91 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023), 91‒106 s uzana Todorović raba lekSikalnih romanizmov v SlovenSkih narečnih govorih SlovenSke iStre: primer dvo- in enojezičnih v aSi bertoki, pomjan in šared Cobiss : 1.01 https ://doi .org /10.3986/Jz.29.1.05 V raziskavi, ki se opira na terensko dialektološko gradivo, smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so stičnost, bližina ali oddaljenost slovanskega in romanskega jezikovnega območja vplivale na rabo romanizmov v izbranih slovenskih istrskih govorih. V kraju Bertoki, kjer živijo narečno italijansko in slovensko govoreči domačini, se namreč istrskoslovensko in istrskobeneško govorno območje prepletata, Šared predstavlja (na Izolskem) mejnik med romanskim in slovanskim jezikovnim svetom – severno od kraja obstaja le istrskobeneško narečje, vzhodno in jugozahodno pretežno le šavrinski in rižanski govori, Pomjan pa se nahaja v osrčju šavrinskega sveta in je znatno oddaljen od romanskega jezikovnega okolja. Ključne besede: slovenska Istra, narečna dvojezičnost in enojezičnost, romanizmi The Use of Romance Lexemes in Slovenian Dialects of Slovenian Istria: the Case of Bilingual and Monolingual Villages Bertoki, Pomjan, and Šared This research, based on dialect material collected in the field, examines the extent to which contact, proximity, or distance between the Slavic and Romance linguistic areas influences the use of Romance lexemes in selected dialects of Slovenian Istria. In the village of Bertoki, where Italian and Slovenian speakers live, the Istrian Slovenian and Istrian Venetian linguis- tic areas meet. Šared (near the town of Izola) represents a boundary between the Romance and Slavic linguistic worlds: to the north of the village there is only the Istrian Venetian dialect, and to the east and southwest only the Šavrini and Rižana subdialects. Pomjan is located in the heart of the Šavrini Hills and is quite far from the Romance linguistic world. Keywords: Slovenian Istria, dialect bilingualism, dialect monolingualism, Romance lexemes 1 uvod V slovenskem delu Istre obstajata dve narečji – slovensko istrsko narečje, ki ga delimo na šavrinsko in rižansko podnarečje (meja med njima poteka po črti Berto- Suzana Todorovič  Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta / Università del Litorale, Facoltà di studi educativi, Koper/Capodistria  suzana.todorovic@upr.si  (iD) https://orcid.org/0009-0009-5048-8933 Prva različica prispevka je bila predstavljena 22. 9. 2022 na 4. Slovenskem dialektološkem posvetu v Ljubljani. 92 Suzana Todorović  Raba leksikalnih romanizmov v slovenskih narečnih govorih ... ki–Marezige–Zazid), 1 in istrskobeneško narečje. 2 Istrani slovanskih korenin vsaj od 7. stoletja dalje v zaledju mest Koper, Izola in Piran gojijo svoje narečje, drugo – romanskega izvora – pa so v Istro prinesli Benečani po 10. stoletju. Pred njiho- vim prihodom je tu živeče romansko prebivalstvo govorilo istriotsko narečje, ki se je razvilo iz lokalne latinščine, prinesene v Istro v času romanizacije, ki se je začela leta 178–177 pr. n. št. Med omenjenima narečjema je vseskozi prihajalo do interferenc, a si kljub temu nikoli nista bili sociolingvistično enakovredni. Istrobeneščina je bila do konca druge svetovne vojne glavni jezik komunikacije vseh Istranov. Neromanski govorci so se v komunikaciji vedno prilagajali romansko govorečim meščanom, saj so bila mesta glavni trg za prodajo kmečkih pridelkov in drugih dobrin. Razis- kave (npr. Todorović 2016) kažejo, da je v istrobeneškem narečju neznatno število slovenizmov, obratno pa je besedišče slovenskih istrskih govorov prepojeno s šte- vilnimi romanskimi izposojenkami, med katerimi prevladujejo istrskobeneške (gl. Giljanović 2011). 2 predhodne raziSka ve o rabi romanizmov v dvo- in enojezičnih v aSeh SlovenSke iStre V dialektoloških raziskavah, ki smo jih opravili v več istrskih krajih (gl. Todorović 2015a; 2015b; 2017; 2018; 2021 idr.), smo opazili, da je v nekaterih istrskih vaseh raba romanizmov bodisi pogostejša bodisi je tam zaznati rabo izposojenk, ki jih v nekaterih drugih krajih ne poznajo oziroma ne uporabljajo. V pričujočem prispev- ku smo zato želeli osvetliti rabo romanizmov oz. njihovo odsotnost v vaseh, ki so si geografsko blizu. Pri raziskavi izhajamo iz dejstva, da v slovenskem delu Istre obstajajo narečno enojezični kraji, kot so Krkavče, Boršt, Dekani, Plavje, Koštabona, Sveti Peter, Padna, Rižana, Osp, Tinjan (slovensko istrsko narečje), Koper, Izola, Piran, Sečo- vlje, Strunjan (istrskobeneško narečje) idr., in narečno dvojezični kraji – Hrvatini, Kampel, Bertoki, Dragonja, Cerej in Premančan, v katerih domačini ohranjajo obe narečji. V narečno dvojezičnih krajih, kjer je bila interakcija med narodoma in narečjema intenzivnejša, način življenja in kulturni vzorci pa zelo podobni, je bilo tam živečim romanskim prebivalcem slovensko narečje bližje kot tistim iz mest, a kljub temu njihova dvojezičnost ni bila nikoli tako močno izražena kot pri sloven- skih sovaščanih (Todorović 2019: 21). 1 Gl. Todorović 2015a: 53. 2 Gl. Todorović 2016; IsJAsIS 1, 2 in 3. 93 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) 2.1 Raba romanizmov v Dragonji in v drugih vaseh Piranskega V dvojezičnem kraju Dragonja (po letu 1900 so nenaseljeni kraj poselili prebivalci iz Svetega Petra in beneško govoreči Istrani iz različnih krajev Istre) smo se spra- ševali (Todorović 2015a: 165–170), ali je neposredni stik govorcev dveh različnih narečij (istrskobeneškega in istrskoslovenskega) vplival na besedišče šavrinskega »šupetrskega« govora. Izbrano narečno izrazje, ki ga uporabljajo v Dragonji, smo primerjali s tistim, ki ga uporabljajo v treh sosednjih vaseh: Svetem Petru, Novi vasi nad Dragonjo in Padni. Analiza zbranega gradiva je pokazala, da prebivalci Dragonje uporabljajo romanske izposojenke, ki jih poznajo in uporabljajo tudi v ostalih treh šavrinskih vaseh piranskega podeželja, poleg takšnih romanizmov pa še izraze, ki jih uporabljajo samo dragonjski narečni govorci, in tiste, ki so sicer prisotni tudi v Novi vasi nad Dragonjo, Padni in Svetem Petru, a jih v omenjenih vaseh izgovarjajo z večjimi fonetičnimi prilagoditvami kot v vasi Dragonja, kjer je njihova fonetična podoba bliže tisti, ki jo imajo besede v narečju ali jeziku, iz katerega so prevzete. V nadaljevanju navajamo nekaj primerov romanizmov, ki jih najdemo samo v Dragonji, medtem ko v Novi vasi nad Dragonjo in Padni zanje govorci uporabljajo domače besede. Za pojem ‘soparica’ smo v Dragonji zapisali ˈšofiγo, v Svetem Petru soˈpara, v Novi vasi nad Dragonjo soˈpårca, v Padni sọˈpara; prim. istr. ben. ˈṡofeγo ‘sopa- rica’ (IsJAsIS 1: 42). Za izraz ‘cesta’ smo v Dragonji zapisali štradeˈreja, v Sve- tem Petru štədəˈreja, v Novi vasi nad Dragonjo štidəˈreja in ˈpot, v Padni γˈlana ˈpọt in štədəˈreja; prim. istr. ben. ṡtradaˈreja ‘cesta’ (IsJAsIS 1: 113). Za pojem ‘sapica’ smo v Dragonji zapisali ˈbava, v Svetem Petru ˈsapca, v Novi vasi nad Dragonjo ˈsapa in ˈsapca, v Padni ˈvẹtrić; prim. istr. ben. ˈbava ‘vetrič’ (IsJAsIS 1: 56). Za izraz ‘klepetati’ smo v Dragonji zapisali ˈćäkulät, v Svetem Petru kˈlepetät, v Novi vasi nad Dragonjo kˈlȧpȧtȧt, v Padni kˈlepetät; prim. istr. ben. ċakoˈlar ‘kle- petati, govoriti’ (IsJAsIS 1: 172). Za pojem ‘guba’ smo v Dragonji zapisali ˈruγa, v Svetem Petru sˈkərčena ˈkuža, v Novi vasi nad Dragonjo sˈkərčena ˈkuža, v Padni sˈkərpana ˈkuža; prim. istr. ben. ˈruγa ‘guba’ (IsJAsIS 1: 430). 2.2 Raba romanizmov na Škofijah in v Dekanih V dialektološki raziskavi na Škofijah in v Dekanih (Todorović 2017) smo opa- zili, da je raba romanizmov v škofijskem narečnem govoru bolj pogosta kot v dekanskem. To smo povezali s podatkom, da so bili Dekani kot samostojna občina v preteklosti v administrativnem pogledu samozadostni in posledično manj od- visni od Trsta in Kopra, kamor pa so vendarle hodili prodajat pridelke in delat, a pogosteje šele v petdesetih letih 20. stoletja, ko so Dekani izgubili status občine. Nasprotno so bili prebivalci Škofij veliko bolj odvisni od bližnjega Kopra in so- sednjega Trsta, ki so ju nekateri vsakodnevno obiskovali in tam usvajali italijansko 94 Suzana Todorović  Raba leksikalnih romanizmov v slovenskih narečnih govorih ... beneško narečje. Tudi lega vasi je pripomogla k temu, da so se tu ustalile številne romanske besede in postale sestavni del vaškega govora. Kontrastivna analiza škofijskega in dekanskega besedišča s področja običaji in institucije ter poklici (Todorović 2017: 202–204) je potrdila, da narečni govorci s Škofij uporabljajo več romanskih izposojenk kot Dekančani. Za nekatere izpo- sojenke z omenjenega semantičnega polja Dekančani uporabljajo domače besede (redko tudi romanske sopomenke), prebivalci Škofij pa ob romanski besedi redko uporabljajo tudi domače sopomenke. V nadaljevanju navajamo nekaj primerov. Za pojem ‘ulica’ v Dekanih uporabljajo domačo besedo ˈulca, na Škofijah pa romanski izraz kontˈrada in domačo besedo ˈulca; prim. istr. ben. kontˈrada ‘ulica’ (IsJAsIS 1: 127). Za pojem ‘mestno svetilo’ smo v Dekanih zapisali domačo besedo luč, na Škofijah pa romanizem ˈlampada; prim. knj. it. lampada ‘svetilka’. Za pojem ‘občina’ smo od Dekančanov slišali domačo besedo ˈopčina, od prebivalcev Škofij pa romansko besedo kaˈmun; prim. istr. ben. koˈmun ‘občina’ (IsJAsIS 1: 143). Za izraz ‘poljedelec, kmet’ v Dekanih uporabljajo domačo besedo χˈmet, na Škofijah pa roma- nizem kampaˈńọl in domačo besedo χmet; prim. istr. ben. kampaˈńọl ‘kmet’ (IsJAsIS 1: 284). Za pojem ‘pismo’ smo v Dekanih zabeležili domačo besedo ˈpismə, na Škofijah pa romanski izraz ˈliẹtera; prim. istr. ben. ˈlẹtera ‘pismo’ (IsJAsIS 1: 329). 3 metodologija Pri raziskavi smo izhajali iz domneve, da stičnost, bližina ali oddaljenost slo- vanskega in romanskega jezikovnega območja vplivajo na rabo romanizmov. V Bertokih se istrskoslovensko in istrskobeneško govorno območje stapljata, saj tu živijo narečno italijansko in slovensko govoreči domačini; Šared predstavlja (na Izolskem) mejnik med romanskim in slovanskim jezikovnim svetom – severno od kraja obstaja le istrskobeneško narečje, vzhodno in jugozahodno pa pretežno le šavrinski in rižanski govori; Pomjan se nahaja v osrčju šavrinskega sveta in je znatno oddaljen od romanskega jezikovnega okolja. Narečni korpus je bil pridobljen leta 2020 (Todorović 2021) z lastnimi teren- skimi raziskavami, pri katerih je sodelovalo petnajst informantov, ki že od rojstva živijo v rodnem kraju in se sporazumevajo v narečju. Pri raziskovanju smo se oprli na vprašalnico, ki vključuje 1525 pojmov, za namene pričujoče raziskave pa smo analizirali tri semantična polja – običaji in institucije; življenje, poroka in družina; ter sadje in zelenjava. V besedju iz omenjenih semantičnih polj smo iskali romanske izposojenke, ki se pojavljajo samo v narečno dvojezičnih Bertokih ali na Šaredu, ki predstavlja mejo med romanskim in slovanskim jezikovnim arealom, pri čemer izpostavljamo, da romanizme, ki smo jih evidentirali v vasi Pomjan, uporabljajo tudi v drugih istrskih krajih. 95 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) V vsakem razdelku smo za konkreten pojem izpostavili prevladujoči narečni leksem – domačega ali romanskega izvora – in leksem, ki smo ga zabeležili samo v Bertokih in/ali na Šaredu. Razširjenost prevladujočega narečnega leksema in njegovo morebitno prisotnost v govoru Bertokov in/ali Šareda smo preverjali s pomočjo dialektološkega korpusa, predstavljenega v knjigah Narečna raznolikost v okolici Kopra: Dekani, Hrvatini, Škofije (2017), Raznovrstnost narečnih govorov na Koprskem: Bertoki, Puče, Sveti Anton (2018) in Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre / Atlante linguistico istroveneto dell’Istria nordoccidentale (IsJAsIS) 1–3 (2019; 2020; 2022). V tem gradivu so bili dragoceni zlasti podatki za govora krajev Škofije (kjer smo s preliminarno raziskavo prav tako ugotavljali pogosto rabo romanizmov) in Dragonja, ki je narečno dvojezični kraj. Razširjenost prevladujočih narečnih leksemov in obenem neobstoj evidentiranih romanizmov iz Bertokov in/ali Šareda smo preverjali tudi v gradivu, zbranem v enojezičnih vaseh Puče in Sveti Anton, za kateri smo predvidevali, da je zastopanost romaniz- mov podobna kot na Pomjanu. Prvi vir izposoje smo določili s pomočjo treh zvezkov Istrskobeneškega jezi- kovnega atlasa severozahodne Istre / Atlante linguistico istroveneto dell’Istria nordoccidentale, slovarja koprskega narečnega govora (Dizionario storico frase- ologico etimologico del dialetto di Capodistria) in slovarja tržaške italijanščine (Grande dizionario del dialetto triestino), ki jih v etimoloških prikazih navajamo kot IsJAsIS 1 in 2 in 3, Manzini – Rocchi in Doria. 4 raba romanizmov v dvo- in enojezičnih v aSeh SlovenSke iStre 4.1 Običaji in institucije ‘pot, steza’ V govorih slovenske Istre prevladujeta narečna leksema sˈtaza in pot, le v Bertokih smo zapisali štraˈdiẹla; npr. na Pomjanu in Šaredu sˈtȧza (Todorović 2021: 97), v Dragonji sˈteza in pọt (IsJAsIS 1: 283), na Škofijah ˈpuot in sˈtəza (Todorović 2017: 101), v Pučah sˈtȧza in v Svetem Antonu sˈteza (Todorović 2018: 110). Bertoški izraz štraˈdiẹla je prevzet iz (bert.) istr. ben. ṡtraˈdela ‘potka’; prim. istr. ben. (Izola, Hrvatini) ṡtraˈdẹla (IsJAsIS 1: 283) in knj. it. stradella ‘potka’. ‘sprehod’ Za ta pojem govorci istrskega narečja uporabljajo večinoma samostalnik šˈpaš in glagol ˈχodẹt ‘hoditi’, le v Bertokih smo poleg izraza šˈpəš zapisali tudi pašeˈğata; npr. na Pomjanu in Šaredu šˈpȧš (Todorović 2021: 98), v Dragonji ˈχodẹt (glagol) ‘hoditi’ (IsJAsIS 1: 290), na Škofijah špoš (Todorović 2017: 101), v Pučah ˈχọdt in v Svetem Antonu ˈχȧdt (Todorović 2018: 111). 96 Suzana Todorović  Raba leksikalnih romanizmov v slovenskih narečnih govorih ... Bertoški izraz pašeˈğata je najverjetneje prevzet iz nekega istrskobeneškega govora; prim. tudi knj. it. passeggiata ‘sprehod’, govorci bertoške istrobeneščine za omenjeni pojem uporabljajo besedo kamiˈnada ‘hoja, sprehod’ (IsJAsIS 1: 290), v drugih istrskobeneških govorih poleg omenjenega prevladuje tudi narečni leksem ṡˈpaṡo, ki ga je sprejela večina slovenskih istrskih govorov (IsJAsIS 1: 290). ‘sprehajalna palica’ Za navedeno besedno zvezo šavrinski in rižanski govori poznajo večinoma izraz ˈpalca, le na Šaredu in v Dragonji smo poleg njega zapisali tudi bašˈtọn (IsJAsIS 1: 299); npr. v Bertokih in na Pomjanu ˈpalca, na Škofijah ˈpalčca 3 (Todorović 2017: 102), v Pučah ˈpålca, v Svetem Antonu ˈpalca (Todorović 2018: 112). Leksem je prevzet iz istr. ben. baṡˈtọn ‘palica’ (Izola, Bertoki) (IsJAsIS 1: 299); v drugih istr. ben. krajih prevladuje narečni leksem baγoˈlina (Manzini – Rocchi 10), ki ga beležimo v Kopru, Piranu, Hrvatinih, Strunjanu in Sečovljah (IsJAsIS 1: 299). Izraz baṡˈtọn govorci italijanskega narečja uporabljajo tudi za druge vrste palic, npr. ‘lesena palica za pranje perila; bergla’ (IsJAsIS 1: 299), zanj pa v slo- venskih istrskih govorih prevladuje narečni leksem ˈpalca. ‘kopališče, plaža’ V govorih slovenske Istre za omenjeni pojem govorci uporabljajo (domače) 4 gla- golske in samostalniške besedne zveze ter glagole, le v Bertokih smo zapisali ˈbańo; npr. na Pomjanu plȧc za pˈlavȧt ‘prostor za plavanje’, na Šaredu jet u ˈmurje ‘iti v morje’ (Todorović 2021: 98), v Dragonji se pˈlavät 5 ‘plavati’ (IsJAsIS 1: 300), na Škofijah se γren ˈkuọpat ‘grem se kopat’ (Todorović 2017: 102), v Pučah pˈlavat in v Svetem Antonu pˈlavȧt ‘plavati’ (Todorović 2018: 112). Bertoški izraz ˈbańo ustreza istr. ben. (Piran, Izola, Strunjan, Koper, Sečo- vlje) ˈbańo ‘kopališče; kopanje’ (IsJAsIS 1: 300); prim. tudi knj. it. fare il bagno ‘kopati se’. ‘inšpektor na tržnici’ Za obravnavani pojem šavrinski in rižanski govori poznajo izraze γˈardja raˈdićo 6 ter fiˈnanca in finacˈjer, le v Bertokih smo zapisali išpeˈtor (Todorović 2021: 99); npr. na Šaredu γˈardja de raˈdiči 7 (Todorović 2021: 99), na Škofijah γˈardja 3 Manjšalnica. 4 Razen na Pomjanu, kjer je besedna zveza sestavljena iz germanizma in domačih besed. 5 Dobesedno: plavati se. 6 Dobesedno: čuvaj radiča. 7 Le na Šaredu beležimo izvorno romansko besedno zvezo s predlogom de. 97 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) raˈdićo 8 (Todorović 2017: 103), v Dragonji fiˈnanca (IsJAsIS 1: 305), v Pučah financˈjer 9 in v Svetem Antonu faˈnancȧr (Todorović 2018: 110). Bertoški izraz išpeˈtor je prevzet iz istr. ben. iṡpeˈtọr, ṡpeˈtọr ‘inšpektor’ (Piran, Buje), prim. knj. it. ispettore ‘inšpektor’. V drugih istrskobeneških krajih, npr. v Strunjanu, Izoli, Bertokih in Sečovljah, prevladuje besedna zveza γˈardja de raˈdiči 10 ‘inšpektor na tržnici’ (IsJAsIS 1: 305). ‘prevarant’ V govorih slovenske Istre prevladuje narečni leksem sleˈpar, samo v Bertokih smo poleg izraza slẹˈpar zapisali tudi inbroˈjọn; npr. na Pomjanu sləˈpar in slaˈpar, na Šaredu sləˈpar (Todorović 2021: 100), v Dragonji sləˈparət (glagol) (IsJAsIS 1: 324), na Škofijah sleˈparc (Todorović 2017: 104), v Pučah sliˈpår in v Svetem Antonu sleˈpar (Todorović 2018: 114). Bertoški izraz inbroˈjọn je prevzet iz (bert.) istr. ben. inbroˈjọn ‘prevarant’; prim. knj. it. imbroglione ‘slepar; goljuf’. Prim. v Kopru, Piranu, Strunjanu, Izoli in Hrvatinih inbroˈjọn (IsJAsIS 1: 324). ‘čast’ Za obravnavani pojem šavrinski in rižanski govorci poznajo izraza ˈčast in oˈnor, le v Bertokih smo poleg besede čast zapisali tudi rišˈpeto; npr. na Pomjanu čast in oˈnor, na Šaredu oˈnor (Todorović 2021: 100), v Dragonji oˈnor (IsJAsIS 1: 326), na Škofijah ˈčast in oˈnor (Todorović 2017: 104), v Pučah ˈčåst in oˈnor in v Svetem Antonu ˈčast (Todorović 2018: 114). Bertoški izraz rišˈpeto ustreza istr. ben. (Piran) reṡˈpẹto ‘spoštovanje’ in knj. it. rispetto ‘spoštovanje’. V drugih istrskobeneških krajih (Bertoki, Koper, Piran, Strunjan, Izola, Hrvatini) uporabljajo izraz oˈnor (IsJAsIS 1: 326). ‘opravljati’ Za omenjeni glagol govorci istrskega narečja uporabljajo večinoma glagolske be- sedne zveze, tvorjene z glagoloma šrajat ‘govoriti’ in ọpˈrałat ‘opravljati’, le v Bertokih smo zapisali glagol šparlaˈcẹrət; npr. na Pomjanu ˈšrajȧt ud dˈruzẹχ, na Šaredu šˈrajȧt ọd dˈruγẹχ ‘govoriti o drugih’ (Todorović 2021: 100), v Dra- gonji šˈrajät ud ˈləckiχ duˈfaru ‘govoriti o tujih rečeh’ (IsJAsIS 1: 328), na Škofi- jah ọpˈrała ˈləsće dəˈfare ‘opravlja tuje stvari’ 11 (Todorović 2017: 105), v Pučah 8 Iz istr. ben. guardja ‘čuvaj’ in raˈdiċo ‘radič’ (IsJAsIS 1: 305). 9 Prim. istr. ben. finansa (Manzini – Rocchi 42), knj. it. finanza 'finančna policija' in knj. it. finan- ziere ‘pripadnik finančne policije’. 10 Dobesedno: č uvaj radiča. 11 Dobesedno. 98 Suzana Todorović  Raba leksikalnih romanizmov v slovenskih narečnih govorih ... šˈråjat ọd dˈryziγ ‘govoriti o drugih’ in v Svetem Antonu šˈrajȧt sˈlabo ud dˈruγẹχ ‘govoriti grdo o drugih’ (Todorović 2018: 114). Glagol, zapisan v Bertokih, ustreza (bert.) istr. ben. ṡparlaˈcar ‘opravljati’; prim. v Kopru, Izoli, Piranu, Strunjanu in Sečovljah ṡparlaˈṡar (IsJAsIS 1: 328). ‘pohajkovalec’ V govorih slovenske Istre prevladujeta izraza ˈχud ˈtȧn ˈeno ˈlȧs ‘hodi sem in tam’ in kˈlač ‘pohajkovalec’, samo v Bertokih smo zapisali besedno zvezo ˈχuəd trozˈjọn ‘hodi naokoli’; npr. na Pomjanu ˈχud ˈtȧn ˈeno lȧs ‘hodi sem in tam’, na Šaredu kˈlać (Todorović 2021: 100), v Dragonji kˈlatȧš (IsJAsIS 1: 323), na Ško- fijah kˈloć (Todorović 2017: 105), v Pučah ˈχọd ˈtȧn ˈẹno ˈlȧs ‘hodi sem in tam’, v Svetem Antonu kˈlatȧš in kˈlać (Todorović 2018: 115). Bertoška romanska hibridna besedna zveza je sestavljena iz domačega gla- gola χˈuəd in romanizma trozˈjọn, kar je izposojeno iz istr. ben. anˈdar a torʒjoˈlọn ‘pohajkovati’ (Todorović 2017: 105). Prim. tudi prislov a torʃiolón ‘pohajkovaje, postopajoč’ (Manzini – Rocchi 253). ‘sosed’ Za obravnavani pojem smo v več istrskih krajih slišali narečna leksema bˈližńi in ˈsọsẹt, le v Bertokih in na Škofijah smo poleg izrazov ˈsuəsẹt (Todorović 2021: 101) in bˈližń (Todorović 2017: 105) zapisali tudi romanizem viˈžin; npr. na Po- mjanu bˈližń, na Šaredu ˈsọsẹt (Todorović 2021: 101), v Dragonji ˈsosẹt in bˈližńə (IsJAsIS 1: 337), v Pučah bˈližń, v Svetem Antonu sọˈsiət, ˈsuəsẹt in bˈližń (To- dorović 2018: 114). Istrski izraz bˈližńi je kalk po istr. ben. viˈžin ‘sosed; bližen, soseden’ (IsJAsIS 1: 337), prim. knj. it vicino ‘sosed; bližen, soseden’. Bertoški in škofijski izraz viˈžin ustrezata (bert.) istr. ben. viˈżin ‘sosed’; prim. v Kopru, Piranu, Strunjanu, Izoli, Hrvatinih viˈżin in viˈṡin (IsJAsIS 1: 327). ‘duh’ V govorih slovenske Istre prevladuje narečni leksem ˈdyχ, le v Bertokih in na Ša- redu smo zapisali šˈpirito; npr. na Pomjanu ˈdyχ (Todorović 2021: 101), v Dragonji ˈdyχ (IsJAsIS 1: 342), na Škofijah ˈdyχ (Todorović 2017: 106), v Pučah ˈdyχ in v Svetem Antonu ˈduχ (Todorović 2018: 115). Izraz šˈpirito, zapisan le v Bertokih in na Šaredu, je prevzet iz istr. ben. ṡˈpirito ‘duh’, ki ga beležimo v vseh istrskobeneških točkah slovenske Istre (IsJAsIS 1: 342). ‘sveča pri procesiji’ V govorih slovenske Istre prevladuje narečni leksem sˈvẹća, le v Bertokih smo zapisali kanˈdiẹla; npr. na Pomjanu in Šaredu sˈvẹća (Todorović 2021: 103), v Dra- 99 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) gonji sˈvẹća (IsJAsIS 1: 308), na Škofijah sˈviẹća (Todorović 2017: 108), v Pučah sˈvẹća in v Svetem Antonu sˈviəća (Todorović 2018: 118). Bertoški izraz kanˈdiẹla je prevzet iz (bert.) istr. ben. kanˈdela ‘sveča’ (tudi v Miljah, Hrvatinih idr.) (IsJAsIS 1: 380); prim. knj. it. candela ‘sveča’. ‘kuhar’ Za ta pojem smo v Bertokih zapisali ˈčuχər, na Pomjanu ˈkyχȧr, na Šaredu pa ˈkoγo (Todorović 2021: 109); npr. v Pučah ˈkyχar, v Svetem Antonu ˈćuχȧr (To- dorović 2018: 125), na Škofijah ˈćuχar (Todorović 2017: 114), v Dragonji ˈkyχər (IsJAsIS 1: 457). Zapisano na Šaredu je prevzeto iz istr. ben. ˈkoγo ‘kuhar’ (Koper, Izola, Piran, Milje, Hrvatini, Strunjan, Sečovlje, Bertoki, Buje) (IsJAsIS 1: 457). 4.2 Življenje, poroka in družina ‘pestunja’ V govorih slovenske Istre smo za ta pojem večinoma dobili opisne odgovore, npr. jȧ ˈvarvala otˈroke ‘čuvala je otroke’, samo v Bertokih in Dragonji smo zabeležili romanizem bambiˈnaja (IsJAsIS 2: 342); npr. na Pomjanu jȧ ˈvarvala utˈrokȧ, na Šaredu jȧ ˈvarvala votˈroke (Todorović 2021: 156), na Škofijah ˈvarvat (nedol.) ọtˈruoće (Todorović 2017: 142), v Pučah jȧ ˈvårvala otˈrokȧ, v Svetem Antonu jȧ ˈvarvala (Todorović 2018: 156). Izraz, zapisan v Bertokih in Dragonji, je prevzet iz knj. it. bambinaia ‘varu- ška’; prim. v Kopru in Bujah ˈpeṡterna, v Strunjanu in Sečovljah ˈbaĺa, v Izoli ˈtata (IsJAsIS 2: 342). ‘pobožati’ Za omenjeni glagol govorci istrskega narečja uporabljajo domača izraza puˈbužȧt in pọγˈladẹt, samo v Bertokih smo slišali romanizem karecˈjerət; npr. na Pomjanu puˈbužȧt, na Šaredu pọγˈladẹt (Todorović 2021: 137), v Dragonji pọγˈladẹt (IsJA- sIS 2: 337), na Škofijah poˈbuškat (Todorović 2017: 143), v Pučah poˈbužat in v Svetem Antonu pọˈbužȧt (Todorović 2018: 158). Bertoški izraz karecˈjerət ustreza (bert.) istr. ben. kareˈcar ‘pobožati’, prim. tudi v Kopru, Izoli, Piranu, Strunjanu in Sečovljah kareˈṡar (IsJAsIS 2: 337). ‘slinček’ V slovenskih istrskih govorih smo slišali predvsem narečna leksema babarˈjol(čić) in bavarˈjol(čić), le v Bertokih in Dragonji smo zapisali bavaˈrin oz. bevaˈrin (IsJAsIS 2: 342); npr. na Šaredu bavarˈjol(čić), na Pomjanu bərbaˈjolčić (Todoro- 100 Suzana Todorović  Raba leksikalnih romanizmov v slovenskih narečnih govorih ... vić 2021: 137), na Škofijah bavarˈjọl (Todorović 2017: 144), v Pučah bavarˈjọl in bavarˈjọlčić, v Svetem Antonu bȧvȧrˈjol (Todorović 2018: 115). Izraza, zapisana v Bertokih in Dragonji, ustrezata istr. ben. (Piran, Milje, Hrvatini, Bertoki, Sečovlje, Buje) bavaˈrin ‘slinček’ – večina omenjenih istrobe- neških govorov pozna tudi besedo bavarˈjọl (Piran, Strunjan, Izola, Milje, Buje) (IsJAsIS 2: 342), ki je bila sprejeta v rižanske in šavrinske govore (z dodano manj- šalno pripono -čić). ‘otroška kapica’ Za omenjeno besedno zvezo govorci istrskega narečja uporabljajo narečni lek- sem baˈretica, razen v Bertokih, kjer uporabljajo izraz šˈkufjẹca; npr. na Pomjanu bəˈrẹtca, na Šaredu baˈretica (Todorović 2021: 137), v Dragonji baˈrẹtca (IsJAsIS 2: 343), na Škofijah baˈriẹtca (Todorović 2017: 144), v Pučah barˈẹtca in v Svetem Antonu baˈriətca (Todorović 2018: 158). Beseda baretica je hibridna beseda, sestavljena iz romanske (istrskobeneške) osnove in slovanske manjšalnice -ica. Izraz šˈkufjẹca (sestavljen iz romanske osnove in domače manjšalne pripone -ica) je prevzet iz (bert.) istr. ben. ṡkufˈjeta ‘otroška kapica’ – izraz ṡˈkufja in nje- govo manjšalnico ṡkufˈjẹta beležimo v vseh istrskobeneških točkah slovenske Istre (IsJAsIS 2: 343). ‘knjiga’ V slovenskih istrskih govorih prevladuje narečni leksem ˈbuka, le na Šaredu in v Dragonji smo zapisali romanizem ˈliber oz. ˈlibər (IsJAsIS 2: 352); npr. v Bertokih ˈbuka, na Pomjanu ˈbykuca (Todorović 2021: 138), na Škofijah ˈbykä (Todorović 2017: 144), v Pučah ˈbykvȧ in v Svetem Antonu ˈbukvȧ (Todorović 2018: 159). Bertoški in dragonjski izraz ustrezata istr. ben. in knjiž. it. izrazu ˈlibro ‘knjiga’ (Bertoki, Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Hrvatini) (IsJAsIS 2: 352). ‘fotoaparat’ V govorih slovenske Istre prevladuje hibridna besedna zveza ˈmakina za sˈlikȧt, razen v Bertokih in na Škofijah, kjer smo zapisali besedno zvezo ˈmakina fotogˈra- fika; npr. na Pomjanu ˈmakina za sˈlikȧt, na Šaredu ˈmakina za sˈlikȧt (Todorović 2021: 139), v Dragonji ˈmakina za sˈlikät (IsJAsIS 2: 370), v Pučah ˈmåkina za sˈlikat in v Svetem Antonu ˈmakina zȧ sˈlikȧt (Todorović 2018: 160). Besedna zveza, zapisana v Bertokih in na Škofijah, ustreza istr. ben. makina fotogˈrafika ‘fotoaparat’ (Milje, Hrvatini, Bertoki, Buje) (IsJAsIS 2: 370), ki je narečni neologizem; prim. knj. it. macchina fotografica ‘fotoaparat’. 101 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) ‘nevesta’ V več istrskih krajih smo slišali narečni leksem noˈvica, le v Bertokih in na Škofijah smo poleg omenjenega zapisali še romanizem šˈpoža; npr. na Pomjanu nuˈ vica, na Šaredu nọˈvica (Todorović 2021: 141; 2017: 106), v Dragonji noˈvica (IsJAsIS 2: 396), v Pučah nọˈvica in v Svetem Antonu noˈvica (Todorović 2018: 162). Izraza, zapisana v Bertokih in na Škofijah, ustrezata istr. ben. in knj. it. besedi ṡˈpoża ‘nevesta’ (Piran, Sečovlje, Buje), ki jo govorci beneškega narečja uporab- ljajo ob besedi noˈviṡa (IsJAsIS 2: 396). ‘nezakonski otrok’ Za ta pojem smo v več istrskih krajih slišali besedne zveze brəz ˈoća ‘brez očeta’ ali ˈnima ˈoća ‘nima očeta’, razen na Šaredu in v Dragonji (IsJAsIS 2: 405), kjer smo zapisali bašˈtardo, npr. v Bertokih ˈətrək brəz ˈoćata, na Pomjanu ˈnima voća (Todorović 2021: 142), v Pučah ˈnima ˈoća, v Svetem Antonu jȧ ˈpəršo taˈku 12 (Todorović 2018: 163); na Škofijah ˈotrak de foraˈvija ‘zunajzakonski otrok’ (Todorović 2017: 106), kar je prevzeto in prilagojeno po istopomenskem istr. ben. ˈfijo de foraˈvija ‘nezakonski otrok’ (IsJAsIS 2: 405). Izraz bašˈtardo, zapisan v Dragonji in na Šaredu, je prevzet iz istr. ben. baṡˈtardo ‘nezakonski otrok’ (Piran, Izola) (IsJAsIS 2: 405); prim. knj. it. figlio bastardo ‘nezakonski sin’. ‘ženskar’ V istrskih vaseh nismo zapisali domačih in romanskih izrazov, le v Bertokih in na Šaredu smo zabeležili romanizem putaˈńer oz. pọtaˈńer; npr. na Pomjanu ˈbabńȧk (Todorović 2021: 163), v Pučah ˈχud z vȧć ˈžȧnam ‘hodi z več ženskami’, v Svetem Antonu ˈbabnẹk (Todorović 2018: 146), na Škofijah kotoˈler in ˈχuod z ˈžienskam (Todorović 2017: 148), v Dragonji kotoˈler (IsJAsIS 2: 413). V istrskobeneških govorih prevladujeta izraza kotoˈler ‘ženskar’, izpeljan iz istr. ben. ˈkotola ‘krilo’ (Koper, Izola, Piran, Strunjan, Sečovlje, Milje), in baˈber (Hrvatini, Bertoki), izpeljan iz domačega izraza baba ‘ženska’ (IsJAsIS 2: 343). Zapisano v Bertokih in na Šaredu ustreza trž. it. putanier oz. putagner ‘vla- čugar’ (Doria 499). 12 Dobesedno: Prišel je tako. 102 Suzana Todorović  Raba leksikalnih romanizmov v slovenskih narečnih govorih ... 4.3 Zelenjava ‘peteršilj’ V slovenskih istrskih govorih prevladuje narečni leksem ˈpȧdȧrsẹn, le na Šaredu in v Dragonji (tudi ˈpedersən) smo zapisali preˈšemolo oz. pərˈšẹmolo; npr. v Berto- kih pˈredẹsən, na Pomjanu ˈpȧdȧrsẹn (Todorović 2021: 190), na Škofijah pˈredəsən (Todorović 2017: 195), v Pučah ˈpȧdȧrsẹn in v Svetem Antonu pˈrȧdȧsẹn (Todo- rović 2018: 218), prim. severnoitalijanski izraz pedrosémbolo (zabeleženo v Ber- gamu in Cremoni), ki ga navaja Meyer-Lübke (REW 6448). Zadnji vir navedenih oblik je lat. petroselinum iz gr. petrosélīnon, kar je zloženka iz gr. pétros ‘skala, kamen’ in sélīnon ‘zêlena’ (Snoj 2015). Bertoški in dragonjski izraz ustrezata istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Hrva- tini, Bertoki, Milje, Sečovlje, Strunjan, Buje) preˈṡemolo in perˈṡemolo ‘peteršilj’ (IsJAsIS 2: 352), druge istrskoslovenske besede pa so starejši romanizmi. ‘kocen pri zelju’ Za omenjeni pojem smo v govorih slovenske Istre večinoma zapisali ˈcekiĺ in ˈku- ceĺ, le v Bertokih smo zabeležili romanizem štˈronkọ; npr. na Pomjanu ˈcȧkiĺ, na Šaredu ˈkuceĺ (Todorović 2021: 191), na Škofijah ˈkuəcọ (Todorović 2017: 196), v Pučah ˈcekaĺ, v Svetem Antonu ˈkecẹl in ˈkeco (Todorović 2018: 219), v Dragonji ˈcəkäj (IsJAsIS 3: 517). Bertoški izraz štˈronkọ lahko primerjamo le z besedno zvezo ṡtronˈkọn de kaˈpuco ‘kocen pri zelju’ v Hrvatinih in Bertokih, prim. druge istrskobeneške izraze – v Kopru, Izoli, Piranu, Strunjanu, Sečovljah in Bujah ˈtorṡo de kaˈpuṡo (IsJAsIS 2: 517). ‘paradižnik’ Za ta pojem smo v vseh raziskovalnih točkah slišali obliko pomiˈdor, le v Bertokih, na Škofijah in v Dragonji smo zapisali pomiˈdorọ, pomẹˈdoro in pomoˈdoro (Todo- rović 2021: 192; 2017: 197; IsJAsIS 3: 533); npr. na Pomjanu pomiˈdor, na Šaredu pomoˈdor (Todorović 2021: 192), v Pučah in Svetem Antonu pomiˈdor (Todorović 2018: 220). Zapisano v Bertokih in na Škofijah fonetično ustreza istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Milje, Hrvatini, Strunjan, Sečovlje, Bertoki, Buje) pomiˈdoro ‘paradižnik’ (IsJAsIS 3: 533), dragonjski izraz pa je bližji knj. it. fonetični realizaciji – prim. knj. it. pomoˈdoro ‘paradižnik’. ‘bazilika’ V govorih slovenske Istre prevladuje narečni leksem ˈbešiĺak, le v Bertokih smo zapisali baˈziliko; npr. na Pomjanu ˈbȧšeĺȧk, na Šaredu ˈbȧšeĺẹk (Todorović 2021: 103 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) 192), v Dragonji ˈbäšäjäk (IsJAsIS 3: 535), na Škofijah ˈbošalẹk (Todorović 2017: 197), v Pučah ˈbȧšiĺak, v Svetem Antonu ˈbȧšȧnẹk (Todorović 2018: 220). Bertoški izraz je novejša izposojenka iz knj. it. basilico ‘bazilika’. Istrsko- beneški govorci uporabljajo izraza baˈżẹleγo in baˈżeliγo (IsJAsIS 3: 535). Zapi- sane istrskoslovenske različice lahko primerjamo s sln. božiljek, božuljek, sbh. bosiljak, čak. baseljàk, blg. bosìljak (ESSJ I: 14), kar izhaja iz it. basilico iz srlat. basilicum ‘bazilika’, dobesedno ‘kraljevsko (zelišče)’, kar je v srednjem spolu posamostaljeni prid. basilicus ‘kraljevski’, izposojen iz gr. basilikós ‘kra- ljevski’ (Snoj 2015). ‘špargelj’ Za omenjeni pojem govorci istrskega narečja uporabljajo večinoma samostal- nik šˈparγa, le v Bertokih smo zapisali tudi šˈparẹž; prim. na Pomjanu in Šaredu šˈparγa (Todorović 2021: 192), v Dragonji šˈparγa (IsJAsIS 3: 543), na Škofijah šˈparanga (Todorović 2017: 198), v Pučah šˈpårγa in v Svetem Antonu šˈparγa (Todorović 2018: 221). Bertoški izraz šˈparẹž ustreza istr. ben. ṡˈpareżo ‘špargelj’ (IsJAsIS 3: 543). Zabeležene istrskoslovenske različice »enako kot že v 18. st. v Gutsmanovem slo- varju sporočeno ſhparga ‘Spargel, Spargen’ [šparga] kažejo na izposojo iz zgod- nje novovisokonemškega in danes zastarelega sparge ‘špargelj’ (Striedter-Temps 1963: 223), iz katerega je bilo tvorjeno novovisokonemško Spargel« (Metka Fur- lan v pismu). 5 zaključki Pri zasnovi raziskave smo izhajali iz teze, da stičnost, bližina ali oddaljenost slo- vanskega in romanskega jezikovnega območja v Istri vplivajo na rabo romaniz- mov. Da bi potrdili naše predvidevanje, smo analizirali rabo romanizmov v treh istrskih krajih: v Bertokih, na Šaredu in Pomjanu, ki so od romanskega govornega območja različno oddaljeni. V Bertokih namreč govorijo slovensko istrsko narečje in istrobeneščino, Šared predstavlja mejo med slovenskim in istrskobeneškim na- rečjem, Pomjan pa je enojezična vas, ki se nahaja v zaledju Kopra. Rabo romanizmov in domačih izrazov v teh treh krajih smo preverili na terenu: na podlagi dialektološkega gradiva, ki je bilo zbrano v dvojezičnem kraju Dragonja in na Škofijah (kjer je predhodna preliminarna analiza pokazala večjo rabo romanizmov kot v Dekanih) ter v enojezičnih krajih Puče in Sveti Anton. Analiza besedišča s področja običajev in institucij, življenja, poroke in družine ter zelenjave (skupno 265 pojmov) je pokazala, da v kraju Bertoki govorci upo- rabljajo romanizme, ki ne sodijo v leksikalni fond večine istrskih krajev; ti izrazi 104 Suzana Todorović  Raba leksikalnih romanizmov v slovenskih narečnih govorih ... so npr. štraˈdiẹla ‘pot, steza’ (drugod staza in pot), baṡˈtọn ‘sprehajalna palica’ (drugod ˈpalca), ˈbańo ‘kopališče, plaža’ (drugod pˈlavȧt), inbroˈjọn ‘prevarant’ (drugod sleˈpar), šˈpirito ‘duh’ (drugod dyχ), kanˈdiẹla ‘sveča pri procesiji’ – dru- god sˈvẹća, ˈkoγo ‘kuhar’ – drugod ˈkyχȧr, bambiˈnaja ‘pestunja’ – drugod jȧ ˈvar- vala oroke, ˈliber ‘knjiga’ – drugod ˈbuka, bašˈtardo ‘nezakonski otrok’ – drugod ˈətrək 13 brəz ˈoćata, štˈronkọ ‘kocen pri zelju’ – drugod ˈcekiĺ in ˈkuceĺ, baˈziliko ‘bazilika’ – drugod ˈbešiĺak. V raziskavi smo zabeležili tudi glagol romanskega izvora šparlaˈcẹrət ‘opravljati’, ki ga domačini iz Bertokov uporabljajo za splošno uveljavljene besedne zveze ˈšrajȧt ud dˈruzẹχ, ˈšrajȧt ud ˈləckiχ duˈfaru, ọpˈrałat ˈləsće dəˈfare ‘opravljati’, ter karecˈjerət pobožati’, za katerega v drugih istrskih vaseh slišimo domače glagole puˈbužȧt in pọγˈladẹt. Bertoško besedišče ima deset odstotkov več romanizmov kot ostali narečni govori, katerih izrazje smo analizirali. Nekatere romanizme uporabljajo tudi pre- bivalci Dragonje, Škofij in Šareda, npr. ˈkoγo ‘kuhar’ (v vseh drugih raziskovalnih točkah ˈćuχar ali ˈkyχər), kar potrjuje naše predvidevanje, da na jezikovno interfe- renco vpliva bližina romanskega jezikovnega okolja. Primerjava besedja je prav tako pokazala, da za nekatere pojme govorci iz vasi, ki niso v neposrednem stiku z romanskim jezikovnim območjem, sicer upo- rabljajo romanizme, a ti niso enaki tistim, ki smo jih slišali v Bertokih, npr. išpeˈ- tor ‘inšpektor na tržnici’ – drugod γˈardja de raˈdiči) 14 – ter fiˈnanca in finacˈjer, rišˈpeto ‘čast’ – drugod oˈnor, bavaˈrin in bevaˈrin ‘slinček’ – drugod babarˈjol(čić), šˈkufjẹca ‘otroška kapica’ – drugod baˈretica, šˈpoža ‘nevesta’ – drugod noˈvica, preˈšemolo ‘peteršilj’ – drugod ˈpȧdȧrsẹn, pomiˈdorọ, pomẹˈdoro in pomoˈdoro ‘paradižnik’ – drugod pomiˈdor. Prikazali smo tudi dve hibridni romanski izposojenki, in sicer ˈmakina za sˈlikȧt ‘fotoaparat’, za katero bertoški narečni govorci uporabljajo narečni neo- logizem ˈmakina fotogˈrafika, in besedno zvezo ˈχuəd trozˈjọn ‘pohajkovalec’ (domači glagol in prislov romanskega izvora) – v drugih istrskih vaseh pa zanj uporabljajo zveze kot npr. ˈΧud ˈtȧn ˈeno ˈlȧs ‘Hodi sem in tam’ ali samostalnik kˈlač ‘pohajkovalec’. krajša ve bert. = bertoško; blg. = bolgarsko; čak. = čakavsko; gr. = grško; istr. ben. = istrskobeneško; knj. it. = knjižno italijansko; prid. = pridevnik; sbh. = srbsko in hrvaško; sln. = slovensko; srlat. = srednje- veškolatinsko, trž. it. = tržaškoitalijansko 13 Otrok. 14 Dobesedno: čuvaj radiča. 105 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) viri in literatura Doria = Mario Doria, Grande dizionario del dialetto triestino, Trieste: Il Meridiano, 1986. ESSJ I = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1: A–J, Ljubljana: SAZU – Mladinska knjiga, 1977. Giljanović 2011 = Suzana Giljanović, Leksikološko-etimološka analiza izbranih romanizmov v šavrinskih govorih, doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2011. IsJAsIS 1 = Suzana Todorović, Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre 1: vremenske razmere, geomorfologija, običaji in institucije, telo in bolezni / Atlante linguistico istroveneto dell’Istria nordoccidentale 1: fenomeni atmosferici, configurazione del terreno, tradizioni ed istituzioni, corpo e malattie, Koper: Italijanska unija – Libris – Osrednja knjižnica Srečka Vil- harja Koper, 2019. IsJAsIS 2 = Suzana Todorović, Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre 2: števniki in opi- sni pridevniki, čas in koledar, življenje, poroka in družina, hiša in posestvo / Atlante linguistico istroveneto dell’Istria nordoccidentale 2: numerali e aggettivi qualificativi, scorrere del tempo e calendario, vita, matrimonio e famiglia, casa e podere, Koper: Italijanska unija – Libris – Osre- dnja knjižnica Srečka Vilharja Koper, 2020. IsJAsIS 3 = Suzana Todorović, Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre 3: garderoba in dodatki, hrana in pijača, čustva in občutki, oljkarstvo in oljarstvo, perjad, zelenjava, sadje in sadno drevje, živali / Atlante linguistico istroveneto dell’Istria nordoccidentale 3: vestiario e accessori, cibi e bevande, sentimenti ed emozioni, olivicoltura e torchiatura, pollame, verdura, frutta e alberi da frutto, animali, Koper: Italijanska unija – Libris – Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, 2022. Manzini – Rocchi = Giulio Manzini – Luciano Rocchi, Dizionario storico fraseologico etimologico del dialetto di Capodistria, Rovigno: Centro di ricerche storiche Rovigno, 1995. Snoj 2015 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-eti- moloski-slovar. Todorović 2015a = Suzana Todorović, Slovensko istrsko izrazje v zaledju Kopra: Boršt, Krkavče, Tinjan, Koper: Libris, 2015. Todorović 2015b = Suzana Todorović, Šavrinsko in istrskobeneško besedje na Piranskem, Koper: Libris, 2015. Todorović 2016 = Suzana Todorović, Narečje v Kopru, Izoli in Piranu, Koper: Libris, 2016. Todorović 2017 = Suzana Todorović, Narečna raznolikost v okolici Kopra: Dekani, Hrvatini, Ško- fije, Koper: Libris, 2017. Todorović 2018 = Suzana Todorović, Raznovrstnost narečnih govorov na Koprskem: Bertoki, Puče, Sveti Anton, Koper: Libris, 2018. Todorović 2019 = Suzana Todorović, Istrobeneščina v krogu drugih jezikov in govorov v slovenskih obmorskih mestih, Koper: Libris, 2019 Todorović 2021 = Suzana Todorović, Življenje, narečje in hišna imena v treh istrskih krajih: Berto- ki, Pomjan, Šared, Koper: Libris, 2021. Todorović – Koštiál 2014 = Suzana Todorović – Rožana Koštiál, Narečno besedje piranskega po- deželja, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2014. 106 Suzana Todorović  Raba leksikalnih romanizmov v slovenskih narečnih govorih ... Summary The Use of Romance Lexemes in Slovenian Dialects of Slovenian Istria: the Case of Bilingual and Monolingual Villages Bertoki, Pomjan, and Šared This study is based on the assumption that proximity or distance between the Slavic and Romance language areas influences the use of Romance lexemes. The analysis of voca- bulary in the semantic areas of customs and institutions, life, marriage and family, and vegetables has shown that speakers, especially in Bertoki, use Romance lexemes that are not part of the vocabulary of most Istrian towns and villages. Some of the Romance lexe- mes are also used by the inhabitants of Dragonja, Škofije, and Šared, which confirms the assumption that linguistic interference is more intense due to proximity to the Roman- ce-speaking area. The vocabulary of Bertoki contains 10% more Romance lexemes than the other dialects whose expressions were analyzed. Some Romance lexemes are also used by the inhabitants of Dragonja, Škofije, and Šared; for example, ˈkoγo ‘cook’ (at all other study points ˈćuχar or ˈkyχər), which confirms the assumption that linguistic interfe- rence is influenced by proximity to the Romance language environment. Jezikoslovni zapiski Revija i nštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu 29.1 (2023) hrbet knjige 16 mm Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra‑ na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto, na začetku pomladi in na za‑ četku jeseni. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slo‑ vanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okvi‑ ru za stonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc‑sazu.si ali na urednikovem e‑naslovu peter. weiss@zrc‑sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elek tronski ob liki po e‑pošti, tistim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvle‑ ček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Po vzetek pri razpravah in člankih v obsegu do 15 vrstic je pri slovenskih prispevkih objavljen v angleščini, pri neslovenskih prispevkih pa v slovenščini; oddate ga lahko v jeziku prispevka. Pri na‑ vajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravlja‑ nju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje pre‑ dloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter z delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Jezikoslovni zapiski 28  2022  2 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Naslov uredništva Telefon Izdal Založila Zanju Glavni urednik Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 160 peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC Oto Luthar, Kozma Ahačič Aleš Pogačnik Simon Atelšek Evita Lukež Cicero, Begunje, d. o. o. 200 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.