LetO LXXV«9 St« 89 SpedixJonc to a b bona men t« p«Mi Poštnina ojačana v eotovim LinMfma^ torek M. aprila 1?43'XXI ic^eA^i $0 cent* uumujmivi'vo ln upkava: l^lUBLJAMA. PUOCLNUEVA ULICA i — BEKl^TUciNO AA«TuP8TVO mm o^tiiM ts ttmujevm* tt*ttje m CTNIOVjr pi BBl IHTA fTALIANA S- A~ »ffl.ANO ii-ii. 11-14. u.n m u-s — pn potone AriK)raam LJubljana *0V 10-351 OONCSSSIONARIA ESCLUSIVA per i a pubblicitA <9 provenienr^ i talilna ed tnvlOVE P17BBLJCITM fTAIJANA S. A«, MILANO. Fiu intensa attivlta combattiiva in Tunisia Prsata reazi one a t en ta ti v i nemici di infiltrazione —* 18 vellvoli avvorsari abbattuti SCORZOVA POSLANICA FAŠISTOM lovi tajnik Stranke ]e naslovil na fašiste plani teče besede o njihovem visokem poslanstvu in njihovih vzvišenih nalogah II Quartiere Generale delle Forze Armate comunira in data di 19 aprile il seguente be no nr 1059: In Tunisia piu intensa attivlta combat-tivii. icntativi di infiltrazione di elementi avanzati av\ersari urtavano nella pronta rraz one dei nostri reparti. Carcatori riell'Asse ybbattevano negli ^or., H aerei della eiornata 13 apparecrhi e formazioni della nostra aviaz;one attae-r-avano eon favorevole risultati coneentra-menti di mezzi corazzati. Paiermo. Ra^usa. Porto Torres (Sassa-ri) e La Spezia sono state obiettivo di azioni di bombardamento da parte di qua- drinmtori amerieani. I danni sono ingenii a Paiermo dove il numero delle vittime e stato finora accertato in 38 morti e 99 fe-riti. Vengono segnalati inoltre on raorto e 8 fvriti a Ragnsa, 4 morti e 6 feriti a Porto Torres. Non aneora precisate le per dite subite dalla popolazione alla Spezia. l7n velivolo nem'co risuHa distrutto dali«* irfgf?«rie deTla difesa di Paiermo. quattro altri dalla eaeeia italo-germanica. dei qual? uno nel eiefo di Catan-a. ono su Paiermo e due a Maršala. 5 nostri aerei non sono rientrati alla base. Rim. 19. apr. a. »Odredbeni list« PNF ob* [ j«- Izpolniti je treba dolžnost na vsak na-javlja z današnjim datumom poslan co tajnika | ttn, če tudi ni upanja na kakršno koli po-Stranke Eksc Carla Scorze fašistom Poslanica. Ojačena bojna delavnost v Tunisu Takojšnja reakcija na sovražne ptrskuse vdora — 18 nasprotniških letal sestreljen.h Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 19. aprila naslednje 1059. vojno poročilo: V Tunisu ojačena bojna delavnost. Po-htkusi sovražnih prednjih oddelkov, prodreti v naše črte, so zadeli na takojšnji odpor naših čet. Lovci Osi so v podnevnih letalskih spo-ped ih zbili IS letal, oddelki našega letalstva pa so z dobrim uspehom napadli zbirališča sovražnih oklopnih siL Paiermo. Ku-cu-a, Porto Torre*» (Sas^ari) in La Spezia. so bili cilj bombardiranja fe strani ameriških štirimotornikov. V Paler-mu je škoda ogromna ter Število doklej •ugotovljenih žrtev 38 mrtvih in 99 ranjenih. Razen tega javljajo iz Ragu.se enega mrtvega in 8 ranjenih, iz Porto Torresa pa 1 mrtve in 6 ranjenih. Izgube med prebivalstvom v Spezip še ni«*o ugotovljene Obrambno topništvo v Palermu je po- fce.ru5.. F,» eno sovražno letalo, štiri na aljnja Pa so zbili nemški lovci, od teh enega nad Catanijo, enega nad Palermom in dva nad Marsa!o. Pet naših letaj se ni vrnilo na **voj» oporišča. Princ Piemontski v Spezii La SpezJa, 19. apr. s Vis. p.inc Pije-montski je kasno popoldne obiskal prizadete kraje in se naio podal v civilno bolnico, kjer se je ljubeznjivo razgovsTjal z ranjenci ob zadnjih dveh napadih. Ko je šel vzvišeni princ po mestnih ulicah, mu je prebivalstvo priredilo goreče patriotične manifestacije in je izraža-Io ganljivo predanost Savoj^ki hiši. Neapeljski kard'nal obsoja barbarstvo sovražnega letalskega brtttbardiranja Neapelj. 19 apr s Kardinal Ascaiasr je naslovil na duhovščino in na prebivalstvo NJeap Ija plemenito p-istirsko p:smo v katerem izraža svoje ogorčenje spričo številnih opusto* štn; ob sovražnih naoadih ter svojo bolest ob izgubah prebivalstva ter nato našteva cerkve, ki so jih porušile bombe Pastirsko p:smc se takole zaključuje: "> Kol tko svetih cborijev. ko-1 ko krstnih kamnov in arh'vov je zdaj kup ruševin, nemih prič. da sc sovražne bombe na mesto voin:h objektov uničile pribežališča miru in božje zaščite!« k je naslovljena na zvezne tajnike pravi: »Duce mi je ukazal na služirr Revoluciji v funkciji tajnika Stranke. Dvigam vdano misel k padlim k družinam, p mestom ki jih je sovražni bes pohabil Pozdravljam vse tovar še z isto vero. Oborožene sile države, ki so sc boievale in se bciujejc z najvSjo hrabrostjo Stranka ustvarja novo deistvc ztcdnvine. dej s+vo aristokracije množic zato je vsak fašist kateri kol- kategor ji pripada borec, k: st je posvetil stvar z žarečim fanat zrnom n skraj no silo čustva misli in dela Omah1 ivci. mlač neži n raČLnarj- se morajo jdstranib Za fašrste postavljam naslednja nače a: 1. Duceiu in Revoluciji se služ po prisegi »do darovan a krv?« Kdor n* od leč en -r pr pravljen za najvišjo žrtev mrna p^'^ du* ht;vnega državljanstva v Stranki (*e mu uspe ostati v njej s hinavščino m prikmanjem je izdajalec 2 Vera v zmago ne zadošča sama Treba ?e zastaviti vse sile m vso voljo za dosego ! zmage Zmaga ne sme biti samo izpodbujajoče ; stremljenje temveč mora biti za vse edin živ Ijenjski smtter. ki vsiljuje samo eno možnost-al; zmagati ali umreti 3. Vsak fašist že sam predstavlja s samim dejstvom da ie prscacl. celotne Stranko Od ted zhaja zanj sveta aV.Tžnost, da jt- ob vsaki un hraber branilec n najvdanejši s'užabmk Revolucvie in Države 4 Aristokracija fašista, ki temelji na najpopolnejši ven izv ra iz n.m>da in jo mr-r-'.jo jači ti m očiščevat^ tile činiteij1.: metala. disc:p lina. prav čnost. človečarski čut Ker smo v voim. bodo to mcra'a. disc:plina pravičnost voine. 5 Vsak fa~ist se mora ču^ti pred vsake funkcijo a'i poslom. k^*trega opravljati je poklican, moža Stranke Najprvo fašist potem pa vse ostalo, k* j ti samo, kdor je res fašst. lahko izpolni svojo dolžnost na vsakem področju. 6. Vsik fašist m-ra imeti ne. majni pc-o-um do osebne odgovornosti. Ponavljanje obrazca, »k kor je o:lo ukazano«- ne predstavlja vedno neobhodni) podre en, st; CeSC4 lcaže bojazljivo skrivanje za višje hierarn.i- ■ varačilo, četudi se delujoč tvega cena lastne osebe. 7. Stranka je kot sinteza in zastcpsrtvo Režima naredila za vse kategorije, sloje Tn ustanove več, kakor je kdaj koli storila" kaka druga stranka v kateri koli dobi in državi. Zdaj ima pravico zahtevati od vseh Italijanov, predvsem pa od fašistov krajn* ielež zvestobe, discipline in dela, da bi mo. ?la bolje služiti narodu in pospešiti dosego zmage. S. Služiti narodu se mora razumeti v najširšem »»n.slu, kajti pod narodom ni razumeti samo delavcev in kmete v, temveč tuni pr*padn;ke tistih srednjih skrev. ki nudijo redke zglede discipline m trdnosti. 9. Denar je kot sad poštenega truda svet. Tisti ki ga trosi brez potrebe in čezmerne ga n: prid. bil s potem in ga je ukradel. 10. Povi šni optimisti bo včasih lahko ue-umm, toda pesimisti so vedno defetisti Ka-KOr zločinci. Proti tem bo Stranka izvajaia največjo s'rcgost. ki bo tem bol- neusmiljena. c:m bolj b: segala v višje sloje. 11. Podpiranje bojevnikov in njih družin se nc e:ite razumet* kot enostavno dejanj.? človeške vza emmst* ali kot prehoden znan hvaležnosti, temveč k.t stalna narodna obveza, da bo lahko c'ržava po vojni računala še na ogromne a'ir^ije tistih, ki so ji sin Ji!, pred s'voznikom. 12. i«sšist, zgled človečanstva, ravnovesja in rahfc čutnosti more stremeti samo po enem privilegiju: biti prvi in nepremagljiv v ver vanju, v po ušnosti in v borbi za Do-movir o. Goreča mamScstacfia aretinskega fašizma Arezzo. 19 apr. s Aretinski fa:izem ie proslavil 7, goreč:mi manifestne jami 22Iernico komunistične zasede v Renzmu V GILovem jj'edalii'ču je skvadrist Antcnio Cappelli govoril o Umbertu B:ondiju. bivšemu po vel in kut ki jc juraško padel na gr~ko albnnski fronti. Nato so se zastopstva skvadristr-v iz Arezza in celotne pokrajine ter iz pokrajin Firenze, Siena Groseetto n Peruja zbrale v Foianu k raportu borbenega fašija ob navzočnosti zveznega tajnika, državnega mmistra Dna Vi rona in tovarišev, zastcpajoiih naeioi.a'n' direktorij. Ob tej pni ki je nastala velicattn * manifestacija za Duceja. Mogočna fašistična kolona jc nato pr.spela v Renzmo in rta mestir zasede so bili poklicani mmenik s tradciov nalnim obredom. V Rigudinu je bil otvorjen nov dom fašija in blagoslovljen od aiifli i ja ^kofa. Tudi tu je b.l raport ob prisotnost mnt^-žice, kateri sta po poročilu tajnika ta-v a go* vorila zvezni tajnik in državni mm'ster Peroni. Znova sta potrdila prcpr.čanjc v neizbežriti zmago. Proslava rojstva Riira v Helsinkih Helsinki, 19 aprila, s. V domu fa^Lja v< i bila resnobno proslavljena ob navzočn- s i minitra Italijet vsega caebja poal inittva 11 italijanske zajednice, rojstvo Rimi in nar rodni praznik dela. Ob vzklikih Krai Cesarju ter Duceju se je poveličevalo neminljivo slavno italijansko delo vsota svetu in na vseh pedrocjih. Švedski list o pcrorncstl Italije do malh narodov Sioekholm, 19. aprila s. Rimski dopisnik. »Dagens Bladeta* podčrtava v svojem poročilu razne komentarje Italijani k< . ti« ska k sestanku med Mussol nJem in 11 tlor-jem in zlasti poudarja pozornost, s katert« je italijanska politika tudi nedavno posvetila stanju majhnih evropsk h držav. Tega vprašanja Italija ni'ioli ni izgubila vidika. Besede v poroč lu. ki je b lo objavljeno po obisku von Ribbentropa v Ri-mu, o sodelovanju med vsemi eviopatdn narodi v ozračju zaupanja veljajo za na1-bolj zan;m.ive in aktualne, ker ie tJ6e usode vseh narodov*, vštevži najmanjše nevtralne narode. Ob zaključku por lec hvali zanimanje, ki ca Italija peevajca temu izredno važnemu evron?kem vprašar nju in jasnost, s katero 'tal janska r>-formulira in je formulirala v meiah mež« nosti m»irovne cilje. Hitlerjev 54, rojstni dan Gdrlngovi poslanirl nemšk^ernu narodu in nemški vojski GSbbelscv g^vor na maniSestaciji v Berlinu Odliftl sovjetski krefevni na^a-fi pa drugih odsek h — Zmagovita p^moiska bi^lia cb nfeomnđd obali topniitri hitri ^oln in hudo poškodovale še tri naJa-ljnje. Ena In-it iva enota se je j>o-tepita- Berim, 19. aprila, s. Ob 54. rojstnem dne- vu Adolfa Hitler.a, je maršal Goring nasio-vil na nemški narod poslanico V imenu v^t--za nemškega nar. da je čestital Fuhrerju m želel, da bi še do'go živel in da bi lahko Ae dol era. leta razpolagal s svojimi penosri-mi silami. Nato pravi maršal Goring, da drži voditelj tretjega Rajha danes b~lj ko kdaj trdno v roki usodo nemškega naroria. To je jasno dokazal med dogodki v zadnjih mesecih, nadaljuje nemški maršal, ko je zastavil vse svo;e sile, da ustavi na čelu nemških čet sovražnika, ki je nevarno pritiskal na vzhodu m ga nato ukiopji z zmagovitim morala odpovedati Košček za koš'kom svojemu narodnemu premoženju, je dr Gob-bels navedel številne, a orezuspešne poizkuse Hitlerja, da bi se preprečila drama, ki je grozila narodom in da bi se ka»r najbolj mogoče skrajšala vojna. Vojni hujskači se niso ozirali na trpljenje, ki ga nujno prtnasi vojna. Prešinjalo jih je globoko sovraštvo do nacionalno socialističnega ljudskega gibanja, do nemškega naio.'a. do Nemčije in vio Hitlerjn samega. Nemški narod pa vidi v Hitlerju človeka, ki z cali njegova stremljenja in njegovo voljo do Iz Hltlcrjevesra glavnega stana, 19. apr. Vrhovno poveljstvo nemike vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Južno od Novorosljska je trajalo živahno bojno delovanje dalje. Letalstvo je izvedlo hude nspade na so- j vražne postojanbe in oporišči: za dovoz na obalnem področju črnega morja. j je meSana skupina lahkih italijanskih in V nekaterih odsekih ostale vzhodne fron- | nemških podmorskih edude zapustila svoja te »o bili zavrnjeni krajevni napadi Sov- Itaill^sr^io-n^mški uspeh na čriietn morju Berlin, 2U. aprila, s. V noči na 18. april protinapadom. V nada^njem pravi maršal zmage. V dveh mesecih strašne zime je Goring, da naj bo neutrudno de!o Hitlerja življenjski zgled, po katerem naj d^la ves nemški narod, posebno danes, k: gre za njegov obstoj in njegovo bodočnost. Ob zaključku poziva nemški maršal nemški narod naj manifestira z dejani jn z besedami svojo neomajno vere v Fiihrerja in svojo voljo služiti z vsemi energijami Stvari, za Katero je Hitler sam sebe vsega zastavil. To bo najhvaležnejše darilo, kj ga nomšk; narod lahko da svojemu poglavarju ob 64 rojstnem dnevu. Na vo'ake ob"roženih Sil ;e maršal v.a.- Fiihrer dokazal, da je odločen popraviti zgodovinsko zmoto, storjeno leta 1918., in zaslužiti nagrado za veliko zmago. Nemški narod, zbran okrog svojega poglavarja, izraža ob 54. rojstnem dnevu Fiihrerja vso vdanost an tisto zaupanje, ' Id je najmočnejše moraln« orožje v vojni. Verujemo, je zaključil di. Gobbeli?. v veliko zmago nemškega orožja, ker verujemo v Fuhererja. Narod, ki ima velikega "poglavarja, je določen za velike cilje. Govor dr. Gobbeisa se je zaključil s navdušeno manifestacijo narodnih socialistov. jetov. Na tunSkf fronti je dan v splošnem potekel mimo. Bojna letala nemškega letalstva so poiio\ no bombardirala pristaniško področje v Alžiru. V pomorski bitki v jutranjih urah 18 aprila so nemške zaščitne oborožene sile potopile pred nizozemsko obalo angleški oponira, da oi motila sovražni promet ob i kavka&ki obali. Med akcijo, ki je trajala j vaj noč, je p.išlo do borb s sovjetskimi po-{ morskimi salami, ki so bile zadete. Poiuše-nih je bilo več pomolov in naprav. Isto-i časno je bilo več pomolov tako hu lo po-: škodovanih, da se jih sovražnik v bodočnosti nen bo mcgel več posluževati. Itali-iansko-neirška skupina se je vrnila na opo-riiče brez izgub. Ere Velik delež nemškega Li zavezniškega letalstva slovil nas'ednjo poslrnica: »Četrtič preslav- » . . , ! jate danes v og^mni borbi as redov■ rojstn. . ^ Selijo Puhrci-ju o-J piTC ure ta tej S3 : je pndruzilo občinstvo, ki je napolnilo tra-, dicicnalno koncertno dvorano v nemškem *: g'.a\uein mestu. ^Manifestacija se je zak ju-| Čila z izvajanjem 9. Beethovnove simfonije. 1 - dan n?*^ga ljubljenega Fiihrerja in kondo tiera. Vaša neomajna vera in vsša ljubezen dc Adolfa Hitlerja sta vsebovani v va>i orise g: Ob tej uri izražamo pred vsem svotom obljubo, dg bomo junaško sledili našim slavnim zastavam ob vsaki uri in v vsaki borbi na kopnem, na moriu in v zraku. Iz- j ražamo neoma.no prepričan e v nepremagljivost našega or ž;a jn v neminljivo veli-fino Nemčije. Tovariši, pozdravimo prvega | vojaka Nemčije!c Berlin, ) aprila, s. Na večer pred Hitlerjevim rojstnim dnevom, je bila v berlin-5dci Filharmoniji velika man festacija katere so se udeležili odličniki narodno-sociaiistične strar.ke. države in oborožen h s»il. kakor tudi delegacija delavcev iz vojnih tovarn in izre.no številno občinstvo Med siavnostjo *n govoril mim«rer za propagando dr. Gdboels. ki je prikazal Hitlerjevo osebnost zlasti v zvezi z letošnjimi dogodki in poudaril, da ima ta vojna v nasprotju z vsemi prejšnjimi etnični in rasm značaj in se zaradi tega srdito bije na obeh straneh. Narodi, ki se borijo, je rekel dr Cebbels, nad vse lobro vedo, da to pot ne gre za tK>!j ali manj važne poprave meja, temveč da je v igri njih narodni obstoj. Ne da bi jim bilo treba najmanj odpovedati se moči in ugledu, so imeli sovražniki Nemčije Usoč možnosti za zadovoljitev pravičnih nemških narodnih zahtev, toda oni so hoteli vojno, kajti sicer bi. kakor je izjavil leta 1936. sedanji angleški nvnistrskl pred-aelnik, Nemčija postala preveč moćna. Po omenitvi, da je AngUia raje vrgla na tehtnico svoj lastni narodni obstoj in da se je, ntnnyratn da bi dosegla 9voje vojne cilje, Nem£kc-t^ff£!ia trgovinska pogedba Ankara, 19. apr la s. Te dni je b:la podpisana nova nemško-turška trgovinska pogodba, ki obsega izmen iavo \7 znesku 60 miljonov turških lir. Pogodba, ki bo trajala leto dni, ne kaže znatn'h sprememb ^iede na lansko pogodbo. Sovražnik BcSgarife št« 1 Sofija, 19. aprila, s. Notranji minister Gabrovski se je udeležjl pilsege gojencev šole za policijske agente, katere je nagovoril. Minister je poudaril, da se Ango?asi po koraj štirih letih vojne brez oklevanja zatekajo k ter^ritičnim dejanjem proti civilnemu prebivalstvu ter š ri;o zavratno propagando, da bi rov'zročili izgrede, notranje borbe in sal otažna dejanja v dr zavali svojih nasprotnikov. V izzivalnih in uporniških akcijah so se Anglosasi pri 1 ružili boljševikom Ta taietilca, ki se je že izjalovila v osta'ih d žavah. tudi v Bolgariji ne bo uspela kajti bolgarski naKKl ve, da je njegova zadeva neločljivo povezana z zadevo sil trojnega pakta. Minister Gabrovski je nato pozvati poH-ri-^ke agente na- za stavi-io vse svoje energije v b' rbi proti komunistom tn tujim agratom. Bolj*-1 vizem je sovražnik št. 1. Bo'garije, zato ga bodo bo'g-arski narod in vlr.dni organi pobijali x vsemi svojimi salami. Berlin. 19 aprila a. Med tem ko so nemške čece v stalnih hudih borbah južno od Novorosijsku. se je včeraj razplamtela bitka tudi v vzhodne.;; odseku kubanskega mostišča Sovražni je pr čel S temelji-t m napadom ^ ah dvema stotnijama, da je potem osredotoči] svoje napade in napore ob mru^u na obeh straneh ceste, uporabljajoč sile v cbTegu enega polka. Ob nastopu mraka pa niso Sovjet; dosegi, nobenega napredka Borbe so se razvile v zadnjih dneh na Podr u okrog važnega železniškega kri-/. šca Krimskaje in južno od tod vzdolž verige hr hov. pokritih z goAo vegetacijo. NavzLic hudim izgubrm in srditemu odporu nemšk h čet je sovražnik ponavljal svoje brezuspešne poizkuse za prodor, a je bi v 95 od stoth poi-kusov giadko odbit. Kjer mu je uspelo vdreti v nemške po--tojanke. je bil takoj pognan nazaj z ener-aiCpimi protinapad7. Taktika boljševikov, da zbereio v majhnem odseku znatne oklopne in pehotne s;le (često operira 20 ali 30 tankov v razsežnosti kemaj 300 metrov) nj mogla obvladat7 nemške obrambe, tudi r,0 zasl :gi preciznega streliania topništva in oose^a štev:ln'h bojnih letal in s trmo.klavcev. Z'ast včeraj je bila pod-oora teh oddelkov čeram na nodročju No-'••orc>sijska neorecenliive vrcJnosti. M^^ tem ko so nemški love', skupno z mmunv sk;mi in slovaškim-* cčlščevali nebo. so nemški bombnki :n strmoelavci s smrtonosno nčirkovtostjo naoadali b^tenje. postojanke lahkep -. orožis in sovjet-ke postojanke neposredr za hrbtom fronte Izredno hude so b'le izgube, katere so bojna lerala ^.Tu-89* in -He-111* zadala sovražniku Med drugim so b!la v polno nadeta in so zletela v zra^ velika skladi* ?čn strel i va. Kar niso zadeli bombnki n strrnoglav-ci so vzeli na muho in uničd: razdiraln -rrrnoclavci ki so cperrsli :zredno nizko zgubilo 20 letal, dc*im se samo dve nem* šk- letali ni>ta vrnili na oporišča. Preteklo noč ie skucina težkih bombnkov preletela nad mesto 'n pristanišče Gelendžik in odvrgla številne bombe velikega m naj- večjejTa kalibra na topniška skladišča in na nekatera uradna poslopja komunistične -t ranke. sklh letal, ki se po hudli letalskih dvobojih r!sta vrnili na svuja oporišča. Težl^5 ameriške bombnike, ki so S2 n*o-mcnili nad obalno področje se ve moža paune Nemč.je, so napadi: ncms'u love in nemška rušilna letala že, ko so sovražna letala letela nad morskim področjem med Ang"Iijo in Nerncdjo, ter jLh pi borbi. Nemški iovci in rušilna letala so neprekinjeno zasledovali sovražnika tn zapLetli v hude letalske dvoboje. Zinuu tega se je morala velika skupina araert-ških bombnikov razpišiti in je tra tega obramba z letalskim or žjem znan i oslabljena. Neprestani napadi n« m šk- , lovcev in rušilcev so si sledili v izuechj. višini. te hudo preizkušena sovražna skupin; je nato napadla obalno področje, pa jo prišla v ogenj štev i In h protiletalskih b terij. Z dobro merjenimi streh so protiletalske bateiije povzročile, da večji d^l bombnikov ni mogel doseči določenega i Ija, tako da je sovražnik izvcl J r -na Bremen samo z nekim delom mobiliziranih sil. cesto so b.la sovražna i prisiljena odvreči tovore bemb, da so M ^ažje umikala smrtonosni učinkovitosti hudega ognja protiletalskih baterij in da flo lažje pobegnila pred srdtim zasledov.--■ njem nemških letal. Po hud:h izgubah se ; je skušala sovražna skupina po naj .2 5: poti zopet izgubiti nad odprtim mor-j lem. sov|et$i ? izgube Be;-iiii. aoriLa, s. V vzhodnem odse-koBtenakega mostišča so bili včeraj odbiti ofenzivni sunki sovražnka. izvede. . id s silami ene.^a po!ka. Med borbami kra-I sevne važnosti, je bila na področju Vel Sa I s protinapadom po hudrh borbah odbita ! sovražna skupina 400 mož Med to borno je padlo nad 100 nasprotnikov. 100 pa je ; bilo ujetih. Nadaljnje hude iz;rube so Sovjeti utrpeli med uspelimi protinapadi nemških čet ; 'užno cd Ladoškega jezera Težko topni 1 ^tvo vojake je z dobrim usrehom streljajo I v vejne objekte m industi-jske cb"ekte v I Petrogradu. V zalivu Kandalaše so se izja_ ' levili ofenzivmi sunk; boViševikov. ki so imeli hude izanibe. Pri Zoiihiju so bile I un-čene sovjetske barake. i Nov h«id udarec za ameriško letalstvo Berlin. 19. aprila, s Kakor se doznava j vz pooblaščen-gra vira. je ameriško letal-! stvo utrpelo nov hud udarec. Teroristični napad, ki ga je izvedlo na motto Breme?«, ga je otal. kakor por~ča včerajšnje vojno J poročilo, po doslej prspelih vesteh kar 20 št rim o tom h bombnikov nadaljnjih 11 t angležkih in ameriških letal pa je bilo i ziuštcnih nad morjem m ob-V.rrn področ-' jem z??edenih držav na zapadu Nasproti Sovražno letalstvo ie v brezu*t>ešnem po- i tem 31 sovražnim oestreitentm letal m, e l ^'rikttfiu. zoperstaviti se nem^kun letalom) 3131 rieiri^ka atrani izguba komag dveh lov- Ogorčenje poljskega prebivalstva Varšava. 19 apr s. Poljski tisk sc še vedno na dolgo m široko bavi s poko'om cticiTjev f katvnskem gozdu pri Smolenaku Ogorčenje poljskega prebivalstva v mestih in na kmet-.h je silovito. S tem pokolom ie mroso dru/ n zavit h v žalost, kar šc povečuje obup poljske javnosti, ki se strahoma »pra^uje. kak.i usoda je zadela več ko po! milijona Poljakov, ki so bili odvedeni iz Galicije in iz viltnskega okoliša. Kakor se izve se identifikacija trupel brzo nadaljuje Razen novih spiskov TTtev ki jih prinašajo listi, tudi radijske postaje v general-gubemij; vsak \ečer čitajo imena žrtev Poljske ljudstvo se pn teh oddajah zbra ofc< zvočn kov in ni nikaka redkt^st. (h med poslu« šale; kdo kar naenkrat začuje ime ^voic^. so rodnika prijatelja ah znanca ki je posta! /r te boliševiške okrutnosti v katvr-Jcem gozdu. Iz enega samega skupnega groba -o doslej izkopali 1200 trupel. Mednarodni Rdeči križ preiskuje boljševički pokol pelj-kih oficirjev Bern, 20. aprila, s. Mednarodni odbor Rdečega križa pod predsedstvom Mqxa Huberta je sprejel od tako zvane polsk: vlado v Londonu in od nemškega rdečega križa prošnjo glede preiskave v zvezi z odkritjem trupel poljskih oficirjev pri SmoleiiEku Mednarodni odbor Rdec^Ki kr*ža je takoj začel proučevati to vpra-šenje. Izšel |e novi roman DK: „Prišla je deževje" 'Stran 2 »S L O V E V S K T V A R O H«. torek. ?©. aprla i943-XXT Stev <*0 Zborovanje Združenja šolnikov Dne 17. t. m. se je v dvorani Instituta ^a f '»Jto na tukajšnji kr. univerzi vršilo v tem letu prvo zborovanje zaupnikov odseka in načelnikov skupin Združenja šolnikov v Ljubljanski pokrajini. Sestanek je vodii prof. Rihard Zupančič, predsednik društva-ob pomoči strokevnjaka prof. Eugena Da-pre Theseiderja. oba e ljubljanske univerze. Kot zapisnikar je posloval generalni tajnik, šolski upravitelj Leopold Paljk. Se'a je imela namen podati dok nčni obračun vseh dosedanjih pobud društva ter podati vodjem skup n potrebna navodila za nadaljnje delo. Predsednik je razen tega poročal o ukrepih oblasti in c las nih ukrepih, ki naj bi zajamčili vedno bol.še in hitrejše delovanje tega organizma. Razen strokovnjaka, prideljenega predsednUtvu, ter njegovega namestnika dr. Decija Giaco-na, jc Eksc. V soki k.misar imenoval k vsakemu zaupniku odseka po enega strokovnjaka, in sicer: dr. Vita Papa uco Gah-lea Gentileja, Maria Manz ni j a in Uga Ca-vallottija. Predsednik je sporočil. d3 bedo oblasti do-brohotno obravnavale vprašanja, k bodo pred ložena predsedstvu društva v skladu z najbolj nujnimi in opravičenimi potrebami članov Nato je izjavil, da je njegova namera, ustvariti čim prej. kar zlasti želi tudi Eksc. Visoki komisar, častne sedeže za pcaamezne odseke vsaj za ene ki so štev Inejši. V teh častnih sedežih bodo člani imeli na razpolago knj ge m strokovne revije V delovni program spada tudi predvidena organizacija tečajev za tehnično pripravo nastavnikov in knpžnčar-iev Nato je povzel besedo strokovnjak piofesor Eugen Dupre Theseider. ki je sporočil zboro« valcem pozdrav Eksc Visokega komisarja in dal zagotovilo, da bo storil vse za učinkovito pomoč predsedniku pr njegovi nalogi Ob enem bo tudi podpiral člane * potreb:, nade-jajoč se. da se bo tud: z druge stram se na dalje kazal lojalni duh sodelovanja Naposled je gsneraln: tajnik poročal o do scdai opravljenem notranjem delu društva k' % vsej pokrajtni §teje 1661 članov Tudi načelnik; skupen so predlož li predsedstvu rtkatera vpra» ^ania. tičeča se posameznih odsekov Pravila Društva uslužbencev državnih industrijskih podjetij Ljubljanske pokrajine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino e'.e-de na svojo naredbo z dne 2. maia 1°42-XX št. 141, o ustanovitvi Društva uslužbencev dr> žavnih industrijskih podietii. prooćrvSi pravila tega društva tn po ugotovitvi da so sklenjena in predlagana skladno s predpis' iz člena 4. omenjene naredbe, odloča* Odcbrujcjo se priložena pravila Društva uslužbencev drž.ivn;h ndustrijsk h pedjetj Ljubljanske pokrajine Ta odločba je takoj -zvrsTia in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Pravila Člen 1 Društvo uslužbencev državnih industrijskih podjetij Lmbljanske pokrajine združuje vse nj;hove aktivne ali upokojene uslužbence, razdeljene po določerrh strokah. Člen 2 Društvu je naloga: a) varovati stanovske in strokovne koristi članov ter sodelovati pri reševanju vprašanj ričočih 6e njih delovnih pogojev prejemkov in družabnega življenja; b) delovati za gmotno in nravno nodp;ranje članov na način, kakor se izkaže umestno; c) pospeševati povzdigo njih kulturne in strokovne ravni. Za dosego teh namenov uporablja društvo po veljavnih zakonih mu dovoljena sredstva s tem, da posreduje po potreb' neposredno pr političn:h in upravnih oblastvih. Društvo zbira iz članarine in drugih morebitnih dohodkov petrebne sklade za dajanje podpor in drugih pomoči. Člen 3. Društvo se deli na naslednjih pet skupin: 1. razvrščeno in nerazvrščeno osebje Samostalne uprave državnih monopolov; 2. skladiščniki monopola; 3. delavsko razvrščeno in nerazvrščeno oseb* jc vseh državnih podjetij ki so kakor kol' samostojno urejena (izvzemši železnice, pošte, telegraf in telefon); 4. razvrščeno in nerazvrščeno delavsko osebje državnih uprav; 5. upokojenci teh skupin Vsaki skupini načelu je skupinski vodja, ki hna lahko namestnika. Skupinske vodje imenuje predsednik po predhodni odobritvi Visokega komisarja Člen 4. Vsak član mora plačati letno sli * mesečnih obrokih članarino kakor jo za vsako leto posebei določi skupščina Člen 5. Članstvo preneha tistim članom, ki: a) se premestijo na službovanje 'zven pokrajine; b) nehajo pripadati državnem industrijskim podjetjem: c) se izkažejo s svojim vedenjem ali iz dni-Cega vzroka za nevredne da bi pripadali društvu; d) vlož:jo pismeno prijavo z5 izstop in ga predsednik potrdi. Prestanck društva odredi v primerih pod c) predsednik po dobljenem mnenju sosveta. Člen 6. Član? imajo pravico: 1. do pomoči društva v smislu društvenega namena; 2. opozarjati po svojem skupinskem vodji na potrebe svoje stroke; 3. udeleževati se kultunvh. pomožnih in drugih podjemov. ki jih započne drul-tvo. Članj so dolžni: 1. plačevati članarino, 2. udeleževati se zborovanj in kar na i več delovanja društva. 3. ravnat! se po disciplini in z neoporečnim vedenjem vzdrževati sloves društvi Člen 7. Zoper člane sme izrcč: predsednik tele disciplinske ukrepe: 1. opomin. 2. pismeni ukor, 3. začasno odstran;tev iz društva. 4. izključitev \z društva Člen b\ Organi druStvg *r 1. predsednik, 2. podpredsednik, 3. sosvet. 4. skupščina, 5. nadzorstveni edber člen 9. Predsednika imenuje Visoki komisar. Predsednik zastopa društvo prinove!javno; sklicuje in vedi srvje sosveta in skupščine; je v stalnih stiUh s skupinskimi vodil in se sme udeleževat; sestankov posameznih skupin ter tem predseduje, kadar se j»h udeleži. V ta namen ga je treba o pravem času obvestiti o sklicu vsakega posameznega sestanka skupin. Predsedniku je v pomoč podpredsednik, ki ga imenuje sam po od:britvi Visokega komisarja. Podpredsednik nadomestuje predsednika če je ta odsoten. Člen 10. Sosvet sestoji \z petih skupinskih vodij in še šestega člana, ki posluje kot tajnik društva in ki ga imenuje predsednik. Sosvet sklicuje predsednik. Sosvetu je naloga, da obravnava in pretresa vsa vprašanja, Id se tičejo društva, da predlaga njegove proračune in potrjuje zakl-'učne račune ter predlaga skupščini višino letne članarine. Člen 11. Člani vseh kupin tvorijo skupščino društva, ki jo mora sklicati predsednik vsaj enkrat na leto da ču;!e njegovo poročilo, pretresa in odobri preračun, imenuje nadzorstven? o dbor m odobri letni znesek društvene članarine. Skupščina se sUlienje z razglasom, ki se nabije v društver»,v - štirih vsaj osem d::i pred sestankom. Zborovanje prvega sklica je sklepčno, če je navz:ča vsaj polovica vpisanih članov Po preteku pol ure po uri, ki je določena v razglasu velja da je zborovanje konstituirano v drugem sklicu in je sklepčno ob vsakem številu udeležencev. Sklepa se 2 absolutno večino glasov. V primeru enakega števila glasov odleči predsednikov glas. Za spremembo pravil in za razid društva je potrebna dvetretjinska večina glasov navzočih. člen 12. Nadzorstveni odbor ima nalogo nadzorovati finančno poslovanje in poročati predsedniku o opravljenih pregledih. Odbor mora predložiti vsako leto skupščini poročilo o splošnem dele vanju društva in o njegovem gospodarskem in finančnem stanju. ć?len 13. Skupinski vodje podpirajo zlasti predsednika pri vseh poslih, tičočih se njir skupine, kateri načeluje;o. ObveSčati jih je treba o potrebah in vprašanjih tičoč h se njih stroke, katero vsak izmed njih zaste-pa. O tem poročajo predsedniku, mu predlagajo morebitne predloge in so mu v pomoč pri proučavanju in odločevanju o "az-nih vprašanjih Odgovcmi so predsedniku za dobro delovanje skupin in disciplino m predlagajo zoper člane morebitne kazenske odredbe. Člen 14. Tajnik opravlja dopisovanje in posle redne uprave; piše zapisnike o sejah sosveta in o skupščinah; cdgcvoren je ne-posrednoo predsedniku, kateremu pomaga pri izvrševanju poslov splošnega značaja. Člen 15. Za upravne posle društva imenuje predsednik blagajnika in gospodarja, ki ostaneta na svojem mestu leto dni in pomagata tajniku pri finančnem pesi rvanju in upravljaju ter vzdrževanju imovine dru-šva. Kadar smatra predsednik to za umestn: pozove blagajnika in gospodarja k sejam sosveta. Člen 16. Spremembe teh pravil sklene lahko skupščina. Vsaka sprememba se CCtttS predložiti Visokemu komisarju v odobritev. člen 17. Društvo lahko razpusti samo Visoki komisar z odlokom. O tem kaj naj se zgodi z društveno imovino, sklepa skupščina, odobritev sklepa tn je pridržana Visokemu komisarju. — Vojna mornarica Je |rrH*rthi 200 knjig Spodnji Štajerski. Vrhovno poveljstvo vojne mornarice je poslalo ljudskim knjižnicam na Spod. Štajerskem 200 mladinskih knjig, ro katerih je največje pov-prašvanje. — Dve premieri v mariborskem gledališču. Mariborsko gledališče vprizori jutri premiera mladega dramatika Herberta ileinickerja »Vas pri Odesd«. Snov je vzeta iz sedanje vojne. Snoči je bila pa prva predstava veseloigre »Susi slepari«. — N:vf grobovi. V Mariboru so umrli vdova nedavno umrlega skladatelja in glasbenega ravnatelja Fiillevkrussa Apoloni j a, stara 87 let, hišna posetnica Frančiška1 Kie-menčič, stara 67 let, krojač Anton Kosar, star 84* let, vpokojenec Alojz Petek, stat 60 let. posestnikova hči Josipina Lorber iz Vu-kovskega dola, stara 21 let, in mali Kamilo Lupine iz Ptuja. Na Dunaju je pa umri mizarski pomečnik Jcsip Cmok iz Paker, star 27 let. Njegove zemske ostanke so prepeljali v Maribor. — Odlikovanje Drvar Josip Založnik iz Sv. Lovrenca na Pohorju je bil kot grenadir na vzhodnem b:jišču odlikovan z žc leznim križcem I. stopnje. To je že drug vojak od Sv. Lovrenca na Pohorju, odlikovan z redom železnega križca I. stopnje. — Novi samari Jani in samarijnuke nemškega Rdečega križa. Včeraj dopoldne so bili zaprseženi v Mariboru novi samarijani in samarijanke nemškega Rdečega križa — Težka prometna nesreča. Na strnu cesti na Gorci pri Sv. Petru je padel v nekj mariborski tekstilni tovarni zaposleni dcia-vec Ferdinand Sparanec, star 41 let, taKO nesrečno s kelesa, da si je zlomil nogo, poleg tega se je hudo pobil po rami. Prepevali so ga v mariborsko bolnico. MALO KORISTI Ona: — Kaj pa čitaš? On: — Vrag te vzemi, stara, ali ne moreš držati jezika za zobmi vsaj tako dolgo, da prečitam ta članek o 'epem vedenju' Prodoren uspeh ljubljanskega kvarteta Odlična interpretacija komorne skladbe domačega skladatelja Petri ča, O. Respighija, W. A. Mozarta in P. I. čajkovskega Z Goren^ksga — Novi grobovi. V Mednem je umrla Antonija Pečan, v Stanež.čah Rozalija Su-steršič, v Domžalah pa Franc Habjan, Janez Jesiher. Anton Banko. Štefanija Sušnik, Marija Varšek in Frančiška Terdina — Vojaška godba z daljnega severa v Kranju. V torek je prispela v Kranj godba polka gorskih lovcev št. 141 z visokega severa. Na kolodvoru je izrekel godben-kom dobrodošlico okrožni vdja Leo Kuss. V veliki kranjski tovarni je sledil koncert. Zvečer je pa priredila godba v strankinem domu velik koncert v korist Rdečega križa. štajerska — Življenje in umiranje. V Celju so se poročili Leopold Golob s Frančiško Ken-da, oba iz Nove vasi. Emil Rieger iz Rot-heima pri Seonu na Gor. Bavarskem z Ano Kom iz Celja, Hugo Schmidt z Antonijo Glogovšek in Franc Dolmšek z Marijo Kunster. vsi štirje iz Celja. Umrli so pa: Rudolf Jomnišek in Ana Hess, oba iz Celja, Ivana Zigler roj. Pokeršnik, iz Gmunda, Franc Hostnik z Kozjega, Marija Coh roj. Perkovič iz Pristave pri Šmarju. Mihael Zaloker iz Migoi" ce pri Sv. Pavlu pri Preboldu, Marij« Smerc iz Loke pri Trbovljah. Ana Hladnik iz §t. Janža pri Slivnici in Marija Zabuhar 2ič. V St. Juriju sta umrla Jože Vovk iz Kamna, star 77 let in Rozalija Vratne \z Sibeneka. V Rogaški Siatinj sta umrla Jože Miklavc iz Topole in Simon Zmeršek iz vineca. star 82 let. V Rušah je bilo v prvih treh mesecih tekočega leta rojenih 16 otrok, novih grobov je bilo 14, porok pa 8. Poročili so se strojni kurjač Jože Murko z Dunaja z Josipino Lešnik, tovarniški delavec Franc Herček z Ano Pepolusk, ključavničarski pomočnik Gottfried Urleb z Emilijo Križnik, ključavničar Alojz Tan-cer z Alojzijo Plevnik. oba iz Bistrice, Žagar Viktor Kotnik z Ivano Marša, stavbni ključavničar Tomaž Gleinzner z Marijo Brbre. sekač Feliks Izlakar s Štefanijo Ramšak in sekač Anton Kunej z Emo Potočnik. — Prispevki za zimsko pomoč. Prostovoljnih prispevkov za zimsko pomoč so nabrali letos na Spod Štajerskem 1,712.700 mark ali 153^ več kakor lant — Smrtna nesreča. V torek se je pripetila v fužini v Zgornji Polskavi smrtna nes*--ča. 321etni kovač Josflp Karlatec iz Ogljenišaka je hotel oditi v drugI oddelek po orodje. Prišel je v bližino velikega brusilnega kamna, na katerem »e brusijo sekire, noži in drugo orodje. Brus je bil v pogonu in naenkrat je brusilni kamen razneslo. Velik kos je odletel Karlatcu v cbraz in prsni koš Nesrečnež se je ves okrvavljen zgrudil in takoj izdihnil. — Berlinski pevski zt>Or na Sp. štajerskem Po Nemčiji potuje zbpr 75 mladeni-čev !n deklet ki prireja po vseh večjih mestih koncerte. To je Mozartov pevski zb?r Hitlerjeve mlad ne iz Berlin?. V petek 23 t. m. nastopi v Mariboru, včeraj je nast'pil v Konicah, v četrtek pa nastopi v Slovcnj-gradcu. Ljubljana, 20. aprila. Bili so časi, ko so se opažali precej hladni odnosi našega občinstva do komornih koncertov, do skladb komornega, intimnega značaja. Bilo jih je precej celo med glasbo ljubečimi Ljubljančani, ki jih ni mogla zadovoljiti nobena instrumentalna glasba, če ni napolnjevala ušes z wagne-riansko bučnimi, hrupnimi zvočnimi učinki. Toda če smemo soditi po odzivu občinstva, pri komornih prireditvah v zadnjem času se zdi. da se tud: v tem odnosu našega občinstva do komorne glasbe poraja važna sprememba v pojmovanju, mišljenju in čutenju ter da se tudi na tem področju uveljavlja že po Rimljanih preizkušena življenjska resnica »Tempora mutan-tur . ..« Zbranost, polno odstotna duševna Drisotnost. tesno povezan stik med izvajalci ter poslušalci še bolj rx>dkrepljajo ta vtisk. Naše koncertno občinstvo je vzljubilo tudi komorno glasbo, pričelo je ceniti njene lepote, njeno dragoceno vsebino. Snočnji komorni koncert sicer ni vzbudil med našim občinstvom tistega odziva, kakor bi bila kvalitetna stopnja komornega izvajanja zaslužila, in bi bila zasedba lahko še boljša, vendar je podoba, da ni ta pojav v zvezi z morebiti pojemajočim zanimanjem za komorno glasbo, temveč verjetneje z zaporednimi koncerti in produkcijami v predvelikonočnem času. V čas 00 praznikih preloženi kvartetni koncert bi prav gotovo privabil še več vnetih poslušal oev. Teiko pa bi si mogli predstavljati prodiranje smisla za biserne komorne skladbe, ako bi ne imeli v naši sredini markantnih, klenih mojstrov, močnih, izrazitih tolmačev čudežnih komornih vrednot, ki so v žarkem siju verne reproduktivne interpretacije pritegnili pozornost občinstva. In nekateri med njimi se lahko ponašajo že z mednarodnim potencialom. In v to komorne- glasbeno sredino se je krepko, veljavno zasidrala tudi umetnostno izoQlk.--T.ia komorna četvorica, iciružens v Ljubljanskem kvartetu, ki že uživa svoj upravičen sloves, ki je eden od osnovnih celic ljubljanskega komorno glasbenega prizadevanja in ki nas je po daljšem presledku sinoči spet razveselil s svojim umetniško dognanim izvajanjem smiselno, sestavno izbranih skladb, od katerih k^že vsaka zase s vojske poteze. Suvereno podajanje je vtisnilo koncertu pečat c-litnosti, tako da smemo uvrstiti snočnji komorni večer v ospredje letošnjih komornih koncertnih prired tev, saj smo lahko na njem občutili novo. krepko umetnostno rast naših preizkušenih kvartetovcev, njihovo voljo k čim bolj zlitemu, izenačenemu podajanju ter čut resnobe. ki je organ;čno povezan z zahtevami komorne glasbe. Bil je izreden užitek prisostvovati temu sveto* ajnemu razgovoru štirih instrumentov, v katerem je prevladovala nežna intimnost :n kjer ni nobenih individualnih poudarkov, amp?k samo strnjena, homogena izvajajoča celota. V tej uveljavljajo poedin-ci vse svoje odlike, razvijajo vse svoje znanje, s katerim prispevajo svoj delež k skupnemu uspehu. In snočnji uspeh prvega violinista Leona Pfeiferja, drugega violinista Alberta Dermelja, vio-lista Vinka Šušteršiča in čelista Čen-de Sedlbauerja ni samo plod tehnične spretnosti ter zunanje izoblikovanosti, ampak rezultira predvsem :z močnega umetniškega hotenja, zdrave glasbene ambicije ter zavesti vzvišenega poslanstva. Ob interpretaciji Petričeve, Res- Mučenik! sa ohranili svoj sloves Ljubljana, 20. nprib Marsikdo se vprašuje, kako more vsako leto vsaj po pretežni včjni di'žati znano pravilo ali ljudsko verovanje, da se na dan 40 mučenikov odloči vreme še za 40 dni. Redko se zgodi, da bi to p^-avilo ne držalo. Zlasti veliko važnost polagajo nanj ljudje na kmetih, pa tudi meščani ga že clcbro poznajo in upoštevajo. Vseh 40 dni tudi letos ni bilo vreme tako, kakor na dan 40 mučenikov. V splošnem pa lahko rečemo, da so se ti zanesljivi vremenski napovedovalci tudi letos dobro obnesli. 2e d:Igo nismo imeu v tem letnem času toliko senčnih dni kakor letos Od 10. marca do včeraj je bilo samo 8 oblačnih in nekoliko deževnih dni. drugače je bilo vreme ves čas lepo. V zadnjih dveh letih je bilo v tem času deževnih 15 do 20 dni. Tudi padavin je bilo letos izredno malo. Tudi leta 1940. je bilo v tem času samo 5 deževnih dni, pač pa mnogo več padavin kakor Utos. Letos jih je bilo namreč samo 38.7, v letu 1940 pa S7.3 mm. Za slovo so nam letos mu ceniki naklonili Se obilo toplega pomladnega solnca. Tako toplih dni v tem času že dolga leta nismo imeli. Značilnost letošnjega razco-bja 40 mučenikev so bile zelo hladne nod in jutra ter pogosto vetrovno vreme. Od 10. marca smo imeli 16 krat temperaturo pod ničlo pogosto se je pa gibalo okrog r.ičle. Sele zadnje dni se je ozračje segrelo, tako da nI bilo več nevarnosti slane Rnzmeroma hladno in suho vreme je zadrževalo naravo, da ni ozelenela. Tua^ faćno drevje je razcvetlo šele zadr.^ dni. pighijeve, Mozartove in Caj-kovskega skladbe smo lahko razbrali čisto zveneč, topel, osvajajoč komorni ton. čisto intonacijo, ritmično dognanost in vigranost, ki omogoča uspešno, p rodimo reproduktivno dojemanje posameznih skladb. Kvartetovci so ponovno utrdili svoj sloves in pomagali povečati zanimanje občinstva za komorno glasbo. Spretno so prilagodili svoje izvajalne sposobnosti bistvu, svojs-kosti ter vzorno izčrpali svoje interpretacij ske zmožnosti. Vestno izdelanost je očitovalo podajanje Petričeve »Fuge v a-molu«. Prav je, da so se kvartetovci pri sestavljanju sporeda odločili tudi za domačo skladbo, kar smo pri njihovem zadnjem nastopu pogrešali. Petričeva skladba je sicer kratka, na-nisana je v zmerni sodobni ustvarjajoči težnji, kaže solidno gradnjo ter iskreno skladateljsko invencijo. O. Respighija srečujemo zelo pogosto na italijanskih koncertnih sporedih; ni ga pomembnejšega simfoničnega koncerta v izrazitejših italijanskih glasbenih sr^-diščih, na katerem ne bi izvajali njegove slovite simfonične skladbe ^Fontane di Roma«. Sinoči smo poslušali njegov Dorslu kvartet (Quartetto dorico), ki vsebuje značilne poteze svojske zasnove in ki se razpleta kakor v kleni, dostojanstveni arhaičnosti. Potem nas je prevzela čudovita Mozartova muza, ki je stkala v kvartetu št. 6 v C-duru vekotrajno komorno umetnino. Slavni združitelj melodije in harmonije je navdihnil tudi to svojo skladbo s tisto pomirjujočo preprostostjo in nežno polnostjo, Id sta zanj, uteleševalca tragičnega in ro-kokojskega elementa nitrati, tako značilni. Ljubka fantazija, mladostna svežina, v bolesti prečiščena duhovnost so botrovale tudi tej kvaletetni umetnini, ki so jo LzvajoJci izbrusili v vsej neposrednosti mozartovske-ga sloga, mozartovskega doživetja, će se nam je ob prvem stavku dozdevajo, ko da nas izvajalci vodijo v višavja, kjer se pre-lestni toni odmikajo zakonom tvarnosti, nas je ob drugem stavku prijetno ogrevala topla spevnost in nas je kmalu nato razvedril živahni Minuetto z zaključnim Molto allegro. Za sklepni poslastek smo bili deležni še zahtevnega -Kvarteta v D-duru op. 11«, ki ga je napisal P. I. Čajkovski. V žlahtnem podajanju tega znamenitega komornega dela se je vzpel naš kvartet do najbolj sijajnega umetnostnega zamaha. Potem ko smo se ob prvem stavku (Moderato e somplice) nadivili tem s številnimi sin-kopami prepredenim zamislekom, nas je globoko prevzel neizrečeno blagoglasni »Andante cantabile«, ki nas je presadil na najvišjo stopnjo estetičnega ugodja. Rahli folklorni nastavki g širnih ruskih planjav so se stapljali v žametno nežnost, nad-tvamo zasenjanost. kjer srečujemo vile in slična pravljična bitja. Poskočni Schcrzo in prožni Allegro giusto, kjer se na kencu prehitevajo brzo ritmični zvoki, sta zaključila to veličastno in z rodnimi glasbenimi prvinami požlahtnjeno komorno umetnino P. I. čajkovskega. Občinstvo je bilo kvartetovcem zelo hvaležno za njihovo zdravo, zrelo komorno umetnost, šivahno jim je izražalo svoje priznanje in pohvalo, ob sklepu so se oddolžili izvajalci iskreni pozornosti občinstva z lepim dodatkom. Ne samo ploskanje, tudi šopki so bili dokaz toplega priznanja vrli umetniški četvorici, ki si je utrla pot k srcu glasbene Ljubljane. j <5e bi bilo vreme toplejše, bi bilo razeve'-; j že prej in slana bi bila cvetje pomerila. Tako pa se nam obeta tudi let:s dobra sadna letina. Iz Hrvatske — Madž art>ka odlikovanja. Ob dnug! obletnici NDH je odlikoval madžarski a: žavni upravitelj admiral Hcrthv z redom velžkega križca zunanjega ministra dr. Mladena Lorkoviča, pravosodnega ministra dr. Andrijo Artukoviča ter generala Slavka Stancerja ter Vladimira Laxa, s konturami križcem madžarskega rc:a z zvezdo so bili odlikovani generali Vitko Be-g'ić, Ivo Prpić, Ivo Perčcvic in Fedcr Dra. goljub, z istim redom brez zvezde pa poL kovnilia Ivan Dragišević in Dragotin Ba-lenovič. —Nemški državni uslužbenci so coni: svojo organizacijo. Na temelju zakonsKc novele o pravnem poležaju nemške narodnostne manjšine na Hrvatskem je biii rstanovljena Zveza nemških državnih u=-:u žbencev. ki bo v narodnostnem in politi t"-nem pogledu povsem samostojna. V p*-£ledu zaščite pravic svojih članov bo pa delovala v okviru Hrvatske zveze državnih nameščencev. — Nove nemške zadruge. Na Hrvat skem so bile zadnje tedne uatanuvijom-naslednje nove nemške zadruge: Nemška kreditna in gospodarska zadruga v Be: -šču. Nemški zadrugi za pol jede i* ^ stroj*" v Tomašancih in Kasincih. Nei.. ka kreditna in gospodarska zadruga v Podravskih Podgajcih. Nemška zadruga za kme tijske stroje v Markušici in Nemška mlekarska zadruga v Sotinu. »Prima linea« Tudi nova 24. številka glasila ljubljanske zveze borbenih Pašijev ima prav pestro in zanimivo vsebino. Uvodni članek »e bavi z nalogo Italije, ki jo člankar vidi v sedanjem trenutku predvsem v tem, da vzdržuje blokado Sredozemlja. Naslednji članek vsebuje prav zanimive zgodovinska podatke o najznamenitejših dogodkih letalske in pomorske vojne, d očim članek ca drugi strani obravnava smešne sklepe v Casjiblanci. Pcleg članka duhovne vrednote in organizacijskih zadev ter dopisov iz bojevniških vrst vsebuje nova števdka k; e tudd zelo bogato ilustrirana, še mno^n drugih zanimivih sestavkov. nietna tekma med Hrvatsko in Bolgarijo. Bolgarska nogometna zveza je predlagala hrvatski nogometni zvezi, naj bi hrvatska nogometna reprezentanca nastopila 6. maja v Sofiji, istočasno pa predstavništvo Zagreba v Plovdivu. Hrvatska neprometna zveza je predlog Bolgarov v načelu sprejela. — Rumunsko tabletenlSko prvetitvo. Marca so rumunski tabletenisti priredji sn-oje državno tableteniško prvenstvo. Itad ženkami je zmagali Magda Rurac, ki doma nima prave nasprotnice. Med moškimi pa je b:l najboljši komaj 17-letni Nelu TJr-šič, ki je v finalni tekmi premagal Ludua. Inseriraj v »Slov. Narodu44! TOREK. 20. APRILA 1 m 3-XXI. 12.30: PoroCHi v FlovenSčid. 12.40: Pičena glasba. 13 oo: Napoved čo.?a — Poročila v ita!iianš£:m 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v sb-vcnJčlnL 13.12: Koncert Rndijslcga orlvf. prtra ve*!* dirigent d. m. čijanec; Lahka glasba. 14.C0: Poroda v italijanščini. 21.10: Simfonična glasba. 14.25: Orkester vodi dfer|gfea$ Kramcr. 15.00: Poročila v tJcvonščini. 17.00: Napoved čisa — Poročila v italiiar.Sčin:. 1T.10: Pet minut go. Ki>cda X 17.15: Pesmi in napevi. 17.43: Pipana glasba. 19.30: Poročila v sloven-žčlni. 19.Ao: Politični komentar v slovenščini. 20 00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20 20" Orkestralno glasbo vodi dirijrnt Pctralia. 20 45: Strauss: Ka-\alir z rožo — V odmorih: predavanje v rlovcnščini, por:čila v italijanščini. SREDA, 21. APRILA 1913'XXL 7.30: Slovenska glasba. 8.00: Napoved 6:^a. — Poročila v italijanščini. 12.20; Plo-Sče. 12 30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pisana glasba, 13 00: Napove 1 časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Fil v slovenščini. 13.12: Italijanske pesmi — orkester in zbor vedi dirigent Petralia. 14.00: Poročila v ItaMjanittnt 14.10: I}omo]jubna glasba. 14 30 Vojaške pesmi. 15.00: Poročila v sTovenščini. 17.00: Napoved 6asa. _ po- o^Ha v italijanščini 17.15: Koncert piani-Bojana Adamiča. 17.35: Godba. 19.00: .orimo italijansko« — poučuje prof. dr. stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19 45: Napevi in romance. 20.00- Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.35: Rnfc-dio za druž no. 21.20: Italijansko glasbo vodi dirigent Ferrero. 22.15: Koncert srarrja »Ljubljana«. 22.45: Poročila v italijanščini. Štev. 89 lJ' ^tran 3 Ob Madami ButterHy ter Janku in Metki Heybalova, Egressy, Mlejnikcva, Karlovčeva in Poličeva Ljubljana. 20. aprila Berlinski opemi strokovnjak dr. Julius Kapp je napisal in izda! temeljit »Opcrnbuch« ;n kot dodatek !c knjigo »Die Oper der Geqenwart«. Bil je med prvimi nem?.kmi glasbenimi kapacitetami. Ali je še. ne vem Bil je '"zrcdno strog in brezobzirno odkr^tomiseln kritik; toda v uvodu k svoji druqi knjigi *e priznal, da »smatra svoje sicer ostro stvarno podajane sodbe vendarle za subjektivno izražan« mnenja, ki imajo namen izpodbujati bralca le k lasov sodbi in premišljanju« S tem ni povedal nič novega, saj vemo, da ic vsak krit k boli ali manj subjektiven ter ie *cdba odvisna od različnih pogojev ki so v vsaki dusi in v vsakih možganih drugačni in >ben kritik ne more govoriti »ex cathedra«. Dol?n<7?t njegova je edino, da odkrito pove svoje mnenje, opirajoč se na svoje znanje, 'z-čustva opazovanja A niti najširša strokovna kultura ne zabrani, da bi se kritiki često v svc;ih srdbnh kar nerazumljivo ne zmotili. Spomnimo se !e na včasih premogočnega *n z^grzcno scvr.i/neoa kritika oper Rik. \Vagner-ja dunajskemu rlsnslicks spomnimo «e na kritike, ki so odklanjali Bzetovo »Carmen«. že mnogo prt j nekatere Rossiniieve Be'limipve. Drn:7eftijcve opere ali Petra Corneliusa «Br.g» cjadskega brivca«, pa celo Verd:ia in njegove mrvstrnvine itd In vendar so bili vsi t: krit'ki veljavni splošno Driznani glasbeni strokovnjaki čas je njih sodbt temeljito popravil, pobi! ip pokrpal. zasmehovane, raztrgane in na nmpere razcefrane cnere p3 uživajo slavo in priljubljenost po vsem kulturnem svetu Prav dr. Jul. Kanp je vzlic svoji najvišji glas-beni strokovni kulturi glede Puccini ia podoben Hanslicku in prejšnjim ter kasnei^m kritkom. ki so se blamirali Očital je Pucciniju »najgTŠe veristične neokusnn<.t;*r, da ie »zlorabljal libre« ta« in »sc odpovedal muz kalni karakteristiki« Pisal je da Puccmi »strastnih čustven h izbruhov ne prikazuje iz notranjosti, temveč ilustrira Ie čisto zunanje grozotne odrske dogodke in iztiska na ta način občinstvu solze. Pucci-nijeva umetnost je notranje neresnična in ukrojena le na uspeh pri publiki Z lahkotnimi liubkimi sredstvi onerete skuša oponašati veliko tragedijo. Toda njegova umetniia nima nobene notranje zveze s položaji oseb ker ou-di le prikupno zb:rko majhnih sličic razpoloženj in dogodkov ter učinkuje najbeli nristno tam. kjer gre za vesele vsakdanjosti (Musettln valček, stražna parada v „Bohemi**), a je sladkobna in neresnična pri čustvenih izbruhih ter zlagano teatralna pri dramatskih v:skih. ki jih Puccini ne mcTe zgraditi Krvoločni neokusni „Tcsciu je sledila „Madame Butterflv". ki še spretno ponuja kot eksot-čna .« Tako pi^e resnično ^subekrivno« dr. Kapp prav o tistih treh operah, ki so neprenehoma na repertoarju po vsem svetu in *udi pri nas publiki in kritiki posebno ljube Kajpak je veliki uspeh odvisen v izdatni men rudi cd izvajalcev in uprizoritev, pevcev, orkestra in režiserja. Valerija H e v b a 1 o v a, ki je takoj ob prvem naatopu opozorila na izredne svoje pevske in igralske sposobnosti se ie v teku nekaj sezon razvila v močno operno umetnico, na katero smo upravičeno ponosni. In že nam jo zavida tujina! Dasi se je dvigala vztrajno in napreduje od predstave do predstave, stremi vidno k ^e strmejšim viskom Predvsem njena ic Zasluga da je Thais tako presenetljivo uspela in privlačevala, da je Sestra Anaclika — ki j; dr. Kapp očita »najslabšo verist:čno maniro« — po njenem petju in igri z docela novimi kretnjami in gibi resnične estetike tako silno osvajala poslušalce in jih pretresala s svojo pristno tragiko, ter je zdaj tudi od leta 1909 neprestano ponavljana ^.Madame Butterflv«; < KčinstvTj dobrodošla kakor najbolj senzačna noviteta. Za veliko, pevski in igralsko težko partijo JapunCice Co-čo-sane je Hevbalova kakor poklicana po njeni mladostni dekl škosti. predvsem pa po izvrstnem pevskem :n odličnem igralskem podajanju. Hevbalova se vsa izpre-meni v svojo partijo: živi. trpi. trguje, se raduje docela kot resnična osebnost ki jo predstavlja. In tako se pogreza v tragiko svoj h junakinj, da pozablja teater, doživlja resnico in zares plaka! To njeno najgloblje doživi janje seza seveda močno tudi po du-ah in srcih gledalcev in jim izživlja nepozabne vtise. Res je. da znajo Puccini, Ulica m Giacosa — kakor trdi dr. Kapp — »iztiskati iz žlez 8olzc» občmstvu. ali »zlagane teatraInosttV ob tej globoki tragediji zveste žene in srečne matere, ki izgublja moža, sinka in čast ne občutimo. Le pritrjujemo ji. da »je bolje častno umreti kakor nečastno živeti« Kov lahkomiselni Pinkerton je J. L i p u -šček. muzikalno prav zanesljiv, točen in zelo prijeten v petju, ustrezen v igri ter v vsem nastopu zelo zadovoljiv, Ogronin* dvospev v 1. dejanju, eden največjih in najutrudljivejših, je podajal s Hcvbalovo z vztrajno toplino lepo in iskreno. Ko se v partiji le še igralski docela sprosti in doda igri s konzulom Suzuko in zlasti s čo-čn-sano še več gorke prijaznosti, bo njegov Pinkerton prav dober. i. Golobuva je nova Suzuki, odlična kot pevka in docela prikupna v živahni igri. Zelo ustrezen je Sladoljev kot Goro m učinkovit Lupšcv borec, fanatik in končno zadovoljiv Delničarjev princ Jamadori. Nov, zlasti v igri in vsem živahnem nastopanju zelo uvelja%!jen je Sharples B. Popova, pevca, ki ga le redko slišimo A rud? Humperdinckova muzikalna pravljica Janko in Metka se je vrnila na repertoar z uspehom, ki je predvsem zasluga :^vajalccv pevcev, orkestra, dirigenta in režiserja. Med nemškimi, po VVagnerju ustvarjenimi operami je bih Humperdinckova prva. ki je prodrla. SkcTaj že štiridesetletni wagnerijanec Engelbert Humperdinck je uglasbil pravljično besedilo najprej le za svojo sestro in za male nečake, torej za rodbinsko uporabo šele pozneje je avtor svoje delo izgradil popcJnil in razširil A noben oder se m upal uprzoriri te nične zgodbe :n otroške naivnosti, šele Ri-kard Strauss jo je decembra 1893 na vveimar- skem odru kot popoldansko predstavo _ predvsem za mladino — spravil v javnost. Tedaj se je zgodilo na presenečenje kritikov in opernih vod:teIjev. da ie Humperdinckova opera žela močan uspeh. Janko in Metka sta se tako rekcč čez noč pojavila po nt>tetih odrih in dotlej neznani avtor je pofetal slaven tudi po širokem svetu izven Nemčije Tudi usoda te opere je dokaz, kako se lahko zmotijo glasbeni strokovnjaki in najbolj izkušeni gledališki voditelji. Danes priznava kritika, da je Humperdinckova iskrena in pristna glasba polna čustev, prisrčne dožvetnosti. ostrega označevanja, pomenske motivike in skrbno urejenih oblik, skratka da je HumperoVnck resen umetnik, čegar partitura je filigran najboljše kakovosti in radost za vsakega muzika, i Tudi pri nas je vselej žela uspeh, saj smo jo uprizarjali večkrat, vendar še nikoli tako srečno kakor sedaj, ko je našla dirigenta Štritofa in režiserja C. Debevca ter vrsto pevcev, ki so nam ustvarili vzorno uprizoritev. M 1 e j n i k o v a je ustvarjena za Metko; njena pojava, igra, pristna, nedelana otroškost in zlasti njeno petje z vso široko sočnostjo glasu delajo nartijo dekletca izredno dražestno in prikupno. Uspeh opere je tudi njena zasluga. In F. Golobova kot Janko je izvrstna pevski in igralski, živahna in gibčna, humorna in čustveno razgibana. V. Janko je posebno prikupen metlar. oče otrok, veder bedn'k. vztrajen optimist, ki ga moraš ljubiti in kakor vselej prav dober, jasen pevec. Polno ustrezata E. Bar-bičeva in E. Urbaničeva kot Trosi- in Rosi-možek pevski in kot sanjski pojavi. Nova je mati Jera Poličeva. Tu se kaže. da je za vsako vlogo važna osebnost in igra. s katero se uveljavlja. Poličeva je imenitna, zdrava mati. prikupna v vsem nasiopaniu. V ooeri ie najvažnejši koncept partije in doslednost izvajanja. Rusini ie baje deial da ie za opero prvič, drugič in tretjič naivažneiš: — glas. To-scanini pa. da ie no prvem, drugem, tretjem in še marsičem končno potreben — tudr e?os. Doba in zrtnč?ri ooer sta bi7o različna, a Toscanini ie oač nv^lil na mo-derno opero v znaca^fri dnsbefp ribamo Gotovo je. da ie tudi nam danes najvažnejše, da nam operni umetnik podaja svojo partijo v celotnosti muz:kalno vern^ in igralski prepričevalno Posamezne reči v partiji, naj s*' bodo viški ali n'žine. ki jih tudi skladatelji sami često prepuščajo svobodni rabi. zla^f v slnsbeni drami ne označujejo kvalitetnost; krearie. Ali se tudi motim v svoii sodbi? Povedal sem pa subiek+.ivno stališče . .. Nova ie b:la končno E Karlovce-v a v vlog' Hrustaj-babe 2e Poličeva jo ie oodniala efektno, da ie izzivala aplavz. Karlovčeva na io *e ''zvaiala s svojim bogato raz-ežnim altom zvonko, bravumo do eTob:n in v;S;n ter nam rvd^a igralska do skrninosti učinkov'to stvaritev. Veseli srno bili ponovnega nastopa te umetnice. Kot nameček smo đob'11 v soboto šp poštovanje f'mn'it""' t»era n^'anske^a I*rič-neea tenorista Tiboria E s r e s s v* j a v partiji Pinkertona. Pevec prijetnega g1-2- UBLDANSkl KINEMATOGRAFI KINO SLOGA Samo 4 dni! Samo 4 dni! življenje in neumorno delo sv. Očeta Pij a XII. nazorno podano'v edinstvenem filmu Pastor Angdicos Angelski pastir izdelan od C. C. C. ob priliki 25 letnice škofovanja sv. Očeta Predstave ob 14., 15.50, 17.40 tn 19.30 V nedeljo pa še ob 10.30 KINO UNION Telefon 22-21 Odličen film iz ž'vljenja kmečkega dekleta Povratek zapeljane V glavnih vlogah: Glno Cervf in Adriana Benettl Predstave: ob delavnikih ob 15.30. 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 15.30, 17.30 in 19.30 url KINO MATICA Telefon 22-41 Dnevno ob 15. uri najboljši film La Jane Ljudje iz varieteja Ples, humor, moderna glasba. V ostalih vlogah: Hans Moser, Atila Horbiger Dnevno ob 17. in 19.15 uri pretres-ljiva drama živi mrtvec V glavnih vlogah: Carlo Nlnchl, Dina Sassoll su, kulture in okusa ter primerne, elegantno zadržane :gre ie s svojim pevskim in igralskim nastopom kazal, da prihaja Iz najboljše šole in ima že odrsko rutino. 2el je uspeh in mu je bil poklonjen šopek. Španova je bila prav dobra, pevski fveža 5uzuk;. Vobče bila sobotna predstava kvalitetno ^'"'šja od letošnje oremiere »Madame Butterflv*: orkester pod vodstvom D. 2e-breta ie Tre-nše muzicira"', prvotna hruo-nesf 1. de^an:a fc ie urrrtk->:'.a nravilni di-^T"'':i 'n r-:'~ vs" solisti lahko lopo in brez naporov peli. Fr. G. ^ tr^s*) |0Q 5£ Mer —• Italijansko-madžarfka kulturna vprašanja. V ogrsko pre3tolnico je prispelo italijansko kulturno zastopstvo pod vodstvom senatorja Balbina Giuliana, Omenjena komisija bo prisostvovala letnemu sestanku mešane ital i j ansko-ogrske kulturne komisije, ki obra\Tiava kulturna vprašanja, tikajoča se obeh prjjateljsko povezanih držav. — Italijanska kultura v inozemstvu. V razsta\Tiih dvoranah doma umetn.'kov na Dunaju je bila te dni otvorjena umetnostna razstava odličnega Oorentinskega sTkarja Primoža Contija. Dunajsko obinrtvo se zo razstavo zelo zanima, saj so na njej zbrane ContijevG slikarske umetnine vseh razvojnih faz od začetnega futurizraa pa do sedanje umetnostne uravnovešenosti ter ustaljenosti. V Lisboni pn ie bil organiziran na pobudo odbora društva prijateljev Italije ter italijanske pisateljice O'ive Guerri velik koncert sodobne italijanske glasbe, ki je bil v dvorani družbe lep;h umetnosti. Na koncertu so izvajali skladbe Pizzettiia. Caselle. Znnde-naia. Eniia Por-rina. Karla Alberta Pizzimia ter Ivana Salviuccija. — Zmagovalci lucanskih kulturnih tekem. Iz Potenze ooročajo: Lucartske kulturne tekme, ki jih je organ;z»ral G. U. F.. so bile te dni slovesno zaključene Na-vzočni so bili tudi zmagovalci obeh tekmujočih skupin. V prvi so razpravljal5 o italijanski emigraciji nred in r>o Eaš zrnu ter italijansk: ekspanziji v sredozemskem prostoru, v drugi pa o industrializaciji na jugu. Za zmagovalca sta bila prog'ašena vse-učiTšcnik Gustav Mnervini. član neapeljskega G. U. F-a ter Jurij La Sarva, član salernskega G. U. F.-a. — Itali.iansko-nemško kulturno sodelovanje. Milanski kulturni zavod je pričel z rednimi italijansko-nemškimi kulturnimi postanki. Seriio sestankov je otvnr'1 nemški generalni konzul v Milanu von Halem, ki je predaval o italijansko-nemških kulturnih srečanjih. Uvodoma je prkazal von Halem razvoj obojestranskih kulturn'h vplivov. Izvajal je. da se italijansko kulturno poslanstvo lahko odlično dopolnjuje z nemškim. Predavanju je sledila zelo poučna izmenjava misli, ki so iih izražali nekateri navzočni. med katerimi je omeniti predvsem zavodovesa kcmi^.rja senatorja J os pa De Capitanija s podkom'sarjema senatorjem Treccanijem in prof. Pestaloz-zo. V Italijansko nemškem združenju v Milanu pa je predaval G L. Centmeri o nernški ljudski pesmi. Prikaral je njihov umetnostni ter folklorni pomen. — Na ruskem bojišču je padci kenzul G. Sardu. Na ruslcem bojišču je našel junaška smrt konzul Gracijan Sardu, poveljnik »>d-delka Ornih srajc ^Leonessa?. Bil je skva-drist, večkrat odlikovan, vojni proslcvolJ2c v štirih vojnah. Do poslednjega je držal koto 192. Izpobujal je svoje vojake za bo.ba proti številčno nadmoćnomu napalajočemu sovražniku. Njegova smrt je b: a junofaka. Njegova žrtev ni bila zaman. Njegovim Crnim srajcam se je posrečilo, ca so razbila sovražni obkoljevalni poizkus, — Florenca. Tudi letos je bil na floren-tinskem liceju tečaj visoke kulture, ki ga je otvoril Giovanni Papini in ki so mu prisostvovali akademiki, vseučiliški profesorji, književniki in kulturni delavci. Tema tečaja je bil »Florenca«. Pred številnim kulturnim občinstvom je predaval veleposlanik Horac Pedrazzi, ki je razpravljal o temi »Florentinski roman«. Pedraz-zi se je spomnil zgodovinskih oblik flo-rentinskega življenja ter je prikazal like Danteja. Savanarole ter Medicejcev, ki so vsi na tako različne načme ljubili Flo-renco. Pedrazztjeva izvajanja so žela živahno odobravanje uglednih poslušalcev. — Z 22. leti sedmič mati Te dni je rodila v porodnišnici v Valeggiu sul Mincio 22-letna Marta Olago svojega sedmega sina. Njen mož je mlad delavec, ki je sedaj pod orožjem. — Skupščina Italijanske akademije. V sredo 21. aprila se se-ttenejo v Rimu člani Italijanske Ki. aleademije k občnemu zboru v dvorani Julija Cezarja. Na skup*?iri b:Ita':je v luči og.ckr umetnikov«. Na razetav: so zbrali svoj;-umetnine. ki prikazjjcio lepoto "talija-n-5l;c zemlje, ruvjviuncjši ogrski slikarji. Piva najrada jc bila podeljena Aureliju Emedu. — Z gorečo rbloko se pOžvne v jezer«' in si resi žvljenje. Iz Canncbia pcročtj o nenavadnem dogodku, ki ga je doživel' 24 letna Katarina Gli.giiari. ki se je ne. davno poročila. Doma .ic iz Ronca pri Altu Verbanu. Bila je v kuhinji, kjer je zakurila og-enj. ko se je preveč približala plamenu. Vnela se jS jc cbleka. Stekla je na dvorišče in klicala na pomoč. Toda pc nesrečnem naključji ni bilo ravne tedaj nobenega domaćega v bližim. V usodnem trenutku, ko je za življenje in smrt, je imela Ghifruarijeva toliko prisebnosti duha, da je v obupu hitela proti bližnjemu jezeru Lago Magglore In se pognala vanj' ker ao ;"o opekline te grozno skelele Ta odločitev jt je rešila življenje V bližini je bilo namreč več Žensk. Ki ao ji prihitele na pomoč, ter jo potegnile na kopno, potem ko so se plamen! v je- zeru pogasili. Ghigliarijevt je bilo sicer rešeno življenje, vendar pa se je morala zaradi oteklin zateči v bližnjo bolnišnico. — Umrl je najstarejfi zvonar Bninze. Te dni je umrl v kra;u Lissone najstarejši zvonar Brianze. Gre za 901etncga Katsa Oitteria. kmetovalca etarega, preizkušenega kova, ki je imel žc do nedavna skrb za zvonenje v dzmači župni cerkvi To svojo dolžnost je opravka] skosl desetletja z vnemo in ljubeznijo, te.ko da ga je le težka bolezen prisil la, da se je odrekel tej dolžnosti, na kiaiero je bil Citten tudi zaradi tega zelo ponosen, ker je slovel k"t nestor vseh zvonarjev 17 okol ša Biianze. — Društvo »Dante« propagira ogrsko književnost. Društvo »Dante« v Rimu je organiziralo poseben večer, namenjen razpravljanju o sodobni ogrski književnosti. Ravnatelj Zaveda za ogrsko kulturo baron Villan: je predaval o ogr?kem romanu med dvema vojnama. Ob sklepu svojih poučnih izvajanj je proslavlja] predvsem ime ter umetnost p'sateliice Cecilije Tcrnav. — Nesreče. Splošna bolnišnica je sprejela naslednje ponesrenčence: Ana Kastel-čeva, 631etna kočarica iz šumberka si je pri padcu zlomila levo nogo. — Marija Pir_ čeva, lSletna hči posestnice iz Malene, si je pri delu v gozdu poškodovala na obrazu. — Anton Marincelj. 581etni kletar iz Kočevja, je delal v gozdu in ga je pri tem veja oplazila po glavi, tako da je d«>bil veliko rano. Jože Knstelic, eno leto star sinček delavca iz Št. Vila pri Stični je padel s krušne peči In si zlomil desno nogo. — Fianja šternova. 681etna perica iz Bzovika. sc je usekala v levico. — Bruno Kocbek. 141f»tni sin trgovskega potnika iz Ljubljane ;e moral iskati pomoči v bolnici, ker ga je neki pes ugriznil v levo nogo. — Pod voz je padla Franja Cunclerjeva, 41etna hčerka posestnika iz Jarš. Dobila je peškedbe pa vsem životu. IZ LJUBLJANA lj— Vreme se bo spremenilo? Včeraj j? bilo konec vlade 40 m učenike v in že kaže, da se bo vreme spremenilo. 2e včeraj popoldne so se na nebu pojavljali od juga oblački, ki so zvečer prekrili ves južni dei nebosklona. Tucli danes kaže bar:meter na poslabšanje vremena Zjutraj je s:cer sijalo solnce. vendar je bilo nebo rahlo zastrto z oblački. Minimalna temperatura je znašala davi 11.2 stop. C. Za polje vrtove je dež že nujno potreben, cvetfČemu sadnemu drevju bi pn. ne bil dobrrd šel. —Ij Cestno delo. Vzc'.vž Tržaške cesta so navozili precejšnjo mnežno gramora, s katerim bodo posuli in utrči!1 široko ee-ftišče. Gramoz je piipeljr.l vel k t.verni avtomobil s prhale v Poleg ce-t:š a. ki Jo tudi sedaj lepo utrjeno in gladko ter ima le ređke ketanje. ro b'li že pred kretkim posuti hodniki za p-šee ni obeh straneh. —lj Sponrmka. retrospektivna razstav:» pokojnega mojstra Ivana Vnvr>'t:ča v J?-koplčevcm pavUjcou jc redek kulturni d>-drs^rocick. ki ne sme o^ta'i neopazen. Na-rcor.a galerija je takoj p^ smrti nesmrtnega umetnika znesla zbirati njegovi cela, ki sedoj Izpolnjujejo ves razpoloz-1'iv p rt: rt c r na stenah p rc rt ran*, h re-z^tav-r:ih prestolov J"kckmet jvalei - že posodili krompir. iazno se len javo in oruge, za želodec koristne stvari. Zan'.mivo je opazovati meSčane pr| p ljskem ^elu. Z veliko vnemo s i se ga lotili moški in ženske, mlado in staro, skratka vsi. ne glede na sloj in poklic. Lansko leto so bili uekaterj Bo ne zku.ieni in so s* čestokrat z^stanj polili s težkim delom, ki ga niso bili vajeni, z^.to pa so se let s z dragocenimi izkustvi s tem večjo vnemo vrgli na delo. —lj S°dobna S^esVIev tramvajskih po-Majaiisč. Po vzgledu drugih velikih mest je bilo na so dob .m n^ein urejeno vprašanje tramvajskih p:.* t -. 'i.:«.\ Preti kratkim j* lilo prel.v.eno tramvajsko postajajflca Ša Marijinem trgu. ki sc je prvotno nahajalo na sicdnjem mostu, na ustje Prešernove idice. seveda samo za tramvaje, ki obratujejo v smeri glavns pofttl m.^istiat. Postajališč: z:i smer magistrat- -glavna po.-ta pa je še zmeraj ni mrrtu. Taka ureditev zahteva 5 'd.ni prccnet ker Isključuje nevarnost, ua bi tramvaj trCll Ob kako drugo vozilo, ki ti utegnilo nepričakovano pribr-zeti iz stranske uUce, santevj pa tudi smisvl za bJUTnonfcno ureditev \ ■ >vnesra in osebnega, premeta stalno se rasvijajoce-ga in rastočega mesta IcsJcrsno je bela Ljuo-ijana. Doslej BO bila preložena mnoga postajališča. Nrrravilno postavljena ^o le tramvajska postajsiiica na cglu Gradišča in Ceste 29. oktobra, pri uii na križišču Ceste Viktorja Emarnuda. m LaagW vi cesti in še ponekod- vendar Pa je temu vzrok v največ primerih dejstvo, da OSSte odnesno ulice Čakajo na tistih toCkab končne ure-i:-tve. Ij Rergantov KfflpSf p°t. ] i rM \ ItflsO« stenski cerkvi v Stični n k: ie n'l prav za nrav poved, da jc n.in a'.i pivi . \ \'da Tau = fer svoi tekst. KSttregfl jc 11 glasih 1 ^kladatell Tome. bomo videli projccinincgi na koncerti Glasbene Mstke in simfonicnets orkestra ns vettki četrtek, dne 22. t. m., db 7. IVCOCT ▼ veliki unionskl dvorani. Slike se bodo vrstile v zelo kmtkih pawali med poiejuciuku! p*»-stajami Kri/cvcs?a pota /a u\p /arjamo na točen začetek oŠ 7 uri. Vstopnice IS dobe v knjigarni Glasbene Matice in prav tam tudi podrobni spored s tekstom. —I j Četrta produkcija Cilash«mc afcaoc-mijc *>e ne vrš- 21. t. m. ob 18., ampak ■h 19. uri v veliki filh.nvmonični dvorani. ?r-ored: so na prodaj v Matčn: lmj't"si*^i fpo 3 in 1 liro). NERODNA ISKRF\OXT -— Ah. — pravi Ančka in se privije tc Ivanu, — zdaj se bova pa gotovo lahko kmalu poroc la. Mati jc 2e Cisto na najini strani. — Od kod pa vcS tr»? — vpraša. i«rln. — Slikala sem, kako je dejala danes očetu, naj te nikar ne presoja samo po zunanjosti. /1 DARMOL II mlglior lastativo Mjboljie odvajalno sredstvo MALI OGLASI TRAJNO ONDULACIJO s šestmesečno garancijo v modernih frizurah vam napravi — >Salon Merlak«. Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 76. ALI KKi-SC NE VEST t, la vam oglas v »Slo venskem Narodu< odvzame vse Vase skr-ni ? Ce iSčete službe -in stanovanje. Ce seli te karkoli kupiti, se >brnite na oglasni od-lelek »Slovenskegs Naroda«, ki Vam bo i cenenim oglasom la-polnil željo Percid ls> SAWECO scorre oosl facllraente come una pluma snlla carta. Nelle cartolerle e nel nesjosj sporta Ur,-sati VI mostreranno ben Tolentlerl I vari modelll KAWECO. Zalo KAVVECO pero lecs s loksno lahkoto pO papirju. V trgovinah s pisalnimi potrebsej nemi Vam bodo radi pokazali različna m a dele KAVVECO psrss Stran 4 »S LOVE NSK1 N AR O D«, torek. 20. aprila d 43-XXI štev. SO „Aleluja", repni olupki in rumf ordska juha ledi, repni* olupkov in lakote prejšnjega stoletja Ljubljana.. 20. aprUa Prvi desetletji prejšnjega stoletja smemo upravičeno imenovati hude čase Po dolgih napoleonskih vcjnah je prebivalstvo marsikje zelo obubožalo. Slate letine, dra-jrinja in zanemarjenapolja so Se pri pora og-I a. da je nastopila huda lakota, kakršne n* bilo najbrž že stoletja. Srjornin na lakoto 1. 1817 se je Se ohranil, ne le po zapiskih, temveč tudi v ustnem izroč lu. V začetku pre'šnjega stoletja je lahko nastopila tako huda lakota tudi zaradi tega, ker tedaj niso se pridelovali toliko krompirja. Odkar se je tudi pri nas razširil pridelovanje krompirja, ni b'k» več velike lakote. V začetku prejšnjega stoletja so pa bile tud: še mnogo sl~bše prometne razmere, ko niso poznali železnice. Zdaj si ne moremo več prav zamisliti, kake so ljudje stradali leta 1817 Tedaj so jedli marsikaj, česar najbrž dotlej niso še nikdar in cesar tudi pozneje niso več prištevali med hrano. Kako je nastala «aleluja»? Spomin na čase lakote so baje kuhani repni olupki, ki jih pri nas imenujejo »aleluja r in jih prodajaj; v velikem tednu tudj na živilskem trgu. Kako je nastala ta -'cd. pa ni zanesljivo dognano. Ivan Vrhovnik omenja v svoji zgodovini trnovske župnije to jed, ki jo Trn včani in Krakovci poznajo pod tremi imeni: aleluja. olupki in lakota. Pravi, da je mendi spomin na čase lakote v turških časih Potemtakem ljudje niso začeli jesti repnih olupkov šele v prej-.-n-"em stoletju. Pisec pravi, da so repni -lupki le navadna postna jed. spomin na Kristuovo trpljenje, kakor nekateri sodijo, ter d^ jih torej ljudje n so * iznašli« mcci Lakoto. Verjetne je. da so repne olupke za- l "••'li uživati v starih časih ob postnih dnen. L- 'cola 1.1813 V prvi pol vici prejšnjega stoletja ni nakopa La lakot j le v enem letu, pač pa je bila 1. 1817 naj! u ša. Huda lakota je pa vladala tuda i. 1813. Tistega leta je bila zelo slaba letina, tako da je že jeseni začelo primanjkovat5 živeža. Prebivalstvo je bilo navezano predvsem na živež, ki ga je samo pridelalo. Tedaj si še niso mogli pomagati z uvezom živil kakor dandanes, pač zaradi slabših prometnih razmer in ker niso imeli urejenega take dobro razdeljevanja živeža. Po slabih letin?h je nastop'la huda draginja, tako da marsikdo ni mogel kupiti živeža, čeprav je bil naprodaj. L. 1813 so ljua)e v kraj h. kjer so morali vedno kupovati živež, zelo stradali in zaradi prepičle hrane tudi obolevali Številni bolniki so pcmvli ker 30 preveč oslabeli( da bi se lahko okrepili, četudi bi imeli boljšo hrano. Same slabe letine Vrst'le so se skoraj same slabe letine. Tudi 1. ''814 je bila slaba letina, predvsem zaradi tega. ker je pritisnil mraz nenavadno pozno. Maja je zapadel sneg in pritisnil je ester mraz, da je zmrznilo listje na drevju. Tudi poleti je b"lo hladno ter neugodno vreme, da je bilo malo pridelka. Kmalu se je izkazalo, da bo primanjkovalo ž:veža ;n vlada je morala izdati potrebne ukrepe, da bi preprečila, kolikor je pač bilo megoče, posledice slabe letine. 2e novembra je bil prepovedan izvoz žita iz države. Izdan* so pa bil tudi ukrepi, da bi olajšali trgov no z .ieželnimi pridelki. V tistih časih so mnogi predpisi omejevali trgov;no z žiUm. Med drugim je bilo tud; prepovedano zidom kup-čevati z žitom. Vsa ta prizadevanja oblasti pa niso mogla preprečiti podražitve žita. Zanimivo je. da se je kljub podražitvi ž;ta na dvakratno dotedanjo ceno pocenila živina. Živeža je zelo prman'kovalo tudi kmetom, zato so ga morali dokupovati. če so hoteli kupiti žito, so morali predati živino a ž;vina je bila — najbrž zaradi večje ponudbe — zelo poceni- zato so jo morali piodati tem več. S tem si lahko razlagamo, zakaj je v t stih časih izredno nazadovala govedoreja. Posledice slabe letine so se pokazale zlasti spomladi 1. 1815 Kmetom je splošno primanjkovalo žita tudi za seme. zsto so jim ga morale zemljiške gosposko prsojati. Slaba letina L 1816 in lakota naslednje leto Ljudje so čedalje bolj obubožali in bi si ne moglj tako kmalu opemeči. četudi bi bile naslednje letine dobre Toda 1. 1816 je čilo zopet zelo neugecino vreme. Bilo je nena-vadno hladno in deževno, da ni meglo n'č rasti. Zelo mrzel je bi še april, a tudi maja se Se ni prav ogrelo. Neprestano deževje je kmete zelo oviralo pri delu. da aifio ? mogli opraviti spomladnih del Pa tudi po-leG jih je deževje zadrževalo da niso mogl' kositi in žeti. Vse je pa tudi zelo pečasi zorelo. Koruza v naših kraiih ni mogla dozo-veti. Sadna letina je bila tudi zelo slaba, kar ni bilo brez pomena, kajti v tistih časih je suho sadje za prehrano kmečkega prebivalstva pomen k) mnego več kakcr dandanes. V nase kraje je bilo treba uvažati žito tudi ob dobrih letinah. 2ito smo dobivali predvsem s Hrvatskega in iz Banata. Leta 1816 ni bila slaba letina le pr^ nas, temveč tudi v drugih evropsk h deželah, zato je bilo povsed več^e povpraševanje po žitu. Zato pa tudi niso mogli upoštevati želj našega prebivalstva Iz Banata sc izvažali žito tudi v mnoge druge -pokraj*ne. a uvoz k nam bi moral biti tedaj tem večji Spr čo tega se je žito zelo podražile. Prebivalstvo je začelo zelo stradati že 1. 1816. Mnogi niso mogli več kupovati moke. čeprav je še bila naprodaj, ker je bila predraga. Ugotovljeno je. da je bilo 1. 1816 prece- ž ta in m ke v ljubljanskih skladiščih, a tudi naslednje leto, ko je zavladala silna U kota. ni bilo še razprodano vse žito. Oblasti so si začele prizadevati, da bi se čim bolj povečal uvoz 2 i veža v državo. Izdanih ;e bilo več ukrepe v. Preb valstvo so zaposlovali pri popravilu cest. Odpravljena je bila tudi carina na uvoz žita sečivja. riža in krompirja. Iz tega tudj lahko sprevidimo. da so tedaj pri nas pridelovali še malo krompirja; sicer je treba upoštevati, da je tudi krompir 1. 1S16 s1 a bo obrodil. Pomoč stradajočim prebivalcem Lakota je bila posebno huda že spomlad 1. 1817. Pozimi so bile p-rabljene vse zaloge, spomladi pa zemlja dolgo ni začela dajati hrane, ker je bik zopet deževno m hladno Razen tega jt bila draginja čedrnj- hujšo. .Mernik pšenice je veljal v Ljubi'ani avgTJ^ta še 3 gta 50 kr.. pred žetvijo l. lSi 7 se je pa pšen;ca podražila že na 12 g-id. 20 kr.. a v nekaterih kraj h se mnogo Mt začet; so marali misliti, kako bi pomatfBk strada "očemu prebivalstvu, zlasti še. ker na ozemlju nekdnnjih francoskih ilirskih dežol ni b la več v veljavi ustanova ubožnega sklaoia Začeli so ustanavljati pedporna društva in deliti najrevnejšim živila. V nekaterih krajih so tudi kuhali v javnih kuli njah hrano ter jo razdeljeval1* strada-;o-čemu prebivalstvu. Tako so marsikje rešili mnogo ljudi z rumfordsko juho. ki je dobda ime pc fiziku in kemiku Benjaminu Rum-fordu. O receptu za to juhe so p sali ljubljanski dnevniki pred leti, ko so skuhali juho na po skušnjo v mestni kuhinji v cukrar-ni. Rumfordsko juho so kuhali 1. 1817 iz krompirja, sečivja (graha), ječmena in kruha, če so 'meli kaj slanine ali mesa — tudi kosti so bile ckbre — so jo izboljšali še s tem. Juho so primerno okisali in oso lili. če že m bilo slanine, mesa ali kost*, so juho vsa; malo zabelili. Rumfordska juha je bila znana že prej, a ljudje so jo b:lje spoznali šele 1. 1817. Kuhanje rumfordske juhe so oblasti na bivšem Kranjskem pr:poročale že jeseni l. 1800. ko je bila tudi huda draginja in so mnogi ljudje trpeli p>» mankanje. Oblasti so se sklicevale, da se je rumfordska juha dobro obnesla v ljubljanski kaznilnici. To je bila sorazmerno najcenejša jed v primeri s tečneetjo in izdatnostjo Baje je veljal kotel juhe, ki no z njo nasitili 24 ljudi za ves dan, le 48 krajcarjev in pol. Iz recepta je razvidno- da so za to korčino juhe p:rabili 20 funtov m 16 lotov vode — lot je bil l/s2 funta, funt je pa 56 dkg, 26.5 lotov vinskega kisa, 11 lotov soli, 5 funtov in 10 lotov krompirja, 1 funt 26 k tov graha. 1 funt in 14 lotov ječmena in 1 funt in 20 lotov kruha. Kruh so dodali že kuhani juhi pc pečen. Razumljivo je, da ni bilo mogoče ustanoviti k»i-henj kjerkoli ter da ljudje niso b U povsod deležni javne pomoči. Zato so si moral} oo-magat** pač predvsem sami. Jedli so marsikaj, česar še niso nikdar v življenju. Kuhali so tudi travo stikali za koreninicami, za drevesnim lubjem in repnimJ olunki, s-aleluja-s so bili oolo polastica, saj jih marsikje nif»o imeli, ker so p jedli vso repo že pozimi. Iz 2godov;nskih poročil je razvidno da je l. 1817 vladala v mnog h naših kralih beda, kakršne ni b lo dotlej in ne potlej. Mnogo ljudi je pomrlo d lakote, predvsem na'revnejši, ki sc bili primljeni beračiti. — Kot spomin na tiste hude čase se je ohranila v šmartnski podružnici v Šempetru pri Kranju iz 1. 1S17 sponvnska napisna deska s kovinskim korcem. ki so z njim delili ljudem rumfordsko juho. Na deski So zapisane tedanje izredno visoke cene živeža. Tuniako bojišče: Zastava nekega polka francoske tujsk«' legije, ki so jo ga plenih vojaki Osi Visoke' pzši v pragozdu Japonci pri industrijaliziralo zasedene dežele r:a Daljnem vzhodu Na sircvinah sircmsšna država gleda čisto drugače na svojo kolonijalno posest kakor one države, kjer je vsega v izobilju. Anglonizozemski koncerni z lahkoto žage spodarili na Borneu, Javi in Sumatri, olje in kavčuk so pridobivali v velikih količinah, na nekaterih man;ših otokih tudi cin. Vedno so pa prozvodnjo močno za v trati, da bi ne prišlo preveč blaga na svetovni crg. Japonci po zasedbi Nizozemske Indije nisc držali rok križem Ugotovili so da je na otokih mnego več sircvin. kakor je b'lo razvidno iz poročil angloholandskih interesentov. Na Borneu ni samo zlata n mineralnih olj, temveč tudi bogata ležišča železne in bakrene rude. Posebno važne so za Japrn-sko ležišča železne rude. Jrponci so začeli hitro postavljati sredi pragozda visoke peči. Najprej bodo zgrajena železno rudo in železo pridob vajrča pctjetjaT pezneje pa pridejo na vrsto železo predelujoče industrije. Borneo pe ni edino področje, kjer nastajajo v prazgozdu visoke peči. Industrijalizacija po Japoncih zasedenega r zemlja daleč od njihove domovine gre kljub vojni hitro svojo pot. To je tudi razumljivo, če pomislimo da Japonska zdaj še p.seono nujno potrebuje sirovine, ki jih zaradi vone še ne more uvažati iz drugih držav. Poraba je pa mnogo večja k3kor v m rnem času. Zato ustanavljajo industrijska podjetja v pokrajinah, za katere se prej v gospodarskem p:gledu nihče ni dosti zanimal. Na pobudo Amerike in s pomečjo ameriškega denarja si prizadeva zlasti Brazil ja izkoriščati velika naravna bogastva svojih pragozdov. Gre zlasti za baker, bauksit in kameno sel. Amerika se pa na "bolj zanima za izkoriščanje bogatih lež šč železne rude v Itabiri-znaih svetu že dobrih 100 let. Teh ležišč pa zaradi neugodnih premetnih zvez doslej ni-SO izkoriščali. Zdaj jih je začela Brazilija zkoriščati in del tu pridobljene-železne rude bo morala izvažati v Ameriko. Navzlic odvisnosti od Združenih držav industrijalizacija Brazilije hitro napreduje. Južncamer ške države si z vso vnemo prizadevajo kljubcvati dolarju in funtu. Nedavno je prišlo dc novega konflikta med Venezuelo in ondotnim angleškim petrolejskim koncernom. Venezuelska vlada si hoče s posebnim zakonom zag; toviti večji ielež pn -zkor^ščanju petrolejskih vrelcev. In Angliji ie bila prisiljena pogajati se. čeprav je Venezuela angloameriški partner. Vse ka- že. da vlada v Car^casu nima iz VVashing-tona nebenih navodil, da bi morala biti v pogajanj h popustljiva. Po vojni se bo pojavila Južna Amerika zaradi nagle industrijalizacije svojih držav in drugih možnosti kot eden glavnih doba-v teljev na svetivnem trgu. Svetovna trgovina ne bo mogki znova pričeti svrjega deia tam, kjer ga je vojna prekinila. Dočim grade agrarne države nove industrije, utrjujejo industrijske države svoje poljedelske baze. V tem pogleču je dosegla največji uspeh Nemčija z zasedbo in pri ključ tvijo velikih poljedelskih pokrajin na vzh_du. Na drugi nlian; je pa Rusija izgubila k: t agrarna dižava znaten del svojih gospodarskih virov. Vojna se je zavlekla in tako je postala pi oskrba preb valatva z živili povsod zelo težavna. Zdaj ne gre več za vprašane, aliie na razpolago dovolj rodovitne zemlje. Tekoča leto je povsem svetu v znamenju pomanjkanja delovnih moči za obdelovanje zemlje. Amerika sama. ki ima najbolj mehanizirano poljedelstvo, se je morala obrniti na Kub' in Mehiko, od koder je dobila vsaj tolkc delavcev, da bo zemlja za silo obdelana. Domači kmet;'e in njihovi sinovi so namreč zaposleni v vojni industriji. niča, likvidirana. Ladjo so prodali za 750 pezov kot staro železo neki tvrdki. Propadla je pa tudi ta tvrdka in tako je ladja ostala med drugimi ladjami v pristanišču. Lani v aprilu so pa prišli v Montevideo agenti ameriških r^robrodnih oblasti, ki jim je bilo naročeno poizvecleti, kje bi se dobile trgovske ladje, ki jih Ameriki vedno bolj primanjkuje. Amerški agent je so bili veseli, da so odkrili v pristanišču staro ladjo takorekoč brez lastnika. Dal: so jo popraviti, na njo so prišli novi motorji :n pomlajena *Maria Madre- je krenila v Anglijo. Sreče pa ni imela, kajti na morju je nastal vihar, ki mu pa stara ladja ni mogla kljubovati in se je potopila. F'Ian kot zdravilna sredstvo V letalski vojni bolnišnici v Berlinu so do* segli pod vodstvom nekega pedagogi pr; apatičnih bolnikih izredno dobre uspehe s poučnim filmom V splošni pedagogiki in zdravstveno pedagoškem delu se je slika že davno izkazala kot učinkovito sredstvo in zato so jo pritegnili kot pr pomočck k zdravljenju živčno bolnih, apatičnih ljudi, pa tudi pri tako imeno* vani afaziji. To je popolna ali delna izguba daru govora pn intaktnosti zunaniih govorilnih organov*. Zdai so prtegnili k !ečcnju takih ljudi celo film. V ta namen pa ne uporabljajo navr.dnih zabavnih, kulturnih m poučn h filmov, temveč take, ki so metodično tako pri- rejeni in p*:h.:':oiko tako premi-Meni da mt doseže prav nasprotje MtMMUl n površno, sti. Namen t.Ima je, posredovan nazornost in osredotočenje misli. V poedimrstih prinaša Življenjske vainc pojave in oblikuje resničnost v doživetje. Dot ka se podrrsOj. na katerih leie korenine žive goraoree. Bolnike navaja film k j.'pv7ricnju o rem. kar so videli Manjkajoče bc?-ženec očetovstvo zanika, je dokazala obravnava pred kazenskim sodiščem v Ko-blenzu. Toženec je očetovstvo zanikal in podprl to tudi i prisego. Sodišče ie poklicalo dednobiološkega izvedenca, ki je prišel po temeljiti preiskavi do zaključka, da ima otrok celo vrsto znamenj in lastn iti ki kažejo, da je njegov oče res toženec. Na podlagi točne preiskave je izvedene*- izjavil, da lahko z veliko verietnostjo trdi, da je toženec otrokov oče. Na podlagi te vz*-jave se je sodišče prepričalo, da je tore* nec krivo prisegel in zato ga je obsodilo še na poldrugo leto težke ječe. Tsseriraf v „Slov. Narodu44 Križanka št. 61 Konec „Marie Madre" Najdaljša pravda, od kar se j«h je kdaj vodilo zaradi ladje, je trajala polnih 40 let. Slo je za italijansko ladjo »Maria Madre«, zgrajeno leta 1902. Svojo prvo pot po morju je nastopila leta 1903., toda vrnila se ni več. Urugvajske pomorske oblasti so jo zaplenile v pristanišču Montevideo, češ da je bila zgrajena po naročilu Urugvaja in z njegovim denarjem. Lastnik italijanske pa-robrodne družbe se je rja temu odločno uprl, in zagrozil, da svoje ladje ne bo več poslal v Montevideo. Zahteval je, naj ladjo takoj izpuste iz Drstanišča Urugvaj pa tega ni hotel storiti in tako je prišlo do pravde, kd se je vlekla kot rečeno, polnih 40 let. Najprej sta bili izmenjani neti med italijansko in urugvajsko vlado. Ko se je pa oričela prva svetovna vojna sta imeli obe držav dovoli važnejših poslov in tako je zapadla v Montevideu zaplenjena ladja pozabi Ostala je tam dc leta 1920., ko je b"ra italijanska parobrodna družba, njena last- Besede pomenijo Vodoravno: 1. gostija, svatba. siavnost= na pojedina, 4. otok v Velikih Antilih, 7 r niski bog ijubezni. 10. šolska n pisain^ka potrebščina. 13. okrasna rastlina. 15. skromen prispevek, majhen novec. 17. trž'ška tovarna čevljev, 19. egipčanski sončn: bog. 20. na tem mestu, 21. poljska rastlina ki belo cvete. 23. reka v Savinjski dolini, 25. evropsko velegorje, 27. moško ime. 29 glavno mesto baltske države, 31 vazalovo lastno premoženje, 33. razjeda železo, 35. reka v Spanji, 37. zemlja, ki sega najdlje v morje. 39 gospodinjska in ml«1 narska potrebščina. 41. konca, ošiliem vrh. želo, 43 evropska prestolnica, 45. debele, okorne noge. 47 samo ta. 49. sladkovodna riba, 50. izumrlo tatarska pleme. 51. velika reka v Aziji, 52. medmet. Navpično: 2. mestece na francosko-španski meji, 3 grške črke. 4. vprašahv prislov, 5. vrednostni papirji, 6. začetek abece I de, 7. mestece v Pcadižju, 8. drag kamen, j 9 kvartašk: izraz. 10. glasbeni pojem, 11 bolj , zgodaj hitreje, 12 dva enaka samoglasnika. 14 hazardna, slučajna odločitev 16 samostanski predstojnik, 18. turški sodnik. 20. re* ka v Špan'ji, 22. reka v severnem Mexiku, 1 24. strupena je nevarna, 26. kamenje v tckoĆi vodi. 28. sorodniea. 30. gomila, zadnje človekovo bivali-čc. 32. Ifee* lr,, 34. reka v srednji Italiji, 3b. zioctn na-ilncga odvzema, 38. gibat! sc, premikati -c. 4o. vernik 42. športna kratica. 44. italijanski spoln k. 46. cirk;>. 4fc veznik. REŠITEV KRIŽANKE ST. 60 Vodoravno: 1. Lile, 5. Miroslavi, 13. go^ 16. enota. 18. nurt, 19. postaja, 21. gamoc, 23. zlet, 25. I^er. 26. Ir, 28. televizor, 31. elan, 33. noč. 35. Rama, 36. enozložen, 3©. Abesinija. 42. baza, 43. aga, 44. orač, 4.^ levo, 47. Alum, 49. on, 50. oviran, 52. niveliran, 55. lca, 56. anal, 58. jogi, 59. groba, 61. eta, 63. Ivaloioki. 66. Aron, 67. RigA, 68. Aron, 69. Nace. 70. erg. Navpično: 1. ledina, 2. m. 3. log, 4. etat, 6. in 7. razvajen, 8. orli, 9. steze, 10. ap, 11. voi, 12. Isselberg. 13. garaia ,14. oj, 15 laž, 17. Američani, 20. telo, 22. Alan, 24. torva, 27. robovati, It, emir. 30. Roza-lika, 32. nego, 34. čeri, 37. zali, 38. Nan-king. 40. Sara. 41. avijon, 46. ovoj, 48. Mara, 50. Oker. 51. Nava, 53. Egon, 54. nore, 57. lar, 60. bor, 62. Ag, 64. lo, 65. IC GEORGEM OHNET: ii 59 PRODAJALEC STRUPOV KOMAM — Rad bi vam nekaj povedal, pa želim, da bi slišali moje besede vsi navzoči.. . Hočem vam namreč povedati, da smo že na sledu učinkovitemu sredstvu proti alkoholizmu . . . Upam, da bo to zelo enostavno sredstvo, da bo pa vendar zadostovalo za temeljito iztrebljenje pijančevanja. Pijancu hočem vcepiti nepremagljiv odpor do njegove strasti. Ne upam si še trditi, da sem o usnehu že prepričan, kajti pri mojih poskusih se je zgodilo, da je učinkovalo moje sredstvo v nekaterih primerih take močno, da so nastale živčne motnje močno podobne začetku blaznosti. Prenapetost živcev je bila pri nekaterih pijpncih, ki smo jih lečili v naši bolnici, tako velika, da je bila po svojih znakih podobna razgrajanju pijancev. Toda po teh prvih Živčnih krizah je nastalo pomirjenie. možgani so izcrubili svojo zameglenost. živčni sistem se je sprostil in zdai so vsi moji bolniki mirni, pohlevni pametni in kar je glavno, vsi kažejo nepremagljiv odpor do alko hola. ki se mu n*«*o mo^li unir^ri Ponujal sem /m alkohol že v vseh prijetnih oblikah bodisi kot vino, pivo, konjak ali likerje. Oni pa niti vonja niso prenesli. Vprašanje je zdaj, daii bo ta njihov odpor do alkohola trajen. In to vprašanje je zdaj predmet mojega proučevanja. Pa tudi če bi uč;nek ne bil trajen, bi to ne pomenilo nič drugega nego da bi bilo treba lečenie v presledkih v^^Vrat ponoviti. Če bi pa bil učinek trajen, brez recidive — kakšna zmaga bi bila to, zmaga vede nad alkoholizmom! Ganjeni Vernier je stisnil mlademu zdravniku roko in mu odgovoril tiho z enako zaupljivim glasom: — 2al *e to res, da pii3nčoVqnie ne ho nikoli izlečeno drugače nego z nasilnimi sredstvi Vas uspeh bi bil torej ogromnega pomena za človeštvo. Naj stanejo vaši poskusi kolikor hočejo, samo na-laljujte jih ... Saj je moj dragi otrok ... Saj me razumete, doktore, kajne. Gotovo poznate moje oče "ovske skrbi. Ce b* Kristijan zopet z^^el na kriv^ pota — upam pa, da se to ne bo zgodilo — mi obljubite, da boste ne glede na nevarnost poskusili rešiti ga... Oh, to so strašne besede, vem, toda ored strašnim pogledom na njegovo duševno in telesno propadanje bi pač dal prednost tudi najhujšemu. Doktor Jean Augagne ni odgovoril in njegov mirni obraz je postal resen. — Zanesite se name, — je dejal končno, ko ga je Vernier vprašujoče pogledal. — Rešitev vašega sina bo nagrada, ki vam z njo poplačam vašo dobroto. Nib*e izmed tistih, ki ga ljubijo, ne sme zaradi njega plakati.. • Pogled mladega zdravnika se je ustavil na Gene-vievi, ki je stopala pred njim lahnih korakov in se poigravala s konico jolnčnika na robu gredice. In če bi Verniera ne bile tako zelo ganile zdravnikove besede, bi se bil pač moral vprašati, dali je ljubezen do človeštva edina pobuda, ki ji ta mladi znanstvenik tako rad sledi. Toda Vernier-Mareuil je bil kot zelo spreten in bistre viden trgovec samo srednji poznavalec ljudi in zato se je zadovoljil z obljubo, da mu bo nečak njegovega starega prijatelja pomagal In tako mu niti na misel ni prišlo raziskava ti,, kakšna je bila pobuda za to obljubo. Sicer se pa ni znal nikoli dolgo ukvarjati z nobeno zadevo, pa naj je bila še tako mučnr. ali bolestna. Vesel je bil, da je 'ahko po zdravnikovi obljubi napeljal pogovor drugam. — Moja sinaha mi je pojasnila, — je dejal mlademu zdravniku, — cla imate tu že malo mesta. Toda ta nedostatek se da igraje odstraniti. Našemu arhitektu sem že naročil naj pride k vam in se posvetuje t vami, kaj bi bilo treba v tej zadevi ukreniti Ali hočete, da prizidamo h glavnemu poslopju novo krilo ali pa morda mislite, da bi bilo bolje zgraditi čisto nov paviljon? — Ločen paviljon bi bil v vsakem pogledu prikladne jšL — No. dobro, zgodilo se bo po vaši želji. Pri meni imate dva izredno močna zagovornika. — je pripomnil Vernier smeje. — To je vaša velika nadarjenost in pa naša Oenevievn ... — Madame Vernier je zelo ljubezniva in lahko rečem, da je to izredno plemenita dama, — je dejal doktor Augagne nekam v zadregi. — Bedo in trpljenje opazuje iz največje bližine in prizadeva si pomagati povsod, kjer le more. Madame Vernierovi m vam, gospod, se moramo zahvaliti, da lahko zdaj pomagamo že znatnemu številu ubogih trpečih ljudi. In ponovno se vam za to iz vsega srca zahvaljujem. — Dobro, dobro, o tem ne bomo več govorili. Zdaj pa, ko smo se pomenili, pojdite z nami na kratek izprehod po gozdu, — je odgovoril Vernier. — Saj vendar ni nikjer rečeno, da morate vse življenje prečepeti samo med svojimi epruvetami in bacili. V vaših letih potrebuje človek tudi malo razvedrila. Upam, da se ne bojite vožnje z avtomobilom. — Oh, ne. nikakor ne, — je odgovoril mladi znanstvenik v zadregi, — toda najprej me čaka zdaj še ena ura mojih običajnih bolniških posetov. Morate mi torej oprostiti ... — Kakor vidim, nam hoče nas doktor zopet pobegniti, — je dejal Kristijan, ki je bil tisti hip pristopil k svoiemu očetu. — Toda tako je vedno, niti iaz. niti moja žena ga ne moreva odtrgati od njegovega dela niti za trenutek. Ali sem kriv tu jaz ali Genevieva? — Gotovo sami ne verjamete tega. kar govorite, — je odvrnil Jean Aueagne in povesil oči. — Bodite prepričani, da znam ceniti vašo liubeznivost, ki mi io izkazuiete. nisem na družabni človek, temveč samotar te zato me nač morate nrepustiti mo-iemu samotaiNtvu To pričakujem od vas v dokaz vašesra prija tel jstva. Urejuje Josip Zupančič * Zrn Narodno Oakarno Fran Jeraa * Zrn m sera t m del ueta: Ljubomu Volčič — Val t Ljubljani