\ *
Št. 26.	Maribor, dne 26. junija 1913.	Tečaj XLY.
List ljudstvu v
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Ne
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Današnja številka obsejra 10 strani in Gospodarske Novice.
Samo 2 kroni
stane Slovenski Gospodar od 1 julija do konca leta.
V* • W	V '
LfUrski cudezi.
Več kot 50 let že roma pobožno katoliško ljudstvo na obrežje reke Gava in prosi milosti pred lur-ško votlino. In že več kot 50 let deli lurška Devica milosti usmiljenja božjega. Velikanske množice vernikov prihajajo leto za letom v Lurd, da navdušeno pričajo svojo vero.
Nasprotniki vere pa se norčujejo iz vsega, kar je svetega in na podlagi par lažnjivih in izmišljenih podatkov napadajo vero in resnico. Najbolj jih pa bodejo v oči čudeži, katerih ne morejo utajiti, ker priče živijo in oznanjujejo, kar so doživele, videle in slišale. Zato jih skušajo razlagati na vse mogoče načine in jim odrekajo vsak nadnaravni izvir. Obračajo se v stran, da ne bi videli, česar nočejo verovati.
Tudi k nam prihajajo taki ljudje, ki nas hočejo „osrečiti" s svojo brezversko učenostjo. Pred kratkim so povabili mariborski luterani nekega dr. Aignerja v naše mesto, ki s svojo „modrostjo" zabavlja proti katoličanom. Njegova posebna učenost obstoji v tajenju in smešenju svetovnoznanih lurških čudežev. Na podlagi 2tedenskega bivanja v Lurdu razlaga in opisuje ta človek ozdravljenje v Lurdu kol navadne dogodke, povfcročene vsled hipnega duševnega razpoloženja. Dr. Aigner omenja ozdravljenja, katerih zdravniška komisija v Lurdu sama ni priznala. Svoje trditve podpira celo s slikami, iz katerih je razvidno sovraštvo in mržnja do katoliške cerkve.
Vse to kaže, da se ne gre dr. Aignerju za stvar in znanstvo, ampak da potom svojih predavanj napada katoliško vero in katoliško ljudstvo. Drug namen njegovega predavanja v Mariboru pa je bil tudi, s pomočjo zasmehovanja katoliške vere pripravljat tla luteranstvu in vsenemštvu. Žalostno je tudi, da je prišel dr. Aigner na povabilo mariborskih nemških liuj-skačev, ki s svojo gonjo proti veri in katoliškemu ljudstvu jasno pričajo, da so v duševni zvezi z našimi slavnimi štajerčijanci, liberalci in socialnimi demokrati.
Dr. Aigner ni tajil Ozdravljenj v Lurdu, ker jih ni mogel. Tajil je le čudeže, to se pravi, odrekal jim je vsak nadnaravni izvir ter jih proglasil za „švin-del". Pritoževal se je, da bolniki ne hodijo več k zdravnikom, ampak v Lurd, kjer delajo „kšelt" jezuiti, katerih pa v Lurdu sploh ni. Norčeval se je iz učene zdravniške komisije v Lurdu in ji očital nezmožnost, pristranost in neznanost. Govoril je o „čudežih", katerih — kakor rečeno — imenovana zdravniška komisija nikdar ni priznala za čudeže. Da bi se bil pa potrudil, povedati par pravih čudežev, to mu ni padlo niti na misel. Svetovnoznanih čudežev, Rudder, Rou-chel, Gargam in drugih niti omenil ni. Kako vse drugače bi vplivalo na občinstvo, ako bi bil navedel o-zdravljenje poljskega delavca Rudderja, ki je imel na nogi strašno rano, podobno raku! Trpel je celih 8 let. Več zdravnikov ga je proglasilo za neozdravljivega. Kudder se je namenil v neko svetišče, kjer se časti lurška Devica. Tudi tam so ga zdravniki natančno preiskali in dognali, da je njegova noga naravnim potom neozdravljiva. Bolnik je šel sedet pred podobo lurške Device in jo prosil za pomoč. In glej! Vrgel je berglje od sebe ter začel brez vsake opore hoditi. Rana se mu je popolnoma zacelila. Sel je domov, kjer so vsi, ki so ga poznali, pismeno potrdili njegovo čudežno ozdravljenje.
To se ni zgodilo v Lurdu ob navzočnosti neštete množice ljudi, ki bi bila mogla vplivati na bolnikovo duševno stanje in ga ozdraviti. To se je zgodilo na priprošnjo lurške Device, ki deli svoje milosti ne le v Lurdu, ampak tudi drugod. Veliko zdravnikov se je pečalo z Rudderjevim ozdravljenjem in vsi so morali priznati, da se je zgodil čudež, katerega ne morejo naravnim in zdravniškim potom razložiti.
Lurški čudeži so trdnejše in zanesljivejše dokazani nego zgodovinski dogodki, o katerih noben pameten človek ne dvomi. Tu so dejstva, katera se lahko takorekoč z roko otipljejo in z lastnimi očmi vidijo. Zanesljive in verodostojne priče so izjavile nekaj, kar
je treba upoštevati. Temu pričevanju pa se pridružuje še izjava izvedencev in zdravniška spričevala strokovnjakov.
Ozdravljenja, kakor zaraščenje zlomljenih kosti, ustavljenje gnilobe v kosteh, ozdravljenje načetih pljuč itd. se ne morejo razlagati naravnim potom. Treba je priznati, da je delovala zraven neka višja moč, ki zapoveduje tudi naravi. In narava se mora ukloniti tej moči.
Vse to veruje naše verno slovensko ljudstvo, ki priča to vero s svojim romanjem k Mariji v Lurd. 0-no veruje, ker je prepričano o resnici dogodkov, katere so najrazličnejši zdravniki vseh ver in narodnosti proglasili za neumljiva in zdravniškim potom nemogoča ozdravljenja. In te vere ne bodo iztrgali iz njegovega srca razni lutrovski zdravniki, katerih modrost in učenost se ne dasta lahko dokazati.
Kaj pa hočejo doseči protestantski Nemci, prijatelji in zavezniki naših štajerčijancev, s svojimi predavanji proti Lurdu? Ti ljudje, kateri sploh nimajo nobene vere, bi z lažmi, zavijanjem resnice, blatenjem naših verskih čustev in hujskanjem proti katoliški veri in duhovnikom, radi pripravili naše ljudstvo v to, da bi postalo polagoma maloverno in tekom časa zrelo za odpad. A pomnite vi lujrovski Nemci in štajerčijanci: Naše ljudstvo ostane zvesto Mariji in katoliški cerkvi!
Ma Balkanu.
Bolgarija zahteva, da ne samo Rusija, ampak tudi Srbija pripozna veljavnost srbsko-bolgarske pogodbe, predno se začnejo pogajanja v Petrogradu.Tega Srbija noče, zato pa tudi ni gotovo, ali bo sploh prišlo do pogajanj v Petrogradu. Med tem postaja napetost med Srbijo in Bolgarijo vedno večja. Bolgarija je že izjavila, da je izčrpala proti Srbiji vsa sredstva, ki so ji v mirnih časih na razpolago. Ostaja ji sedaj še eno sredstvo, da prisili Srbijo, naj pripozna sklenjeno in podpisano pogodbo. To sredstvo je seveda vojska.
Bolgarija in Srbija se z velikansko naglostjo pripravljata na novo vojsko. Ta je neizogibna, ako Srbija v zadnjem trenotku ne. popusti. Dolgo smo bili prepričani, da se bo Srbija v zadnjem trenotku gotovo umaknila, toda sedaj vidimo nekatera znamenja, ki nam majejo to prepričanje. Rusija pošilja Srbom vojna sredstva, kakor konje, orožje, municijo in kar se v vojski potrebuje. Srbija bi se udala, samo, ako bi je Rusija ne podpirala. Sedaj jo podpira in zato se bojimo, da je vojskina nevarnost večja kakor smo mislili. Nevarnost je celo tako velika, da je treba na eni ali drugi strani nenavadnega dogodka, ki bi s svojo silo preprečil vojni spopad med brati.
Rusija je stala dosedaj v sporu med Bolgarijo in Srbijo na strani Srbije. Ni si upala reči, da imajo Srbi prav, ako se nočejo držati pogodbe, a varovala se je tudi povedati, da je to grdo, ako zavezniki po izvršenem delu nočejo držati več svojih obljub. Bolgarija tudi ni držala rok križem ter si je iskala svojih prijateljev. Najprej si je skušala zavarovati hrbet ter si pridobiti Rumunijo in Turčijo. Kakor poročila pravijo, se ji je to tudi posrečilo, čeprav je posebno Nemčija hujskala na nesramen način Rumune, naj ne dajo Bolgarom nobenih zagotovil. Avstrija sicer izjavlja, da je nepristranska, vendar je iz uradnih glasov razvidno, da na tihem podpira pravično stvar Bolgarov.
Bolgari pripravljeni.
Bolgarija je pripravljena. Zato tudi njen odločen odgovor Srbom, da je izčrpala vsa mirna sredstva. Imela je še tri infanterijske divizije spraviti s turškega bojišča proti srbski meji. Dne 1. junija je začela s transportom. Za transport je samo železnič-na proga Dimotika—Odrin—Plovdiv na razpolago; na njej se lahko na dan prepelje 8—10 vlakov, vsak vlak s 00 vozovi. Ker se je torej s 1. junijem začel transport, je bil komaj dne 20. junija končan. Da je naš račun pravilen, nam dokazuje poročilo, ki pravi, da je omenjena železnica zopet odprta za javen osebni in blagovni promet.
Tudi srbske priprave so gotove. Poročila pravijo, da so pred dnevi prišle še zadnje grške čete na določena jim mosta. Srbske čete same pa so itak že več časa na svojih mestih.
Bolgari imajo pripravljenih 300.000 mož s 600 topovi, Srbi in Grki skupaj 240.000 mož s 620 topovi, in sicer je 160.000 Srbov s 450 topovi in 75.000 Grkov s 170 topovi.
Ako pride do spopada, se bo bila glavna bitka na severu Makedonije. To je razvidno iz moči razpostavljenih armad. Bolgari imajo na severu 240.000 mož, Srbi 160.000. Srbi stojijo v dveh skupinah. Večina, 100.000 mož, je postavljenih pri Skoplju, 50.000 mož pri Pirotu in Nišu. Proti tem četam imajo Bolgari pripravljenih v prostoru Sofija—Caribrod 100.000 mož. Razven tega imajo še proti srbskim četam postavljenih pri Kiistendilu 40.000 mož.
Vojaški strokovnjaki trdijo, da je Bolgarija svoje vojne moči na duhovit način razpostavila za slučaj, da jo Srbi napadejo. Ako Srbi začnejo vojsko, jo morajo začeti pod velikimi in neugodnimi okolnostmi. A tudi Bolgare čakajo velike naloge, ako sami začnejo z napadom.
Da je Bolgarija s svojimi pripravami gotova, se da razbrati tudi iz poročila, ki pravi, da je Bolgarija voljna samo do torka, dne 24. t. m., čakati, da Srbija odpokliče svoje vojake iz onih makedonskih krajev, ki po pogodbi pripadajo Bolgariji.
Rusija na strani Srbov.
Bolgarski list „Večerna pošta" poroča: Rusija je poslala zadnje dni večje množine streliva v Srbijo. Ruske ladje „Beograd", „Sv. Jurij" in „Grof Ignacijev" so pretečeni teden pripeljale z Ruskega v rumunska pristanišča mnogo streliva, konj, živeža ter drugih vojnih potrebščin za Srbe. Rusko M-go spravlja deloma čez Rumunsko po železnici v Srbijo, deloma pa ga vozijo ruske manjše ladje kar gor po Donavi v srbska obdonavska pristanišča. Z Raduje-vaca ob Donavi, ne daleč od bolgarsko-rumunske meje, se dan za dnem naklada rusko blago in vozi v srbski tabor. Dosedaj je dobila baje Srbija od Rusov 5000 konj. Ruske ladje, ako tudi prazne, ne obiščejo nobenega bolgarskega pristanišča. Bolgari so radi tega nad Rusijo zelo ozlovoljeni. Nekateri listi tudi poročajo, da je došlo v Srbijo mnogo prostovoljcev iz Ru' sije, ki se hočejo boriti proti Bolgarom.
Črnogorci za Srbe.
Iz Cetinja poročajo: Kralj Nikola je izjavil, da upa v mirno poravnavo med Srbi in Bolgari. Za vsak slučaj pa stoji Črna gora na strani Srbov. Tri črnogorske brigade so že odpotovale v Peč, da varujejo Sandžak, ostale črnogorske čete pa stražijo mejo proti Albaniji, kjer se računa z vstajo.
Odstop srbskega ministrskega predsednika.
Srbski ministrski predsednik Pašič je dne 28. t. m. naznanil kralju Petru svoj odstop. Kot vzrok njegovega odstopa navajajo listi nesoglasje med člani vlade. Pašič je bil namreč za brezpogojno rusko razsodišče, dočim je vojni minister Božanovič predlagal, naj se izroči Bolgariji napoved vojske. V ministrstvu, ki je imelo dne 23. t. m. posebno sejo, je bila večina proti Pašiču in je odklonila njegove predloge. Pašič je že drugič naznanil svoj odstop. Ni pa gotovo, ako bo njegov odstop kralj sprejel. Pašič je eden najboljših srbskih državnikov.
Vojska med Bolgari in Srbi 1. 1885.
Sedanji spor med Bolgari in Srbi nas spominja na 1. 1885., ko so napovedali Srbi Bolgarom vojsko. Po rusko-turški vojski 1. 1876. je postala Srbija neodvisna od Turka, dočim so Bolgarijo razdelili. Kar je bolgarske dežele od Donave do Balkana (gorovja), je dobil bolgarski knez Aleksander; druga polovica, pod imenom Vzhodna Rumelija, pa je še ostala pod Turčijo. Ker pa Bolgari s to razdelitvijo niso bili zadovoljni, so 18. septembra 1884 spodili iz Vzhodne Ru-melije turškega namestnika. Bolgarski knez je zasedel deželo ter jo je kljub temu, da sta se protivili Avstrija in Nemčija, obdržal.
Naenkrat pa so Srbi napovedali Bolgarom vojsko. Bilo je 14. novembra 1885. Začudil se je ves svet. Srbi in Bolgari so iste vere in tudi po jeziku se ne ločijo mnogo. Iz gole nevošljivosti, da je postala bolgarska dežela večja, so hoteli imeti Srbi od Bolgarov mesto Vidin z okolico. Tako se je pričel boj med brati, katerega so zakrivili Srbi. Ko je bolgarski knez dne 14. novembra ponoči dobil naznanilo, da so udarili Srbi čez mejo, je dal svoji vojski sledeče povelje:
„Kralj srbski nam je napovedal vojsko in dal srbski armadi povelje, da vdere na našo zemljo. Naši srbski bratje, mesto, da bi nam pomagali, hočejo uničiti našo domovino. Vojaki, pokažite svoj pogum, branite svoje matere in svoja ognjišča ter preganjajte sovražnika, ki nas je zavratno napadel kakor izdajalec, dokler ga ne uničite!" V začetku so Srbi mislili, da bodo v enem tednu že v Sredcu ali Soiiji, glavnem mestu Bolgarije. Sprva so se morali Bolgari povsod umikati Srbom. To ni čudno, ker so imeli Bolgari le kakih 36.000 vojakov, Srbi pa še enkrat toliko. Bolgarski knez Aleksander je šel sam v vojsko ter se bojeval v prvih vrstah, kar je tako navdtišilo Bolgare, da so se borili kot levi. Najhujši boji so bili pri Slivnici na bolgarski zemlji 17., 18. in 19. novembra in naslednje dni v Dragomanski soteski. 16. novembra so Bolgari že pridrli do srbske meje pri Pirotu Tu se je vnel strašen boj. Okoli 6000 mož je padlo v 24. urah. Bolgarski knez je hotel na vsak način skleniti mir na srbski zemlji. Se bi bila tekla kri, toda Avstrija je posegla vmes in zapretila Bolgarom, ako ne odnehajo, da pošlje Avstrija Srbom svojo armado na pomoč. 28. nov. zvečer se je končal bratomorni boj. Mir med Bolgari in Srbi pa je bil podpisan še-le 3. marca 1886 v Bukareštu. Od tega časa so Srbi vedno na tihem kuhali jezo zoper Bolgare.
Morilci Mahmud Šefket-paše obsojeni na smrt.
V Carigradu so bili dne 22. t. m. obsojeni na smrt na vislice morilci velikega vezirja Mahmud Sef-ket-paše. Obsojenih je bilo 12 oseb, ki so se ali umora dejansko udeležile, ali pa so druge nahujskale k umoru. 3 izmed udeležencev pri umoru so ubežali. Obsojence nameravajo obesiti v Carigradu na raznih krajih. Sultan se baje brani, potrditi smrtne obsodbe. Smrt na vislicah je za mohamedance nekaj strašnega. Po njih veri obešenec nikdar ne vidi preroka Mohameda v raju.	_
Državni zbor.
Državni zbor je v zadnjem tednu, dne 20. t. m., končal svoje poletno zasedanje ter šel do druge polovice septembra na počitnice. Sprejel je še začasni proračun za drugo polletje, podaljšal nekatera določila za poslovni red v zbornici do novega leta ter o-dobril več manjših občekoristnih postav. Med temi je tudi postava, ki pooblašča vlado, da letos in bodoče leto uporabi 2 milijona kron za posojilo društvom, ki grade mala stanovanja. Društva morajp dokazati, da bodo v šestih letih imela za pokritje zgradbenih stroškov na razpolago potrebna sredstva.
Slovensko-hrvaški klub je glasoval proti proračunu. To povdarjamo zaradi tega, ker „Slovenski Narod" že prinaša laž, da so Jugoslovani glasovali za proračun. Ta Jugoslovan, ki je glasoval za vlado, je bil namreč samo liberalec dr. Ravnihar, vsi drugi Jugoslovani pa so oddajali svoje glasove proti vladi. — Slovensko-hrvaški poslanci so glasovali dalje proti vsem predlogom, ki so zahtevali uradnikom zopetna zvišanja plač, a glasovali so za zvišanje plač državnim železničarjem, ker osobito železniškim delavcem privoščijo vsled njihovega napornega in odgovornega dela sedanjim razmeram primerno plačo. To je treba pribiti nasproti socialnim demokratom, ki so v tem o-ziru po svojih listih trosili že nasprotne laži proti našim poslancem.
Ob sklepu razprave o proračunu je d r. Ve r-stovSek v imenu slovensko-hrvaških poslancev še enkrat povzel besedo ter zagovarjal svojo predlogo za podporo po mrazu in za zvišanje zaklada, iz kojega se podpira zboljšanje zemljišč. Kljub zgovorni besedi je večina pokopala oba za kmetijstvo toli koristna in potrebna predloga, in v tej večini se je nahajal tudi slovenski liberalec.
Pred glasovanjem o proračunu se je pripetil v zbornici še viharen dogodek. Poročevalec o proračunu, dr. Steinwender, je odgovarjal poslancu Chocu, ki je v svojem govoru dokazoval, da avstrijski Slovani nimajo povoda, slovesno se spominjati 251etnice vladanja nemškega cesarja. Dr. Steimvender pa je brez potrebe trdil, da ostane Avstrija v zvezi z Nemčijo, ali je to parlamentu všeč ali ne. S tem je Steimvender prvič kot poročevalec prekoračil svoj delokrog. Proračunski odsek ga ni bil pooblastil, da on tem potom čestita zavezniku. Drugič pa je dr. Steimvender kruto žalil parlament, češ, da sploh nima pravice govoriti o zunanji politiki. Ta drznost Steinwenderjeva je vzbudila vihar, ki je trajal nad 2 uri. Skoraj vsi slovanski poslanci, tudi češki socialni demokratje, so zagnali nepopisen krik: Abzug in pfui Steimvender! »Tudi Poljaki so bili razkačeni in zahtevali, da Stem-wender prekliče svoje žaljive besede. Ministri grof Stiirgkh, Zaleski in Heinold so prigovarjali Steimven-derju, naj prekliče svojo izjavo. Toda Steinwender je mirno sedel na svojem mestu in prezirljivo zrl na galerijo. Ker je bil vihar vedno močnejši in je pretila nevarnost, da se poslanci zgrabijo, je predsednik prekinil sejo.
Dolgo uro so se posvetovali načelniki z vlado, kaj storiti. Končno so sestavili izjavo, s katero je prosil Steinwender poslance odpuščanja.
Pri glasovanju o proračunu se je soglasno izrazila tudi želja, da vlada takoj odpusti vse rezerviste.
Isti dan je minister za deželno brambo odgovoril na interpelacijo glede podpor za družine rezervistov. Že v novembru so dobile vse deželne vlade nalog naj sestavijo komisije za podpore, kar se je tudi
zgodilo. Te komisije so reševale došle prošnje. V. mnogih slučajih so se rešitve zakasnile vsled poizvedovanj. Ugodno je bilo rešenih 90% vseh prošenj. Samo \ Galiciji je bilo do konca meseca aprila izplačanih 3,697.000 K, v maju 1,221.900 K, v Dalmaciji do konca aprila 2,516.953 K. Do srede junija je bilo izplačanih že 15 milijonov. Mogoče pa je, da so se pri tolikem delu pripetile napake in so morda posamezne družine premalo dobile. V takih slučajih naj se družine pravočasno pritožijo.
Politični ogled.
—	Cesar je kljub svoji visoki starosti vedno zdrav in čil. Predsednik ogrskega državnega zbora je po sprejemu dne 23. t. m. izjavil, da cesar izborno izgleda. — Dne 22. t. m. zvečer je cesar pogostil v Sen-brunu odposlance grškega kralja, ki so prišli cesarju naznanit nastop vlade kralja Konštantina. Cesar je bil pri obedu zelo dobro razpoložen.
—	Slovensko—Hrvaško. V ponedeljek, dne 23. junija, so se vršile v tržaški okolici volitve za deželni zbor. Slovenci so zmagali z vsemi svojimi kandidati. Italijani so propadli, akoravno so se zvezali z Nemci.
V	tržaškem deželnem zboru bo sedaj 61 Italijanov, 12 Slovencev in 7 socialnih demokratov.— V Reki, nekdanjem važnem hrvaško-slovenskem mestu, katero pa so si proti pravici prisvojili Ogri, gazijo Madžari vse narodne in politične pravice Slovencem in Hrvatom. Dne 19. junija je razpustila ogrska vlada „Slovensko društvo" na Reki. Ko je predsednik „Slovenskega društva" zahteval pojasnilo glede razpusta, se mu je na policiji odgovorilo, da se mora društvo najpozneje v 24. urah brez vsakega odgovora raziti. 0-grska vlacla je tudi razpustila občinski zastop v Reki, ker isti ni hotel tako plesati, kot so piskali Madžari.
V	občinskem zastopu imajo večino Italijani, ki pa se nočejo pokoriti v vsem nasilnim Madžarom. Reka, ki je za Trstom najvažnejše trgovsko pristanišče naše države, ima 50.000 prebivalcev, med temi je 12.000 I-talijanov, 12.000 Slovencev in Hrvatov in komaj 6500 Madžarov. L. 1880 je bilo v Reki še komaj 300 Madžarov, a ogrska vlada jih vsako leto pošilja na stotine v Reko, samo, da bi mesto pomadžarila. Tako gazijo Madžari last in pravice drugih narodov, posebno Slovanov.
—	Ogrsko. Košutova in Justova stranka sta i-meli dne 14. junija v Budimpešti sestanek, kjer se je sklenilo ustanoviti skupno stranko, ki se bo zvala: „Združena neodvisna stranka". Izvolil se je odbor, ki bo določil pravila novi stranki. Katoliška ljudska stranka noče vstopiti v novo stranko, ker so na čelu iste ljudje, ki so strastni nasprotniki katoliške cerkve. — Novi predsednik ogrskega državnega zbora, Beo-thy, je bil dne 23. junija sprejet od cesarja. — Madžari se delajo na videz zelo udane cesarju. Sklenili so v državnem zboru, da se postavne določbe radi kazni glede razžaljenja veličanstva poostrijo. Ob enem so pa tudi sprejeli določbe, ki prepovedujejo vsako gibanje za ljudovlado. — Grof Tisa, sedanji ministrski predsednik, je že od svoje mladosti nestrpen sovražnik katoličanov. Katoliški škofje se radi tega niso udeležili seje ogrske gosposke zbornice, v kateri se je Tisa predstavil s svojim ministrstvom.
—	Nemčija. 251etnica cesarja Viljema se je slavila po vsej Nemčiji zelo slovesno. Tudi Nemci v inozemstvu, posebno naši avstrijski, so hoteli ob tej priliki pokazati svoje nemško srce. Avstrijski nemški listi so prinašali na več straneh obširne popise cesarskih slavnosti v Nemčiji. Zanimivo je kak duh vlada
Nemčiji proti katoličanom. Na dan cesarskih slavnosti je imelo katoliško prebivalstvo v kraju Ahaus na Vestfalskem duhovne vaje, katere so vodili jezuiti. Ko so prišli verniki dne 15. junija v cerkev, se jim je naznanilo, da je vlada izgnala jezuite in tudi prepovedala cerkvene govore. V tem kraju živijo skoro sami katoličani, zato je ta odredba izzvala med prebivalci veliko ogorčenje. In to se je zgodilo na dan slavnosti 251etnice vladanja cesarja Viljema II. Pri nas v Avstriji pa se dovoli, da protestantski govorniki na javnih shodih smešijo resnice sv. katoliške vere in kličejo k odpadu od Rima. — Cesar Viljem in cesarica bosta obiskala letos meseca novembra v Londonu angleškega kralja.
—	Italija. Italijanski kralj in kraljica nameravata odpotovati na Švedsko, in sicer skozi Kiel, od koder bosta dalje potovala po morju na laškem kraljevem parniku „Trinaria". Pri povratku bosta obiskaia nemškega cesarja Viljema. — Zid Nathan, ki je na poziv kralja Viktorja Emanuela vendar obdržal rimsko župansko čast, je res nevarno bolan. Listi poročajo, da ima raka. — Katoličani severne Italije so na zaupnem shodu v Milanu sklenili, da se bodo odslej udeleževali vseh volitev v javne zastope kot „ljudska stranka" ter bodo pri ožjih volitvah podpirali vse stranke, katere se bodo kazale napram katoličanom pravične.
—	Francosko. Pri zadnjih vajah mornarice v Sredozemskem morju so dognal', da manjka povprečno 100 mož za vsako oklopnico. Mornarica bi morala i-meti namreč 58.205 mož posadke, v resnici pa jih ima le 55.000. Mornariška uprava je vsled tega sklenila, da izpopolni mornariško moštvo iz rekrutov pehotnega vojaštva. — Francoski listi poročajo, da se je po posredovanju španskega ministrskega predsednika Ro-manonesa .sklenilo, da francosko in špansko vojaštvo
nastopi skupno proti upornim prebivalcem v Maroku. — Francoski državni zbor je odklonil vse predloge, ki so merili na to, da se vojaška službena doba zniža. A sprejela se je resolucija, da se naj uvede na Francoskem splošna in enaka volilna pravica. Državni zbor sedaj nadaljuje razpravo o uvedbi 31etne vojaške službe. — Vojno sodišče je od 13 vojakov, ki so bili obsojeni radi udeležbe pri zadnjih vojaških uporih, obsodilo 2 na 51etno trdnjavsko ječo, vse ostale pa na zapor od 4 mesecev do 5 let. — Pred kratkim sta se morala zagovarjati pred sodnijo 2 francoska škofa. Skof v Poitiers je bil obtožen, da je protipostavno razobesil papeževo zastavo. Pri obravnavi, pri kateri je bilo navzočega veliko število občinstva, se je zagovarjal škof sam tako dobro, da mu niso mogli priti do živega. Nadškof v Cambrai pa je bil obtožen, da je brez dovoljenja posvetnih oblasti izdal neko javno naznanilo. V resnici je bilo tako-le: Nadškof se je pripeljal v neki kraj svoje škofije, da podeli sv. birmo. Možje in mladeniči dotičnega kraja so mu prišli nasproti ter ga na konjih spremili v cerkev. Ker se je to zgodilo brez dovoljenja posvetne oblasti, bi se moral nadškof zagovarjati pred sodiščem. Nadškof pa ni niti prišel k obravnavi. Na podlagi izjave njegovega zagovornika, da nadškof ni zakrivil ničesar kaznjive-ga, je sodišče nadškofa oprostilo.
—	Belgija je dobila novo šolsko postavo, po kateri se določila z ozirom na ljudskošolski obisk šoloobveznih otrok poostrijo. Obenem pa je državni zbor sklenil tudi postavo glede upeljave nadaljevalnih (nedeljskih) šol za mladeniče in gospodinjskih šol za dekleta. Te šole bo vzdrževala država. Bi bilo tudi za Avstrijo!
—	Holandsko. Izid zadnjih volitev na Holand-skem je sledeči: V desni stranki je bilo izvoljenih 24 katoličanov in 17 poslancev, ki zavzemajo stališče proti prekuciji; v levi stranki pa je bilo izvoljenih 9 liberalcev, 2 demokrata in |1 socialist. V ožjih volitvah je 5 katoličanov, 23 „protiprekucuhov", 11 sta-rokatolikov, 24 liberalcev, 10 demokratov in 21 socialistov. Pri ožjih volitvah se bodo podpirali liberalci in socialni demokratje.
—	Norveško. Državni zbor na Norveškem je z 99 proti 11 glasovom sklenil, da stopi odslej vsaka postava, ki jo sklene državni zbor, v veljavo, če jo tudi kralj ne potrdi. S tem se je odvzela kralju stara pravica, odločevati o postavah, ki jih sklene državni zbor.
—	Špansko. Večkrat smo že govorili o gnilih razmerah, ki vladajo v španski državi, ki je veljala nekdaj za katoliško deželo. Po umoru ministrskega predsednika Canalejasa je prišel na vlado Romano-nes, ki je breznačelen liberalec, orodje v rokah pre-kucuhov. Njegova vlada ni storila za deželo ničesar, nasprotno pa žene s svojo brezversko politiko deželo v prekucijo. Da bi strmoglavil to vlado, je nastopil proti njej voditelj katoličanov, Maura, in je v krasnem govoru, v katerem je dokazal ničvrednost Romanone-sa, dosegel, da je ta odstopil. Toda kralj Alfonz je sam toliko liberalen, da je izrazil Romanonesu zaupanje. Sedaj bo ta človek vodil naprej deželo s svojim prekucuškim ministrstvom v anarhijo (brezvladje). — Španski katoličani zro z žalostjo, kako kralj sam sebi izpodkopuje tla in si pripravlja pregnanstvo, a ne morejo se dvigniti iz neke nedelavnosti. Dasi je dežela še po večini dobra, jej vendar gospodarijo brezverci. Bati se je, da se katoličani, kakor marsikje, zbude še-le, ko je nesreča na višku. — V soboto, dne 21. t. m. so se vršili v mestu Barcelona, kjer je veliko gnezdo anarhistov, veliki nemiri. Prekucuhi so sklicali shod proti vojski v Maroku. Streljala je policija in tudi prekucuhi. Ranjenih je več oseb. — V kraljevi rodbini se je dogodil vesel dogodek. Kraljica je povila princa.
—	Irsko. Kakor smo "zadnjič poročali, je angleška državna zbornica sprejela zakon, po katerem bodo dobili katoliški Irci svojo samostojnost. Ker gosposka zbornica v tretje nima več pravice zavreči kako postavo, ki je bila sprejeta po državnem zboru, bo moral kralj postavo o irski samostojnosti potrditi. Irski protestanti pa silovito nasprotujejo samostojnosti svoje domovine. Protestantski bogataši pripravljajo pravcati upor proti katoličanom in vladi. Oborožujejo svoje ljudi, prirejajo hujskajoča zborovanja in kričijo na vse pretege, da se ne sme dati irskim katoličanom zaželjenih pravic. To delajo z namenom, da bi preplašili kralja in vlado. Kakor stvari stoje, bodo Irci skoro gotovo dobili zaželjeno svobodo kljub liberalnim in protestantskim hujskarijam. Vlada ie dala zapleniti mnogo orožja, ki so ga razdelili protestanti med svoje» pristaše.
—	Amerika. V mestu Manaos v Braziliji se je 16. t. m. spuntala mestna policija, ker ni soglašala z neko ostro odredbo policijskega prsust^j-vštva. Policaji so divjali po mestu in so streljali na svoje predstojnike in častnike. Mestno prebivalstvo je na strani policije. Policaji so ustrelili 4 osebe, ranjenih pa je 12 oseb. — Severoameriške Združene države gradijo 4 nove velike bojne ladje. Ves svet se oborožuje.
—	Japonsko. Japonski državniki veljajo od ru-sko-japonske vojske sem kot izvrstni politiki in dobri gospodarji. Preustrojili niso samo armado tako, da se lahko kosa z vsako drugo, ampak preuredili so tudi ves državni ustroj. Zadnji čas so preustrojili stanje uradništva tako, da odpade od 1. januarja 1914 800 višjih in 4000 srednjih uradnikov od službe. S tem si prihrani država na leto 150 milijonov jenov (700 milijonov kron). Taka sprememba menda tudi v Avstriji
ne bi škodovala. — Japonska se skrbno oborožuje. Sedaj se izdelujejo 4 ogromne bojne ladje (dreadnoug-ti). Vse vojne priprave veljajo pred vsem proti Kitajski. Ko se bo Japonska čutila dovolj močno, bo udarila nad Kitajsko in ji odvzela obmejne pokrajine.
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna,
29.	nedelja: 7. po Binkoštih. Peter in Pavel, ap.
30.	pondeljek: Spomin sv. Pavla, ap.; Oton, spozn.
1.	torek: Teobald, pušč., Julij.
2.	sreda: Obiskovanje Marije Device; Oton, škof.
3.	četrtek: Helijodor, škof; Bertram.
4.	petek: Urh, škof; Berta, devica.
5.	sobota: Ciril in Metod, šs.; Domicij, škof.
Iz poštne službe. Poštni adjunkt Josip Mar-kut v Mariboru je imenovan za poštarja v Ubel-bachu.
Iz justične službe. Pravna prajktikanta dr. A. Riha v Celju in Alojzij Šumenjak v Mariboru sta imenovana za avskultanta.
*	Iz učiteljske službe. Imenovana sta začasna učiteljica v St. Jurju ob Taboru Frančiška Levstik za stalno učiteljico istotam, in začasni učitelj Fran Golež pri Sv. Kunigundi na Pohorju za stalnega u-čitelja istotam. V začasni pokoj je prestavljena učiteljica Marija Bezlaj v Žičah.
*	Rim. Naš rojak p. Ciprijan Napast, frančiškan, doma od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, je promoviral dne 19. junija v Vatikanu na posebni fakulteti paleologije in cerkvene diplomatike z odličnim uspehom. To fakulteto je ustanovil papež Leon XIII., ko je odprl vatikanske arhive.
*	Odlikovan Slovenec. Plemstvo je podelil cesar podpolkovniku 37. topničarskega polka, Alfredu Podboj, s pridevkom pl. Cenetov.
*	Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje priredi letos Krščansko-soc.-Zveza, in sicer dne 14. julija t. 1. Da se ugodi želji romarjev iz mariborske okolice, gre eden vlak iz Maribora, drugi pa gre iz Celja.
Voznina in cene za mariborski vlak bodo najbrž sledeče:
Cena: III. razred. II. razred. Iz Maribora ob 5. uri 30 minut	K 10 20	K 15'—
Iz Hoč	„ 5. „ 41 „	„ 10 20	n 15"-
Iz Slivnice M 5. „ 47 „	„ 10 20	„ 15—
Iz Rač	,. 5. „ 52 „	„ 10"—	„ 14"50
Iz Pragerskega „ 6. „ 4 „	„ 10-—	„ 14*50
Iz Slov. Bistrice „ 6. „ 14 „	., 9 80	„ 14"—
Iz Poljčan „ 6. „ 28 „	„ 9 80	„ 14"—
Vozni red od Ljubljane naprej še ni natančno določen. Tudi gori navedene cene za mariborski vlak niso popolnoma zanesljive, ker državna železnica svojih cen še ni naznanila, a veliko se ne bodo izpreme-nile. Spremembo cen naznanimo še pravočasno.
Vozni red in cene za celjski vlak, ki vozi tudi 14. julija, pa so sledeče:
Cena: III. razred. II. razred. Iz Celja	ob 8. uri 10 minut	K 6 80	K 11 —
Iz Laškega „ 8. „ 23 n	„ 6 60	„ 10"—
Iz Rim. Toplic B 8. „ 33 „	„ 6 60	„ 10"—
Iz Zid. mosta „ 8. „ 48 „	„ 6 20	„ 9"—
Iz Hrastnika „ 8. „ 59 „	„ 6'—	„ 8 50
Iz Trbovelj „ 9. „ 7 „	„6"—	„ 8"50
Nazaj se vrnemo dne 15. julija zvečer. Vlak bo vozil nazaj iz Lesc, tako, da bodo lahko obiskovalci Bleda v Lescah vstopili v vlak. Takih kart, s katerimi bi se lahko v Ljubljani izstopilo, nam železnica žal ni dovolila. Za otroke nad 4 leta stare je treba plačati kakor za odrasle. Polovičnih kart za otroke ni dobiti. Posebni lepaki se ne bodo izdali. Cč. gg. dušne pastirje uljudno prosimo, da ljudi na to romanje blagohotno opozorijo. Naj bodo tudi tako dobri, da zberejo denar in kolikor mogoče skupno naročijo karte, ker nam prihranijo s tem mnogo stroškov. Karte se pošiljajo samo proti gotovemu predplači-1 u. Karte je treba naročiti najpozneje do 7. julija, ker nam drugače ni mogoče naročiti potrebnih vozov. Karte se naročijo in denar naj se pošlje edino-le na naslov: Romarski odbor v Mariboru, Koroškacesta, št. 5. V. Mariboru se bodo karte izredno dobile tudi v Tiskarni s v. C i r i 1 a. Na vlaku ne bo nikdo več dobil karte, zato se naj iste pravočasno oskrbijo.
Z razpošiljanjem kart se bo zače-lo še-le 4. julija.
*	Romarski vlak k Mariji Pomagaj bo šel tudi iz Brežic, in sicer dne 28. julija zjutraj. Vozni red in cene za ta vlak se pravočasno naznanijo.
*	Koroška slov. kršč. soc. zveza priredi v nedeljo, dne 6. julija, romarski vlak na sv. Višarje.Vlak vozi ob 9. uri 51 minut dopoldne iz Spodnjega Dravograda in pride v Žabnico ob 2 uri 23 minut popoldne. Drugi dan, dne 7. julija, vozi iz Žabnice ob 11. uri 51 minut. Vožnja iz Spodnjega Dravograda tja in nazaj stane 8 K.
*	Na katoliški shod v Ljubljano! Se-le prihodnji teden je mogoče častitim župnim uradom poslati zglasilnice za katoliški shod v Ljubljani, ker čakamo še cen za posebne vlake, katere dopošljemo skupaj z zglasilnicami, da ne bo treba dvojne ekspedicije in župnim uradom ne dvojnega dela. Vsa oglasila za u-deležbo na katoliškem shodu naj se vrše le po župnih uradih. Tako bo res vsakdo samo enkrat naznanjen ir. bodo izključene zmešnjave. Da bo sijaj katoliškega shoda tem večji, prosimo one Slovence in Slovenke, ki so se udeležili cesarskega jubilejnega sprevoda na Dunaju 1. 1908., da tudi v Ljubljano v nedeljo, dne 24. avgusta prihite v prekrasnih svojih narodnih
nošah in da se jim pridružijo vsi, ki imajo prave narodne noše! Narodne noše bodo imele v slavnostnem sprevodu svoje posebne skupine. Prihite naj pa tudi vsa naša društva in družbe s svojimi zastavami! — Cilj našega ljudstva naj bo 24. avgusta središče naše domovine, bela Ljubljana! — Odbor kat. shoda.
*	Koledar Kmečke Zveze. Nekateri zaupniki so prav pridni pri nabiranju naročnikov za koledar K. Z. Od mnogih pa še nismo dobili nobenega odgovora. Prosimo, da storijo vsi pristaši K. Z., posebno pa zaupniki, svojo dolžnost, in še te dni pridno nabirajo u-de za Kmečko Zvezo. Koledar bo izšel še-le meseca oktobra. Kdor hoče v koledarju inserirati, naj se takoj oglasi. Inserati v koledarju bodo imeli velik u-speh, ker se bo tiskal koledar v več tisoč izvodih.
*	Ostanki sv. Martina. V nedeljo, dne 15. junija, so pripeljali iz Francije v Sobotišče (Szombathely) na Ogrskem ostanke sv. Martina, in sicer kost iz svetnikove lobanje. Ker je Sobotišče, nekdanja Saba-rija, svetnikovo rodno mesto, je ondotni škof izposlo-val od turškega nadškofa (Tours v Franciji) omenjene ostanke, katere je spremljalo celo pot posebno odposlanstvo, obstoječe iz 8 oseb. V Sobotišču pa jih je slovesno sprejel ondotni škof grof Mikeš, na kar so se v svečanem obhodu prenesli v stolnico, kjer bodo zanaprej shranjeni.
*	Slovenskim materam. Kardinal knezonadškof dr. Bauer v Olomucu na Moravskem je nedavno govoril o slabih časopisih. Pri tej priliki je povdarjal, da so matere odgovorne za časopise, ki prihajajo v družine. Matere bi morale skrbeti, da se slabi časopisi odstranijo iz hiše. Njegove besede slovejo: „Koliko bi zamogel v tem oziru storiti en sam opomin na matere! Ona je, ki mora imeti za otroke, za družino čuječe oko, ona je za to odgovorna, kakšna je duševna hrana, ki prihaja v hišo." Te besede, ki jih je govoril kardinal dr. Bauer češkim in nemškim materam, naj si zapomnijo tudi slovenske matere!
*	Složno, pobratovsko! Daje socialna demokracija dete propadajočega liberalizma, je znano. Socialna demokracija dandanes napreduje, liberalne stranke pa propadajo skoraj povsod. Ta politični pojav je posebno važen za našo stranko, v še večji meri pa za kmečki stan. Socialna demokracija, politični dedič liberalcev, je še strupenejša sovražnica kmečkega stanu in krščanskih strank, kot pa liberalci. Slovensko ljudstvo se za socialno demokracijo ne more vnemati ne iz verskega, še manj pa iz gospodarskega stališča. Da je socialni demokrat naš odkrit sovražnik, to vedo tudi liberalci, zato povsod, kjer le morejo, podpirajo svoje zaveznike. Pri nas gredo liberalci in soc. demokratje skupno proti nam. V Posavju sta liberalec in socialni demokrat posebno ob volitvah največja politična prijatelja. In že naprej lahko prerokujemo, da bodo liberalci pri slučajni ožji volitvi v Posavju glasovali kot en mož za socialnega demokrata. Na Moravskem so pri zadnjih deželnozborskih volitvah pri ožji volitvi glasovali socialni demokratje za liberalce in liberalci za socialne demokrate proti kandidatom katoliške stranke. Pa tudi v narodnem oziru so socialni demokratje vedno na strani naših narodnih nasprotnikov. N. pr. v Studencih pri Mariboru so ravno socialni demokratje najprej nasprotovali slo-vznski šoli. Ali pa poglejmo v Trst! Dočim so Slovenci pri deželnozborski ožji volitvi v I. in VI. okraju 12. junija t. 1. glasovali za socialne demokrate in jim pripomogli do zmage, so socialni demokratje v III. in IV. okraju glasovali za nestrpne laške liberalce. Liberalni in soc.-demokraški bratci torej nastopajo skupno. Na to se bo treba naši stranki ozirati. Dose-daj se je z naše strani proti socialni demokraciji postopalo nekako popustljivo, kot bi nam socialna demokracija ne bila nevarna. Odslej moramo upoštevati, da je socialni demokrat enako strupen, če še ne hujši nasprotnik katoliškega, kmečkega slovenskega ljudstva, kot brezverski liberalec.
*	Kako gospodarijo liberalci, kako krščansko misleči možje. Dan za dnevom poroča časopisje o milijonih, ki jih najamejo nemška in liberalna mesta kot posojilo. Ti milijoni pričajo o skrajno slabem gospodarstvu liberalnih občinskih zastopov. Poglejmo samo naš Gradec, Maribor, Celje in druga mesta, kjer so liberalci na krmilu! Leto za letom se množijo dolgovi, občinske doklade so vedno večje, bremena za davkoplačevalce vedno občutnejša. Liberalec je samo za to na svetu, da gazi poštenost v tla in da zapravlja ljudsko premoženje. Kako vse drugače gospodarijo mesta, kjer so krščansko misleči možje na krmilu! Poglejmo samo Dunaj! Občinski račun za leto 1912 izkazuje nad 1 milijon kron preostanka. Mestna plinarna pa izkazuje celo 6 milijonov in 400.000 kron čistega dobička. In liberalci, nemški kakor slovenski, zabavljajo čez dunajski občinski zastop, ker je v njem večina krščansko-mislečih mož!
*	Delo soc. demokracije. Nov dokaz o zapeljevanju socialnih demokratov je sedanji štrajk dunajskih pleskarskih in slikarskih pomočnikov, katerega je povzročila rdeča organizacija. Pomočniki so namreč sklenili s svojimi mojstri pogodbo, na podlagi katere bi dobivali letos 69 vin. za vsako uro. Pogodba jo bila veljavno sklenjena, in so se mojstri po njej tudi ravnali. Malo pozneje pa so zahtevali socialno-de-mokraški pomočniki povišanje plače za 2 vin. na uro. Ker pa mojstri niso hoteli spremeniti pogodbe, so začeli pomočniki štrajkati. Posledica tega je bila, da so mojstri izključili pomočnike za 6 mesecev ocl dela. Mojstrom to nič ne škoduje, ker je letos itak malo dela na Dunaju. Pač pa štrajkujočim pomočnikom, ki
izgubijo skupno 35.000 K dnevne plače. Vsled tega so silno uevoljni vsi tisti pomočniki, ki niso v socialno-demokraški organizaciji ter skušajo končati štrajk, kar bi bilo za socialne demokrate silno hud udarec. Iz tega je razvidno, kako nesmiselna in nespametna so načela socialne demokracije, ki hoče s silo in uporom doseči uresničenje svojih neizpeljivih namenov.
*	Soc. demokrat -- izdajalec domovine. Kakšne posledice sledijo iz naukov socialnih demokratov, je pokazala dne 13. t. m. sodnijska obravnava v Ljubnem na Gornjem Štajerskem. 371etni socialni demokrat Janez Gindl je bil obtožen, da je dne 4. maja v Sil-herjevi gostilni v Erbu vpričo drugih javno izrekel: „Ce bodo tudi nas socialne demokrate poklicali v vojsko, ali mislite, da bomo streljali na sovražnika? Nikakor! Mi bomo streljali na naše častnike!" Kljub o-pominu pričujočih gostov je Gindl še enkrat ponovil navedene besede. Sodišče je obsodilo socialnega demokrata na en mesec ječe.
*	Nemška pravičnost. Glasilo koroških Sloven-> cev, „Mir", prinaša sledeče vrstice: „Povedale so se nam neverjetne reči! Naš deželni odbor daje namreč vsako leto 4- do 5000 K obrtnikom-mojstrom podpore, posebno onim, ki imajo učence-vajence. Zatrjuje se nam pa, da se je naš deželni odbor načeloma postavil na to stališče, da to podporo (100—300 K enemu na leto) daje le nemškim mojstrom in le tistim mojstrom, ki imajo samo nemške učence, ali pa se pismeno zavežejo, da bodo dobili le nemške trgovske učence. Tako hočejo Celovec in okolico ponemčiti. Škandal!"
*	Pokažimo se! Nemštvo zadnji čas zopet buta s podvojeno silo ob našo narodno last. Pokažimo našim narodnim nasprotnikom, da se jih prav nič ne bojimo. Približuje se god sv. Cirila in Metoda. Kakor dosedaj vsako leto, pokažite tudi letos, posebno vi slovenski mladeniči, z zažiganjem kresov po naših gričih in gorah, da smo Slovenci na straži. Mladeniči, pokažite se! Dosedaj je bilo tudi v navadi, da se je pri kresovih streljalo z možnarji. Opozarjamo, da se sme po novi vladni odredbi streljati le tam, kjer se je dobilo pravočasno od okrajnega glavarstva potrebno dovoljenje. Da se obvarujete kazni, bodite previdni! Na večer 4. julija naj zažarijo stoteri kresovi z zelenih slovenskih gričev!
*	Železniška nesreča v Bosni. 23. junija ponoči se je pri postaji Prenj v Hercegovini zgodila velika nesreča. Lokomotiva osebnega vlaka in prvi vozovi so skočili iz tira ter se prevrnili. Vzrok nesreče je padec velike skale na progo in pomanjkanje čuvajev. Kurjač in neki uradnik, oče osmih otrok, sta bila u-bita, veliko oseb pa težko ali lahko ranjenih. Posebni vlaki z zdravniki so se odpeljali iz Mostarja na kraj nesreče. Železniška uprava ima baje 100.000 K škode.
*	Grozna nesreča. Na topničarskem strelišču v Tatri, ki je tako obsežno, da lahko na njem vsi top-ničarski polki krakovskega armadnega zbora vadijo, je enoletni prostovoljec poljskega topničarskega polka, Blach, kljub strogi prepovedi pobral 8 cm granato in jo dal v telečnjak, da jo vzame za spomin s seboj domov. Ko so korakali vojaki z vaje, je pa granata s strašnim pokom razpočila in raztrgala Blacha, kakor tudi enoletnega prostovoljca Rudolfa Langerja v drobne kosce. Kosi trupel nesrečnih enoletnih prostovoljcev so bili vrženi 30 metrov daleč. Nekemu tretjemu vojaku je odtrgala granata telečnjak in suknjo, ki je začela goreti. Goreča suknja je bila vržena na bližnjo streho, ki je tudi pričela goreti. Poleg razmesarjenega Blacha in Langerja so še 3 topničarji tako nevarno ranjeni, da so jih morali prepeljati v bolnišnico.
*	Vročina. Iz Amerike prihajajo vesti, da je v ondotnih mestih silna vročina. V Nju-jorku je umrlo 18. t. m. 20 oseb vsled solnčarice. Ljudje prebivajo po vrtovih in parkih ter prenočujejo na prostem. Temperatura v Nju-jorku znaša v senci 40 stopinj C. — Pa tudi pri nas na Spodnjem Štajerskem je bila letos že izredno huda vročina, ki je zahtevala človeško žrtev. Dne 8. t. m. je namreč umrl na posledicah solnčarice poštni poduradnik Matija Pavlič s poštnega urada v Celju. Tisti dan, ko je moral spremljati železniško pošto iz Celja v Spodnji Dravograd, bilo je na prostem 30 stopinj C vročine, v poštnem vozu pa celo 39 stopinj. Ko je Pavlič izstopil popoldne iz železniškega voza, ga je vsled vročine zadela kap, na kar je po noči umrl. — V Istri in na Krasu je vsled večdnevne vročine veliko pomanjkanje vode. Žito je vse zgorelo. Poljski pridelki, kakor koruza, krompir, fižol, grah, korenje, pesa, solata, se sušijo. Pašniki so od vročine popolnoma požgani. Ce ne bo kmalu dežja, bo razven grozdja vsa letina na našem jugu uničena. — V dobi poletne soparice in vročine je važno in potrebno, da si ohranimo stanovanje hladno. Zato je treba, da si stanovanja rano zjutraj prezračijo, na kar se morajo zapreti okna do poznega večera. Ponoči naj bodo okna vsaj deloma odprta! S tem se varujemo proti raznim boleznim, ki jih povzroča poletna vročina.
*	Dopust vojakov v področju 15. in 16. armadnega zbora. Armadni nadzornik Potiorek v Sarajevu je odredil, da smejo na 21dnevni dopust vsi vojaki, ki so sedaj v aktivni službi v področju 15. in 16. armadnega zbora. Cas dčpusta je določen od 26. junija do 16. julija.
*	Za obrtnike. C. kr. urad za pospeševanje o-brti na Dunaju ima posebno vzorno delavnico (šolo), v katero bo letošnjo jesen sprejemal rokodelce, kakor kleparje, ključavničarje, izdelovalce raznega orodja,
Stran 4*
SLOVENSKI GOS P O D A R.
26. junija 1913.
kolarje in knjigoveze. Oglasiti se je treba clo 15. septembra pri štajerskem zavodu za pospeševanje obrti, Gradec, Burggasse 13.
* Tržno poročilo. Zadnji dež je zelo blagodejno vplival na razvoj žita. Ce bi bilo suho vreme trajalo naprej, bi ostala zrna drobna, sedaj pa se pričakuje, da bo žito bogato obrodilo. Cene žitu so zopet občutno padle. Ogrski mlini, ki so po zimi za visoke cene nakupili žito, so ustavili delo. — Cena živini še vedno polagoma pada. Posebno slabo ceno ima plemena živina. — Na denarnem trgu je vrednost državnih in vrednostnih papirjev radi preteče vojske med Srbi in Bolgari zopet padla. — Veliki vinotržci so ceno lanskemu vinu znižali za 4 vin. pri 1 litru. Letos se pričakuje splošno ugodna vinska letina, posebno glede na kakovost.
* Slovenski obrtniki požar! Opozarjamo na iuserat „Hiša za obrt" št. 768.
Mariborski okra].
m Maribor. V nedeljo, dne 22. junija, je umrl g. Franc Kralj, c. kr. poštni oiicijal. Pogreb je bil v torek popoldne. Pokojni je bil vedno zaveden Slovenec. Naj v miru počiva!
m Maribor. Na mariborski gimnaziji se vrši vpisovanje učencev v prvi razred v nedeljo, dne 29. junija in dne 16. septembra, vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne. Sprejemni izpiti se vrše dne 5. julija in dne 17. septembra.
m Maribor. Na zadnji sejem dne 12. t. m. je bilo pripeljanih 623 glav goveje živine, in sicer 207 volov, 11 bikov, 372 krav in 33 glav drobnice. Cena živi teži na 100 kg je bila sledeča: pitani klavni voli po 74-90 K, poltolsti po 66-76 K; suhi po 60-70 K; voli za pitanje po 72—88 K; tolste klavne krave po 68 do 78 K; poltolste po 64—74 K; suhe po 52—60 K; biki po 80—90 K; molzne krave po 72—80 K; breje krave po 64—74 K; drobnica po 62—72 K; teleta po 82 do 98 vin. za 1 kg žive teže. Prihodnji sejem se vrši 9. julija. — Otvoritev novega dravskega mostu ne bo 18. avgusta, kakor se je nameravalo, ampak nek drug dan v mesecu avgustu.
m Tezen pri Mariboru. O'našem nadučitelju Ignacu Lešniku moramo enkrat izpregovoriti odločno besedo. On se namreč zelo veliko briga za politiko; koliko se briga za šolo, je njemu samemu znano. Posebno rad prireja veselice za nemški Šulferajn, ki po-tujčuje naše slovenske otroke. Ta slaboglasni Sulier-ain je tudi pristopil k popolnoma brezverskemu „novo-nemškemu kulturbundu". Ravno tako nedopustno je, da naš nadučitelj uporablja otroke za dela, ki se za šolsko mladino ne spodobijo. Prejšnjo nedeljo so morali šolski otroci celi predpoldan nositi plakatirane deske po cesti in vabiti na šulferajnsko veselico. G. Lešnik, za taka dela res niso šolski otroci, ampak za taka dela si najmite postrežčeke. G. nadučitelj, javno Vas vprašamo, kdo je kriv, da so ti šolski otroci preteče-no nedeljo ostali brez sv. maše?! Ubogi otroci, kateri se odgajajo tako „versko nravno"! Kaj pa stariši, ali se ne boste nič ganili?
m Sv. Jurij v Slov. gor. Umrl je Andrej Skam-lec, oče vlč. g. župnika Skamleca v Leskovcu. Na njegovi sedmini je nabrala za Slovensko Stražo Roza Ferlinc 15 K 20 vin. Hvala iskrena! Slovenci, ne zabite tudi na sedminah Slovenske Stražo!
m Sv. Benedikt v Slov. gor. Redek slučaj. Pri Juriju Frasu v Ženjaku, občina Sv. Benedikt, je krava dne 22. junija povrgla popolnoma zdravo tele z dvema glavama, tremi gobci in štirimi očmi. Tele je na dveh očesih slepo.
m Ploderšnica. V torek, dne 17. junija smo v dolinah na pokošenem senu opazili slano. Slane v juniju še nihče ne pomni. — V soboto, dne 21. t. m. popoldne pa smo videli ogenj v Jurjevškem dolu pri Standekerju in na Spodnji Velki pri Tomažu Mihali-ču. Udarila je strela.
m Hoče. Neusmiljena smrt nam je vzela letos že 3 Marijine hčerke, in sicer Ivano Gstaltner, Ano Trnjak, 16. junija pa smo spremili Terezijo Meglič, ki nas je zapustila po dolgi in mučni bolezni, stara 19 let.
m Maribor. Podružnici Slov. Straže v Mariboru (v mestu in pri Sv. Magdaleni priredita v nedeljo, 6. julija ob 3. uri popoldne na vrtu gostilne Krajnc v Radvanju ljudsko veselico. Spored obsega petje, godbo, javno telovadbo in razne ljudske zabave. Začetek ob 3. uri popol. Vstopnina 30 vin. za osebo. Preplačila se hvaležno sprejemajo. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v nedeljo, 13. julija. Slovenci in Slovenke iz Maribora in okolice, prihitite v nedeljo, 6. julija v obilnem številu v Radvanj.
m Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrot, niki: Legat č. g. Matija Šinko, profesorja in župnika v pokoju 400 K; Rehar Anton, za kruh sv. Antona 4 K; Janez Vreže, profesor in duh. Bvet. 25 K; dijaška veselica gimnazijcev pri Sv. Lovrencu 116 K; Vau-potič v Pušencih za kruh sv. Antona 5 K; dr. Alojzij Kraigher pri Sv. Trojici v Slov. gor. 30 kron; Kramberger od Sv. Urbana eno vrečo krompirja. Vsem dobrotnikom stotero Bog plati!
m Jarenina. V nedeljo dne 29. t. m. ima naša dekliška zveza mesečni shod. Vse Jareninčanke se prijazno vabijo.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Slavna Posojilnica je darovala po šent-lenartski podružnici Slovenski Straži 50 K. Našemu požrtvovalnemu denarnemu zavodu prisrčna zahvala.
m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Tukajšnje bralno društvo priredi dne 6. julija veselico z gledališkimi predstavami.
m Sv. Jurij v Slov. gor. Iskreno se zahvaljujemo slavni Posojilnici v Št. Lenartu v Slov. gor. za velikodušno podporo društva „Edinost" v znesku 50 K.
m Ruše. Podravska podružnica S. P. D. v Rušah vabi na izlet, ki se vrši v nedeljo, dne 13. julija čez Bolfenk k Sv. Arehu na Pohorje. Zbirališče v Mariboru: železniški podvoz na Franc Josip-ovi cesti. Odhod točno ob pol 5. uri zjutraj. Izlet se vrši pri vsakem vremenu. Pri Sv. Arehu služi veleč. g. dr. Anton Medvod iz Maribora sv. mašo. Vsi na plan!
Ptujski okraj.
p Ptujske novice. Krčevinsko bralno društvo je priredilo v nedeljo, dne 22. junija, pri g. Potočniku v Krčevini zabavni večer, ki se je prav dobro obnesel. Navzlic neugodnemu vremenu je prihitelo obilo občinstva iz okolice in tudi iz mesta; priprosto, in vendar okusno, je bil prirejen oder, na katerem so deklice Dekliške zveze najprej podale šaljiv prizor, ki je vzbudil obilo smeha. Igra: „Marijin otrok" nas je naravnost očarala. Ne samo zanimiva snov, ampak zlasti izvrstno pogojene vloge Marije in Ernice (gdč. Petrovič in Kotnik) — pa tudi vse igralke so izvrstno rešile svojo nalogo — so nam pokazale mojstrsko roko neumorno delavne voditeljice gdč. Erne Razlag! Tudi pevski zbor pod vodstvom organista Frasa je splošno ugajal. Tako je Krčevinsko Bralno društvo zopet pokazalo, kako se zna naša mladina pošteno zabavati. Še večkrat kaj takega! Igra se ni vršila več v ptujskem Narodnem Domu kakor doslej, ker je tam začel veti veter, ki nam je vse, samo prijazen ne! — Precejšnja suša pritiska zlasti na polju; sena je bilo malo in slabo. — Škrlatica zopet hudo razsaja v Brstju in Budini pri Ptuju.
p Sv. Vid pri Ptuju. V petek, dne 20. junija t. 1. smo pokopali kmetico Katarino Vidovič, p. d. Po-grensko. Ne le domači, ampak tudi daleč na okrog so poznali dobro in izvrstno kuharico. N. v m. p.!
p St. Janž na Dravskem polju. V četrtek, dne 12. junija, so bile pri St. Janžu občinske volitve, katere so se izvršile prav dobro. Vsi izvoljeni odborniki so krščanski, slovenski možje. Upati je, da bo vse o-stalo pri starem. Mesto par starih odbornikov je izvoljenih par novih, ki so pa vsi pošteni in zavedni kmečki posestniki. Kdor pozna naše šentjanške razmere, lahko reče: dobro so volitve izpadle. Možje, vam pa kličemo: Bog vam daj moč, delati za blagor naše lepe občine!
p Trnovška vas pri Sv. Bolienku v Slov. gor. V naši občini se vrši v ponedeljek, dne 3o. junija, velik živinski sejem. Ker se pričakuje mnogo kupcev, naj priženejo posestniki obifo lepe živine na ta sejem! Drugi sejem pa se vrši dne 2. septembra.
p Sv. Barbara v Halozah. Tukajšnjemu Slovenskemu izobraževalnemu društvu so nekateri udje darovali nekaj knjig, za kar se jim društvo javno zahvaljuje. — Pogorela je dne 20. jhnija v Brezovcu posestnika Francu Fijačko hiša in gospodarsko poslopje. — Umrl je pri nas priden in pošten fant Janez Štumberger iz Gradišč, ud Marijine družbe. Žalostnim sorodnikom izrekamo sožalje. — Dne 20. junija je bila tukaj velika povoden j. Potoki so na večih krajih prestopili bregove in preplavili travnike ter odnesli več brvi. Posestniki travnikov, ki še niso pokosili, i-majo veliko škodo.
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Meseca maja je obiskala smrt Mundovo blago družino ter ji ugrabila blago in skrbno mater, krščansko in vzgledno gospodinjo. Pokojna je vselej z veseljem vzela naš list „SI. Gospodar" v roke ter z velikim zanimanjem sledila našim katoliškim organizacijam. N. v m. p.! — Isti dan se je preselil v boljšo domovino mlad mož in gospodar Peter Lepuša, ki je zapustil žalujočo ženo in troje malih otrok. Naj mu sveti večna luč!
p Središče. Tukajšnje Slov. kat. izobraževalno društvo priredi s sodelovanjem Orla in Dekliške zveze v nedeljo, dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne na vrtu g. A. Lončarič gledališki predstavi: „Spreobrnjena teta" in „Tihotapec". Med odmori svira M. Kocjanova godba. Vstopnina: sedeži 80 vin., stojišče 30 vin.
p Oslušovci pri Veliki nedelji. Slov. Kmečka Zveza priredij v nedeljo, dne 29. t. m. to je na Petrovo, popoldne ob pol 4. uri v gostilni gospoda Kovačeca političen shod. Govorit pridejo poslanci ptuj-sko-ormoškega okraja. Pristaši, agitirajte za številno udeležbo; posebno bi bilo želeti, da se udeležijo shoda volilci iz marjetske fare.i^
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. V nedeljo, dne 13. julija t. 1., bo na Cvenu pri Ljutomeru slavnostna otvoritev žrebetnja-ka. Na vsporedu je mnogo zabavnih in poučnih točk. Jahači, dirkači in opleteni vozički se zbirajo zjutraj ob 8. uri na kolodvoru v Ljutomeru. Žrebetnjak se bo slovesno blagoslovil. Pred blagoslovom bo sveta maša na prostem. Drugi dan bo konjsko premiranje v Ljutomeru.
1 Ljutomerska okolica. Časniki so poročali, da je Karpate (gorovje na Ogrskem) pobelil sneg. Ta je ohladil zrak tudi do naših krajev. Ko smo šli na Vidovo v cerkev, nas je občutljivo zeblo. Ko smo v torek zopet osipavali koruzo, smo opazili, da so tikve ali buče malo pozebljene. Imeli smo torej slano. Sena nismo dobili mnogo, otavo pa nam hoče vzeti suša. Polje kaže lepo.
1 Sčavnica. Ko sem prehodil lepo Sčavniško dolino, me zanese usoda v Orehovce. Mislil sem obiskati očka Bračkota. Neki mož pa mi odsvetuje in pravi, da to ni lahko, ker je neki drugje in malo doma, od kar je ženo odslovil. Zato sem se napotil v Radgono. Med potjo dojdem voznika, ki pelje drva Bračkovi ženi, ki je od njega sodnijsko ločena. Žena stanuje pri neki ubožici v Gornji Radgoni, ki sama ne more najemnine plačevati. Mislil sem si, kako je to? Pred časom je bil nek mož pri gornjeradgonski sodniji od dr. Mešiča obsojen na okoli 20 K kazni za ubožno blagajno, ker je pred pričami rekel nekemu možu „bračkija-nec". Častno ali nečastno, in zakaj je tožljivo!? Prosimo g. dr. Mešiča, da nam to pojasni v „Slovenskem Gospodarju" ali „Straži".
1 Sv. Križ na Murskem polju. Kakor vsako leto, smo imeli tudi letos 12. in 13. junija molitev v čast
presv. Rešnjemu Telesu. Pohvalno moramo omeniti, da je bila udeležba res vzorna. — Tukaj dobimo tele-lonsko postajo; žice so že napeljane od železnice do pošte. Imeli bomo zvezo celo s cesarskim Dunajem. Potem pa naj še kdo reče, da ne napredujemo!
1 Vučja vas na Murskem polju. Tudi pri nas i-mamo Bralno društvo, ki je pa žal glavno zbirališče in vzgojevališče liberalcev. Društvo, ki je že itak revno, kliče semkaj celjske liberalne kolovodje in jim deli svoje zadnje groše. Ker se g. C. ni posrečilo dobiti v naši domači vasi pristašev, se je jezno obrnil naravnost v Bučečevce in si najodličnejše postavil v odbor. Pučkovo žganje in mariborska kaznilnica tudi igrata pri tem ne malo vlogo. Vučjevaščani pa za liberalizem ne damo ne počenega groša.
1 Veržej. Večkrat smo slišali o liberalnih učiteljih, kaki strankarji so, a mi tega nismo razumeli. Sedaj pa nam je odprl oči g. nadučitelj Fr. Cvetko iz Vučje vasi. Dne 8. junija po rani službi božji je pripeljal s seboj potovalnega učitelja in otvoril shod za pašniško zadrugo. Navzoči privrženci Narodne stranke so izjavili, da jamčijo, da se bo osnovala pašniška zadruga. G. Cvetko jim svetuje, da naj imajo za naprej prostor, v katerem se izredijo krasni konji za vojaštvo. — Možje, kaj je naredil dr. Kukovec za ta nesrečni pašnik? Pokažite! Ali vam je kaj pomagal? Nikdar in nikoli! Niti poznali ga niste. Poslal je k vam nekega potovalnega učitelja. Ali mislite, g. Cvetko, da se Vam bo pustil kmet, kateri plačuje za Vas, ukleniti v jarem Narodne stranke? Ne, in stokrat nel Muropoljci smo bili in ostanemo zvesti naši Kmečki Zvezi. Delo liberalnih učiteljev je, nas kmete vkleniti v liberalni jarem. Sedaj, ko se gre za plačilo, se pe-rete Vi, g. Cvetko, in dr. Kukovec z izgovori, rekoč: „Midva bi Vam rada pomagala, ali zakrivilo je o. krs okrajno glavarstvo". Možje, slišali ste sami, kaj vam je p. Cvetko govoril. G. Cvetko, svetujemo Vam, da pustite Vi veržejsko pašo pri miru. Veržejski gozdi Vas nič ne brigajo. Ostanite v Vaši Vučji vasi, <mi Vas ne rabimo!
1 Kapela. Trgovec in gostilničar Hausmann v Račkem vrhu naznanja po lepakih, da bo na Petrovo otvoritev njegove nove gostilne s plesom. Začetek ob 2. uri popoldne. Petrovo velja kot praznik prve vrste; tam ga bodo praznovali s plesom. Navada je v naših krajih, da se pred žetvijo ne dajejo plesne licence. Kdo jo je dal g. Hausmannu? Županstvo ali c. kr. o-lcrajno glavarstvo? Kdorkoli jo je dal, je žalil lju-' stvo, ki je po veliki večini dobro. Ob 2. uri popoldne se v župnijski cerkvi začnejo večernice, pri Hausmannu pa ples. Se li ne pravi to, norčevati se iz božje službe? Je li mladina še premalo pokvarjena, da jo ravno med večernicami izvabljate na plesišče? Kdor še čuti versko, kdor ima srce za mladino, ve, kaj i-ma storiti!
1 Ljutomer. Veteransko društvo za Ljutomer in okolico pri red 6. julija tombolo v prostorih g. Vaupotiča v Ljutomeru." Začeteki oh 6. uri zvečer.
1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Tukajšnje bralno društvo je Konstanti-novo jubilejno slavnost, naznanjeno za dne 22. t. m. zaradi slabega vremena za teden dni prestavilo. Opozarja se torej slav. občinstvo, da se ta slavnost vrši nepreklicno na praznik sv. Petra in^Pavla dne 29. t. m. Na vsporedu je petje, govor in gledališki igri: „V tem znamenju boš zmagal" in „Zakleta soba". Sodeluje pomnoženi tamburaški zbor. Goste ed Sv. Križa, Sv. Tomaža, Male nedelje in drugod prosimo, da nam oprostijo, ker so tokrat zastonj prišli. Upamo pa, da nas sosedje in domačini 29. t. m. še v večjem številu počaste.j
Slovenjgraški okraj.
s Iz slovenjegraškega okraja. Pri našem c. kr, okrajnem glavarstvu so nastopile razmere, da nam ni več mogoče molčati. Ne glede na to, da se krajni šolski sveti še vedno nadlegujejo z nemškimi rešitvami, kakor tudi druge stranke, je uradovanje v drugem o-ziru za ljudstvo združeno s slabimi posledicami. Ta--ko je prosil meseca decembra 1912 kmet za zasilno klanje ene krave. Protipostavno se mu je to za enkrat prepovedalo, in sedaj po 6 mesecih je prišla vendar rešitev, da sme kmet dotično kravo zaklati. Drugi prosi za vinotoč pod vejo. Ponovno drezanje, osebne prošnje, a rešitve le ni. Listine, ki se predložijo samo v podpis, ležijo na mizah po cele mesece itd. A-li naj bo kmet takšnih oblastnij vesel? Kako se mora vsak vinar davka točno odrajtati! A ko pa uradniki vsled neznanja našega jezika in slabega razumevanja naših "razmer ne morejo zmagovati pičlega dela, se nam naj da pa naših ljudi za uradnike, katerih imamo dovolj in bo to nam in državi v korist.
s Šmartno ob Paki. Tukaj je umrl dne 11. t. n»,. daleč na okrog znani mizarski mojster g. Franc Pav-šek v visoki starosti 84 let. N. v m. p.!
s Šoštanj. Nemško-protestantovski odvetnik dr. Petritschek je po zborovanju zadnjo nedeljo zopet pokazal, da nastopa tako, kakor ne storijo drugi advokati. Na cesti je klical ljudi skupaj, govoril proti posojilnici in begal ljudstvo. Poslanec dr. Verstovšek mu je zabrusil marsikatero v obraz; ljudstvouvideva, da protestant hoče izvabiti kmete na preveč čuden način v svojo pisarno. Radi tega, za advokata nevrednega nastopa, ga je državni poslanec dr. Verstovšek javil odvetniški zbornici.
s Šoštanj. Ko smo pretečeno nedeljo slišali, kako so pri naši liberalni posojilnici liberalci gospodarili in kako „odlično" vlogo je igral „nesebični" voditelj Narodne stranke, dr. Kukovec, smo se spomnili nekega občnega zbora liberalne Zveze v Celju, kateremu je predsedoval dr. Kukovec. Zaupniki Soštanjčanov so zahtevali, naj se posojilnica uredi, predlagal se je skupni sanačni odbor, za skupno postopanje za korist, slovenskih denarnih zavodov se je zavzemal g. dr.
26. junija 1913.
SLOVENSKI G O S P D D $ HL
Strap 5.
Jurtela, a dr. Kukovec je bahato odgovoril, da je že vse urejeno; danes pa vidimo, da so le ekspenzarji (plačila) advokata urejeni, drugo pa popolnoma nič. Tudi g. Stiebler je napram prejšnjemu tajniku Posojilnice izjavil, da je vse urejeno. Ta dejstva so značilna za liberalno stranko. Niti pri važni gospodarski zadevi, kjer se gre za obstoj nad 300 kmetov, ne poznajo resnice, tem manj v politiki. Upamo, da bodo tudi tisti kmetje v Šaleški dolini, ki so se udinjali liberalizmu, po teh dogodkih obrnili hrbet Narodni stranki.
s Šoštanj. V nedeljo je bil v hotelu „Avstrija" dobro obiskan shod zadružnikov, na katerem je poročal poslanec dr. Verstovšek o rešitvi šošlanjske posojilnice, o njenem žalostnem stanju, o nevarnostih, katere pretijo zadružnikom in o korakih, katere je storil dosedaj, da bi se saniranje izvršilo. G. poslanec poziva ljudstvo, naj mirno čaka, da se reši ta zadeva. Posebno je svaril vlagatelje, da ne pritiskajo s tožbami, katere vlaga protestantovski advokat dr. Petrit-schek, ker bi tak pritisk lahko spravil na stotine kmetov ob vse imetje.
s Velenje. Liberalci vedno pravijo, koliko dobrega store za gospodarski napredek kmečkega ljudstva. To dobro obstoji v tem, da zahteva liberalna Zadružna Zveza v Celju 7% obresti od onih posojilnic, katero od nje dobivajo denar. Kljub temu pa še mnogo posojilnic vstraja pri liberalni Zvezi. Saj bi posojilnice brez liberalne Zveze boljše izhajale in imele več ugleda.
s Marenberg. Zadnjo nedeljo nam je g. dr. Ho h-njec blagoslovil novo zastavo mladeniške Marijine družbe, krasno dunajsko delo. Na podlagi podob, ki jih nosi zastava, je v pridigi razvijal vzvišene misli in mladini na prikupljiv način v skoro eno uro trajajočem govoru polagal na srce nauke, ki so važni za njih zemeljsko in večno srečo. Med sv. mašo je bilo skupno sveto obhajilo mladeničev in deklet. Hvala gospodu organizatorju za požrtvovalni trud! Tako se torej gibljemo. Kaj je pa z našimi zvezami, mladeni-ško in dekliško? Malo nas je v Marenbergu zavednih fantov in deklet, pa to je gotovo, da osramotimo marsikatero župnijo na Spodnjem Štajerskem, ki živite v bolj ugodnih razmerah in nimate prestati toliko na-sprotstva kakor mi, pa spite. Naši Zvezi krepko delujeta; člani in članice se zanimajo za vsakovrstno berilo in priredijo večkrat tudi kako igro. Žal, da smo izgubili izvrstno moč, desno roko našega društvenega življenja, v osebi mladeniča Jakoba Frasa, ki se je preselil k svojim starišem k Sv. Rupertu v Slov. gor. Še najdejo ljudje po naši domovini, žal, ne v malem številu, tudi omikani in olikani, tudi taki, ki imajo tu in tam v človeški družbi izpregovoriti kako važno besedo, katerim se zdi mladinska organizacija nekaj o-tročjega, melenkostnega; bolj moško se jim zdi zabavljati in modrovati o tem, kar se po svetu godi pametnega in neumnega. Jaz pa pravim: Bog živi slovensko mladinsko organizacijo! V delu je moč in rešitev. Ne s praznimi frazami, ampak z resnim in značajnim življenjem bomo rešili, kar se da rešiti. Fantje, dekleta, naprej! — Mladenič iz Marenberga.
s Sv. Duh na Ostrem vrhu. V nedeljo, dne 29. junija na praznik sv. Petra in Pavla bo po drugem cerkvenem opravilu občni zbor našega katoliškega izobraževalnega društva. Govorita gg. dr. Hohnjec in poslanec dr. Verstovšek.
Konjiški okraj.
k Konjice. Pri razstreljevanju kamenja sta se v Stranicah ponesrečila delavca Miha Stoleger in Franc Sojič. Zadnjega je vrglo v stran, Stoleger je pa od razstreljenega kamenja smrtno nevarno ponesreči
k Zreče. V ponedeljek opoldne je pogorela parna žaga z vsemi za žaganje pripravljenimi skladi plohov, ker je vlekel veter proti njim,; od vetrovne strani so pa zgoreli najbližji kupi desek.
k Brinjeva gora. Dne 18. junija popoldne je u-darila strela v jagnjed pri g. Filipu Lajhar, p. dom. Gregorc, ter mu usmrtila 3, v ograjenici pod drevesom ležeče svinje. Ko je lani tam blizu gospodar kosil travo, je v isto drevo ne daleč od njegovega poslopja ndarila strela. Iz tega se vidi, da je jagnjed dober strelovod, po razmerah pa seveda tudi nevaren.
Celjski okraj.
c Celjo. Umrla je žena stavbnega mojstra Golo-granca. Pokojna je bila marljiva in dobra gospodinja. Naj počiva v miru!
c Celje. Vpisovanje v I. razred c. kr. samostojnih nemško slovenskih gimnazijskih razredov v Celju se bo vršilo 5. julija in 16. septembra od 8.—10. ure, a sprejemni izpiti bodo iste dni od 10. ure naprej.
c Hmelj. Up in nada savinjskih kmetov mora lelošnje leto mnogo prestati. Zgodnji in topli spomladanski dnevi so privabili rastlino, da je zgodaj pognala. Sodilo se je splošno, da bo rastlina letos najbolje uspevala. Kmalu pa so nastopili mrzli dnevi, kateri so rast močno zavlekli. Zopet nastala vročina je pognala hmelj k bujni rasti, in ta nagla rast je zopet spravila rastlino iz pravega tira. Oni hmelj, ki je bil v jeseni obrezan, je kljuboval vremenu in je dosegel nad dvetretjinsko visokost, dočim je spomladna rez dosegla komaj dobro polovico drogov in še ne. — Zgodnji hmelj in „golding" se pripravljata k cvetu, in splošna sodba je, da bomo imeli letos prav malo pridelka, ker rastlina ne bo mogla pognali dovolj stranskih panog, katere dajejo najboljšo žetev. Precejšnja množina hmelja je letos že naprej prodanega. Skoro
gotovo so si hmeljarji zavrgli precejšnje svote, ker kakor se sme soditi, bomo pridelali jako malo hmelja, ki bo moral imeti boljšo ceno, kakor so bile predpro-daje sklenjene, namreč 170 K do 200 K za 100 kg. O razvoju rastline kakor o kupčiji bomo poročali.
Hmeljar.
c Št. Jurij ob juž žel. Kako so se liberalci veselili, ko je prišel v konkurz konzum, koliko so pisali njihovi listi, čeprav bi pri konzumu še ne bilo izgube, če bi ga ne bili spravili liberalci v konkurz. Morda pa ne bo dolgo, ko bodo liberalci z nekim svojim gospodarskim društvom morali napraviti isto, kakor so svoj čas napravili s konzumom. Za sedaj še molčimo, a če bo „Narodni List" redno napadal naše somišljenike, bomo pa tudi mi vrnili. Ce bodo naši streli močnejši in če začnemo streljati nazaj, bo marsikateri razkrinkan. Storili bomo vse, da branimo pred izmišljenimi napadi naše somišljenike.
c Št. Jurij ob juž. žel. Kakor dolgo je že pošta v Št. Jurju, je bila vedno v gornjem trgu, kar je pa prišla nova poštarica, pa ji ni nič prav ter hoče prestaviti pošto tako, da bi bila njej prav. Kaj se o-na zmeni za to, če je to občinstvu prav ali ne. Tako bo delala zdražbo med strankami. Ce ji ni všeč v Št. Jurju, saj lahko pripusti to pošto komu drugemu, ki bo zadovoljen z dosedanjimi prostori. Odkar je zapustila prejšnja poštarica pošto, je na pošti vedno več _ nemščine. Liberalcem je to menda prav, saj je celo ' njih vodja dr. Kukovec prijatelj več nemščine.
c Sv. Jurij ob južni železnici. Mesto da vodstvo na dolgo in široko vabi kmetovalce, naj se poslužujejo mlekarne, naj bi rajši povedalo, kako cela reč stoji, koliko je dolga in kakšne ima zveze. Zlasti naj pa pojasni, kar je že „Slovenski Gospodar" javno zahteval, zakaj se naših pristašev odstop zavlačuje čez pravila, ki so že itak nevzdržljiva. Ce si enkrat zapleten, te ne izpuste! Zlasti zakaj si načelstvo ni dalo vplačati od udov takoj ves deležev znesek, ampak le nekoliko deleža, tako, da je dosedanje članstvo dvomljivo in še-le, ko hoče eden članstvo odpovedati, se ga vpiše s celim deležem, da mora potem še 3 leta biti zraven. Mleko bi še tuintam v mlekarno kateri dajal, ko bi ne bilo tega preklicanega jamstva.
c Sv. Jurij ob juž. žel. V torek, dne 3. junija, so napravili dijaki I.Arazreda slovenske gimnazije v Celju izlet v naš trg. Prikorakali so po pešpoti čez Hrušovec, Podgorje, obiskali rifniške razvaline in planoto vrh Rifnika, od koder se nudi krasen razgled po bližnji in daljni okolici. Nadaljna pot jih je vodila skozi Novo vas, Bezovje v naš trg, kjer so se za malo časa ustavili pri našem gostilničarju Fr. Kincl. Po kratkem počitku so obiskali farno cerkev ter odkorakali popoldne čez"Pešnico in Sv. Rozalijo proti Celju. Mladi dijaki so se zelo spodobno obnašali in spoštljivo vedli. Ginljivo lepo je bilo videti, ko so dijaki, vsto-pivši v cerkev, korakali naravnost pred veliki oltar in tam v vrsti spodbudno klečali. Izlet je vodi, njih razrednik, tukajšnji rojak profesor Rabuza.
c Drami je. Prejšnjo nedeljo nas je počastil s svojo prisotnostjo profesor bogoslovja, g. dr. Kov a-č i č. Pri ranem kakor tudi pri poznem sv. opravilu nam je v cerkvenem govoru v izbranih besedah orisal našega morilca, ki se imenuje alkohol. Po drugem sv. opravilu je imel v šoli zanimivo predavanje o škodljivem uplivu alkohola na človeško telo. Predavanje je pojasnjeval s slikami. Človekoljubnemu možu izrekamo na tem mestu iskreno zahvalo.
c Rečica ob Savinji. Posestnikovemu sinu Francetu Rakunu v Polanab je panj bučel v teku 14 dni dal 5 rojev. Pač redek slučaj v letošnjem letu, ako se pomisli, da so bile lansko leto bučele vsled slabe letine skoraj za nič.
c Šmarski okraj. Slučajno mi pride v roke zadnja številka „Narodnega Lista" z dne 5. junija, kjer najdem dopis od Sv. Petra na Medvedovem selu. Ker so mi razmere precej znane, navedem par stavkov kot odgovor na neumnosti zabitega šentpeterskega libe-ralčka. Ker hvališ sedanjega posiližupana kot čislanega moža liberalcev, ti povem, da se je nekoč ravno od vaše strani krepko čez njega zabavljalo. Potem tudi izrazi:babe, in da je liberalec po našem mnenju fer-daman, popolnoma označuje liberalno šentpetersko ligo. Drugič piši rajši od župana, kako je nekoč govoril o nekem fantu-naborniku, kako je opljuval „Slov. Gospodarja" itd. Našel boš še vedno gradiva dovolj za svojo liberalno cunjo. Ce boste pa še naprej take oslarije pošiljali v svet, bomo tudi mi spravili marsikaj na dan, kar Vam gotovo ne bo v čast. Gradiva i-mamo nabranega dovolj. — Eden, ki Vas dobro pozna.
c Sv. Ema. Naše Izobraževalno društvo je i-melo dne 22. junija svoj občni zbor, na katerem je govoril naš rojak dr. Ogrizek o pomenu izobrazbe ter nas je navduševal za sveto narodno delo. Nato je de-klamirala Malika Harinski pesem „Naš narodni dom". Govorili sta še Micika in Pepica Debelakova. Odbori Izobraževalnega društva, Mladeniške in Dekliške zveze, so ostali večinoma stari.
c Savinjska dolina. V Savinjski dolini je še veliko občin, kjer ni ne Orlov, ne podružnice Slovenske Straže in drugih prekoristnih društev. Tako n. pr. bi v Braslovčah lahko bila krepka podružnica Slov. Straže in Orli ter druga taka društva. Savlnjčani, zdramite se! V sovražnih taborih se gibljejo!
c Vransko. Naš g. župan je postal zopet za en nauk bogatejši, katerega je dobil od c. kr. okrajnega glavarstva, da so namreč še višji gospodje kakor on in njegov tajnik. Zoper volilni imenik se je namreč
vložilo več reklamacij. Pri nas imamo priznano dobrega jurista, ki je tudi v občinskem odboru, toda gospod župan ni njega poklical v reklamacijsko komisijo, ampak druge „juriste", o katerih je bilo pričakovati, da mu bodo prikimali. In res so vse naše reklamacije, razven ene, zavrnili. Toda na naš rekurz je okrajno glavarstvo v vseh točkah ugodilo in tako dalo reklamacijski komisiji dober nasvet, da ni prav, če župan za vse misli, ampak da ima vsak glavo za to, da sam misli. In g. župan mora tudi z žalostnim srcem imenik popraviti.
c Zabukovec pri Grižah. V nedeljo, dne 15. junija, se je vršil pri Knafliču javen shod J. S. Z. A e-foslav Zaje je v svojem govoru kot delavec jasno slikal, kake važnosti je po vseh krajih J. S. Z. Nato se je pa začela vojska med socialnimi demokrati in govornikom Zajcem. Prispel je namreč iz Celja nalašč povabljeni voditelj socialno-demokraške stranke, Marn po imenu, ki je hotel s svojim protiverskim govorom vse pobiti, ki je vpil kakor lev v puščavi in javno u-drihal po duhovnikih ter naši krščanski organizaciji. Nato mu je govornik V. Zaje povedal nekaj takih, da se mu ni ljubilo več ugovarjati. Obed v Grižah .mu gotovo ni posebno teknil.
c Braslovče. Zastopstvo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani je prevzel za braslovško okrožje gospod Franc Prislan v Parižljah. Braslovčani, zavarujte svoja poslopja in drugo pri tej domači zavarovalnici !
c Luče. Dne 8. t. m. smo imeli pouk o sadjarstvu. G. nadučitelj Franc Praprotnik je lepo razložil pomen sadjarstva v gmotnem, kakor tudi kulturnem oziru. Povedal nam je marsikaj tudi o škodljivcih dreves. Ljudje, kateri so se v obilnem številu udeležili, moški kakor ženske, šolarji z učiteljstvom vred, so prav zadovoljni zapustili društveno dvorano. Da je*g. nadučitelj v svojem predavanju zelo ustregel tukajšnjemu prebivalstvu, se je lahko posnelo iz pogovorov, ki so jih imeli kmetje med seboj. To naj mu bo za plačilo, za trud in daljno pot!
c Solčava. Iz ugledne Klemenšekove hiše, kjer je 18. aprila zatisnila trudne oči k večnemu počitku 80 let stara mati Marija Klemenšek, ki je bila vzor prave krščanske, slovenske matere, si je pretečeni teden izbral družico za življenje Ivan Germolj, tukajšnji trgovec. — Vsled zadnjega deževnega vremena je toplota tako padla, da so bili v nedeljo zjutraj vrhovi gora pokriti s snegom.
c Jurklošter. Na dan sv. Antona smo imeli iz-vanredno veseli dan. Naš priljubljeni dušni pastir č. g. Karel Tribnik, tukajšnji župnik, častni občan in lastnik zaslužne zlate kolajne za 401etno pastirsko službovanje je obhajal 201etnico svojega pastirstva v jur-klošterski fari. Ta dan je povabil g. župnik vse italijanske oglarje tukajšnje graščine — nad 200 družin — ob 9. uri k slovesni sveti maši ter delavcem, ki ne umejo našega jezika, razložil v italijanski pridigi pomen praznika njihovega patrona.
c Št. Lenart nad Laškim. Dragi gospod urednik! Malokdaj dobite iz naše gorske vasi kak dopis. Zdaj pa vendar moram nekoliko okrtačiti naše liberalce. V nedeljo, dne 1. junija, so imeli igro pri liberalnemu trgovcu AL Gučeku. Pri tej igri se je v prvi vrsti zasmehovalo kmeta. Vi liberalci, ako ne znate drugačne igre, kakor da v njej zaničujete kmeta, o-stanite prihodnjič raje doma za pečjo, S takimi igrami dokažete, da vam je toliko za kmeta, kakor mački za česen. Toliko za danes. — Faran.
c Sv. Miklavž nad Laškim. Po nenavadno vročih dnevih zadnjega tedna se je dne 7. junija zjutraj nagloma potemnilo nebo in je udarila strela v kozolec Antona Ožeg na Koncu, ko so ravno spravljali krmo nanj. Udarec od strele je bil tako hud, da je razklalo močan steber. Posestnik ni bil zavarovan. Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod!
c Celje. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, 6. julija pri „Belem volu" popoldne narodno igro: „Tihotapci". Ob enem se vrši izredni občni zbor. Na dnevnem redu je izvolitev novega predsednika.
c Sv. Jurij ob juž. žel. Dne 29. junija po večernicah se vrši občni zbor Dekliške zveze v Kat. domu. Govori Pepica Senica. Osnuje se dekanijski odbor. Povabljene so mladenke cele dekanije in sosednjih župnij. Pozno sv. opravilo je pri Sv. Ahacu tik Grobelnega; od 10. vlaka se še prav pride, ker je najprej procesija.	£--■/.-;<•■''.. >
c Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo, 29. jun. se vrši ob 3. uri pop. v župnišču ustanovni zbor stavbenega društva? za stavbo nove cerkve, na to občni zbor moške in ženske podružnice Slov. Straže. Konečno se še ponovi predstava krasne in ganljive igre „Na srcu Marijinem". Kdor od domačinov in sosedov je še ni vide), naj si ja pogleda tokrat. Na veselo svidenje.
c Sv Jakob nad Kalobjem. V nedeljo, 29. junija t 1. ob 3. uri popoldne priredi kmetijska podružnica Št. Jurij ob juž. žel. podučen govor o letnih opravilih v vinogradu. Zborovanje se vrši pri Graseli-ju. Pri tej priliki se bo razdeljeval gumi za zelno cepljenje.
Brežiški okraj.
b Brežice. Na praznik sv. Janeza Krstnika se je v tukajšnjem Izobraževalnem društvu osnoval odsek „Svete vojske", ki ima že 34 članov, 28 na drugi stopinji in 6 abstinentov. Odsek je sicer v Dekliški zvezi že od jeseni obstojal, a sedaj se je razširil na celo društvo ter stopilo v zvezo s „Sveto vojsko" v Mariboru.
b Posavje. Zoper stavbinsko vodstvo pri regulaciji Save se nepretrgoma pojavljajo pritožbe posestnikov na levem bregu Save; poslanec dr. BenkoviČ je vložil interpelacijo na ministra notranjih zadev in javnih del ter na merodajnih mestih odločno zahteval, da se napravi vzroku teh pritožb konec.
b Blanca ob Savi. Dne 5. t. m. je po kratki in zelo mučni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti, mir-
no v Gospodu zaspala Ivana Cerne. Za njo žaluje njenih^ nepreskrbljenih otrok. N. v m. p.!
b Rajhenburg. V naši župniji imamo nekega mlinarja, kateremu sta naša Marijina družba in Dekliška zveza trn v peti. Ob vsaki priliki govori zanič-ljivo o Marijinih članicah. Prvega rožnika smo imela dekleta shod, in ker je bil tisto nedeljo naš ljubi mlinar v Rajhenburgu, je imel priložnost, videti lepo število hčerk Marijinih. Mesto, da bi se bil veselil ob pogledu na to mlado žensko četo, ki si je izvolila Marijo za mater, ga je to še tako razkačilo, da je prav pridno brusil jezik. Tudi poprej se je menda mnogo trudil, tako da tistih, ki nosijo žito v njegov mlin, ni bilo pri nauku. No, pa v Vašo nezadovoljnost bodi povedano, da samo dveh ni bilo, samo dve sta se zbali Vaših besed. Pa povem Vam, gospod mlinar, da takih, ki poslušajo Vas, mi itak ne potrebujemo v naših vrstah. Le govorite še naprej, kar se Vam ljubi. Vedite, da mi toliko maramo za Vaše govorjenje, kot za lanski sneg. Jaz znam dobro svetovati; zato poslušajte svet: Ne jezite se, ker jeza zdravju škoduje. Ce bi Vas ne bilo, kdo bi nam žito mlel? Pa kaj še to! Kdo bo po' tem skrbel za Marijino družbo? Vidite, da ste jako potrebni, zato si varujte zdravje. — Vse dobro Vam želi Marijina družbenka.
b Rajhenburg ob Savi. „Slovenski Narod" pričel je zadnje čase prav marljivo pisariti o bodočih raj-henburških občinskih volitvah. Dopisun se je dne 20. t. m. lotil tudi trgovca Mihaela Žmavca ter trdi, da se poteguje ta za županski stolček. Pisarenje „Slov. Naroda" je sama neresnica. Žmavc ni častihlepen, kakor piše podpihalček „Slovenskega Naroda". Ce bi bi, Žmavc častihlepen, kakor je dopisun „Slovenskega Naroda", bi bil danes Žmavc odbornik naše občine! L. 1910., ko so se bližale občinske volitve, so postavili liberalci in njih nasprotniki vsak svoje kandidate ter se je v obeh listih nahajalo tudi ime Žmavc. Tudi na prigovarjanja obeh strank se je Žmavc hvaležno to čast odklonil in se ni dal voliti. To naj pričata še živeča gg. Kunej Anton in Josip Tratnik! — Poročevalec v „Slov. Narodu" poje o starih Rajhen-buržanih. Mi jih vsaj čislamo, kolikor jih je še, a vi? Dopisnik „Slov. Naroda" naj le s številkami dožene, kdo je star Rajhenburžan in komu se ima on zahvaliti, da živi?! Značajnost g. Agreža in Žmavca pa vi liberalci sploh ne morete meriti, ker ne veste, kaj je značaj. — Rajhenburške liberalce zelo veseli, da jim odpira urednik „Slovenskega Naroda" vrata za laži in obrekovanja. Povejte pa samo, se li bo rajhen-burška liberalna stranka veselila tudi tedaj, ko bomo mirno pogledali v vaše smrdeče gnezdeče??
b Brežice. V nedeljo, dne 29. junija se vrši ob 3. uri popoldne pri g. županu Zorko shod J. S. Z. Poročat pride g. Vek. Zaje. Hlapci, dekle, viničarji, dninarji, železničarji, obrtniki in drugi, pridite!
Najnovejše.
Cesar se poda dne 2. ali 3. julija na svoje letovišče Išl na Gornjem Avstrijskem. V cesarjevi vili so za cesarjevo bivanje vse potrebno pripravili.
Na Balkanu. Položaj je še vedno nejasen. Bolgarska in srbska armada čakata na povelje, da udarita. Med tem pa se državniki obeh držav posvetujejo, kaj storiti. Pašičevega odstopa kralj Peter ni sprejel. Pašiča bo pozval kralj, naj zopet sestavi ministrstvo. Ker je Pašič zmeren politik, je upanje, da Srbija vsaj deloma odneha od svojih zahtev. Srbski brzojavni urad razglaša vsebino odgovorov in pojasnil, ki jih je poslala srbska vlada bolgarski. Po teh odgovorih vstraja Srbija na svoji zahtevi, da se bolgar-sko-srbska pogodba glede delitve zavzetega ozemlja izpremeni tako, kakor zahtevajo Srbi. To zahtevo podpirajo Srbi posebno z dejstvom, da so se na bojiščih ob Vardarju borili skoro izključno samo Srbi in da oni niso dobili zaželjene poti do Jadranskega morja. Srbska vlada zahteva, da Bolgarija pristane na to, da se obe državi razorožita na četrtino dejanskega armadnega stanja. Srbija vstraja tudi glede ruskega predloga, naj se sestanejo v Petrogradu ministrski predsedniki zveznih držav, če se pa to ne posreči, pa naj v spornih točkah odloči ruski car. Nekateri listi že poročajo, da je Srbija voljna glede nekaterih svojih zahtev popustiti. Vsekako pa je položaj nejasen. Pri Zletovu med Kočano in Kratovom se je vršila med Bolgari in Srbi mala praska. Spoprijele so se pred-straže. Tepeni so bili Srbi. — Turški sultan je dne 23. t. m. potrdil smrtne obsodbe morilcev in sokrivcev umora Malimud Šeiket-paše. Dne 24. rano zjutraj so bili morilci obešeni. Stotnik Kiazim je zaklica.1 pred usmrčenjem: „Živela pravica! Proč s trinoštvom! Proč s prostozidarji! Uimreti moram, a v Turčiji bo nastalo na stotisoče Kiazimov!"
Napetost med Kitajsko in Japonsko. Kitajska vlada je prepovedala Japoncem vsako naselitev in nakup posestev v Mandžuriji. Proti temu odloku je japonski poslanik odločno protestiral.
Listnica uredništva.
Hoče: Povest o šnopsarni in „cimermanih" ni za naš list. Pozdravljeni! — Za prihodnjič smo odložili dopise: Gasteraj, Sv. Duh— Loče, Rajhenburg, Dramlje, Dol itd. — Prepozno došli: Št. Jur, Laško, Sv. Peter na Medvedovem selu in Leskovec. — G. Strié, Sv. Duh
—Loče: Potrjujemo, da Vi niste našemu listu poslali dosedaj še no- -
benega dopisa.
— K; klavne krave, tolste od 70—84, poltolste od 52—68, suhe od 40—50, biki od 66—96, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 72 do 94 kron. Kupčija slaba, cene nazadujejo.
Cena kkvne živine za 1 kilogram: teleta od K 0'96, K 108; teleta Ia (izjemoma cena od K —-—do K —■—); mlade svinje od K 1-48 do K 158; nemške pitanske svinje od K 146 do K 1"48; ogrske pitanske svinje Ia od K —■— po K —'—; ogrske pitanske svinje Ila od K —•— do K —•—; mesne svinje od K 1"36 do K 144; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od K —•— do K —■—; ovce od K —-50 do K —■80; kozliči in jagneta od K 5'— do K 10 —. Kupčija slaba, cene nazadujejo.
Ponudbeni razpis.
Krajni šolski svet v Žetalah pri Rogatcu odda ponudbenim ali licitacij -skim potom dela in dobave za razširjanje ljudskošolskega poslopja in za novo stavbo učiteljskih stanovanj sledeča dela kakor so proračun-jena: a) Predelavanje nadučiteljskega stanovanja v šolsko sobo 3712 K 22 vin. b) Nova stavba učiteljskih stanovanj in en šolski razred: 1. Zidarska dela 22.343 K 06 vin., 2. Tesarska dela 4.297 K 26 vin. 3. Kleparska dela 425 K 08 vin. 4. Mizarska, ključavničarska, steklarska in pleskarska dela 3.814 K 40 vin. 5. Slikarska dela 220 K. 6. Lončarska dela 735 K. — Vsa dela se oddajo ali skupno ali pa posamezno enemu ponudniku. Ponudbe se naj opremijo po postavnih določilih ter dopošljejo krajnemu šolskemu svetu v Žetalah vsaj do 9. julija. Vadij 5, odstotkov. Stroškovnik in načrti so vedno na vpogled v kapia-niji v Žetalah. Dne 10. julija 1913 popoldne ob 2. uri se bo vršila v žetalski šoli licitacijska ali ponudbena obravnava. Krajni šolski svet v ¿etalah pri Rogatcu, dne 22: junija 1913.	817
Hiša za obrt
7. velikimi delavnicami v Mariboru 5 minut od glavnega kolodvora, v najlepšem delu mesta, z enim nadstropjem, postranskimi poslopji, velikimi skladišči, stavbenim prostorom za 2- ali 3-nadstropno hišo, se takoj proda. Pisma na S. G. 19, poštno ležeče (glavna pošta) Maribor.	768
Fr. Kampuš: Zg. Poljskava
pri Pra» as skem
Loterijske Številke.
Trst 18. junija 1913 58 44 11 16 43 Dunaj 21. junija „	31 18 32 34 81
MX«? tii-wnS*
; •• . - \ . -N i i .
fis % < -v -,
gBsRB1
mriffPir -¡ffr-^*-

Učenca sprejme takoj g. Menhart Karol, čevljarski mojster, Maribor Koroška cesta 90.	811
Ženitna ponndha. 42 let star samec, ki ima 15 tisoč kron v denarju, se želi poročiti z razumno kmečko, žensko od 35 do 40 let staro. Zeli se nekaj premoženja v denarju ali v posestvu. Le resne ponudbe pod A. B. poštno ležeče Sv. Peter v Sav dolini. Na pisma brez natančnega naslova se ne bo oziralo.	812
Malo posestvi) naprodaj; eno uro od postaje, dobre pol ure od Polj-čan, redi se 1—2 kravi, gozd, njive, star vinograd, ki še rodi, travnik in veliko sadnega drevja, 8 oralov se proda s pridelki vred za 4600 kron. Več se izve pri J. Dolenc v Poljčanah.	815
MALA OZNANILA. P
Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo znamko za 10 vin.
Učenca sprejme takoj Franc Cvi-lak, medičar, Slov. Bistrica. 758
vsem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemn stroje kupovat, ker zdaj jih ima okoli 2- do 300 doma, vsake vrste, ima zdaj najnovejše rečne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in osipalnike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za studence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden polovnjak vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, stroje za seno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno železje za uline in žage, tudi motorje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampf", največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin" po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator", po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo veliko časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, - ali ako mu piše, da se on sam pri kmetu oglasi, dobi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da se dogovorita, ne na kmetove stroške. Ker tudi veliko agentov ponuja stroje in nekateri govorijo, da za me prodajajo stroje, drugi zopet govorijo, da jaz nimam pravice prodajati torej vsem kmetom naznanim, da jaz sam prodajam, imam vedno do 200 strojev doma in imam povsod pravico prodajat. Torej ako kateri agent govori, da za me prodaja, naj ga vsak odslovi. 789
Na prodaj je hiša
<3-xa,šQso tržno poročilo.
Sejem z rogato živino dne 20. junija 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 94—108 kron (izjemoma 116 kron), poltolsti 82—94 kron; suhi od 74—80 kron; voli za pitanje od — do
Lepo posestvo v Mariboru, pripravno za vsako obrt z lepim vrtom in njivo z večjimi stanovanji se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več so izve pri lastniku, Marikor, Khislgasse 3. Prvo nadstropje.	814
obstoječa iz 6 sob, dveh kuhinj in ene kleti. Zraven je pet drvarnic, vrt, nekaj rodovitnega sadnega vdrevja in vodnjak. Hiša stoji v Čretu št. SO ob okrajni cesti Celje—Teharje in je četrt ure od Celja oddaljena. Cena 11.000 K. — Pojasnila daje Jakob Stante, nadučitelj v pok. Proseniško št. 2 pošta Št. Jur ob juž. žel. 806
Častna izjava.
Podpisana preklicem vso zoper gosp. Jos. Lah govorjeno obrekovanje in obžalujem, da sem mu hotela poštenje in čast kratiti s takimi izmišljenimi govoricami in ga javno prosim odpuščenja. Obenem se mu zahvaljujem, da je zoper mene vloženo tožbo zaradi žalenja časti ustavil. Cirkovce, dne 22. rožnika 1913. Helena Dobršek.
Iznašalec se takoj sprejme v pe-kariji Maribor, Koroška cesta 24.
813
Išče se 17 let stari Jakob Zmaj • šek, bivši kovaški učenec pri Pr. Pristovnik, kovaču v Oplotnici nazadnje meseca oktobra 1912 pri kovaču Jožefu Hlastec v Žičah. Prvi kateri naznani kje se nahaja zgoraj omenjeni, dobi od občinskega urada Prevorje, pošta Pilštanj, nagrade 5 K. Sumi se, da se je ponesrečil.	740
Učenca iz poštene rodbine, s primerno šolsko izobrazbo, popolnoma zdravega išče Veletrgovina z železnino „Merkur", Peter Majdič v Celju.	745
Vrtnarja oženjenega brez otrok, katerega žena je izurjena v pospravljanju sob, sprejme pod ugodnimi pogoji Peter Majdič, Celje.
746
Trgovski učenec z dobrimi spričevali in poštenih starišev se takoj sprejme pri Francu Kovačič, trgovcu v Studenicah pri Poljčanah.	752
Redka priložnost. Novozidani hram na Teznu, par let davka prost, zraven gospodarsko poslopje, dva vrta, izabela, par dreves, se zaradi preselitve posestnika proda ali pa v najem da. Pripravno za rokodelca ali upokojenca. Na nekaj denarja se počaka. Več se izve pri g. Sever, Maribor, Teget-hofova ulica 64.	756
Razpošiljalnica? Terezije Tikal Bregova—Morava
se cenjenim čitateljem našega lista pri nakupu vseh moškega, ženskega, volnenega, lanenega in peril-nega blaga (štofa), kanafasa, ce-firja itd. toplo priporoča. Vzorci se pošiljajo poštnine prosto. Po-šiljatve čez 20 K. prosto. 682
Oženjen mož, slovenščine in nemščine vešč kakor tudi v vsakem delu kmetijstva, želi službe kot
oskrbnik
na kaki graščini ali kakem drugem večjem podjetju. Naslov v uprav. Slov. Gosp.	675
D jaki se sprejmejo 1913/14 v dobro in zanesljivo hišo. Kje, pove upravništvo.	753
Prodam malo rabljen harmonij po jako ugodni ceni, vsled tega, ker odidem k vojakom. Cenjene ponudbe na lastnika Franca Zagožen, organist, Sv. Barbara v Halozah.
Krasen prostor^ trgovce!
Pri neki farni cerkvi na križišču treh cest se da v najem krasen prostor za trgovino. Obširni prostori, obstoj siguren. Cena nizka. Prednost imajo katoliško-narodni trgovci. Ponudbe pod „Dravska dolina" na upravništvo.	780
KmetOv&lci in poljedelci, ki hočete hitro in ceno izvršiti vašo mlatev obrnite se na posestnike najnovejšega motornega mlatilnega -stroja, s katerim vam opravi mlatitev v vašo največjo zadovoljnost. Naslov Franc Verlič, Sv. Peter pri Mariboru.	785
Malo posestvo na prodaj. Hiša zidana, krita z opeko, 2 sobi, klet, lep sadonosnik, nov vinograd, velik vrt in njiva, oddaljeno pol ure od Gamlice, postaja Ernovž. Proda se za 3200 K. Lep zaslužek v cementni tovarni. Več pove Jurij Judorfer v Steinbachu, pošta Gam-lica (Gamlitz).	786
Posestvo na prodaj. Meri 1 oral. Cena je 200 K. Izve se pri Les-kovarju, Breg pri Konjicah. 790
Slovenci! Obrtniki J
Kdor hoče kupiti lepo hišo s 5 orali najlepše zemljo v lepem kraju ob jezikovni meji, blizu župne cerkve, naj se obrne na naše upravništvo.	791
Kdor želi kupiti lepo novozidano hišo, ki ima več sob, kuhinjo, klet vodnjak, vrt in njivo in leži v lepi ravnini blizu Maribora ter jo za vsako obrt pripravna in se takoj po zelo nizki ceni proda, naj se oglasi pri Francetu Podlipnik, Maribor, Tezno 87.	780
Oženjen pek brez otrok želi vzeti v najem pekarijo na deželi ali v kakem trgu. Ponudbe na upravništvo.	776
Veliko posestvo z 2 oraloma sado-nosnika in zidanim poslopjem se po primerni ceni proda v Šmids-bergu št. 8 pri Slovenski Bistrici. Obrniti se je treba na Henrika Mlaker, Dunaj XII., Eiclienstrasse štev. 11.	774
Vinograd na prodaj; približno dva orala z novimi nasadi, v bližini Štor, lepa lega, najboljše obdelano z imenitno trto, gospodska hiša z lepim razgledom. Se zaradi opravila z drugimi podjetji z inventarjem vred po ceni proda. Natančneje se izve^pri Florjanu Gajšek, v Loki pri Žusmu.	761
Proda re po ugodnih pogojih na lepem kraju in dobrem prostoru, tik železniške postaje ob močni stalni vodni sili, žaga in mlin s posestvom vred. Več pove R. Kun ce, Sv. Jurij ob juž. žel. 762'
Lepo posestvo na Košaku, eno uro od Maribora, z gospodarskim poslopjem, njivami, sadonosnikom in vrtom se za 6400 K proda. Več se izve pri lastniku Alojz Cehner št. 161, istotam.	772
Malo posestvo je na prodaj v Gor. Pobrežju pri Mariboru št. 36. Več se izve pri lastniku Borovniku. 782
Malo posestvo, hiša s 3 sobami, 2 kuhinji, gospodarsko poslopje, 2 njivi, travnik, sadonosnik, 1 uro od Maribora v Razvanju se proda. Več pove gospa Nekrep Elizabeta, Grenzgasse 22. Maribor. 792
Zelo ugodna priložnost za upokojenega duhovnika ali tudi trgovcaE Lepa zidana prostorna hiša v neposredni bližini sloveče romarska cerkve se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Cena in pogoji se izvedo pri lastnici: J. Sattler na Orni gori pri Ptuju.	804
Lepo posestvo obstoječe iz šest oralov gozda, enega orala vinograda in njiv se proda za 5800 kron, 1600 kron lahko ostane vknjiženih. Vpraša naj se pri Alešu Roman, Jelenče 13, p. Pesnica.	795
Vešče zastopnike, ki bi obiskovali zasebne odjemalce, išče proti visoki proviziji tovarna za sukno. Nemško pisane ponudbe naj se pošiljajo na sledeči naslov: Postfach Nr. 11, Mnihovo (Miinchen-grätz) Češko.	799'
Trgovina pri cerkvi t sredini Slovenskih goric
se da z vsemi potrebnimi prostori in stanovanjem vred takoj v najem. Prostor je za vsakega trgovca izboren. Najemnina nizka. Ponudbe na upravništvo Slov. Gosp. pod šifro „Slovenske gorice". 802
Lepo posestvo z gospodarskim poslopjem in čebelnjakom se takoj proda v Pobrežju, Zvettendorfer-strasse 67, pri Mariboru. 797
Pridna deklica od 11 let naprej, brez starišev, se sprejme za svojo pri g. Alešu Roman. P. Pe-snica.___796
Proda se malo posestvo, deset minut od kolodvora Št. Jur ob juž. žel., blizu deželne kmetijske šole, ob glavni cesti; hiša je enonad, stropna, veliki vrt, velika njiva-travnik in lep gozd. Proda se po zelo nizki ceni. Več se izve v Katoliškem domu.	801
Proda se radi družinskih razmer velika gostilna v mestn na Sp. Koroškem. Gostilna ima 12 sob, realno koncesijo, moderno, novozidano dvorano, senčni vrt, kegljišče za kurit in travnik. Gostilna je ena najboljših v mestu. Ako bi bil kupec mesar, bi bilo jako priporočati ker je bila nekdaj mesarija. Resni kupci naj se oglasijo pri Francu Mavhler, živinorejski inštruktor v Velikovcu na Koroškem.	806
Ženitna ponudba. Izučen mladenič mizar, ki ima nad 2.000 K imetja, se želi poročiti s prijazno, razumno deklico, ki bi premogla najmanj tisoč kron in bi bila stara 17 do 22 let. Več v pismu. Naslov na upravništvo pod štev. 807
Nov B^ncin-mntor
s tremi konjskimi silami in prakt. domači mlini se po ceni oddajo. Kari Sinkovič, strojni ključavničar, Maribor, grad.	810
J.Fauland*Ptuju
trgovina z manufakturnim blagom se vsem priporoča.
676
eS6> :
Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske
prekomorske družbe iz
H a vre v
Nevyofk
najkraj. in najhit. vožnja.
Veljavne vozne listke (Šifkarte) za potnike v Ameriko in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino
Ed.Smarda :: Ljubljana
konces. potovalna pisarna Dunajska cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane gostilne „Figabirt".	375
MU ura 14 dni no poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
Bsg~ Velik cenik brezplačno.
(Jamstvo 3 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . „ 14 karatne zlate ura za gospode
Srebrne tire........
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi Pristne tula ure dvojno pokrovo Ploščnate ure iz kovine . . . Srebrni pancer-verižice . . . 14 karatne zlate verižice . . . Amerikanske zlate double-ure .
Gol din Roskopf ure.....
Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 6"— 14 karatne zlate ženske ure . Viseče stenske ure na nihala.
Kuhinjske ure......
Budilke......
Budilke z dvojnim zvoncem
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srehrnine.
,40--K 6-50 » 9-50 „18--
» 2"-„20"-„10--. 4"-
19-— 10-80 2-40 3 — 3'50

motu********* Svoji k svojim I
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip^znana slovenska trgovina
Rafael Salmič
Celju, Narodni dom.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih zlatnine srehrnine in optičnih predmetov. Mr Najnižje ceael postrežba točna I ■■wr mali dobiček I Dobro smel
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj
in poštnine prosto. Ni tisoče zahvalnih pisem sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
Prva slovenska izdelovalnica mostnih, živinskih in dragih tehtnic za trgovino in obrt, stav. in omet. ključavničarstvo
Ivan «iebek
Celje, Poljska ulica it. 14
priporoča svoje tehtnice. Ilnst-rovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798
ar
ta
Wϐm
C . v; A.
m
Slovenska trgovska Sola v Ljubljani
Kongresni trg Štev. 2
S pravico javaosti vsled razpisa c. kr. ministrstva za bogo-častje in uk z dne 20. avgusta 1911, št. 28 837.
Sprejemno naznanilo.
V	dvorazredno Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo sprejemali učenci
dne 5. in 7. julija 1.1. od 10. do 12. ure dop.
V	pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 13 let ter so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole.
V	I. letniku se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let m ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejemajo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole.
K vpisu naj pridejo učenci v spremstvu sta-rišev ali njih namestnikov ter naj prinesejo krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 15 K vpisnine in prispevka k učilom.
Ostala pojasnila daje — tudi pismenim potom
ravnateljstvo.
_V Ljubljani, 20. junija 1913.	800
Na Gcmilskem, sodni okraj Vransko, v bližini cer-ke in šole, proda se takoj velika nova	769
enonadstropna hiša
pripravna za trgovino ali gostilno. Hiša je v najboljšem stanju in je bila sodnijsko cenjena na 27.000 K, a se vsled rodbinskih razmer zelo ugodno, tudi globoko pod to ceno groda. Natančnejša pojasnila daje pisarna g. dr. J. Karlovšeka v Celju.
Poljedeljski stroji!
kakor: motorji, viteljni (Göpel), mlatilnice in slamo-reznice za strojni in ročni obrat, različni mlini, stroji za luščenje koruze, za rezanje repe, brabant-plugi in brane, pumpe za gnojnico, stroji za košnjo trave (1 ali 2 konjski moči), za grabljenje in preobračanje sena, vročezračne sesalke (pumpe), vodovodne cevi in stroji, najnovejši vodni motorji na pritisk iz višine, bogata zaloga najrazličnejših poljedelskih strojev, za mečkanje sadja in grozdja, stiskalnic (preš), brizgal-nic za sadje in trte, itd. Tudi vse posamezne dele za stroje, naprave za viteljne, vodovode in vodnjake, vodne motorje, strelovode, ognjišča, mreže iz žic in železa, stolpne ure za cerkve, gradove in šole. — Popravila se dobro in ceno izvršujejo.	722
Zavod strojev in stolpnih ur. Zaloga Ignacij Berthold Ernovž (Ehrenhausen).
722
Zahvala.
Ker mi ni mogoče se zahvaliti osebno vsem, ki so mi izrazili svoje sožalje ob izgubi naše preljube sestre
Terezije Wagner,
in darovali cvetlice, izrekam tem potom svojo iskreno zahvalo. Srčna hvala tudi vsem onim, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo še pa izrekam Francu Fažman in njegovi soprogi, Jožefu Knuplež in njegovi soprogi, kakor tudi vsem drugim prijaznim sosedom, ki so mi ob njeni smrti z dejanjem in svetom ljubeznjivo pomagali in me tolažili ob prebridki izgubi. Vsem skupaj Bog plati !
Marija Wagner,
sestra.	808
Alojzij Wagner,
brat.
Hitra pomoč je gotova pomoč,
zato naj noben posestnik konjev ne pozabi kupiti gotovo učinkujoči
765 konjski kolik-balsam.
Cena steklenici 40 vin., 10 steklenic K 3 60. Ravnotam se dobi olje proti muham in komarjem, ki nadlegujejo konje in govejo živino. Steklenica 50 vin. Dnevno razpošiljanje po pošti.
Lekarne „pri angelju varihu" M. A. Sirak v Mariboru, Tegetthoffova ulica 33.
nii n ii ii ii n iinii
HnMR
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-■j lika in častni diplom k zlati kolajni ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalscente. Povzroča voljo do jedi, utijuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval.
wallo9c. kr. dvorni dobavitelj
Trieste-Barcola«,
se T lekarnah t steklenicah po pol litra i E 2'60 in po 1 liter * K 4 80.
•v*
■■■H:
C. kr. nadzornik Franc Blatjašič naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da je j|3 njegova ljuba mati
Ana Matjašic«
roj. Nigl
v petek, dne 20. t. m. po daljši bolezni in sprejemu sv. zakramentov za umirajoče v 82. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 22. t. m. od hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Lovrencu v SI. g.
Sv. maše zadušnice so bile v pondeljek, 23. t. m. ob 8. uri zjutraj pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. in v Gradcu v farni cerkvi sv. Janeza Bapt. na Grabnu.
Sv. Lovrenc v Slov. gor, Ptuj, Gradec, dne 22. junija 1913.	803
694-12
ta je prijatelj naš pravi,
Ki ms krepi,
Da smo čvrsti in zdravi!
Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč ia veselje do dela!
Varujte se
ponaredb !
Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani.
Meoga priznalna pisma pričajo o izborni kakovosti
balzama proti protinu in revmatizmu,
zdravila ki ga izdeluje lekarnar Sirak. Izvrstno sredstvo proti vsaki vrsti protinu in revmatizmu, izpahom, trganju v bedru itd. Izvirne steklenice po K 150 se dobijo v lekarni „pri angelju varihu", M. A. Sirak v Mariboru, Tegetthoffova ulica .33 Dnevno razpošiljanje po pošti. 767
Razpošiljalna in zaloga vsakovrstnih
dalmatinskih vin
J. Matkovii,
Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8
529 Zahtevajte cenike!
Novost! Novost!
V narodni trgovini gospoda
Mihaela Cimerman v Ljutomeru
je velika izbira krasnega cvirnatega blaga za ženske obleke, ki je najfinejše kakovosti in se da
prati ter stane cela obleka od 4 K naprej. Tudi drugo razno blago je izborno — cene nizke postrežba solidna.	755
A. VIHER
Kupi 446
Koroška ceste 53 H&aribOF Heugusse 2 in 4
se priporoča v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeluje portale in prevzame vsakovrstna popravila. Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
9
Ljubljana
tovarna zarezanih strešnikov ponudi y vsaki poljubni množini dvojno zarezani
s poševno obrezo in privesnim nastavkom. Brez odprtin oaVSgor! streha popolnoma varna pred nevihtami.
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	698	Spretni zastopniki se sprejmejo.
Ii brzoparilnik za živinsko II m	VIMi krmo
zdelan is kovanega železa in močne pločevine
Nenavadno hiter raa-voj pare.
Vsako kurivo po-rabljivo.
70% prihranka na kuriva.
Na željo se odda tudi s posebno, zakonito zavarovano pripravo za žganje-kuho.

S patentovano meč-kalnico in z zakonito zav. pripravo
za gretje vode. Posebni vložki za kuhanje perila.
Tisoči že v rabi. Ceniki na željo za
stonj in franko. Zastopniki se iščejo.
Delavnice Titania, Wels 13©, Hvstr»
Največja špecijalna tovarna brzoparilnikov na Avstro-Ogrskem. (Nadalje se izdelujejo vsi poljedeljski stroji najboljše kakovosti in se prodajajo pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji).
Generalno zastopstvo za Kranjsko in Štajersko: Franc Asen v Gradcu, Mariengasse štev. 22.
m			C-*>! i					Wi
								
Klavirje, pijanioe in harmonije S?h
* 7 « *	* Heitzman (naj.
boljboljsi pianini), SteSzh^mer in HSrigel (amer. harm.), vseh vrst glasbeni ga orodja, stran in mnzikalij itn» v veliki ¡k D«A*Mlb sodnozapris.strokovnjak ■ ¡nmS«Mn izbiri izključno inedinole	ESrfgiBBS8%, in učitelj ,Glasb. Matice'
Kongresni trg št. 15 („Zvezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falzifik&tov ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri "t K irrrm meni vsakdo na obroke po prvovrsten instrument gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri meni klavir, postane tudi lastnik istega dočim je dosegla na-jemščina višino kupnine! Velikanska za-loga najb. violin, harmonik, citer, tam-i buric itd. po najnižjih cenah. Zamenjava najugodnejša. Uglaševanje in popravila točno in cenno.	968
Goričar & Les Qralka ulica 7 — podrti Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. ČaSe iz papirja in aluminija. Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. LaippijOfli, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	>kovsek, Celje inica RotovSka ulic? 2. Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ijudskošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge.
Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba«	
Za birmo!
Točna postrežba: Doiro. Po ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srabrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Ilustrov. ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7'— Original ornega ura K 18'— Kuhinjska ura	K 4'—
Budilka, niklasta K 3-— Poročni prstani	K 2'—
Srebrne verižice K 2-— Večletna jamstva,
Nasl. Dietinger
Theed. Fehrenbacti
urar in očalar Maribor Gosposka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Družinske hiše
novozidine, 6 minnt od glavnega kolodvora v Mariboru se pod ugodnimi pogoji prodajo. Vpraša se pri g. Maček, Krčev ina pri Mariboru št. 187.	419
Priden ličenec iz dobre hiše in z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga pri g. Ivanu Traun, trgovcu, Ptujska gora. Prednost imajo in na krajšo učno dobo tisti, kateri imajo kako gimnazijo ali realko, ali pa tisti, kateri so se že kje učili.	693
Proda se lepo, prav rodovitno posestvo,
ležeče 10 minut od trga in železniške postaje Žalec v Sav. dolini, obstoječe iz enonadstropne hiše, primerne za penzijoniste, pa tudi pripravne za trgevino, gostilno itd. Hlevi so zidani in obokani. Zemljišča je 12 oralov in obstoji iz njiv, hmeljnikov, travnikov in gozdov ter leži, razen gozda vse na ravnem. Oglasite se pri gosp. Lovro Šah, nadučitelj na Teharjih, Štajersko.	744
Vsem gospodinjam!
Ako želite kupiti dobro in sveže špecerijsko blago in vse vrste semen po zelo nizkih cenah, potem pojdite samo v že nad 40 let obstoječo trgovino s špecerijskim blagom in semeni Ivana Sirk v Mariboru, rotovž, Glavni trg. 611
Lepa posestva se prodajo in sicer kakoršno kdo hečo. Cena je od 8000 kron naprej do 50.000 kron, povsod vsega, dovolj. Oglasiti se je pri Matiju Žižek v Kamnici pri Mariboru.
Kaj potrebuje nevesta ? Doto! Izborna in lepa bala!
To pa se dobi izplačano v gotovem denarju že po dveh letih majhnega vplačevanja s tem, če pristopi k društvu „Miidchenhort", ki je tekom zadnjega leta na 736 udov izplačalo 662.400 K. Vsak ud plača v dveh letih k zečjemu K 294'— in dobi zato v slučaju ženitve po dveh
letih K 600" , se torej vplačana svota obrestuje z 124,odstot. Člani se sprejemajo: brez gotove starostne mere, b^ez ozira na verč-izpčved, brez zdravniškega ate»tal Zastopniki se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. „Madchenhort" prvo splošno dobrodelno društvo za preskrbo dote in bale za dekleta, ki imajo namen stopiti v zakon, Dunaj I., Franc Jo-sefs-Kai 43. Predsednik: Prior Rudolf grof Mels Colloredo. Plačilnica: Martin Raznoznik, Ljubljana, Spodnja Šiška. 773
Dobro idoča
9®
Vsaka rana se mora varovati pred infekcijo
in se jo mora pokriti z antiseptično obvezo.
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlažno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšaje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje z&ceijenje. Razpošilja se vsak dan.
Ena pušica 70 vin. Proti predplačilu K 316 se pošljejo 4 pušice za 7 K, po deset pušic poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije.
Pozor na ime izdelka, izdelovatelja, cene in varstveno znamko. Pristno je po 70 vin.
Izdelovatelj in p rjinnnA« lekarnar in dvor. zal. glavni založnik rfiftJJSlBr, praga II ., t. 203.
Zaloga v Mariboru: lekarna W. A Konig, Friedrih Prull, Viktor Savost. Pozor ca ime izdelka.
Da omilite in ntišite kašelj in hripavost
pri otrokih m odraslih, je po poročil, h st t rs zdravnikov dragoceno, uspešno, prijetno tečno sredstvo
Thymomeg Sicillae»
dragocen in točno učinkujoč izdelek. Besedna znamka varovana.
Lajša napade krčevitega kašlja, manjša število napadov, pospešuje razpust in odstranitev slin, utiša kašelj in odprav-
težkoče pri dihanju. I steklenica 2 K 20 vin. Po pošti se pošlje, kdor pošlje naprej 2 K 90 vin. 1 steklenica 7 K, 3 steklenice, 20 K 10 steklenic franko. Ne pustite si usiliti nadomestil. Vprašajte zdravnika.
Izdelovatelj in založnik B. Fragner, ifzaŠ t0-;
štev. 203.
Zaloga v Mariboru: lekarne W. A. Kooig, Frid. Prull in Vikt. Savost. Pozor na ime izdelka in vam. inamko
J		, 11 -'^¡v ■ -'It.
		
ki 86 da bi mu preši-9w IIIg«?I	(Si radi vročine zboleli in
končno poginili, kaj ai preskrbi priznano dobro od vrače val-no sredstvo proti kroničeemu prisadu in rdečici prašičev
Phenol,
- katero pošilja lekarna >pri angelju varihu« M. A. Sirak v Mariboru, Tegetthoffova ulica 33.	766
z velikim vrtom za goste in vrtom za zelenjavo, kegljiščem, veliko kletjo, gospodarskim poslopjem v neposredni bližini glavnega kolodvora v Mariboru se zaradi bolebnosti lastnice pod dobrimi plačilnimi pogoji takoj proda Vprašanja na
naslov:
Ivana Soštereč, Maribor, Muhigasse 15,
Zaloga pohištva.
Produktivna zadrnga mizarskih mojstrov, reg.	zadr. z om. por.,Maribor, Grajski trg št. 3.
Podružnica v Ptnju, Sarnitzova ulica.	771
Sprejemajo se stavbeno-mizarska dela. Nizke	cene.
Franc Pleteršek^
zaloga pohištva
Maribor, Koroška cesta št. 10
nasproti Cirilove tiskarne
priporoča svojo bogato zalogo poliranegs, motno iz trdega iesa nartito pohištvo, za spakice, jedilnice in kuhinje. Di-vane, vlcike, matra«e, stole in ogledala. Otroške želesne pos'elje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki odjemalec zadovoljen. Prav nizfce cene. Krščansko ljudstvo 61	kupi\j pri Slovencu.
mm
Izdajatelj In «aloBnik: Katoliško tiskovno dni8tve
Odgovorni ureaniE: Franjo Z e b o t*
Tlak SUkaiM u, Obeli» x Maribora,