■o ■t
Zen
iro
im "o
-r-!r-
	IZ		^ш		k ANA SOKLIČ Komaj čaka, da bo to delila z nami!	M
Prisilno upokojevanje str. 12-13 Sum korupcije pri javnih naročilih str. 15					Џ stop |f ^ ^^f -T SPORED —T<- * V ' m' ' ' ••'. ' • \ У ш?5' -T ^Kf : TUJA ZGODBA § JQHN£pgLTA Kralj disko plesa, ki nikoli ni obupal ^^^oraffObrez^SloVenskl TV-komentator ^ i nt v finalu regionalnega kvlza {^J	
Tednik za Savinjsko regijo / št. 6/ Leto 76 / 11. februar 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik						
Ustvarjalnost z navdihujočim
sporočilom
V minulih dneh pred kulturnim praznikom je izjemno odmeval ustvarjalni podvig učencev podružnične osnovne šole Primoža Trubarja v Vrhu nad Laškim. Pri pouku na daljavo so ob mentorstvu in navduševanju svoje učiteljice Klaudije Košenina fotografsko poustvarili umetniška dela znamenitih slikarjev. Odlično uresničena ideja je sprožila navdušenje in je dokaz neizmerne otroške domišljije, igrivosti in sproščenosti. Je dokaz, kot pravi mentorica ustvarjalnih učencev, da se pri vsakem delu splača dati vse od sebe. Nadvse dobrodošlo sporočilo za čas, v katerem živimo. str. 30-31
INTERVJU h
Primož
Lončar,
nabavni
menedžer
leta
str. 26-27
GOSPODARSTVO
SPORT
Kam bodo odtekli viški piva? Klubi o treningih v času
epidemije str. 18-19
str. 4-5
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Tem delavkam in delavcem se torej ne dopušča, da bi ostali na delu, ker bi jim delo pomeni osebno izpopolnitev. Torej, ko te rabim, delaj, ko te ne rabim, pa bodi doma.«
Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije
»Smo nabavni Juventus z nekaj Ronaldi in Dy-balami, torej z odličnimi igralci in s potencialom za zmage. Naš dolgoročni cilj je postati najboljša nabavna ekipa znotraj skupine Bosch in z zastavljenimi koraki smo na pravi poti.«
Primož Lončar, nabavni menedžer leta
»Poslanci in župani iz hmeljarskih regij bi se morali ustrezno zavzeti za pivovarje. S tem bi se zavzeli tako za delovna mesta, kot za hmeljarstvo ter hmeljarske regije kot turistične destinacije.«
Jure Gobec, Savinjska Clef pivovarna
»Imam svoj krog ljudi, ki mi zaupajo, in na tem gradim. Denar me nikoli ne vleče, dokler me je, moj posel ni stekel.«
Katarina Očko, kmetica in kandidatka za Slovenko leta
»Spomladanski del prvenstva bo zelo naporen zaradi izredno zgoščenega ritma tekem. Nadejam se, da bomo padli v niz pozitivnih rezultatov in lovili mesta, ki vodijo v evropsko tekmovanje.«
Sebastjan Gobec, tehnični direktor Nogometnega kluba Celje
ČETRTEK 1	1 PETEK
✓ Olk 3	o>
SOBOTA I	I NEDELJA
	
O)
O
CO
o: <
o>
V torek mnogi dijaki niso sodelovali v spletnih učilnicah
Bojkot pouka na daljavo kot klic na pomoč
Mnogi dijaki na Celjskem so v torek podprli predlog iniciative Zahtevamo šolo in bojkotirali pouk na daljavo, tako da se tisti dan niso vključili v spletne učilnice.
TATJANA CVIRN
V iniciativi Zahtevamo šolo so dijaki in učenci, siti pouka na daljavo, ki po njihovem mnenju nikakor ni ustrezno nadomestilo klasičnega pouka. Zato predlagajo učenje po modelu C, ki bi omogočil postopno vrnitev v šolo, ogroženim in tistim, katerih ožji družinski člani so v rizič-ni skupini, pa omogočil delo od doma. Predlagajo tudi dodatno prilagoditev letošnje mature, ki je deloma že bila prilgojena. Menijo, da se vlada že več kot tri mesece igra s prihodnostjo mladih in jim ne zagotavlja kakovostnega izobraževanja ter da ministrstvo ne zastopa več interesov tistih, ki so vključeni v izobraževalne procese. Zato so že pred časom v pozivu, naslovljenem na ministrico za izobraževanje Simono Kustec, zahtevali, naj odgovorni najdejo rešitev, po kateri »lahko šola spet postane vir učenja in znanja, ne pa samo stranska aktivnost, ki jo lahko prekine že slaba internetna povezava«. Ministrico so pozvali, da bi se sestala s predstavniki iniciative, a do sestanka ni prišlo, sama naj bi ga predlagala prav na dan bojkota pouka.
Kaj se bo zgodilo glede beleženja ur izostanka od pouka? »Naši profesorji bodo sicer zaradi pravnih formalnosti morali izostanke vpisovati,« pravi Špela Konda iz DS GCC, »vendar po dogovoru to ne bodo neopravičene ure.«
Stavka mladih je tako tudi poziv, da bi jim ministrstvo in država prisluhnila, saj so bili v zadnjih mesecih prikrajšani za celo vrsto stvari, povezanih s šolo, z druženjem in s pro-stočasnimi dejavnostmi. Če se to ne bo zgodilo, napoveduje iniciativa nove bojkote.
Podpora gimnazijcev
Vsi dijaki v Sloveniji seveda niso podprli bojkota in marsikatera šola se mu zato ni pridružila. Dijaške skupnosti šol so ugotavljale, kolikšen delež dijakov ga podpira. Na I. gimnaziji v Celju so tako nekaj dni pred protestom ugotovili, da se večina dijakov (68 odstot-
kov) želi pridružiti bojkotu in tako se dijaki šole v torek niso udeležili pouka na daljavo. »S tem bomo javno pokazali ne-strinjanje s tako dolgotrajnim in psiho-fizično utrujajočim poukom na daljavo. Želimo si vrnitev v šolo, in to čim prej!« sta Timon Povše Tašić in Tim Mikola, predsednik in podpredsednik DS, zapisala na FB-strani šole. Ob tem sta vsem, ki so se pridružili pobudi Zahtevamo šolo, kot tudi tistim, ki so drugačnega mnenja, predlagala, naj dan protesta izkoristijo za samostojno učenje in delo doma.
Tudi Dijaška skupnost Gimnaziji Celje - Center (DS GCC) se je na osnovi rezultatov glasovanja dijakov pridružila pobudi iniciative Zahtevamo šolo. Podpora je bila visoka: 25 oddelkov je namreč stavko podprlo, šest jih je bilo proti, v enem je bil izid glasovanja neodločen. »Nekateri niso že-
leli zamuditi pouka, drugi niso podpirali bojkota na takšen način oziroma ne podpirajo iniciative Zahtevamo šolo,« pravi podpredsednica DS GCC Špela Konda in dodaja, da je večina dijakov šole podprla bojkot, ki ga razumejo kot klic na pomoč, da bi jim odgovorni prisluhnili. »To ni upor proti sistemu, ampak prvi korak k boljšemu dialogu med pristojnimi in mladimi. Je posledica pomanjkanja kulturne komunikacije ministrstva.«
Kot otroci, ki
jim obljubljajo
bonbone
In kaj menijo dijaki GCC glede razlogov za bojkot? »Počutimo se kot otroci, ki so želeli bonbončke in so jim jih kar naprej obljubljali, če bodo pridni. Vsi smo že naveličani celodnevnega gledanja v računalniške zaslone, kjer je vsak dan in vsak mesec enak. Izgubljamo voljo do učenja in do trenutnega načina dela. V skrbeh smo, kaj bo z našo prihodnostjo, saj naš učni proces ni enako kakovosten kot v običajnih razmerah. Želimo si nazaj v šole, v šolske klopi, kjer lahko, četudi z maskami, na varni razdalji ustvarjamo spomine, ki nam bodo čez deset let nekaj pomenili. Slednje si želimo predvsem maturanti, saj so nam ure pred zrelostnim izpitom že štete. Obljube, ki so bile dane, niso bile izpolnjene. Šolanje po modelu C do danes ni ugledalo luči sveta. Ko smo dijaki opozorili na neprimernost dolgoročnega izvajanja šolanja na daljavo, smo naleteli na gluha ušesa.«
Zavedajo se, da so ukrepi nujni, a je ob tem po njihovem mnenju treba vedeti, kateri so res učinkoviti. »Raziskave Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so pokazale, da okužbe med otroki, starimi manj kot 18 let, predstavljajo le 8,5 odstotka vseh okužb. Poleg tega, da vsi dijaki nimajo zagotovljenih enakih pogojev za šolanje na daljavo, so posledice pomanjkanja socialnih stikov opazne že danes. V letu 2020 je bilo med srednješolci 30 odstotkov več hospitalizacij po poskusih samomora. Celodnevno sedenje pred računalnikom ima velik vpliv na naše fizično kot tudi psihično zdravje,« povzemajo mladi ugotovitve stroke in svoje težave. »Vlada je s tem, ko je vzgojno-izobraževalne ustanove zapirala prve in odpirala zadnje, jasno pokazala svoje prioritete,« menijo dijaki GCC.
»Učenje na daljavo ni primerna rešitev za trenutno situacijo. Naša izobrazba in razvoj stagnirata. Nimamo časa, da bi čakali na umiritev okužb, ker nam svet v obdobju, ki bo sledilo, ne bo prizanašal ...« so zapisali v pobudi Zahtevamo šolo. (Foto: Pixabay)
AKTUALNO
3
CELJE, LAŠKO - Obravnava predloga pokrajinske zakonodaje na občinskih svetih
V Celju za Celjsko pokrajino, Laščani nimajo nič proti
Svetniki celjskega in laškega sveta so pred dnevi na svojih sejah obravnavali predlog pokrajinske zakonodaje, ki ga je pripravila skupina 60 strokovnjakov z različnih področij. Dr. Boštjan Brezovnik, ki vodi skupino, in Alojz Kovšca, predsednik državnega sveta, ki bo predlagatelj novega Zakona o pokrajinah, menita, da gre za najbolj dodelan poskus oblikovanja druge ravni lokalne samouprave v minulih tridesetih letih, potem ko se je nekaj poskusov že izjalovilo. V obeh občinah menijo, da je ključna določitev pristojnosti pokrajin, v Celju imajo tudi nekaj pomislekov glede imena pokrajin in nevarnosti nove birokratizacije.
Infografika: Pokrajine, vir: Drobne, 2019
ROBERT GORJANC
Alojz Kovšca je poudaril, da gre za enega najzahtevnejših projektov slovenske politike, ki ga v tridesetih letih države nismo uspeli uresničiti, čeprav to nalaga ustava. Vsi prejšnji poskusi so ostali na pol poti, predsednik državnega sveta pa verjame, da bo tokrat več sreče, saj gre za pobudo, ki je prišla iz lokalnih skupnosti in želje po decentralizaciji.
Boštjan Brezovnik je pojasnil, da je skupina, sestavljena iz strokovnjakov različnih področij, pripravila izhodišča pokrajinske zakonodaje na temelju predloga iz leta 2008 in ga vsebinsko nadgradila. »Upoštevali smo zgodovinske in geografske značilnosti območij, se zgledovali po nekaterih evropskih državah in smernicah Sveta Evrope, ki jih ta priporoča za oblikovanje teritorialnih skupnosti in po katerih naj bi pokrajine imele več kot sto tisoč prebivalcev. Na podlagi tega je nastal model desetih pokrajin in dveh mest s posebnih statu-
som (10+2), čeprav bi bil na primer bolj racionalen model šestih do osmih pokrajin,« je pojasnil Boštjan Brezovnik in poudaril, da ta model ni dokončen, saj bodo upoštevali stališče občin, ki v skladu s 143. členom ustave sodelujejo v postopku ustanovitve pokrajin.
Po prepričanju predsednika DS uveljavitev koncepta pokrajin tudi pomeni zmanjšanje odliva delovne sile v Ljubljano, prometnega pritiska na glavno mesto in opustitev zamisli po še enem avtocestnem obroču. Pokrajine bodo po njegovem mnenju na primer tudi odločale o organizaciji nujne medicinske pomoči in - če upoštevamo še aktualne razmere - tudi o odprtju šol.
Kot je še dodal, je predviden postopen prenos pristojnosti na pokrajine, kar naj bi se zgodilo v desetih letih. Osno-
tj Samo Dob- f
10 pokrajin
(metoda CURDS, preurejeno iz 12 FR) H Pomurska pokrajina Štajerska pokrajina ■ MO Maribor
KoroSko-Saleška pokraiina Savinjska pokrajina Zasavsko-posavska pokrajina Dolenjsko-beiokranjska pokrajina OsrednieskJvenska pokrajina
_MO Ljubljana
Bi Gorenjska pokrajina H Goriška pokrajina
Primorsko-notranjska pokrajina sred*šče mestne občine
vo oblikovanja pokrajinske uprave bodo pomenile sedanje upravne enote, s čimer bo 1.700 javnih uslužbencev prešlo pod okrilje pokrajine. Finančna ocena tega prehoda znaša 176 milijonov evrov, sicer pa naj bi po končanem procesu oblikovanja pokrajin te razpolagale s približno 1,6 milijarde evrov, ki so trenutno del državnega proračuna.
Ključne bodo
pristojnosti
pokrajine
V živahni razpravi v celjskem mestnem svetu sta svetnik SD Stane Rozman in celjski župan Bojan Šrot med drugim opozorila na problematičnost imena Savinjska pokrajina, kamor
naj bi spadala Mestna občina Celje (MOC), saj se bodo v vseh uvrščenih občinah težko poistovetili s tem imenom. Na primer Slovenske Konjice se bodo bolj poistovetile z reko Dravinjo. Tudi v MOC se ne morejo, zato menita, da bi bilo bolj ustrezno ime na primer Celjska pokrajina.
Svetnica DeSUS Brigita Čokl je opozorila, da je najprej treba opredeliti pristojnosti pokrajin, o čem bodo odločale, o prostorskih zadevah, urejanju voda, zdravstvu ... Svetnik Celjske županove liste Janko Požežnik je opozoril pred morebitno še večjo birokratizacijo, Marjan Ferjanc (SDS) na vprašanje financiranja pokrajin.
Na seji laškega občinskega sveta je Franc Zdolšek, župan Občine Laško, v razpravi izpostavil, da občini umestitev v Savinjsko pokrajino ustreza in da tudi nima nič proti, če bi se imenovala Celjska pokrajina, saj občina gravitira k Celju kot regijskemu središču. Bolj ga zanimajo pristojnosti, ki so pomembne za delovanje občine glede ne njene geografske in gospodarske značilnosti, torej kaj bo s pristojnostmi na področju gradbene zakonodaje, urejanja prostora, kmetijstva in turizma.
Po besedah Alojza Kovšce bi vse te pristojnosti, ki so jih navedli v Celju in Laškem, prešle pod pristojnost pokrajin. »Doslej je država občinam
nalagala naloge, ni pa zagotovila sredstev. Z ustanovitvijo pokrajin bi te >zacementirale< tudi sredstva. Glede imena pokrajine bodo odločale občine, ki bodo tudi same izbrale, kateri pokrajini želijo pripadati, in verjamem, da se bodo o tem uspele dogovoriti. Predlog pokrajinske zakonodaje ne pomeni diktata, ampak bo vsaka občina sama sprejela odločitev na podlagi svojih možnosti in želja,« je poudaril predsednik DS.
Do prvega julija je predvidena javna razprava o predlogu pokrajinske zakonodaje, potem bo strokovna skupina preučila mnenja in pripombe ter z njimi novelirala predlog. Sledilo bo potrjevanje v občinah, potem bo državni svet predlog vložil v parlamentarni postopek. »Jasno je, da koncept pokrajin pomeni zelo resno prerazporeditev moči in sredstev z države na pokrajine, zato je mogoče pričakovati merjenje moči s politiko in odpore na ministrstvih ter v družbenih podsistemih, ki bodo izgubili pristojnosti,« je opozoril Alojz Kovšca.
Boštjan Brezovnik je še dejal, da je del paketa pokrajinske zakonodaje tudi katalog pristojnosti pokrajin, po katerem je predvideno, da bi na pokrajine prenesli uresničevanje približno 150 zakonov. Predlog pokrajinske zakonodaje določa, da financiranje pokrajin temelji na tako imenovanem prihodkovnem in ne stroškovnem modelu. Glavna vira sredstev bosta delež od dohodnine in davek od dohodkov pravnih oseb. »Za vsako pristojnost, ki bo prenesena na pokrajino, bo najprej zagotovljen vir prihodka,« je še sklenil vodja strokovne skupine za oblikovanje pokrajinske zakonodaje.
Za ustanovitev samostojne Saša pokrajine
V Velenju so se zavzeli za samostojno Saša pokrajino, kot že leta imenujejo neformalno regijo znotraj savinjske statistične regije, ki združuje občine Šaleške in Zgornje Savinjske doline.
Svetniki Mestne občine Velenje so na januarski seji sveta obravnavali predstavljen koncept delitve Slovenije na deset pokrajin in dve avtonomni mesti Ljubljano in Maribor. Soglasno so sprejeli sklep, v katerem so se ponovno zavzeli za ustanovitev Saša pokrajine, pri čemer puščajo odprto možnost, da se pokrajini pridružijo tudi druge zainteresirane občine.
Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je svetnikom predstavil postopke pri pripravi pokrajinske zakonodaje. Svetnice in svetnike je povabil, naj posredujejo svoja mnenja, pripombe in pobude, na katere bo strokovna komisija podala odgovore.
Andreja Katič je ob tem podrobneje predstavila stališča velenjske občine. Med drugim je izpostavila, da naj bo poglobljena razprava v okvirih občinskih svetov usmerjena predvsem k zagotovitvi primernega financiranja. Z ustanovitvijo pokrajin na se zasledujejo cilji decentralizacije, skladen regionalen razvoj in izboljšanje storitev za ljudi. Pri teritorialni členitvi pa naj pripravljavci upoštevajo obstoječa razvojna partnerstva, ki so se vzpostavila tekom preteklih let.
Na seji sveta je sodeloval tudi državni svetnik Franjo Naraločnik, ki je izpostavil zgledno sodelovanje velenjske občine, ki zna prisluhniti tudi drugim občinam Savinjsko-šaleške pokrajine. Poudaril je, da je ustanovitev pokrajin nujna zaradi decentralizacije in skladnega razvoja vseh pokrajin. V podobni obliki bodo sprejet sklep obravnavali tudi sveti ostalih občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline.
Sprejet sklep je Mestna občina Velenje že posredovala državnemu svetu, ki vodi postopke priprave pokrajinske zakonodaje. Ker občine Saša regije v oblikovanje pokrajinske zakonodaje niso bile vključene, je velenjski župan Peter Dermol napovedal posvet županov Saša regije, na katerega bodo povabljeni predstavniki strokovnjakov, ki so pripravljali pokrajinsko zakonodajo.	LKK
Bojan Šrot: Ljudje imajo dovolj
po
itičnih prepirov
CELJE - Pred kratkim je v javnosti na velik odmev naletela napoved ustanovitve novega političnega gibanja Povežimo Slovenijo. V videopredstavitvi nove oblike povezovanja na slovenskem političnem prizorišču je med številnimi znanimi obrazi nastopil tudi celjski župan Bojan Šrot.
V pogovoru za našo medijsko hišo o motivih za podporo projektu Povežimo Slovenijo je poudaril, da je bilo v javnosti napačno razumljeno, da gre za podporo Celjske županove liste, stranke, s katero je
v Celju zmagal na zadnjih lokalnih volitvah, ampak za njegovo osebno podporo projektu.
»Prepričan sem, da je v politiki dobro, če se ljudje znajo povezovati, in da je dobro, da se povezujejo manjše stranke, ki v našem volilnem sistemu težko pridejo v državni zbor. Mislim, da bo takšen način delovanja v politiki ljudem všeč, saj imajo včasih že vrh glave nepotrebnih političnih prepirov. Nenazadnje povezovanje in medsebojno spoštovanje, poslušanje drug drugega, konstruktivno sodelova-
nje daje dobre rezultate, kar se kaže tudi v Mestni občini Celje, kjer se že dvajset let ne delimo na neko formalno pozicijo in opozicijo, ampak konstruktivno sodelujemo in drug drugega spoštujemo. Mislim, da je to tisto, kar trenutno v slovenski politiki še najbolj manjka,« je povedal Bojan Šrot.
Ob tem je celjski župan povedal, da ne namerava kandidirati na dr-žavnozborskih volitvah, ki bodo prihodnje leto.
Daljši pogovor z Bojanom Šrotom o njegovih pogledih na ustanovitev gibanja Povežimo Slovenijo je na naši spletni strani.
RG
Dermol podpredsednik združenja
Na 30. redni skupščini Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) je bil kot novi predsednik združenja izvoljen Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Kranj. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je bil imenovan za podpredsednika združenja. Mandatna doba je dve leti.
združenje bo še naprej namenjalo poudarek izboljšanju sistema financiranja občin na način, da mestne
občine ne bodo več prikrajšane. S povprečnino se v okviru trenutnega sistema namreč mestnim občinam ne zagotovi dovolj sredstev za pokrivanje stroškov izvajanja zakonsko določenih nalog. Prav tako si bo prizadevalo za neprekinjeno nadaljevanje mehanizma CTN in za ustrezno stopnjo sofinanciranja evropskih projektov vseh mestnih občin.
LKK
4
GOSPODARSTVO
Kam bodo odtekli viški piva?
Pivovarji na robu obupa. Jim bo vlada prisluhnila?
Združenje slovenskih pivovarn vlado poziva k nujni pomoči pivovarjem za preživetje. Kot so poudarili v pismu, ki so ga naslovili na predstavnike vlade in poslanske skupine, je pivovarstvo zaradi epidemije covida-19 ena najbolj prizadetih gospodarskih panog pri nas. Ob tem izpostavljajo, da dosedanja državna pomoč ne zadostuje, da bi pivovarji, predvsem manjši, preživeli. Vlado pozivajo k takojšnjim ukrepom, med drugim predlagajo opustitev trošarin na alkohol v letu 2021.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
»Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da trenutni paketi pomoči pivovarjem nikakor ne bodo mogli pomagati. Ker sta obstala gostinstvo in turizem, so tudi pivovarji obstali - predvsem majhni. Da bodo lahko ob ponovnem odprtju gostinstva in turizma začeli takoj nemoteno delovati in da bi bilo okrevanje hitro, potrebujejo ustrezno podporo,« so navedli v združenju, ki deluje pod okriljem Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). V nadaljevanju navajajo, da je ekonomsko stanje
malih pivovarjev zaskrbljujoče. »Večina malih pivovarjev je zelo povezana s prodajo gostinstvu in na različnih dogodkih. Ob popolnem zaprtju teh prodajnih poti lahko že zdaj beležimo polovični padec prodaje malih pivovarjev. Nekateri pivovarji, predvsem tako imenovani go-stilničarski pivovarji, beležijo še večji padec prodaje, saj za njih trgovina ne predstavlja možnosti prodaje.«
Po podatkih Fursa se število pivovarjev še ni zmanjšalo; v novembru 2020 je bilo v Sloveniji registriranih 107 trošarin-
skih zavezancev za pivo. V to številko sodijo vsi proizvajalci, ki letno proizvedejo več kot 500 litrov piva. »Kako močno je kriza udarila male pivovarje, bomo videli šele v prihodnjih mesecih, tudi v odvisnosti od tega, kako dolgo bo trajala pandemija in kako dolgo bo omejeno druženje, s katerim je prodaja piva močno povezana,« pravijo v združenju, kjer poudarjajo, da trgovina ne more
prevzeti prodaje v gostinstvu in na dogodkih. Spletna prodaja, ki so jo mnogi pivovarji začeli intenzivno graditi, potrebuje kar nekaj časa za uveljavitev in prinaša mnoge nove izzive.
Nižje trošarine na alkohol?
Pivovarji vladi poleg letošnje opustitve trošarin na alkohol za naslednja leta
Zaradi epidemije je na trgu in na zalogi pri pivovarjih vsaj 100 tisoč litrov piva s pretečenim rokom uporabe.
predlagajo generalno znižanje trošarin, a tudi poplačilo odprtih terjatev do gostinskega sektorja, nadomestilo za izdelke s pretečenim rokom trajanja, ker je sektor gostinstva in turizma zaprt, ter povrnitev fiksnih stroškov obratovanja.
»Mali pivovarji še vedno menijo, da je najbolj učinkovita oblika pomoči oprostitev trošarine v tem letu. S tem se bodo vsaj za nekaj časa izenačili z drugimi sektorji, ki trošarin na alkohol ne plačujejo. Ker bo okrevanje trajalo vsaj nekaj let, je treba razmišljati o sistemu trošarin tudi za naprej,« pojasnjujejo v združenju.
Ob tem v združenju dodajajo, da so terjatve do gostincev po prvem valu epidemije še vedno odprte, in pivovarji se zavedajo, da tudi po odprtju gostinstva in turizma še nekaj časa ne bodo sposobni redno plačevati prevzetega blaga.
To je dodaten element, ki posebej malim pi-
vovarskim podjetjem, ki so v večinskem delu vezana na gostinsko dejavnost, ne prinaša upanja za hitro okrevanje.
Odprti računi in nepopito pivo
»Kljub razumevanju in želji po sodelovanju z vsemi partnerji v pivovarsko-gostinski verigi, vrednosti nepoplačanih terjatev pivovarji vendarle ne morejo prevzeti nase. Ocenjujemo, da je odprtih terjatev približno 300 tisoč evrov, in to takšnih, za katere že lahko rečemo, da jih pivovarji ne bodo mogli izterjati,« navajajo v Združenju slovenskih pivovarn.
Kot navajajo, je zaradi epidemije na trgu in na zalogi pri pivovarjih vsaj 100 tisoč litrov piva s pretečenim rokom uporabe. Gre za pivo v sodčkih, ki je bilo namenjeno gostinskemu sektorju in neposredni prodaji. Pivovarji predlagajo oprostitev trošarin in nadomestilo za uničenje za to blago.
»Napovedi za letos so zelo nehvaležne. Vse je v veliki meri odvisno od razpleta epidemije. Jasno je, da ponovni zagon in okrevanje ne bosta lahka in da brez resne specifične pomoči države ne bo mogoče preživetje naših pivovarjev. Samo enkratni ukrepi namreč ne zaležejo. Potrebna bo dolgotrajnejša učinkovita in ciljna pomoč vsem povezanim v verigi,« menijo v Združenju slovenskih pivovarjev, ki je od konca leta 2019 del Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Pitje kraft piva je družaben dogodek
Med tistimi, ki komaj čakajo na ponovno odprtje gostinskih lokalov in dovoljeno druženje, čeprav v omejenem obsegu in ob upoštevanju varnostnih ukrepov, sta tudi glavni pivovar Savinjske pivovarne Clef iz Arje vasi Matevž Gobec in direktor podjetja Jure Gobec. Kot pravi slednji, je zaradi epidemije in zaprtja gostišč ter prepovedanega druženja vsa pivovarska panoga na velikem udaru.
Kratf piva so višjega kakovostnega in s tem tudi cenovnega razreda in tako so že v osnovi namenjena ljubiteljem piva in kulinarike, ki uživajo ob spoznavanju drugačnih okusov.
»Kraft piva niso namenjena opijanju. Iz tega sledi, da je pitje kraft piv predvsem družaben dogodek,« pravi Jure Gobec.
Kako ste v teh časih prilagodili proizvodnjo? Kakšni so obeti za letos?
Po relativno uspešnih poletnih mesecih sta vse, tako gostince kot pivovarje, presenetila rast okužb in hitro zaprtje lokalov. Proizvodnje večina pivovarjev ni uspela pravočasno zmanjšati in so večini ostale na zalogi precejšnje količine piva. To predvsem velja za sodčke, namenjene točenemu pivu v gostinstvu. Ker ima kraft pivo, ki je nepasterizirano in nefiltri-
rano, bistveno krajše roke uporabe kot industrijska piva, bo to pivo večinoma neuporabno.
Letošnje poletje bo ob očitni prekuženosti prebivalstva in dodatnem precepljenju najbrž zelo podobno lanskemu. Prebivalstvo je željno druženja, zato pričakujemo pivovarsko uspešno poletno sezono. Na žalost ne moremo predvideti, kdaj se bodo ukrepi sprostili, da bi lahko pravilno in pravočasno načrtovali proizvodnjo varjenja piva, ki zahteva svoj čas. Pričakujemo tudi, da bodo zaradi posledic zaprtja nekateri gostinci propadli, tisti, ki se bodo uspeli obdržati, bodo gotovo v finančnih ter kadrovskih
Ekipa Clef pivovarne že komaj čaka, da se življenje vrne v normalne tirnice. Ker pričakujejo dobro poletno sezono, se nanio pripravliaio že danes. (Foto: Andraž Pura - GrimA)
težavah, kar bo dodatno oteže-valo tudi poslovanje pivovarn.
Kako vam pomaga država?
Pivovarska industrija je državne pomoči deležna v enaki meri kot vsa druga podjetja. Kljub temu da je večina naših strank prisilno zaprta, nismo deležni nikakršnih dodatnih pomoči, kot so jih nekateri drugi sektorji (turizem) ali recimo vinarji. Vinski sektor je tako že prej bil obravnavan privilegirano glede na pivovarski, saj je oproščen plačevanja trošarin, manjši vinarji pa v okviru kmetijskih gospodarstev lahko vino celo prodajajo brez DDV. V času epidemije so bili vinarji deležni tudi pomoči pri skladiščenju vina in subvencij za interventno destilacijo vina. Prav tako so za vinarje ustaljene pomoči za obnovo vinogradov kot tudi za promocijo vin na zunanjih trgih EU.
Trošarine naj bi bile nekakšna dodatna zavora proti prekomernemu uživanju alkohola. Pivovarji razumemo ta argument, vendar naj bodo potem trošarine enake za vse alkoholne pijače. Tako pa je vinski sektor v privilegiranem položaju na trgu, kar predstavlja tudi nelojalno konkurenco pivovarjem. Naslednji argument lobistov vinskega sektorja je, da je veliko kmetij odvisnih od prihodkov iz vinogradov ter da vinogradi predstavljajo kulturno dediščino. A enako velja za slovenski hmelj. Hkrati je Slovenija v svetovnem merilu veliko pomembnejša pridelovalka hmelja kot grozdja. V tej luči lahko razumemo pivovarstvo kot pomemben del promocije hmeljarstva in omogočanja dodatne turistične ponudbe.
Kar predstavljamo si, kako bi bilo, če bi poskušali izenačiti trošarine pri pivu in vinu. Vinarji bi gotovo zagnali vik in krik. Podporo pa bi ji nudili tudi župani in poslanci iz vinskih regij. Tudi poslanci in župani iz hmeljarskih regij bi se morali ustrezno zavzeti za pivovarje. S tem bi se zavzeli tako za delovna mesta kot za hmeljarstvo ter hmeljarske regije kot turistične destinacije. Poziv velja predvsem za Savinjsko regijo.
Ste v tem času vzpostavili nove prodajne kanale, poiskali nove trge?
Smo mlada pivovarna, pivo smo namreč začeli variti šele spomladi 2019. Kljub začetnemu utiranju poti na trg in zdaj še epidemiji smo uspeli prihodke v drugem letu poslovanja podvojiti. S 100 tisoč evrov v letu 2019 na 200 tisoč evrov v letu 2020. Ker nismo poslovali celo leto 2019, je bolj primerna primerjava za obdobje julij-december, kjer smo povečali prihodke za skoraj 40 odstotkov. To nam je uspelo z iskanjem novih prodajnih poti v večjih trgovskih verigah. Tako je pivo Mi2, ki ga proizvajamo in promoviramo z legendarno skupino Mi2, postalo najbolj prodajano kraft pivo v eni znanih slovenskih trgovskih verig. Veliko smo vlagali tudi v digitalno promocijo in internetno trgovino. Tako smo s trdim delom in trudom vseh zaposlenih uspeli kljub epidemiji in zaprtju večine naših kupcev v gostinstvu dvigniti prihodke. Ob tem naj malo
žalostno pripomnim, da smo zaradi dobrega dela po stari slovenski navadi kaznovani. Zaradi povečanja prihodkov namreč nismo upravičeni do kritja fiksnih stroškov. Če bi preprosto zaprli pivovarno, bi bili do pomoči upravičeni.
Kolikšna je letna proizvodnja v vaši pivovarni? Koliko piva boste predvidoma zvarili letos?
Optimistično pričakujemo bolj »normalno« poletje in jesen in tako v tem letu načrtujemo dvig prodaje za približno 50 odstotkov. Malih pivovarn je v Sloveniji že več kot 100, zato lahko pričakujemo, da bodo obstale samo pivovarne, ki lahko ponudijo kakovostna piva po primerni ceni. Izbor se je začel že pred pojavom epidemije, saj je nekaj pivovarn že bilo prisiljenih zapreti svoja vrata. Epidemija in z njo povezana ekonomska kriza bosta ta proces samo pospešili. Za obstanek na trgu so potrebna stalna vlaganja v znanje in tehnologijo. V Savinjski pivovarni smo zimo in epidemijo izkoristili za preizkuse novih receptur in tehnoloških postopkov, izvedli smo investicijo v polnilno linijo in potrojili hitrost. Izboljšali in pohitrili smo proces etiketira-nja. Do pozne pomladi bomo izvedli še investicijski projekt, s katerim bomo še dodatno izboljšali kakovost in obstojnost piva brez uporabe pasterizacije ali filtracije. S procesoma pasterizacije in filtracije je sicer možno obstojnost piva bistveno izboljšati, vendar s tem izgublja polnost in postaja vedno bolj industrijsko. Skupne »zimske« investicije v tehnologijo bodo presegle 50 tisoč evrov.
Jure Gobec: »Kraft piva niso namenjenega opijanju. Iz tega sledi, da ie pitie kraft piv predvsem družaben dogodek.«
GOSPODARSTVO
5
Z vsakim dnem zaprtja slabši obeti
»Država pozablja, da smo delovni ljudje (govorim na splošno, ne samo o pivo-varjih) in da želimo delati, ne pa čakati na usmiljenje države,« pravi Luka Rojnik, lastnik in direktor Pivovarne Green Gold. Mladi in zagnani ekipi pivovarjev je v nekaj letih uspel preboj v tujino, spomladi je uspela vzpostaviti spletno trgovino, njihova piva je mogoče najti na policah vseh večjih trgovcev. Klub temu je upad prodaje zaradi zaprtja v gostinstvu in turizmu precejšen.
Čeprav za obstoj pivovarne iz osrčja Savinjske doline ni strahu, je njeno poslovanje zelo oteženo, saj največ prihodkov ustvari na področju gostinstva in turizma, ki je še vedno zaprt. »V Pivovarni Green Gold glede na znana dejstva zavzemamo stališče, da je treba gostinske lokale odpreti, saj je več kot očitno, da niso bili vir okužb. Okužbe so se širile kot posledica zaprtja lokalov, saj se ljudje v teh časih družijo >na šverc<, v malih garažah ali natlačeni v zidanicah. Prav tako je po naših opažanjih narasla prodaja alkohola na črno, kar je za nas nelojalna konkurenca,« pravi Luka Rojnik in dodaja, da so obeti za letos z vsakim dnem zaprtja slabši. V pivovarni, ki jo vodi, so se na trenutne razmere prilagodili tako, da so precej zmanjšali proizvodnjo, prav tako ne varijo sezonskega piva.
Lani so v Šempetru proizvedli približno 2.400 hektolitrov piva, letos si želijo vsaj tri tisoč hektolitrov. »To bo ob trenutnih ukrepih verjetno nemogoče,« ugotavlja sogovornik. »Lani smo imeli v primerjavi z letom 2019 za 15 odstotkov nižje prihodke, upoštevajoč, da smo v začetku leta 2020 zaposlovali in širili prodajo, je realen upad skoraj 50-odstoten,« razlaga. Pivovarna trenutno od države prejme nekaj denarja, a kot pravi sogovornik, je to »bolj
Luka Rojnik (Foto: SHERPA)
za životarjenje kot karkoli drugega«. Ob tem Rojnik razkriva, da se pivovarji pogovarjajo tudi o morebitnem protestu, pri katerem upajo, da jih bodo podprli tudi gostinci.
»V gostilnah so se ljudje držali ukrepov. V garažah se jih očitno ne. Zato odpri-mo lokale in se nehajmo >na šverc< družiti po garažah in zidanicah,« pravi Luka Roj-nik.
V zadnjih letih so v Pivovarni Green Gold beležili precejšnjo rast prodaje in proizvodnje, zato vsi, ki so vpeti v posel, trenutno stanje težko opazujejo. A Rojnik kljub vsemu ostaja optimist in verjame, da bodo tudi to krizo prebrodili brez večjih poslovnih prask. Optimizem izhaja tudi iz tega, da so že pred začetkom koronakrize uspeli prodreti na številne tuje trge. Nove trge osvajajo tudi zdaj, ko so gostilne zaprte in je v pivovarni veliko bolj mirno, »V letu 2020 smo začeli izvažati v Švico, Združeno kraljestvo in Španijo. Veliko je zanimanja za naše pivo, vendar imajo tudi v drugih državah zaprte lokale. Tako je precej posla >na ča-kanju<, kar pomeni, da naše prihodnje stranke čakajo na odprtje gostiln v njihovih državah. Letos smo začeli izvažati tudi v Izrael.«
Novi prodajni kanali in poslovne povezave
Koronakriza je najbolj prizadela mikropivovarne, ki so svoja »specialna« piva ponujale predvsem v gostinskih lokalih in na prireditvah. Med tistimi, ki so bili prisiljeni v zadnjem letu iskati nove poti in načine, kako priti do ljubiteljev piva, so tudi ustvarjalci celjskega piva Protagonist.
»Tudi nam, protagonistom, koronakriza ni prizanesla. Zaradi dvakratnega zaprtja gostinskih lokalov in zmanjšanja oziroma odpovedi več dogodkov v preteklem letu smo se morali hitro prilagoditi in poiskati druge prodajne kanale ter iskati nove poslovne povezave,« pravi Tatjana Rajh. »Če smo pred krizo večino piva prodali gostinskim lokalom in samostojno na dogodkih, smo v času krize prodajali predvsem končnim kupcem.«
V prazničnih decembrskih dneh se je njihovo pivo znašlo v marsikaterem gospodinjstvu. Z darilnimi paketi so uspeli nagovoriti tako lokalne organizacije in podjetja, ki so pakete s pivom Protagonist ponudili kot novoletna darila sodelavcem in strankam, kot tudi pivoljubce, ki protagonista že poznajo iz gostinskih lokalov in specializiranih trgovin s pivom. »V letu 2020 smo seveda prodali manj piva, kot smo načrtovali, in potrebni bodo odpisi pretečenih zalog. Smo pa imeli več časa za razvijanje receptov za nova piva, ki jih bomo predstavili v letu 2021,« razkrije Rajhova, ki v prihodnost zre optimistično. »Kaj nas čaka v prihodnosti, lahko le ugibamo, a smo optimistični, saj vemo, da imamo v gostinskih lokalih in trgovinah, v katerih prodajajo naše pivo, zanesljive partnerje, in prepričani smo, da bomo skupaj iz trenutne krize izšli še močnejši,« zaključi.
Družba Voc Ekologija iz Šentjurja se je pritožila na sklep o prodaji kamnoloma v Veliki Pirešici
Bi šentjursko podjetje res bilo oškodovano?
Celjsko okrožno sodišče je sledilo predlogu stečajne upraviteljice Milene Sisinger in sprejelo sklep o prodaji kamnoloma v Veliki Pirešici, ki je del stečajne mase CM Celje. Po pričakovanju se je družba Voc Ekologija, ki ima v kamnolomu največ ločitvenih pravic, nanj pritožila. Tako kot je vložila pritožbo že na predlog prodaje, ki jo je sodišče v celoti zavrnilo. Voc Ekologijo najbolj moti predlagana izklicna cena, a tudi sicer prodaji nasprotuje in jo označuje kot »poskus oškodovanja glavnega ločitvenega upnika«.
JANJA INTIHAR
Kdaj bo lahko razpisala dražbo, upravitelj ica Milena Sisinger še ne ve. Vse je odvisno od tega, kako hitro bo o zadevi odločilo višje sodišče in kako bo odločilo. Če bo pritožbo Voc Ekologije zavrglo, bo lahko končno razpisala dražbo. V najboljšem primeru, pravi, bi lahko bila dražba spomladi. Vsekakor časa ni več veliko, še dodaja Sisingerjeva, ker se državna koncesija za rudarjenje v kamnolomu izteka. Če ji do takrat, ko ne bo več veljala, kamnoloma ne bi uspelo prodati, CM Celje kot družba v stečaju ne bi mogel prositi za podaljšanje koncesije in bi moral sam poskrbeti za sanacijo kompleksa. To bi stalo najmanj 900 tisoč evrov. Koncesija za rudarjenje je
bila tudi eden od poglavitnih razlogov, da se je odločila za nov predlog prodaje, kljub temu da lastninska pravda z državo še ni končana. Kot je znano, je republiški sklad kmetijskih zemljišč leta 2017 vložil tožbo za ugotavljanje lastninske pravice za malo več kot polovico kamnoloma. Milena Sisinger je prepričana, da bo kamnolom takrat, ko bo dobila zeleno luč za dražbo, zelo hitro prodala, saj je zanimanja za njegov nakup veliko.
Stečajna upraviteljica bo kamnolom, ki meri malo več kot 48 hektarjev, s stavbami in z opremo poskušala prodati za najmanj 13,7 milijona evrov.
Za kamnolom
najmanj 13,7
milijona evrov
Milena Sisinger bo kamnolom, ki meri malo več kot 48 hektarjev, s stavbami in z opremo poskušala prodati za najmanj 13,7 milijona evrov. Kompleks, ki je največje premoženje propadlega CM Celje, je bil med prvimi nepremičninami, za katere je želela čim prej najti nove lastnike, a ji bo to očitno uspelo šele ob koncu stečajnega postopka.
Prvo dražbo je razpisala že leta 2013, izklicna cena je bila takrat 15,3 milijona evrov. Na naslednji dražbi je cena padla na 9,5 milijona evrov, vendar kupcev kljub temu spet ni bilo. Neuspešno je bilo tudi neza-vezujoče zbiranje ponudb, kasnejši poskusi prodaje so propadli, ker se z njimi niso strinjali upniki, predvsem Voc Ekologija, ki je upniški status pridobila z odkupovanjem terjatev. Nato je prodaja zaradi zapletov, ki jih je z lastninsko tožbo povzročila država, zastala za dlje časa. Čeprav pravda z državo še ni končana, je stečajna upraviteljica pripravila nov predlog prodaje. Premoženje bo prodajala kot celoto, vendar je zaradi preglednosti in da ne bi bilo nepotrebnih nesporazu-
mov, predlog prodaje razdeli v dva dela. V enem so nepremičnine, za katere lastninsko pravico uveljavlja sklad kmetijskih zemljišč, v drugem so parcele in premičnine, ki niso vključene v lastninsko pravdo.
Vsi za, le Voc
Ekologija proti
S takšnim predlogom sta se strinjala upniški odbor in tudi država, Voc Ekologija ga je zavrnila in predlagala ustavitev prodaje, ki jo označuje kot prodajo na silo in celo kot poskus oškodovanja glavnega ločitvenega upnika. V svojem mnenju je kot poglavitni razlog svojega nasprotovanja izpostavila predvsem novo oceno vrednosti kamnoloma, kar posledično pomeni - in tako ugotavlja tudi sodišče -da nasprotuje višini predlagane izklicne cene. V Voc Ekologiji so prepričani, da nova cenitev ni bila potrebna.
Če se družba Voc Ekologija (pri kateri je, mimogrede, poleg sina in hčere Romana Moškotevca kot solastnik končno uradno naveden tudi Janez Škoberne) ne bi pritožila na sklep sodišča o prodaji, bi kamnolom lahko dala na dražbo že konec marca, je prepričana Milena Sisinger.
»Po ponovnem odprtju se bodo karte na novo premešale«
Med bolj priljubljenimi pivi, ki jih ni mogoče kupiti v trgovini, je celjski SociallST, ki ga varijo v Fabriki piva. Ta sicer deluje pod okriljem podjetja Cent si, ki se ukvarja z informacijsko tehnologijo. Čeprav je varjenje piva za računalniške programerje predvsem konjiček, jih je trenutna situacija močno prizadela.
»Naše pivo točijo in prodajajo prodajamo nikjer razen na se-izključno v gostinskih obratih, dežu podjetja. Imamo to srečo, tako da ga v tem trenutku ne da se je Social1ST tako priljubil
našim zvestim kupcem, da določeno količino prodamo, vendar je to vseeno zanemarljivo v primerjavi s količino pred zdravstveno krizo,« pravi Vladimir Tkalec, direktor krovnega podjetja in eden od treh pivovarjev.
Fabrika piva je tako imenovana nomadska pivovarna,
Najboljši pivovarji med programerji in najboljši računalničarji med pivovarji: Dejan Mauer, Marko Dorn in Vladimir Tkalec. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
0NIETRY
kar pomeni, da svoje pivo vari v najetih prostorih. Celjani že nekaj časa zelo dobro sodelujejo s Savinjsko pivovarno Clef. »Sicer imamo tudi sami tehnologijo za varjenje piva, a jo uporabljamo za izdelovanje novih vrst piva. Eden takšnih je bil tudi stout Ideal1ST, ki ga zaradi zaprtja gostinskih obratov trenutno ne varimo,« pojasni Tkalec.
Sogovornik meni, da bodo gostinski obrati začeli s polno paro obratovati približno maja, ko se bo tudi zanje začela prava sezona. A se zaveda, da izpada prodaje zaradi večmesečnega popolnega zaprtja tudi z nadpovprečno poletno sezono ne bodo mogli nadomestiti. Kot pravi Tkalec, so izgube tudi finančne. Te za zdaj še nekako uravnavajo z delom osnovnega podjetja, kjer prav tako beležijo izpad dohodka, saj so določene tehnološke storitve, ki jih izvajajo, prav tako vezane na sektor gostinstva in turizma. A kljub vsemu o tem, da bi pi-vovarstvo povsem opustili, ne razmišljajo. »Varjenje piva je naš konjiček. Pravzaprav je to najboljši konjiček na svetu in ga zagotovo ne bomo opustili. A se zavedamo, da se bodo po odprtju lokalov karte na novo premešale,« zaključi Vladimir Tkalec.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Burno o sobivanju industrije in stanovalcev Delavske ulice
CELJE - Mestni svet podprl OPPN, ki omogoča širitev Emo Orodjarne
Obravnava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) GAS 5, južni del, na zadnji seji celjskega mestnega sveta, je ponovno navrgla zapleteno problematiko težavnega sobivanja gospodarske družbe Emo Orodjarna in stanovalcev Delavske ulice. Te že leta motijo hrup in tresljaji, ki jih povzroča stiskalnica v bližini njihove stavbe, zato na tem območju zahtevajo ureditev težkih življenjskih razmer in rešitev svojega položaja. O tem je svetnikom na seji spregovoril tudi predstavnik stanovalcev Štefan Plavčak. pred stavbo Mestne občine Celje je sprejemu OPPN prišla izrazit nasprotovanje tudi skupina stanovalcev Delavske ulice.
ROBERT GORJANC
Kot so v obrazložitvi zapisali v MOC, je območje dolgoročno namenjeno proizvodnim storitvenim dejavnostim. Zaradi strategije širitve podjetja Emo Orodjarna se je celjska občina odločila za spremembo sedanjega prostorskega dokumenta, da bi omogočila gradnjo novih proizvodnih objektov. Zaradi kabliranja nadzemnega daljnovoda vzhodno od Emo Orodjarne so zdaj namreč na voljo površine za gradnjo. Nov OPPN na tem območju omogoča tudi spremembo namembnosti gospodarskih objektov za poslovno, trgovsko in skladiščno dejavnost, za obstoječe stanovanjske stavbe pa je predvidena sprememba namembnosti v različne poslovne dejavnosti. Do uveljavitve teh sprememb je predvidena vzpostavitev zelenega pasu z zasaditvijo kot ograda med stanovanjsko stavbo in območjem proizvodnje.
V okviru javne razgrnitve, ki je bila prekinjena zaradi epidemije koronavirusa in se je nadaljevala po prvem valu (junija je bila izvedena tudi javna obravnava), je bilo podanih veliko pripomb in predlogov stanovalcev Delavske ulice.
Kdaj nov obračun pokojnine z dokupljeno dobo za čas služenja vojaškega roka?
Bralec Novega tednika, ki je že nekaj let upokojen, je na naše uredništvo naslovil vprašanje, kdaj bo dobil po novem obračunano pokojnino z upoštevanjem dokupljene dobe za čas služenja vojaškega roka. Za odgovor smo se obrnili na Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), kjer so nam posredovali odgovor:
Po Zakonu o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 139/20, v nadaljevanju ZPIZ-2H), ki se je skladno s 4. členom te novele začel uporabljati s 1. 1. 2021, se z dnem 1. 1. 2021 dokup,
Stanovalci neenotni glede prodaje in menjave stanovanj
Najbolj pogosto izražena zahteva pri pripombah je bila, da bi pred sprejetjem OPPN morali rešiti stanovanjski problem za približno 90 prebivalcev na naslovu Delavska
če je bil opravljen (plačan) do 31. 12. 2012, šteje kot pokojninska doba brez dokupa, če je bil zavarovanec upokojen po ZPIZ-2 oz. se šteje kot delovna doba, če je bil zavarovanec upokojen po ZPIZ-1.
Določba prvega odstavka 3. člena ZPIZ-2H določa, da zavod zavarovancu, ki je z dokupom pokojninske dobe do 31. 12. 2012 uveljavil pravico do pokojnine ali izplačilo dela pokojnine, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti na novo odmeri starostno pokojnino oz. odmeri starostno pokojnino namesto predčasne pokojnine z upoštevanjem te dobe kot pokojninske dobe brez dokupa. Nova odmera pokojnine bo pripadala zavarovancu od začetka uporabe tega zakona, to je od 1. 1. 2021. Ta določba se nanaša na upokojene po ZPIZ-2.
ulica 16 in 18, tudi z odkupom oziroma ureditvijo lastništva stanovanj. V stališču k pripombam so v MOC zapisali, da se je občina kot mediator-ka vključila v reševanje problematike odkupa stanovanj in da je na njeno pobudo Emo Orodjarna izrazila namero, da bo sodelovala pri odkupu bremen prostih stanovanj. V občini so ob tem navedli, da je bilo izvedenih 30 cenitev od 43 stanovanj in da 30 odstotkov lastnikov stanovanj ni oddalo nezavezujoče ponudbe za odkup, saj nekateri želijo izključno menjavo stanovanj. V občini tako ocenjujejo, da etažni lastniki niso enotni glede prodaje in menjave stanovanj in da stanovanjska stavba kot celota ni naprodaj. Poleg tega so bile ponudbe za odkup stanovanj, ki so jih stanovalci kupili še po Jazbinškovem zakonu, tudi neustrezne glede na dotrajanost stavbe.
Določba drugega odstavka 3. člena ZPIZ-2H pa določa, da zavod zavarovancu, ki je z dokupom zavarovalne dobe za študij in vojaški rok uveljavil starostno pokojnino po zakonu, ki je veljal do 31. 12. 2012, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti na novo odmeri starostno pokojnino z upoštevanjem te dobe kot delovne dobe. Nova odmera pokojnine bo pripadala zavarovancu od začetka uporabe tega zakona, to je od 1. 1. 2021. Ta določba se nanaša na upokojene po ZPIZ-1.
Zavod bo skladno z določbo prvega in drugega odstavka 3. člena ZPIZ-2H po uradni dolžnosti do 30. 6. 2021 izdal odločbo zavarovancem, ki so dokupili dobo do 31. 12. 2012, v kateri se bo dokupljena doba upoštevala kot pokojninska doba brez dokupa (upokojeni
Ministrstvo za okolje in prostor je sicer za to območje izdalo odločbo, da ni treba izdelati celovite presoje vplivov na okolje, pri čemer se je sklicevalo na mnenje ministrstva za zdravje in nacionalnega laboratorija za okolje in hrano. Glede na pripombe stanovalcev Delavske ulice 16 in 18 je MOC naročila dodatne ocene hrupa in tresljajev ob zdajšnjem stanju in predvidenih posegih, ki so pokazali, da ne gre za preseganje mejnih vrednosti hrupa in da pri nas nimamo normativov in zakonodaje, ki bi lahko merodajno celovito obravnavali vibracije.
»Razumemo konfliktno situacijo stanovanjske stavbe znotraj industrijske cone, vendar z določili novega OPPN ne poslabšujemo bivanja tamkajšnjih stanovalcev,« je ob koncu obrazložitve dokumenta povedala Alenka Cizej, vodja sektorja za prostorsko načrtovanje, promet in varstvo okolja
po ZPIZ-2) oz. se bo dokup študija in/ali vojaškega roka upošteval kot delovna doba (po ZPIZ-1 se je namreč dokup študija in/ali vojaškega roka upošteval kot pokojninska doba in ne kot delovna doba). Vsak primer bo zavod obravnaval individualno, saj ni nujno, da bo v vseh primerih zavarovancev, ki so dokupili dobo, prišlo do višje odmere pokojnine. Kot primer navajamo: če se je moški upokojil po ZPIZ-1 s 40 leti pokojninske dobe pred polno starostjo (polna starost je bila določena s prehodnim obdobjem in je po koncu prehodnega obdobja leta 2009 znašala 63 let) in je bil v zadnjih 24 mesecih najmanj 12 mesecev kot brezposelna oseba vpisan v katero od evidenc Zavoda RS za zaposlovanje, ni imel zmanjšanja pokojnine po 53. členu ZPIZ-1.	RG
Polemično o zapleteni problematiki
Razprava v mestnem svetu je bila precej burna. Svetnica DeSUS Brigita Čokl je dejala, da je v odloku pričakovala, da bo Emo Orodjarni postavljen pogoj, naj prestavi stiskalnico, ki je predmet vseh motenj, na drugo mesto v industrijskem območju, glede na to, da bo z novim OPPN imela možnost za širitev. Župan Bojan Šrot je na to odvrnil, da takšnega predloga ne more sprejeti in da občina s svojim odlokom ne more določati gospodarski družbi, kam bo znotraj tovarne postavljala stroje. Dodal je še, da je občina v okviru svoje mediatorske vloge opravila pogovore z Emo Orodjarno, kjer zatrjujejo, da stiskalnica ne povzroča hrupa in tresljajev, da jih prej vožnja tovornjakov. Po županovih besedah še za
-i
noben OPPN v občini ni bilo opravljenih toliko študij, presoj, pridobljenih mnenj. Glede odkupa stanovanj je dejal, da občina ne more drugače kot po tržni ceni kupovati v Delavski ulici, saj bi drugače negospodarno ravnala z javnimi sredstvi. Menil je še, da dokler bo stavba namenjena bivanju, da bi v trenutni situaciji lahko učinkovita ukrepa za boljše bivalne razmere predstavljali zvočna izolacija stavbe in morebitna postavitev protihrupne ograje. Matija Kovač (Levica) je odlok sicer označil kot strokovno neoporečen in ocenil, da je Emo Orodjarni težko verjeti, da bo z novim odlokom ravnala bolj prijazno do tamkajšnjih stanovalcev, če tega ni naredila v minulih dveh letih in tako tudi ni odstranila dveh šotorov ob stavbi, ki sta črna gradnja, dejavnost v njiju pa povzroča hrup.
Dodatno oktavo v polemič-nosti je sprožil sicer konstruktiven nastop Karmen Kozmus Ferjan (SDS), ki je dolgo živela v tej stavbi, v kateri še vedno živijo njeni starši. Zavzela se je za bivanju prijaznejšo ureditev tega okolja, na primer z zelenjem in igrali, in dodala, da ne nasprotuje razvoju in novim delovnim mestom.
Štefan Plavčak, predstavnik stanovalcev, je bil negativno presenečen nad njenim nastopom in polemika je prešla tudi na osebno raven. Ob tem, ko je še drugič v dveh letih v mestnem svetu nanizal celotno kronologijo prizadevanj za ureditev znosnejšega položaja stanovalcev in težav, ki jim jih povzroča Emo Orodjarna, je svetnike pozval, naj na podprejo potrditve OPPN.
A ti so odločili drugače in odlok sprejeli s 23 glasovi za in petimi proti.
Foto: SHERPA
Stanovalci Delavske ulice pred Narodnim domom kjer je bilo zasedanje celjskega mestnega sveta.
Modri telefon
Za krajevne skupnosti in gasilce
ROGAŠKA SLATINA - Predstavniki vseh treh krajevnih skupnosti v občini so konec januarja z županom mag. Brankom Kidričem podpisali letne pogodbe za financiranje njihovih dejavnosti. Slatinski župan je pogodbo podpisal tudi z gasilci, ki bodo za svoje delovanje imeli na voljo nekoliko več denarja kot lani.
Ne glede na zmanjšanje prihodkov občinskega proračuna zaradi epidemije koronavirusa občina ohranja višino sredstev, namenjenih financiranju krajevnih skupnosti. Slednjim je letos namenjenih 518.889 evrov. Denar je namenjen za zimsko in letno vzdrževanje cest, funkcionalne stroške ter stroške javne razsvetljave.
Za obvezno lokalno javno službo gasilstva v občini skrbijo štiri prostovoljna gasilska društva, pri tem sodeluje še Gasilska zveza Šmarje pri Jelšah. V občini opažajo, da gasilci ne opravljajo le nalog gašenja in reševanja ob požarih, temveč vedno pogosteje tudi naloge, povezane z zaščito in reševanjem ob naravnih nesrečah. V občinskem proračunu je za letos za področje pripravljenosti in delovanja sistema za zaščito in reševanje namenjenih 172.267 evrov, kar je 30 odstotkov več kot lani. Del teh sredstev bo namenjenih obnovi gasilskega doma PGD Sv. Florijan ter nakupu gasilskih vozil za PGD Steklarna Rogaška Slatina in PGD Rogaška Slatina. TS
IZ NAŠIH KRAJEV
7
CELJE, LAŠKO - Gradnja kolesarske povezave Rifengozd-Laško
Za letos napovedan občuten premik
Nadaljevanje gradnje kolesarske povezave Celje-La-ško, katere že zgrajen del od knežjega mesta do Rifen-gozda je bil dobro sprejet med ljudmi, je lani očitno delilo usodo negotovosti korononačasa, v katerem živimo. Tako kot se počasi, a vendarle približujemo koncu tega zahtevnega obdobja, bo tudi priljubljena kolesarska povezava v tem letu očitno doživela znaten premik, ko gre za nadaljevanje njene gradnje.
ROBERT GORJANC
Že ob snovanju povezave je bilo mogoče pričakovati, da bo izvedba odseka od Rifen-gozda do Laškega zahtevna, saj je kolesarskega steza v veliki meri predvidena vzporedno z reko Savinjo, kar otežuje pridobivanje vseh soglasij, kot povsod pa se
pojavlja tudi kakšen zaplet z lastniki zemljišč. Vse našteto seveda vpliva tudi na hitrost uresničevanja idejne zasnove, izvedbo projektnih rešitev, pridobivanje gradbenega dovoljenja ...
Po nekaj mesecih zastoja, ko se ta projekt ni premaknil
z mrtve točke, je v drugi polovici minulega leta vendarle prišlo do preboja. Septembra je bil namreč izveden terenski ogled zakoličene trase, na katerem so bili prisotni predstavniki Občine Laško, direkcij RS za infrastrukturo in vode (DRSI in DRSV), geodet in projektant ter posamezni lastniki zemljišč ob predvideni kolesarki.
»Na ogledu so bile predstavljene že pripravljene projektne rešitve za izvedbo (PZI) in morebitne možne spremembe zaradi posegov v zasebna zemljišča in pogojev DRSV glede potrebnih odmikov od vodnega sveta oziroma reke Savinje. Tako sta za letos predvidena do-
V duhu dobrih novic in napovedi za nadaljevanje gradnje odseka Rifengozd-Laško bo v občini Laško najbrž tudi več vneme in zadovoljstva pri pripravi tradicionalnega Pomladnega kolesarjenja, ki postaja že tradicionalen dogodek. Spomnimo, pred dvema letoma, ob prvi izvedbi dogodka, je bilo na novi brvi čez Savinjo tudi svečano odprtje odseka Tremerje-Rifengozd. Lani jo je projektu zagodla epidemija koronavirusa, za letos organizatorji upajo, da ne bo tako, saj se epidemija v zadnjih dneh vendarle nekoliko umirja. Letošnje pomladno kolesarjenje na kolesarski povezavi Celje-Laško in obratno z vstopnima točkama na Trubarjem nabrežju v Laškem in na parkirišču Zagrad v Celju je predvideno za 10. aprila od 9. do 13. ure. Pripravljajo ga Občina Laško, Stik, Kolesarski klub Laško, pri projektu sodeluje tudi Mesta občina Celje.
podlagi omenjene novelirane projektne dokumentacije bo naša direkcija zaprosila DRVS in druge pristojne ustanove za izdajo mnenj in soglasij. Agencija RS za okolje (Arso) je na podlagi predhodnega postopka s sklepom odločila, da ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja,« so pojasnili v DRSI.
Z razvojem dogodkov v zadnjem obdobju in napovedmi za letos, kar zadeva nadaljevanje gradnje povezave Ri-fengozd-Laško, je zadovoljen tudi Luka Picej, vodja režijskega obrata v Občini Laško
in predsednik Kolesarskega kluba Laško, ki je prav tako sodeloval na septembrskem skupnem »prebojnem« srečanju predstavnikov vseh vpletenih strani. »Na tem sestanku smo razčistili mnoge stvari in si ustvarili jasnejšo sliko o tem, kje so meje zasebnih in državnih zemljišč. Verjamem, da je to bil pomemben korak, ki je odprl pot za nadaljnje predvidene postopke v tem letu. Z njihovo uresničitvijo bomo že zelo blizu gradnji povezave Rifengozd-Laško, na katero v naši občini že nestrpno čakamo.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
končanje idejne zasnove in izdelava novelirane projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ter projekta za izvedbo (DGD, PZI). Sledili bodo pridobivanje manjkajočih zemljišč ter pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezne objekte in priprava razpisa za gradnjo kolesarske povezave na odseku Rifengozd-Laško,« so povedali v Direkciji za infrastrukturo, ki je investitorka projekta.
Zadovoljstvo v
občini Laško
Avgusta lani so nam v DRSI povedali, da imajo težave s pridobivanjem pozitivnega mnenja direkcije za vode. »Na
Prejemniki znani, podelitev preložena
Planinska zveza Slovenije (PZS) vsako leto z najvišjimi priznanji izrazi spoštovanje prejemnikom za njihovo dolgoletno neutrudno in predano prostovoljno delo v planinstvu. Med prejemniki so tokrat tudi trije planinci iz širše celjske regije.
Podelitev svečanih listin Planinske zveze Slovenije je bila sicer načrtovana že za minuli december, a zdravstvene razmere slavnostnega srečanja in predaje priznanj za zdaj še ne dopuščajo. Kljub temu se je PZS na daljavo poklonila in zahvalila tokratnim nagrajencem za njihovo dolgoletno prostovoljsko delo.
Tokrat je PZS podelila svečane listine osmim zaslužnim posameznikom, 16 planincem spominske plakete ob življenjskih jubilejih in šest priznanj za posebne dosežke.
Svečane listine PZS so med drugim prejeli Izidor Sodja, član PD Pošta in Telekoma Celje, Karel Žibert iz PD Šmartno ob Paki in Stanko Podmeninšek, član PD Ljubno ob Savinji.	LKK
Vlaganja v vodovod in internet
BISTRICA OB SOTLI - Za bistriškimi svetniki je obravnava prvega branja občinskega proračuna, ki bo na odhodkovni strani znašal približno 2,5 milijona evrov.
Občina bo letos med drugim poskrbela za hidravlično izboljšavo vodovodnega sistema. Gre za projekt, kjer sodeluje z brežiško občino ter s posavsko razvojno agencijo. Župan Franjo Debelak je pojasnil, da gospodinjstvom v občini Bistrica ob Sotli ob sušah zmanjkuje vode. Razlog za to se med drugim skriva v presihanju vodnih virov in v dotrajanem vodovodnem sistemu, ki ima velike izgube. Občina se bo, zahvaljujoč novemu projektu, lahko priključila bizeljskemu vodnatemu območju in bo bolje pripravljena na sušne čase. Projekt bo trajal dve leti ali še dlje.
Še en pomemben projekt je ureditev širokopasovnih internetnih povezav. Debelak ocenjuje, da ljudje takšno omrežje izjemno potrebujejo, kar se je še posebej izkazalo v času šolanja na daljavo. »Za ta projekt moramo pridobiti še soglasja vseh lastnikov zemljišč. Res upam, da s tem ne bo težav in da bodo ljudje projekt videli kot priložnost za večji dolgoročni razvoj našega območja.«
Dodal je, da si občani lahko obetajo še več projektov obnove cestne infrastrukture, sanacije posedov in plazov. Dejal je, da bo občina letos končala sanacijo enega od večjih plazov doslej. Čeprav je za to dobila delno državno sofinanciranje, je vrednost obnove nato krepko presegla začetne ocene in je precej denarja za ta namen namenila iz proračuna.
TS
Najboljša učna ustanova
ŠMARJE PRI JELŠAH -Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah je prejel naziv najboljše učne ustanove na primarni zdravstveni ravni za minulo leto. Omenjeni naziv mu je na podlagi ankete med spe-cializanti podelil Svet za izobraževanje pri Zdravniški zbornici Slovenije. Tovrstno priznanje je tudi zahvala zbornice za predano mentorstvo mladim specialistom.
Šmarski ZD je učna ustanova postal v letu 2017. Od takrat redno zaposluje pripravnike medicinske stroke, nudi študijsko prakso za dijake srednje zdravstvene šole in sodeluje z vsemi fakultetami po Sloveniji, je poveda-
Direktorica ZD Šmarje pri Jelšah mag. Jasna Žerak
la direktorica omenjene ustanove mag. Jasna Žerak. Trenutno imajo v tem zdravstvenem domu šest specializantov, trije specializirajo družinsko medicino, po eden ginekologijo, pediatrijo in klinično psi-
hologijo. Po besedah Že-rakove se jim bosta letos pridružila še dva speciali-zanta. V ZD imajo uvedeno tudi štipendijsko shemo. Trenutno štipendirajo pet študentov medicinske fakultete, tri po programu stomatologije, enega po programu družinske medicine in enega po programu usmerjenosti v pediatrijo. Tudi zaposlenim nudijo plačilo polovice stroškov študija ob delu. »Vlaganje v kader je zelo pomembno že danes. Še bolj pomembno bo v prihodnosti, saj gre za poklice, ki so deficitarni po vsej Evropi,« je povedala direktorica. Dodala je, da želi javni zavod, ki ga vodi in ki je leta 2018 prejel tudi naziv
družini prijazno podjetje, postati najbolj zaželen delodajalec, kar je zapisano tudi v viziji zavoda. Pomembna se ji zdi skrb za strokovni razvoj doma, v ospredje daje še dobre odnose z vsemi zaposlenimi v kolektivu. Omenjena ustanova skuša biti tudi družbeno odgovorna in sodeluje pri različnih projektih lokalne skupnosti. Priznanje, ki ga je zdravstvenemu domu podelila zdravniška zbornica, je po besedah Žerakove plod dolgoletnega dela vseh zaposlenih. Hkrati kaže, da ima ta javni zavod jasno vizijo, kakšna ustanova želi biti v prihodnosti.
TS, foto: Andraž Purg - GrupA
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Leta 1927 je švicarski industrialec na Polzeli začel plesti prve nogavice in s tem nesluteno odprl skoraj devet-
POLZELA - Nastajati je začel muzej nogavičarstva
Zgodba polzelske lastovke bo domovala
v muzeju
Ste vedeli, da je bilo eno od Bondovih deklet model za polzelske nogavice? Ali da je svoj čas v tovarni delovala celo fotografska sekcija? Takšne in drugačne zanimivosti bodo med drugim svoje mesto našle v novem muzeju nogavičarstva, ki bo posvečen več kot osemdesetletni zgodovini tovarne nogavic. Marsikdo namreč Polzelo pozna prav po nogavicah in njenem zaščitnem znaku - lastovki. Da ta pomemben del tega spodnjesavinjskega kraja ne bi počasi potonil v pozabo, so se v Ticu Polzela odločili, da bodo začeli zbirati gradivo in spomine o delovanju te nekoč pomembne tovarne, ki je v najboljših časih zaposlovala skoraj 1.400 ljudi.
ŠPELA OŽIR
Muzej nogavičarstva, ki naj bi vrata odprl prihodnje leto, bo v nekdanjem kmetijskem skladišču v bližini gradu Komenda. Občina Polzela je že odkupila zgradbo in nekaj reprezentativnih tovarniških strojev. »Smo v povsem začetnem delu zbiranja gradiva. Pogovarjamo se z ljudmi, ki so bili s tovarno močno povezani in nekaj vedo o njeni zgodovini ter delovanju,« pravi vodja Tic Polzela Damjan Jevšnik in dodaja, da so trenutno ukvarjajo z arhitekturnim in vsebinskim načrtovanjem.
Od avta do kajaka
Muzej, ki se bo razprostiral v dveh nadstropjih, bo razdeljen na dva zaokrožena vsebinska dela. V prvem sklopu bodo predstavili upravljavski vidik, kaj je tovarna izdelovala, kam je prodajala in po katerih izdelkih je bila najbolj prepoznavna. V ospredju drugega dela bodo zaposleni in njihovo doživljanje dela. Tovarna je bila namreč zelo vpeta v lokalno okolje in življenje Polzelanov. Z njeno pomočjo so gradili zgradbe, bdela je nad počitniškimi
nastanitvami v Piranu in Bohinju ter kasneje še v Čate-ških Toplicah. Organizirala je izlete in zagotavljala pestro društveno življenje. Društvo ljudske tehnike je imelo foto-sekcijo, medtem ko so imeli gasilci svoje gasilsko društvo. Marsikateri zaposleni se je v njej naučil voziti avto. Razpolagala je namreč z vozilom za učenje vožnje. Delavci so si dni celo nemalokrat popestrili z vožnjo s kajaki po bližnji Strugi. »Prepričan sem, da se za vsem tem skriva ogromno zgodb. Vzorec vsega tega dogajanja bi radi predstavili v muzeju,« še pravi Jevšnik.
Na sodoben način
V mislih imajo sodoben muzejski center, ki ne bo obsegal zgolj panojske razstave, temveč želijo z vsebinami vplivati na vsa čutila obiskovalcev. »Velik izziv bo to dolgo obdobje in vse to gradivo predstaviti na zanimiv, sodoben način. Dandanes smo ljudje kar malo razvajeni. Vsebine moramo zato ponuditi v takšni obliki, da bodo pritegnile čim širši krog ljudi,« navaja vodja turi-stičnoinformacijskega centra in dodaja, da želijo izbrskati
širši javnosti neznane zanimivosti. Ena takšnih je zagotovo, da je bila svoj čas model za polzelske nogavice mis Avstrije, ki je v filmu nastopala kot Bondovo dekle. Ciljajo na široko občinstvo, tudi na tujce, ki potujejo mimo Polzele. »Nenazadnje so zelo pomembni tudi domačini, za katere si želimo, da bi se dobro počutili v tem centru in da bi bila to njihova zgodba.«
Ustvarila »pegice«
Leta 1927 je švicarski in-dustrialec na Polzeli začel plesti prve nogavice in s tem nesluteno odprl skoraj devet-desetletno tradicijo tovarne nogavic z zaščitnim znakom Lastovka. Že pred drugo svetovno vojno je bilo zaposlenih 350 delavcev, ki so izdelali 1,8 milijona parov nogavic. V petdesetih letih je podjetje sledilo takratnim modnim smernicam in izdelalo prve nogavice iz umetne svile ter kasneje hlačne nogavice Peggy, ki so postale sinonim za kakovost hlačnih nogavic, ki jim je celo podarila ljubkovalno ime »pegice«. V tovarni je bilo največ zaposlenih leta 1990, in sicer 1.389.
Arnovski gozd se bo
V	V ■ ■ I
se siril
ŽALEC - Vse je pripravljeno za gradnjo komunalne infrastrukture v tretjem delu obrtno-poslovne cone Arnovski gozd. Pogodbo sta prejšnji teden podpisala župan Janko Kos in direktor podjetja KIT-AK Andrej Kitak.
Podjetje iz Rogaške Slatine bo začelo graditi julija letos, medtem ko naj bi bila infrastruktura dokončana predvidoma do spomladi 2023. V tem času bo zgradilo približno 800 metrov cest in vgradilo komunalno opremo ter odpeljalo približno 130 tisoč kubičnih metrov zemljine. S tem se bo poslovna cona v Arnovskem gozdu razširila proti zahodu in povečala za približno 11 hektarjev, od tega bo 8,5 hektarja namenjenih gradnji poslovnih zgradb. »Naša naloga je, da podjetnikom omogočimo osnovne pogoje za nadaljnje naložbe v Arnovskem gozdu. Zgraditi moramo vodovod, kanalizacijo, telekomunikacijske vode, elektro omrežje ceste, pločnike in razsvetljavo,« pravi župan Janko Kos, ki verjame, da jim bo s pomočjo evropskega denarja in denarja ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo to uspelo v naslednjih dveh letih. Celotno vrednost gradnje ocenjuje na približno tri milijone evrov, od tega pričakuje približno dva milijona sofinancerskega denarja. »S tem občina pomaga podjetjem, ki jim bodo na voljo cenejša komunalno urejena zemljišča. Zaradi pridobljenih evropskih in državnih sredstev bodo namreč morala plačati manj komunalnega prispevka,« še pravi Kos in dodaja, da ima občina z devetimi investitorji že podpisana pisma o nameri gradenj. Po projektu je predvideno, da bo do leta 2026 pozidanih 60 odstotkov zazidljivih zemljišč.	ŠO
Nad prostorsko stisko
ŽALEC - V I. OŠ Žalec se že več let srečujejo s prostorsko stisko. V vsem tem času štirje njihovi oddelki gostujejo v prostorih II. OŠ Žalec. Ker se tudi tam v zadnjih letih povečuje število učencev, dolgoročno gostovanje v njihovih prostorih ne bo več mogoče.
Prostorsko stisko I. OŠ Žalec bodo rešile štiri nove učilnice, ki jih bo pridobila s preureditvijo in z nadgradnjo predavalnice. Kot pravi ravnateljica Tatjana Žgank Meža, v šoli upajo, da bodo dokončane do jeseni. »V centralni šoli imamo velik priliv učencev priseljencev. Za te učence - trenutno jih je 120 - nova zakonodaja predvideva dodatne sistemske prilagoditve, ki so prav tako povezane s prostorskimi zmožnostmi.« I. OŠ Žalec trenutno obiskuje 715 učencev, od tega 51 v POŠ Gotovlje in 50 v POŠ Ponikva.	ŠO
Od začasnih namestitev do dnevnega varstva
ŽALEC, CELJE - V Domu ob Savinji Celje in v Domu Nine Pokorn Grmovje na Pernovem pri Žalcu so se razveselili denarja, ki so ga pridobili na razpisu za infrastrukturna vlaganja. Celjani so prejeli malo več kot 717 tisoč evrov, medtem ko so Žalčani dobili približno 500 tisoč evrov.
V domu ob Savinji, kjer imajo trenutno 252 postelj, bodo s pridobljenim denarjem uredili dodatnih šestnajst začasnih namestitev za starejše od 65 let. Gre za obliko institucionalnega varstva, namenjeno tistim starostnikom, ki zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, rehabilitacije po odpustu iz bolnišnice ali začasne odsotnosti svojcev potrebujejo celodnevno oskrbo. Infrastrukturni projekt naj bi bil končan junija prihodnje leto.
Dom Nine Pokorn Grmovje bo s pomočjo pridobljenih so-financerskih sredstev kupil in obnovil nepremičnino v žalski občini in obenem pridobil vozilo, ki bo služilo za prevoz oseb iz dnevnega varstva. To je tistih, ki še sicer ne potrebujejo celodnevne oskrbe. Žalčani načrtujejo varstvo za najmanj petnajst oseb. Program bi lahko v najboljšem primeru vzpostavili že v drugi polovici letošnjega leta.	ŠO
Za lažjo pot do novih metrov kanalizacije
Braslovški, polzelski in žalski župan so se prejšnjo sredo razveselili težko pričakovane odločitve službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Ta jim je odobrila približno milijon sofinancerskega denarja za gradnjo kanalizacije. Foto: Občina Braslovče
BRASLOVCE, POLZELA IN ŽALEC -Občine so se nedavno razveselile težko pričakovane odločitve službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Ta jim je za gradnjo kanalizacije v skupni vrednosti približno dva milijona evrov odobrila približno milijon sofinacerskega denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz proračuna Republike Slovenije.
Vse tri občine bodo zgradile kanalizacijo v skupni dolžini 3.450 metrov, na katero se bodo priključila nova gospodinjstva z 245 prebivalci. Občina Braslovče,
ki je imela vlogo vodilne partnerice in podpisnice pogodbe, bo s pomočjo pridobljenega denarja s kanalizacijo opremila Orlo vas in Parižlje. Braslovčani so za ta namen prejeli približno 485 tisoč evrov oziroma približno 51 odstotkov sofinancerskega denarja. Preostanek si bosta razdelili občini Polzela in Žalec. Polzelani bodo kanalizacijo gradili na Polzeli in Bregu, medtem ko bo Občina Žalec zanjo poskrbela na dveh območjih v Šempetru. »Za lokalno skupnost pridobitev denarja pomeni izredno velik uspeh, saj bi s samo lastnimi sred-
stvi svojim prebivalcem bistveno težje in kasneje zagotovili primerno oskrbo odvajanja in čiščenja odpadne vode s kanalizacijskim omrežjem, saj investicijskega denarja žal vedno primanjkuje,« so izpostavili v braslovški občini. V vseh treh občinah se bo gradnja začela že letos spomladi. Občini Braslovče in Polzela bosta projekt končali še letos, medtem ko ga bo Občina Žalec konec leta 2023. Trenutno s pomočjo javnega naročila izbirajo izvajalca za gradnjo kanalizacijskega omrežja.
ŠO
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Za tesnejše sodelovanje
VELENJE - Zdravstvena situacija v državi je med drugim odnesla tudi tradicionalno januarsko srečanje predstavnikov gospodarstva in lokalne oblasti. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je gospodarstvenike nagovoril s pomočjo dopisa, v katerem je navedel projekte s področja gospodarstva, s katerimi se občina trenutno ukvarja in ki lahko izboljšajo pogoje za njihovo poslovanje. Dermol poudarja, da so v lokalni skupnosti vedno pripravljeni prisluhniti težavam in predlogom, saj verjamejo, da lahko s sodelovanjem najdejo najustreznejše rešitve.
V Mestni občini Velenje je bilo po podatkih Statističnega urada RS novembra lani 14.749 delovnih mest in 14.096 delovno aktivnih prebivalcev. »To pomeni, da smo izrazito delovno aktivna občina,« poudarja župan, ki je med drugim v dopisu gospodarstvenikom poudaril, kako pomembno je čimprejšnje dokončanje projekta tretje razvojne osi. Kot pravi, je to ključno za nadaljnji razvoj in normalno ter učinkovito poslovanje podjetij. »Na delo v našo občino namreč prihaja kar 7.454 oseb iz drugih občin ali skoraj vsaka druga oseba se na delo v Velenje vozi iz drugih občin, največ iz Šoštanja, Žalca, Mislinje, Šmartnega ob Paki, Celja, Slovenj Gradca, Polzele, Mozirja, Braslovč, z Dobrne; iz Ljubljane približno 150 oseb.«
Glede na to, da dolino v prihodnjih nekaj letih čaka intenzivno obdobje prestrukturiranja, želi župan sodelovanje med gospodarstveniki, podjetniki in obrtniki ter lokalno skupnostjo še okrepiti in nadgraditi. »S tem namenom smo oblikovali nov urad za gospodarski razvoj in prestrukturiranje, s katerim bomo izboljšali poslovno okolje, okrepili privabljanje novih investitorjev, še nadalje uspešno pridobivali evropska sredstva za razvoj mesta in vodili prestrukturiranje naše premogovne regije,« pojasnjuje Dermol. Kot napoveduje, bo občina v Poslovni coni Stara vas predvidoma še letos z investitorji začela graditi pet proizvodnih hal. Tam bo deloval tudi industrijski inkubator, ki bo zagonskim podjetjem zagotavljali proizvodne prostore, kar bo spodbudilo investicijski ciklus in 50 novih delovnih mest letno.
Kot še napoveduje Dermol, bo občina v naslednjih letih pozornost namenila izobraževanju, tudi zato želijo v okviru prestrukturiranja obnoviti objekt Stare elektrarne, v njej naj bi zaživel center prihodnosti. »Velike gospodarske družbe zaposlujejo kar 80 odstotkov vseh zaposlenih v občini, preostali zaposleni so razpršeni po drugih dejavnostih. Te številke se bodo v naslednjih letih, desetletjih spremenile, saj je dolina na pragu prestrukturiranja premogovnih regij in zagotovili bomo, da bomo z novimi projekti ustvarili še več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.«	LKK
V	podporo podjetnikom nov portal
VELENJE - Na povabilo župana Mestne občine Velenje Petra Dermola so se konec minulega tedna sestali predstavniki podpornega okolja za gospodarstvo v občini, in sicer z željo, da bi poenotili stališča in ukrepe, ki bi pripomogli k boljši obveščenosti podjetnikov glede prijav na razpise, načinov spodbujanja podjetništva v občini ter spodbujanja zaposlovanja mladih diplomantov.
Dogovorili so se, da bodo vzpostavili skupen portal za javne razpise, na katerem bodo objavili aktualne razpise. Ti bodo razporejeni na podlagi ciljnih skupin (zagonska podjetja, obrtniki, mala in srednja podjetja). Portal bo omogočil, da bodo podjetniki lahko hitreje pridobili aktualne informacije.
V	proračunu je velenjska občina za leto 2021 za dodeljevanje finančnih spodbud za razvoj podjetništva namenila 100 tisoč evrov.	LKK
Varneje na obvoznico
ROGAŠKA SLATINA - Priključek lokalne ceste iz smeri krajevne skupnosti Sv. Florijan na obvoznico odslej omogoča preglednejše vključevanje vozil v Tuncovcu in izboljšan pretok prometa na obvoznici.
Občina Rogaška Slatina je pri prestavitvi priključka na odseku obvoznice v smeri proti Rogatcu sodelovala z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo. Vozišče državne ceste je bilo razširjeno, urejen je bil poseben pas za zavijanje levo, urejena je bila tudi cestna razsvetljava. Doslej se je lokalna cesta na državno priključila med dvorišči stanovanjskih hiš, zdaj je priključek odmaknjen od zgradb in tudi zato prispeva k varnosti stanovalcev in k boljši prometni varnosti. Vrednost izvedenih gradbenih del in dokumentacije znaša 221 tisoč evrov. Od tega je direkcija zagotovila 142 tisoč evrov, občina pa razliko v višini 79 tisoč evrov. Izvedena naložba pomeni izhodišče za nadaljevanje celovite prenove cestne povezave na odseku Tuncovec-Sv. Florijan.	TS
ŠENTJUR - Pahor o Ipavcih in odpiranju javnega življenja
»Na preizkušnji je naša človeška potrpežljivost«
Predsednik republike Borut Pahor je ob začetku leta Josipa Ipavca na povabilo župana občine Šentjur mag. Marka Diacija minuli petek obiskal Šentjur. Nacionalna televizija je posnela njegov nagovor za osrednjo občinsko prireditev ob kulturnem prazniku. Obiskal je še Osnovno šolo Hruševec in Vrtec Šentjur, kjer so ga zaposleni seznanili z izkušnjami ob ponovnem odprtju vzgojno-izobraževalnih ustanov.
TINA STRMČNIK
Vlada RS je na predlog Občine Šentjur letošnje leto razglasila za leto Josipa Ipavca. Predsednik republike se je seznanil z dejavnostmi, ki jih v tem letu z namenom obeleževanja pomena dela skladatelja, zdravnika in rodoljuba Josipa Ipavca načrtujejo v Šentjurju. Pred kipi skladateljev Ipavcev v Zgornjem trgu je posnel nagovor, ki bo del prireditve Divja roža in bršljan. Prireditev so v Šentjurju pripravili ob slovenskemu kulturnemu prazniku in 100. obletnici smrti Josipa Ipavca, posnela jo je RTV Slovenija. Borut Pahor je povedal, da je za to znamenito družino prvič slišal ob ogledu
nadaljevanke, ki jo je gledal kot otrok, nato pa v času izobraževanja in tudi političnega in javnega udejstvovanja. »Ipavci nas s svojimi pesmimi spremljajo skoraj na sleherni proslavi, tudi v predsedniški palači. Nekaj njihovih skladb, ki jih slišimo pogosto, imamo Slovenci za svoje in velikokrat pozabimo, da pripadajo Ipav-cem.«
Šentjurski župan Diaci je povedal, da je letošnje leto zelo pomembno za občino, saj je družina Ipavec veliko pripomogla k razvoju Šentjurju. »Na področju glasbene umetnosti so bili vsi Ipavci zelo dejavni. Predsednika re-
publike sem v Šentjur povabil, da bi tudi on pripomogel k prepoznavnosti Josipa Ipavca v državi.«
Poziv, da bi šole
ostale odprte
Ob obisku Vrtca Šentjur je Pahor pokramljal z malčki in jih povabil, naj ob ugodnejših epidemioloških razmerah obiščejo predsedniško palačo, ravnateljica Elizabeta Jelen pa ga je seznanila z izkušnjami ob ponovnem odprtju enot vrtca v občini.
»Mislim, da smo vsi presrečni, da se odpira javno življenje in z njim najprej in predvsem šole. To je dobro za otroke, s tem so zadovoljni starši, to je znak, da se razmere glede epidemije koronavirusa umirjajo in da se bo počasi odprlo tudi drugo javno življenje,« je dejal ob obisku OŠ Hruševec. Čeprav se ne želi vmešavati v odločitve pristojnih, se mu zdi prav, da je odpiranje javnega življenja primerno v tolikšni meri, da šole ostajajo, kolikor je le mogoče, odprte.
Ravnatelj OŠ Hruševec Šentjur Robert Gajšek je predsedniku pojasnil, da ta šentjurska osnovna šola zmore organizacijo pouka za učence prvega triletja. Zmogli bi tudi organizacijo pouka za učence od šestega do devetega razreda. »Večja težava je organizacija pouka za učence četrtega in petega razreda, saj na voljo nimamo dovolj učiteljev za podaljšano bivanje,« je povedal. Dodal je, da v prvem tednu februarja nihče od učencev ni bil okužen s koronavirusom, tudi pri testiranju zaposlenih ni bilo težav, upa pa, da bo na voljo kmalu cepljenje proti ko-ronavirusni bolezni.
»Zdržimo še nekaj
mesecev«
Podatki o število okuženih in hospitaliziranih v zadnjem času se Pahorju zdijo spodbudni. Po njegovih besedah nas navdajajo z upanjem, da smo priča koncu drugega vala in morda celo epidemije. Pri tem se mu zdi ključno cepljenje. Upa, da se bo zanj odločila večina prebivalstva. »Vsi smo utrujeni od te krize, na preizkušnji je naša človeška potrpežljivost. A zdravstveno osebje in drugi, ki so v prvih bojnih vrstah, so polni upanja in optimizma. Zdi se mi prav, da tudi drugi, ki nismo bili tako izpostavljeni, pokažemo svojo strpnost, potrpežljivost, da zdržimo še te zadnje mesece in razmeram primerno odpremo javno življenje. Življenje bo verjetno tudi po epidemiji prilagojeno razmeram.«
Spominski znaki za požrtvovalnost v boju proti covidu
ZREČE - V občini so posebna priznanja za požrtvovalnost v boju s korona-virosno krizo podelili trem zaslužnim posameznikom. Na predlog občine sta državni spominski znak prejela zreški župan Boris Podvršnik in poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Emil Mumel in na predlog Policijske postaje Slovenske Konjice tudi Marijan Jelenko.
Kot je bilo zapisano v obrazložitvi predloga, je župan Podvršnik že pred razglasitvijo pandemije sklical predstavnike večjih podjetij in turizma in jim
predstavil organizacijo občinskega štaba CZ in podporne službe za izvajanje ukrepov. Takoj ob razglasitvi pandemije je s pomočjo družbe Unior začel nabavljati zaščitno opremo in v proračunu zagotovil denar zanjo. S profesionalnim razporejanjem in usmerjanjem dela občinske uprave je občane redno obveščal o dogajanju, zagotavljal je delovanje kritične infrastrukture ter najnujnejših upravnih storitev.
Emil Mumel je kot poveljnik občinskega štaba CZ le tega ves čas prvega
vala pandemije vodil strokovno, umirjeno in v vodenje vpeljeval inovativne pristope. Ob pomanjkanju zaščitne opreme, predvsem zaščitnih mask in razkužil, je po prvih nabavah takoj organiziral delitev ranljivemu delu prebivalstva. Vzporedno je organiziral nabavo materiala in šivanje pralnih mask v Vrtcu Zreče in Centru šolskih in obšol-skih dejavnosti (CŠOD) Gorenje. Kot je še zapisano v obrazložitvi, je Emil Mumel uspešno krmaril med številnimi izzivi in vodil vse razpoložljive ekipe, predvsem je na prvo mesto vedno postavljal človeka.
LKK
10
KULTURA
Kulturni praznik v sliki in besedi
Živela kultura v živo, a zaradi zaslug živel tudi splet
Letošnji kulturni praznik je v ponedeljek postregel z zelo raznolikim vremenom. Zjutraj je bilo še sonce, potem večino dneva dež, veter in mraz, vmes pasovi suhega vremena. Kot bi tudi vreme v simboličnem smislu dalo svoj prispevek posebnosti tokratnega kulturnega praznika, ki je bil mešanica raznolike ponudbe vsebin za ogled v živo in na spletu. Slednje so ob mnogih še veljavnih ukrepih za zajezitev epidemije sicer prevladovale. Kulturne ustanove, ki so odprle svoja vrata, muzeji in galerije ter kulturna prizorišča na prostem so kljub kislemu vremenu pritegnili dobršen del obiskovalcev. Praznik je sicer bil tudi priložnost za podelitev občinskih priznanj na področju kulture.
ROBERT GORJANC
Pripravili smo (foto)zbirnik dogajanja ob kulturnem prazniku v naši regiji z izborom ogledov v živo in dogodkov na spletu. Čeprav so ti v času epidemije koronavirusa (bili) bolj zasilna rešitev za premostitev nezmožnosti obiska kulturnih ustanov in uživanja v njihovih vsebinah na neposreden način, bi dobro
izkušnjo »spletne intervencije« morali v določeni meri nadaljevati tudi v prihodnje. Obiskovalci in kulturni ustvarjalci so sicer enotni, da ne more nadomestiti doživetja kulturnega dogajanja na prizorišču. A v obliki pogovorov, predstavitve drugačnih vidikov in nenazadnje kot dokumentarni zapis je dobrodošlo
dopolnilo dogodka v živo in možnost za ponoven ogled in podoživljanje.
Če bo leto kulture v koro-načasu uveljavilo to spoznanje, bo to ena pomembnih pridobitev, ob kateri se bomo z manj grenkobe spominjali, kako dolgo nismo mogli v gledališča, muzeje, knjižnice, galerije in druge hrame kulture.
Celjske kulturne zvezde brez
občinstva
Mestna občina Celje in Zavod Celeia Celje sta zaradi aktualnih razmer letošnjo podelitev celjskih zvezd za kulturne dosežke morala izvesti na za javnost zaprti prireditvi v Narodnem domu, ki si jo je bilo mogoče na dan kulturnega praznika na posnetku ogledati na Televiziji Celje in na FB-straneh Celje - knežje mesto in Visit Celje.
Slavljenki in udeleženci prireditve so po njej stopili pred novinarje in posredovali nekaj svojih vtisov. Celjski župan Bojan Šrot je poudaril, da letošnje obeleževanje kulturnega praznika žal ni takšno, kot smo ga običajno vajeni, a je vesel, da so lahko v teh nenavadnih okoliščinah na primeren način podelili najvišja občinska priznanja za kulturne dosežke. Ob tej priložnosti je tudi čestital prejemnicama priznanja, vizualni umetnici in kustosinji Maji Hodošček ter dramski igralki Gledališča Celje Manci Ogorevc. »V Celju smo veseli in ponosni, da med nami živijo in ustvarjajo tako ugledni ljudje s področja kulture in umetnosti, ki bogatijo ta naš kulturni prostor in našim občanom omogočajo doživljanje kakovostnih kulturnih projektov.«
Župan je ob tem še izrazil upanje, da se bo letos za vse ustvarjalce na področju kulture in umetnosti stanje čim prej vrnilo v stare tirnice, zlasti na tistih področjih, kjer je pomemben stik z občinstvom.
Slavljenki (z leve) Manca Ogorevc in Maja Hodošček na podelitvi v Narodnem domu ... (Foto: Nik Jarh)
Napovedal je še, da bo občina po najboljših močeh še naprej podpirala ta del družbenega življenja.
»Vsekakor sem zelo vesela, da sem prejela priznanja celjske zvezde, še posebej ker prihaja iz mojega mesta. Čeprav veliko potujem in ustvarjam po celem svetu, potrditev mojega dela v domačem okolju vseeno daje nek poseben občutek,« je povedala Maja Hodošček.
A velja tudi obratno, da so celjske zvezde veliko priznanje za ustvarjalca, ki ne živi v knežjem mestu, kar velja za igralko Manco Ogorevc, ki na delo v Gledališče Celje prihaja z Bleda. »Priznanje jemljem kot potrditev mojega dela in ustvarjanja v vseh minulih dvajsetih letih v celjskem gledališču in hkrati kot motivaci-
jo, sploh po teh čudnih časih. Zato si želim, da bi na vse umetnike v Sloveniji in svetu sijala takšna svetla zvezda, da bi se nas videlo in slišalo, saj smo pomemben del družbe in jo soustvarjamo,« je povedala med celjskim občinstvom priljubljena Gorenjka.
Predsednika strokovne komisije za podelitev celjski zvezd dr. Zorana Pevca smo vprašali, zakaj komisija letos ni podelila priznanja za življenjsko delo. »Komisija se odloča na osnovi tega, kako je neko delo inovativno, kakšno refleksijo ima v družbi, kakšne morebitne presežke prinaša ... Za kandidata smo presodili, da si bolj zasluži celjski grb, saj ta zajema bolj široko področje predlaganega ustvarjalca.«
... in po prireditvi s predsednikom strokovne komisije dr. Zoranom Pevcem (levo) in županom MOC Bojanom Šrotom (Foto: Andraž Purg - GrupA)
V Celju v muzeja, likovni salon in na Stari grac
Ob sproščanju ukrepov v zadnjih dneh je knežje mesto po več mesecih zaprtih vrat na kulturni praznik ponudilo tudi čisto pravi obisk kakšne od kulturnih ustanov, ogled razstave ter doživetja kulture na prizorišču. V Celju je to bilo mogoče v pokrajinskem muzeju, muzeju novejše zgodovine, v likovnem salonu in na Starem gradu. Deževno vreme na praznični dan tistih, ki so imeli željo obiskati katero od kulturnih prizorišč, najbrž ni odvrnilo od te namere.
S kamero našega fotorepor-terja v MNZC: na razstavi Več kot barve, ki si jo je bilo mogoče ogledati samo še včeraj . (Foto: Andraž Purg -GrupA)
Virtualna literarna kavarna OKC
Enega od presežnih spletnih kulturnih dogodkov na kulturni praznik so pripravi-
li v Osrednji knjižnici Celje. V novem ciklusu Virtualne kavarne je gostovala mlada
prozaistka Ana Svetel, ki je v pogovoru z voditeljem Kri-stianom Koželjem imenitno predstavila svojo izkušnjo uporabe prevozov, ki je do koronačasa bila zelo uporabljena oblika mobilnosti študentov in tistih, ki so delali izven kraja svojega bivališča. Zgodbe Ane Svetel kot fikcija na podlagi neposredne izkušnje so leta 2019 izšle v knjigi Dobra družba založbe LUD Literatura.
V Laškem slavnostno tokrat na spletu
Tudi v Občini Laško so morali letos proslavo ob kulturnem prazniku prenesti na splet. Da je ostalo nekaj tradicionalnosti, so jo posneli v Kulturnem centru Laško, ki je stalno prizorišče proslave. Na spletni prireditvi, na kateri je bil govornik župan Franc Zdolšek, so predstavili tudi prejemnike občinskih priznanj Antona Aškerca za največje dosežke na področju kulture. Letos so jih prejeli Anton Gril in Branko Deželak za več kot 40 let delovanja na področju zborovskega petja ter Štefanija Pavčnik za uspešno delo v ljubiteljski kulturi in 13 let vodenja skupine rimskih ljudskih pevcev in godcev. Predstavili so tudi prejemnika priznanj zlati možnar, tokrat sta to bila likovna ustvarjalka Anka Levičar in ljudski godec Martin Selić.
Na spletni kulturni proslavi Občine Laško sta na harfo zaigrali in zapeli Lara in Sofija Hrastnik. (Foto: Špelca Juhart)
V kulturnem programu je sodeloval tudi trobilni kvartet v sestavi Miha Salobir, Nejc Zahrastnik, Tadej Kopitar in Januš Suša. (Foto: Špelca Juhart)
KULTURA
11
Radeška rdeča nit
Prosvetno društvo Vrho-vo in Občina Radeče sta za letošnjo kulturno proslavo pripravila spletno prireditev Rdeča nit, ki si jo je bilo mo-
goče ogledati 8. februarja na občinskem Youtube kanalu in na televiziji E-Posavje. V kulturnem programu, za katerega sta scenarij napisala
in ga režirala Anže Rus in Urška Klajn, so nastopili gledališka skupina Junaki, Žaba gledališče in otroška gledališka skupina PD Vrho-vo. Slavnostni govornik je bil župan Občine Radeče Tomaž Režun.
Utrinek s spletne prireditve Rdeča nit
Vse sobe so oder
Člani Slovenskega tolkal-nega projekta že vrsto let ob kulturnem prazniku napolnijo dvorano Slovenske filharmonije. Prepričani so, da je kulturni praznik dogodek, ki ga ne more preprečiti niti virus, in tako so z glasbo tudi letos povezali številne ljubitelje tolkal. Z občinstvom se tokrat niso družili v dvorani, a zato povezava med njimi ni bila nič šibkejša. Morda se je še okrepila.
Tradicionalni koncert so člani Slovenskega tolkalnega projekta in Slovenska filharmonija tokrat naslovili Vse sobe so oder. Navdih so našli pri slovitem pisatelju Williamu Shakespearju, ki je zapisal: »Ves svet je oder in vsi možje in žene
Vse sobe so lahko oder in vsepovsod okoli nas so lahko glasbila.
zgolj igralci: nastopajo in spet odhajajo in vsak igra v življenju razne vloge.« Tokrat so Slovence povabili k ustvarjanju glasbe, h koncertiranju iz domačih sob, saj so, kot pravijo, vse sobe oder in vse okoli nas je glasbilo.
Izbrane videoposnetke in v živo izvedene skladbe Slovenskega tolkalnega projekta so lahko ljubitelji tovrstne glasbe na dan kulturnega praznika spremljali na spletnem koncertu.
rni maraton
IP
Da Velenje diha s kulturo, je bilo vidno tudi v minulih dneh. Različni ustvarjalci so se znali povezati v duhu kulture in umetnosti. Ob letošnjem nekoliko drugačnem kulturnem prazniku so pripravili zanimiv in raznolik program. Veliko je bilo spletnih vsebin in hkrati tudi veliko točk, razstav, nastopov, recitalov in koncertov, ki so obarvali ulice mesta.
Vrata so kulturi na stežaj, čeprav zgolj digitalno, odprli tudi v Šoštanju. Milojka Bačovnik Komprej iz Zavoda za kulturo Šoštanj je v nagovoru med drugim spomnila in opomnila, kaj pravzaprav kultura je: »Kultura je med drugim način delovanja ljudi v skladu s prepričanji, zgodovino, jezikom in še čem. Če tako pogledamo na stvar, se nam naenkrat odpre neskončno polje možnosti, kako biti kulturen.«
Kot je dejala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokor-ny, je kultura v teh dneh našla pot tudi skozi zaprta vrata. Še enkrat se je pokazalo, česa vsega so ljudje sposobni, če stopijo skupaj, če drug drugega pri delu ne omejujejo. Vse nastopajoče točke so izpeljali v duhu varovanja zdravja ter z njimi mestu in ljudem vdahnili življenje. To, kar je nenazadnje tudi naloga kulture.
Tako so prvič, še povsem neuradno, preizkusili koncertni oder. V Velenju so kulturni delavci v podporo kulturi, kulturnim ustvarjalcem in vsem Slovencem simbolno posadili tudi figo. »Figo za kulturo,« je dejala Pokornyjeva. LKK
Kulturni praznik so z Virtualno akademijo in s podelitvijo priznanja s področja kulture počastili tudi v Slovenskih Konjicah. Letošnji nagrajenci so Glasbena šola Slovenske Konjice, Tina Esih in Tjaša Mohar.
Kdo so letošnji »naj kulturniki« v Spodnji Savinjski dolini?
V ospredju pedagoginje in zgodovinarja
Slovenski kulturni praznik je priložnost, da se lokalne skupnosti na področju kulture poklonijo društvom, skupinam in posameznikom za tisto, kar s svojo ustvarjalnostjo prispevajo k družbi svojega časa in prihodnosti. Občina Žalec je ob tej priložnosti podelila Savinova odličja, Občina Polzela Prešernov cekin in sosednja Občina Prebold plaketo Janka Kača.
SPELA OZIR
V Žalcu so letos podelili pet Savinovih odličij. Savinovo priznanje sta prejeli Sabina Tauses za uspešno pedagoško delo na področju likovne ustvarjalnosti, kostumo-grafije in folklore ter za ohranjanje kulturne dediščine v mestnem okolju in skupina Ubrane strune za ohranjanje ljudske glasbe in ustvarjanje ter bogatenje kulturnega utripa v lokalnem okolju. Dobitniki letošnje Savinove plakete so Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, ki že 20 let izdaja časopis Utrip Savinjske doline in s tem ustvarja dragocen zapis časa za prihodnje generacije, Helena Turnšek za uspešno pedagoško delo in vodenje folklornih skupin v šoli in kraju ter Anita Žolnir za uspešno pedagoško delo na področju zborovskega petja v šoli in kraju.
Zdravnik, zaljubljen v
zgodovino
Občina Prebold je plaketo Janka Kača letos za življenjske dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine podelila prim. Ivanu Dolinarju, dr. med. Upokojeni zdravnik, častni občan Prebolda, vsakemu pojasni, da je iz Šentpavla, kot se je Prebold nekdaj imenoval. Rodil se je leta 1927 v rudarski družini v severni Franciji. Leta 1934 se je družina vrnila v Savinjsko dolino in se naselila v Lat-kovi vasi. Pet let osnovne šole je dokončal v Preboldu, gimnazijo v Celju. Vpisal se je na medicinsko fakulteto, ki jo je dokončal leta 1953. Isto leto se je zaposlil v celjski bolni-
šnici, kjer je delal do upokojitve leta 1993. Od upokojitve se predaja raziskovanju in pisanju lokalne zgodovine na območju občine Prebold, Župnije Griže, krajevne skupnosti Griže in krajevne skupnosti Petrovče. »Čutim notranjo dolžnost, da vse to raziščem,« pripoveduje prim. Ivan Dolinar, dr. med., ki pri 93 letih brez težav svoja odkritja zapisuje na računalnik, brska s pomočjo spleta po arhivih in nabira informacije.
Kot je bilo nekoč
Tudi v sosednji občini Polzela je bilo ob letošnjem kulturnem prazniku mogoče čutiti zgodovinski pridih. Prešernov cekin je prejel dr. Blaž Podpečan, doma iz Pari-želj. V svojem raziskovalnem delu ohranja zgodovinska dejstva, ki so pomembna tudi za občino Polzela. Posebej pomembno je spominsko gradivo Olge Repnik kot vir za zgodovino Polzele z okolico v prvi polovici 20. stoletja, ki je pomemben vir poznavanja življenja v tistem obdobju. Njegova knjiga z naslovom Tedi ni blo tk ko dons, v kateri so zbrane folklorne pripovedi iz Spodnje Savinjske doline, govori o življenju v teh krajev v preteklosti. Dragoceno zgodovinsko gradivo sta tudi knjigi Govorica tišine: nagrobnik kot vir podatkov in Nagrobnik, podoba živih. Podpečan je bil nenazadnje pobudnik lapidarijev na pokopališčih na Polzeli in v Andražu nad Polzelo, pomemben je tudi njegov prispevek pri obnovi neogotske kapelice na pokopališču na Polzeli.
Nagradili mlade ustvarjalce
V vitanjskem Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga so ob kulturnem prazniku podelili nagrade mladim ustvarjalcem, ki so sodelovali na natečaju poezije na temo vesolja, planetov, galaksij.
Zmagovalka natečaja je Zoja Potočnik s pesmijo Zatlačim si željo v žep, drugo nagrado je prejela Brina Lužar za pesem z naslovom Vesolje. Enak naslov nosi tudi pesem Maše Kopitar, ki si je prislužila tretjo nagrado.	LKK
Slavnostni program z nagovori in izjemnimi glasbenimi točkami so pripravili tudi v Katoliško-kulturnem društvu Ivana Šoparja Vojnik.
12
NAŠA TEMA
Prisilno upokojevanje
Izraz, ki jezi politike in
žalosti delavce
Čeprav je vlada že sprejela t. i. osmi protikoronski zakon, še vedno razburjata dva člena iz sedmega protiko-ronskega zakona oziroma Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 (PKP7). Po 21. in 22. členu namreč lahko delodajalec brez navajanja razlogov odpusti delavce, ki so dopolnili 60 let in imajo 40 let pokojninske dobe oziroma 65 let in 15 let pokojninske dobe. Takšnih delavcev naj bi bilo v Sloveniji po nekaterih podatkih več kot 9 tisoč, po podatkih različnih sindikatov celo več kot 15 tisoč. Nekateri so že na dan uveljavitve PKP7, 31. decembra 2020, dobili vročene odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zanje se bo 60-dnevni odpovedni rok, določen v novem zakonu, iztekel 1. marca 2021. »Ob poteku odpovednega roka bodo upokojeni, zanje bodo nastale težko popravljive in potencialno tudi hude, predvsem finančne posledice,« navaja zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Predstavniki reprezentativnih sindikalnih central so zato pred tedni na ustavno sodišče vložili predlog za ustavno presojo upokojevanja po sedmem protikoronskem paketu. Odločitev ustavnega sodišča še ni znana.
SIMONA ŠOLINIČ
Na Zavodu RS za zaposlovanje se je od januarja do novembra 2020 prijavilo 90.509 brezposelnih oseb. To je za 35,3 odstotka več kot v enakem obdobju leta prej. Pri tem se je delež mladih od 15. do 29. leta
Pomembno!
V primeru prisilnega upokojevanja ima delavec pravico do odpravnine po 108. členu Zakona o delovnih razmerjih, in sicer glede na trajanje zaposlitve pri zadnjem delodajalcu:
1/5 povprečne plače delavca za zadnje 3 mesece za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri tem delodajalcu najmanj eno leto oziroma največ deset let,
1/4 povprečne plače delavca za zadnje 3 mesece za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri tem delodajalcu od deset do dvajset let,
1/3povprečne plače delavca za zadnje 3 mesece za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri tem delodajalcu več kot 20 let.
Odpravnina delavca, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, je tako lahko različna glede na to, ali pogodbo odpove sam zaradi upokojitve ali mu jo odpove delodajalec brez navedbe razloga, ker delavec izpolnjuje pogoje za upokojitev.
Glas povzdignil tudi zagovornik načela enakosti
Na Ustavno sodišče RS se je z zahtevo za oceno ustavnosti obrnil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Ocenjuje, da ureditev, ki jo je uvedel sedmi protikoronski zakon, omogoča slabšo obravnavo nekaterih delavcev pri odpuščanju, slabši je tudi položaj glede varnosti trajanja zaposlitve zgolj zaradi njihove starosti.
Zakonodajna ureditev je neskladju z več členi ustave po Lobnikovem mnenju v in diskriminatorna. »Oceni-
Hud poseg v pravice
Pri upokojevanju starejših gre za posege v njihove pravice, pravi predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič: »PKP7 je grobo in trajno z nepremišljenimi dejanji posegel v sistemsko zakonodajo, pokojninski sistem in Zakon o delovnih razmerjih,« pravi Jerkičeva.
Predstavniki reprezentativ- in socialni dialog, je ocenil od-nih sindikalnih central so vlo- vetnik. Ureditev po njegovem
žili predlog za ustavno presojo 21. in 22. člena sedmega proti-koronskega zakona. Od januarja je tako mogoče odpustiti delavke in delavce, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, brez navajanja drugih razlogov, in sicer z odpovednim rokom 60 dni in odpravnino.
V popolnem
nasprotju
Odvetnik Iztok Ščernjavič,
ki je bil med snovalci ustavne pritožbe, opozarja, da je sedmi protikoronski zakon v popolnem nasprotju s tem, kar izhaja iz ustave in mednarodnih aktov. Določbi namreč pomenita veliko sistemsko spremembo delovnopravne zakonodaje, kar bi terjalo poglobljeno razpravo
mnenju krši ustavo v delu, po katerem mora država ustvarjati možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavljati njuno zakonsko varstvo. Odločitev o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je prepuščena subjektivni odločitvi delodajalca brez vsebinske obrazložitve in tako je delavec, ko izpolni pogoje, pod stalnim pritiskom možnosti, da ga delodajalec odpusti, je med drugim pojasnil.
Kaj bo s temi
delavci?
Velika težava bo tudi višina pokojnine za delavke in delavce, ki imajo nižjo pokojninsko osnovo. Delavke in delavci, ki so dopolnili 65 let in imajo 15 let pokojninske dobe, bodo upra-
vičeni do samo 29,5 odstotka pokojninske osnove. Zato je smiselno vprašanje, kaj se bo zgodilo z 59 odstotki starejših od 50 let, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in so dolgotrajno brezposelni. Po prenehanju pogodbe o zaposlitvi si socialne varnosti v obliki večje pokojnine ne bodo mogli zagotoviti. Kot je opozoril Ščernjavič, se bo starejši zaposleni teoretično lahko zaposlil drugje: »Toda empirični podatki o stopnji zaposljivosti starejših ne potrjujejo, da bi starejši pri 65 letih lahko našli drugo zaposlitev. Težko si je predstavljati, da bo šel sodnik s temi leti npr. v odvetništvo,« je dejal Ščernjavič.
Sindikati ustavnemu sodišču predlagajo začasno zadržanje teh določb. Če jih bo zadržalo, na strani delodajalcev ne bo nastala nobena škoda, saj ti delavce še vedno lahko odpuščajo, medtem ko na strani delavcev lahko pride do nepopravljive škode, je povzel Ščernjavič ter poudaril še, da je treba zastavljene cilje doseči na ustaven način.
Pretirano?
V	Gospodarski zbornici Slovenije pravijo, da so ocene sindikatov o večstomilijonskem pritisku na pokojninsko blagajno in javne finance zaradi ukrepa upokojevanja po PKP7 močno pretirane. »Vsak delodajalec želi ohranjati dobre sodelavce in večina starejših zaposlenih, ki želijo delati, je za podjetja dragocena. Za tiste, ki jim je v 40 letih dela zmanjkalo delovnega zanosa ali sodobnega znanja, je prav, da ima tudi delodajalec možnost, da se izreče o nadaljevanju ali prekinitvi delovnega razmerja, če ima zaposleni pogoje za upokojitev in s tem doseženo socialno varnost,« pravijo v zbornici.
V	Gospodarski zbornici »Takrat smo zaradi potrebe
V reprezentativni sindikalni centrali so Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Slovenska zveza sindikatov Alternativa in Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost.
dodajajo, da so bili jasni pri podpori ureditve obveznega upokojevanja že v času spreminjanja Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pred dvema letoma.
po podaljševanju delovne aktivnosti starejših, kjer je Slovenija na repu evropskih držav, podprli 40-odstotno izplačilo pokojnine zaposlenim, ki ostajajo v rednem
li smo, da sta 21. in 22. člen PKP7 v neskladju tako s členi ustave, ki govorijo o enaki obravnavi in enakih možnostih, kot s tistimi, ki govorijo o pravni državi in zaupanju v pravo. Ustavnemu sodišču, ki sprejme končno in edino veljavno odločitev o tem, ali je predpis diskriminatoren ali ne, smo zato predlagali, naj zadevo obravnava prednostno in do dokončne odločitve zadrži izvajanje zakona za nazaj. Tako bi se izognili nepopravljivim posledicam za delavce, zaradi zadržanja izvajanja zakona pa nihče ne bi bil oškodovan,« pravi Lobnik.
Zagovornik načela enakosti je državni organ za varstvo pred diskriminacijo.
delovnem razmerju, čeprav izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Vendar smo izpostavili, da mora imeti možnost tudi delodajalec, da poda k temu soglasje, sicer se bo dogajalo, da bodo ponekod delovna mesta zasedali posamezniki, ki izboljšujejo svoj zaslužek, do dela pa nimajo več potrebne zavzetosti ali ustreznih kompetenc.«
S sindikati delijo skrb glede nizke delovne aktivnosti starejše populacije, zato v zbornici pozivajo, naj se nadaljuje pokojninsko reformo, ki se bo morala dotakniti tudi podaljšanja delovne dobe, s čimer bi se približali rešitvam razvitih evropskih držav.
NAŠA TEMA
13
Višina pokojnine prisilno upokojenega
V ustavni pritožbi sta tudi izračuna dveh delavcev, ki se upokojita pri enaki starosti in enaki plači ter z različnima delovnima dobama, ki sta posledica tega, da je delavec A prisilno upokojen. Razlika v višini njune pokojnine znaša 82 evrov, ker delavcu A ni uspelo doseči 40 let pokojninske dobe.
Primer 1: Delavec A v letu 2021 dopolni 65 let in ima 36 let pokojninske dobe. V letu 2021 mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi.
Primer 2: Delavec B, enako star, z enako pokojninsko dobo in enako plačo. Delodajalec se arbitrarno odloči, da njemu ne odpove pogodbe o zaposlitvi. Upokoji se leta 2025.
Izračun za delavca A (upokojitev v letu 2021)
Odmerni odstotek za 36 let pokojninske dobe: 54,38
Najnižja pokojninska osnova v letu 2020: 894,88 evra
Višina pokojnine: 894,88 evra x 54,38 odstotka = 486,64 evra (kljub temu da je njegova pokojnina nižja od 538,53 evra, nima zagotovljene te pokojnine, ker ni dopolnil 40 let pokojninske dobe).
Povprečna plača (2019): 1.133,50 evra
1133,50 evra x 54,38 odstotkov = 616,40 evra
Izračun za delavca B (upokojitev v letu 2025)
Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe: 63,5
Najnižja pokojninska osnova (vzamemo enako kot v letu 2020, ker ne vemo, kakšna bo leta 2025): 894,88 evra
Višina pokojnine: 894,88 evra x 63,5 odstotkov = 568,25 evra
Povprečna plača (podatki 2019): 1.133,50 evra
1.133,5 evra x 63,5 odstotka = 719,77 evra
Vir: ZSSS
Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije lahko delodajalec z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino pridobi podatke iz zbirk zavoda. Do sredine januarja naj bi delodajalci vložili približno 500 poizvedb glede tega vprašanja.
SIMONA SOLINIC
OB ROBU
»Potencialni« prehitri upokojenci
Iz različnih delov Slovenije prihajajo do sindikatov podatki, da delodajalci že opravljajo razgovore s »potencialnimi« upokojenci. Sindikati so na nogah, opozarjajo tudi, da nekateri starejši delavci zaradi odpravnin ne bodo iskali pravne pomoči in bo kar nekaj upokojitev po PKP7 minilo »tiho«. Tudi zaradi tega, ker jim bo odpravnina v tem trenutku prišla prav. Na nekatere regionalne sindikalne enote se delavci obračajo predvsem z vprašanji o svojih pravicah, ki jih imajo v tovrstnih primerih.
66. člen ustave pravi, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. Te besede očitno na različnih bregovih berejo različno. Zanimiva bo odločitev ustavnega sodišča. A nanjo bo treba še počakati.
Vprašanje je tudi, koliko in ali je res zakonsko določilo, ki je povzročilo vihar, diskriminatorno do starejših delavcev. O tako imenovanem ageizmu, diskriminaciji glede na starost, se v tujini že veliko govori. Pri nas malo manj. Ali skoraj nič. Morda se še bo in bo odločitev ustavnega ^^^^^^^^^^ sodišča celo povod za to.
Starejši so lahko mentorji mlajšim, novo zaposlenim delavcem, delavcem s prenosom svojega znanja, izkušenj. Slovenija v primerjavi z ostalimi članicami Evropske unije glede delovne zaposlenosti oseb, starih od 55 do 64 let, ni na zavidljivi ravni. Medtem ko so v vzhodnih kulturah starejši vir znanja in izkušenj, pri nas še ni tako. Gremo v napačno smer?
Novembra 2020 je bilo med starejšimi od 55 let kar 60 odstotkov dolgotrajno brezposelnih.
Mladi:
»Naša zaposlitev na račun odpuščanja staršev?«
Sindikat Mladi plus, ki se zavzema za pravice študentov, dijakov in mladih brezposelnih, se z ministrstvom za delo, kjer so dejali, da gre za najbolj razvojen ukrep sedmega protikoronskega zakona, ki prinaša nove zaposlitvene priložnosti mladim, ne strinja. Sindikat meni, da gre za »popolno zavajanje in manipuliranje«.
»S sprejetim ukrepom ne bo nastalo popolnoma nobeno delovno mesto za mlade. Redko se zgodi, da bi upokojene delavke in delavce nadomestili mladi s pogodbo za nedoločen čas. Slovenija je država z enim najvišjih deležev prekarnih oblik dela med mladimi, kar pomeni, da ti delajo prek začasnih, negotovih oblik dela. Sprejet ukrep ne daje popolnoma nobene zaveze, da bo delodajalec, ki se bo lahko zdaj brez razloga znebil starejšega delavca, moral na to delovno mesto zaposliti mlado osebo za nedoločen čas. Posledica torej ne bo, da bo več mladih dobilo zaposlitev, ampak da se bo zdaj mogoče lažje znebiti starejših delavk in delavcev,« pravijo v sindikatu.
Menijo, da bo vse to vodilo v odsotnost starejših in s tem v slabši ekonomski položaj ljudi, ki bodo kljub sposobnosti za delo morali preživeti s slabimi pokojninami. »Prav tako bo to vodilo v večjo obremenjenost preostalih zaposlenih. Vse to utegne zelo povečati število upokojencev v zelo kratkem časovnem obdobju in pokojninski blagajni naložiti do 245 milijonov dodatnih stroškov. Dodatna obremenitev pokojninske blagajne pomeni neposredno obremenitev prav mlade generacije, ki vanjo vplačuje,« še dodajajo v Sindikatu Mladi plus.
Zloraba zakonodaje
Pravijo, da gre za očitno zlorabo interventne zakonodaje in nujnega zakonodajnega postopka, vključno s prepovedjo referenduma, za trajne posege v sistemsko zakonodajo na neustaven in popolnoma nestrokoven način. Mladi v sindikatu v tem določilu vidijo, da želita ministrstvo za delo in vlada ustvariti medgeneracijski konflikt: »A mladi ne bomo pristali, da nas izkoristijo za orodje za tovrstno manipulacijo.« Dodajajo, da ne sprejemajo ultimatov, da lahko mladi do dela pridejo samo na račun samovoljnega in prisilnega odpuščanja njihovih staršev. »Problema brezposelnosti mladih nikoli nismo in ne bomo rešili z odpuščanjem drugih delavk in delavcev, saj to ne more biti prava rešitev, ampak kvečjemu vnaša novo nestabilnost v delavski razred, povečuje segmentacijo na trgu dela in rahlja delavske standarde,« še menijo.
Upokojenci:
»Ko te rabim, delaj, ko te ne rabim, bodi doma«
»Družba ne samo da podcenjuje starejše delavce in delavke, ampak jih obravnava v posameznih obdobjih glede na trenutne gospodarske razmere. Osamosvojitev je povzročila propad podjetij in predčasno upokojevanje, stečaji podjetij so povzročali pogost prehod iz brezposelnosti v upokojitev. Zato ima mnogo današnjih upokojencev nedostojno nizko pokojnino in živi v revščini,« pravi predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Francka Ćetković.
Pred leti, ko so beležili pomanjkanje delavcev in delavk, so odgovorni v državi pisali strategije o tem, kako zadržati na delu delavce med 55. in 64. letom. Lani so v zdravstvu na pomoč pozivali upokojene zdravstvene delavce. Ko so se delodajalci trgovskih organizacij borili za odprtje trgovin ob nedeljah, so predlagali, naj upokojenci delajo v manjših trgovinah ob nedeljah. »Ko so se začele težnje zgodnjega upokojevanja zmanjševati, je vlada na pritisk delodajalcev omejila delo delavcev z upokojitvijo delavcev, ki izpolnijo 60 let starosti in 40 let delovne dobe ali imajo 65 let in vsaj 15 let delovne dobe. Tem delavkam in delavcem se torej ne dopušča, da bi ostali na delu, ker jim delo pomeni osebno izpopolnitev. Torej ko te rabim, delaj, ko te ne rabim, bodi doma,« je jasna sogovornica.
Odzivi delodajalcev so po njenem mnenju nedostojni: »Kažejo na nespoštovanje starejših in na željo po izkoriščanju ter na to, da zasledujejo le svoje kratkoročne interese. Družbeno odgovorno podjetje tako ne ravna, ampak se zaveda, da so starejši delavci, delavke s svojimi izkušnjami lahko dodana vrednost.«
Do neenake obravnave starejših delavcev prihaja po mnenju Ćetkovićeve v skoraj vseh dejavnostih in podjetjih, predvsem, ko jih prevzamejo tuji lastniki: »Potem so zaradi >učinkovi-tejšega poslovanja< starejši delavci najprej na vrsti za slovo. Pošljejo jih na zavod za zaposlovanje, na čakanje na pogoje za upokojitev ali - če izpolnjujejo minimalne pogoje za upokojitev - jih upokojijo.«

Predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Francka Ćetković. Foto: ZSSS, Matej Klarič
Ministrstvo:
»Gre za zavajajoč izraz!«
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so, takoj ko se je v javnosti začelo govoriti o »prisilnem upokojevanju«, zanikali, da gre za upokojevanje pod prisilo: »Gre za zavajajoč izraz. Ukrep namreč vsem zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje, ob soglasju zaposlenega in delodajalca omogoča nadaljevanje dela. Nihče in noben ukrep nikomur ne onemogoča ali preprečuje dela. Vsi z izpolnjenimi pogoji, ki bodo želeli ostati delovno aktivni, se bodo tudi lahko na novo zaposlili, tudi pod boljšimi pogoji in na za njih prilagojenih delovnih mestih.«
Vse to se bo zrcalilo v izboljšanju gospodarske slike, pravijo na ministrstvu: »Zaradi koronakrize je namreč trg dela trenutno zelo prizadet, v tem času se je precej povišala brezposelnost zlasti med mladimi. Ti tudi sicer ne dobijo priložnosti za zaposlitev, saj nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo zatem, ko izpolnijo pogoje za upokojitev. Obenem bo ta sprememba izboljšala zaposlitvene možnosti tudi osebam med 55. in 58. letom, ker se jih delodajalci zdaj bojijo zaposlovati.«
Odgovor mladim
Na ministrstvu dodajajo, da so prisluhnili tudi argumentom Sindikata Mladi plus, a se z njimi ne morejo strinjati: »Podatki kažejo, da imamo v obdobju krize za petino več brezposelnih mladih kot prej. Ne ustvarja se medgeneracijski konflikt, saj spodbujamo zaposlovanje vseh skupin oseb, med njimi dolgotrajno brezposelnih starejših. Ukrep prekinitve delovnega razmerja temelji na partnerstvu delodajalca in delavca, nikomur ne preprečuje dela.«
Pred nami je zelo verjeten scenarij iz leta 2013, ko je takratna gospodarska kriza privedla v največjo stopnjo brezposelnosti mladih do tedaj. »To želimo preprečiti, preden bo prepozno. Izjemnega pomena je, da takšen razvoj zajezimo pravočasno in na pravi način, kjer bodo vsi delovno sposobni imeli ves čas boljše možnosti za zagotavljanje lastne socialne varnosti in varnosti svojih družin,« pojasnjujejo na ministrstvu. Poudarjajo, da sprejet ukrep mladim tudi odpira boljše možnosti za zaposlitev v Sloveniji, kar posledično zmanjšuje odliv mladih v tujino. To naj bi bilo, še omenjajo, nujno tudi z vidika okrevanja gospodarstva.
14
KRONIKA
V nesreči umrla šestletna deklica
Tragedija pretresla Vojnik
Na širšem območju Vojnika še vedno odmeva tragedija, ki se je zgodila v soboto dopoldne izven naselja Socka in v kateri je umrla šestletna deklica. Nesreča se je zgodila okoli 10.30 ure. Deklica naj bi v preglednem delu s stranske ceste stekla na glavno. Vanjo je trčil 65-letni voznik osebnega vozila. Deklica je zaradi hudih poškodb podlegla na kraju nesreče.
SIMONA SOLINIC
Na celjski policiji pravijo, da moški »ni vozil s takšno hitrostjo, da bi vozilo lahko ustavil
pred oviro, ki bi jo glede na potek ceste in tehnične lastnosti ceste lahko pričakoval.« Po
naših podatkih ni vozil z višjo hitrostjo, kot je omejitev na tem delu. Izjava se verjetno nanaša na to, da bi voznik lahko predvideval možno situacijo. Nesreča je pretresla ves kraj, tudi policijo. »Vsaka prometna nesreča s hudimi in nasploh z najhujšimi posledicami je dogodek, ki trajnostno poseže v življenje družin žrtev in povzročiteljev. Zato ponovno pozivamo vse udeležence cestnega prometa, naj bodo v prometu
zbrani, previdni, strpni in naj poskušajo predvidevati možne situacije ter naj spoštujejo ce-stnoprometne predpise,« so zapisali na Policijski upravi Celje.
65-letnega povzročitelja bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Kaj je botrovalo takšni opredelitvi kaznivega dejanja, bo pokazal sodni proces, do katerega verjetno ne bo pri-
šlo tako hitro. Moškemu grozi večletna zaporna kazen, če ga bodo morebitne priče dogodka
tudi obremenile v tem, da bi nesrečo lahko preprečil. Nesreče, v katerih življenje izgubi otrok, so izredno občutljive za vse vpletene, najbolj za svojce otroka, a tudi za povzročitelje. Da je tragedija še večja, kažejo neuradne informacije, da naj bi povzročitelj te nesreče pred leti sam izgubil otroka v nesreči ravno na tej cesti.
Leta 2015 se je podobna tragedija, v kateri je življenje izgubila sedemletna deklica, zgodila v Brezovi na območju Vojnika. Deklica je takrat kolesarila, med vožnjo izgubila ravnotežje in padla. Zaradi hudih poškodb je umrla po prevozu v celjsko bolnišnico, čeprav so reševalci nujne medicinske pomoči v kratkem času prispeli na kraj. Deklica naj bi takrat zapeljala v udarno jamo na neurejeni bankini, zato se je takrat tudi govorilo o odgovornosti vzdrževalca ceste.
Kazen za tihotapljenje prebežnikov
Celjsko sodišče je na tri leta in štiri mesece zapora obsodilo Mouhobija Djavovna Malika, državljana Belgije, ki so mu očitali tihotapljenje tujcev v Slovenijo. Stranska kazen v postopku je bil še izgon iz Slovenije.
Belgijca so policisti in Finančni urad Celje prijeli lani septembra na avtocestnem počivališču na Lopati pri Celju. »Pri nadzoru 34-letnega belgijskega voznika kombiniranega vozila je bilo ugotovljeno, da je v tovornem delu vozila prevažal 34 ilegalnih prebežnikov, državljanov Iraka, Irana in Turčije,« so takrat sporočili s celjske policije. 34-le-tnik je bil od takrat v priporu, 34 ilegalnih prebežnikov so vrnili hrvaškim varnostnim organom, med prebežniki je bilo tudi nekaj otrok. Obtoženi je na pre-dobravnavnem naroku krivdo priznal, zato je bila tudi kazen nekoliko nižja kot bi jo prejel sicer. Za prevoz posame-
znega prebežnika naj bi obtoženi prejel 7 tisoč do 7.500 evrov, a naj ne bi deloval sam, saj naj bi šlo za širšo mrežo tihotapcev prebežnikov. Obtoženi je prosil za prestajanje kazni v Belgiji, kjer ima družino. To bo zdaj mogoče, saj je stranski ukrep tudi izgon iz naše države. Na sodišču je povedal, da dejanje obžaluje in da naj bi bilo vzrok za kaznivo dejanje izsiljevanje mreže kriminalcev, ki naj bi od njega terjali denar za marihuano.
A dejstvo ostaja, da je bil prijet belgijski državljan tudi v tem primeru zgolj eden od izvajalcev kaznivega dejanja, medtem ko je vrh tovrstnih kriminalnih tihotapskih mrež zakrit. Res je tudi, da je z vidika Evropske unije zahodno-balkanska migracijska pot še vedno najbolj vroče vozlišče. Vsaj polovica tihotapskih primerov, prijavljenih Eu-ropolu, je iz regije Zahodnega Balkana, najbolj obremenjene države so Bosna
in Hercegovina, Hrvaška in Slovenija. V Sloveniji tihotapci migrantov uporabljajo zelo podobne načine delovanja kot na Hrvaškem, kar pomeni, da za prevoz nezakonitih migrantov uporabljajo predvsem motorna vozila. V 60 odstotkih primerov tihotapci uporabljajo osebne avtomobile, temu s 26 odstotki sledi uporaba kombijev, v manjšem obsegu uporabljajo tovornjake in avtodome.
V teh ilegalne prebežnike ponavadi prevažajo v neživljenjskih pogojih. Obstajajo primeri, ko tako imenovani spro-vajalec nezakonitim migrantom priskrbi tudi ponarejene dokumente. Za takšna tihotapljenja je značilno tudi, da ilegalni prebežniki od članov hudodelske združbe dobijo izrecna navodila, kaj morajo povedati v primeru, če jih izsledi policija. Poglaviten motiv za storilce takšnih kaznivih dejanj je seveda denar.
SŠol
Od 1. januarja do 31. decembra 2020 so policisti na območju Slovenije obravnavali 14.592 ilegalnih prehodov državne meje (v enakem obdobju v letu 2019 so jih obravnavali 16.252). Število se je glede na enako obdobje prejšnjega leta zmanjšalo za 10,2 odstotka. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Pakistana, Afganistana in Maroka.
Kršili ukrepe in se družili
Zdravstveni inšpektorji in policija na terenu še vedno ugotavljajo kršitve ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Med kršitvami je pretekli teden izstopalo tudi druženje v enem od celjskih gostinskih lokalov. Na kršenje je policijo anonimno opozoril eden od občanov. Ob prihodu na kraj je policija ugotovila, da je gostinski lokal zaklenjen in da so okna zakrita. Ker je bilo iz notranjosti prostora mogoče slišati glasbo, so policisti ugotovili, da je v lokalu kar 15 oseb. Dvanajstim polnoletnim so izdali plačilni nalog, zoper tri mladoletne pa obdolžilni predlog na Okrajno sodišče Celje. Postopki zoper lastnika lokala še niso končani.	SŠol
Divjak in pijan voznik ogrožala ostale
Minuli konec tedna so celjski policisti na avtocesti med Celjem in Dramljami obravnavali voznika avtomobila, ki je vozil 220 kilometrov na uro in tako ogrožal tako sebe ter ostale udeležence cestnega prometa. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel v krvi 0,32 promila alkohola. Neodgovorno ravnanje ga bo stalo 1.200 evrov, dobil bo tudi devet kazenskih točk.
Pijan je bil tudi povzročitelj prometne nesreče, ki se je v nedeljo zgodila v Podkraju pri Velenju. Voznik je po trčenju, do katerega je prišlo zaradi vožnje po nasprotnem voznem pasu, s kraja nesreče odpeljal. S pomočjo drugega udeleženca, ki je po trčenju odpeljal za njim in obveščal policijo, so ga policisti kmalu po nesreči izsledili v Velenju. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel kar 1,2 promila alkohola v krvi. Zoper kršitelja bodo podali obdolžilni predlog, ker je bil brez upravičenega razloga izven svoje občine bivališča, so mu izdali tudi plačilni nalog zaradi kršenja določil Zakona o nalezljivih boleznih.
Pretekli konec tedna je tako izstopal po cestnih prekrških, saj so policisti štirim voznikom, ki so vozili brez vozniških dovoljenj, zasegli vozila. V Šoštanju je voznik ostal brez kombiniranega vozila, v Velenju in Pletovarju so voznikom zasegli osebna vozila. V Šoštanju je voznik napihal kar 1,8 promila alkohola, zaradi česar so ga pridržali. V soboto dopoldne so policisti v Petrovčah ustavili voznika avtomobila, ker je vozil nezanesljivo. Vozil je pijan, zato so ga pridržali. Ker je vozil brez vozniškega dovoljenja, je ostal tudi brez vozila. Pretekli teden so policisti obravnavali tudi dva voznika začetnika, ki sta hitrost vožnje v naseljih prekoračila za več kot 40 km/h. Prvega, starega 19 let, so prijeli v Prekopi na Žalskem, kjer je pri omejitvi 50 km/h vozil 91 km/h, na Bežigrajski cesti v Celju pa so ustavili 20-letnika, ki je v naselju pri omejitvi 50 km/h vozil 98 km/h. Obema so odvzeli vozniško dovoljenje, sledila bosta obdolžilna predloga. Brez vozila je v nedeljo ostal tudi Konjičan, ki ne le da je vozil brez vozniškega dovoljenja, ampak tudi pod vplivom alkohola. Več kot dve promili je napihal voznik, ki so ga prav tako v nedeljo ustavili v Celju. Sicer pa so vozili policisti zasegli še v Šentjurju, in sicer dvema voznikoma, ki sta vozila brez dovoljenja.	SŠol
KRONIKA
15
Sum korupcije pri javnih naročilih
Grozi jim tudi do pet let zapora
Do štiri oziroma pet let zapora grozi trinajsterici osumljenih, ki jih sumijo korupcijskih kaznivih dejanj jemanja in dajanja podkupnin in ki so jih ovadili zaradi nečednosti v celjski in vojniški občini. V nepravilnosti pri javnem naročanju naj bi bilo vpletenih tudi dvanajst pravnih oseb.
Vrtec na Frankolovem ima zdaj že bolj dovršen videz, tako je bilo na začetku gradnje. Foto: Občina Vojnik
SIMONA ŠOLINIČ
Med osumljenimi so vsaj štirje javni uslužbenci. Ti naj bi vsaj od leta 2019 od različnih ponudnikov storitev v postopkih javnih naročanj del sp rejemali dena rne nagrade, darila in druge koristi. »Osumljeni so z zlorabo svojega uradnega položaja, v okviru katerega so pripravljali razpisne dokumentacije, neposredno vplivali na izbiro ponudnikov v postopkih javnih naročanj. To naj bi storili
tako, da so vpostopkih javnih razpisov fizično posegali v že prejeto razpisno dokumentacijo ter uradno prejeto in originalno razpisno dokumentacijo določenega ponudnika nadomeščali z razpisnim pogojem vsebinsko ustreznejšo ponudbo,« je dejal vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto na Policijski upravi Celje Ervin Stojnšek. V postopkih naročil majhnih vrednosti naj
bi pošiljali povpraševanja ponudnikom, s katerimi so se predhodno dogovorili, da bodo posredovali tako imenovane fiktivne ponudbe, saj niso vsebovale prave volje ponudnika, ampak so služile zgolj formalnimp ogojem izvedbe postopka javnega naročanja z zbiranjem ponudb.
»Pri izvedbi tovrstnih javnih naročil so bila na podlagi določil Zakona o javnem naročanju kršena načela, ki pri delu obvezujejo javne uslužbence in javne ustanove. Kršena so bila načela konkurence med ponudniki, gospodarnosti, ekonomičnosti in smotrnosti. Postopki javnega naročanja so bili iz-
vedeni tako, da so omejevali konkurenco med možnimi ponudniki, saj so favorizirali že določenega ponudnika, s čimer posledično občine niso zagotovile gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev,« pravijo na celjski policiji.
Vrednost razpisov naj bi znašala od nekaj deset tisoč do 1,5 milijona evrov. Da vendarle ne gre za majhno preiskavo, kaže to, da v njej sodelujejo tudi mariborski policisti. Opravili so 15 hišnih preiskav, med drugim naj bi bili na dan preiskav v najmanj treh pisarnah oddelka za okolje in prostor v celjski občini. Nihče od ovadenih ni
ostal v priporu, 11 oseb je bilo pridržanih v času hišnih preiskav. Na dan policijske izjave o nekaterih podrobnostih primera je izjavo podal tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, ki je potrdil, da so med osumljenimi tri osebe iz občinskega oddelka za okolje, med katerimi ni vodilnih občinskih uslužbencev. Preiskava v celjski občini se je nanašala na javne razpise manjše vrednosti, kar pomeni manj kot sto tisoč evrov.
V vojniški občini je med osumljenimi ena oseba, je potrdil tamkajšnji župan Branko Petre. Ta naj bi za nagrado omogočila pridobitev posla določeni pravi osebi pri gra-
dnji vrtca na Frankolovem. Pogodba z izvajalcema del, ki vrtec urejata, je bila sklenjena septembra 2019. Takrat naj bi pogodbo vodstvo občine podpisalo s podjetjem Oder, vrednost te pogodbe je bila 1.940.406 evrov, in s podjetjem Peor v vrednosti 410.006 evrov. Vrtec bi moral biti po prvotnih napovedih končan septembra lani, a so se dela zavlekla zaradi epidemioloških razmer. Vrednost naložbe znaša 2,8 milijona evrov. Del denarja za gradnjo vrtca s površino 1.400 kvadratnih metrov, je zagotovljen v občinskem proračunu, občina je najela tudi milijon evrov posojila.
Zagorelo v treh hišah
V soboto zjutraj je zagorela stanovanjska hiša v Pod-kraju pri Velenju. Do požara je prišlo zaradi pregretja krušne peči. To pomeni, da so kriminalisti po ogledu kraja dogodka izključili možnost tuje krivde. Ogenj je uničil več stanovanjskih prostorov in ostrešje. Natančno škoda še ni znana, a bo precejšnja. Pred dnevi je zagorelo tudi v Pristavici, to je na območju Policijske postaje Rogaška Slatina. Ognjeni zublji so zajeli starejšo nenaseljeno stanovanjsko hišo. Vzrok požara v tem primeru še ni potrjen. Minuli teden je gorelo tudi v Laškem, kjer je požar izbruhnil v stanovanjski hiši. Ogenj je poškodoval sobo. Zagorelo je zaradi kratkega stika na razdelilniku, torej je tuja krivda za nastanek požara izključena. V požaru se je lažje poškodovala ena oseba.	SŠol
Vlom preprečil krvodajalsko akcijo
Krvodajalsko akcijo v Zrečah, ki jo je za pretekli teden napovedal Univerzitetni klinični center Maribor, so morali odpovedati. Vzrok odpovedi je bil vlom v hotel Dobrava, kjer bi morala biti akcija, v kateri naj bi kri darovalo kar 150 krvodajalcev. Kot so pojasnili na Policijski upravi Celje, so vlomilci, ki so še neznani, iz hotela odnesli prenosni računalnik v lasti Območnega združenja Rdečega križa Slovenske Konjice.	SŠol
Ukradel zlatnino
V Spodnjem Sečovem, to je na območju Rogaške Slatine, policisti preiskujejo vlom v stanovanjsko hišo. Storilec, ki je vanjo vlomil skozi kopalniško okno, je ukradel nekaj zlatnine in ročno uro. V Šeščah pri Preboldu je neznanec vlomil v osebno vozilo in ukradel prenosni računalnik ter denarnico z gotovino in dokumenti. Lastnici je škodo povzročil še z razbitjem stekla na sprednjih vratih.
Vlome so te dni prijavljali tudi lastniki počitniških hišic. Na območju Lesičnega so neznanci vlomili v dve hiški, iz ene so odpeljali štirikolesnik, iz druge so ukradli tri kosilnice, nekaj posod z gorivom ter več različnega orodja. Dve počitniški hišici sta bili tarči nepridipravov tudi v Velenju, od kodersicer tatovinisoukradliničesar, a so poškodovali vrata.	SŠol
Poostreno nad tovorna vozila
Ta teden policija po celotni Sloveniji nadzoruje tovorna vozila in avtobuse. Nadzor je evropsko usklajen in je sočasen v večini evropskih držav.
Policisti posebno pozornost tokrat namenjajo morebitnim kršitvam v zvezi s prehitevanjem tovornih vozil na avtocestah, prekoračitvami časa
trajanja vožnje in prevažanjem tovora oziroma preobremenjenostjo vozil. Ob tem tudi kršitvam zaradi neuporabe varnostnega pasu, prekoračitvam hitrosti in uporabi mobilnih telefonov med vožnjo ter drugim kršitvam, ki so pri voznikih tovornih vozil najpogostejše. Z akcijo želijo povečati varnost
voznikov tovornih vozil in avtobusov. Poostren nadzor nad tovornimi vozili in avtobusi bo letos tudi med 19. in 25. julijem ter med 11. in 17. oktobrom. Akcija je usklajena s policijami drugih evropskih držav in jo koordinira Evropska mreža prometnih policij.
SŠol
Oropala trgovino
Minuli četrtek zvečer nekaj minut pred 20. uro se je v trgovini v Spodnji Rečici v Laškem zgodil rop. Neznana storilca, visoka med 175 in 180 centimetrov, sta nekaj minut pred zaprtjem trgovine
Naložite si aplikacijo in nas spremljajte, kjerkoli ste.
= novi tednik
AKTUALNO GOSPODARSTVO KULTURA
. .v - ••• '¥ «11
v
i . ZI ÄS1"*1
na fontani predčasno usahnile
I Dnevne novice
Sistem KolesCE želijo še razširiti
Na GCC zbrali 4500 evrov za družino s Celjskega
vstopila v prostore. Eden od roparjev je napadel prodajalko in iz blagajne ukradel gotovino. Poleg gotovine sta ukradla še cigarete. Roparja, ki sta imela na obrazu zaščitni maski, še iščejo. SŠol
novi tednik radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakup alLodlično storitev?
POZOR1-
Preglejte aktualno ponudoo
200 krofov Pekarne
Geršak za sladek pust nasmejanih ust
Pust mora biti nasmejanih in sladkih ust. Za nasmeh bomo na pustni torek poskrbeli na Radiu Celje, za sladka usta pa bodo poskrbeli v Pekarni Geršak. Prav na pustni torek, 16. februarja, bomo namreč podelili kar 200 krofov. Bodite pripravljeni že zgodaj zjutraj, ko vas bosta nagrajevala Boštjan Oder in Tanja Seme, v dopoldnevu bo za vaš nasmeh poskrbela Nena Lužar, popoldne pa Živa Dobnik. Bi plato krofov? Studijska telefonska številka, na katero boste lahko poklicali, mora biti v vašem telefonu. To je 0349-00-880.
V družini Geršakovih so se peke kruha lotili že pred več kot devetdesetimi leti. Franc Geršak se je za peko izučil leta 1911 v Kozjem. V Trnovljah so v pekarni prvič zakurili peči leta 1929 in od takrat stalno gori. Kruh mesijo in pečejo iz roda v rod do danes. Koliko kruha je šlo iz njihove pekarne v svet in koliko ljudi je raslo od Geršakovem kruhu! Časi so se spremenili, tehnologija priprave kruha se je izpopolnila, ljudje, ki so se ga veselili, so se menjali - kruh pa je ostal Ger-šakov kruh. To je kruh naših babic in dedkov, naših mam in očetov in tudi današnjih mladcev, to je moderen evropski kruh.
V Pekarni Geršak vam poleg kruha
ponujajo zares bogato ponudbo pekovskih izdelkov, za katere so prejeli tudi številna zlata priznanja. Ger-šakovi krofi so narejeni z X ljubeznijo in to ljubezen želijo deliti tudi z vami.
VcdHO? г 1АЛЖС7Ј /
z vami že od 1929
DIGITALIZIRAJTE ^SLOVAN JE
www.birobit.si
verteks VZD
STORITVE NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
TER VARSTVA PRED POŽAROM
VERTEKSVZDd.i vzd@verteks.si, 01
15,3000 Celje 040802156
www.verteks.si
Zdravi in zadovoljni zaposleni so ključ do uspeha, zato je pomembno, da zagotovimo varno, zdravo in kakovostno delovno okolje.
GRADBENA
TRGOVINA tomaz@gradbena-trgovina.si
GRADBENA TRGOVINA D.O.O., Spodnje stranice 16, 3206
www.gradbena-trgovina.si 051 612 666,070 96 99 55

IZDELAVA FASAD
SALON KERAMIKE
GRADBENI MATERIAL
d
tel: 064155 542, mail: tiping.mb@siol.
OGREVANJE
novi tednik
www.nt-rc-si
Ogrevajte že danes z IR paneli PIPING, tehnološkim ogrevanjem prihodnosti!
radio celie
ZAPOSLOVANJE / NASVETI
17
frgotur
Skladiščnik (m/ž) (Ločica pri Polzeli)
Od kandidata pričakujemo srednješolsko poklicno izobrazbo, zaželeno tehnične smeri, 1 leto delovnih izkušenj, zaželeno znanje dela z viličarjem, osnovna računalniška znanja, vozniški izpit B-kategorije, smisel za tehniko oziroma tehnično predznanje. Kandidatu nudimo dopoldanski delovni čas, stimulativno in redno plačilo, zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, delo v prijetnem kolektivu, kjer krepimo timski duh in kolegialnost. Prijave zbiramo do 1. 3. 2021. Bastl, d. o. o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialist (m/ž) (Nova Cerkev)
Od kandidata pričakujemo aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, računalniško pismenost (MS Office), V. stopnjo izobrazbe, 3 leta delovnih izkušenj, vozniški izpit B-kategorije. Kandidatu nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev, delo v sodobnem in urejenem podjetju, ki sledi certificiranim standardom kakovosti ISO 9001:2008. Prijave zbiramo do 5. 3. 2021. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova Cerkev. Več informacij na www.trgotur.si.
Monter (m/ž) (Žalec, teren)
Pričakujemo vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri (zaželeno elektro- ali strojne smeri), vsaj dve leti izkušenj na podobnem delovnem mestu, prednost imajo kandidati z izkušnjami pri montaži stavbnega pohištva, izpit B-kategori-je (prednost imajo kandidati z izpiti
C in E), natančnost, pozitivna naravnanost, sposobnost dela v timu, ino-vativnost, ročne spretnosti, fizična moč. Prijave zbiramo do 20. 2. 2021. Hörmann Slovenija, d. o. o., Petrovče 115 b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si.
Operater na liniji
dodelave (m/ž) (Šoštanj)
Od kandidata pričakujemo srednjo poklicno izobrazbo, zaželeno tehnične smeri, 1 leto delovnih izkušenj na delovnih metih v proizvodnji, kandidati iz tiskarske stroke bodo imeli prednost, zaželeno poznavanje različnih vezav tiskovin, osnovno poznavanje računalniških programov in informacijsko-komunikacijske tehnologije (računalniki, prenosniki, pametni telefon, tablica, ...), izpit za upravljanje viličarja, natančnost, proaktivnost, timski duh, vozniški izpit B-kategorije. Prijave zbiramo do 27. 2. 2021. Coeco, d. o. o., PE Šoštanj, Partizanska cesta, 3320 Šoštanj.
Komercialni referent
M/Ž (Celje)
Zaželeno: vsaj 2 leti delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, prodajne in pogajalske veščine, napredno poznavanje MS Office, komunikativnost, zmožnost presoje, urejenost, natančnost, veselje do timskega dela, inovativnost, samoiniciativnost, pripadnost. Nudimo zaposlitev za določen čas 12 mesecev s 3-me-sečnim poskusnim obdobjem in z možnostjo podaljšanja pogodbe, če se bomo dobro ujeli v timu. Prijave zbiramo do 1. 3. 2021. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Strokovni sodelavec za tržno-administrativno podporo in javne razpise (m/ž) (Paka pri Velenju)
Od kandidata pričakujemo VI. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, poznavanje in uporabo MS Office orodij, e-računov, samoiniciativnost, odgovornost, natančnost, pripravljenost na učenje, dobre komunikacijske veščine, zaželeno poznavanje računovodskih principov in programov, zaželeno izkušnje z javnimi razpisi in prijavo nanje. Kandidatu nudimo stimulativno plačilo z vsemi dodatki, dopoldanski delovni čas, pogodbo za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja, če se bomo ujeli v timu. Prijave zbiramo do 15. 2. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
CNC-operater na laserskem in krivilnem stroju (m/ž) (Nova Cerkev)
Zaposliti želimo začetnika, ki sicer ima tehnično izobrazbo ali predznanje (poznavanje osnov oblikovanja kovin), a ne potrebuje izkušenj. Vseh opravil, ki jih bo v okviru svojega delovnega mesta opravljal, ga bomo naučili. Želimo, da se kandidat nauči izvajati delo po naših merilih, zato pričakujemo dosledno, natančno in vztrajno osebo, pripravljeno na učenje novih veščin. Kandidatu nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev, delo v sodobnem in urejenem podjetju, ki sledi certificiranim standardom kakovosti ISO 9001:2008. Prijave zbiramo do 22. 2. 2021. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova Cerkev. Več informacij na www.trgotur.si.
Poslovodja (m/ž) (Žalec)
Pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj, srednjo splošno izobrazbo, smer ekonomski tehnik ali trgovin-
ski poslovodja, natančnost, odgovornost, inovativnost, znanje nemškega jezika, znanje dela z računalnikom, MS Office, zaželeno panteon, timsko osebo, ki je zanesljiva in dokonča projektno delo. Nudimo pogodbo za nedoločen čas s preizkusnim obdobjem 6 mesecev, zaposlitev za poln delovni čas, dopoldanski delavnik od 8. do 16. ure. Prijave zbiramo do 15. 2. 2021. Vi-ja, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Orodjar (m/ž) (Šmartno
pri Slovenj Gradcu)
Opis delovnih nalog: izdelovanje orodij za brizganje plastike oziroma izpopolnjevanje orodij (rezka-nje, struženje, brušenje, vrtanje), sodelovanje pri snovanju, razvoju, oblikovanju in preizkušanju orodij in delovnih priprav, izdelovanje zahtevnejših orodij, nadomestnih delov, skladiščenje in vzdrževanje orodij. Od kandidatov pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj, samostojno opravljanje svojega dela. Prijave zbiramo do 15. 2. 2021. Daplast, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu več informacij na www.trgotur.si.
Natakar (m/ž) (Velenje)
Delovne naloge bodo zajemale strežbo tradicionalne kitajske hrane, pijače in ostalih napitkov. Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju strežbe hrane in pijače, urejenost, komunikativnost, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in urejeno delovno okolje. Xi-hu, d. o. o., Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 6. 3. 2021. Več informacij na www.trgotur.si.
Samostojni računovodja
(m/ž) (Arclin)
Od kandidata pričakujemo poznavanje in izkušnje materialnih zalog v proizvodnji in razknjiže-vanje, 10 let delovnih izkušenj na
podobnih delovnih mestih, smisel za ekonomsko poslovanje podjetja, vsaj VI. stopnjo izobrazbe, smer računovodstvo oz. podobno področje, samostojnost in samoiniciativnost -pričakujemo osebo, ki bo samostojno opravljala delo, ne da bi potrebovala nenehno usmerjanje, izjemno natančnost - pri delu s številkami pričakujemo izjemno natančnost, saj le tako lahko zagotavljamo kakovostno opravljeno delo navznoter in navzven. Prijave zbiramo do 15. 2. 2021. Magles, d. o. o., Arclin 33, 3211 Škofja vas pri Celju. Več informacij na www.trgotur.si.
Orodjar (m/ž) (Šmartno
pri Slovenj Gradcu)
Opis delovnih nalog: izdelovanje orodij za brizganje plastike oziroma izpopolnjevanje orodij (rezka-nje, struženje, brušenje, vrtanje), sodelovanje pri snovanju, razvoju, oblikovanju in preizkušanju orodij in delovnih priprav, izdelovanje zahtevnejših orodij, nadomestnih delov, skladiščenje in vzdrževanje orodij. Od kandidatov pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj, samostojno opravljanje svojega dela. Prijave zbiramo do 15. 2. 2021. Daplast, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji
(m/ž) (Velenje)
Opis delovnega mesta: 3-izmen-sko delo v urejeni proizvodnji, obdelovanje in priprava plastičnih polizdelkov za nadaljnjo uporabo. Od kandidatov pričakujemo pripravljenost na večizmensko delo, občasno tudi ob sobotah, upoštevanje navodil, pridnost, marljivost in natančnost. Kandidatom nudimo neposredno zaposlitev pri naročniku, redno mesečno plačilo z izplačilom potnih stroškov in nadomestila za prehrano. Prijave zbiramo do 1. 3. 2021. Leplast, d. o. o., Preloška cesta 1, 3320 Velenje več informacij na www.trgotur.si.
Poslovanje s povezanimi osebami (transferne cene)
Transferne cene in poslovanje med povezanimi osebami postajajo vedno bolj pomembno področje, ki ga revidirajo davčni organi in v letu 2021 ne bo prav nič drugače. Finančna uprava RS je pred kratkim objavila seznam področij, ki jih bo v letu 2021 podrobneje inšpicirala, pri čemer bo področje poslovanja s povezanimi osebami izpostavila kot enega pomembnejših, v okviru katerega zaznava občutno večji delež kršitev kot pri inšpiciranju drugih področij.
Treba je poudariti, da področje transfernih cen ni zgolj v domeni večjih multinacionalk, temveč vsakega davčnega zavezanca, ki na trgu opravlja obdavčljivo dejavnost. V ta okvir torej sodijo tudi manjše družbe, ki npr. izvajajo transakcije s svojimi družbeniki.
Kdo so povezane osebe?
Zgolj z namenom razjasnitve celotne problematike poglejmo, v katerih primerih je mogoče neko osebo (pravno ali fizično) opredeliti kot povezano osebo.
Definicijo povezanih oseb opredeljuje kar nekaj različnih zakonskih aktov - tako na področju obdavčenja kot na področju računovodstva in gospodarskega prava. Ne glede na to, kateri zakonski akt podaja definicijo povezanosti, je pri vseh opredelitvah mogoče identificirati skupne točke.
Za namene tega prispevka predstavljam definicijo povezanih oseb glede na določbe 16. člena Zakona o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2):
Povezani osebi sta zavezanec re-zident ali nerezident in tuja prav-
na oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni zavezanec, če (spodaj zgolj povzetek zakonske določbe):
1.	ima družba (zavezanec za DDPO) neposredno ali posredno v lasti najmanj 25-odstotni delež v drugi družbi (slovenski ali tuji) ali obvladuje drugo družbo na podlagi pogodbe;
2.	ima tuja oseba (družba ali fizična oseba) neposredno ali posredno v lasti najmanj 25-odstotni delež v slovenski družbi ali obvladuje drugo družbo na podlagi pogodbe;
3.	ima ista oseba (fizična oseba ali družba) hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25-odsto-tni delež v dveh (ali več) družbah (slovenskih ali tujih);
4.	imajo fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25-odstotni delež v dveh (ali več) družbah (slovenskih ali tujih).
Kot je razvidno iz povzetka zakonske določbe 16. člena ZDDPO-2, praviloma ugotavljamo, kdo so povezane osebe, na podlagi udeležbe v kapitalu drugih družb in/ali na podlagi obvladovanja teh družb (na primer v primeru, ko specifična oseba sicer ne poseduje več kot 25-odstotni deleža v družbi, a vendar jo na podlagi sklenjenega poslovnega dogovora obvladuje). Glede na predstavljeno definicijo povezanih oseb (po določbah zakona, ki določa pravila obdavčitve pravnih oseb) lahko davčni organ povezanost med posameznimi subjekti dokaj hitro identificira - v tem delu ne smemo spregledati
iCONSULl
TAX + LEGAL + FINANCE
določbe, ki se nanaša na posredno povezanost.
Problematika transfernih cen ni zgolj domena multinacionalk ali na primer zgolj družb, ki razpolagajo s tujimi naložbami (npr. družba iz Slovenije zaradi lažjega dostopa do novega trga vzpostavi odvisno družbo na tujem tržišču), temveč ji je treba nameniti pozornost tudi v primeru poslovanja med domačimi (slovenskimi) povezanimi osebami.
Pri poslovanju med domačimi povezanimi osebami (družbami) je treba izpostaviti posebnost, ki jo vsebuje 17. člen ZDDPO-2, in sicer ko obe slovenski družbi (ki glede na določbe ZDDPO-2 veljata za povezani) v določenem davčnem obdobju izkazujeta pozitivno (ali negativno) davčno osnovo, analize medsebojnih transakcij z vidika transfernih cen ni treba izvesti. Pri poslovanju med povezanimi družbami v slovenskem gospodarskem prostoru povezane transakcije analizirajo zgolj v primeru, ko je ena od njih v ugodnejšem davčnem položaju (npr. da ena družba izkazuje pozitivno davčno osnovo in druga nepokrito davčno izgubo).
Kako urediti področje
transfernih cen v vašem
podjetju?
Davčna zakonodaja (natančneje: Zakon o davčnem postopku -ZDavP-2 in Pravilnik o transfernih cenah) podrobneje opredeljuje, s kakšno dokumentacijo mora zavezanec razpolagati, če posluje s povezanimi osebami (t. i. Masterfile in Country specific file, Pravilnik, Elaborat ...). Žal (tudi vrhunsko) pripravljena dokumentacija običajno ni dovolj. Davčni organ bo v primeru inšpici-ranja transakcij, izvedenih s povezanimi osebami, vselej preverjal tudi ostalo računovodsko dokumentacijo (pogodbe, račune, knjigovodske kartice ...), zato je smiselno, da še pred izvedbo transakcije s povezano osebo analizira, ali bo transakcija izpeljana na način, ki bo odražal tržne pogoje.
Ce predstavim tipičen primer, ki je izpostavljen predvsem pri manjših družbah. Pri manjših družbah so lahko izjemno tvegane transakcije dajanja in prejemanja posojil povezanim osebam (bodisi družbenikom bodisi njihovim povezanim osebam). Zaradi pomanjkljivosti tržnih elementov sklenjenih posojilnih pogodb lahko davčni organ npr. transakcijo plasiranja posojila družbeniku relativno hitro opredeli kot transakcijo prikritega izplačila dobička, kar običajno vodi v bremenitev z davkom od dohodka iz kapitala (dohodnino) po 27,5-odstotni stopnji. S pomanjkanjem tržnih elementov sklenjenih posojilnih pogodb oziroma celotne transakcije plasiranja posojil imam v mislih predvsem:
družbenik (ali njegova povezana oseba) pogosto dviguje denarna sredstva z bančnega računa družbe v neenakih zneskih;
družbenik plasiranega posojila v nekem daljšem obdobju ne vrne ali ga ne vrača v obliki anuitet; družba posojilojemalca ne terja; posojilojemalec ne predloži instrumentov zavarovanja za poplačilo posojila;
posojilna pogodba ne vsebuje anuitetnega načrta .
Pomanj kanje vseh zgoraj omenjenih elementov očitno nakazuje, da resnična volja obeh pogodbenih strank ni vzpostavitev posojilnega razmerja, temveč prosta poraba sredstev družbe. Davčni organi v primerih vzpostavljenih posojilnih razmerij med družbo in družbenikom (ali njegovimi povezanimi osebami), pri katerih zaznajo zgoraj omenjene indice, tovrstno plasiranje posojila relativno hitro opredelijo kot prikrito izplačilo dobička in ga kot takšnega tudi ustrezno obdavčijo.
Transakcije dajanja in prejemanja posojil niso osamljeni primeri (transferne cene so izjemno široko »neeksaktno« davčno področje), ki bi lahko pri davčnih organih vzbudili pozornost, zato predlagam, da se za namene pravilne in zakonsko ustrezne ureditve področja poslovanja med povezanimi osebami posvetujete s strokovnjakom, ki ima ustrezne izkušnje (že pred izvedbo povezane transakcije).
Klemen Šivic, davčni svetovalec iConsult, svetovalne rešitve, d. o. o.
18
ŠPORT
Celjski klubi o sedanjem položaju in s pogledom v prihodnost
Velik strah pred posledicami prekinitve vadbe
Kako so se znašla športna društva v času epidemije, katere njihove ekipe so lahko vadile, kako je z najmlajšimi predstavniki klubov, je strah, da se bo nekaj generacij športnikov slabše razvijalo, upravičen, se bodo po koncu zdravstvene krize sploh vrnili k treningom? Vprašanja se ponujajo kar sama po sebi. Nanje so odgovorili predstavniki sedmih celjskih klubov.
DEAN SUSTER
Zelo jedrnati, a nič manj sporočilni so bili pri Judo klubu Z'dežele Sankaku. »Vadili so vrhunski športniki in kategorizirani športniki, mlajše skupine so imele treninge na daljavo. Vadba je bila onemogočena vsem perspektivnim skupinam. Vsi otroci bodo prikrajšani zaradi pomanjkanja vadbe. Nič nas ne skrbi, da bi izgubili določeno število otrok oziroma da se ne bodo vrnili na treninge. Čez nekaj let se bodo posledice krize poznale na vseh področjih, tako da moramo to vzeti v zakup in izvleči najboljše iz te situacije.«
Atletsko društvo
Kladivar Celje
Vadili so člani, ki nastopajo na državnem prvenstvu v dvorani, in reprezentanti, starejši od 15 let, ki smo jih razporedili čez cel dan, da je bila vadba v mehurčku in so bili ločeni. Vsem ostalim selekcijam je bila vadba na štadionu in v dvorani onemogočena. Stari 14 let in več vadijo doma po individualnih programih trenerjev. V našem primeru je 90 odstotkov otrok in mladine ostalo brez vodene vadbe. Težava je nastala tudi zaradi zaprtosti občin. Tečejo sicer lahko povsod, ampak atletika ni le tek. Atletika so tudi meti, skoki, tek čez ovire. Tega se doma ne da.
Skrbi nas osip oziroma kdo se bo sploh vrnil na štadion in v vodeno gibalno dejavnost. Po
izkušnjah iz prvega vala je bilo tega precej, po drugem valu bo verjetno samo še slabše. Kdor bo prišel nazaj, bo fizično precej manj pripravljen kot pred ukrepi. Vsi bomo morali narediti precej korakov nazaj v vadbi in najprej spet zgraditi osnovo. Tudi mladi, ki že več let tekmujejo, bodo ob vrnitvi v slabši pripravljenosti in jih ne bomo mogli poslati na tekmovanja, ker bi bilo to povsem neodgovorno in preveč rizično glede poškodb. In za klub, velik, kot je naš, kjer je poglavitna dejavnost tekmovalni šport in osvajanje prvih mest na ekipnih tekmovanjih v vseh kategorijah, je to velika katastrofa.
Zagotovo nas je strah, da bomo izgubili določeno število otrok, saj tudi najbolj zagnanim volja pada in navkljub rednim stikom in bodrenju trenerjev izgubljajo motivacijo za treniranje doma. Poleg tega zimske razmere niso najbolj naklonjene treningom zunaj, v notranjih prostorih so številni močno omejeni, posebej če živijo v stanovanjih. Ko otroci izgubijo delovne navade in željo po treningih, ko postane vsakdan, da ne delajo nič in niso več vajeni fizičnega izčrpavanja, kar trening vsekakor je, nas skrbi, da se ne bodo pripravljeni vrniti.
Posledice? To bomo videli, ko bodo omejitve za šport umaknjene in se bodo naši športniki vračali. Če se bo izkazalo, da jih precej ni pri-
»Čez nekaj let se bodo posledice krize poznale na vseh področjih, tako da moramo to vzeti v zakup in izvleči najboljše iz te situacije.«
Mladi trenutno na poti do cilja ne vedo niti, kje je štart.
»Zelo pazljivi bomo morali biti tudi pri stopnjevanju naporov ob začetku treningov, saj je večina otrok povsem nepripravljenih in jih bo prevelik napor odvrnil od nadaljnjega udejstvovanja v športu.«
Preveč stvari je postavljenih na glavo. In tudi v takšnem položaju se je treba znajti.
šlo nazaj, se bodo posledice ukrepov poznale še leta.
Hokejski klub True
Celje
Nemoteno so v času koro-nakrize lahko vadili in tekmovali le člani. V januarju je bilo ob zadostitvi strogim pogojem NIJZ (negativen test) možno izvesti tudi nekaj treningov mladinske in kadetske ekipe. Vsem ostalim selekcijam smo trikrat tedensko ponudili vadbo od doma prek Zooma.
Vadba v klubu je bila zaradi prepovedi onemogočena selekcijam U15, U13, U12, U10, U8 in Šoli drsanja.
Predvsem upamo, da se bo po sprostitvi ukrepov večina otrok vrnila v trenažni proces. Treba bo veliko truda, da se bodo njihove fizične sposobnosti vrnile na raven pred ko-ronakrizo.
Strah pred tem, da se določeno število otrok ne bo vrnilo na treninge, je upravičen. Povsem možno je, da bo kdo od otrok izgubil zanimanje za šport po tako dolgi prekinitvi dejavnosti. Zelo pazljivi bomo morali biti tudi pri stopnjevanju naporov ob začetku treningov, saj je večina otrok povsem nepripravljenih in jih bo prevelik napor odvrnil od nadaljnjega udejstvovanja v športu.
Posledice čez nekaj let bodo vsekakor vidne, saj je izgubljen čas treningov in tekmovanj, sploh pri otrocih starejših od 10 let, nemogoče nadomestiti. Hokej je zelo specifičen šport, ker je vadba možna samo na ledu in je precej vezana tudi na letni čas. Vsako izgubljeno uro na ledu je pravzaprav nemogoče nadomestiti.
Nogometni klub
Celje
Če upoštevamo zadnji val epidemije in z njo povezane
ukrepe, trenirajo od 21. oktobra vse selekcije Šolskega nogometnega centra NK Celje le individualno s pripravljenimi načrti vadbe in prek videoapli-kacije Zoom, kjer trenerji vodijo prilagojen vadbeni proces. Nemoteno je vadila le članska profesionalna ekipa.
Skupinska vadba je bila onemogočena vsem selekcijam Šolskega nogometnega centra.
Otroci in mladostniki potrebujejo gibalni razvoj. Nogomet je specifičen, saj otroci razvijajo z normalnim trenažnim procesom skoraj vse motorične sposobnosti. Vsaka tako dolga odsotnost normalnega skupinskega in moštvenega trenažnega procesa zahteva daljše obdobje postopnega vračanja - od osnovne motorike do navajanja na žogo, tehnike, koordinacije z žogo in brez nje in vseh ostalih nogometnih vsebin. Nogomet je moštveni šport, ki zahteva skupinsko in moštveno vadbo.
Zadnji val epidemije in z njo povezani ukrepi trajajo že četrti mesec. To je za otroke, starše in vse športne delavce dolgo in izjemno zahtevno obdobje, ki je že do zdaj terjalo motivacijske in komunikacijske veščine ter izjemno potrpežljivost. Četudi sodelujemo tudi v vadbenem procesu NZS, opažamo zmanjšano prisotnost na treningih v zadnjih dneh, zato je želja vseh, ki smo povezani v nogometu, da bi se mladi nogometaši ob upoštevanju ukrepov vrnili na nogometna igrišča.
Posledice krize bodo, saj bo treba veliko truda, marljivosti in časa, da bomo dosegli želeno raven, sploh ko govorimo o vrhunskem športu. Slovenija dosega nenehno odlične rezultate v različnih športih, prav tako številni posamezniki in športne ekipe v Celju. Po
tem nas v tujini cenijo in spoštujejo, zato si resnično želimo vrnitev na športna igrišča.
Plavalni klub
Neptun Celje
Ob prvem sproščanju ukrepov (med 6. in 8. januarjem) so plavalci prve ekipe lahko obiskovali bazen samo kot rekreativci, brez prisotnosti trenerja. Takrat so lahko plavali le 45 minut, največ dva plavalca na termin. Med 6. in 13. januarjem je reprezentanca Slovenije organizirala priprave oziroma mehurčke za kadete in kadetinje v Kranju, za mladince in mladinke v Ravnah na Koroškem. Teh priprav so se udeležili le trije naši plavalci. Nato je Plavalna zveza Slovenije razširila nabor reprezen-tantov in tako se je v proces treniranja lahko vključilo več plavalcev. Torej zdaj lahko trenirajo plavalci in plavalke od kadetov do članov, ki so bili na zadnjem državnem prvenstvu uvrščeni med prvih pet na disciplino.
Vadba je bila onemogočena mlajšim dečkom in deklicam, dečkom in deklicam ter vsem kadetom in kadetinjam, ki niso v širšem izboru reprezentance Slovenije.
Osnovna kondicijska priprava bo najbrž izredno slaba. Kljub treningom na daljavo preplavanih kilometrov ni mogoče nadomestiti. Veliko časa bo treba nameniti tudi občutku za vodo, kot pravimo v našem žargonu.
Da bi izgubili določeno število otrok, nas ne skrbi, če govorimo o tekmovalnih selekcijah, saj vzdržujemo stike s »suhimi« treningi na daljavo. Poraja se vprašanje, kaj bo z otroki v predtekmovalni selekciji. To je selekcija, kjer so že vsi plavalci (po kriterijih šole Naučimo se plavati). Ali bodo še vztrajali? Tu se lahko pojavi velika luknja v generaciji. V plavalni šoli in nadaljevalni plavalni šoli po našem mne-
nju ne bo osipa, saj si skoraj vsi starši želijo, da se njihovi otroci naučijo plavati.
Posledice krize se bodo na dolgi rok vsekakor poznale. Tekmovalci od 10. do 14. leta so izven vode v letih, ko v največji meri razvijajo osnovne motorične sposobnosti (splošna vzdržljivost, gibljivost, eksplozivnost, hitrost ...) in tehniko plavanja. To pomeni, da bodo potrebovali bistveno več časa, da bodo nadoknadili zamujeno, veliko več časa za osvojitev pravilne tehnike in ostalih prvin plavanja. To, kar bi že do stopnje kadetov moralo biti osvojeno (in plavalci že razvrščeni med šprinterje, srednjeprogaše, dolgoprogaše, prsače, kravliste . ), je šele pred nami, kar pomeni nekaj korakov nazaj. Lahko rečemo, da takšnih rezultatov, kot so jih mlajše starostne kategorije odplavale pred koronakrizo, po naših pričakovanjih ne bodo dosegale.
Rokometni klub
Celje Pivovarna
Laško
Od vseh ekip je lahko v dvorani vadila le članska. Vse ostale žal ostajajo doma, kjer vadijo na daljavo. Mladi vadijo po načrtu treningov, ki jih pripravijo njihovi trenerji. Nekatere treninge izvajajo s pomočjo MS Teams aplikacije, nekatere treninge izvajajo sami (slike ali posnetke pošljejo trenerjem). Na ukrepe smo bili dobro pripravljeni in smo takoj začeli trenirati na daljavo. Za vse tekmovalne selekcije organiziramo spletne treninge, ki jih v živo vodijo naši trenerji. Poleg tega smo za otroke in njihove starše pripravili kar nekaj spletnih predavanj z različnimi temami, ki pridejo prav športnikom tudi v vsakdanjem življenju. S pomočjo našega sponzorja Mastercarda smo za naše dijake, ki obiskujejo tretje in četrte letnike, omogočili brezplačno pomoč v obliki gradiv, preda-
»Bojimo se, da bi lahko kar nekaj otrok vrglo puško v koruzo in se bodo prenehali ukvarjati s športom.«
ŠPORT
19
»V mnogih državah regije in Evrope v tem obdobju šport mladih poteka skoraj nemoteno, tudi vsa tekmovanja v mlajših selekcijah se odvijajo po predvidenih programih. V primerjavi z njimi bomo seveda v velikem deficitu.«
vanj in inštrukcij za pripravo na maturo v sklopu platforme Razturi na maturi. Najmlajše (mini rokomet) poskušamo animirati z različnimi izzivi in s simboličnimi nagradami, prav tako smo pripravili in posneli sklope gibalnih vaj, ki smo jih v prosto uporabo ponudili tudi vsem osnovnim šolam v regiji.
Vadba je bila onemogočena mladinski in kadetski zasedbi, starejšim in mlajšim dečkom in celotnemu programu mini rokometa, skupaj torej več kot 500 otrokom, ki vadijo v naši šoli.
Zelo malo je stika z žogo in to je velik problem. Sicer simulirajo podajanje in met na gol, vendar to ne more nadomestiti treninga v dvorani. Spet drugi nimajo veliko možnosti treniranja doma (majhen prostor v bloku, vsi nimajo svojih sob ali primerne okolice ...) in bo kakovost vsekakor padla. Tisti najmlajši bodo zaradi omejitev zamudili »okno priložnosti« in posledice se bodo čutile še kar nekaj let. Zdaj so tudi že v Sloveniji na voljo raziskave, ki to dokazujejo.
Bojimo se, da bi lahko kar nekaj otrok vrglo puško v koruzo in se bodo prenehali ukvarjati s športom. Ves čas se trudimo, da ohranjamo stike, interakcijo, kjer se večji problem pričakovano kaže pri nižanju starosti. Tako je pri mlajših žal verjetnost, da se ne bodo vrnili na treninge, večja. Seveda upamo, da do tega ne bo prišlo, vendar vse do sprostitve ukrepov odgovorov na to ne bomo dobili. Za dobro otrok, za dobro športa, okolja in vsega povezanega s tem, upamo, da bo to kmalu.
Predvidevanje je, da bodo posledice vidne, a bomo šele po sprostitvi videli, kakšna je situacija. Pri najmlajših je to strah pred prenehanjem s športom, posledico bi nosile kasnejše generacije, in pred pomanjkanjem razvoja splošnih gibalnih in motoričnih sposobnosti. Z majhno izjemo mladi ne trenirajo že skoraj leto dni. In če si za lažjo predstavo dovolimo primerjavo kar z izobraževalnim procesom v šolah, verjetno ni veliko posameznikov, ki imajo toliko znanja, da lahko preskočijo en razred, ne da bi se čutile posledice in v nadaljnjem procesu izobraževanja ne bi imeli težav. Podobno pričakujemo v rokometu, namreč treningov delo na daljavo ne more nadomestiti. Zato upamo, da bo posledica le to, da se bo proces nadomestitve sedanjega izpada le nekoliko podaljšal. Tudi to bomo seveda videli šele po sprostitvi ukrepov, poskušamo pa biti čim manj črnogledi. Zagotovo bo želja po delu, ko se bodo mlajši vrnili v dvorane, na najvišji ravni in bomo marsikaj lahko hitreje nadomestili.
Ženski košarkarski
klub Cinkarna Celje
Po zaprtju večine dejavnosti (14. oktober) je lahko vadila izključno članska selekcija kluba. Vadila je ob upoštevanju strogih navodil NIJZ, protoko-
le smo morali upoštevati ob organizaciji tekem, velik dodatni strošek so predstavljala testiranja igralk in strokovnega štaba.
Vse mlajše selekcije od mladink (U19) do vključno selekcije U9 so od tega datuma in seveda že dobršen del zaključka lanske sezone bile povsem brez vadbe in tekem. To velja tudi za Šolo košarke, ki jo sicer izvajamo v vseh osnovnih šolah v Celju.
Zagotovo se bo vse skupaj pri otrocih poznalo. Na eni strani se seveda nezmožnost ukvarjanja s športom pozna pri zdravju otrok in njihovi prekomerni teži, po drugi strani bodo v tekmovalnem smislu zagotovo veliko izgubili. Če seštejemo izpade v lanski in letošnji sezoni, so pravzaprav izgubili že najmanj eno celotno sezono treningov in tekem na državni ravni, poleg tega tisti najbolj perspektivni tudi evropska in svetovna prvenstva mlajših starostnih kategorij, ki so v letu 2020 vsa odpadla, se pa že govori o tem, da so tudi v letu 2021 pod velikim vprašajem.
Absolutno nas je strah glede izgube otrok. Osip je bil viden že na začetku sezone 2020/21, ko smo v avgustu začeli trenirati. Predvidevamo, da bo stanje, ko se bodo mladi vrnili na treninge po tokratnem »lockdownu«, še precej slabše. Vprašanje je tudi, kako bo s številčnostjo v šoli košarke, saj te že v večjem delu lanske sezone ni bilo mogoče izvesti, letos pa z njo sploh ni bilo možno začeti v osnovnih šolah.
Staro pravilo pravi, da če v vsakem letniku ustvariš eno do dve tekmovalki za svojo člansko ekipo, je to zelo dobro. Glede na stanje v lanskem in letošnjem letu lahko govorimo o najmanj eni, če ne dveh izgubljenih generacijah. To se bo nekega dne zagotovo poznalo, ko bi tisti najbolj perspektivni morali prestopati v članske ekipe klubov. Res je seveda, da smo se v Sloveniji vsi znašli v enakih težavah in da se bomo vsi klubi morali spopasti s tem, res pa je tudi, da v mnogih državah regije in Evrope v tem obdobju šport mladih poteka skoraj nemoteno, tudi vsa tekmovanja v mlajših selekcijah se odvijajo po predvidenih programih. V primerjavi z njimi bomo seveda v velikem deficitu. Lahko si predstavljate, v kakšni prednosti je nekdo, ki za razliko od svojih vrstnikov ni izgubil sezone ali dveh treningov in tekem. To se v praksi že dogaja. To se bo zanesljivo poznalo tudi pri rezultatih državnih reprezentanc mlajših starostnih kategorij v bližnji prihodnosti.
Foto: SHERPA
»Zagotovo bo želja po delu, ko se bodo mlajši vrnili v dvorane, na najvišji ravni in bomo marsikaj lahko hitreje nadomestili.«
Tehnični direktor NK Celje Sebastjan Gobec o nadaljevanju sezone
»Čim prej do točk, kajti vemo, kje smo!«
Letošnji del tekmovanja v 1. slovenski nogometni ligi se je začel z zaostalo tekmo med Bravom in Taborom. Ljubljančani so bili boljši s 3:1 in so na lestvici prehiteli Celjane. Državni prvaki bodo spomladanski del začeli z osmega mesta.
DEAN ŠUSTER
Po besedah iz njihovega tabora so opravili dobre priprave v Turčiji. Več je o vsem povedal tehnični direktor Sebastjan Gobec, rekorder po številu nastopov v 1. SNL.
Kakšne so razmere, ki jih nudi turška obala?
Imeli smo vrhunske pogoje. Hotel je bil na visoki ravni, prav tako hrana in vse ostalo. Igrišča so bila odlično pripravljena, kar je bilo za nas najbolj pomembno. Tamkajšnje podnebje je trenutno zelo primerno za vadbo. Dva dneva smo sicer imeli malce slabše vreme, saj je deževalo in je pihal veter. Na najboljši možen način smo izkoristili ponujeno.
Kaj vse ste morali početi, da ste še vedno negativni?
Igralce moram pohvaliti, saj so se zelo odgovorno obnašali. Dan pred odhodom so bili vsi testi negativni. Če se je prej kdo izmed njih slabše počutil, je takoj opravil test. V klubu smo bili zelo pazljivi, da ne bi virus zašel v slačilnico. Ko se to enkrat pripeti, se ti lahko zgodi »mura« ali »maribor« (predstavniki omenjenih klubov in Celjani so bili skupaj na čarterskem poletu, a so negativni ostali le slednji, op. p.). Zelo smo veseli, da smo vsi zdravi.
Kako se igralci vedejo v nenormalnih razmerah? Jim vse skupaj že počasi preseda?
Rekel bom, da jim gre vse počasi ... Pa ne gre jim na živce, ampak dejstvo je, da vse skupaj traja že predolgo. Igralci se morajo zavedati, da so odvisni od svojega zdravja. Med celotno krizo smo imeli zelo malo okužb. Na pogosta testiranja so se že navadili. S tem zdaj morajo živeti. Pred poletom smo opravili PCR-teste, ob povrat-ku pa so nas na mariborskem letališču preverjali še s hitrimi testi.
So kaj posebnega pokazale pripravljalne tekme?
Vidno je bilo, da imamo dobro ekipo. Trener je tudi dobil podatke, kako je moštvo pripravljeno pred uradnimi tekmami in kje je še prostor za napredek.
Ima vodstvo kluba željo v prestopnem roku, ki se bo končal v ponedeljek?
Spremembe so še možne. Zaenkrat imamo v načrtu zgolj posojo mladih nogometašev, ki jim želimo
Sebastjan Gobec
zagotoviti igranje v drugih klubih.
Poškodbe?
Trenutno ima največ težav Denis Marandici. Njegovo telo se še mora navaditi na napore.
Nekaj privlačnih akcij vam je uspevalo na zadnjih tekmah. Izplen je ena zmaga, remi in dva poraza. V nadaljevanju prvenstva -na lestvici ste na nezavidljivem osmem položaju - boste morali takoj začeti osvajati točke, kajne?
Vsekakor, kajti vemo, v kakšnem položaju smo. Vemo, kateri je naš cilj in vemo tudi, kako do njega priti. Trener zahteva, da imajo naši igralci več žogo v nogah od tekmecev in da igrajo privlačen nogomet. Spomladanski del bo zelo naporen zaradi izredno zgoščenega ritma tekem. Nadejam se, da bomo padli v niz pozitivnih rezultatov in lovili mesta, ki vodijo v evropsko tekmovanje.
Ste zagovornik sistema VAR?
Sem. Veliko stvari sodnikom uide ali pa se pripeti nekaj, o čemer je v hipu težko natančno in pravično presoditi. Skoraj celoten svet koristi sistem za asistiranje sodnikom, zato menim, da bi bila smotrna tudi uporaba pri nas.
Vrnili ste se iz tople Turčije, v torek pa je minilo 16
let od prijateljske tekme Slovenije in Češke v Celju (0:3). Ste tedaj v mrzlem večeru imeli neposreden stik na igrišču z Jirijem Jarosikom, sedanjim trenerjem celjskega članskega moštva?
Ne, saj spomnim se ne. Se je pa to zgodilo zdaj, v
Beleku. Po zaključeni vadbi članskega moštva smo se na igrišču zbrali predstavniki strokovnega vodstva. Odigrali smo tekmo. Leta 2005 sem jaz zapuščal igrišče sklonjene glave, tokrat pa je zmagala moja ekipa in Jiri je zelo, zelo slabe volje zapuščal zelenico.
Celjskemu moštvu, ki bo danes gostovalo pri Aluminiju, generalka pred začetkom spomladanskega dela ni uspela. Mura je bila v Celju boljša s 3:1.
Lestvica 1. SNL			
MARIBOR	1911		5 3 38:23 38
0LIMPIJA	1910		5 4 25:14 35
MURA	19	9	6 4 24:13 33
KOPER	19	8	6 5 28:23 30
DOMŽALE	19	6	7 6 26:24 25
TABOR	19	7	3 8 22:23 24
CEDE	19	6	5 8 20:21 23
BRAV0	19	5	7 6 16:20 22
ALUMINIJ	19	3	610 15:32 15
GORICA	19	2	413 12:33 10
NA KRATKO
Oplemenitili točki iz Nantesa
Nantes, Celje: Za izjemno prijetno presenečenje so poskrbeli rokometaši Celja Pivovarne Laško, ki so v zaostali tekmi lige prvakov v gosteh premagali Nantes s 30:28. Sredi drugega polčasa, ko so povedli z razliko štirih golov, so se spogledovali celo z zmago, ki bi bila višja od francoske v Celju (25:31). Vse skupaj je omogočil izjemno razpoloženi vratar Miljan Vujović s 15 obrambami. Izjemno zahteven ritem tekem so nadaljevali v torek, ko so z golom razlike uspeli ugnati Zagreb, ki je v zadnjih sekundah zapravil izenačenje. Danes bo v Zlatorogu gostoval Veszprem.
Potrdila normo za Tokio
Ostrava: Atletinja celjskega Kladivarja Tina Šutej je na dvoranskem mitingu svetovne serije v skoku s palico preskočila 4,70 metra, kar je le pet centimetrov manj od njenega državnega rekorda in obenem trenutno četrti najboljši izid na svetu. Varovanka trenerja Milana Kranjca je izrazila željo po osvojitvi medalje na dvoranskem evropskem prvenstvu na Poljskem.
V ligi za prvaka Rogaška in Podčetrtek
Ljubljana: Zaključen je prvi del tekmovanja v 1. slovenski ligi za košarkarje. V skupini za prvaka so se Olimpiji pridružili Krka, Helios, Šenčur, Rogaška in Terme Olimia Podčetrtek. V skupini za obstanek bodo igrali Šentjur, Zlatorog Laško, Hopsi Polzela in Triglav.
Dve zmagi zapovrstjo
Bled: Prvič so hokejisti Celja povezali dve zmagi v ligi IHL. Po uspehu proti Slaviji so na Bledu zmagali s 3:2 in Gorenjcem preprečili skok na vrh lestvice. Dva gola je dal Gregor Žeželj, enega pa Jan Flajs po podaji Roka Klavžarja. Danes bo v Celju gostovala Slavija. (DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ZAHVALA
V četrtek, 19. januarja 2021, smo se na šentjurskem pokopališču poslovili od brata in strica
JOŽEFA POVALEJA
Zahvaljujem se vsem, ki ste ga na njegovi zadnji poti
pospremili k počitku. Hvala gospodu župniku Vinku Čonču za opravljen obred in sv. mašo, pevcem Drameljskega odmeva za zapeti pesmi in gospodu Mateju za prebrani govor. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem hvala za izrečena sožalja, darovane sveče, sv. maše in darove za cerkev. Hvala tudi Gasilskemu društvu Lokarje za zadnje slovo in pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogrebne slovesnosti. Posebno zahvalo izrekam tudi vodstvu in vsem zaposlenim v Domu sv. Jožefa v Celju ter stanujočim, s katerimi je stkal nove prijateljske vezi, ki so žal trajale samo leto dni.
Vsem iskrena hvala. Žalujoči: brat Ivan z družino
p
Tam nekje na širnem nebu tvoja duša spi. Angeli so jo objeli, da bi jo čuvali. Zdaj bivaš vrh višave jasne,
kjer ni mraka, ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Življenjsko pot je sklenil naš ljubljeni mož, ati, tast, dedek, pradedek, boter in prijatelj
ŠTEFAN ZUPANC
iz Vojnika, Cesta v Šmartno 3 (9. 12. 1938 - 25. 1. 2021)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, tolažilne besede, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se sosedi Ajši za govor, Ar-clinskim fantom za odpete pesmi in gospodu župniku Pergerju za lepo opravljen pogreb in sveto mašo. Hvala tudi PD Vojnik, gasilskemu društvu, DU Vojnik in pogrebni službi Raj.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali.
108
Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe,
šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očija, dedija, brata, strica in svaka
MILANA KUGLERJA
iz Ločice pri Polzeli (2. 3. 1951 - 3. 2. 2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili del njegovega življenja in ste ga imeli radi ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala župniku gospodu Pergerju za cerkveni obred in pogrebni službi Raj za pomoč in organizacijo pogreba. Hvala Sandri Čater za izrečene besede slovesa, Marini in Franju ter Modrijanom za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali.
p
MOTORNA
VOZILA
STROJI
PRODAM
KUPIM
TOMOS Apn 6 v kakršnemkoli stanju kupim. Gotovina in prepis takoj. Telefon 031 783047.	n OSEBNO vozilo v kakršnemkoli stanju kupim za lastno uporabo. Telefon 031 783-047.
sport@nt-rc.si
PRODAM
TRAKTOR Imt 533 s kompresorjem, z avtomatsko kljuko, nove gume, nova elektrika, prodam. Telefon 070 573-488. 100 DOBRO ohranjen zgrabljalnik Krone Swadro 42 prodam. Telefon 031 579-798. 110
DVA bikca sive pasme, težka 100 in 130 kg, prodam. Telefon 051 332-448. 102
Ipavceva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.	p
KRAVO simentalko, brejo sedem mesecev, tretje tele, prodam. Telefon 031 470-665, kličite po 18. uri.	99
Iščete novo banko? Izberite modro.
Urejene finance so temelj varne in brezskrb-nejše prihodnosti. Zato je pomembno, da že danes naredite vse, kar lahko, da se nanjo dobro pripravite.
Enostavno in ugodno z NLB paketi
Izbira zanesljive in zaupanja vredne banke je gotovo prvi korak, ki ga lahko naredite takoj. Vabljeni v NLB, kjer lahko enostavno odprete osebni račun ali sklenete enega od naših bančnih paketov (Osnovni, Aktivni, Premium ali Moj svet). Prednost paketov je ravno v tem, da za storitve, ki jih potrebujete, plačujete enotno mesečno nadomestilo, kar je ugodneje, kot če bi plačevali vsako storitev posebej. Mobilna banka Klikin, spletna banka NLB Klik, kartica z odloženim plačilom in mobilna denarnica NLB Pay, v kateri lahko varno in enostavno potrjujete tudi spletne nakupe, so v zadnjem času postali nepogrešljivi, zato smo jih, poleg ostalih storitev, vključili v prav vse naše bančne pakete.
Edina banka, odprta 24/7
Uporabniki mobilne banke Klikin boste lahko prek svojega mobilnega telefona enostavno preverili stanje na računih ali razpoložljiva sredstva na karticah z odloženim plačilom, plačevali račune in položnice, sklenili Hitri kredit do 35.000 EUR v le nekaj minutah ali naročili ostale bančne storitve (npr. sprememba limita, naročilo kartice z odloženim plačilom), zanje pa z oddaljenim podpisom, brez obiska poslovalnice, podpisali vse potrebne dokumente. Za pomoč, naročilo kredita ali kateri drug bančni opravek pa se lahko 24 ur na dan, vse dni v tednu, obrnete tudi na svetovalce v NLB Kontaktnem centru.
6 mesecev brezplačno za nove stranke
Izberite NLB in izkoristite:
•	6-mesečno brezplačno vodenje paketa Osnovni, Aktivni ali Premium (ponudba velja do 28.2.2021)
•	6-mesečno brezplačno vodenje poslovnega paketa Osnovni in Celoviti (ponudba velja do 31.5.2021)
Poslovni paketi za podjetja
Osnovne storitve, ki jih podjetja najpogosteje uporabljate in potrebujete za sodobno poslovanje, smo v NLB združili v poslovna paketa Osnovni in Celoviti. Oba vključujeta napredne digitalne storitve, zato lahko večino bančnih storitev opravljate brez obiska poslovalnice v e-banki NLB Proklik ali mobilni banki Klikpro, s prodajnim mestom POS pa svojim strankam omogočite varno brezstično plačevanje s karticami ali mobilno denarnico NLB Pay. V času večjih likvidnostih potreb je za podjetja dobrodošla možnost sklenitve Hitrega kredita in Hitrega limita v Klikpro, do likvidnostnih sredstev pa lahko hitro pridete tudi s prodajo terjatev v spletni aplikaciji NLB Odkup terjatev. Paketa lahko dopolnite tudi z drugimi ugodnostmi. Med njimi je NLB Poslovna kartica Mastercard s polovično članarino za prvo leto. Kartico lahko odslej tudi dodatno zavarujete za primer izgube ali kraje.
Menjava banke je enostavna
Postopek menjave banke je hiter, enostaven in brezplačen. Oglasite se v najbližji NLB poslovalnici z osebnim dokumentom in potrdilom o davčni številki in skupaj bomo uredili vse potrebno. Fizične osebe pa lahko odprete račun tudi prek video klica, brez obiska poslovalnice.
PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Nad 120 kg cena zelo ugodna. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.	97
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne in štajerke, prodamo. Pri nakupu 10 kokoši podarimo petelina. Kmetija z Lopate 55, Celje. Telefon 031 461-798, 041 763-800 in 051 379-031.	p
KOZO srnaste pasme, brejo, poka in zajklje prodam. Telefon 041 563-725. 103
TELIČKO lisaste pasme, staro 4 mesece, težko 180 kg, prodam. Telefon (03) 781-0536.
106
BIKCA simentalca, starega 12 dni in teličko limuzin, staro 10 tednov, odstavljeno do mleka, prodam. Telefon 031 840-282.®
PRAŠIČE, težke od 30 do 100 kg, mesnati tip, domača hrana, možna je tudi dostava, prodam. Telefon 041 725-055. 111
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
TELIČKO, staro od 1 do 3 mesece, kupim. Telefon 041 551-334.	109
PRODAM
OSTALO
PRODAM
W3
narodnozabavna TV oddaja
Vsak četrtek ob 20.00
na programu VTV - Vaše televizije
VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@sioi.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza
KORUZO ter jedilni in krmni krompir prodam.
Možna dostava. Telefon 041 742-334. p JEČMEN v »big-beg« vrečah prodamo. Telefon 041 317-434.	104
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
(©OD GROBA DO GROBA
OBČASNA RAZSTAVA
KOKOŠI jarkice za začetek nesnosti prodajamo na farmi Zg. Roje pri Šempetru od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Nudimo vam kakovostno krmno mešanico za perutnino ter dnevno sveža jajca. Telefon (03) 7001446.	p SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 697819. L 14 180 m2 rabljene strešne opeke Bramac prodam. Telefon 041 551-334. 109 SEDEŽNO garnituro, raztegljiv trosed, dvosed, kotno sedežno, tabure, zelo lepo ohranjeno, zelo ugodno prodam zaradi selitve. Ugodno prodam kotel za žganjekuho, 60 l in pogonsko rotacijsko kosilnico. Telefon 051 624-250. 105
ODPIRALNI CAS MUZEJA
Torek-petek: 10.00 - 16.00
Sobota: 9.00 - 13.00 Nedelja, ponedeljek zaprto.
INFORMACIJE:
T: 03/4280950, M: 031 699 962 E: muzej@pokmuz-ce.si
INFORMACIJE
21
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček)
V SPOMIN
Mineva leto, kar smo se morali sprijazniti s kruto resnico, da nas je za vedno zapustil ljubi mož, ati in dedi
EMIL DOKLER
(18. 11. 1946 - 9. 2. 2020)
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga spominjate. Vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo.
novi tednik ■ radio celie
Vcdirh? ne mmoji
Vadnc? B iMrntfji
LI DNE1
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
't J ЕЕДдИ telemach ■ E kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
Sonce toplo bo sijalo in budilo rosni cvet. Nikdar tebi v sončno jutro ne odpre se več pogled. (V. Fabiani)
V SPOMIN
V petek je minilo 24 let, kar nas je zapustil naš dragi
VANCI ZDOVC
iz Laškega
Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki v njegov spomin prižgete svečo in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoča žena Štefka
Za dobroto tvojih rok ostalaje beseda hvala, ki v srcih bo ostala in z njo večno spomin nate.
ZAHVALA
Zapustil nas je mož, ati, stric, brat in dedi
TONE PINTER
iz Trnega 4b, Kalobje (18. 3. 1958 - 27. 1. 2021)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, svete maše,
sveče in denarno pomoč. Hvala tudi gospodu župniku, pogrebnima službama Za-gajšek in Žalujka, bolnišnici Celje, Tomažu za odigrano Tišino, Saški za poslovilne besede in skupini Eros.
Žalujoči: vsi njegovi
Smrti
Celje
Umrli so: Albin BABO-VIČ iz Celja, 76 let, Dragutin OČKO iz Celja, 80 let, Veronika KNEZ iz Celja, 79 let, Anlonija LEDINEK iz Celja, 95 let, Anton OGRAJENŠEK iz Rožnega Voha, 92 letč Mt-ian ROŠKARIĆ iz Štor, 54 let, Ivin LORENČAK iz Celja, 89 let, Anton SAFRAN tz Celja, 85 let1 Adojzija ZAKOŠEK iz Celja, 90 let,Šieianija HARTMAN iz Celja , 93 lei, Štefanija
ŠNEK iz Slatine pri Dobjem, 77 let, Stanislav OŽIR iz Brni-ce pri Žalcu, 87 let, Marija LE-BAR iz Lepe Njive, 70 let, Ana PEČNIK iz Loke pri Žusmu, 86 let,DragoJUVAN iz Laškega, 64 let, Franc VIDMAR in Žilca, 8 3 let, Albin ROMIH iz Maik, 89 leti MihaelVOGA iz Ložnice pri Veienju, 74 let, Marjana OŽIR iz Andraža nad Polzvlo, 62 lei, Julij ana BRILI iz Šenlruperta, 72 lel.
Laško
Umrli so: Zdenka STO-PINŠEK iz Rimskih Toplic,
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več. glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nijdar.
ZAHVALA
Ob b oleči izgubi naše mame, babice, prababice in sestre
MARIJE CMOK
s Pečovja (22. 9. 1934 - 13. 1. 2021)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, izkazano pomoč ter
darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala je namenjena sosedu Borisu za nesebično pomoč in zdravstvenemu osebju SB Celje za strokovno podporo, gospodu Mihi Hermanu za opravljen pogrebni obred ter pogrebni službi Ropotar za lepo organizacijo pogreba.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo močno pogrešamo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mamice, mame, botre, babice in prababice
LJUDMILE OLENŠEK
rojene na Zavrhu nad Dobrno, nazadnje je živela v Podčetrtku
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem ostalim za izrečeno sožaljč, podarjeno cvetječ sveče, svete maše in darove za cerkev. Posebna zahvala gre negovalkam na domn podjetja Sienior iz Bistrise ob Sotlj, dr. Bojani Gobec,dežurm ekip Zdravstvene postaje Šmarje ari Jelšah dekana .Jožetu Rogaču za opravtjen obred pokopa, vnuku Robertu in pravnuitnji Sanwnti za ganljiva nagovora ter pravnukoma Ester in Žanu za ministriranje. Zahvaljujemo se pogrebni službi Gekott, pevki in trobentaču. Hvala za tolažilne besede in darove vsem in vsakomur posebej, ki ste jo imeli radi, a je niste mogli pospremiti na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
94 let, Marija ZIESCHANG iz Laškega, 77 let, Danica MAČEK iz Laškega, 61 let.
Šentjur
Umrla sta: Gregor LEBER iz Dramelj, 45 let, Drago ZA-VRŠEK iz Bukovja pri Slivnici, 69 let.
Velenje
Umrli so: Neža PETEK iz Velenja, 93 let, Majda Ana MAJCEN iz Velenja, 95 let, Stanislava MLINAR iz Topol-šice, 74 let, Vladimir LEBAN iz Velenja, 91 let, Terezija ŠTIMAC iz Velenja, 88 let.
NAROČILNICA ZA
novi tednik
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
Telefon:
Datum naročila:
Podpis:
Naročnino bom plačeval/-a (označi):	Sem upokojenec/
□	mesečno	uPokoienka G na tri mesece	□ da
□	letno	□ ne
□	Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) _
S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica. Pogoj in spletna prijava: http://novitednik.si/postanite-narocnik, e-pošta: narocnine@nt-rc.si
NT&RC d. o. o. Prešernova ulica 19 3000 Celje
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
www.reporter.si
*8S
SiMONA KUSTEC - Ženska na robu živčnega zloma JOŽE DEŽMAN - Spomenka Hribar je spravo zavozila strokovno in človeško ROMAN JERALA - V cepiva in cepljenje ljudje pogosto projicirajo druge frustracije šARLATANi - Samooklicani strokovnjaki uspevajo v epidemiji
n
n
p
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Zdravstvene ustanove
SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE
Za vse prebivalce Celja in okolice, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Celje, je vstopna točka za testiranje je ZD Celje po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku.
V	Splošni bolnišnici Celje lahko dobite želene informacije o novem koronavirusu in o obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka, ki deluje vse dni med 10. in 14. uro, je 03 423 30 79.
Informiranje svojcev o bolnikih s covidom-19, ki se zdravijo v SB Celje: Oddelek covid-1 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro, in sicer:
od ponedeljka do petka na številki 03 423 35 27
ob sobotah, nedeljah in praznikih na številki 03 423 35 26 Oddelek covid-2 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številkah 03 423 38 01 in 03 423 34 42. Oddelek covid-3 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številki 03 423 32 89. Covid intenziva Informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju bo zdravnik posredoval s klicem na mobilni telefon svojca (številko je bolnik oz. svojec posredoval ob sprejemu v bolnišnico) vsak delovni dan enkrat med 13. in 17. uro. Konec tedna in za praznike bodo zdravniki svojce poklicali samo v primeru, če se bo zdravstveno stanje bolnika pomembno poslabšalo.
V	primeru, da pri hospita-liziranem bolniku pride do okužbe in je prestavljen na covid oddelek, svojce o tem obvesti zdravstveno osebje oddelka, na katerem je bil nazadnje hospitaliziran.
Omejen je program nenuj-nih zdravstvenih storitev. Obravnavo bodo lahko opravili le tisti, ki jih bodo na pregled, diagnostiko ali poseg ponovno osebno povabili.
V	Splošni bolnišnici Celje so prepovedali obiske hospitalizi-ranih bolnikov z izjemo tistih, ki so kritično bolni, in otrok, ki jih lahko obišče le en starš ali
skrbnik. Obisk posameznega bolnika lahko traja največ 15 minut. Brez zaščitne maske vstop v bolnišnico ni dovoljen.
Spremstvo porodnice pri porodu je dovoljeno. Več na www.sb-celje.si ali na Face-bookovi strani bolnišnice.
ZDRAVSTVENI DOM CELJE
Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu). Za bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu, v šolski ali v otroški dispanzer, so še naprej odprti dosedanji vhodi.
Zdravstveni dom Celje: 6.30-20.00
Covid cona ZD Celje: vsak delovni dan od 7.30-17.30 po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku Zobozdravstvo: 7.00-19.00 Laboratorij: 7.00-19.00 MDPŠ: 7.00-14.00 Kontakti:
ZD za odrasle (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 000 in 03 54 34 200, za šolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 285, za predšolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 270
ZP Štore (v ordinacijskem času) 03 780 23 10
ZP Vojnik (v ordinacijskem času) 03 780 05 00
ZP Dobrna (v ordinacij-skem času) 03 780 05 40
Vezani boste k zdravniku, ki vam bo podal ustrezna navodila za ukrepanje.
V	primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogro-žujočega stanja pokličite 112.
Posamezni zdravstveni domovi imajo kontakte objavljene na svojih spletnih straneh.
Dežurna služba zobozdravstva ob sobotah, nedeljah in praznikih v ZD Celje Telefon 03 54 34 360 Sobota: 8.00-13.00 Nedelja: 8.00-13.00 (tudi med prazniki)
URGENTNI CENTER CELJE
(pon-ned: 24 ur) na tel. št. 03 423 30 79
V	urgentnem centru Celje naj pomoč poiščejo le tisti pacienti z okužbo ali s sumom na okužbo z novim koronavi-rusom, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč.
HITRI TESTI
Prostovoljno in brezplačno testiranje na okužbo z novim
koronavirusom je občanom na voljo v Celju, in sicer v dvorani A sejmišča na Golovcu. V petek, 12. 2., od 12. do 17. ure, urnik testiranja v prihodnjem tednu bo objavljen na spletni strani ZD Celje (www.zd-celje. si).
Brezplačno cepljenje proti koronavirusu je občanom na voljo v Celju, in sicer v dvorani A na sejmišču na Golovcu. Cepljenje se izvaja v skladu z nacionalno strategijo cepljenja, Na cepljenje se je treba naročiti pri izbranem osebnem zdravniku. Občani bodo o točnem terminu cepljenja pravočasno obveščeni s klicem ali s SMS-sporočilom.
CELJSKE LEKARNE
Lekarna Center: od 1. 2. dalje izvaja 24-urno neprekinjeno oskrbo z zdravili v regiji. Ponedeljek-sobota ter nedelje in prazniki: 7.00-20.00, nočno dežurstvo: 20.00-7.00 Od preklica bodo odprte krajši čas naslednje lekarne:
Lekarna Planet: ponede-ljek-sobota: 8.00-19.00
Lekarna Citycenter: pone-deljek-petek: 9.00-18.00, sobota: 8.00-18.00
Lekarna Gregorčičeva: po-nedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00
Lekarna Laško: ponede-ljek-petek: 7.30-19.00; vsak drug teden 7.30-17.00, sobota: 8.00-12.00.
Lekarniška podružnica Dobrna: ponedeljek:12.00-18.00, torek-petek: 8.00-14.00
Delovni čas ostalih lekarn ostaja nespremenjen. Odpiralni čas lahko spremljate na njihovi spletni strani.
Delovanje drugih ustanov in služb
Knjižnice
Ponovno je mogoč vstop v prostore knjižnic. Možna je izposoja gradiva (pultni dostop) in vračilo gradiva v za to namenjene zaboje. Priporočljivo je, da želeno gradivo kljub vsemu naročite pred prihodom v knjižnico po telefonu, elektronski pošti ali na portalu Moja knjižnica, saj dostop obiskovalcev do knjižnih polic še ni mogoč.
Delovni čas trgovin
CITYCENTER CELJE
Nakupovalno središče je odprto od 8.00 do 20.30 od ponedeljka do sobote.
V	skladu z aktualno vladno odredbo posluje Citycenter Celje skoraj v celoti, izjema so prodajalne s površino nad 400 m2 in gostinski lokali, ki bodo še naprej poslovali v prilagojeni obliki, in sicer z možnostjo prevzema hrane.
V	Citycentru Celje osebni prevzem hrane ( »take away«) ponujajo: Restavracija Inter-spar, Pizza Špica, Teta Frida, Čokoladni atelje Dobnik in Pekarna Pek Matjaž. Določeni ponudniki še vedno omogočajo možnost nakupa po principu »klikni & prevzemi«.
Vse aktualne informacije o poslovanju posameznih prodajaln so vam na voljo na Facebookovi, Instagram in spletni strani www.city--center.si (pod »Pomembne informacije«).
PLANET TUŠ CELJE
Planet Tuš Celje je odprt od ponedeljka do sobote med 8.00 in 20.00, nedelja in prazniki zaprto.
V nakupovalnem centru nemoteno obratujejo: Tuš hipermarket, Tuš drogerija, Celjske lekarne, Optika Val-lis, Banka NKBM, prodajalna za male živali Tačka, frizer M-Grupe, čistilnica Penca, Champion, Pami, Optimist, Mass, Zlatarna Spekter, Mana, A1, Telemach, Princess, NKD, Office&More, Cvetličarna IN, Od A do Ž, Bigg--R, Monday, ARS, Knjigarna Felix, Game Center, Proalp,
Tropska hiša Celje
Odprta je vsak dan od 9. do 17. ure, obiskovalci pa svoj prihod rezervirajo vnaprej preko spletnega obrazca na spletni strani: www.tropskahisa.si
Tropska hiša je naravovarstveni projekt v pritličju Celjskega doma, kjer na približno 600 kvadratnih metrih ponuja dom več kot 50 živalskim vrstam. Živali živijo v ogradah in terarijih, družbo pa jim delajo številne rastline.
SPLETNI DOGODKI OBVESTILA
Četrtek,	Zgodovina in miti skozi psihoanalizo
18. februar,	Alma Karlin med zamolčanostjo in popačenjem ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman
Četrtek,	Zgodovina in miti skozi psihoanalizo
18. marec,	Barbara Celjska med zamolčanostjo in
ob 17. uri	popačeno zgodovinsko podobo Predava mag. Tatjana Rozman
NE Naročanje gradiv v času zaprtja poteka: SPREGLEJTE -preko aplikacije Moja knjižnica,
-po telefonu 03/426 17 17,03 426 17 16
NE Vsa predavanja potekajo preko FB profila SPREGLEJTE Osrednje knjižnice Celje ali Univerze
za tretje življenjsko obdobje (info: 03/426 17 61)
Beli dim, Fotka in Popravljal-nica čevljev Pesjak.
V okviru spletnega supermarketa hitrinakup.com je
nakup živil mogoč vsak dan v tednu, tudi ob nedeljah, s prevzemom živil v prtljažnik vozila ali dostavo na dom.
Prevzemno točko imajo: Decathlon, Restavracija Tuš, kavarna in slaščičarna De la Creme.
Informacije glede poslovanja nakupovalnega središča in posameznih prodajaln so navedene na spletni strani ter na Facebooku.
TRGOVINE JAGER
Odprta je od pon-pet od 7.0020.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.0017.00, nedelja in prazniki zaprto.
Hipermarket Celje obratuje od pon-sob od 8.00-20.45, nedelja in prazniki zaprto, dostava na dom je možna tudi ob nedeljah v okviru spletne trgovine Mercatorja.
TRGOVINE LIDL
Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00, oziro-
ma od od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.lidl.si.
TRGOVINE HOFER
Trgovine Hofer obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00 oziroma od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.hofer.si
Razstave na prostem in kulturne ustanove
ZAVOD CELEIA CELJE
Vrata sta odprla Stari grad Celje in Likovni salon Celje, medtem ko Galerija sodobne umetnosti zaradi prenove ostaja zaprta. Odprtje nove razstave načrtujejo za 12. marec.
Stari grad Celje bo odprt od 9.00 do 17.00. Zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem.
V Likovnem salonu Celje je trenutno postavljena razstava
Calling Out For A Hero: Akcija onkraj artivizma.
Četrtek, 11. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev)
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Petek, 12. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 13. februar
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 14. februar
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi;
8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 15. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00
Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek, 16. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika;
17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda, 17. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki še naprej poslujejo, ter njihove obratovalne čase.
	USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE,
	KI NE OBRATUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE:
-	vzgojno-izobraževalne ustanove od 1. triletja naprej (izobraževanje na daljavo),
-	nastanitve (hoteli),
-	gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari,
-	zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže ...),
-	kinematografi,
-	diskoteke in nočni klubi,
-	storitve iger na srečo,
-	športno-rekreacijske dejavnosti, fitnes centri.
	
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI DELUJEJO:	
-	vzgojno-izobraževalne ustanove (vrtci in šole 1. triletja),
-	nujne laboratorijske vaje za študente,
-	šole in zavodi za otroke s posebnimi potrebami oziroma šole s prilagojenim programom,
	prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji
-	specializirane prodajalne z otroškim programom,
-	lekarne,
-	prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki kamor sodijo tudi optiki,
-	tržnice,
-	premične stojnice za prodajo kmetijskih izdelkov in proizvodov kmetovalcev,
-	kmetijske prodajalne,
-	bencinski servisi,
-	banke in zavarovalniške storitve,
-	pošta,
-	kulturne ustanove (muzeji, knjižnice, galerije),
-	brezkontaktne športne aktivnosti na prostem,
-	dostavne službe,
	servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske in avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles),
-	dimnikarske storitve,
-	gradbena dela v oziroma na naseljenih gradbiščih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
-	trafike in kioski za prodajo časopisov in revij,
	žičnice (pogoj je opravljen hitri antigenski test, ki ne sme biti starejši od 24ur)
-	storitve frizerskih salonov,
-	medicinska pedikura in manikura,
-	geodetske storitve,
-	čistilni servisi,
-	kemične čistilnice,
-	javni potniški promet (po običajnem voznem redu),
-	verski obredi (ob strogih omejitvah),
-	druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti zdravja.
	Ob tedenskem testiranju zaposlenih so lahko odprte:
	prodajalne s površino do 400 kvadratnih metrov, ne glede na vrsto blaga
	druge servisne delavnice s površino do 400 kvadratnih metrov ter
	storitve izdelave, vzdrževanja in montaže.
Ob tedenskem testiranju zaposlenih, hkrati morajo negativen izvid testa, opravljenega v Sloveniji, ki ni starejši od 24 ur, predložiti tudi potrošniki, lahko delujejo:
-	storitve nepremičninskega posredovanja,
-	storitve higienske nege, ki niso storitve frizerskih salonov, medicinske pedikure in medicinske manikure (npr. kozmetične dejavnosti, pedikura, dejavnosti salonov za nego telesa),
-	individualne storitve strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja (npr. inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice),
-	storitve salonov za nego živali.
Sport@nt-rC.Si Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan
Odpiralni čas: torek-petek od 11.00 do 18.00, sobota: od 10.00 do 13.00 in nedelja: od 14.00 do 18.00 Zaprto: ponedeljek in prazniki.
Krekov trg: panojska razstava o slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku in njegovem delovanju v Pragi, do 22. 2.
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Razstavišče Stara grofija,
Muzejski trg 1, Celje
Stalne razstave: Kulturno zgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Občasne razstave: Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (do konca aprila 2021)
Anton Perko, Slovenski slikar v službah cesarskega dvora (do junija 2021)
Razstavišče Knežji dvorec, Trg Celjskih knezov 8, Celje
Stalna razstava: Celeia -mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave)
Občasne razstave: Prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega paleolitika
Odpiralni čas: torek- petek od 10.00 do 16.00, sobota od 9.00 do 13.00, Zaprto: nedelja, ponedeljek.
MUZEJ NOVEJŠE
ZG°D°VINE CELJE
Stalna razstava: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Občasna razstava: Preljuba moja žena ..., do začetka aprila
Stalna razstava v Otroškem muzeju: Brlog igrač
Odpiralni čas: torek- petek od 9.00 do 17.00, sobota od 9.00 do 13.00, nedelja od 14.00 do 18.00
Samo po vnaprejšnjem dogovoru sta odprta tudi Galerija in fotoatelje Pelikan ter Stari pisker.
Obisk je omogočen samo individualnim obiskovalcem in družinam.
ZGODOVINSKI ARHIV
CELJE
Virtualni ogled razstave Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu (https://www.zac. si/2020/10/20/memento-mori/)
MUZEJ LAŠKO
Stalne razstave: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovar-stvo in zdraviliški turizem.
Odpiralni čas: torek- petek od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00. Izven delovnega časa je Muzej Laško odprt po dogovoru.
SAVINOV LIKOVNI SALON ŽALEC
Občasna razstava: Umetni raj avtorja Boštjana Drinovca; do 26. 2.
Odpiralni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 10.00 do 13.00, sreda od 13.00 do 16.00.
TIC ŠENTJUR
Stalne razstave:
Ipavčeva hiša ( skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju)
Muzej zakladi Rifnika -najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik ( od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb)
Spominska soba New Swing Quarteta
Muzej južne železnice ( se nahaja pri železniški postaji Šentjur), po dogovoru, info. TIC
Odpiralni čas: ponedeljek-petek od 9.00 do 16.00 sobota in nedelja po predhodnem dogovoru
Informacije: TIC Šentjur ali spletna stran: www.turizem--sentjur.com
Stalna panojska razstava na prostem na vrhu Rifnika
Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad
Informacije: TIC Šentjur ali https://www.turizem-sen-tjur.com/lov-na-zaklad-rifnik/ rifnik-lov-na-zaklad-igra/
MUZEJ VELENJE
Muzej na Velenjskem gradu: stalne razstave: Med ro-maniko in barokom, Stalna zbirka sodobne slovenske umetnosti, Majda Kurnik 1920-1967, Mesto, ki so mu rekli čudež, Afrika, Stalna razstava kiparja Cirila Cesarja, Stara gostilna, Stara trgovina, Grajska kapela in Šaleška dolina 1941-1945.
Grajski atrij: občasna razstava Vezene in glinene torbice, do 28. 2.
Odpiralni čas: torek- nedelja od 10.00 do 17.00, ponedeljek zaprto
Hiša mineralov: stalna razstava: Geološka zbirka mineralov sveta in zbirka mineralov s področja Slovenije.
Odpiralni čas: torek- nedelja od 10.00 do 17.00, ponedeljek zaprto
Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju: stalni razstavi: Usnjarstvo v Šoštanju in Usnjarski stroji, zunanje razstavišče. Občasna razstava: 100 let Nogometnega kluba Šoštanj, do 1. 6.
Odpiralni čas: torek- nedelja od 9.00 do 17.00, ponedeljek zaprto
NEDELJA, 14. 2.
10.00 Nedeljsko druženje z otroki: Šoštanjski pust
tradicionalno pustno druženje na spletu in spoznavanje šoštanjskega pusta. Otroke čakajo tudi zanimivi predlogi za ustvarjanje. Kje: na njihovi spletni strani, Facebooku in Instagramu.
FESTIVAL VELENJE
Delavnice in predstave si lahko ogledate virtualno na spletni strani Festivala Velenje www.festival-velenje.si, na FB--strani in na Youtube kanalu Festivala Velenje SOBOTA, 13. 2.
11.00 Spletna pustna delavnica: Pust Hrust
izdelava pustne maske PONEDELJEK, 15. 2.
10.00 Spletna počitniška
delavnica: Domača pustna lasulja
ob tem še celodnevna razstava fotografij preteklih pustovanj: Pustni utrinki
TOREK, 16. 2.
17.00 do 19.00 Pust, pust krivih ust
virtualno družinsko pustno rajanje z DJ Mrkyjem in Andrejo -2Party.
Med virtualnim pustovanjem boste lahko svoje fotografije posredovali na pust. velenje@gmail.com, najlepše maske bodo nagrajene. Spletnemu pustnemu živžavu se lahko pridružite na povezavi: https://www.mixcloud. com/live/2party-si/.
GALERIJA VELENJE
Od 16. do 26. 2. Spletna likovna ustvarjalnica za otroke in mlade: Moja sanjska obleka
V počitniškem tednu si lahko mlajši likovni ustvarjalci v živo ali na spletu ogledajo in raziščejo aktualno razstavo Matica Velerja z naslovom Teatralna ek-spresivnost. Po ogledu njegovih modnih kreacij lahko ustvarijo skico svoje sanjske obleke. Več o spletni ustvarjalnici Moja sanjska obleka na spletni strani: www.galerijavelenje.si.
Občasna razstava: Teatralna ekspresivnost - Modni svet Matica Velerja, do 6. 3.
Odpiralni čas: torek, sreda, petek od 10.00 do 18.00, četrtek od 10.00 do 20.00, sobota od 10.00 do 13.00 Zaprto: nedelja, ponedeljek in prazniki.
Ogled razstave bo potekal v skladu z veljavnimi ukrepi in priporočil NIJZ.
GLEDALIŠČE CELJE
Vabijo vas k virtualnemu ogledu svojih predstav. Povezave do njih dodajajo na spletno stran in družbena omrežja, ogledate si jih lahko kadarkoli in na vseh napravah, na katerih imate naloženo aplikacijo Youtube. Na svojem Facebook in Instagram profilu objavljajo različne zanimive rubrike: Čas za nas, Karantenske skrivnosti, Obrekovalnica, Abonmaj-ček od doma, Rožmarin za spomin, Cicibanka in Cicifuj, Antika me mika in spletno oddajo - Na kavo na daljavo.
KNJIŽNICA ŠENTJUR
Založba Beletrina je izdala knjigo z naslovom Slovenski Mozart - Knjiga o Josipu Ipav-cu. Avtor dela, ki je izšlo v so-založništvu Knjižnice Šentjur, je ddr. Igor Grdina. Predstavitev knjige, ki je bila 8. februarja na TV Celje in spletni strani založbe Beletrina, je na ogled na FB-profilu knjižnice.
Uporabniki si lahko v prostorih knjižnice še vedno ogledajo razstavo o rodbini Ipav-cev. Na razstavi so izpostavili dela letošnjih Prešernovih nagrajencev - Ferija Lainščka in Marka Mušiča.
4. februarja so na FB-profilu knjižnice objavili novo video pravljico za otroke.
CELJSKI MLADINSKI CENTER
Spletni dogodki ČETRTEK, 11. 2.
11.00 Predstavitev projekta MVP - Mladi v praksi Namenjen mladim brezposelnim, da
postanejo najboljše verzije samih sebe.
Prijave na info@mc-celje. si, FB-dogodek: https:// www.facebook.com/ events/343417646694355 PETEK, 12. 2.
18.00 MCC Uči - pustni krofi Pripravi si svoje pustne krofe iz pečice; kje: na njihovem FB-profilu in Youtube kanalu PONEDELJEK, 15. 2.
18.00 Stres - kako se z njim soočiti in ga obvladati? Predavateljica: Mateja Lenarčič, dogodek bo izpeljan s pomočjo Zooma. Prijave na info@ mc-celje.si.
TOREK, 16. 2.
18.00 MBSR-tehnike za
obvladovanje stresa v času korone
Predavateljica: Mateja Lenarčič, dogodek se bo odvijal s pomočjo Zooma. Prijave na info@mc-celje. si.
RAZVOJNA AGENCIJA
KOZJANSKO, OE LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR OK
ČETRTEK, 11. 2.
10.00 Pogovor z operno solistko Urško Arlič Gololičič o pomenu Ipavcev s pomočjo Zooma, prijave na: info@lusentjur.si
KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH
Na Youtube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https:// bit.ly/KSPJ-youtube napovedujejo:
ČETRTEK, 11. 2.
9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek
PETEK, 12. 2.
9.00 8. zimska bioritemska joga s fizioterapevtko Vesno Tajnšek
18.00 Pravljica za otroke z Natalijo Čokl Šoštarič
PONEDELJEK, 15. 2.
9.00 (Pred)pustna kuharska delavnica s Slavico Javornik
18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom: Preganjanje vsega, kar mrazi
TOREK, 16. 2.
9.00 Pust 2021: Korona v naši knjižnici
18.00 Pravljica za otroke v
angleščini The Shepherd (Pastirček) s Polono Pezelj
SREDA, 17. 2.
9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar
18.00 Pravljica za odrasle
Vsebine po premieri ostanejo dostopne, tako, da vas vabijo k ogledu tudi že objavljenih prispevkov.
novi tednik
vMm г mm jI
radio celie
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
Za vsak primer
Foto: Andraž Purg - GrupA
Trgovine prihodnosti ali samo slab spomin?
Foto: SHERPA
Ted ni ko ve
Št. 6/ Leto 76 / Celje, 11. februar 2021
Sinergija izjemnih pogojev, odličnega trenerja in uspehov željne tekmovalke s, 36-37

Foto: SHERPA
1
__I
Katarina Očko,	Ko ribe pripelje	Z recepti za srečo
kmetica str. 28-29	poštar str. 38-39	spreminja življenja
26
INTERVJU
Primož Lončar, glavni nabavnik najboljše slovenske tovarne
Do uspeha poleg znanja
vodita zaupanje in poštenje
Primož Lončar je Celjan, ki se je že kot deček s starši preselil v Zgornjo Savinjsko dolino, a je s knežjim mestom ostal povezan. Po srednji šoli za strojništvo, ki jo je obiskoval v Celju, ga je študijska pot peljala v Maribor. Po študiju strojništva je hitro našel delo in se v nazarskem podjetju BSH zaposlil na delovnem mestu operativnega nabavnika. Z znanjem in odnosom je prepričal delodajalca in sodelavce ter kmalu napredoval. Vse do mesta direktorja nabave in kontrolinga. Za svoje delovanje in razvoj področja je ob izteku leta 2020 prejel tudi priznanje nabavni manager leta, ki ga podeljujeta podjetje Planet GV in Združenje nabav-nikov Slovenije.
LEA KOMERICKI KOTNIK
»Gre za potrditev, da se z delom in vztrajnostjo lahko marsikaj doseže. Priznanje pomeni, da je to, čemur sem do zdaj sledil in v kar sem verjel, kot dobro prepoznala tudi širša okolica. V tem primeru ne gre brez uspeha in rezultatov podjetja, ki podpira in omogoča ustrezen razvoj posameznika ter celotne organizacije. To je še eden v nizu dokazov, da smo v podjetju BSH Nazarje - in s tem tudi ekipa nabave - na pravi poti. To nam daje pozitiven zagon in motivacijo, da tako tudi nadaljujemo,« je priznanje komentiral Primož Lončar, ki vselej poudarja pomen ekipnega dela in sodelovanja.
V podjetju ste na področju nabave zaposleni že 20 let in v tem času se vaša pot nenehno vzpenja.
Res je. Januarja je minilo 20 let, odkar sem po študiju strojništva v Mariboru začel svojo pot v BSH Nazarje. Najprej sem bil odgovoren za operativna dela, kasneje za bolj strateške usmeritve. Po vodenju projekta aparata za pripravo napitkov Tassimo sem leta 2009 dobil priložnost dela v BSH tovarni v Nemčiji. Za dve leti in pol smo se z družino - z ženo in takrat triletnim sinom ter pol leta staro
strategijo posameznih materialnih skupin in o tem samostojno odločajo. Vse odločitve glede dela z dobavitelji sprejemamo skupno znotraj strokovnih služb, vodstvo podjetja je tisto, ki podpira in usmerja, je seznanjeno z odločitvami in vnaprej potrdi okvirje posameznih materialnih strategij. Ključno je, da so vloge in zadolžitve posameznikov jasno določene in da so cilji znotraj različnih oddelkov usklajeni.
Slovenski kader je znotraj skupine na vseh področjih zelo cenjen, tudi sami imate
primerne rešitve. Treba se je usklajevati, treba je prisluhniti tudi drugim, predvsem pa delovati in poslovati pregledno in tako rešitve vselej najdemo.
Kako pomembna je vloga nabavnega oddelka v podjetju? Kako vidite razvoj področja?
Nabavni oddelek je povezovalni člen med dobavitelji in podjetjem. Glede na to, da proizvodi naših dobaviteljev predstavljajo večji delež vrednosti naših aparatov za pripravo hrane in napitkov, je to sodelovanje izredno
slenih več kot 50 sodelavcev, ki nimamo samo lokalnih zadolžitev, ampak tudi določene globalne znotraj BSH skupine.
Kaj se je v zadnjih letih, tudi zaradi tehnološkega napredka, pri vašem delu najbolj spremenilo?
V zadnjih letih se je pri povezavi nabave in našega podjetja najbolj spremenilo to, da je zavedanje pomena sodelovanja z dobavitelji eno ključnih področij ne le nabave, ampak vseh v podjetju. Pri vpeljavi novega načina razmišljanja je bila ključna podpora vodstva. V letu 2017 smo natančno opredelili celovito nabavno strategijo (področja, procese, dobavitelje, kakovost in stroške), ki smo jo uskladili in potrdili. Ne samo v nabavi, ampak z vsemi sodelujočimi tako znotraj podjetja kot zunaj njega. Strategijo posodabljamo vsako leto, spisana je za obdobje naslednjih petih let. Temu procesu sledimo. Prav tako smo v zadnjih letih opolnomočili medoddelčne ekipe (razvoj, logistika, kakovost, strateška nabava), ki določajo
»Nabavni oddelek je povezovalni člen med dobavitelji in podjetjem. Glede na to, da proizvodi naših dobaviteljev predstavljajo večji delež vrednosti naših aparatov za pripravo hrane in napitkov, je to sodelovanje izredno pomembno, saj lahko na ta način zagotavljamo ustrezno kakovost aparatov, konkurenčnost in obvladujemo tveganja.«
pomembno vlogo ne le v slovenskem delu, temveč v celotni skupini - kako to?
Drži, da se razumemo s kolegi iz BSH-sku-pine in da smo tudi cenjeni med njimi. Vse to je plod zaupanja, ki smo ga gradili v zadnjih desetletjih in prišli do ravni, ko nihče ne dvomi, da bo to, čemur se zave-žemo, tudi uresničeno. Prepoznane so naše sposobnosti in to ne velja samo za področje nabave, ampak tudi za ostale oddelke. Zagotovo smo včasih priča tudi večjim izzivom in oviram pri uresničevanju dogovorjenega, a s pomočjo pogovora in v dogovoru z ostalimi sodelavci ter partnerji naposled uspemo najti
»Za ustreznimi rezultati nabave stoji ekipa odličnih posameznikov, nabavnikov, ki obvladajo svoj posel, so od- H govorni in zanesljivi pri svojem delu ter pripa-dni podjetju. Kot ljubitelj športa na splošno
bi lahko to primerjal na naslednji način - lahko je nekdo odličen trener, a s slabo kakovostjo posameznikov in moštva ne bo mogel dosegati visokih rezultatov, podobno je pri odličnih posameznikih in povprečnem trenerju.«

Vsi oddelki v nazarski tovarni delujejo na najvišji ravni, kar je tudi razlog, da so Slovencem f *'	zaupali razvoj in
izdelavo najnaprednejših aparatov skupine BSH.
hčerko - preselili v Bad Neustadt na sever Bavarske. S selitvijo smo vsi pridobili veliko novih življenjskih izkušenj in se ogromno naučili. Po vrnitvi domov sem v BSH Nazarje prevzel vodenje nabavne skupine, odgovorne za metale, motorje in elektroniko, sredi leta 2014 pa vodenje celotnega nabavnega oddelka znotraj našega podjetja. Zaradi ^ reorganizacije se je nabavi BSH Nazarje v 2017 pridružila skupina iz oddelka kakovosti, odgovorna za kakovost pri dobaviteljih. Od leta 2019 poleg nabave vodim tudi oddelek kontrolinga. V nabavi in kontrolingu nas je danes zapo-


pomembno, saj lahko na ta način zagotavljamo ustrezno kakovost aparatov, konkurenčnost in obvladujemo tveganja. Še naprej bo ključnega pomena dolgoročno sodelovanje z dobavitelji, katerega osnova sta odprta komunikacija in preglednost. V prihodnje bodo še v večji meri potrebne zelo hitre prilagoditve na nove situacije in te bodo zagotovo ustvarjale tudi ogromno priložnosti. Naš nabavni oddelek je poleg omenjenega izredno osredotočen na vzpostavljanje ustreznega vzdušja v ekipi, razvoj znanj in vsestranske izboljšave. Ekipo razvijamo v smeri ustreznih vrednot, komunikacije, vlagamo čas in sredstva v dvigovanje znanja vsakega posameznika ter skušamo to znanje tudi ustrezno uporabiti, kot organizacija pa dobro delo in rezultate tudi obvezno nagrajevati. V zadnjih letih ogromno časa in energije usmerjamo v digitalizacijo nabavnih procesov, kjer z optimizacijo določenih operativnih in taktičnih tem lahko veliko več časa investiramo v strateške teme in v zaposlene. Tako se lažje posvečamo reševanju vsebinskih izzivov, veliko manj je ročnega vnašanja podatkov v različne sisteme in poročanja.
Kako je koronavirus vplival na vaše področje, so se nabavne poti spremenile? Kako ste uspeli tudi v teh časih ohraniti oz. še izboljšati položaj podjetja na trgu? BSH namreč sodi med podjetja, ki so kljub oteženim razmeram uspela slediti zastavljenim ciljem in ohraniti oziroma še povečati proizvodnjo v primerjavi z letom prej.
V začetku leta 2020 je naša nabavna ekipa pomagala kitajskim kolegom celo pri dobavi mask iz Evrope, saj nismo niti slutili, da bo v naslednjih tednih in mesecih imela covid-19 situacija tudi pri nas takšne razsežnosti. Izredno smo ponosni, da smo takoj po zaustavitvi proizvodnje za dva tedna v marcu 2020 uspeli priskrbeti vsa zaščitna sredstva. Prav tako so naši dobavitelji, kar nekaj jih prihaja tudi iz Azij e, tudi iz L o m -b a r -d i j e , takrat uspeli z a g o -tavljati
INTERVJU
27
Ker je bilo celotno leto 2020 drugačno, je bilo takšno tudi slavje ob prejemu priznanja. Primož Lončar v družbi direktorjev Matije Petrina in Boštjana Gorjupa.
Primož Lončar zna s podrobnostmi pokazati pripadnost in podporo slovenskemu športu. Čeprav se je že pri petih letih iz Celja preselil v Mozirje, je reden gost rokometnih tekem, ki si jih v zadnjih letih rad ogleda v spremstvu sina in hčerke. Kot velik športni navdušenec komaj čaka, da bodo tribune v športnih dvoranah spet oživele.
Štiričlanska strokovna komisija je Primoža Lončarja za nabavnega managerja leta izbrala zaradi številnih
dosežkov in dolgoletnih izkušenj.
dobave materialov in proizvodov, da smo z nekaterimi prilagoditvami, vendar brez zastojev, izvajali proizvodni proces. V takšnih trenutkih se resnično vidi rezultat že večkrat omenjenega dolgoročnega sodelovanja z dobavitelji in dejstva, da smo svojim dobaviteljem najboljši in hkrati prvi kupec.
V BSH Nazarje proizvajamo male gospodinjske aparate za pripravo hrane in napitkov. Glede na to, da smo v letu 2020 vsi veliko več časa preživeli doma, se veliko več časa posvečali kuhanju in razvajanju z odlično kavo iz kavnih avtomatov, ki jih proizvajamo tudi v Nazarjah, je nekako logična posledica, da so bili naši aparati iskani in smo jih zelo dobro prodajali na vseh tržiščih, kjer smo prisotni. To se nadaljuje tudi v letu 2021, tako da naše proizvodne količine ostajajo na izredno visoki ravni.
Direktor tovarne Matija Petrin je pred časom v intervjuju za naš medij dejal, da
nabavni manager
NABAVNI MANAGER 2020
»Zagotovo si zaupanje pridobiš na način, da tisto, kar govoriš, tudi delaš oz. narediš. In to ne velja samo za posel, ampak tudi v zasebnemu življenju.«
јгЈШ® seje krizam mogoče zo-perstaviti z ino-gj^ vacijami. Je tako tudi na nabavnem področju?
Procese izboljšav in spodbujanje razmišljanja oz. dajanja novih idej ter njihove implementacije izvajamo na vseh področjih našega podjetja, tudi v nabavi. Na eni strani so izboljšave, ki jih nabavna ekipa določi znotraj strategije in jih sistematično vpeljujemo v procese, na drugi strani pa dobro idejo, tudi če ni del strategije, upoštevamo in poskušamo čim hitreje uresničiti. Če je sodelavec že strokovnjak na svojem področju, so nove ideje in izboljšave na nek način samoumevne, a če sodelavec šele postaja strokovnjak, vidimo priložnost ravno zaradi njegove neobremenjenosti z rutino. Lahko bi dejali, da človek razmišlja izven okvirjev. Seveda tu ne smemo prezreti idej, ki jih podajo dobavitelji, ki nam in njim pomagajo pri zagotavljanju kakovosti in konkurenčnosti. Tukaj verjamem, da imamo še vsi zelo velik potencial in da bomo to področje še dodatno razvijali.
Primož je izjemno ponosen na svojo družino, ki ga na poslovni poti ves čas spremlja in podpira. Kolikor jim čas dopušča, ga radi preživljajo v naravi ob športnih dejavnostih.
V pogovoru ob prejemu nagrade ste dejali, da je za opravljanje te funkcije treba biti zaupanja vredna oseba in da gre za dinamično funkcijo, ki jo je treba opravljati z veliko mero poštenja - kako ste si pridobili to zaupanje tako znotraj podjetja kot na strani dobaviteljev, za katere tudi pravite, da so že pravi partnerji?
Zagotovo zaupanje pridobiš na način, da tisto, kar govoriš, tudi delaš oz. narediš. In to ne velja samo za posel, ampak tudi v zasebnemu življenju. Določene vzorce prineseš s sabo od doma, določenih se naučiš v službi. V zadnjih letih se je veliko stvari spremenilo, vendar človeka določeni načini obnašanja spremljajo ves čas. Sodelavci, dobavitelji, okolica to vidijo in če je ustrezno, potem to odobravajo. V mojem primeru je očitno uspelo tako staršem in družini kot tudi organizaciji BSH (smeh). Vrednote in primeren odnos ter obnašanje so izrednega pomena za dobro sodelovanje in tukaj smo ne samo v organizaciji ali oddelku nabave in kontrolinga, ampak tudi z dobavitelji usklajeni. Vemo, kaj se od koga pričakuje. Pri dobaviteljih in partnerjih gre za kompetence na najvišji ravni in njihovo odlično poznavanje naših procesov, pričakovanj, in sicer z zelo veliko mero zaupanja, ki se gradi skozi leta sodelovanja - veseli me, da imamo kar nekaj »partnerjev« tudi iz Slovenije.
Večkrat ste poudarili, da čeprav je priznanje pisano na vaše ime, nagrada pripada celotni ekipi oz. celi tovarni.
Seveda je to nagrada celotne ekipe. Jaz sem jo prejel zaradi svoje vloge znotraj te ekipe. Da takšno nagrado prejmeš, moraš biti del uspešnega podjetja, cilji in rezultati tako podjetja kot nabave morajo ustrezati, izpolnjeni morajo biti tudi pogoji vodje in njegovih rezultatov, usmeritev - v mojem primeru se je vse to »poklopilo«. Za ustreznimi rezultati nabave stoji ekipa odličnih posameznikov, nabavnikov, ki obvladajo svoj posel, so odgovorni in zanesljivi pri svojem delu ter pripadni podjetju. Kot ljubitelj športa na splošno bi lahko to primerjal na naslednji način - lahko je nekdo odličen trener, a s slabo kakovostjo posameznikov in moštva ne bo mogel dosegati visokih rezultatov, prav tako je tako tudi pri odličnih posameznikih in povprečnem trenerju. Smo nabavni Juventus z nekaj Ronaldi in Dybalami, torej z odličnimi igralci in s potencialom za zmage (smeh). Naš dolgoročni cilj je postati najboljša nabavna ekipa znotraj skupine Bosch in z zastavljenimi koraki smo na pravi poti.
Leto 2020 je bilo tudi sicer zelo uspešno za nazarsko tovarno, poleg jubileja, ki ga je obeležila (50 let delovanja), je pridobila še priznanji za najboljšo tovarno tako na slovenskem kot mednarodnem trgu. Kaj zaposlenim pomenijo vsa ta priznanja?
Vsakega priznanja se zelo veselimo, saj pomeni potrditev dobrega dela v preteklosti, istočasno nam daje tudi zanos, da takšno delo nadaljujemo. Je pa seveda to tudi odgovornost, ki jo nosimo skupaj s 1.600 zaposlenimi v BSH Nazarje in z našimi dobavitelji. In to ne samo v okolju, v katerem živimo, ampak to velja tudi znotraj našega koncerna - smo vedno bolj prepoznani, zaupana sta nam razvoj in proizvodnja vedno bolj zahtevnih aparatov in veljamo za eno najboljših BSH tovarn na svetu.
»S še z nekaterimi zanesenjaki vodim nogometno društvo v Mozirju, kjer nogomet trenira 130 otrok. Zelo smo ponosni, ko vidimo, kako otroci napredujejo, kako se društvo v sodelovanju z okoljem razvija.«
Ne skrivate pomena družinske podpore na poti poslovne uspešnosti in tega, da ste velik športni navdušenec. Ste dober poznavalec rokometa, pa tudi nogometne igre, v Mozirju vodite nogometno društvo.
Z ženo Danijelo, 14-letnim sinom Rokom in 12-letno hčerko Stelo živimo v Nazarjah. Na vse tri sem res izjemno ponosen, kajti vsi so zelo uspešni pri tistem, kar počnejo. Kolikor le lahko, čas preživljamo skupaj, radi smo ob morju, si kaj dobrega skuhamo, če je možno, potujemo, veliko pozornost namenjamo svojemu zdravju. Res je, zelo rad imam šport, različne športne panoge. Sva pa v zadnjih letih z ženo našla skupno zanimanje za kolesarjenje in pri težjih podvigih so nama v veliko pomoč e-kolesa, z Boschevo baterijo seveda (smeh). S še z nekaterimi zanesenjaki vodim nogometno društvo v Mozirju, kjer nogomet trenira 130 otrok. Zelo smo ponosni, ko vidimo, kako otroci napredujejo, kako se društvo v sodelovanju z okoljem razvija. Vse to vzame kar nekaj energije, istočasno je še veliko več da. Sicer pa si baterije polnim tudi z glasbo. Blizu mi je predvsem rok glasba, rad obiskujem tudi koncerte. Ste tudi doma glavni nabavnik? (smeh) Doma nisem glavni, a sem med glavnimi. Z ženo se že ves čas najine skupne poti usklajujeva glede »strateških« odločitev, čeprav je to včasih izziv. Zaenkrat so bili vsi rezultati pozitivni in ne bova spreminjala dobre prakse, čeprav se že kaže določen vpliv mlajše generacije, čemur se seveda sproti prilagajamo.
T7r»tr»• neoHni arhi^r
28
EKOLOŠKO KMETOVANJE
Kmetica Katarina Očko, kandidatka za Slovenko leta
Ko je vsega preveč, se tudi zjoče, a kmetica bo ostala
Njeni skromnost in prijaznost sta nalezljivi in pomirljivi. Ves čas razlaga, kako ji je nerodno in neprijetno govoriti o sebi, pri čemer govori brez vdiha. O svojem delu, pridelkih in družini razlaga s takšnim navdušenjem, da ji brez kančka pomisleka verjameš, da jo delo na kmetiji izpolnjuje. Njene eko zabojčke ceni veliko družin v okolici Laškega in Celja, izstopajoče delo so prepoznali tudi pri reviji Zarja Jana, ki vsako leto organizira akcijo Slovenka leta.
BARBARA GRADIČ OSET
Revija Zarja Jana je letos kmetico Katarino Očko izbrala kot eno do kandidatk za Slovenko leta. To je bil dovolj močan razlog, da sem mrzlo sredino zimsko popoldne izbrala za obisk kmetije Očko v rečiški dolini pri Laškem.
»Biti med vsemi temi izjemnimi ženskami je zame nekaj, kar težko opišem. Počutim se zelo počaščeno. A to je priložnost, da lahko izpostavim slovensko kmetico, ki je pomembna, a prepogosto prezrta v slovenskem prostoru. Še vedno se mi zdi, da nekako ne sodim med izbrane kandidatke. Le kako bi bila jaz kaj tako nadpovprečnega,« je vedno skromna Katarina Očko, ki svojo vztrajno drugačnost in nevdanost v usodo izkazuje iz dneva v dan.
Ko sem stopila na kmetijo Očko v rečiški dolini, sem takoj začutila pripadnost tradicionalnim kmečkim vrednotam, četudi kmetija že več kot desetletje nosi naziv Ekološka kmetija Očko. A da lahko člani kmetijo obdelujejo na 24 hektarjih, od tega je hektar njivskih površin, morajo imeti neutrudno voljo, moč, predanost in veselje do tega, kar na koncu nastane.
Katarina je v Laško prišla iz Šaleške doline in
to se pri njenem naglasu še vedno pozna. Družinske razmere ji kot otroku niso bile naklonjene, zato se je iz rejniške družine, kjer je prvič začutila stik z naravo in živalmi, kasneje preselila k teti v Laško. Le nekaj hiš stran, kjer zdaj kmetuje. »Nekako sem čutila, da bom povezana z naravo, uživala sem na vrtu in rada sem pasla krave, a da bom nekoč kmetica, tega si res nisem mislila.«
Menjava
tradicionalnega načina kmetovanja
Prišla je na tipično tradicionalno kmetijo, ki so jo dedovali iz roda v rod. Tast in tašča sta kmetijo preusmerila v govedorejsko in prenovila poslopja, da sta Katarina in mož Toni, ki je po poklicu mizar, na kmetiji lažje nadaljevala. »Leta 2007 sem se prijavila na ekološki tečaj, ki je bil pogoj za ekološko kmetovanje. Takrat naša družina še ni bila pripravljena na novo vrsto
Ali ste vedeli...
da je prebivalec Slovenije v letu 2019 porabil 117 kg zelenjave in 75 kg svežega sadja ter 67 kg krompirja? (vir: SURS)
da imamo v Sloveniji 32 avtohtonih ter 17 tradicionalnih sort sadja in zelenjave ter 4 domače sorte krompirja? (vir: GOV)
da v Sloveniji od sadja pridelamo največ jabolk in da lahko vsak prebivalec Slovenije zaužije 1 slovensko jabolko na dan? (vir: GOV)
da je letošnje leto Generalna skupščina Združenih narodov na predlog Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglasila za mednarodno leto sadja in zelenjave?
kmetovanja, za članstvo v ekološkem kmetovanju smo se odločili dve leti kasneje. Moram priznati, da sem nas kar brez večjih pogajanj vključila v ekološko kmetovanje, četudi ostalim članom družine tega nisem povedala. Od začetka so me tudi domači malo čudno gledali, kako bodo morali dolga desetletja utečene načine pridelovanja spremeniti. A kasneje sta se tast in tašča navadila. Zdaj pomagata in sta zadovoljna z mojim delom. Tudi okolica me je čudno gledala, ko sem na travniku ruvala zel, namesto da bi jo škropila. A zdaj moje delo pozdravljajo in me spodbujajo.«
Najbolj se je na kmetiji spremenilo poljedelstvo. Katarina je želela pridelati več različne zelenjave.
Katarina sodeluje v Društvu kmečkih žensk Rosa, promovira lokalno blagovno znamko Okusiti Laško, ki združuje okoliške kmetije in rokodelce. Zavzema se tudi za pravice kmečkih žensk, ki na starost ostanejo brez prihodkov.
Glavna dejavnost je tako še vedno pridelava zelenjave, ki jo uspešno prodaja po vzoru partnerskega kmetovanja v okviru zabojčkov. Zaradi večjih površin travnikov na kmetiji redijo tudi govedo, saj živali sklenejo krogotok hranil, ki ga potrebujejo za oskrbo njiv in ostalih površin.
Strankam, ki jih Katarina imenuje »moji ljudje«, zelenjavo proda v obliki eko zabojčkov. Ob sredah zvečer pobere zadnja naročila, v četrtek nato ves dan pobira in sestavlja zelenjavo po svojih njivah ter se proti večeru odpravi od Laškega proti Celju in vmes dostavlja.
Od kod ideja eko zabojčkov?
Katarina Očko je članica združenja Ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica in leta 2012 je na pobudo predsednika Jožeta Ledi-neka poskusila z nečim drugačnim. »V tisti sezoni sem naredila prve zabojčke. V vsakem zabojčku je pet kilogramov do dvajset različnih vrst zelenjave, ki se tedensko in glede na letni čas spreminja. Zabojčke pripravljam od sredine maja do konca decembra, ko mi v kleti ostanejo še krompir, česen, šalotka, zelje.«
Veliko družin od Laškega do Celja se veseli njenih izdelkov vsak teden v četrtek zvečer. »Moja reklama so zadovoljne stranke, ki širijo dober glas. Naredila sem tudi darilne za-bojčke, ki so jih potem nesli na po-
EKOLOŠKO KMETOVANJE
29
roko ali rojstni dan. Pravijo, da so bili obdarovanci zelo zadovoljni z darilom.«
Njene stranke so zdaj
njeni prijatelji
»Velikokrat po prejemu zabojček fotografirajo, s čimer pokažejo, da jim je bila všeč moja postavitev. Sproti dobivam odzive. Pogosto od njih dobim tudi čestitke za rojstni dan. Ko dobim prazen zabojček nazaj, se v njem pogosto znajde čokolada ali katera druga pozornost. Pokličejo me in sprašujejo, kaj naj naredijo z različnimi pridelki, se z mano izobražujejo za boljšo hrano.«
Katarina ima opravljen mentorski izpit, zato kmetijo obiskujejo dijaki, ki opravljajo obvezno prakso. »Zanimivi otroci pridejo k nam. Kmalu vidim, kdo bo ostal povezan z zemljo. Ena deklica se je k meni vozila iz Maribora.«
Svojega znanja ne skriva, saj trdi, da bomo le tako imeli vsi več. »Znanja je še vedno premalo in ga še vedno iščem. Še vedno se udeležujem številnih predavanj strokovnjakov kmetijske svetovalne službe, sejmov, rada pogledam dobre prakse in se udeležim poučnih izletov.«
Katarina ima na kmetiji veliko obiskovalcev, ki pridejo pogledat, kje in kako raste njena zelenjava. Če se boste napovedali, vas bo Katarina odprtih rok sprejela. »Predlani spomladi je prišla gospa, ki je pustila dobro plačano delo v pisarni. S sabo je imela beležko, si pridno pisala in jaz sem ji vse lepo razložila. Lani je že žela prve uspehe in pridno kmetuje.«
Ali se ne ustraši konkurence? »Ona ni moja konkurenca. Imam
svoj krog ljudi, ki mi zaupajo, in na tem gradim. Denar me nikoli ne vleče, dokler me je, moj posel ni stekel. Neprava konkurenca so združenja, podjetja, ki kupujejo zelenjavo in tako zbijajo ceno manjšim kmetom.«
Ne potrebuje reklame
Živimo v času, ko se zdi, da brez družbenih omrežij ni mogoče ničesar prodati. Katarina Očko tega ne potrebuje, svojih izdelkov ne oglašuje niti s pomočjo spletne strani niti s pomočjo Facebooka. »Če imaš dober izdelek, se oglašuje sam.«
A začetki niso bili tako obetajoči. »Prvo leto sem odpeljala robo na tržnico v Domžale. Ko sem prišla domov, sem možu rekla, da sem jo prodala, četudi je nisem, samo da sem lahko naslednji teden spet šla. Po Domžalah sem šla v Maribor, počasi so mi stranke namignile, da je večja perspektiva v zelenjavi in ne v izdelkih iz nje.«
Denar ni sveta vladar,
temveč zdravje
»Ne vleče me denar, ampak ljudje, ker si želijo nove pridelke. Letos bom prvič sadila sladki krompir. Drugače me tako telo ustavi, ko vidi, da ne zmorem.«
Telo ji je pred leti tudi jasno pokazalo, da bo treba pustiti službo in narediti nekaj drugače. Tako je pred dvema desetletjema pustila dobro plačano službo v žalski optiki, saj zaradi slabega zdravja ni mogla biti popolnoma predana uslužbenka.
Ko smo se pogovarjali v njeni kuhinji ob polni mizi domačih dobrot, je hitro skočila po sok rdeče pese, na katerega je še posebej ponosna.
Leta 2013 je na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij dobil odlične ocene. »Ta sok je pozdravil mojo bolezen na pljučih. Odličen je za kri, je tudi odličen antioksidant.« Gostobesedna kmetica je pogovor hitro preusmerila na sladki pelin, ki ga ima shranjenega v velikih posodah pri mizi. »Imam res širok krog ljudi, ki se ukvarjajo z zdravjem, in preizkušam različne stvari, vse, da bi pomagalo zdravju meni, družini in mojim ljudem.«
Njeni trije otroci so že samostojni in veliko pomagajo na kmetiji. Najstarejša Sara študira, srednja Larisa je dijakinja kmetijske šole,
najmlajši sin Luka je še osnovnošolec. Kot je namignila Katarina, bo mogoče srednja hči nadaljevala kmetovanje, a le, če je starši v to ne bodo preveč silili.
skočita sosedi. »Obe sta zelo spretni in znata delati na kmetiji. To je veliko vredno, da se znata obrniti in delati tudi takrat, ko je že res naporno.«
»Vesela sem, da ima Občina Laško, zlasti njen župan, posluh za ekološko pridelano hrano. Vodstvo je z veseljem podprlo idejo, da smo jeseni 2019 organizirali prvi praznik ekoloških kmetov v Laškem. Tudi pri sofinanciranju investicij na kmetijah dajejo prednost eko kmetijam.«
Ko ni vse odvisno od človeka
Delo na kmetiji ne pozna praznikov niti slabega vremena. Veliko je odvisno od vremenskih razmer, ki so v zadnjih letih zelo nepredvidljive. »Ko vidim, da se pripravlja na neurje in se zazrem v nebo, samo molim, da bi šlo mimo oziroma da bi bilo v milejši obliki. Do lanskega leta smo imeli srečo. A lani so pridelke uničili kar dve toči in eno večje neurje, ki je prihrumelo iz gozda nad nami. Kar je bila sreča v nesreči, saj so naplavine s sabo prinesle humus. Kar niti ni tako slabo.«
Življenje na kmetih ni lahko, lokalno pridelana hrana je premalo cenjena. Katarina je tako malo žalostna, da Slovenci nismo prepoznali vrednosti slovenskih lokalnih pridelkov. »Ničesar se nismo naučili niti v prvi niti v drugi koronakrizi. Še vedno ne cenimo domače pridelane zelenjave, še vedno raje tekamo v velike trgovine in kupujemo nezdravo zelenjavo. Zmota je, da je ekološko drago. To ni res. Vse, kar ti narava da, dobiš nazaj v svoje telo.«
Ko Katarina na njivi potrebuje še več delovnih rok, ji na pomoč pri-
Ne predstavlja si, da bi imela drugačno službo. »Sama si razporejam delo in dan. Saj se tudi zjočem, ko moram po celodnevnem dnevu na travniku še v hlev.« A službe ne bi zamenjala. S prijateljicami si vsako leto privošči krajši dopust, žal si ga kot družina ne morejo, saj hlev in polje zahtevata vsaj enega oskrbnika.
Katarina tudi pove, da nima slabih izkušenj z raznimi »kontrolorji«, ki vsako leto preverjajo kakovost kmetije. »Zadnja leta pri postopku sodeluje moj mož Toni, ker jaz sem preveč govorila in nismo cel dan končali. Zdaj so v dveh urah konec,« se je za zaključek o svoji gostobesednosti pošalila Katarina. Njen optimizem je res nalezljiv. Skoraj toliko, da bi si obula škornje, vzela motiko in stopila na njivo. Če ne drugega, po nekaj tiste zelenjave, ki je še ostala. »Bosta prišla konec pomladi? Takrat je tukaj precej lepše. Vesta, kako je lepa zelenjava in kako diši zeliščni vrt,« je bil še zadnji pozdrav in povabilo, ko sva s fotografom zapuščala spokojno rečiško kmetijo.
Foto: Andraž Purg - GrupA
30
UMETNINE ZNAMENITIH SLIKARJEV
Lara Rezec - Mlekarica, Johannes Vermeer	Žan Žlahta - Avtoportret, Vincent van Gogh
Navdušujoč odmev na stvaritve učencev podružnične OŠ Vrh nad Laškim
Ko umetnine
v 1 ■ ■
OZiViJO
Neverjetna ustvarjalnost, domišljija in iznajdljivost učencev podružnične osnovne šole Vrh nad Laškim, ki so pri pouku likovne umetnosti na daljavo ob mentorstvu učiteljice razrednega pouka Klaudije Košeni-na poustvarili umetnine znamenitih slikarjev, jemljejo dih. Zato res ne čudi, da so te imenitne fotografske stvaritve naletele na tako izjemen odmev v javnosti.
ROBERT GORJANC
Objava novice o ustvarjalnem dosežku učencev iz podružnične šole je na spletni strani Osnovne šole Primoža Trubarja dosegla kar 335 delitev, več kot 600 všečkov in približno sto navdušenih komentarjev.
»Pri poučevanju na daljavo skušam učencem predstaviti učno snov z navdušenjem in s čim bolj nenavadnimi nalogami. Pomembno je, da jim pokažem različne načine spoznavanja in čutenja umetnosti, ki je povsod okrog nas. Nenehno preizkušam različne pristope, ki učence čim bolj motivirajo za učenje. Letos smo se sprehajali po virtualnem muzeju, skladali pesmi, tokrat sem jim pri likovni umetnosti na interaktiven način poskusila približati portrete svetovno znanih umetnikov,« je o projektu povedala Klaudija Košenina.
Učenci so za nalogo morali oživiti umetniška dela. »Najprej so podrobno spoznali svojo umetnino, ki sem jo že pred tem skrbno dodelila vsakemu posamezniku. Opazovali so podrobnosti, oblike, barve, kompozicije, nato so umetnino skušali na čim bolj kreativen in iznajdljiv način oživeti. Doma jim je pomagala vsa družina. Iskali so primerna oblačila, se frizirali, ličili, izdelovali in iskali čim bolj podobne predmete, ki se skrivajo po domačih kotičkih. Njihove
fotografije so res odlični približki originalov,« je bila nad ustvarjalnostjo učencev nadvse navdušena mentorica.
Ob tem so učenci razvijali odnos do umetnosti, umetninam so dodali še delček sebe. Po opravljeni nalogi so ob srečanju na daljavo poklepetali o občutkih, izkušnjah ter občudovali, spraševali, hvalili in se veselili uspešno opravljenega dela.
»Pri nalogi smo želeli predvsem spoznati umetnine in se pri tem čim bolj zabavati, zato nas je tovrsten odziv izredno presenetil -hkrati nam je dokazal, da se pri vsakem delu splača potruditi in dati vse od sebe. Zelo smo veseli, da se zgodba iz vasice Vrh nad Laškim
sliši tako daleč,« je še dejala ponosna mentorica Klaudija Košenina.
Osupljivo pronicljivim učencem ter ustvarjalni mentorici izrekamo vse čestitke in smo lahko več kot navdušeni, da so nam s svojimi stvaritvami tako polepšali kulturni praznik.
Verjamemo, da boste ob njih, zabeleženih še na papirju, tudi vi, drage bralke in bralci, izjemno uživali.

Tanja Hochkraut - Mona Lisa, Leonardo da Vinci
Matic Verbovšek - Igralec lutnje, Caravaggio
Jernej Knez - Whistlerjeva mati, James M. Whistler
UMETNINE ZNAMENITIH SLIKARJEV
31
Jure Frece - Donijev portret, Raffaello Sanzio	Valentina Lapornik - Marcova mati, Marc Franz
Anej Zalokar Šorn -Avtoportret, Matevž Langus	Dominik Kramarič - Portret mladega moža, Raffaello Santi
32
KITAJSKA IN KORONAVIRUS
»Virus je test solidarnosti med ljudmi, ki jo bomo še zelo potrebovali«
Peter Zupanc o covidu-19 na Kitajskem v knjigi Leto podgane
Pred dnevi je izšla knjiga Leto podgane (Založba Forma 7, Ljubljana), v kateri je Peter Zupanc, naš dolgoletni novinarski sodelavec, popisal svoje doživljanje spopadanja s koronavirusom in spopadanja z boleznijo covid-19 na Kitajskem. Od tam se je smrtonosen virus razširil v začetku minulega leta po vsem planetu in najbolj pretresel svet od konca druge svetovne vojne.

Peter Zupanc je po tolikih letih bivanja v daljni azijski deželi seveda že dobro spoznal in osvojil »kitajski način življenja«. (Foto: Rossi)
»V mnogih smislih - ne vseh - je Kitajska mnogo bolj realistična od zahoda. Mi si želimo nostalgije, zahod pa nima po čem biti nostalgičen.«
ROBERT GORJANC
Bralci Novega tednika ste v minulem letu v našem časopisu lahko nekajkrat brali Petrova poročila in vtise o tem, kako v tej mogočni azijski državi poskušajo obvladati virus. V svojih zapisih in razmišljanjih je večkrat primerjal in analiziral načine in učinkovitost spopadanja z virusom na Kitajskem in v Evropi. Ko smo bili pri nas že precej obupani zaradi dolgotrajne karantene in drugih ostrih ukrepov, smo v Petrovih sporočilih o izkušnjah Kitajske, ki je od pozne pomladi že dobro obvladala virus, iskali znanilce upanja, da bomo tudi sami dokončno obvladali virus in preprečili prehude posledice covida-19.
V letu dni se je pri Petru Zupancu nabralo dovolj gradiva za knjigo, ki je zdaj odličen povod še za eno celovito obravnavo dogajanja, ki je pretreslo svet.
Ker se poznava že dolga leta, še preden se je za že več kot desetletje preselil na Kitajsko, sva bila v tem intervjuju seveda na ti.
Peter, kaj te je navdihnilo, da si napisal knjigo o tem, kako si doživljal in preživel covid-19 na Kitajskem, torej še eno v nizu knjig, v katerih predstavljaš svoj pogled na Kitajsko?
Nisem si predstavljal, da bo to postal, kot praviš, niz knjig, v bistvu sem se želel ponovno povsem posvetiti fikciji in esejem. Toda potem je prišel covid-19 in tako zelo izpostavil nesporazume ter napačne predstave, med drugim med državami, da sem kot nekdo, ki že deset let živi na Kitajskem in pozna okolje, dojel kot prednost, da lahko poročam iz prve roke. Delno je šlo preprosto za možnost poročanja, delno tudi za im-pulzivno jezo in žalost zaradi vseh nesmislov, ki jih preberem ali vidim.
Knjigo si zasnoval kronološko, po mesecih, od pojava koronovirusa do decembra minulega leta, ko je bilo mogoče o covidu-19 na Kitajskem že bolj malo slišati ali skoraj nič več. Zakaj se ti je takšen pristop zdel najprimernejši, ker je morda tudi najboljša dramatur-gija dogajanja?
Tovrsten pregled je ponujal možnost kronološko jasnega opisa uveljavljanja ukrepov in potem njihovega sproščanja, normalizacije življenja. Hotel sem praktično uporabnost knjige, kolikor je to možno; obenem sem hotel vsaj do neke mere ohraniti tudi »dnevniškost«
knjige, v smislu, da je neke vrste dokument časa.
Ali si sistematično delal zapiske in vodil dnevnik dogajanja po izbruhu koronavirusa na Kitajskem, ved-oč, da boš o covidu-19 nekoč napisal knjigo?
Že desetletja pišem dnevnike - doma hranim več kot deset dnevniških zvezkov, več kot deset popotniških beležk in nekaj beležk za kratko zapisovanje pomembnih informacij iz knjig, ki jih berem. Ko sem se v začetku leta 2020 oglašal za Novi tednik, Večer, Pop TV, RTV SLO, sem samodejno začel tudi shranjevati novice, informacije v zvezi s covidom-19. Lahko bi to
počel še bolj sistematično, toda bilo je dovolj zajetno in uporabno. Poleg tega sem premogel vrsto komentarjev ali zgodbic kitajskih prijateljev ali znancev iz različnih področij življenja - neke vrste »glasove s Kitajske«.
Zakaj naslov knjige Leto podgane?
Covid-19 je začel razsajati ob začetku leta podgane po kitajskem horoskopu, kar avtomatično pomeni dodatno
simboliko, ki jo predvsem Evropejci povezujemo z drugimi epidemijami. Obenem beseda podgana v kitajščini, lao shu, pomeni isto kot miš; vsakdanja kitajščina ne razlikuje med tem dvojim. To je simboliziralo težave v prevajanju ne le odzivov na pandemijo, temveč tudi kako zelo je določena transformacija odvisna od prevoda. In transformacija je bila zelo pomembna beseda v 2020.
Večina (zahodnega) sveta je danes prepričana, da je Kitajska prepozno obelodanila resnico o ko-ronavirusu in da bi morala sprejeti pravočasne in ostre ukrepe, da se virus ne bi razširil po vsem svetu in da ne bi bilo toliko žrtev med kitajskim prebivalstvom v začetni fazi izbruha. Kako si v knjigi pristopil k obravnavi tega prevladujočega pogleda na ravnanje Kitajske?
Primerjal sem dogajanja, ukrepe in rezultate skozi čas. Ne, nisem se šel statistike, knjiga ni polna številk, a hotel sem analizirati, kolikor je to pač možno. Strinjam se, da če bi Kitajska naredila drugače, bi ... Če bi čebula ne imela če, bi bila bula. Ko se zahodni svet po letu dni, ko so stvari jasnejše in bi morale biti enostavnejše, še vedno ukvarja z virusom, nekako izgubi težo argumenta, da bi Kitajska morala biti boljša, ko so stvari bile mnogo bolj nejasne.
Hkrati so na Kitajskem prepričani, da so se učinkovito lotili zajezitve koronavirusa v primerjavi z zahodom, o čemer priča to, da je koronavirus na Kitajskem praktično že popolnoma obvladan, medtem ko v Evropi in ZDA še naprej vlada velika negotovost, čeprav začetek cepljenja pomeni luč na koncu predora. Kje vidiš ključ kitajske učinkovitosti v primerjavi z učinkovitostjo spopadanja z epidemijo v Evropi, ZDA ...? Je to moč države in kitajski enopartijski sistem?
Nikakor ne le to, pravzaprav mislim, da je politični sistem med manj pomembnimi dejavniki. V knjigi naštevam tiste, ki so pripomogli k učinkovitejši ustavitvi, in med njimi so visoko na lestvici kolektivizem, torej dojemanje odgovornosti do družbe, proti individualiz-mu, zaupanje do znanosti in vlade ter ustrezna opredelitev razlikovanja med primarnimi ter sekundarnimi potrebami. Če dodam še citat prof. Jane Rošker, ki je dovolila objaviti odlomek iz svojega članka na platnici knjige: » ... gre za konfuci-jansko etiko odnosnosti. V tem okviru se pokaže, da sta samostojni posameznik in izolirana posameznica zgolj idejna konstrukta, popolna svoboda le zavajajoča izmišljotina, medtem ko so naši odnosi dejstvo.«
V kolikšni meri je bil »lockdown« v Nanningu v pokrajini Guangxi, kjer živita z ženo, simptomati-čen v primerjavi z drugimi deli Kitajske in drugačen v primerjavi z Wuhanom, kjer je bilo žarišče koronavirusa?
peter zupanc
LETO PODGANE
ALI KAKO SEM PREŽIVEL COVID- 19 NA KITAJSKEM
Knjiga Petra Zupanca Leto podgane - kako sem preživel covid-19 na Kitajskem - je izšla januarja letos pri Založbi Forma 7 iz Ljubljane.
Peter Zupanc (1968), doma s Polzele, že več kot desetletje živi na Kitajskem, v Nanningu, glavnem mestu province Guangxi. Tam je ostal za stalno leta 2010, potem ko je od leta 2007 v to ogromno azijsko državo trikrat potoval za več tednov. Na univerzi v Nanningu je študiral kitajščino, sicer pa poučuje angleščino in dela kot dopisnik za nekaj slovenskih medijev, tudi za Novi tednik in Radio Celje. Naš stalni filmski sodelavec je sicer od leta 1997, od leta 2004 je delal kot programski vodja Art kina Metropol. V centru za inštrukcije angleščine je spoznal življenjsko sopotnico Liu Ying in se leta 2017 z njo tudi poročil. Leto podgane je Petrova tretja knjiga o Kitajski. Prvo je izdal leta 2013, Obešanje zmajeve glave, o kitajskem jugu in narodnostnih manjšinah. Leta 2018 je napisal bolj splošno knjigo o tej mogočni državi, Kitajska, dežela razdalj in jaz.
KITAJSKA IN KORONAVIRUS
33
Ob dolgih vrstah in čakanju je potrpežljivost na Kitajskem ena od pomembnih lastnosti za uspešno prebijanje skozi življenjski vsakdan.
Nanning je nekako povprečen, bolj ali manj podoben večini kitajskih srednje velikih mest ali navsezadnje velikih mest. Bili smo varnejši, zato pri nas »lock-down« ni trajal tako dolgo. V primerjavi z Wuhanom je bil mnogo blažji in krajši (tam je najstrožji »lock-down« trajal 75 dni).
Katero obdobje (mesec) v letu podgane je bilo za vaju z ženo najbolj zahtevno v času »lockdowna« in zakaj?
Pozno poletje, ko sva za kratek čas stanovala pri njenih starših. Mene je prizadela začasna izguba osebnega prostora, obenem sva se morala soočiti z izgubo dolgoročnih načrtov, ki jih morda nikoli ne bova mogla povrniti. Vsekakor je pomembno to: ublažitev strogih ukrepov zdaleč ne pomeni povrnitve v norma-
lo. Nekateri upi se izgubijo za vedno.
Kako si spremljal spopadanje z epidemijo v Sloveniji, kaj si glede tega razmišljal, kakšno stališče da moraš zavzeti v knjigi?
Vsaj dva moja sorodnika sta preživela virus. Jasno, da sem bil na tekočem. Poskušal sem biti objektiven,
kot rečeno, primerjati stvari. Zavest, kaj natančno je šlo narobe, je pomembna.
Kaj smo v Sloveniji delali narobe, da smo imeli tako dolgo tako težko situacijo, ki se v zadnjih dneh naposled vendarle izboljšuje?
Za resnično razjasnitev slike bi morala analizirati od ene časovne točke do druge, od konteksta do konteksta. A če posplošim: vlada je ukrepe spreminjala, ne da bi se zares izkazala posledica prej sprejetih, in bili so nejasni, izredno veliko je bilo »izjem«. Prehodi čez mejo so bili dovoljeni in enostavni, ko je to bilo najmanj primerno. In vse je bilo izrazito pozno ter počasno. Videl sem recimo, da se je o obveznem testu zdravnikov v Sloveniji začelo govoriti decembra. Meni se je zdelo samoumevno, da se zdravniki morajo testirati - je to sploh vprašanje? To je prvo, kar je treba avtomatično storiti. Potem sem seveda primerjal: ena mojih učenk v Nanningu je medicinska sestra, tukaj jih testirajo dvakrat na teden, od februarja 2020 in še vedno, čeprav nekako od marca do decembra ni bilo niti enega primera okužbe.
Podrobneje si se lotil tudi razvpitih mokrih tržnic, na eni od teh v Wuhanu naj bi se začela zgodba o covidu-19, ki je zaustavila svet. Večina strokovnjakov je enotna v ocenah, da je to bilo žarišče izbruha virusa, pri čemer večina na zahodu ne more razumeti, da so mokre tržnice v Wu-hanu in na Kitajskem še vedno lahko odprte.
Hecno, kako zahod rad obsoja avtoritarnost, po drugi strani pa želi, da bi Kitajska bila še bolj avtoritarna in da bi kar zaprla tržnice. Kako bi se počutili, če bi vam recimo Singapur rekel, da morate zapreti vse kavarnice v Sloveniji? Oh, primerjava ni najboljša - kavarnice so varne(jše). Toda kulturo-loško gledano podobnost obstaja; v mnogih predelih Kitajske so te tržnice način, kako se ljudje preživljajo, trgujejo in srečujejo. Te tržnice so del življenja in potrebni bodo strogost, čas, izobraževanje, da se bodo okoliščine popravile.
V knjigi si obračunal tudi s teorijami zarote, da je Kitajska namenoma proizvedla ta virus. Od kod takšni pomisleki in zakaj ni logike v tem?
»Januarja letos - tega ni v knjigi - smo našli enega okuženega v Nanningu in nekajmilijonsko mesto je v 24 urah zastonj testiralo več kot 800 tisoč ljudi na najbolj žariščnih točkah. Ljudi iz bivalnega okolja okužene osebe so postavili v 14-dnevno karanteno, vse ostalo je delovalo naprej. Tako se dela. Ne morem napisati drugače.«
Teoretiki zarot želijo občutek, da svet nekdo nadzira, čeprav negativno. Hočejo popolnost znanja ter zmožnosti, so kupci popolnosti, medtem ko če zares pogledaš naokoli, povsod vidiš neumnosti in napake. Ljudje smo preveč nepopolni, da bi zmogli tovrsten nadzor. Še sebe ne moremo nadzirati, očitno. Strokovnjaki že leta opozarjajo na dejavnike, ki prispevajo k pojavu virusov, med njimi sta izguba povrhnjice prsti, selitev živali, ki začnejo jesti drugačno hrano. Opozarjajo na mutacije med virusi in potem selitev teh mutacij na ljudi. Ne le da se to lahko zgodi kjerkoli, več kot to -ponovilo se bo in naslednjič ne bomo imeli toliko sreče, kot smo je imeli tokrat.
To, kar v Evropi nekako ne gre v glavo, so na primer decembrske podobe iz Wu-hana, ko smo lahko spremljali množična praznovanja, na začetku leta pa je bil Wuhan popolnoma zaprto mesto, mesto duhov?
Na Kitajskem smo imeli množična praznovanja že od poznega poletja. Sploh pri nas v Nanningu virus bolj ali manj obstaja kot nekaj, kar se dogaja v dru-
»Zahod rad obsoja avtoritarnost, po drugi strani pa želi, da bi Kitajska bila še bolj avtoritarna in da bi kar zaprla mokre tržnice. V mnogih predelih države pa so te tržnice način, kako se ljudje preživljajo, trgujejo in srečujejo.«
gih državah sveta, in ker so te tako nesposobne, niti ekonomija niti potovanja ne morejo ponovno zaživeti, kot bi morali.
V luči obiska delegacije Svetovne zdravstvene organizacije, ki je trenutno na Kitajskem ... Do kakšnega spoznanja bo lahko prišla in kako objektivna bo ta slika glede na vse omejitve, ki spremljajo njen obisk?
Oh, težave bodo. Kitajska se vsekakor zaveda, da mora ohraniti obraz, še toliko bolj, ker jo tako glasno označujejo za krivo - kar povzroča učinek, nasproten od želenega. SZO (WHO) bo najverjetneje odkrila in
morda vsaj med vrsticami opozorila na več nesposobnosti, kot jih je Kitajska najprej obelodanila. Ohraniti bomo morali spomin na dejstva. A kaj veliko več kot to ne verjamem, da bi bilo treba povedati.
Kakšno je glavno sporočilo tvoje knjige Leto podgane?
Da je virus test solidarnosti ljudi - naše sposobnosti, da se poslušamo in sporazumevamo - in da tega testa nihče ni prestal z odliko. A Azija ga je z boljšo oceno. In da se moramo biti pripravljeni ogromno naučiti drug od drugega, ker bomo v prihodnosti to solidarnost zelo potrebovali.
Polna plaža v Beihaiju oktobra lani.	Z množičnega hitrega testiranja v Nanningu v minulem mesecu.
34
PUSTNE NORČIJE
Pred nami pustni konec tedna, ki bo letos minil brez karnevalov in povork
Velika pustna rajanja odpovedana tradicionalni pustni liki ostajajo
Letošnje pustno dogajanje bo povsem drugačno, kot smo ga bili vajeni do zdaj. Pustnih karnevalov in povork, ki so popestrile februarske dni, pričakovano ne bo. A o pestrem pustnem dogajanju na naših tleh bodo še vedno pričale tradicionalne pustne maske. Ptujski kurenti, cerkljanski laufarji, škoromati iz Brkinov so le nekatere. Nam najbližji so mozirski pustnaki, generali vranarji in koši šo-štanjski.
SPELA OZIR
Praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo. Njegovo izročilo so prevzeli Rimljani, ki so si pozno pozimi zamislili več praznikov, ob katerih so se šemili. Z nastopom krščanstva, ki je v tem videlo ostanek poganstva, je Cerkev tovrstne šege prepovedala. Kljub upiranju uveljavljajoče se Cerkve so se praznovanja in šemljenja nadaljevala ter se v renesansi prenesla na čas pred štiridesetdnevnim postom. »Po navedbah priznanega slovenskega etnologa Nika Kureta, ki je o tem največ pisal, šemljenje izhaja iz dvojih korenin. Prvi izvor
je čaščenje prednikov in drugi čaščenje duhov, ki živijo v naravi,« o zametkih pustnega časa pravi mag. Adela Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja.
Malo zapisov
Zapisov o tradicionalnih pustnih maskah in šegah v Sloveniji, ki bi segali sto ali več let nazaj, je po njenih besedah zelo malo. »Kljub temu je bilo to med ljudmi razširjeno, ljudje so se šemili, a je bilo to bolj kot ne neorganizirano. Zbirali so se spontano in hodili od hiše do hiše, s čimer so domačinom zaželeli vse dobro v prihajajočem letu
»Nekoč so se šemili zgolj mladi neporočeni fantje. Danes lahko v tej vlogi vidimo tako poročene moške kot ženske in otroke.«
Kustosinja mag. Adela Pukl je ob letošnjem kulturnem prazniku v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled postavila priložnostno razstavo z naslovom Pustni orači Okič: Z oranjem do dobre letine. Predstavila je tradicionalne pustne like iz Haloz, ki v dneh med pustno soboto in pustnim torkom hodijo od hiše do hiše. Razstava bo na ogled do 1. marca. Foto: Miha Špiček
in da bi se vse tisto, kar je bilo v preteklem letu slabega, čim prej pozabilo.« Vzporedno s takšnimi šegami so se izoblikovali prepoznavni slovenski pustni liki. Ali je določena maska tradicionalna ali ne, je po besedah Puklove zelo težko odgovoriti, ker gre za zelo široko definicijo. Pomagamo si lahko z nacionalnim registrom nesnovne kulturne dediščine, nad katerim bdi Slovenski etnografski muzej. V njem je trenutno vpisanih 14 pustnih šeg. Med njimi je z našega območja mozirski pust.
Tradicija živi, a v
drugačni obliki
Po mnenju Puklove je zavedanje o pustnih šegah med Slovenci vedno večje. »Veliko zaslugo za to je mogoče pripisati različnim pustnim karnevalom, ki jih je po državi vedno več in imajo ve-
dno daljšo tradicijo. Pustne skupine se poleg obhoda po domačih vaseh udeležujejo še različnih karnevalov po vsej Sloveniji. Ljudje z njihovo pomočjo to dediščino vedno bolj spoznavajo in se z njo identificirajo,« izpostavlja etnologinja in obenem opozarja, da pa je res, da so ljudje, ki se oblačijo v te tradicionalne pustne maske, vedno starejši. »Mladi se zaradi študija odselijo v večja mesta, zaradi česar je primanjkljaj kandidatov, ki bi šli od hiše do hiše, vedno večji. Posledično prihaja do nekaterih sprememb. Nekoč so se šemili zgolj mladi neporočeni fantje. Danes lahko v tej vlogi vidimo tako poročene moške kot ženske in otroke. Nenazadnje živimo v 21. stoletju, ko je naše življenje drugačno kot nekoč, in temu so se prilagodile tudi pustne šeme.«
Mozirje: Pust mozirski praznuje 130 let
Avtohtonost in izvirnost pustnih običajev v Mozirju sta pripomogli, da se je Mozirje leta 1999 zapisalo med evropska karnevalska mesta (FECC). Karnevalski sprevod, v katerega je vključena vsaj ena ali celo več krajevnih zgodb iz preteklega leta, je postal eden ključnih elementov pustnega dogajanja. Foto: arhiv NT (SHERPA)
Najdaljšo in najbogatejšo karnevalsko pustno dediščino v naši regiji ima Mozirje, kjer letos mineva natančno 130 let od prvih virov o obstoju pestrega pustnega dogajanja. Epidemija in z njo povezani ukrepi so Mo-zirjanom ponagajali, da bi obletnico obeležili, kot se spodobi. Večdnevnega pustnega dogajanja, kot smo ga bili vajeni v tem delu Zgornje Savinjske doline do zdaj, letos ne bo. Kljub vsemu bodo mozirski pustnaki poskrbeli za nekaj pustnega pridiha.
»Trg bomo okrasili s tradicionalnimi pustnimi zastavicami. Devet oglaševalskih tabel, ki so razporejene po celotnem središču, bomo izkoristili za priložnostno razstavo, na kateri bomo s pomočjo starih fotografij prikazali, kako je nekoč izgledalo pustno praznovanje v tem delu Zgornje Savinjske doline,« je letošnje načrte predstavil Robert Kle-menak, znan po svoji vlogi pustnega gobezdala.
Prve ohranjene fotografije mozirskega pusta izvirajo iz časa med obema svetovnima vojnama. Če se je podoba osrednjih mozirskih pustnih likov skozi zgodovino nekoliko spreminjala, je ves čas ostajala ista rdeča nit dogajanja, katerega bistvo je na šaljiv
način prikazati, kaj vse se je med letom dogajalo v kraju. »Ena najstarejših slik prikazuje slonji sprevod. Pustnaki so se pošalili na račun trškega mogotca, ki je potoval po Afriki in se nato po Mozirju hvalil, da je na potovanju ubil slona. Naredili so slona in se z njim sprehajali po trgu.« Mozirje je bilo nekoč majhen trg z zelo močno zaprtimi socialnimi krogi. Prvo skupino je predstavljala trška srenja, v kateri so bili sodniki, gostinci ..., drugo skupino pa mali rokodelci, ki so si izmislili in oblikovali lik pustnakov.
Boj se ga
Poleg šaljivosti so znani po uniformi, ki izhaja iz 30. let prejšnjega stoletja. »Mali rokodelci, torej pustnaki, so si pri trških veljakih izpogajali, da so se lahko enkrat na leto gosposko oblekli. Takrat so prvič oblekli črni frak, belo srajco z metuljčkom in bele hlače ter si na glavo poveznili cilinder. Takšna uniforma se je ohranila vse do danes, pri čemer smo ji dodali pustni šal, ki je zanje zelo svet in ga ne dajo iz rok,« pojasni Klemenak in doda, da so pu-stnaki po drugi svetovni vojni gosposko opravo za leto ali dve zamenjali za pižame. »To je odgovor na takratne železne čase, ko je bilo vse, kar je
bilo gosposko, prepovedano. Zaradi norčevanja iz oblasti so se zato dve leti oblačili v pižame.«
Pustnake, katerih obvezen rekvizit je zastava, je v času pustovanja ves čas spremljala glasba. »Najprej je bil to har-monikaš, v 50. letih že pravi ansambel z domačimi glasbili. Ker je lahko igral vsak, ki je imel za to veselje, ne glede na to, ali je znal ali ne, jih ni
bilo za poslušati. Naš pokojni masker je nekoč mimogrede navrgel, da igrajo tako, da se jih vsi bojimo, naj se zato imenujejo ansambel Boj se ga. In od takrat imajo to ime.«
Več dni
Nekoč je bilo dogajanje zgolj na pustni torek. Od začetka 50. let se je razširilo na več dni. Začne se na debeli četrtek in nadaljuje
pozno v noč s podeljevanjem trških pravic priseljencu, ki je v aktualnem obdobju največ pripomogel k razvoju Mozirja. Petek je dan za glasbeno zabavo in sobota za celodnevno rajanje ter večerno maškarado z izborom najbolj izvirne maske. V nedeljo se pustnaki v maskah na mozirskem trgu zberejo že navsezgodaj in obhodijo trške meje. Pone-
deljkovo »okol'ofiranje« se prevesi v pustni torek, ko maske prevzamejo oblast v občini. Pozno popoldne sledi tradicionalna karnevalska povorka, na kateri sodelujejo tudi maske iz tujine. Večerna torkova pustna zabava, ki se zavleče pozno v noč, prevesi dogajanje v pustni pokop, ki ga pustnaki v črnih hlačah obeležujejo na pustno sredo.
»Mali rokodelci, torej pustnaki, so si pri trških veljakih izpogajali, da so se lahko enkrat na leto gosposko oblekli.«
PUSTNE NORČIJE
35
Zadnja |eta je na če|u genera|ov vranarjev pos|anec A|eksander Reber§ek. Foto: arhiv NT (SHERpA)	provinc, Franca Jožefa in Avsto-Ogrske ter Tita in njegove Jugoslovanske ljudske armade. Foto: arhiv NT (SHERPA)
Vransko: »Ključnih bo naslednjih 14 dni«
»Da smo izoblikovali ravno generale, so morda razlog prav rekviziti. Takrat je bilo po domovih še veliko vojaških oblek.«
Na Vranskem pustno dogajanje že več desetletij zaznamujejo generali vra-narji, ki vsako leto teden pred pustom prevzamejo občinsko oblast in uzakonijo nova pravila. Nič drugače ne bo letos, le s to izjemo, da bodo pri tem morali upoštevati vsa predpisana pravila za omejevanje širjenja virusa. »Naslednjih 14 dni bo namreč ključnih, zato si ne moremo privoščiti, da generali letos ne bi prevzeli oblasti,« je pojasnil njihov vodja Aleksander Reberšek.
Pustno dogajanje, ki bo letos že 64. leto zapored, odpadlo je le leta 1981 zaradi žalovanja po Titovi smrti, je prilagojeno trenutnim razme-
ram. V ponedeljek sta z vsemi smernicami NIJZ oblast županu prevzela le dva generala, Aleksander Reberšek in Vlado Rančigaj, ter uzakonila nova pravila. Med drugim tudi organizacijo sobotnega karnevala, ki bo obsegal zgolj sprehod nekaj generalov po trgu. Vse to bodo prenašali s pomočjo družabnega omrežja in hkrati predvajali lanski pustni karneval.
Vrane po
generalovo
Prvo organizirano pustno dogajanje na Vranskem je pred približno šestdesetimi leti pripravila tamkajšnja ljudska tehnika. Domačini z Vladom Rančigajem na čelu
so se na njem predstavili z veliko doma izdelano raketo. Z njo so sokrajane tako navdušili, da jih je naslednje leto na karnevalu sodelovalo še več. Pustno dogajanje se je z vsakim letom bolj razvijalo in postajalo znano po vsej Spodnji Savinjski dolini. Dolga karnevalska tradicija na Vranskem se je ohranila po zaslugi generalov vranarjev, ki so vedno znova pobudniki in organizatorji pustnega dogajanja.
Ideja zanje se je na podlagi lokalne legende o vranah in strateško pomembne lege Vranskega, ki so jo v zgodovini varovali različni vojaki, porodila prav Rančigaju. Vranarji so odeti v vojaške
uniforme iz različnih zgodovinskih obdobij. Med njimi so vojaki iz obdobja Napoleona in Ilirskih provinc, Franca Jožefa in Avsto-Ogrske ter Tita in njegove Jugoslovanske ljudske armade. »Da smo izoblikovali ravno generale, so morda razlog prav rekviziti. Takrat je bilo po domovih še veliko vojaških oblek. Na vojaško bundo in čelado sem pritrdil vrano in dobili prvo različico naših kostumov,« je pred leti povedal dolgoletni vodja vranarjev Rančigaj, čigar delo zdaj nadaljuje poslanec Aleksander Reberšek. Rančigaju se takrat ni niti sanjalo, da se bodo vranski vojaki dodobra zakoreninili v pustnem dogajanju in čez
nekaj desetletij korakali ob boku znanih slovanskih pustnih mask, kot so kurenti, laufarji, pustnaki in drugi.
Na račun aktualne politike
Generali vranarji v »navadnih« letih v nedeljo pred pustnim koncem tedna v središču trga Vransko razrešijo občinski svet, občinsko upravo in župana Franca Sušnika ter postavijo nova, šaljiva pravila. Eno izmed
njih je organizacija pustnega karnevala. V zadnjih letih na karnevalu ne manjka najrazličnejših skrbno dodelanih mask iz vse Slovenije, ki se zaradi truda, ki ga vložijo v izdelavo kostumov, in zaradi zgodbe, ki se skriva za tem, želijo predstaviti na čim več pustovanjih. Zanimivo je, da se vranska vojska že ves čas v šegavosti dotika aktualne politike, do katere pogostokrat ni prav nič milostna.
Šoštanj: Kot nadomestek velik poletni pustni karneval
Velikega pustnega karnevala, ki smo ga bili vajeni v Šoštanju v zadnjih desetletjih, letos po besedah pustnega gobezdala Petra Radoje ne bo. »Poskušali bomo v tem pustnem času Šoštanj popestriti s kakšno pustno masko, seveda ne v živi obliki, in s kakšnim vi-deom, ki ga bomo predvajali na družbenih omrežjih.« Si pa zato, kot napoveduje Radoja, obetamo toliko bolj zanimivo poletno dogajanje.
»Računamo, da bi lahko koronavirus splahnel tja do poletja. Če bo tako, bomo julija ali avgusta organizirali velik poletni pustni karneval. Takšnemu dogajanju smo bili priča, ko smo po Evropi hodili na poletne karnevale, ki so nam bili izjemno všeč. Poleti je namreč toplo in so lahko maske še bolj razgaljene.« Šoštanj je v evropsko združenje karnevalskih mest vstopil leta 2006. »Od takrat, ko smo postali člani evropske družine karnevalistov, se nam je pot odprla širše po Evropi. Nenazadnje od takrat na karnevalu gostimo različne skupine iz drugih držav.
A začetki so bili veliko bolj skromni.«
Na osnovi legend
Šoštanjčani so pred približno tremi desetletji obudili stare tradicije, povezane z usnjarstvom in naseljevanjem tega območja. Na osnovi lokalnih legend so izoblikovali lik koša šoštanjskega in Tresimirja z njegovim ljudstvom. Zgodovinarji pravijo, da je Tresimir s svojim ljudstvom v Šaleško dolino prišel z območja Urala. V tistem času so staroselci domovali še v preprostih kolibah. Prihajajočega ljudstva so se ustrašili in se pred njim poskrili v bližnjih gozdovih in jamah. »Knez je bil, kot pravi legenda, dober in napreden človek. Njegovo ljudstvo je v dolino prineslo vrsto izboljšav, kar so spoznali tudi domačini in se z njim zbližali. V čast temu so poimenovali naselbino Tresimirje, kasnejše Družmirje, ki se je kot zadnja vas zaradi pogrezanja zaradi izkopavanja premoga znašla pod vodo,« pojasni Radoja in doda, da so koši šoštanjski povezani s tradicijo usnjarstva.
»Pustna legenda pravi, da je >fabrikant< Vošnjak svoje delavce dobro plačeval. Ob plačilnih dneh so si zato na-
deli gosposke klobuke in odšli v gostilno. Ker so zasluženo plačilo čakale tudi njihove žene, so si zvečer oprtale na
ramena koše in poiskale svoje utrujene može. Ko so jih odnašale domov, njihovega regljanja ni in ni bilo konec.
Zaradi tega lahko še danes vidimo v košu kakšno pletenko. Babje regljanje pa spremlja sleherni karneval pri nas.«
Poleg Tresimirja z ljudstvom so tradicionalni pustni lik v Šoštanju koši šoštanjski. Foto: Šoštanj Turizem
36
KONJI
Nina Pangeršič in njen trener Primož Rifelj o razlogih za vrhunske dosežke
Sinergija izjemnih pogojev, odličnega trenerja in uspehov željne tekmovalke
Na prostranem posestvu v Cerovcu v občini Šentjur smo obiskali izjemno obetavno tekmovalko v preskakovanju ovir Nino Pangeršič in njenega trenerja Primoža Riflja, še pred kratkim enega vodilnih slovenskih predstavnikov v tem športu. Za našo najboljšo mlado tekmovalko v preskakovanju ovir je kljub vsem preprekam izjemno uspešna sezona. Poleg tega, da je osvojila že šesti naslov državnega prvaka, je bila na koncu še četrta v finalu svetovnega pokala mladih jahačev v Salzburgu. Tam je varovanko trenerja Primoža Riflja in njenega konja Chamberlaina le ena napaka ločila od stopničk ali celo od prvega mesta.
DEAN SUSTER
Rifelj, njegova izbranka Suzana in njena hči Nina so se na posestvo preselili jeseni 2014.
Ljubezen do konjev
Nina iz Bučečovcev v Pr-lekiji se je v konje »zatre-skala« na angleškem taboru na gradu Rakičan, ko je bila stara šest let. Kmalu je dobila ponija, pri enajstih letih je že tekmovala. Lani je diplomirala na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije. Čeprav jo je v Salzburgu uvrstitev na četrto mesto razveselila, je ostal grenak priokus, saj je imela celo možnost, da bi si podredila konjeniško smetano. »V
finalni tekmi bi lahko konja malo drugače pripeljala do kombinacije treh skokov. Z malo več sreče bi lahko konj preskočil vse ovire, eno je žal porušil. A sem zadovoljna z rezultatom in pridobljeno bogato izkušnjo.« Lani je osvojila že svoj šesti naslov državne prvakinje. »Po enkrat mi je to uspelo v otroški in mladinski konkurenci, štirikrat med mladimi jahači do 25 let. Ponosna sem tudi na zmagi na dveh velikih nagradah v Šamorinu in na Dunaju.«
Nemiren, a uspešen
Na fotografiji s podelitve je razvidno, da ob Nini ne
Nina: »Primož in moja mama sta bila zaradi terapij v tujini odsotna kar nekaj tednov. V tem času mi je na pomoč pri treningih priskočil Robi Skaza, za kar sem mu zelo hvaležna.«
Nina: »Šteje vse, od veterinarja, kovača, trenerja, jahača, vseh zaposlenih, lastnikov konj, predvsem pa podpora družine in drugih poslovnih partnerjev.«
stoji Chamberlain. »Preveč nemiren je, sploh na podelitvah. Tako je energičen, da ne zmore stati pri miru. Zato vzamem na podelitve katerega od drugih konj, v Salzburgu je bil z mano Iron Man,« je izdala posebnost šampiona. 24-letna Nina se zaveda, da je za uspeh zelo pomembna telesna priprava. »Vsak dan veliko tečem, uro ali dve, tudi navkreber. Redno sem obiskovala fitnes, kjer sem načrt vadbe zaupala Iztoku Kočevarju. Veliko jezdim v naravi, tudi brez stremen ...« V športu, kot je preskakovanje ovir, se je izjemno težko prebiti v svetovni vrh. Razlogi so seveda tudi finančne narave. »Letos
nameravam tekmovati na tekmah svetovnega pokala v članski konkurenci na Slovaškem, Češkem, v Avstriji, Italiji ... Domačih tekmovanj ne bom izpustila, osredotočila se bom vsekakor na tekme v tujini. Veliko bo odvisno od razpoloženja Chamberlaina, ki je dokaj nestanoviten. Izkušen jahač lahko daleč pripelje neizkušenega konja, a tudi obratno. V Salzburgu nama je šlo dobro. Skupaj sva od leta 2017, star je 12 let. Vmes ga je jahal tudi Primož, saj sem prekinila vadbo zaradi operacije rame. Menim, da bom letos storila velik korak naprej.« Tudi zato, ker bo Primož več z njo kot lani. Zaradi zdravstvenih
Nina: »S Primožem sodelujeva že vrsto let in v tem času sva zgradila poseben odnos, pri katerem ni potrebno veliko besed in razglabljanj.«
Mag. Polona Rifelj, predsednica Konjeniške zveze Slovenije: »Nedvomno gre za izvrsten rezultat, čeprav za končno nehvaležno četrto mesto. Vsekakor gre za izjemno mlado tekmovalko, ki s trdim delom in s svojimi nastopi na evropski sceni ves čas potrjuje, da imamo v Sloveniji tako tekmovalce kot strokovni kader, ki se lahko kosajo s svetovno elito. Upam, da bodo njeni uspehi pripomogli k večji samozavesti tudi ostalih mladih jahačev ter celotne konjeniške scene, saj posamezniki dokazujejo, kam lahko Slovenci resnično sežemo. Med njimi moram zagotovo omeniti še enega mladega jahača, Gaja Riosso, večkratnega udeleženca evropskih prvenstev, ki živi in trenira na Nizozemskem. Prepričana sem, da oba, tako Nina kot Gaj, še nista rekla zadnje.«
Del zbirke Ninih priznanj
Na olimpijskih igrah v preskakovanju ovir lahko nastopi samo 75 jahačev iz vsega sveta. Slovenija spada v najštevilnejšo FEI skupino C, kjer se za nastop na igrah spopada 29 držav centralne in vzhodne Evrope ter centralne Azije. Kljub temu da ima v tem trenutku Urh Ba-uman opravljene kvalifikacije, bo na koncu pretehtal seštevek točk iz kvalifikacijskih turnirjev, kjer imajo prednost tekmovalci iz držav organizatork, ki nastopajo na svojem terenu. To, da bi lahko naši tekmovalci uspešno konkurirali, bi za njih pomenilo večmesečno turnejo s konji, kar je finančno za naše pogoje nevzdržno, prav tako je to izjemno naporno tudi za konje, ki potrebujejo čas za počitek. Seveda bi se naše možnosti precej povečale, če bi kvalifikacijske turnirje organizirali doma, kar je mogoče edino v Lipici, saj v Sloveniji kronično primanjkuje primerne infrastrukture. Za to bi potrebovali predvsem posluh države. Tega imajo v zadnjih letih Čehi in zato imajo tudi ekipo, ki jih bo zastopala na olimpijskih igrah.
težav je bil namreč na terapijah v tujini, tedaj je Nini pri vadbi na pomoč priskočil Robi Skaza.
»Nina me bo
presegla«
Pred trinajstimi leti so Ninini starši iskali konja zanjo. »Pod mojim okriljem je začela resneje trenirati leta 2011, ko je padla odločitev, da se bo udeležila evropskega prvenstva za otroke,« pravi Primož Rifelj. »Napredek, ki je sledil, je očiten. Njena uvrstitev v Salzburgu je izjemen dosežek. Vedeti moramo, da je konjeniška elita zbrana v Evropi ali bolje rečeno - sedemdeset odstotkov svetovne kakovosti je na stari celini. Zelo zahtevno se je prebiti na zaključni turnir. Letos je bilo še težje, vsaj za nas, saj
smo se morali zaradi znanih razmer odpovedati določenim potovanjem. Z malo več športne sreče bi Nina osvojila pokal.« Rifelj, zdaj star 46 let, je moral končati tekmovalno kariero. Predvidevanja zaradi diagnoze raka na desnem sinusu so bila najslabša možna, a se ni vdal in je preživel. »Še lani sem tekmoval, a nikoli več ne bom. Najlepše spomine imam na podviga v Varšavi in Atenah. Veseli me, da lahko delujem kot trener. Prepričan sem, da bo Nina presegla moje dosežke!«
Foto: SHERPA
KK Suprinn sports horses (naziv kluba je sestavljanka imen) je dobitnik naziva najboljšega tekmovalnega kluba v Sloveniji.
KONJI
37
Primož: »Veseli me, da lahko delujem kot Primož: »Njena uvrstitev v Salzburgu je trener. Prepričan sem, da bo Nina presegla izjemen dosežek. Vedeti moramo, da je moje dosežke!«	konjeniška elita zbrana v Evropi.«
Simbioza tekmovalke in konja je predpogoj za uspeh. Nina in Chamberlain.
Nina Pangeršič je večletna državna reprezentantka. Na evropskem prvenstvu za otroke je leta 2011 osvojila enajsto mesto, četrta je bila v finalu evropskega pokala U25 (155 cm) in tudi v skupni razvrstitvi. Šestkrat je bila državna prvakinja. Je večkratna skupna zmagovalka Pokala Slovenije in večkratna dobitnica priznanja za jahača leta. Ponaša se s prvimi mesti: Fierra Cavalli Verona 2015 (140 cm), Grand Prix Šamorin 2020, Grand Prix Magna Racino 2020.
Nina: »Imam občutek, da sem zmago, namesto da bi jo vzela, zaradi malenkosti prepustila tekmecem.«
Sprehajalna naprava za konje je obvezen del konjeniškega kompleksa. V načrtu je tudi gradnja hale, a je del vizije zaustavila bolezen.
Primož Rifelj je dolgoletni državni reprezentant. Bil je državni prvak ter večkratni ekipni državni prvak in pokalni prvak Slovenije. Osvojil je četrto mesto v finalu svetovnega pokala CRL (centralno evropske lige) Varšava 2004, prvi je bil na Grand prixu Lido di Jesolo 2007, tretji na svetovnem pokalu Atene 2008 in na Grand Prixu Lipica 2010 ter prvi na Grand Prixu Magna Racino 2018. Je večkratni dobitnik priznanja za jahača leta. Zadnjo sezono 2019 je končal z nazivom državnega podprvaka in pokalnega prvaka Slovenije s Chamberlainom, s katerim zdaj tekmuje Nina.
Primož Rifelj pravi, da v velikem transportnem vozilu, ki sprejme šest konj, prespi več noči kot v hiši.
■ V velikem hlevu na 25 konj pazita dva psička.
38
SPODBUDNA ZGODBA
Podjetje G2O uvaja novosti pri gojenju in prodaji rib
Ko ribe pripelje poštar ali jih izbereš v ribomatu
»Smo ribogojci, z ribami delamo in živimo vsak dan. Ko razvijamo tehnologije
za druge, imamo v mislih, da morajo biti čim bolj prijazne uporabnikom.«
Iz vode do doma v 24 urah je slogan blagovne znamke Naroči ribe. Uporabniki na istoimenski spletni strani ribe naročijo s pomočjo spletne trgovine, ena od dostavnih služb pa jih v posebej zasnovanih paketih razvaža po vsej državi. Tovrstne prodaje rib so se pred poldrugim letom domislili v podjetju G2O, ki v ribogojnicah v Šmarju pri Jelšah in Rogaški Slatini na leto pridela 50 do 70 ton rib. Omenjeno podjetje bo ribe in izdelke iz njih kmalu začelo ponujati tudi v ribomatih. Največji uspeh podjetja, na čelu katerega sta brata Danijel in Ninoslav Gospić, je projektiranje recirkulacijskih ribogojnic, ki omogočajo izjemno majhen odjem vode iz narave. Znanje za njihovo projektiranje brata tržita po vsem svetu.
TINA STRMCNIK
»Po naših projektih je izdelanih več kot 70 objektov v desetih državah sveta, od Irana, Iraka, Avstrije, Bolgarije do držav nekdanje Jugoslavije,« je povedal Danijel Gospić. Z bratom Ninoslavom je od malih nog odraščal ob ribogojnici v Sv. Florijanu v Rogaški Slatini. Kasneje sta se začela profesionalno ukvarjati z ribogojstvom. Najprej sta posodobila in razširila ribogojnico v Sv. Florijanu, nato zgradila še eno na Dvoru v šmarski občini.
Ker imata za svojo dejavnost na voljo zelo malo naravnih vodnih virov, sta začela uvajati moderne tehnologije gojenja rib. »Klasične ribogojnice zahtevajo velik odvzem vode iz narave. Če bi bila na Dvoru takšna ribogojnica, bi za enako količino rib, kot jih gojiva zdaj, potrebovala tisoč litrov vode na sekundo. Zahvaljujoč tehnologiji recirkulacije, odvzem za najino ribogojnico znaša sedem litrov vode na sekundo. To pomeni, da iz narave vzameva približno 150-krat manj vode,« je povedal Gospić.
Podjetje s pomočjo filtracij-skih sistemov vodo očisti, jo ponovno uporabi in obenem optimizira vzrejne pogoje za ribe. V vodi
koncentracijo kisika, med drugim skrbi za dodajanje ozona in za primerno svetlobo. To, da ni odvisno od narave, omogoča krajši in učinkovitejši vzrejni cikel rib, kot če bi nanj vplivale vremenske spremembe, je pojasnil sogovornik. »Pri gojenju rib v naravi celo leto voda nima optimalne temperature. Šest mesecev so pogoji dobri, v preostalih mesecih ne. Naša tehnologija omogoča, da imamo celo leto odlične pogoje. Zato ribe hitreje priraščajo. Najbolj enostavno si razliko med gojenjem rib v naravi in v recirkulacijski ribogojnici lahko predstavljamo, če potegnemo vzporednico med gojenjem zelenjave na prostem in v rastlinjaku.«
Ključna je ponovna
raba vode
Kako se v takšnih pogojih počutijo živali? Gospić je dejal, da potrošniki na splošno menijo, da je boljši način reje, kjer je vpliv človeka manjši. A je to po njegovih besedah nestrokovno mnenje. »Ribe se najbolje počutijo, ko so parametri vode optimalni. Vseeno jim je, ali te
Danijel Gospić je po izobrazbi veterinar, znanstveni magisterij je opravil iz biomedicine. Tako izobrazba kot želja, da bi vlagal v inovacije, sta mu pomagali pri snovanju modernih tehnologij ribogojstva.
V ribogojnici v Šmarju brata Gospić gojita tri vrste postrvi -potočno postrv, potočno zlatovčico in šarenko. V Sv. Florijanu v Rogaški Slatini gojita krapovce in spremljajo-
... : J.'':' 'V* 3	- >"Л'
ffiKl «№к «arih iЦ ■
rametre zagotovi človek ali so takšni v naravi. V naravi zelo težko naj-d e m o vodo, ki ima vse mesece na leto optimalne pogoje.
Ko se v nekem trenutku poveča gostota rib, se na primer brez dodajanja kisika pogoji poslabšajo. Če parametrov vode ne prilagajamo, je to z vidika dobrobiti živali slabše.«
Če ribogojci za gojenje kilograma rib potrebujejo dvesto-krat manj vode, potem je tudi dvestokrat manjša možnost za nabiranje ostankov pesticidov ali težkih kovin, ki so v odprtih vodah, je pojasnil Gospić. Prepričan je, da je tako z vidika dobrobiti živali, kakovosti mesa kot zadovoljstva potrošnika boljše gojenje rib pod nadzorovanimi pogoji. Pri tem je pomembno, kako vešči so ribogojci pri nadzorovanju pogojev, kar je močno odvisno od načina tehnologije. »Obstaja več sistemov čiščenja, nadzora, v ospredju je digitalizacija. Glede na trenutni tehnološki napredek se oprema in znanje
»Menim, da imamo v Sloveniji zelo kakovostne ribe v primerjavi z uvoženimi, ki potujejo do nas več dni. Tuji proizvajalci Slovenije ne dojemajo kot najpomembnejši trg in nam zagotovo ne pošiljajo prvovrstnih živil.«
zelo hitro razvijata. V vsakem primeru bo razvoj akvakulture v svetu šel v smeri recirkulaci-je, torej ponovne rabe vode.«
Od postrvi do krapov
V ribogojnici v Šmarju brata Gospić gojita tri vrste postrvi -potočno postrv, potočno zlatov-čico in šarenko. V Sv. Florijanu v Rogaški Slatini gojita krapov-ce in spremljajoče vrste. V celotnem ciklu od drstenja naprej gojita približno 15 ribjih vrst, in sicer tako za prehrano kot za poribljavanje v ribolovnih revirjih, za vlaganje v odprte vode ali v komercialne ribnike.
Medtem ko je delež rib, namenjen ribolovnim revirjem precej stalen, delež rib za prehrano narašča. Pri tem se podjetje G2O osredotoča predvsem na prodajo končnim kupcem brez posrednikov. Ribe prodaja posameznikom, gostincem,
»Delež samooskrbe Slovenije z ribami znaša le 10 odstotkov. Če želimo povečati proizvodnjo, tega ne moremo narediti na račun naravnih virov. Zaradi podnebnih sprememb je težko ohraniti proizvodnjo v klasičnih ribogojnicah.«
SPODBUDNA ZGODBA
39
hotelirjem in vzgojno-izobra-ževalnim ustanovam.
Podjetje v zadnjem času na leto vzgoji 50 do 70 ton rib, zadnje naložbe iz lanskega leta omogočajo vzrejo celo do 150 ton na leto. »Če bi sodelovali s trgovskimi verigami in posredniki, bi lahko prodali bistveno več rib, kot jih trenutno gojimo. A je vprašljivo, če bi bilo to dobro za naše podjetje. Trgovci, ki v Slovenijo ribe pretežno uvažajo, pričakujejo, da bodo za slovensko ribo odšteli toliko denarja kot za uvoženo, na kar naše ribogojstvo ne pristaja.«
Šteje kakovost, ne
količina
Danijel Gospić opaža, da Slovenci v svoje jedilnike vnašamo vedno več rib, na prvo mesto pred pogostostjo sam uvršča kakovost. Potrošniki imajo po njegovih besedah velikokrat oblikovano mnenje na podlagi sporočil oglaševalcev, a nima-
bi to vplivalo na hladno verigo. Povsem sveža riba pride do potrošnika v najkrajšem času in to kljub temu da lahko dostavljavci naš paket z ribami obravnavajo kot vsak drug paket.«
Podjetje trenutno s pomočjo spleta proda 20 do 30 odstotkov celotne proizvodnje. Odzivi kupcev so po besedah Gospića zelo dobri. Mnogi na primer kar sami pošiljajo povratne odzive. »Ker si ljudje najprej težko predstavljajo, kako bi ribo naročili po spletu, se za prvi nakup odločajo bolj svobodomiselni potrošniki. Nato svojo izkušnjo najbrž delijo s sorodniki in prijatelji. Sčasoma namreč beležimo več naročnikov iz istega kraja in vedno več povpraševanja. Pri tem smo zaradi epidemije koronavirusa izgubili naročila restavracij, ki so bile res velike in dobre stranke.«
S storitvijo, imenovano fish box (ribji paket, op. a.), želijo ribe dostavljati tudi na Hrva-
Podjetje G2O največ prihodkov ustvari s projektiranjem ribogojnic. Njegove lastne ribogojnice služijo kot modeli. Ker uspešno delujejo, jim to odpira vrata tudi za projektiranje drugod po svetu.
»Ribogojstvo ima na splošno najmanjši vodni odtis na kilogram mesa v primerjavi z ostalimi kopenskimi živalmi, najmanjši odtis ogljikovega dioksida in najboljši klavnični izkoristek. Gojenje vodnih živali nasploh bistveno manj onesnažuje okolje kot vsa ostala pridelava ostalih kopenskih živali.«
jo zadostnega znanja, da bi ta sporočila kritično vrednotili. »Najdražja riba na policah naših trgovin je losos. Za njegov prevoz je potrebnih deset dni. Številne raziskave kažejo, da je v njem veliko težkih kovin in pesticidov. Kljub temu so kupci prepričani, da je losos zelo dobra riba. Zato, ker je norveška industrija proizvodnje lososa dovolj denarja vložila v njegovo promocijo.«
Dodal je, da ima Slovenija pri pridelavi vse hrane nasploh bistveno višje standarde od Evropske unije in drugih držav. Po njegovih besedah se žal ne zavedamo, kako kakovostno hrano pridelujemo pri nas. Slednjo izvažamo in uvažamo bistveno slabšo. »Pri nas skoraj ni več trgovskih verig, ki ne bi bile v lasti tujcev. Ti našega trga ne obravnavajo kot enakovredne-
ško, v Avstrijo in del Nemčije, in sicer v tiste kraje tujih držav, kamor lahko dostavne službe pakete pripeljejo v 24 urah.
Ker poštnina, ki znaša približno pet evrov, pri zelo majhnih naročilih včasih predstavlja precejšen delež celotnega nakupa, so se v podjetju G2O odločili še za prodajo rib in ribjih izdelkov v ribomatih. Prvi bo kmalu začel delovati v Rogaški Slatini, dolgoročno po vsej državi načrtujejo še 50 takšnih avtomatov, z njimi ciljajo tudi na tuje trge. Ko bo kupec izbral izdelek, bo račun plačal z brezstično plačilno kartico in prejel želen vakuumsko pakiran izdelek.
Novo poglavje bo
predelava rib
Podjetje je bilo najprej usmerjeno v prodajo očiščenih rib in filejev, kmalu bo
»Proizvajalci hrane delajo napako, ker kot lokalni trg dojemajo le bližnjo okolico svoje kmetije ali ribogojnice in veliko časa zapravijo za prevoz majhnih količin ribe ali drugih živil, kar ni ekonomsko vzdržno. Vedno več mesarjev, sirarjev in ostalih že uporablja model paketne dostave.«
ga svojemu in k nam uvažajo slabšo kakovost živil. Obenem od slovenskih proizvajalcev pričakujejo, da bomo na primer slovensko ribo prodajali po enaki ceni, kot jo ima riba iz uvoza, kar je nemogoče.«
Ribomat za manjše
nakupe
Prodaje rib s pomočjo spleta so se v podjetju G2O domislili, ker so zaznali večjo razširjenost paketne prodaje. Mnogim kupcem se je najprej zdelo zelo nenavadno, da bi tako hitro pokvarljivo živilo do vrat njihovega doma pripeljala dostavna služba in da bi bila ta riba bolj sveža kot tista iz ribarnice. A Gospić pravi, da je filozofija tovrstne ponudbe zelo preprosta. »Ribo ulovimo šele, ko jo kupec naroči. Primerno ohlajeno shranimo v posebno škatlo, ki omogoča 24-urni prevoz, ne da
veliko denarja vložilo v širitev zmogljivosti za predelavo rib. V sodelovanju s kuharjem Slavkom Jakšem je razvilo več kot deset ribjih jedi, od predhodno začinjene ali rahlo dimljene ribe do namazov in dimljenega kaviarja. Med drugim bodo na voljo tudi ribji če-vapčiči in pleskavice.
Ribogojnici G2O zmogljivosti omogočajo še dodatno gojenje 50 do 60 ton postrvi. Ker je slovenski trg s to vrsto ribe deloma že zasičen, želijo v prihodnjih nekaj letih ponudbo v podjetju razširiti z gojenjem afriškega soma, ki za svojo rast potrebuje zelo malo vode. Načrtujejo, da bi ga gojili 300 ton letno. In tudi to veliko količino lokalno gojenih rib želijo prodati končnim kupcem s pomočjo spletne trgovine in ribomatov.
Foto: SHERPA
Do 14. ali 15. ure pripravijo pakete rib, ki jih prevzame ena od dostavnih služb. Ti paketi so naslednji dan dostavljeni do končnih kupcev, ne da bi podjetje G2O za to potrebovalo svoja vozila.
Paket bi lahko prevažali
s katerimkoli prevoznim
sredstvom, saj se t .
notranjost ne more
onesnažiti, za hlajenje
živil pa skrbi hladilni gel.
V različnih avtomatih že lahko kupimo mleko, meso in jajca. V Rogaški Slatini bo kmalu začel delovati ribomat, kjer bo med drugim mogoče izbrati vakuumirane ribje fileje in še marsikaj.
V ribogojstvu G2O so se najprej osredoto-čali na prodajo očiščene ribe in filejev, kmalu bodo svojo ponudbo nadgradili s pripravljenimi ribjimi jedmi.
40
INTERVJU
Maja Oderlap je postala mama
Z recepti za srečo spreminja življenja na bolje
Za Majo Oderlap je nekaj edinstvenih mesecev, seveda ne zaradi »korone« in vseh ukrepov, ki jih prinaša, temveč
Za Majo Oderlap je nekaj edinstvenih mesecev, seveda ne zaradi »korone« in vseh ukrepov, ki jih prinaša, temveč zato, ker je v življenju dobila povsem novo vlogo. Postala je mama. Glasbene odre, televizijske kamere in uredniško pisarno na Televiziji Veseljak je za leto dni zamenjala za domačo dnevno sobo na Polzeli, jutranje službene obveznosti za previjanje, večerne nastope za uspavanje sina. A kot pravi, je to nekaj najlepšega, kar se ji je do zdaj zgodilo v življenju, zato uživa v prav vsakem trenutku. Kljub temu ni pozabila na svoje sodelavce, s katerimi je vsakodnevno v stiku.
SPELA OZIR
»Največja sreča, ki se mi je zgodila v življenju, je rojstvo sina. V roke sem dobila nepopisan list, tako iskreno in srčno mlado bitje. Čudovito je biti mama. To je nekaj edinstvenega in najbolj čudovitega na svetu. Vsakdan se je seveda spremenil, saj se večinoma vse vrti okoli sina. In v tem resnično uživam,« pravi Maja Oderlap in obenem priznava, da se je od vsega še najtežje navadila na nočno vstajanje. »Zadnjih nekaj mesecev je tako kar večkrat na noč, občasno tudi vsako uro. Sin je zdrav in to šteje največ.«
Izbrali ste mu zelo zanimivo ime Lev. S čim vas je prepričalo?
Ime sem imela izbrano že od nekdaj. Prepričati sem morala le še življenjskega sopotnika Andreja Grobelnika, ki na to ni takoj pristal. Nato sva
»Po duši bom verjetno vedno ostala Velenjčanka.«
izvedela, da ime Lev izhaja iz hebrejskega jezika in pomeni srce, srčnost. In dvoma ni bilo več.
Septembra smo vas že videli stati na odru. Vaš sin Lev je bil takrat star dva meseca. Vas je spremljal na koncertu? Kakšni so bili občutki, ko ste spet stali na odru?
Nastopila sem na koncertu Radia Ptuj. Lev me je spremljal v zakulisju in je bil zelo priden. To, da stojim na odru in čutim občinstvo, mi polni dušo. Tega nastopa sem se zelo veselila. Bilo je čudovito. Ekipa Radia Ptuj je zelo srčna, dogodek so morali večkrat prestaviti in zelo sem vesela, da jim ga je uspelo izvesti in da sem bila del njega.
Ukrepi za preprečevanje širjenja virusa so nato odpihnili koncerte in ostale dogodke. Kdaj pomislite, da imate morda srečo, da ste
»To, da stojim na odru in čutim občinstvo, mi polni dušo.«
ravno v tem času dobili sina, ko ste lahko več doma in se mu lahko povsem posvečate?
Lahko bi rekla, da je v tem času veliko bolj mirno, J J kot bi najbrž bilo sicer. Sinu bi se v vsakem primeru / v polni meri posvetila. Ker so to edinstveni trenutki, A neprimerljivi s čimerkoli. Ko minejo, jih ni več nazaj. Uživam, ko ga opazujem, kako se smeje, raste, napreduje ... In kako je že pravi veseljak.
Na družbenem omrežju objavljate recepte za srečo. Kaj vas je spodbudilo k temu? Kateri je za vaš najpomembnejši recept?
Prvi recept za srečo sem na svoji spletni strani objavila v začetku januarja. Živimo v čudnem času, zato so še toliko bolj pomembne spodbudne besede, da bo vse v redu. V preteklosti sem doživela prenekatero grenko izkušnjo. Kar nekaj let sem se iskala, intenzivno delala na sebi, na svojih občutkih. Za začetek je od vsega najbolj pomembno, da postanemo hvaležni za vse, kar imamo, in da zaupamo Bogu, vesolju, da se bo vse postavilo na svoje mesto. Z blogom Recepti za srečo želim vsaj malo pomagati ljudem, ki potrebujejo spodbudo in mislijo, da so obtičali na mestu. Recepte o sreči pišem iz popolnoma
»Mnogokrat ne gre več za klasične polke in valčke, ampak za skladbe s pridihom popa, tudi z dodatkom drugih glasbil, kar je še
■	•	• a v	I • v
posebej privlačno za mlajše generacije.«
lastnih izkušenj in razkrivam, kaj je meni pomagalo na poti do srečnega in srčnega življenja. Odziv je neverjeten. Dobivam ogromno sporočil, lepih misli in zahval.
Po objavah na družbenih omrežjih sodeč, se dobro znajdete tudi med tistimi drugimi recepti, kuharskimi. Večkrat namreč objaviti kakšno jed. Ste bolj za klasične jedi ali raje pripravljate bolj eksotične?
Že od nekdaj zelo rada kuham. Ljubezen sem podedovala po mami in babici. Moj Andrej mi je ravno pred nekaj dnevi moral narediti še dodaten kuhinjski otoček (smeh). Menim, da mora družina vsaj enkrat na dan
skupaj sesti za mizo, ker je to čas, ko se lahko člani pogovorijo, pošalijo in si povedo, kako so preživeli dan. In tisto ljubezen, ki jo za štedilnikom »vnesemo« v jedi, lahko čutimo tudi za mizo. Rada naredim vedno kaj novega. Seveda se mnogokrat tudi ponesreči, a poskusiti ni greh.
Nekaj časa že živite na Polzeli. Kako ste se navadili na ta spodnjesavinjski kraj? Se imate že za Polzelanko ali ste po duši še vedno Velenjčanka?
Slovenija je čudovita. Njena majhnost nam omogoča, da smo lahko hitro na drugem koncu. Na Polzeli ob Savinji, kjer živim že peto
Je voditeljica in urednica na Televiziji Veseljak. »V prvi vrsti moram kot urednica Televizije Veseljak imeti slovensko tako zabavno kot narodnozabavno glasbo rada. Ne samo glasbo, tudi naše običaje, ljudske pesmi, dušo preprostega, a zato nič manj zahtevnega človeka, da lahko prepoznam, kaj mu z ekipo ponudimo.«
INTERVJU
41
Tako je poleti nagovorila zveste gledalce Televizije Veseljak kar z domačega vrta.
leto, je res lepo. Gre za majhen kraj, a z veliko možnosti za sprehode. Po duši bom verjetno vedno ostala Velenjčanka. Nenazadnje me do mojega rodnega mesta loči le hrib. Zato se sploh ne obremenjujem, na kateri strani Gore Oljke živim.
Kam na Polzeli najraje zavijete na sprehod? Morda ob Savinjo ali ste bolj za Goro Oljko?
V	zadnjem obdobju me večkrat lahko srečate ob Savinji. Ko bo sin malo večji, bomo zagotovo zavili tudi na Goro Oljko.
Otroška in najstniška leta ste preživeli v Plešivcu. Kako se spominjate teh let?
V	Plešivec, mojo rodno vas, kjer živijo starši in sestra, se še vedno rada vračam. Na ta čas imam lepe spomine. Otroci na vasi smo bili zelo povezani tako pri lumparijah kot pri drugih najstniških dejavnostih. Tam sem kot četrtošolka nenazadnje povezovala prvo prireditev. V Plešivcu je še vedno mogoče čutiti tradicijo, pripadnost in sočutje, ki jih želim prenesti tudi v svojo družino.
Že od rosnih let gojite ljubezen do glasbe in nastopanja. Se še spominjate svojega čisto prvega nastopa?
Že kot nekajletno dekletce sem nastopala doma, pred domačim občinstvom. Spomnim se recitiranja v mali šoli in enega prvih večjih
»Pogrešam stike z ljudmi -stike, ki jih je vzela epidemija. A kot vedno sem optimistična, da bo pomlad prinesla lepše čase.«
nastopov. Šlo je za Veseli tobogan, kjer sem prvič nastopila z RTV-orkestrom.
Kasneje ste nastopili na takrat izjemno priljubljenih Karaokah. Kako se spominjate tega izziva? Ste imeli tremo? Morda posnetek še vedno hranite in si ga še kdaj ogledate?
Na Karaokah sem nastopila večkrat. Najprej v Šentjurju, potem v Šoštanju, Velenju in Slovenj Gradcu, kjer sem zmagala. Mislim, da posnetek skrbno hrani moja mami. S tremo se na začetku nisem posebno ukvarjala. Začutila sem jo šele kasneje, ko sem začela čutiti mnogo več odgovornosti do svojega občinstva.
Glasbeno pot ste resneje začeli v Ansamblu Štrk, nato ste stopili na samostojno pot. Kako dolgo že pojete sami? Vam to bolj ustreza?
Ansambel je družina in vsekakor je treba sklepati več kompromisov, kot če si na samostojni poti. Še vedno rada nastopam z različnimi zasedbami, sploh kjer je dobra energija. Na to sem v zadnjem obdobju še posebej pozorna.
Leta 2012 ste po dvajsetih letih obudili skladbo Vem, jokala bom. Vam je ta skladba že od nekdaj všeč? Kateri trenutek je bil odločilen, da ste se odločili, da jo boste obudili?
Namig, da bi »preoblekla« to skladbo, mi je dal žal že pokojni Brendi. Z njegovimi Baraba-
mi sem nastopala v Mežici, ko je k odru prišla skupina mladih, ki je želela prav to skladbo. Brendi mi je dejal, da jo moram obvezno obuditi. Držala sem obljubo in vesela sem, da so jo poslušalci tako dobro sprejeli.
Obenem ste urednica in voditeljica Televizije Veseljak. Mesto urednika je lahko precej stresno. Krmariti mora med različnimi interesi. Kako vidite svoje delo?
Najtežje je biti preprost in to je ključ do uspešnega krmarjenja. Mnogokrat ni enostavno, a trudim se, da najdemo skupno pot, včasih je za to treba zelo malo. V prvi vrsti moram kot urednica Televizije Veseljak imeti slovensko tako zabavno kot narodnozabav-no glasbo rada. Ne samo glasbo, tudi naše običaje, ljudske pesmi, dušo preprostega, a zato nič manj zahtevnega človeka, da lahko prepoznam, kaj mu z ekipo ponudimo. Televizija in tudi radio sta izjemno živa medija in izzivov zato ne zmanjka.
Pred približno desetletjem, morda celo več, je slovenska narodnozabavna glasba doživela nekakšen preporod. Kaj je po vašem mnenju odločilno, da je prišlo do tega?
Menim, da je slovenska narodnozabav-na glasba svoj preporod začela doživljati približno leta 2000, morda že kakšno leto prej. Takrat so začeli nastopati Modrijani, ki imajo pri narodnozabavni glasbi nove dobe izjemno vlogo. Nič manj niso k preporodu prispevale zasedbe, kot so Vesele Štajerke, Mladi Dolenjci, Pogum, Navihanke, Zreška pomlad. Mladi glasbeniki so k sebi »vlekli« vrstnike in tudi ostale. V preteklih dveh desetletjih se je narodnozabavna glasba močno spremenila, sploh aranžmaji. Mnogokrat ne gre več za klasične polke in valčke, ampak za skladbe s pridihom popa, tudi z dodatkom drugih glasbil, kar je še posebej privlačno za mlajše generacije. Nenazadnje so se spremenile tudi generacije. In prav je tako. Glasba je živa in dokler se spreminja, se tudi razvija in raste.
V Mariboru ste uspešno končali študij ekonomije. Vas številke, grafikoni in ekonomske analize niso tako zasvojili kot glasba?
Res je, doštudirala sem ekonomijo. Gre za precej širok študij, ki mi je v praksi v zelo veliko pomoč. Že iz študentskih časov sem
»Ansambel je družina in vsekakor je treba sklepati več kompromisov, kot če si na samostojni poti.«
namreč podjetnica in mi ekonomsko znanje pride prav. Res pa je, da grafikoni niso ravno moja strast (smeh).
Veliko ljudi vas je spoznalo v oddaji Znan obraz ima svoj glas. Katera preobrazba vam je bila najbolj pisana na kožo in zakaj?
Na oddajo me vežejo lepi spomini, kljub temu da je bilo izjemno naporno. Uživala sem v vlogi Tatjane Gros, ko sem odpela skladbo Zato sem noro te ljubila, s katero sem v četrti oddaji zmagala in dokazala, da se da zmagati v skromnem kostumu, brez vsakršnega blišča. Spomnim se, da sem se zjokala, ko sem dobila Necine Banane. Grozno! Dan na dan sem ponavljala dolgo kačo besedila in se trudila s hitro izgovorjavo. Priznam, tu so me »rešile« izkušnje dela na radiu in televiziji. Še danes jih znam na pamet (smeh). Posebej sem si nenazadnje zapomnila Lorde. Masko še vedno hranim. Maskerji so me pred nastopom »imeli v delu« kar nekaj ur. V tistem kostumu sem komaj hodila. Spomnim se, da me je koreograf Miha Krušič celo opomnil, naj pazljivo vrtim sabljo z iskrami, da ne bom česa zažgala (smeh).
Pred vami je še nekaj mesecev porodniškega dopusta. Pogrešate delovne obveznosti na radiu in televiziji?
S kolegi sem ob večerih, ko Lev zaspi, redno v stikih. Majhna ekipa smo in smo zelo povezani. Moje uredniške obveznosti je sicer v času porodniške prevzel Domen Hren, ki mu popolnoma zaupam in sem mu zelo hvaležna za to. Pogrešam stike z ljudmi - stike, ki jih je vzela epidemija. A kot vedno sem optimistična, da bo pomlad prinesla lepše čase.
Še malo in tu bo pust. Že imate v mislih, kakšen kostum boste zase in za sina izbrali letos?
Za sina sem pred dnevi našla zelo zabaven kostum. Za pusta bo levček z majhno začetnico. Z Andrejem pa se še nisva odločila. Morda bomo kar levja družina.
Foto: osebni arhiv
42
ZA ZDRAVJE
Iz Tosamine svetovalnice
Kako povečati odpornost otrok?
V teh časih se veliko govori in piše o tem, kako povečati odpornost in zmanjšati dovzetnost za različne viruse in druge okužbe. Saj poznate priporočila o dodatnem uživanju vitaminov D in C, o pomenu gibanja, sproščanja ter zdrave prehrane? Kaj pa pri otrocih? Kako naj poskrbimo, da ne bodo prepogosto zbolevali?
NT
Že v običajnih razmerah so se težko izognili različnim virozam ter prehladom, v teh časih pa imajo ob vračanju v vrtec in šolo veliko možnosti tudi za okužbe, tudi z novim koronavirusom. Kako ravnati v času, ko je skrb za zaščito pred okužbami še mnogo bolj pomembna? O tem je več povedala Jasminka Ger-zić, strokovna sodelavka iz Tosamine svetovalnice.
»Naš imunski sistem je prirojena obramba telesa pred vsiljivci. Sestavljen je iz specializiranih krvnih celic in organov, v katerih so limfocitni skupki (npr. v vranici, jetrih, priželjcu, mandljih). Njihova naloga je prepoznavanje in uničevanje telesu tujih oz. škodljivih snovi, kakršne so bakterije, virusi, glive in za-jedavci. Otroški imunski sistem je v primerjavi z odraslim
šibkejši, pri majhnih otrocih je še nedozorel. Dozoreva nekako do tretjega ali celo do četrtega leta,« pojasnjuje Gerzićeva.
Zakaj se imunski
sistem poruši?
Nekateri so prepričani, da je za padec imunskega sistema krivo vreme, vendar to ne drži, pravi strokovnjakinja. Za slabšo odpornost smo po njenem mnenju večinoma krivi sami, ker z bivanjem v zaprtih prostorih ustvarjamo pogoje za hitrejše širjenje mikroorganizmov. Strokovnjaki med vzroki slabšega imunskega sistema navajajo tudi dednost ter posledice bolezni, poškodb ali operacij.
In kako lahko okrepimo imunski sistem otrok? »Štiri področja so tista, ki precej
Za krepitev imunskega sistema otrok sta pomembna tudi počitek in spanje. (Foto: Pixabay)
vplivajo na to, kako pogosto bo naš otrok zboleval po vstopu v vrtec ali šolo: zdrava prehrana, dovolj počitka in spanja, skrbna higiena in gibanje na svežem zraku,« našteva.
Jasminka Gerzić: »Včasih s hrano ne dobimo vseh hranil, ki nam pomagajo krepiti imunski sistem. To je še posebej pogosto pri otrocih, ki določene hrane ne marajo. Takrat si je najbolje pomagati s prehranskimi dopolnili. V naših Belih štacuncah imamo naravne dodatke in zelišča, ki so v pomoč otrokovemu imunskemu sistemu.«
Hrana, spanje, higiena, gibanje
Hrana: Pomembno je, da otrok uživa kakovostno, nepredelano hrano, ki naj bo mešana in uravnotežena. Vsebuje naj kakovostne ogljikove hidrate, beljakovine in dobre maščobe. Otrok naj bi petkrat dnevno užival sadje in zelenjavo, po možnosti iz ekološke pridelave. Vitamini, minerali in aminokisline imunski sistem spodbujajo, preprečujejo nastanek
okužb, koristijo tudi telesnim organom oziroma olajšajo zdravljenje, ko otrok zboli.
Spanje: otroku skušajmo podaljšati čas spanja, saj je eden odločilnih dejavnikov za krepitev naravne odpornosti. Malčki potrebujejo 12 do 13 ur spanja, predšolski otroci vsaj 10 ur. Če jim ritem vrtca in šole ure spanja krajša, naj to nadoknadijo zvečer z zgodnejšim odhajanjem v posteljo.
Higiena: naučimo otroke pogostega umivanja rok
Podjetje Tosama iz Vira pri Domžalah je eden od partnerjev v tradicionalni akciji naše medijske hiše, ki v prvih dneh novega leta obdaruje novorojenčke v celjski porodnišnici. Tosama bo leta 2023 praznovala sto let od začetkov proizvodnje. Izdeluje in trži izdelke za higiensko in zdravstveno oskrbo. Prodaja v 50 državah na vseh celinah, največ proda podjetje v Nemčijo in ZDA. Velik delež predstavlja proizvodnja za druge blagovne znamke, Tosama je na primer med največjimi proizvajalci tamponov v Evropi.
z milom. To je pomembno zlasti pred obroki, po vrnitvi domov, zlati iz vrtca ali šole, po uporabi stranišča, po druženju s hišnimi ljubljenčki ...
Gibanje: naučimo otroka, da vadba krepi imunski sistem, dokažimo to predvsem z zgledom. Poskrbimo, da se bo otrok redno gibal na svežem zraku, vpletimo ga v športne igre, izbirajmo primerne pohodne ture in podobno. Noben dan naj ne zmanjka časa vsaj za sprehod v park.
Bela štacunca v Celju (Foto: SHERPA)

Bela štacunca je tudi v Celju
Od devetih Belih štacunc, ki jih ima podjetje Tosama po Sloveniji (v Viru, kjer je tudi proizvodnja, Grosuplju, Izoli, Ljubljani, Kamniku, Kopru, Mariboru in Kranju), je ena tudi v Celju, in sicer ob Ljubljanski cesti. Specializirana trgovina nudi široko ponudbo izdelkov za nego telesa, za boljše zdravje, počutje in vitalnost vseh generacij. Izdelki so skrbno izbrani, saj izpolnjujejo mednarodne zahteve glede kakovosti in varnosti, so učinkoviti, zdravju in telesu prijazni ter narejeni iz čim več naravnih surovin. Izdelke zase lahko najdejo vse generacije: dekleta in ženske kozmetiko ter izdelke za intimno nego in higieno, nosečnice in mlade mamice izdelke zase in otrokovi prvi dve leti, starejši medicinske pripomočke na osnovi naročilnic, ki jih izdajajo zdravniki in kjer stroške krije zdravstveno zavarovanje (na primer plenice za inkontinenco, lističe za diabetes, obvezilni material, bergle .).
PODLISTEK / BUKVARNA
43
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918
(3)
Zelo dejavni so bili na kulturnem področju. Septembra 1919 so ustanovili pevski zbor Oljka, ki je že z imenom spominjal na kraje, od koder so prihajali (predhodnik zbora Ivana Cankarja), vodil ga je dr. Anton Schwab. Vsako leto so organizirali zanimiva predavanja in pevske nastope. Julija 1928 so zaradi vedno večjega števila beguncev na Celjskem ustanovili društvo Soča, podružnico ljubljanskega društva. Ustanovni sestanek je bil v gostilni Filipčič (po letu 1939 gostilna Pri turški mački), katere lastnik je bil tudi Primorec. Društvo je svoje delovanje razdelilo na šest sekcij: prireditveno, mladinsko, čitalniško, dramsko učiteljsko, pevsko in socialno. Skrbeli so za povezanost Primorcev na kulturnem in izobraževalnem področju, pomagali revnim primorskim družinam in jih redno obveščali o dogajanju na zasedenem območju. Organizirali so komemoracije in spominske prireditve za žrtve fašističnega nasilja. Leta 1935 je znotraj društva začela delovati ženska sekcija, ki je skrbela za vključenost žensk in mater v novem okolju. Na šolskem področju je po letu 1923 (ita-
lijanska oblast je sprejela Gen-tilijevo reformo - prepoved poučevanja v slovenskem jeziku) prišlo na Celjsko poučevat 44 slovenskih učiteljev. Omenimo samo nekatere: Anton Baša, Josip Brinar, Slavko Černigoj, Zora Čuk, Anton Gorjup, Antonija Hvala, Franc Marinček, Fran Šijanec, Milan Vovk, Rudolf Valenčič. Na likovnem področju so v Celju ustvarjali Albert Sirk, Cvetko Ščuka, Elda Piščanec, delovala je tudi zasebna slikarska šola pod mentorstvom Alberta Sirka, Cvetka Ščuke in Frana Šijanca. Na področju gledališke in lutkovne dejavnosti sta delovala Valo Bratina, ki je nekaj časa vodil dramatično šolo in gledališče v Celju, in Cvetko Ščuka, ki je vodil lutkarsko skupino. Na glasbenem in pevskem področju sta bila prepoznavna Karel Sancin in Bogomil Gerlanc. Na literarnem področju so v Celju in okolici ustvarjali Fortunat Mikuletič (pod psevdonimom Mikula Letič), Lino Vendelin Legiša, Ruža Lucija Petelin. Tesno sta bila s Celjem povezana Ciril Kosmač in Vladimir Pavšič - Matej Bor.
Zelo pomemben Primorec, ki se je leta 1919 iz Metlike
preselil v Celje kot veletrgovec vina, je bil Alojzij Mihelčič. Deloval je na kulturnem področju, bil je zborovodja, organist, skladatelj in pobudnik pri organiziranju Celjskih kulturnih tednov (prvi je bil leta 1938). Neizbrisen pečat je pustil tudi na političnem področju, bil je župan občine Celje okolica (dvakrat), član Slovenske ljudske stranke, član Jugoslovanske radikalne zajednice, v celjskem okraju je bil na listi Jugoslovanske radikalne zaje-dnice izvoljen za poslanca, leta 1939 je postal prvi podpredsednik jugoslovanske narodne skupščine in član senata Kraljevine Jugoslavije.
Na začetku druge svetovne vojne leta 1941 se je za skoraj vse Primorce, ki so pridobili jugoslovansko državljanstvo, začela nova pot izgnanstva. Zaradi prevelike slovenske narodne zavesti so nemškim okupacijskim oblastem predstavljali oviro pri uresničevanju raznarodovalne politike, z organiziranimi transporti so jih izselili na Hrvaško in v Srbijo.
Se nadaljuje ...
Darja Jan, Muzej novejše zgodovine Celje
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
S P O R E D
KONCE
NARODNIH PESMI
PEVSKEGA DRUŠTVA „OLJKA" V CELJU
v nedeljo 3. aprila 1938 ob 4. uri pop. v mali dvorani Ce skega doma
Nastopi društveni moški zbor
Pevovodja Ciril Pregelj
T.	E. Adamič: Kadar na vojsko pojdemo
2.	E. Adamič: Sonce za goro gre
3.	O. Dev: Je vpihnila luč
4.	O. Dev: Spov tič'ce pojo
5.	O. Dev: So pa rož'ce v hartlenu žalovale
6.	C. Pregelj:	O košnji
7.	C. Pregelj:	Oj le prebudi si
8.	C. Pregelj:	Venite rož'ce moje
9.	C. Pregelj:	Nocoj pa oh nocoj
10.	C. Pregelj:	Moj ljubček bo zeleni grob
11.	Jakov Gotovac: O more duboko
12.	Jakov Gotovac: Jtjčer si meni rekla
13.	Jakov Gotovac: Čaj čiro
14.	Pavle Kernjak: Venček koroških narodnih pesmi
Koncert Pevskega društva Oljka, 1938 (del zbirke Zgodovinskega arhiva Celje)
ZVEZNA TISKAKNA V CELJU-
Velma Wallis: Ženici
Z nepopustljivostjo do neslutenega preobrata
Nenapisan zakon ljudstev Aljaske določa, da lahko rod pusti starce za seboj, ko je hrane premalo, da bi se vsi preostali pretolkli skozi neizprosno zimo. Starki sta v romanu soočeni z lakoto in mrazom bližajoče se smrti. Obnemeli nad nepričakovanim dejanjem svojega rodu se vendarle ne vdata. Skleneta, da bosta, preden bosta umrli, poskusili preživeti. Že davno nista sami lovili, nastavljali pasti in ribarili. V zavetju rodu sta, opirajoč se na palico, tarnali nad lastno betežnostjo in se zanašali na pomoč drugih.
Zdaj v brezmejni zasneženi pokrajini z nadčloveškimi napori sami iščeta lovišča. V sebi odkrijeta nenavadno moč, modrost, vdanost druga drugi in veselje do življenja. Do pomladi je daleč, z njima se prebijamo skozi led in sneg ter odkrivamo vrednote trdega dela, prijateljstva in predvsem vero v človekovo nenavadno moč.
Z rodom se je od ene od ženic ločila tudi njena hčer. »Nekega dne je Čidzigjak nabirala drva in takrat je za sabo zaslišala nežen, mlad glas, ki je rekel: >Prišel sem po svojo sekiro.< Čidzigjak se je počasi vzravnala in ko se je obrnila, so ji drva popadala iz rok na tla, ne da bi to opazila.« Bil je njen vnuk. »Sram jo je, stara mati. Prepričana je, da jo sovražiš vse od dne, ko ti je obrnila hrbet. Odkar smo se razšli, vsak dan joče. Skrbi me zanjo, saj se zaradi žalosti stara.« Je Čidzigjak oprostila svoji hčeri? Bi ji vi?	DŠ
O avtorju:
Velma Wallis se je rodila leta 1960 v družini s trinajstimi otroki v vasici Fort Yukori na Aljaski. Deklica Velma je bila vzgojena kot vsi otroci belih polarnih prostranstev, v duhu nenehnega boja z neizprosno naravo. Ko je bila stara trinajst let, ji je umrl oče. Pustila je šolo, da je pomagala materi pri preživljanju mlajših bratcev in sestric. Šele ko so odrasli, je Velma dokončala srednjo šolo. Tedaj se je preselila v samotno bivališče in sčasoma postala prekaljen lovec, vešča vseh spretnosti, ki so pogoj za preživetje v pokrajini, kamor žarek sonca pozimi ne seže. Kljub temu je Velma ohranila stik s civilizacijo, saj se je od časa do časa vračala v vas in na izposojen računalnik pisala zgodbo Ženici. Najbrž ni slutila, da bo roman postal svetovna uspešnica. Velma Wallis je danes priljubljena pisateljica in mati dveh otrok. Za knjigo Ženici (Two old women) je leta 1993 in 1994 prejela prestižni nagradi. Knjigo Ženici je posvetila vsem starim ljudem, kar jih je kdaj spoznala in katerih modrost, znanje in neponovljivost so nanjo napravili trajen vtis. Zgodbo o dveh starkah ji je po opravljenem delu povedala mama, ko Velma ni bila več otrok.
ALBUM S CELJSKEGA
Moški v preobleki dimnikarja za pustno rajanje, po l. 1880
Foto: Josef Martini (1838-1895), kabinetni format
Hrani: Pokrajinski muzej Celje
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek
Osrednje knjižnice Celje
Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si
Medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si
44
BRALCI POROČEVALCI
Spočili smo si od računalnika
Po več mesecih dela na daljavo, kjer dijaki in tudi profesorji večji del dneva preživljamo pred računalniškimi ekrani, je prišel dan, ko smo si lahko vsi spočili oči. V petek, 22. januarja, je I. gimnazija v Celju organizirala Dan brez računalnika.
Ta dan je bil namenjen izključno druženju s svojci ter preživljanju prostega časa zunaj, zato nismo imeli pouka. Večina dijakov je petek preživela v naravi s svojimi štirinožnimi prijatelji.
Januarski sprehodi so uvod v celoletno gibanje
Tudi ob malo nižjih temperaturah zraka in zasneženi pokrajini se je koristno sprehoditi zunaj. Radi imamo Rogaško Slatino in vedno se je lepo sprehoditi po parkih. Kot pravijo, ni neprimernega vremena, le obleči se moramo pravilno.
Ob tem v Pegazovem domu udejanjamo mnoge koristi hoje, kot jih navajajo raziskave: poveča se kreativnost, 30 minut na soncu zadošča za dnevne potrebe po vitaminu D, izboljšata se spomin in spanec, razpolovi se možnost obolenja za alzhei-merievo boleznijo, okrepi
se imunski sistem, zmanjša se možnost pojava raka na debelem črevesju, gibanje zmanjšuje negativnost, daje občutek sreče in večji navdih, zmanjša bolečine v hrbtenici, pomaga proti depresiji, zdravi sklepe .... Hoja je vadba za celo telo, zmanjša se možnost srčno-žilnih bolezni, zmanj-
šuje se utrujenost, staranje je bolj zdravo ...
Stanovalkam in stanovalcem je všeč, ko gredo na sprehod in združijo prijetno s koristnim, se nadihajo in poklepetajo.
MATEJA FIDLER, delovna terapevtka
novi tednik ЕЗЗшЗЗшОб! radio celie
H
BRALCI POROČEVALCI
45
sem že večkrat pomislil na to, da je treba nekako >pre-sekati<, dati ljudem priložnost, da zadihajo, se malo sprostijo in odpočijejo oči in telo od raznih ekranov. Ko mi je s tem predlogom prišla naproti naša dijaška skupnost, predsednik Timon in mentorica prof. Lavbičeva, sem bil takoj za. Mislim, da je uspelo; odmevi so z vseh strani pozitivni. Če se bo tole >koroniranje< nadaljevalo, bomo morali še kdaj narediti tak sprostitveni dan. Za življenje gre, ne samo za šolo! Za duševno zdravje nič manj kot za telesno.«
Eden glavnih pobudnikov tega dneva je bil tudi predsednik dijaške skupnosti Timon Povše Tašić. Zaupal namaje, da je bil namen Dneva brez računalnika, da bi se vsi skupaj, ne le dijaki, tudi profesorji in zaposleni, preprosto spočili od elektronskih naprav. Ta ideja je nastala že decembra lani v okviru Dijaške skupnosti, v začetku tega leta pa sta se skupaj z ravnateljem odločila, da bi bila to izredno dobra gesta, s katero bi pokazali, da nam ni vseeno. Ne le za dijake, tudi za zaposlene.
Timon je Dan brez računalnika izrabil za to, da se je napolnil z energijo. Zgodaj zjutraj se je odpravil na Anski vrh. Kasneje si je vzel nekaj časa zase in igranje kitare. Večer je preživel na družaben način z družino, po druženju pa se je kot vsak dan odpravil še na trening juda.
Ta dan je bil med dijaki zelo dobro sprejet in strinjali so se, da bi bil tak dan koristen še kdaj v prihodnje. MAJA KRESNIK-DOBERŠEK JULIJA DOLINŠEK Foto: osebni arhiv
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v sklada z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v sklada z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništva oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisa pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova alica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www. novitednik.com (Pisma bralcev).	UREDNIŠTVO
Znanje za sedanjost in prihodnost
Približujejo se informativni dnevi in vpis. Marsikateri devetošolec in dijak zaključnega letnika se srečuje z dilemo, kako nadaljevati svoje šolanje. Katero srednjo šolo izbrati? Kam po srednji šoli? Katero pot izbrati?
Gre za težke in pomembne odločitve. Da bi bil odgovor čim lažji, smo na 3. vir-tualno srečanje Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje povabili nekdanje dijake, ki so z nami delili svoje izkušnje in poglede. Vsak je izbral svojo karierno pot in deluje na svojem področju. Zaposleni so v zdravstvenih domovih, urgentnih centrih, rehabilitacijskih klinikah, splošnih bolnišnicah, diagnostičnem centru, domu starejšihobčanov, ambulantah,psi-
hiatričnih bolnišnicah, so samostojni podjetniki in imajo svoje kozmetične salone, delujejo na področju osebne rasti, nekateri so se zaposlili v tujini ali še študirajo.
Za njih je bila Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje prava izbira. Pridobili so kakovostno znanje, ogromno izkušenj, ki so uporabne v vsakdanjem življenju, naučili so se sodelovanja, spoštovanja, empatije, izpopolnili so čut za sočloveka, pridobili pri delavnosti in se zavedajo pomena zdravja. Marsikdo je poleg praktičnega in teoretičnega znanja razvil in krepil še svoja močna področja in talent, saj šola ponuja mnoge interesne dejavnosti in vključevanja v različne projekte. Naši nekdanji dijaki
ohranjajo šolo v lepem spominu in jo priporočajo vsakomur. Tudi v času trenutnih razmer covida-19 so našli svojo vizijo in uresničujejo svoje poslanstvo. Seveda se vsi dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje ne zaposlijo samo na področju zdravstva, kozmetike in socialnega skrbstva, ampak najdejo povsem svoje področje zaposlitve.
Nasvet nekdanjih dijakov prihodnjim dijakom je preprost: poslušaj sebe, zaupaj svojim občutkom, delaj s srcem in z dušo.
Vljudno vabljeni na informativna dneva 12. in 13. februarja.
NATAŠA ESIH, svetovalna delavka v SZKŠ Celje
TILEN BELOSEVIC__, ANJA PETKOVNIK
GORAN COLOVIC
T TT ~I1
PATRICIJA KOVACIC

4 J
NATALIJA KROFLIČ
3» virtualno srečanje
ZNANJE ZA SEDANJOST IN PRIHODNOST
7*— SREDNJA ZDRAVSTVENA AV IN KOZMETIČNA
ŠOLA CELJE
Za mnenje sva povprašali dijakinji Alino Zlatečan (1.e) in Saro Veber (3.č).
Kako si preživela dan brez računalnika? Kaj si počela?
Alina: »Dan sem izkoristila tako, da sem najprej malo dlje spala, si naredila dober zajtrk in z družino odšla na sprehod.«
Sara: »Osredotočila sem se predvsem na to, da je računalnik res ostal ves dan izklopljen. Opravila sem par vaj za boljše počutje, si uredila zapiske za tekoči teden in se odpravila na bližnji hrib. Že več mesecev je moja pozornost večji del dneva usmerjena v računalnik, zato sem petkov dan posvetila predvsem svoji družini.«
Ali ti je bila idejatega dneua všeč?
Alina: »Da, ideja mi je zelo všeč, saj mislim, da smo vsi preveč pred elektronskimi napravami. Ta dan je bil pravi oddih.«
Sara: »Ideja je nadvse zanimiva, zato tudi menim, da bi lahko organizirali v prihodnosti še več takšnih dni. Dobili smo priložnost, da smo se lahko posvetili drugim, do sedaj manj pomembnim stvarem. Seveda, dlje smo lahko spali, posvetili smo se lahko sebi in - najpomembneje, lahko smo se spočili!«
V naravo
Sodeloval je tudi ravnatelj I. gimnazije v Celju, dr. Anton Šepetavc, ki je povedal: »Pouk na daljavo, ki nas povezuje, a nič manj ločuje že tedne in mesece, je za vse -tako za profesorje in dijake kot družine enih in drugih - fizično in psihično naporen. Ker se zavedam izrednih razmer in težkega položaja,
Prejeli smo
Bog je zajokal
O, domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obe ma rokama in je rekel: »Tod bodo živeli aeseli ljudje!« ... Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala i n je radila - vzrasla so nebesa pod Triglavom. (Ivan Cankar, Kurent)
O, domovinai kaj se dogaja v tend ponorelem novid-W času z ljudmi? Izgubljamo kompas vrednot, iz^nja spoštovanje bdeo. življenja, sočloveka, bolezni in smrti. Naši otrori in ml adostoiki se šolajo na daljavo in so»varno« spravljeni v mehurčkih od oktobra. So res varni? Vsestranskih posledic zaprtja šol v celoti še ne poznamo, a jih strokovnjaki že prepoznavajo in nanje opozarjajo. Nujno je treba otrokom in mladostnikom omogočiti, da se bodo čim prej vrnili v
šole. Le tako bomo prepreči-H drugo 9pidemijo, ki vodi v različne odvisnosti.
Vladni odločevelci sprejemajo ukrepe, ki nam sporočajo, kaj sie sme in kaj se ne sme. ukrepi so bolj aH manj učiakoviti. Kupčkanje in ma-nipaliranje z ukrepi je skrajno neodgovorno .n pogosto za državljane diskriminatorno. Z izjavami v medijih nas poneu-mljejo, izkazujejo moč, umtra-hujejo, so žaljivi in nespoštljivi -j nestrpni. Pozabljajo, kako so pomembne besede, ki jih javno podajajo, saj te pri državljanih povzročajo strah, nemir, negotovost. Pri predstavitvi o okuženosti s covidm-19 nas delijo na urbaka in podeželsko Stovern^ na državljane, ki nosj maske, in tiste brez nje, na okužene in zdrave, pridne in poredne, bogate in revne, testirane in netestirane, poslušne in neposlušne ... Vsako neposlušnost tudi kaznujejo. Obtožujejo šole, da so generator okužb, a se otroci šolajo
Ш
Nekdanji dijaki Srednje zdravstvene
od doma. Tako žalijo otroke in zaposlene v šolah. Vlada je zavestno »aktibirald generatorje za okužbo« i sprostitvami jbred prazniki, delila je božične in novoletne bonbončka. Zdaj po so krivi državljani, ker so koristili - vzeli to, kar iim je bilo ponujeno. Obolel-niržavljani plačujejo »račun« za praznična družer^ Samozadostni odločevalci so izvedli eksperiment z državljani, kar je neodgovorno in sprevrženo dejanje. Z izjavami in dejanji oo izigrali zaupanje državljanov, povzročili veliko nepotrebnega nemirain jeze.
Kot družba smo zapravili svojo enkrahnost, pozabili smo na dano besodo, da bomo skrbeli za tiste, ki so najbolj ranljivi in ogroženi (otroci, mladostniki, starejši v domovih in doma, invalidi, bolniki, brezdomci ...). Z epidemijo se bojujemo državljani vsak dan, vsak po svoje, kar globoko posega v življenje vsakega od nas. Epi-
in kozmetične šole Celje
demiološka situacija v državi je še vedno resna in dejstvo je, datolahkospremenimo le, če vsi upoštevamo ukrepe (tudi, če se ne strinjamo) in začnemo delovatikot odgovorna, sodelovalna družba. Otrokom in mladostnikom moramo om ogočitij da bodo ponovno sedliv šolske klopi.
Kot državljani ne smemo dovoliti, da politika »mešetari« z otrokiinjihzlorabljazasvoje nizke cilje - obdržati pozicijo moči. Ne smemo »žrtvovati« generacije prihodnosti.
Slovencev ni okužil samo virus covida-19, ampak tudi virus sprenevedanja in sovraštva, ki se širi z veliko
hitrostjo. Politična elita ga z izjavami spodbuja in krepi, okuženih je že veliko državljanov. Za ta virus cepiva ni.
Kurent je vprašal: »Kaj se je zgodilo z ljudmi v nebesih pod Triglavom?« A Bog? Bog je zajokal.
JELKA KAPUN, Rimske Toplice
Mi2 kmalu z novo ploščo Črno na b elem
Koronačas jo zadal boleč udarec glapbnni in asej omtab prireditvnni industriji, saj de skoraj leto ni mogoče izvajati koncertov na prostem pn v dvoranL Glasben ustparjalei in vsi ontali, M žinijo od prireditve industrije, po se znošli v nelikih težavah. Ta zahteven čas ustvarjalni pre-moočajo na različne načine. Priljubljena skupina Mi2 se je odločUa, da bo obdobje, ko ni mogoče na nastopati na koncertih, izkoristila za snemanje nove plošče.
»Posledice koronavirusa bo glasbena industrija čutila še dolgo, scena je zdesetkana. Lani nam je odpadlo 30
velikih že dogovorjenih koncertov, s katerimi smo želeli obeležiti 25-letnico delovanja skupine. Stvari za našo
-	skupino vendarle niso tako črno-bele, saj smo ta čas iz- koristili predvsem za to, da
-	smo se nekoliko odpočili po večletnem peklenskem tempu. Obenem smo ta čas, ki nam je bil vsiljen, izkoristili za dokončanje nove plošče in pri tem kar dobro napredujemo, pravzaprav končujemo zadnje posnetke. Če bo vse po sreči, bo nova plošča ugledala luč sveta to pomlad. Lahko že izdam, da bo njen naslov Črno na belem in da bo na njej tudi nekaj pesmi, ki odražajo čas, v katerem živimo,« je povedal
Tonček Kregar, pevec skupine Mi2.
Skupina že vrsto let vadi pri bobnarju Igorju, ki živi na Belem pri Šmarju pri Jelšah, zato gre pri naslovu tudi za nekaj igre besed. V Belem Mi2 pripravljajo tudi demo posnetke in tako so jih tudi za novo ploščo, končno obliko pa te pesmi dobijo v studiu njihovega producenta Draga Popovi-ča v Ljubljani.
»Plošča bo sicer izšla pri ZKP RTV Slovenija, ob digitalni različici bo dosegljiva tudi kot vinilna izdaja in kot zgoščenka,« je črno na belem še povedal Tonček Kregar.
RG
46
RAZVEDRILO
Oven
Tehtnica Km
Po cesti gresta mlajša moška in srečata debelo žensko.
Eden reče: »Poglej, dvodelna omara!«
Ko pride ženska mimo njiju, poči duhoviteža okrog ušes. Ta začudeno vpraša: »Zakaj pa zdaj to?«
»Ah nič, le vrata omare so se odprla!« odgovori ona.
Prvi dve
On: »Koliko tehtaš, draga?«
Ona: »Tega ti pa ne bom povedala!«
On: »Daj no ... Vsaj prvi dve številki ...«
Drugo mnenje
Mož zdravnik se je pri zajtrku sprl z ženo. Ves besen je vstal in odšel in ji spotoma zabrusil: »In v postelji si tudi zanič!«
Po nekaj urah se je umiril in se želel opravičiti, zato jo je poklical. Dolgo časa je telefon zvonil, ko se je žena končno oglasila.
»Kje si bila tako dolgo?« jo je vprašal.
Ona: »V postelji.«
»In kaj si delala tako pozno v postelji?«
Ona: »Iskala sem drugo mnenje!«
Vse tri
Nekega dne je drvar sekal vejo nad reko. Napačen gib in sekira je padla v vodo. Hotel jo je rešiti, a jo je močan tok reke odnesel neznano kam. Drvar je sedel na obalo in zajokal. Pojavil se je bog in ga vprašal, zakaj joka. Drvar mu je razložil, da je s pomočjo sekire prehranjeval ženo in sedem otrok in da ga skrbi, kaj bo zdaj.
Bog je skočil v reko in mu prinesel zlato sekiro.
»Je ta tvoja?« je vprašal drvarja.
Drvar je odgovoril: »Ni!«
Bog se je ponovno pognal v reko in se pojavil s srebrno sekiro.
»Je ta tvoja?« ga je vprašal.
Drvar je spet rekel, da ne.
Bog se je že tretjič pognal v reko in prinesel železno sekiro.
»Je to tvoja sekira?« ga je vprašal.
Drvar je odgovoril: »Da, ta je.«
Bog je bil navdušen nad dr-varjevim poštenjem in mu je podaril vse tri sekire.
Minilo je leto in drvar se je z ženo sprehajal ob reki. Nenadoma je ženi spodrsnilo in padla je v deročo vodo. Skušal ji je pomagati, a mu ni uspelo. Znova je sedel na breg in zajokal, ko se je ponovno pojavil bog z vprašanjem, zakaj joka.
»Oh, žena mi je padla v reko!«
Bog je skočil v vodo in se pojavil z Jennifer Lopez.
»Je to tvoja žena?« ga je vprašal.
»Da!« je rekel drvar brez razmišljanja.
Bog se je razjezil: »Zlagal si se! To ni res!«
Drvar pa je odgovoril: »Oh, oprosti mi, gre za nesporazum. Vidiš, če bi ti odgovoril, da Jennifer Lopez ni moja žena, bi se ti pojavil s Catherine Zeta-Jones. Ko bi ti odgovoril, da tudi to ni moja žena, bi se ti pojavil z mojo ženo in mi nazadnje podaril vse tri. Ampak jaz sem siromašen drvar in ne bi mogel skrbeti za vse tri!«
Letalo Billa Gatesa
Letalo Jeffa Bezosa
15 minut sem v avtu iskal svoj telefon -medtem ko sem si z njim svetil v temi...
Pred vami so pomembni dnevi, ko boste naredili pomembne načrte, kako boste obrnili nekatere poslovne zadeve. Vplivi planetov so nekoliko težavnejši, vendar bodo ideje tiste, ki bodo pomembne. Mars vam pomaga, da ste dosledni pri izpolnjevanju svojih delovnih obveznosti. V partnerskem odnosu hrepenite po čutnih in strastnih užitkih.
3ik

lev

V tem obdobju je komunikacija izredno pomembna, zato se le prepustite toku dogodkov. Vedno ste našli rešitev za težave, tudi tokrat jih boste. V mislih si morate narediti načrte, kako usklajevati nasprotja. Na čustvenem področju boste hrepeneli po spremembi, bolj jasno si boste določali prednostne naloge, cilje in seveda želje. Včasih boste muhasti, vendar nepremagljivi.
škorpijon
Dogodki bodo od vas zahtevali temeljit premislek, zato se boste še naprej vrteli v začaranem krogu. Nekomu ne boste zaupali. Ugledate lahko popolnoma nov vidik situacije, v kateri ste se znašli. Mars v vašem znamenju vam bo dajal veliko moči in energije, ki jo boste koristno uporabili na vsakem koraku, kar se bo izkazalo za napredek, ki ga morebiti niste načrtovali.
Na čustvenem področju se vam obetajo težave, vendar ste zanje odgovorni kar sami. Bodite tokrat tako pošteni, da priznate krivdo in se pogovorite, kako naprej. Retrogradni Merkur poleg poslovnih dejavnosti uravnava tudi medsebojne odnose, zato dobro premislite, kaj želite. Mars izpostavlja napetosti, vendar izraža močno energijo, s katero lahko dosežete napredovanje.
Dvojčka
Razlogov, da bi bili slabe volje, ne bi smelo biti, saj ni dolgo tega, kar ste izpeljali veliko spremembo. Poskrbite za ravnotežje tako v poslovnem kot tudi na osebnem področju. Vaš vladar, Merkur v retrogradnem gibanju od vas zahteva, da spreminjate nedokončane zadeve, ki so vezane na preteklost. Naredili boste pomemben korak, ki vam bo prinesel zmago in uspeh.
Rak
Strelec
Za vami je nekaj neprijetnih dogodkov, vendar boste kmalu lažje zadihali. Delovali boste izredno samozavestno, kar je odlična poteza v danih okoliščinah. Na delovnem področju se vam obeta pozitivna sprememba, pod pogojem, da boste preučili, kaj sploh želite. Izogibajte se spornih pogovorov in ljudi, ki izražajo negativno energijo, saj vam jemljejo veliko moči.
Kozorog
Nikar se ne naprezajte po nepotrebnem, bodite varčni s svojo energijo. Merkur je retrograden in vam lahko prinaša zmešnjave in opozorilo, da moratepreoblikovati neko pomembno zadevo, ki je vezana na preteklost. Delujte v skladu s svojim prepričanjem, poslušajte svoj notranji glas in uravnali boste vsa nasprotja, ki se pojavljajo v vašem življenju.
Presenečeni boste nad odzivom nekoga v vaši bližini, dobro bi bilo, da bi bili v komunikacij bolj taktni. Pred vami je obdobje večjih odločitev, preizkušnje, ki so bile del vašega življenja v daljšem obdobju, počasi minevajo. Retrogradni Merkur tudi od vas zahteva, da spreminjate zadeve, ki so del vašega poslovnega področja. Možni so novi začetki.
Vodnar
Ne skrbite, kmalu boste spoznali, da ste zelo učinkoviti pri svojem delu in da zmorete tudi v tem obdobju retrogradnega Merkurja več, kot ste pričakovali. Včasih se boste počutili nemočne, včasih ranljive, vendar ne odnehajte. Veliko je zadev, ki jih morate spremeniti. Poslušajte glas svojega srca, ga usklajujte z razumom in dobili boste odlično kombinacijo.
Delo se bo nakopičilo, vaše počutje pa bo zelo nihajoče. Retrogradni Merkur tudi vam povzroča preglavice. Pomembno je, da poskrbite za dobro počutje, zato uredite vse neurejene zadeve. Na ljubezenskem področju se bodo še naprej vrstile zmešnjave, govorili boste eno, delali pa nekaj drugega. Na ljubezenskem področju se vam obeta sprememba, na katero ste tako dolgo čakali.
Devica
Sami zelo dobro veste, kaj je prav in kaj ne, vendarle je težko hoditi po dobri stari in uhojeni poti. Skušali boste uravnotežiti vsa področja življenja in ob tem ostati trdni. Menjave razpoloženja bodo nekoliko večje, počutje včasih nihajoče. Mars v znamenju bika vam daje trmo in nepo-pustljivost, Venera v vodnarju pa včasih izraža nejasnosti v odnosu do drugih.
Ribi
Skočite iz svojega varnega pristana in pojdite novim dogodivščinam naproti. Pred vami so spremembe na vseh področjih življenja, nikar se ne upirajte, prepustite se in uživajte. Retrogradni Merkur ni dobra pozicija za nove začetke, zato uravnavajte vse spremembe, ki so vezane na preteklost. Zaradi Venere v vodnarju boste svoja čustva nekoliko težje izražali.
No service	Airplane mode
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.		
		
Astrologinja GORDANA je dosegljiva		Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi		na 041 519 265, 090 64 30 in na
strani		Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.		Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
SUDOKU 452
Nagradna križanka
ROK'N'BAND: JAGODE IN ...
Poslušaj me! Velikost ...
RIŽAM E PROSTOR ZA UQATI E ČAKANJE
PREBIVALCI ATIKE
PRIPADNIK SEVERNOAMERIŠKIH INDIJANCEV
20
MESTO V SRBIJI
SLOVENSKA IGRALKA RINA
MESTO NA
JUGU ČRNE GORE
REKA V ANGLIJI
POVIŠANJE TEMPERA-TUREZRAKA
VEZE MIŠICE NA KOST
KRAJ V AVSTRIJI OB aniži ŠODO
OLGA IZRASTEK ČEHOVA NA GLAVI
OBDELOVALEC STEKLENIH IZDELKOV
ČA-ČA-...
STARO -EGIPČANSKI BOG
STAR SLOVAN
ORGANIZACIJA OZN ZA PREHRANO
LISIČJI SAMEC
ITALIJANSKO SMUČARSKO SREDIŠČE: ... BADIA
INDIJ
ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA
15
23
AVTOMOBILSKA OZNAKA PAKISTANA
VELIKA PTICA UJEDA
16
Ugotovila sem, zakaj imamo šestkrat več dojenčkov kot ponavadi Pred devetimi meseci pet dni ni delala ...
KAR TE NE UBIJE, TE ...
10
OKRAJŠAVA ZA OKTOBER
GLAVNO MESTO ITALIJE
SLOVENSKI KOREOGRAF
ITALIJANSKI
SLIKAR (ANNIBALE)
OBMOČJE (KNJIŽ.)
DRŽI SE GA KOT PIJANEC .
18
NALEPKA NA IZDELKU
RAFKO IRGOLIČ
BARVNI SVETLOBNI POJAV
POKRAJINA V ZAHODNI SLOVENIJI
NEKDANJI AMERIŠKI TENISAČ (ANDRE)
OKRAJŠAVA ZA JUNIJ
KRILATO PRAVLJIČNO BITJE
GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC
BLAG, NEŽEN
KRAJ, KJER STA ŽIVELA ADAM IN EVA
MODROST (EKSPR.) ODBOJKAR URNAUT
ANGLEŠKI HUMANIST (THOMAS)
IVAN JEZERNIK
SNOVZA GOJENJE BAKTERIJ
HLOD EVROPSKA VESOLJSKA AGENCIJA
PRVI NEMŠKI KANCLER
VON BISMARCK
JAZ.....ON
ŽVEČILNI .
EGIPČANSKI BOG
19
GEOMETRIJSKO TELO
VULKAN NA SICILIJI
BRITANSKA PEVKA (RITA)
12
Povsod z vami
IZRASTEK V USTIH
OČARLJIVOST, PRIVLAČNOST
VEDA O RASTLINAH
DENAR JE .. VLADAR
22
AVTORSKA AGENCIJA ZA SLOVENIJO
ZAPOGNJENI DEL ČESA
OTO VRHOVNIK
PROIZVAJALEC OSEBNIH DVIGAL
VIKTOR SMOLEJ
S. WEISS: VZELA ... SI ŠTAJERCA
VALTER DRAGAN
RENAULTOV AVTO R4 (POG.)
14
ZNAČILNOST ELIPSE
13
21
USTANOVA ZA POSVET S STROKOVNJAKOM
NOČNI GOSTINSKI ZABAVNI LOKAL
CESTNO VOZILO
SEVERNO-EVROPSKA DRŽAVA (ORIG.)
17
AMERIŠKA PEVKA JOPLIN
8		5				9	7	1
	4	3						
			5	7	8			
			9	6				
						4	3	7
1	2	8						
			6	1	2			
4						8	2	5
9							1	
SUDOKU143
5		7					8	
				5	8	1	3	9
	8			4	3		7	
				8	4			
2	4	9						
						2	1	
3		5						7
			9					
				6				8
REŠITEV SUDOKU 451
REŠITEV SUDOKU 142
3	9	7	1	8	6	5	4	2
6	8	5	4	9	2	1	3	7
4	1	2	5	3	7	9	8	6
2	3	1	8	4	9	6	7	5
8	7	9	3	6	5	2	1	4
5	6	4	2	7	1	3	9	8
9	5	3	7	2	4	8	6	1
7	2	6	9	1	8	4	5	3
1	4	8	6	5	3	7	2	9
1	7	6	5	8	3	4	9	2
2	5	3	7	4	9	6	8	1
9	8	4	6	2	1	3	7	5
3	6	7	9	1	2	5	4	8
5	9	8	3	6	4	2	1	7
4	1	2	8	5	7	9	6	3
8	2	9	4	7	5	1	3	6
6	3	5	1	9	8	7	2	4
7	4	1	2	3	6	8	5	9
5
11
4
DEL ROKE
ENAKI ČRKI
2
IVAN LENDL
VLAHI
7
9
6
8
novi tednik
Vedno? г штј!
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
90,6 95,1 95,9 100,3
io cel
Vedno г штј!
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 16. februarja.
Geslo iz številke 5: S knjigo v mesecu kulture.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Marjan Vogrinc iz Celja, Marjan Kolar iz Dramelj in Elica Preglej iz Žalca.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
48
INFORMACIJE

7 sezona
. projekta
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO"
KMALU NA RADIU PTUJ IN NA RADIU CELJE TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ IN RADIA CELJE
Slovenske narodne, ljudske in zabavne pesmi je prepevalo
VEC KOT 2.000 OTROK
V šestih letih je nastopilo več kot
400 OSNOVNIH SOL
iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve si je ogledalo več kot
30.000 OBISKOVALCEV
V projektu je sodelovalo več kot
50 OBČIN SLOVENIJE
Z VAMI KJERKOLI IN KADARKOLI
= novi tednik
AKTUALNO GOSPODARSTVO KULTURA
•»
I Gremo
A >
t-.fc : >. 't Hi»«»
^^^^ontan^irediasno usahnile^
= novi tednik
mm

www.novitednik.si