Slev. 203.
V UMA V pe'e& dne 5. seilenmra 1924. Posamezna Številka stane 1 '50 Din LflO LH.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ...... Din 20
sa pol leta..... .120
■a celo leto .... . 240
za inozemstvo:
mesečno.......Din 30
Sobotne izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din 40 * inozemstvo.... . 60
Cene tnseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Diri 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50. veliki po Din 3- in 4 —. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6*—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. url zjutraj.
Pošinina Mm v ooiovisl
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi •e ne vračajo; nefrankirana pisma >e ne sprejemajo Uredništva telefon 50. upravništva 328.
Političen list za slsfenskl narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za Inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797.
Dve načeli.
Noi siamo fiorentini, Portiamo il collello in bocca; Guai a chi ci tocca! (»Mi smo Florenčani, nosimo nož v ustih; gorje temu, kdor se nas dotakne! — Fašistovski marš.«)
Svetovna vojska je vzgojila pokolenje, ki obožuje samo golo silo, ceni izključno bleščeči učinek osebnega junaštva, predrzni riziko in uspeh trenutka; pokolenje, ki je gledalo samo, kako se ubija, uničuje in v ogromnih količinah razsipa, nima pa razumevanja za to, kako se polagoma in težko ustvarja ter gradi, brez šumnega in hipnega uspeha, s kompromisi in tihim sa-mozatajevanjem, mirno in pošteno, zato pa tem solidnejše in trajnejše.
Prvi, ki so se dali zapeljati od trenutnih uspehov sile, so napolnili kadre fašizma, ki se je povzdignil do političnega sa-movladja samo v Italiji, je pa prepojil s svojo miselnostjo deloma tudi vse ostale dežele Evrope. Drugi so ostali zvesti načelom demokracije, mirnega sodelovanja vseh narodov in stanov, stroge zakonitosti in moralnih metod v javnem življenju ter doživljajo danes po petletni povojni krizi zmago demokracije na celi črti.
Kajti dežela, v kateri se je fašizem z omamljajočo retoriko, razpaljevanjem plemenskih strasti, oboževanjem lastnega naroda in preziranjem drugih, pa s političnim umorom in organiziranimi pretorijanci — ool coltello in bocca — povzpel do edino-vladja, vre in tli in samo še čaka majhne iskre, da se vžge. In v tem plamenu se zruši fašizem, nasilje se uduši v nasilju, in zopet zavlada zakon, enakopravnost posameznikov in političnih strank, načelo vlad-stva na podlagi skupnega sodelovanja in medsebojnega popuščanja vseh, mirnega tekmovanja v splošni blagor namesto dik-tata samo nekaterih, ki si prisvajajo pravico, da so samo oni »država«, oziroma >narod«.
Ta zgled bi moral poučiti tudi naše oboževatelje gole sile, centralizma, unita-rizma, integral izma in kakor se že zove ta njihova miselnost, da ni smeti več sanjati o vzpostavitvi bivšega režima. Kar se ni posrečilo Mussoliniju, se tudi ne more posrečiti Pribičeviču. Bil bi čas, da vsi oni, ki še sledijo temu nesrečnemu politiku, uvidijo, da svojega političnega naziranja o državi ne bodo nikomur vsilili, da demokracija ne trpi ločitve državljanov v >drža-votvornec in »izdajalce« in da ne bodo nobenega vprašanja naše državnosti rešili s fizično silo, diktaturo ali izjemnimi zakoni. Javno mnenje celega sveta, ves mednarodni položaj, mogočno oživljenje miroljubne demokracije in ideje varstva vsakega tudi najmanjšega naroda, vpoštevanja vsakega organiziranega stanu, pravičnega ocenjevanja vsakega poštenega političnega in socialnega nazora — vse je proti njim.
Oboževatelji sile so pokazali v Italiji, kaj znajo. Odločnosti, predrznosti, braz-obzirnosti jim gotovo ni manjkalo. Udej-stvovali so svoj program nad ljudstvom, ki glede politične zavednosti in izobrazbe zaostaja daleč za vsemi evropskimi narodi in ki se da najlažje obvladati od sile. In kljub temu so hitro dogospodarili. Tudi med Italijani je vstal — baš pod tem barbarskim pritiskom — duh Giobertijev, Manzonijev, duh Silvia Pellica in drugih, ki so zamislili bodočo Italijo na podlagi krščanske demokracije, morale^ kulture in notranjega miru, sodelovanja, pravicoljubja, humanitete.
Pri nas pa je ta duh še bolj vsidran, vodil je vse tri jugoslovanske narode v boju zoper tuje nasilje, vodi nas tudi, ko okrep-Ijamo svojo lastno državnost na edino trajnih temeljih sporazuma, medsebojnega vpoštevanja in spoštovanja, demokratičnega sodelovanja enakih z enakimi.
DENARNA KRIZA V ROMUNIJI.
Bukarešta, 4. septembra. (Izv.) Denarna kriza v Romuniji postaja vedno ob-čutnejša. Listi pišejo, da bo vlada prisiljena zopet začeti z inflacijsko politiko, če se ji ne posreči dobiti posojilo v inozemstvu.
DR. BENEŠ PRIDE NA DUNAJ.
Dunaj, 4. septembra. (Izv.) Listi poročajo, da se bo češki minister zunanjih zadev dr. Beneš na svojem povratku iz Ženeve za nekaj dni ustavil na Dunaju.
Seja Jugoslovanskega klifa
POROČILO 0 POLITIČNEM POLOŽAJU Z NAVDUŠENJEM SPREJETO.
Belgrad, 4. sept. (Izvir.) Danes se je vršila seja Jugoslovanskega kluba. Klubov načelnik dr. Korošec je podal na seji izčrpno poročilo o razvoju političnih dogodkov po zadnii seji parlamenta in političnem položaju, kakor se je izkristaliziral do zadnjih dni. Klub je načelnikovo poročilo sprejel z navdušenjem. V klubu vlada veliko zadovoljstvo ne-le vsled izbornega političnega položaja, ki se je ustvaril, ne-
go tudi vsled načrtov in delovanja sedanje vlade.
Poslanci so poročali o razpoloženju med ljudstvom, ki je dobro. Ljudstvo je zadovoljno, da je definitivno dogospoda-rila vlada nasilja in korupcije, na drugi strani pa dobro umeva, da vseh krivic in škode, ki jo je napravil prejšnji režim, ni mogoče hkrati in takoj popraviti.
Nato je klub razpravljal o raznih tekočih stvareh in napravil primerne sklepe.
Za. invalidski mkm,
Belgrad, 4. septembra. (Izv.) Finančnega ministra dr S p a h a je zvečer obiskal dr. B e h m e n in bivši načelnik v socialnem ministrstvu dr. Jež. Finančnemu ministru sta obrazložila finančno stran invalidskega zakona. V načelu je finančni minister sprejel predloge socialnega ministrstva, ki so v skladu s predlogi invalidskih društev. Celoten efekt bo znašal 60 milijonov Din letno.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Minister za socialno politiko je sprejel društvo hrvatskih invalidov, ki so predložili svoje zahteve, ki naj se sprejmejo v invalidski zakon.
Seja demokratskega kluba.
ZA ENERGIČNO IZTREBLJENJE KORUPCIJE. — VPRAŠANJE JUŽNE SRBIJE.
Belgrad, 4. septembra. (Izv.) Danes se je vršil sestanek demokratskih poslancev v demokratskem klubu. Razgovarjali so se o zlorabah v upravi, o korupciji, ki se še občuti in o njenem iztrebljenju. Izvedelo se je za zanimive slučaje, za katere se prej ni vedelo. Zoper korupcijo je treba podvzeti najostrejše ukrepe. Seja se bo jutri nadaljevala. O namerah v južni Srbiji in o težkočah, ki jih še ni bilo mogoče urediti, se bo razpravljalo na jutrišnji seji. Sprožilo se bo vprašanje o izsuševanju Skaderskega jezera. Davidovič je obljubil v tem vprašanju potrebne korake.
upokojencem.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) V finančnem ministrstvu so izdelali naredbo o draginj-skili dokladah vpokojencem. Veljavo bi imel od avgusta. Naredba bo predložena ministrskemu svetu v odobritev.
Ti upravi,
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Zemljoradni-ški klub pripravlja interpelacijo na finančnega ministra vsled manipuliranja z denarjem v monopolski upravi. V glavnem se tiče posojila v znesku 300.000 funtov šteriingov, ki jih je S t o j a d i n o v i č, bivši finančni minister, najel za plačilo tobaka, potrošil jih je pa v druge namene. V interpelaciji je tudi govor o raznih nabavah brez dražbe, o odkupu tobačne žetve, za kar uprava nima denarja. Zato bodo potrebna nova posojila, da bo vlada mogla plačati tobak v vsej državi. Ogromna količina tobaka v vrednosti ene in pol mi-Ijarde je še neprodana. Uprava je prodala v dveh letih 200.000 kg tobaka, v zalogi ima 22 miljonov kilogramov neprodanega. Govori se o uničenju velike množine tobaka vsled slabega shranjevanja v Strumi-ci in Novem Sadu in vsled ropanja odkupnih komisij iz bregalniškega okrožja.
POSVETI RADIKALOV.
Belgrad, 4. septembra. (Izv.) V ponedeljek se vrši seja glavnega odbora radikalne stranke. Klubova seja se je odgodiln, ker se Pašič boji priti pred klub. Jovanovič, ki se mudi v Dalmaciji je pozvan v Belgrad.
UKINITEV NESMISELNIH NAREDB.
Belgrad, 4. septembra. (Izv.) Na intervencijo nemškega kluba je dr. Korošec izdal naredbo, da se narodnost otrok v ljudski šoli ugotovi po željah starišev, ne pa kot dosedaj po priimkih otrok, ka-
kor je uvedel Pribičevič. Dalje je odredil dr. Korošec, da se v nemške srednje šole morejo vpisovati učenci brez razlike vere in kraja, kjer stanujejo. Tako so ukinjene šolske naredbe, ki so veljale za časa prejšnjega režima.
IMENOVANJA V ŽELEZNIŠKI SLUŽBI.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Prometni minister je podpisal več ukazov. Tako je podpisan ukaz, s katerim se vpokoji pomočnik zagrebškega ravnateljstva Ivan F r a -nič-Požežanin. Za načelnika pri glavnem železniškem ravnateljstvu v Belgradu je imenovan dr. Radovan Marko-v i č; za načelnika v strojnem oddelku železniškega ravnateljstva v Ljubljani inženir Ogrin; za pomočnika v ravnateljstvu v Zagrebu je imenovan ing. K1 o d i č; za načelnika v gospodarskem oddelku ing. N i k o 1 i č, za načelnika v oddelku za vzdrževanje prog ing. K o s t n j a r , v strojnem oddelku Cvet kovic, v prometnem oddelku ing. Vargeš, v komer-j cialnem B o d n a r, v oddelku za nadzorovanje dohodkov Schmutz, za načelnika računskega oddelka Rajmund L a -pen. Vpokojenih je večje število uslužbencev in pomožnih uradnikov, ki so dosegli potrebno število službenih let.
PREVEDBE ŽELEZNIČARJEV. Belgrad, 4. sept. Pod prejšnjim P. P. režimom so pri prevedbi bili izpuščeni železničarji na progi Rogatec—Grobelno in na progi Poljčane—-Slovenske Konjice. I Žebot je interveniral pri prometnemu j ministrstvu, da se prizadeti čimpreje prevedejo.
KREDIT ZA OŠKODOVANCE PO P0V0D-NJI NA HRVATSKEM.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Minister dr. Kulovec je odobril kredit 24.000 Din za popravo in pomoč vasi Cigoč v občini Kropčar, v okraju Sisak, ker je mnogo trpela vsled poplave. Tudi pri dr. Korošcu se je iz te vasi oglasilo odposlanstvo.
ZA PODPORO POŠKODOVANCEM PO T0CI.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Poslanec Ž e -b o t je danes interveniral pri ministrstvu za poljedelstvo za poškodovance po toči in | neurju dne 1. sept. v Slov. Goricah. Prizadete občine naj takoj pošljejo ministrstvu za poljedelstvo spis o obsegu škode.
OBISK POLJSKIH PARLAMENTARCEV. Belgrad, 4. septembra. (Izv.) Vlada jc | po zunanjem ministrstvu obveščena, da so poljski parlamentarci izrazili željo vrniti našemu parlamentu obisk. Dohod poljskih parlamentarcev in program bivanja bo določen kasneje.
ANKETA 0 IZVOZU VINA.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Za posvetovanja o izvozu vina, ki ga sklicuje dr. Kulovec, se je prijavilo preko 100 udeležencev. Posvetovanje prične 15. t. m.
HERCEGOVSKA DELEGACIJA PRI MINISTRIH.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Narodni poslanci HRSS iz Hercegovine, Bariša, Špo-| Ijac in Treka so obiskali več ministrov, da jih zainteresirajo za svoje kraje.
NAŠA DRŽAVA DOBI OD NEMČIJE
8800 MILIJONOV DINARJEV.
Belgrad, 4. sept. Izv.) Nemčija mora po Dawesovem načrtu tekom enega leta plačati naši drŽavi 40 miljonov zlatih mark, kar znese v dinarjih 8800 milijonov. Ta kredit se bo porabil predvsem za pokritje tekočih del. ki so začeta že Dred 1
ustavljenjem plačevanja reparacij dne 22. oktobra 1922.
ODPOMOC PROTI POPLAVAM.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Odposlanstvo iz Siska je obiskalo poljedelskega ministra dr. K u 1 o v c a in ga prosilo, da se zavzame za zgraditev nasipa proti poplavam. Minister je obljubil, da hoče njihovi želji ugoditi.
REFORMA IZSELJENIŠKIH NAREDB.
Belgrad, 4. sept. (lav.) Izdajanje izi-seljeniških potnih listov za vse evropske države razen v Zedinjene države severne! Amerike se prenese po naredbi socialnega ministrstva na policijske oblasti. Potni list izda politična oblast v sedmih dneh po vložitvi prošnje. — Pravilniku o izvrševa< nju zakona o izseljevanju so dodane raznei izpremembe, katere je minister podpisaL Z naredbo tega ministrstva je ukinjen medministerijalni izseljeniški svet. Njegovo delo preide na izseljeniški odbor v tem ministrstvu. Minister bo sklical posvetovanje izseljeniških strokovnjakov, ki bodo razpravljali v najvažnejših izseljeniških' vprašanjih.
KREDIT ZA ZAGREBŠKO VSEUČILIŠČE
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Gradbeni minister je odobril kredit 10 miljonov Din za zgradbo potrebnih institutov pri zagrebškem vseučilišču.
OBISK ALZAŠKIH INDUSTRIJCEV.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) 15. t. m. pridd v Belgrad 12 veleindustrijcev iz Alzacije, da pridejo v stik z našimi gospodarskimi krogi. V Belgradu jih sprejmeta industrijska zbornica in izvozniško društvo. V Belgradu ostanejo tri dni. Dva od njih odideta iz Zagreba v Ljubljano, ostalih 10 gre v, Belgrad.
MINISTER HADŽTC ODPOTOVAL V T0P0L0.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Danes je odpotoval v Topolo vojni minister Hadžič, da poroča kralju o političnem položaju in tekočih poslih.
ZAKON 0 REZERVNIH ČASTNIKIH.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Davidoviča so obiskali zastopniki rezervnih častnikov, da se čimpreje izdela zakon o priznanju zaslug. Vlada namerava ta zakonski predlog predložiti skupščini takoj po invalidskem zakonu.
LJUDSTVO PROTI P. P. REŽIMU.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Zemljoradniki imajo mnogo shodov med ljudstvom. Vsi shodi v Vojvodini in Srbiji so dobro obiskani. Povsod je ljudstvo navdušeno vsled padca P. P. vlade in zapušča Pašičeve vrste.
NOVA CARINSKA TARIFA V GRČIJI.
Belgrad, 4. septembra. (Izv.) Ministrstvo za zunanje zadeve je dobilo od grške vlade vest, da se je morala trgovska pogodba ukiniti vsled tega, ker je na Grškem uvedena nova carinska tarifa. Rok uki-njenja teče od 3. septembra, konča 10. decembra. Iz istih razlogov se je prekinila pogodba tudi z ostalimi državami.
SE .T \ T*7?F,DSFDSTVA HRSS.
Zagreb, 4. septembra. (Izv.) Nocoj se" je v prostorili Hrvatske Zajednice vršil sestanek članov predsedstva HRSS iti HZ. Na sestanku so razpravljali o nadaljnih spremembah, ki bi se imcie izvesti v svrho ozdravljenja uprave na Hrvatskem. Jutri se vrneta iz Belgrada dr. Maček in Preda-vec in bosta zvečer na seji predsedstva poročala o svojih razgovorih v Belgradu.
DEMENTIRANA IZJAVA.
Zagreb, 4. septembra. (Izv.) Belgraj-ska »Politika« je objavila razgovor svojega poročevalca s podpredsednikom IIRSS posl. Predavcom. Predavec pa jo sedaj izjavil, da sploh ni dal izjave v onem smislu, kakor jo je objavila »Politika«, ampak se je samo zasebno razgovarjal z nekaterimi časnikarji. Dotično izjavo je Predavec v celoti dementiral.
RUSKI PETROLEJ ZA NEMČIJO.
Berlin, 4. septembra. (Izv.) Nemški podjetniki so sklenili z rusko vlado pogodbo za dobavo ruskega petroleja. Po tej pogodbi bo dobivala Nemčija iz Rusije zopet toliko petroleja kakor čred voinn.
Zasedanje Društva narodov.
MAC DONALDOV GOVOR.
Ženeva, 4 septembra. (Izv.) Na današnji seji Društva narodov je govoril Mac .Donald o razorožitvi Izjavil je, da se vprašanje varnosti ne sme presojati samo z vojaškega stališča. Angleška vlada bo izpolnjevala vse obveznosti, ki ji jih nalaga članstvo v Društvu narodov. Zato pa bi bila najboljša garancija za mir, če bi vse države bile članice Društva, tudi lAmerika in kasneje tudi Rusija. Potem bi bilo mogoče sklicati novo konferenco, ki bi reševala vsa pereča vprašanja. Posebna garancijska pogodba z vsemi mogočimi stranskimi pogodbami pa bi ustvarila predvojne razmere.
RAZGOVOR DR. MARINKOVTČA S KALFOVOM.
Sofija, 4. septembra. (Izv.) Sofijska
is>S^:odna Reče poroča, da se je bolgareki minister vnanjih zadev Kalfov na svojem potu v Ženevo dolgo razgovarjal z ministrom dr. Marinkovičem. Temu razgovoru pripisujejo v Bolgariji velik političen pomen.
BOJI V MAROKU.
Pariz, 4. septembra. (Izv.) »Matin« poroča, da je poveljnik španske posadke v Telati prosil za dovoljenje za umik, ker vedno hujšim napadom domačih rodov ne more več kljubovati.
London, 4. septembra. (Izv.) »Daily Telegraph« razmotriva možnost, da se Španska armada iz Maroka umakne. Vpliv Španije v Maroku je popolnoma uničen in Maroko postaja zopet nov problem. Na rešitvi maroškega vprašanja sta zainteresirani posebno Italija in Amerika.
London, 4. septembra. (Izv.) Reuter poroča iz Gibraltarja, da je španska vlada tekom zadnjih dni odposlala v Maroko nad 50.000 mož. Ustaškim četam se je pridružil tudi Raisuli.
VSTAJA NA KITAJSKEM.
Pariz, 4 septembra. (Izv.) »Matin« poroča iz Shanghaija, da se vrše boji že v bližini mesta. V shanghaiskem pristanišču je zasidrano močno vojno brodovje angleških, ameriških, francoskih in italijanskih vojnih ladij.
Dr. Kukovec proti dr. žerjavu.
Maribor, 3. sept
V Rogaški Slatini je dr. Vekoslav Kukovec bral levite dr. Gregorju Žerjavu. Očital mu je, da je (Žerjav) s svojo nesrečno politiko zakrivil propast dosedanje politike JDS. Kakor smo informirani iz ob-ližja dr. Kukovca, je le ta očital Žerjavu, da je s svojo taktiko upropaščal Slovenijo v nacionalnem in gospodarskem oziru. Dr. Kukovec se je izrazil za sporazumno politiko dr. Davidoviča ter označil Pribičeviča kot onega nesrečneža, ki vodi ne samo demokratsko, ampak tudi državno misel z nasiljem do bankerota. Dasiravno se je že na seji vodstva JDS videlo, da gredo vsi trez-nomisleči in pošteni pristaši demokratske istranke v Sloveniji s Kukovcem proti Žerjavu, vendar dr. Žerjav niti napram dr. Kukovcu ni štedil z grožnjami. Zagrozil je vsem, ki ne ostanejo zvesti njemu in Pri-bičevicu, da jih bo svoječas zadela zaslužena kazen.
Zanimivo je, kdo je ostal zvest dr. Kukovcu, a kdo dr. Žerjavu. Dasiravno dr. Žerjav osebno piše pisma odločilnim demokratom, vendar lahko danes trdimo, da je dvoboj Kukovec-Žerjav končal z zmago dr. Kukovca. V Mariboru je žo pred Roga-ško-Slatino bilo jasno, da ima g. dr. Toplak, organizator Davidovičevoev, za sefoj večino demokratsko mislečega uradništva. V Celju so se poleg uradništva izjavili za Davidoviča tudi nekateri odločilni obrtniki in trgovci. V Ptuju pa so starini z dr. Jur-tel na čelu že davno proti brezglavi Žerjavov! politiki.
»Jutrov« mariborski poročevalec dr. Reisman je spomladi tolažil Žerjavovce, da akcija dr. Toplaka ne bo mela uspeha, češ, »Slovenec« si samo domišljuje, da hočejo slovenski demokrati z Davidovičem. V Mariboru sta se oba tabora že opredelila. Z bolestno strastnim dr. Reismanom marši-rajo v Žerjavovi fronti: Vekoslav Spindler, dr. Lipold, Voglar,.dr. Koderman, dr. Pi-puš (?!?), dr. Pivko, trgovca šoštarič in Pinter ter še par drugih. Drugi odličnjaki JDS, kakor dr. Rosina, pa so se izjavili za Davidovieevo orientacijo.
Odkrito povedano, nam je vseeno, kako se bo končal dvoboj Kukovec-Žerjav, a značilno vendar je, da so celo treznomisle-či pristaši JDS sprevideli, da je bila politična igra Žeriavova — igra vabanque. Pošteni rodoljubi so Žerjavu najbolj zamerili, da je slovenstvo hotel popolnoma zamenjati za neko umetno Jugoslovanstvo. Priznati tudi moramo, da je med vodilnimi pristaši
JDS lepo število takih, ki so odločni pro-tivniki korupcionistične politike dr. Žorja-va. Javna tajnost je n. pr., da daje dr. Žerjav iz nekega fonda subvencije profesorju Voglarju. Iz istih fondov plačujejo tudi dr. Reismana kot korespondenta »Jutra«. Dr. Žerjav je dajal do pred kratkim toliko subvencije za list »Tabor«, da je lahko izhajal, četudi izhaja samo v borih 700 izvodih. A ko je zlati vir v Belgradu Žerjavu usahnil, je tudi »Tabor« moral biti zadovoljen, da dr. Cekin plačuje samo šefredakterja. Javno je tudi znano, da je dr. Žerjav letošnjo zimo nakazal večjo svoto mariborski Orju-za njeno »kulturno« delo (razbijanje strojev v Cirilovi tiskarni itd.). Vse to ni ostalo prikrito. Malo je takih brezvestnih ljudi, ki bi simpatizirali z Žerjavovimi korup-cionisti. Vsled tega je tudi tako kmalu prišlo v stranki do razcepa. Kakor so se v Belgradu ločili duhovi v demokratski stranki, tako se ločijo mišljenja tudi pri nas. Kar je med demokrati slabega in korumpira-nega (pleve), pojde z Žerjavom, a kar je poštenega (kleno zrno), kar slovensko čuti, je na strani Davidovičeve struje.
Oni, ki so se ločili od Žerjava, nagla-šajo: Dovolj je bilo sovraštva; hočemo sporazum. Pribičevič in Žerjav sta sejala samo sovraštvo. Nihče več ne verjame bajki, da so »klerikalci* in Hrvati antidržaven element. To je samo bav-bav, s katerim sta operirala generala samostalne JDS.
Proces razpadanja Žerjavove 6tranlce se nadaljuje. Dr. Kukovcu sledijo še drugi.
Politične vesti.
Nagi shodi. Na Rovih je poročal preteklo nedeljo poslanec Štrcin o razvoju zadnjih političnih razmer ter o razmerah sedanje in predhodne vlade. Na predlog posestnikovega sina Frana Potočnika 6e je izreklo Jugoslovanskemu klubu soglasno priznanje in zaupanje.
-f »Jutrova« poročila. Že dalje časa opazujemo, da objavlja »Jutro« svoja bel-grajska poročila iz najobskurnejšega vira — Cicvaričevega »Beogradskega dnevnika«. V tem listu dobite vse, kar želi tista politična struja, ki jo Cicvarič podpira, malo pa takega, kar bi odgovarjalo resnici Cicvaričevo glasilo in zloglasni Savi-čev »Balkan« sta na glasu, da si izmišljujeta vse mogoče stvari, ki so brez vsake podlage, kakor so nekdaj delali najhujši revolverski listi po svetu, ki jih je pa javnost povsod odklonila in žurnalistika izločila. Tako so iz Cicvaričevega vira poročali ljubljanski »napredni« listi o »velepo-, membnem razgovoru kralja s Pašičem v Nišu«, ki da je izzval »pravcato konster-nacijo v režimskih krogih« in kateremu da »se predpisuje v političnih krogih poseben pomen«. Mi smo takoj ugotovili, da ima strah pred kazensko ekspedicijo proti korupciji velike oči in da se v političnih krogih v Belgradu za to »Jutrovo« raco, ki so jo seveda takoj v »izvirnem poročilu iz Belgrada« posneli ata, Noben resen bel-grajski list tej raci ni nasedel. Mi pa, ki smo vsikdar bolje informirani, kakor tisti, ki črpajo svoje informacije iz Cicvaričevega žurnalističnega kotla, moremo kon-statirati, da se delovanje sedanje vlade odobrava tudi tam, kjer je »Jutru« najmanj ljubo.
Kdor nima slasti do jedi, naj vzame Iron proti slabokrvnosti, ki ga proizvaja Mestna lekarna v Zagrebu in ga dobite za Ljubljano in okolico v lekarni Leustek.
Onemogla jeza. »Jutro« in »Narod« dnevno kar tekmujeta, kdo bo »klerikalcem« kakšno bolj zasolil, kdo bo vlado, v kateri sede tudi štirje slovenski ministri, bolj oblatil in obrekoval, in kdo bo prej in boljo napovedal konec sedanje vlade. Delajo, kakor majhni otroci togotne sorte, če take otroke »prime«, se vležejo na tla, cepetajo z rokami in z nogami, se derejo na mah, grizejo in sujejo in poskušajo tako ustrahovati svojo okolico in izpolnitev svojih želja izsiliti. Te vrste muhe pa preganjajo otrokom na kmetih tako, da posade otročjega togotneža pred hišo na travo, kjer lahko cepeta in se dere kakor in dokler se mu ljubi. Pametni ljudje se na »Jutrovo« jezo in na atova prerokovanja že zdavnaj ne ozirajo več.
Po Sega vi zaslugi? Včerajšnje »Jutro« piše v gospodarskem delu o dvigu dinarja in pravi, da se dviga dinar le po zaslugi prejšnje vlade. Po naravnem zakonu o vzročnosti pa je »zasluge« bivše vlade za dvig dinarja omogočila zopet še prejšnja vlada in tej jih je zopet omogočila še prejšnja, recimo prva vlada Jugoslavije. To vlado pa je zopet omogočil razpad Avstrije in tega je povzročila avstrijska vojna napoved. Dvig dinarja je torej zasluga bivše Avstrije, also hoch Alt-oster-reichl Ali pa živijo Adam in Eva l
Koga ni bilo? »Narod« poroča včeraj o neki novi češki knjigi, kjer pisatelj popisuje življenje v raznih avstrijskih taboriščih za internirance. V svoji kritiki dostavlja »Narod«: »Značilno je, da so bili v tej legiji političnih internirancev zastopani vsi stanovi in poklici, samo duhovnika ni bilo nobenega!« —• Nam ni znano če je bii kak slovenski duhovnik v kakem takem taborišču, kjer se je po izpovedbi verodostojnih prič dalo precej dobro živeti, če je imel človek potreben denar, vemo
pa, da je bilo zaprtih v graških ječah na stotine slovenskih duhovnikov, ki niso mogli in smeli živeti kot interniranci, ampak kot jetniki. Razni naši interniranci bi bolje storili, če bi nekaj manj govoričili in nekoliko bolj upoštevali znane besede češkega pesnika Macharja, ki jih je napisal na naslov teh gospodov.
Samo iz atove ropotarnice. Ata so jo topot »stuhtali«. Napisali so, da je kriva svetovne vojne katoliška cerkev, ki »se je potuhnila pod klop ter po prvem strahu oznanjala potrebo miru, dasi je imela v rokah moč in silo, prepovedati vsem katoliškim vernikom aktivno sodelovanje v vojni in s tem onemogočiti barbarično klunje ...« Zares, take neumnosti še ni rodil napredni žurnalizem, odkar obstoja. Kako si pa ata predstavljajo tako »pre-i poved«? Če bi bili katoliški škofje in duhovniki v tistem času, ko so framasonski diplomati, državniki in generali razdražili imperialistične in nacionalistične instinkte narodov naravnost do paroksizma, izdali tako »prepoved«, kakor si jo predstavljajo ata, potem danes polovica katoliške Evrope ne bi imela več dušnih pastirjev, ker bi jih bili kratkomalo — pobesill Be-: dasta je trditev, da je imela cerkev v ro-, kah moč in silo. Tu se vidi, da ima uvod^ ničar staroliberalnega glasila kurja očesa na možganih, ko niti več ne loči duhovne moči in avtoritete od one fizične moči (sila je namreč drugi pojem), ki so jo imeli v svojih rokah posvetni oblastniki in vladarji. Si tacuisses ..,
»Na, endlich einmal...« Tako so za-i dovoljno vzkliknili ata, ko so zvedeli behn Maček dem weltbriihmten, da je prometni minister ukinil tisti povampirjeno-birokra-tični centralni urad za izdajanje brezplačnih in znižanih železničnih kart. Pozabili so na nujnost vsega centralizma m so »drukali« z debelimi črkami in z vidnim veseljem veselo sporočilo, da bodo ta posel odslej opravljale železniške direkcije »v duhu in s m i« slu obstoječega pravilnika«. Toda ata so še preveč zagrizeni; nekoliko sram jih je, pohvaliti umestno naredbo »klerikalnega« ministra — pomislite, un-erhort so etwas! — in zato so omenili, da je to mnenje belgrajskega tiska. Da, da, »je točno«! Tudi v slučaju, če ata ne bi bili ničesar pripomnili
Maribor, 4. septembra.
Dne 21. septembra se vršijo občinske volitve v Mariboru. Da varujemo slovenski značaj našega mesta, je SLS stopila v Narodni^ blok. Dasiravno so mnogi stali na stališču, da je SLS sami zagotovljena relativna večina, vendar je stranka, da prepreči vsak dvom, podala roko vsem slovenskim strankam. Nosilec kandidatne liste Narodnega bloka je odlični in obče spoštovani ravnatelj Cirilove tiskarne g. dr. Anton Jerovšek. Njegova osebnost, poštenost, zmožnost in delavnost je pritegnila k SLS mnogo odličnih pristašev. Zadnja tri leta se je dr. Jerovšek skupno z dr. Leskovar-jem boril v občinskem svetu proti korupciji in slabemu gospodarstvu, ki so ga uvedli socialni demokrati. Smelo lahko trdimo, da je g. dr. Jerovšek s svojo ostro besedo in pošteno kritiko preprečil občini marsikateri tisočak. Ravno osebnost dr. Jerovšeka
Iz južne Srbije.
Kačaki so čudne vrste roparji. Orožniku ne prizanesejo nobenemu, pa tudi tujec je pred njimi v nevarnosti ne samo za premoženje, nego tudi za življenje. Tisti, ki jih je gnala v gore bolj strast po politični svobodi in sovraštvo do zakonitih srbskih oblastnikov, ubijajo vse, kar predstavlja oblast in jim pride pred puškino cev; ne samo orožnikov, nego tudi civiliste, ki predstavljajo sedaj v južni Srbiji gospodujoči narod Srbov. Tisti pa, ki so se odtegnili oblasti z begom v gore, so manj drzni in krviželjni, napadajo bolj iz razloga, da se preživljajo. Svojih rojakov, Šipetarov, kakor se Albanci nazivljajo, pa ne napadejo, razen če jih sili v to maščevalnost.
Albanski frančiškan je pripovedoval: Sel sem previdet bolnika v tri ure oddaljen kraj. V neki dragi sem opazil pet s puškami oboroženih mož. Po meni bo, ako me ne spoznajo, si je mislil in začel s cerkvenikom glasno govoriti v albanskem jeziku. Spoznali so ga in niti las se mu ni skrivil. Sploh vživajo albanski katoliški duhovniki, tako franjevci kakor svetni duhovniki, po vsej južni Srbiji velik ugled pri muslimanih, ki jih bolj čislajo kakor svoje muslimanske duhovnike. Velika večina muslimanov v Južni Srbiji pa niso Turki nego Albanci ali Arnavti, kakor jih nazivajo Turki.
Pn Pnzrenu so orožniki v borbi ubili enega kačaka. Kačaki pa so zvedeli, v ka-
' tereni hanu (gostilni) da so orožniki naročili svoje kosilo. Prišli so tja pred orož-; niki, jih napadli in vse postrelili. Kačak, : ki je bil zraven, se je sedaj povrnil na delo | in je krotak, da ne bi muhe ubil, je dajal pripovedovalce,
»Zakaj si streljal na orožnike?« ga je vprašal.
»Ker so ubili prej tovariša.«
»Zakaj si pa druge ljudi ubijal?«
»Nisem nobenega. Nisem imel srajce, pa sem ustavil prvega človeka. Dal mi je srajco, pa sem ga pustil naprej.«
»Kako pa da si se vrnil?«
»Rečeno je bilo, da nas ne bodo več zasledovali, če se vrnemo v selo in začnemo redno živeti.«
»Ali ti niso ničesar storili, ko si se vrnil?«
»Nič. Saj nisem bil ocenjen.« (Ni bila razpisana nagrada na njegovo glavo.)
Kačaki so velika nadloga mirnemu prebivalstvu. Boji se jih vse razen tistih, ki se jim niso pridružili, pa ž njimi sim-patizirajo in jih oblastvom prikrivajo, kadar se kačaki vračajo z gora. Mnogi jih pa prikrivajo tudi vsled strahu pred maščevanjem. Kaj jim pomaga orožniška straža, ki je Bog ve kje, ko kačaki napadejo. Napade pa izvršijo včasih v takem številu, da je orožništvo brez moči in mora v svoji utrjeni kuli, hišici liki trdnjavica, biti pripravljeno na obrambo. — Orožniške stražnice so v telefonski zvezi, pa preden pride iz drugih krajev pomoč, so drzni in dobro oboroženi kačaki že zdavnaj izvršili svoj nameji ter ni več nc
duha ne sluha za njimi. Mnogi Šipetari so v službi kot stražari prpti kačakem in pomagajo orožništvu tudi v boju. Srbske naselbine imajo domače nočne straže, ki pa-trullrajo vsako noč. Občinski predstojnik vštimlju se je pohvalil, da že leto dni ni bila nobena ovca. nobeno jagnje ukradeno, odkar je on imenovan za predstojnika. Vsako drugo noč gre sam z nočno stražo patrulirat.
Zakaj je kačaško gibanje 5e vedno tako močno in ga ni mogoče zatreti, bi utegnil kdo vprašati. Ni dvoma, da je kriva tega tudi zloglasna politična uprava v južnih pokrajinah, koruptna in nasilna, V okrajih, kjer upravniki previdno in bolje postopajo, kačaško grbanje pojema, če političnega upravnika ne vodi druga želja, kakor okoristiti se in zatirati muslimansko, sploh drugorodno prebivalstvo, ni čudno, _ da sc pojavljajo kačaki. Sicer bi pa tudi dobra in poštena uprava v teh krajih ne zmogla vsega, ker igra v kača-šk cm gibanju brez dvoma veliko vlogo nacionalni element. Turki ne morejo pozabiti, da so bili oni nekdaj neomejeni gospodarji, zda^ pa igrajo vlego političnih podložnikov ln agrarna reforma jim jc vzela tudi materialno gospodstvo. Musil-manski svet pa, tudi neturški, se čuti nanje kolikortoliko še navezanega, dasi je te vezi agrarna reforma precej razrahljala. Ista miselnost je stoletja navdajala prebivalstvo v južni Srbiji, Srbi so hrepeneli po svobodi, s puško v roki so branili svoje življenje in imetje, in če ni bilo drugače, so šli v hajduke, ki so bili v turških časih
isto, kar so sedaj kačaki. Isto pa misli sedaj večalimanj muslimanski svet v tej po-krajini, ki upa še na restavracijo turške ! države v prejšnjem obsegu. Turki so iz-! podrivaii prej Srbe, ki so se selili na se-, ver, v večji meri v Srean, za njimi so pa ! prišli muslimanski Šipetari, ki tvorijo da-
Porušena kula Azem-bcga.
nes brez vsakega dvoma veliko večino prebivalstva v južni Srbiji. V mnogih svoj-čas_ pretežno srbskih mestih in vaseh so Srbi skoraj popolnoma izginili ali pa tvorijo manjšino.
Vožnja iz Mitrovice do Peči je zloglasna. V tej pokrajini jc kačaško gibanje najživahncjšc. Že v Mitrovici so nam pravili o borbi orožnikov in vojaštva z Azem begom, slovitim kačaškim voditeljem, ki je živel v pravi trdnjavi. Dejali so nam. da so bomo vozili blizu mimo njegove porušene trdnjave. (Glej sliko.) Tudi avto-
kot nosilca kandidatne liste Narodnega bloka je tisti faktor, ki bo pritegnil ves posten Maribor za slovensko stvar. Celo pošteni Nemci priznavajo javno, da je za nemške volilce bolj pametno, da volijo slovensko listo, ker so na tej listi osebnosti, katere dajo garancijo, da bo bodoči občinski svet vodil pošteno občinsko gospodarstvo. Nemci so postavili svojo listo in agitirajo na skrivnem od moža do moža, od hiše do hiše. Govorijo, da bodo na magistratu uvedli nemško uradovanje itd. Zanimivo je, da na nemški listi poleg znanega Julijusa Gla-serja kandidirajo: trgovec Hartinger, ključavničar Schell, tovarnar vozov Pergler, cementar Rogatsch in še nekateri taki. Ne razumemo teh obrtnikov in trgovcev, da so se dali po dr. Oroslu in Nasku vpreči v vele-nemški voz. Ti ljudje bi morali vedeti, da so vendar časi, ko so razni Orosli, Mrav-laggi, Kupniki in Nasik komandirali, minuli. Naj gospodje raje mirujejo. Slišimo, da bo več kandidatov na nemški listi preklicalo svoj podpis. Ko je Nasko pobiral podpise, je izjavljal, da lista ni nemškona-cionalna, ampak gospodarska. Sedaj pa graški in dunajski listi pišejo, da se pri občinskih volitvah v Mariboru ne gre za nič drugega nego za to, da se izvrši plebiscit, kdo ie Nemec, kdo Slovenec.
Ze naprej pa svetujemo mirnim in poštenim Nemcem, naj ne napovedujejo borbe. če hočejo mir in medsebojno spoštovanje, naj ne začenjajo z novo hujskarijo. SLS kot krščanska stranka ni dovolila, da bi se poštenim Nemcem onemogočil njih razvoj, ona hoče, da se nacionalna borba
ne povrne več, a SLS bo tudi z vso energijo nastopila proti onim, ki zopet hočejo razpaliti velenemško strast v našem Mariboru.
Vsi pošteni volilci v Mariboru bodo glasovali za našo prvo listo, katere nosilec je dr. Jerovšek.
Dopis).
Celjo. V nedeljo dne 9. t. m. ob 9. uri dopoldne je pri »Belem volu« v vrtni dvorani zborovanje »Jug. strok, zveze« in »Delavske zveze«, na katerem govori načelnik »Delavske zveze za Slovenijo« tov. dr. Andrej Gosar iz Ljubljane. Nameščenci in delavci, udeležite se tega važnega zborovanja v velikem številu, ker se bodo z ozirom na politični položaj obravnavala važna vprašanja, ki tičejo vas! Ob 11. uri dopoldne se vrši v tajništvu Jug. strok, zveze v Celju (»Beli vol«) seja okrožnega zaupnega zbora, katere se morajo udeležiti voditelji in zaupniki delavskih strokovnih in političnih organizacij SLS celjskega okrožja. Zaupniki naj svojo udeležbo prijavijo pred sejo okrož. tajniku. Vabljeni so zastopniki-somiš-ljeniki iz krajev, kjer je zamišljena ustanovitev naše organizacije. Polnošievilna udeležba važna! — Za vodstvo okrožja: I. Gajšek, str. tajnik.
Slov. Bistrica. Celjsko kat. dijaštvo priredi v ponedeljek na praznik dne 8. sept. ob 3. uri popoldne v dvorani hotela »Beograd« velezanimivo veseloigro »Umetnost in narava«. Ker je čisti dobiček namenjen akadem. menzi v Ljubljani, prosi odbor za čim obilnejšo udeležbo. — Za odbor: Drobnč.
—	Zupnim uradom. Na osnovi brzojavnega razpisa ministrstva ver z dne 3. septembra se župnim uradom naroča, naj se v soboto, dne 6. septembra opravijo v vseh duhovnijskih cerkvah molitve radi obletnice rojstva Njeg. Visočanstva prestolonaslednika Petra. Obred kakor ob državnih praznikih. — Škof. ordi-nariat v Ljubljani, 4. septembra 1924.
—	Naši župani. V Gornjem gradu, kjer so imeli dolgo vrsto let vedno liberalnega župana, je bil 30. avgusta t. 1. izvoljen za župana g. Ivan Volovšek, odločen pristaš SLS. — V Spitaliču je bil izvoljen za župana g. Miha Mošnik iz Bele, ld jo tudi odločen pristaš SLS.
—	Na orgljarski šoli Cccilijinega društva v Ljubljani se bo šolsko loto 1924—25 pričelo izjemoma 14 dni pozneje kot je bilo prvotno določeno, torej ne 15. septembra, temveč v Vonodeljek 29. septembra. Na ta dan se bo v šolskih prostorih v Alojzijevišču (Poljanska cesta 4, II.) vršilo ob devetih vpisovanje učencev in vsprejemni izpiti nanovo vstopajočih učencev. Ti naj prineso seboj rojstni oz- krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in izkaz o nravnosti. 30. septembra bo skupna šolska sv. maša ter razdelitev ur in vaj. 1. oktobra se bo pričel redni šolski pouk. Vstopnina znaša 20 Din, šolnina mesečno 40 Din. Med letom se učenci ne sprejemajo. Učna doba traja tri leta, v neugodnem slučaju štiri.
Ravnateljstvo.
—	»Jutrov« »vzor« je bivši železniški minister, ne sedanji. Gospoda prednika sedanjega ministra hvali »Jutro« kakor pač vsak berač svojo malho. Kako imenitno pa je znal ministrovati »Jutrov« gospod varovanec, je razvidno iz pogodbe, ki jo je bil sklenil ta gospod z mednarodno družbo za spalne vozove. Po tej pogodbi sme ta družba edina voziti spalne vozove po vseh progah naših železnic za dolgo dobo 15 let. Obenem je pa brihtni gospod prednik naročil v Nemčiji na račun reparacij 15 spalnih vozov, ld bodo mo-
mobilna pošta je bila na tej poti pred nedavnim oropana. Opazoval sem sopotnike, in zdelo se mi je, da so se jim ob teh poročilih obrazi precej zresnili. Če so se jim tudi hlače tresle in noge šibile, nisem mogel ugotoviti, ker smo sedeli za mizo, Vse-Kako se mi je zdela sumljiva njihova čezmerna radovednost o poti, ki jo bomo prevozili. Prej se za pot niso mnogo brigali, marveč samo za dober avtomobil. Bil sem v tako dobrem razpoloženju, da bi bil kar najraje izrazil željo po kakšnem incidentu s kačaki. To bi se jim bili obrazi še bolj potegnili. Pa tako hudomušen le nisem hotel biti, ker si kačaškega napada pač tudi sam nisem prav nič želel. Okraden sem bil itak že v Slavoniji in ne bi hotel biti še oropan v južni Srbiji, če ne bi se zgodilo še kaj hujšega. Zato pa na poti tudi nihče ni zabavljal zoper postopanje oblasti proti kačakom, marveč so vsi sopotniki z izredno prijaznostjo, ki sem se ji divil, pozdravljali vojaške straže ob cesti, z menoj vred seveda. Vendar moram pripomniti, da jc mene vodila pri tem vse-kako še druga misel, nada, da bi videl in spoznal med stražo kakega Slovenca, če ne med orožniki, pa vsaj med vojaškimi stražniki. Saj je med 24. pp. v Mitrovici mnogo Slovenccv. Če se mi je zdelo, da ima kateri stražnik slovensko fiziogno-mijo, sem dregnil najbližnjega tovariša, kažoč; Ta-le bo pa Slovenec! P* drdrali smo z avtomobilom tako bliskovito, da ni .bilo mogoče presojati, če sem imel prav.
rali 15 let trohneti in rjaveti kdo ve kje, ker jih država ne sme spraviti v promet in poraba Ali pa so hoteli gospodje iz Nemčije naročene vagone predati pod roko na Grško s posredovanjem ali pa brez posredovanja »bednega deteta« Radeta.
—	Po sestanku bivših vojakov na Brezjah 31. avgusta. Po celi Sloveniji se pohvalno govori o njem. Povsod pričakujejo velike koristi od njega in odbora, ki naj bi deloval za izvršitev blagih sklepov. Brez razlike politične pripadnosti obsojajo neosnovan napad »Domovine« in »Slov. Naroda« na idealne sklicatelje in krasno uspeli sestanek, ki je imel najblažje, vzvišene namene. Tudi med Hrvati se zbuja zanimanje za take sestanke oziroma organizacije z dobrodelnimi cilji. — Šele tretji dan po sestanku je došla brzojavka zaslužnega borca za invalide, dr. Ježa iz Bel-grada: Mrtvi so nam zdravim prinesli življenje in svobodo. Trudite se, da nam bo spomin nanje svet in lep v dobri preskrbi invalidov in sirot.
—	Pomiloščenje. Ob priliki rojstnega dne prestolonaslednika Petra dne 6. sept. podpiše kralj zopet precej obsežno pomiloščenje raznih kaznencev. To pomiloščenje bo več ali manj splošnega značaja.
—	Ivan Meštrovič odpotuje v Ameriko. V Belgrad je dospel kipar Ivan Meštrovič, ki namerava odpotovati v Ameriko, kjer bo razstavil svoja dela.
—	Pozor občinski uradi. Po raznih krajih Slovenije se klati brezposelni pekovski pomočnik Jurij Slojanovič iz Vas od Bosne nove in jemlje na račun domovinske občine polne predujme za povratek v domovino. Mož je slepar in je pobegnil od doma iz strahu pred zaporom, v katerega je bil obsojen radi tatvine. Občine naj mu ne dajejo nobenih potnih podpor. Na ta način se potepajo po Sloveniji še Ivan Belič iz Vašmana pri Belgradu, Josip Fakin iz Kala in Muštafa Nožič, bivši učiteljiščnik iz Mostarja. Ni tudi izključeno, da imajo ti postopači še kaj težjega na vesli.
—	Ukraden junec. Posestniku Antonu Koželju v Radečah je bil ukraden iz zaklenjenega hleva temnosiv dveletni juncc z lepimi navzgor obrnjenimi rogovi, do 300 kg težak in 5000 Din vreden.
—	Pobegnili so: Iz bolnišnice v Čupriji Pavel Dragutinovič iz Bigrenice, kjer je bil vsled odloka sodišča priprt, kot osumljenec radi raznih hudodelstev. Begunec je znan dc-lomržnež in nevaren človek. Sumijo, da je pobegnil preko Hrvaške v Slovenijo. — Iz La-zarevca je pobegnil italijanski begunec Mura-ga Josip Josipov Efismo. — Od svojih staršev v Azani v Srbiji je pobegnila 2oletna Darinka Begovič.
—	Razne tatvino in vlomi. Rudarju Rudolfu Kolesi na Lokah pri Trbovljah je ukradel sostanovalec Andrej Markelj iz zakljenje-nega kovčka 1500 Din vredno obleko, več druge obleke, klobuk, škornje in nekaj drugih potrebščin v skupni vrednosti do 3000 Din in je neznano kam pobegnil. — Brezposelni hlapce, nevaren potepuh Franc Guštin, doma iz Modraž pri Mariboru, je ukradel sedlarskemu pomočniku Feliksu Fekonji v Radohovi par norih čevljev iz pasjega usnja, vrednih 250 Din, njegovemu tovarišu Bračiču pa 20 Din vredno ogledalo, in je tudi neznano kam pobegnil. — Dne 27. avg. ponoči je bilo vlomljeno v trgovino Hinka Humra v Moravčah. Tatovi so napravili dober plen. Odnesli so 20 m »Ripsc-blaga, 70 m raznobarvnega ševijota, 40 m sukna, 45 m klota, 70 m kontenine, po 10 kosov moških srajc in spodnjih hlač in več kosov raznega galanterijskega blaga, tako da cenijo skupno škodo do 30.000 Din. — V Mokronogu je bilo vlomljeno v mesnico gostilničarja in mesarja Antona Šlajpaha. Tat je od-
nesel 100 bankovcev po !00 Din in nekaj drobiža, svinjsko pleče in nekaj klobas, iz gostilne pa 200 Diu, 3 srebrne tolarje po 5 kron, 2 zlata prstana, 4 zlate uhane, 2 srebrni uri, ena s 15 kamni in srebrno verižico. — Iz gostilniške sobe Ivana Petriča v Borovnici sta bila ukradena dva zavoja manufaklurnega blaga, vredna 10.000 Din. Blago je bilo last krošnjarja Marka Popoviča in Marka Vladiča iz Lešča. En zavoj blaga so našli drugi dan kakih 500 korakov od Petričevo hiše, kjer ga je tat odvrgel, ker ga najbrže ni mogel več nesti. Tatvino je izvršil neki tujec iz Primor-ja, ki je tisto noč tam prenočeval in se je zjutraj prav po francosko poslovil, seveda tudi brez obračuna. — Na kolodvoru v Sevnici ob Savi je bilo ukradeno pismonoši Jožetu Do-bavšku iz Boštanja črno pleskano kolo znamke »Diamant«, vredno 1200 Din.
—	Ukraden prešif. Posestnici Julijani Mlakarjevi v Cigonu pri Slovenski Bistrici so ukradli neznani tatovi čez 50 kg težkega pre-šiča bele barve. Zaklali so ga kar v hlevu in niso pustili razun krvave mlakuže nobene sledi za seboj.
—	Z lastno krvjo so oblili mize, pri kato-rik so popivali. To se ni zgodilo samo enkrat, ampak neštetokrat, ker ljudje v pitju ne poznajo nobene mejo. Ko bi čitali »Prerod«, bi gotovo spregledali in se poboljšali. Eno številko Usta dobi vsakdo brezplačno na ogled. Upravništvo »Preroda«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
—	Vsem, ki se jim mudi na državni kolodvor v Ljubljani, morejo še mimogredo skočiti v prodajalno na Gosposvetski cesti (nasproti protestantovske cerkve, poleg Papiro-graiije), kjer je na razpolago bogata zaloga šolskih ia pisarniških potrebščin, šolskih knjig, tiskovin, razglednic, papirja, učnih slik, kipov, devocionalij itd. — K. T. D. v Ljubljani.
Razstava. Ne pqzabite si ogledati razstavo manufakturno veletrgovine »Oblačilnica« v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti št 7. Prvovrstno blago, zmerne cone. Razstava je odprta 7. in 8. sept. od 8,—12. ure dop in od 2.-5. ure pop. Manufakturno blago se kupi najbolje pri »Oblačilnici«.
Opozorilo. Več tisoč parov čevljev (ostankov posameznih vzorcev) tovaren , *PEKO« se prodajajo do vštetega 20. t. m. po znatno znižani ceni samo v trgovini Aleksandrova cesta štev. 1, na kar se cenj. občinstvo vljudno opozarja.
š Dekanijskim uradom. — Ravnateljstvo zdravilišča v Rogaški Slatini prosi vse veleč, dekanijske urade, ako tega še niso storili, naj vsa imena čč. gg. duhovnikov - eksescitantov takoj prijavijo prečastitemu škofijstvu v Mariboru, da bo isto moglo vse omenjene gospode ravnateljstvu naznaniti vsaj do 15. t. m. Ravnateljstvo želi, da bodo gg. duhovniki v vsakem oziru zadovoljni.
š Sklepne birme v lavantinski škofiji. Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu — v župniji, ki jo je po pridelitvi iz sekovske škofije to-pot prvič obiskal naš vladika g. dr. Karlin
—	je sprejelo v nedeljo 162 otrok zakrament sv. birme. Dne 7. t. m. bo še birma v Mežici, S. na Polzeli, 9. pri Sv. Petru v Sav. dolini, 10. v Žalcu, 11. v Grižah, 13. v Galiciji, 14. na Teharjih, 16. pri Sv. Martinu na Vurbergu, 17. v Kamnici pri Mariboru, 18. pri Sv. Barbari pri Vurbergu, 20. pri Sv. Križu pri Mariboru, 21. pri Sv. Petru niže Maribora, 23. pri Sv. Marjeti ob Pesnici, 29. v Selnici ob Dravi in 30. pri Zgornji Sv. Kungoti.
š Duhovniške vesti. Gospod Fr. H r a -s t e 1 j je prestavljen iz Dobrne kot IL korni vikar v Maribor. V Dobrno je prestavljen kot kaplan g. Alojzij Vrhnjak iz Braslovč.
—	Na župnijo Buče v kozjanski dekaniji je bil zadnjo nedoijo inštaliran tamošnji pro-vizor g. Miloš Turk. — K jesenskim župnijskim izpitom se jo priglasilo 8 kandidatov.
s »Nova Doba« in dr. Kukovcc. Vsa omejenost naših »demokratov«, ki so valjajo v prahu prod vsemogočnim Žerjavom in njegovim vrhovnim muftijein Pribičevičem, se razodeva iz »Nove Dobe«, ki je sicer objavila resen in pametau nasvet dr. Kukov-ca vsem naprcdnjakoin, vendar sedaj izjavlja, da »da predstavlja dotični članek uje-govo osebno mnenje, katerega si uredništvo z objavo ni osvojilo.« S tem ni samo povedano, da se celjski demokrati boje Žerjava: oni so celo proti temu, da si drzne človek, »ki stoji žo dolga lota v prvih vrstah borcev naše smeri«, samostojno misliti. Demokrati čvekajo ob vsaki priliki o »svobodi mišljenja«, kaj radi zagovarjajo »demokratično načolo svobodno diskusije«, sedaj pa, ko jim je dr. Kukovcc ponudil priliko za interesanten idejni dvoboj, nočejo pri »Jutru«, »Taboru« in »Novi Dobi« ničesar slišati o kaki stvarni razpravi. Dr. Kukovcc naj le bo pomirjen: Žerjavovci mu bodo promptno ostali dolžni odgovora.
š Tridesetletnico obstanka proslavi 14. septembra Bralno društvo v Gornji Radgoni. Cerkveni slavnostni govor Ima ustanovitelj društva mil. g. kanonik in stolni župnik Franc Moravec. Na društveni proslavi pa govori narodni poslanec Fr. Zebot. Na slavnost so povabljena društva iz Slov. kovic, Murskega polja in tudi sosedni Prek-murcL
S Hudo neurje s točo je dne 1. septem* bra uničilo viuogrado in vse pridelke v se-, verozapadnem dolu Slov. gorio (Sv. Uj— Sveoiue) in na Slivniškem Pohorju. Točo ja padlo toliko, da jo hribovje nad Slivnico in Hočami še drugi dan bilo pokrilo z belo ledeno odejo. Ubogi viničarji in posestniki obupujejo.
š Dve nesreči. Pred par dnevi se je vra« čal na vozu iz Brezna ob Dravi proti Lehnu posestnik in novi župan g. Volmajer. V »Lehniškem grabnu« jo stopil v temi iz voza in je pri tem padel v 7 metrov globok' jarek. Mož si je hrbtenico tako poškodoval« da mu je spodnji del telesa popolnoma"ohromel. Malo upanja je, da bi še okreval, -i Istega večera se je vračal ptujskogorskl župnik g. Franc Zagoršak na vozu iz Pra-gerskega na Ptujsko goro. Medpotoma je naletel na cigansko taborišče ob cesti, kjer je gorelo več ognjev. Konji so se splašili, zdirjali, voz se je preobrnil in g. Zagoršak je1-padel tako nesrečno, da si jo zlomil desno roko dvakrat, levo pa enkrat v rami.
PROŠNJA VSEM VERNIM PREBIVAt-CEM LJUBLJANE.
Dne 7. in 8. septembra o priliki pok svečenja cerkve na Rakovniku bo v Ljubljani Marijanski kongres v proslavo Mate-re-device-Marije. Ob tej priliki bo prišlo v Ljubljano mnogo tisočev ljudstva iz cele Slovenije, a tudi vnanji slovanski in drugi gostje. Vljudno prosimo prebivalstvo ljub-* ljansko, naj v teh dnevih stori, kar in kakor je navadno ob velikih in slovesnih' shodih v Ljubljani, da namreč okrasi svoje hiše z zastavami. Kongres je strogo verska prireditev v proslavo One, do katere je slovenski narod gojil vedno veliko vdanost in češčenje. Zato vabimo vse ljubljansko prebivalstvo brez razlike strank, naj so kongresa udeležuje. Vabilo s programom vred je bilo doposlano vsem ljubljanskim dnevnikom. Na slavnostni akademiji ob sklepu kongresa bosta govorila tudi dva zastopnika pravoslavne cerkve, srbske in ruske. Odložimo tiste dneve vse, kar nas razdvaja, in pokažimo, da je še kaj, v čemer moremo biti vsi pozitivno verni Slovenci edini. In to je pred vsem udanost do božje in vsega krščanstva Matere.
Pripravljalni odbor.
* *
lj Slovanski gostje v Ljubljani. Včeraj popoldne je prišlo v Ljubljano večje število akademikov iz Češke, iz Lužic, iz Poljske, iz Bele Rusije, iz Bolgarije in iz raznih delov naše države, da se udeleže »prvega vse-> slovanskega kongresa agrarnega dijastva« v Ljubljani. Goste je pozdravil na kolodvoru veliki župan g. Šporn, v imenu češko vlade. pa čohoslovaški generalni konzul g. dr. Otokar Beneš. Za pozdrave so so zahvaljevali gostje vsak v svojem jeziku. Oddelek dravske divizijske godbe jo pod vodstvom g. kapelnika Čerina zasviral pri dohodu in odhodu gostov po eno slovansko koračnico. Številno občinstvo je slovanske goste navdušeno pozdravljalo. Posebno pozornost ie vzbujal bivši bolgarski minister Obov. Po pozdravnih govorih so se gostje odpeljali v, svoja prenočišča.
lj Vstopnico in besedilo za Mnrijin Orat-torij, pri katerem bo »Ljubljana-;: pela 17 najznačilnejših slovenskih Marijinih pesmi v nedeljo, dne 7. septembra ob 8. uri zvečer v ljubljanski stolnici, se dobivajo v Unionovi trafiki do nedelje opoldne. V nedeljo popolr dne in zvečer pred koncertom se bodo pa dobivale pri cerkvenem vhodu-
lj Železniškim uslužbencem, ki imajo žene »provizijonistinje« iz tobačne tovarne, pa niso do sedaj prejemali rodbinskih doklad za žene, sporočamo, da se vrši dne 6. septembra ob 7. uri zvečer v Rokodelskem domu (Ko-menskoga ulica 12) sestanek, na katerem bo poročal izvoijoni zaupnik, v koliko je zadeva rešena. Pridejo nuj tudi prizadeti bivše južne železnice, ki jim je bila odtegnjena rodbinska doklada zaradi nepravilnega tolmačenja zakona.
lj Vabijo sc vsi starši, kateri imajo v III. realni gimnaziji v višjih razredih otro-ko na sestanek v gostilni pri Mraku. Rimska cesta ob 8. uri zvečer.
lj Žalostna useda delavske družine. Z ozirom na notico pod tem naslovom v »Slovencu« z dne 24. maja t. 1. smo prejeli: Ker sem se šele pred kratkim vrnila iz bolnišnice, vas prosim, g. urednik, da objavite v pojasnilo te-le ugotovitve: Poročilo Vašega drugega informatorja ni istinito. V moji družini gospodari že poldrugo leto bolezen, radi katere je mož izgubil službo. Od bolniške blagajne je dobival podporo le iz usmiljenja, ker ni bil od delodajavke pravilno priglašen. Ni mi prijetno v javnosti razpravljati o podporah delodajavke mojemu možu, resnici na ljubo pa moram ugotoviti, da ga ni podpirala, ko je v njeni službi obolel, da pa mu je odpovedala službo in izplačala šest tedensko odpravnino, hranila ga jc pa samo štiri ledne, dasi je bila hrana del njegovega zaslužka. O svoječasni obljubi za malo pokojnino pa ni niti govora, ker je pred štirimi leti njegov dobri gospodar umrl. Kar se pa tiče šikaniranja hišnega lastnika. pa najjasneje govore sodni akti, h ka-
Stran %
SCO VENEC, iJn« K. septembra 1924.
Stev. 203,
terih je razvidoo, da sem bila v vseh slučajih izzvana jaz ln je sodišče tudi v vseh slučajih meni v prilog razsodilo. Saina cedo leto bolna na revmatizmu a težko obolelim možem in detetom sem z nočnim delom pošteno preživljala svojo družino. — Z odličnim spoštovanjem Ana Ž e r o v n i k.
lj Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo januarja 1924 zastavljenih predmetov 11. t m. ob 3. popoldne.
lj Porotna obravnava profi Jerančiču je določena za to porotno zasedanje in se vrši v pondeljek dne 15. septembra dopoldne.
lj Vandalizem. Neznani pobalini so vlomili predsnočnjem v meteorologično opazovalnico v »Zvezdic. Razbili so šipo in pokvarili vremenski registrirni aparat.
lj Tat na živinskem sejmu. Na sejmišču pri klavnici je privezal kmet iz okolice svojega vola k drevesu in je odšel s sinom malo pogledat v mesto. Ko sta se vrnila čez poldrugo uro sejmarja zopet na sejmišče, je vol izginil. Predrzno tatvino sta izvršila najbrže dva tatova, izmed katerih je eden pazil, drugi pa je odpeljal vola. Vol je bil okrog 500 kg težak.
lj Razne tatvine. Iz nezaklenjene sobe v hiši na Cesti na južno železnico je bil ukraden livarju Josipu Štravsu rjav dežni plašč, .vreden 400 Din. — Mizarskemu mojstru Luki "Aličiču je bil ukraden na glavnem kolodvoru zavitek, v katerem je imel nekaj obleke in jedil. — V šišenskem vrhu so obsekali trije na •videz znani dečki 4 borova drevesa za en m visoko, tako da ima lastnica Marija Babniko-ya okrog 500 Din škode. — Na prijavo poslovodje tvrdke »Slograd« je bil aretiran delavec Ivan Rebolj iz Rašice nad Gameljnami, ker je pokradel tvrdki za več tisoč kron žeb-Ijev.
lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo prijavljenih 25 ovadb in sicer: radi kaljenja nočnega miru 4, radi prestopka cestno-policijske-ga reda 9, radi pasjega kontumaca 2, radi lahke telesne poškodbe 3, radi poškodbe tuje lastnine 1, radi izgreda 1 in radi streljanja 1. — Aretirali so 4 osebe in sicer radi beračenja, postopanja, vlačuganja in radi trpinčenja živali.
L Marijanski Kongres
/ od 6. do 8. septembra t. 1.
PRIHOD CERKVENIH KNEZOV.
Za kardinala C a g 1 i e r a je dala železniška uprava na razpolago poseben vlak. V soboto predpoldne gre kardinalu naproti posebna deputacija, ki ga bo pozdravila na dr-! žavni meji ter ga potem spremljala do Ljubljane, kamor prispe vlak ob ;14.59. Na postaji pozdravi kardinala škof z duhovščino ter zastopniki vlade, mesta in vojaške oblasti. Kardinal bo stanoval na Rakovniku.
Apostolski nuncij, nadškof Pellegri-n e 11 i, pride z brzoviakom iz Belgrada ob %11. Na kolodvoru ga pozdravi škof in zastopstvo odbora »Marijanskega kongresa«. Na to se odpelje v škofijsko palačo, kjer ostane te
dni gost g. knezoškoia.
* * *
Posebni vlak 8. sept. zjutraj iz Kranja odide ob 7. uri in ostane v Šiški ob 8. uri.
Voznih listkov, s katerimi se pripeljete na kongres, ne smete oddati v Ljubljani. Pri izhodu pokažete le listek in izkaznico, v Ljubljani daste izkaznico žigosat (pri vsakem zborovanju, na zbirališču za obhod, v pisarni škof. dvorca spodaj itd.) in se z njo ter z listkom od domače postaje do Ljubljane peljete do 10. sept. enkrat nazaj.
Skrbite, da naši posebni vlaki ne bodo prazni! Ker so za nas namenjeni, se vozimo Z njimi.
Vsi, ki ste iz enega kraja, držite se skupaj in upoštevajte točno program na izkaznici. Iz kolodvora hitro ven, da ne bo gnječe in nesreče. Zapomnite si svoj vlak in njegov vozni red.
Pazite na denar. Kdor kaj najde, naj odda / pisarni (v škofiji poleg stolnice); kdor je izgubil kaj, naj tja gre naznanit.
Reditelje ubogajte.
Ljubljančani, pridite dostojno počastit prihod kardinala (sobota ob 3. uri pop.) in apostol, nuncija (sobota 10.40 dop.). Bodite prijazni do gostov, okrasite na čast kongresu hiše z zastavami. Oglejte si okrašene cerkve.
Gostilničarji, postrezite gostom tako, da ne bo mogel nihče zabavljati čez vas.
Ljubljanske Marijine družbe, ki niso župnijske, se zbirajo in gredo v sprevodu bodisi v okviru svoje župnije, ali pa med družbami z dežele.
Reditelji za Mar. kongres ste vabljeni na
razgovor danes (petek) zvečer ob 8. uri v Jug. tiskarno IL Tam dobite tiskana navodila in spored.
Starši, pripravite čimveč belooblečenih deklic za obhod 8. sept.
Narodne noše se zbero 8. sept- ob 1. uri v Gosposki ulici bliže oltarja, poleg belih deklic.
Informacije o kongresu dobite v pisarni (škofija spodaj desno).
Opozarjamo na Macbetha v drami v soboto ob 8. uri zvečer in. Marijin oratorij v stolnici ob uri zvečer v nedeljo.
Spominske podobice Matere vedne pomoči, v dvojni obliki, s posvetilno molitvijo, se bodo prodajale ob kongresu pri vseh mestnih cerkvah. Podobice so krasen izdelek Jugoslovanske tiskarne. Besedilo poevetilne molitve je nenavadno iskreno, kratko pa miselno bogato.
Spominska pesnitev (Silvin Sardenko) je pravkar izšla v elegantni, drobni knjižici. Pesnitev opeva Marijine prednosti v sedmerih slavospevih. Pesnik je na lep in jasen način izrazil, kar učita vera in veda o Mariji. Slavnostna knjižica, ki je opremljena z umetniškimi risbami (Iv. Pengov mL), stane 10 Din.
Ob sklepa kongresa se bo pri Akademiji po tej pesnitvi poklonila mladina Materi Mariji. Sedem nastopov — sedem slavospevov. Prvi slavospev iz vrst srednješolske mladine: Miloš Stare; drugi iz vrst šolskih deklet: Julka Breznik; tretji iz vrst Marijinih družb eni c: Zaža Pegan; četrti iz zavoda sv. Stanislava: Alojz Hija; peti slavospev izreče zastopnik Orlovstva: Jožef Potokar; šesti slavospev zastopnica O r-lištva: P. Melihar; sedmi slavospev v imenu akademikov: Ivan Pengov. Poklonitev prične in sklene: Pavla Pompe. Spev Slovencev — himno Marijinega kongresa — deklamuje učiteljiščnica Vera Brejc.
Za Akademijo v Unionn ob sklepu kongresa se izdajajo posebni sporedi v petek in soboto v Jugoslovanski knjigarni, v nedeljo in pondeljek pa v trafiki v Unionu.
Biser v nizu Marijinih slovesnosti pa bodi skupno sv. obhajilo naše mladine. Upi našega naroda morajo vzcveteti ob tabernaklju. • • •
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi svoje člane, vsa bratska društva in sploh rokodelce, da se udeležimo posvetitve Mariji in sprevoda na Rakovnik skupno pod društveno zastavo. Zberemo se v pondeljek, 8. septembra, na praznik. Marijinega rojstva ob 1. uri v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št 12, odkoder gremo na določeni nam prostor nasproti realke, kjer se uvrstimo v sprevod;
i Cerkveni vestnik.
c Dve razstavi. Razstava cerkvenih para-mentov bratovščine sv. Rešnjega Telesa je od
6.	do 10. septembra v AlojzijevišČu, Poljanska cesta št 4.-I. nadstr. — Bosenski odbor ima svojo razstavo tudi v AlojzijevišČu in sicer o pritličju, leva Priporočamo obisk obeh razstav. V prvi vidimo, kaj stori krščanska ljubezen za ubožne cerkve domače škofije, druga nam priča, da ima naše ljudstvo radodarno srce tudi za misijonske kraje. Razstava bra-tovščhie sv. Rešnjega Telesa kaže obenem lep napredek domače cerkvene umetnosti.
c Evharisfičen kongres na Trsatu. Tozadevno že objavljeno poročilo izpopolnjujemo.
7.	t. m. bo imel škof dr. Jos. Srebrnič govor za može, na Mali šmaren pa bo imel pentifi-kalno sv. mašo, in sicer v staroslovenskem jeziku. Zato se tudi škof dr. Srebrnič ni mogel odzvati povabilu na marijanski kongres v Ljubljani. Poleg krškega škofa bo imel pri shodu na Trsatu sveto pravilo tudi škof dr. Mileta.
Orlovski vestnik.
VSEM ODSEKOM!
Vse člane orlovskih odsekov pozivamo, da se predvsem udeleže v civilu z znaki: a) v nedeljo:
!. Skupnega sv. obhajila v Križankah ob 6. uri zjutraj.
2.	Versko prosvetnega zborovanja v Uiu-ohu ob 10. uri.
3.	Stanovskega zborovanja pri frančiškanih ob 4. uri popoldne.
b) v ponedeljek:
il. Zborovanja za može in mladeniče v Ljudskem domu ob 10. mi dopoldne.
2.	Slavnostnega obhoda ob 2. uri popoldne od Križank na Rakovnik.
3.	Akademije ob 8. uri v Unionu.
Slavnostnega sprevoda ob priliki Marijanskega kongresa se udeleže člani odsekov šentpeterske, dvorske in ježenske srenje ter odseki Šent Vid I. in II. in Dravlje v krojih. Odseki, ki imajo zastave (4), naj se udeleže z zastavami. — Zbirališče ob 1. uri na Valvazorjevem trgu. — Vsi ostali člani naj se udeleže sprevoda in vseh slavnosti v civilu t eri. znaki. — Okrožni predsednik.
Zagorska orlovska srenja proslavi v nedeljo dne 7. t. m. pri g. Aloziju Loger v Hrastniku svoj orlovski dan. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu ter bo celodnevna. Dopoldan ob 10. uri sv. maša, popoldne ob 3. uri telovadba in prosta zabava s srečo-lovom. Polovična vožnja dovoljena. Slav. občinstvu kakor tudi br. odsekom se priporočamo za mnogobrojen obisk. Pripomniti je, da so razne govorice, ki jih trosijo nasprotniki orlovstva med ljudstvo, češ, da prireditev ni dovoljena in podobno, izmišljene in brez podlage.
Svilene trikot JUMPERJE
od 180 Din naprej NUDI TVRDKA
F. in In GORIČAR, »Pri Ivanki«
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. M < ;
Prosveta. v
pr Spored sa Marijin Oratorij kaže med skladatelji dva moža, ki pesmi, ki so z njiju imeni označene, gotovo nista zložila. Prvi je Matija Kaetelic, ki je bil kanonik v Novem mestu in je leta 1678. izdal * »Bra-tovskih bukvicah sv. rožnega venca« in med drugimi natisnil tudi dve per.mi, ki ju bo »Ljubljana« pela v nedeljo zvečer v ljubljanski stolnici. Kastelic napevov za omenjene pesmi ni sam zložil, ampak samo natisnil, kakor je to svoj čas jasno dokazal dr. Čer in. Ker pa sta izšli v njegovi knjižici, zato je ostalo pri pesmih tudi njegovo ime. Drugi mož je Luka Dolinar. — On ima v svojih zbirkah natisnjeno staro, imenitno >Za Bogom«, ki je pa gotovo starejša kot Dolinar. Ta skladba je prav značivna za tisto dobo, ko so imeli pri nas posebne vrste pesmi — na Gorenjskem med Kranjem in Kamnikom so jim rekli »cigavnice« — ki so jih godci z go-alimi v cerkvah spremljali, jih na gosli »ci-gali«. Bila je do novejših časov pri ljudstvu morda najslavnejša Marijina pesem, silno razširjena. Kako je bila priljubljena, kaže to, da je imela skoro vsaka župnija posebno inačico — varianto — te pesmi, tako da so jo skoraj v vsakem kraju dnigače peli. Ker bi bila izbira med temi inačicami težka, se je »Ljubljana odločila za napev, kakor ga je zapisal Dolinar; Foersterjeva Cecilija, se zdi, je z napevom nekoliko samovoljno postopala. Tudi harmonije so v bistvu ostale Dolinarjeve, vendar pa eo zaradi gibkejšega teka izpopolnjene z menjalnimi in prehajalnimi notami, da se značaj godalne glasbe tako jasneje pokaže.
pr Razstava češke moderne umetnosti. Narodna galerija priredi danes ob 5. popoldne vodstvo v Jakopičevem paviljonu; vodi dr. France Štele.
pr Francoski dramatiki in Dunaj. Dunajska gledališka publika se v zadnjem času zavzema za francosko dramo. Sacha Guitry, Paul Claudel in Paul Geraldy so že dobri znanci. Sedaj bodo vprizorili v Modernem gledališču Louis Verneuil-ovo trodejansko veseloigro »Ma cousine de Varsovie« (Sestrična iz Varšave).
Narodno gledišče.
Petek, dne 5. septembra: Gorenjski slavček. Sobota, dne 6. septembra: Macbeth (Stolna dijaška kongregacija). Nedelja, dne 7. septembra: Prodana nevesta.
Gostovanje tenorista Jiranoka iz Prage. Ponedeljek, 8. septembra: Carjeva nevesta (prvi nastop ge. Thierry-Kavčnikove). Torek, 9. septembra: Poslovilni koncert režiserja Sevastjanova. Četrtek, dne 11. septembra: Evgenij Onjegin: Gostovanje tenorista Jiraneka iz Prage.
Koncert Vasilija Sevastjanova. Bivši režiser nase opere g. Vasilij Sevastjanov se poslavlja od Ljubljane in priredi v torek, dne 9. t m. ob pol 8. zvečer v opernem gledališču koncert, na katerem sodelujejo skoro vsi naši operni solisti. Vstopnice za ta koncert se dobivajo od danes naprej pri dnevni blagajni.
Gospa Vilma Thierrr-Kavfnikova v Carjevi nevesti. V ponedeljek, dne 8. t m. nastopi zopet v naši operi odlična umetnica gospa Vilma Thierry-Kavčnikova ter poje vlogo Ljubaše. Ta veledramalična vloga se brez dvoma izvrstno prilaga njenemu mogočnemu glasu in gospa bo podala v njej prav gotovo prvovrstno kreacijo. Umetnico pozdravljamo 7, prav odkritosrčnim veseljem pri njenem zopetnem nastopu v naši operi. Ga. Thierry-Kavčnikova bo sodelovala v sezoni 1924—25 kot stalni gost.
Drevi se poje v operi > Gorenjski slavček« povodom kongresa vseslovanske agrarne omladine. Opera se poje v isti zasedbi kakor pri zadnjih dveh vprizoritvah, samo vlogo Ni-non je prevzela mesto obolele Smolenske ga. Korenjakova. Prvo učenko pa poje ga. Ribi-čeva. Predstavo posetijo vsi zunanji gostje kongresa, ki so došli iz raznih držav v Ljubljano. Vabimo pa tudi domače udeležence in občinstvo za poset te predstave, za katero so vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. — V nedeljo, dne 7. t. m. gostuje v operi tenorist g. Jiranek, ki je bil dosedaj angažiran v Olomucu in ki je v majniku nastopal z velikimi uspehi ob priliki gostovanja češke opere na Dunaju. V Ljubljani nastopi v dveh vlogah in sicer poje v nedeljo Janka iz »Prodane neveste«, tekom prihodnjega tedna pa nastopi tudi v operi »Ognjegin«.
Poziv gledališkim abonentom. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljaui vljudno opozarja vse abonente lanske sezone, da so jim lanski sedeži na razpolago samo do vštevši sobote dne 6. t. m. ter prosi vse abonente, ki reflektirajo na abonma v sezoni 1924/25 in na lanska mesta, da se sigurno do sobote prijavijo v veži dramskega gledališča od 9.—12. ure dopoldne in od 3.-5. ure popoldne. Abonma se plača v šestih obrokih, prvi obrok ob podpisu prijave.
Naznanila.
Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS Stari trg 2/1. prosi, da se danes ob štirih sigurno udeleži seje sosveta čim največ zastopnikov vseh različnih strok radi revizije uredbe o razvrstitvi. Pripominjamo, da sia zakon in uredba o draginjskih dokla- { dali že pregledana. Odbor.
Dijaški vestnik. ^
d Na rednem občnem zbora K. M- K. A. »Panonija« dne 22. avgusta 1924 je bil izvo*
ljen sledeči odbor: Marjan Stupica, cand. far* predsednik; Jože Leskovar, cand. iur,, podpredsednik; Jože Preac, cand. phiL, tajmkj Milko Bedjanič, stud. med.< blagajnik; Berta Leskovar, cand. iur., gospodar in knjižničar, d Ustanovni občni zbor DCKD (Društva celjskih kat. dijakov) se vrši v nedeljo dne 14. septembra v vrtni dvorani hotela >BeIi vol« ob 9. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Sprejetje društvenih pravil. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. Na ustanovni občni zbor so vabljeni vsi, ki se zanimajo za nag dijaški pokret.
d Ljubljančani! V torak 9. septembra ob 10. uri dopoldne je občni zbor ljubljanske podružnice SDZ v Ljudskem domu s sledečim sporedom: 1. Otvoritev. 2. Branje zapisnika. 3. Poročila. 4. Reorganizacija 5. Volitve. 6. Slučajnosti. Za člane udeležba obvezna! w Odbor.
šolski vestnik.
Ravnateljstvo III. drž. realne gimnazije
(Bethovnova ulica) nam poroča, da ostanejo tudi zanaprej na tem zavodu vsi višji razredi (V. do VIII.), in sicer s slovenskim učnim jezikom.
Pričetek šole na drž. moškem učiteljišču v Mariboru. Zaradi zrelostnih izpitov; se preloži vpisovanje gojencev v letnike na dan 13. septembra od 9.—11. ure. Vpisovanje učencev v vadnico pa se vrši dne 9. septembra. — Ravnateljstvo.
Turistika ln šport.
Turistovski klub »Skala« podružnica Jesenice razvije svoj klubov prapor dne 7. t. m. na vrhu Triglava. Spored: ob 10. uri dop. sv. maša za pok. tov. dr. Klement Juga na Kredarici. Ob 11.30 dop. razvitje pri »Aljaževem stolpu«. Sodeluje godbeni in pevski kvartet. Skupni odhod v soboto zvečer t j. 6. t m. z vlakom z Jesenic, ob 17.35 do Mojstrane, nato skozi Kot do Krei darice. — Odbor.	1
Prvenstvo Jugoslavije. — nirija : SAŠK (Sarajevo), V nedeljo 7. t. m. se vrši na športnem prostoru Ilirje kot ena zaključnih tekem za nogometno prvenstvo Jugoslavije tekma med prvakoma ljubljanskega in sarajevskega podsaveza, Ilirijo in sarajev. amaterskim ŠK. Zmagovalec tekmuje v drugem kolu z zmago* valcem v tekmi Hajduk : Gradjanski ŠK, ki se igra 7. t. m. v Splitu, premagani pa izpada iz nadaljnega tekmovanja za državno prven-c stvo. Finale se vrši 12. oktobra v Zagrebu* SAŠK, protivnik Ilirije in finalist v lanskem državnem prvenstvu je znan kot- eno najbolj borbenih moštev Jugoslavije, ki goji jako efekten, tudi v tehničnem oziru visokostoječ nogomet. 17. p. m. je dosegel proti Gradjan-skemu ŠK v prijateljski tekmi rezultat .1 : 2. V internacionalnih tekmah je dosegel baS SAŠK jako lepe, večinoma zmagovite rezultate. Ilirija, o kateri se v zadnjih tekmah ni moglo reči, da se nahaja v dobri formi, bo stala v nedeljo torej pred jako težko nalogo. Moštvo se vsekakor vestno pripravlja na to važno srečanje ter bo gotovo zastavilo vse moči, da doseže zmagovit rezultat ln ostane še naprej v konkurenci za prvenstvo Jugoslavije. — SAŠK gostuje v Ljubljani tudi na praznik 8. t. m. Tokrat nastopi proti reprfr-zentaciji Ljubljanskega nogometnega podsaveza, ki se pripravlja na tekmo za pokal N. V. kralja Aleksandra, katero mora absolvirati 3,4. t. m. proti reprezentanci zagrebškega ali osiječkega podsaveza. Sestavo našega podsa-veznega teama objavimo prihodnje dni. Sigurno je momentano postava obrambnega tria Miklavčič (Ilirija), Barlovič (Rapid)* Wagner (Maribor) ter halfov Zupančič Gab. in Zupančič Lado (Ilirija), medtem ko je sestava napadalne vrste še negotova. — Pred-prodaja vstopnic za prvenstveno tekmo se vrši v soboto in nedeljo pri tvrdki J. Goreč.
Finalna tekma juniorskega turnirja Ilirija : Primorje se vrši vsled odločbe nogometnega podsaveza ponovno v nedeljo 7. t. m. ob 10. uri dop. na igrišču Primorja ob Dunajski cesti. Prvo tekmo dne 15. p. m. je kakor znano dobila Ilirija v razmerju 4 : 2.
KOLESARSKA DIRKA
TEZNO PRI MARIBORU
7. IN 8. SEPTEMBRA 1924 r«C
Po svetu. ■■wmf
—	Volivni izgledi prezidenta Coolldgea.
Poizkusno glasovanje ni izpadlo bogvekako dobro za Coolidgea. Predsednik Coolidge jo dobil 8000 glasov, La Folette 7000 in Davi® 2000 glasov.
—	Oživljene ckseelence. »Die Stunde« poroča: V političnih krogih se govori, da se bo glasil oficielni naslov avstrijskih ministrov — »Ekscelenca«. To radi ugleda...
—	Japonski skavti na Dunaju. Te "dni je prispelo na Dunaj 18 skavtov pod vodstvom mojstra Ikebe. Prišli so v svrho študija srednjeevropskih razmer.
—	Novi župan v Brnu. Novo izvoljeni občinski svet v Brnu je izvolil za župana narodnega socialista dr. Mačka«.
Gospodarstvo.
Anton Pev« ' i	,
Velesejem In kmetijstva.
V. Razstava kmetijskih proizvodov.
Glasom časopisnih vesti se je sprožil načrt, da se letos oktobra priredi na sejmišču sadna razstava, ki bi dobro organizirana nudila najlepšo priliko za prodajo sadja doma in v inozemstvo. Po mojem mnenju ima taka razstava v oktobru v Ljubljani pač poučen, sicer pa le lokalno trgovski pomen. — Ce hočemo s sadjem v inozemstvo, je treba sadje razstaviti na podobnih prireditvah v inozemstvu. Blaga je dovolj tudi po svetu, in treba ga je v inozemstvo ponujati, — kar z ozirom na stroške pač more riskirati vele-trgovec-izvozničar ali velike zadružne organizacije, ne pa posamezni sadjar-producent. Umestno bi pa bilo, da prihaja sadje, čeprav le zgodnje na velesejm oziroma na razstavo ▼ kmetijskem paviljonu; velesejm kot prireditev velikega stila bodo bolj in bolj po-seoali tudi inozemci, — kar se o majhnih sadjarskih razstavah ne more trditi, — se bodo seznanili z našim sadjem in z našimi dobavnimi tvrdkami in bo na ta način prišlo do trgovskih zvez. Za sadje bi bile poleg Anglije najboljše odjemalke skandinavsko države (Danska, Norveška, švedska), s katerimi pa mi trgujemo zaenkrat le potom CeSkoslovaške in Nemčije in smo jim bolj ali manj popolnoma neznana dežela.
Izmed mlekarskih izdelkov najdemo na velesejmu leto za letom več sira, — toda lo y kvalitetah, ki kolikortoliko zadovoljujejo domačine, inozemec pa bi jih uvrstil med odmeček. Vendar leži v mlekarstvu vsa bodočnost slovenskega kmeta, večina naših mlekarskih izdelkov bo morala tekom let prihajati na inozemske trge kot kvalitetno blago — v interesu našega mlekarstva bi zato bilo, da bi razni trgovci s sirom ostali doma in pustili velesejm pri miru, ako si za to priliko ne znajo nabaviti boljšega blaga. I£Ljub temu pa bi bila potrebna redna vsakoletna razstava naših mlekarskih izdelkov, 06-le sira, marveč tudi presnega maslo, onega, zaenkrat sicer redkega kvalitetnega blaga, ki more zadovoljiti tudi inozomske posetnike velesejma. Za bodočnost jc potrebno, da Inozemstvo pozna stanje našega mlekarstva z za nas trgovsko ugodne strani. Posameznim mlekarnam pač kaže udeležiti se razstav, ne pa velesejmov kot takih, ker se z direktno trgovino navadno ne pečajo. 55 ustanovitvijo drž. mlekarske šolo so bo povprečna kakovost naših mlekarskih izdelkov hitro znatno izboljšala, — dotlej pa ne
ka&mo rajše nič kakor slabo blago.
» •
Industrijski in trgovski krogi so podprli in dali pobudo za prvo razstavo kmetijstva r širšem delokrogu. — Kmetijski krogi naj to ustanovo sedaj razvijejo v nekaj umetniškega na zunaj in modernega na znotraj, kjer bo kmetovalec našel praktičnega pouka in primorjalne vzpodbudo k napredku, na drngi strani pa priliko, da naveže trgovske stike z najboljšimi odjemalci za svoje proizvode. Delo pri tem decentralizi-rajmo po specijalnih kmetijskih panogah, v vsaki je podrobnega dela čez glavo. Apol na kmetijski del naroda bo gmotno olajšal
Hagarin si n.
Roman. Paul Keller. — F. G.
(Dalje.)	53
»Nikoli Vas pač ne bom več vid al, ljubeznivi, dobri ljudje,« je mislil sam pri sebi.
Vlak je drdral v bližajočo se noč.
22. poglavje.
Ko so vozili drva, si je zvinil Robert palec na levi roki. Dr. Friedlieb ga je zdravil. In nekoč, ko je bila zraven tudi gospa Kristina, pravi Robertu:
»V Spodnji vasi stanuje stari Hellmich. Njegova žena zna masirati — mahati pravijo pri nas. Pojdite tja in naj Vam vsak dan prst malo masira. Dobri ljudje so to.«
' n-i >ravi Robert, »vem.« r mi poznale?«
sem šel z njima iz mesta in ne-koi	ledal s tovarišem Schulzejein
ske	Pela sta.«
prikima.
, prav dobra sta. Tam Vam bo
tiga
ibort odšel, sta se doktor in žena i !	nolče gledala.
V aša Kristina:
i to naredil? Zakaj si ga poslal ,ii u očetu in stari materi?«
j da! Starčka sta zelo zapuščena.«
. vVli,'i hočeš odkriti?«
I • i napol obrne.
v ' i - Borim se še sam s seboj. Glej,	večkrat se mi zdi, kot da de-
lair.o ■	ivico, ker ne pokažemo god-
cu poti	Tvojega očeta delamo to —
real T<	nich in žena sta stara! Vsak
prva začetna dela in redno vzpodbujanje od . strani specijalistov bo usposobilo kmeta za umno odbiranje materijala za razstave. Ustvarimo nekaj trajnega v prid slovenskega kmetijstva. Dal Bog!
• • •
g Poravnave. Uvede se poravnalno postopanje o imovini Antona Gorška, mizarja v Laškem; dalje o imovini Karola Polenika, mesarja in najemnika gostilne pri Tirolcu, Guštanj; istotako o imovini Ivana Arka, trgovca v Sodražici.
g Vpisi in izbrisi t trgovinskem registru. Vpisala se je v trgovinski register tvrdka Scbonskjr & Loebl, družba z o. z. v Mariboru, tovarna in barvalnica prediv in tkanin. — Daljo »Slavija«, mednarodna trgovinska delniška družba, podružnica Maribor. — Istotako trgovina z mešanim blagom Ferman & Vajdič, Slovenska Bistrica. — Izbrisala pa tvrdka »Carinsko posredništvo in tpedioija »Promet« A. Toroš & A. Marič Maribor.«
g Likvidacije. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Slovenski Bistrici, r. z. z o. z. je prešla v likvidacijo.
g Izjava finančnega ministra. Kakor smo že poročali v telefonskem poročilu iz Belgra-da, je podal finančni minister dr. Mehmed Spaho o dvigu dinarja sledečo izjavo: »Dvig dinarja je popolnoma upravičen in naraven, ker se je ravnokar začela izvozna sezona, in ker v zvezi z njo prihajajo velike množine tujih plačilnih sredstev v državo. Poleg tega je vplivala na kurz dinarja tudi ugodna bilanca naše zunanje trgovine, ki izkazuje stalno izboljšanje. Flnnnčno ministrstvo po Narodni banki na naših borzah sploh ni interveniralo. Dvig dinarja je končni rezultat navedenih dejstev in se giblje približno v mojah, za katere smo vedeli.
g Naš Izvoz lesa. V juliju t. 1. Je znašal izvoz stavbnega lesa 11.599 ton (v juniju t L samo 103.786 ton) v vrednosti 177.5 milijonov dinarjev (v juniju t 1. za 174.9 milijonov dinarjev). Največ je kupila lesa Italija (za 134.J milijonov dinarjev), potem ogrska (za 9.1 milijonov) in Francija (za 6.6 milijonov). Lesa za kurjavo je bilo izvoženega v juliju letos 60.500 ton v vrednosti ,18.9 milijonov dinarjev in sicer v Ogrsko za 9.9 milijonov, v Italijo za 6.9 milijonov in v Švico za 1.4 milijonov dinarjev.
g Naš izvoz jajc v juliju 4.1 V juliju t. 1. jo znašal izvoz jajc iz naše države 1864 ton (v juniju 1790 ton) v vrednosti 41.6 milijonov dinarjev (v juniju 48.3 milijonov dinarjev). Jajca so Se bila izvožena največ V Švico (za 23.9 milijonov dinarjev), Avstrijo (za 8.9 milijonov dinarjev) in v Italijo (za 4 in pol milijona dinarjev).
g Produkcija tobaka v Južni Srbiji. Po oficijelnih podatkih poljedelskega ministrstva bo letošnja produkcija tobaka v južni Srbiji dala 12.500 ton v vrednosti poldruge milijarde dinarjev.
g Mednarodni vzorčni velescmenj v Pragi. Kakor znano, se bo jeseiftki vzorčni velesejem v Pragi vršil od 21. do 28. septembra t. 1. Interesenti se opozarjajo, da velesejmske legitimacije opravičujejo posetnike k 50 odst. popustu na vseh državnih železnicah kraljevine SHS in 33 odst. popustu na drž. železnicah ČSR pri vožnji tja in nazaj. Legitimacije služijo tudi namesto rednega čsl. vizuma ter
dan lahko ležeta v grob. In če Robert pozneje zve, da sta bila to stari oče in stara mati in da smo mi to vedeli, da mu pa nismo tega povedali zaradi hišo, nam ne bo tega nikdar odpustil. In prav ima. Nekaj dragocenega jemljemo s tem njemu in starima. Mene to že dolgo teži!«
»Mene tudi!« pravi žalostno Kristina. »O tem sem govorila tudi z Gottliebom Peukerjem. Tudi on se muči s tem. Rekel pa je: Stara dva sta zdaj srečna in mirna; čo bosta pa slišala, da je edina hči tako — tako ob poti-—«
>Tega ne bi mogla seveda nikdar pozabiti«, seže doktor razburjeni ženi v besedo. »To je res.«
Nekolikokrat gre po sobi sem in tja.
»Toda, Kristina, nekaj hudega si morata vendar misliti, da ni več hčere. Ker jima ni dala v dolgih, dolgih letih nobenega glasu, je mogoče vendar samo dvojna razlaga: mrtva ali pokvarjena! In kolikor poznam Hellmicha in njegovo ženo, jima je ljubše ,mrtva'.«
»Ne tako — ne! Tega ne more nobena žena, nobena mati prenesti. To je pregroz-no! Si bosta že kako razložila, da je umrla v bolnišnici ali kaj podobnega, kar je vendar bolj človeško. Saj sta mirna in se lahko smeji ta in pojeta. Ce bosta slišala to, se ne bosta več smejala in ne pela.«
»Četudi imata vnuka! To je res, Kristina, to jo res! Bolje je tako! Ta strašna misel bi jima to malo življenja zagrenila in prikrajšala I Tako mora vse ostati, ka-. kor jo. Tolaži me malo že to, če gre Robert včasih k njima.«
»In če pride s tem na dan? Ce jima pove, da se piše v resnici Ilollmich kakor onadva, če jima razloži usodo svoje matere —<
dajejo pravico na prost vstop na velesejem in v vse paviljone, kakor tudi na razstavo Zveze &1. mest, lovski in ribarski sejem itd. Legitimacije izdaja za ceno 20 dinarjev Češkoslovaški konzulat v Ljubljani, Zveza za tujski promet v Sloveniji in Aloma Co. v Ljubljani.
g Italijanski izvoz. Kakor poročajo iz Rima, je italijanski izvoz v prvi polovici t. 1. za 1 milijardo 800 milijonov lir večji kakor izvoz v istem razdobju lanskega leta.
g Belgijsko posojilo r New Yorkn. Iz Bruslja poročajo, da se je belgijski vladi posrečilo plasirati na newyorSkem tržišču posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev.
g Nemško - francoska pogodba o kaliju. Med francoskimi in nemškimi producenti kalija je bila sklenjena pogodba o razdelitvi oskrbovanja severnoameriških Združenih držav. Ta pogodba je veljavna tri leta. Francoski producenti bodo krili 37 in pol odstotka vseh severnoameriških potreb kalija, nemški pa 62 in pol odstotka. Sodnega sulfata bo Ameriki dobavila Nemčija 68.8 odstotkov. Francija pa 31.2 Cene so fiksirali na 27 dolarjev za tono 80 odstotkov kalija. Ravnotako si bodo Francozi in Nemci vodili skupno propagando za razpečavanje kalija, katero stroški se bodo po sporazumu razdelili na obe pogodbeni stranici.
Borzna poročila.
Dne 4. septembra 1924.
LJUBLJANSKA BORZA:
Vrednostni papirji: Vojna odškodnina 115, Celjska posojilnica d. d. Celje 200, Ljubljanska Kreditna banka Ljubljana 225, Merkantilna banka Kočevje 118—122, Prva hrvatska štedionica Zagreb 917, Slavenska banka Zagreb 105 (ponudba), Strojno tovarno in livarne Ljubljana 150—165, Trboveljska premogokopna družba Ljubljana 480—500, Združeno papirnice Vevče 123—130,	kom. zadolžntce Kranjske deželne banke 93.
Produkti:
Les: deske 20 mm III., fco meja 560— 570 (zaklj. 560); trami lepo merkant. tesani, fco moja 415; trami 8-3—11-12, 4—10 m, fco štajer. postaja 830; remeljnl 4-8, fco moja 710; drva bukova, žamanci, fco Ljubljana, za 100 kg 23—25 (zaklj. 23); drva bukova, suha, 1 m dolž., fco nakladalna postaja 27.50; oglje Ia, vihino, fco moja 122-50.
Žito in poljski pridelki: pšenica domača, par. Ljubljana 395; pšeniča bačka, fco Bačka postaja 365; pšenica bačka, par. gorenjska postaja 415; pšenica slavonska 75-76, par. Ljubljana 405; koruza zobata, par. Ljubljana 340; koruza nova, umotno sušena, dobava oktobra, par. Ljubljana 290; oves slavonski prompt. 330; oves bačkl, par. Ljubljana 335; suhe gobo po kakovosti 46—52; la-neno seme, par. Ljubljana 675; krompir, suh, zdrav, prov. Slov, za 100 kg 120; čebula, fco štajerska postaja 140.
Stročnice, sadje: fižol beli bačkl, btto za ntto, feo Ljubljana v vrečah 510; fižol beli bački, rtnfusa, par. Ljubljana 480; jabolka, obrana, fco nakladal, postaja, za 100 kilogramov 150.
Seno, slama: seno I a, sladko, prešano, fco Ljubljana, za 100 kg 75.
Vino; vino belo, dolenjsko, hrvatsko, štajersko, po vzorcu fco nakladal, postaja, Za 100 litrov 645.
»Tega ne bo pripovedoval! Nikoli več ni niti besedice o tem izpregovoril. In ker smo molčali vsi, kar nas je takrat slišalo, ni nihče v vasi zvedel niti besedice, celo tvoja mati ne.«
»Mislim, da je materi znano!«
Doktor jo presenečeno pogleda.
>Za gotovo tega ne ve, menim, sluti pa in se boji. Zato je tako — tako —«
»Tako nesramna! Imenujmo to kar s pravim imenom!«
^Viljem, ženska je!«
»Da! In ženska ni ženski nikdar pravična. Kajti ženska more vse, velikodušna pa ne more biti. S tem nočem žaliti tebe, Kristina, ali tvojo mater. Za njo je v tem neko opravičilo.«
Kristina molči. Ve, da bi zastonj ugovarjala in je slutila, da ima prav. Njene misli se vrnejo k Robertu in njegovemu staremu očetu in stari materi.
»In če se vendar spoznajo?«
»Potem se pa naj zgodi to v božjem Imenu! Mi tega ne moremo spremeniti, samo čakajmo, kako se bo razvilo.«
s • •
Prijazna svetiljka stoji v svetlorumeni lepoti na mizi Hellmichovega stanovanja; zlžto se leskeče na starkinem šivanju; široko in prijetno obseva možu veliko, že stokrat prebrano knjigo o vojski. Do peči sega, kjer se njena mirna, stalna svetloba umakno plapoiajočetnu, nagajivemu, pošastnemu igranju ognja v peči.
In ko je bilo proti šesti uri zvečer, se prebudi koder Iz opoldanskega spanja; vidi, da gori v peči, in sklene, na gorkem dalje dremati. Toda prostor pod klopjo pri peči je zasedla že snežnobela mačka. Zato nežno zarentači in ji pomoli prijazno pro-
ZAGREBŠKA BORZA.
VreduostnJ papirji: Hrvatska oskompt-na banka, Zagreb 119—120, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 62, Hrv. sveopca krod. banka, Zagreb 122, Jugoslavenska banka, Zagreb 110—113, Prvu hrvatska štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb 105, Srpska banka, Zagreb 138—139, Dioničko društvo za cksploataciju drva, Zagreb 110, Hrv. slav. d. d. za industrijo šečera, Osijek 975—985, Narodna šumska industrija, Zagreb 75, Slavonija 85.5—87, Trboveljska pre-mogokopua družba, Ljubljana 480—500, Združene papirnico Vevčo 123—135, Vojna odškodnina 117—120, 1% drž. invest. posojilo 63,
Devize in valute.
(V oklepaju tečaji z dne 3. sept. 1924.)
Italija 3.3120-3.3420 (3.38—314150), London 338.50—341.50 (313.55—346.55), Newyorlc /4.95—75.95 (76.16—77.16), Pariz 4.0450-4.0950 (4.15—4.20), Praga 2.2530—2.28.10 (2.2895— 2.3195), Dunaj 0.1061—0.1081 (0.1070—0.1090), Curih 14.2450—14.3450 Z(14.4550—14.5550), efekt dolarji 75 (bi.).
Vse tuje devize in valute dalje padajo. Naš dinar je dosegel v Curihu 7 centimov.
NOVOSADSKA BORZA
Pšenica Diu 355-360, koruza Din 285-290, debeli otrobi Din 205, tendenca mlačna.
CURISKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 3. sept.)
Belgrad 7,— (6.95), Budimpešta 0.006950 (0.096975), Berlin 1.2650 (1.2650), Italija 23.35 (23.50), Loudon 23.52 (23.82), Newyork 537 (531.25), Pariz 28.25 (28.70), Praga 15.90 (15.95), Dunaj 0.007490 (0.0075), Bukarešt 2.7450 (2.65), Sofija 3.85 (3.85).
DUNAJSKA BORZA.
Efekti: Živnostenska banka 385.500, Al-pine 148.000, Greinitz 800.000, Kranjska industrijska družba 434.000, Trboveljska družba 170.000, Levkam 105.000, Jugoslovanska banka 543.000, Hrvatsko-slav. deželna hip. banka 175.000, Slavonija 77.
PRAŠKA BORZA.
Lira 149.50, Zagrob 45.0o, Pariz 189.25; London 152.15, Newyork 33.95.
Na vagone razpošilja
mmiim JM0LKA
kakor tudi jabolka za prešanje KMETIJSKO KONSUMNO DRUŠTVO V ŠMARJE p. Jelšah".
njjolfo nižjih razr. sprej-Mljčmu meni na hrano in stan. Naslov v upravi žt 5313
Meblovano SOBO
z dvema posteljama, po moi« nosti v sredini mesta, iščeta gospodični za 1. oktober. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »MIRNI«.	5310
Sprejme se pridna in vestna
prodajalka S?"
voditi trgovino s papirjem in
knjigami v večjem kraju na deželi. Nastop takoj. - Ponudbe pod »Knjigarna/5320« na upravo »Slovenca«.
seč črno tačico. Toda samo zaspano, prav nejevoljno ga pogleda in se stegne še bolj na dolgo in široko. Presenečen zaradi takega vedenja stoji koder še nekaj minut molče. Ko pa uvidi v pametni glavici, da ne opravi nič, se splazi žalosten nazaj na prejšnje ležišče. Zazeha so mu, kot bi zastokal, in zapre zopet oči pod dolgo, voli nato dlako. Kanarček, ki ima že zakrita kletko, sliši vzdih velikega, črnega prijatelja, po katerem hrbtu se večkrat sprehaja, mu zažvrgoli še prav nalahno kratek pozdrav in zaspi.
Ura odbije in premakne kazalec v novci
uro.
»Nekdo prihaja«, se oglasi žena prisluškujoče.
Mož se obrne in oba gledata napeto proti vratom.
Robert Hellmich vstopi.
Nekaj trenutkov postoji pri vratih. Stara dva sedita in ga gledata.
Kaj so godi?
Pove, kaj bi rad, in se večkrat zagovori v zadregi. Toda mož in žena mu stopita nasproti, ga povabita k svetli, prijazni mizi, sedita pri njem in kramljajo.
Cuj uro, ali niso to tuji udarci? Ali ne gre tiho kot v sanjah? Ali ne poje jesenski veter mirneje okrog hiše? Ali ne teče dež zunaj čisto tiho po šipah kot po oknih hiše, ki se joka od sreče in veselja? Kot daritve beli prameni se vije dim iz koče proti nebu. V jesenskem vetru in dežju so odpre visoko oblak in dve mili zvezdi zreta na majhno hišo, v kateri sedita stara človeka pri mladem možu.
Ne poznajo so in govore o navadnih rečeh. Nič ne vedo o veliki skrivnosti, ki jih vežo. Pa vendar neki žarek prehaja 7. dušo na dušo in daje njihovim srcem mir in zadovoljnost; da so srečni, čo so skupaj.
Dijakinjidijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Lepa soba. - Dovolj hrane. - Gosposvetska c. 12/1.
STANOVANJE s hrano
iščem za realca I. razr. pri profes. ali učiteljski družini. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »štev. 1/5302«.
VAJENCA
ra čevlfarsko obrt sprejmem pod ugodnimi pogoji. - Ivan KRANJC, čevljarski mojster, Sp. šiška. Vodnikova cesta 4.
Klavir
zelo dobro ohranjen, lep, močan, ganeč glas, firme Tomo-sciiek, Dunaj. Posebno primeren za društveni dom. Cena 7000 Din, naprodaj. Naslov pove uprava lista pod št. 5307
Koniski GNOJ, več voz, naprodaj. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 5305.
Vinske SODE
po zelo ugodni ceniš zelo dobro ohranjene v velikosti od 300-1800 litrov, PRODAJA KRALJ v Ormožu. 5299
Vzgojiteljica
se sprejme k 2 fantkoma, katera obiskujeta I. in II. razr. ljudske šole. Pogoj: znanje slov. in nem. jezika. Vpoko-jene učiteljice imajo prednost. Ponudbe pod šifro: »Vzgojiteljica« štev. 5292 na upravo.
dijaških stanovanj za dijake in dijakinje se dobijo pri ge. LIKAR, Poljanska cesta 87, »Vila Bergman«.	5321
Pls. stroj s?0- K
pove uprava pod štev. 5304.
Službe išče SfS
venščine, nem. in srbohrv. v govoru in pisavi ter cirilice. Najraje kot pisarniška moč ali pa skladiščnik pri večji tvrdki. Nastop takoj ali 15. t. m. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Pisarna« št. 5290.
Trgovina
23 LETNI MLADENIČ
išče službe, zmožen pis. del. Ker pa je brez sredstev in se ne more preživljati, sprejme vsako delo, tudi samo za par dni. - Cenj. ponudbe na upravo lista "pod »TREZEN«.
z meš. bla-„	gom se vza-
me v najem za daljšo dobo ali poznejši nakup. Event. se pristopi kot KOMPANJON ali poslovodja s kavcijo. — Ponudbe pod »PRILIKA« št. 5322 na upravo »Slovenca«.
BAKER, MED,
________ PAKFONG,
ROTGUSS, mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah, l^o robo pošljemo. - »BUTONIA«, Zagreb, Horvačanska cesta 29, telefon 2261._5208
2 dijaka popolno oskrbo. - Kongresni trg št. 3/11.
kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka
E. Vajda, čakovec
Dobro ohranjeno SPALNO POHIŠTVO ceno naprodaj. -Kje, pove uprava pod št. 5312
Prodam hišo
in 242 a gozda na Bohinjski Beli. Hiša je pripravna za obrtnika, z velikim prostorom za delavnico. Cena 90.000 Din - ALOJZIJ PETERNELJ, Kandija - Novo mesto. 5213
Zlatarski vajenec
se takoj sprejme. — LUD. ČERNČ, Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3.	5165
aacaHBHBBiaaBBB
NA TEŽO
prvovrstne kakovosti v vonju vijolice, šmarnice, vrinice itd. 10 gramov brez steklenice po 8 Din. Parfume v cevkah brez alkohola, torej čisto rožno olje po 10 Din. Parfume v prahu, priporočljivo za parfumiranjc perila, pisem, papirja in slič-no. V vonju orhideje v vrečici po 6 Din, tropični mak v škat-ljici po 10 Din.
barve, črnila, lake, kit, emajle. iopiSo in zajamčeno čisti lirneS najboljše kakovosti nudi
družba z o. z.
Ma?3i«or LJubljana Novi SasS
podružnica	centrala	skladišče
Tovarne
Ljubljana — Medvode.
GRADSKO POGLAVARSTVO V SARAJEVU priredi s sodelovanjem vseh obrtno-trgovskih institucij dne 21., 22. in 23. septembra t. 1.
veliki sarajevski sejem
za živino in z živalskimi izdelki.
Od občine grada Sarajeva, štev. 22.376 od 31. jul. 1924.
NA TEŽO
prvovrstne kakovosti, 50 gramov brez steklen, po 10 Din, v steklenicah po 15 in 25 Din.
Toaletno milo
pristni franc. izdelek znamke »Berlin« po 8 Din, kopalno »Gady« po 8 Din. Velika izbira drugih znamk toaletnega mila svetovnega slovesa, kakor: Elida, Kiclhauser, Calde-rara, Lohse, Kaloderma, Ray itd. Najboljše brivsko milo v kockali in slebričih. Brivski čopiči. - Raznovrstno drugo parfumerijsko blago, toaletne potrebščine ter potrebščine za maskiranje priporoča
ParliMije „STRM0LI"
Ljubljana, Pod Trančo 1. BBHBHGSiaBBBSnl
kemično čiščeno, za pernice in blazine, kg Din 60.— Belo gosje perje, skubljeno, kg Din 200.—, prima beli puh, kg Din 400.—, razpošilja po povzetju
Josip Brozovič
ZAGREB, Boškovičeva ulica št 18. Lastna tvornica perja
SosiiKarjl, pozor!
Prima ogrske in dom. SALAME, polnomasten trapistov-ski SIR kakor tudi POLE-MENDOLEC prve vrste nudi
i. Buzzolšni
na in ZAJUTRKO VALNICA,
LJUBLJANA, Lingerjeva ulica.	4153
DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
Vedno velika izbera vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las z «L'Oreal Hene«, tudi v modn. barvah.
M. Podkrajšek
irizer za dame in gospode. Sv. Petra cesta 32.
OocHhenllkS, pozor!
Priporočam svojo veliko zalogo Šolskih lu solo vloliD, gitar, citer, vijol, čel, lokov, etui, velike in male bobne, pristne turško in kineške činele, vsa godala za tam-buraSka društva. — Raznovrstna lesena in pločevinasta godala v najčistejši Izdelavi in glasu, po najnižjih cenah. Posamezne dele in strune za vsa godaln. Lastna izvršitev pločevinastih godal. — Popravila se izvrše točno in strokovno.
Vaclav Schramm, CeSje.
ibssii •
fotfhrtti velesejem v Frankfrt ob Meni |
sa vrši od 21» do 27. septembra t. B.
Interesenti dobe Izkaznice kakor tudi navodila zastonj pri
Hamburg - Amerika Liniji, generaln. zastopstvo
Telefon 24—98. ZAGREB, Cesta B Št. 3. Telefon 24—98.
Imeiiiel|l Izkaznice dobe nemški vizum za polovično takso In imajo dostop v vse naprave In Izložbene prostore vele-sejma brez vsakega doplačila.
'SEtSš?" Isi-.iJiU-^tJi | rrg fu" ar—■——c»i■ .i J
Veletrgovci dežel, pridelkov
naj vprašajo za naslov, kdo lahko dobavi v veliki množini KROMPIR, JABOLKA in SUHE GOBE v upravi lista pod štev. 5113.
Broj 3.062—1924.	5114
OGLAS.
Dana 9. septembra 1924 biti če u Petrijevcima (kod Oseka) godišnji vašar (sajam) sa svakovrstnom na izbor marvom a ujedno i robeni vašar.
Okolica je bogata sa stočarstvom, pa če i dogon biti velik, našto se trgovci upozoravaju.
Zeljeznički saobračaj iz Oseka za Petrijevce dneve u 7-, 16.25 in 19 sati, a iz Petrijevaca u Osek u 5.30., 9.05 in 1239.
Tovarna stanica blizu sajmišta. Željeznički voz Zagreb—Osek staje u Samatovci ujedno tovarna stanica i u Kravicama jedva 2'A km udaljeno od Petrijevaca.
POGLAVARSTVO OPČINE PETRIJEVCI, dne 12. avgusta 1924.
Pozor!	Pozor!
Priporoča se lofograf. atelje
KUNC FRANC
Ljubljana, Wolfova ulica ši 6. Prvi domači zavod za izdelovanje povečanih slik, slik za nagrobne spomenike, pokrajinskih razglednic, ter vršila v to stroko spadaj očih del.
Gospodinjo
DOBRO KUHARICO, išče samski gospod za Zagreb. -Ponudbe do sobote dopoldne na Aloma Company, Ljublj.
sprejmem na stan. in hrano. Kje, pove uprava št. 5309.
Sprejmem POSTREŽNICO,
pošteno in pridno za dopold. Naslov v upravi pod št. 5301.
Nagrado
onemu, ki mi preskrbi STANOVANJE 1-3 sob s kuhinjo. Ponudbe pod »Zakonci brez otrok« na upravo lista.
Lepo, brezplačno
stanovanje. .,
Potrti žalosti javljamo vest, da je danes, dne 3. septembra ob 3. popoldne za vedno zatisuil oči naš nepozabni stric, gospod
Martin Jeretin
okrajni tajnik v pokoju.
Pogreb pokojnika bo v petek popoldne ob štirih iz hiše žalosti na litijsko pokopališče.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v litijski cerkvi.
Preblagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Litija, dne 4. septembra 1924.
Žalujofe rodbine:
Turk, Flaninšek, Lllek, Trškan
Pletilka
v vseh delih dobro izvežba-na, se takoj sprejme. Naslov v upravi lista jiod št. 5271.
Sprejme so
UČENKA
v trgovino z mešanim blagom. Biti mora zdrava, poštenih, krščanskih starišev, najraje železničarja — ter zmožna za delo. Naslov v upravi pod številko 5112. ♦♦♦<!>♦♦« »»****«»<*««<>«««.<>*«♦
Eliiolro nižjih razredov mjdiVcI SPREJMEM na hrano in stanovanje; soba je lepo svetla in zračna, z električno razsvetljavo. Na-j slov v upravi pod štev. 5220.
' npLrlp zanesljivo in pri-UCIViC pravno, spreimem | k otrokom. — Elza SEVER, ! Ljubljana, Wolfova ulica 12.
KarlOTšha ceste št l.
Ustanovljena l. mi. VeChraž odlikovano.
Nai&oliši maferlias - Mmm glasovi - Kratek no-
bavni rok - Konkurenčne cene - HhtogoDrolne primanlce na vpogled vsakomur.
Zahtevajte cenihe in proračune!
Povodom ..Harllanskega Kongresa" oMSfHe naSo zvonarno. mer fco razsfavuenlh nad 40 zvonovln liodo na ogled razni
modeli.