^ Vvirnjcrr&ka, BORBA Hočemo, du ves svet izve, da Jugoslavija, hi se je borila, ne zahteva nič dvtigega hahor to, da bodo njeni narodi, sinovi njene hrvi, v ohvirt€ njenih meja. To je naša pravica / TITO. heto I. — Štev. 12 Ajdovščina, sreda Sl. ohtobra 1915 Cena 3.— lire Kri in ogenj sta za nami -pred nami pa so pot in žulji Neuničljive jugoslovanske ljudske sile so zmagovito previharile krvavo težko osvobodilno borbo, ki so jo bile, in v kateri so žrtvovale prav vse, za dosego demokratičnih svoboščin, ki so jo bile za pravice delovnih ljudskih množic, ki so jo bile za zmago ljudske demokracije. Toda te sile, ki so bile še do vče raj zgolj rušilec nasilja, upornik proti fašizmu, niso obstale ob ljudski zmagi nad nacifašističnim nasiljem, ampak so se zgrnile še v bolj strnjene vrste delovne armade, v vrste ustvarjalcev, graditeljev zmagovite ljudske demokracije, nove domovine delovnega ljudstva. Tisoči, ne, milijoni danes bede v Jugoslaviji nad tem, kar Qo si za ceno lastne krvi in ruševin lastnih domov priborili; kakor mati nad svojim otrokom bede danes delavec, kmet in delavna inteligenca, bede milijoni partizanskih borcev in bork, bede bivši jetniki, bede izgnanci in trpini fašističnega nasilja, bede možje, žene in mladina nad svojo mlado domovino delovnega ljudstva, ki ji usmerja utrip življenja ljudstvo samo s svojo ljudsko oblastjo, z ljudsko zakonodajo. Sproščene ljudske sile ustvarjajo: dvigajo se mostovi, dvigajo hiše, obnavljajo prometne žile; življenje delovnega ljudstva vstaja izpod ruševin starega, gnilega, protiljudskega, nasilnega. Ljudstvo dela, ustvarja — Ljudska fronta dela, ustvarja. In na te lastne temelje, temelje ljudske vstaje, ljudske borbe, ljudske zhiage, ljudskega dela, naporov in premagovanja teiav grade danes delovne množice svojo bodočnost, svojo ljudsko demokratično oblast, ki naj jih dovede do tega, kar je vodilo najširše množice v borbo in jih vodi v delo, do blagostanja delovnega ljudstva, do jutrišnje sreče ljudskih množic. Zato pa je tako strnjen pohod jugoslovanskih množic v votivno kampanjo, zato tako v celoti zajema vse poštene Jugoslovane. Vsi namreč dobro vedo, da morajo potrditi svoje žrtve, svoje napore s tem, da glasujejo, da volijo to, za kar so se borili, utrditev ljudske demokracije. Jasno jim je pa tudi, da pomeni danes v Jugoslaviji ne voliti izdati ljudstvo, da pomeni danes v Jugoslaviji ne voliti pridružiti se peščici protiljudskih sleparjev, krvnikov in fašistov, ki bi radi sami usmerjali lok življenja delovnemu ljudstvu, usmerjali pa tako, da bi se glas ljudskih množic razbijal v obliki ječanja po zaporih in internacijskih taboriščih, v obliki kletev na »vojaških vežbah« o priliki »volitev*, v obliki izolacije žena, borcev in mladine od volitev. Ker ljudstvo dobro pozna svojo pot po kateri ni krenilo šele danes pa tudi včeraj ne, ampak že tedaj, ko je prvič dvignilo svoj glas upora, prvič sprožilo svojo uporniško puško, zato se je še tesneje oklenilo svoje Ljudske fronte, zato pozna samo eno bodočnost, bodočnost za katero je s svojo krvjo, z zadnjim koščkom kruha, ki ga je dalo od svojih ust borcem, glasovalo že v borbi. To je bo- dočnost, ki jo prinaša ljudska oblast s pravičnimi ljudskimi zakoni, ljudska oblast, ki bo dokončno povedala še vsem tistim, ki so si tiščali oči in ušesa, ko so jugoslovanski narodi bili boj za svoje demokratične pravice, da nočejo ljudske množice več čaršij, kraljev in protiljudskih oblastnikov, da nočejo več garati pod strahom krogel in bajonetov, da nočejo biti nikdar več izkoriščevane in izdane, da nočejo biti nikdar več vržene goloroke pod moriino orožje nasilja. Prav zato so tudi tako mogočna predvolivna ljudska zborovanja širom Jugoslavije, prav zato danes množice zbirajo volivni sklad, ker hočejo, da že danes volijo, da že danes javno manifestirajo to, kar bodo 11. novembra na volišču s tajnim glasovanjem pribile. Ob enem pa tolčejo v spačen obraz zariplo reakcijo, ki se potaplja in na vse kriplje kriči na pomoč. Prav reakcionarne laži in blatenje demokracije v Jugoslaviji bijejo s tem. Dokazujejo nekaj, česar ne more razumeti sodrga protiljudskih oblastnikov, namreč to, da gredo ljudske množice na volišča brez spremstva žandarjev, brez groženj odpusta in preganjanj iz službe, še več, da ljudstvo samo pripravlja volitve, da se samo zgrinja v fronto volivcev. Vse to pa v celoti sodoživlja Primorska. To je ta naša krpa slovenske zemlje, katero so v preteklosti proti-Ijudski oblastniki prodali in izdali ter s svojim bratenjem s fašisti celo zatajili. To je naš Kras, Istra, Slovenska Benečija in Slovensko Primorje, naši mesti Trst, Gorica, ki so našli pomoč, po kateri so zaman pošiljali glasove v predaprilsko Jugoslavijo, v jugoslovanskih uporniških ljudskih množicah. Z njimi se je dvignila Primorska, se borila in zmagala. V ta mogočen pohod so se vključili tudi demokratični Italijani. Kljub temu pa, da do danes Primorska še ni dokončno priključena k Titovi Jugoslaviji, ve primorsko ljudstvo, da bodo 11. novembra postavljali temelje tudi za to ljudstvo, da bodo 11. novembra potrdili Jugoslovani ponovno tudi pravico Primorske. Ge kdo, potem lahko Primorska, katero je uspelo svetovnim reakcionarjem začasno razparati, do dobra pozna, kaj se pravi biti še danes izven meja svoje domovine — demokratične federativne Jugoslavije, kaj se pravi biti nezavarovan po ljudski jugoslovanski armadi. , Primorska ve, ne samo to, kruto občuti, da pomeni to onkraj modre črte zatiranje ljudske oblasti, razpuščanje organov ljudske oblasti, da pomeni to vsiljevanje dekretiranih oblastnikov v osebah bivših fašistov in protiljudskih izdajalcev, da pomeni to uvajanje fašističnih zakonov, da pomeni to delovnemu ljudstvu bedo in glad, da pomeni to brezposelnost, da pomeni to »učeno* ugotavljanje, da so vsi tisti, ki so pred fašistično zverjo morali pustiti domove, v lastni hiši — tujci. Zato. je borba primorskega ljudstva tako neomajna in nepopustljiva; vsa Primorska namreč hoče, da se ji Uspelo delo - uspeh ljudske demokracije Dodatne volitve v KNOO na Pri- bodisi onkraj modre črte, kjer še bije- morskem se bližajo uspelemu zaključku, Še nekaj krajev in vse življenje tostran modre črte bo usmerjala prava ljudska, demokratično voljena oblast, To dejstvo je dovolj jasen dokaz volje primorskega ljudstva, da si za vsako ceno utrdi svojo oblast, za katero je dalo toliko življenj in krvi. Primorsko ljudstvo pa je poleg tega jasno dokazalo, da hoče v bodočnosti stopati samo po poti, ki si jo je prvi dan ljudske vstaje začrtalo, to se pravi, da hoče po poti na katero ga je peljala tako zmagovito OF in po kateri ga danes vodi skupno z demokratičnimi Italijani SIAU. To je dokazalo s tem, ko je za organe svoje oblasti izvolilo same prekaljene borce m aktiviste SIAU. Ob tem pa je tudi dokazalo, da si v celoti osvaja program SIAU, ker je to program poštenih primorskih ljudskih množic. Prav ob tem spoznanju bi se ponovno ozrli na mogočen iestival dela v Trstu. Ta mo tako govorili, potem bomo tuoi nom naroanu-usvouvuim«, p. SIAU prav tako gosto strnjeni, ka- uspešno izvršitev .ega pa je bilo nuj- Brez surovin — ni obnove. Zberimo vso staro gumo ! Nadaljevanje s 1. strani, v emigraciji in ki danes uporabljajo besedo demokracija in v imenu demokracije kriče proti naši ljudski demokraciji. Peter Živkovič je postal velik demokrat. Nosilci fašističnih in proiašističnih režimov, ki so več kot 20 let vladali z zakonom o zaščiti države, nam danes pridigajo o demokraciji. Ljudje kot Slobodan Jovanovič, naredbodajalec Draže Mihailoviča, tisti ki je preko srbske oddaje londonskega radia odobraval, da sklene Draža sporazum z.ustaši, tisti ki je priporočal naj se nad tem in tem partizanskim voditeljem uporabi črka »Z«, kar je pomenilo »Zaklati«, takšni ljudje se danes v imenu demokracije dvigajo proti rodni deželi, kar ni za njih nič novega, ker so delali to neprestano in zahtevajo vmešavanje tujih držav v naše notranje zadeve. (Dolgotrajno vzklikanje! Doli) Naš zakon predvideva težko kazen za izdajo, za vsakega tistega državljana, ki vzpodbuja tujo državo naj se meša v naše notranje zadeve. Mi smo dovolj močni in ta peščica je preveč slaba, da bi hiteli s kaznijo. Vsi tisti, ki jjm danes ni všeč to, kar ima vse naše ljudstvo tisti, ki jih duši svobodni zrak, izhajajo iz raznih skupin in skupinic, ki so si včasih zelo nasprotne kot na primer četniki in ustaški morilci. Toda že daleč je čas, ko so stali eden proti drugemu, ker so že v začetku 1942. leta napravili ustaši in četniki sporazum in od tedaj se medse-boj niso več klali, temveč so skupno klali Srbe in Hrvate. Znašli so se torej v družbi ljudi, od katerih najbolj nedolžni niso doprinesli ničesar v borbi za svobodo. Z njimi so vsi odtenki reakcionarjev do zadnjih in največjih morilcev. Kakor so bili med vojno : pod zastavo monarhije in z geslom »za kralja in domovino«, navadni švabski hlapci in se bo-Jrili proti rodni domovini, prav tako no-' sijo tudi danes zastavo navidezne demokracije in vodijo drugačno, zahrbtno vojno zopet proti svojemu ljudstvu, proti svoji domovinL Toda ljudstvo (»omni dobrote in pomni zlo. no, da so se združile vse politične stranke antifašistov, antifašistične skupine in društva, kakor tud: ostali nepristranski rodoljubi na Primorskem pod enotno politično in organizacijsko vodstvo za celotno Julijsko Krajino. Tako je nastala SIAU. Nastala ni slučajno. Nastala je v narodno-osvo-bodilni borbi, se z njo organsko razvijala in ra?tla, dokler ni dobila dokončne oblike na svojem prvem kongresu avgusta meseca letošnjega leta. Ustvarile so jo boreče se slovenske, italijanske in hrvaške antifašistične množice, skovale so nepremagljivo zvezo in trdno dejanske bratstvo. Prav zategadelj tudi SIAU ni slučajno nastala, ampak se je organsko razvijala z razvojem protifašistične borbe ter zato tudi , ni samo trsnutna potreba, ampak je trajna stvar, porojena v demokratičnih protifašističnih množicah in povsem odvisna od njih. Ustvaritev enotne slovansko-italijanske antifašistične zveze je pomenila velik korak naprej k politični utrditvi bratstva različnih narodov, še posebno k utrditvi slovansko-italijan-skega bratstva. In utrditev tega bratstva je ena izmed največjih novosti te vojne, na katero reakcija ni nikdar računala. Fašizem je iz svojih imperialističnih namenov že desetletja načrtno poglabljal prepad med slovenskim in italijanskim ljudstvom. V skupni borbi proti fašističnemu okupatorju in nasilju pa je slovenske in italijansko borbeno ljudstvo ta prepad premostilo in prav moč organizacije SIAU, moč ljudskih množic, ki organizacijo SIAU tvorijo, je zagotovilo, da se ta prepad, ki ga še danes hočejo vsi oni, ki žele, da bi se fašizem po, vrnil, ponovno povzročiti, ne bo nikoli več ponovil. To je odvisno od delovnih ljudskih množic samih. In prav zaradi tega dejstva SIAU ne more biti samo trenutna potreba, SIAU združuje v sebi vse antifašistične politične organizacije, najsi bodo italijanske, hrvaške ali slovenske. Vse delovne množice Slovenskega Primorja so organizirane v OF. In popolnoma jasno nam mora biti dejstvo, da OF, kot politična organizacija slovenskega naroda s svojo zgodovinsko tradicijo, zgrajeno v dejansko enotni borbi, delu in žrtvovanju celotnega slovenskega naroda, je v celoti v organizaciji SIAU. Zato je popolnoma razumljivo, da mora biti vsak član OF na ozemlju Julijske Krajine tudi član SIAU in vse naloge, ki jih SIAU nalaga vestno in natančno izvrševati. Odnos OF na ozemlju Julijske Krajine do SÌAU je prav isti, kot odnos OF v Sloveniji do Ljudske Fronte Jugoslavije. Ljudska Fronta Jugoslavije predstavlja delovne ljudske množice Jugoslavije. V Ljudski Fronti so zastopane vse borbene, resnično za ljudske interese boreče se politične organizacije, ki v celoti priznavajo »n izvršujejo program Ljudske Fronte, to se pravi program delovnega ljudstva samega. In med te organizacije spada OF slovenskega naroda, ki predstavlja delovne množice slovenskega naroda, ker dela in se bori edino za interese slovenskega naroda. Zato je popolnoma jasno dejstvo, da vsak kdor je član OF, je tudi Član Ljudske Fronte Jugoslavije, ker je OF sestavni del Ljudske Fronte. Prav isti odnos ima OF na ozem lju Julijske Krajine do SIAU. Zato je prva in osnovna dolžnost vsakega člana OF, da mora biti tudi član SIAU, s tem moč organizacije SIAU krepiti in vnesti v SIAU tisti duh odpornosti, predanosti, požrtvovalnosti in discipliniranosti, ki mora prevevati vsako organizacijo OF, samega, to se pravi od aktivizacije članov SIAU. Vsak član SIAU mora nositi v sebi zavest, da se mora kot posameznik boriti in delati za skupne cilje celotne organizacije. Od vsakega posameznega člana SIAU ^ odvisno v koliko bo prva in osnovna točka programa SIAU resnično izvedena. Zato mora vsak član SIAU biti tudi res aktiven član SIAU. 2. SIAU se bori za popolno uniče- nje ostankov fašizma. Da bo ta boj dosledno izvršen, pa zahteva največjo odločnost, ostrost in enotnost vsega demokratičnega ljudstva Julijske Krajine. , 3. SIAU se bori za očuvanje in utrditev demokratičnih pridobitev osvobodilne vojne. Bori se, da se obnove organi ljudske oblasti tam, kjer so bili nasilno okrnjeni. Zato je pa tem večja naloga SIAU, da NOO-ji tam, kjer lahko obstojajo, kjer se lahko razvijajo, ohranijo resničen značaj ljudske oblasti. Naloga SIAU je, da odpravlja vse napake naših odbornikov, ki so sicer razumljive, ker je ljudstvo pač prvič dobilo oblast v svoje roke, ki jih pa reakcija na vse načine izkorišča. SIAU mora izvršiti resnično politizacijo NOO-jev, da bo ljudstvo v njih dejansko Občutilo vso demokratičnost in resnično ljudskost, ne pa diktatorstvo ali ponavljanje starih fašističnih metod. NOO-ji so zrastli iz ljudstva, so del ljudstva in zategadelj morajo biti resnično ljudski. Naloga SIAU je, da odpravlja napake narodne oblasti z aktivizacijo ljudske iniciative, z aktivizacijo zborov volivcev, ki so najbolj jasen izraz resnične ljudske demokracije. SIAU mora v kritiki naše oblasti znati ločiti zdravo konstruktivno kritiko, ki hoče ljudski oblasti pomagati, od pojavov ko skuša reakcija omajati zaupanje ljudstva v našo oblast. Samo s takim delovanjem bo SIAU resnično očuvala in utrdila vse demokratične pridobitve osvobodilne borbe. 4. SIAU se bori za uničenje špe-kulantstva, črne borze, izkoriščanja povojne bede ljudskih množic za vojno dobičkarstvo, bori se za čim hitrejšo obnovo, ter gospodarski in socialni dvig dežele z utrjevanjem zadrug in sindikatov. Da bo SIAU uspešno to izvršila, mora v prvi vrsti na tej osnovi aktivlzirati vse svoje članstvo, to se pravi vse delovne množice, prepustiti vso svobodo ljudski iniciativi, in pokazati največjo požrtvovalnost, vztrajnost in potrpljenje, discipliniranost in čut odgovornosti. 5. SIAU se bori za krepitev in utrjevanje v skupni borbi skovanega slovansko-italijanskega bratstva, ki je predpogoj za zspešnost naše borbe. Reakcija, domača kot mednarodna, se z vso močjo trudi, da bi unesla med naše vrste duha nacionalne mržnje, s čemer hoče samo obnavljati fašizem. Naloga SIAU pa je, da pojav šovinizma na vsakem koraku z vsemi močmi zatre. To je program SIAU, to so naloge SIAU in dolžnost vsakega vpisanega člana SIAU ob tem je, da te naloge z vsem čutom odgovornosti izvršuje, ker le na ta način bo program tud; v celoti izveden. Ni to samo odvisno od vodilnih kadrov, od aktivistov, kar marsikdo misli. Ne. To je dolžnost vsakega zavednega Primorca, ki so mu interesi primorskega ljudstva pri srcu. ŽIVA KRAIGHER Naši sindkati Kakšen pa Je program SIAU? 1. Prva in osnovna naloga SIAU je, da se bori za celotnost ozimi j a Julijske Krajine, za nedeljivost mest Julijske Krajine od njihovega neposrednega zaledja in predvsem, da se dosledno in brezkompromisno bori za priključitev Jluijske Krajine s Trstom kot/ sedme federalne enote k demokratični federativni Jugoslaviji. Ponovno poudarjamo, da je priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji odvisna v prvi vrsti od ^pestran-ske aktivizacije primorskega ljudstva Veličasten boj svobodoljubnih narodov sveta, posebno pa boj jugoslovanskih narodov proti nedelavskemu fašizmu in njegovim pomagačem ter težnja vseh demokratfftnih Mil1'*!»' trtir in bratstvo med narodi, za svobodo in srečo vsega slovenstva, postavlja v prvi vrsti pred delavski razred naloge, da pridobitve tega boja očuva, utrdi in na njihovih temeljih dogradi ono, za kar so svobodoljubni narodi, posebno pa delavski razred prelili morje krvi in za kar so in še prenašajo največje trpljenje in mrtve te vojne. Popolne zmage nad fašisti pa ne moremo doseči samo z vojaškim porazom, ampak ga moramo uničiti v vseh njegovih odtenkih, tako vojaško, politično, gospodarsko in moralno. Kakor pa ne moremo zmagati na bojiščih brez enotnega hotenja in trdne ter disciplinirane organizacije, tako ne moremo zmagati brez enotne volje in strnjene združitve vseh napornih sil, tako v političnih kakor v socialnih, gospodarskih in ostalih družbenih pogledih. Kot najboljše potrdilo tega načela nam služi primer Sovjetske zveze, katere sila se izraža v slavni Rdeči armadi in sovjetskih delavskih sindikatih, kateri so s svojim udarništvom, socialističnim tekmovanjem in delovno disciplino dejansko omogočili veliko Zmago Rdeče armade. Tako potrdilo pa nam daje tudi naš narodno osvobodilni boj, enotno politično gibanje, in enotna narodna vojska, katerih poosebljenje je naš ljubljeni delavski tovariš maršal Tito. Vojna se bliža svojemu zmagovitemu zaključku, s tem pa se postavljajo pred delavski razred nove naloge. Interes popolne zmage nam nalaga dolžnost, da morajo biti te naloge hitro in pravilno rešene. Kakor pa je bil delavski razred Jugoslavije tisti, ki je začel z narodno osvobodilno borbo in odigral avantgardno’vlogo v narodno osvobodilni vojni, tako vlogo' bo moral odigrati tudi v tem novem razdobju in to v splošno narodno korist, kakor v interesu lastnega naroda. Da pa bo mogel to nalogo izvršiti, mu je potrebna enotna sindikalna organizacija, katere temelji so bili postavljeni 25. januarja na vsedržavni konferenci v Beogradu, ki je tudi sprejela začasna pravila Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije. Ti sindikati bodo odigrali v našem sindikalnem in političnem življenju zelo pomembno vlogo. Tem nalogam pa bomo kos le, če nam bodo stvari popolnoma jasne. Zato je potrebno, da se vsaj v glavnih obrisih seznanimo z zgodovino, namenom in vlogo sindikatov tako v preteklosti kot v sedanjosti in bodočnosti. Ta sestavek naj kljub skromnim podatkom, ki jih je bilo mogoče zbrati, služi temu »atnemi. ■ H C Sv*. Kaj so sindikati? Beseda sindikat je francoskega izvora ter prihaja od besedila SINDIC ter je označevala osebo, ki je vodila skrb za koristi gotove skupine ljudi. Ta beseda se je pozneje v Franciji prenesla na vsa združenja, ki so se brigala za gospodarske koristi svojih članov, pa naj so to bila trgovska, industrijska, obrtna, bančna ali poljedelska združenja. Delavski sindikati so združenja, ki so nastala v oni zgodovinski dobi, ko so se rušili temelji srednjeveškega fevdalnega reda, ko je nastajal nov družabni red — kapitalizem. V drugih državah nošijo delavski sindikati tudi druga imena. Tako se n. pr. v anglo-ameriških državah imenujejo »Trade Union«, v Nemčiji »Arbeiterverein«, v SZ >Profesianalni sujuz«. Pri nas se poleg besede sindikat uporablja tudi delavska strokovna zveza ali delavske strokovne organizacije. Ker je ta naziv slovenski, bomo naš sindikalni pokret nazivali s temi besedami. Sindikati so rezultat boja med kapitalom in delom V dobi kapitalizma delavstvo še ni bilo organizirano, zaradi česar je bilo izpostavljeno strahovitemu izkoriščanju kapitalistov. 'V Angliji so n. pr. žene in otroci od 6—10 let starosti morali delati podnevi in ponoči po 16 ur na dan za beraške plače brez vsake zaščite. Kapitalist-delodajalec skuša namreč s čim manjšimi stroški doseči čim večji dobiček, k čemer ga sili še konkurenca drugih kapitalistov. Ta svoj dobiček si skuša pridobiti na račun delavskih plač, s podaljševanjem delovnega časa ‘in z večjo storitvijo delavstva. V tem svojem stremljenju ima kapitalist močna sredstva, saj v kapitalističnem gospodarskem sistemu vlada kapital nad delavstvom. Kdor pa razpolaga s kapitalom, razpolaga obenem z. vsemi činitelji gospodarstva. Značilnost kapitalizma je, da so vsi prlrodni zakladi (zemlja, rude, vodna sila) in produkcijska sredstva (tovarne, stroji itd.) v privatnih rokah, v rokah po-edinca-kapitalista, dočim delavci kolektivno (skupno v enem podjetju, tovarni) proizvajajo (izdelujejo blago), ki je last lastnika proizvajalnih sredstev, t. j. kapitalista. (Nadaljevanje sledi.) Kol žrtve ste padli v borbi za nas Vsako leto v teh dneh naie misli vsaj za trenutek obstanejo ob spominu na umrle. Naše misli, misli primorskih ljudskih množic, pa ne morejo in ne bodo letos obstale samo za trenutek. Preveč smo žrtvovali, preveč je naših grobišč, preveč, da bi mogli molčati ta dan; preveč, da bi mogli potočiti samo par solz. Ne, ker ne žalujemo samo za nekaj svojci, ampak za celo vrsto naših najboljših sinov in hčera, ki so umirali skozi dolga leta po ječah, po morilnih taboriščih, padali pod streli fašističnih morilcev, umirali kot junaški borci, znanilci ljudske vstaje, glasniki naše osvobodilne borbe ali pa zogleneli kot žive plamenice v gorečih domovih, kamor jih je zmetala pobesnela fašistična zver. Vsa naša Primorska je zaznamovana s krvjo teh junakov; ni ga boršta, ni skoraj kraške skale, ni trate niti njive, ki je ne bi naša kri napojila. Ni ga koščka naše svete zemlje, ki ne bi sprejel v svoje mračne grudi našega junaka. Ni je skoraj družine, ki ne bi žrtvovala vsaj enega v borii, mnoge pa so dale po dva, tri... Vendar naše ljudstvo ne joče ta dan; ni obupa, ni solza v očeh delovnih množic, ampak srd nad zločinci, nad fašističnimi morilci se svetlika a očeh naših mater, sester, bratov in očetov, v očeh mnogih sirot. Srd, ki drhti v naših srcih, v srcih primor-škega ljudstva, v srcih ljudstva, kateremu je veljala v celoti fašistična morija. Streli v hrbte bazoviških junakov — so bili streli v hrbet primorskemu ljudstvu, bataglioni speciali — ječa za vse primorsko ljudstvo, ricinovo olje v fašističnih zaporih — smrtni napoj primorskemu ljudstvu, umori in pobijanja partizanskih borcev — rane primorskemu ljudstvu. Vsega tega se mi spominjamo na dan mrtvih. Silna žrtev padlih sinov in hčera naše preizkušene Primorske, jez, ob katerem se je razbilo fašistično nasilje, pa dviga v nas nekaj, kar občuti slednji izmed nas na dan mrtvih: Na teh tleh, prepojenih z našo krvjo, prelito v borbi z nacifasištičnim nasiljem sa zmago delovnih ljudskih množic ne sme biti nikdar vei prostora za fašiste, izdajalce in lažnjive protiljud-ske oblastnike, ker bi pomenilo to Ivan Albreht: Sveča na groh Požgane vasi, razdejani domovi, pod brajdo, pod brino, pod borom grobovi, obmorske pečine in kraške doline in tihe planote in strme višine hranijo borcev ponosnih kosti — in vsakemu zvezda z neba se iskri. »Še ljudstvo ni prosto!« je burja tožila, ko je po zemlji primorski zavila, da iz grobov vas molčečih prikliče in naše pravice postanete priče, dokler ne izgine poslednji fašist in dom naš ponosen bo zopet in čist. 0, borci-junaki, o, naši sinovi, kako so nas suženjstva žgali okovi, kako hrepeneli po rožni smo zarji, da bi nam vstali vodniki, klicarji, vodniki, ki vsak je med njimi titan in čara iz teme svobode mm dan! In zdaj ste med nami in eno smo z vami: mi v borbi m grudi, vi straže pred nami, povezam živo smo v skupnost plamtečo, ki vrisam z vašo krvjo je rdečo na vse ruševine, na sleherno vas, da slišimo živi vaš nemi glas. 0, slišimo ga in ga nosimo v sebi ko ob grobu se brez joka poklanjamo tebi, naš borec, ki v naši sredini ali po svetu kjer koli omahnil v življenja si cvetu! Poslušaj: Primorec nikoli več rob! To vam, junaki, je večna sveča na grob! Saj cvetje uvene, napis se izpere, a vas nam iz src več nihče ne izdere. Ko zdavnaj rod nov bo tu srečno uspeval nad vami, nad nami veselo prepeval in zarji iz naročja se dvigal bo dan, bo v srcih kot sence žarel — partizan. oskrumbo naše zemlje, ker bi pomenilo to oskrumbo naših žrtev, ker bi pomenilo to pljunek v obraz delovnemu ljudstvu. In na dan spomina mrtvih se bo spremenila vsa naša Primorska, tja do zadnjih naših meja, tja do zadnjih naših logov v cvetoč vrt. Osameli grobovi po grapah, pozabljeno znamenje med skalami, temna ruša v sredi gozda bodo oživeli, zacveteli bodo partizanski grobovi. Ponovno se bodo zarisale naše meje. Samo en kraj, en sam klic tisočerih Umreti, bratje, težko ni, pustiti nade, to boli... Majhna, tesno na kup stisnjena, kakor iastavičje gnezdo ob hrib pripeta si, prijazna podmèlska vasica. S hišicami doli v ozki strugi Bače te je komaj dobrih petdeset hišnih številk. Svet kipi strmo navzgor, malo je položnega prostora za njive, še manj za ljudi, zato je vse tako na kupu, tako v tesnobi, da ljudje skoraj komaj dihajo. Dobri, pridni ljudje garajo poteh grivah. Življenje je trdo, skopo, vsako mrvo bornega kruha je treba zemlji iztisniti z fcnojem. Vsega je premalo, le sonca je dovolj. In zato so ljudje vedri, živahni, četudi so njihovi hrbti sključeni od oprtnikov, četudi je vse strmo, vse v klancih, da noge niso vajene stopati po ravnem. Fašistično besnenje je zarisalo neizbrisne sledove tudi sem. Marsikje je tekla namreč podmelška kri. V Ljubljani so padle naše žrtve, v daljnem Kragujevcu, Gorenjska krije kosti naše mladine. Peter in Rado Kogoj, Branko Kuštrin, Lucijan Seljak, Tone Golja in še drugi so naše žrtve za osvoboditev, katerih grobovi so daleč od doma posejani širom naše Jugoslavije. Eden pa je padel doma, eden pa počiva na malem podmelškem groblja, Hinko Kokošar. Vseh mrtvih dan je tu. Kakor eno samo veliko pokopališče je vsa naša preizkušena domovina. Povsod grobovi. Nad grobovi pa gre, mora iti življenje naprej. Prav zato je bilo toliko žrtev, zato imamo toliko grobov, da bo to življenje boljše, da bo vredno človeka. Da niso padle vse neštete dragocene žrtve zastonj, da bodo pridobitve njihove borbe ohranjene. Njihova rdeča kri. je zapisala večno resnico, da so ljubili do konca svoje ljudi, svojo domovino... rKupljeni stoli' Dva člana '‘narodne zaščite 2. M. in G. F., oba iz Oteka, sta dne 17. 8. 1945 kradla grozdje v vinogradu, last V. A. iz Šempasa. Lastnik vinograda je obema odpustil ta prestopek, vendar, tatvina je bila javljena na zboru volivcev, ki so obtoženca G. F. na njegovo in njegove matere prošnjo skoro soglasno oprostili, ker ga še niso zalotili pri podobnem dejanju in je tudi svečano obljubil, da nikdar več ne pojde nikamor krasti, a tudi k temu prestopku ga je zapeljal Ž. M. 2. M. je zbor volivcev obtožil in zahteval naj se ga izroči v sodbo okrajnemu narodnemu sodišču. Posebno je bil zbor volivcev ogorčen, ko se je obtoženi 2. pred vsemi volivci izrazil: »Da, kradel sem grozdje in kaj je potem, ako sem kradel?« Na to izjavo so vsi volivci zahtevali, da se ga izroči okrajnemu narodnemu sodišču. Tako se skoro dobesedno bere v zapisniku o zboru volivcev, ki se je vršil 19. 8. 1945 v Oteku na Vipavskem. Ali je to demokracija ali ni? Predstavljajte si pred leti: kmet sodi žan-darja! Nemogoče! Danes je tako: kmet sodi narodnega zaščitnika. Narodni zaščitnik ni več žandar, je človek iz ljudstva in zanj dela. Prav njega ščiti pred bivšimi žandarji. Očitalo se nam je, da smo hlapčevski, toda zdaj se kaže kdo je hlapčevski. Voditelji! Zdaj naš človek že nastopa ponosno in samozavestno. Na zborih volivcev nastopajo naši ljudje kakor državniki, kakor sodniki, kakor gospodarji. Kdor pazljivo čita zgornji odstavek iz omenjenega zapisnika, se nehote zamisli. Kaj vse se skriva še v takem zboru volivcev. Saj to je vse ! Kaj sploh moremo še kam naprej v zavarovanju ljudskih pravic? To je vendar nekaj absolutnega. Najnižja ohlajenost materije je dosežena pri — 273° C, nižje ne gre. Tudi z zborom volivcev je tako. Več kot vse oblasti ljudstvo ne more imeti. Toda še nekaj je na tem zboru, v tej ljudski skupnosti in to je nepodkupljivost in modrost. Lahko podkupiš enega ali drugega funkcionarja, enega ali drugega vaščana, toda ne moreš podkupiti vsega ljudstva, zato nima nihče dovolj denarja. Ljudstvo se tudi ne boji zamere pri te mali onem domačem špekulantu, tihotapcu ali funkcionarju, saj se ni balo zamere ne pri »dučeju« ne pri »fuhrerju«, ne pri »kralju« Petru in ne pri fašističnem »škofu« Margottiju. In taka zamera še pred kratkim ni bila šala, ampak je včasih stala tudi glavo, najmanj pa zdravje, svobodo in gospodarski obstoj. Skromen je dogodek, ki sem ga podal na začetku tega članka, vendar nudi lep in naravnost pretresljivo veličasten primer, kako ljudstvo odloča o usodi človeka, ki mu je zaupalo zaščito svoje imovine, kateri pa je zlorabil zaupanje. Ljudstvo je soglasno zaklicalo: naj ga sodi narodno sodišče! Naj zmaga pravica in poštenje, za katero smo vsi žrtvovali tako mnogo, za katero so žrtvovali vse oni, ki jih ne bo več nazaj iz bost ter taborišč in zaporov. Zato ljudstvo z ogorčenjem govori nepoštenemu zaščitniku: Sramuj se pred onimi, ki so se odrekli življenju, mladosti in bodočnosti, da zmagata pravica in poštenje, ti pa se ne moreš odreči grozdu, ki je zrasel v tujem vinogradu. . Ljudstvo je nepodkupljivo in se ne boji zamere. Saj to ljudstvo je ono, ki je vedno le dajalo in ki se nikdar ni dobrikalo. V naši ljudski demokraciji ne velja več pregovor: Vrana vrani oči ne izkljuje. Naša ljudska demokracija je izkljuvala že marsikomu oči in še marsikomu jih bo. Zato tak strah pri ljudeh, ki nimajo poštenih namenov. V hramu naše narodne oblasti nima nihče kupljenega stola ! Dragan Naši junaki dela Grgarski prvi delovni bataljon pripravlja drva pice. Sodelovali so tudi možje stari 65 let in 50 letne ženice, ki so tudi delale z veliko vnemo. Težave so bile v tem, da je bil teren zelo težko do- V nedeljo 14. oktobra so se v Kalu zbrale delovne čete iz bližnjih vasi. Po kratkem govoru o pomenu delavne akcije in zabavi je bil ustanovljen I. delavski bataljon, ki je na to ves teden v kaIškem Gozdu pripravljal drva za okraj. Skupno je delalo 140 ljudi dnevno, napravili so okrog 180 kub. metrov drv; pri delu je 'sodelovalo približno 14 vasi. Zlasti se je odlikovala Gornja Ttribuša, ki je kljub oddaljenosti dala 11 delavcev. Na Spodnjem Lokovcu so na vaškem zboru pretresali, kdo bi šel delai, pa se ni nihče takoj javil. Tedaj se je javila 72 letna ženica Šavli Lucija, kateri so Nemci ubHi moža, jo oropali in zažgali hišo in ta junaška žena je pripeljala na delo še 16 delavcev, ki so vsi tudi doma obnavljali | svoje domove. Izkazale so se tudi va-si Avče, Levpa, Bizjak, Testeni in Li- * * * Konferenca enotnih sindikatov za cono B Dne 25. oktobra 1945 so se zbrali demokratične ljudske oblasti, do pro-voljeni delegati vseh podružnic Enot- izvodnje in do vseh dolžnosti in p runih sindikatov delavcev in nameščen- vic, ki jih mora imeti delavski raz-cev za cono B na svojo konferenco v j red. Tudi v drugih naših podružnicah Jeršžek Marica Hočemo obnovo — zato delamo, trta«» gremo industriji — je danes parola ! Usa naša Idrijčani so si postavili apnenico Močnik Zvonka stopen in so se ljudje stalno dnevno izmenjavali, tako da ni bilo mogoče postaviti štaba bataljona. Vendar je delo lepo uspevalo in se končalo z lepo kulturno prireditvijo na kateri so sodelovale vse udeležene vasi. Te-! daj je tudi okrajni INOO pohvalil in izročil v dar Titovo sliko dvema najboljšima delavkama: tovarišici Marici Jeršček iz Zabrda, ki je s solzami v očeh prišla na delo, ker ni hotela priti nobena druga, ves teden pridno delala, nosila in sekala drva, in nosila kosilo — ter tovarišici Močnik Zvonki iz Koprivšč pri Kalu, ki je pet dni vneto delala, nosila najtežja bremena ns ramah in dajala vsem vzgled, ter jil spodbujala pri delu. Z delom so vsi zelo zadovoljni in pravijo, da bodo še šli. Žalostno je bilo le to, da so nekateri bili zraven le za figure in niso nič delali, temveč b »norce brili«, kar bi drugič lahko «pustili. Delo je organiziral okrajni odbor Zveze Mladine, okrajni INOO »a je pomagal s brano in strokovnimi nasveti. Danica. Ilirski Bistrici. Namen te konference je bil, ugotoviti vse dosedanje delo, ugotoviti vse napake in pomanjkljivosti ter zajeti novih sil za nadaljnje delovanje Enotnih sindikatov v coni B Slovenskega Primorja. Konferenco je pozdravil v imenu Jugoslovanske Armade tovariš kapetan komisar Despot Milan. V svojem pozdravnem govoru je dal poudarka velikim zaslugam delavskega razreda, ki jih ima pri organiziranju oborožene borbe in graditvi Jugoslovanske Armade in velikim dolžnostim in nalogam, ki jih ima delavski razred sedaj v času obnove pri graditvi boljše in srečnejše bodočnosti delovnemu ljudstvu sploh. Poudaril je, da je Jugoslovanska armada pripravljena braniti vse sadove naše krvave štiriletne borbe. Konferenco je pozdravil kot gost tudi član tajništva Zveze poštarjev iz Ljubljane. Nato je pozdravil konferenco v imenu Poverjeništva PNOO tajnik tov. Perovšek France, ki je obenem podal tudi politični re-ferat z ozirom na Primorsko in Trst. V svojem govoru je poudaril važno vlogo Slovansko-italijanske antifašistične zveze, ki jo ima kot politično predstavništvo slovenskega in italijanskega ljudstva na Primorskem, važnost ljudske oblasti, važnost zakonov, začasne ustavodajne skupšči ne Jugoslavije tudi za nas, važnost enotnosti delovnega ljudstva, važnost zdrave konstruktivne kritike in vseh dolžnosti in pravic, ki jih ima in jih mora imeti delavski razred do vseh ustanov in organizacij. Sledili so še sindikalni in zadružni referati. Vsi referati so bili podani tudi v italijanščini in vsakemu je sledila debata. V debati se je pokazalo, kstfio nujno je bilo sklicati to konferenco in kako nujno bo konference še sklicevati, da se naše sindikalne organizacije seznanijo s širokim obzorjem, ki ga naši sindikati morajo imeti, če hočemo, da bodo naši sindikati v resnici zaživeli in postali to, kar morajo postati, to je odločujoč faktor v obrambi sadov naše krvave štiriletne borbe. V diskusiji so sodelovali Slovenci in Italijani. Opazilo se je, da bo zlasti podružnicam v Istri, v katerih so v veliki meri organizirani Italijani, potrebno mnogo več pomoči in prepričevanja, da bodo spoznali pravi odnos do vseh drugih organizacij in ustanov, pravi odnos do dela in do je opaziti, da bo treba še strokovnega in političnega dela, predavanj in sestankov in dajanja potrebnih navodil od Izvršnega odbora za cono *B, da bo tako začelo potem vse v redu poslovati. Posebno pa je potrebno, da vsi člani podružničnih odborov, strokovnih svetov in vsi člani Enotnih sindikatov odvržejo občutek nesposobnosti in da takoj začnejo vsi na vseh poljih z udarniškim delom, ki naj se odraža prav v vseh panogah našega udejstvovanja. Konferenca je sklepala in sprejela več sklepov, kateri so važni za zboljšanje našega delovanja. Navedemo jih samo par: da se takoj vsi člani Enotnih sindikatov vpišejo v SIAU in da hodijo v polnem številu na predavanja in zborovanja SIAU. Da se sindikati tesno povežejo z vsemi drugimi organizacijami in ustanovami, da se potom predavanj nudi vsemu članstvu politična, kulturna in strokovna izobrazba, da se to poskrbi posebno med mladino, da se jo tako odvrne od nepotrebnih plesnih zabav, da se izvede čistka med delavstvom in uradništvom v Istri, kjer se še vedno najdejo posamezniki na mestih, kjer ne bi smeli biti, ker jih niso zaslužili. Da se ustvari med delavstvom in uradništvom pravi odnos do dela, do proizvodnje, do oblasti in da bodo vsi vedeli, da so naše plače in naša boljša in srečnejša bodočnost odvisni od proizvodnje, od našega dela, to je od nas samih. če bodo vse naše podružnice šle s polno paro na delo in če bodo o tem svojem delu in o vseh težavah poročale Izvršnemu Odboru za cono B, da jim bo ta lahko dajal potrebna navodila in pomoč in če bodo vse podružnice tesno povezane z vsemi ostalimi množičnimi organizacijami, potem bo naša konferenca imela uspeh in rodila zaželjene sadove. Miklavž. Danes je druga Jugoslavija, ki je dozorela v srcu vsakega državljana te države, ki natanko vodi račun o svojih pravicah in o svojih bratih. Tito. Beseda £e izšla, Izšla med nam« res Tako zaničevana, preganjana in skoraj zadušena slovenska beseda na Primorskem odmeva danes spet po naših tovarnah, delavnicah, po polju, cerkvah in šolah. Ljudje že pozabljajo na težke čase zatiranja, pojejo pesmi o zmagi in svobodi. Toda včasih utihnejo ter poromajo v spominu nazaj in tedaj jim stisne srce groza, če samo pomislijo, kaj bi bilo z njimi, ko bi zmagali fašisti. Če so jim pred dvajsetimi leti zatisnili usta, da se ne bo slišala domača beseda, če so jim pobijali.in preganjali njihove preroke, tedaj bi pobijali zdaj vse od kraja do popolnega uničenja. Hvalila se je takrat italijanska oblast, koliko novih šol je odprla na Primorskem in res. Odpirali so šole v sleherni vasi, pa če je bilo še tako malo učencev, a ne s ciljem, da bi narod prosvetlili, temveč, da bi ga čim hitreje potujčili. Tako daleč so pritirali nasilje, da so se morali Primorci odpovedati svoji lepi slovenski besedi, tako daleč je prišlo, da bi morali hoditi po svetu z zavezanimi usimi. Vendar rod tolminskih upornikov ni klonil pod težo fašizma, temveč je dal nove upornike — upornike, ki so glasno govorili in peli, dokler ni utih-nil njihov glas za debelimi zidovi srednjeveških italijanskih gradov, ali pa so izgovorili pred ustrelitvijo v znak odpora še poslednjič našo besedo. In ta beseda je izšla iz dna užaljene in ponižane duše, iz silne bolesti, strašne jeze in goratega poguma, vendar je izšla med nami res. A kako je ta beseda blažila rane, kako je žgala izdajstvo, kako je podžigala srca k vztrajnosti in pogumu! Zato so Primorci pričakali partizane pripravljeni, da jih pokličejo v zbor. Samo besedo jim je bilo treba reči pravo; besedo tako, da bi se oglasila v odgovor njihova beseda.' Izšla je prava beseda: » Smrt fašizmu — svobodo narodu!« Dvignila je na tisoče junakov, dvignila je njihove duše, da so vse zažarele od poguma in radosti, da so v srečnem razburjenju govorile: »0, bratje, bratje! Prišel je čas! Po bliskovo gre vseh živih dan, Kdor ga bo zamudil, vsak klic zaman! Doživi ga le, kdor je pripravljen nanj!« In Primorci so bili pripravljeni na vseh živih dan in so ga tudi doživeli. Zato Primorci ljubijo slovensko besedo in hočejo, da prebudi vso slovensko kri na Primorskem, da zagori v širokem svetu tako mogočno kot je nekoč mogočno plapolala samo v njihovih srcih. Primorci želijo slovenskih knjig, slovenskih šol, slovenske umetnosti. Tako jih bo ista beseda, ki jih je rešila sužnosti, pripeljala do znanosti in umetnosti. Primorci ne čakajo na pomoč, čeprav so jo krvavo potrebni. Ustanavljajo si osnovne, strokovne nižje srednje šole in gim nazije ter so začeli s poukom. Na vzhodni strani demarkacijske črte poučuje nad 18.000 otrok v 294 šolah samo 300 učiteljev. Potrebno je najmanj še dobrih 100 učiteljev, ki jih bodo kmalu dobili za prvo pomoč. Trenutno si pomagajo s potovalnimi krožki. Vkljub temu, da je nad polo- Tako si je primorsko ljudstvo postavilo temelje novemu prosvetnemu življenju. Ista delavnost in ista požrtvovalnost se kažeta tudi na kulturnem polju. Brez pevskega zbora, igralske skupine, stenskega časopisa in silno skromne knjižnice si ne morete misliti malo večjega kraja. Res je, da je bila v začetku samo dobra volja in skoraj nobenega uspeha, a ista volja, ki jih je pripeljala do dela, jih je pripeljala tudi do prvih uspehov — jih bo privedla do velikih ustvaritev. Na ozemlju pod zavezniško upravo je bilo treba mnogo preizkušenj in boja, preden so oblastva dovolila popolno slovensko gimnazijo v Trstu in Gorici, učiteljišče v Gorici, trgovsko šolo v Trstu, glasbeno šolo v Gorici in Trstu. Ni pa s tem rešeno vprašanje našega šolstva v celoti. Posebno velika težava je odstranjevati izdajalske fašistične profesorje in če bi se čistka ne izvedla kot je potrebno, potem bi imeli dijaki pod takimi profesorji mnogo duhovne škode. Jasno je, da svobodoljubno dijaštvo kakor njihovi starši s temi profesorji ne bodo zadovoljni. Po poročilih z one strani hočejo potisniti slovenske šole in slovenščino v podrejen položaj. Najbolj jasno pa je prišla do izraza šovinistična mržnja in gonja na zadnji strokovni konferenci tržaških učiteljev in profesorjev, ko so hoteli reakcionarni italijanski profesorji pretvoriti konferenco v manifestacijo za Italijo, proti Jugoslovanom. Popolnoma drugačno pa je razmerje jugoslovanskih oblasti do italijanskih šol. Ne samo, da so kot samo-posebi umevno obdržali vse učiteljske in profesorske moči ter jih v redu plačevali, temveč se v ureditev njihovega šolanja, kakor v vsa ostala vprašanja sploh ne vtikajo. Skratka, nikjer jim dela ne otežkocajo, temveč omogočajo. V koprskem okraju, kjer je največ Italijanov imajo 10 osnovnih šol, popolno gimnazijo v Kopru in nižjo gimnazijo v Izoli. Učnih moči imajo na razpolago zelo veliko: 100 učiteljev in okoli 30 profesorjev, tako da imajo razredi po manj kot 20 učencev in profesorji imajo manj kot 20 ur pouka na teden. Slovenski učitelji pa imajo v razredu 50—60 učencev ter poučujejo nad 30 ur na teden. Menda je odveč pripomniti, da imajo slovenski in italijanski profesorji enake plače. Iz teh dejstev je vsakomur popolnoma jasno, da je Jugoslavija država enakopravnih narodov, da je pokopala v borbi ves šovinizem in da je skovala bratstvo z italijanskim narodom. Pošteni Italijani priznavajo ta dejstva in se ne vdajajo ščuvanju demokristjanov proti Slovencem in komur drugemu ne moremo privoščiti takih muk zaradi nje, kot smo jih doživljali mi. Prav zato, ker hočemo, da bi bili Italijani samo naši dobri Jugoslovanom. Italijanski učitelji inSOSemo lahko hitro ugotovili, kaj še rabimo, da bomo imeli zagotovljeno oskrbo tudi preko zime. Vojna škoda Popisuje se 'vojna škoda. Vse kar koli nam je sovražnik uničil ali poškodoval, vse, vse bomo pokazali vsemu svetu, da bo videl, koliko smo morali pretrpeti pred sovražnikom in koliko truda imamo, da se dvignemo iz razvalin in pogorišč. Nihče več nam ne sme reči, da nimamo pravice za povrnitev vse te škode. Vsi bomo pomagali pri tem delu , da bo čim hitreje izvedeno in da bomo vsem, ki sami ne morejo priti k nam, prikazali posledice, ki jih je imela usiljena vojna za našo deželo. Tiskovni sklad Do sedaj skupaj 21.851 lir 70 din Ajdovščina Sosič Tone, okr. šol. nadzornik 200 din Zorč Kamen, učiteljica . . . 600 lir Furlan Vanda, uradnica . . . 500 „ Furlan Nedi, uradnica .... Bianchi Marica, učiteljica . . 500 440 „ Kakež Zora, učiteljica .... 300 „ Javni tožilec pri Pov. PNOO za Slovensko Primorje .... 50 „ Nemec Lidija 50 „ Žorž Dorče 50 „ Turk Irma 50 „ Klemenčič Janko 24 „ Cerkno Božič Maks 18 lir Pirih Terezija, Trebenče 57 . . 18 „ Idrija Oblak Karel, Vodnikova ul. 7 . 30 lir Čibej Pepca, Gortanova ul. 9 . 9 „ Kogej Cilka, Ulica Zmage 12 . Vidmar Marija, Vojkova ul. 22 30 „ 3 din Sp. Idrija Poljanšek Ivan, Sp. Idrija 75 . 40 lir Ilirska Bistrica »Za našega dijaka« 8.900 4.150 6.700 8.407 55.217 Okrajni akcijski Odbor »Za našega dijaka« se je z najboljšo voljo potrudil z nabiralno akcijo in nabral 158.845 lil v gotovini, in sicer: Tomšič Viktor in delavci . . 50.000 lil Nameščenci Okrajnega N00 . 7.115 „ Delavci in nameščenci Kmetijske zadruge, tov. Samsa in Škarpa ................. Uprava graščine »Snežnik« . Podružnica delavstva iz Bača Tovarna Fallersa, II. Bistrica Vasi so darovale.............. (Nekatere vasi še niso izvedle nabiralne akcije. — Upoštevati moramo, da je v našem okraju 26 vasi po-popolnoma požganih.) Od kulturnih prireditev se je nabralo: Doljni Zemun ...... 2.000 lil Velika Bukovca................. 1.300 „ Okrajna kulturna prireditev . 2.000 „ Pasjak........................... 800 „ Koritnice........................ 610 „ Knežak ........................ 2.025 „ Ilirska Bistrica............... 3.930 „ Trnovo pri II. Bistrici • . . 2.855 „ Kinopredstave v II. Bistrici . 2.936 ,? Vsak mesec sta se obvezala darovati: tov. Hrabar Jožef iz Jelša 60 po 15 lir, Hrvatin Karolina iz Storoda 34 po 30 lir Živil ge je nabralo: fižola 38. krompirja 945, jabolk 621, medu 3 kg. Primorski, Pavliha na festivalu v Trstu Bil sem na festivalu dela v Trstu. Stopal sem v povorki, ker sem, šel v Trst z namenom, da tudi jaz s svojo skromno postavo nekaj doprinesem ajdovski delovni skupini in s tem celotni manifestaciji. Poudarjamo pač na vsakem koraku masovnost in prav je to. Marsikateri tovariš ali tovarišica je ugodnost brezplačne vožnje drugače razumel in se peljal v Trst... po svojih opravkih. Kritika in samokritika o tem spodobno molčita. Toda tega nisem hotel povedati, vrinilo se je samo od sebe. Povedati pa sem hotel, da je tržaško ljudstvo našo manifestacijo iskreno in navdušeno sprejelo. Veli-čanstvena povorka se je vila med gostim špalirjem skozi središče mesta tja do Piazza ex Impero. Povsod navdušenje, vzklikanje, izrazi zadovoljstva, moči in solidarnosti delovnega ljudstva. Občutek sem imel: Trst je naš, Trst je last delovnega ljudstva, pa naj se ob njem razbije sto konfe-ferenc. Nekaj pa z menoj ni bilo v redu. Ker sem po naravi precej neroden in plah, doma sem tam iz tolminskih hribov, sem na vsakem ovinku pričakoval napada reakcije. Oprezno sem ogledoval okrog sebe, na nevarnejših mestih sem se za vsak slučaj celo hinavsko nasmehnil zavezniški policiji. Toda o reakciji ne duha ne sluha. Reakcije sploh ni. Naši so prečrnogledi, ne poznajo stvarnih razmer, ne poznajo Trsta. Niti enega reakcionarnega obraza nisem videl, tisoče grobov naših pobitih talcev in temveč povsod veselje in navdušenje Tržačanov. No, hvala bogu, dognal sem bil: Reakcije v Trstu ni. Popoldne sem ugotovil poplavo časopisov, kakor^je Trst še ni doživel. Trst je kulturno razgibano mesto, o tem ni dvoma. Kakor gobe po dežju so se pojavili »El merlo«, »La vita nuova«, »Caleidoscopio«, »Glas zaveznikov«, »Coda del diavolo«, »La voce libera«, »Študente«, »Giornale alleato« itd. itd. Z njimi sem si natrpal žepe in jo odkuril v gostilno. Da vidimo! Pokvaril sem si apetit in oni košček sira, ki sem ga pri tov. intendantu dobil v zameno za listek »Kosilo«, sem z žalostnim zamahom roke vrgel mački. Torej tako stoje stvari, tako je z našo demokracijo. Prevaril sem se. Saj ni res, da sem svoboden, saj ni res, da sem v dobro plačani službi. Saj je cela Jugoslavija velikansko taborišče smrti, kjer mrcvarijo na strahotne načine Tržačane, Italijane, Angleže, Slovence itd. Verjetno sem tudi jaz nekje zaprt, mal-tretiran, mogoče me že peljejo pod vislice. Tako pišejo in slep, hvala bogu še nisem. Laž je Gonars, laž Renicci, laž Rab, vsega tega nikdar ni bilo. Mi smo napadli fašiste in naciste, mi smo ubijali in ropali, mi smo organizirali taborišča in krematorije, kjer smo v masah uničili vse mogoče ljudi. Kaj naša štiriletna borba, to je prevara, to je propaganda. Kaj naše žrtve, naši požgani in izropani domovi — vse Živež se je izročil Upravi Dijaškega doma v H. Bistrici, denar pa se je odposlal na Poverjeništvo PNOO. ★ ODLOK Na osnovi člena 9 Uredbe št. 9 o reguliranju mezd in plač delavcev in nameščencev v javnih, ekonomskih in privatnih ustanovah in organizacijah na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje z dne 20. septembra, objavljene v Uradnem listu z dne 20. oktobra 1945, Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje odloča : Vsi kraji na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje so v 2. draginjskem razredu. Tajnik PPNOO: Perovšek France. ★ UREDBA ŠT. 26 Vojne uprave J. A. za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slov. Primorje. V zadnjem času se je opazilo, da na področju te Vojne uprave J. A. ni dovolj denarja v obtoku. Takšno stanje bi moglo imeti iz-vestne posledice glede na potrebe gospodarstva in ljudstva sploh. Da bi to stanje popravili in omogočili nemoten in nadaljni razvoj na polju obnove in gospodarstva in da bi poboljšali denarno situacijo in v zvezi s tem življenjske pogoje ljudstva na tem področju. Odrejam: I. Da Gospodarska banka za Istro, Reko in Slov. Primorje spusti v obtok nove lirske novčanice po 1, 5, 10, 20, 50, 100, 500 in 1000 lir. ^Vrednost novih lirskih novčanic je enaka vrednosti starih (Banca d’Italia). Stare novčanice (Banca d’Italia) ostanejo tudi nadalje v obtoku. Tečaj nove lirske novčanice v odnosu z dinarjem je enak tečaju stare, t. j. 1 : 3.33. II. m0pis novih novčanic se bo objavil naknadno po dnevnem časopisju. Od dne, ko stopi v veljavo ta odredba, veljajo na področju te Vojne uprave J. A. (Istra, Reka in Slovensko Primorje) nove lirske novčanice po 1, 5, 10, 20, 50, 100, 500 in 1000 lir kot zakonito plačilno sredstvo. Ta odredba stopi takoj v veljavo. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Opatija, 18. oktobra 1945. Zamjenik komandanta Vojne uprave J. A. Polkovnik: V. Holjevac l. r. ★ Naša beseda Začetnica za slovenske šole v Primorju bo izšla začetkom novembra t. 1. Naša mladina, ki vstopa v Ijndsko šolo, bo dobila učno knjigo za prvi pouk v čitanju. Začetnica »Naša beseda« je lepo slikana, da bodo imeli otroci z njo ve-seije, je pa tudi izraz slovenskega duha, sestavljena iz prispevkov naših pisateljev in pesnikov. »Našo besedo« tiska Zadružna tiskarna v Trstu. Šoferski izpiti Obveščamo vse vozače motornih vozil, ki še nimajo šoferskega izpita, da jim bo dana možnost istega položiti pri Prometnem ods. Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje. Prošnje, katerim je treba priložiti: rojstni list, izkaz oblastva o zadnjem stalnem bivališču, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo in 2 fotografiji, se vlagajo pri Prometnih odsekih Okrajnih INOO in Poverjeništvu PNOO za Slov. Primorje. Prošnje za polaganje šoferskih izpitov se bodo sprejemale pri zgoraj navedenih odsekih, ki bodo na razpolago za vsa podrobnejša navodila, do 27. oktobra 1945. Lastnikom in uporabnikom motornih vozil! V prvi polovici novembra t. 1. se bo na ozemlju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje (Cona B) vršilo izdajanje novih evidenčnih tablic za vsa motorna vozila. S tem v zvezi je vsak lastnik ali oni na čigar zemljišču se nahaja civilno motorno vozilo, dolžan isto prijaviti ne glede ali je v prometu ali ne. Na posebni prijavni poli pa prijavi motorno vozilo tudi vsak uporabnik, to je oni, ki ima »dovolilo za vožnje« od Vojne Uprave JA, pa naj si bo lastnik vozila ali ne. Prijave je treba predložiti na,posebnih, v ta namen pripravljenih tiskovinah Prometnemu odseku Okrajnega INOO, kjer se dobe tiskovine in vsa potrebna navodila. Zamenjava tablic in prijava vozil sta obvezni. Izdajanje začasnih šoferskih izkaznic Poverjeništvo PNOO je z odlokom št. 7, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. i, odredilo, da mora vsak vozač motornega vozila imeti pri vožnji s seboj začasno šofersko izkaznico. Za dosego te začasne izkaznice je potrebno, da vsak, ki je že svoječasno položil šoferski izpit in mu je bila izdana šoferska izkaznica od naših ali bivših jugoslovanskih oz. italijanskih oblasti, predloži prošnjo Prometnemu odseku pri Pov. PNOO in k njej priloži: a) šofersko izkaznico; b) 2 sliki, format za legitimacijo. Šoferji, ki so zaradi katerega koli vzroka izgubili šofersko knjižico, naj si preskrbe duplikate pri uradih, ki so jih jim bili izdani (Ljubljana, Trst, Gorica itd.). •ozači motornih koles, ki presegajo ciundražo z 200 kub. cm, so prav tako dolžni biti v posesti začasne šoferske izkaznice. Na ozemlju bivše Jugoslavije in kasneje tudi Ljubljanske pokrajine so za vožnjo z motocikli (nad 200 kub. centimetrov) že bile predpisane izkaznice. Postopek za posestnike teh izkaznic je torej enak kot za šoferje ostalih motornih vozil. Ni pa tako za vozače, ki so bivali na ozemlju Slovenskega Primorja, kjer je bila vožnja z motocikli vseh jakosti prosta in vozačem ni bilo treba polagati izpitov, niti se niso izdajale tozadevne izkaznice. Za te vo-izače je treba, da krajevni NOO, v kolikor gre za res že izvežbane motocikliste, izda pismeno izjavo, na podlagi katere se bodo izdale začasne šoferske izkaznice. Odbori, ki bodo te izjave izdajali, jamčijo za njih verodostojnost. Vsi vozači novinci, ki še nimajo izpita, pa naj si bodo za avtomobile ali motorje nad 200 kub. cm, bodo morali za dosego začasne šoferske izkaznice položiti šoferski izpit. Čas in kraj, kjer se bodo polagali šoferski izpiti, bosta objavljena v listih. Vozači, ki jih bodo kontrolni organi zalotili pri vožnji brez nove šoferske izkaznice po I. novembru, zapadejo kazni, ki jo predvideva čl. 8. odloka o cestnem redu z dne 24. julija 1945. to je laž komunistov. Mi smo vojni zločinci in skrajno nepravično je, da se namesto nas obtožujejo Góring in kompanija. Ne spoznam se več. Strašno je to. V glavo mi je padla odrešilna misel. Aha, naši jim bodo že povedali, kako je z resnico, navedli tisoč in več dokazov in jim zamašili lažnjiva usta za vselej. Saj to je zgodovinska potvorba, laž po vzorcu »Vittorio Veneto«. Saj to je reakcija v Trstu. Sedaj razumem. Zjutraj se je bila skrila kakor ščurki v luknje, ker se je bala pred ljudi z lažnjivim obrazom in jezikom, ker se je bala ljudske sodbe. Sedaj je zopet zahrbtno prilezla iz smradljivih kanalov in širi smrad okrog sebe. Nič se bati, naši ji bodo že pokazali. Vzel sem v roke »Primorski dnevnik«, »Primorsko borbo«, »Pavliho«, »Lavoratore« in drugo ter po skrbnem čitanju skoraj obupal. Tu pa tam skromen člančič o ubijanju naših ljudi, o naši nadčloveški borbi za svobodo, o krivicah, ki jih je nam zadal nacifašizem, skromna sličica o naših požganih domovih in vaseh, kakor dp bi se sramežljivo opravičevali: »Po- glejte, tudi mi smo imeli žrtve, zato nam, prosimo Vas, oprostite, če kaj ni bilo v redu, saj smo drugače dobri ljudje. Grešili smo, v bodoče bomo to popravili, ne prijemajte nas pretrdo.« Dosti tega, dosti molčanja. Vem, da nismo kričači in širokoustneži. Vem, da tudi radi pozabimo marsikatero krivico, ki nam jc bila storjena, da mimo in tiho prekopavamo deset- borcev, pobitih prav od onih, ki danes pod raznimi krinkami in v službi temnih sil pišejo in rišejo gnusne li-ste, v varstvu »demokratične« policije. Razumem, z njimi se ne bomo ukvarjali, ker tega ne zaslužijo. Dolžnost do naših žrtev, do našega naroda pa je, da pošteni svetovni jav-nosti^pdkrijemo vso strašno resnico o naših žrtvah, o trpljenju in umiranju naših ljudi v Gonarsu, na Liparih, v Regina Coeli, Coroneju, pri Jezuitih, na Rabu in na tisoč drugih mestih in da pri tem pokažemo na pisune »El merla in dr.«, ki so soodgovorni za take zločine. Tisk je velesila, zavedajmo se tega. Združena reakcija v Trstu prav dobro to ve, zato ne »špara« denarja za plačevanje brezznačajnih lažnjiv-cev. Nam ni treba lagati. Tisoče in tisoče živih prič imamo po Primorskem, tisoče in tisoče dokazov je zbranih pri Komisiji za ugotavljanje vojnih zločincev in zločinov, a naš tisk o vsem tem... skoraj molči. Ko naši nasprotniki iz nič ustvarjajo slona, bi mi že lahko iz slona vsaj muho. Dovolj je gradiva, preveč. In pri rokah je. Pred vsakodnevnimi prikazovanji fašističnih zločinov in zločincev v našem tisku bo morala svetovna javnost tudi razmišljati. O, mnogo še ni bilo izgovorjenega! Kdo je temu kriv? Naša uredništva? Ne! Mi vsi! In še nekaj. Radi bi nas prelisičili z vpitjem: »Primite tatu«- Ali se bomo dali?! 0 KUPUJEMO PRODAJAMO POSREDUJEMO pri prodajah, nabavah in zamenjavah r Vse zadruge in trgovci na debelo naj nam zaupajo naročila za nakup, prodajo in kompenzacijo 0 • ■ ' k Posebno nas zanimajo : Kmetijski pridelki Drva in vse vrste lesa Obrtni izdelki Industrijski proizvodi & Ul VOD- DRUŽBA Z O. Z. TRST • Via Torrebianca 29JII Telefon 50-15 ZBIRAJMO STARO GUMO Od 25 oktobra do 15. novembra »Primorska borba« izhaja tedensko v Ajdovščini. — Urejuje Albreht Roman