Seja UK ZKS Besede tov. Tita na 7. kongresu Zveze tnladine Jugoslavije in drugi njegovi ko-mentarji v zvezi z negativnimi pojavi v umetnosti in kulturi so naleteli zlasti v kulturniških in umetniških krogih na ve-lik odmev in odobravanje. Veliko je o tem razpravljanj tudi na univerzi in na , akademijah. Tudi UK ZKS je na seji pre-tekli teden obravnaval vlogo komunistov in idejna vprašanja v umetnosti in kulturi. V referatu, ki ga je pripravil ing. arch. Niko Kralj, so bile zajete vse razprave komunistov na akademijah in na filozof-ski fakulteti. Na teh šolah so komunisti veliko razpravljali zlasti o realizmu, ab-straktnosti v umetnosti in o naši kultur-ni politiki. Zelo pestra so bila razpravljanja zla-sti na akademiji za likovno umetnost, saj se je tov. Tito podrobno dotaknil ravno njihove veje umetnosti. Učni načrt na akademiji za likovno umetnost ne vodi študenta v abstraktno umetnost, temveč skozi osnove realnosti. Zelo pogosti pa so slučaji, da diplomant takoj po diplomi tradicionalno smer vrže v staro šaro in krene na lažjo pot abstrakcije. Opaža se brezbrižnost študentov do po-sameznih predmetov. Mladi ljudje pod različnimi vplivi zanemarjajo bogato kul-turno dediščino in se raje predajo ekspe-rimentiranju, kar je pot najmanjšega od-pora, vlaganje najmanjšega truda prido-bivanju znanja in najhitrejša pot afiima-cije. Vplivov za tako psihozo je mnogo doma in v tujini. Ncizoblikovana objek-tivna merila vrednotenja likovne umetno-sti doma in v tujini omogoeajo napačno kulturno politiko nekaterih naših, za ta-ko stanje odgovornih Ijudi. Pri tem so mišljene razstave, različna merila za raz-stavljanje, različna merila za nagrade in priznanja Svojevrstno je vprašanje glasbe. Glas-ba ima med vsemi umetnostmi najbolj razvito abstraktno osnovo. To niso stan-dardizirani odnosi. Med njimi so mate-matično izrazljivi. Znane so tudi zakoni-tosti grupiranja tonov v času. Te tehnične plati kompozicije ni ntogoče kršiti brez škode, ker takoj slišimo neuglašenost. Referat je ugotovil, da je stanje v arhi-tektari privedlo do grupiranja in mono-polizma. Zaradi tega so postali razpisani natečaji problematični, ker so v žiri-jah in v udeležbi na natečajih isti ljudje. Ob takem stanju ni mogla uspevati arhi-tektna kritika, kolikor jo je bilo, pa je bila najvcčkrat tendenciozna. Rcferat se je dotaknil tudi vprašanje filma in plaže, ki vedno bolj preplavlja trg. Prisotni so ugotovili, da se sodobni u-metniški tokovi na naših fakultetah ne obravna^ ajo, ali pa se premalo kritično obravnavajo. Beg od obravnavanja sodob-nih in aktualnih problemov je tudi posle-dica bojazni, da ne bi pri razlagi postav-ljali napačnih interpretacij. Premalo se je na univerzi, zlasti pa na tehniških fakultettah, posvečalo pozorno-sti umetniškoestetskcmu izobraževanju študentov. Morda pa bi ne bilo napačno, če bi začeli razmišljati o uvedbi predme-ta, ki bi študente tovrstno oblikoval. I. Šušmelj Tvoje vejef drevo, so ornament na tančici jutra. V tvoji mrtvi krošnji ne bodo gnezdile ptice, samotno drevo si. Ljudje, ki hadijo mimo# vidijo v tebi tujca. Le samotarji postoje ob tebi kot znanci. Njihove poti so speljane v tvoji bližini, ob tvojem deblu ne občutijo svoje samote« Gospodar jasnine si, drevo, in času suženj. Ornament ng tan- čiCI jUtrO. (J^)______________________________________ Foto: 3OCO ŽNIDARŠIC LETO XIII. Ljubljano, 20. marca 1963 štev. 7 tribuna LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE Razprava PLENUM CO ZŠJ GLAVNI POVDAREK NA UČNIH USPEHIH PRISLA JE POMLAD Drugi plenum centrdLnega odbora Zveze štvdentov, ki je zasedal preteTcli torek v Beogradu, je bil posvečen vlogi Zveze štu-dentov pri izboljševanju študijskih uspe-hao, aktualnim materialnim problemom študentov ter pregledu mednarodne aktiv-nosH jugoslovanskih študentov. Največjo pazornost so udeleženci ple-numa posvetili vprašanju študijskih uspe-hov, odnosa dc študija in vloge študentske organizacije pri izboljšanju študijskih uspehov. Poudarili so, da pridobijo v okviru sodobnega in učinkovitega sistema izdbraževanja delovne obveznosti študen-tov še več na svoji resnosti, studioznosti in intemiteti. študeniska združenja so pravUno poudarjala, da je učinkomtost ttudija vedno bolj odvisna od dela samih študentov, in da se lahko doseže popoln uspeh reforme samo s tiomogeno vklju-čitvijo študentskih naporov v nadaljnji objektHvizaciji in napredku učnega pro-cesa. Z uvedbo načel in odnosov, ki nastajafo in se razvijajo v sistemu družbenega upravljanja v šolski kolektiv, samostoj-nejši potožaj šole, spremembe v noiranjih odnosih, modernejši učni programi, vse to daje možnost, da postane uspeh v štu-diju vse bolj odvisen od tega, koliko na-pora vlagafo študentje sami v svojo sploš-no, strokovno in družbeno usposobljenost. V taki atmosferi preide odgovornost za uspeh od organov upravljanja na široki mehamizem kolektivnega odločanja, na sam študentski koiektiv, ki mora razviti najširšo akcijo in iniciativo za realizacijo novnh metod učenja, pomoči in družbene kontrole dela. V idejno-vzgojnem smislu tnara biti vsebinska sprememba odnosa do študija posledica dejstva, da smatra študent §ok> za svojo, da je aktiven in ne-posreden v vseh svojih pravicah in dolž-nostih. Vendar nažalost predstavlja več' fcrai širši mehanizem družbenega upravlja-nja le deklarativno tribuno, ne pa mesto, kjer se sprejemajo in izvajajo zaključki. Treba si je prizadevati, da postanejo zbo-ri votivcev in sveti letnikov mesto stalne, sistematične oblike kolekthmega odloča-nja, analiz rezultatov in vodenja skrbi o vsdkemu posamezniku. Prav na takih me-stih je treba afirmirati stalno zasledova-nje dela in uspehe vsakega posameznika, cmMzirati izpitne roke, polskati najpri-mernejše metode za delo s slabHmi štu-denti. Združenje študentov mora biti me-Sto za javno konstruktivno kritiko in ob-sodbe, če je potrebno, pa tudi pripravlje-nost, da vedno pomaga. študentska orga-nizacija se mora zavedati, da predstavlja dasnes učenje kot osnovna poHtična ncdo ga študentov kriterij in merilo družbene in osebne odgovornosti centralno politično zahtevo organizacije. V razprav* o materialnih vprašanjih študentav so člani plentcma v diskusiji po-novno poudarili, da je štipendiranje kljub uvedbi kreditiranja še vedno osnovna obli-ka materialne pomoči študentom. Opozo-rili so na nekatere pomanjkljivosti pri sistemu štipendiranja, zlasti glede na za-skrbljujoč podatek, da se je v zadnjem letu število štipendij zmanjšalo, posebno za prve letnike. Obravnavali so tudi do-sedanji razvoj pn uveljavljanju sistema kreditiranja kot dopolnilne oblike mate-rialne pomoči študentom ter prav tako nakaza4 probleme, ki jih bo treba v bo-doče čimprej rešiti. Plenum je zaključil svoje delo s kraj-šim prikazom mednarodne aktivnosti Zve-ze študentov Jugoslavije v preteklem letu. S tem v zvezi so člani cenlralnega odbo-ra seznanilj prisotne s predvideno aktiv-nostjo o letošnjem letu. M. Vavpetič Ti, kam pa Pavie tako hiti? Rezervirat si gre kiopco v Tivoli; saj bo kmalu ves zaseden. DELEGATA ELEKTROTEHNIKOV PRI NEMŠKtH KOLEGIH Poglobljeno sodelovanje Zvd2a študentov elektrotehnike z ljub-Ijanske univerze že šesto leto uspešno so-deluje z nemškimi študenti. Dva delegata iz Ljubljane sta se tudi udeležila plenuma zveze nemških študentov elektrotehnike, ki je bil prve dni marca v Klostersu v švici Na tem srečanju so bili predstavniki osmih nemških fakuitet in študentje elektroteh-nike iz Ziiricha. Predstavnikov avstrijskih in francoskih študentov zaradi objektivnib težav ni bilo. Plenum je imel vseskozi delovni značaj. Obravnavali so organizacijske probleme; vprašanje okrog uvajanja enotnega študij-skega programa na vseh istovrstnin takul-tetah v Nemčiji in izmenjavo študentov-praktikantov. Nadalje so skušali najti enot-na stališča o formiranju evropske organi-zacije študentov elektrotehnike Pogovar-jali pa so se tudi o rekreaciji ter zabav nem življenju študentov in podobno. Iz referatov nemških kolegov je bilo razvidno, da tudi pri njih skušajo uvelja-viti študijsko reformo. študentje so tožili, da profesorji nimajo dovolj razumevanja za njihove težave. da jim ne dovoli.}o sode- lovati pri pripravljanju študijskih progra-mov. Prav tako tudi ne podpirajo študent-skih teženj za izenačenje študijskih pogo-jev in programov med vsemi fakultetami. Ob takšnih problemih so prišla izvajanja naših dveh delegatov še posebej v sre-dišče pozornosti. Naše sugestije so bile zelo toplo sprejete Podala sta tudi po-drobno razčlenitev študijskega programa naše fakultete in pojasnila dobre in slabe strani stopenjskega študija. V razpravi o kulturno-zabavnem življenju študentov elektrotehnike je bilo opaziti, da imajo kolegi v Nemčiji in švici manj priložnosti za tovrstno aktivno udejstvo-vanje. Prasenetilo pa je to, da porabijo dobičke zabavnih prireditev za študentske menze in nabavo knjig v študentskih knjiž-nicah Ideja o ustanovitvi evropske organizacije študentov elektrotehnike — stara je nekaj več kot dve leti — se tudi tokrat ni uve-ljavila. Zanimivo je, da nemški kolegi ni-majo najboljšib izkušenj pri sodelovanju 7. ostalimi zahodnimi študenti. Največ praktičnih sklepov je rodila raz-prava o izmenjavi počitniških strokovnih praks. Videti je buo, da imajo nemški ko legi včasih težave pri zagotavljanju mest za praktikante iz Jugoslavije, in to pred-vsem zarad] negativnega odnosa podjetni-kov do študentov, ki bi lahko širili »ne-varne« ideje Grajali pa so pretirane želje za zaslužkom neKaterih jugosiovanskih štu-dentov, ki ob tem pozabljajo celo i:a soli-darnost z nemškimi delovnimi tovariši. Pritožili so se tudi čez one, ki podaljšujejo iz istih razlogov svoje bivanje. Prijetno sta bila delegata presenečena nsd izjavami onih študentov, ki so bili na praksi v Jugoslaviji, saj so se pohvalno izrazili o ftašem družbenem sistemu, še posebej pa c odnosu naših delavcev in vodilnih uslužbencev do njih. Naspioh lahko rečemo, da je bil odnos zahodnonemških študentov in švicarskih gostiteljev do naših zastopnikov zelc ko-rekten in da sta lahko v razgibanih raz-pravah enakopravno uveljavljala svoja sta-lišča in mnenja Tako je uspelo na tem srečanju ustvariti pogoje za nadaljnje dobro in iskreno sodelovanje študentskih organi-zacij dveh držav z različnima družbenima ureditvama. B. J. — B T. PAVLE CELIK NA ROB DISKUSIJ 0 NAŠIUMETNOSTI Govor tovariša Tita na 7. kongresu LMJ in razgovor s predstavniki Zveze novinarjev Jugoslavije sta sprožila ži-vahno razpravljanje v naši javnosti. V tem sestavku bom poskušal to vprašanje analizirati malo bolj sociološko in odgovoriti na naslednju tri vprašanja: 1. Kdo je nosilec abstraktnosti pri nas in zakaj? 2. Zakaj je kritika položaja v naši umetnosti prišla od zgoraj? 3. Kaj pomemjo Titove besede za akcijo subjektivnih zavestnih sil? Najenostavnejše je, da vso krivdo za današnji položaj naše umetnosti zvalimo na vplive od zgoraj. Toda 6e je to enostavno, ni nujno, da je tudi pravilno. Seme vzklije le, če pade na rodovitna tla! Zato bomo morali pristati na vzroke predvsem v naši družbi sami. Mislim, da so proti-slovja v naši družbi in položaj umetniške inteligence naj-vaŽ7iejši vzroki za to, da se je naša umetnost umaknila v sfere abstrakcije in — kar je poglavitno — v s/ere pesi-mizma in življenjske brezizhodnosti. Vplivi Zapada so se-kundarnega pomena. Ustvarjalec umetnosti je umetniška inteligenca, ki po družbenem položaju spada med svobodne poklice. Teme-Iji na privatnem delu, je torej proizvajalec blaga za trži-iče. Kot blagovni proizvajalec — v naši družbi je blagov-no gospodarstvo še nujno — pa je podvržen fetišizaciji. Umetnik si predstavlja, da je umetniški talent nekaj ira-cionalnega, nekaj, kar je redkim izbranim dano od nara-ve. Predstavlja si, da je umetniško ustvarjanje domena ozkega ceha. Kritik naj bo le tisti, ki je sam umetnik. Od tod rejren, ki se pogosto sliši med delom naše umetniške inteligence: »Le čevlje sodi naj kopitar.« Položaj našega umetnika kot blagovnega proizvajalca je prvi vzrok, da se je del naših umetnikov umaknil v sfere abstraktnosti. Blagovno gospodarstvo dela umetnika nesvobodnega, če-prav sam misli, da je svoboden. Stran2 Drugi vzrok je le posledica prvega. Doslej je bilo umetniško ustvarjanje domena ozkega kroga »izbrancev«. Cilj našega razvoja pa je, da postane umetnost last širo-kih množic. Delovni človek na.) ne bo samd potrošnik umetnin, ampak tudi ustvarjalec. Socializem zahteva to-rej demokratičnost tudi v umetniškem ustvarjanju. Rav-no demokraUzacije umetnosti pa se del naših umetnikov boji, bojijo se za svoje cehovske privilegije. To je vzrok, da je naš umetnik zašel v šivljenjski pesimizem in brez-izhodnost, kar je postalo vsebina naše umetnosti. Umet-nine izražajo pesimizem, črnoglednost, brezizhodnost, dolgočasje in naveličanost vsega Tretji vzrok je sam mednarodni položaj. Današnji člo-vek živi v nenehnem strahu pred %tomskim spopadom. šele četrti činitelj so vplivi tujine. Ti pa se lahko uve-Ijavijo tudi pri nas le, če so za to ugodni pogoji Ko se namreč umetnik zaradi še naštetih vzrokov začne umikati v sfere abstraktnosti in pesimizma, se ozre v »svobodni svet« in si svobodno išče in iasti vzornike. Ta svet pa ni niti svoboden niti demokratičen, čeprav se uradno ime-nuje svet »svobodne demokracije«. Na Zapadu si naš umetnik izposoja ne samo obliko, ampak tudi vsebino. Ko smo si ogledali »proizvajalca« naše umetnostt, si oglejmo še one, ki jim je umetnost namenjena, to se pra-vi »potrošnika« umetniških stvaritev. To naj bi bili v glavnem neposredni proizvajalci. Ugotoviti pa moremo, da naš delovni človek v tej naši abstraktni in pesimistični umetnosti ne vidi dosti več kakor brezeiljno izšivljanje. Dejstvo je ,da navidezno nasprotje v našem razvoju (bla-govno gospodarstvo na eni strani ter samoupravljanje in planiranje na drugi strnni) deluje na zavest naših delov nih Ijudi. Ti se s tem nasprotjem dnevno srečujejo v praksi, v življenju in so pri tem stvari dokaj jasne. Čim večja bo proizvodnja, tem več bo imel posameznik in tu-di druzbena skupnost. Samoupravljanje ga osvobaja kot proizvajalca in mu postavlja realne perspektive. Iz po-vedanega sledi, da naš preprosti človek ni neposredni potrošnik stvaritev naše modernistične smeri v umetnosti. Posredno pa je to vendarle umetnost. Znano je namreč, da so umetniška dela odkupovale predvsem umetniške ustanove in podjetja za sredstva, ki jih je ustvaril dela- vec. S tem ;e utemeljena Titova izjava, da naj se naši umetniki izživljajo v modernistični smeri na svoj račun, ne na račun celotne družbe. Kako odgovoriti na zastavljena vprašanja? Nosilec pesimizma v naši umetnosti je tisti del umet-niške inteligence, ki ima negotov družben položaj in se zato postavlja v obrambo svojih cehovskih privilegijev. Kot ozka, vase žaprta skupina, ločena od življenja, nima bodočnosti. Nasprotno postaja proizvajcdec v delovnih or-ganizacijah z razvojem socialistične demokracije vse bolj konkreten in sam svoj gospodar. To je odgovor na vprašanje, kdo in zakaj je ustvarjalec pesimizma v umet-nosti. Odgovor na vprašanje, zakaj je moral s kritiko polo-zaja umetnosti začeti tov. Tito, nam &o dala spet analiza naših družbenih razmer. Mi smo gradili in razvijali proiz-vajalne sile, ustvarjali socialistične odnose, skratka, gra-dili smo motertalno osnovo naše družbe. Vzporedno s spremembami v naši gospodarski in družbeni strukturi smo demokratizirali tudi naš politični sitem. Reševali smo neskladje med proizvajalnimi silami vn proizvajalnimi odnosi, pa tudi neskladnost med tema dvema sestavinama ekonomske osnove in med pravno-politično nadstavbo. Vse premalo pa smo se zanimali za dvig zavesti. Zato je danes zavest širokih delovnih množic za družbenim raz-vojem. Sestavina družbene in individualne zavesti pa je tudi umetniška zavest, sposobnost za dojemanje umetnin in tudi za ustvarjanje umetniških del. To ie vzrok. da kritika ni mogla priti od spodaj. Sedaj bomo odgovorili na tretje vprašanje, kakšen po-men imajo namreč Titove besede za subjektivne sile. Predvsem komunisti se moramo boriti za to, da ne bo pri-šlo do lova na čarovnice. Titove besede nam morajo biti navodilo za akcijo: umetnost naj postane stvar zanimanja čitn širših plasti Ijudstva. V skrajni konsekvenci torej: večja demokratizacija v kulturi in umetnosti.Toda ne de-mokratičnost do tujih vplivov, ampak do delovnih mno-žic. Socializem namreč zahteva, da postane kultura in umetnost last liudstva. Ta umetnost pa mora biti odraz objektivnega sveta ta subjektivni izraz aktivnega sub' jekta. Zveza študentskih organizacij Ljudske tehnike — kličimo jo kar po domače ŠOLT — se je opogu-mila. Gnana od notranjih potreb se je pogumno lotila naloge, da posta-vi čimverjetnejšo diagnozo, zakaj se je v njenem organizmu naselil bacil indiferentnosti, zokaj se ne more znebiti trdožive plesni neza-nimanja študentov oz. njenega dela. To jo hromi in ustvarja nevarnost, da nastane iz nje organizacija »redkih in bsamljenih«. Njeni ideali postati množična crganizacija, po-seči s svojo dejavnostjo bolj aktiv-no in z večjim uspehom med to desettisočglavo družino študentov, so še zmeraj kot ideali precej od-maknjeni od iresničnega stanja. Frontalni napad je ŠOLT poslala naj-prej na ničkaj razveseljivi odnos študentov do tehnike, z domnevo, da je ravno v tem odnosu leglo vsego zla: premajhno zanimanje študentov za tehniko, nesodelova-nje v Zvezi ŠOLT, nepoznavanje te organizacije in podobne »žalostne« Ftvari. Namen je bil dober Zmeraj je tako, da je treba bolezen najprej ugotoviti, jo razkrinkati in si še-le potem zavihati rokave in jo ozdraviti. Akcija se je začela. V boj naj bi posegla temeljita anketa, ki naj bi s čim balj tehtniini rezultati pomagala razkrinkati vzroke, zakaj stvari ne tečejo tako, kot bi želeli 3000 štiudentov in še 1780 slovenskih srednješolcev naj bi s svojimi odgovori rešilo več problemskih »zakajev«, s kate-rimi se ŠOLT ubada že vrsto let. Vsak tretji študent na naših fakultetah je bil postavljen pod lupo, da se mu ugotovi, do kolikšne mere je razvita njegova teh-niška žilica, zakaj je tolikim zakmefla in zakaj se nekaterim sploh ni nikoli razvi- la. — Danes je delo že opravljeno. Anke-ta je povedala vse, kar je lahko. ŠOLT se je dokopala do nekaterih resnično po-membnih ugotovitev, ki ji bodo lahko do-sti pomagale pri njenem prizadevanju, da se z večjimi ambieijami loti pritegovanja v svoje vrste tudi tistih, ki so se dosedaj ob besedi »tehnična vzgoja« le — zmrdo-vali: vse to me prav nič ne briga, nimam posluha za tehniko in ne vem kdo in kaj je ŠOLT, , Ženska in tehnika še — dvoje Stara ugotovitev. Skoraj vsaka tretja predstavnica ženskega spola je bila mne-nja, da ji tehnika ni pri srcu. Moških, kl bi se s tehmiko ne želeli na noben način srečavati, je bilo le 4 odstotke. Nasprot-no pa se jih mnogo izjavlja, da uživajo v tehniški dejavnosti, medtem ko le vsaka deseta »ona« pozna tovrstne užitke. Skrat-ka: že stare in vsakomur znane ugotovit-ve anketa samo še oštevilči. ženske so se dosti slabše odrezale tudi pri vprašanju, če vedo sploh za obstoj zvez ŠOLT. Skoraj 60 odstotkov jib. je moralo zardeti in v zadregi priznati, da za »neki« ŠOLT niso še nikoli slišale. Študentje so zanj slišali v dosti večjem številu, zato pa niso bili nič boljši pri na-slednjem bolj konkretnem vprašanju: poznaš program Zveze ŠOLT? 54 odstot-. kav moških m žensk je moralo na to vprašanje odkimati. ženske so bile dalje 57 odstotkov negartivno nabite do povabi-la, če bi hotele sodelovati in postati olan Zveze ŠOLT. Študentje so bili bolj pri-stopni. še največ se jih je navduševalo za tehnične klube in za javne delavnice. Javne delavnics bi študentje obiskovali neobvezno, samo bakrat, kadar bi želeli dati duška konjičku, ki se mu posveča-jo. In to brez sestankov, brez organizacij-skih skrbi, brez finanonih »gordijskih vo-zlav (skratka: sodoben čudež). Neznatao vstopnino bi tu dobili potrebno orodje, material in navodila. Ta oblika dela bi bi-la za študente mnogo vabljivejša kot udejstvovanje v klubih, ker ti študij pu-šča le malo prostega časa. Delo v teh de-lavmoah bi v resnici pomenilo samo ko-ristno razvedrilo po napornem študiju. Če rezimiramo naslednje ugotovitve, ki nam sicer še enikrat odkrivajo že toliko-krat odkrito Ameriko, vidimo, da interes naše povprečne študentke visi izven tehničmh sfer. Vzrokov je več; še zmeraj ne bo tako lahko in kmalu uspelo, da bi ženski in moški okus zlili v enotno neiz-diferencirano nagnjenje. Arnketa je tudi verjetno spregledala, da se ta ločitev kaže že pri študiju, ki je v močni korelaciji z tnteresi, nagnjenji. žanske ne preplavlja-jo telmičnih fakultet, ampak n. pr. filo zofsko fakulteto, ki pa ni v najožjem so-rodstvu s tehniko. V vzorec pa se je rav-no zato pritihotapilo proporcionalno naj-več deklet z netehničnih fakultet. Stare bajte bolj tehniške kot... Anketa je povedala, da mladi študentje kažejo nekaj manj zanimanja za tehniko kot starejši. S starostjo torej upada izrazit negativen odnos do tehnike. Te trditve, ki so agrumentirane z dokaj piolimi doka-zi v procentih, so v ankebi le malo preveč pogumno postavljene. Ce so razlike velike (bolje: majhne) le za okoli 2 od-stoka, ta dva v veliki verjetnosti nista po-tomca neke tovrstne zakonitosti, ampak jima je lahko botroval cel roj raznih slu-čajnih in neupoštevanih vplivov. Isti pro-blem je pri poznavanju programa Zveze ŠOLT: mlajši študentje so v njem manj doma kot starejši. To pa spet ni neka osupljujoča ugotovitev, ki bi zahteva-la alarm, češ da interes za tehniko pri mlajših upada. Ni dvoma, da je starejši študentje, ki je v Ljubljani že 4 do 5 let, imel več možnosti seznaniti se z Zvezo ŠOLT in njenim programom, kot nekdo, ki je šele prvo ali drugo leto na univerzi. Okolje bivanjn in interes za tehniko ŠOLT je zaninialo tudi, kakšen odnos do tehnike goje študentje v študentskih domovih, kakšnega goje tisti, ki se udi-njajo v »privatnem stanovanjskem sek-torju« in kako se obnašajo do tehnike oni, ki jedo in spijo lepo pri mamicah do-ma. Več pozitivnih valenc do tehnike ka-žejo študentski domovi. Zato pa študent, ki sameva kje v kaki privatni sobici ali pa se s staro babioo dolgočasi doma, v večjem številu izjavlja, da užava v tehni-ški dejaraosti. To pa ni slučaj s študenti, ki se jim prostori v kleteh študentskega naselja nikakor ne zdijo (upravičeno) naj-idealnejši. Ce bi koga vprašal, katera od teh treh »stanovanjsko« kategoriziranih študentov v največji meri ve za eksistenco šOLT-a, bi vsak rekel: jasno oni v študentskih domovih. To pa je le delno res »Privat-neži« namreč prav nič ne zaostajajo za domovci v informiranosti. Še najbolj »ne-vedni« ostajajo tisti, ki v veliki meri pri-hajajo na fakulteto samo na predavanja, potem pa jo pocitrajo nazaj v svoj mirni, izolirani družinski krog, ne brigajoč se, kaj se godi okoli njih. Vsak drugi, ki živi v domačem vakumu, je obkrožil odgovor: ne želim postati član Zveze ŠOLT. Clanstvo Zveze ŠOLT se v glavnem re-krutira iz študentov — privatistov in ne-koliko manj iz študentov v domoviii. Vsi rezultati pa kažejo vidno tendenco, da se Glej ga, ta mi je pravil, da se ženske prav nič ne zanimajo za tehniko tisti, ki stanujejo pri-vatno, želijo v večji meri otresti osamljenosti. Raje se ogreje-jo za nek hobby ali aktivnost,. ker se s tem v kolektivu navžijejo vsaj malo dru-žabnosti, za katero so v primerjavi z do-movci prikrajšani. Bilko so domovci izgubili tudi pri tem, kako so pri njih diferencirana nagnjenja in področja, za katera menijo, da imajo zanje smisel. To je spet še eno slabo spričevalo o tem, kakšne pogoje nudijo študentski domovi za gojitev neke tehni-ške dejavnosti. Tehnika — pastorka za mnoge Jasno je, da že pri izbiri študija igra prvo violino človekovo osebno nagnjenje. Tisti, ki se je že od mladih nog ogre-val za kovanje pesmic, ne pa ključavnic, se pač verjetno ne bo odločil za študij tehnike. Vsak se enkrat vpraša (vsaj mo-ral bi se), za kaj ima smisel. In potem bo šel navadno tja, kjer bo lahko to nagnje-nje razvil in ga vnovčil. Anketa zato samo še enkrat podčrtava stara dejstva, da se Ijudje na netehni-škib. fakultetah s tehniko ne ženijo tako navdušeno kot študentje — tehniki. Vsak tretji se zgovarja, da je sterilen do teh-nike, ali pa vali krivdo na šolo, domače razmere ali pa na pamanjkanje smisla za praktično delo. In tudi sicer so bolj v za-gati, de jih. vprašaš, ali poznajo ŠOLT in njegov program. Bilo pa bi povsem krivično valiti celot-no breme krivde na neaainteresiranost teh Ijudi za tehniko. To ubogo »nezainte resiranost« danes tako pogosto uporablja-mo, ko hočemo koga očrniti. Kot zelo pri-pravna se izkaže tudi, kadar iščemo vzro-ke raznim neljubim pojavom. Ko se nam ne posreči najti nič pametnega, tedaj se razjezimo in napišemo analitično silno globoko dokončno razlago: vzrok — ne-zainterisiranost. In probiem je s tem po-jasnjen. Uboga »nezainteresiranost« pa se še naprej kuja neraziskana in dana od boga. če anketa joče o splošnem nezanima-nju študentov na nefcaterih netehničnih fakultetah za tehniško dejavnost, naj se ŠOLT raje najprej potrica po prsih in se vpraša, če je poleg te strašne »dezinte-resiranosti« še kak drug grešni kozel. Če ŠOLT želi, da se bo v tehniško aktivnost Vključil nekdo, ki ni tehnik, se bo moral z agitacijo pač bolj in dalj časa truditi okrog njega, kot pa ie to potrebno pri nekem tehniku. Doseaanja praksa pa je bila ravno obratna. Največ tipalk agi-tacije je bilo usmerjenih med tehnike, najmanj pa med netehnike. Zdi se, da bo treba s to protislovno tradicijo piielomiti, če nočemo, da bodo neke naslednje anke^ te ponovno ugotavljale nekakšne zakoni-tosti »dezinteresiranosti«, ki pa se je vsi tako zelo bojijo. Ankeia je draga reč... Rezultate ankete smo si lahko ogledali le bolj na grobo. Tudi s številkami se ni-smo hoteli preveč siliti. Niti ni bil to naš namen. Dobili pa smo spotoma vseeno nekatere vtise, ki zahtevajo za zaključek majhen komentar v malo bolj kritičnem tonu. Ni dvoma, da bo anketa z vsemi ugoto-vitvami, ki jih je prinesla, pripomogla, da se bo ŠOLT lahko bolje orientiral, kako in kam usmerjati akcijo za razširitev svo-jega delovanja. Anketa je lahko imenit-no pomagala pri tem. Pozdraviti je treba tudi težnjo, da naj bo to anketa, kot se spodobi. Dandanes je že tako, da so neka-tere bolezni moderne. Ena od takih je tu-di anketarstvo. Vsak klub, vsaka organi-zacija in društvo mora obvezno imeti v svojem arhivu tudi kak slabokrven pri-merek ankete, da lahko neke trditve »ar-gumentira in dokumentira« na znanstven način, s številkami. S tem še ne mislimo vključiti naše ankete v to zloglasno anke-tarsko druščino. DovoIUi pa si bomo vseeno omeniti nekaj šibkih stvari, pred katerimi anketa nikakor ni bila imuna. Anketa je stala težke denarce. »Investi-cija« pa bi bila lahko znatno manjša ob istem rezultatu, če bi se strokovno oseb-je okoli nje zato malo bolj potrudilo. Zdi se, kot da mentorji ankete niso nikoli sli-šali za statistiko, ki nudi dovolj metodo-loških možnosti, da iz populacije 9000 ljubljanskih študentov ni treba jemati ta-ko obsežnega in grobega vzorca: 3200 enot. Če bi bil izbor vzorca malo bolj preštudiran, bi že nekajkrat manjši vzo-rec lahko dal nič manj zanesljive rezul-tate, posebno še, ko tu ni šlo za neko večjo natančnost. Tako pa anketa pre-tirano ambiciozno trdi, da je zajela »cca 50 odstotkov vseh slovenskih štu« dentov«. Pa tudi sicer ni edina odlika ne-ke ankete, kolikšno absolutno število enot celotne populacije zajema. Manjše-mu, zato pa bolje sondiranemu vzrocu, ni treba imeti nobenih manjvrednostih kom-pleksov v primerjavi z obsežnimi, zato pa bolj malomarno izbranimi vzorci. — Efekt ankete bi bil tako lahko isti, dela okoli njene obdelave veliko manj, zato pa bi bila tudi mošnja ŠOLT občutno manj prazna. Tudi zaključki in navodila za akcijo ŠOLT so kaj površno nametana in vse preveč splošna, da bi lahko ŠOLT z nji-hovo pomočjo že jutri posegel v akcijo. Da je treba za tehniko bolj zainteresi-rati ženske in študente netehničnih fakul-tet, res ne pove dosti o tem, kako se te-ga posla tudi lotiti. Zaključki in navodila za akcijo morajo biti zmeraj krona vsake interpretacije anketnih rezultatov. Anke« ta ni zato, da bi se z njo postavljali, češ imamo veliko antet polno tabel in številk, anketo, ha nas je veliko stala. Njen raison d'etre je edino v tem, da učinkovito pomaga in pametno svetuje reševati probleme, ki jib. je obravnavala. Vseeno pa upamo, da kljub nekaterim nelaskavim pripombam na račun anteke ŠOLT tega namena ne bo zgršil in bo glavna junakinja tega članka — anketa ŠOLT — opravičila svoj obstoj in izdat-ke... Stran 3 Danes pa si oglejmo še »kraljico znanosti« — MA-TEMATIKO in njeno se-stro FIZIKO. Obe sta vedi, ki ju človek na svo-jem vrtu znanosti skrbno goji že od starih vekov sem. Njun pomen v zgo-dovini ni upadal. Nasprot-no, obe predstavljata da-nes temeljni kamen za vrsto znanosti, ki so se izvile iz nederij obeh in se potem osamosvojile. Da je človek danes v teh-niki tako močan, da se vse bolj smelo poganja pod zvezde, je nazadnje tudi zasluga razvoja ma-tematike in fizike. Mntemcitično - fizikaSni oddelek študij matematike in fizike je na fakulteti za na-ravoslovje in tehnologijo organiziran na dva načina. Na eni strani se družita tehnična matematika in tehniona fizika, na drugi pa imamo pedagoške sku-pine. Na prvi stopnji vpisuješ povezavo »matemati-ka in fizika«, ki se na drugi stopnji nadaljuje pod dvema naslovoma: 1. matematika s fiziko, kjer do-minira matematika nad fiziko, in 2. fizika z mate-matiko z večjim poudarkom na fiziki. Tehnična matematika ŠTUDIJ je stopenjski — po programu. V resnici ¦ pa vsi študentje po končani prvi stopnji nadaljuje-jo Študij na drugi stopnji. Po drugi stopnji se končno dokoplješ do naslova (sicer pa je vse v zve-zi s titulami še zelo hipotetično) inženir tehnične matematiike. PREDMET: Samo za orientacijo si oglej predme-te, ki jih boš vpisal v indeks prvo leto: analiza 1, linearna algebra, fizikalna opisna geometrija, tehnič-no risanje, strojni elementi ter predvojaška vzgoja. črte pod to: okoli 15 ur predavanj in 14 ur vaj. Videl boš, da to ni malo. KOLOKVIJ: Študijski režkn na matematičnofizi-kalnem* oddelku je dokaj oster. Samo za ilustraci-jo: na tehnično matematiko se je pred tremi leti vpisalo 15 študentov, Letos sameva v tretjeni letni-ku le še četvoriea.. IZPITI: Da se boš lahko prepričal, če si zrel za drugi letnik, boš imel ob koncu leta dva preizkusna kamna. še največ skrbi ti utegne nakopati na gla-vo obsežna in nelahka fizika. Nikakor pa ne gre podcenjevati tudi ravno tako obšime analize 1. LITERATURA: Skripta so na tem oddelku izumr-la zvrst literature. Pomagal si boš z lastnimi zapis-ki, sicer pa si boš moral zavihati rokave in seči po tuji literaturi. Zato nikar ne pozabljaj franco-ščine ah nemščme ali ruščine. ŠTIPENDIJE in zaposlitev: Tehnična matemati-ka kakor tudi fizika sta novi študijski smeri. Cu-titi je še sušo po tem kadru. štipendije niso red-ka stvar Zaposlitev pa najdeš v večjih podjetjih elektroindustrije, na raznih inštitutih, Zavodu za avtomatizacijo in podobno. ŠTIPENDITORJI: Zavod za raziskovanje materi-aJa, Zavod za avtomatizacijo, Iskra, Litostroj, Svet za šolstvo in drugi. Tehnična fizika ŠTUDIJ je stopenjski. Prva stapnja rodi obrat-nega inženirja. Na drugi stopnji pa ni še nihče diplomiral, ker je bil ta študij uveden šele pred tremi leti. Zanj se navduši povprečno vsako leto okrog 35—40 novincev, od katerih pa že v prvem letniku odpade iep odstotek onih, ki so doumeli, da se s tem bikom ne bodo mogli uspešno bosti. V letošnji tretji letnik se jih je prebilo le polovico vpisanih v 1. letnik. PREDMETI: Prvo leto boš novo z-nanje črpal iz teh predmetov: fizika 1, analiza 1, algebra, kemi-ja, mehanska tehnologija, strojni elementi in tehnič-no risanje. Skupaj: 20 ur predavanj in 13 ur vaj. Prva stopnja je bolj praktično pobarvana, druga pa je bolj teoretske narave. OBVEZNOSTI, kot so kolokviji ie vaje, ti dado čez leto dosti misliti o resnosti študija tehnične fi-zike. Vaje so zelo praktične: piljenje, brušenje, fo-tografija, steklopihažtvo, radiotehnika in podobno. Precej ur boš prebil v laboratoriju. IZPITI: Pogoj za vpis v drugi letnik sta »be ma-tematiki (analiza in linearna algebra) in fizika 1. Fiziki pravijo, da fizika na izpitu še največjim asom pokaže roge LITERATURA: Ista situacija: skript ni. Brez znanja angleščine, ružčine ali nemščine si revež, pravijo, in ne prideš daleč. Sami zapiski sploh ne zadoščajo ZAPOSLITEV IN ŠTIPENDITORJI: Inštitut Jo-žef štefan, Litostroj, Iskra, Zavod za avtomatizaci-jo in drugi. Pedagoški skupini Če se na prvi stopnji odločiš za pedagoško siner matematika in fizika, lahko po končani prvi stopnji odjadraš na osemletko modrit mlade glave matema tiko iii fiziko. Ce pa študij na drugi stopnji nada-Jjuješ na eni od obeh skupin: matematika ali fi-zika z matematiko, si po končaiiem študiju že za-služil spoštljiv pozdrav srednješolca: dober dan, to-variš profesor! Ce si zagledan v zvezde ali v oblake (ne roman-tično, ampak eksaktno), vedi, da je študij astrono-mije in meteorologije organiziran na drugi stopnji kot nadaljevanje študija »matematika in fizika« na .prvi stapriji. ZA KONEC le še to: Oddelek, ki ga opisujemo, nosi ime matematično-fizikaln'. Ne spregledaj tega in, ne zaidi nanj, če nisi po talentiranosti v tesnem sorodstvu z matematiko in fiziko. Prihodnjič: bio-tehniška fakulteta — gozdarji! XVIII. SKOK 9. marca smo na Gospodarskem razstavišču prisostvo-vali zabavi, kakršne v Ljubljani zlepa ne vidimo, zabavi, kl je pokazala nesebično sodelovanjc študentov treh od-delkov ter sodelovanje s prakso in fakulteto. Zabava je potekala v najlepšem redu, vključno s plesom, ki je sledil dobro organiziranemu in duhovitemu ceremonialu. Skok čez kožo prirejajo vsaki dve leti. Letos je prišla vrsta na Ljubljano, čez dve leti pa bo ali v Tuzli ali v Beogradu. Tokrat so se skoka udeležili rektor univerze, dekani fakultet, predstavniki rudarskih in metalurških centrov in gostje z domačih in tujih fakultet. Očitno je, da stvari niso bile improvizirane. Ko smo se potem pogovarjali z drugimi študenti, je vsakdo po-hvaUl odlično organizacijo in prizadevnost Ijubljanskih prirediteljev in 30 primerjal z brucovanji v Naselju. Res je, da prireditev na GR ni bila zgolj komercialnega zna-čaja, kot so brucovanja, ko služi izkupičck za potovanje zadnjega letnika; je pa tudi res, da je mogoče vzdrževati disciplino in pripraviti duhovit program, in to brez muč-nih zastojev tudi na velikem, »elitnem« brucovanju. XVIII. skok čez kožo v režiji ljubljanskih prirediteljev to vsekakor potrjuje. T. M. Na dnevnem redu: finansiranje Nasefja Da je finančni položaj Naselja majav, ugctavljamo že vseskozi. Zlasti pa so te ugotovitve postale pesimistične po odloku glavnega odbora RK, ki določa, da bodo v bodoče dobivali »care« pomoč samo mladinski domovi, ukinila pa se bo ta pomoč študentskim domovom in viš-jim šolam. Navedeni odlok, ki je pravilen glede na druge repu-blike, kjer so bili mladinski domovi v znatno slabšem položaju kot študentski, je bridko prlzadel zlasti naše Naselje. Naša menza namreč vseskozi posluje z izgubo, in to kljub temu, da je bila zgtajena ali vsaj zatnišljena kot sodoben obrat družbene prehrane, opremljen z raz-ličnimi tehničnimi pripomočki, in kljub temu, da posluje na principu samopostrežbe, da ni obdavčena toliko kot gostinski obrati in da je kolektiv menze pogosto uporab-ljal domiselne »najcencjše načine«, ki niso zmeraj v skla-du s predpisi. Toda cene za obrok, ki jih plačujemo v Naselju, so še znieraj nižje od dejanskih cen. Razlika znaša v enem letu približno 8 milijonov in se je nekaj let sem pokrivala iz skladov care pomoči. Zdaj nastaja torej vprašanje, kje dobiti 8 miiijonov. Možnosti je več. Ena je v ponovnem povišanjn stanarine in hranarine, da bi se tako pokrila razlika. Da bi tak ukrep ne bil pravilen, nam pove preprosta primerjava med sedanjimi izdatki in dohodki študentov. Hranarina in stanarina v Naselju dosegata maksimum, ki ga študent lahko da za svoje življenje. Povprecna štipendija ne pre-sega tega maksimuma. Najbolj prejirost dokaz za to je že dejstvo, da veliko študentov išee še cenejše načine živ-Ijenja, kot je na primer kuhanje v bloku v lastni režiji. Po drugi strani pa trde štipenditorji, da so današnje štipendije maksimum, ki ga laiiko dajo za svoje bodoče strokovnjake. Drugl izhod bi bil ostati pri istih cenah in poslabšati kvaliteto hrane. Da bi to ne bilo pametno, lahko potrdijo vsi, ki se hranijo v Naselju. Ostanemo torej pri navidez nem< goči zahtevi: ohraniti sedanje cene pri sedanji kvaliteti hrane. Treba je poiskati tretjo možnost. Naselje, čeprav ustanova s samostojniin finansiranjem, ne more sam<, rešiti nastalega položaja. Tudi brez globljih analiz je jasno. du je Nasolje v taki tiiiančni situaciji, da je upravičeno ali d» care pomoči ali pa do kake druge oblfke kreditiran.ja. upravič-eno tudi zato, ker je povsem specifična ustanova z določeno socialnoekonomsko-študijsko problematiko, ki omogoča študij tisoč petsto mladim Ijr.dein. Parola -niladiiia je naša bodočnost« je silno rtsnična vsaj v t-nera smislu: za čedalje hitrejši ekonomski razvoj bomo potrcbovali čedalje več strokovnjakov. Naselje pa histveno pomaga pri vzgoji novib kadrov in že zato zasluži pozornost in skrb najširše javnosti. Marija Cigale Prijeten večer Indt.nezijski študentje, ki študirajo v Jugoslaviji, so nam priredili 8. marca v Ljubljani in 10. marca v Zagrebu prijetna večera narodne glasbe, pesmi in plesov vseh narodov Indonezije. V Ljubljani so se vabilu indonezijskib študentov odzvali vidni javni in kul-turni delavci, in to rektor univerze prof. dr. IVIakso Šnuderl, glavni tajnik univerze Lojze Piškur, dekani fakultet, predsednik sveta za kulturu in prosve-to Beno Zupančič, direktor višje šole za politične delavce Heli Modic in drugi. Slika kaže prizor narodnega ple-sa iz Jave v izvedbi indonezijskih štu-dentov Didi Suhadi in Djko Sutatiyo iz Ljubljane. s .uli smo tik ob ograji iz bodeče žice. Na desni se je v loku vlekla v hrib, na levi pa se je spuščala v dolinico, lezla na nasprotni strani spet navkreber in izgi-njala med drevjem. Vzporedno ob njej je tekel pctmetrski pas zrahljane zemlje. In v majhnem razmaku izza tega se je dvigal visok stražni stoip s štirioglato lesenjačo, ki je i dvema Unicama zrla proti nam. Udeležil sam se takrat nekega deset-dnevnega mednarodnega seminarja za študente. Zdaj se je bližalo naše srečanje koncu in kakor člane vseh podobnih sku-pin poprej je dočakala tudi jias vožnja k tej meji med obema Nemčijama. Tu, na zahodni strani, seveda nihče uradno ne reče »med obema Nemčijama«, ampak »med Zvezno republiko Nemčijo in tako imenovano NDR«, ali enostavneje »Sovjet-sko cono«. Tudi naš vodič, ki nas je pred odhodom seznanil z vrsto podrobnosti, se je posluževal le teh oznaik. Po njegovih besedah smo torej vedeli, da te privzdig-njene kolibice nikoli niso prazne, ampak da sta v njih zmeraj po dva policista (dva, kot je rekel in kot pravijo tukaj vsi, zato, da pazita drug na drugega in da po-temtakem nobeden ne more pobegniti na zahodno plat), in da tudi tokrat prav go-tavo opazuje vsak naš premik dvoje parov oči. In česa vse še nismo zvedeli- Pravza-prav o tem poročajo in pišejo vsi zahod-nonemški časopisi, da je namreč meja po vsej svoji dolžini taka kot tu: tam, kjer ni stolpa v bližini, je za zrahljanim pa-som dvojna ali trojna žična pregrada. Si-cer pa so povsod razpostavljene mine, za tem pas v globini nekaj kilometrov, ka-mor ne sme noben vzhodnonemški držav-ljan, itd., itd. Opisal nam je tudi ves po-litični razvoj od konca vojne, pa do te-ga dne, in ko nas je končno še opozoril, da naj se v nobenem primeru ne obnaša-mo provokativno, smo sedli v avtobus. »Internacionalni dom«, v katerem smo prebivali tn kjer se skozi vse leto zbirajo ljudje h krajšim in daljšim srečanjem s političnimi ali nepolitičnimi programi, je visoko v pogorju Harz, prav blizu meje, zato smo hitro prispeli do cilja. Nemški »kftajski zid« Rosilo je nenehoma. Z drevja — s sa-mega drevja, ničesar drugega ni bilo vi-deti — je na gosto sapljalo, povrh vse-ga se je še vlekla megla po rebrih in čez globeli Ko smo se nabrali vzdolž pregra-je — bllo je največ nemških študen-tov, nato angleških in peščica nas ostalih, ki smo bili drugih narodnosti — in ko so vsi nekam utihnili ali pa se spustili v pritajen pogovor. zroč tja na ono stran. se .;e malodane nasilno razprostrlo čez nas čudnn vzdušje. Svoje je prispen/a-lo vsekaku-r to mrko vreme, svoje je pri speval neslišen, toda pristen klic po pre-vidnosti, svoje je prispeval, in to najbrž v prvi vTsti. fmčni stik s tistim, okrog če- BELEŽKA S POTOVANJA PO ZAHODN! NEMČUI Romanje v Meko sar se je toliko vrtelo naše delo na semi-narju — predavanja, diskusije, filmi, čti-vo, pogovori — stik pravzaprav s tistim, kar smo si vsi predstavljali, in mnogo manj stik z dejstvi s stvarno-stjo. Nemški udeleženci, ki so tako rekoč od zibeli sem lahko brali in poslušali o tej deželi onkraj bodeče žice, so zdaj s pridušenimi glasovi posredovali svoje in-formacije ostalim. Poleg nas je bila tabla z napisom: »Tukaj Nemčija še ni raz-deljena. — Tudi na oni strani je Nemči-ja.« Ko smo se napotili vzdolž meje, ko sem se potem naslišal najrazlionejših pri-povedi d njej in o vsem za njo, ko smo spet posedli v avtobus in se obrnili proti domu, ko se je vse pogrez-nilo v ne-kak molk, sem se počutil začuda klavrno. To dvomljivo obeležje celotne tokratne prireditve — kot žalna komemoracija! Prav ustvarjena za to, da človek — po tem svojevrstnem šoku — patetično iz-bruhne! Prav nalašč za to, da si razdra-žena čustva nerazsodno dado duška! Blaz-nost! Blaznost! Toda — k a k š n a blaz-nost? K d o je blazen? K o m u iz-pra-skati oči? Razum nenadoma zasluti past, misli se zganejo z vso silo in — da! ponov-no vprašanje: k d o je kTiv, z a k a j je tako? Ob tej meji, še bolj pa ob tistem modernem kitajskem zl-du sredi. Berlina, trepeta vso člaveštvo v strahu za svoj mir, za svoj obstanek. Soseda pljuvata LMIVERZO ŠTLDENTOM! Pod tem naslovom je objavila zuriška revija »Zurcher Student« članek, v kate-rem navaja problem »presvobodne« aka-demske svobode. Ceprav je članek pisan precej tendenčno in obravnava popolno-ma interno vprašanje, je zanimiv. Od časov Luthrovega prevoda Biblije pa do danšnjih znanstvenih šepnih knjiš-nih isdaj se čim bolj prizadeva dvigniti tako imenovano »splošno izdbrazbo«. posa-mesnika. Ne moremo in nočerno razpravlja-ti o tem, kar razumemo pod tem izrazom Danes lahko ugotovimo razveseljivo de]-stvo, da je tudi širšim Ijudskim plastem dana možnost izpopolnjevanja v raznih vejah znanosti. Ljudska izobrazba je po-stala v modernem času pedagoška parola — prograrn. Prisnavamo neprecenljivo uslugo Ijudski univerzi, radijskim šolam, toda — in tukaj si dovolimo postaviti bo-ječe vprašanje — ali lahko tudi univerzo štejemo med take splošno Ijudske izobra-ievalne ustanove? Vpričo poplave raznih torbic in mrež za nakupovanje, ki jih nosijo gospodinje, bolniške sestre, uslužbenci itd. na preda-vanja (posebno na filozofski fakulteti), se nehote vprašamo, če nismo morda zašli na napačen kraj. — Tukaj se moram hitro prekiniti, zagotavljajoč, da nimam popol-noma ničesar proti zgoraj omenjenim po-klicem. S tem tudi nikakor ne mislimo zagovarjati kakšnega puhlega domišljav-ca — študenta, ki se hoče na vsak način oddaljiti od »navadnega Ijudstva«. Ne! — Vendar smo mnenja, da obstaja bistvena razlika med univerzo in Ijudsko univerzo, med študentom (ki si je za svoj življenski smoter izbral znanstveno delo), in med izobrazbe željnim človekom, ki si hoče ob prostem času (kar je vsekakor hvale vredno) razširlti obzorje. Vniverza je me-sto znanstvenega raziskovanja in učenja. Namenjena je študentom, ki so se na pod-lagi predhodne izobrazbe odločili za znan-stven poklic. Predavanja torej niso na- menjena zdolgočasenim darnam, ki bi ra-de med dvema obiskoma hitro slišale zna-menitega X. Y. Profesor in prostor — tu-kaj se hočemo narnenoma okorno izraziti — pripadata študentom. Nimamo sicer na razpolago nobenih številk, imamo pa občutek, da obstaja med številom slušateljev v določenih strokah in številom študentov, ki zares diplomirajo (in tudi diplomirati hočejoj, zelo slabo razmerje. Koliico je »študen-tov« na univerzi, ki prazvaprav sploh ni-so študentje, pač pa Ijudje, ki si hočejo pridobiti samo nekaj izobrazbe, da bi lahko potem ob popoldanski kavi sodelo-vali v razgovoru? Koliko je lakih, ki za-menjujejo univerzo z žsnitveno posredo-valmco? Koliko jih je, ki hočejo iz kori-stiti določeno olajšave, ki so namenjene zgolj študentom? Tega res ne vemo. Akademska svoboda: da. Toda, kjer se jo izrablja, postane absurd. Oškodovani pa so vsi tisti, ki si resno prizadevajo pri-dobiti akademsko izobrazbo. še enkrat: razlikovati moramo splošne izobraževalne tečaje in univerzitetna pre-davanja ter študente in izobrazbe željne »laike«. Univerza ni nekaj »bolj&ega«, pač pa služi — če hoče doseči svoj na-men — za znanstveno izobrazbo štu-dentov. Vprašanje: Kako se kaže otnenjem pro-blem na drugih fakultetah? Ce pogleda-mo na pnmer medicinsko fakulteto, vidi-mo, da tam ta problem ni tako pereč. Za-hvala za to gre predvsem strogemu štu dijskemu redu. Nasprotno pa je filoso}-ska fakulteta, kar se tega tiče, zares širo-kogrudna, saj ima na predavanja in celo na nekatere seminarje vsakdo pristop. Ali si lahko univerza kot izobraževalna ustanova dovoli, da se njeni prostori spre-mene v polizobraževalne salone? Kaj nam je storiti? Po »Ziiricher Student« Branko Radoševič drug na drugega čez plot, rovarita drug proti drugemu, se po malem obstreljuje- • ta in se obmetavata z grožnjami. Tako rekoč ves svet se je nabral na obeh pla-teh, da, kolikokrat se iz kakega zunanje-ga povoda — kakor ob 12. avgustu leta 61 — zavemo, kako tesno ob prepadu sto-jimo! Vsa izrojenost blokovske gonje se nacejt vzdolž te bodeče žice in grozi, da se pogubno razlije na vse kraje. Vines kak posameznik dejansko pade ob tej li-niji, malce krvi. ., incidentček, oh, koli-ko jih je že bilo, kdo bi jih štel! Kdo šte-je tiste brezimnike? Ce leži kateri na uli-ci sredi Berlina, skoči mimoidoči prek njega in že je »incidentček« tudi za nje-govim hrbtom. Vendar se zmeraj najde kdo, ki obdol-žujoee pokaže s prstom na drugsga. Ta pokaže spat nanj, — včasih to vse usahne v pesku, včasih kane kaolja krvi, včasih se vzdigne vihar — zarožlja orožje — za-hrume tanki — se nagnejo topovske ce-vi - - - in včasih se odpelje avtobus k me-ji, udeleženci političnega tečaja izstopijo in opravijo kratek žalni sprevod. Na Schleswig-Holsteinskem stoje ob cestah na gosto rdeče table s kategoričnim be-sedilom: »Trorazdeljena? — Nikoli!« Člo-vek sluti, da enake rdeče table prosevajo tem »političnim ialetnikom« iz oči, ko se vračajo od meje. Vsako ljudstvo ima pra-vico do samoodločbe, tudi nemškemti želi-mo, da se spet zedini. Toda to željo izra-zimo vsekakor mnogo iskreneje in brez napačnih namer, če ne gremo manifesti-rat k meji, kamor romajo cele procesije z zahodnonemške strani. Enako romar-stvo veje iz vseh neštetih izgovorjenih in napisanih besed, iz vseh akcij za zedinje-nje Nemčije, za priključitev — kakor pra-vi zahodna stran — »tako imenovane« NDR k »svobodni« Zahodni Nemčiji. In — zakaj priključitev prav k Zahodni Nem-čiji? Zakaj ne recimo, obratno? Ali pa: zakaj ne niti na to niti na ono stran, am-pak o n k r a j vseh teh polov? Realisti... Ob neki drugi priložnosti setn se ude-ležil dvodnevnega mladinskega zborova-nja, ki je bilo prav tako paliti&nega zna-čaja. Organizaeija je razločno levo usmer-jena, in zato v nasprotju s krščansko združbo mladih mož — le životari. Zaradi tega glej čudež v Zahodni Nemčiji! — se je lahko našel nekdo, ki je v svojera referatu javno prianal linijo Odra-Nisa, ki se je odpovedal zedinjenju, kakršnega si zamišlja Bomn, in še vrsta pravih hereztj-skih izjav! Se torej vendar jasnijo vre-mena? Postajajo ti Nemci nazadnje ven-darle nekoliko realisti? Začenjajo nemara spoznavati, da nikakor niso na najboljši poti, niti samo v svojem interesu ne? Morda celo slutijo, da niso zgolj oni in edino oni s svojo »tragedijo« na zemlji, temveč je tu še nekaj drugega — povej-mo s skromno besedo — človeštvo cele oble, ki tudi ima svoje probleme, pa ne misli samo nanje, ampak morda še na kaj drugega .. ? Da, kako požene človeku vso kri v gla-vo pogled na to okrutno pregrado med obema Nemčijama, kako se iz prsi izvije bolesten vzdih, — toda to je le zgrešena romantika. Ce že res ni pametnejše no-tranje opredelitve kakor tak vzdihljajček, potem raje drugam s temi vzdihi, nika-kor ne sem k meji, ampak blizu in daleč v obe smeri, in še kam drugam. Prava meja je v teh avtobusih, ki vozijo k bo-deči žici, v vsakem človeku, ki naelektre-no priroma tjakaj in se zagrizeno-boga-boječe zakolne proti »razbojniku«, ne da bi se zavedal, da je s tem tudi sam tak razbojnik, in je ves v sveti veri, da je pri-romal v Meko svojega spozaianja. DRAGO GRAH TELEGRAMI Finska Sovjetska sedemčlanska delegaci-ja je obiskala nacioinalno združenje Cinskih študentov. S tem je vrnila obisk finski nacionalni študentski delegaciji, ki je obiskala Sovjetsko zvezo. Mem bivanjem na Finskem so si sovjetski študenti ogledali u-niverzo v Tammersforsu in Jyva-skylli. Francija * Konec januarja so v Lillu odprli novo študentsko naselje, ki lahkto sprejme 450 študentov medicine in farmacije. Naselje je imenovano po bivšem rektorju akademije v Lillu, M. A. Ibertu Chateletu. Ta se je zavzemal za demokratizacijo uč-nega programa in je leta 1938 osno-val prve študentske domove v lil-lu. Novo naselje ima samopostrežno restavracijo s 500, prostori, ki lahko izda 2500 obrokov na dan, ter več družabnih prostorov za študente. V sklopu nasclja je predvidena tudi telovadnica, ki so jo začeli graditi že leta 1956, pa še do danes zaradi nepotrebnega zavlačevanja ni goto-va. Indija _ Prva nacionalna konferenca štu-dentskega tiska v Indiji je bila od 26. do 27. januarja v Indori. Na njej je sodelovalo 31 predstavnikov to-dijskega študentskega tiska ter dele-gat inštituta za mednarodne študent-ske zadeve. Organiziral jo je pri-pravlajni kotnite nacionalnega zdru-ženja indijskih študentov. Diskusija je obravnavla naloge študentskega tiska na univerzah in se dotaknila tudi kitajske agresije ter medna-rodnega študentskega gibanja. Po-zdravila je osnovanje indijskega študentskega tiskovnega koncila. Kolumbijo V Cucuti so ustanovili novo uni-verzo, ki nosi ime »Francisco de Paula Santander«. S tem ima se-verni del države žc drugo novo uni-verao. Prva je bila zgrajena nekaj let prej v Pampoloiu. Tako bodo lahko študirali tudi mladi ljudje iz te pokrajine. Univerza v Vallu je organizirala štirimesečni seminar za matemati-ke, kemike, biologe in študente španske bilologije ter nekaj drugih tujih jezikov. švedska Švedski statistiki so izračunali število abiturientov, ki se bodo vpl-sali na švedske univerze v tem in ˇ prihodnjih letih. V preteklem leta je zapustilo gimnazijo 13^00 abituri-entov. število študenttov se bo po računih dvignilo do leta 1970 na 118.000, do leta 1975 pa kar na 170 tisoč. Sovjetska zveza Med Sovjetsko ivezo in ZAR jc bil sklenjen sporazum, ki obsega kulturno in znanstveno sodelovanje v letu 1963/64. Švica Stiska za prostore postaja na uni-verzi z Zurichu vedno več^ pn* blem. število študentov se je od 3742, kolikor jih je bilo vpisanih v zimskem semestru 1961/62, povzpe« lo kar na 4405. Mnogo inozemskih študentov je bilo odklonjenih in ob-staja nevarnost, da bo v nodoče vpeljan numerus clausus, kajti pre-davabtice in laboratoriji so prena-polnjeni. Stran 5 Študentski zabavni zbor se je v preteklem tednu vrnil s krajše turneje med Slovenci v Italiji. Nastopil je v Trstu, Gorici, sne-mal pa je tudi na tržaškem ra-diu. V kratkem se nam bo pred-stavil s samostojnim koncertom v Ljubljani. Pripravlja tudi go-stovanja v več slovenskih mestih. ŠTtDElMSKE KILTIRE USPEH ZABAVNEGA ZBORA TRSTU študentski zabavni zbor ŠKUD Akademik se je pred dnevi ponovno -.afirmiral z zelo uspelim kon-certom, ki je bil njegov prvi celovečerni koncert in obensm tudi prvo gostovanje izven meja naše domovine — 8. in 10. marca je namreč gotoval v Trstu in Gorici. Naprosili smo vodjo zbora Pavla Mihelčiča, da bi nam povedal nekaj vtisov s tega nastopa in še kaj o zborovih načrtih za bodoče. »Imam vtis,« je začel, »da so bili vsaj v začetku poslušalci precej skeptični, vendar je aplavz proti koncu koncerta vse bolj naraščal. To sem tudi pričakoval, saj smo imeli v prvem delu bolj kon-certne skladbe, resno zabavno glasbo, v drugem dalu pa so bile bolj ritmične skladke. Presenetilo pa me je, da so dosegle največji uspeh ravno skladbe, ki so biie naštudirane sekcijsko in zato zahtevnejše. To so skladbe brez teksla, samo zlo-gi, vsa teža je na ritmičnosti.« Program študentskega zabavnega zbora zajema predvsem nepopevkarsko zvrst zabavne glasbe, za-jema samo skiadbe, ki nekaj pomenijo tudi v umet-ni.škem pogledu. To ni plesna glasba, ampak glas-ba zbolj za poslušanje. »Zanima nas tvoje mnenje b odnosu zbora do jazza.« »Očistem jazzu ne moremo govoriti, ker ni mo-goče izvesti improvizacije. V program pa smo vklju-čili skladbo swinga, ker najbolj odgovarja pevske-mu načinu interpretiranja. Poskušamo tudi z glas-bo, ki je na meji med jazzom in resno glasbo. Ta-ka je skladba »Song like a little fugae«, ki jo ima-mo v rednem programu. Ta zahteva tudi poseben način izvedbe, zbor in temperiran klavir ter kontra-bas. Prepričan sem, da bomo uspeli, če bomo nastopi-li pred občinstvom, ki mu je všeč zahtevnejša za-bavna glasba. Sicer pa govori v prid nas tudi pri-redtoa »Summertime« iz Gershwinove opere Porgy and Bess, ki je bila zelo dobro sprejeta. Pufolika je bila zelo mešana in zaradi tega tudi odmev različen. Prevladovala je mladina, katere re-akcija je bila bolj spontana Prepričan sem, da bo tudi doma, v Sloveniji, na koncertih več mladine, ki to glasbo bolje dojema in razumeva. Hoteli bi ljudi prepričati, da tudi zabavna glas-ba človeka lahko notranje zadovolji, da je lahko umetniška. Radi pa bi, da bi bili naši uspehi vzpod-buda tudi drugim pevcem in glasbenikom, da bi šli po naših stopinjah. Pričakujem, da bo naša mla-dina tudi do zabavne glasbe zahtevnejša. Velik us-peh za nas bi bil, če bi lahko refcli, da krojimo okus množic, ne pa, da po tem okusu delamo.« Zbor je nastopal tudi na iržaškem radiu. Poglej-mo, kaj je napisal kritik: »razveseljivo je torej, da smo lahko slišali eno redkih skupin, ki tudi v Sloveniji goji to najčistejšo obliko glasbe (jazz). Ansambel Dragana PopoviČa obstaja že več let in je dosegel odlično ubranost in zelo visoko tehnič-no zmogljivost, ki smo se o njej lahko najlepše prepričali posebno pri vratolomnih sugestivnih sli-stičnih improvizacijah baterista Dra-gana Popovi-ča, trobentača Mateja Strliča, saksofonista Marka Rousa, pianista Dušana Popoviča in kontrabasista Iva Cianija . ..« Primorski dnevnik pa je med drugim zapisal: »Tokrat smo lahko spoznali, da je tudi ritmična glasba v koncertni obliki lahko nekaj resnega, ker zahteva skrbne priprave in vešče interpretacije. Na-ši sinočji gostje so na tem podroeju modernega glasbenega izživljanja in reproduciranja sicer še mladi ne samo po letih, temveč tudi po udejstvo-vanju, vendar pa so nas prepričali predvsem s svojim navdušenjem in prizadevnostjo, da doseže-jo kvalitetno raven, ki jim bo edina lahko doprla pot k uspehom ...« Povprašali smo še predsednika Akademika Zvo- neta Bertoka o tem, kako nameravajo v okviru ce-lotnega društva zabavni zbor vključiti v sistem go-stovanj: »Radi bi pripravili čimveč nastopov in turnej, predvsem v naši in v ostalih bratskih repu-blikah. Za preteklo turnejo v Trst smo se dogo-varjali že v avgustu preteklega leta, vendar prej ni bilo pravih možnosti za izvedbo tega nastopa. V bližnji prihodnosti nameravamo organizirati gosto-vanja v Celju. Kranju, na Jesenicah in v Trbovljah. Za zbor je precejšnje zanimanje, ker je to še ved-no svojevrsten žanr, svojo pravo obliko pa si zbor šele ustvarja. Na dosedanjih nastopih je bil zelo lepo sprejet.« J.P. Pod tem konvencimolnim noslovom na-meravam pisati o sarajevskem akademskem kulturnoumetniškem društvu »Slobodan Princip-Seljo«. V naslovu je resnica: dvoj-na. Tista prva, o študentih, ki s svojim kulturnoumetniškim delom, kot naš Ijub-Ijanski Akadcmik, prispeva k dvigu kulture, k sporazumevanju med narodi, in druga: z besedo »ambasadorji« se tudi pri tem društvu odpira podoben problem, kot se je predčosno pri našem Akademiku: v ino-zemstvu je društvo zelo znano, medtem ko ga pozna domača publika nekoliko manj. Vendar pravijo, da bodo temu problemu, ki se mu dirugače pravi tudi »predstavljanje domači publiki«, v bodoče posvetili več pozornosti. Imajo svojo hišo, skorajda v strogem centru mesta. Nazunaj je »zdelana«, in omet odpada. Ne-ka komisija , ki je pred nedavnim pregledala zgrad-bo, je ugotovila to, kar so študentje že zdavnaj ugotavljali. Zgradbo, toi je dom študentskega kul-tumoumetniškega društva, je treba obnoviti. In ob-navljajo jo. V hiši imajo dvorano, postore za va-je, slikarski ateJje in predvsem dvorano z dvesto sedeži. (ce kako besedo podčrtam, potem mislim pri tem med vrsticami na naš Akademik in na vse tisto, kar bi mu bilo nujno potrebno). Poglejmo društvo nekol&o pobliže, da bi laže ra-zumeli njihovo delo in kasneje lahko primerjali nji-hove probleme z Akademikovimi. Društvo ima šest sekcij. Pravijo, da je med njimi najbolj znana sek-cija Ansambel narodnih pesmi in plesov. Ustano-vitev društva leta 1950 soupada z ustanovitvijo te-ga ansambla. Zanimivo je, kako so v njem rešili pro-blem »odhajajočih generacij«. Sekcija ima A in B PRED FESTIVALOM MALIH SCEN JUGOSLAVUE ANGAŽIRANOST DRAME Sarajevo, rnarca Med sarajevsko gledališko javnostjo vlada te dni veliko zanimanje za Fesiival 7nalih scen Jugoslavi je, ki bo letos že četrti po vrsti in ki bo odjeknil med jugoslovansko javnostjo kot kulturni dogodek prve vrste. Letošnji Festival malih scen bo sveča-no otvorjen 28. marca in se bo zaključil 6. aprila, ko bo slavnostna podelitev nagrad za najboljšp us-pehe nastopajočih, hlcrati pa bodo proslavili jiibi-lej Miroslava Krleže (verjetno z eno izmed njego-vlh enodejank). Če sem zapisal, da vl-ada v Saraje-vu za ta dogodek veliko zanimanje, bi bilo eno-stransko, če bi to zctnimanje omejil samo na zani-manje za predstave, zanimanje študentov m osta-le javnosti za vstopnice (Malo pozorište, kjer bo gostoval festival, sprejme samo 144 gledalcev), am-pak je to zanimanje rasen predstavam posvečetio predvsem drugemu delu festivala, delu, ki so ga uvedli šele letos: razgovoru o gledališču, ki bo po-tekal hkrati s festivalom. To novost so tako nasto-pajoči kot ostala javnost z navdušenjem sprejeli, hkrati pa dajejo ti gledališki razgovori Festivalu malih scen Jugoslavije novo, globlje obeležje. Za letošnji festival malih scen se je prijavilo 18 gledaliških skupln. Med teini je komisija izbrala dela šestih prijavljencev. Zanimivo je, da bodo le-tos na festivalu 'sodelovali tudi Poljaki. Šiudent-ska profesionalna gledališka skupina »STS« iz Var-šave bo sodelovala na festivalu z dvema deloma. Tako bo publika lahko bolje spoznala delo mladih poljskih gledališčnikov, ki se odlikujejo z original-nostjo interpretiranja. Hkrali pa bo lahko v nasto-pajočih spoznala tudi dva najboljša mlada poljska gledaliika delavca. Poglejmo še ostale nastopajoče: to so beograj-ska skupina »A«, Mali oder Slovenskega narodnega gledališča (Ameriški sen v režiji Žarka Petana), Ma-lo gledališče iz Sarajeva, Eksperimentalno gledali-šče iz Ljubljane gostuje z scensko verzijo radijske drame (Pod mlečnim gozdom), beograjsko gle&a-lišče »Atelje 212« in Mala scena Dranskega kazali-šta iz Beograda. V drugem delu festivala, ki je novost in ki daje festivalu nov pomen in vsebino, bodo razgovori o temi »gledališče in dramski avtor«. Ti razgovori so predvideni za 1. april in bodo trajali vse do kon-ca prireditve. Udeležilo se jih bo okoli 50 znanih piscev dramskih del, rešiserjev, igralcev, dramatur-gov in kritikov. Glavne konture teh razgovorov se kažejo v tezah, ki jih je izdal odbor fcstivala. Go-vorili bodo o tem, koliko zajemata gledališče in av-tor drame probleme in vsebino današnje družbe m sodobnega človeka, kakšna je ideološka usmerje- nost sodobnega dramskega ustvarjanja in našega gledališča (ali je v svoji umetniški angažiranosti iz-raz socialističnega družbenega gibanja, izraz huma-nizacije Ijudskih odnosov v humanizmu družbene-ga sistema?). Sledijo važna vprašanja, kot npr: kak-šno gledališče nam je potrebno, ali se lahko njego-va funkcija znebi programa, v katerem centru je člov ek, njegovo osvobajanje, kakšen je odnos naših gledališč do tujih avtorjev in njihovih del) Morda je ravno poslednje vprašanje za slovenska gledatišča zelo zanimivo in bodo v odgovorih nanj sodelovali naši gledališčniki. Govorili bodo tudi o tem, kaj nam je prinesla antidrama, eksistenciali-stična drama in kakšen je pristop naših gledališč k takim delom. Razpravljali bodo o tem, kako tu-ji dramski repertoar prispeva k razvoju našega so-dobnega gledališkega ustvarjanja in kako nanj vpli-va, odkrivali bodo pojave epigonstva, nejasnih ori-entadj in nekritičnih povzemanj, verjetno pa bodo posvetili precejšno pozornost tudi kvaliteti naših sodobnih dramskih del in vprašanju, če se lahko s temi deli zadovoljimo ali pa moramo analitično pristopati k tem stvaritvam in riajti njihove po-manjkljivosti. Zanimivo bo tudi razpravljanje na temo kakšen je odnos gledališča do dramskega ustvarjalca — pisatelja, Vprašanja, ki jih je v zvezi s tem pripravil fcstivalni odbor, so: kališ-ni so pro-blemi odnosa glcdališče — avtor, ali obstoji odpor proti sodobnemu dramskemu iistvarjalcu, na kak-šen način v Jcakšni meri se ustvarja stimulaeija domačega dramskega delavca, ali obstaja stal-no sodelovanje med gledali&čem in dramskim pi-sateljem.. Med drngim bodo spregovorili še o vprašanju, ki je posebno za Slovence zelo aktual-no — o dramski kritiki iru njeni vlogi, o usmerja-nju sodobnega domačega repertoarja in o njegovem ocenjevanju. Vsekakor bo letošnji Festival malih scen Jugo-slavije prinesel v gledahško življenje marslkaj no-vega, tako s predstavami kakor tudi s pogovori na zgoraj omenjene teme, in dal materiale za poglob-Ijeno kritično — esejistično delo v zvezi z gledali-ščem in dramskim ustvarjanjem. Pomen gledališča je prav v teh letih pri nas zelo pomemben, hkra-ti pa z novimi koncerti modernega ustvarjanja po-stavlja gledalca večkrat pred vprašanje komunika-tivnosti in resnične angažiranosti. »Kajti eksistenca gledališča je,« kot je sapisal direktor Festivala Ivan Fogel v sarajevskem Odjeku, »hkrati v določenem smislu tudi izraz eksistence druzbe, njenih proble-mov in gibanj. Frav zato je gledališče nezamenljj-vo, vitalno in neuničliivo Svnboda je priznana nuj-nost in mi smo dolžni, da do konca spregledamo nujnosti, katere mora gledališče sprejeti, da bi bi-lo zares svobodno. Takrat bo njegova funkcija čista in velika in njegova družbena vloga nezamen-Ijiva.« O poteku Jestivala bo posebej za Tribuno poro-čal urednik radijskih iger radia Sarajevo Slavko Šantič. PETER BREŠČAK L&Z§^M hmisljena zena Glasba mojih sanj je sanjavo razpletena in že umira na njenem telesu. V odmevu sliirim njeno odiiajcmje, v slepilu igubljam njeno barvo. In ostane samo pesem o izmišljeni šeni. Ratibor Jonovič skupino. V A skupini so najboljši, se pravi, naj-bolj iskušeni plesalci, igralci in pevci. Ti so pona-vadl iz višjih letnikov. Ko nekdo z skupine A diplomira, vstopi na njegovo mesto član sekcije iz B skupine. V začetku leta akademsko kulturno umetniško društvo priredi avdicijo. Novi člani vsto pijo v B skupino, kasneje pa se vključijo v A.. Na ta, zelo posrečen naoin so preprečili pajav mono polizma v sekciji. člani sekcije ne ostajajo v njej po deset let, ampak odidejo in prepustijo mesto mlajšim. Na ta način, z neke vrste konkurenco, do-sežejo tudi večjo kvaliteto ansambla. Ansambel narodnih plesov in pesmi je do sedaj požel že mar-sikateri pomembni uspeh in je povsod v inozem-stvu, kjerkoli je gostoval, zelo znan in priljubljen. Akademski zbor, ki ga bomo lahko v kratkem pozdravili tudi v Ljubljani, rešuje problem član-stva na podoben način kot Ansambel narodnih ple-sov in pesmi. Tako si je zagotovil vedno znova mlad kader, ki prinaša v zbor svežino, ki je pogoj za uspeh. Dramska sekcija je zaživela pred nedavnim. Z us-pehom- je uprizorila »Vrteško« — večer satire. Ne-kajikrait so nastopili pred sarajevsko publiko, ki jih je z navtiušenjem sprejela. Saraijevsko »Oslobodje-nje« se je o njih zelo pohvaino izrazilo. Kot v vseh naših mestih (z zelo majhnimi izjemami) tudi v Sarajevu primanjkuje satire. Morda je prav zato njdhov nastop doživei toiiikšen uspeh. Iz programa: govorjenje o raznih slabostih in pomanjkljivostih pri nas in v svetu, ogromna knjiga v protagonisto-vih rokah je ogledalo za družbeno zavest). Med drugim pa je ta sekcija naštudirala tudi Zid J. P. Sartra. Likovna sekcija ima v stavbi študentskega kultur-noumetniškega društva svoj atelje. Zanimivo je, da v tej sekciji ne delajo samo študentje, ki so si slikarstvo izbrali za poklic (na višji pedagoški šoli, akademije v Sarajevu ni). V tej sekciji so študent-je medicine in tehnike, filozofije, ekonomije itd. Sekcija je priredila že nekaj uspešnih samostojnih razstav, sodelovala pa je tudi na razstavah v Zag-rebu in v Italiji. Pravijo, da je to najboljša likov-na sekcija v republiki. Na razstavah doma je 20 av-torjev razstavljalo okoli trideset del. V društvo spada tudi literarna sekcija — Tribuna 8. Ta v glavnem združuje mlade literarne ustvarjal-ce in v delo te sekcije spadajo literarni večeri, ve-čeri poezije, recitatorski večeri itd. Clani te sekcije, ki niso samo študentje, ampak tudi srednješolska in ostala mladina, se sestajajo na sestankih, kjer berejo svoja dela in o njih razpravljajo. študentsko kulturnoumetniško društvo se je le-tos znašlo pred problemom, kako vključiti v svoje vrste vse večje število študentov, ki so se prijavili za delo v sekcijah društva. V preteklem letu je društvo organiziralo razgovore z univerzitetnim od-borom o problemih organiziranja širšega kulturno-zabavnega in kulturnoumetniškega življenja med študenti na sarajevski univerzi. Dosti časa so po-lemizirali o tem, ali naj v društvu forsirajo masov-nost ali kvaliteto. O teh problemih so diskutirali tudi na kongresu Zš in na plenumu centralnega odbora Zš, ko so razpravljali o kulturnozabav-nem življenju študentov. V skladu s temi diskusija-mi so se zavzeli za stalištčč, za katera mislijo, da so najprimernejša, Ugotovili so, da je povsod tam, kjer žive študentje, nujno potrebno organizirati kulturno dejavnost. Ugotovili so, da je potrebno, da je to delo osvobojeno formalnih okvirov, tako da postane funkcija vsakodnevne kulturne potrebe študentov. Osnova take dejavnosti bi morala bita v večji meri kot doslej fakulteta oztroma študent-ski dom. S tem vsem dejavnost študentskega kul-turnoumetniškega društva ne bi bila zapostavljena, pač pa bi ravno nasprotno lahko društvo iz vrst kul-turnikov na fakultetah oziroma v Studentskih do movih privabljalo najboljše v društvo in tako dvig-nilo kvaliteto. Z večjo udeležbo študentov v kul-turnoumetniškem delu bodo hkrati postavljene tudi nove zahteve glede vsebine dela; izvršila se bo di-ferenciacija aktivnosti. S takšno orientacijo bi ime-la kultuma aktivnost večji vpliv na formiranje od-nosa študentov, bodočih visokokvalificiranih delav-cev, do estetskih, humanih in etičnih vrednosti umetniškega dela. S takim načinom dela postane študentsko kul-turnoumetniško društvo mertlo za kvaliteto, hkrati pa je z delom na posameznih fakultetah in oddel-kih ustreženo tudi kvantiteti. S tem, da društvo ostaae merilo za kvaliteto, pa se pojavlja tudi pro-blem profesionalizma. V društvu pravijo, da koli-kor pride do tega, da posamezniki ali skupine prerastejo amaterske osnove, ni treba smatrati to kot nevarnost, ampak samo kot potrditev visoke kvalitete in uspeha. Društvo ima sedaj 406 članov, od katerih je 238 rednih študentov sarajevske univerze. Prej je bilo večje število sekcij oziroma skupin, vendar so jih nekoliko združih. Imajo pa probleme, ki so pri vseh študentskih kulturnoumetniških društvih — to je predvsem fi-nančni problem. Včasih ne pomaga mnogo, če je med študenti — kulturniki veliko zanimanje in nav-dušenje, če ja pa na drugi strani nezanimanje raz-nih forumov, katerih dolžnosti je med drugim skr-feeti tudi za študentsko kulturo. P. Breščak pomanjkanju dobrih domačih del je na-ša operna hiša uvrstila po približno deset-letnem premoru v svoj program opero emga najpomembnejših sodobnih jugoslovanskih koinponistov Jakova Gotovca Ero z onega sveta. S to predstavo je Ijubljanska Opera pred kratkim go~ stovala v Celovcu in dosegla velik uspeh. želiti bi bilo, da bi ansambel predstavil to popularno ope-ro naši širši publiki po vseh večjih slovenskih sre-diščih. uotovac je predstavnik narodno-glasbene smeri. V svojih delih rad uporablja citate iz glasbene folklorne, vendar skoraj vedno išče svoje melodije, ki so zelo blizu narodnemu glasbenemu ustvarja-nju. Ne omejuje $e samo na hrvatsko folkloro, terri' več se inspirira tudi s foiklorno drugih jugoslovan~ skih narodov. NjegoVo glavno izrazno sredstvo je melodija, ker ritem dobi že v motivih samih. Na njegovo melodijo so imeli velik vpliv elementi ro-manskega mediterana, v prvi vrsti italijanski veri-sti. Vedno ve, kaj hoče in kaj zna. To dokazuje-jo njegova dela, za katera lahko trdimo, da niti eno ni zgrešilo svojega namena. Kadarkoli se vprašujemo po vzrokih, ki so prU pomogli k velikemu uspehu te opere, kakršnega do danes ni doživelo še nobeno naše glasbeno-odr-sko delo, se moramo spomniti komponistovih be-sed, ko je dejal, da je razen glasbene vrednosti, ki jo ima opera v sebi, njena vrednost tudi v drama-turški zasnovi in literarni vrednosti libreta, pred-vsem pa o močnem in čistem naro dnem du-h u tega glasbenega odrskega dela, inspiriranega z raznimi vrstami narodne jolklore, to je z glasbo, poezijo, koreografijo, kostumi in scenografijo, kar vse skupaj ustvarja edinstveno celotnost zdravega in z ničemer pokvarjenega glasbeno-odrskega in n a • cionalne ga umetniške g a r ealizma.' Gotovčev izredni smisel za glasbeni humor je do-segel idealno sintezo v povezavi z libretom Milana Begoviča, ki je mojstrsko obdelal znano Ijudsko pripovedko o Eru, ki se pojavi kot siromašen fant v neki vasi pod Dinaro in z mladostno prešerno-stjo in duhovitosljo osvoji mlado Djulo ter z ras-nimi vragolijami užene v kozji rog njenega oho-lega in oblastnega očeta — vaškega bogataša Mar-ka. Končno se Ero in Marko pobotata in prične se Ijudsko slavje, kjer zbrani vaščani prično slaviti Djulino in Erovo zaroko. Vsi ti faktorji, posebno pa preprosta in prijetna vsebina, so bistveno pripomogli, da je operno ob-činstvo uvrstilo to opero v železni repertoar in da je skoraj v enem samem zamahu osvojila vse ev-ropske odre. Našo predstavo, ki jo je zrežiral C. Debevc, je vodil diregent C. Cvetko. Orkester je s poletom iz-vajal ognjevito Gotovčevo muziko. Mestoma je bii v trobilih premočan, vendar to celotne predstave ni motilo. Odlično naštudiran zbor je uvežbal zbo-rovodja J. Hanc. Naslovno vlogo je podal gost iz Zagreba Josip šu-tej. Osvojil nas je z zelo doživeto igro in lepim gla-som, ki pride do polne veljave predvsem v srednjih legah. Lik Djule je z liričnim sopranom zelo lepo poda-la Z. Ognjanovičeva, medtem ko nas s igro ni pov-sem prepričala. Isto velja za Dmo V. Klemenško-ve, katere igra je bila prisiljena in narejena. Z močnim, voluminoznim baritonom in s komič-nostjo igre je E. Sršen doživeto upodobil pretka-nega dobričino mlinarja Simo. Zadnji čas so kritike o L. Korošcu sami superla-tivi. Vloga gazde Marka je bila presenetljiva. Pre-pričan sem, da Korošec — igralec, če bi ostal v drami, od koder je prišel na odrske deske, ne bi niti najmanj zaostajal za Korošcem — pevcem. Manjši vlogi sta uspešno oblikovala V. Ziherlova in A. Gašperšič. Baletni zbor in solista B. Smidt in M. Jeras so nam v koreografiji P. Mlakarja temperamentno od-plesali finale opere — kolo, katerega je Gotovac kat prvi komponist uvedel na kmcertni podij in na gledališki oder v tujini. p. k. OPERA: ERO Z OMEGA SVETA s časom = . Ko semneke noči ležal na kavču (pogosto me H muči nespečnost), pride čas, brei.obzirni časj g brez trkanja pride v sobo, in bil sem nemočen jjj prefl njim. U Kdaj navadno pišete pesmi? §§ »Kadar jih ne želim pisati.« m In zakaj pišete? H »-Zakaj? Pisanje je zame beg od smrti.*1 š Kje začnete pesem? | »Navaclno na koncu - ker je pesem inspiracija H trenutka, ki pa vendar pripada univerzalnemu. §§ Začetek? Brez števila jih je. Zame je konec g najvažnejši.« g Kaj mislite o svojem življenju? g "-V realnem obstoju odvečno vprašanje. Veru- š jem samo v človekova dela. Samo ta obstoje.« s Kdaj ste veseli? !| »Kadar pri izpraševanju in analizi ne pre- H poznam sebe. Saj je to priložnost, da živirao, in gj etiina možnost, da življenje ne bo dolgočasno.« §§ Kaj je za vas tradicija? |§ »Živeti in ustvarjati.« H In življenje? H »Oh, preveč bombastično vprašanje. Konven- fg cionalno? Ne, ker živimo. Dobro, življenje je = reka, vendar zame ni čar v odnosu rum«nila vživeti svoje življenje, naše biografije pa naj pišejo potomci. Ce bi jib pisali mi, bi bile pn-stranske.« ._ Ratibor Jonoviž Z nekega mosta Z nekega mosta gledal sem mesec in z zadnjim nasmehom solza sem spremljal juini veter. V vodi se je smehljala senca s svetlobo svaje žalosti; ta noč je zame metulj na meču somca. Ali sem se razdal čričkom v polju? školjke malega zaliva sem poloiAl na trebuh blodiiice, morje je ostalo oljkah, pesem pa je odšla z juznim vetrcm. Ob slovesu mi podari oči in svojo dušo. Za brezovim gajem otri solze s hrapavim listjem, za brezovim gajem postani ptica. JONOVIČ RATIBOR FUNKCIJA FILMA IIM *« TELEVIZIJE Jože Horvat-Jaki: Cuvarji gornjegrajskega zaklada (1962) Pri igranih filmih konponirajo glasbo, a za žurnale — propagandne, dofcumem-tarne — uporabljajo tonsko biblioteko, ki jo mora imeti vsako filmsko podjetje. Glasbeni sodelavec odbere glasbo, ki jo posnamejo na nov magnetofonski trak. Na koncu pristopijo k snemasnju tretjega sestavnega dela: šumov in efektov. Odvi-sno od situacije lahko snemajo šume na terenu, lahko pa tudi uporabljajo tonsko biblioteko (šum listija, žuborenje vode, žvižganje vetra). Konvencionalne efekte (ropot avionov, kamionov, piskanje loko-motiv) vsebuje tonska biblioteka, speci-alne efekte pa snemajo. Vse to snemajo na trefcji magnetofonski trak, katerega br-zina mora biti enaka brzini filmskega tra-ku pri snemanju slike. Potem napravijo montažo vsakega traku posebej. Pravza-prav smo rekli, da se govor večkrat po-novi. Isto delajo tudi z glasbo, šumi in efekti. S teh trakov presnamejo na poseb-ne trakove samo. uspele tonske kadre. Ko opravijo to, presnemajo vse tri tra-kove na en trak, ki mu pravijo tudi miks LIKOVNI SVET JOŽETA HORVATA - JAKIJA Ob razstavi Jaki - Živkovič v Mestni galeriji Spoznanje s slikarjem Jožetom Horva-tom — Jakitem, z njcgovo pluralistično vizijo, je enkratno. Vtisne se človeku v spomin, ga inkomodira in vznemirja vsak trenutek, saj ga primora, da se znova vključuje v tok emocionalnega doživlja-nja. Brezobzirno, ne da bi skušali pri se-bi vzpostaviti subjektivni odnos do njego-ve izpovedi, nas sili v udeležbo. Jakijeva vizija je tako bujna in fantazijsko tako popolna, da si za hip z a ž e 1 i š sam pri sebi počitka, umirjenja ki predvsem spontanega organiziranja. Ko se tako ponovno srečuješ z njegovimi deli, moraš poleg znova v sebi se ponavljajo-čega vznemirjenja dojeti le to, da je umetnik preveč občutljiv in se sam, tudi če bi se resnično želel oziroma hotel, ne more ustaviti. Zdi se, da je ni sile, ki bi ga zadržala. Prava obsesija, da se razdaja, da pusti na zavrženera kosu lesa, na pre-prostem kamnu kos sebe, da se likovn uresniči v zametku prirodne stvarnosti, ga v trenutku prenese v otroško prepro-stost in razigranost, Id pa se ji je umet-nik zaradi svoje intimne fabije ve-dno znova primoran ali pripravljen — to je za nas vseeno — izneveriti. Prav glede na poslednje dejstvo, do katerega se mo-ra gledalec sam dokopati, če želi biti ude-ležen v umetnikovi izpovedi apokaliptič-ne stvarnosti, je mogoča kiitična kontro-la likovne izpovedi tega mladega avtodi-dakta. Tako pojtnovana enovitost Jakijevega izraza terja opredelitev: zdi se, da je v dani situaciji in glede na kvantitativno likovno ustvarjalnost v svetu za umetnfka bolj primerno, da določimo njegova kon-ceptna izhodišča, kot pa da bi vatrajali, da je točno stilno decidiran. Kljub temu lahko trdimo, da zavzema Jaki danes do neke mere pozicije barvno izredno tetn-peramentnega surrealizma, ki ga je slo-venski ekspresionizem med obema voj-nama le še poplemenitil. Prav v tej, zanj bolj dragoceni kot žlahtni patiiri, je sli-karjevo uresničenje najpopolnejše. Slikar Marc Chagall se je nekoč izrazil, ko so mu v njegavih delih očitali literarnost, da tvorita zanj slikarstvo in pesništvo neločlji-vo celoto. In Jaki je pesnik, če naj s tem označimo le d e 1 njegove tako različne Stran 8 osebnosti. V na zunaj skromnih oerkvi-caih v dolini Gomjega grada, kjer se je umetnik naselil, odkriva na slikarijah v notranjosti zase posebej vznemirljivo iko-nografijo: rjavo zeleno ostudnost člove-ške Smrti, na tleh ležečega, razgaljenega moža v rdečih hlačah, ki se zvija v krčih svoje utelešene obsedenosti, izdajalca, po-plačanega s tridesetimi srebrniki, ki ga sedaj napada duh s perutmi, kremplji, kačjim repom in žensko glavo. To staro-daivno izkustvo, ki ga Jaki likovno dojema v razgibanem inkarnatu, vsebinsko pa v pravljični bizamosti, pomeni zanj najpre-prostejšo in tudi najprikladnejše vodilo do optičnega dojemanija posameznosti in preko le-teh tudi eelote. Toda iimetnik, ki si je svest idejne transpozicije v sodobni, modemi čas, ne dopušča le zunanjega, površnega vtisa, ki bi se sicer lahko pokazal kot namen slike, se pravi, le gole funkcionalne regi-stracije. Vsebinska nujnost oblik, njihova polrvalentnost ga vodi dalje. T o d a iz sanj, iz umetnikove introvertiranosti gre pot tudi drugam: v razburljivo, opojno tonsko razkošje, kjer je iluzija tudi teh-nidno popolna in bogata v mogočni emo-cionalni razburljivosti. Zdi se torej, kot da bi se pretrgala rdeča nit do strogo rezon-skega zaključka, ki naj bi temljil na do tega trenutka doseženi konstelaciji. Prav to prekipevanje barvnega to-t a 1 a pa zadeva ob morfološki mo-ment minuci ozne slikarske detajl-nosti. V tem konfliktu pričenja slika bi-vati, postane del umetnikove integracije in se iz navidezne, formalne odtujitve, grobo bi dejali barvne histerije, vrača k vsebini. Preobrazba torej, ki jo Jakijeva slika doživlja, je toliko pornembnejša prav zaradi te kolektivne vezanosti, ko se sli-ka vključuje bolj ali manj spcinrtano v brezštevilno vrsto enkratnih in za umet-nika nepogrešljivih eksistenc. Nepogreš-Ijivih zaradi tega, ker je bil njihov im-pulz točno določen, od danes pa večno trajen. Umetnik sam živi prehitro in pre-hlastno, da bi se jih mc^elh krati in vseii enako zavedati ali jih oboutiti znova. V tem tiči Jakijeva »nemoč«, v bisUoi torej nepojmljiva likovna vehementnost in upor-nost biti kos sebi — povsod in vedno. Za vsebino njegovih del je značilen pri-mitiven, metaforičen značaj: prisotnost praznine \n odtujenosti modernega člove-ka kot končni in edini zaključek v novem razpetju na križ, fantastičnih dosežkih moderne tehnike in znanosti, st«mečem preplahu, ki ga občuti v organsksm raz-voju narave, vse od člaveške rioice dalje, ki je slepa in deluje morebitno že s tem, da se plazi tn da ima njena koža zaprto rožnato barvo Pesimizem — ali kako dru-gače naj imenujemo vse to? Sfcrah pred apokaliptičnim uničenjem piav vsega tu-di drobne lntimnosti, je pretečs prisoten v okvirju nabožne sličice, ki je oznanjala nekoč mir, sedaj pa se je steklo ognjeno pordečilo in primitivno-nežna figura se je hipoma pretvorila v ostudno, grozljivo spako. Fantazija gledalca nima tu več kaj dopolniti; vse je prav toliko realno kot nadrealrto. V nekem smislu postaja torej naša kontrola odveč. V historiatu Jakijevega opusa bi težko odkrili sledove kontinuiranega, organske-ga stopnjevanja. Nekaj pa je gotovo: po-stavil je na glavo ves sodobni likovni razvoj. Kajti sam je izhajal iz barvne li s e, ki je pričela polniti njegova plat-na in liste, šele nato je odkril stntezo v iluziji predmetnosti — hlastno jo je do-jemal in jo hip nato začel že spreminjati ter ustvarjati novo: enkrat zadržano in togo, potem spet v sproščeni konpoziciji. Upoštevajoč tako Jakijevo p r i m i t i v -n o doslednost, ki je za marsikoga danes nedoumljiva, navajamo za njegovo izpo-ved nova izhodišča v umetnikovi r e z o n -ski treznosti. Obtej ugotovitvi pa se nima smisla po nepotrebnem zaustav-ljati ob vplivu slikarjevih podzavestnih dejanj, sanjske simbolike in podobnih pobudnikih; Jaki se namreč povsem spon-tano vzdržuje apriornega unič&vanja ka-kršnekoli že predmetnosti. V njegovi sli-karski logiki je predstavljalo (za druge danes) uničenje — zanj šele začetek. »Ni-sem imel časa, da bi študiral na likovni akademiji,« pravi sam, saj mu je njegov prirojeni nagon, njegova primitivna pri-sebnost edina kontrola v odnosu do last-ne ustvarjalnosti, stilno labilne in razbite na vse kraje. Naivnost pa je tisti element, ki mu ga moremo pripisati v najmanjši meri. Za to, da je ta senzibil-no pristaii pristop pri Jakiju preveč pre-pleten s svojstveno fantastiko, bi lahko iskali vzroke v Jakijevem strahu pred maniro večine avtodidaktov. Slikarjev po-gled na svet pa je po drugi strani preveč individualiziran Ln racionalen, da bi pred-stavljal ta. že omenjeni umetniški rafin-ma, sioer zelo merodajen pri kritičnem pregledu likovnega izraza avtodidaktov, kaj več kot nepotrebno zlo. Aleksander Bassin trak, sam proces pa se imenuje miksanje. Rekli smo že, da je prvi element sedme umetnosti slika. Ogledali si bomo način snemanja in obdelave traku. Predno pri-stopimo k snemanju filma, moramo ime-ti sinopsis. Ko je sinopsis končan, začne-mo s pisanjem scenarija, ki ga lahko na-piše tudi sam avtor ideje, lahko pa pisa-nje scenarija poverimo tudi kateremu od književnikov. Zadnje čase se vse pogoste-je pojavljajo kot pisci scenarija tudi re-žiserji (na primer Peščeni grad). Ko je scenarij gotov, ga pregleda še komisija. Za tem pa pride na vrsto pisanje sne-malne knjige. Kaj je snemalna knjiga? Obsega celo-ten proces snemanja. V njej je predviden kraj snemanja, scenarij je razdeljen na kadre, vsi kadri pa so še posebej analizi-rani. Kaj je kader? Vse tisto, kar se snema s kamero z enega prostora. Dolžina kadra je relativna. Za vsak kader je predvide-no: gibanje kamere (ko se kamera giblje okoli osi in snema interier ali ©ksterier), total, poltotal, off idt., potem se določi dekor ln vsi gibi. Snemalna knjiga se pretipka v več izvo-dih. Imeti jo mora tudi mojster dekorja, dobro pa je tudi. če jo preberejo giavni igralci, snemalec, pa tudi oba asistenta itd. Ko je vse to storjeno in določena vsa ekipa: režiser, igralci, snemalec, njihovi asistenti, mojster dekorja in šminke, vod-ja ekipe, direktor fotografije itd., lahko začnemo s snemanjem in pade klapa. Kaj je sploh klapa? Klapa je navadno črne barve tn ima obliko table (Kot šol-ska). Ob strani ima ročico, da se jo lahko drži, na gornji strani pa tanko letvo, ki se lahko dviga in spušča Ko je postavljen dekor za kader, in pred začetkom snemanja, se postavi pred kamero klapa, na kateri je napisano 1/1 ali 1/1. To pomeni. prvi kader, prvikrat. Potern se klapa ods^ran: in snerna se prvi kader. Večkrat prtiiaja aa caKo imenovanih »kiksov«. Ali ,], kiariinet: Jože Gostinčar (tek-stilna fak.), brobenta: JuMjan Stanič (fiz-kultura), pozavna: Marko Gostinčar (©2ek-trotehnika). Fantje so sbalni gostje »Festivalne dvo-rane« (prej Soča) in so pogodbeno vezani za igranje na vseh priTedditvab. v organiza-oiji »Prireditveae poistovalnice«, M zača-sno upravlja tudi s »Festivatao dvorano«. Med poditnicami jih lahko srečamo v Kopru, kjer igrajo v nočnem zabaivišču. Slovijo kot dober vokalni zbor, in po mnenju kitarista Jožeta bi lahko ravno tu dosegli največ, kajti vsi člani vokalne-ga ansambla imajo prav dabre glasave, pa budi razvrsbitev glasov odgovarja te-mu žanru glasbe. So rnenda edini od štu-denbskih orkestrov (razen orkestrov ŠKUD AkadeiiJJk), ki imajo na voljo pro-stor za vaje, in sicer dvaferat tedensko v Festivalni dvorani. Težav s prostori torej nimajo, pa zgodbi-ce, ki se je najraje spomkijajo, to pot ne bomo posredovali, ker je dejal vodja orkestra Jože Gostinčar, da raje ne bi o tem pisal. Za*o,... ? Iz razgovora s korepetatorjem Batrbare Jarc, Igarjem ali Iootom, kot ga fantje imeciujejo, smo izvedeli, da vadijo pevske točke zelo resno. Temeljito študirajo zlasti pevske tooke za solista in vokalno spremljavo. Pravi, da je najmanj dela s solistfco in mnogo več z zbarom. Aranž-maje prepisujejo z nod ald gramofonskih plošč. češčeje se dogaja drugo, saj je na-vadno tako, da najpriljublijenejše popev-ke spazjiamo preko plošč. Note se poja-vijo na tržišču, ko se za popeVke nihče več ne zmeni. Beseda je nanesla tudi na jazz m kri-tiko. Sami se ne ubadajo z jazszom, ker ga pač ne znajo. To je pretdraox> sfcromna iz-java vodje ansambla, saj jih lahko sliši-te, ko vsak član ansambla zgrabi za drug imstjruimeiit, io zadgrajo kaij jazzjovskega, kar pTav dobro izzvend. Na relnem sporedu nimajo vediko slo-venskih popevk, ker pač še niso take pri-ljubljene, da bi jah lahko izvajaM. Res je, da slovenske papevke y poplavi tujih ne pomenijo mnago, vendar pa so vse te fcuje postale najprej priljubljene doma, kjer so jih veliko iavajali. Sicer pa je to vpra šanje skoraj nerešljivo za amaterski orke-ster in je bolj stvar tistih, ki se ne borijo za obstoj. Kulfurni center v Festivalnl dvorani Pred kratkim je mladino razveseldla no-vica, da bodo ponovno plesd v Festivalni dvoranij,. Razveselila zato, ker je ta dvo-rana edini prostor v Ljubljani, kjer lah-ko govarimo o res solidnem mladkiskem pl&su. Do zastoja je prišlo že preteklo le-to, po reorganizaciji »Ljubljan&kega festi-vala«, ki je opustil nekaj svojih dejav-nosti, med drugimi tudi plesno. »Ljub-ljanski festival« je prepusbil Festivalno dvorano začasno »Priireditveni poslovalni-ci«, ta pa bi morala predati divorano v pr-vem tednu novega leta Gospodarskemu raastavišču. Vendar je GR odstopilo od tega namena in je fcako FestivaJna dvora-na še vedno v rokah »Prireditvene po-slovalnice«, ki jo bo v kratkem predala navou&tainovljeneimu Kuitumemu centru, ki bo imel svoj sedež prav v Festivalni dvorani. Knltumi center bo imel iste sek cije kulturne dejavnosti kot že preg ome njeni »Ljiubljanski festival«. In za ko nec: Preteklo leto je bdla vs.topnina za ples 120 dinarjev, letos je že dvesto. Ali ni morda malo preveč za dijaka, kd mu dvesto dinarjev precej pomemi. Ali ne bi mogli znižati, če že ne na lanskoletno raven, pa vsaj nekoMko. Izredno umesten je ukrep vodstva, ki je prepovedalo toče nje adkohiOlnih pijač. S tem se je dvignil sloves plesa in dvorane, ki že taka.slovi po vsej Sk>veniji. Zahvaljujem se tov. Miculiniou, upravniku Festivalne dvorane, in vsem olanom orkestra za odgovore in pojasnila. Iv;0 štrakl Medfakultetno prvenstvo vgoju V četrtek je bil v šahovskem domu na Cankarjevi cesti finalni turnir med fakid-tetaml za letošnje prvenstvo ljubljanske univerze v goju. Z veliko premočjo so zmagali elcktrotehniki z 9 točkami pred strojniki, gradbeniki (3) in pravniki (2). Med posamezniki se je zlasti izkazal Vuksanovič (elektro), ki je premagal vsc nasprotnike. S. U. Piše: Eleazar Lipsky Dekle, je ugotovil, je očarljivo. Bila je vitka in njena polt je bila svetla in Ijubka, z upornimi tem-nimi lasmi, ki so ji ležali na hrbtu. Njene oči so imele vilinski blišč in njen glas je bil lagoden, z naglasom iz Virginije. Ob njenem bežnem dotiku mu je dlan začela tresti. Odbila je, da bi obiskala nje-govo pisamo, zato jo je v času opoldanskega odmora peljal na čaj v neko kitajsko restavracijo. Pila je skodelico za skodelico in previdno molčala. »Mislim, da je bil prijeten, da« je priznala. »Imel je čiste nohte. Pri moškem vedno pogledam na to. Kadar vam govorijo take velike laži, gospod Phillips, poglejte na njihove nohte. To je majhna stvar, ki pa šteje.« »Ali ste pustili, da vas je poljubil?« Resno je prikimala. »Seveda, ni mogel plesati, videti je bilo, da ni vedel kako, in gospa Hillegas ima zastrte luči, tako nisem videla nobene škode v tem. Bil je zelo dostojen, mislim, ni me zgrabil, kot to počne večina moških. In to cenim. Videti je bilo, da ni poznal niti osnov, niti najenostavnejših stvari; pri vsaki stvari je govoril s povešeno če-ljustjo: »Alia!« Bil je pravi kmetavz. »Pogovarjati se je hotel le o svojih načrtih, da bi postal mesar. Vprašal me je, kako bi jaz razse- kala dvanajst volov za prehrano trinajstih stotnij vojakov. Morala sem se malo smejati, toda bil je Ijubek.« »Ali je Choatey videl poljub?« Z nohtom je potegnila črto po namiznem prtu. »Choatey je bil prevzeten. Ne vem, kaj je videl.« »In če bi videl tvoje poljubovanje, ali bi bil lju-bosumen?« »Le zakaj,« je dekle previdno vprašala, »naj bi bil ljubosumen?« »Ali niste bili njegovo dekle?« »Nikogar dekle nisem!« »Fantu ste ugajali,« je z upanjem rekel odvetnik. »To vem.« »On misli, da mu lahko pomagate.« Njene oči so se vprašujoče zazrle v njegov obraz. Pol mlajša je bila od njega, toda obžalovanje fanto-ve usode jo je delalo starejšo. »Gospod Phillips, govorida bom z vami kot da bi govorila s svojim očetom,« je mehko dejala. »Rada bi pamagala temu fantu, prav gotovo bi, toda strogo so mi naročili, naj ne razpravljam o tem primeru, še posebno z vami ne. če bi gospod Wiley zvedel za ta obed z vaml, bi me trdo prijel. Ne vprašujte me več, zakaj karkoli bi še rekla, ne bo več dosti pomagalo.« Kljub vsemu je bfla njegova prevara s kosilom. In v eni uri je kar precej pomembnega izvlekel iz nje in dogodki usodne noči so se jasno začrtali v njegovih mislih. Prijateljsko sta se poslovila. »Pre-mislite!« ji je še urno rekel. Stisnila je njegovo roko in odhitela nazaj v briv-nico, za seboj na cesti je pustila ljubke in samotne trenutke. Tožilec je bil trd. »Saj ima pot, da se izvleče,« je potrto dejal Wiley. Sedel je na svoji mizi, prekrižanih rok. Kadil je, nekoliko utrujen od razpravljanja. »če mi da Fatsa in Rockyja, si lahko reši življenje. Obtožil ga bom za umor druge stopnje, mislim, da je to dovolj ve-likodušno Ta primer je soliden.« Prav zares je bil velikodušen, kot je rekel. Ob-tožba za umor druge stopnje bi dopuščala morebi-ti pogojen odpust, in Wileyeva ponitdba je bila pri-znanje Phillipsovemu vztrajnemu izsledovanju. Wiley je živahno nadaljeval. »Vse kar hočem je, naj pokaže dobro voljo. Pri-znam, da je fant mlad in videti je ne preveč bi-ster. Priznam, da je lahko zapeljan od starejših.« »Zakaj potem ne daste nekaj na njegovo verzi-jo?« je odvetnik sitno rinil dalje. »Poznam to so-sesko in rečem vam, tam okrog gospe Hillegas so čudni tipi. Morda prireja primerne zabave, morda ne, toda v zadnjih sobah se sklepajo temni posli.« Wiley je dvignil obrvi »Nobenih podatkov nimam o tem.« »Rečem vam, da vem, kaj govorim. Ne zanima me, kakšne zgodbe vam prinaša palicija! Fant se je uprl roparskemu napadu in to je dejstvo.« »Resnica ostane,« je nestrpno dejal Wiley, »več kot dvanajst prič so ločeno zaslišali in njihove izpo-vedi se ujemajo do zadnjih potankosti. Nekatere priče sem osebno zaslišal.« Odvetnik je hodil sem ter tja, da bi potlačil svo-je nagovarjanje. »Celo tako,« je z obupom povzel, »on je le podeželski fant, ki se je v to zapletel. Za-kaj mu ne bi spremenili obtožbe iz usmiljenja?« Wiley si je počasi prižgal novo cigaro in pribil dejstvo: »S pištolo v roki je bil varen kot tiger v noči.« »Ne, ampak ...« je protestiral odvetnik. »Naj bo mestni ali podeželski fant,« je rekel če-memo WHey, »neko palitiko moramo imeti. Ubil je človeka. Vedel je, proti čemu se je pregrešil.« Odvetnik je glasno stisnil zobe, ko je gledal to-žilčev ozek obraz, ki je puhal koiobarčke dima. »Eno stvar mi povej, Wiley,« je dejal zamerljivo. »Ce ga bo porota osvobodila, ali boš ti odnehal?« »Seveda bom,« je Wiley odvrnil presenetljivo. »Le zakaj ne bi?« Odvetnik je zapustil pisamo in v dvigalu izbruh-nil v jok, jok zaradi utrujenosti, ogorčenja in besa. Končno je bil fant premeščen v mestne zapore in spravljen v vrsto s sivo množico sleparjev, zakrk-njenih grešnikov in ovadiihov. S svojim smehom si je med njimi ustvaril prijatelje in varoval njihova opozorila pred ovaduhi, namesto da bi upošteval njihova navodila. To drugo je imel prav tako za sleparski trik. Užival je toplino kletke, norčeval se je z novimi prijatelji, šalil se je s pazniki, srčno jedel in vsrkaval stvari in zvoke novega načina žiV-Ijenja. feV INDEKS IN... ATLETSKA STEZA Danes vam predstavljamo štu-denta četrtega letnika filozofske fakultete z oddelka za geografijo Boruta INGOLIČA. 24-letni Borut bo letos absolviral geogra-fijo in verjetno že prihodnje leto diplomiral. Še pred nedavnim je bil eden od najboljših jugoslo-vanskih tekačev na 800 in 1500 metrov, kaki dve leti pa o njem ni bilo nič več slišati. Kaj je vzrok, da si se prene- hal športno udejstvovati? — »Bolezen.« Ali še misliš nastopati, ko si zopet popolnoma zdrav? — »Verjetno se botn po konča« nem študiju posvetil trenerske-mu poklicu«. Ali še vedno držiš državni re-kord? — »Da, na 1000 m v dvorani s časom 2.30,6.« Kdaj si pričel dosegati po-membnejše uspehe? — »Leta 1956 in 1957 sem bU član mladinske državne atletske reprezentance in sem zmagoval na vseh pomembnejših tekmova-njih v juniorski konkurenci.« Tvoj največji športni uspeh? »Leta 1960 sem na meddržav-nem atletskem dvoboju v Sienni premagal vse najboljše italijan> ske tekače, kakor tudi Jugoslo-vane na 800 in 1500 m.« Ali si sodelaval na olimpij-skih igrah v Rimu? — »Da. Bil sem član naže dr-žavne reprezentance na zadnji olimpiadi. Žal sem se poslovil od tekmovanje že v osmini finala teka na 800 m.« čeprav je bila tvoja atletska kariera razmeroma kratka, si vendarle videl mnoge dežele Evrope. Katera od njih ti je ostala najbolj v -spominu? »Nedvomno dežela 1000 jezer — Finska. Sicer pa odneseš iz vsake tuje države svoj vtis in le-pe ali nelepe spomine.« Kam najraje zahajaš v pro-stem času? —»Na fakulteto, pozimi na smučanje, poleti pa rad plavam.« Tvoje mnenje o reformi štu-dija? — »Na srečo sem še zadnji od tistih, ki študirajo po starem načinu. Mislim, da tistim, ki štu-dirajo po novem načinu, ne osta-ne časa za športno ali kako dru-go udejstvovanje.« Delo študentske organizacije na tvoji fakulteti? — »Marljivo dela in posebno v zadnjem času sproti rešuje probleme, ki nastanejo tako v zvezi s študijem kakor tudi dru-ge.« Kdo je po tvojem najboljši jugoslovanski športnik? — »Brez dvoma Miro Cerar.« Ali ti je všeč jazz? HodiŠ v ki-no, gledališče in na ples? — »Najraje hodim v kino, sem-patja zaidem tudi v gledališče, medtem ko sem za jazz bolj laik, na plesiščih pa se me le redko vidi.« Za zadnje vprašanje: tvoja posebna želja? — »Pozdrav vsem mojim pri-jateljem in opozorilo vsem bodo-čim ,žrtvam' »indeksa«, da naj se poizkusijo uspešnejše izmakniti, kot sem se jaz.« T. Z. Prvenstvo Ijubljanske univerze v rokometu in košarki Pretekli četrtek je bilo v dvorani Go-spodarskega razstavišča v Ljubljani roko-metno prvenstvo Ijuibljanskih fakultet in visokih šol. Tekmovanje je potekalo na približno enaki kvalitetni ravni, kot če bi se igrale tefcme republišike lige. Posamez-ne tekme so bile zanimive in tudi razbur-ljive, ker zmagovalec ni bil znan prav do zaključnega žvižga. Med moškimi je nastopilo 10 moštev, in to: medicina, ekonomska fakulteta, arhi-tektura, VŠTK, biotehnika, FNT, pravna fakulteta, strojna, filozofska in elektro-fakulteta. Za vstop v polfinale je ekonomska fa-kulteta premagala medicince z 18:10 (9:4 ), biotehniki FNT z rezultatom 15 :13 (6 : 6), pravniki pa strojnike s 17 : 9 (6 :2). Najboljša tri moštva: VŠTK, pravniki in filozofi so nato igrala med seboj. Na-slov zmagovalca so si priborili študentje visoke šole za telesno kulturo, med kate-rimi so bili najboljši Belehar, Urnaut in Ačkun, z zmagama nad pravno fakulteto 19 :11 (12 : 3) in filozofsko 18 : 7 (7 : 3),. Drugo mesto je zasedla filozofska fakul-teta, ki je premagala pravno s tesnim re-zultatom 14 :13 (6 : 6). Pri filozofih so bi-li najboljši Tozon in Crnek, pri pravnikih pa sta se odlikovala Zupanoie in Dimnik. 2enski ekipi sta nastopili le dve, in to VŠTK ter ekipa fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Po zanimivi igri je nara-voslovkam, pri katerih je bila najboljša Samardjija, uspelo zmagati z rezultatom 7:6 (4:1). Tekmovanje je organizacijsko uspešno vodil Maks Krapek, ob pomoei Borisa Kiirnerja. Naj povem še to, da je Okraj-na zveza za telesno vzgojo odvzela dvorano 4 ure prej, kot je bilo to dogovorjeno, in to brez vzroka in tudi brez pojasnila. Za-radi tega se tekmovanje v odbojki, ki je Planica ie nared Cez nekaj dni, točneje od 22. do 24. marca, bo sredi svetovne športne javnosti zopet dolina skakalnic — Planica. Tedaj se bodo namreč čez odskočni most plani-ške velikanke vnovič poganjali smučar-skili skakalci s celega sveta, skratka, naj-boljši, kar jih svet premore. Za tradiconalne smučarske polete Fis so se že doslej dokončno prijavili tekmo-valci 12 evropskih držav, medtem ko pri-jave še nekaterih pričakujejo. Znano je, da skačejo v Planici na mamutski ska-kalnici le vsako tr©tje leto, kajti ostali dve leti je ta prireditev na sporedu na skakalnicah v Kulmu in Obersdorfu. V Planici je bila ta prireditev prvič na spo-redu 1.1954, nato še 1957 in 1960, letos pa se bodo na njej že četrtič pomerili vsi najboljši skakalci sveta. Najdaljši skok na veliki skakalnici v Planici je pred tremi leti dosegel vzhodni Nemec Helmut Re-cknagel; skočil je 127 m. To bo tore-j da-ljina, ki jo bodo naskakovali letos sko-raj vsi udeleženci planiških tekem. Sve-tovnega rekorda (s 141 m ga držita Jože šlibar in vzhodni Nemec Peter Lesser, prvi ga je dosegel 1.1961 v Obersdorfu, druigi pa lani v Kulmu) sicer ne bodo pre-segli, kajti skakalnica, čeprav delno preu-rejena, ne bo dopuščala skoke nad 130 m. Toda tekmovanje si bo nedvomno vredno ogledati, komur pa to ne bo mogoče, ga bo lahko sprernljal na televiziji, kajti Ev-rovizija in Intervizija bosta prenašali smučarske polete vse tri dni, in zato lah-ko trdimo, da si bodo ljuibitelji te šport-ne discipline v vsaj 20 držvah lahko ogle-dali skoke. Kdo so favoriti za Planico 1963? Stro-kovnjaki menijo, da bo tokrat zmagal eden od lovcev na daljine, bodisi zah. Ne-mec Happle, Rus Cakadze ali Vzhodni Nemec Recknagel. Tudi Jugoslovani, upaj-mo, ne bodo igrali podrejene vloge, saj se že nekaj časa marljivo pripravljajo v Pla-nici. Zato ne zamiidite tega edinstvenega športnega užitka in — nasvidenje v Pla-nicL bilo na sporedu po rokometu ni inoglo v redu izvršiti. Dokaj nerazumljiva pote-za, saj prav Gkrajna zveza za telesno kul-turo propagira činKvečji razmah športa med študenti. Za rokometnlm prvenstvom ljubljan-skih fakultet in visokih šol je bilo nasled-nji dan na vrsti prvenstvo v košarki. Pod kupolo GR smo videli nekaj zani-mivih tekem, ki so se končale z tesnimi izidi. Odigranih je bilo 14 tekem, od tega ena ženska. V tej tekmi so študentke VŠTK premagale svoje vrstnice s fakul-tete za naravoslovje in tehnologijo z re-zultatom 14:8 (10:2). IMajbrž še ne veste, da... ¦ bo prihodnje svetovno pr-venstvo v namiznem tenisu že čez slab mesec. Prireditelju — čcškoslovaški namiznoteniški fe-deraciji — se je za svetovno pr-venstvo, ki bo v Pragi, prijavilo rekordno Število držav — kar 53. Posamezne države so prijavile 378 igralcev ter 180 igralk. Ekip-no bo tekmovalo 50 ekip pri mo-ških, ki bodo razdeljene v 4 glavne in 6 kvalifikacijskih sku-pin. Pri ženskah bo nastopilo 37 ekip, te bodo razdeljene v 4 sku-pine. ¦ so hokejske rcprezentance Švedske, češkoslovaške, Sovjet-ske zveze in Kanade na svetov-nem prvenstvu v Stockholmu, ki pravkar poteka, prikazale vrhun-ski hokej. Toda komentatorji po-sameznih tekem teh najboljših moštev med seboj so med dru-gim dejali, da igrajo najboljša kanadska in ameriška profesio-nalna moštva še toliko boljši hokej, da bi premagala vse ome-njene reprezentance vsaj % 10 goli razlike. — Kakšen kvaliteten hokej torej igrajo ta moštva, pa čeprav so profesionalna, ko se nam zdi že hokej, ki ga demon-strirajo tako Švedska, Češkoslo-vaška, Kanada ali Sovjetska zve-za, vrhunski? Pri moških so igrali finalne tekme štu-dentje VŠTK, FNT in Elektrofakultete. Posamezni rezultati finala so bili: VŠTK : FNT 51:40 (20:22) Elektro : VŠTK 29 : 27 (20 :14) FNT : Elektro 59 : 45 (30 : 24) Zaradi boljšega količnika košev je pr-vo mesto pripadlo VŠTK, za katero so igraii: Belehar, De Costa, Obšteter, Ku-čer, Koprivnjak, Biazzo in Renar. Dru-go mesto so zasedli štud^ptje fakultete za naravoslovje in tehnologijo v postavi: Senčar, Peterka, Hočevar, Lampret, Ver-telj, Pretnar in Vesnaver. Tretje mesto pa so zasedli elektriki, ki so nastapili v po-stavi: Ragancin, Velkavrh, štrucelj, Mur-ko, Polanec, Oman, Kristan, Zakrajšek, Debeljak. VŠTK je imela +9 razliike v koših (78:69), VNT + 3 (99:96), elektro pa —12 (74:86). Ostali dvoboji posameznih fakultet so prinesli sledeče rezultate: FAGG : FNT 43 : 38 (18 : 17) pravo : FNT 44 : 71 (14 : 24) FAGG : Filozof. 73 : 35 (36 : 11) VTŠK : Strojna 20: 0 p. f. o. KPŠ : Biotehn. 56 : 15 (27: 9) VTŠK : Ekonomska 44 : 33 (18 : 22) Elektro : Bioteh. 42 : 31 (22 : 11) Ekonom. : Aakd. kol. 38 : 19 (15 : 11) Elektro : Medic. 46 : 45 (26 : 17) Že iz rezultatov samdh je razvidno, da so si biia moštva posameznih fakul-tet med seboj enakovredna in da je zma-govalca odlo&Ha šele razlika v koših. Na univerzitetnem prvenstvu so študentje pri-kazali dobro košarko, za moštva posamez-nih fakultet so igrali študentje, ki sicer nastopajo tudi v moštvih republdške lige. T.Z. Ali poznaš go? Mogočni kitajsOci vladar Shun, ki je vladal od leta 2255 do 2206 pred našim stetjem, je izmislil igro go z namen.om, da. bi syo.'emu nasledniku einu Shokinu razvil inteligenčne sposobnosti. Drugo veraijo je nekoliiko po-zneje izmislil vazal U, za časa vladanja Ket-sua. Toda ne glede na stare kitajske prav-ljice o avtorstvu te igre je go že v 10, sto-letju pr. n. št. bila zelo razširjena igra na Kitajskem. V svoji 4.000 letni zgodovlni pra-vila goja niso doživela nobenih bistvenih sprememb. Zato je zanimivo za&ledovatl za-pisane partije davne pretCiklosti, ugotavljati zgodovinsko oz. družbeno pogojenx>st dolo-čenega načina gledanja na go in Izvajaiva akcij na tabli, evolucijo taktike in strategije, kl je danes privedla go do neverjetno visoke stopnje kombinatoirn-e igre, s katero se tudl naš šah težko primerja. Mnogi naši bralci so že slišali za go ali ga gledali v kavarni študentskega na-selja In v Šah. domu, kjer ima »Go dru-štvo Ljubljana« svoj dedež. Okr jg sto ljub-ljanskim študentov se aktivno nkvarja z gojem in nekateri med njimi so tudi naj-boljši igralci pri nas. Kakšna je njihova moč? Najboljše uspehe doslej je dosegel Milija Vuksanovic, absolvent elektro fakul-tete. Lansko leto je na evropskem prven-stvu v Garmisch-Partenkirchnu (Z. Nemči-ja) dosegel dosedaj največji uspeh jug> slovanskega gaja — mojstrski naziv — Shodan. Z iarednim talentom je dosegel, da spada danes med prvih pet najboljših igralcev v Evropi. Razveseljivo je, da so pri nas še nekateri študenti blizu moči mojstra goja — Shodana, predvsem Ekart (elektro), Udovič in šturm (pravo), čakar (metal.), Prohic (ekonomska) itd. Izmed ixjih bo tudi iztorano jugoslovansko zastop-stvo za letošnje evropsko prvenstvo. Izbir-no tekmavaaje bo prvenstvo Ljubljane, ki se bo pričelo v aprilu. S. UDOVIC Cerar - sigurni zmagovalec Mira Cerarja vsi bralci Tribune ne-dvomno dovolj pozmajo, da nam ni treba opisovati in naštevati vseh njegovih ve-likih uspehov, ki jih je dosegel na tek-movanjih tako doma kakor tudi v tujini. Najboljši jugosl. športnik, ki nas kar najbolje reprezentira v tujini, svetovni prvak lansko leto v Pragi, nosilec več zla-tili medalj, pac ne bo imel v Baziliji res-nejših konkurentov. Miro Cerar je štu-dent pravne fakiiltete in visoke šole za te-lesno vzgojo. Miro je poleg Bore Jovanoviča in Niko-le Pilica (ta sta trenutno na tumeji v Juž-ni Ameriki) ter najboljše jugosl. plavalke Hilde Zeierjeve naš četrti predstavnik na svetowiih študentskih igrah avgusta le-tos v Braziliji. Vsekakor smo z izbiro našega zastop-stva zadovoljni, vendar zakaj ni med pot-nifci v Brazilijo naše študentske waterpo-lo reprezentance, ld bi bila v Braziliji nedvomno največji favorit. Ali gre mogo-če za pomanjkanje finančnih sredstev? Znano je, da so organizatorji univerzia-de odobrili vsem udeležencem znaten po-pust za prevoz iz Evrope v Braziilijo, saj velja letalska vozovnica le 1/3 normalne cene. Mislimo, da finančna sredstva v tem primeru pač ne bi smela preprečiti nastopa še nekaterih drugih izvrstnih športnikov — študentov, ki jim tako ne bi bil omogočen nastop na največji študent-ski športni prireditvi na svetu, kjer bi ne-dvomno dostojno zastopali barve Jugosla* vije. O štorklji Basen o štorklji ni mogoče napisati, kajti basni pišemo o živalih, ki so nam blizu in jih poznamo, pri štorklji pa je že tako, da ne ve-mo ne ure ne dneva. Obiskuje človeška prebi-vališča v dokai nenavadnih urah. Tudi se ne ve, če je štorklja domača ali divja žival. Ce bi vzel za merilo presoje v zvezi s tem vprašanjem strah, ki ga čutimj ljudje pred njo, bi sklepal, da je divja: medtem pa vsi venno, da se naših prebivališč ne izogifoa; prav nasprotno: obiskuje nas pogosto in ljudje, ki jim pravijo v žargonu tudi študentje, se takrat, ne glede na svoje poglede in spoznanja — pokrižajo. Križ naredijo med drugim čez fa-kulteto, čez lepo mnenje, ki so ga imeli rodni starši do njih in čez misel na dvomesečno prakso v ... inozemstvu. Tako je s štorkljo! če bi pogledali v zapisnike sestankov fakultetalh odborov pred desetimi leti ali pa danes, bi v statistiki lahko ugotovili približevanje te živali človeku. Vse prepogosti obiski (ki v desetletjih kasneje sprožijo novo verižno reakcijo obiskov) so povzročili, da so nabrani materiali in studije o tem vprašanju najprej obšle nekaj fakultetnih forumov in organizacij. Odšle so med drugim tudi na visoke urade, vendar so bili kasneje vrnjeni na almo mater s pripisom: potrebno je ugotoviti izrazit odklon v življenju štorklje. Zakaj vseprepogosto obiskuje bivališča naših študentov, bodočih visokokvalificiranih strokovnjakov? Ali postaja iz divje živali domača? Kako preprečiti njen vstop v organizacijo domačih živali? Sestal se je seminar, ki je proučeval to vprašanje. Tako na dolgo in široko so obravnavali vprašanje (medtem so šli na oddih na morje), da so imeli sami priložnost opazovati let te ptice. Po vsem tem so soglasno ugotovili, da se tu ne da narediti ničesar in odložili nabrane izsledke v omare Dinozavrov izlet 2ivel je posebno nadarjen dinozaver, kl je imel to izredno sposobnost, da je bil od časa do časa na ledu (zaradi Iedene dobe so dinozavri izumrli). Ta pa je na ledu lahko preživel nekaj miljončkov let, zapet malo po-stopical po svetu in se vrnil v svoj frižider. Pred nekaj meseci se je zbudil (zbudilo ga je pravzaprav tuljenje reaktivnih letal). Zmajal je s svojo majhno glavico in se s tačkamii po-praskal po svojem nekajstotonstem trupelcu. Pomežiknil je z levim očesom in vstal z levo nogo, čemur je tafcjj pripisal slabo znamenje. Potem je odšel v svet. Najprej je prehlačail sedem hribov in dolin. Srečeval je Ijudi, bili so preprosti, zato se mu niso čudili. Potem je prišel v mesto Ker je že padla noč, se je zavlekel v dvorišče za neko tridesetnadstrop-no stavbo in zasmrčal. Zjotraj ga je zbuddto dreganje v rebra. Odpai je očd in zagledal čtoveika. Ta je pristopil k njemu iin mu zašepetal v ubo: »Zaverček, jaz sem1 sedaj tvoj gospodar in libogati me moraš. Sedaj, ko te imam, sem najbolj spoštovan in znan človek v mestu. Nihče si ne more privoščiti dinozavra. Sezidal ti bom pasjo hišico in v njej boš prebival.« Dino-zaver je pokimal in prav mu je bilo. Vendar je že čez kake pol ure prišel drug človek in zahteval od prvega, da mu dinozavra izroči, ker mu sam ne bo mogel nuditi takega udobja kot on. V treh urah je tako prešel skozi devet rok in v tem času je izšlo devet izrednih časopisnih izdaj z bombastičnimi naslovi: Spoštovani ta in ta, naš ugledni meščan, ima v svoji lasti najčudovitejšo živalco na svetu, s čimer je znova potrdil svoj veliki ugled med meščani žabje mlake.« Cel dan so ga vlačili sem ter tja, fotoreporterji so se mu plazili na hrbet, da bi tako lahko naredili najsenzacionalnejše posnetke, ki bodo zapisani v zgodovini novinarske fotografije. Televizija je na vseh osemdesetih kanalih prenašala obna-šanje in pojavo dinozavra, ki je sedaj že na nekaj minut menjal gospodarja. Zjutraj drugi dan ga ni bilo nikjer najti. Naredili so vsesplošno preiskavo in našli listek, ki ga je napisal dinozaver z lepimi, malce zaokroženimi črkami: »Ves dan se ni nihče spomnil, da bi me nahranil. Odhajam nazaj v frižider.« Oslova usoda Prepričan sern, da je oslova usoda najtra-gičnejša med usjdami vseh živali. človek (pokvarjen do dna) je v tej živali zaslutil ne-kaj, kar ga v podzavestoo spominja nase, zato ga je objelip z zgodbami o neumnostih in njegovo ime zapisal v sodni' register žaljivk pod črko O. In zato je povsem razumljivo in jasno, da so osli pjpoldneva pod kirivo hruško sklicali sestanek in izbrali delegata, največje-ga osla med njimi, in mu poverilj nalogo, da med človeškim rodom doseže rehabilitacijo njihovega dobrega imena. »Pojdi in doseži, da nas ne bodo imenovali več »osli« ampak osli.« Delegat se je pjslovil od svojih kolegov ostov in odšel med Ijudd. Vesoljno človeštvo je sklicalo najvišji sodni tribtmal in povabilo nanj osla. »Gcspod osel, moj klient,« je začel advokat, »se pritožuje, in upravičeno se pritožuje, pred vsem človeštvom se pritožuje, da ni osel, ampak osel in da njegov rod ni oslovski rod, ampak je oslovski rod.« »Tako je,« je pritrdil osel. »Jaz nisem osel, ampak sem osel.« Ker so ljudje mehkega srca, so osla zaprli za nekaj dni v dvorišče in blagohotno sklepali o tem, ali je osel osel ali pa je osel. Ker so bili učeni, so ugotovili, da osel ni osel, ampak je osel. Vendar pa si niso bili vsi edini in med razpravo so med seboj v naslavljanju tolikokrat uporabljali besedo osel, da človek ni vedel, kdo je sedaj osel. Ali je osel osel ali pa so vsi (oprostite) osli. ¦* Potem so poklicali predse osla in marsikdo je tiho in pri sebi iskal podobnost med sosedom in to živalco. Sporočili so mu. da ni osel, ampak osel in da je tako zadeva rešena. Potem je odšel nazaj med osle in jim sporočil, da od sedaj naprej ni.so več bsli, ampak osli. In ker so bili vsi osli ^bogpomagaj), so verjeli, da niso več osli, ampak osli. Kaj hočemo! Kadar se človek vtika v oslovske posle... USPEH NEKE REFORME ALI ŠTUDENTJE iiGRO-NOMIJE, POSLUH!!: Zasledujte razvoj študijske re-forme na vseh agronomskih fakultetah v državi! Skrlmo proučevanje da zagotovljen uspeh. še ne veste? Torej: fakulteta v Novem Sadu je »boljša« fakulteta (izgo-vori: težja), udobnejša je fakulteta bodočih kmetijskih strokovnjakov v Sarajevu. Tam pridete do diplome kar brez petih »novosadskih« izpitov. Zvedeli smo, da je prva skupina diplome željiiih nomadov že odpotovala v Bosno. Še danes angažirajte svoje študljske referente! Vpišite se v Počitniško zrvezo in popeljite se tja, kjer vam bo sonce najtopleje sijalo! KOVAČEVA KOBILA JE ZMERAJ BOSA: To staro ljudsko modrost so znova potrdili zrelejši študentje pravne fakultete. Oni dan so izpolnjevali nekakšno anketo, ki naj bi pokazala, kako so vešči znanja o naši družbeni stvarnosti. Niti kooperacija (organizator-ji ankete so priporočali iiidividualne napore) ni dala zadovoljivih rezultatov. NOVO POSLANSTVO AKADEMIKA: Posebni kut turni dopisnik nam je sporočil, da je opazil pri Aka-demiku novo vrsto udejstvovanja. Gre namreč za pro-dajo psov. Zanimanje je bilo veliko, saj je telefon zvonil neprestano. Žal nam ni znano, če pasja zaloga še traja. Vprašajte sami: tel. 37-571! ŠPORT IN ŠTUDENTKE: Prisiljeni smo demanti-rati vse pesimistične izjave o razvoju športa med našimi kolegicami. Na plesnih prireditvah smo videli, da se ob melodijah twistov zadostno in zadovoljivo rekreativno udejstvujejo. DRUGA LUMPARIJA NEKATERIH PREKMUR-SKIH ŠTUDENTOV: Brez dovoljenja lastnika si je nekaj študentov izposodilo avtomobil enega od ured-nikov Tribune. Več kot pol ducata se jih je vozilo v njetn čez drn in strn. Poleg drugega so s tem ogro* zili pravočasen izid te številke. KAJ JE BOLJŠE? Slišati je bilo, da so bile zabave v sobah Naselja prepovedane. Menda pa je bila pred dnevoma podobna prireditev v drugem bloku, na vis-jem nivoju. Nekaj pripadnikov našega uredništva se je udeležencem pridružilo šele, ko so stopili v javnost, v nekdanji 6. blok — Katrco. Ni jim bil docela znan odnos družbe do tega vprašanja. (Op. pLsca: Osebno se zavzemam za to, da podobne zabave ostanejo v ome-jeni študentski sredini.) SPECIALIST ZA GENERACIJO 57 POROCA: Nek študent je nagovoril kolega, ki je blizu krogov..., da bi mu zgladil pota do potnega dovoljenja. Po pol-drugem letu dela v zamejstvu se je onemu pred kon-cem študija zahotelo še enkrat videtl obljubljeno deželo. ŠTAJERSKA VESELICA — NEUSPELA?: Ob obi-sku te prireditve nismo videli nekaterih znanih obra-zov, Id so pred leti s svojo navzočnostjo dajali veselici svoj pečat in družbeni ugled. Kje so bili, ne vemo. HUDA KRI NEKATERIH BRALCEV: Na zadnji strani objavljamo obvestilo o krvodajalski akiiji štu-dentov. Trdno upatno, da si bodo dali puščati kri tudi oni naši bralci, ki zadnje čase kar pretirano skrbijo za dinamlko našega novinarskega udejstvovanja. Že vnaprej iskrena hvala! KAJ JE RESNICA?: Tako se sprašujemo, odkar se je zakuhala godlja o zabavi v desnem spodnjem delu ožje domovine. Vsak malo boljši list v državi je že potožii bralcem, da se provinca kaj slabo zabava. Če je tam drugače, potem vas vabimo z nami. Pojdimo se zabavat na bregove Krke. Pa ne na Otočec, malo bolj navkreber ob zeleni reki. CUDO PRECUDNO — je bila razstava vžigalčnih umotvorov na arhitekturi. Devetdeset drugošolčkov se je spoprijelo na samotnem otoku. Zamisel je bila prav dobra, toda... — Miniaturna, anonimna auketa med njihovim! starejšimi kolegi je nam — nestrokovnja-kom, povedala, da na samotnih otokih niso živeli Ro-binzoni, ampak le Petki, ki so bili prezgodaj pregnan! nanje. čudno pa je to, da so se o tem strinjali pred-stavniki kar obeh taborov. DEMOKRACIJA PA TAKA!: ZvedeU smo, da na nekem združenju Zveze študentov grozi sedanjemu predsedniku odstavitev. Možak baje ne zastopa stališč članov. če je res tak, kar po njem! DOL S TAKO LJLDSKO TEHNIKO!: Kot sem že zgoraj omenil, je bila nedavno neka zabava v in blizu Naselja. Ko se je družba malce utrudila, so iz rumene škatlice priromale čudne fotografije, tako, za poživitev tnenda. Običajno jih dobite pred Notre Dame ali Dom des Invalides. Običajno jih tudi zaplenijo. Amaterska izdelava in nuiožina vsiljujejo domnevo, da so morda služile kot stimulacija v katerem od fotoamaterskih tečajev. Tudi mladenke so segale po njih!! PA TUDI S TAKO — DOL! Nekoč smo zapisali, da v 4. bloku živijo tudi radioamaterji. In prav tam je bila televizijska antenn več dni polomljena, ne da bi se kdo zanjo zmenil. OBLJTJBA DELA DOLG: To ve vsakdo, le oni iz prvega nadstropja, kjer je doma ŠOLT, ne. Davno obljubljene temnice še zdaj ni. NAČRTOVANJE PA TAKŠNO!: Študentje so vča-sih navdušeni športniki. V Ljubljani posebno v sredini marca. Na GR so se domenili, da bodo tam odigrali nekaj tekem. Kljub dogovoru so bili predčasno od-stranjeni iz dvorane, ker je nekdo pozabil vskladiti želje interesentov. Za študentski šport pač nikdar ne zmanjka polen! KAJ ŽELITE: V predzadnji številki smo objavili nekoliko lirično uglašen podpis k sliki na naslovni strani. Nismo slutili, da se nam bodo bralci razcepili v dva tabora: epskega in liričnega. Dekletom je bil prav zelo všeč in priznati moram, da se njegov avtor s tem kar ponaša. Upajmo, da omenjeni avtor te pri-Ijubljenosti ne bo zlorabljal? POSEBNO OPOZORILO!: VSE SPOŠTOVANE BRALCE TAKO IMENOVANE ZABAVNE RUBRIKE OBVEŠČAMO, DA BODO AVTORJI HUMORISTICNIH SESTAVKOV POJASNJEVALI SVOJA DELA ŠELE PRVE DNI PRIHODNJEGA MESECA. S SEBOJ PRI-NESITE LE 50 CENTIMETROV DOLGO IZOLIRANO ŽICO ZA NAPELJAVO (LAJTENGO) IN ŽLICKO. Škorpjončki Točno ob dvanaistih iPred medicinsko fakulteto smo v sobo-to srečali študenta medicine Borisa Pav-lina. Pod paaduho je tiščal zajetno aktov-ko dsa kar žal mu je bilo, da sino se sre-6ali itočno ob dvanajstih. Kot se ni še nih-6e do sedaj »uprl« našemu razgovoru, ta-ko je tudi Boris po nekaj besedah pri-Stal na intervju. »Kateri letnik?« I »(Peti.« 1 »Od kje in kam?« »Pospremil sem prijatelja, ki je šel na dekanat po štipendijo. Zdaj greva skupaj v mesfeo.« »Kje stanuješ?« j »Tam nekje za Bežigradom ...« l »česa se boš še lotil danes?« »Domov mislim. študiral danes ne t>om...« »Se bomo srečaJi vnedeljo v Planici?« »Se ne bomo. Ne grem!« »Imaš za ta mesec kakšne posebne na-6rte?« »Posebnega nič. Le študiral fooin...« #Bi se tvoji kolegi, s katerimi se družiš, jezili, če bi manjkal v njihovi družbi ves mesec?« »Ne preveč!« »Si s filmskimi predstavami na teko-čem?« »Da,« je menil Boris, »na tekočem. Ni-sem pa še videl »Okusa po medu«. wSi naročen na Tribuno?« »Ne, nisem, jo pa redno berem, ker jo dobiva moj sostanovalec« »Zdaj te pa prosim, da ti zastaviš na-šemu listu in bralcem kakšno vprašanje-« Nekaj časa je premišljeval, pa kar ni mogel izbrati. Potem je po krajšem pre-molku le izjavil: »Nimam posebnih vpra-šanj.« »Kaj delaš poleti, ko so počitnice?« »V poletnih počitnicah v glavnem nič je rekel. »Počivam«. »Se ti zdi študij medicine zelo težak?« »Ni tako hudo. Kot pri vsaki taki sbva-ri je potrebno, da najdeš pravi način. »Nasvidenje!« »Nasvidenje!« — de — Še enkrat: Zabavamo 80, torej smo... Tovariš urednik, prosim. da po odobritvi kluba LIGA OMEGA objaviš zavrnitev neodgovornega pisanja rojaka Mihe Padgornika: »-Zabavamo ne, torej smo« z dne 27. II. 1963, objavljenem v Tribuni. Ker iz sestavka izstopa avtorjcv dvojnl namen, pomešal je namreč naeelno zavzemanje odnosa do ©menjenih stvari s posamcznimi ocvirki«, izkoriščatn to prilož-most, da tudi sam bolj splošno zajamem problem. Tako je tudi moj prvi namen, da konkretno odgovorim na objavljene potvor-be, hočem pa tudl, da U> pogledamo v luči širšega pojava, ki je pri nas zaostren, a ver-jelno ni specifično naš. To pa ne gre na avtorjeiv naslov. Nujno j«. da že enkrat jav-HO razkrinkamo in zajezimo malomešeaiisko lenobo, ki se v svojem dolgočasenju ne-sramno in predrzno postavlja za branilca morale in se hrani ter samozadovoljuje z izmišljanjem vsakovrstnih umazaaij, če naj Im> to superlativ, ki se začne pri čenči. Spoštovani kolega. Zavezal si me s svo-jtm naslovom, da moram kljub jezi, ki joču-tim nad teboj, ravnati prizanesljivo in milo. Nisi imel namena samo opozarjati, da bi morali več pisati o študentih, ki žive izven Ljubljane. Na podatke, ki si jih pobral ne vem kj«, bi lahko odgovoril marsikdo. Boli te spoznanje ,da nekateri užlvajo, da so Otroci dobro situiranih staršev, staršev z SEvezatni, in predvsem to, da zvračajo z ra-ffien breme, ki bi ga morali sprejefci in no-Siti. Skratka. da nič ne mislijo, a nekazno-vano 3ivijo. Zaman prosiš, da gre kelih trpljenja mimo tebe In majhna bo družba za tvojim omizjem. Tu pa se naše razume-vanje konča. Posluževal si se ne vem kakš-ni metod obveščanja in napravil zmedo in negotovost, kl jo najbo!jc označujejo pogosti aedoločeni izraza: neki, nekakšen, menda svoj«vrsten. V celem se omejim predvsem na potvorbe, ki se tičejo dela študentov, ki so blizu kroga »bunker-bara«. Se prej pa tole: Dolenjski list je pametno molčal, kar se tega tiče, kei si ni nameraval privoščiti odgovora, kot ga zdajle dobiS H. Zdaj pa poglejmo, kakšne stvari naj bi Dolenjski list objavljal. Morda take resnice, kot je tvoja: »V resnici je to (bunker bar, op. p.) fieka sekcija jamarskega kluba.« Bes, veli-kodušao si zmešal pojme in serviral kup babjih čenč. Sarn praviš: »Te govorice so bfle še mnogo hujše, ker ljudje niso točno ved«li, kje je bar in ker sami niso niso mogli vanj.« Toda povsod so organizacije In usta-nove in tako dalje. kjer so čLani le določeni Hudj«. Tudl v zapor npr. ne more vsakdo, ttmpak le izbranci, ljudje določenlh kvalitet, ltd. Tako si je petnajst sošolcev - prijateljev skozi osem gimnazijskih let in zdaj študen-tov, oprcmilo klubski prostor. Kiub LIGA OMEGA (ni nikakršen bar, ALFA ROMEO in podobno), je taborniškj klub prve čete od-reda gorjanskih tabornikov, kjer je registri-ran, kjer se plačuje članarina in se prlre-jojo medklubska tekmovanja. Očitajo nam ceJo imc. Kakor se drugi klubi imenujejo OBION in podobno, po zvezdah, tako tndi zveza. LIGA — nekaj zvezd tvori ozvezdje OMEGA. Očitajo nara ekskluzivnost. Vsakdo izbira družbo, in da bo še bolj jasno, tudi ni res, da smo člani samo šludentje, ampak tudi zdravniki in uslužbenci, in ti niso samo v (Službi, anipak tudil delajo. Popcilnoma netočna je tudi trditev, da je stalno na za-logi hrana in pijača. Klubski prostor je premajhen, da bi Si mogli prvošoiti zaloge sredstev za preživljanje. Navadno že dan ali dva po praslavljanju uničilo eventualne pre-ostalc količine. Zabav pa je zelo malo (kar je razvidno iz evidenčne knjige). Castni čla-ni z »zveneeimi imeni« pa morda le niso samo zato, da nas varujejo pred obrekovanji z uradnih strani. Oblastni organi ne obreku-jejo, ampak ukrepajo. In po vsem tem se povzpneš do odkritja našega življenjskega mota. Najmanj, kar ti morem očitati, je, da si domišljav. Samo tj ei osveščen, drugi pa živijo zato, da jedo in pljejo. Cudim se, kako moreš naprtiti lslubu kot celoti takšen moto, ko gotov j poznaš nekaj članov, ki te dose-gajo ali presegajo - če ne zahtevamo niee-sar več — vsaj po življenjskih izkušnjah, in gotovo presegajo v razumevanju tega, kar KOLEGA, KOLEGICA! PRICAKUJEMO TVOJO UDE-LEŽBO NA ŠTUDENTSKI KRVO-DAJALSKI AKCIJI. TVOJA KRI BO REŠILA ŽIV-LJENJE BOLNEMU OTROKU, PO-RODNICI, PONESRECENEMU DE-LAVCU, TVOJEMU PRIJATELJU, PRIJATELJICI ALI NEZNANEMU TOVARIŠU, KRI NEZNANCA PA BO MORDA REŠILA TEBE. S SVOJIM PLEMENITIM DE-JANJEM BOŠ DOKAZAL NAJVEČ-JO MERO SOCIALISTIČNEGA HU-MANIZMA, SVOJO ETICNO IN POLITIČNO ZRELOST. PRIJAVI SE ŠE DANES PRl SOCIALNOEKONOMSKEM REFE-RENTU V SVOJEM LETNIKU! NE BOJ SE, DA BI TI ENKRATNA ODDA.TA KRVI MORDA ŠKODO-VALA. ZDRAVNIK TE BO PREJ TEMELJITO PREGLEDAL. OD-VZEM KRVI JE BREZ BOLECIN IN KOLIČINA ODVZETE KRVI JE MAJHNA. VSE PRIJAVLJENE ŠTUDENTE TVOJE FAKULTETE BO NA DAN KRVODAJALSKE AKCIJE ODPE-LJAL IZPRED FAKULTETE POSE-BEN AVTOBUS ZAVODA ZA TRANSFUZIJO. DATUM IN URA BOSTA PRAVOCASNO OBJAVLJE-NA. TVOJA KRI REŠUJE ŽIVLJE-NJE! UO ZŠJ nam oiitaš — presegajo za tvoje solze nad svetom. Ali si mislil, da bi se potemtakesm zadovoljili s tvojo naslovno prakso, z zabavo, ki bi bila sama sebi nam«n? Morda je to res bilo v začetku. Že precoj časa pa resno sestavljamo in izvajamo program dela. Iz kluba LIGA OMEGA je izšla pobuda za ustanovitev jamarskega kluba Novo mesto. In spet ni LIGA OMEGA neka sekcija ja-marskega kluba, preprosto zato, ker oče rodi sina in ne obratno. Clani prvih jamar-skih akcij smo bili res samo študentje, čla-itf OMEGE- toda klub LIGA OMEGA je eno, Jamarski klub Novo mesto pa samostojna dejavnost v okviru DZRJS, katerega člani so enaki med enakimi — obrtniki, uslužben-ci, študentje itd. Na kaj smo omejili jamar« sko d«Jo, nimaš pravice pisati, ker se iz te-ga, kar si oapisal, vldi, da igraš loterl.jo. Stavll sl na dv« ali tri. ln nlsi zadel. O ja-marskl dejavnosti je bilo na pristoinih me-stlh vse povedano, zato o tem dovoli, Nada« lje Izhaia iz kluba LIGA OMEGA nrlrefanje literarnih večerov, raziskovanie Krasa. orga-rdzaclja izletov, športno udejstvovanj« vseh vrst, v šalra « v pomoči pri raznih prire- ditvah (npr. INICIATIVA 63), nadalje so v klubu vaje orkestra itd. Za vse našteto so na razpolago konkretni podatki. In fantje, ki Mub oživljajo in širijo po-hujšanje? Razumljivo, da so otroci slabo, srednje -4n dobro situiranih staršev. Le red-ki so otraci staršev s »težkiin-M priimkom. Tudli štipendije so ali pa niso. Kaj pa hočeš? Da se bo le odpovedal krempljem? Pričakuješ, da boš s pisanjem o študentih, ki ne žive v Ljubljani, pokazal poti, ki niso zgrešene. Kogar bo časopis vodil (za nos), ne bo prav prišel. Kdor se zavestno noče ali pa ne more vzdigniti iz blata, temu zaman polni ves moderni aparat obveščanja oči in ušeca. Nekateri so rojeni za sužnje! Mlad ni naj bi dajali zgled! Nihče ne more iz svoje kože. Tudi mladina ne bo reševala svojih problemov, ko pride njen čas, zgledno. Za-kaj imaš glede tega skrbi? Tu ni kaj učiti, kaj se zgledovati! Siej ko prej ostanejo zgle-di le sredstvo za pitanje naivnežev in za hla-jenje ust. In ugled pri starejših meščanih? Kdor ga zasluži, ga iraa. To je kot verižna reakcija. Tisti meščani, ki so zasluženo postali tarče bolj ali manj um-estnega načina zasmeha, so o študentib razširili pravo famo; kadar se v pravljivi govori o dobrem in zlem, so zlo študentje. In fantastične zgodbc se pri-povedujejo po vogalih, kavarnah, srednjih šolah, bolnišnicah itd. Nobcna stvar ni toliko sveta. da je nc bl pogazili v blato. Komu j« še potem kaj za ugled pri golazni? Pri pravlh meščanih pa vendar še velja-tno, kcr ne gledajo iz vodnjaka na nebo. Oni niso gledaii samo Nočni izlet in napra-vili zaključni račun, ampak so tudi videli, kaj ztnorejo mladi, kadar so v okolju, kjer vlada tovarištvo, zaupanje in poštenje, kjer velja odkrita beseda in kjer ni umazanega obrekovanja. Za zaključek še tole: Ocitajo nam domišljavost. Kako pa naj imenujemo pojmovanje nekaterih meščanov, ki menijo, da se na primer mlademu, sposobnemu zdravniku n" spadobi, da sn na cesti pogo-varja s pometačem, prodajalko časopisov ali ctganom? Kdor vidi nekega študenta stabio po zabaviščih, ,i« tudi sam stalno tam. Naj molči. Kdor očita študentu, da zapravlja družbeno imovino (štipendijo), naj se sra-muje. ker se loti slabšega, ne upa pa si od-preti ust, kadar jo zapravlja močnejši od nj-ena — več in bolj nesmiselno. To so naj-večji bednikl, ker se ne zavedajo svoje bed-nosti. Kdor očita razgrajanje, pozablja, da je bil sama ravno tak ali pa kaže, da se ni v življenju ničesar naučil. Taki so hudi sod-niki Na njihovo srečo in ne&rečo drugih je tudi njim usoda prizanesla spoznanje njlhove mentalne revščine ... Imamo slabosti, a dr-žimo glavo pokonci, čeprav ,je vrat umazan. Toda ne bodo sodili farizeji. Tako smo izčrpali vse očitke, ki se doti-kajo nas študentov, s posebnim poudarkom na člane kluba LIGA OMEGA. Ponovno po-udarjam, da j« bil naslov »Zabavamo se^ torej smo« neuinesten že zato, ker ima vsak član izven kluba svoje problem-e, težave, Studij itd., ki ga prej ali slej zagrabijo in potem bo pr&dvsem važno, kakšen bo kot človek, in prepričan s«in, da igra klub pozi-tivoo vlogo. Osvcščenost pa žal ni odvisna od dejavnosti kluba, in tu se začne krltika, ne pa tam in tak«, kot si io zastavil ti, dragi kolega. S pristankom vseh članov kulba LIGE OMEGA JOŽE MIKEC PRIPOMBA UREDNIŠTVA: OBJAVLJA-MO PRIČUJOČE PISMO, KI NAJ DELO KLUBA LIGA OMEGA V NOVEM MESTU PRIKAŽE V PRAVI LUČI. S TEM, MI-SLIMO, JE DOSEŽEN TUDI OSNOVNI IN EDINI NAMEN PISMA MIHE POD-GORNIKA. PREPRICANI SMO, DA S SVOJIM PISMOM NI HOTEL NIKOGAR 2ALITI IN DA JE S TEM, DA JE SVOJE PISANJE OPRL NA »BABJE CENČE«, HOTEL LE-TE SAMO PREPRECITI. O NAČINTJ NJIHOVEGA ZAGOVORA IN O »FILOZOFIJI KLUBA«, KI JE IZ PISMA OČITNA, NA TEM MESTU NE BOMO RAZPRAVLJALI. SODEČ PO NEKATERIH NJIHOVIH LASTNIH TRDITVAH PA LAHKO REČEMO, DA V NJIHOVI DE-JAVNOSTI LE NI VSE TAKO ČISTO. SICER PA: S SVOJIM DELOM IN PRI-ZADEVANJI BODO MORALI SAMI PRED JAVNOSTJO DOKAZATI UPRAVICENOST SVOJEGA OBSTOJA Maribora LJUBLJANA: Higienski zavod v Ljubljani je ugotovil, da je v štu-dentskem naselju hrana zadovolji-va in da ustreza kalorično in kvan-titetno. Na podlagi obdelave stro-kovne komisije so tudi ugotovili, da samo 350 študentov iz Naselja zajtrkuje, kosi in večerja, 500 jih pride samo k obedu in večerji, več kot tisoč pa prihaja samo h kosilu. ZAGREB: V preteklem tednu se je v Zagrebu končalo posvetovanje študentov-pravnikov iz vseh prav-tiih fakultet v Jugoslaviji. Posveto-vanje je trajalo štiri dni. SARAJEVO: Predsednik ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djuro Pucar je te dni obiskal visoko politično šolo v Sarajevu. S študenti te šole, ki je začela de-lovati šele lansko leto, se je pred-sednik zadržal več časa in se po-ffovarjal z njimi o nekaterih pere-čih problemih. SARAJEVO: Sarajevska univerza bo za poleti organizirala tri briga-de študentov, ki bodo šle gradit zadnji del avtoceste. Največ štu-dentov se je doslej prijavilo na medicinski fakulteti. ZAGREB: Fakultetni svet pravne fakultete je sprejel v dokončno od-ločitev, da se vpiše v indeks nega-tivna ocena, če študent ne pride opravljat izpita in se vsaj 48 ur prej ne opraviči in prinese indeks na dekanat. S tem upajo, da bodo olajšali delo administracije, saj so se študentje množično odjavljali. Istočasno poročajo iz Zagreba, da je na pravni fakulteti uspelo neki študentki diplommirati v treh letih, in to že po reformiranem študiju. Znano je, da se je moralo dekle marsičeniu odpovedati, saj je izja-vUa, da ni poznala prostega časa. Rekord je pa le rekord! LJUBLJANA: Mnogi pokrajinski klubi so v teh dneh precej poživili svoje delo, saj povsod visijo vabi-la na razne sestanke in srečanja. Vršijo se sestanki s štipendisti in štipendorji, študentje skupaj s predstavniki občin in predstavniki Socialistične zveze pregledujejo statut in družbeni plan in prora-čun občin ter dajejo svoje pripom-be. Videti je, d* je tudi delo zno-traj sekcij in klubov zaživelo. Z Zveze pokrajinskih klubov poroča-jo o predavanjih, družabnih veče-rih in ekskurzijah, kar daje mož-nost, da bo klubsko delo med štu-denti letos zaživelo bolj kot doslej. BEOGRAD: V okviru proslave dneva žena je bilo v Beogradu or-ganizirano tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tega tekmovanja so se udeležile samo študentke, vendar poročajo, da je bila kljub precejšnji rcklami udeležba zelo pičla. Tekmovalo je samo 15 štu-dentk. Ideja pa je bila dobra... do Skopja Tribuna - glasllo Zvese itu<3entcr» — Iidaja unlverzltetnl odbor ZSJ — Oreia urednlSkJ odbor - Odgovorni urednlk Joie SuSmelj; giavnl tirednik Mltja Vavpetlč - Oredn. In uprava. TrlbURa Poljanstea SrtL telefon 86-123 - tekoa raCun 600-14-608-72 - L«tna naročnlna 400 dlnanev. posamsznl izvod 20 din -Rokoplsov In totografU ne ^rrafia« mo - "Tisk: CP Delo. UubJiana. Tom§1*«va I< tel. JS-5M.