W "w.-ff' ............ ■• Published ind distributed under permit No. 19 authorized by Gth 1917. on th«ffle at the Po«t Office of Cleveland, Oiiio By irder ot the President, A. S. Postmaster General wiiniiiimiiiiiiiiimim Justice to aH! 1111111111111111111111111111111111111111 j AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY H Ammratt ijornr tt NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 28 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MARCH 8th 1920 LETO XXIII. - VOL XXIII. Lahi malo odnehali Jugoslovanom. Paril, 7. marca. Italijanska vlada je deloma odneha la napram Jugoslovanom. Kot naznanja italijanski mi-nisterski predsednik Nitti v Belgrad, je Italija pripravljena odstopiti od svoje zahteve, da se Italiji podeli kos zemlje, ki se razteza med Re ko in Istro ob obrežju. Italija }e pripravljena to odstopiti ugosflaviji. Toda jugoslovan ski mirovni poslanci niso s tem zadovoljni in zahtevajo več. V Parizu so prepričani, da je nastop predsednika Wilso na mnogo pripomogel, da ko nečno vendar pride do rešitve Jadranskega vprašanja. iNasvet Wilsona, da se prepu sti Jugoslovanom in Italijanom samim, da pridejo do sporazuma, je povzročil, da so se razmere mnogo oblaži-le. Vmešavanje Anglije in Francije v Jadranski spor je mnogo povzročilo, da se stvar ni mogla rešiti mirnim in pravičnim potom. Italijani in Jugoslovani med seboj sami najbolje poznajo, kje jih Čevelj žuli, in predsednik Wilson je prepričan, da bo-deta oba naroda najprej prišla do sprave. Ako pa se ne moreta sporazumeti, tedaj bo dejo zavezniki s pomočjo A-merike, uveljavili dogovor z dne 9. dec. katerega je podpisal tudi Wilson. Anti-salonska Liga pred padcem? ^Washington, 7. marca. Zad nje čase se čujejo glasovi, da propada mogočna Anti-Sa-loonska Liga v Ameriki. To je organizacija raznih milijonarjev, reformatorjev in baptistovskih pastorjev, ki je največ pripomogla, da se je odpravila vsa pijača v Ameri ki in da se je uvedla prohibi-cija. Ta organizacija se je borila petindvajset let, da je zvršila svoje delo. Sedaj ko se je prohibicija uresničila v Ameriki, je organizacija nameravala začeti s kampanjo, da se odpravi pijača po celem svetu. Spraviti so hoteli skupaj sto milijonov dolarjev za ta boj. Toda propaganda je padla v vodo, ker so darovi v dotični fond bili tako pičli, da so bret pomena. Da, organizacija, zgubiva zadnje čase svoj upljiv tudi v Ameriki. Nekdaj se je vse treslo ^de ^nil — Odgovori na vprašanja, ki smo jih priobčili v številki dne 6; febr. so sledeči: 1. Benedict Arnold. 2. Piramide Egipta, Viseči babilonski vrtovi, tempelj Diane v Efe-zu, Kip Jupitra, delo Fidije, mauzoleum v Artemisiji, Ro deški velikan, Pharos v Egip tu. 3. V Muljavi. 4. Francija. 5. Gaurizankar ali Mt. Everest. 6. New York, Chicago, Cleveland, Baltimore, Philadelphia, St. Louis, Boston, Indianapolis, Pittsburg, Cincinnati, Detroit, Buffalo, San Francisco, Milwaukee, Newark, New Orleans, Los Angeles, Minneapolis, St. Paul, Denver. 7. Kakor določajo Jednote postave, z odo-brenjem države. 8. Mravlje. Leonida. 10. 24, ker ima 2 senatorja in 22 kongresma-nov. 11. David F. Houston, 12. 1339. Dobili smo 31 odgovorov, veliko manj kot zadnjič, toda nihče ni niti 11 vprašanj pra vilno rešil ,kaj šele 12. Torej prva in druga nagrada odpa de. Sledeči rojaki pa dobijo vsak eno knjižico "Zormano .vih" poezij, ako se oglasijo v našem uradu: Jos. Kostanj-šek 6710 Bliss ave. L. Milost-nik, 550 Delhi St. Dubuque, Ia. (temu pošljemo). J. E. Kresse, 1096 E. 64th St. Stanislava-E. Opaskar, 1106 E. 64th St. Jenie Melle, 1253 E. 60th St. John H. Gornik, 6217 St. Clair ave. Zanimivo je, kaj so nekate ri pisali, kje je bil Jurčič rojen. Nekdo piše, da je bil v Postojni, drugi zopet v Škof ji Loki na Gorenjskem, tretji pa je napisal, da je bil rojen v Ribnici. Priznamo, da so bila vprašanja teška, toda nagrade tudi lepe. Zaenkrat prenehamo z novimi vprašanji. Razdelili smo 1 tekom dveh mesecev $35 v gotovem tnarju, 17 naročnin, vrednih $24 in 6 knjižic poezij. Mogoče začnemo v kratkem zopet z vprašanji, ker je bilo precej zanimanja, za katero se vsem lepo zahvaljujemo. imela navado označiti vsako gar, bodisi sodnike, duhovne, senatorje in celo samega predsednika za hinavce, pro-ti-Amerikance in izdajalce, kdor se ni strinjal z njih programom. Ta organizacija je diktirala politiko skozi zadnjih deset let. BHa je vsemogočna, in vse postave, v kongresu glede prohibicije, so bi le izdelane in "potrjene*' od anti-saloonske lige. Pa tudi v tem oziru se giblje. NewyorŠka državna po-stavodaja se je prva postavila po robu tej organizaciji. Sklenila je preiskovati delovanje te organizacije, ker se je nekako dokazalo, da se or g an iz a c i j a poslužu j e nečednih in slepar skih metod v svojem boju. Druge države bodo sledile. Zato pa ugled fanatikov pada, in čimdalje bolj se pojav ljajo glasovi, da se prohibicija ublaži in se dovoli zmerno uživanje vina in pive, dočim za žganje ni upanja, da bi še kdaj prišlo na trg. Wilson neizprosen glede pogodbe Washington, 7. marca. Wil son je jasno izjavil včeraj, da ne pozna nobenega sporazuma za mirovno pogodbo. Predlog republikanskih sena torjev, da se spremeni točka X mirovne pogodbe tako kakor je republikancem po volji, je bil zavržen od Wilsona, in senator Simmons, ki je ho tel tozadevno govoriti s predsednikom, ni bil od njega niti sprejet. To znači, da Wilson ne bo pripoznal mirovne pogodbe, razven če je taka, kakor jo je on predložil senatu, ali pa če dobi le majhne, neznatne spremembe. Položaj je sedaj sledeč: Predsednik Wilson ne bo sprejel mirovne pogodbe, tudi če jo senat spTejme. Senatu sedaj ne pre ostaja druzega kot da odredi konečno glasovanje za mirov no pogodbo, da se enkrat do-žene, kaj naj se naredi z mi- pred to organizacijo, ki Jej rovno pogodbo. Uspeh take- — Joseph Deli, Madžar, ki je januarija meseca ustrelil svojo 17 letno ženo, je bil, ka kor smo že poročali, spoznan od porotnikov krivim umora prve vrste in od sodnika obsojen na smrt na električnem stolu. Lopov Deli sedaj joka v ječi in mjavka, da sodnija nima pravice vzeti njegovo življenje, ker je ustrelil svojo ženo v "blazni ljubezni". Kot je prišlo sedaj na dan, je bil Deli perverzen in v moralnem oziru popolnoma pokvar jen. Je oče dveh nezakonskih otrok, ruiniral je življenje marsikateremu dekletu, dokler ni svoje mlade žene, s katero se je poročil potem, ko ji je revolver nastavil na prsa, ustrelil. Sedaj, ko si je on vzel pravico, da sme ugonobi ti mlado življenje, mjavka v ječi, da država ne sme njega poslati v smrt. Toda zaman. Svet ne potrebuje lopovov kot je Deli. čimprej zginejo iz družbe, boljše je za vse. — Pet oseb, ki so kradle premog iz kare na železniški progi, je bilo aretiranih, toda sodnik jih je spustil na prosto, ko so dokazali, da so njih družine doma zmrzovale in ko so ljudje plačali za premog, katerega so odnesli. — Zadnji čas, da plačate ra čune za plin, je do srede, 10. marca, do 12. ure popoldne. Plačajte v našem uradu, pa nimate nikdar nobenih sitno sti, potov in stroškov. ga glasovanja je lahko trojne vrste. Prvič: ali bodo senator ji glasovali z večino za tako mirovno pogodbo, kakor jo je predložil Wilson. 2. Senatorji lahko glasajejo za mirovno pogodbo 6 sprememba mi, kakor so jih začrtali repu blikanci, in v tem slučaju predsednik ne bo odobril pogodbe. Tretjič, senatorji lahko popolnoma zavržejo mirovno pogodbo, in v tem slučaju bo šlo na ljudsko glasovanje jeseni. — Mesto Toledo ima po u-radnem štetju 243.109 prebi valcev. Pred desetimi leti je imelo 168.407. — Zima se je povrnila z svo jo krutostjo. Blizard, burja, mraz pri ničli, nobenega premoga, od plina pa je samo duh, užitka nobenega in še tisti zgine kot kafra, kadar je treba. Pravijo, da od pon-deljka naprej bo bolje. V soboto ponoči je bilo 4 nad nič lo. — Iz New Yorka se poroča, da so tam imeli strašen snež ni vihar. Brzojavne in telefonske zveze so popolnoma uničene, vlaki ne vozijo. Stotine ljudi je brez strehe, ker jim je voda odnesla hiše. Ško da znaša na milijone. — Pismo ima v našem ured ništvu Josip Podgorski. — Iz Cinncinatija se poroča da je tam 14 letni Lawrence Angel ustrelil svojo učitelji co. Obnašal se je nespodobno v šoli, nakar ga je učiteljica, pokarala, mladič pa je potegnil r e v o 1-ver in ustrelil na učiteljico, katero je ranil v levo roko. Ostali otroci so pričeli kot divji bežati. Nepridaniča so aretirali. Kakšni otroci so da nes to I 800.000 Ib. hrane in blaga doma VLADA ZAPLENI ŽGANJE. ~ Iz New Yorka se poroča, da so vladni prohibicijski a-genti naskočili parnik "President Wilson", (ki se je prej imenoval Franz Joseph in je bil last Austro-Ameri-can Line). Detektivi so zaple nili na parniku 579 steklenic konjaka. Poročilo pravi, da je 80 mornarjev naskočilo 6 zvezinih detektivov* toda mornarji so se morali podati, in detektivi so žganje zapleni H?! Gotovo je bil vsakdo vesel, ko je dospela novica, da so zaboji po tako dolgem potovanju dospeli v domovino. Prepričali pa stao se tudi, da promet med Ameriko in Evropo, oziroma Jugoslavijo, je Še skrajno slab in žalosten, stavijo se tako ogromne ovire, da bi človek obupal. Petkrat do desetkrat se sklene pogodba s tem ali onim, pa se pojavijo nepriljke in razmere, s katerimi ne more nihče vnaprej računati, in razde-re se vse. Radi premogarske-ga štrajka je moral naš odbor štirikrat spremeniti ladijo, ki naj bi vozila blago v Trst. Parnik za parnikom je bil odpovedan. Poteg tega se pa iz Amerike ničesar ne pošilja v Jugoslavijo, in noben parnik ne more odpljuti s par tisoč tonami bJaga, kakor je znašala naša pošiljatev. Radi tega je konečno pošiljatev vjsel potniški parnik Panno-nia, o katerem je bilo prvotno določeno, da plove naravnost v Trst, toda ker je v New Yorku dobil premoga le do prihodnjega pristanišča, to je v Gibraltarju, se je moral tam ustaviti in znova nakladati premog. Po tem je parnik pljuS v Patras, na Grško, kjer je izložil Grke, nakar J£ zavolfl fffirt Dubrov-niku, kjer je izkrcal par sto Jugoslovanov, ki so se peljali v domovino. Konečno je do spel v Trst. Pannonia vzame v rednih razmerah, če je mor je mirno, 16 dni lz New Yorka v Trst, a za to pot je porabil 32 dni. Vendar je bil človek vesel, ko je dobil novice, da je parnik dospel domov. Kako se človek oddahne, po toliko tisočih skrbeh in napornem delu. Na tej strani morja kot na drugi strani so eni kot dru gi neizmerno teško čakali te ga dogodka. V kratkem mora jo sedaj prihajati pisma iz do movine, polna hvaležnosti in zahval. To je največja posamezna pošiljatev ameriških Jugoslovanov, ki se je sploh kdaj še vršila, in ne vrjame-mo, da bi še kdaj toliko skupaj se poslalo. Teža je nad 800.000 funtov, in vrednost mnogo Čez en milijon. V starem kraju je to vredno skoro 150.000.000 kron. Sedaj pričakujemo poročil naših zastopnikov o razdelitvi. Blago se dopošlje v skoro vsak večji trg, ali vas ali mesto, da ne bo treba ljudem predaleč ho diti. Vsak se bo moral podpisati pri prejemu, in te podpise dobimo sem v Ameriko za izkazilo. Marsikako grenko uro smo tudi mi prestali, a konečno je vse rešeno. Oni, ki so bili nepotrpežljivi naj pomnijo, da razmere na svetu nikakor niso take, da bi šlo vse, kot človek računa. Vojna je pustila za seboj še mnogo posledic, na katere je treba računati pri tako ogromnem podjetju kot je bila ta pošiljatev. Nemci so velik strah zaveznikom London, 7. marca. Zavezni ki so sprevideli, da pomeni propad Nemčije nevarnost za celo Evropo. Raditega so zavezniki sklenili, da mnogo odnehajo napram Nemčiji, dasi je Francija naredila to s skrajnim zoperstavljanjem. Ogromne odškodnine, katere bi plačali Nemci bodejo 0-stale najbrž doma v Nemčiji, zavezniki niti polovice ne bo dejo iztirjali. Razne gospodarske ugodnosti, ki so bile Nemčiji odvzete, ji bodejo zopet podeljne. Kar zaveznike najbolj skrbi je dejstvo, da se Nemčija približuje Rusiji, in Nemčija skupaj z Rusiji bi znala postati jako ne varna celi Evropi. Poleg tega pa v Franciji ni več na vladi Clemenceua, ki se je boril z vso silo, da se kaznuje Nemčijo kar najbolj strahovito. Nova francoska vlada je jako popustljiva. Kot je videti sedaj bodejo spremenili marsikaj v mirovni pogodbi. Zavezniki se Nemčije še vselej boje, kljub njenemu porazu na bojišču, kajti Nemčija je velika, poleg tega pa so Nem ci že parkrat pokazali zobe. Ako bi Jugoslavija bila nekoliko močnejša, in bi vladal sporazum med strankami, tedaj bi zavezniki tudi z njo drugače govorili. — Dobili smo prošnjo, da priobčimo sledeče: Prišli so časi, da so narodi zgubili vsak čut za plemenitost, red in lepoto, raditega tudi glasbena umetnost mnogo trpi. Založništva sedaj ne sprejemajo muzikalij, a pevska in prosvetna društva bi rada izvela kake nove, mešane ali moške zbore Času primerne. Mladi slovenski skladatelj Karlo Adamič, je sporočil že ljo, da slovenska, srbska, hrvatska in češka pevska in pro svetna društva, ki bi hotela imeti primernih skladb za moški ali mešani zbor, naj se obrnejo na naslov: Karlo A-damič, stolni kapelnik in gimn. učitelj petja, P. Senj, Jugoslavija. G. Adamič je pripravljen brezplačno odsto piti in poslati svoje skladbe v izvajanje, samo da dosežejo svoj namen: probujati narodno zavednost in zbližati ter zvezati naš troimeni narod......Opozarjamo torej naša slovenska pevska društva po Ameriki na te vrstice. Radi pomanjkanja plina pri strojih za stavljenje črk, nam ni bilo mogoče nastaviti novih malih oglasov. Pridejo prihodnjič na vrsto. - POzor, članice Zveze Ju goslovanskih Žen in Deklet. Pozivljete se, da v polnem številu udeležite seje dne 8. marca, t. j. danes v ponde-Ijek. Seja se vrši po navadnem času v navadnih prostorih. Na sejo pride Mrs. Bush ea od Americanization Coun ril ter več drugih zadev pride na dnevni red. Udeležite se seje. Tajništvo. — Rojaki, ki pišejo v staro domovino pisma, naj pomnijo, da v stari domovini še vsako pismo odprejo kakor tekom vojne. Bodite torej previdni o tej ali oni stvari, ker nihče ne ve, kje cenzura kaj zapleni, in mnogokrat se čudite, da vaši niso pisma do bili v domovini. Skrajno ne-umevno je, zakaj imajo doma še cenzuro, ko je vendar "domovina svobodna", in dočim so vse druge države odpravile cenzuro, pa jugoslovanska vlada slednjo še vedno izvaja. Bolj se pusti narod pri miru, manj se ga šikanira, tem boljši in zadovolj nejši je narod. Mi mislimo, da je vsaka cenzura nepotrebna, toda dokler je cenzura, rojaki bodite previdni v pismih. — Kakih 1000 uslužbencev raznih mesarskih tvrdk je v Clevelandu na štrajku. Ljud je zahtevajo $3.50 poboljška pri rhči na teden." Lahka vina in pivo se povrnejo Kongresman Gharles A. Mooney, iz 20. okraja, kamor spada večina slovenskih državljanov v Clevelandu, piše našemu uredništvu sledeče: "Razumem, kako Slovenci čutijo glede prohibicije, in jaz sem prvi, ki oporekam vsem onim, ki jemljejo državljanom osebno svobodo. Nepošteno je pa pripisovati krivdo prohibicije demokratični stranki. Prav gotovo se slovenski državljani spominjajo, da je predsednik Wilson trikrat zaporedoma prepovedal prohibicijske postave, toda republikanski kongres je kljub predsednikovi prepovedi uvedel prohibicijo. Pomnijo naj vsi, da je prohibicija bila ustvarjena od republikanskega odbora, in da je kongresman Volstead, ki je izdelal vse prohibicijske postave, republikanec. Po mojem mnenju je prohibicija skrajno krivična. Toda prepričan sem, da pride kmalu čas, ko bo vino zopet dovoljeno. Upam pa tudi ,da se to kmalu zgodi. T°da dokler imamo sedajni kongres, je to nemogoče. Mi kar nas je iz Clevelanda, smo na straži v kongresu vsak čas in vzamemo vsako priliko, da pobijemo prohibicijo. V kratkem pride do glasovanja glede svote, katero naj dovoli kongres za spolnevan je prohibicije, in tedaj bode-mo zopet pokazali suhim, da smo pri življenju." Tako kongresman Mooney ki mu je stvar bolj znana kot komu druzemu. Po njegovem mnenju se bo letos pri volitvah marsikaj spremenilo. Ljudje bodejo glasovali za kongresmane meseca novembra, ki niso fanatični ljudje. Prohibicija se da lažje odpraviti kot kdo misli, le v Washington je treba poslati neustrašene ljudi, ki ne kimajo s hinavci anti-saloonske lige, ki ne kričijo, kako so sveti in čisti, ampak ki vidijo bruno tud v lastnem oče su. Žalostno pri tem je le, da je treba toliko časa in žrtev posvetiti za prohibicijo, ki Je sicer malenkostno vprašanje, medtem ko druge važne zade ve, kakor delavska zavaroval nina in pokojnina, znižanje draginje, čaka svojega odrešenja. Ameriško ljudstvo bo moralo vzeti največjo metlo jeseni in temeljito očistiti kongres, da bodemo dobili v kongres ljudske zastopnike, ne pa kimavce velikega kapitala in hinavce anti-saloon-ske lige. 20 milionov v pro-speli Clevelanda. Meseca aprila bodejo vpra šani državljani Clevelanda ali dovolijo mestni vladi ogro mno svoto dvajset milijonov dolarjev za razne naprave v Clevelandu. Mestna vlada je hotela prvotno določiti še ve liko večje svoto, pa konečno so se ustrašili velikih številk in so odnehali. Volitve se vršijo 27. aprila, in volivcem bo predloženo sledeče: Ali dovo lite, da se potroši $15.000.000 za boljši in hitrejši promet cestne železnice? Ali dovolite, da mesto potroši $3.500. 000, da zgradi novo bolnišnico? In, ali dovolite, da se potroši še $1.500.000, da se skonča graditev ječe, katera je sedaj že napol gotova. Enkrat so že volivci dovolili $1. 200.000, lansko leto so pa hoteli imeti zopet $3.500.000, kar so pa državljani ovrgli, se daj pa zahtevajo samo $1. 500.000. Ako je to potrebno, bodemo povedali ob pravem času. Poleg tega pa hoče mesto imeti še en milijon dolarjev, da se dogotovi javna dvorana, ki je tudi že napol dodelana, toda župan je mnenja, da ni treba tega denarja ljudem dovoliti, ker ima mestna zbornica dovolj pravice, da sama ta denar dovoli. Poleg tega se bo potrošilo Se $500. 000 za razširjenje mestne elektrarne. Nekater so mnen ja, da je potreben en milijon, toda župan pravi, da bo mesto prisililo električno kompanijo, da zniža cene elektriki, nakar mestna elek trarna ne bo potrebovala novih stroškov. -o— I — Dr. sv. Janeza Krst. št. 37 JSKJ je poslalo na predsednika Zjed. držav • sledečo brzojavko: Člani dr. sv. Janeza Krst. št. 37 JSKJ se želijo zahvaliti na najbolj iskren način za vaše neprestano prizadevanje, da se Italija nsko-ju goslo vans ki spor reši pravičnim potom. Mi vas najbolj goreče in resno prosimo, gospod predsednik, da uporabite vaš velik upljiv, dokler se ne zgodi pravica Ju goslovanom in se reši en mili jon naših jugoslovanskih bra tov Iz italijanske sužnjosti. Sprejmite, gospod predsednik, izraze našega globokega spoštovanja. Anton Oštir, oredcednik, Frank Zorich tajnik. — Pismo ima v našem ured - *tvu Ct! Lenče. — Pred 11 leti je bil George Stroth star 12 let, ko gaje ne varno poškodoval elevator v neki trgovini v mestu. Oče dečka se je tedaj pobotal s kompanijo za $50 odškodnine. Toda sedaj, ko je fant pol noleten, je vložil po 11 letih tožbo za $10.000 odškodnine proti dotični kompaniji, in v petek je sodnik Levine mu priznal $1350. — George Bemke, ki stanuje na 3504 W. 90th St. je v četrtek ponoči slišal žalostno zdihovanje na dvorišču svoje ga stanovanja. Oblekel se je in šel pogledat. Bilo je ob pol dveh zjutraj. Na kupu snega je dobil neko Žensko, in ko natančneje pogledal, vidi, da je njegova svakinja, 20 letna Helena Hudec. V rokah je krčevito stiskala prazno steklenico. Dekle so odpeljali v bolnišnico, toda ni upanja, da bi za strupom okrevala. Dekle je bolehalo in je obupalo nad življenjem. — Influenca je pojenjala v mestu. V četrtek je bilo poro čanih na urad samo 7 novih slučajev. ITALIJANI IN OGRIV ZVEZI. Pariz, 4. marca. Italijanski ministerski predsednik Nitti, je pozval vrhovni koncil zaveznikov, da prekličejo mirovne točke, katere je morala Ogrska podpisati. Italijani pravijo, da je Ogrska preveč zgubila, in da morajo zavezni ki odvzeti Jugoslaviji, Ru-munski in Čeho-slovaški kake tri milijone Jugoslovanov, Slovakov in Rumuncev ter jih priklopiti k Ogrski. — Skrlatica se je pojavila v mestu. 400 slučajev je bik) naznanjenih zdravstvenim oblastem. domovina (AMERICAN HOME) i 111 1 ' " NAROČNINI) . - $4.00 BM Za Cleveland po potti . . 15.60 Posamezna Šterilka $6.00 Ameriko 3c Evropo - Vm pi.au dopial ta denar naj m potili« m "AaMrllka Domovina •lit St dalr At«. N. B. Ckvaland. Ohio Trt. Cuy. Prlaooton 190 /AMES DEBEVEC, PtMithcr LOUIS J. PIRC. Edit* ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Real bj 25.091 Slmiiiu in the City of Cleveland and eliewkere. Mrertisiig rates 01 request. American in spirit Foreign in language only Entered a* second-class matter January 5th 1900. at (he poet Off tot « Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd. 1870 ___ NO. 28. Mon. March.8th 1020 )I®I®I®I® Kako se potuje v domovino. Neki Za goreč priobčuje v "Hrvatskem Glasniku," ki izhaja v Pittsburgu slučaj nekega Josip Cavraka, ki je potoval iz Amerike v Jugoslavijo. Ker je pismo jako zanimivo in služi kot opomin vsem onim, ki potujejo brez pameti po svetu, ga prtobčujemo na tem mestu: Dragi gpspod urednik: Prosim vas, da natisnete na kak način to pismo, da se moji rojaki naučijo nekaj pameti, da se jim ne bo pripetilo kakor se je zgodilo nekemu Hrvatu, ki je odšel v stari kraj. Neki slepar ga je popolnoma oskubil v New Yorku. In zgodilo se je sledeče: Dotični Hrvat je Sel s kakimi trideset ali Štirideset dru gimi sorojaki iz Pittsburga v New York, da se pelje v stari .kraj. Zapokal je svoje kufre, nakupil si nekaj robe, da ponese domov svojim dragim, in poleg tega je imel siromak Se dva tisoča kebrov ali dolarjev. Njegovi sosedje so mu izročili Se kakih 400 dolarjev, da jih doma razdeli, tako da je imel vsega skupaj do 2400 dolarjev. Nikakor ni hotel, da bi vzel s seboj draft, kakor je to časopisje svarilo, ampak nosit je denar v samih dvajsetakih, petdesetakih in stotakih s seboj. Veselil se je siromak, kaj se ne bi. Sedem let je v umazanih tovarnah črnega Pittsburga potil krvavi in vodeni pot, da si je prihranil dva tisoč dolarjev. Sedaj gre domov. Kako je bil vesel lepe rojstne domovine. Kot sem rekel, jih je Slo več skupaj. Kadar jih je več skupaj se nesreča ne pripeti tako rada. Naš rojak je bil čisto siguren. Potovati bi moral na ogromni ladiji Mauretanija, ki se ne more potopiti. Vse je bilo v redu, Sifkarta, pasuS in drugo. Samo čakati so morali dva dni na parnik. In sedi siromak v oficu šifkartašnice, ko pride k njemu neki drug Hrvat in se začne lepo z njim pogovarjati. "Torej gremo domov, kaj, he?" "Idemo, brate, ako Bog da in mamka božja bistrička!" ' "Ti ideS na Mauretanijo?" "Sur, a ti?" "1 ja idem na isti-šil. Nas je vsepolno Hrvatov, tako da nam na parniku ne bo dolgčas. A od katerega kraja si ti?" — "Od Draganičev. Grem naravnost v Zagreb, potem pa naprej v Karlovec in sem doma. Že sedem let nisem videl rojstne domovine. Lepo Če biti, ko pridem domov......" "A moral si si prišparati lepih grošev v Ameriki, ko si delal sedem let, no, gotovo, saj to so tvoje stvari, kaj ne?" "Da, priSparal sem nekaj, hvala Bogu, grunt si bom doma pofiksal, pa se bo živelo lepše kot v Ameriki. Sam svoj gospod bodem, ne bodo me več po Sapah vsake sorte A j riši in Dučmani preganjali." — "Lepo je to, lepo," odvrne neznanec. "Tudi jaz si naredim kaj doma. Toda ali ni v tem oficu vroče? bračo, pojdiva na friSen zrak!" Tu se je siromašni Draganičan nečesa domislil. Ko je odhajal iz Pittsburga, mu je rekel eden njegovih prijateljev: Za Boga svetega, nikar ne hodi z nikomur po New Yorku, ne daj, da bi te kam peljali, okrali in stepli ali pa celo ubili te bodejo. Le drži se fort z drugimi vred." In mislit si je: Morebiti me pa hoče tudi ta okrasti? To da ne, on je Hrvat, on gre znami na šif, koga bo on kradel potem? In lepo se pogovarja z njim. Ha, pa baš ne bi kaj Škodovalo, če grem na friški zrak......Vsi ves dan v oficu, kot bi se vsakega bali. Saj nisem bi sedem let v Ameriki, da bi se ne znal po New Yorku obrniti. Saj poznam človeka, kadar ga enkrat pogledam, če je pošten ali lopov. "Pa idemo malo veni Jure, pomirkaj malo na moj ku- fer, jaz grem malo ven......Kamo ideS. Ali hočeS, da te lofarji okradejo?" — "Ah, kaj, saj ne grem sam, ali ne vidiš da gre moj loncman z menoj?" — "Ha, pa ga poznaS. Vačaj se. Jaz bom že pazil na kufre, ti pa na svoje žepe." In odšli so na "friški zrak . Pomalem so hodili, gori in doli mimo ofica. Ko sta se nekoliko nahodila, je dejal oni drugi: "Au**, alf ne bi šla na čaSo pive? Ni baš dobra ta piva, toiig uuij»u je od vaše picburške. Koman, jaz bom trital." Salon je blizu, takoj tia vogalu. Odpeljal ga je "prijatelj" vzadaj, kjer je "family entrance". Ko sta notri, zapah-ne neznanec vrata, potegne revolver, mu ga nastavi pod nos, a z drugo roko mu seže za hlače, pod pazduho, in F5k, šlo je sedem tet trudg in 2400 srebrnih in papirnatih dolar-1 jev. Ko je lopov gotov, sune nesrečneža v trebuh, in smuk ven! Sam vrag ga ne najde več t New Yorku. Ko je siromak prišel nekoliko k sebi, je pričel Jokati kot otrok. Pride v ofic in vsi okoli niega. "Kaj ti je?" -"Joj, joj, majka moja, ^ kaj hočem sedaj! Okradel me Je, prokleti lopov, joj, joj.......... In to je cela pripovest. Njegovi rojaki, s katerimi bi moral skupaj potovati, so zložili toliko, da se je lahko peljal nazaj v Pittsburg. Vrnit se je. Joka noč in dan, toda denarja mu nihče ne vrne. Poslušal je priliznjene besede, pamet je zgubil. Sedaj bo garal kot črna živina nadatjnih sedem let, vprašanje je, če bo še toliko dela in take plače, dočim bo topov na njegov račun par mesecev dobro živel, potem pa bo zopet napadel koga druzega ki je tako bedast kot je bil naš Draganičan. To natiskajte, gospod urednik, v vaše cajtenge, da bodo drugi moji loncmani znali kadar hodijo po svetu. Povej te jim naj imajo glavo na pravem mestu, pameti nikar naj ne puščajo kje na klopi ali v nogah, ampak v glavi naj jo nosijo. New York je poln takih magarcev, ki Živijo od tatvine pri naših ljudeh. In omenjeni ni prvi pa tudi ne bo zad nji. Pozdrav! Zagone. drugi Čepijo >11 zastojn IZ STARE DOMOVINE. v Vm. ' Ka čisto čiv __ chen št. Vid - Wolfsberg. Ta od narave nerodno postav Ijen zid je zakrivil, da je gra vitiralo doslej koroško slovenstvo v Celovec, namesto v narodno središče Ljubljano. Ampak gorovja dandanes ne morejo več tvoriti narodo vih meja. Seveda, se li poslu žimo modernih prometnih sredstev v zadostni mer)? Dobra volja nima več kurzne veljave, tudi med koroškimi Slovenci ne. Dosegli smo na Koroškem pri privatnem plebiscitu sicer znatno večino v naš prilog, toda končnoveljavno glasovanje bo počakalo najbrž Še nekaj mesecev in preseneče-nja mora postaviti vsak politik v račun ravno tako kakor trgovec gospodarski riziko. Živel sem poslednjih šest mesecev med koroškimi Slovenci in si odnesel vtis, da ni vse tako, da bi mogli opraviči ti naš optimizem, Celovec plava še vedno v zarji "Mehke". Tja je vozli slovenski Korošec do lanskega leta vse svoje poljedelske in lesne pri delke, tam je nabavil vse, kar je rabil za svoje gospodarstvo, tja teko vse komunikač ne sile. Slovenski Korošec se v ponemčevalnicah sicer ni naučil Goetheovske nemščine, ali vsiljeni žargon je vseeno zadostoval. V preteklem poletju je izgledalo, kakor da se zavedajo naše oblasti svoje dolžnosti. Celo nemčurski Celovec je Škilil proti Karavankam. Zahotelo se jim je slovenskega belega kruha, masti, svinjine tobaka in vseh dobrot, katere jim je donašal Slovenec doslej v obilni meri za neobe Ijene groše. To je bilo tiste čase, ko je pošiljal Georgio Vio v Rim dolga poročila, kako bo Jugoslovanska moka plebiscit na Koroškem potvorila v veliko škodo Italije. Tedaj se je odahnilo naše ljudstvo onstran Karavank in vsi pogledi so biti uprti proti Ljubljani. ■ Ampak tekom jeseni in zime so se jele oči zopet obrača ti od Ljubljane v Celovec. Vedno bolj je nedostajalo vagonov, svet ni mogel več prodati s pridom lesnih pridelkov, razšopirilo se je vsted tega verižništvo, podraževa-la se je moka, če je sploh do-Sla v zalogo, ljudstvo je zače lo postajati nervozno, ker ni moglo dobiti petroleja, sladkorja, tobaka, železnine in enakih nujnih potrebščin. Začele so se dogajati nered-nosti, kraje in zadrževanja v oprovizaciji, v najširših slojih pa je zavladala prikrita nevolja, ki jo podpihujejo nemški plačani agitatorji. Zjutraj, ko ljudje vstajajo, najdejo pod hišnimi vrati vtaknjene subverzivne letake v spakedrani nemščini, de lavec pobira, idoč rano zju traj na delo, ponoči razmeta ne letake in brošure, po deželi hodijo pa cele trume brezposelnih ljudi, stare in mlade prekupčevalke, služki nje in špijonke, od hiše do hi Še in puste neopaženo v kakšnem kotu, na oknu ali na stolu kupe letakov in pozivov z znanimi nemškimi argumenti. Vse to se godi tako neopaženo in na tihem, da pridejo naše oblasti vedno prepozno. V Svetni vasi, v Borovljah in na Bistrici, na Žihpolju in v Žrelcu, se nahajajo shajališča nemških karbooarjev. Skrivna pošta preko demarkacijske črte po sluje točno In hitro. Res, vršijo se shodi in naša propaganda ne počiva. Ampak to je le propaganda besede. Ljubezen pa gre skoz želodec, pri velikih ljud skih skupinah ravno tako ka kor pri posamezniku. Cehi to dobro vedo, zato rajše po-trpijo v Plznu in Pragi, samo da tešinski Poljak in Nemec zavidata Cehe v Tešinu polne njegove lonce. . Manjka propagande dejan- no slovensko Ko ve, znabiti i Ce-nemški priseri »čin. Se je čas, da zamudo. Kesanje Proda se ali xdravlja, In kar Mm etoril sa < teSKk'JrZ. men" zastonj. Liniment ALI TRPITE NA KRON CNIR NERVOZNIH, KRVNIH, K02NIH AL RANIH BOLEZNIH, aH pa Imata ZELObčNE, ODVAJ TRNE NEPRILIKE, ali Imata močo6e REV MAT IZ HA V HRBTU, GLAVOBOL, ZAPRTJE, VRTOGLAVOST TAR V GLAVI, NOSU ALI GRLlJ. fca ja tako, toda) . mano), kajti imel sem priliko z uspehom sdravitl vm i dal vam bom svojo poSteno mnenja glede vašega zdnr vm akuratno In natančno PREISCEM in vam povem 1 redniti za vm. VPRAŠAJTE ME SEDAJ, KER OE LAHKO PREPOZNO/^ POMNITE PREISKAVA JE ZASTONJ. DR. KENEALY Ob nedeljah ad 10. a), de 2. pop. Uradna ara hI 9. si. do 647 Euclid ave. Second Floor, Cleveland, Republic BIdg. K Ohio. Ovef New Idea Bakary Poleg Star gledališča. pvj/l « » »»U I,MUUUV| ..m... je prišlo fte vedno prepozn Brzorlaka Ljubljana i* Belgrad. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja; Brzovlaka, ki vozita med Ljubljano in Belgradom, se bosta počenši od sobote 7. febr. ustavljala tudi na postaji Brežice. Brzovlak, ki vozi iz Ljubljane proti Bel-gradu, bo odhajat iz Brežic od 22. uri 51 minut, v nasprotnimi smeri iz Belgrada proti Ljubljani pa bo odhajal iz Brežic ob 3. uri 50 minut. Zaplenjeni tobak. Viljemu Gregorčiču z Vrhnike je bilo zaplenjenih 207 zavojev tobaka. Jerneju Medveščku, ki pridno tihotapi s tobakom na železniški progi Celje-Ljub-Ijana-Karlovec, so zaplenili več sto ovojev tobaka. — Branjevki Frančiški Šolarje vi so zaplenili tobaka v vrednosti 344 kron in 700 ver-žink. — Frančišku Kmetu iz Spod. Šiške so zaplenili 26 ovojev finega tobaka in Fran iJiški Brenčič za 472 kron tobaka. | Ločitve zakona so se po vojski zelo pomnožile. Pred vojsko je ljubljansko deželno sodišče razpravljalo povprečno o 10 slučajih ločitev; zakona na leto, lani je pa bi-! o 70 slučajev. Lahkomišlje-1 no življenje in nezvestoba Sovzročita največ ločitev, enske, ki se ločijo, zahtevajo od mož zelo visoke odškod nine, ker stremijo za tem, da bi Tagodno in brez skrbi Živele. Največ ločitev (do 80 odstotkov) odpade na rodbine železničarjev. alt olj*, M i ScatllMo t Ull m tokedteo »bo v •U, kja* Joloktlaa vpotabftodlBO Tipdoo otdmlMi boleč tu. Pdf storit*, 6* kupil* Severas Gothard 03 KptS/Sto In fed»kK ta M (Uviu, v *a*h MUnua. OOo VV F. SEVERrt CO. CF.DAR RAPIDS, IOWA Dve Slovenki, ki imate ve- vini in ena Slovenka za si sel je do čednega dela v trgo- i splošna hišna dela pri mali družini, dobijo takoj delo. Dobra plača in druge ugodnosti. Pozve se v upravništvu lista. 30 Delo dobijo Slovenke v Dry Goods trgovini. Vprašajte pri E. A. Reimer & Co; 3423 St. Clair ave. 28 Dr. S. Hollander, zobozdravnik : 1355 E. 55th St. tog. St. Clair •; Vstopna 55. cesti Dad lekarno Ure od 9. zjutraj do 8. »večer. ■ Zaprto ob sredah pop. ; tudi v nedeljo zjutraj. i n m 111 ! ♦♦»■» Pošiljanje dolarjev v Jugoslavijo. Brzojavi naših zastopnikov iz Evrope močno priporočajo, da se pošilja v staro domovino ameriške dolarje, namesto pa kron, kar je mnogo bolj ugodno za stanovalce v Jugoslaviji, ker je kronska vrednost zgubila skoro vsako veljavo. Radi tega dejstva so izmenjavalne cene na drugi strani veliko bolj ugodne, kakor pa tukaj ob istem času. Resnica je, da bodejo dolarji v veliki zahtevi onstran Atlantika v Jugoslaviji, in dokler vlada ta položaj, se bo za dolar vselej dobilo jako dobro ceno. Ta kompanija je raditega odločila za sedajni čas, da prodaja samo dolarje za pošiljatev v Jugoslavijo, in sicer v obliki tujezemskih čekov ali pa tujezemskih money ordrov. Vse pošiljatve se izplačajo v tekočem kurzu v Jugoslaviji. Kako se postopa: Oglasite se v vsakem večjem uradu American Railway Express, podružnici, ali v uradu American Express Co., ki so v New Yorku, Bostonu, Philadelphia, Baltimore, Washington, Buffalo, Pittsburg, Cleveland, Cincinnati Chicago, Detroit, Mineapolis, Milwaukee, St. Louis, Kansas City, San Francisco, Los Angeles, Seattle, Montreal. Ali pa pišite v vašem jeziku na: FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT "N" AMERICAN EXPRESS COMPANY, . . . 65 Broadway, New York .......... (levelandski urad: 2048 East 9th St. Kadarkoli pošiljate denar kamorkoli, vajte American Express Company rezit za to. TO rovalnina proti zgubi. vselej zahte zava- Wmcrn weieweiei^ Avtoriziran kapital $500.000.00 SLOVENSKO ST AVBINSK0 IN POSOJILNO DRUŠTVO 6313 ST. CLAIR AVL plačuje OBRESTI napredno slovensko NtjboljSi iaa, da vloJIte sto) denar v podjetje. Denar je varen, dvigniti ca morete vsak dan. Zavod je pod strogim državnim nadzorstvom. Uradujemo tudi iveCer, ko imate fcas in pogovoriti ae morete v svojem maternem jeaiku. - Kadar prodajete, ali kupite posestva, oglasite ae pri naa " * vlagaj te avoj denar tam, kjer boste lahko dobili pomoč v siučaju podpore. Nal tavod je ia atovenske in hrvatske d«av-~e od njih tudi pričakujemo sodelovanja. SLOVENSKO STAVBINSKO ta POSOJILNO DRUŠTVO tu« rvo POZOR, JUGOSLOVANI! Naša banka pošilja direktno dolarje v staro domovino. Pridite knam in prepričajte se o našem poslovanju. AKO HOČETE DOBITI LJUDI IZ STARE DOMOVINE mi vam to preskrbimo v vašo zadovoljnost. Lake Shore Banking & Trust Co. ST. CLAIR AVE. VOGAL 5 5. CESTE J MIHALJEVIC, vodja Jugoslovanskega oddelka. Na tisoče rojakov se pripravlja za odhod v stari kraj. Vsak dan se prijavijo novi in si zagotovijo prostor. Stotine potnikov, ki so dosedaj . potovali skozi mojo tvrdko «0 zadovoljni v mojo postrežbo. Mnogi so to javno povedali. V Vaio korist je, torej, da se tudi Vi po-služite domače tvrdke, drugače Vam utegne biti Žal, kakor je bilo že mnogim drugim, da so šli potom raznih "Čifutskih" tvrd, ki so jim dale občutiti, "po čem je judovski biznes". . NEW YORK — HAVRE, ALI CHERBOURG * 7. feb. parnik LaTouraine 14. feb. parn. Rochambeau 14. feb. parnik Saxonia a 1. feb. parn. LaFayette 25. feb. " K. A. Victoria a8. feb. parn. LaSavoie 6. mar. parnik Imperator 6. mar. par. LaTouraine 9. mar. " Royal George 16. mar. " Rochambeaue 18. mar. par. LaFrance 27. mar. par. LaSavoie 27. mar. parnik Saxonia NEW YORK—TRST. Začetkom marca parnik President Wilson, koncem marca parnik Argentina. NEW YORK—DOBROVNIK—TRST V nekaj tednov odpljuje drugi parnik na Dobrovnik in Trst. Podrobnosti še niso naznanjene. Ta vozni red je podvržen Bpremembi. Za cene in druga pojasnila pišite ali pa pridite na moj naslov. POTNI LISTI. Potnikom preskrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. PRENOČIŠČE. Snažno, udobno in varno prenočišče po primerni ceni dobite pri meni za časa bivanja v New Yorku. POŠILJANJE DENARJA. Ako hočete izrabiti sedaj-ne skrajno nizke cene in poslati kaj denarja v stari kraj, tedaj je najbolje, da ga pošljete po draftu ali nakaznici, ker je to najboljši način pri sedajnih razmerah. Jaz pošiljam denar na ta način že več mesecev. 200 Kron' za 500 Kron za 1000 Kron za 5000 Kron za 10.000 Kron sa 25.000 Kron za 2.35 5-5° 10.75 5300 $ic6.oo $265.00 Po nadaljna pojasnila pišite na 50 Lir za ......$ 3.90 100 Lir za 1.....$ 7.50 5C0 Lir za......$36.00 1000 Lir za . ^ .... $72.00 70 — Qth AVE., NEW YORK, N. Y. Gstenje in likanje oblek. The Damm Dry Cleaning Co. i* 2381 E. 82 ST. g-mšm* A. J. DAMM, poslovodja _________:_ Naie denarne poliljatve razpošilja in izplačuje sedaj po celi Jugoslaviji "Kralje-vi poštni čekovni urad" v Ljubljani; to je tak državni zavod, kakor je bila C. k poštna hranilnica na Dunaju, katera je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala naše denarne pošiljatve ftirom avstro-ogrske monarhije. Jamčimo za vsako denarno pošiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu, ki bi se povzročilo po drugih, brez naie krivde, pa ne moremo prevzeti nikake obveznosti VELIKE angleške prodajalne vsak \— reklamirajo v časopisju, kjer oglašujejo svoje najcenejše blago. Ljudstvo od vseh strani vre in se drenja po do-tičnih prostorih. Da si pa bodo naše rojakinje taka pota prihranile, sem sklenila svoje blago prodajati proti najmanjšemu dobičku, tako da bom zadovoljila rojake s ceno, kakor tudi s kakovostjo blaga. Ker imam veliko zalogo otročjih, dekliških in ženskih oblek, kakor tudi blaga, ter vsakovrstnih moških potrebščin, se priporo-čam rojakom v obilen poaet Kdor pri meni enkrat kupi ostane moj stalen odjemalec. To pa zato, ker je moje geslo: Sveže blago po najnižjih cenah. Prepričajte se, evera s i Esorka (prej poznano pod Immm "Severov Želodčni Grenčec). To J« vnelej zanesljivo zdravilo sa ftelodec ter odvajalno sredstvo, so priporoča slabim, starin in koavaleoceataim ljudem. Zdravilne prisaesiae por-sroimjo, da so na to sdravllo lahko sanesete pri ZDRAVLJENJU ZAPRTJA, NEPREBAVNOSTI, DI8PEPSUE, POMANJKANJA APE TITA, in pri splošni oslaholsetl prebavljalnih organov. Poskusite «o steklenico toga zdravila danes. — Cena: 79 in $140, davek 3 in 6 centov. Naprodaj pri vsoh lekarnah. Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft. W. F. SEVERA, CO. Cedar Rapids, Iowa 8004 UNION AVE. VOGAL 80. CESTE. 82 Cortlandt St kttffi mKll^nSOO *<* holni, brei oslrn kaj je vaia bolezen, all koliko sto le obnpali WLfl '/ radi bolesni & Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni Jaz zdravim vsskovratne Ipecialne bolezni moških in žensk, zajedno pa boleeni krvi, koie iolodos, obisti, jeter, pljufi, milic, srca, nosu in grlu. S pomočjo X Zsrkov, elektricitete In mojegs nsjbolj modernega zdravljenja, bodete postali bolffti v najkrsiiem mogočem času. Pri nas ni nobenega ugibanja. Skrivnost mojega uspeha je moja skrbna metoda preiskave, da doienem, kaj vaa boli. Jaz rabim X žarke stroj, mikroskop in kemično analizo ter vse znanstvene metode, da pronajdem vzrok valega trubla. Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam! Moje posebno proučevanje metod, ki re rabijo na evropskih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaju Parizu in Rimu in moja dvajsetletna skušnja v zdravljenju akutnih in kroničnih boleznih molkih in Žensk nti daje prednost pri zdrsvljenju in moji uspehi so bili jako zadovoljivi. |a7 rabim veliko krvno sredstvo 6o6.in 914. Vse zdravljenje absolutno brez bolečin. VI se lahko zanesete na polteno mnenje, polteno postreibo in najboj&e zdravljenje za ceno, ki )o morate plačati. če ie va§a bolezen neozdrsvliiva. vam takoj povem. Ce ie ozdravljiva, bodete ozdravili v najkrajlem čh«ii Govorimo slovensko. Kupite ženske in otročje zimske suknje za drugo leto sedaj, ker pri meni jih sedaj dobite po nižji kakor polovični ceni. Suknje, katere dobite sedaj pri meni za 15 do 20 dolarjev, bodejo stale drugo leto od 35 do 40 dolarjev. Torej splača se vam kupiti sedaj. Radi premalega prostora sem prisiljen razprodati iste po tako smešno nizkih cenah, ker moram narediti prostor za spomladansko blago. Vsaka suknja v zalogi mora biti prodana, ne gledajoč na zgubo ali dobiček. Torej ne zamudite prilike in kupite dokler imate še čas. Za obilen obisk se najtopleje priporočam. DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST 5.11 i Euclid Ave. blizu 55. rente Room 222. Drugo nadstropja. Uradne ure od 0:30 zjutraj du 8. zvečer. V nedeljo od 10. do 1 Cleveland, Okle 6424 ST. CLAIR AVE. Gospodje: , 2elim zvedeti za podrobnosti, tikajoče se vale ponudbe o delnicah vale organizacije. IG STORI Prinesite sedaj vaše spomladne obleke čistit in barvat, ker vam lahko boljše postrežemo in denar prihranimo. Ne odlašajte do zadnjega tedna, ako hočete imeti obleko v pravem redu za Velikonoč. Pri Frank-u dobite vedno najboljšo postrežbo in delo. Prinesite sedaj obleko čistit, ali pokličite po telefonu, da pridemo na vaš dom iskat Vrihrantte si 25 do 33 1-3* Tum vam nudimo zalogo veleprodajalcev zastorav in okraskov, prav v trenutku, ko se ponudi želja, da nekoliko osvežite prijaznost vašega doma. Pri tem dobite sledeče fine vrednosti: Cleaner* 6 Dyer* SLOVEHSH FOTOGRAF. 6121 ST. CLAIR AVE. Iideluje alike saienitbeio druiinske alike,otrolke slike, po naj ovejli modi in po nizkih etna h. Za 41^.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ. 1361 E. 55th STREET zraven St Clair-av. Central Rosedale $6 in $7 ZASTORI S ČIPKAMI, eden do treh parov enega vzorca. Sedaj po..................... $3.85 $3.95 do $5.95 FINI ČIPKASTI ZASTORI, eden do 4 enega vzorca. Jako velika izbera na razprodaji. .$2.69 $1.75 SCRIM. ZASTORI, jsko lep..izdelek, samo v ^ belem, pajf^po.............................$1.39 $4 in $4.50 VOILE in MARQISETTE v belem in beige, jako lepo okrašeno s čipkami, par po----$3-*9 $5.95 FILET NET ZASTORI, jako dobra kvalitet^ lepo obrobljeno, par po............... ...... $4-49 $13.50 POINT DE GENE ZASTORI, v belem i* champagne ter lepimi robi, par po...........$8.49 98 FINI CRETONNES, en jard široko, krasni vzorpi in bogate barve, jard po..................................77c 48c CRETONNES, 34 inč kretoni standard kvaliteti v lahkih in temnih vzorcoh, jard po............35c 59c CRETONNE VELOURS, 30 inč široki, lahni, krasni zastori, jard po.......................43c 39c VOILE OBROBLJENO, jard široko, fina kvaliteta z robovi, jard po.......... ........44c 69c FILET in NOVELTY ZASTORNO BLAGO, 36 in 43 inč široko, beli in drugi vzorci, jard po----47c 98c CURTAIN NETS 36 do 43 inč široko, v lepih . filt in novelty vzorcih, jard po................75c 98c DRAPERY POPLINS, jard široko, jako izbrane barve in fino blago, jard po...............75c 98c SUNFAST DRAPERY MATERIJAL, 30 inč širok, dobre izbere barv, jard po ... ............. 69c 75c SCOTCH MADRAS, 4$ inč široko, ecru barva, delano v lepih vzorcih, jard po ................49c VSE DELO JE GARANTIRANO. Konečno je prišel čaa, ko ima vsakdo l#hko tako Čudovito uro, ki vam « kaže čas ~ kjZ* 24—4E kaže minute W 3«—® kaže sekunde ;j 14< • kale dneve v tednu 5«—kaže dneve v mesecu 6 < m kaže ime meseca m. kaže spremembo lune. £ To je nekaj nenavadnega. Kdor ipa to uro ne potrebu-E je koledarja. Ko pogledate na to uro, takoj veste koliko Je sekunda, minuta, ura, dan, teden, mesec. S to uro bodete presenetili vsakogar. Je krasna ura, srednje vrst«, drži ftaa redno in je gnraatirnna za 2) let. Nikjer kot pri nas morete dobiti to nro. Vredna je $18.00, toda mi jo za en čas prodajamo po $0.75. Kdor izreie ta oglas in polije naročilo, dobi poleg tega tndi kot darilo krasno uro-kukavico POPOLNOMA ZASTONJ. Torej hitite, ker dobili smo le 1000 teh ur iz Evrope, zaloga kmalu poide. Polljite nam samo $1.00, ostanek pa ko prejmete blago. Ne odlagajte, polljite le danes. WATCH ca 1SS5 MILWAUKJEK-AV. Dept. MS, Chicago, DL in sim. 1>K, W hiii st« dobila gorak zaj-trk; odleglo pa očetu ni. Mana je bila v velikih skrbeh, k#j da b* počela, aH spravila očeta v posteljo aH poslala po zdravnika, ki bi mogel priti štfte drugi dan. Ljudje so ji bli sicer na roko; toda videlo« jim je, da Jim nadlega ni prijetna. "Itako pa Vam je, oče?" je vpraSala v strahu Mana. "Ej, tako," je mrmral mož. "V gse mi vrti, in tema semldtfa. Kaj hočeš? Star človek. Hvala Bogu« da sem opravU'! Mati božja bo po magala. Sa> imam faz tudi rad svojega sina, samejpoma gati mu ne iw>rem. — TC Ma na, kaj, če hi šel kdo po gospoda? Saj) morda nI take sile; ampak varna pot. M* Tone" — zmanjkalo mu je besede, lovil je sapo in se naslonil na mizo, "Kaj pa je, kaj pa Vam je?" Je zakričal^ in se sklonita čezenj. Domači so prihiteli in tresli in dramili in močili moža, ki se nI več zavedel. "Umrl Je," je dejal gospo dar, ki ni bil vesel takega gosta. "Oh, pomagajte mi!" je tarnala Mana. "Saj vidite, v kakšno stisko sem zašla. Vse vam bom povrnila." "Kaj bo zdaj?" je vprašal gospodar in izpraševal, od Icoa da sta prišla, kako daleč imata do doma in kaj bi ukre nlli. Mana je jokala zraven Očeta, ki jo je bil zapustil v toliki stiski in. obložil s tolikimi skrbmi. "Kar tukaj denimo mrliča na pderl" je menila gospodinja. "Težave so; toda kaj se hoče? Dekletu je še hujše. Bo ž« Bog plačil." Mane tudi res ni vlekla zdaj nobena reč domov v zapuščeno hišo, kjer bi jo bilo pri belem dnevu strah. Medtem je zapel mrtvaški zvon in opomnil Mano, da mora poslati poročilo na Klanec do Brica, da bo tudi on zvonil. Dobri ljudje so uredi H vse potrebno, kolikor so mogli in znali, semtertja je prišel tudi kdo kropit in molit za tujega moža. Dve noči je prečula Mana ob mrtvaški postelji, in studenec solza je usihal v upadlih očeh. Ko pa je bil tretji dan prinesel tesar in so zvonovi zvonili k pogrebu, ko je hčt jemala slovo od svojega očeta, je vstopil nenadoma Brlc in za njim Tone. Sestro je stresla groza, ko je zagledala svojega brata. Prva misel je bila, da je spomin in da je tudi Tone umrl. Sin se je sklonil, objel očeta in ga pokropil s svojimi solzami; potem je prijel z obema rokama sestro za roko in skoz solze so se jima nasmehnile oči, kakor se zasveti mavrica, če obsije solnce deževne oblake. "Kako pa, da si prišel?" je izpraševala sestra. "Prost sem. Preiskava je ustavljena," je dejal brat. "Hvala Bogu! Glej, nisva zastonj romala z očetom k Materi božji" Zagrebli so očeta gori na zelenem Primskovem, in sin in hči sta tiho obetala, da ga ne bosta^ pozabila, da ga obiščeta vsaj enkrat na leto. V. Ko so bili opravili molitve in se zahvalili dobrim ljudem ki so jim bili pomagali v nesreči, so se napotili vsi trije proti domu. Brat in sestra sta molčala, zatopljena vsak v svoja čuvstva bridkosti in vdanosti. Bric pa ju je zabaval z modrovanjem o smrti, kako da se človek polagoma nanjo navadi, namreč na tujo smrt, m kako da je pravza prav grdo, če se nekaterim čisto naravno zdi, da mrjo drugi, sami bi pa hoteli večno živeti, dasi bi jih živa duša ne pogrešila, in n agajajo iz same nevošCljivosti, ko se mo ra vendar prostor narediti mlademu zarodu. WILSON ČASTITI PREDSEDNIKU MASARYKU. Washington, 7. marca. Predsednik Wilson je poslal iskreno, brzojavko predsedniku čeho-slovaške republike ob priliki 70 letnice njegove starosti. Wilson pravi v brzo javki: Ob priliki 70. leta vašega rojstva vam pošiljam gorke častitke in. najboljše želje, in ob istem času častl-tam čeho-slovaškemu narodu, ker je izročil svojo upravo v roke možu, katerega to leranca in, popustljivost napram manjšinam toliko pripomore, da postane čeho-slo vaški naroči trdna, urejena država. ŽENSKE NE BODO VOLILE LETOS. 2enske so pričakovale letos, da bodejo po vseh Zjed. državah volile predsednika. Toda le 33 držav je odobrilo Žensko volivno pravico, do-čim jih je potrebnih 36, da dobijo to pravico. West Virgi nija je odrekla Ženskam voliv no pravico. Trne in Mana. ki sta bila to tolažbo preslišala, >ni-sta mit ugovarjala, kar je.Bri cu zelo ugajalo, češ, da sta pametna in si dgsta dopovedati, ne jeakor nekateri, ki jočejo in tulijo, dokler je kaj pDgrehcev blizu. o smo statega Biruaa po kopavaU," je dgal, "je iiUego va hči NcU tako rjula, da so te mitt* plašili, in še v jamo nam je skočila. &e mene po-kopljtoe z očetom, je vpila, fe meat! — Jaz sem dejal: Za* grebimo! in vrgel gao lopato zemlje na sitno žensffco. Ti ne veš, todc, kako hitro je bila zunaj in kako je potom mene zmerjala," Potem je začeil zopet nami gavati, kdo da hi bil Miha ubil, in prerokovati, da se bo Jerica kmalu kesala. Tone in Mana nista razumela ničesar; prikimal je zdaj on, zdaj ona kakor martikak pobožen poslušalec kakšne soparne poktenske nedelje v cerkvi pri nauku. Ko so se vrnili v vas, je prihitela Bricova žena z malim Janezkom, svojim prvorojen-čkom, v naročju na prag in vabila Toneta |n Mano na ve Jerjo; toda brat in sestra sta hotela biti sama. "Bric, Bog ti povrni!" je dejal Tone in segel prijate-ju v roko. "Midva ostaneva priiatelja." 4 Menda vendar," je dejal 3ric. Mana in Rozala pa sta so jokali, in v tej splošni ža-ostl je ie mali Janezek zav^e-cal. "Oh, zdaj sva sama!" je hitela doma sestra in se spomin alg očeta, kako je bil dober i n skrben, in se kesala, če mu prizadela katerikrat kako bridkost. "Od vsega sveta sva zapuSČčM." "Tem tesneje sva navezana eden na drugega," je osr čeval brat malodušno sestro, "in če se bova rada imela, nama ne pride nobena nevošč-ljivost do živega" Oh, prav nevoščljivost na ma je razdrla srečo, ker sva jo premalo skrivala. Bog ve, če so drugod liudje tudi tako nevoščljivi kakor pri nas. Ali veš, Tone, da je meni že prišlo na misel, da bi prodala mi dva svoj dom in se preselila?" "To ni nič, Mana," je ugovarjal brat. "Ljudje so povsod dobri in hudobni; eni se poboljšajo, drugi pohujšajo; kdo se more nanje zanesti ? Pustiva jih midva pri miru in imela bova mir pred njimi. Očetovega doma pa ne sme-va prodati, ker nama ga je zapustil tudi za spomin. *'Le ljudje, ljudje!" je tarnala sestra. "Ali Bricovi niso dobri?" jo je tolažil brat. "Ti so nama zadosti. Prijateljstva na vse strani so same besede." Dalje prihodnji«. ro e, od na manjše številke. Imamo vsakovrstno blago, kar trebujete. Cene nlžie I v mestu, za staro aomovino Pa še posebno ceno. Se pripo ročam. JOSEPH KOS, 1523042 Waterloo Rd, CoL Hnwood. Slovenska trgovina. Mo. 31 i. ■■ T ■■■■ .očesnih iti, kril Naprodaj je krasen piano, v najlepšem stanju. Kupna cona je bila 9485, proda se sedaj za samo $200. Nihče naj ne zamudi te ikrasne prilike, /prašajte pri .lastnici Mariji ^oloncich, 8004 Union-ave. 28 Ne zanemarite svojih zoM Vi dotfete moderno zdravfteaje /nh brc* bolečin po nlzfcttt fit-nah pri Dr. I. S. Rubin, ZOBOZDRAVNIK 5996 ^t *vgNUE, blizu 59, feste. Preiskava in nasvet zastonj. . ki Jih povz Jc nepotrebno trpeti napak ter (abnormalne ae vam lahko pomaga z našo" of- ogisko metodo in pravimi očali Me čudite ae ske motate očala nositi a ti statistika od 10,000 bolniku in DD Študentov Ja Muzali 99 Študentov ia Muzala, da je odat. abnormalnih šem slovenskem plumbarskem podjetju v Clevelandu MOHAR in OBLAK, Ml izvršujemo vsa plumberska dela. nsše delo je gsrantirano, nsša cene nizke. Tel. Edgewater 1025 R. — 3421 W. 97th St. (X130) i ELEKTRIČNA RAZSTAVA. Marca 10. do 25. BOLIVAR BLDG. 9th St. & Bolivar Road Zanimiva razstava, jako podučna vseh modernih električnih naprav za urad, tovarno in dom. Ne zgrešite jo! THE ILLUMINATING CO. ILLUMINATING BLDG PUBLIC SQUARE Dr. BAY H. SMITH ZOBOZDRAVNIK E. 67th ST. & ST. CLAIR AVE. Vse delo garantirano io let. MOJ URAD JE ODPRT ZVEČER, TOREJ NE BO-DETEZGUBILI ČASA PRI DELU, DA POPRAVITE SVOJE ZOBE. Slavna metoda "Peridonto" za dretje zob brez bolečin. Delavci, ne podpirajte *»— naročajte VEČJI PROSTORI. Posamezniki kot firme, oni ki imajo denar, ki pošiljajo denar, vsi čim dalje bolj upoštevajo našo postrežbo. Večji uradi — katere IMAMO SEDAJ ' v • • ,c.« . .7 so postali potrebni, da zadostimo svoji trgovski dolžnosti. Ali dobite VI korist od naše postrežbe tujezemskega oddelka? ** .• *« « Naši večji prostori se nahajajo v pritličju Cuyahoga Bldg. vstop od Superior Avenue. SPODAJ, nasproti pošti na PubUc Square. DRAFTI — KABLI — MONEY ORDRI po najnižjih cenah. Cuyahoga Bldg. 216 Superior Ave. Ml , POŠLJEMO , DENAR \ POVSOD I Public Square Nasproti poste - lil i i - 'aiii - Bali