m ^rm m Ml^l m B^fc dei^nega
; fll mk/mmt^^^^m al^fe w uudstva
ifTOXXVl.ST. 23
PTUJ, 21. JUNIJA 1973
cena 1 din
Iz preteklosti se učimo za bodočnost
Fanfare so minulo soboto ozna-
nile pričete k osrednjih prireditev ob
700-letnici Ormoža.
Ormož 16. junija 1973. Mesto je
lepo, umito in dan se dela. Zastave
plapolajo, ljudje se zbirajo pred
domom Partizana. Tu bo ob 9. uri
slavnostna seja obeh zborov skup-
ščine občine Ormož in članov
konferenc vseh občinskih družbeno-
političnih organizacij. Tu so že tudi
gostje: France Popit, predsednik CK
ZKS, Mitja Ribičič, predsednik RK
SZDL Slovenije, Franc Simonič,
član predsedstva RK SZDL,
dr. Srečko Koren, predsednik social-
no zdravstvenega zbora in predstav-
nik skupščine SRS, prišli so še tudi
člani izvršnega sveta SRS, repubU-
3(6 konference ZB NOV, tu je Ivan
Kukovec, član predsedstva republi-
škega odbora zveze borcev za
severno mejo. Slavnostno sejo je
pričel in vodil predsednik SO
Ormož Franc Novak. Med pozdrav-
janjem gostov so prisotni z posebno
dolgim ploskanjem pozdravili goste
iz bratske Vrnjačke Banje, med
njimi predsednika tamkajšnje občin-
ske skupščine Bogoljuba Vukoviča.
Seje sta se udeležila tudi Jože
Pavličič in Milko Goršič, sodnik.a
ustavnega sodišča SRS, prisotni so
bili predsedniki in predstavniki
občin: Ajdovščina, Logatec, Mari-
bor, Radlje, Ptuj, Lenart, Cakovec,
Varaždin, Koprivnica, Lendava,
Ljutomer, M. Sobota, Krapina in še
mnogi drugi gostje, predstavniki
našega družbenopolitičnega, gospo-
darskega in kulturnega življenja.
Potem ko je pozdravil goste, je
Franc Novak nadaljeval: „Rad bi
povedal nekaj misli, nekaj takih
™sli, ki jih ne slišimo vsak dan, to
zato, da bi bil današnji dan
^ugacen kot vsi dru^ dnevi. Danes
doživljamo v naših- srcih nekaj
velikega m lepega. Naš praznik je
cas kulturnih osveščanj naše biti,
"asep ponosa in naših delovnih
uspehov.
itirinjast stoletij piše zgodovina
usodo našemu slovenskemu Ijud-
ki živi na tem prelepem delu
2f zemlje, toda 700-letij je star
u^"\stargšiztpis, ohranjen iz tega
raja. Fnzo de Holermus je zapisano
datirani IN ANNO
domini 16. junija 1273. Da, to je
t-nzo, ki je umrl in to je tisti
Holermus, Olemus, Ormasdinum,
Ormus, Ormuš, Ormož, da tisti
Ormož in svet okrog njega, ki je tu
in živi še danes. Tudi mi smo tu, naš
rod. je tu, naše ljudstvo je tu -
ponosno zravnano, pridno delavno,
dobrosrčno in kulturno in po
tolikih letih zopet končno svobod-
no."
Potein je zavzeto spregovoril in
izčrpno orisal zgodovino mesta
Ormoža in občine, posebej še boj
človeka, njegovo dramo, voljo,
nasilje tuje gospode in vse tisto, s
čemer se je slovenski človek
srečeval skozi stoletja v boju za
svojo nacionalnost, za spoštovanje
svoje osebnosti in včasih tudi v boju
za ohranitev golega življenja. Ob
koncu govora je prešel na najnovejšo
zgodovino naših narodov in tudi
prebivalcev občine Ormož.
,,700-letnica ni samo praznovanje
jubileja, temveč je praznik naših
delovnih zmag, naše zgodovinske
biti. Posebnost jubileja je v
globalnem vzgojnem pomenu kul-
turnem, političnem in narodnostno
zgodovinskem osveščanju naših lju-
di. Z našimi prireditvami žeUmo dati
celotnemu dogajanju novih moči, ki
naj dajejo kvalitetnejšo vsebino,
obliko in v nekem smislu pospešek
našim družbenopolitičnim, kultur-
nim in gospodarsum tokovom.
Stoletna borba za svobodo,
obstanek in življenje je dala našemu
^udstvu bisere kulturnih lepot, ki so
zrasli iz bolečine. Bogata je naša
^udska zapuščina. Prav je, da jo
sami pobliže spoznamo in odkri-
jemo. Sočasno pa naše kulturne
vrednote in naš svet, ki je bil skozi
stoletja na prepihu raznih tujih
zavojevalcev in gospodarjev bolje
predstavimo naši širši slovenski in
jugoslovanski skupnosti'" je končal
Franc Novak.
Besedo je povzel Mitja Ribičič in
pozdravil prisotne v imenu RK
SZDL in po pooblastilu Franceta
Popita tudi v imenu CK ZKS.
Preden je Ormožanom čestital, je
obširno spregovoril o graditvi v novi
Jugoslaviji, problemih in težavah za
stabilizacijo gospodarstva, reševanje
socialnih problemov in še mnogih
drugih, ki so posledica našega
dinamičnega razvoja. Jubilej pada v
prav čas, ko si naša družba z vsemi
močni prizadeva izboljšati položaj
delovnega človeka, za njegov boljši
gospodarski in kulturni napredek.
Kongres ZK Jugoslavije in kongresi
ZK posameznih republik, nova
ustava in z njo uvajanje delegatskega
sistema, vse to so oblike boja za
boljši jutri. Mitja Ribičič je med
drugim tudi dejal: „Treba je ceniti
(Nadaljevanje na 2. strani)
Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL Slovenije govori
Ormožanom in zbranim gostom.
bo^ir'"'^- do nede^e, 24. junija.
Prihodnji teden bo
^ menlivo vreme. Bo pretežno
Močnpi-'	večkrat nevihte.
29 iun" nevihte bodo okrog
J nija. Nevarnost toče bo velika.
Alojz Cestnik
Besede delavcev - komunistov
v torek popoldne, 19. junija
1973, je bila druga seja aktiva
komunistov delavcev občine Ptuj.
Žal seja ni bila sklepčna, saj je prišlo
le 25 članov, to pa je le dobra
tretjina aktiva. Ob navzočnosti
Slavka SORŠAKA, sekretarja med-
občinskega sveta ZKS Maribor, so
sejo kljub temu opraviU, vendar brez
sklepanja.
Predno so začeli z razpravo o
vprašanjih, ki so bila na dnevnem
redu, so spregovorih o disciplini. Ce
delavci - neposredni proizvajalci
želijo, da se bo njihov interes
uveljavljal na vseh nivojih, potem se
morajo najprej sami zavestno organi-
zirati in z odgovornostjo opravljati
svoje dolžnosti. Predvsem velja to za
delavce - komuniste, ki so najza-
vestnejši del delavskega razreda in
morajo biri v prvih vrstah boja za
interese delavcev. Prav zato so
navzoči ostro obsodiU tako nezain-
teresiranost svojih tovarišev in
zahtevah, da komite OBK ZKS
obvesti vse tiste organizacije ZKS,
katerih delegati niso prišli na sejo,
da se s prizadetimi pogovorijo.
Sekretar aktiva - Konrad VRTIC
je za tem obrazložil predlog
programa dela aktiva. V njem je
vrsta pomembnih nalog, saj predla-
g^o, da aktiv komunistov -
delavcev obravnava vsa pomemb-
nejša vprašanja, ki bodo na dnevnih
redih sej občinske konference ZKS
in do njih zavzema svoja stališča.
Med temi nalogami so predvsem:
spremljanje vseh gospodarskih in
družbenih tokov v občini, obravna-
vanje uveljavljanja načel o samo-
upravni delavski kontroli, o stano-
vanjski gradnji v občini Ptuj, s
posebnim ozirom na pospešeno
gradnjo družbenih stanovanj za
delavce z nižjimi osebnimi dohodki,
analizirah bodo sprejemanje delav-
cev v ZK; obravnavanje uveljavljanja
ustavnih dopolnil in dejavna vključi-
tev v javno razpravo o novi ustavi;
pregledaU bodo uresničevanje. skle-
pov tretje konference ZKS o
odpravljanju socialnih razlik v
občini; preučiH oblike idejnega
usposabljanja komunistov - delav-
cev; razpravljali o kriterijih kadrova-
nja in se zavzemali za to, da bodo v
vseh organih v občini ustrezno
zastopani delavci, povezano s tem
pa obvezno zavzemah stališča o
kadrovskih predlogih za vse organe
ZK v občini; poleg tega pa bodo
predhodno razpravljah še o vseh
predlogih sklepov in gradivih za seje
organov ZK v občini, v ZKS in ZKJ.
Predlog programa je precej obši-
ren, čeprav so v njem zajete le
najpomembnejše naloge aktiva ko-
munistov - delavcev. O predlogu bo
tekla še razprava, sprejeli pa ga bodo
na prihodnji seji.
V nadaljevanju seje je Maks
JABLOCNIK govoril o samoupravni
delavski kontroli. Pri tem je izhajal
iz pravihiika, ki so ga v TGA ,,Boris
Kidrič" Kidričevo po javni razpravi
že sprejeli. Pri tem je navedel, da so
se pri tem poslužili vzorca pravilnika
iz BiH, kjer so na področju
samoupravne delavske kontrole že
precej pred nami. Ta kontrola je
dejansko postala nuja v naši družbi,
zato je dolžnost vsakega kolektiva,
da jo uveljavi, ker le tako bomo v
gospodarstvu uvedli večji samo-
upravni red, spoštovanje predpisov
in sociaUstičnih družbenih norm.
Predvsem pa naj pomaga iztrebiti
vse oblike kriminala in korupcije.
(Nadaljevanje na 13. strani)
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 21. Junija 19ij|
Ob doseženem dogovoru o kmetijstvu
BOMO KONČNO LE NEHALI »UVAŽATI
KMETIJSKE PROIZVODE IN IZVAŽATI
KMETE«
Nekateri zvezni funkcionarji so prejšnji teden ob različnih priložnostih
poudarili kot izredno pomemben in razveseljiv dogodek - doseženo soglasje
predstavnikov republiških in pokrajinskih izvršnih svetov o skupnih osnovah
za razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu od začetka leta 1973 do konca leta
1975 in o politiki za spodbujanje proizvodnje na individualnih kmetijskih
posestvih.
Koliko bo ta dogovor o kmetijstvu res izpolnil vsa pričakovanja
(oziroma delno tudi razočaranja nekaterih), seveda ni mogoče reči prej,
preden ne bo pretekla neka doba njegovega uresničevanja, ko bodo znani
prvi rezultati in ko bo seveda bolj jasno, koliko bo kakšna kmetijska veja
oziroma regija, v kateri prevladuje ta veja - od izvajanja dogovora v resnici
pridobila. Jasno je tudi, da bodo učinki zelenega plana v posameznih
republikah in pokrajinah zelo različni, saj je struktura kmetijstva v naši
državi izredno heterogena, pospeševanje kmetijske proizvodnje bo imelo
povsem drugačne posledice v republiki, v kateri živi na primer od te panoge
komaj kakšna petina prebivalstva, kot pa v tako regiji, kjer živi pretežna
večina ljudi od kmetijstva.
Ta sporazum o skupnem programu pospeševanja kmetijske proizvodnje
v Jugoslaviji sicer niti ne predvideva kakšnih posebno revolucionarnih aU
radikalnih sprememb v instrumentih. Tako med drugim predvideva dosedanji
način izplačevanja regresov za umetna gnojila; tudi na področju
zunanje-trgovinskega režima bo še naprej obveljala orientacija predvsem k
izvozu takih artiklov, kot so meso, jtobak, koruza, hmelj, zgodnja zelenjava,
sadje, alkoholne pijače, ribe in še nekateri pridelki; kreditiranje kmetijske
proizvodnje in zalog bo še naprej temeljilo na načela reeskonta pri Narodni
banki Jugoslavije in narodnih bankah repubhk, pokrajin ter poslovnih
bankah itd. Toda pri vsem tem je važno to, da se ve, da bodo ti režimi kot
taki veljali vsaj tri leta, to je do konca leta 1975.
Predvidenih je sicer tudi več sprememb - med drugim predstavlja
pomembno spremembo določilo, po katerem bo veljala kot osnova za
določanje garantirane cene živine, dosežena cena koruze, ki jo registrira
statistika - medtem ko je doslej veljala za osnovo garantirana cena -
oziroma cena koruze največ do ravni garantirane cene povečane za 15 %,
razen tega se bodo uporabljale po lega paritet do koruze za raven garantiranih
cen za prašiče (1:8,5) in mlado govedo (1:10) tudi paritete za pitane ovce
(1:6,9) in brojlerje (1:8,9). Dogovor tudi predvideva, da naj se na ravni
republik in pokrajin uporabljajo enotna staUšča glede cen in premij za mleko
in glede cen mlečnih izdelkov.
Težko je reči, če bo res izpolnjena naloga, ki jo določa dogovor, da bo
namreč potrebno do konca leta 1975 vlagati letno najmanj 2000 milijonov
din na družbenih in 2200 milijonov din na individualnih posestvih (izračun
temelji na cenah iz leta 1970), in če bodo res zagotovljena, vsa predvidena
dopolnilna sredstva za izpolnitev teh predvidevanj. Dovolj slabih izkušenj
imamo, da ne bi bili do številčnih kvantifikacij v naših prognozah precej
skeptični. Toda nekaj je v tem sporazumu vendar zelo pomembno: dasef
namreč uveljavljata vsaj za tri leta vnaprej enotna politika in instrumentarji'
kar pomeni, da naj bi torej kmetijski proizvajalci lahko vsaj za to obdobje
računah z nespremenjenimi pogoji gospodarjenja.
Z drugimi besedami, glavno pomembnost in prednost tega dogovorai
vidimo v tem, da se kmetijskim proizvajalcem vendar končno obeta'
spoznana, zavestna organizirana družbena skrb, zlasti pa večja varnost ii)
stabilnost njihovih snovanj in dela, konec tistih tako katastrofalnih motenj
zaradi stalnih sprememb v politiki cen in sploh administrativnih ukrepov, kj
so v bistvu pripeljale do stanja, ki ga drastično ponazarja^v zadnjem času j
precej pogosta krilatica da namreč uvažamo kmetijske pridelke, izvažamo pa
kmete . . .
GV
iz preteklosti se učimo za
(Nada^evanje s 1. strani)
delo prejšnjih generacij. Prav je, da
predvsem zaradi mladine obujamo
težko zgodovino ustvaganja sloven-
ske besede in nacionalnosti. Prleki
ste vedri ljudje. Radi se zabavate in
si drug drugega na šegav način malce
privoščite. Mislim, da je za to
šegavostjo in vedro zunanjostjo
skrita resnost in tradicionalna
pridnost, težko življenje in preizkuš-
nja ter predvsem izredno močna
voi^a za kpšim jutri, ki mora sedaj
še manj razvit kraj v kratkem
dvigniti k gospodarsko in kulturno
razvitemu področju SR Slovenije in
Jugoslavije."
Gizela Blagovič, predsednica sveta
za družbene službe pri SO Ormož je
po krajšem nagovoru nato podelila
prvi „Ormoški zbornik" matični
knjižnici Ormož, ki zavzeto in
odgovorno opravlja svoje kulturno
prosvetno poslanstvo in pobrateni
občini Vmjačka Banja z željo, da bi
se medsebojni prisrčni odno^
ohranili in še poglobiU.
Potem so odborniki splošnega
zbora sprejeli sklep o podelitvi
plaket Ormoža. To je najvišje
odlikovanje in priznanje, ki ga
podeljuje SO Ormož za najvišje
zasluge in ga uvaja ob 700-letnici.
Za posebne zasluge na področju
gospodarstva, družbenopolitične de-
javnosti, kulture, prosvete, arhitek-
ture, dela v krajevnih skupnostih,
SLO in sodelovanja z drugimi
občinami v Jugoslaviji so kot
bodočnost
posebno družbeno priznanje -
Plaketo Ormoža prejeli: Zveza
rezervnih vojšakih starešin - občin-
ski odbor Ormož, bratska občina
Vrnjačka Banja, Gizela Blagovič iz
Ormoža, Franc Forstnerič iz Sre-
dišča, Alojz Hergula iz Hranjigovec,
Anton Klasinc - profesor iz Ptuja,
Franc Križmančič - ekonomist iz
Ormoža, Matga Luskovič s Koga,
Dušan Moškon - dipl. inž. arh. iz
Ljub^ane, Vlado Ožbolt iz Ormoža,
Mimica Pišek s Huma, Matija Ratek
iz Ormoža, Milan Ritonja iz
Ormoža, Jože Tramšek iz Ljubljane
in Jože Zadravec iz Miklavža.
Ob koncu slavnostne seje je
predsednik SO Vrnjačka Banja
Bogo^ub Vukovič spregovoril o
bratskem sodelovanju med obema
občinama, vsebini obliki in pomenu
medsebojnega dela in se v imenu
prisotnih prosvetnih delavcev, dele-
gacije in občanov Vmjačke Banje
zahvalil za pozornost, ki jo
izkazujejo občani občine Ormož.
Po svečani seji so gostje priso-
stvovali pri zelo uspeli izvedbi
dramskega recitala „Sporočilo sto-
letg", ki ga je prav za 700-letni
jubilej Ormoža napisal Ignac Kame-
nik, profesor iz Maribora. Nekaj po
12. uri pa je bila v dveh velilah
sobah v drugem nadstropju ormo-
škega gradu odprta stalna razstava
Ormož skozi stoletja, ki jo je
pripravil Anton Klasinc, profesor iz
Ptuja s sodelavci.
jr
Krvodajalci iz
Izole na obisku
v soboto, 16. junija 1973 so
obiskah Ptuj zaslužni, nad 2D-kratni
krvodajalci iz Izole. Ker so imeU v
načrtu tudi ogled našega transfuzij-
ske^ oddelka, so nas obiskah.
Bilo jih je 60, vsi zdravi in dobre
vo^e. V razgovoru z njimi smo
ugotovili, da se ne razlikujejo od
naših krvodajalcev, saj darujejo kri
zato, da bi pomagali bolnim do
zdravja, in to večkrat letno.
Med njimi so bili tudi mladi, ki
jim na videz ne bi prisodih, da so
darovali kri že tolikokrat, vendar so
potijene krvodajalske izkaznice to
dokazovale.
Želeli so pomagati s krvjo tudi
našim, ne samo bolnikom iz svojega
kraja, javljali so se drug za drugim,
da bi darovah kri tudi pri nas.
Izbrali so med sabo 6 krvodajalcev,
v starosti od 64 in 34 let. Tem smo
odvzeli kri ter smo jim hvaležni za
vso humanost, ki jo tekom let s
svojo krvjo izkazujejo. Enako
čutimo do vseh, ki so bili v
avtobusu ob njih, enako do vseh
naših krvodajalcev, ki s svojo krvjo
pomagajo reševati življenja.
Dr. Jožica Vrečko
sindikatov občine ptuj
Jutri II. konferen-
ca
Jutri, v petek, 22. junija 1973 se
bo ob 8. uri zjutraj sestala v
Narodnem domu v Ptuju druga
občinska konferenca Zveze sindika-
tov občine Ptuj.
Konferenca bo razpravljala o
aktualnih nalogah sindikatov pri
uresničevanju programa družbene
akcije za graditev stanovanj za
delavce v občini Ptuj, o ustanovitvi
samoupravne stanovanjske skupno-
sti Ptuj ter o drugih vprašanjih
bodoče stanovanjske poUtike obči-
ne Ptuj.
Konferenco sestavljajo izvoljeni
delegati osnovnih organizacij sindi-
katov, člani občinskega sveta in
nadzornega odbora Zveze sindikatov
občine Ptuj, člani odborov sindika-
tov vseh šestih dejavnosti ter člani
iniciativnega odbora za ustanovitev
samoupravne stanovanjske skupno-
sri občine Ptuj.	p, g.
tovornjak piva za
zmago
V Vidmu pri Ptuju so pred dnevi
odigrali nogometno tekmo med
moštvoma iz Skorbe in domačini.
Učitelj videmske šole je pred tekmo
objubil domačinom, da za zmago
dobijo tovornjak piva. Zaključni
rezultat je bil 6:1 za domačine.
Učite^ je takrat okusil, kaj pomeni
stava^ saj je moral pivo naročiti.
fs
Pri točenju alko-.
hola ne bo izjem
Svet za gospodarstvo pri SO
Slovenska Bistrica je na zadnji seji
obravnaval prošnjo Kolodvorske
restavracije Pragersko, da se ji dovoli
točenje alkoholnih pijač med 4. in»
7. uro zjutraj, kar se z občinskimj
odlokom prepoveduje.Prošnjo ute- t
me^ujejo z ustavljanjem mednarod^
nih vlakov, zmanjšanju prometa ins
tem dohodka, izenačili pa bi se tudi^
z mariborsko kolodvorsko restavra-!
djo, ki baje nima omejitve. Člani so'"
bili soglasni, da take izjeme ne
dovolijo. Predlagali pa so Skupščini
občine, da ukine omejitev točenja
alkoholnih pijač v jutranjih urah ob
nedeljah in praznikih.	tf
Kopališče j
bo zgrajeno |
Videz je, da se bo Bistričanoni|
uresničila dolgoletna želja in sej
bodo lahko del sezone kopali na
prenovljenem kopališču v Slovenski
Bistrici. Tako zagotovilo je dal na
zadnji seji občinske skupščine tudi
predsednik ^adbenega odbora in
podpredsednic SO Branko Vasa,
Kopališče bi sicer moralo biti
končano že v avgustu lanskega leta,
vendar tako kot se to marsikdaj
zgodi, se je tudi v tej akciji
Finančna sredstva so bila zbrana le
do polovice potrebnih. In gradnjo so
morali ustaviti. Sedaj je videz, da so
finančna sredstva zagotovljena in
dela se nadaljujejo, ftedvideno je,
da bi se najpozneje čez en mesec
lahko v novem aluminijasteni
bazenu kopali.
ti
slovenska bistrica:
v jeseni pričetek
gradnje
delavskih stanovanj
V občini Slov. Bistrica bodi
pripeli z gradnjo stanovanj z
delavce letošnjo jeseen. Večji de
sredstev v te namene je ž
zagotovljen iz dela osebnih dohod
kov zaposlenih, ki se zbirajo
posebnem solidarnostnem skladu p
Ljubljanski banki, podružnici Slo*
Bistrica.
Predsednik iniciativnega odboi
Samoupravne stanovanjske skupn<
sti v občini Štefan Kolar je poveda
da so načrti za prvi 26 stanovanjsl
blok, ki ga bodo gradili v l\
Bistrici, že pripravljeni. Vseljiv f
naj bi bil že prihodnje leto.
Družbeno politične organizaci;
in zaposleni v občini mislijo, da'
bilo potrebno ^dnjo delavdci
sjtanovanj pospešiti, predvsem \
osnovi prikazanega velikega števi
potreb v občini.
Viktor Horv
j-edM^ — Četrtek, 21. junija 1973
STRAN 3
lojze čuček -
petdesetlet-
nik
Ob življenjskem jubileju ALOJZA
CUCKA, ki se je rodil pred 50-leti v
Domavi, na delovnem mestu pa je v
jdelovni enoti PTT servisi Podjetja za
PTT promet v Mariboru, kličejo
qegovi dolgoletni tovariši in sode-
lavci v ptujskih sindikatih: §E NA
MNOGA ZDRAVA IN SRECNA
LETA!
Vsi, ki ga poznamo in že dolgo let
delamo z njim, imamo v njem v prvi
vrsti resničnega tovariša z najpleme-
nitejšimi vrlinami komunista in
predanega borca za humane sociali-
stične odnose med ljudmi in do
5udi. Poznamo pa ga tudi kot
vzornega in skrbnega moža in očeta.
Vsa leta po osvoboditvi ga
srečujemo med prvoborci obnove,
graditve in boja za samoupravni
socializem v naši domovini. Pozna-
.mo ga kot požrtvovalnega družbeno
političnega delavca že v nekdanjem
ptujskem okraju in v sedanji občini
Ptuj. Kot dolgoletni odbomik
občinske skupščine je bil v stalnih
stikih s svojimi volivci in se zavzeto
zavzemal za reševanje njihovih
predlogov ter problemov. Prav
takšen je tudi pri delu v Občinski
konferenci SZDL Ptuj in v
samoupravnih organih. Kot predsed-
nik Skupščine temeljne izobraževal-
ne skupnosti Ptuj ima veliko zaslug
za reševanje perečih problemov na
področju šolstva, kjer si z največjo
^"^^vnostjo vztrajno prizadeva za
iZDo^šanje materialnega položaja
prosvetnih delavcev, za obnovo
«anh m za gradnjo novih šol v
j ptujski občini.
•edp^'^ sindikalnimi delavci pa je
■ ®n izmed najzaslužnejših in uživa
med dani sindikatov velik ugled,
I "upanje in spoštovanje.
; « svoje dolgoletno, požrtvovalno
lennK?^^"®	ga je predsednik
, y hke SFRJ odlikoval z medaljo
hVetin ^ redom dela s srebrnim
I slovp	je tudi priznanje OF
fc I , Sa naroda ter je dobitnik
ff fnih drugih priznanj.
ideio^^Sovo dosedanje ustvarjalno
iskren področjih mu izrekamo
i" priznanje. Naša
inzavzef^^J' J"' ^^ bi s takšno voljo
Janami	tudi v naprej, skupaj z
uibodoč	lepšo in še srečnejšo
vsem članom naše
s^j upravne socialistične skupno-
FELIKS BAGAR
Uporni kmetje
pred 400 leti
Osrednji dogodek preteklega ted-
na na bistriškem območju je bila
prav gotovo osrednja proslava v
okviru praznovanja 400-letnice
kmečkih uporov na Slovenskem in
Hrvatskem, na gradu Štatenberg pri
Makolah.
Praznovanja in prireditve v tem
okviru so se po krajevnih skupnostih
in tudi v več manjših krajih vrstila
že nekaj mesecev poprej. Številne
prireditve in predvsem izvedeni
Programi so pokazali, da je podoba
Kmečkih uporov danes med največ-
jim številom občanov bistriške ob-
čine prisotna močneje, kot bi to
pričakovali. Tisti, ki so do sedaj
imeli manj priložnosti seznaniti se z
zgodovinskimi dogodki slovenskega
kmeta v boju za večjo samostojnost
pred 400 leti, so si lahko to znanje
izpopolnili prav v zadnjem mesecu,
ko je prebivalstvo te občine, skupno
z nedavo izvedenim zborom sloven-
skih pionirjev na Osankarici in
pripravami na podaljšanje samo-
prispevka za šolstvo na območju te
občine, razširil svoje obzoije znanja
na osrednji proslavi na Štatenbergu.
Osrednja slovesnost ob prazno-
vanju 400-letnice slovensko4irvaških
kmečkih uporov na območju obči-
ne Slovensk Bistrica se je pričela v
zgodnjih urah pretekle nedelje, 17.
junija 1973. Godba na pihala iz
Poljčan je zaigrala budnico in nato s
slavnostnimi zvoki sprejemala priha-
jajoče goste. Ob osmi uri je bila
odprta razstava, ki predstavlja kme-
ta vdobitlačanstva,drugi del pa je bil
pod naslovom: Pionirji o kmečkih
uporih.
Slavnostno zborovanje je pričel
akademik dr. Bratko Kreft, ki je
orisal težko pot tlačanstva in bojev
kmetov v času kmečkih uporov. Ob
tem pa je prikazal tudi razvoj kmeta
v današnji družbi.
Dogodek, vreden aplavza, je bil
.recital Ignaca Kamenika. Uporna
misel skozi stoletja, ki so ga izvedli
člani DPD Slovenska Bistrica ob
spremljavi združenih pevskih zborov
bistriške občine in godbe na pihala
tovarne IMPOL iz Slovenske Bistri-
Z odkritjem spominske plošče ob
vhodnem delu v grad Štatenberg je
bil končan dopoldanski del sveča-
nosti.
V popoldanskem kulturnem pro-
framu pa so nastopih pevski zbori iz
>ešnjevca, Makol, Oplotnice, Polj-
čan in Slovenske Bistrice, godba iz
Poljčan ter folklorna skupina Vinko
Korže iz Cirkovec ob spremljavi
kvinteta Tone Celan.
Osrednja slovesnost v Štatenbergu
je v kratkem času drugi dokaz, da so
v občini Slovenska Bistrica sposobni
organizirati kvalitetne prireditve ze-
lo širokega obsega. Prireditev sta
organizirali občinska konferenca
SZDL in kulturna skupnost Sloven-
ska Bistrica, ob tem pa je potrebno
poudariti tudi delež Statenberga, ki
ni bil majhen. ,
Predsednik Občinskega zbora ZZB NOB občine Slov. Bistrica Maks Peklar je
z odkritjem spominske plošče ob 400-letnici kmečkih uporov v Štatenbergu
in njeni okolici zaključil dopoldanski del prireditev.
Tekst in foto: Viktor Horvat
JAVNA ZAHVALA
Svet krajevne skupnosti Ptuj in aktiv komunistov pri krajevni
skupnosti izrekata javno zahvalo vsem občanom, ki so prišli na
glasovalno mesto in glasovali za ponovno uvedbo samoprispevka,
posebg pa novinarjem časopisov in kolektivu radia Ptuj, vsem
krajevnim organizacijam SZDL, sindikalnim in mladinskim
organizacijam, vsem članom ZK, glasovalnim odborom, aktivistom,
šolam in učencem, še posebej štabu za pripravo referenduma, ki so
s svojim nesebičnim in vztrajnim delom prispevali k izredno
uspešni izvedbi referenduma na območju krajevne skupnosti Ptuj.
Svet krajevne skupnosti Ptuj
prva črpalka
kanalizacije
Ob vehkih skladiščih Metalke,
Mercatorja in Merkurja je zrasla prva
črpalka kanalizacije v Ptuju, ki bo
poganjala odplake tehnične vode
proti Grajeni in nato dalje v Dravo.
Črpalka je bila potrebna zato, ker
na tern terenu ni naravnega padca,
da bi lahko kanalizacija delovak v
normalnih pogojih odtoka od višje
ležečih mest proti nižjemu izlivu.
Črpalka bo poganjala toplo tehnič-
no vodo iz skladiščnih obratov
Mercatoija. Predvidevajo, da bodo
velike kohčine vode izčistile tudi do
sedaj večno zamazano korito
potoka Grajene. Voda bo ,,delno"
strupena zaradi primesi kemikalij,
vendar ,,v merah dopustnosti? !"
gostov kot navadno
Hotel Peotovio ima v teh mesecih
prav toliko nočitev stalnih gostov
kakor v preteklih letih. Opaziti je le
nekoliko manj zasebnih gostov,
katere verjetno mimo Ptuja odpelje
nova cesta.
Gostinci pričakujejo, da jih bo v
letošnjem letu morda še nekoliko
več, kakor jih pričakujejo, na kar
bodo vplivale podražitve v sosednji
Avstriji in Italiji.
Trgovsko
podjetje MERKUR,
Ptuj
objavlja
prosto delovno mesto
KV PRODAJALCA
v prodajalni pohištva.
Pogoj: moški z odsluženim vo-
jaškim rokom.
Prošnje z dokumentacijo vlo-
žite osebno do 29. 6. 1973 v
upravi podjetja »Merkur«,
Ptuj.
■■BIHHIMMHBHMa
PROJEKTIVNI BIRO PTUJ
razglaša prosto delovno mesto
gradbenega tehnika
Pogoji:
1.	Končana srednja tehnična
šola — smer visokih gra-
denj
2.	Zaželena projektantska
praksa
3.	Poizkusno delo 2 meseca
Razglas velja do zasedbe de-
lovnega mesta.
Ponudbe z življenjepisom in
dokazili pošljite na naslov:
Projektivni biro, PTUJ,
62250 PTUJ, Trg mladinskih
delovnih brigad 2.
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 21. Junija 19ij|
USTANOVLJEN KONZORCIJ GOZDAR-
STVA IN LESNE INDUSTRIJE
Z namenomskupnega uresničevanji
poslovnih interesov je v mesecu
aprilu 12 podjetij gozdarstva in
lesne industrije severovzhodne
Slovenije ustanovilo konzorcij.
Ustanovitveno pogodbo so
podpisah: EMMl Slovenska Bistrica,
Gozdno gospodarstvo Maribor,
Gozdno gospodarstvo Slovenj
Gradec, IMONT Dravograd, LIP
LES Ptuj, LIP Slovenj Gradec, LIP
Slovenske Konjice, MARLES
Maribor, podjetjyza impregnacijo
lesa Hoče, SLOG Maribor,
SMREKA Maribor in NOVA
OPREMA Slovenj Gradec.
Gozdarstvo in lesna predelava so
torej spoznali nujnost večjega
sodelovanja in povezovanja. Tako
močna skupina bo nedvomno
predstavljala razvojnega nosilca les-
ne predelave v tem delu Slovenije.
Osnovne skupne naloge podjetij
organiziranih v konzorcij pa so:
razvijanje vige stopnje obdelave
lesne mase, s katero razpolaga
severovzhodna Slovenija, vsklaje-
vanje proizvodno razvojnih progra-
mov in investicijskih vlaganj, razvija-
nje kooperacije in poslovnega
sodelovanja, strokovnega šolstva,
pospeševanje in razvijanje turistične
dejavnosti in druge; naloge, ki bodo
izhajale iz skupnih interesov. '
Konzorcij vodi poslovni odbor, v
katerem zastopata vsako podjetje po
dva člana, ne glede na vehkost
podjetja. Za prvega predsednika je
bil izvoljen glavni direktor Marlesa
iz Maribora. Poslovni odbor ima kot
pomožne organe za obravnavanje
ustrezne problematike štiri komisije.
V komisijah je zastopan iz vsakega
podjetja po en član. Komisije so
naslednje: za razvoj in izkoriščanje
lesne, mase, vodi jo zastopnik GG
Maribor; za kooperacijo in poslovno
sodelovanje, vodi jo član LIP-a iz
Slovenskih Konjic; za strokovno
šolstvo, vodja zastopnik Marlesa in
komisija za turizem, vodi jo član
GG Slovenj Gradec, ki je doslej na
področju turizma največ naredil.
Kot smo izvedeh, so vse komisije že
sprejele programe dela in pričele
intenzivno delati.
Ta skupina podjetij je v lanskem
letu dosegla nad 90 milijard S din
celotnega dohodka, zaposluje pa
okrog 6.500 delavcev.
tf
SPET DVA POKALA ZA HAJDINO
republiško srečanje pionirjev gasilcev v kidriče-
vem
V Kidričevem je bilo v nedeljo,
17. junija peto tradicionalno sreča-
nje pionirjev - gasilcev iz Hrvatske
in Slovenije, ki je potekalo pod
pokroviteljstvom tovarne gUnice in
aluminija iz Kidričevega.
Ob osmi uri zjutraj je bil na
stadionu nogomemega kluba Alu-
minij sprejem in pozdrav vseh
gasilskih pionirskih desetin. Predsed-
nik obč. gasilske zveze iz Slovenskih
Konjic je predal album s spomin-
skimi posnetki vseh dosedanjih
tovrstnih tekmovanj. Ob pol devetih
so sc spustila na prireditveni prostor
dva padalca ptujskega aerokluba.
Sledilo je tekmovanje gasilskih
ekip, ki jih je bilo skupaj 69. Ob
odlični organizaciji tekmovanja je
vse potekalo v najlepšem redu in po
predvidenem programu, tako, daje
bila že ob pol enajstih razglasitev
rezultatov in podelitev pokalov in
knjižnih nagrad najboljšim pioni-
rskim desetinam. Pokale so prejele
naslednje desetine, razvrščene po
starosti in spolu:
PIONIRJI A: 1. Malečnik, Mari-
bor, 2. Hajdina, Ptuj, 3. Hajdoše,
Ptuj.
PIONIRJI B: L Hajdina, Ptuj, 2.
Kozje, Šmarje pri Jelšah, 3.
Oplotnica, Slov. Bistrica.
PIONIRJI B - IZ HRVATSKE:
L Brezova, Zabok, 2. Macinec,
Cakovec, 3. Orehovica, Cakovec.
PIONIRKE A: 1. Slovenja vas,
Ptuj, 2. Majšperk, Ptuj.
PIONIRKE B: 1. Zabok, Zabok,
2. Kozje, Šmarje pri Jelšah.
Spominske knjižne nagrade pa so
za sodelovanje na tekmovanje
prejele naslednje občinske gasilske
zveze; Cakovec, Zabok, Celje,
Lenart, Maribor, Slovenska Bistrica,
Slov. Konjice, Šmarje pri Jelšah,
Ptuj.
Občinska gasilska zveza Ptuj se
zahvaljuje vsem, ki so priskočih na
pomoč ob organizaciji tekmovanja
in so v kakršnikoli obliki pomagaU
temu, da je tekmovanje potekalo v
redu. Posebna zahvala velja pokrovi-
telju Tovarni glinice in aluminija iz
Kidričevega in njenemu predstav-
niku - generalnemu direktorju
Milanu Krajniku, ki se je udeležil
tekmovanja in predal pokale ter
nagrade; Tovarni volnenih izdelkov
iz Majšperka, Kreditni banki iz
Ptuja, TP Merkur iz Ptuja, skupščini
občine Ptuj in vsem ostalim.
S. S.
Foto: S. KOSI
Pogled na tribuno. Za govorniškim odrom generalni direktor TGA Milan
Krajnik.
Povorka na poti
K^ub' temu, da so se prebivalci
krajevne skupnosti Popane že
daljše obdobje pripravljah predvsem
na praznovanje 400 obletnice
slovensko-hrvaških kmečkih uporov
pa niso zanemarih pomena svojega
že 18. krajevnega praznika, ki ga
imajo 17.junija, pa so ga letos
zaradi osrednje proslave v Štatenber-
gu proslavili že v soboto, 16. junija
1973.
Območje krajevne skupnosti Polj-
čane šteje okoli 3000 prebivalcev.
Na tem območju je tudi nekaj
pomembnih delovnih organizacij ah
obratov, ki s svojo uspešno
dejavnostjo doprinašajo k vedno
hitrejšemu razvoju kraja. Kljub
temu, da na dan krajevnega praznika
niso odprh nobenega pomembnejše-
ga industrijskega objekta pa bodo to
štorih v kratkem.
Trgovsko podjetje Koloniale, ki
ima svoje poslovalnice v Po^čanah,
bo tukaj predalo svojemu namenu
veliko skladišče in tudi poslovne
prostore. Pričakujejo tudi zaključna
dela prve faze gradnje kopalnega
bazena. Tudi delovna organizacija
EMI, ki je pred kratkim zaključila
gradnjd delovne dvorane, razmišlja o
ponovni razširitvi svojih prostorov.
V soboto, 16. junija 1973, popol-
dne se je pred spomenikom NOBv
središču Poljčan zbralo večje številc
krajanov in predstavnikov družbeno
pohtičnih organizacij občine Slo-
venska Bistrica. Po polaganju vencev
so se v povorki, kjer je sodelovalo
več skupin, napotih v kino dvorano,
kjer so mešani pevski zbor in moški
pevski zbor „Janko Živko" iz
Po^čan ter recitatoiji, pevci ir;
tamburaški orkester osnovne šole
izvedli bogati kulturni spored.
Ob tej priložnosti so učiteljic
Dragici Onič podelili za požrtvoval-
no delo z mladimi planinci zlato
značko DPM, učitelju. Jožetu
Kranjcu pa za delo z mladimi
posebno priznanje. Oboje je podelila
ZPM Slovenije.
Foto in tekst: V. H.
ZRVS Ormož spet na delu
Minulo nedeljo, 17. junija letos je
občinski odbor zveze rezervnih
vojaških starešin Ormož pripravil na
Kogu občinski orientacijski pohod.
Sodelovale so petčlanske ekipe
krajevnih druženj, ki so jih spremlja-
le mladinske ekipe. Le-te so
tekmovale po svojem programu.
Pohod je bil dokaj naporen, saj je
vsaka ekipa morala poleg orientacije
po azimutu in vrisani progi na
zemljevidu na delovnih točkah
opraviti streljanje z vojaško pištolo
in polavtomatsko puško, rešiti
taktično in topografsko nalogo.
Pred začetkom pohoda je bilo
testiranje iz vojaške teorije in
poznavanja taktičnih in topograf-
skih znakov. Proga, ki so jo morah
rezervni starešine in mladina preho-
diti, je bila dolga približno 8 km.
Hodih so po izredno razgibanem
slovenjegoriškem predelu shkovitega
Koga-
Doseženi so bih zelo dobri
rezultati v vseh disciplinah. Po-
poldne je šola Kog pripravila lep
program v počastitev dneva borca in
dneva vstaje s posebnim poudarkom
na NOV gibanje na Kogu in dej
domačina heroja Jožeta Kerenčiči
Govorniki so vse dogodke lep
orisali in ob tem poudarih potrat
po še večji angažiranosti rezervni
starešin pri njihovem bodočem deli
Predsednik SO Ormož Frai
Novak je predal vsem krajevni
združenjem spominska priznanja;
sodelovanje v prireditvah ob 700-le
niči Ormoža. V svojem nagovoru
podčrtal pomen dela organizai
ZRVS v obrambnih pripravah in '
področju družbenopoUtičnega del
Med ekipami ZRVS je 1. mes
zasedla organizacija ZRVS Iva)
kovci, II. Središče ob Dravi in I
Velika Nedelja. Med posamezniki
bih najboljši: Marjan Vnuk, Bo
Vrbančič, Franc Kelemina. Prvih
posameznikov je prejelo manj
vendar praktičnadarila, medtem
je prva ekipa prejela poka\ v traj
last in večjega, ki je prehodni.
Po programu je krajevno zdru
nje ZRVS Miklavž-Kog priprav
družabno prireditev, ki je bila dot
obiskana. Veselje je trajalo
zgodnjih ponedeljkovih jutranjih
^gpjjlK __ ČETRTEK, 21. junija 1973
stran 5
ptujska - edina žveplarna
v Jugoslaviji
Koliko Ptujčanov, predvsem mlaj-
ših ve, da imamo v našem starem
-estu' tudi najstarejšo in edino
žveplamo v državi, ki s svojo
oroizvdonjo krije vse jugoslovanske
potrebe, kljub temu, da obratuje le
dvakrat letno po dva ali tri mesece
in da celotno proizvodnjo opravljata
le dva človeka?
Koliko je stara žveplarna, oz.
katerega leta je pričela obratovati,
mi ni uspelo zvedeti, jasno je le to,
da je bila to prva žveplarna pri nas
in sedaj tudi zadnja. Sedanja žve-
plarna je še vedno v zgradbi, v kateri
je pričela obratovati v času po prvi
svetovni vojni, vendar so nekateri
stari občani Ptuja povedali, da je v
Ptuju bila že pred tem časom
privatna žveplarna za potrebe vino-
rodnega haloškega in slovenjegori-
škega območja, vendar da je bila na
drugem mestu, nekje ob Dravi, pri
sedaj porušenem lesenem mostu.
Žveplarna je sedaj v stari zgradbi
na križišču Ormoške ceste z uUco
Na trate zraven embalažnega skla-
dišča Mercatoija. Starejša občanka,
stanovalka na dvorišču žveplarne
nam je povedala: „Sem sva se z
možem preselila leta 1928 in v tem
času je žveplarna že obratovala. Vse
so delali ročno in okohca je močno
smrdela po žveplu. Kdaj je pričela
obratovati, ne vem, vendar so že
takrat stari vinogradniki govorili, da
so žveplo za vinogradništvo dobivali
v ptujski žveplarni."
Direktor živilsko prehrambenega
podjetja Poetovia, Boris Urbančič,
je rekel, da je po nacionalizaciji
žveplarna prišla v njihovo podje^e.
Pred njimi sta bila lastnika žveplarne
Sch\vab in Senčar, vendar o žveplar-
ni ni obstajala nikakršna kronika, da
bi lahko ugotovili, od kdaj je v Ptuju
ta obrat. Prav gotovo paje, da se na
omenjenem mestu žveplarna nahaja
12 časov po prvi svetovni vojni.
Pretekli četrtek sem obiskal žve-
plamo, ki je na srečo obratovala.
Edina zaposlena v njej Helena Pajek
m Martin Zelenik, sta me vljudno
sprejela in seznanila s svojim delom.
Helena dela v žveplarni že od leta
1952, Martin pa je prišel šest let
kasneje.
Včasih je bilo zaposlenih več ljudi
zaradi ročnega obrezovanja žveple-
nin folij, ki jih danes reže električni
stroj Po vojni so občasno najprej
aeiah štirje delavci, sedaj pa sta
ostala samo dva. Delo ni težko -
^endar ni tudi lahko. Res je, da pri
aelu ni večjih fizičnih naporov,
vendar sta zaposlena nenehno izpo-
stavljena dražljivemu vplivu žveple-
par, ki se sproščajo pri taljenju
suhega žvepla. V žveplarni izdelujejo
"^a proizvoda: žvepleni papir na
"avadnem papirju in žvepleni papir
a azbestnem papirju, kar so vpeljali
'zadnjih letih
Tekoče žveplo se v navadni papir
^^'^več se nanj samo
S ^ P^^^^j debelem sloju. Ko s
Pričn"" papirjem žveplamo sod,
tekoA sproščeni temperaturi
■"oce žveplo kapljati na dno soda.
Novi azbestni papir žveplo vpije in
folije mnogo tanjše,
S teJ^^^spla paje občutno manjša,
zveplenih folij med gorenjem
žveplo ne niore kapljati in ostanejo
sodi čisti. Žveplo, ki ga žveplarna
uporablja, uvažajo iz Italije, kjer ga
pridobivajo na pobočjih ognjenikov
Etne in Vezuva. Žveplarna običajno
obratuje tri mesece spomladi in tri
mesece v jeseni. V času, ko
žveplarna ne obratuje, sta delavca
zaposlena v katerem drugem obratu
Poetovie.
Glavni kupci žveplenih trakov so
kmetijske zadruge sirom naše dr-
žave. ki nato prodajo izdelek v
drobni prodaji na težo. Poetovia pri
tej proizvodnji nima večjih koristi,
kajti papir iz uvoza, prav tako
žveplo, večata stroške proizvodnje
glede na izdelek, ki ni več zanimiv,
zraven tega pa je prodajna cena
izdelka nizka. Žveplo se iz dneva v
dan manj uporablja predvsem, ker se
vinogradniki poslužujejo drugih na-
činov razkuževanja vinskih sodov.
Vendar gre pri tej proizvodnji za
veliko tradicijo, ki je ne bi smeli
opustiti, ker smo v centru vinorod-
nih krajev.
Čudno je, da žveplarne ne obi-
ščejo šolske ekskurzije, kajti pro-
izvdonja je še danes v istih prostorih
in po istem postopku, kakor je bila
pred petdesetimi in morda več leti.
Poteka pa takole:
Dvestopedeset do tristo kg žvepla
vsipljejo v kotel nad kuriščem, ki ga
kurijo z drvmi ali premogom, da se
žveplo stopi. V to stopljeno maso
napeljejo papirni trak, na katerega
se vpije stapljeno žveplo. Trak se
nato vleče do sekalnega\ stroja, ki
reže žvepleni papir na predpisano
mero. Tekoče žveplo na papirju se v
nekaj sekundah strdi na navadni
sobni temperaturi, da ga lahko
neposredno iz kotla vlečejo pod
sekalni stroj. Delavca delata osem ur
dnevno, vsak teden eden izmed
delavcev pride eno uro prej, da
zakuri pod kotlom. Dnevno proizve-
deta okoH 300 kg žveplenega papir-
ja, ki ga sproti embalirajo in
pripravijo za transport. Letno pro-
izvodnja je dva do tri vagone,
odvisno od vinogradniške letine in
potreb.
Delo z žveplom ni nevarno, če
človek ne kaže alergije na žveplene
spojine in če ni izpostavljen hlapom
žveplovega dioksida, ki v človeških
organih, predvsem pljučih tvorijo
nevarno žveplasto in žvepleno kisli-
no, Oba zaposlena dnevno popijeta
po pet litrov mleka, kar je že nekaka
tradicija med žveplarskimi delavci.
V pogovoru z zdravnikom smo
zvedeli, da sta bila delavca že
nekajkrat pregledana in da sta
zdrava, čeprav bi marsikateri, ki
prvič stopi v ptujsko žveplamo
misUl, da v njej ni mogoče prestati
ves dan.
Ptujska žveplarna ni samo zgodo-
vinska zanimivost, temveč bi jo
lahko smatrali tudi za turistično in
če že razkazujemo ptujsko vinsko
klet, zakaj potem ne bi turistom
omogočili, da si ogledajo še edino in
najstarejšo žveplamo, ki je ohra-
njena v prvotni obliki. Sedanji
električni sekalni stroj je samo
adaptirani prvotni ročni stroj. Sola,
žveplarna vas čaka!
Strela je udarjala v polno
v prejšnjem tednu v četrtek, je
bilo na območju ptujske občine več
požarov, ki jih je zanetila strela.
Poveljnik GD Ptuj, Alojz Korošec
nam je povedal, ko so bili gasilci
skoraj ves dan v akciji, povedal
naslednje: „V četrtek, smo najprej
dobili obvestilo, da gori stanovanje v
bloku v Ciril-Metodovem drevo-
redu. Naša ekipa se je takoj
odpravila na mesto, kjer bi naj bil
požar, a smo ugotovili, da je vzrok
dimu, ki se je valil skozi okna,
pregorela električna napeljava. Ob-
jekt smo v celoti pregledaU vendar
na srečo ni bilo potrebno gasilske
intervencije.
Ko je bila gasilska ekipa zbrana v
domu, je prispelo sporočilo, da gori
v Hajdošah. Pri Stanku Bezjaku je
zgorelo gospodarsko poslopje, ki
stoji v neposredni bližini stanovanj-
ske hiše. Le hitremu in uspešnemu
posredovanju gasilcev iz Hajdine,
Hajdoš in Kuja se je zahvaliti, da se
požar ni razširil tudi na stanovanj-
sko poslopje. Najprej pa je v
Hajdošah priskočila na pomoč
avtocisterna cestne uprave iz Mari-
bora.
Še istega dne popoklne je strela
spet udarila v gospodarsko poslopje
v Gorci II, ki je last Jožeta
Lozinšeka. Tudi tu so priskočila na
pomoč sosednja in naša ptujska
društva. Kakor v Hadošah smo tudi
na Gorci reših stanovanjsko poslop-
je. .
Rdeči petelin se je pojavil še v
Dornavi in na Polenšaku, vendar mi
tam nismo posredovali. V četrtek
popoldne, ko se je dež po nevihti že
izlil, ko je med vaščani Gerečje vesti
turobno odjeknila vest, daje na poti
iz šole domov omahnil v smrt
učenec 7. razreda Franc Pauko. Na
cesti, ki pelje proti Gerečji vasi, ga
je na po^u zadela strela in končala
njegovo mlado življenje.
Takšen je tvoj tragičen konec
četrtkove nevihte, ko se strela ni
zadovo^ila le s tem, da je na štiri
poslopja poslala rdečega petelina,
ampak je kruto posegla tudi v mlado
človeško živ^enje.
S. S.
»Stop« za krivolovstvo na območju LD
Juršinci
Člani LD Juršinci smo na
letošnjem rednem občnem zboru
dokaj kritično in samokritično
ocenili vse slabosti in pomanjkljivo-
sti, ki so se v naši lovski organizaciji
porajale v preteklem lovskem
obdobju in ki ovirajo napredek
sodobnega lovstva. Po tako kritič-
nem pristopu smo sprejeh nekatere
odločne ukrepe, sklepe in stališča,
katerih neposredno izvajanje bo v
bodoče porok za ustvaritev takih
pogojev, ki bodo lovstvu na
demokratičnih in samoupravnih
osnovah v naši organizaciji zagotav-
ljali nadaljnji razvoj.
Posamezni lovci smo ugotavljah,
da imamo v vrstah zelene bratovšči-
ne posameznike, ki se še vedno ne
zavedajo, da je divjad družbena
lastnina in da nam jo je družba le
zaupala v upravljanje pod pogoji, ki
so precizirani v zakonih in dru^h
pozitivnih predpisih. V bodoče
bomo proti vsem kršilcem lovskih
norm v lastnih vrstah kar najresneje
ukrepali.
Med dru^m smo na občnem
zboru sklenili, da bomo na območju
naše lovske organizacije napravili
konec vsem oblikam krivolovstva, ki
ga je pri nas še mnogo. K izvajanju
tega sklepa smo že pristopili, saj
smo pred nedavnim s pomočjo
uslužbencev PM Ptuj in v sodelova-
nju nekaterih najlDolj zavednih
lovcev izvedh zelo uspešno akcijo
proti krivolovcem, katere uspeh
je bil v tem, da smo kar v treh
primerih zasegli orožje in municijo.
Z namenom efektnejšega zatiranja
vseh oblik krivolovstva (tudi v
vrstah organiziranih lovcev) smo na
občnem zboru ' sklenili, da se
vsakomur, ki zaloti divjega lovca in
ki uspe, da se mu zaseže orožje, ki je
predmet divjega lova, iz lovske
blagajne izplača nagrada v znesku
din 500 in polovico tistih denarnih
sredstev, ki jih lovska družina dobi
kot odškodnino za eventuabio
protizakonito uplenjeno divjad.
Krivolovci in tisti organizirani
lovci, ki tudi včasih segajo nezakoni-
to po lovskem orožju, naj bi
presodili, ah se jim ta velik rizik
glede na velike civilno pravne,
kazenske in upravno kazenske
posledice še izplača. Vsekakor
marsikdo še ni popolnoma sezna-
njen z vsemi posledicami protizako-
nitega lova.
SG
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 21. Junija 19ij|
ZRVS SLOV. BISTRICA VRNILO OBISK
V soboto je nad 90 rezervnih
vojaških starešin občine Slov.
Bistrica vrnilo obisk isti organizaciji
občine Sisak. Točno pred enim
letom je namreč Slov. Bistrico
obiskalo 160 članov ZRVS občine
Sisak in se seznanilo predvsem z
zgodovino NOB na tem področju,
obiskah pa so tudi zadnje bojišče
prvega pohorskega bataljona pri
Treh žebljih.
Domačini so goste pričakah že v
vasi Lekenik (20 km pred Siskom),
skozi katero je šla v času NOB 14.
divizija, ko je potovala v vzhodno
Slovenijo. Ob velikem številu
vaščanov in pionirjev je goste
pozdravil predsednik krajevne orga-
nizacije ZRVS. Naslednji postanek
je bil v Sisku, kjer je Bistričanom
spregovoril predsednik občinske
skupščine občine Sisak in poudaril
pomen takih srečanj med bratskimi
narodi. Gostje so si nato ogledah
muzej delavskega gibanja in narodne
revolucije. Muzej je v prizidku k
hiši, Iger se je učil in nekaj časa
delal kot ključavničar tovariš TITO.
Delavnici, v kateri je delal tovariš
Tito, je še sedaj orginalna in v njej je
poleg različnega orodja in delovne
mize tudi ograja, ki jo je izdelal
tovariš Tito.
Sledila je pot k znamenitim
mestom iz NOB. Skozi Petrinje v
Bosanski Grabovac, center Banije,
na mestu, kjer so ustaši pobih 25.,
26. in 27. julija 1941 leta 1200
domačinov, večino moških. Pred
spomenikom je govoril rojak prof.
Dušan Pljav^anič. Tu je goste
pričakovalo okrog 150 rezervnih
starešin in borcev NOB, med njimi
tudi mnogo nosilcev ,,Spomenice
1941" iz Siska, Petrinje in Gline, ki
so goste spremljah na nadaljnji poti.
V vasi Vlahovič v občini Ghna je
pred spomenikom narodnemu hero-
ju Gačeša Vasi|u in Nikoli Demanji,
ki sta padla 13. aprila 1942 govoril
prvoborec Milan Maritnovič -
Redžo, rezervni polkovnik. Gačeša
Vasilj je bil po sklepu KP vodja
prvega napada v Baniji na žandar-
merijsko postajo na železniški
postaji 23. junija 1941 leta. Pot seje
nadaljevala pred spomenik VII.
banijske divizije, ki je bila ustanov-
^ena po naredbi Vrhovnega koman-
danta NOV tovariša Tita 22.
novembra 1942, ko je bilo
ustanovljenih istočasno prvih 8
divizij NOV. Spomine o slavni
diviziji je pred spomenikom zbujal
narodni heroj general Petar Miljko-
vič - Pero. VII. banijsko divizijo je
sestavljalo 4300 borcev in bork,
med katerimi so bili najstarejši stari
komaj 26 let in je po vrnitvi iz
borbe na Sutjeski štela samo še 700
borcev. Vendar se je številčno hitro
okrepila in nadaljevala slavno
borbeno pot po raznih krajih
Jugoslavije, na dan zmage pa je bila
v Ilirski Bistrici. Zanimiva pot je
sledila v mesto Ghna, v dom
družbeno političnih organizacij, ki
stoji na mestu, kjer je stala cerkev, v
kateri so ustaši 30. juhja 1941 leta
poklah 1200 ljudi (živ je ostal samo
Ljuban Jednak, ki še živi v Ghni, ki
ni dobil smrtnih ran in je po pokolu
ušel). Tu je prisotne pozdravil
predsednik SO Glina.
V Ghni je nato sledil kratek težko
pričakovani počitek, kjer so se
udeleženci potovanja okrepili s
fižolom iz vojaškega kotla. Pot seje
nadaljevala skozi Vojnič v Petrovo
goro, kjer stoji znamenita partizan-
ska bohiica „Petrova gora", ki je
bila zgrajena že leta 1941 in je
sovražnik do konca vojne ni odkril.
Po ogledu prostorov, v katerih je
bilo rešeno majsikatero življenje
naših borcev in kjer je bila tudi
partizanska sanitetna šola, so se
gostje iz Slov. Bistrice poslovili od
bratskih domačinov s skupno
izraženo željo po nadaljevanju takih
srečanj in sistematskem prenašanju
svetlih tradicij revolucije na mlajše
generacije.
tf
TUDI STOPERCE SO SE ZAČELE PREBU
JATI
Že nekaj let opažamo, da v našem
kraju ni delovala nobena organizaci-
ja, ki bi vključevala mlade. Letošnja
pomlad pa je prinesla novo življenje
tudi v Stoperce. Tako je začela
skoraj na novo delovati gasilska
organizacija, ki je s tečajem za
izprašane gasilce vključila v svoje
vrste kar 28 mladih članov, od tega
pribhžno deset žensk. Z opravljeni-
mi izpiti bodo ti mladi člani vnesli
več delovnega vzdušja v gasilsko
društvo.
Na novo je zaživela tudi mladin-
ska organizacija. Predsednik, ki je
pred nedavnim odložil vojaško
suknjo, je skhcal mlade člane na
posvet. Mladi so se izrekU za
delovanje organizacije. Čeprav je v
našem kraju le okrog sedemdeset
mladih, opažamo, da se vse premalo
poznamo med seboj. Mnogo prihaja-
jo v domači kraj le ob koncu tedna,
tisti, ki so bih prisiljeni ostati doma
pa nimajo časa za zbhževanje z
vrstniki. Zato je bil z navdušenjem
sprejet predlog, da bi najprej
organizirali mladinski, ples. Ker je
bila mladinska blagajna prazna, smo
s pomočjo plesa vsaj nekohko
izboljšali finančno stanje organizaci-
je. Obisk je bil nepričakovano velik.
Mladi so pokazali, da želijo
sodelovati v organizirani skupnosti.
Prvi ples je zares uspel in vsi so se
strinjah s tem, da se naj čimprej
skhče občni zbor, ko bi sprejeli
delovni program.
Na občnem zboru smo izvozili
nov odbor. Mladi so izrazili željo po
športnem in kulturnem udejstvova-
nju. Določili smo nekaj odgovornih
za posamezne panoge. Tako imamo
v načrtu ureditev igrišča za košarko,
rokomet in odbojko, pri čemer
prič akujemo_ pomoč ravnatelja os-
novne šole. Žehmo si tudi kulturnih
prireditev. Mnogi želijo delovati v
dramski skupini, vendar nas muči
problem mentorja. Odločili smo se,
da bi dramska skupina delovala
skupaj s prosvetnim društvom. Tudi
med našimi občani opažamo veUko
zanimanje za te vrste kulturnih
prireditev. Žal pa se domači igralci
tako redko pojavljajo na odru.
Odločili smo se čimpnj organizi-
rati izlet na Donačko goro, ki nam
je najbližja in najlažje dostopna.
Kasneje si želimo še izletov v druge
kraje pa tudi sodelovanje z drugimi
mladinskimi aktivi.
Pod dobrim vodstvom in priprav-
Senostjo vseh članov mladinskega
društva upamo, da nam bo uspelo
uresničiti vse naloge.
Marjetka Dolšak
Citati iz spisov dr. Jožeta Potrča
»Človek se mora za vse, kar danes je in kar ima
zahvaliti delu, kajti delo je ustvarilo cLOVEKA in
ga razvija naprej. to pomeni, da moramo vse, kar jc
Človek ustvaril, spoštovati, skušati razumeti m
izluščiti iz stvari trajno, kajti zgodovinski proces
je zakonit in nujen proces."
(dolžnost socialistične šole)
„idealizem ni bil absolutna neumnost, ampak le
zakonit „neploden" cvet na živem drevesu
spoznanja."
(dolžnost socialistične šole)
»bibliotekam meščanske eticne literature
moramo postaviti nasproti visoko kvalitetno
marksistično literaturo, ki bo vse nakopičene
relativne resnice plodno in pravilno marksistično
posplošila. ta znanstvena moralna obveza terja
od marksistov etikov ljubezen do znanstvene
resnice in hrabrost, da resnico povedo brez
strahu pred spopadi z birokratskimi tendencami v
naši družbi."
(o znanstvenem pogledu na svet in
o etičnem preporodu)
ORMOŽANI V TJENTIŠTU OB SUTJESK
(Nadaljevanje in konec)
V Ihdži pri Sarajevu je 1. junija
tega leta napočilo nekoliko hladno,
a sončno jutro. Vsi potniki smo
prišli spočiti iz hišic Avtokampa,
zajtrkovah, pokramljah, nato pa
nada^evah pot proti Tjentištu.
Pridružil se nam je general, ki se je
kot komandant bataljona boril ob
Sutjeski - žal si njegovega priimka
nismo zapomnili.
Tiste dni smo slavih tridesetletni-
co bitke ob Sutjeski. Med vožnjo
smo opazovah visoke bosanske
planine in mishh na naše partizane,
ki so 6ili tu izpostavljeni dosti
močnejšemu sovražniku. Tov. Bak-
rač, ki se je vozil z nami, je opisoval
kraje, planine in reke ter pripovedo-
val svoje partizanske doživljaje. Do
Goražd smo prevozili 60 km maka-
damske c?ste in za to porabili skoraj
4	ure. Cesta se je vedno bolj
vzpenjala in tvorila številne ovinke.
Na 6 km poti je bilo kar 14 ovinkov.
Želodci so se nam obračali, a v
misMh na partizane smo vzdržali.
Drina in pritok Prača sta se
zelenomodro bleščah v soncu in nas
spominjali na našo hči planiri -
prelepo Sočo. V Goraždu seje slaba
cesta končala, zdrseh smo po asfaltu
in prispeh v zgodnjih popoldanskih
urah v Tjentište. To je dohna med
gorami Vučevo, Želengoro in
Maglič. Pokrajina nas je znova
prevzela. Že od daleč smo zagledah
vehčasten spomenik - 2 krili iz
marmoija ter grobnico padlim
junakom in ranjencem. Spomenik
simbohzira narodnoosvobodilno voj-
sko, ki jo je preklala sovražnikova
vojska z namenom, da jo uniči. V
lepo urejenem mednarodnem šport-
skem centru, ki s svojo arhitekturo
čudovito popestri pokrajino, smo
obedovah. Nato smo se napotih v
muzej. Kustos nam je ob veliki
maketi pripovedoval o peti sovražni
ofenzivi - najhujši. Hitler je hotel
stisniti vrhovni štab z vsemi
njegovimi brigadami in divizijami na
goratem področju Pive in Tare ter
Durmitora. Zbral je 120.000 voja-
kov Nemcev, Itahjanov, ustašev in
Boglarov. Vsi so bih spočiti, dobro
oboroženi in pripravljeni za vojsko-
vanje v planinah. Partizanom je
primanjkovalo hrane, zlasti vode,
ker je pokrajina kraška in skalnata.
5	seboj so imeli 4000 ranjencev iz
prejšnjih bitk, ki so nezavarovani
ležah na tleh brez zdravila in hia;
Sovražnikova ofenziva je trajala i
sredine maja do sredine junija 19.
Nemška letala so nenehno bonil
dirala partizane. Umirah so zat
ran ter padah na položajih, a precj
se niso. Tu je bil tudi Tito ranii
Prva in druga paritzanska skupj
sta -se iz obroča prebih, tip
skupini z ranjenci pa to ni um
Peta črnogorska brigada je I
nadčloveškimi napori jurišala, a
uspela. Na čelu birgade je juc
nadvse junaški komandant
divizije Sava Kovačevič in t:
padel. Le redek partizan se je it
CScoli 7000 ranjencev in borcevje
vedno ostalo v kanjonu Sutjeske
Kustosu so zadrhtele Učne mia
glas se mu je tresel ob spominu
to našo največjo tragedijo. Nas
spreletaval srh in hudo nam je b
zelo hudo. Po ogledu ličnega miii
smo v povorki z jugosl. zastavo i
lovorovima vencema krenih h gr
padlih. Pomikali smo se ti
počasi, dostojanstveno kot
pogrebu. Sredi planin je bilo ol
6. ure popoldne že mračno, mia
in žalostni smo bih tudi mi. Tu
7000 junaških Jugoslovanov, k
tako radi živeh v svobodi. Kaj vi
ustvarili ti ljudje, če bi živeli -i
in podobne mish so se mi pora
Začutila sem željo, da bi pripe
svoje učence semkaj, k jugoslo
skemu grobu, da bi tudi onizač
vojno grozoto, obenem pa veto
in junaštvo naših partizanov. Pc
nih smo se jim s toplimi besedar
vencem. Padh so, ni jih vei
spomin nanje je večen.
Tu v Tjentištu smo se poslovi
obeh spremljevalcev - tov. Bak
in generala ter se odpeljali 1
jugu. Pokrajina je zopet sprem
svoje lice. Postala je skal
izrazito kraška, kjer so ovce i
borna zehšča. Nato pa se je
temi pred nami zasvetilo čud
Gacko polje z Gackim in B'
ZapeU smo Bilečanko in se
Popovega polja pripeljah do r
Prekoračili smo Neretvo blizu
in se ustavili v Gradacu, kjei
prenočili. Prihodnje jutro
nadaljevah pot po jadranski
strali do Biograda, kjer sni
kopah. Z barko smo se pelj'
otok Pašman in si privoščili
domači plavac in pršut. Cetil
(Nadaljevanje na 13. s
^gpjjlK __ ČETRTEK, 21. junija 1973
stran 7
obiskali smo mlade
samoupravljavce
spoštovani bralci, z današnjo
številko bomo začeli objavljati ru-
briko: Mladi samoupravljalci med
vami- V njej boste zasledili razgo-
vore z najmlajšimi delavci, zapo-
slenimi v ptujskih delovnih organi-
zacijah. Ce boste ob prispevkih pod
tem naslovom imeli kakšno pri-
pombo, ali predlog, se prosimo,
pismeno ali osebno oglasite v našem
uredništvu v Vosnjakovi ulici 5.
Vaše nasvete bomo z veseljem
upoštevali.
Ker ima časopisna dejavnost naj-
več posla s tiskarstvom, sem za našo
prvo reportažo obiskala mlade ti-
skaije v ptujski tiskarni.
Oglasila sem se pri tov. Kraneijevi,
ki je izbrskala iz kartotek _ 5
najmlajših tiskarniških delavcev. Že-
lela sem jih videti na delovnem
mestu, pri njihovih vsakodnevnih
opravilih, da bi ob enem spoznah
tudi njihovo poklicno plat, združila
sem torej prijetno s koristnim in se
povzpela v delavnico, ki jo stro-
kovno imenujejo knjigoveznica. To
je pirecej velik prostor, v katerem
delajo pretežno ženske, njihovo delo
paje precej raznojiko. Vendar bosta
o tem kaj več povedah moji
sogovornici - najmlajši med naj-
mlajšimi Albina Tomanič in Mari-
jana Veronek.
Videla sem, da se trenutno obe
ukvarjata z istim opravilom. Pove-
dali sta mi, da lepijo etikete za
tovarno volnenih izdelkov v Maj-
šperku, ki je velik naročnik njihovih
storitev.
Albina in Marjana sedita za eno
mizo in med delom seveda tudi kaj
poklepetata; sodelavke - bilo jih je
več, so povedale, da sta sihio
različnih značajev. Ena je živahna,
druga pa bolj mirna in tiha. Katera
je katera, pa boste že sami ugotovih.
Postavljda sem jima vprašanja in
sta mi kar izmenično odgovaijali:
„Kako dolgo sta že zaposleni v
tiskarni, kakšno je njuno delo, ali
vaju veseli, zakaj sta se odločili za ta
poklic? "
Albina: „Septembra bo štiri leta.
Za tiskarno sem se odločila zato,
ker je tudi oče silno dolgo tu
zaposlen. Delo mi ugaja, saj je vedno
nekaj drugega prav tako pa se lepo
razumemo s sodelavkami."
Marjana: „V tiskarni sem 2 leti.
Prej sem bila v sezoni pri Petoviji,
pozneje pa, ko ni bilo več dela, sem
ostala brez službe. Ker sem prebrala
v časopisu, da iščejo v tiskarni
mlade delavce, sem poskušala srečo
in uspelo mi je. Delo mi je všeč, saj
delamo najrazličnejše stvari - zgi-
bamo časop'">e, lepimo etikete,
pripravljamo liste za brošure, jih
zlagamo in podobno."
Na vprašanje, kako sta seznanjeni
s svojimi pravicami in dolžnostmi, ki
jima gredo, sta povedali, da vesta,
kakšne pravice uživata kot delavki,
bodoči materi - dopust, boleznina,
nočno delo, ki tu sicer ne pride v
poštev, kaj več pa tudi ne potre-
bujeta. Zanimajo ju predvsem stvari,
ki zadevajo neposredno njiju same,
kar je v neki meri razumljivo.
Povedali sta mi tudi, da je v
tiskarni včasih obstajal mladinski
aktiv, ki ga pa žal ni več. O
morebitnem športnem udejstvo-
vanju pa nista vedeli ničesar pove-
dati. No, dobro, mogoče bo pri
moških več sreče, sem se tolažila. S
plačo morata biti zadovoljni, čeprav
se debelejše kuverte ne bi branili.
,,Povej ta mi, prosim, kako preživ-
ljata svojprostičas, s čim se ukvaijate
in kaj si želite v bodoče? "
Albina: ,,Ce imam kaj časa, rada
sežem po kaki knjigi, včasih grem
(kadar je priložnost) v gledališče ah
kino; poslušam moderno glasbo,
rada pojem in plešem, (to so posebej
povedale tudi njene kolegice). Naj-
raje pa „zapravljam" denar. (Le kdo
ga ne? ) Plača bi morala biti vsaj
vsak teden ne pa le enkrat mesečno.
Rada kupujem moderne obleke.
Želim si, da bi v bodoče ostalo vsaj
vse tako kot je s^daj . . ."
Maryana: ,,Prostega časa imam
bolj malo, saj moram po službi, tudi
doma prijeti za delo. Ce pa mi
ostane kakšna urica brez dela, rada
prelistam kakšno revijo, sežem pa
tudi po knjigah, vendar to redkeje,
ker je treba za to že veliko časa.
Rada imam narodnozabavno glasbo,
rada gledam lepe filme, grem tudi
kam na zabavo. Ce bo v bodoče
ostalo tako kot je sedaj, bo kar v
redu, če bo pa boljše, pa ne bom
imela prav nič proti."
Povprašala sem ju še, za kaj bi se
odločili, če bi še enkrat stah pred
vprašanjem, kam po osemletki.
Albina je dejala, da bi šla v štiriletno
upravno administrativno šolo, Mar-
jana pa se ni mogla odločiti.
V naslednji številki pa preberite,
kaj sta mi o svojem delu povedala še
dva najmlajša tiskaija.
S. Spolenak
Albina Tomanič
Marjana Veronek
pismo uredništvu
Spoštovani bralci, prosim prisluhnite,
pomagajte mil
Kupila sem si stanovanje. Pošteno
sem ga plačala, veselila sem se, da si
bom na svoja stara, zgarana leta pod
lastno streho oddahnila od mnogega
trpljenja, ki mi je bilo celo življenje
vedno za petami. Odpovedalsem se
vsem dobrotam tega sveta, štedila
sem denar, ko so drugi sedeli za
bogato obloženo mizo, sem jaz
otepala krompir pa včasih še tega ni
bilo v izobilju, saj sem štedila svoj
skromni zaslužek za to moje
kupljeno stanovanje, ki pa ga uživa
mlad, zdrav in čil družinski par z
dvema otrokoma in se noče
umakniti kljub temu, da ima že
dveletno odpoved. To sta mlada dva
človeka, ki imata zelo lepe službe z
lepimi dohodki, pa tudi čisto novo
hišo, ki je le nekaj km oddaljena iz
Ptuja. Imata tudi avto, s katerim bi
se lahko v službo pripeljala brez
velikih stroškov.
Stara sem čez 64 let. Nikomur ne
žeUm biti v breme, niti občini niti
svojemu bližnjemu. Na ta leta sem
se pripravljala vse svoje življenje z
marsikatero odpovedjo.
Ko sem vljudno prosila, naj se ta
stranka preseli v svoj nov dom, mi je
odrezano odvrnila „poiščite mi
stanovanje!" Kje naj jaz stara žena
in še povrhu tujka v tem mestu,
dobim stanovanje za to družino, saj
sem prepričana, da se niti takrat ne
bi hotela umakniti, če bi ga res
imela. Povedati še moram tudi to,
d? sem ga že imela (primerno lepo
veliko sobo, kuhinjo, shrambo, vrt,
drvarnico, klet in pralnico); odklo-
nila sta in rekla „tja ne greva".
Kljub vsej moji vljudni prošnji in
dokazani potrebi po mojem kuplje-
nem stanovanju, sta trdosrčna in se
mi posmehujeta. Ko sem ju
opozorila na prenizko stanarino, ki
jo plačujeta in na porabo električ-
nega toka (imata namreč pralni
stroj, električni štedilnik, sesalnik za
prah, 6 luči in električni likalnik
(tokovina je občutno draga in zanjo
mesečno ne plačata nič več in nič
manj kot 30,00 N din, sta odvrnila,
daje dovolj, pereta pa po večkrat na
teden za 4-člansko družino. Da paje
odgovor še izdatnejši, pristavita
ironično: ,,Ce vam ni kaj prav, pa se
pritožite!" Kljubujeta in nas pod-
cenjujeta tudi z brezobzirnim
razbijanjem po stanovanju, oblastno
se obnašata; ko sem enkrat
opozorila na ta njihov ropot in
kričanje otrok, me je mlada žena
zgrabila s silo in me pahnila čez
prag.
Sedaj stanujem v eni sobi z
94-letno bolno ženico. Sobo mi je
odstopila prijateljica le začasno.
Je vse to prav? Sin bogate
matere, z lepimi dohodki, ki jih
mesečno prejemata mož in žena,
otroški dodatki itd. .. ., kje je roka
pravice, ki bo preprečila to
izkoriščanje in mi pomagala iz te
krivice?
Prizadeta: AK, Ptuj
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 21. Junija 19ij|
Praznik v Apačah
v Apačah na Dravskem polju je
bilo v nedeljo živahno kot že dolgo
ne. Pri novem, v surovem stanju
zgrajenem kulturnem domu se je
zbrala množica domačinov in
gostov. Vsi so prišh proslavit »likof
na kulturnem domu, ki so ga t
udarniškim delom in denarnimi
prispevki zgradili krajani Apač. Kar
okoh 4.500 prostovoljnih delovnih
ur so opravili na delovišču in
prispevah doslej iz lastnih žepov
okoli 30:000 din. Doslej za graciijo
svojqga doma niso dobili nobene
družbene pomoči in jo pričakujejo
sedaj iz občinske in deloma tudi
republiške blagajne. Za dokončno
dograditev doma rabijo namreč še
precej denarja.
V novem kulturnem domu bo
lepa dvorana, klub mladih in
prostori za krajevne družbeno-
politične organizacije in društva. Ti
so se sestajali doslej v vaški gostihii.
Zanimivo je, da je bilo ustanovlje-
no kulturno prosvetno društvo
Apače šele pred dobrimi petimi
meseci. V tem kratkem času so
dosegli z gradnjo doma toUkšen
uspeh, da jim lahko k temu samo
čestitamo.
Na nedepki svečanosti so opisaH
vehko delovno zmago Apačanov
Vinko Veit, predsednik gradbenega
odbora, Martin Turk, predsednik
prosvetnega društva in Franc Kle-
menčič, ki je povezoval program.
Kot gostje so se udeležili svečanosti
Stane Stanič, predsednik ZKPO iz~
Ptuja; Andrej Fekonja, tajnik TKS
iz Ptuja in Matevž Cestnik, tajnik
KS Kidričevo.
V kulturnem programu so nasto-
pih domači tamburaši, pevci in
recitatoiji. Prireditev sta popestrila
tudi padalca ptujskega aerokluba
Petrovič in Kodela. S padali sta
doskočila v neposredni bhžini
doma.
prisostvovah tudi drugi občani, ki
pa se žal niso najbolje izkaz ah.
Najprej se je pričelo na prireditvi
gimnazijcev, nadaljevalo pa se je v
četrtek, ko so imeli svojo noč
maturanti ESŠ. Drugi obiskovalci, v
glavnem mladina, ki so se pomešali
med maturante, so jih prikrajšah za
denar, ki so ga nekatere maturantke
imele v svojih torbicah, medtem ko
so plesale, izginilo pa je tudi
precejšnje število boljših dežnikov.
Za zahvalo, da so maturanti obisko-
valce vabili k svojim mizam, so jih ti
okradh. Vsekakor so nekateri dolgo-
prstneži znani in v kohkor prisvoje-
ne imovine ne bodo vmifi, bodo
njihova imena in priimki objavljeni.
Najbolj žalostno je to, da so to
dijaki nekaterih ptujskih in maribor-
skih srednjih in poklicnih šol.
Obvestilo
Zdravstveni dom Ptuj o^
vešča starše otrok, rojene le^
1966 in starejše, ki še riiJ
preboleli ošpic ali bili zaščitn
cepljeni, da lahko privedei
svoje otroke na cepljenje pro.
ošpicam, ki bo v četrtek, 21.j
v petek, 22. junija t. 1. od {]
do 15. ure v šolskem dispjr
zeiju zdravstvenega doma Ptu
Cučkovaul. 2.
Starše prosimo, da prinesejo
seboj otrokovo zdravstven
knjižico.
ZDRAVSTVENI DOM Pu
Cepilni cente
Člani sindikatov občine Ptuj
za Kumrovec
Ob 81. rojstnem dnevu tovariša TITA se je v osnovnih organizacijah
sindikatov pričela organizirana akcija zbiranja sredstev za gradnjo
spominskega doma borcev NOV in mladine Jugoslavije v Kumrovcu ter za
ureditev širšega spominskega območja, ki zajema tudi precejšen del
Kozjanskega.
Po poročihh in že oddanih zbiralnih polah, ki jih je do 15. junija 1973
sprejel Občinski svet ZSS Ptuj, ugotavljamo, da so člani sindikata spodaj
navedenih sindikalnih organizacij že prispevah denarna sredstva za
Kumrovec, in sicer:
Skupaj je doslej 510 članov sindikata prispevalo 13.077,05 N din za
dom v Kumrovcu.
Akcija zbiranja sredstev je v polnem teku tudi v ostalih osnovnih
sindikalnih organizacijah. O poteku akcije bomo redno poročah.
Iz delovne skupnosti Intes-TOZD Pekarne »Vinko Reš" Ptuj, so nam
sporočih, da so iz sklada skupne porabe po sklepu delavskega sveta prispevali
za Kumrovec 2.000,00 novih din. Člani sindikata pa bodo svoj 3-urni
zaslužek prispevah za dom v Kumrovcu.
CLANI SINDIKATOV! PRISPEVAJMO VSI VSAJ 1,5 %
ENOMESEČNEGA OSEBNEGA DOHODKA ZA GRADNJO DOMA
BRATSTVA IN ENOTNOSTI JUGOSLOVANSKIH NARODOV V
KUMROVCU! OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
PTUJ
okradli so
maturante
Maturanti ptujskih srednjih šol so
se po obhodu mesta ustavili na
ptujskem gradu, kjer so se ob glasbi
in pogovoru zadržah pozno v noč.
Ker je navada, da se ob takih
priložnostih ne odvajajo od ostale
^užbe, so maturantskim proslavam
Razstava učnih izdelkov
v šolskih prostorih kovinskega centra v Ptuju je v času od 16. do 2;
junija odprta razstava izdelkov učencev. Razstavljeni so razni kovinsk
predmeti ročne in strojne obdelave, ki jih predpisuje učni prograi
omenjenega zavoda.
Razstavljenih je tudi več izdelkov umetnega kovaštva, kot so: lestenc
obešalniki, ograje in drugo. V okviru razstave so tudi diplome in pokai
športnega aktiva ŠCKS,'katere so osvojih na zadnjih srečanjih srednješolsia
področnih in republiških tekmovanj.	Foto: KOS
Z ZADNJE DIRKE V KARLOVCU
Naš domačin Milko Vesenjak je
bil sotekmovalec na medrepubli-
škem-tekmovanju v Karlovcu. Imel
je sicer smolo; v drugem delu
tekmovanja mu je spustila zračnica,
da je moral odstopiti. V prvem delu
je imel več sreče, saj se je kljub
težkemu tekmovanju uvrstil na zelo
solidno šesto mesto.
Poprosil sem ga za razgovor. Pravi,
da je po njegovem in po mnenju
svetovnih prvaktjv v motokrosu
proga v Karlovcu zelo nevarna in
tudi neprimerna za tekmovanje.
Presega namreč predpisane vzpone.
,,V tem športu sem že osem*let in
jrav toliko let sem že tekmovalec na
cros tekmovanjih. Tekmoval sem na
več kot dvesto tekmovanjih po vsej
Evropi razen Portugalske in Alba-
nije.
Največji uspeh sem imel na
svetovnem prvenstvu v Franciji.
Na mednarodnem tekmovanju v
Orehovi vasi sem dosegel trel
mesto.
Pred leti sem si poškodov
hrbtenico in zaradi tega se bo
moral kar hitro ločiti od tq
športa. Do tega športa imam velil
veselje in mislim, da ga ima
podedovanega. Hudo mi bo, ko
bom moral ločiti od njega. !
raznih tekmovanjih po Evropi s«
" doživel že marsikaj. V Zaboku svi
našim tekmovalcem ravno na skak
niči trčila z glavama skupaj in
srečo sva bila brez poškodb. To
zelo redek primer, s^ vsaka n
manjša napaka v tem športu lah
pusti hude posledice.
Glede organizacije pa trdim, da
na Češkem to najbolje urejeno. 0
imajo ta .šport kakor drugje a^
dirke.
Tekmujem na češkem moto
Cz. Drugega motorja si ne mor
privoščiti, ker so vsi drugi motoiji
dražji. 2e ta zbrojovka stane toli
kot fiček."
Nato je z nekako povzdignjer
glasom dejal: „Ce smo si odkrit
državi nimamo motorja, ki bi la^
z njifti tekmoval. Ce pa ga ho
uvoziti, te cariniki tako gnjavijo,
ti mine do vsega, ker nimam tol
denarja, da bi plačal še cari
Poglejte, v drugih državah so f
blem tekmovdlci, pri nas pa mote
Naš dober tekmovalec mora
tekmovanja s starimi motoiji, ^
da so nas že marsikje vpraševali^
hočemo morda tekmovati na
starih ropotuljah.
^gpjjlK __ ČETRTEK, 21. junija 1973
STRAN 9
celjski likovni umetniki
na obisku pri nas
j^ed 21. in 29. junijem bomo
imeli ^	^ gosteh dobro
organizirano skupino celjskih likov-
umetnikov amaterjev, ki se nam
bodo predstavili z okoh 40 deU,
največ olji in akvareli, v prostorih
muzejskega razstavišča v mestnem
^^Skupina celjskih likovnikov ama-
terjev spada med one shkarske
organizacije, ki delujejo že vsa
povojna leta. Doslej je organizirala
^ dolgo vrsto razstav v Celju in
drugih likovnih središčih širom po
Sloveniji, posebno pa seveda v
celjskem kulturnem območju. Li-
kovno ustvarjanje iz ljubezni do
upodabljanja izbranih, predvsem
slikarskih motivov ima ravno v Celju
zelo močno tradicijo, saj mu lahko
iščemo korenine v delovanju ljud-
skih podob^ev prav od začetka 19.
stoletja dalje. Kvalitetna amplituda
te dejavnosti je raznolika, kot je
različna tudi umetnostno nazorska
usmeritev posameznikov, vendar vse
njene člane povezuje plemenita
želja, s slikarskimi sredstvi izraziti
svoj odnos do vizuelnih doživetij in
mu po možnosti dodati iskro
kreativne misli, ki tovrstno dejav-
nost dvi^je na nivo umetniškega
ustvarjanja.
Ker spada, kot že rečeno, skupina
med najkvalitetnejše in najbolje
organizirane v Slovenp, predvideva-
mo, da se bo splačalo ogledati njena
razstavljena dela in podoživeti vse
ono, kar nam bodo Celjani hoteli
povedati o sebi in svojem umetni-
škem delu. Razstava bo slovesno
odprta v četrtek 21. t. m. med 17.
in 18. uro ter bo obiskovalcem -
|ubiteljem likovne umetnosti in
šolski mladini - na voljo ves teden
do 29. t. m. dnevno med 8. in 12.
ter 16. in 18. uro.
Jože Curk
Gimnazijsko »Izvestje«
Pred nedavnim je izšla četrta
povcgna izdaja Izvestij gimnazije
Dušana Kvedra v Pt^u.
Letošnje glasilo ni samo statistični
in kronološki prerez dela našega
najstarejšega srednješolskega zavoda
v občini, temveč je poudarek na
prikazu vzgojno izobraževakiih pri-
zadevanj zavoda, ki ni vezan le na
svoje ozko delovno območje,
temveč ki sodeluje na vseh
področjih družbeno gospodarskega
m političnega razvoja v občini.
67. števila Izvestij je posvetila
mnogo vrstic družbenemu in kultur-
nemu dogajanju, kultumikom in
tudi političnim dogodkom, po-
membnim za našo sedanjost in
razvoj; kot so na primer šovinistični
izpadi v sosednji Avstriji itd.
S svojima prispevkoma sta šte-
vilko popestrila tudi dolgoletni
režiser ptujskega gledališča Peter
Malec, ki je opisal razvoj gledališke
umetnosti in Albin Lugarič s
spomini na najplodovitejšega ptuj-
skega slikaija, Janeza Mežana.
Gimnazijsko Izvestje je v povojnih
časih doživljalo številne Krize in
dolgočasa zaradi različnih vzrokov
(finančne težave in pomanjkanje
kadra) ni bilo mogoče predvidevati,
kdaj bodo izšle. Pobudnika za
letošnjo izdajo sta Ljubica Šuligoj in
urednik Drago Šuligoj. Mnogo truda
je vložil tudi ravnatelj gimnazije,
preden so se zbrala sredstva za tisk.
Tisk šolskih glasil, osnovnošolskih
kakor srednješolskih je močno
odvisen od naših delovnih kolek-
tivov in njihovih podpor in najbrž ti
premalo prispevajo za tovrstni tisk.
Posledica je neredno izhajanje,
čeprav je delovnim kolektivom
pregled dela in doseganja uspehov
naših šol, od koder največkrat dijaki
neposredno odhajajo na delovno
mesto v podjetja, zelo potreben.
Odkritje spomenika Stanku Vrazu in
revija zborov
Po programu prireditev ob
/00-letnici Ormoža bo v soboto, 23.
nedeljo, 24. t.m. več zanimivih
pnreditev.
Odbor za pripravo proslav bo
Odprl v soboto ob 9. uri v stekleni
ovorani vinske kleti v Ormožu
razstavo hkovnih in dmgih
"metnikov. Mestna knjižnica Ormož
pa vabi ob 17. uri na otvoritev
ustave del domačih literarnih
"stva^alcev. Obe razstavi bosta
do 1. julija.
Istega dne zvečer ob ob 19. uri v
^orani delavske univerze Večer
n.^ . Vraza. Naslednji dan, to je v
"ede^o bo ob 9. uri odkritje
^omenika Stanku Vrazu pred
Padom v Ormožu. Tu bo govoril
^nton Slodnjak, eden naših naj-
«cjih prešernoslovcev in poznavalec
Stanka Vraza,
fo odkritju spomenika bo ob 10.
na grajskem dvorišču tradicio-
oL^^. revija pevskih zborov z
močja severovzhodne Slovenije.
. "javijenih je nad 15 zborov. Revijo
L, popravil občinski svet zveze
"Urno prosvetnih organizacij Or-
mož v sodelovanju z občinskim
svetom ZKPO Maribor.
jr
likovniki bodo razstavljali
v sklopu 700-letnice mesta
Ormoža bo v soboto, 23. junija letos
v stekleni dvorani nad vinsko kletjo
v Ormožu odprta razstava štirih
likovnikov: Vlada Potočnika iz
Ljutomera in Silva Preloga iz
Veržeja ter Bojana Oberčkala in
Rada Braučiča iz Ormoža. Skupno
bo razstavljenih 20 eksponatov.
Izmed likovnikov, ki bodo raz-
stavljah svoja dela od sobote do
1. juUja, vam bomo v skopih obrisih
skušali predstaviti dva.
Bojan Oberčkal je bil rojen
15. februarja 1938 v Mariboru.
1966. je diplomiral na pedagoški
akademiji v Mariboru iz skupine
likovni pouk. Kot likovni pedagog
poučuje na osnovni šoli Miklavž pri
Ormožu. Razstavgal je že trikrat v
Ormožu ter v Koprivnici in
Ljutomeru.
Okolje, v katerem živi, je polno
motivov za upodobitev, najbolj ga
privlačijo stare propadajoče kmečke
zidanice in viničarije, ki jih je vedno
manj. V olju ali temperi je na
slikarskem platnu po njegovi zaslugi
našlo mesto pribhžno 30 takšnih hiš
od Tomaža, Gomile do Ljutomera.
Njegove slike so trajna podoba
Slovenskih goric, takšnih, kot so
bile včasih. Motivi so posrečeno
izbrani. Prevladujejo zlatorumene in
gave barve, takšne, kot jih lahko vse
polno vidimo ob času trgatve. Prav
zaradi tega so njegove slike na vseh
dosedanjih razstavah dosegle velik
učinek pri vseh obiskovalcih.
Njegovi motivi so ljudem blizu, ker
so del njihovega sedanjegživljenja ah
življenja v preteklosti.
Bojan Oberčkal seje s sUkarstvom
pričel ukvarjati že v osnovni šoli.
Velika njegova vzornika in učitelja
sta sedaj že oba pokojna akademska
slikarja Lajči Pand ur in Mak^
Kavčič. To sta bila njegova
profesoija in kot"je dejal „čudovita
pedagoga in učitelja".
Na vprašanje, kaj si najbolj želi, je
Bojan povedal: ,,Svoje slike videti
zbrane na enem mestu na samostoj-
ni razstavi nekje v Ormožu. Veliko
sUk sem podaril, nekaj prodal.
Upam, da mi bo uspelo najti
razumevanje v domači občini in se
mi bo tako izpolnila velika želja."
Dela našega drugega umetnika-
-amateija Rada Braučiča iz Ormoža
so raztresena po vsem svetu.
Obsegajo globoke reliefe v lesu in
delno modelarstvo. Doslej največje
njegovo delo je mozaik občine
Ormož, velik 8 kvadratnih metrov,
ki visi v recepciji ormoškega hotela.
Njegova dela srečujemo, zlasti razne
grbe, motive iz goric ipd. predvsem
v naši bhžnji okohci: hotel Orel v
Mariboru, Haložan v Ptuju, Bori,
ormoška klet itd. Letos je sodeloval
v slikarski in modelarski koloniji v
Vidmu ob Ščavnici. Izdelal je
plastiko - Prizor v grajski ječi (v
lesu). Trenutno razstavlja v Hrastni-
ku skupaj z amaterji-likovniki
Slovenije.
Rado Braučič je bil rojen 2.
marca 1935 v Slovenski Bistrici, tam
je končal tudi osnovno šolo in nižjo
gimnazijo ter pozneje IKŠ v
Mariboru. Z upodabljajočo umet-
nostjo sc ukvarja od leta 1966.
Pričelo se je zelo enostavno, nam
je pripovedoval. Najprej sem si kupil
malo garnituro nožev in pričel
rezljati ter se tako igral z lesom.
Kmalu sem spoznal, da so umetnine
lepe in da jih tudi drugi cenijo. Tako
se je pričelo. Razstavljal je že v
Ljutomeru, Križevcih, Veržeju, Gor-
nji Radgoni in Ormožu. ■
Največja želja je takšna, kot si
želijo vsi likovniki: samostojna
razstava kjer koh in ureditev
lastnega ateljeja. Delo se kopiči.
Upodabljajočih umetnikov je malo,
zato prihajajo naročila od vsepov-
sod. Primerna delavnica bi veliko
pomenila.
Ob koncu našega razgovora je
Rado Braučič še povedal, da bi po
njegovem mnenju občina Ormož
sedaj že mogla dobiti stalen
razstavni prostor. Avla osnovne šole,
kjer sedaj prirejajo (navadno) take
• reči, ni povsem primerna. Tudi za
slikarsko kolonijo so možnosti,
samo primernega hotenja ni..
jr
Bojan Oberčkal
Rado Braučič
10 stran
tednik — Četrtek, 21. junija 15
dr. fran brumen
Želodčni katarji
Akutni želodčni katar - gastritis
acuta - je kratkotrajnejše, prehod;
no obolenje, ki nastane skoro vselej
pod direktnim zunanjim vplivom.
To bolezen povzroči navadno použi-
ta ah popita škodljiva snov, ki deluje
na želodčno sluznico ah kemičjio,
ali pa v smislu okužbe (okužena,
pokvarjena hrana, strupljive pijače i.
p.). Zdrav želodec, oziroma vsak
želodec, ki ima zadostno ah vsaj
primerno zakisljenost svojega soka,
je namreč zaščitnik samega sebe
pred okužbami, ki so take narave,
da jim je želodčni sok lahko ko_s.
PROSTA SOLNA KISLINA UNICl
veČino kužnih kali. Bolniki,
ki jim primanjkuje želodčne kisline,
oziroma, kadar njena koncentracija
ni zadostna, pogosto zapadajo okuž-
bam prebavnega trakta. Zato morajo
taki bolniki biti mnogo opreznejši ^
bolj paziti na neoporečnost in
čistočo hrane. Isto velja na splošno
za starejše ljudi, ker pri njih radi
•naravnega iztrošenja organizma tudi
produkcija solne kishne postopoma
popušča.
Med najpogostejše povzročitelje
želodčnih katarjev spadajo alkohol-
ne pijače v prevelikih količinah, ah
pa popite preveč pogostoma, ah pa
popite v preveč koncentriranem, z
alkoholom nasičenem stanju. Obi-
. čajno direktno okvarijo želodčno
sluznico. Sluznico namreč popol-
noma razmastijo, ji tako vzamejo
zaščitno plast in jo bolj ali manj
najedkajo in tudi nekako omrtviči-
jo. Prav tako so lahko škodljivi tudi
nekateri medikamenti. Omenih smo
že skupino protirevmatičnih zdravil
(salicilni preparati, phenilbutazoni i.
p.) Škodljivi so lahko tudi številni
ostah medikamenti. posebno če jih
uživamo v prevelikih kohčinah, ah
pa preveč dolgo časa.
Posebno mesto med akutnimi
okvarami želodca zavzema toksični
akutni katar - gastritis toxica ac. -
ki nastane kot posledica zastrup-
Ijenja z jedkimi snovmi (kishne,
lužine, razhčna razkužila i. p.)
katere človek popije pomotoma;
včasih tudi v samomorilne namene.
Posledice take zastrupitve so lahko
zelo hude in je njih stopnja odvisna
od strupenosti snovi, od koncentra-
cije, količine in trajanja časa njiho-
vega delovanja. Tako nastanejo
okvare na sluznici, ali pa tudi na
globljih plasteh stene želodca. Posle-
dice so včasih razjede, včasih globlje
segajoče rane, ki se lahko tudi
predrejo v trebušno votlino.
Pri takih primerih je seveda
najbolj važna zelo pospešena in hitra
smotrna pomoč, ki skuša čimbolj
omihti razjedno delovanje použite
snovi. Proti kislinam primerno delu-
joče lužine in obratno proti lužinam
blago delujoče kishne. Izpiranje
želodca je lahko nevarno in o njem
odloča le strokovnjak. Po ozdravitvi
in zacelitvi v želodcu nastahh ran
nastanejo bolj ali manj razsežne
brazgotine, ki radi svoje značilne
težnje h krčenju včasih kasneje
povzročajo težave.
Klinična podioba akutnega želod-
čnega katarja je v glavnem podobna
ostahm obolenjem želodca. Opa-
žamo skupne simptome: lokah-
zirane bolečine, bruhanje, napadi
slabosti, inapetenca in splošna priza-
detost.
ZDRAVLJENJE se ravna po sta-
diju katarja. V najakiitnejši obliki je
najboljše zdravilo post: 24 ur
nobene hrane, samo blažilni čaj iz
kamihc. Tako pride želodec ob svoje
delo in si odpočije. Sledi primerna
dietna hrana s prepečencem. Počasi
stopnjevaje preidemo na krepilno
dieto. Po potrebi doda zdravnik
primerne medikamente, ki jih odbi-
ra primeru ustrezno.
SLEDI 1. NADALJEVANJE
koristni
nasveti
Gorčico bomo dolgo ohranili
užitno, če ji primešamo malo _soh.
Okusa s tem ne pokvarimo. Izsušeno
gorčico zalijemo z nekaj kapljicami
olja in razredčenega kisa ter
ščepcem sladkorja.
Sok pečenke postane prav okusen
in močan, če pečemo v pekaču
hkrati s pečenko še kos krušne
skorje in sicer tao dolgo, da skorja
razpade.
Porcelana s pozlačenim robom ne
perite v vodi, ki vsebuje sodo.
Pločevinasto posodo osnažite, če
jo najprej zdrgnete s pepelom,
pomešanim s petrolejem, ko se to
posuši, jo zdrgnite še z volneno
krpo.
Belo barvano pohištvo boste lepo
očistih, če vlijete v vodo nekohko
salmiaka.
Linolej postane svetel in kot nov,
če .ga namažete vsak mesec enkrat z
mešanico, sestavljeno iz polovice
mleka in polovice vode.
Lakasti čevlji so izgubih sijaj.
Prerežite čebulo ter z njo čevlje
dobro natrite, nato pa jih še z
mehko krpo zdrgnite.
Pišejo za vas:
MARTIN OZMEC - MATURANT
Te dni je bilo na ptujskih ulicah
veselja na pretek. Mnogi dijaki so
prav te dni proslavljah zaključek
šole. Med absolventi srednje eko-
nomske šole je bil tudi naš dopisnik
MARTIN OZMEC. Maturanti so se
sprehajah po ptujskih ulicah, nato
pa so se olaepčah in odpočili.
Izkoristil sem priložnost za kratek
razgovor.
-	Martin, mi lahko poveš, kakšen
občutek imaš sedaj, ko si se rešil
pouka?
-	Ne morem trditi, da sem se ga
zares že rešil^ imam še veliko nalogo
pred seboj. Čaka me matura in ko
bom s tem opravil, si bom ^
oddahnil.	J
-	Kakšne načrte paimašpovsJ
tem?
-	Povsem se še nisem odloč
morda bom študiral pravo, mon
pa novinarstvo.
-	Vidim, da imaš veliko ambici
-	To je moja glavna značilno^
Zelo se zavzemam za razne stv^J
mnogokrat si izmislim kaj nove^
nasploh sem zelo natančen p.;
svojem delu in vseskozi se diži-
načela: bodi vedno točen in drži i
besede, ki jo komu daš.	j
Martin je pred dnevi opia'
šoferski izpit in se ba sedaj s svqi
„hmuzino tako imenuje on sv3
DIANO, vozil brez strahu prj
mihčniki. Kar se pa tiče hobija,!
dejal: „Že nekohko časa se:
fotoamater in imam temnico, J
lahko vsa fotografska dela oprav^
sam. Tudi dopisovanje mi je veiii
hobi in hkrati zaslužek. Za Tedt'^
pišem že precej časa in nameravi-
še pisati, dokler bom mogel. S
:Colikor imam časa, se ukvaijaj
tudi z gimnastiko. Zelo rad hodiir.]
veselo družbo in takšno, ki M
glasbo. I^am kitaro, zraven paj
kdaj zapoje m. Za resno glasbo mij
vehko, zato pa se bolj posvečd
popevkam. Redno sledim Ti|
vrstam, da sem z glasbo tako J
tekočem kot nekateri z nod
metom."	3
Ponarejene vozniške izkaznice
Po podatkih Interpola kroži po
Zapadni Nemčiji, Avstriji, Franciji
in Švedski nad 10.000 ponarejenih
vozniških izkaznic, ki so bile
ponarejene v naši državi. Ponarejene
dokumente je zelo težko ločiti od
pravih pri navadni cestno-prometni
kontroh, kajti legitimacija je več ah
manj enako izdelana, razhke so
največkrat le na pečatih, teh |
prometni uslužbenci ne moi;
poznati in medsebojno razločevs
V francoski avtomobilski tovai
Peugeot, kjer je zaposlenih oki
4.000 naših delavcev, so ponareje:
vozniška dovoljenja dobesednol
povah po ceni od 300 do 81
frankov, kar je bilo ceneje, kakoi
opraviti redni šoferski izpit. In to
mnogokrat vzrok, zakaj se preiM
odločajo za ponarejeno dovoljen
kajti to je neprimerno ceneje
danes prav visokih stroškov avto
in avtotečajev.
SeTeda so neredki primeri,
kupijo takšna dovoljenja tudi taki
ki iz raznih vzrokov niso mi
narediti izpita ali ustrezne kvalifi
cije. V Beogradu je bilo odvzetif
nekaj deset vozniških dovoljenj
so bila ponarejena in ne to sam;
in B kategorije, temveč tudi taki
za javni prevoz, kot so avtobusi.
Dva izmed mnogih na medni
dnem odru kupčij z dovoljenji
bila tudi Milan Gužvica iz Noi
Sada in AUja Musa iz Koso'
Mitrovice, ki sta se spoznal
zaporu zaradi ponarejenih p"
dokumentov. Njuno znanstvo s
nadaljevalo tudi po prestani kaz
sta pričela masovno „proizva]
ponarejene naše in tuje dokum«
Nemška in francoska vozii
dovoljenja so bila mnogo t
izdelana od naših, kjer je bila in,
barva izkaznice nekoliko svet
rdeče barve, kakor pri origi'
Cena vozniških dovoljenj pri i}
bila 1.500 din. Overovljena so t
lažnimi štampiljkami TNZ Be'
da, Subotice, Niša, Novega -
Zagreba in nekaterih drugih t«
K^ub temu, da so glavni aj
prodaje in proizvodnje
dokumentov pri nas in v tuju
pod ključem, je teh dokument'
vedno mnogo in težko je reči!
bo sploh kdaj moč zaseči.
tKDNIK — ČETRTEK, 21. junija 1973
stran 11
dr. mirko vengust:
Človek v letih
in njegov zdravnik (Nadaljevanje in konec)
Zdravnik bo svojega bolnika do
neke meje razumel lahko le, če bo
seznanjem s socialnimi pogoji, v
katerih je ta bolnik dočakal starost,
vedeti mora, kakšen položaj ima v
krogu svoje družine in v družbi in še
vehko drugega. Prav je tudi, če se
zdravnik vpraša, kdo skrbi za to, da
bo bolnik v redu jemal zdravila, kdo
skrbi za to, da se bo bolnik ravnal
po zdravnikovih navodilih in kdo bo
skrbel za bolnika, ko bo le-ta še bolj
odvisen od tuje pomoči. Zanimati se
mora dalje tudi za bohiikovo
gmotno stanje, njegove stanovanjske
prilike itd., saj ni vseeno, kako
naprimer stanuje srčni bohiik, kako
se hrani in ah se pravihio hrani.
Potem se naj zdravnik zaupno
pomeni s svojim starim bolnikom o
njegovi preteklosti. To je sicer lahko
rečeno, če stokrat pa zelo težko
izvedljivo. Pogovor poteka počasi, je
dolgovezen in pogosto je potrebna
dobršna mera potrpežljivosti, pre-
den si lahko zdravnik ustvari vsaj
okvirno sliko o bolniku. Tak
pomenek je tudi zelo koristen, saj
ustvarja zaupno vez med zdravni-
kom in ostarelim bolnikom, kar je
za zdravljenje pomembno, in če ima
zdravnik še poseben posluh in čut
za tisto, kar mu bolnik pač zaradi
starostne pozabljivosti ni povedal in
bolnika spomni na kakšno splošno
malenkost, mu bo bohiik nad vse
hvaležen. Zdravnik je dosegel svoj
cilj. Ker poteka pri staremu bolniku
vse bolj počasi, počasi zjutraj vstaja,
počasi se oblači, počasi se umiva,
počasi se hrani, počasi mish, mora
zdravnik vse to upoštevati tudi pri
pregledu takega bolnika in si pač
mora za to vzeti čas. Ce je zdravnik
preobremenjen in ravna v naghci, ne
deladobro in ne doseže svojega
namena.
Zavoljo tega je delo zdravniks
starimi ljudmi zelo težavno in
naporno in na žalost ne uživa vedno
v družbi tistega spoštovanja in
priznanja, ki mu gre in bi mu
moralo iti! Ja, zgodi s tudi, da celo
nekateri, sicer redki odgovorni in
vodilni ljudje delo takega požrtvo-
valnega zdravnika podcenjujejo in
malovrednotijo in ga industrijsko
tretirajo. Taka stahšča in postopki
so seveda nesprejemljivi.
Vrednost ostarelega človeka je v
njegovi preteklosti. Ostarelemu ni
dovolj, če njegov zdravnik ve, kdo
je, ampak je ponosen na to, če ga
zdravnik pazljivo in potrpežljivo
posluša, da tako zve, kaj je njegov
stari prijatelj v življenju bil, kaj je
pomenil, kaj je delal, kaj je ustvaril
in dosegel itd. Stari človek želi, da
ga zdravnik obravnava z vso
resnostjo ip pozornostjo in ima
izreden čut za to, če mu zdravnik
ne posveča dovolj skrbi. Seveda ne
moremo pričakovati od zdravnika,
da bo sedaj vrnil ostarelemu človeku^
zdravje mladih let, zdravnikov uspeh
je že v tem, če je uspel ustvariti v
bolniku zaupanje in če uspešno in
zadovoljivo lajša njegove bolezenske
težave, ki so dolgotrajne, kronične,
mučne. S takim ravnanjem se
zdravnik uspešno bori z maloduš-
nostjo in depresijami v starosti,
spodbuja življenjske sile v človeku,
mu daje voljo do življenja, ga
mobihzira, ga s svojo osebnostjo
poživlja in mu s tem nudi tisto
veselje in radost, ki je za ljudi v letih
potrebna. Delo tako angažiranega
zdravnika se nikdar ne da izmeriti in
na grame odtehtati!
Stari prijatelj ima svojega zdrav-
nika rad, mu zaupa, mu je hvaležen
in ga spoštuje, zdravnik pa je s tem
za svoja prizadevanja nagrajen, je v
sebi zadovoljen in srečen ob
spoznanju, da hoče in dela dobro za
ljudi, ki so take njegove pomoči še
kako potrebni. Ob razočaranjih pa
zmaguje optimizem, brez katerega si
takega dela ni mogoče predstavljati!
Tudi otrolcu je vroče
Dan za dnem lahko na ulicah in
drugje vk^učno v sredstvih javnega
transporta opazujemo, kako malo-
marno in nepremišljeno starši
oblačijo svoje otroke od rojstva pa
do tretjega leta starosti.
Bhžamo se sredini poletja in
dnevne temperature se gibljejo od
20. do 25. stopinj C, vendar
neredko oz. kar pogosto srečamo
mlade matere v bluzah s kratkimi
rokavi, v rokah ah vozičku pa je v
volneno oblačilo oblečen malček,
največkrat kar z dvema kapicama na
glavi. TUDI OTROKU JE VROCE,
zraven tega pa se ravno v takšnem
oblačilu lahko najprej prehladi ali
pa težje oboh. Njegovo telo je zaradi
vročine prepoteno in najmanjši
veter ali kasneje razgohtev otroka
lahko kaj hitro pripelje do vnetja
srednjega ušesa, pljučnice, okvare
ledvic in sečnih organov.
Otroka, kakor seb^ moramo
oblačiti času primerno. Ce je zjutraj
hladno, ko se z otrokom odpravlja-
mo v mesto, naj bo oblečen tako, da
mu ne bo hladno, ko pa prične
temperatura 'rasti, je treba tudi
otroka osvoboditi odvečne obleke.
Prav gotovo pa tudi najmlajšemu
otroku,, tudi tistemu, ki smo ga pred
nekaj urami prinesh iz porodnišnice,
v tem času ne sodijo volnena in
druga sorodna sintetična oblačila. Z
neprimernim in pretiranim oblače-
njem otroka slabimo tudi njegovo
odpornost, predvsem nepotrebno
nošenje kapic zavira naravno rast
otrokovih las.
Otrok, predvsem mlajših, ne
oblačimo v težka oblačila. Otrok in
njegove kretnje morajo biti čimbolj
svobodne in lahkotne. Otrok je rad
prost in vedno žeh neovirano
gibanje. Ravno v nočnem času
lahko opazimo, da se otrok,
kateremu pokrivalo zavežemo na
glavo, navadno večkrat zbudi, da
nemirno spi in da se poskuša izvleči
izpod pokrivala.
Hkrati lahko v mestnih parkih
opazujemo tudi drug nevaren in
škodljiv pojav, to je nevešče in
nestrokovno sončenje otrok. Velika
propaganda za krepitev naravne
zaščite telesa s sončenjem, vitamin-
sko prehrano in drugim je naletela
na velik odziv v nepravilnem
dojemanju in tolmačenju teh
metod. Mlade mamice svoje malčke
v neukosti mnogokrat celo po nekaj
ur izpostavljajo sončni pripeki (celo
opoldanski), medtem ko one v senci
pletejo ali pa se s kom pogovarjajo.
Sončenje je lahko mnogokrat celo
bolj nevarno kakor koristno in
otrok tudi, ko je že sonca privajen,
ne izpostavljajmo sončni pripeki za
več kakor deset minut. Sonce
opoldanske pripeke pa mu je celo
zelo škodljivo.
osebna kronika
RODILE SO:
Jožica Jemenšek, Boška cesta.
Slovenska Bistrica - dekhco; Danica
Kampl, Slovenski trg 12 - Denisa;
Otihja Zadra, Vitomarci 16 -
Marjana; Marjana Svenšek, Rošnja 9
-	Damjana; Magana Šlehta, Stanoši-
na 17/a - Jurija; Rozahja Planine,
Podlože 140 - Marjana; Ljudmila
Kocuvan, Slavšina 31 - Ivana;
Marija Pišek, Lovrenc 101 - dečka;
Vitoslava Timošek, Devina 3 -
Emesta; Marija Dovečar, Žvab 33 -
Lidijo; Anica Ivančič, Turški vrh 28
-	Franca; Alojzija Marinič, Zg.
Pristava 12 - Petra; Bernarda
Vuzem, MaceJ 57 - Josipa;
Ehzabeta Kelenc, Zamušani 81 -
deklico; Marija Lipovšek, Zg.
Hajdina 80 - dečka; Milena Novak,
Stanovno 4 - Miroslava; Jožica
Gaj ser, Breg 3 - dekhco; Terezija
Lovrenko, Zabovci 91 - dekhco;
Kristina Sagadin, Slovenija vas 2 -
dečka; Dragica Mlakar, Podlehnik
96 - deklico; Angela Črnila,
Trstenjakova 11 - dečka.
Navihanec Denis
Ob nekem obisku v Ljubljani sem
spoznala malega Denisa, učenca 3.
razreda osemletke. Verjetno se vam
bo čudno zdelo, zakaj vam pišem o
njem, vendar je Denis zbudil mojo
pozornost, ko je omenil, da pri
sosedovih večkrat preUsta naš
Tednik. Njegov sosed pa ni nihče
drug kot nekdanji sodelavec našega
časopisa Jožko Mar, ki se ga
verjetno spominjate kot avtorja
nadaljevanj o Forminu in Formin-
dh.
Denis je privlačen dečko, nabrit
kot vsi otroci njegovih let, je pa tudi
ptič posebne vrste. Ko smo ga
vprašah, s čim se ukvarja ko ne
brska po knjigah, je skromno
povedal, da sta njegov hoby pohtika
in šport. Politika je na prvem mestu.
Očka - prof. Hudnik, je povedal, da
ga vsak dan, ko pride iz službe Denis
seznani z najnovejšimi vestmi iz
svetovne in domače politike. Televi-
zor je sploh odveč pri hiši, ker Denis
prisluhne poročilom v radiu.
Kot navdušen športnik je kar med
sprehodom po Rožniku, kjer imajo
lepo urejeno trim stezo, napravil vse
predpisane vaje.
Pri sosedu Jožku Maru večkrat
prehstam naš časopis, mi je dejal
Denis (Pa ne Pokora iz TV).
Popoldne smo ga povabili na
„kofe" in se je vabilu rad odzval.
Kavo je sicer odstopil očku, on pa
se je kot pravi športnik odločil za
»naravno hmonado." Pa je res
nabrisan ta naš novi znanec. Sicer pa
lahko to preberete tudi iz njegovega
hudomušnega pogleda.
Rad prebira knjige in se ,,spravi"
tudi že na obsežnejše romane.
Domačo knjižnico je že obrnil
narobe, sedaj si pa knjige že pridno
izposoja pri znancih in v šolski
knjižnici. Upam, da bo kdaj
posebno dobre volje in bo za naš
Tednik opisal kakšno svojo dogodiv-
ščino, saj mu slovenščina in
pravopis ne delata preglavic.
Denis, oglasi se!
Tekst in Foto: S. Spolenak
12 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 21. Junija 19ij|
Naravna zdravilna sredstva
Ljudje so že zgodaj spoznali
zdravilno moč naravne mineralne
vode in jo začeli izkoriščati.
Mineralne vode so tiste, ki vsebujejo
večjo količino raztopljenih mine-
ralnih snovi (kalcij, magnezij, jod,
kalij,- natrijev klorid, železo, arzen,
žveplo, ogljikov dvokis itd.). Lahko
pa je izvor naravne vode tudi topel
in ga v tem primeru še posebej s
pridom uporabimo za kopališko
zdravljenje (termalno zdravljenje).
Nekatere vode vsebujejo radioaktiv-
ne snovi. Izkoriščamo pa tudi
zdravilna blata, ki ugodno delujejo
zaradi svoje toplote, kemične sesta-
ve in tudi zaradi radioaktivnih
lastnosti.
V davnih časih so menih, da ob
izvoru termalne vode domuje božan-
stvo. Pitje mineralne vode ali
kopanje v njej naj bi imelo zdravilno
moč od tega božanstva. Zaradi tega
so tudi prinašah temu božanstvu
darove, metali so v vrelec novce,
prstane, srebrno posodo, orožje in
drugo. Nekateri so verjeli, da z
novčičem, ki ga vržejo v vodnjak,
vržejo tja tudi svojo bolezen.
Kasneje so z izkustvi prišli do
tega, da mineralne vode pri nekate-
rih boleznih pomagajo. Najprej so to
seveda izkoriščali kot ljudsko zdrav-
stvo in šele kasneje so začeli ta
način zdravljenja uporabljati tudi
zdravniki, ki so živeli nekaj stoletij
pred našim štegem. Moderna medi-
cina se tudi okorišča z uspehi
naravnih zdravilnih sredstev. Pred-
vsem pa delujejo na zdravstveno
stanje bolnika poleg uporabe mine-
ralne vode v zdravihšču še drugi
dejavniki, kot je ugoden vpliv
klimatskih razmer, novo okolje ter
specialni zdraviliški režim. Glavne so
naslednje obhke zdravljenja: kopeli,
pitje mineralne vode, vdihavanje
drobno razpršene mineralne vode in
uporaba zdravilnega blata.
Vsaka mineralna voda ima dru-
gačno sestavo in zaradi tega
sprejema tudi vsako zdravihšče
posebno vrsto bolnikov. Bolezni, ki
jih mineralne vode zdravijo, bi lahko
razdelili v naslednje skupine:
- bolezni želodca; bolezni čre-
vesja; bolezni jeter in žolčnih
izvodil; bolezni prehrane (sladkorna,
protin, debelost, rekonvalescenca);
bolezni srca in ožilja (tudi visok
krvni pritisk); bolezni ledvic in
sečevodov; kronični revmatizem,
bolezni kosti in sklepov; bolezni
dihalnih organov; kronične gine-
koloke bolezni; živčne bolezni;
kožne bolezni; otroške bolezni.
Vsaka bolezen pa ni primerna za
zdravihšče. Obstajajo nekatere bo-
lezni, ki bi se z opisanimi metodami
zdravljenja v zdravilišču lahko hudo
poslabšale. Prav zaradi tega je važno,
če nameravate iti na kopanjy v
katero izmed naravnih zdravihšč, da
se prej posvetujete s svojim zdrav-
nikom, ali in kje bo to zdravljenje za
vas najprimernejše.
kino
SLOV. BISTRICA
23. in 24. junija: fran. bar.
komedija VESELI LOV NA DIA-
MANTE; 27. in 28. junija: am.
stand. komedija AVTOSTOPERKA.
LJUTOMER
23. in 24. junija: am. voj.
komedija KJE JE POT ZA
FRONTO? ; 27. in 28. junija: Fran.
Subez. film SUM NA SRCU.
Pismonoša pripoveduje
,pisma si je pisala sama"
Pismonoša je eden izmed pokh-
cev, ki se v zadnjih desetletjih ni
bistveno spremenil, kljub nekaterim
tehničnim izboljšavam PTT poslova-
nja. Raznašanja poštnih pošiljTc
naslovljencem še dolgo časa ne bodo
mogli nadomestiti s strojem ah čim
drugim. Poštarji dnevno srečujejo in
kontaktirajo s stotinami znanih in
neznanih ljudi, mladih in starih in
morda, je to tisto, kar daje temu
pokhcu raznovrstnost in enkratnost.
Koliko srečnim in žalostnim, trenut-
kom so priče poštarji? Koliko
radosti, sovraštva in bolečine prine-
sejo njihova pisma? Koliko ljudi z
veseljem čaka njihov prihod in
koliko si jih želi, da poštar ne bi
prinesel tistega, kar bo moral?
Poštarski poklic je poklic poštenja
in zaupanja. Pošiljke, ki jih dnevno
raznašajo pismonoše niso samo kup
važnih in pomembnih sporočil,
obvestil, obljub, temveč zraven njih
poštaiji raznašajo neredko vrednost-
ne pošiljke in denar v obliki nakazil
in plač. Pismonoše se dan za dnem
srečujejo z raznovrstnimi problemi
in pripetlj^i, zaradi česar smo
sklenih, da bomo z njihovo po-
močjo zapisah najbolj zanimive j«
enkratne trenutke iz njihovega po.
klica. O, kaj vse se jim je žj
pripetilo! Ni lahko bežati prej
psom, ali ljubosumnim možem ^^
očetom, ah pa v vsaki hiši biti
prijazen in obljubljati pošto tam
kjer veijetno nikoli ne bo prišla.
Naši zapisi bodo ali popolni ali
anonimni, takšni,.kakršnesmo dobili
od naših poštarjev - sogovorni-
kov . . .
Kom^ teden dni je bilo, odkar je
nastopil službo v mestni pošti. Prve
dneve je delal v razdelilnici, da je
spoznal glavne mestne ulice in
okohš. Naslednji teden je zamenjal
pokhcnega kolega, ki je odšel na
dopust in prevzel je njegov pred-
mestni okohš. Imel je lep delovni
teren in kar vesel je bil, kajti takšne
delovne razmestitve majhne zasebne
hišice, kjer ni bilo treba pešačiti v
nadstropje pa tudi pošte delovne
razmestitve ni pričakoval. Večji del
njegovega območja so predstavljale
majhne zasebne hišice, kjer ni bilo
treba pešačiti v nadstropje pa tudi
pošte ravno upokojenci. Mnogo dela
so mu včasih naredili dijaki -
podnajemniki v zasebnih stano-
vanjih zaradi netočenih naslovov
pošiljateljev, tako, da je včasih kar
pri vsaki hiši moral spraševati po
njihovem naslovu. Vendar ;to za
devetnajstletnega poštarja ni bilo
najbolj težko.
Stranke so bile z njim prijazne,
čeprav je bil nekaterim bolj povšeči
stari pismonoša, ki so ga bolj
poznah in ki je vedno imel na zalogi
mnogo lepih besed za vedno pošte
željno pričakujoče stranke, med
katerim je 99 % žensk v srednjih
letih.
Ne spominjam se vec, KaKu scjc
začelo, vendar na hišno številko
dvanajst je k mlademu dekleni
pričelo prihajati vedno več pošte in
to največkrat iz domačega kraja.
Pošto ji je prinašal nied deveto in
deseto uro dopoldne in dekle gaje
vedno lepo urejeno pričakovalo in
vsak dan sta se imela več pogovoriti.
Počasi ji je pričel pošto prinašau
takrat, ko imajo poštaiji navadno
mahco. Prosila ga je, da bi sedel in
da bi počakal, da bo ona skušala
uganiti, kaj je dobila in kaj piše
pismu. Vedno večje je postajalo
njuno prijateljstvo in dekle mu je
bilo tudi vedno bolj všeč, čeprav mu
ni bilo nikoli jasno, zakaj je bila 2
njim tako nenavadno gostoljubna,
prijazna in pozorna. Nekoč gaj«
vprašala, če morda ve, kdo ji pi^^-
Zanikal je in še pripomnil, da ga W
zanima, ,,AU te res ne zanima, kJ"
mi piše, ah ti je res vseeno? " ga J®
ponovno vprašala.
Vendar, še preden ji je lahKO
sploh kaj odgovoril, je stopila "
njemu, ga prijela za roko in mu
rekla: .,Sama sem jih pisala, zato «
si jih ti lahko prinašal meni, VšeC «
mi in ne zameri mi tega, kar se?"
počela,"
Pozneje je prihajal k njej tua
takrat, ko ni bilo pošte in tua
takrat ko ni bil več v službi, SedJ
sta že dobrih šest let poročena in'J
zdaj, kadar dobi kakšno pismo, jo
šah vpraša: ,,Ah si ga nisi mor"^
sama napisala? " Pošte za njuno
okolje pa ne raznaša več on, temve
njegov kolega.
Se nadaljuje
Vesela jesen 1973
v soboto, 22. septembra, bo v
veliki dvorani mariborskega sejmišča
šc sedmi festival zabavne glasbe -
Vesela jesen.
Na razpis organizatoija je prispelo
46 popevk. Organizator festivala je v
letošnjem letu pripravil tudi nekaj
sprememb, ki bodo bistveno vplivale
na kvahteto festivala, za katerega
«smo lahko trdih, daje po melodični
plati sodil v sam jugoslovanski vrh.
Problemi mariborskega festivala so
namreč bili teksti in to: tako po
rimi, kakor po vsebini in največkrat
še slovnično popačeni - mešanica
fraz, dialektov in tujk.
Prireditelj je letos sklenil, da si
jridrži pravico korekture teksta in
colikor bo komisija menila, da je
napev skladbe dober in da bo lahko
konkuriral v finalu.
V finalu bo 16 melodij. Festival-
ski orkester in pevce bosta vodila
dirigenta prof, Edi Holnthaner in
Bcrti Rodošek.
RTV bo prenašal celoten festival v
direktnem prenosu za celotno
Jugoslavijo. „Hala C, v kateri bo
finalna prireditev, bo lahko sprejela
800 gledalcev.
Tematika letošnje Veseh jeseni naj
bi bila trgatev, grozdje, vinogradi -
to je v kratkem čas zbiranja in
predelave grozdja v vino.
^gpjjlK __ ČETRTEK, 21. junija 1973
stran 13
Rezultati nekaterih raziskav o
aospodinji in njenem delu, ki jih od
lasa do ^^^^ napravijo nekateri
nštituti, niso zanimivi samo za
"enske, pač p-^ tudi za moške.
Močno je še namreč med moškimi
razširjeno mnenje, da gospodinjsko
delo pravzaprav ni delo. Zato se
čudijo, če je žena tudi doma
utrujena in se sprašujejo od česa
neki. Oglejmo si nekaj zanimivih
ugotovitev italijanskega inštituta za
gospodinjstvo iz ankete, v kateri so
^delovah tudi zdravniki.
Za gospodinjo tako re^oč ni
počitka. Ko se mož vmydomov, je
prepričan, da ima vso pravico do
počitk po jedi. Gospodinjo pa čaka
pomivanje posode. Možjypočivajo
tudi ob koncu tedna, v počitniŠci
hišici ali kje drugje, gospodinja pa
mora delati tudi tam.
Tudi v nedeljo mora družina jesti,
opraviti je treba tudi kup vsakdanjih
stvari in kdo vse to dela?
Gospodinja, seveda. Številni možje
pa so prepričani, daje gospodinjsko
delo zabava.
Prav nič zabavno ni biti kuharica,
sobarica, perica, otroška negovalka
in še kaj hkrati. Gospodinja opravlja-
dnevno vsaj deset razhčnih stvari in
to vsaj deset ur na dan. Razen tega
tudi nima nobenega prav zares
prostega dneva. Ta nenehna pre-
obremenjenost povzroča telesno in
duševno preutrujenost. Razen zna-
čilnih ženskih obolenj se zaradi
gospodinjskega dela pojavljajo pri
ženskah še tele bolezni: revmatična
obolenja rok zaradi mrzle vode,
krčne žile zaradi dolgega postajanja
na nogah, psihične motnje zaradi
nenehne napetosti in preobre-
menjenosti.
Moški se pri svojem delu posveča
izključno eni dejavnosti, gospodinja
pa mora mishti na več stvari hkrati.
Medtem ko čisti okna, premišljuje
kaj bo kuhala. Med nakupovanjem
jo skrbi, če bo prišla pravočasno
domov, da bo odstavila jed, ki se že
kuha. Vse to je na pogled preprosto
in enostavno. Toda, če bi moški
poskusih samo en dan, potem ne bi
spraševah žene, od česa neki je tako
utrujena.
Strokovnjaki so napravili tudi
nekaj primerjav gospodinjskega dela
in tistega, ki ga navadno opravljajo
samo moški. Gre seveda za trošenje
energije. Tako pomeni ena ura
klasičnega pranja - to je z rokami
in z milom - dvakrat tohko, kot
ena ura dela na tekočem traku pri
montaži v avtomobilski tovami. Pol
ure ribanja s krtačo in čistilom je
tohko kot pol ure dels kompresor-
jem. Prav nobene razlike ni pri
čiščenju oken, beljenju zidu ah
lakiranju vrat. Napor pri likanju
stoje je enak naporu pri stoječem
delu za stružnico.
Isto delo opravimo, če pre tip-
kamo osem strani na pisahii stroj ah
pa olupimo 2 kilograma krompirja.
Seveda moramo poleg porabe
energije sem prišteti še intelektualni
napor, saj je za ta dela potrebna
precej šnjspre most, fantazija in psi-
hična pripravljenost.
Pri vsakem gospodinjskem delu pa
ne smemo pozabiti še na delo, ki ga
ženopravi kot mati m pa na sedanji
hitrejši utrip življenja, ki se kaže
tudi v gospodinjstvu. Tako so
uptovih, da sedaj hodimo 30-krat
hitreje kot naši predniki, jemo 100-
do 300-krat hitreje kot ljudje pred
petdesetimi leti, delamo pa 80- do
250-krat hitreje kot naši očetje.
Psihično moč gospodinje pogosto
izpodkopava tudi neziiovoljstvo
zaradi enoličnega dela in pa
občutek, da delo, ki ga opravlja, ni
cenjeno kot bi moralo biti.
besede delavcev - komunistov
(Nadaljevanje s 1. strani)
Slavko SORŠAK je k temu dodal,
da je to v bistvu samoupravna
kontrola, ki jo nazivamo delavska
zato, ker morajo v njej biti
predvsem delavci. V organih delav-
ske kontrole ne morejo biti vsi tisti,
ki bi morah biti sami kontrohrani,
to je tisti, ki odločajo ah imajo
opravka z materialnimi sredstvi,
samoupravno funkcijo kontrole
smo v preteklosti zanemarjah, zato
bilo potrebno pristopiti k
lormiranju posebnih samoupravnih
organov za kontrolo nad trošenjem
tiruzbenih sredstev - od osebne
porabe do investicij. Prav tako pa
mora imeti kontrolo nad izvrše-
^njem sklepov samoupravnih orga-
"ov m v določenem smislu tudi
^ontrolo nad tistimi delovnimi
kjer imajo možnost razpola-
ganja s sredstvi in z ljudmi. Skratka,
delavska kontrola je sestavni del
uresničevanja ustavnih dopolnil.
V zadnji točki dnevnega reda pa
je Mapan OSTROSKO, predsednik
iniciativnega odbora za ustanovitev
samoupravne stanovanjske skupno-
sti seznanil aktiv še o programu
stanovanjske gradnje v ptujski
občini do leta 1976 in o pripravah
na formiranje skupščine samo-
upravne stanovanjske skupnosti, ki
bo štela okrog 50 članov. Te člane
bodo izvohh v delovnih organiza-
cijah na zborih kolektiva, zato naj
povsod izvolijo take člane, ki bodo
res zastopah interese delavcev.
Podrobneje bodo o teh vprašanjih
spregovorih na drugi konferenci
Zveze sindikatov občine Ptuj, ki se
bo sestala jutri.
F.FIDERŠEK
POZIV
obcanom, da predložijo podatke o svojem
premoženju in nacinu njegove pridobitve
Na podlagi družbenega dogovora, ki so ga skupščine občin
sprejele v okviru Skupnosti slovenskih občin in na sejah skupščin
občin, o merihh in pogojih, pod katerimi lahko občinske skupščine
predpišejo obveznost občanov, da so na javnfpoziv dolžni predložiti
podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve (Uradni
list^ SRS, št. 20-535/73) ter ustreznih določb odlokov o davkih
občanov, skupščine občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica,
Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosu'plje,
Hrastnik, Idrija, Ihrska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje,
Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana-Beži-
grad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška,
Ijubljana-Vič-Rudnik, |utomer, Logatec, Maribor, Metlika,
Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran,
Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem,
Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica,
Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Ško^a Loka, Šmaije pri Jelšah,
Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Vrhnika, Zagorje ob Savi, in Žalec
izdajajo poziv občanom, da predložijo podatke o svojem premoženju
in načinu njegove pridobitve.
Podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve so
dolžni predložiti občani, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
1.	če posedujejo nepremično in premično premoženje, katerega
sedanja skupna vrednost presega 500.000 dinarjev, ne glede na kraj,
kjer je premoženje, ter čas in način njegove pridobitve;
2.	če posedujejo nepremično in premično premoženje, katero so
pridobih v zadnjih desetih letih in sedanja skupna vrednost tega
premoženja presega 300.000 dinaijev ne glede na kraj, kjer je
premoženje in način njegove pridobitve;
3.	če so njihovi dmžinski člani v zadnjih desetih letih, v času ko
so bih vzdrževani, pridobih nepremično oziroma premično
premoženje, katerega sedanja škupna vrednost presega 100.000
dinaijev, pa tako premoženje ni bilo pridobljeno z dedovanjem;
4.	če so v preteklem letu v pridobitev nepremičnega in
premičnega premoženja vložili lastna sredstva, ki za več kot 50 %
presegajo v istem letu iz vseh virov dosežen skupni čisti dohodek;
5.	če opravljajo voljene funkcije v predstavniških in pravosodnih
organih ter družbeno-političnih organizacij, ah so na vodilnih
delovnih mestih v pravosodnih m upravnih organih v občini,
repubhki ah federaciji oziroma v organizacijah združenega dela;
6.	če' so zaposleni na delovnih mestih inšpektoijev v občinskih,
repubhških in zveznih organih ter delavci na podobnih delovnih
mestih v službi družbenega knjigovodstva in v upravi carin.
Za premoženje v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo
kmetijska zemljišča občanov, ki se z osebnim delom ukvarjajo s
kmetijsko dejavnostjo, premični predmeti, katerih sedanja vrednost
ne presega 10.000 dinaijev, ter naprave stanovanjske oziroma
gospodinjske opreme in gospodarske opreme kmetov ne glede na
vrednost. S sedanjo vrednostjo je mišljena cena, ki bi se za
nepremičnino oziroma premičnino dala doseči v prostem prometu
takrat, ko občan komisiji za ugotavljanje izvora premoženja predloži
podatke.
Občani iz točke 5. in 6., ki ne posedujejo premoženje, o
kateremje potrebno predložiti podatke, o tem obvestijo komisijo.
Občam so dolžni podatke o premoženju in načinu njegove
pridobitve oziroma obvestilo, da ne posedujejo premoženja, o
katerem bi bih dolžni predložiti podatke, komisijam predložiti na
posebnem obrazcu. Obrazci so na razpolago pri občinskih
skupščinah.
Občani predložijo podatke komisiji za ugotavljanje izvora
premoženja pri skupščini občine, na katere območju imajo stalno
bivahšče.
Rok za predložitev podatkov je 30. junij 1973.
Podatkov o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve
niso dolžni predložiti občani ki so s podatki, katere bi bili dolžni
predložiti na podlagi tega poziva, pristojno komisijo že seznanih.
Občan, ki v določenem roku ne predloži podatkov o svojem
premoženju in načinu njegove pridobitve, se kaznuje za prekršek z
denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev (254. člen zakona o
davkih občanov).
POJASNILO:
Obrazce OBVESTILA o premoženjskem stanju dobijo obbčani v
pisarni davčne uprave skupščine občine Ptuj, Trg mladinskih brigad 1
ob uradnih dnevih t. j. v torek in petek, od 7.30 do 14.30 ure ter v
sredo, od 7.30 do 16.30 ure.
ormožani v tjentištu
ob sutjesia
(Nada|evanje s 6. strani)
zjutraj smo se vračali prek Phtvičkih
jezer, ki jih je večina prvič videla,
proti domu. Divih smo se novi
moderni cesti od Karlovca do
Zagreba. Ko smo z Varaždin brega
zagledah Varaždin s tisočerimi
lučkami, smo bih v mislih že doma.
Končno smo zopet doma. Polnoči
je že minulo. „Ekskurzijaje odhčno
uspela," je bilo mnenje vseh. Cilj je
bil dosežen. Videh smo velik del
naše lepe domovine, videh smo
Sutjesko in Tjentište, pokloniU smo
se našim junakom. Pomembno paje
tudi to, da so se med potjo stkale
tesnejše vezi prijateljstva in sodelo-
vanja med družbenopolitičnimi de-
lavci naše občine. Takih ekskurzij si
še žehmo.	cizela Blagovič
14 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 21. Junija 19ij|
KATERI JE PRAVI? OBA!
Bilo je nekega popoldneva v
avtobusu, ki vozi proti Leskovcu. Z
Vladom ali Jožem, sicer še zdaj ne
vem, kateri je pravi, sva se že prej
poznala. Popolnoma je normalno,
da se pozdravite z znanci. Tako sem
tudi jaz storil, namesto odzdrava pa
sem prejel začudeno vprašanje: „Kaj
me poznate!? " V prvem trenutku
nisem vedel, kaj naj storim. Mislil
sem, da se morda šaU. Šele čez čas
sem opazil edino razliko, ki jo ima
ta brat od tistega, ki sem ga poznal.
Imel je daljše lase. Nisem dolgo
okleval, saj mi je bilo že tako
nerodno. Napravil sem se neumnega
in pogovor nadaljeval, dokler nisem
izstopil na prvi postaji.
Cez nekaj dni smo se spet srečali,
tokrat sta bila skupaj. Vse mi je bilo
jasno. Takrat sem jima omenil, če bi
bila pripravljena povedati kaj
zanimivega za bralce Tednika. Takoj
sta privolila in kar tekmovala sta,
kateri bo več povedal. Opazil sem,
da je Vlado bolj zgovoren, zato sem
mu rekel naj on začne.
Ja, midva sva velik problem. Tudi
drugi naju zamenjujejo. Zdaj, ko
ima brat rnalo daljše lase, naju bolj
razločijo. Še mama pa ata naju nista
razločila, če sva bila čenako
oblečena. Dobro se še spominjam,
kako je bilo nekoč, ko sem ga nekaj
ušpičil in bi jih moral dobiti od
očeta po ta zadnji. Ko pa je vprašal
po meni, sem rekel, da jaz nisem
,Vlado, ampak Jože. To sva delala
tako, da je ves čas samo eden bil v
hiši. Mama pa ima mene bolj rada, je
dejal Vlado. Sicer ne vem zakaj,
najbrž sem bolj priden! Ata pa je
,^kar tako", je segel v besedo Jože.
Ce sem priden jaz, ima mene rajši,
če pa je bolj priden Vlado pa njega.
Se že vidi, da so moški bo^ razumni
od žensk.
Jože je nadaljeval: „V prostem
času igrava nogomet in to kar sama.
Z glasbo sva velika prijatelja. Na
mladinskih plesih sva vedno pred-
vsem zaradi glasbe. Tudi v kino
hodiva, samo ob določenih dneh,
ker ga v Vidmu nimamo. Moram
povedati, da pa le nisva povsem
enaka. Razen tega, da imam jaz
da^še lase sem še za dva centimetra
manjši od brata, ki je visok 186 cm.
S tem vzporedno sem tudi za dva kg
lažji od nje^a, ker jih ima 67 kg.
Jaz se učim za orodjaija v KŠC
Maribor, brat pa za trgovca pri
avtomotorju Ptuj. Ja, tudi tole je
zanimivo: v šoh sva sedela skupaj in
če je tovarišica poklicala po imenih,
je vstal tisti, katerega je pokhcala.
Ce pa je poklicala Kmetec, sva
vstala oba hkrati. Pri hrani sva oba
istih okusov, le da jaz ne maram
špinače.
Na koncu sem jima postavil še
vprašanje, da bi zvedel še nekaj
podrobnosti. Povedala sta mi, da sta
se rodila leta 1956. 20. julija. Doma
pa sta v Vareji 56, p. Videm pri
Foto in tekst: FS
Na rednem mesečnem brzotumir-
ju za člane je v juniju osvojil prvo
mesto in prehodni pokal Trgovskega
podjetja „Izbira" Ptuj Janez Pod-
krajšek, ki je zbral 19 točk. Ostah
udeleženci brzoturnirja so dosegh
naslednje rezultate: Bohak 17 točk,
Cič 14,5; Božičnik (Kovinar) 13,5;
Itrnat 13; Majcenovič 12,5; Kneže-
vič 11; Šeruga 10; Pešl 7,5;
Zupančič 7; Sedlašek 6,5 točke itd.
Na rednem mesečnem brzoturnir-
ju za mladince do 20 let je v juniju
osvojil prvo mesto in prehodni
pokal Trgovskega podjetja ,,Izbira"
Ptuj Stanko Šegula, kije zbral 16,5
točke. Ostali udeleženci brzoturnir-
ja so dosegh naslednje rezultate:
Srečkovič 14 točk, Trplan 12 točk,
Rojic 11,5 točke, Klajdarič 10,5
točke, Mikša 8,5 točke, Majnik 7
točk itd. Stanko Šegula je zmagal
drugič zaporedoma m ima realne
izglede, da bo osvojil prehodni
pokal Trgovskega podjetja ,,Izbira"
Ptuj v trajno last.
Ptujski šahisti so se udeležili
spominskega tekmovanja za ,,Guč-
kov memorial" v Mariboru ter
osvojih drugo mesto in spominski
pokal. Rezultati tekmovanja so bih
nasledili: Kovinar 44,5; Izbira Ptuj
39; Branik 30,5; Kovinar (mladinci)
30; Kidričevo in Kovinar II 26,5
točke itd. Za ptujsko ekipo so
nastopili: Bohak, Pernat, Cič in
Šeruga.
Obveščamo vse ^ubitelje šahovske
igre, da bodo junija, julija in avgusta
igralni večeri samo vsak petek od
19. ure dalje v prostorih Kluba
mladih v Ptuju.
-bj-
nasa ptsma
počitniški nacrti
Bliža se konec šolskega leta.
Težko že vsi čakamo na počitnice.
Jaz bom šla k botri. Katica k stricu,
brat Lojze pa v Nemčijo k bratu
Francu, za druge pa ne vem. Zato se
veselim, da bo konec pouka. Med
k počitnicami bomo morali zelo
I delati, čeprav bomo šli na počitnice.
Moja botra je doma v nuju. Po
poklicu je frizerka. Ko smo prišli
- sem v šolo, nam je bilo vse neznano,
I vse tuje. V našem razredu je
petintrideset fantov in deklet.
Deklet nas je 17, fantov pa 18.
i Počitnice so precej dol^e. Ko
^bomo drugo leto, oz. jeseni zopet
prišli v šolo, bomo bolj pridni kot
doslej. Na počitnicah bomo morali
. okopati koruzo,^ krompir, fižol,
I peso. Vse to nas čaka. Tudi učiti se
Domo morali, da bomo naredili
popravne izpite.
,	Dragica Dominko,
'	Trnovska vas
pomagajmo invalidu
V	bližini Trnovske vasi je kraj, ki
se imenuje Bišečki vrh. Ta kraj je
lep in redko posejan s hišami.
V	eni izmed teh hiš živi invalid
Alojz Potrč, ki je pred leti zaradi
bolezni izgubil obe nogi, zaradi
I česar je za vedno priklenjen na
pošteno in invalidski voziček, ki mu
ga je podarilo trgovsko podjetje
„Izbira iz Ptuja in za katerega je
„lzbiri" še danes hvaležen.
Vendar pa brez pomoči domačih
ne more nikamor, ker je Bišečki vrh
I precej hribovit.
Ob lepem vremenu ga pripeljejo v
Trnovsko vas, kjer se malo razvedri
I ter pogovori z znanci.
Kljub težki usodi je še vedno
veder, nasmejan in v družbi s
I prijatelji rad tudi zapoje.
Najbolj nemila je z^j zima, ker
takrat ne more iz hiše in je zelo
vesel, če ^a kdo obišče.
I ^ Kratkočasi jja se z branjem
časopisov in knjig.
Zelo bi bil hvaležen, če bi mu kdo
I poslal ali prinesel knjige, ki jih več
ne rabi, na naslov: Alojz Potrč,
Bišečki vrh 47, p. Trnovska vas
(6225 4.
Zofija Slaček,
6. C. raz., OŠ ,,T. Znidarič",
I	Ptuj
„p0 stezi, po stezi'"
kliče prepelica po pol-
ju hodecim
Veseli in zadovoljni smo se vračali
z nedeljskega izleta. Pot se je vila
med travniki, njivami, gozdiči in
sadovnjaki. Tu in tam je ležala
nizka, s slamo krita kmečka hišica.
Z grička se je slišala pesem, v
bhžnjem hlevu je rezgetal žrebiček
sonce pa je zahajalo za griči, ki so
bili pokriti z vinogradi
Prišh smo do žitne njive. Vsa zlata
je bila. Mak se je pozibaval med
pšeničnimi klasi in plavičice so se
nasmihale mimohodečim. Bili smo
očarani od njive, ki se je priklanjala
s^ici. Šele zvon v vasici nas je
zdramil iz premiš^evanja: koliko
žuljev je zahtevala ta lepota, koliko
jih še bo, če bomo hoteli iz nje
napraviti kruh! Kmet je tisti,
kateremu smo se tolikokrat smejali,
ko je prišel v zakrpani obleki, ki
gara od zore do mraka, da reši ljudi
OTed lakoto, ki je najhujše pomanj-
kanje.
Po tem izletu je pri nas dobil ta
človek veliko spoštovanje, saj smo
prišli do spoznanja: ni važna obleka
ali obraz, važno je dobro srce in
roke, ki nekaj ustvarijo.
Nina Kodela,
5. b. razred,
OS „F. Osojnik", Ptuj
moje lanske
počitnice
Ker sem bila lani odlična, sem
lahko šla k teti na počitnice. Moja
teta živi v Novi vasi pri Ptuju. Je
zelo dobra in skrbna. Ker nimajo
nič otrok, so imeli na skrbi otroka
sosede, ki si je gradila hišo. Tako,
zdaj sem vam napisala nekaj o teti,
zdaj pa o počitnicah.
Skoraj vsako nedeljo so se peljali v
Moravče. Tam* smo se kopali.
Najbolj se mi je vtisnil v spomin
I ^n, ko je prišel stric iz LJubljane.
Šlo je že proti koncu pocitnic. S
stricem sva šla nakupovat zvezke.
I Pripeljala sva se do parkirišča.
I Naenkrat sva zagledala teto Anico in
strica Franca s sinom Andijem.
Pozdravili smo se in šli po mestu.
Potem smo se peljali domov. Teta
Zofka je bila presenečena, ker se je
zraven naju pripeljala ,teta Anica.
Ker so imeli dopust, so prišli na en
teden počitnic. Čez en teden so
odšli. Za njimi tudi jaz, ker so se
končale pocitnice.
Upam, da bom lahko letos šla k
teti Zofki na počitnice.
Lep pozdrav,
Jožica Horvat,
5. razred, OŠ Trnovska vas
^gpjjlK __ ČETRTEK, 21. junija 1973
stran 15
rezervirano
za tujzeka
Dober den fsen vkup!
Kumer smo seno malo po sonci
malo podežina štalo spravli. Zodjič
sen se veselija, kak nan sunček lepo
krmo siši, te pa nas je začejnaenkrat
dež zalevati, ki je seveda glih tak
potreben bija. Tejko van naj bo za
prvi vremenski raport. Ker mi je
zodjič ena brolka pisala naj začnen
še vremensko napoved objovlati, mo
van te gnes tudi to zrihta. Moren se
van že vnaprej opravičiti, da moje
napovedi ne smete jemati preveč
resno no lepo poslušajte Cestni-
kovega Lujzeka, ki van vso ki tjeden
pove, kokšno de vremen. Zaj pa te
^ moja amaterska napoved: Od
totega četrtka do drugega de po-
dnevi sunce sijalo, lehko de megio-
vno, včosik pa tudi lehko dež gre. O
toči van nemo nič prava, saj vete
kak provi pregovor: ne zovi vraga,
saj še son prehitro pride. Ponoči de
v glovnen tema, ce de jasno do
zvezde svetle, zarana de na trovi
rosa, če de ponoči veter piha pa
tudi rose na trovi nede . . . Vidite,
nesen van čista nič novega poveda
no me zato ne gnjavte, da bi van
moga še jas vremensko napoved
rihtati;
Pisa mi je Balažek iz Gorišnice!
Balažek mi je napisa precik dugo
storijo v zvezi z otvoritvijo nove šole
v Gorišnici. Pismo je precik dugo,
pikro no na večih mestih zafrkljivo
na račun tistih, ki so otvoritev sole
fkup rihtali.
Veš, Balažek jas nesen tisti, ki bi
moga med vami Gorišničani raz-
prtije delati no zato tvojega pisma
nemren objaviti. Ti ga lepo lastno-
ročno pošli tistin, ki jih v pismi
obdelovleš no se ž jimi med šriremi
očmi poguči, kaj ti neje pasalo.
Lepo te pozdrovla Lujs no se mi
še kaj javi iz Gorišnice.
Pisa mi je tudi Franček iz Haloz,
ki med drugim spitovle, kak se
razpletajo zadeve okoli novih ptuj-
skih direktorof, kak je s ptujskin
kopališon, no gdo do v Halozah
vodo dobili?	^
Veš Franček, postava si mi jo
škrtliva pitaja na kera ti najbrž
nemo moga dati zadovoljivega odgo-
vora. Okoli tistih direktorskih zdrah
ti lehko poven glih tejko kak ti son
veš, no kejko sma lehko že v
cajtngah preštela. Cela zadeva je že
precik vroča no zgleda, da de se toti
direktorki stolček brez bencina
vujžga no koga fest posmoda. Gdo
de se pri ten najbolj opeka, ti jas
nemren povedati.
Kak de s ptujskimi toplicami ti
lehko poven le to: Toplice so
zaenkrat še v vodi, analize se delajo,
v izdelovi pa so tudi že prvi načrti,
ki do čista zagvišno zreli za eno dvo,
tri mesce.^ Letos se v ptujskih
toplicah čistzagvišnom še nemo
kopali. Lehko bi sicer naredli eo
žoblo mlako, to pa seveda ne bi bila
prova rešitev no je boljše, da
cofotališče vrednik zrihtamo no pač
počokarno do drugega leta. Če smo
se zaj več let-kopali v lavorih, te nas
tudi letos še nede vrag vzeja.
Franček, tudi ti nemren povedati,
kdo te meli v Halozah zadosti vode.
Pri nas v Prlekiji je pač tak, da
mamo zadosti vode le te, če fejst
dež gre. Z vaserlatngami je hujdič.
Sami mamo premalo penez, da bi si
jo naredih, drugi pa nan in van tudi
nič ne pomola. Pišeš, da ti letos
gorica lepo koze no da de, če de fse
po sreči, letos v potokih teka pristni
haložan brez vodnih primesi. Tudi
meni gorica lepo kože. Grozdeki so
nagosto gor ria trs nadevani. Če nan
nede goric toča potukla, te de tudi v
Prlekiji letos vinska poplova. Jas že
razmislan, kak bi tokšno gorico
vzgoja, ki bi mi tudi dobro pitno
vodo rodila.
Franček, jas dobro ven, da z
mojimi odgovori najbrž nesi preveč
zadovolen pa kaj si čema, veš tudi
jas nesen vseved pa še na polovico
jezika man flajšter gor pripopani.
Pozdrovla te Lujzl.
Drogi brolci, tejko van naj bo za
gnes no srečno do drugega tjedna.
Dobro se mejte no mi se kaj pišite.
Lujs iz Prlekije.
očetovski kolegij ku-
puje otroški voziček
Zgodilo se je pred nekaj dnevi, da
^ fantje kupovaU otroški voziček.
Malo čudno je bilo videti pet fantov
nakupovati tako reč.
Toda kaj, na tem svetu se vse
zgodi. Njihov prijatelj je' pred nekaj
meseci odšel v vojsko in naložil njim
očetovsko breme. Tako je bilo vsaj
Jideti. Po pravici povedano so se oni
malo zavedah.
Andrej se je hvahl, daje prvi nesel
"Jegovemu dekletu. Ko paje
m^l v bolnišnico, so vsi mislih:
JK. pa tako hladen do novoroje-
aS .^^"eka. Peter je vpil nad
narejem, naj neha z nepotrebnim
ker kupujejo vozek.
Stoi ^ j® prepričati resni
Denaija. imamo premalo,
'orau bomo narediti en „špil", da
J dobiU denar, potem ga pa
otr i-	Do takrat pa bo že
srn?	so se smejah. Z njim
> stavih: če bo dobil sina, mu
"P^o vozek. Sedaj ga ima, zato
" ^ moramo kupiti.
nenavf^" ^ zaključni sklep tega
^ 'dvadnega očetovskega kolegija,
prijatelji in pol.
fs
NEDELJA, 24. JUNIJAj 4.30 -
8.00 Dobro jutro — Poročila vmes
ob 5.00 Poročila; 5.30 Poročila;
5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika;
6.30 Poročila; 6.50 Za vas; 7.00
Poročila; 7.20 Poročila; 7.30 Za
kmetijske proizvajalce; 7.50 EP;
8.00 Poročila - Radijski in TV
spored; 8.05 Veseli tobogan; 9.00
Poročila; 9.05 Popevka poletja; 9.5 5
EP; 10.00 Poročila; 10.05 Še
pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi
boja in dela; 10.45 - 13.00
Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00
-	11.20 Poročila; 12.00 - 12.10
Poročila; 13.00 Poročila; 13.15
Obvestila in zabavna glasba; 13.30
Reportaža; 13.50 Domači ansambli;
14.00 Poročila; 14.05 Zabavna
glasba; 14.30 - Humoreska; 14.50
EP; 15.00 Poročila; 15.05 Operne
melodije; ,16.00 Radijska igra; 16.50
—	19.00 Športno popoldne — vmes
ob 17.00 Poročila; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.2 5 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V
nedeljo zvečer; 22.00 Poročila;
22.20 Plesni orkester; 22.40 Vedre
note; 2 3.00 Poročila; 23.05 Literar-
ni nokturno; 23.15 Nočni cocktail;
24.00 Poročila.
VSAK DELAVNIK JE ZJUTRAJ
naslednji program: ^4.30 — 8.00
Dobro jutro — Poročila - vmes ob
5.00 Poročila; 5.30 Poročila - Za
vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika;
6.30 Poročila - EP; 6.50 Rekreaci-
ja; 7.00 Poročila — Dobro jutro,
otroci; 7.15 EP; 7.25 Poročila -
Radijski in TV spored; 7.45 EP;
8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 25. JUNIJA:
14.00 Poročila; 14.10 Amaterski
zbori pojo; 14.30 Poslušalci čestita-
jo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Iz opusa Aleksandra Glazuno-
va; 16.00 Vrtigak; 16.40 Orkester
Percy Faith; 17.00 Poročila; 17.10
Zveneča imena; 18.00 Poročila;
18.15 Pihalne godbe; 18.45 Kultur-
ni globus; 19.00 Lahko noč, otroci;
.19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Ottavia Brajka; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Operni
koncert; 21.30 Tipke in godala;
22.00 Poročila;	22.15 Zaplešite;
'23.00 Poročila;	2 3.05 Literarni
nokturno; 23.15	Popevke; 24.00
Poročila.
TOREK, 26. JUNIJA: 14.00
Poročila; 14.10 Ali jih poznate;
14.40 'Na poti s kitaro; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Mezzo-
sopranistka Vera Soukupova; 16.00
VrtiSak; 16.40 Naš podlistek; 17.00
Poročila; 17.10 Promenadni kon-
cert; 18.00 Poročila; 18.15 V torek
nasvidenje; 18.45 Tipke in godala;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Alpski kvintet;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Lahka glasba; 20.30 Radijska
igra; 21.15 Melodije v ritmu; 22.00,
Poročila; 22.15 Popevke; 2 3.0Cf
Poročila,; 2 3.05 Literarni nokturno;
23.15 Časi v zrcalu glasbe; 24.00
Poroč ila.
SREDA, 27. JUNIJA: 14.00
Poročila; 14.10 Fantje na vasi;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital
pozavnista Kirala Ribarskega; 16.00
„Loto - vrtiljak"; 17.00 Poročila -
posebna obvestila; 17.10 Operni
koncert; 18.00 Poročila; 18.20 Listi
iz pop albuma; 18.45 Naš gost;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Glasbene razgledni-
ce; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Koncert simfonične-
ga orkestra; 22.00 Poročila; 22.15
Popevke; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 2 3.15 Plesni
zvoki; 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 28. JUNIJA: 14.00
Poročila; 14.10 Za mladi svet; 14.40
Mehurčki; 14.55 EP; 15.00 Dogodki
in odmevi; 15.30 Glasbeni intermez-
zo; 15.40 Concertino in suita; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.0G
Poročila — posebna obvestila; 17.10
Po željah poslušalcev; 18.00 Poroči-
la; 18.15 Zabavni orkester; 18.35 Iz
kasetne produkcije RTV Ljubljana;
18.50 Mejniki v zgodovini; 19.00
Lahko noc, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Ansambel Latinos; 19.25 EP;
19.30^ Radijski dnevnik; 20.00
Domače pesmi; 21.00 Literarni
večer; 21.40 Glasbeni nokturno;
22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00
Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno;
23.15 Simfonični orkester; 24.00
Poročila.
PEJEK, 29. JUNIJA: 14.00
Poročila; 14.10 Pesmi drugih
narodov; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; r5.00 sDogodki in
odmevi; 15.30 Napotki za turiste;
15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40
Pevske ter instrumentalne minia-
ture; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
Mantovani; 17.00 Poročila; 17.10 Iz
repertoarja Slovenske filharmonije;
18.00 Poročila; 18.15 Signali; 18.50
Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Valterja Skoka; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Naj
narodi pojo; 20.30 Top-pops 13;
21.15 O pomorščakih; 22.00
Poročila; 22.15 Iz logov domačih;
23.00 Poročila; 2 3.05 Literarni
nokturno; 23.15 Popevke; 24.00
Poroč ila.
SOBOTA, 30. JUNIJA: 14.00
Poročila; 14.10 sPo Jugoslaviji;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Operni pevci; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Plesni orkester; 17.00 Poroči-
la; 17.10 Glasbena medigra; 17.20
Gremo v kino; 18.00 Poročila;
18.15 Ob isti uri; 18.45 S knjižnega
trga; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Borisa Kovačiča; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Radijski
radarj 21.00 Radgska igra; 22.00
Poročila; 22.20 Oddaja za izseljen-
ce; 2 3.00 Poročila; 2 3.05 V novi
teden; 24.00 Poročila.
16 stran
tednik — Četrtek, 21. junija 1973
NEDELJA, 24. JUNIJA: 8.00
Neznani leteči predmeti; 9.40 Štirje
Kovači; 10.10 Kmetijska oddaja;
10.55 Mozaik; 11.00 Otroška mati-
neja; 11.55 Poročila; 12.00 TV
kažipot; Nedeljsko popoldne: Sve-
tovno prvenstvo v kajaKu, rokomet;
17.55 Poročila; 18.00 Komančerosi;
19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00
TV dnevnik; 20.35 Rezerviran čas;
"22.00 Dobre stare melodije; 22.15
Športni pregled; 22.45 Poročila.
' PONEDELJEK, 25. JUNIJA:
17.50 Stol pod potico; 18.15
Obzornik; 18.30 Pustite jih živeti;
18.55 Mozaik; 19.00 Mladi za
mlade; 19.50 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV
barometer; 20.30 Zgodba; . . . Kul-
turne diagonale; . . . Poročila.
TOREK, 26. JUNIJA: 17.45
Sonce ima prednost; 18.00 Risanka;
18.20 Obzornik; 18.35 Od zore do
mraka; 19.05 Prehrana v izjemnih
pogojih; 19.25 S kamero po svetu;
19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00
TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV
barometer; 20.35 Pogovor o . . .;
21.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir:
22.25 Poročila.
SREDA, 27. JUNIJA; 16.00 Mač-
kon in njegov trop; 16.30 Nogomet
Čelik: Tatabanya; 18.15 Obzornik;
18.30 Na sedmi stezi; 18.40 Plava-
nje; 18.15 Kako . . .; 19.45 Risanka;
19.50 Cikcak; 20.00 T V dnevnik;
20.25 3-2-1 in TV barometer;
20.35 Zločinci gredo v pekel; 22.05
Glasbeni nokturno: Mladi slovenski
dirigenti; 22.15 Poročila.
ČETRTEK, 28. JUNIJA: 17.45
Veliki in majhni; 18.15 Obzornik;
18.30 Tišina na sporedu je nemi
film; 18.55 Neznani leteči predmeti;
19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00
TV dnevnik; 20.25 kam in kako na
oddih; 20.45 Četrtkovi razgledi;
21.30 A. P. Čehov: Moje življenje;
22.20 Poročila; 22.25 Rokomet
Jugoslavija: NDR.
petek, 29. JUNIJA: 17.35 Mla-
dinski festival v Celju; 18.15 Obzor-
nik; 18.30 Risanka; 18.40 Cesta in
mi; 18.50 Pet minut za boljši jezik;
18.5 5 Mozaik; 19.00 Kratek film;
19.15 Naš ekran; 19.45 Risanka;
19. 07 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 3-2-1 in T V. barometer;
20.35 Iz zakladnice svetovne knji-
ževnosti.
občinska volilna komisija ptuj
POROČILO
Občinske vohlne komisije v Ptuju o izidu referenduma za uvedbo
krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Cirkulane.
Občinska volilna komisija v Ptuju objavlja po 203. členu statuta občine
Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor št. 33-462/64) in po 9. členu zakona o
referendumu (Uradni list SRS št. 29-263/72) izid referenduma za uvedbo
krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Cirkulane, kije
bil, dne 17. junija 1973.
Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom sveta krajevne skupnosti
Cirkulane z dne 15. maja 1973 razpisan referendum za uvedbo krajevnega
samoprispevka za sofinanciranje programa gradnje komunalnih in družbenih
objektov za območje krajevne skupnosti Cirkulane.
Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št.
8-55/73, z dne 7. junija 1973.
Pri pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic je komisija
ugotovila, da je za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovalo naslednje
število vpisanih glasovalcev:
Po drugem odstavku 9. člena zakona o referendumu (Uradni hst SRS št.
29-263/7 2) pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani - glasovalci, ki
se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja voja^ega roka niso mogh udeležiti
glasovanja.
Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju krajevne
skupnosti Cirkulane bilo 103 glasovalci.
Glede na to ugotavlja komisija, da je bilo za referendum 1.756
upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo
krajevnega samoprispevka 1.325 glasovalcev t. j. 75,45 %.
Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 9. člena zakona o referendumu
(Uradni hst SRS št. 29-263/72), daje referendum na območju krajevne
skupnosti Cirkulane uspel.
Številka: OVK-157/73-1/3
Ptuj, dne 18. junija 1973
Tajnik:	Predsednik
Ivan RAU 1. r.	Član:	Vladimir BAN 1. r.
Miha KOLARIC, 1. r.
republiško atletsko
prvenstvo skupine b na
ravnah
V	soboto, 16. junija 1973 je bilo
na Ravnah na Koroškem republiško
atletsko prvenstvo skupine B, ki so
se ga udeležili tekmovalci iz Velenja,
Murske Sobote, Medvod, Celja,
Trbovelj, Maribora, Raven in Ptuja.
Ptujčani so bili dokaj uspešni.
Tako je Tatjana Butolen osvojila
zlato kolajno v teku na 100 in 200
m. Prvi je bil tudi Črto Solina v teku
na 1.500 m in prav tako osvojil zlato
odličje. Nežika Vrabl je zasedla v
teku na 800 m drugo mesto. Dobro
se je uvrstil v teku na 400 m tudi
Milan Žohar, saj je zasedel tretje
mesto in prejel bronatso odličje.
Drago Skok je sunil kroglo
11,60 m in osvojil četrto mesto.
Dušan Koren pa je preskočil
170 cm, kar je zadostovalo le za
peto mesto. Milan Kovačič pa je bil
v skoku v daljino s 584 cm na petem
mestu.
V	štafeti 4 x itfO m so osvojili
dekleta in fantje iz Ptuja v obeh
štafetah tretje mesto.
Skupno so prejeli tekmovalci iz
Ptuja tri zlate, eno srebrno in tri
bronaste kolajne.
OP
obCinska nogometna
liga ptuj
Zadnje kolo - zahod:
Videm	20 14 5 U78:34 33
Lovrenc	20 14 1 5 64:47 29
Hajdina	20 13 2 5 73:28 28
Skorba	20 12 3 5 65:44 27
ZlatoUčje	19 10 2 7 51:33 22
Prepolje	20 6 6 8 50:55 18
Makole	20 8 2 10 70:78 18
Dravinja	20 8 2 10 44:59 18
Gerečjavas	20 6 4 10 44:57 16
Leskovac	19 1 3 15 26:80 5
Kidričevo	20 0 4 16 20:66 4
Vzhod:
Ptuj	17 13 2 2 79:28 28
Markovci	17 1 1 1 5 63:29 23
Gorišnica	17 10 1 6 61:40 20
Dornava	17 9 2 6 46:38 20
Rogoznica	17 8 4 5 49:51 20
Stojnci	17 8 1 8 54:45 17
Zavrč	17 6 4 7 50:59 16
Grajena	17 5 2 10 47:60 12
Vičanci	17 2 1 14 26:68 5
Rezultati tekem: Leskovec-Ge-
rečja vas 1:1; Prepolje-Zlatoličje
3:1; Dravinja-Videm 2:4; Skorba-
Lovrenc 6:2; Hajdina-Makole 3:0
b.b.; Kidričevo je bilo prosto.
Zaostala tekma vzhodne lige Ptuj-
Gorišnici se je končala z rezultatom
4:2. Zaostala tekma zahodne sku-
pine Leskovec—Zlatoličje bo v
petek, vendar se zaradi nje na
lestvici ne bo menjala razvrstitev.
Videm in Ptuj sta si prvo mesto
priborila že nekaj kol pred koncem
prvenstva. Prvi dve ekipi vzhoda in
zahoda bosta v nedeljo na stadionu
NK Drava v Ptuju igrali finalna
srečanja za pokal Ob ZTK Ptuj;
Srečanja se bodo pričela ob 8. uri
zjutraj.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. --
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja vsaK
četrtek. Tek. račun pri SDK Ptuj, št. 52400-603-30458. - Tiska Mariborski
tisk, Maribor, Svetozarevska u?ica 14.