta način m lahko izberete prvovrstno biago u sicer:	___
obleko, manufakturo, modno blago, krzno, čevlje, dežnike, peršo, poMtv, » hlnjsko opremo tn železnino, tteklo in porcelan, volno, nogavice, koleea, pmpir in pisar, potrebščine, pisalne in HvaJnt stroje, radio, fotografske aparate ttd. in mt Je glavno, brez vsakega povilka pri cenah.	^ _
Pladate pa pri zadrugi s položnicami ▼ >mesefinfli ofaokft, n it* ja sani
s zadrugo dogovorili	_
Izrecno pcrrdarjamo, da cadrogi m prodaje eščeeer, ooa Vtem » Mtio m diskretno dovoH potrebni kredit, na podlagi katerega lahko kupujete pri trn ifovcih- Id »o Sani zadruge	.
Ako se hočete posluiiti tega norega »bti—. aettstakoj od sadrog* potrebna pojasnUa m prospekt«.	._.„„„ , _	.
KREDITNA ZADRUOA detajlnih trgovcev ¥ Ljubljani, Selenburgova ul. 7, t. mšetr.
KUPI TAKOJ! PLAČAJ POZNEJE!
gradi, šole, bolnice, go-tiine, Ustniki dvoran, delavnic ln zasebniki naročajo
ORIGINAL
PAlENI PECi
LEPE 008RE SOLIDNE
Strta.j t-rvi oklep JacL-ro ka.rrvm
MALO GORIVA, DOLGA 1PRUETNA GORKOTA
Postavlja zaloga:
INŽ. GUZELJ
UU8UM-SISKA. icrrejBva it. b.
dvorišče pod Celovško e. 68 PROSPEKTI DOMAČA PRIZNANJA
i. HardiaD, Ml 54. lin
•rlporoA. kot itiri Udelo r«liuea »voje najboljle tam fiurle« mh ml Ceniki D« -»rtoUet)	184
innnnnnnnLii oni
Prav tam zastopstvo za male Voithove turbine iti Coazo.e elektromotor,e.
Tel 3252
vreče
.iove ln rabljene vseb vrst tei
,uto za embalažo
ima vedno v zalogi
MIRKO MLAKAR
Mubijan« Slomškov, l
junnaac jljuugudl
\4j
Pariške novosti
PLAŠČ
Iz kasha tweda	afi
športnega blaga	po
najnovejšem kroju	in apartnih barvah.
KOSTUME
kradce angleške
iz
H
moškega blaga z novimi cardigan - zapo-nami
KOMPLETI
dvodelni in trodelni, v originalnem blagu, komibniTani s svilo.
OBLEKE
lz kasha, krep mongol in volnene georgete. zlatovzarčasto ali nevsiljivo mirno po novem kroju
MNOŽTNSKO DELO PO EKSKLUSIVNIH MODELIH V LASTNI DELAVNICI.
ORIGINAL. ANGLE-ŠKA_IN FRANCOSKA BLAGA EN SVILA.
APARTNI PLETENI MODELI IZ NOVEGA MATERI J ALA C ASU PRIMERNO PERILO NOGAVICE IN KOPALNE OBLEKE.
MODNA HIŠA 5CHWARZ — GRAZ Herren Gasse 3 In 7.
AT1ZEM.
T I	Zahvalna izjava.
G. dr. I. Rahlejevu, Beoorad, Kosovska 43.
Letos meseca junija sem prejel od Vas 2 steklenički proti revmatizmu radiobalzama. katerega ste mi na mojo željo poslali. Zahvaljujem se Vam za to izborno zdravilo Eno stekleničko sem porabiL a drugo dal svojemu prijatelju. Dosegla sva izboren uči nek. Oba sva ozdravela. Zato Vas prosim, da mi pošljete še 5 steklenic, ker imam še več prijateljev, ki trpe nan ravmatizmu in tudi jaz se hočem v nadalje zavarovati.
Spoštljivo Vas pozdravlja
Peter Mladenovič, podnarednik. Krivo Palanka, 11. 12. 1925.
Zdravilo radiobalzamiko izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju laboratorij Ra-
diobalzamika dr. I. Rahlejev, Beograd, Kosovska 48. Dobite pa ga tudi v vsaki bolji lekarni in drogeriji.
STAVBENIKI
dosežejo z našim izolaSnim preparatom »ISOL« pri osuševaniu vlažnega zidovja. Izolacijah in konzerviranju zidovia
fenomenalne uspehe!
Zahtevajte prospekt! — Trgovcem s stavbnim materijalom, barvam itd. služimo s posebno ugodno oreprodaino ponudbo.
LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA, Ljubljana, Bleiweisova cesta 18.

vidim, ko sem enkrat kupil, da /e' veletrgovina R. STERMECK1 v CELJU najboljši vir za nakup sukna in kam* garna za moške obleke, volne, svile, cefirja in delena za ženske obleke, platna oksforda, modroti&ka, cvilha ter sploh vse manufakture, ker je vse prvovrstne kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn, in mnogo nižje ce* ne kakor povsod drugod. Pišite takoj po vzorce na veletrgovino
R. Stermecki, Celje št. 20.
Naročila čez 500 Din poštnine prosta
rogoznlce, preproge po metru, preproge, predpražniki
samo
trpežni izdelki
„WEKA"
Na zahtevo cen.k in vzorci brezplačno in franko.
VOZOVI ZA V/F VPO/TEVAJTE NIZKO CENO IZVRSTNEGA CHRV/LEB 52 IZBOREN VELIK VOZ SLOVITEGA IMENA
V svojem delu enakomeren in tih štiricilinder-ski motor. Montiran na skrajno mehka peresa. Maže se pod pritiskom, da se mu zagotovi dolgotrajno življenje. Doseže hitrost do 83 kilometrov na uro v vsej sigurnosti in z vso udobnostjo. Lahko upravljanje in menjanje brzin. Nizka in dolga, elegantna karoserija, veliki žarometi, vztrajna barva " Duco." Pet odraslih potnikov se more v njem udati užitkom udobne vožnje. Oglejte si sami divne modele Chrysler 52. Zahtevajte od zastopnika brezplačno in brezobvezno poizkušno vožnjo. Oglejte si voz, ki so ga konstruirali genijalni Chryslerjevi inženerji, da Vam nudijo auto-mobil, na katerega boste ponosni in ki odgovarja Vašim zahtevam po svoji konstrukciji in ceni.
i ft
JLOVAC
tvornica glinastih strešnikov in opeke
Froi ch m Bichier
Karlovac
Dnevn* rodukciis 100.00'
komadov strešnikov in opeke. Proizva anjf vse i vrst opeke in strešnikov ter vseh elinastlh predmetov — Posebno se priporočajo
zarezani in dvakrat zarezani
strešniki
v dovršeni obliki ter po zelo ugodnih .enah Dobavljajo se franko
na vsako postajo.
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
..EKONOM" Ljubljena Kolodvorska ul. 7.
Najpopolnejši
Stoevrer
šivalni stroji
za šivilje, krojače m čevljarje te za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to ziednost pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljene
Šelenburgova ulica £ I.
irazoigfsi- jouk 15-ietn« peruntiR Telefon št. 980. *
"T!
Kostanjeva
za tanin In smrekove škorje. oziroma Čreslo plačujem po ;iaj ugodnejših dnevnih cenah in takojšnjem na željo akte-
ditivnem plačilu.
Ernest Marine, Celfe, Zrinjskega ul. 4
Telefon interurban št. 136.
■•»vvfrrtTonii ncmnnfmTronim^ »Kr« « rim»y/mrrfj<,i»,, • t mrm rrmnemoro
S&ma
Fr. Sevčik, Ljubljano
Židovska ulica štev. 8. Orožje, municija, za lov, šport in obrambo,
Mauser, Sai er, F. N. Walther, R W. S.» Utendoerffer, Bayard in drugi svetov* ni izdelki Dimni in brezdimni smodnik, kapice in ržigalna vrvica za industrijo. Kuoujem staro orožje 7~htevajte cenike.
RIBIČI! Razprodaja riharskih potrebščin.
2E
III
31
Slučaj Selan dokazuje prtrovrstnosft razmnoževalnega aparata
Zahtevajte ponudbo od tvrdke
The Rex & Co., Ljubljana
V
Gradišče 10.
IE
3I.OJI5
D!
Lečiiišče Klenovnik
poleg Ivanca v Hrvatskem Zagorju sprejema samo ozdravljive bolnikfe s pljučnimi boleznimi za dnevno oskrbnino 120 DLa brez kakršnih koli drugih taks. Najmodernejša higijenska in medicinska uredba, krasen park, razonoda, kino. - Zahtevajte informacije in prospekt od Središnjeg Ureda za Os«guranje Radnika u Zagrebu. Mihanovlčeva ulica br. 3. — Telefon 6— 64 i 13 — 55.
Vodne turbine
autom. regulatorje, zatvomice, opreme za za žage in mline izdeluje in dobavlja
G. F. SCHNEITER, Škofja Loka
podjetje za zgradbo vodnih tuibin
Konkurenčne cene! ZahUv«jte poiudoe! Pivovrstne reference'
.............................77TT..........U.l......miHE
Senzacija I. vrste!
Kolosalna novost!
Elekfrela!!
Najnovejši gramofoni znamke »HIS MA-STER»S V01CE<
Nezaslišano lak in čudovit jzlas.
Nadomešča popolnoma najboliši velik orkester.
Raznovrstni modeli teh natnoveišlh umotvorov so razstavljeni samo v specijalni trgovini
A. RASBERGER, Lfnblfana, Tavčarjeva nI. 5,
Tovarniška zaloga najmodernejših gramofonov in najnovejših električno posnetih plošč naših in drusrih pevcev, klasične in druge godbe itd. Velikanski repertoar! 10.000 plošč! — 400 aparatov! — Edino zastopstvo svetovnih znamk •HIS MASTER'S VOICE. .COLUBIA« <ODEON« POLYDOR« Vsak aparat Ie preizkušen in se odda z dveletno earanerk)! »dplačlla tudi na obroke	Odplačila tudi na obrolel
sm
Tipa 220
4.5 HP. — diod. vseb.: 223 cm
Cena Din 11000.— Olajševala plačilni pogoji.
2e pri traplačihi 2600 Din — vsak lahko kolo takoj dobi. Motor ie na oeled in pojasnila pri:
VIKTOR BOHINEC, Ljubljana
Dunajska cesta 21
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Urejuje Davorin Ravlien. Izdaia za. Konzorcii cJutraa Adoli Ribnik«. Z* Narodno tiskamo dd. kot ti&karparia Fran Jescriek. Z* inseratni del je odgovore« Alojzij Novak, Vaj t Ljubljani,