RAZDOR V JUGOSLAVIJI
UGAJA ITALJANOM
__ i
ITALJANI VIDIJO V TEM RAZDORU POTRDILO SVOJIH ZAHTEV DO REKE - IZJALJAJO, DA NASPROTUJEJO V8I O STALI JUGOSLOVANI SRBOM. — SLOVENCI IN ČRNOGORCI SO BAJE OGORČENI, KER SPADAJO POD SRBSKEGA KRA- i UA. — POROČA CHARLES A. SELDEN.
I
Paris, Kr«f»cij», 2C julij«. — Čeprav niso prišla potrdila o novi-1 cah, tikajoeib »e demonstracij Hrvatov proti Srbom, jim vrjarne tukaj vsakdc razeu Srbov samih. Te novice pa ne vstvarjajo nada-)je nobenega presener-n :a. kajti od prva pricetka naprej je pojavljal prepi« tiifd tremi deli države, ki se imeuje kraljestvo Sr-Hrr, Hrvatov in Slovencev.
Kna flavnifa t tih V v celem potožaju s hrvaške^i stalila je o-inifrni v n« lovu mii nn.
Hrvati si cele rtpub'ike ter iiu' bili nikdar sv.dušeni, da ' t an«-j t drl kr»lje*j va v katerem bi prevladovali Srbi in v kate rem bi pr;:!' pod *rH»!.i ga kralja.
lepra v «1 tri »kupme. za«T«»pane v novem kraljestvu istega jugoslot an»k< ?a pleioena. so Hrvati katoliki, ki zauičujejo Srbe. ort«*dok»ue ali pravoslavne vere.
KH/enteifi* pa m- »mat raj o Hrvati za vxviiene, kajti oni trdijo.: da so igrali v preteklosti kol del Avstro-Ojjrske veliko ulogo in da ! ho imeli bol.i m admii.istrastiviii \istein, boljše postave, šole itd. kot Srbija.
Slovenci M> tudi katoliki in pojijo kot prejšnji podaniki Ilab slmr/aitov, ista čustvovanja napram Srbom. (V tem oziru se j* ..nitriaki po-oeevale»- precej zmotil, kajti mi Slovenci nimamo nob«-neira stika * »rbo-hrvaškim verski« sporom). Oni pa ko bolj raz-leseni kot Hrvatje ter tiiso tako dobro pripravljeni na revolucijo v novem kr;«ljes»Hu kot »jih sosedje Hrvati.
Prvi mrjrgsj da ne bodo pojavile ovire pri ustvarjenju te uove slovanske dria%e, je prišel še pred koncem svetovne vojne, ko je za-znila javnost pni^ za nameravano združitev jugoslovanskih ple men. —
Srbi m> rHi prvega pričet ka označevali ta novi narod kot " Ve-Iik i Srbijo' Vključevala naj bi vse južne Slovane Srbije, Hr\a-iko Slavonske, Dalmacije, f'megore. Bosne in®Hercegovine.
Ta propaganda se je vršila pred razpadom a\'stro-ogrske monarhije.
Čeprav si Hrvat je in Slovenci nad vso mero želeli, da se o-proste Hab«onržanov. ao *e vedno upirali, da bi se nova država ime novala Velika Srbija
Srbi so te glede te točke umaknili ter govorili nato o »T up osi a • iji Pozneje »o »prejeli oficijelni naslov, ki vključuje tudi imena Hrvatov in Slovencev, ki pa vključuje obenem tudi nesrečno, bese d« *' kraljestvo**.
Sedaj se bore Hrvati. ki uživajo tudi simpatije Slovencev, proti celi dinastiji ter hočejo vstanoviti novo državo na republikanskem principu, Oi» istem času pa skušajo pristaši bivšega črno-gor kepa kralja raz\eljaviti red v novi državi ter uveljaviti svoje i IkHtno mnenje v majhni gorski državi.
Povsem umevno je. da ugajajo te novice o sporih v Čmigori in | na HrvaAkem Italjanom kajti slednji so vedno trdili, da so Srb'j zaostal narod, ki ne Imi mogel vladati novi državi, uveljavljen vsled 1 sklepa velesil
Italjanaki državniki so rekli nadalje, da bo Jugoslavija verna, kuga v Evropi in da bo neprestano ogrožala mir sveta.
Reka je bila prav posebno določena novi jugoslovanski državi i na podlagi Londonske pogodbe iz leta 1915.
V svojih prvotn h zahtevah na Francijo, Anglijo in Rusijo pa ao zahtevah Italj&ni tudi Reko kot ceno za svoj vstop v vojno.
Anglija in Frannja. ki sta mislili, da zahtevajo Italjani preveč, sta prepustili odločitev glede Rele Rusiji, ki je bila tradicijo nalen varuh slovanskih interesov.
Rusija j« odločila proti Italiji. Vsledtega ni bila v Londonski p»rrodbi iz leta 1915 vključena Reka v uzemlje. katero naj bi dobila ItiHga kot ceno za »voj vstop v vojno.
I*repir j;tede ffcke jc predstavljal plavno težkočo mirovr.e kon. Vreme v Parizu, kajti Reka je bila izrazito rezervirana za Hrva Ško, ki je bila tedaj del Ogroke.
,,rvaik* P*	sedaj ustvariti malo republiko z Reko kot
pristaniščem in izhodom na Jadransko morje. Hotela bi tudi poanti del veLke republike, vključno Srbije, in Hrvati izjavljajo, da se hočejo t vsemi svojimi sredstvi boriti za tako republiko in da nočejo postal* del monarhične vlade kralja Petra.
Danes so mi rekli zastopniki H. S. S. na mirovni konferenci naslednje: P«*lali bjmo komisijo, ki bo preikkala celo zadevo.
ITALIJA 'PUMPA",
Italija hoče najeti veliko posoji io v Ameriki, da bo lažje zasledovala imperialistične cilje.
Rim, Italija. 26. julija. — Italijanski ministrski predsednik Nitti, ki je govoril danes pred senatom, je izjavil, da mora najeti Italija zunanje posojilo v znesl osemnajst tisoč milijonov lir ali v ameriškem denarju tri tisoč milijonov dolarjev.
Rekel je, da nočejo Zdrn/en«-države ničesar več posoditi Italiji (to je čisto prav!), da pa to ni smatrati za sovražno dejanje, kuj ti Združene države so posodile tekom vojne Italiji denar za tri in pol odstotka obresti, doc i m je znašala obrestna mera za posojila dvignjena v Italiji sami, pet in pol odstotka.
—	Združene države so za vršil * svojo nalogo, — je rekel ministrski predsednik. — Sedaj je pa vprašanje to, če jih hočemo naprositi za čin prijateljstva, vslel cesar moramo nastopiti tudi mi v prijateljskem duhu.
Nitti je izjavil, da bo prišli Italija na lahek način iz težkoč. v katerih se nahaja danes.
—	Ni treba govoriti o tem. smo izgubili vojno radi tega, ker ni bila izpolnjena ena naših narodnih aspiraeij. Italija je v resnici zmagala v vojni in ugled, katerega si je pridobila, je vred'n več kqt katerokoli bogastvo. — Strmoglavili smo cesarstvo, ki je obstajalo skozi stoletja. Kljub pogodbam, katere sino sklenili, sc o bili sami v boju proti avstroojr--skemn cesarstvu. Noben ne more. reci, da nismo izvojevali zmago v tej vojni.
Senat je nato sprejel resolucijo, v kateri je dal izraza svojemu zaupanju v novo ministrstvo.
BOUftEVIKI 80 SE MORALI VA DVEH MESTIH UMAX
HITI.
London, Anglija. 27. jalija. — Neko rusko brezžično poročVo pravi, da so se morali boljaeviki Ob arhangelski železnici na dveh mestih umakniti. Umikajo se tudi pri ligi in sicer v smeri proti Ka-menecu.
ienj od raznih listov, Se ga bodo smeli spremljati na potovanju čafc nikaraki poročevalci. Doaedaj « ie ni odločil, Se. bo tem proinjam
Trst, 25. junija. (Pis. potom.)
C* poteku seje italjanske /bor-niee ki je izzvala krizo Orlando-vega ministrstva, noročajo italjan-sk i listi naslednje podrobnosti:
Po otvoritvi seje je takoj iz pregovoril ministrski predsednik Or-iandu, ki je nn/.uanil da jc denii-sijoniial minister Giovanni Villa in da je bil poslanec Crespš inie-M*»vaii za ministra brez portfelja t*-r Muggi-*rm<> Ferrari a tza m:ni-stra za konzuti. in za cprovizat lj" Nato je p recital Orlando svojo izjavo o zunanji in netrenji politiki. Zljoraica je njegova izvajanja sicer poslušala pozorno, pa jili je /c iz vsega početka sprejela z burnim ugovarjanjem C vodoma jc ^rlando nagl.-išal, da sta neza'1 >-v olj nest s sedauo«4^o in negoto v\st c lede V»'id"eiii 5 ti i/./.vala v sv.-tu n«*kake hudo vznemirjenost. Položaj mora torej presojati z velikim pesimizmom, ni pa umesten obup. Težavo. , s katerimi s.* ima posebej Itnlija bojevati so bile še p »'.štrene po medna rod-v;m poln-žaju m po problemih zunanje politike, združenih s tem položaji-m. Da jih premaga, je vlada itbr:ila i • t. Iti je zaslužila odobritev parlamenta in debele in ki vodi do pilili ciljcv; 1. odločno vstajati na bistvenih !..čkah glede ita-ljatiskih čahterv; ako bi se italjan-'»kim zahtt-vam ne ugodilo, bi mir — o teiu je vsa Tt&lija prepričana — ne odgovarjal veHkandiini njenim žrtvam; 2. ohraniti zvestobo do zaveznikov in 3. izogil ati se vse ni oblikam slepe m trdovratne lif-popustljivosti, ki bi ijte-{.'iiila razmerje poostriti, dočim bi moralo biti v interesu vseh prisič-no. Minister na^T^a, da se je vlada pri svojem postopanju zvesao držala teh načel. Gospodarska in fina iv n a vprašanja, ki se tičejo Italije, so že rešena, odnosno so n« potu do rešitve. (Medklic; Da, so na potu, ampak na dolgem potu ! Vrtsclost. Od tega hina *e v zbornici kaže čim dalje tem nepri-jaznejLc razpoloženje n asp r of i Or-landoviiu izvajanjem, ki izzivajo skoro ob vsakem stavku burne medklice.) Orlando nadaljuje: Mi smo na ko«iler?riei tudi dosegli določitev sevi rne meje ob veličastni barijeri. katero je priroda zgradila v obrambo Italije. (Posl. I>eltrami: Lepa fraza!) K ar se tiče vzhodnih in jadranskih mej, vztraja Italija odločno pri zdntevi po ozi mlju, o katerem so nasi zavezniki v svečani, vseskozi veljav-Fii in priziLdni obvezi izjavili, preden je Italija stopila v svetovno vojno, da ji inora biti prisojno. Z druge strani na^la^a Italija svojo bratsko solidarnost z onim prebiva Utvom, ki vztrajno poudarja svoie italjanstvo. Vem — Orlando nadaljeval — da zbornica želi obširno razpravo o to«*kah, ki sem jih v kratkih besedah označil, in uvidevam potrebo, podati se nadaljnja in natančnejša p rasnila, ki jih bo parlament zahteval. Pripravljen sem odgovarjati, v kolikor mi bo mogoče. Vendar upam, da ne bo parlament istočasno zavedal važnih razlogov, ki zahtevajo največje previdnost v razpravi, da.se ne kompromitirajo interesi katerih važnosti mi menda ni treba posebej na glasiti.
Miuistcrski predsednik se je nato bavil z vprašanji notranje politike, zlterti z vprašanjem konru-ma in draginje, ki povzroča Italiji sedaj največje skrbi Navedel je odredbe, ki jih je vlada v tem pogledu ukrenila. Italija — je menil Orlando —, ki je v zgodovini svojega narodnega zedinjenja in tekom ndnje vojne premagala tež-koče, H niso bile dosti manjše od edanjih, j* pokazala vetike za-
VSTAJA V ČRNI60RI
Črnogorska vlada je ofidjeln« priznala, da je izbruhnila t Črni gori vsUja.
Pariz, Francija. ?6. julija. — Omogorska vlada je v vladnem odgovoru ugotovila, da je črnogorski narod vstal preti srbskim okupacijskim četam ter proirla sil svojo neodvisnost od Srbije.
Črnogorska vlada se je v prisvoji poslanici zahtevo, da mora biti dežela zastopana na mirovni konferenci in da morajo Srbi rr. pustiti Ornogoro v namenu, da se napravi kone^ bojem.
Črnogorska vlada ponavlja v četku tega meseca pritožila radi nasilja, katero Uvajaj o baje srbske čete.
Ta črnogorska vlaia je ona kralja Nikole, ki r\ vi sedaj v ni kem predmestju Pariza ni ki ni nikdar priznal akcije črnogorsk« narodne skupščin" iz decembri preteklega leta, ki ga je odstavil; ter glasovala za predlog, da sc združi dežela z združeno kralje vino Srbov, Hrvatov in S o\en-cev.
Crnagora ni zastopana na mirovni konferenci ter varujejo njene interese delegati Jugos'a-
vije.
Poročila glede vstaje v Črnigo-ri je dne 20. julija zanikalo ugotovilo, katero je podpisal dr. Anton Korošec, jugoslovanski poslujoči minister za zunanje zadeve.
upori povsem lokalnega pomena ter da so jim dali inicijativo razni tuji agitatorji.
Prva poročila o uporih so drs-pela v Pariz iz Gradca in Zagreba dne 25. julija. Sedaj vlada baje v celi Jngoslaviji popolen mir.
ki ide energije in kreposti ter bo tudi to preizkušnjo zmagala. Za-, kljubujoč je Orlando prosil zbornico, naj se sestane v tajno sejo, da bi razpravljala o on p m delu vladnih izvajanj, ki se ti.-ejo zunanje politike.
Po Orland ivem govoru je v zbornici zavladala hladna tišina. Naposled so začeli socialista-ni pe>|au.-i enoglasno vikati: "Pc-inisija! Demisija!" Orlando je sedel, očitno neprijetno dirnjen od neprijaznega sprejema njegovega govora, ki je bil ves drugačen nego tfcti, katerega jt bil Orlando doslvj vajen. V naslednji debati so se vsi govorniki izjavili proti Orlandtivemu predlogu « tajni soji Orlando je odgovarjal, češ da je on ministrski predi«dnik, da ne ni. re g< voriti v javni -:eji ter da ne bo go-voril. Xc gre torej vprašanje zaupanja, nego za vpra-šjnji: politične u orale. (.»ihmd^vi repliki jc si ?dila splošna tišina. 1'rtdseduik ji odredil poimensko glasovanje; glasovalo je 337 poslancev; od teh je 78 glasovalo za, 25l) na prota Oriandovemu pred-ligu. Ministrski ^^redsednik Orlando je zbornico naprošal, naj sejo odgodi do šestih zvečer, ker mora vlada oditi v senat in ker se mora zaradi izida zborničnega glasovanja posvetovati.
Oh šestih zvečer se je seja nadaljevala. Orlanda je izjavil: «*"ast mi jc naznaniti /ibomie\ da je ministrstvo vsled izida današnjega P-kIjIo svojo demisijo njegovemu veličanstvu kralju, ki si je pridr-žal odločitev. Ministrstvo bo se nadalje vodilo tekoče posle.
Socialistični poslanec Tu rati je utemeljeval svoje mnenje, da mora zbornica vzlie ministrski krizi nadaljevati svoje delo, in je predlagal naj se na dnevni red prihodnje seje sti^vi zakonski načrt o volilni reformi. Razni govorniki se se izjavili sra Turatijev predlog oziroma proti njemu, naposled pa je poslane«; Sacchi predlagal, naj se razprava o volilni reformi odgodi, dokler ne bo sestavljeno novo odgovorno ministrstvo. Pri poimenskem glasovanjn, katerega se je udeležilo 310 poslancev, je 229 glasovalo za odgoditev, 81 pa proti njej.
UKRAJINCI SO POSLALI POLJAKOM MISIJO.
Dunaj, Avstrija, 27. julija. —• Boji med Poljaki in Ukrajinci »o prenehali. Ukrajinski voditelj, general Patlura je poslal Poljakom posebno misijo, katere namen je pridobiti jih za skuptio delovanje pfoti boljševikom.
- DENARNE POSlLJATVE V -. ISTRO, NA GORIŠKO IN
NOTRANJSKO.	m
Izvršujemo denarna izplačil* popolnoma zanesljivo in sedanjhrt razmeram primerno tudi hitro po celi t»tri, na OorUkem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki jo zasedeno po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantimamo sa vfafco pofciljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moro« mo prevzeti mkake obveznosti.
50	Ur	% 6.80	I
100	lir	$ 13.00	!
600	lir	$ 64.00	j
1000	lir	$128.00	1
Denar nam poslati je najbolj« po Domestic Portal Money Ordee aH pa po New Toclc Bank Draft*
TVRDKA RANK BAJCBi m OorttoCt St, Now YortL W. T*
čel sprejemati piedsednik v iz\T-ševalni pisarni obiske. Ka toz.i devni listi so samo demokratični; eiani poslanske in senatne zbor-' nice, ni pa niti enega republikanca. —
Na potovanje se bo poda! sredi j tekočega tedna. V Los Angeles, bo dospel približno 12. avgusta, potem ko bo imel par govorov v
Srednjem Za padu
Njegova želja je. da bi bilo to, potovanje čimprej končano. Sam je baje prepričan, da bo naprsvu s svojimi govori velik efekt ter ne. bo imel preve<* težav, da dobi za svoje cilje podporo velike večire ameriškega naroda.
Predsednik je dobil veliko pro-
. ZA LI60 NARODOV
Predsednik Wilson ft bo kmalu odpravil na potovanje agitirat za Ligo narodov.
Washington, D C\ 27. julija. — Nekateri domnevajo, da bo pred sednik Wilson, p redno se bo podal na potovanje, objavil svoje nazore glede Lige narodov.
Dragi ao pa zopet nasprotnega i mnenja, čet, tla ne bo predsednik1 pred svojim od potovanjem ničesar objavil.
Iz Bele hile ni bilo danes nobe-
Pe pardnevnera odmoru bo za-
s Največji slovenski dnevnik 3 S v tedlnjenlb drtnvak j
▼olja aa vso leto #Tr—. $400 Zn pol loto	«4* t&M
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
S	gamed every day except Buadoa S
i	. $ad Legal Holidays
R	% Jho largest Slovenian Daflj?
i	ta Um United BtaU* g
i	* M,000 Readers, 4
rELKFOS: 2176 COETLANDT._Bntered Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON f 4687 COBTLANDT,
' i — NO. 17ft. — STKV 175.	NEW YORK, MONDAY, JULY 28, 1919. — PONDELJEK, 28. JULIJA, 1919.	VOLUME XXVII. — LETNIK XXVH
▼Aivo POJASNILO GLEDE POTOVANJA.
-1 i1
Mas je. 4a ao samce« sedaj potovati v staro domovino, toda par.1
■ild se pronapolnjoni in sato čoka dalj časa v New Yortra tisoč lju-,1
di aa prosim. Najbolje Jo rojakom potepati aa tvojem prostora. \
aage pa aayilnhiaiii tvorili t Now Yorkn denar. Baansra aa bodo i
v^adtar la*a& Isbai^tiy^ M^prsjejraje vmko pilo aa pojava i
^W^-Wjff^f. -* ■ - In M^ E
KAKO JE BIVŠI ' KAJZER ODSTOPIL?
Nemško časopisje je objavilo, kai se je sg-odilo v nsodepolnih dneh meseca novembra.
__I
Berlin, Nemčija, 27. julija.--
(Porodilo Ass. Press.) — Danes i zjutraj je objavilo nemško časopisje natančno poročilo o nemški revoluciji, ki je izbruhnila meseca novembra t»T poročilo o pri zoru. ki se je za vršil v nemškem glavnem stanu v Spa.
Dne 9. novembra se je začela' debata, ki je trajala skoraj 24 ur. Posledica tesa je bila odj^o ved nemškega knjzerja.
Iz poročila je razvidno, da pripisujejo Nemci vso krivdo baden-skemu princu Maksimilijanu. Or. je bil namreč sporočil Wolffovi časnikarski afrentnri, da se jc kajzer odpovedal naslovu p ruske-| kralja in nemškega cesarja. «'esar pa on dotegaj 5c ni bil storil.
Princ jc storil baje to vsledte-}ra. da bi zatrl revolucjonarno ci-banje ter p riba vil kaj-*.erju dovolj časa, da se je izselil na Holand-sko.
Panjrermani dolže bivšega kaj-zerja izdajstva.
Kajzer se je odpovedal prestolu šele 28. novmebra. Tozadevna listina ima sledečo vsebino:
— S tem se za v^lno odpove«1« jem pravici do pmske' kraljeve it: do nemške cesarske krone.
NEMIRI NA RBVAŠKEM.
Paru, Francija, 27. julija. — Z ozirom na zadnja poročila o npo rih na Hr*'aškem, izjavlja nek:' brzojavka iz Belgrada, da so bili
Truplo kap. Fryatta, kateieg a so Nemci usmrtili, ker le skušal tmfnrrfti nek niibov roparski Sub. narm, je sadobilo pocitac v angle ski semlji. Slika nam kaže krsto * niegovim tmplom, katero sprem _naio angleški mornarji v Dov»
Lena Kronam vedno pada
_ •
Pošiljamo detiar na Kranjsko, fttajersko, Hrvatsko, t Slavonijo, Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in se lan jim razmeram primerno tudi hitro.
Jamčimo ali garantiramo aa vsako poHIJatov, toda sa kaka mo g oče zamude v izplačila ne moramo prevzeti nikake obveznostL Sedaj poVjemo v staro domovino, neprimer:
100 kron ...... $ 4.55 1000 toon ...... $ 41.70
800 kron ...... $ 13,06 5000 kran <...... $900.00
500 kron ...... % 21.75 10,000 kron ...... $400.00
Denar nam poslati je najbolje po DowasHo Postal Mnasy Ordar ali pa po Now Tosk Bank Draft.
TVBDXA 7BANX BAXBKB,
nommmmnm* ' :______
KAKO JE BIL ORLANDO
STRMOGLAVLJEN?
IZ TESTA JE DOSPELO NATANČNO POBOČILO O ZGODOVIN-SI SEJI. KO JE BILO STBMOGLAVLJENO OR LANDOVO MINISTRSTVO. — ORLANDOVI IZGOVORI SO BIT i BREZ VSAKE TRDNE PODLAGE. — PRETEŽNA VEČTNA JE GLASOVA-' LA PROT! ORLANDOVEMU PREDLOGU.
Cleveland, Ohio.
SvetoVna vojna napraviln velikanski preobrat v zgodovini narodov, najs-ibo v Evropi, v A/i ji. >iruriki ;ili kjerkoli. TisoMttj-.i li]i« "i mali narodi pod okovi velikih narodov so se zdramili tor pričeli lomit verige suženjstva in so s t« m rešili pr«»tcžiran.ja t»T zatiranja r.vtokrati'nih nadvlad. Med trmi malimi naredi, ki jc bil zasužnjen stoletja pod habslmr->fco tiransko vlado, je bil tudi nas mali n.ii — -lovenskf narod, ki li" "c biti svoboden, pdpolonma ne.-dvisen, viin gospodar na v, oj>. U^tni zemlji z vlado, katero si >am izvt.li."
Ali j»a je lakot V resnici se je rešil Habsbu ritmov, ali sedaj je prišt 1 med dva ognja, preti katerima se mora boriti Z ene strani ■prežijo nenasitni Italjani lia krasno slovensko ozemlje, z druge strani pa efb-ielna Srbija, katera bi rada anektirala št tisto ozemlje, ki nam je t>stalo, ter ga pri-kl ipila k Vel"ki Srbiji z dinastič-no in birokrati'Mio upravo. Na eni strani je krivda zaveznikov, ker so napravili kornpakt z Iuili-jo, da dobi v slučaju zmage vojni plen, na drugi strani pa je krivda naših nionarti isto v tul^/n v si.«-r«»ui kraju — mesto, da bi svojemu narodu, ki »e je csvpbodil ene verige, pomagali da hi' ustanovi n-publiko, so ga pahnili v drugo sužnost srbskega imperializma, /iakaj vse to * Zrito, ker razni fra-karji mislijo, da se bo podrl svet, i ko se ne valjajo pod nogami po milosti božji poslanih kraljev in cesarjev. Ako :>i v resnici narod to želel, rekli bi: Za neumnost, katero si sami napravi ji-te, trpite toliko časa. dokler se ne zaveste, da se znale tudi sami vladati, ne da bi vas zatiralo kakšno njegovo veličanstvo. — Ne, mi se ne bomo tako izrazili, ker vemo, da je n.iš narod proti vsakim imperialističnim ambicijam, ampak homo nastopili odločno proti onim, kateri vedejo naš narod v pogubo.
loročila iz starega kraja so nam jasen dokaz, da se ne motimo Narod bi se rad oprostil drugega jarma, katerega so mu s~cfaj naprtili monarhisti, in .si želi zd"u-ženja Jugoslovanov v obliki jugoslovanske federativne republike, pod ljudsko upravo z demokratičnimi principi, ker se zavedajo, da le pod vlado, izvoljeno od ljudstva, bodo bhko rekli, da so sv« hodni na lastni grudi.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, dasi še ni priznal a kot taka. strašno preganja one, kateri se upajo svobodno izraziti o ljudskem mnenju. Na dnevnem redu je preganjanje na->ih r« doljubj.v, radi tega, ker dt-* lujejo da se naš narod reši narhistLene pijavke in si post t vi državno foriito v obliki republike.
Ali naj mi tu v Ameriki mirno gledamo to ostudno poeenjajnje nad našim narodom v štiri domovini cd strani kraljevaSevNikakor in nikoli! Mi moramo i/aeta-viti vse svoje sile. da se naš nar>d osvobodi, in dolžnost naša jc. da "se vsi kot ed mi oklenemo n^še organizacije jRZ. Pomagajmo ji z del«-m, s finaneo in dntgi-jii 1110-gečimi sredstvi, da «e uresni "-i veliko dele naše ekscktftlve, l^itera •IJuje neumorno za repnblican-srko fjrrno Jugoslavije.
Narod v Ameriki je zbral za mi-Ijondolarski fond čedno svoto kijub intrigam naših monarhi-stov. Sedaj so pričeli požrtvovalni Skvenci širora Amerike prirejati jugoslovanske dneve, kot naredni praznik z manifestacijo, da poka-zvAio tukajšnjim kralje vaše m ter onim v domovini da smo kot na-t '»ti, vsi za republiko^ ne pa za k;it:>nr. skrpuMne kraljevino.
Kakor je Ae znano javnosti, bo jugoslovanski dan Cleveland in okolico dne 3. avrnsta. katere-
ga se bo praznovalo z izletom na Kastelee.vo farmo v Eu?iidu, O. Zauinuui.ie z t ta din je precejšnjer i<if(l našimi rejaki. Dolžnost pa j«-tndi vsakega zavednega Slovenca, da agilira nied znanci in prijatelji, da se zagotovo vdelole teara i -zlt ta, ker koristi od vaše požrtvovalnosti bo imel narod v stari do-, movini. zato pa pomagajte nni 1'rostora ho za vse. Za mladino bo na razpolago paviljon za ples z dobro godbo, ža one pa, kateri radi poslušajo godbo z izbranimi akordi, krasne slovenske pesmi in druge zanimivosti bo na razpolago senčnati vrt, opremjen z mizami in stoli. Točilo se bo dobro pijačo in za vsakega bo tudi okv scu prisrizek na razpolago. CJodbi (	iti "Triglav'' bosta oča
rali s svojimi melodijami, pevski zbori -'Zarja", "Soča'* in ' Enakopravnost" pa z milodoneeimi glasovi izbranih pesmic Povabljeni -o tudi prnniiucntni Ameri-! kanci iz našega mc^t.-., kakor: pan Davis, kongresnik Iktbka in drugi.
Eksekutivo JRZ. bo zastopal br. Etbin narodni zastopnik v predstavništvu države SHS. Za krat--koč as je pa bomo imeli na raeno-1 a!?o ribji lov, razne dirke, zbija-nje z žogo signora Orla uda in S«»nnina: darilo za najboljše ple-sak*e, vlečenje vrvi Olevelandča-•iuv in Collimvoodčauov za lepo uai;rado. in še veiiko drugega kralkočasnetga in zanimivega.
1'ričetek piknika bo ob 10. uri zjutraj. Godba bo takrat žh na me lu kakor tudi pripravl jeno bo dol a o kosilo.
Vi, Slovenci i:i Slovenke, ne ostanite avgusta doma, temveč pomagajte, kolikor je v vaši jnoči da jugoslovanski dan kar naj boljiše iz.padc, ker s t<Mii bomo ualif ekiekutivi veliko moralno podpo-ro, sebi pa dobre izpričevalo, da smo v resnici napravili svojo dolž- j nost napram trpečemu narodu v domovini.
V slučaju neugodnega vremena se piknik preloži.
d ustav M. Kabay, tajnik okrožne organizacije št. 4.
- !
Narodno predstav-'
nistvo '
.......
I
Predsednik dr. Draža Pavlovic, otvori dne 6. junija sejo. Po objavljenih formalitetah naznani taj nik, da je minister Kramer predložil zakonski predlog o objavljen ju zakonov in uredb.
Zbornica preide k dnevnemu redu, k drugemu branju zakonsk. načrta o proračunskih dvanajsti-^ nah.
Anton Kristan ''soeijalist) pred laga, da se nakdnadno v postavi omeji oblast finančnega ministra glede dispozicije s carinskimi in monopolskimi taksami in sicer po starih zakonih samo do 30. junija, dokler narodno predstavni ; štvo ne ^«tvari novega zakona o j enotnih carinskih in monopolskih taksah.
Ob tej priliki odgovarja mini- j strskemu predsedniku, ki ga je zavrnil v splošni debati; ko je i kritiziral delovanje vlade.
Kristan naglasa, da je tedaj navedel razloge, in da predsednik vlade ne sine tako postopati ž njim.	1
Minister Nineič odklanja Kri-j stanov predlog, ker je narodno predstavništvo že dobilo enak j predlog. Min. predsednik odgo-f-varja pristanu, da ne bi bilo par- j i lamentarično. pedaj odgovarjati na njegovo takratno" izjavo. Kri- ] stan saj bi odgovoril takrat.
Kristanov pred'og se odkloni. 1
Mtin. I9inči6 predlaga, »taj bi vojni in mornariški minister do ]
K jugoslovanskemu dneva 3. (avgusta
za Got^sikI in okobco
■ , t
mrtev Sodi se, da je napravil sa-momer. Kaj ga je gnalo v smrt. ni. znano. Hil je še v torek na delu j in zvečer sva bila še skupaj, ali j opaziti ni bilo nobenega znaka na is je in. da bi bil na kakem sumu. Pokojni je bil donia iz Sevnice na Sp. Štajerskem. Bil je član treh društev: tu na Shirkevville štev. 143 SS5FZ, slovaškega v Bonsemt in enega v Clintonu Bil je dober gospodar., kar f-e vkli na njegovi zapuščini. V Združenih državah je bil približno 13 let in si je v tem času s pridnimi rokami napravil dve domačiji za svojo družino. Zapušča žalujočo strogo in
tri sinove, ki so stari :>d 16—20 Irt. Da je bil priljubljen v navel-hnii. se je izkazalo na njegovem sprevodu. Društvo št. 14o ŠS"Z. mu je prim1:Jo slovesen spre vrni, kakor tudi ostala dva iz Bonscna in t "lint- na. Družini izrekam Iskrene sož-dje. Tebi. ranjl i no-pozaMjcni sebrat in prijatelj, naj lahka ameriška svobodna zemlja.
lozdravliain vte Slovenc-i in Slover.ke sirom Amerike, kakor tudi moje prijatelje v Brooklynu m New Yorku, listu G. N. pa želim mnogo naročnikov.
France Mahnič.
w O LASjiNAROD A "
(HwiBlw Daily) OwdH aa4 pubUaM Wf
- KLQVXmO PUBtlBHIMfl OOMFAHT
(• corporaUon.)
Vsank IAKMR. »raaiaant.	LOUia BCNEDIK. Traaaurar,
Placa of tmalDeaa at tbm MrpunUoa «o4 addrcaaea of abora ofHcerai «1 Gortudt atroot. Borough aC Hutattu. Haw York Cits. ML X. 1 .
"QLAB nABODA" labaja mk Am UtuudH sodoU la prmxnlkOT.
■a oafta Uto w^Um. M aa AbmiUo In Zrn	c*lo lato aa anevto	Nov	Tork wf
Cknado ...................... KM 2«	pol let« aa meato	Now	Tork *3.M
■a N Ma .................... |UB Za	tetrt teta aa ia«ato	Now	Xark W-W
■a Corn lota .................... -L» Zo	lnozematvo am. celo	leto	......M «
O L A • NAROQA
("Volco of tho Paoo»oM.> IpaaoA avery day except Sundays »nI Holiday*. Subscription yearly M-00.
Advertloemont o« agraement.
Doplal brea* podplaa la ooebnoatl oe ne prlob^ujejo. rvnor no) me blaaovoll podlljatl po Honey Or4«f. M —raniuibt knjt naročnikov prosimo, da ao nam tudl prejlnja WTallifo tiaananl. da bltrejo najdemo naslovnika.
"O L A t NAROD A** M Cortlaadt Btroo«. Horouch of MtnhatUn. Now Tore City. N. T. Telefon: «7* Cortlandt.
Italjanska retirada
- • r-	__
• ...
Italjan^ki ministrski pre«!se<lnik Nitti je izjavil v svojem govoru pred italjanskim senatom. <la potrebuje Italija posojila in da ga ne npa l^hiri nikje> drug<Nl kot v Združenih državah.
To je ista Italija, ki zasleduje imperijalistiene eilje ter si hoče navojev« t i pol sveti rm pedlagi trditev, da je bilo ozemlje, katero si lasti, posest siar»ga rimskega cesarstva ter raznih srednjeve skih republik, ki no«> izvajale nobenega drugega npliva kot onega brezobzirnega zavojevanja ter izkoriščanja podjarmljenih narodov.^
Sklicevanje na take dokaze italjanske nadmoeh jc več koi smešno.
Vsakemu človeku jc /in.rm. da *e nahaja Italija %* hujšem "ko nomskeni in fiiiancijelnem položaju kot katerakoli druga država na ■vetu.
ltalij* je odvisna od celega ostalega sveta in v veliki meri t ud od Jugoslav i je. V geološkem oziru je Italija vulkanske zemlja, ki nima nikakih skladov jrretnoga ali rud, ki tvorijo temelj sedanjemu ekonomskemu redi! i«a svetu.
Italija je dežela H ne more proizvajali ničesar drugega kot vi no in olje 1 jr par produktov, ki sploh ne prihajajo vpoštev v veliKi mednarodni trgovini
V	vseh Irugih ozirih je odvisna Italija od drugih evropskih držav in ne v majhni meri tudi od nove Jugoslavije.
V	tem oziru ne pomagajo nikake laskave besede, nikako prikri vanje">esnice. ki je očividna vsakemu.
ltaljanski narod je imel veliko ambicijo. Hotel se je iznebiti tujega robstva ter postati samostojen. Uresničenje svojih uad je dosegel in z malo izjemo Furlanov na Primorskem ter ltaljjtuov v južni Tirolski je dosegel tvoje eilje.
S tem pa ni hila zadovoljna italjanska oficijelna politika, katero so vodili pokristjanjeni čifnti in ki je sanjala v staro-rimskem imperiju. I l ogi imperij, da je našel tako malenkostne naslednike!
Italija ne more preživljati niti svojega lastnega prebivalstva in j to jc Vendar glavni predpogoj življenja naroda.
('e nima narod predpogoj za svoj obstoj, je tisočkrat boljše, da' se uniči ter i/fine /. zemeljske površine.
To nam dokazuje zgodovina preteklih stoletij in nam dokazuje, zgodovina zadnje vojne.
Pi navijajo se namreč v vseh vojnah stvari, ki so videti v prven. trenutku nerazumljive, ki postanejo oči te v teku nekolikih let.
Od vsega pričetka zgodovine zasledujemo lahko postanek «u na-rastek cesarstev ter njih propadanje. Zakaj so propadli? Ker so gojili v?-i ti na'odi impel i i-ilitične želje, ki niso še nikdar obveljale. oJ-kar pozna svet človeka.
\' sv >jeni iinpelijalizmu sta poginili Španska in Portugalska. Za njimi prišla Nizozemska, katero jc uničila Anglija.
Proee-i »a/paiJa velikih držav se je vršil z neizprosno strogostjo, a kljub temu se niso naučili odgovorni državniki ničesar. Še se-daj, |k) takih preizkušnjah, -se zanašajo na staro in obrabljeno zdravilo^ ki m* ni obneslo in se nikdar ne more obnesti.
Narodi yveta niso trgovsko blago, s katerim bi se baraiitalo. Narodi mc4p niso predmet trgovine temveč ljudje iz krvi in mesa.
Pariška konferenca pa je pometala z njimi kot s sužnji, s ka terimi se ri zj^aga po dragi volji.
— To morate sprejeti, to je naša volja in naš najvišji odlok i I Tako je »ovorila konferenca, ki se je sestajala le iz petih ljudi in ki si je na blazen način domišljala, da bo vsilila svojo voljo celemu •vetu.
Pet irož proti ee'emu svetu! Pet mož proti vsej pravici, ki bi morala biti uveljavljena na svetu! Pet mož proti javnemu mnenju celega sveta'
Blizno bilo domnevati, da bo v spričo velikih preoeratov ki ae vrše po vetu. ob.eljal "cai'ski ukaz", katerega so izdali-kapita-} listieni mogctci v Parizu.
Inheres- celokupnega prebivalstva, celokupne ;.vc*> narodov, narodov, ki se trudijo v potu svojega obraza za vsakdanji kruh.j •o menda vi ji kot p«: interesi nekaterih izkoriš. "varnih skupin, ki l*o na grd način prilastili patent na domoljubje ".svobodo".
Dopisi
Brooklyn, N Y.
Jnz mislim, da je to nekaj no-?eua, Če društven uradnik izvr-iuje svoj poklie 15 let in več. Vsa \ibt možu nepristranskih idej g. F. t. Tass >ttiju, tajniku društva 'V. Petra št. fit) JSKJ, Tod* zad-Iji dopis v št. 172. O. X. m^sluM. Ja sc tiče njeytive mrtve, uan^r ito ztve oscl»e. Razvidno je. da si ju4je faiških idej ne žalijo živ-j* uja svojega bližnjega, da bi »i iivi roke pioidi v vrla priznanja,( euivel le tiurti iii tamRvjinjemu ividenju me-J zvezdami.
Ivau Cerjovieb.
Shirkeyvill^ Iod.
Shirkeyville je mala premogar ! ikr. kenif.o, od severne strani Jii nt olja /ddaUeu.i JO milj, od niwe Ter re Uaute pa M milj j Hed ema d%'em» mestoma so r>a P^ft^JMT^ i^^Je in tu
m* x	ijt
[jami druga poleg druge; prva je globoka nad iOO čevljev in drusra, j -1 ta j«- š^le nova, jc nad L00 rev-j ■ Ijev globoka. Z delom gre pi jakoj . slalMi. Prej, ko ]e bila vojna, se je! i delalo vsak dan, aH sedaj pa go-j spc.lje k;-pitali^ti djjo dosti po-| . •eitnic. tako da bi mogli <skoro tu-j di želodci počivati. Zdi se mi, dal i i vi delavci po eclih Združenih dr--jžavah vsi na tem mestu, da so pri, i slabi hrani. Draginja je ueiinogna,) , jd»la se tJabo, zaslužek je pa pre-i i kratek.
V tej naselbini so največ Ita-j !jani in B«jsnaki, nas Slovencev je pa prav malo; 4 slovenske družine in 3 jječlarji, to je vjw. In še iz -Pii ve ve diužine je neljuba smer ijpograbila gospodarja Franka Pir-I'ca V sredo 16. julija zjutraj ob j treh se je ?ul it.el, in F;-ank Piw t j je ležal na poatelji mrtev; krogla i1 mu je šla z leve strani ^ čelo iia-Jv^del proti tilftikuu , BU je takoj
---------—.——------------— .—„,
lemobilizaeije ^obivat kredite iz glavne državne blagajniee in uporabljal denar po razporedu pro-"ačunskega projekta.
Predlog se sprejme.
Dr. Laginja izjavlja, da bo njegov klub glasoval samo za prvi in tretji elen projekta.
Preide se na glasovanje. Oddanih je bilo 147 glasov, 136 za in 11 proti predlogu
Zbornica preide k drugi točki dnevnega reda. Dr. Laginja utemeljuje predlog o izvozu in uvozu in predlaga v imenu svojega kluba resolucijo, v kateri zahteva od ministra objavo imen onih trgovcev in dobaviteljev, ki dobe dovoljenje izvoza, in imen onih, ki so v posameznih primerih posredovali, ako tnui bi bili poslau-ci. —
Ta predlog sproži dolgo in živahno debato. Dr. Štirmin in Se-g vie podpirata predlog dr. La-ginje. Debate vdeleže: Trgo vinski minister Veljkovie, Protie, Nastaz Petrovič in radikalei dr. Sinjarev, Branko Obradovie in i«a prednjak M. Jevanovie.
Trgovinski minister izjavlja, da odobrava najširšo kontrolo javnosti o delovanju vlade, in zategadelj pritrjuje predlogu, da se zaradi kontrole delovanja prometne centrale z inozemstvom ob javijo imena oirii, ki dobe izvozno dovoljenje. Ako bi parlament sprejel drugo točko predloga, ki zahteva objavo posredovalcev, se temu ne protivi, vendar pa poudarja, da bi tak sklep oslabil odgovornost ministra pred zbornico. On meni, da je minister za svoje delovanje sam odgovoren in da se mu ni treba skrivati pred nikomur.
Na to odklanja uvedbo svobodne trgovine z inozemstvom; taka uvedba bi imela katastrofalne posledice, ker nam primanjkuje živil. — Potem zavrača nekatere ugovore dr. Šurmina, Šegviča glede delovanja prometne centrale.
Protie poudarja, da stoji na istem stališču kakor trgovinski minister, da se objavijo imena posredovalcev. Odločitev tega v-prašaitja prepušča zbornici.
Nastaz Petrovič govori proti poslancem, ki bi zlorabili svoj upi i v za pribavljcnje izvoznih dovolitev, in naglasa, da bi s tem .škodovali ugledu vseh poslaneev V demokratskih deželah je bolje ker intervenirajo poslanci in nt osebe brez od go; ornosti.
Predsednik zaključi sejo ni od redi prihodnjo za v sredo dne 11 junija z dnevnim redom: 1. Glasovanje o predlogu dr. Laginjc 2. Verifikacija mandata poslanca Drmončiča. 3. Drugo branje za kona o polnoletnosti.
Iz Jugoslavije
Proračun sprejet.
Dne 6. junija je sprejelo narodno predstavništvo zakon o prora eunskih dvanajstinah za meseec junij, julij in avgust s 136 glasovi proti 11 glasovom.
Ustava setrazširi na staro Srbijo.
Ministrski svet v Belgradu je sklenil, da se razširi ustava takoj tudi na staro Srbijo.
Imenovanje.
Ci. Dušan Louč.< riveč je prevzel vodstvo presbiroja ministrstva za zunanje stvari.
Jugoslovani; odklanjajo posredovanje glede Beke.
Kakor poroča Petit Parisien, odklanjajo Jugoslovani posredovalni predlog o reškem vprašanju. kateremu so pritrdtli tudi Italjani. Jugoslovani protestirajo proti načinu, kako so bile določene meje svobodne države Reke, in zahtevajo koneno veljavno glasovanje v treh namesto v petnajstih letih. Razen tega nočejo odstopiti Italiji Z^der in Sibenikr
Izvršitev premirja na Koroškem.
Ljubljanski depisni urad poroča z dne 7. junija:
— Pogodba za premirje, ki se je včeraj ob 16. y Ljubljani podpisala med Nemško Avstrijo in kraljevina SHS, se je na ukaz po veljnika jugoslovanske IV. armade in deželnega poveljnika za Korošk9 v zmislu njenih določb izvedla do 21. Nemško avstrijske čete so se umaknile za nevtralni pas, določeni v tej pogodbi, jugoslovanske čete pa na demakar-kacijsko črto. v kolikor so jo biie prekoračile. Sovražnosti so se popolnoma vstavilo
[-_ _
Jugoslovanska	Kaiol, Jednpfa
Ustanovljena leta 189$ - tal orpoHrana let« 19W.
Glavni urad v EI.Y, M INN j
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANPEK. box 251. Onernaugh. Pa. Podpredsednik: IX>UIS BALANT bo* 106 Pearl Av*. Lorain. CtUo. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn
Blagajnik neizplačanih amrtnln: LOUIS CGSTELLO. Ballda. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS V. GRA1IEK '»48 E. Ohio St.. NS.'PlttaLunrh. Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely. Minn.	" •
ANTHONY SIOTZ. 9641 Ave. M. So. Chicago. I1L IVAN VAROGA. 6126 Natrona Alley Pittsburgh. Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA. box 176. Black Diamond. Wash. LEONARD SLA BOD NIK. box 4S0. Ely Minn. JOHN RIJPNIK. S. R. tox 24. Export. Ta.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAITTZ. Jr. 432-7th St Calumet. Mich.
JOHN MOVERN. 624-2nd Ave.. Duluth. Minn.	-	i "
MATT rOGORELC, 7 W. Aladison St. Room 6i>S Chicago, liL
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PKRDAN. 6"26 St. Clair Ave. NE Cleveland. Ohio FRANK SKUABEC. Stk. Yds. Sta box 63 Denver. Colo. GREGOR HRF.ŠČAK. 407-Sth Ave.. Johnstown. Pa.
Jednotfno glasilo: GLAS NARODA.
Vel dopl-d. tikajoči ne urndnlh xadev kakor tudi denarne poftlljatve naj M pošiljajo na glavneRa tajnika Jednote, \ae pritožbe pa na predpednlka porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oxiralo.
Jugoslovanska Katoli.Aka Je«lnota se priporoča vsem Jugoslovanom za obl-en pristop. Jed nota posluje po "National Fraternal Cori^r?.-^ lestvici. V blagajni Ima krog J300 0t>0 (trintf.tsoč dolarjev). Bolniških podpor. poSkodnln ln smrt nln Je že izplačala do 11.500,000 (en miljon in pol dola-iev).
Bolniška podpora Je centralizirana. Vsak oprav.cerf uolnlk ■! Je »vest da dobi podporo, kadar Jo potrebuje.
Tom	J^nr.te Be nahajajo po raznih naprednih slovenskih caselbinah.
8 cTanlaU članicami DnpurtM:amo *s^"ovitev novih. Društvo se lahko vs ta novi s
Za nadaljna pojasnila se Je obrniti na glavnega talnlk*.
ODGOVOR NA MNOGA VPRA-SANJA.	j
Na mnogobrojna vprašanja, ki' prihajajo daazadnem na našo tvrdko glede pošiljanja pakelo/ v stari kraj in če je mogoče d" ! biti sorodnike iz stare domovine,1 odgovarjamo sledeče:
Paketna pošta še ne obratuje z Jugoslavijo, niti s kraji, kateri 30 j zasedeni od Italijanov.
Kadar bo ta pot odprta, bomo takoj naznanili v listu Glas Naroda.
V sedanjem času ai mogoče ni. kogar dobiti iz stare domovine in; mi prav nič ne vemo, če bo in j kdaj bo mogoče.
Citajte pazno naše oglase v 01.' Naroda, pa boste vedno poučeni o prometu in odnošajih, ki vlada-, jo med našo novo in staro domo-' vino.
Tvrdka FRANK SAKSER.
ROJAKI, NAROČAJTE 5JI NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR.. DRŽAVAH.	1
i c, uiij!j vijlaplda
Dmžina 'Jln krr. podnmiče Go-nilarjev, ki	ra^a srmio-
iila vn /;ij>'<lni siirjii mosta se • preselila Li j v :i:«šo nasclbi-t<» <h!ni!i Im<|'» novo- trgovino s ilašrirani! pa	St. Clair Ave
novih pro^i >rih.. katere je dal >'iU::viii Mr «Iir-Hlinrvii" i»oK*g
■	vo.jecji trl'dnlkoa.
N'a <Iaii 21. avgusta otvo^it-.'fiia vosi'lira SlovcuskcRa I)«»ma ,' ' ulliiiwocda.
MmmmmmmKmMmmgm&Exameir
EN MILJON ZASTONJ
Tridnevno zdravljenje z
LAXCARIN
t>nim. ki trpe vsled zaprtja, nrpre-bave kislega želodra. dispepalje, le dičuih ali Jetrnih bolezni. L^ixcarln J«- dratoceno zdravilo za <labe živ-izR(i»H> živahnosti, moči in ener Kij«'. elavobOI IMvislo kri. splošno O!*lal*elo8t. pi>t."ije vsled osabelostl. I"<«IJite 10 prntov v znamkah sa S pokritje pofiiljalnlnstroškov.
■	LAX AL MEDICINES CO.
Laxal Bld(j. No. 7. h 433-4tn Ave-	PltlsburaM. P*. P!
(Telefon urad*: Court B459	Telefon na doma: Neville 1570 K. J
F. A.BOCAOEK	(
ATTORNEY AT LAW	f
(VRHOVNI ODVETNIK NARODNH HRVAT8KB ZAJIIDanCJ* 1 ltS Balcewell Building.	f
vogml Diamond ln Grm« Bttu,	PITIBBUEGH, PA. J
^Nssprotl Court HouM.	f
vi STE LAHKO OZDRAVLJENI!
®Če ste bolni, zakal takoj najprej , ^^	ne pridete k najboljšemu zdrav.
teTj niku, ki vas zamore ozdraviti?
Zakaj bi brezuspešno trosili Ca« /I" denar, ko lahko ozdravite? J/t t i	jamčim z prakso več kot dvajset
ili^Krji)	let za pravo ozdravljenje vaio
j	bolezni. Jaz zdravim hitro In us-
rfta^Hn	pesno vse b-ieznl. Pridite k m»-
^KBfr	nI In videli toste, ksko hitro «t*
nflSJ	lahko ozdravljeni. Jaz sem o/dra.
Fi ji	vil na tisoče oseb In to le moja
IftJ/	najboljše priporočilo. Če ftreste
UM	<am drugam In ne boste ozdrav-
Ijenl, ne dolžite nikogar drugega
Električno prel3<ovanje z X-iarkl kot »amega sebe. Pazite, da pr!-potom stroja	dete k 'T,e^1, ,n na Pr«vl naslov:
PROFESOR DOCTOR OSBORNE
PRVI IN NAJBOLJŠI ŠPECIJALIST ZA SLOVENCE.
113 Smithfield Street, drugo nadstropje, Pittsburgh« Pa.
STAR^DOMOVINO 1
! se sedaj lahko piše. Ako potrebujete pooblastila, kupo-pradaj- j I ne pogodbe, vknjižbe ali intabulacije, izbrise ter razne druge ; J dolnimente, obrnite se na mene. MOJA PRAKTIČNA IZKU- J
1	snja vam garantira dobro delo.	,
ANTON ZBAŠNIK
\t	JAVNI NOTAR	;
J jsoba 102 Bakewell Building, Pittsburg Pa. — Corner Diamond and Grand St*. ^
i | ^^ ^ i^jTfik mit* JCT ^J^shjr*^r^jtfjaj^ flkrm ^ m^-'J^ \
m	^P^lw	Ne napravite napake. Zakaj ni ne preakrblte naj- S
Qt	T-	atarcj«»'ga. najpo&teneJSeea. lutjiokuHenrjiiepa ln naj- Zk
5	-	boljžega zdravnika v začetku. Dr. Mullin Ima 19 le J5
m	LMg^MB^^H	izkušnje v zdravljenju tisoče v in tisočev bolnikov R
m	rW W^f^^^m	bolnih na najrazliOncjSe naCine. Vsled tega Je posta 0
m	' ^t^l-^^Bf	najbolj neodvisen zdravnik, pri katerem se lahko za- g
5	V^^S^Hl	slRurate za avojo bolezen. Brez skrbi boste dobili pri Q
K	nJem najbolj temeljito zdravljenje ln veliko resnlč-R
^■■■nk	ne pomoči za raA denar.
2	/SR^k	Brezplačna zdravniška preiskava potom Stroja. 3 5	Govori vai materni Jezik.
p	Uradni ure^od	g-^^nedejjo od 10. do t M
W .^fsST	. .	----** - irl^MH
Preti kratkim «cra dobil iz J Ljubljane nastopno brzojavka : < "Prosimo posredovanja, pri u- j pravi monopola, da popolnoma ali vsaj deloma popusti monopolno takso pri soli v znesku 17 d'- i narjev 60 para v xlatu r.a 100 kg (pjre za 100 vagonov soli) ter tak-•o od	nabojev vžigalic v ]
zn«*skn 126 dinarjev v zlatu za < 300 kg."	JI
Ko scr»* dobil to brzojavko, sem i se vprašal:
— Odkod in kdaj se je uvedla : monopolna taksu na sol in vžiga- 1 lice za one krrj'\ ki so prišli iz(l nekdanje Avstroogrske v skupno : kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo1 vencev t	!
Zato vprašam gospoda mini-^, stra, od kdaj in i«a temelju kakšnih zaključkov ii« naročil centralni upravi mouopolov, da je upo-stavila tudi pri nas one carinarnice, iu «la je 7-Scela po deželah bivše Avstroogrske, ki so prišle v j, državo SI1S. pobirati monopol na | sol in vžigalic*?	j]
Iskal sem odgovora na to vpra < sanje v vsaki številki "Službe-1! nih Novin"; dobil sem n<>kak razglas generaluega direktorja Kliki- i <'»a, ki mi j«' povsem nerazumljiv, I ?e pomislim, da se je pri nas uvel ; tudi monopol Tam stoji:	|]
*'lTprava državnih monopola i aktom svojim od 24. maja tek. g.'i ABr. 9216 dostavila je sledeče: | 1. da se monopisani artikulu du ; van i duvannskc prerodjevine, ko] petroleum, žigi<c, eigar papir in! alkohol ne mogu iz inostranstva uvoziti u granice bivše Kraljevine J1 Srbije hez dozvole ovc uprave".j V celem .razirlasu ne vidim nič'
v	- I '
tako precizno izrečenega, <la bi mogel reči: na pi dlagi trga in te- : ga sklepa se jc monopolna taksa ] uvedla tudi za I (osno in Hercegovino, Hrvatsko, Slavoftijo, Dalmacijo in Slovenijo.
Jaz sem mnenja, da tako da-lekoscžnih odredb nikakor ne more izdajati finančno ministrstvo v lastnem delokiogu, ampak da je za to potrebno na vsak način dovoljenje Xar. predstavništva. Zato vprašam g. ministra: Kdaj in na podlagi kakšnega j zaključka so se te monopolne tak se, ki veljajo zj; bivšo kraljevino Srbijo in po katerih se plača za 100 kg suli 16>f) din. v zlatu in za 100 kg cigaroti»egs papirja 2H1 ; din. v zlatu, za 100 kg. vžigalic 126 din. v zlatu, ;.a 100 kg alkohola 117 »lin. v ziatu, za 100 kg nafte in petroleja 54.65 din. v zlatu, raztognile na celo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev?
Vprašam dal jr. zakaj se ni ta dalekosežna zadeva predložila Narod, predstaviti it vu iu ali jc gospod minister obrnem, ko je to ukrenil, tudi vdal naredbo, po ksteri se morajo takoj inventari-zirati po celi dr/avi vse zaloge soli in drugih predmetov, ki spadajo pod motiopolsko upravo. Ce se to ni zpodilc, je dana špekulantom najlepša priložnost, da prodajajo stare zaloge na temeljiš te nove naredbe za toliko dražje, kolikor znaša nova carina.
Dalje hi vprašal gospoda ministra, na temelju kakih zaključkov se je srbs'ti avtonomni tarif raztegnil na celo območje kralje vine'SHS in zakaj ni gospod minister trga svoj *ga načrta pravočasno predložil Nar. predstavništvu.
stvar predložiti nam, ki nosimo' odgovornost pred ljudstvom, da; bomo lahko o njej sklepali. Od-j govora na to nirem dobil.
Predsednik dr Drag. Pavlovie:
Sada prelazi mo na dnevni red.
Parlamentna večina je ,prešia na dnevni red, aU poslanec Kristan je takoj naslednji dan porabil priliko, da s-3 je — pri drugem čitanju predloga glede dvanajstin — povrnil na stvar.
Glasom stenografičnega protokola je govoril takole:
Predsednik dr. Drag. Pavlovie:
Reč ima gospodiu poslanik Kristan.
Poslanec Anton Kristan:
Gospodje poslanci! Jaz mislim, da je treba malo opreznosti glede člena ker ne velja, da bi se finančnemu ministru dovolilo brez izjeme to. kar zahteva, in siecr "naplatu po reza in sv i h drugih državnih prihoda saobra/.no 'M,-konima in uredbama, koje post o je".
Gre se kar za to, da bi narodno predstavništvo potrdilo naredbe min. sovjeta, glavno one glede uvedbe carine na celo državo Srbov. Hrvatov iti Slovencev.
Včeraj smo o tem gospoda ministra interpelirali. Odgovor ni bil zadovoljiv. Danes moramo zato iti dalje.
Jaz bi predlagal nrko spremeni bo in dopolnilo »n sicer naj bi se glasilo v tem odstavku besedilo "do junija, de katerega dne, mora biti rešen predlog glede raz-tegnitve carine in monopolne tak se za celo odr&avo v Narodnem predstavništvu".
Mislim, da je to potrebno radi tega, ker je treba vprašanje carine in monopoin, o ko jem je sklepal samo ministrski svet, predložiti Xarod. predstavništvu.
To ne gre, da bi mi danes to kar enostavno sprejeli in pooblastili s tem finančnega ministra d;i sr nadalje tako dela in dali s tem sankcijo onemu, har absolutno ne gre.
Gospodje, naj mi bo dovoljena še ena opazka.
Zadnjic se je gospod ministrski predsednik Protič zelo začutili. ker sem o »ndemnitetni razpravi govoril < no uro in navedel tehtne razloge, ki govore proti tej finančni predlogi
Rekel je, da sem govoril kar dve tii*I in je hotel iz mene napraviti nekakega obstrukcijoni-sta. — Glede +cga bi gospodu ministrskemu predsedniku Protieu pripomnil, da imamo vestnega predsednika, ki je jako dobro pazil na to, da nisem govoril več kot eno uro. kakor določa poslovnik. Čudno se mi torej zdi, kako jc gospod min. predsednik prišel do tega. da sem govoril dve uri in da je hotel i/, mene napraviti obst ruke i j on ist a.
Še bolj se pa čudim temu. »la je v svojem odgovoru predstavi al mene kot tistega, ki ne pozna ma uir in ne por.r.a parlamentarci običajev. Jaz bi mu lahko reke!, da je bil njegov odgovor tak. da mu ne dela časti. Tako se ne odgovarja narodnemu poslancu.
jaz govorim, me ne sme ra-padat.i čra. da i-L-em za svoje trditve navedel n^Senih razlo.T-v. Moji razlogi »o bili tako ja-ni-kakor je bil ja^fs moj glas. katerim w je go*pod Protič luJl i r podtaknil.
Proti takemu odpovatjanjc gospoda ministrskega predsednika « moram na r«k način ojnrni
Ravno v sedanjem času, ko so na dnevnem redu politični problemi narodov po vsem svetli, bi bila sveta dolžnost vsaketra Slovenca iu Slovenke, nekoliko žrtvovati za n.;ouodilev našega slovenske ira naroda v domovini.
šlovciiec in Slovenka, vprjšaj se. ali si kaj rlar<;vat v namen, da !j: bil slovenski narod svoboden hi sam svoj jrospodnr na svoj: zemlji ? A ko niši še nič daroval, je zadnji čas, da se tvoje srce o-»ucliča ter priskočiš na pomoč svojcem, kateri Željno pričakujejo osvoboditve izpod tujega jarma. P«*tsto tisoč Slovencev je odtrganih od svojih bratov in sester, pieii j i ni. ♦!.i utonejo v morju ita-Ijanstva. Izročeni bi liili na milost in nemilost nam nenaklonjeni vl-idi
Položaj, kot je v resnici naših v-domovini, mora pretresti vsa-k«'ga, kateri ima količkaj čuta v sr>u. Nevarnost, katera preti našemu nar xlu, je nepopisna.
Izginiti bi morala slovenska literatura in sploh vse, kar je narod podedoval ;>o svojih dedih iu očrtih, kar mu je bilo čez vse sveto. materin jezik, slovenska imena vasi, hribov, rek itd.
Predstavite si gorje, katero se l.o za-'-elo, s k o ostane pod itdjan-sko vlado Istra, Trst z okolico in Goriška Naselilo se bo tam latin-sk >, nam sovražno pleme, kateremu bi se moral slovenski narod pok »riti. a ko ne, veste., ka j potem
In mi, ki smo iste krvi. iste n ?-rodm-sti. bratje in sestre, naj bi to mirno gledali ? Slovenec iu Slovenka, reci ne iu stokrat ne' Dvignite svoj glas v zadnji, skoro smrtni uri. žrtvujte po vaši moči, pošljite peticije itd. na vplivne osebe šilom Amerike, da bo jav-iiust zrala. kaj smo in kaj zahtevamo za naš narod v domovini. Ne reci: E, bodo že brez mene naredili Takih je med nami preveč, ki ravno s takim **e" pomagajo sv »j.*em v su/Most in imnerijaliz-niu do boljše sreče.
l=i agi. poglej druge narode, ki iuijjo žr svoje republike, katere so se večini rodile v Ameriki! Vnieriški duh in podpora naro-lov, moralno in finančno, j«; razbil r domovini luotiarhizem in na ijrgovo mesto one) je stooila iclja i!i glas naroda, da si usta-iove -vobodue republike. Gotovo ai se is>to zgodilo tudi pri Slovenjih in Hrvatih, ako ne bi bilo konservativnega duha, posebno, ;:ko li srbska vlada in njeni frakarji ravrgli kraljevo krono iii ponu-lili nat-od'Jin resnično svobodo po »rograniu kot ga zastopa JRZ.
Vsak knaljevi inperijalizem g'e la, da se razširi, neglede na voljo n glas naroda. To jasno gjvore >oji v zgodovini. Nič novega, ako »r Nemci po Štajerskem in K.rro-ikeit. boje srbske krone in ravno sto je z Italjani na Primorskem. r\ ko bi začeli Slovenci, Hrvatje in srbi za federatvno republiko, bi jrotovo tega boja danes ne bilo necl Nemri in Slovenci ter Italja-li :n .Slovenci. Kraljeva vlada sloveiiecv. Hrvatov iu ;>rboy :ii ib!až:!a poti <lo svobode za sb»-ivnAi narod, prdi se nvn« obrat-ir». Na slovenski zemlji se upita n«e»- in Italjan srbskemu kra-j*-vemu 'airiu.
Kaj naj slovenski nan*d ukrene ta»or ravno po* kot si je ra- rtalo !RZ. Ali naj gre z dežja podkap* Kdiua prara pot jr. da se o-[»riuir sleherni Slovenec in Sloven ka JRZ.. ki deluje za ju^onJoraii-wrywkWkUk kjer W
Proti carini in monopola
Vprašanje in govor A. Kristana w seji V Narodnega Predstavništva
dne 5. junija.
______
.Jaz sein popolnoma prepričan, la smo vsi od prvega do zadnjega zato, da »lame državi dohodke, ki so potrebni; sem pa proti temu, da bi napravljali posamezni i*esorti na lastno odgovornost ali *anio na podla tri sklepa ministrskega sveta dabkosežne korake, ki so našemu narodnemu gospo-larstvu v škoilo in ki zadenejo Sbčutno široke sloje konsumen-:ov.
Obenem bi prosil gospoda ministra, da pove kdaj hoče odgovoriti na mojo tozadevno interpe-acijo, ki sem jo vložil že pred l mesecema in ker sem ga prosil, naj pojasni, ali res namerava u-resti carinski tarif tako, kakor je pisal belgrajski časopis '"Epo-ia".
Predseilnik dr. Drag. Pavlovie: — R»*č ima gospodin ministar finansija.
Minister financ je v daljšem rovom pojasnjeval, da država ra-li dohodke in da je vsled tega nin, svet odob-il !ijegov predlog, la se i monopolna taksa in srbski earinski tarif raztegne na ce-o državo/ Pred Nar. predstavništvo ni mogel t:-li predlogov dati. <cr je bila rešitev* nujna. Predložil je pa oboje sedaj s proraču-loin. Država rabi nujno denarja, farina in mononol sta pač potreb li.	J
Poslanec Anton Kristan je odgovoril ministru:
Gospod finančni minister je si-i«rr jako lepo nteineljil svoje stališče. ki se pa z-li meni napačno. L*e se je že napravila ta napaka, la j<* sklenil to samo min. »svet, je imel vendar gospod minister o mesece možnost, da bi predložil narod, predstavništvu, kaj nameniva. Moje vprašanje je šlo glavno prot temu, da se je <lelalo brez parlamenta, brez nas. ki smo se-ileli tu tri mesece brez predlogov.
Jaz mislim, gospodje, tla'je ta zadeva tako živijenske važnosti, rla zahtevata naš ponos in naša lolžnost. da sr nam stvar predloži in da jo odobrimo ali pa odklonimo.
('etudi nismo izvoljeni v volitvah od ljudstva, smo vendar re-prezentanti svojih strank, ki smo jim odgovorni.
CJospod poslance Sušni k je član jugoslovanskrga kluba, ki ima 2 ministra...
Predsednik dr. Drag. Pavlovie: Molim vas. prospodine poslanice, da se ogranifite na kratku iz-javn o otlgovor.i gospodina ministra iu »la se ue upuštate v ni-kak ve diskusije.
Poslance Anton Kristan: Gospod predsednik, to je zelo važna iu nujni stvar; treba je konstatirati, du je tukaj pred ee-lo zbornieo izjavil član kluba, ki pravi, da ima n jegova stranka ve eino ljudstva v Sloveniji za seboj, ila ne bo mogoče ljudstva pomiriti zaradi visoki'i cen soli in vži-galie. ki so posledica visoke carine. (V on to pravi, pomeni to kli<*: Caveant eoi.sules! Kajti sicer bi v krajih, kjer vlada najlepši red, nastal Heifd...
Predse«lnik dr. Drafi Pavlovie: Gospodine posianiče. to je či-tav govor, koji Se u ovoj priliei ne dopusta. Poslanec Antoa Kristan: To vprašanje sem stavil radi te«ra. ker želimo, da bi gospod minister povedal, kdaj hoče to
nilllUMIIIIIIIIIMIIIIHUIMIIIIIIIIIIIIUIIIIIU»IHIU»nillMMIIMIIIMIII>IIH1lllliriUMMIUI ,
V zalogi imamo sledeč« cer- |j kvene pesmi
i
HMSMH
OnMAJILN« FSSMI, I. sv. P. H vi Sar, I ti t ura ta T tfun ........VS.M «
MISSA In HON. a. Jim. (Pogatnlk)	1 partlnoi In t glamo* ........ $t«
t« KUHAR. PESMI (Fanttr)	S parUturl In t mhutor ........ IS.M
SRC« JEZUSOVO (Klm«««C>	S partltuH In 1 sUnor .......... MU .
' RAHO« LINOUA (Pomtir)	t part 11 url la K aluor .......... |il< .
f OnHAJICNIH (Orwn)	4 Uti*i .......................... 9S.SI
1» PANGS LINGUA <G«rSl*>	I jwrtlturi In t (luor .......... N S I
hvalit® gospoda	I partlrarl la T gUnor ................KM <
ZBIRKA Mrk. i mi nI (Uftfeii)	« teas ....................................................SS.U
(Orm)	S MM .............................|1.S <
SLOVENSKA SV. MAAA V M M.
Wemmitkka (QwM)	1 partltart la t gluev ....................tM*
MISSA (CMmNmU)	1 pwrtlturm In 4 gUm>w....................tlS !
MIMA OC AMMLIS (KImM	ft MWm la 1 (tu ....................«1M
SAMCTK MUPM fTiii ■ iiiS pvutwl ta • |Sm ................»1 S*
UTANIJf CSStVITCGA MCA 9	.........'
niw«ovtGA f»».1 —i|,	s WM .......................... as
•marničr« mm (l Miaiaarf	t MIhi ............................ tUM
Vy'tlT^'wip'a^ 11 M'1	S ivfltal ta "'tri I ........ SSM ]
1 ' "j:
VI9 *
i ZVI-JANJ£ vaših last-	^ nih cigaret s SLAV- ■
NIM LIBERTY CLUB	m
cigaretnim papirjem	H
je postalo dejstvo ka-	^
flB dilvee. ki imajo deli-	^
5 katen m dober OKUS.	5
^ LIBERTY CLUB ci-	■
5mi garetni papir izvaja	5
ZADOVOLJSTVO IN	M
UŽITEK.	S
S Škatlja velja $4.25.	H
100 kr.jižic v vsaki	2
m skatlji.	fi
jih vaš prodajalec	^ i
m nima, pišite na	£
S National inportiig Co., Inc. 2
2 727 Fifth Ave. Pittsburgh Pa ■ S Prodajalcem popu »t.	^ t
8m»wiii«l I
Gospod min. predsednik je da- \ Ije tudi rekel, da jaz lahko tal-o j I govorim, ker nisem vojske prr.v I ■ nič občutil.	1
Ne vem, kako si on to misli ?.. I Naj ne pozabi, da sem bil avstrijski državljan I Ali naj sem ho*el j vzeti puško in iti na Srbe? ! To konštatiram radi t£ga, da bo 1 gospod min. predsednik vedel, da j se proti meni ne sme tako posto-, pati, kot si je on zamislil. Obenem sem pa tudi smatral za potrebno, da to utemeljim, da se ne bo mislilo. da sem stavil svoj predlog zaradi tega, du obstruiram.
Prosim gospode poslance, da me podpro in da ta dedatek pri točki 3. sprejmejo, ker menim, da je potreben in umesten. —
Predlog je bil zadostno podprt, ker so zanj glas«, . ali Hrvatje, slovenski poslanei ga niso podprli.
Radovedni smo, kako bo s pred logom pri glasovanju. Tam se bo pokazala teorija m praksa.
PREBUDI SE V TEM j VAŽNEM ČASU!
Kje je FRANK KL.EXOVSEK? Do-	'
ma je t* PlejS pri Zidanem mostu na Štajersken. Pred leU je bival
ali veste kaj pomeni
za njegov naslov, naj mi ga nuna-	w
nI. o*irom!i naj se sam javi na na	/"\#~LT A QTTVA MTT? \T
naslov: Anthony SmeSnik. 11 Ce-	V r\l\ IU V
dar Ave. Danville, 11L
glas naroda?	l
Samo en priiper vzemite.	I
Tale oglas pa sprejelo ▼ rs sem fotn po pošti nad 15,000 Slovencev. Število onih, ki ga bodo čitali, bo pa več kot 50,Q00. Oglaševalec bo gotovo že tekom enega tedna dobil iskani naslov.	* f.%	'	.	L
To
se pravi oglaševati v Glar Naroda. Cena za trikratno priobčitev takega oglasa je I samo $1.00.	. : ' T
Glas Naroad je najbolj
razširjen list v Združenih državah. Ni je slovenske hiše^ kjer bi ne bil vdomačen. Vsakdo ga čita in je vsled tega tudi najboljae sredstvo za oglaševanje.
>ila prava svoboda in ne ?užnostJ
1'regovor pravi da viana vrani le izkljnje oči, in isto je s kralji I 11 cesarji. Oni nc gledajo za tež-] ije iu svobodo narodov, oni gle-j lajo »ia ;•> d.i ostaiu* narod sii-| ieiij in .xjidar pride med njim kaj mvskrpokličejo narode, da oni o/.a.io s svojo krvjo za kraljevi mperijalizeni.
Da se impcrijalistični cilji s slovenskim ljudstvom in^ njega zem jo n*1 uresničijo, stopite v vrste Jugoslovanskega Republičanske-;a Zdiuženja. Nobenega nc sme tiii danes, ki bi - bil drugačnih mili. Vsakega dolžnost je, da se kot >in iti IiC-i slovenske matere izkaže z%« sti borec za svobodo slovenskega naroda v domovini. Xa dan za svobodo slov naroda!
A. K., Cleveland, Ohio.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO SHS
Belgrad, 17. jun.
Sejo narodnega predstavništva • tvoii i^edsednik dr. Dra/.a Pavlo vir.
I'mslaiiee llija llič (radikalee) •lavi na ministra vojne iu mornarice vprašanje zaradi pos;;e.štnja rešitve vprašanja invalidskih pod-[ or. Minister Iladžič odgovarja, riu Im> to vprašanje skoro rešeno.
1'osSanc-.* K'MTibin Segvič miu-rodni klub) stavi na istega niini-'tr;. vprašanje :ia po^llagi notice v zagrdiškiiii '"Hrvatu", zakaj je pustil vojaški poveljnik v Vu-ivovaru otlt»t«aiiiti iz županij^kega i»cskpja vse portrete velikih žu-pane v iu to od osvobojenja izpod Turkov do danes.
Minister liadžič odgovarja, da bo odredil v tej zadevi najstrožjo preiskavo.
1'oslane? Anton Kristan (socialist; vprača predsednika skupščine. kdaj pridejo na dnevni red razni zakonski predlojri, ki se nahajajo v odsekih. Predlaga, naj se imenujejo oni posla/ici, k; ne prihajajo k sejam in pridejo v narodno predstavništvo samo po unevuino.
Predsednik odgovarja. <la bo storil vse, da se pospeši delo v skupščini in da odseki, ki niso do-vi-iŠili svi»jc posle, predložc čini prej zakonska načrte. Zakonski načrt o poslovnem redu je v tisku in bo v najkrajšem času predložen narodnemu predstavništvu. Finančni odsek čaka na finančnega ministra, da predloži poročilo o zakonskem predlogu na vojne dobičke.
Za tem sc preide na dnevni red. Zakonska predloga o državljanstvu se sprejme v splošnosti s l-lč glasovi. Preide se v podrobno debato o tej zakonski predlogi. Prvi čien predloge se sprejme brez iz-preuiemb. Glede na drugi člen, ki se v predlogi glasi: "Državljanstvo pripade onim, ki so bili do danes, ko stopa ta zakon v življe nje, državljani kraljevine Srbije in Črne gore, nadalje onim, ki so bdi pripadniki Bosne i 14 Hercigo-viij*; ali ki so bili člani (pristojni) v kako o!>čino bivš«. a Vfctro-ogrske mon irhijc. ter ^ praiadli v ollast kraljestva"*, predlaga p^slaoec dr. I^iduilar r«!:^ demokrat' p«>pra-vek, po kat?rem naj bi drniri r!»-ii <la.Ml; "Državljanstvo pripada ouim. ki m> biii državljani kraljevine Srbije ali Črne gore. kraljeviče Dalma*-^ Hrvatske iu Slavoaije, pripadniki Bosne in
ller.'e-Mvine ali pristojni v oV-inr 1 ki :«) bile oh prevratu odtrgane od avstro ogrske monarhije.*' Povodom tega popravka predlaga poslanec dr. Matko Laffip.ja (11:1-iftlni klub\ naj se drugi člen predloge vrne odseku v ponoven pretres, da se presodi, v knli!:<j st: more p pravok jpre,;eti.
Minister dr. Kramer in posla ii-e dr Žarko Miladinovič i/j:i-vitn, da nimata ničesar proti predlogu dr. Laginjc, ki jo bil na to sprejet.	!
Za tem. zaključi predsednik sejo.
BUL6ARSKE GROZO-
VITOSTI
-- i
Zavezniki dolžijo Bolgare, da sol tekom sedanje vojne pomorili in1 izstradali 32,000 ljudi v iztočni Macedoniji.
Pariz, Francija. 25. julija. — Bolgarsko zatiranje v iztočni Macedoniji tekom dobe zasedenja tega ozemlja je imelo za posledico. <la sc jc prebivalstvo v tej deželi .skrčilo za celili 100.000 oseb, in da jc poginilo 32.000 prebivalcev tekom treh let vsled lakote in slabega postopanja. Tako ugotavlja medzavezniška komisija, ki je ravnokar izdala svoje poročilo.
Ta komisija, ki je obsegala delegate angleške. francoske, bel-
gijske, srbske in grške vlade, lila imenovana v namenu, da u-roiovi kršenje mednarodnega pra^ a od struni bolgarskih armad v /točni deželi Macedonije. Pred in-razijo je znašalo prebivalstvo te h žele :J0."».(H)0 duš, a je sedaj »kr-<.110 11 a 225.000.
Poleg 83.000. ki so umrli od *!a<la 111 zatiranja, so Bolgari de-jortirali nekako 42,000 ljudi na bolgarsko. 10,(XX) ali 12,000 pa se. ill je izselilo na Bolgarsko pro-lovoljno, da uidejo smrti od la-vote.
V poročilu se glasi nadalje, da je bila bolgarska izstradalna po-itika natančno zasnovana in iz-.edena. Prav posebno so si priza-levali Bolgari, da iztrebijo heleu-d;i element.
Bolgare dolži komisija tudi plenjenja, izvajanja vsakovrstnih i]»ekulaeij, podiranja poslopij ter odvajanja otrok v namenu, da jih potujčijo.
• « •
Ravno ko smo mislili, da ne bo nikdar ve nobene vojne na svetu, je prišla yiestna koi-poracija Londona ter podarila generalu Persh-ingu nov meč. — To je znamenje, dr bo še grmelo.
ISe?" Za oglase, priobčene v na-šem listu, ni odgovorno ni-ti uredništvo uiti upravni-štvo.	-i
AU STE BOLNI?
Ako Imate kako bolezen, ne olede na to. kako dolno in ne ozirale ee na to. kateri zdravnik va» nI moael ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam ba vaše zdravje.
f	^^	OddalJen)e ali pa poman|kan|e denar)« na)
^■PiW	vas ne zadržuje. Vsa zdravim enako: bcaate In
revne. Jaz sem v Pitsburq.it« nilboijsl ioecljailst ^^mttokmjL	za moške In sem nastanjen že mnogo let. Imam
najbolje opremljen urad, tu<JI stroj za X-iarke. ■ vHkJp^tf	katerimi morem videti skoz	kakor skozi atek-
^^Hn?	lo. Imam svojo lastno lekarno v kateri se nahaja-
|o vse vrste domačih In Importlranlh zdravil. Na M^GES"^^	bodite boječi in pridite k meni kot k prijatelju.
Govorim v vašem Jeziku. En obisk vas bo preprl-^^^Bv fli^^E	čai kaj morem za va* storiti.
BMBEiiŽJBI Imam Erllchov sloviti f.06 za krvne bolezni In ozdravim boezni v nekaj dneh. Ozdravil sem tisoče slučajev oslabelosti, kožne bolezni revmatizm, želodčna In Jetrne bo. ieznl. srbenje mozole In vse kronične bolezni. 1	ZMERNE CENE.	---
Prof Dr. H. G. BAER
311 Smithfield St.	Pittsburgh, Pa.
nasproti poit« VAŽNO. — Odreil to Jn prenesl a seboj.
P*—POSLUŠAJTE MOJ—^ NASVET!
Cena kronam Je sedaj zelo nizka.
Pomagajte svojcem v stari domovini ter Jim pošljite denarno pomoi
sedaj.
9
Neposredna brzojavna zveza z Juge slavijo.
Jamčim za vsako denarno poiiljatev, ter pošiljam Iste v Ljubi Jan-, sko Mestne Hranilnico v LJubljano, katera izplača neposredno In popolno vsaki znesek vašim ljudem v domovini.
Ako ne 2el^|e poslati denarja sedaj, si pa lahko zagotovite to nizko ceno kronam s tem. da kvpite menjico (Draft) za aedanjo ceno ter jo v bodoče porabite In si s tem prlnranit« denar.
Za vse podrobnosti glede denarnih poiiljatev n potovanja v stari
L	kraj. aa obrnite vedno In edlnole na naslov:
EMIL KISS, Bankir I
233 Second Avenne,	New York, N. T. K
V stanovi jeno pred dvajset leti.
IZ NIŽIN PARIZA 1
J 4 . CLA /T7NOL1" DE PASU.) ^ £
B I m«ao*l vM /t« Basel*
! ik"OUi V»ro4t" priradU O. F. /
.....n —--no- ; i,	g=sr
____*	_ ate- »/
5* ^ , . g ^	(Nadaljevanje.) «	* ,
Tukaj ljubeek, — je rekla ter utaknila listnico v žep dečkovega jopiča. — Tu ima* nekaj za sv.ojo vrtalko.
Nato p« m je obrnila proti slikarju ter zimrm ala:
—	Zdravkt vujte, gospod Pamproux! i	|	$
—	Pa vendar nočete že oditi?	\	I
—	Da, oditi hočem.	\	1 f ^M * f
—	Zakaj pa že »edaj?
—	Nueu: vam povedala resnice, gospod Pampi'oux. Jaz nisem le.'na, pat p* sem ae vedno bogata. Zdravst vujte ter mislite kljub temu včasih name.
Hitrih korakov je odšla skozi visoko travo proti kamenoloinu.
Pamproux je napravil par korakov, da jo dohiti, a kmalu j« uvidel. da je to .»e mogoče, kajti gospa Mirambeaaj je hitela ved n«. uruejae naprej. /'e je prekoračila celo majhno dolino ter izgi n tla v grmovju.	t
Pet minut je ala naprej povsem mehanično, dokler ni prišla do obdelanega polja. Niti enkrat se ni ozrla naprej. 25deIo se ji je, tla j« Pauiproux zanju i-iurl. da je vse mrtvo, tukaj na poljih in po celem božjem svetu. Polnila jo je le ena želja, in sicer: — umreti čim p reje mogoče.
Preje, k« je prihajala, je zapazila na d^sni strsmi kos reke !Se» n«. Da, skok v vodo. Po tem. kar se je za vršilo med njo ui Patu prom-jein, fx> v*eh razkritjih tega strašnega dne, ju bilo nadaljnje življenje nemogoče.
Smrt *e ji ni zdeln več nekaj strašnega. Nekdo ji je priznal »vojo ljube/.eu. svojo odkrite ljubezen in sedaj se je hotela posloviti od tega »veta.
Mrzličnih korakov je hitela proti Seine, a ni mogla nikjer za paziti'reke. Videla }t le polja, neizmerna polja.
Naenkrat pa jč zapazila brzojavne druge ter dve paralelu črti. Bita je železniška proga.
—	Našla sem ! — je vzkliknila. — Tukaj bo tem. preje končano
Splezala se je ,kozi ograjo, kajti iz daljave je bilo že čuti g*
menje. Za gozdom pa je ravno tonilo solnee. Brez obotavljanja si jc vlegla Josette nr. tračnico ter čakala.
Ropot je postajal močnejši. Nobenega dvoma ni bilo, vlak jt prihajal.
Z obema rokama je pritisnila Josette vrtalko na svoja prsa ono staro vrtalko, katero ji je podaril sin Pamproux-a.
Vedno jasneje js postajalo mpotanje v dolini in Josette je ži čula sopihanje stroje.
Tedaj p* je Josette nekoliko obrnila glavo ter videla rmenc luč, ki je prihajala proti njej.	*
—	Konečno! — je rekla ter zaprla oči.	*
Tedaj p« je bilo čuti oster žvižg, gosta para se je dvignila iz rtroja in kolesa so pričela škripati.
Strojevodja je namreč zapazil žensko truplo na tračnicah tei dal takoj protiparo.	■*
Lokomotiva se je ustavila par korakov od Josette.
—	Prokleto. ta si je dobro izbrala svojo uro, — je rekel stroje vodja, ki je «kočil na tla.	_
—	Zmečkana?	' Wi f —
—	fie malo ne. Za vraga, zadnji čas je bil He, gospa, kaj pa b; bilo, če bi b'agovolili nekoliko dvigniti se? Svoje spanje nadaljujte lahko bolj prijetno kie drugod. — S temi besedami se je sklonil k n>j ter jo prijel za roko.
.Josette ee pa ni ganila. Izgubila je zavest.	4
Štiriindvajseto poglavje, ' T
-	WW -m - r
IZVOLJEN.	"* '
*	» * * - j
O ti krasni rododendri, s svojimi pestrobarvnimi cveti, ti rododen-dri iz Neully!	I - • » ,
—	Ali so res oni z Neuilly?	' ' ^^^
V očeh Josete, iz katerih je izginila mrzlica, se je pojavil nežei. izraz, ko je zapazila skozi okno to krasno grmovje.
—	Doma. — si rekla. — Dotni sem.
Pozorno se jc o*.rla naokrog. Nahajala se je v veliki sobi, v veliki krasni postelji. Bila je re* doma. Ta pozlačena postelja je bila * njeni spalni sobi, v kateri pa ui uikdo spal izza smrti Gregorja Car
iuK. —
Kaj pa dela tukai ta tuja oseba, ta črno oblečena ženska* In po leg te ženske stoji vendar gospodična de Gauriajruet! Res. gospodič n* de (faria^uet je! — O ti krasni spomini! Zdelo se je Josette, jd.i ni ze celo večnost v 'dela te goft|>odične. Koliko časa je miuulo, ko sploh »i ničesar videla ju na ničesar mislila?
Ali ima življenju vstali rnrtvee vedno tak občutek v glavi. O. t s glava, kako jo boli!
—	Ne premaknite se. drago dete. Mirno spite, to vam bo storil-dobro. — je rekla gospodična de Gariaguet, — Ali me spoznate?
Josette se je ozrla v svojo nekdanjo vzgojiteljico, a rekla nato z motnim glasom ter iskajoč besede, kot da je pozabila govor:
—	Zakaj bi vas ne spoznala?
—	Hvali Bojni! — je vzkliknila nekdanja vzgojiteljica. — Pamet ae ji je vrnila! Kako srečen bo vaš mož!
—	Moj inož? — je vprašala Josette, koje oči so se na široko odpr le ter zopet dobile čuden izraz.
—	Da. — si je ntisliia. — Poročena sem, poročena z.. . .
Njena glava se ni več premikala in njene oči niso videle ničesar več. Da, poročena je ter je spoznala, da je mož ne ljubi, da je niti nt, spoštuje in da jo je vze! le radi denarja. Razkrila je, da je tudi Pam proux poročen in nato....
Zaprla jc oči ter videla pred seboj ono lokomotivo, ono rmenka-sto luč. ki je prihajal n vedno bližje.
Zakaj pač ni umrla?
Dolgo je držala Joaette oči zaprte, da more tem lažje premišlja-v«tj. Obudil se ji je spomin na drugo sobo. na majhno, popolnoma belo in golo sobo. ono v bolnici. Ali je bila konečno mogoče vendarK foba bolnice? Ali je niso spravili nekega večera tja, potem ko so jo našli na tračnicah, tik pred lokomotivo?
Joaette je zopet odprla oči, a ni mogla obdržati v glavi bežecih misli. Poteči so morali od onega časa dnevi, da, celi tedni. Konečno je zopet zapila oči in njeno dihanje je postalo bolj enakomerno. Izmučena od kratkega duševnega napora je zopet zaspala v svoji veliki. svetli sobi, v katero je donelo petje ptič iz bližnjega Bois de Boulogne.
Ko ae je zopet prebudila, je bilo tema.
Gospodična de Gauriagnet se ni nahajala v sobi, pač pa ona tuja ženska. — brez dvoma bolniika strežnica. Ta je izmučena dremala v naslonjači poleg ovite električne svetilke. ", • v *
Joaette je ležal* par minut, d očim so ae njene raUli počasi pre-Ing* k« M* 1mikki&l.	-
Rad bi izvedel, kje se nahajata JOHN DE3EVC in moj bratranec FRANK Tl'RK, oba doma iz Postojne na Notranjskem. Prvi se je nahajal pred A. leti v Clevelandu, Ohio, in sed >ij mi ni znano nič več o njem. Druci mi jc pis3l zadnje pismo iz \Vau-kegana, III., še pred 8. leti potem pa nisem čum nič od njena. Zato prosim cenjene rojake in rojakinje, je komu znano o i»j>ju, da mi blagoAroli naznaniti, ako pa sama beretn ju prosim, da se mi zglasita na zdo-lanji naslov: Anthony Turk, Box 84, Eckhardt Aline, Md.
(25-28—7)
Had bi izvedel za ANTONA ŠTRUKELJ, doma iz Tržiča na Gorenjskem, ker bi njegova žena v starem kraju rada vedela, ako se iie nahaja med živimi. IYt d 4 leti j-* hii v Vlamsomi, Okla. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njega, da mi naznani njegov naslov, ako pa on sam bere ta oglas, naj se mi pa spm prijavi. — Peter Stele, Box 457, Eveleth. Minn. (26-SW—7)
!»ad bi irvedel, kje sta moja sorodnika: ANTOL LAL'R!<\ ki jc bil pr>-d vojno v Pigen Ri»-er, L. Co., Ont., Canada, in JER NEJ LACKIČ, ki je bil pred r.el ai časom v Gilbertu, Minn. Prosim ju, da se mi og^sita, ali pa če kdo ve za nju naslov, naj lui naznani. — Frank Bartol, U4 Maple St., Rich wood, W. Va.
f 25-28—7 >
Forest City, Pa. J
Naš organist g. Peter Srnovrš ink je dobil iz stare domovine žalostno novic*«, da je m-i< i umrla d:ie 26. maja 191& v vas: Preseka, lara Mozirje, Štajersko. V Ameriki zapušča moža in tri sine: Petra, Jožeta in Karola; v staj i do- 1 tnovini iza(mšča s:na Frarca v Celju kot oficirja, z i Martina se pa oe ve ali je živ ali mrtov. Pisal je satuo enkrat iz Rusije. I" 11 jc ujet v Karpatih.	j
Dn; 20. julija ;e bila tukaj .-klicana seja vseh taranov sv. ,?ože-Ta, da so se {»ogovorili o zadevi -Jcven&kega pokopališča, ki s<. kupili »štiri akr.- za fijO dolarjev \'ajve^*ja zahvala gre roj«ku M. .MuIliču kt je tc priskrbel.
PitUbur^h, Pa. '
Vsaka najbolj vzvišena ititja, ki je tu«?i nic>l narodom najbolji priljubljeni in sveta, hoče imeti, za svoj napredek in bodoče delo nekake s^tem-.»mbc slede njenega dela ter da se še nadalje utrdi š-za boljšo in ve7-j o aktivnost. Zato smu v zapadni Peunsvlvaniji poskusili z izletom na pai-:iiku dne i. julija. I.ep dan jc bil, iu Ijjd-stvo, ki je bojevito za svobodo v •Fuir. Uepubl. Z-Jraženju, se je zbiralo na paiaiiku, kakor da namerava odjadrati v ono jugoslovansko državo, za katero se oni bore. Točno ob 10. uri se je začel parnik pomikati preti zapadni strani iu godba iz Cancnsburga je kaj ži l vahno udarjala živahne komade J ter ljudstvo se je veselilo svojega! dneva. Ookoli 2. ure popoldne se! je parnik obrnil nazaj proti Pitts-! burghu. nakar se je začel iivajatij program. Pittsburško »pevsko dru-l štvo 'Prešeren" ;e pelo krasne! slovanske pesmi, ki so kaj prijaz-l no odmevale ob bregu reke. Nato! je naš dobroznani govornik Etbinf Kristan nastopil in v iuienu ekse-J kutive pozdravil naše delo ter imel kratek in jederr.at govor, ka- 1 koršnega mor*j imeti samo on. ' J-judstvo ga je sprejelo z navdu- ; šenjem, še prav posebno pa zato, 1 ker ve, da mu je narod v starem kraju dal tako zaupanje, di ga je I izbral za zastopnika v narodnem i i predstavništvu. Cim bližje prika- i ja ura odločitve, tem večje zaupa- , nje ksže naš narod v naše mr,žc. s kar je največjega odobravanji , vredno. Delavni dan je bil dau ; naše slavnosti, ali prišli ste in po < r azili, da živite v teducm prepiri 1 anju ter da vam n:so mar žrtve, 1 kadar se gre zji delo, ki ga z.-.Iite-va čas in razmere. Torej ži»*elil; bojevniki -a Jug Republ. Zdru { Aenje v zapadni Pennsylvaniji!
Lorain. Ohio.
Jt.hu Hajali, 1413 E. 29. St.. je samega sebe ustrelil v nogo, ko je streljal za nekim roparjem, ki je vatl v župniŠee Rev. Kollerja. Rc-parji so odnesli dve zlati uri ter $2.25 v denarju.
Rojak Frank Justin, dobroznani uaprednjak, se nahaja v l»ol-nUniti siv Jt>že*"a. kjer je bil ope- ^ riran na slepiču Operaeijo je pre- '! ••tal ter bo kmalu prišel .zopet nied| >redo zavednih Lorainčanov. £
s
St. Stephen, Winn. !'
Tukaj se je vršiU poroka dobro 1 poznanega mbdeniča Andreja J Robca, ki si je zbral »za svojo ne- "" v. st • mladenko Heleno Peternel. J uči vdove Helene Peternel Po sv J •naši so bili povabljeni vsi »erod- : niki »n sosedje na nevestin rojstni kraj, ali na dom nje brata Fran- 1 ka, kjer je bilo dosti jedila in pi- E jnče pripravljene. Bilo je tudi do- S sti zabave in lepega p<4ja. Prišli f so sorodniki od daleč in blizo.
Btlan je bil hudo sin Jaksba c Justina. Avgust, pa se ie h«»ljša in v kratkem ozdravi popolnoma.
Cleveland, Ohm.
Dne 18. julija je nmii Frank . stanujoč na 62. eeati. Bo- 1 Mil je io dolfo earn ns nbei <
|!>>iua je bil iz Krške fare. V Ameriki je bival 21 let. Tu zapušča soprogo in 5 otrok. P.H je član dr sv. Alojzija. Pogreb se je vrši! 21. jul.
Starišcm Krdel je umrl sinček Edvard, star 2 dni. Starišem Cim perm in je umrl sinček, star 8 mesecev. Starišem Reiuko je umrla hčerka Ste fan Lia.
V Collinwoodu je umrla Annie Kuševič, stara 24 let. Dne 1') inar*a je umrl njen soprog. Sedaj ostajata dva otroka brez starišev Rai-jka zapušča dva brata.
139etna Julija G reden. 1017 K. 61. St., je padla iz gugalnice na igrališču na t>2. cesti tei- se močno ( poškodovala na obrazu. K sreči si ni zlomila nobenega uda in se j. i stanje zbcljšnje.
' '	S
fl	HHHHHHBl
: . + { NAZNANILO IN ZAHVALA.
i Razlije glas se v stolpa lini, naznanja celi naselbini, da bleda žena, kruta smrt pripravila je grob odprt. ( Frank Cs-u so pošle moči. zaprl za vekomaj oči. Dovršil bojn« je življenje, prestal vse zeme-jsko trpljenje v enintridesetem letu, v moški dobi mladem cvetu. On bil je vrli narodnjak, od nog do glave poštenjak. Vse vence mu je podarilo, i na mirodvor ga je spremilo, j Julij trinajsti dau je bil, i ko marsikdo je solze lil.
Priljubljen bil je res med nami, j v spominu vsak naj ga ohrani.
Zapušča sinčka in ženo, i od nju za vedno vzel slovo. | iV.eivaj sladko, mož moj blagi, j sojfroig si bil mi ti predragi, j Nebeška luč noj ti gori in večni pokoj ti želi
Mary in Frankie.
Tužnini srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan tem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu priljubljenemu soprogu
FRANKU US. Due 11. julija t. 1. je šel zdrav | in vesel na delo, krog desete ure, mu je pa prišlo slabo. Odpravil se' ;e domov, iu prišedši na pol pota,! se j* hotel nekoliko odpočitL Ko| je sedel, je i/pregovoril: "O, Je ! zus Kriatus!", nakar se je zgru dil mrtev nazaj. Pravijo, da je i v^iok tej smrti influeuca, za ka-, ten jc bolehal pred pol letom.
Pokojni je bil rojen v vasi Brc-j zovica, fara Zkitpolje pri Luko-vici. Star jc bil 30 let in 8 inese-i rev, torej v najlepši moški dobi.j Zapušča mene in 21 mesecev starega sinčka. V stari domovini za-; -pušča očeta,, več bratov iu sester,i če so še živi.
Pokojni je bil član društva št 235 SNPJ. ter United Mine Workers o l' America. Obe društvi j irta mu podarili krasna venca J Najsrčnejša hvala mojiin stari-šein Gašperju iu Mariji Šetina, mojim sestram iu njih soprogom, ^ Alojziji in Rozi PeMotuik, Alojziji in An.V>nu Skodlar, njegovi sestri in njenemu soprogu. Jožefu in Ceciliji Tratnik, mojim stricem in njih soprogam. Franku in Je-9 riei Šetina. Lovrencu in Mariji Šetina,' mojemu bratraucu in nje-^ p; vi soprogi ter g. Maitinu Pte-. fančič za prekrasne venec. Lepa ^ hvala tudi vsem društvenim so-(j bratom ter vsem, ki so ga obiskali na mrtvaškem cdru iu ga spre-I mili na pokopališče. Pokopali u smo ga lil. jul:ja. U Dragi soprog, v miru počivaj1 Naj ti bo lahka ameriška zemlji-a ea. Na svidenje nad (zvezdami ? j	Žalujoči ostali:
i	Mmxj U«, soproga.
Frankie, sinček.
Ceeffija Tratnik, sestra.
k Pittsburg, Kansas, dne 21. ju t lija 1910.	1
ZAHTEVA SE
šivalke za moški slamnike. Snažna in zračna tovarna. Zasluži se lahko od $30.00 do $40.00 na te den in šc bonus. Zahtevajte ^Irs Jennie Schier. The Valentine Hat 17—19 Waverlv Place, New York City.	(2x 23*28— 7 >
Rad bi izvedel za svoje prijatelje; MATIJO MASLO, doma iz Trnova. JAKOBA TOMŠIČ, doma iz Koritnic, ter JOHNA JU-ŽINA iz Knežine njive pri Ložu S temi smo bili skupaj v s Ihomas, W. Va. Nadalje želim seznani za JOHNA VIDMAR, s katirim sva bila skupaj lansko leto v Rockvrood, Pa., iu še za MATIJO KERIN. ki je -ma z Notranjskega. Prosim ee-1 nji ne rojake, če kdc ve za njih naslove, da mi javi, ali naj se pa sami oglasijo. — John I* rank Lox 29, llollsopple. I'a (28-31—7)
Kad bi i/vedel za JOHNA in FRANKA ZCNIČ, podomače 1'argeii. v iz Dot lic pri Črnom-lj.u na Dolenjskem Jolin je bil nekje v Buttc, Mout., v letu U17. Frank pa v North Dakoti na farmi. Pred :t leti sta bila oba nekje v Calumetu, Mich. Zato prosim cenjene rojake, če! kdo ve, kje se nahajata, da in i javi ali naj »e .pa san*a oglasita Mike Turk, Box 51. Klein. M«>nt.	(2S JJ—7j
Anton Ma.idič je prejel pismo svoje žeuc. katera mu poroča, kako v slabeu« stanju se nahaja Marija Lasternik iz Podvrha, fara Moravče. Omenjena leži v bolniški postelji že dve leti, čakajoč smrti, streže ji hčer, a ze-. lo »labo. Mati prosi svojega sina JOHNA LASTERNIK, ki se nahaja nekje v lllinoisu. da bi ji pomagal iu ji preskrbel bolj šc postrežbo. V slučaju p« »f I pore omenjeni sin lahko pošlje Via svoje /iianw. — Anton Majdič. Box pip Forest fit v, Ta. CJ5-2S—7)
Kje je FRANK StFMPIHAR* Doma je iz Sv. Jakoba ob Savi.! Pred 7. leti je bil tu v Cleve i laudu, poteni je odpotoval v; Michigan in kje se sedaj naha-' ja. mi ni znano. Zato prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani ali ako sam bere ta oglas, naj se mi sam zglasi. — John Zaje, l:<97 E. 51. St.. Cleveland, Ohio. (26 29—7)
HARMONIKE
Mhl fcakrflnakoU mt» Wriijm b
popravljam po ifaHlIb eaoah, a flak trpeko ■■mljtffc T poprav« ■ dmIJIto TMtkdo pflOK kar mm la maš U lat tukaj ▼ tam poata m aadaj «
mmm kraajak* kakor na bmikami alka. Man kaptm ali pilaa v aa
JOHN w 1017 E.A2 St, . .Claralasd, Obla
Uel J« now obftirnl c«nlk
DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL
(priporočenih po Inpnlka Knelppu.) Pole* vsakega, zdravil« J« n« kratko rmaloteno. s« kaj ln pri katarl baloni •e rabi
Ta cenik bo vodnik k vaSemu zdravju Plftit« ponj i« danes. Potijem aa bros plačno.	,
MATH. PEZDIR,
Box 772. C'ty Hall Sta. NEW YORK. N. Y.
DrKoler
CI	rSLrifc. fa
t Dr. Katar $m mmj-■tanJM iiimiai riravolk, tpMj»>
M t Plllsbnrgkl,
it lat »Mm
»rakao v —ra^Qo-boftMBl.
__^ ••«. ki ■
Atal MtodL Kakor fcSTrjti^i!
prwfcaj« Mravjo, mm 9mkm$tm, fmran priHH te tea mm m Um aopot pmaH
v W —fc	qliw!}|L"'>
' y i jhj*> ■ * hiiirf ii,<l1" ***
Rada bi izvedela, kje sor moj brat FRAXK BAMBICH, doma iz Travnika pri Rakeku, JAKOB in MARIJA M1KUL1CH doma iz Bele vode, ter AN TON MO-DIC, podoniače Malnarjev iz Travnika. Moj bmt je nekje v Michiganu, Mikulieh in Modi? pa nekje v Pennsylvaniji. rav-notako je nekje tam tudi omo-žena Marija Mikulieh. Trosim cenjene rojake, ee kdo ve. kje se nahajajo, da mi naznan«, ali naj se pa sami oglasijo, ker jim imam poro'ati več važnih stvari iz stare domovine. Pri nas je umrl o"'e, tako tudi Modicu in Mikuliču pa mati., ter druge vest'- — Ivana Rambich. '77 tireenwich S*.. New Yvrk Citv. (26-29—7)
^elim izvedeti za naslov LOUISA KRA1TZ, doma iz Grahovetra pri Cirkniei, ter JOHNA TRO-11 A, podomače Mihov iz Babne-t*a [»olja pri Lože.. Trosim, da j»e mi oglasita, ali pa če kdo izmed cenjenih rojakov ve va nju-n t naslova, da mi naznani j, — Milka Stefaučič, Camp LI, Box 4«. Adolph, \V. V a.
Uatla bi vi-tlela, kje se iiuhaj^jo: nioj brat FRANC ZALA K in '-lairaner JAKOB ZALAR. oba doma i/ vasi Mutena pri Ljubljani: nadaSji moj stric FRANC MOCVIK, doma iz va->i Straho-mer pri Ljubljani. Trosim cenj r«»jake, ako kateri ve za njili naslov, da m; ga naznai.i, ali pa Cc sanii kitajo, jiii prosim, da širni oglasijo, ker jim imam poročati v a Ane stvari iz stare domovine. — Uršula Terkuian, 9110 Lli/.aocr!. s* . '.'leveland, 'Jliio.
(26-29—7 >
Želim izvedeti za naslov mejili prijateljev FRANKA SLAP-ŠAK. doma iz vasi Talce, lara šl Kocjan na Dolenjskem, ter ANTONA ANZEL, doma iz Ti\ Uelne^a na Dolenjskem. Ker n-:meravam odpotovati v staro domovijio, ju opozarjani, da se mi oglasita, da jima ne boni napravil nepotrebnih sitnosti bodisi tukyj ali pa v stari domovini. Cenjene rojake prosim, ako je komu kaj znano o Frank Slapšaku, da nii naznanijo, ali je še živ ali mrte\, za ka»* vsakemu vnaprej zahvaljujem. — John Kocjan, 1036 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
IŠČEM DOBRE DOGARJE.
Imam dober les v Texas, ki leži visoko, dobra studenčna voda, brez močvirja ali povodnji. Plačam najboljše cene in imam dela za tri leta.
Max Fleischer, 258 Lewis St., _Memphis, Tenn._
Rojakom v Cleveland, in sploh v državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naa potnik
Mr. JANKO FLEtEO,
ki je poeblaičen pobirati naročnina in izdajati praveveljavna potrdila. Kajaka prasimo, da m« gredo na roke.
TTorvruttt™ Olu Narmlk
Kmalu i * je čutila, da so te njene misli sedaj veliko krepkejše kol prejšnji in številne teh misli so vzbujale v njeni glavi bolečine.
—	Kaj je z mojim možem T Kje jet Ali me je mogoče zapusti t ill Je-li mogoče spoznal, da ne moreva ae nadalje živeti skupaj! Upam, da ga ne bom nikdar več videla!
V oni noči ni več zaspal*.
Ob sedmih se je pokazala gospodična de Garuaguet, v spalni srajci ter razmrienimi lasmi.
—	No. kako ji gre ? — je vprašal strežnico. — Ali ae vedno fantazira? Zdi se mi, da se je prebudila. Dobro jutro, Josette! Ali ste
dobro spala? Gotovo, to vidim na vaših očeh____Sedaj greste lahko
spat, draga gospa. Jaz ostanem tukaj. Ali ste že zajutrkovala?
Josette je cula besede strežnice:
—	Hvala, že.
Ko je bila Josette s svojo družabnico sama, jo je vprašala:
—	Od kedaj je ta ženska tukaj ?
__(Dalje prihodnjič.)
Slovenske novice
Rad bi izvedel za svojega soseda MARTINA JALOVEC in svojega strica FRANKA JALO VEC. doma oba iz Stankova pri Krškem. S sosedom sva bila pred tremi leti skupaj v Clevelandu Ohio, in odšel je od tukaj ne vem kam. Za strica pa slišim, da se nahaja nekje pri Yonngstownu, Ohio. Obema imam poročati zelo važne stvari, zato prosim cenjene rojake, ako kateri ve ca njun naslov, da mi ga naznani, ali se pa naj sama oglasita. — John Jalovec, 1105 E. 71. St., Cleveland, Ohio. (25-28-7)
Raj bi izvedel za naslov mojega prijatelja VIKTORJA KF.iš. Doma je iz Knežaka pri St. Te tru na Notranjskem. Prosim ga, da se mi javi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, da ga nii naznani za kar se že vnaprej zahvaljujem. — Ivan Vaukeu, 1*» O. Box 35, Dodson, Md.
CJ5-2S—7)
Kad bi izvedel za ANTONA KA-TLL, podomače Klepčarjev iz Nove Sušice pri Št. Petru na Primorskem. Prosim ga. da ve uu oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, ua.i ga mi na zna ui. — John Cucek. Box ;i50, Wooster, VVavne Co., Ohio.
(25-2S—7 i
Rada bi izvedela za svejega brata JOŽETA KAVŠKK, doma i/. Dobja t-r /.t bratranca ANTONA SOMRAK iz vasi Sel a oba faia Mil na peč na Dolenjskem Prvi je odšel tu pred nekako dvema letoma v Michigan in druvi se naluja irojvo še » Pittsburghu, Ta Prosim cenjene rojake, če kdo ve za n,un naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar se že vnaprej zahvaljujem. V slučaju, da sama citata te vrstice, naj se mi takoj .»glasita, ker jima imam poročati važne stvari iz stare d«mo-viue. — Mrs. Anna Kopriva t rojem Kavšck), 17:t0 North 11. St., Sheboygan, Wis. (26 29-7)
.............................................................................
Dr. LORENZO, 844 Penn
iTWin SLOVENSKO fji w
•ovoudi ZDRAV««	&76DD6
MotKiH BOLEZNI	Pittsburgh, Pi.
r...Moja stroka fa ■ararljeoje akutnih 1b krooWnlfc botaaL Jaa
mm te adrarlH ud 28 let tor tmmm oknanjo v vaeb b^oalh te nr mmm aUcreaako, aato vaa morem »opolnoma laanmatl In ap^ ■atl rate liulu—a, da vaa oadrartm In vrnam mod ta adrt^K KhI 28 lat worn pridobil pi«Uwu akntejo pri aditrUa^n itett Mtad. Bate aa morate popolnoma mnniH aa mmm, mvtja akrto pa K «a vaa pepataama aaOzavte, Ma odlateju, ampak pridite «m-
Jaa Mbavte natrupUaM tri. maavlje te Um pa WMad, M-ImbI v grla, tapadanja laa. Medna v koeteh, atera vaaa> MM feateaal, aatebcJort, lilml v mefenrjo, ladlcah, Jaerak tn teIcftaw, taialiiMt ifmattam, kater, teto mob naduho ltd.
Dr. LORENZ, 644 Paa m., pByft Pi