Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek tn soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje ca celo leto 14 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3'50 K, metečno 1'20 K; za Nemčijo za pol leta 7‘90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 80 K. PaunMHC itnltka 18 «■ Reklamacije »o poitaia« prsti« Kafranklrana pira* «• a« *p?»-|«naj«. Rekopisl «• a« laNMtL laadapaa ptUt-vMtim (iiriaa 88 mm) u takrat 80 Tla., veikrat pa dagavara. 62. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 24. junija 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo «Bd«čega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t d.: Upravništvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgove ulice 6/II. Pagninijev izstop. Tržaški poslanec Pagnini je odložil svoj državnozborski mandat ter je izstopil iz socialno-demokratične stranke. Razloge za ta korak jo svojim volilcem naznanil v — «Piccolu». Po njegovem mnenju socialna demokracija v Trstu ne vodi •zdrave nacionalne* politike in ne vpošteva »italijanskega značaja* tržaškega mesta. S takimi nazori je naravno in logično, da je gospod Pagaini zapustil socialno - demokratično stranko; ni pa bilo naravno in logično, da je sploh kdaj vstopil vanjo. Socialna demokracija je bila mednarodna že tedaj, ko se ji je Pagnini pridružil in nikdar to ni mogla biti zanj tajnost, ker je bila mednarodnost ne le v programu socialne demokracije, temveč je stranka tudi ravnala po tem načelu, še preden je bil Pagaini v njenih vrstah. Pagnini je prišel v stranko iz meščanskih krogov, Zato, ker se je sedaj povrnil tja, še nimamo' povoda, da bi ga blatili in da bi tajili njegove dobre lastnosti. Pagnini je inteligenten, ima mnogo znanja in tudi mnogo delavne zmožnosti; sicer bi sploh ne bilo mogoče, da je prišel T stranki v razmerno kratkem času na prva mesta in celo do mandata. Toda iz meščanskih krogov je prinesel Pagnini s seboj usodepolno napako; mislil je, da je tudi v socialni demokraciji en del programa resen cilj, drugi del pa za parado. Sem je prišteval tudi mednarodnost stranke; bodisi da ni bil o internadoaalizmu dovolj prepričan, bodisi, da ga ni prav razumel. Mogoče je pa tudi, da je nekaj časa po sili premagoval nacionalistične občutke, da jih pa ni mogel popolnoma premagati. Vsekakor je njegov nacionalizem iz-bruhnil, ko je stranka za zadoje deželnozborske volitve sklenila, da kandidira v mestu tudi dva slovenska sodruga. Da so bili italijanski nacionalci zaradi tega sklepa razburjeni, je umevno; to je bil tudi glavni povod ne več strastne, temveč naravnost besne agitacije nacionalistov proti socialni demokraciji. Z oportunističnega stališča bi se dalo razlagati, če bi kdo zaradi razvnetja nacionalističnih strasti odsvetoval od teh kandidatur. Toda stranka je imela prav, da je svoja načela postavila pred oportunizem in s tem prisilila volilce, da pokažejo pravo barvo. Ne mnogo glasov, temveč glasove prepričanih pristašev dobiti, mora biti smoter socialne demokracije. Tistih deset socialistov, ki so sedaj v tržaškem deželnem zboru, ve, da zastopajo res socialne demokrate in da lahko vodijo brezobzirno socialno-demokratično politiko. Propad obeh slovenskih socialistov v meslu ne pomeni nič za načelo. Povzročilo ga je v prvi vrsti neko pomanjkanje discipline, zaradi katerega so se glasovi — in sicer prav glasovi slovenskih socialistov cepili. Ce bi bili nekateri sodrugi mislili na resnost položaja in ne na to, da izkažejo temu ali onemu sodrugu svoje posebne simpatije, bi bil tudi za slovenski kandidaturi rezultat ugoden. To je samo nauk za bodočnost, ne pa dokaz za škodljivost slovenskih socialističnih kandidatur. Druga je stvar, da so slovenski narodnjaki s svojo nacionalistično trmo sokrivi, da ne sedita dva Slovenca iz mesta v novem deželnem zboru; če bi se znali končno naučiti, da je tudi socialno-demo-kratični Slovenec — Slovenec, bi bili lahko omogočili, da bi bila prišla dva slovenska socialista v deželni zbor. Toda to le mimogrede; in to bodi le opazka, kajti navsezadnje imajo tudi narodnjaki sami določati svojo taktiko. Toda gospod Pagnini ni imel pomislekov z oportunističnega stališča. Njega je naenkrat zabolelo srce; kajti v srcu je imel nacionalizem. Pretrpel je, da priznava stranka ekzistenco Slovencev v mestu in da vživajo Slovenci enakopravnost v mejah stranke. Toda ko se je začela izvajati logična posledica dalje in se je priznala enakopravnost tudi za javno korporacijo, je bilo Pagninije- vemu srcu preveč; takrat je menda občutil, da je bil pravzaprav ves čas nacionalizem v njem, če tudi speč. In take se je moral posloviti. Bolje je, da se je to zgodilo sedaj, nego da bi morala stranka v svojih lastnih vrstah voditi boj s šovinizmom. Zbor srbskih socialistov. Daije. Za sodrugom Rennerjem je govoril češki delegat, sodrug Nemec, razkladajoč češke razmere in opisujoč boj proti militaristični in imperialistični politiki. Ker so morali nekateri zunanji gostje odpotovati, se je sodrug dr. S o uk up v njih imenu zahvalil za krasni sprejem. Ves zbor se je potem dal fotografirati in ogromna množica delavcev z rdečimi zastavami je priredila pred hotelom, v katerem so stanovali avstrijski, češki in slovenski delegatje, veliko ovacijo. Impozantna manifestacija je napravila v mestu velikanski vtisk. Popoldne je sodrug Lapčevič povabil sodruga Kristana kot zastopnika stranke, ki je srbski po narodnosti najbližja in kot znanega raziskovalca narodnega problema, da se oglasi k točki, ki je bila pravkar na dnevnem redu. Etbla Kriitan omenja, da sta sodruga Renner in N črnec izčrpala vprašanje aneksije ip z vso jasnostjo razložila stališče avstrijske socialne demokracije o tej zadevi. Nekoliko besed pa bi bilo treba še posvetiti narodnemu vprašanju. Najprej se mora konštatirati, da je to stvar, o kateri se silno mnogo govori; ampak glavaa napaka je, da vprašaje še ni definirano ; niti njegovo jedro, niti njegove meje niso določene in izmed neštetih ljudi, ki goyore o narodnem vprašanju, si nekateri ne mislijo sploh nič, ostali pa vsak kaj druzega. Ce se smatra ne le vsaka šola, ampak vsaka železnica, vsaka cesta in steza, vsako sodišče, vsaka davkarija L t d., i. t. d. za narodno vprašanje, se postavlja stvar na glavo; če se pa govori o «imponderabilijah>, se ne pove nič. Pred vsem je treba vpoštevati, PODLISTEK. Otrok. Konec* Prav po otroško se je veselila, da postane v kratkem milostiva gospa. Da, prav v kratkem. Cas ji je bil skoraj prekratek za vse njene sanje. Oh, kij je vse sanjala. Svoje novo stanovanje, svoje toalete, obiske, sprejeme, jour-fue, pa po leti pojde t kopelj... To so bile njene sladke misli o ženitvi in zakonu. Drugih ni imela. Ce so jo inane gospodične, ki so včasi prihajale v hišo njenih staršev, i>o strani pogledovale in si kaj šepetale, ni opazila tega, še manj pa, da bi bila kaj razumela. In če je mati po stari navadi zatrjevala, da je njena Minka nedolžen otrok, se je le potihoma namuznila, češ: Le počakaj 1 Kadar bodem omožena, poreci, da sem otrok... 1 Poroka se je izvršila. Zvečer je bilo vse polno gostov na svatbi. Pilo se je in jedlo in nazdravljalo, seveda vse v mejah dostojnosti. Samo pilo 8a je menda nekoliko več. Zlasti Sebotinski ga je dokaj pogumno srkal in oči so mu boljinboij kresile, pogledi so mu se boljinboij poželjivo vpirali v Minkino sveže, mlado, otroškega veselja n bliščeče lice. A v njeno radost se je mešala ■eka notranja tesnoba. Kratko pred poroko je mati |9toyiU t njo, same čudne reti, v samih ugan- kah, nekam resnomilo, a tako, da ni razumela Minka niti besedice. Malo je pila, a ker sploh ni bila vajena piti, ji je vino razgrelo kri in nekaj ji je šumelo po glavi. Čudna omotica se je je polotila. Obrisi vseh predmetov po dvorani, vse barve, vsi glasovi, vse se ji je zdelo izpremenjeno. Komaj je opazila, da so se gostje čestitajoč poslavljali. Tudi oče in mati sta odšla. Oče ji je krepko stisnil roko, mati je posilila konvencionalno solzo v oko ter jo blagoslovila. Naenkrat je bila v sobi sama s Sebotinskem. Oba sta stala sredi dvorane. Njen soprog jo je požiral s poželjivimi očmi. Ona ga je pogledala. Čuden se ji je dozdeval. Neprijetno čuden. V spominu ji je vstajalo nekaj nejasnega, nelepega, a brez volje je zrla v megleno sliko, ki je dobivala boljinboij določne konture. Strah ji je prilezel v dušo. Zdaj se ji je približal Sebotinski. Pogledala ga je nekam boječe. Prvič, odkar ga je poznala, ga je pogledala natančno. Nikdar se ji ni dozdeval lep, a šele sedaj je opazila, da se mu sveti nečist ogenj v očeh, ki so jih obdajali globoko vrezani temni kolobarji, od katerih so se vlekle grde gube po vsem licu. In v tem, ko ga je tako pogledavala, jo je objel in poljubil. Vsa se je stresla. Nekaj grosnega, neizrecno strašljivega, gnusnega je občutila, ko so se njegove osinele, vele ustnice dotaknile njenih ueoskrurge- j nih, svežih, cvetočih ust. In / kakor vsled nekega hipnega razodetja ji je švignila grozna, po inštinktu porojena misel skozi glavo. — Njegova, njegova, rgegova — lasti Z dušo in — s telesom 1 groza, groza! Njegova ... Vsa mlada kri ji je vskipela in njena duša se je mogočno uprla. Spomnila se je onega prizora iz mestnega loga in bilo jije, kakor bi bil Sabotinski tisti mož, ki ga je bila videla tam. Gnus, sam gnus se je dvigal v njeni duši, pograbil njeno telo, tresel njene ude, gonil njeno razgreto kri po žilah. Sebotinski si je vse drugače tolmačil njeno vedenje. Še enkrat jo je objel, še enkrat jo je hotel poljubiti. Njej je bilo, kakor bi se ji ovijale grde mrzle kače okrog vratu, kakor bi jo hotel njegov objem zadaviti. Nič druzega ni čutila, kakor gnus, strašen, nepremagljiv gnus. Samo instinktivno je delala. Preden jo je Sebotinski mogel drugič poljubiti, je zarjovela kakor ranjena zver in z vso močjo ga je pahnila od sebe, da je telebnil na tla. Tedaj je zbežala — ne vedoč kam — v temno noč... In stud jo je preganjal in bilo ji je, ka* kor bi se grde pošasti režale za njo: Otrok, otrok, otrok... Gnus jo je gonil daije — daije-------------- da *e zakoni razvoja, ki pomenijo izpremembo, bo ustavljajo nikjer, tudi pred narodaim vprašanjem ne. Pojem narodnosti je v dvajsetem stoletju drugačen kakor v petem ali četrtem pred Kristom. O tisti navidezno naravni povesti, da je bil naj* prej individuum, potem familija, potem rod, pa pleme, pa narod po enostavnem družinskem pomnoženju, ni treba dandanes več modrovati, ko je socialno raziskovanje posvetilo daleč v davnino. Toda v glavnih potezah se je nekoč narodnost vjemala z mo; danes se to ne more več trditii. Rase so se pomešale in se mešajo dalje; povdar-jati germansko, romansko ali slovansko kri, je dandanes že smešno. Razvoj kulture, zlasti pa razvoj tehnike in prometnih sredstev odstranjuje meje, briše razlike ter enači. Kako se more danes določati narodnost? Fiziologično ne več. Črnolasi Nemci in plavolasi Italijani niso nič nenavadnega; temperamenti so med vsakim narodom različni, če pa prevladuje v kakšnem kraju ta ali oni, se lahko dokaže, da vplivajo na to podnebje, zrak, hrana in taki elementi. Včasi se je s posebno vnemo povdarjala enotnost narodnega življenja, narodnih šeg in navad. Pa tudi to se umika boljinbolj nekemu kulturnemu kozmopolitizmu. V šegah, v nošnji i. L d. so razredne razlike večje, nego narodnostne. Objektivno razmotranje pokazuje, da nam ne označuje narodnosti nič druzega kakor jezik; pač je resnično, da vpliva jezik, ki ga človek redno rabi, kot sredstvo izražanja tudi na to, ker človek izraža. Redni in narodni interesi so torej jezikovni. A tudi tukaj se javljajo razredne razlike in če spoznamo bivstvo narodnega vprašanja v jeziku, se prepričamo, da ima stvar za delavstvo veliko večji pomen kakor za posedujoče razrede. Masam naroda je materinski jezik edino sredstvo izražanja in občevanja, posedujočim slojem, ki imajo mnogo več učne prilike, pa ne. Delavcu je dostopno le to, kar se piše in tiska v njegovem materinskem jeziku; član kapitalističnega razreda se s pomočjo tujih jezikov lahko ozre po tqjih literaturah. Ne buržoazni, temveč delavski interesi zahtevajo čim ve^ji razvoj narodnega jezika in bogato domačo literaturo. In za delavca je važno vprašanje: Ali so naše sedanje razmere take, da dosežemo lahko enako kulturo, da postanemo tako močni, zmožni za boj, kakor delavci drugih narodov? Če si to pojasnimo, spoznamo tudi, da je jugoslovansko vprašanje v svojem jedru proletarično, ne pa kapitalistično, buržoazno vprašanje. Ni čudo, da je tudi na tem polju velikanska razlika med gospodujočimi in delavskimi sloji. Buržoazija se prepira za imena. Srbi in Hrvatje govore en jezik, a boj za ime dobiva naravnost barbarične oblike. Tuintam se narečja tako prelivajo, da se ne more več določiti, ali je dialekt srbski ah bolgarski; buržoazija se pa tepe za ime. Toda ime je samo simbol moči. V buržoaznem taboru je jugoslovansko vprašanje vprašanja vladanja; tudi dinastije se zanimajo zanj le s tega stališča. Za delavce pa se glasi jugoslovansko vprašanje: Kako bi najbolje porabili svojo narodno moč za dosego čim vea na dnevnem redu, je naša žuroalistična dol* inost, da obvestimo svoje čitatelje v glavnih potezah, za kaj da gre. Povemo naj pa pred vsem, da j® za nas vsa zadeva zanimiva le bolj zaradi svoje pikantnosti, da pa ne premoremo tistega moralnega ogorčenja, ki ga je kazal dr. Lampe. Kolikor je namreč mogoče presoditi na podlagi doslej znanih dokumentov, gre za privatne špekulacije in kupčije, ob katerih so prizadeti faktorji po kapitalistični navadi hoteli čim več in na čim lažji način •zaslužiti*. Zanimivo je vsekakor, če se nekoliko razgrne ttstor, za katerim se vrše take kupčije, ampak kdojr pozna kapitalizem in njegove šege, se ne bo tadil, če spozna, da se hoče v kapitalistični družbi kapitalizirati vse kar gre v denar, ne le blago, delavska moč, razne pravice, ampak tudi socialni položaj, ime, vpliv i. t. d. «Glej da profiliraš,* je v tam svetu glavno načelo in dokler bo svet kapi-lističen, bo tako ostalo. Da se potem včasi prizadeti špekulanti spopadejo za lase in se razvijejo vsakovrstne afere, je resnično in naravno; ampak moralizirati ob posameznih slučajih, obenem pa braniti podlago takih špekulacij, zagovarjati kapitalistični družabni red, ki jih poraja, ni le smešno, temveč tudi hinavsko. — Pauilarjeya pogodba i Hribarjem, ki jo jo ta prečital na nedeljskem shodu, se glasi: Posl. *tev. 28975. Prepis. Naznanjena 15. marca 1909 in Pod B. R. št. 752 zabeležena pri c. kr. gl davkariji v Ljubljani. L. S. Skušek m. p., Grebenc, m. p. Notarski zapis. Pri meni, dr. Franu Voku, c. kr. notarju v Ljubljani, zglasila sta se danes meni osebno znana pogodnika: gospod Tom. Paušlar, Posestnik iz Kranja, in gospod Ivan Hribar, mestni župan v Ljubljani, ter sta dogovorila in sklenila nastopno družbeno pogodbo: Gospod Tomaž Paušlar ima pravico do uporabe vodnih moči na reki Savi pri Prašah v svrho ustanovitve industrijskih podjetij. Da se nameravana električna ali pa kaka druga veleindustrijska naprava čim preje ustanovi, ■klepa gospod Tomaž Paušlar z gospodom Ivanom Hribarjem v ta namen družbeno pogodbo. S to Pogodbo odstopa gospod Tomaž Paušlar svoje gori označene pravice do vodne moči na reki Savi pri Prašah, kakor tudi one, katere bi še v bodoče na isti reki med Kranjem in Medvodami pridobiti Utegnil, tej družbi v last. Vsled iste pogodbe se pa goapod Ivan Hribar zavezuje zastaviti svoj trud in vpliv v to, da se nameravana skupna naprava čim preje uživotvori. Družabnika določita, da se smatra trud in vpliv gospoda Ivana Hribarja, katerega bode on v dosego skupnega podjetja zastavil, enake vrednosti, kakor ena osminka gori označenih vodnih ®oči; vsled tega jamči gospod Tomaž Paušlar go-•podu Ivanu Hribarju za vse dohodke in koristi, katere bi po odbitku stroškov in izdatkov pri eventualni ustanovitvi nameravanega podjetja ali pri Prodaji vodne moči, na eno osminko vodne moči u* reki Savi pri Prašah, kakor tudi na eno osminko vodne moči, katero bi še v bodoče na isti reki Bled Kranjem in Medvodami pridobil — odpadle — vendar pa s pridržkom in utesnitvijo, da ima sam t*j. Tomaž Paušlar za dosedanji svoj trud in za dosedanje svoje izdatke dobiti ustanovni delež ^00.000 K, beri: enstotisoč kron, katerega mu g. Ivan Hribar tndi s svojo temeljem te pogodbe Uitanovljeno pravico omejiti ne more. Radi odmere odstotaine cenijo se tu ugotovljene pravica na * 8000, beri: osemtisoč kron, od kojih odpade na gospoda Ivana Hribarja K 1000, beri: tisoč **on. Pogodnika se odpovedujeta pravici razdirati ^ pogodbo zaradi prikrajšanja nad polovico prave vrednosti, ter določita, da plača vsak eno polovico "troikov te pogodbe in pristojbine. Ako bi družba °*Učene vodne moči z vsemi drugimi ob Savi Pridobljenimi pravicami prodala in takim potom n*kala, izplačati se ima gospodu Ivanu Hribarju po turačunjenju gospodu Tomažu Paušlarju zajamčena ustanovnega deleža 100.000 K, beri: ensto-t«oč kron, jedna četrtina družbi pripadle čiste kupone. O tem sem napravil notarski zapis, ga strankam Pfečitid, stranki sta ga povse odobrile in pred ®»enoj svojeročno podpisale. V Ljubljani, dne 8. Uiarca 1901 leta tisoč devetsto prvega. Iv. Hribar **P» Tomaž Paušlar mp. L. S. Dr. Franc Vok mp., ** kr. notar. . — 8 Hribarjevim railaganjem na nedeljskem ■hodu je menda Paušlar nezadovoljen. Ko so kle-JJkald spoznali stvar, so seveda hoteli zadeti Hri-čel, da si je zagotovil visoko provizijo za *Pkv, ki ga ima kot predsednik »Kreditne banke*, katere je imel pridobiti sredstva za financiranje Podjetja a Paušlarjevimi vodnimi silami. V nedeljo je Hribar obrnil ost proti Paušlarju, očitajoč j*u, da je tajil svoje klenkaistvo ter zamolčal, da • ni dobil vodne pravice v zadnji inštanci. V tem igrajo privatni pogovori in druge diskretne ?*** Precejšno vlogo, pa kaže, da se bodo taki meči 7® Uaprej vihteli. Govori se vsaj o pismih, ki jih hL' d°bil od Hribarja; ta pisma imajo po-IX Hribarjeve trditve in dokazati, da je bil Paušlar ?**odovan. Najbrže se bodo tudi objavila, da se ttoglo občinstvo delektirati ob pikanterijah pro- fitarske špekulacije. Afera bo torej postala precej podobna morski kači, ki ima v dobi kislih kumar najboljše čase. Vprašanje pa je, če bo mogoče, naučiti se iz zadeve kaj druzega kakor to, da sta se srečala dva kapitalistična kupčevalca, ki sta hotela skupaj loviti zlate ribice, pa sta se skregala in očitata zdaj drug drugemu nekolegialnost, nasprotno pa hoče vsak sebe postaviti v najlepšo luč. Hribar očita Paušlarju neiskrenost, ker mu ni povedal, da njegov proces za vodne sile še ni končan, Paušlar očita Hribarju neiskrenost, ker se je pogajal ž njim, sočasno pa snoval drug konsorcij in tako se bodo nadaljevala očitanja. To je njuna stvar; ampak če hočeta, da bi občinstvo naklonilo svoje simpatije enemu ali drugemu, je zahteva le nekoliko prevelika. Naj se grizeta, kolikor se hočeta, ampak na svoj račun. — Poučno n delavce je r Hribar-Paušlar-jevem prepiru to, kako se v kapitalističnem svetu zasluži denar. »Trud in vpliv, katerega bode gospod Ivan Hribar v dosego skupnega podjetja zastavil, se smatra enake vrednosti kakor ena osminka vodnih moči*, pravi pogodba. Recimo da postanejo vodne moči vredne milion kron, je trud in vpliv gospoda Ivana Hribarja vreden 125.000 kron. Ce se vzame v poštev, da iznaša trud nekaj potov, nekaj prigovarjanja, morda nekaj pisem, je jasno, da odpade največji honorar na »vpliv*. Ako bi družba prodala svoje pravice, se ima gospodu Hribarju po odračunjenju gospodu Tomažu Paušlarju pripadajočega ustanovnega deleža, ki znaša 100.000 kron, izplačati ena četrtina čiste kupnine. Postavimo, da se prodajo vodne pravice za milion, bi se imelo izplačati gospodu Hribarju 250.000 kron. Ne pravimo, da so take pogodbe nenavadne, pa tudi ob Hribar-Paušlarjevi nismo osupnjeni. Ampak delavci, ki vidijo, kako se z vplivom služijo tisočaki, bodo razumeli, zakaj so gospodje tako vneti zagovorniki kapitalističnega reda in tako ogorčeni nasprotniki socializma. In kadar bodo pripovedovali, da pri nas ni opravičen razredni boj, češ, da ni slovenskega kapitalizma, bodo delavci razumeli, zakaj so gospodje tako — patriotični. — Spored »Starčeve* slavnosti ob petindvajsetletnici društva je sledeči: Sobota, dne 26. junija: Sprejemanje gostov. Ob 8. zvečer sestanek na vrtu (Narodnega doma*. — Nedelja, dne 27. junija dopoldne; Sprejemanje gostov. Ob 10. zbirališče vseh društev in gostov v »Narodnem domu*. Ob Vi prva pevska vaja za skupne zbore v veliki dvorani 'Narodnega doma*. Ob Vi 12. slavnosten sprevod po mestu. — Popoldne: Ob 2. slavnosten banket v veliki dvorani hotela »Tivoli* (Švicarija). Ob 4. velika ljudska veselica v «Zvezdi» in na Kongresnem trgu. — Ponedeljek, dne 28. junija dopoldne: Ob 8. skupen zajtrk na vrtu hotela »Tivoli*. Ob 11. slavnostno zborovanje v veliki dvorani «Nar. doma*. — Popoldne: Ob V* 1. druga pevska vaja za skupne zbore v veliki dvorani hotela »Union*. Ob V« 2- obedi skupni in v posameznih restavracijah. Ob 3. ogled mest«, muzeja itd. in ogled okolice z ljubljanskega Gradu. Ob 8. zvečer slavnosten koncert v veliki dvorani hotela »Union*. Po koncertu: Komerz na vrtu tega hotela. — Torek (praznik), dne 29. junija: junija: Ob 6 02 zjutraj izlet v Postojno (vstopnina v jamo 1 krono), ob 3.04 popoldne iz Postojne v Trst (prihod ob 5 35). Dne 30 junija ogled Trsta, znamenitosti in po morju v Miramar. — Dne 1. julija ob 7’48 zjutraj iz Trsta na Bled (prihod ob 11‘15 dopoldne). Vožnja po jezeru, izlet v sotesko in k slapu v Vintgar. Zvečer poslovitev in razhod izletnikov. Zadnje vesti. Državni ibor. Dunaj, 23. junija. Snočnja seja je trajala čez polnoč. Dela se torej na vse kriplje, da bi se proračun »pravočasno* rešil. Ko je bil čas, da bi bila zbornica lahko mirno delala, jo je vlada poslala domov, sedaj se pa priganja, seje se raztezajo, debate pa krajšajo, tako da se izgubi ves pregled. — Na včerajšnji seji, ki se je začela ob 10. dopoldne, se je nadaljevala razprava o proračunu ministrstev za trgovino, poljedelstvo, jama dela, železnice in deželno brambo. Od ministrov sta govorila železniški in brambovski, od socialnih demokratov so prišli do besede K lička, Remeš, Svoboda, Tomschik, Smitka in Cingr. Klička govori o razmerah v rudniku v Pfi-bramu. Za delavce je tam predpis: Nihče naj ne gre na delo, preden je jedel; priporoča se zlasti mleko, močnate jedi, kruh, maslo in jajca. To je na papirju prav lepo, kako naj se to stori s poprečno plača 2 K 29 vin. na dan, je pa drugo vprašanje. Se bolj kričeče so provizije; vdova dobiva dve desetini moževe temeljne plače, še je mož ponesrečil, pa Itiri desetine. Vdova nekega Vavre dobiva 85 rln., sirota nekega Cernyja 10 rinailer ne meieol Železniški minister Wrba govori o strokovnih zadevah, brambovski minister Georgi obljubuje, da predloži še letos zakonski načrt o dveletni vojaški službi. Remeš se bavi s češkimi razmerami in z agrarnimi vprašanji ter zahteva, da se odpravi ta* stareli poselski red. Svoboda kritizira finančni načrt ter zahteva izpremembo vojaškega kazenskega zakona, ki do slej ni mogel preprečiti trpinčenja vojakov. Tomschik govori o razmerah državnih železničarjev in kritizira, da se razne koncesije, ki so že dovoljene, še niso izvršile. Zlasti zahteva delavni red in izboljšanje službenega časa. Tudi obljube o avtomatičnem povišanju se še niso izpolnile. Smitka pravi, da se socialno-politično delovanje vlade ne sme soditi po lepih besedah ministrov. Kadar se oddajajo državna dela, se nič ne pazi na delavsko varstvo. Cas bi že bil, da se odpravi delavska knjižica, ki služi delodajalcem za tajna znamenja proti delavcem. Vlada skrbi bolj za podjetniški profit kakor za življenje in zdravje delavcev. Cingr govori o rudarskih razmerah. Seja se zaključuje ob */*1 po noči. Dana), 24. junija. Včeraj se je nadaljevala specialna debata o tretji skupini. Od socialnih demokratov je govoril poslanec Seitz, ki je vteme-ljeval resolucijo zaradi žitne carine, katero smo objavili na drugem mestu. Po Steinwender-jevi sklepčni besedi se je glasovalo. Steinwen-der je predlagal, da se odkaže Seitzova resolu-lucija odseku. Seitz je zahteval glasovanje po imenih. Steimvenderjev predlog se je tedaj sprejel z 240 proti 180 glasom. Jakličeva resolucija se je sprejela z 219 proti 200, proračun železniškega ministrstva z 221 proti 200, tako tudi proračun ministvstva za poljedelstvo in javna dela. Minoritetni predlog Seitz a, da se briše 50.000 kron za lovsko razstavo ter da se vpiše 50.000 kron za stavbo delavskih stanovanj, ter Winarskega predlog, da se odpravi večerni in nedeljski pouk, sta bila odklonjena z 226 proti 194 glasom. Vladne mameluške večine so bile torej zelo pičle. — Potem se je takoj začela specialna debata o četrti skupini, ki obsega skupne izdatke, finančno ministrstvo, najvišji računski dvor, penzije in finančni zakon. Včerejšnja seja se ni raztegaila, pač pa hočejo danes napraviti jako dolgo sejo, da bi bilo jutri labko tretje čitanje proračuna. Proti finančnemu mlnlitra. Dunaj, 23. junija. Davčni odsek je včeraj demonstriral proti finančnemu ministru. Sodrug dr. Diamand je izrazil svoje ogorčenje, da ponižuje finančni minister razprave odseka na navadno burko. Davčni odsek se je posvetoval o skupnosti davkov na poslopja in je dovršil že precej dela; a predno se je ta razprava dovršila, predlaga finančni minister zbornici hišoo-razredni davek, ki je le del celote. Davčni odsek ne more o stvari razpravljati dalje, dokler ne pride finančni minister opravičit svoje ravnanje. Govornik torej predlaga, da se odgodi razprava do tedaj, ko pride minister. — V enakem zmislu je govoril sodrug dr. Renner. Tudi dunajski kršč. soc. Silberer se pridružuje temu mnenju. Le tirolski kršč. soc. Niedrist polemizira s Silberjem, češ hišnorazredni davek ni darilo kmetskemu prebivalstvu. Predlog drja. D i a m a n d a se je sprejel skoraj soglasno. Itall|aoiko vseučilišče. D u n a j, 23. junija. V proračunskem odseku se je včeraj nadaljevala razprava o italijanski pravni fakulteti. Poslanec dr. Adler je v imenu socialnih demokratov izjavljal, da so od začetka bili za Trst, ki je edino primerno mesto za to fakulteto. Napram. krščanskim socialcem pravi: Ce hoče biti Dunaj državno, glavno in prestolno mesto, tedaj mora postati središče za vse narode, ki žive v državi. Jugoslovanom pravi: Ce se izpolni pravica enega naroda, ni to nasprotovanje, temveč pospeševanje pravic vseh narodov. — Gostinčar je govoril včeraj in danes. Njegova govoranca je obstrukcija.— Danes se govori o nekem novem namenu, da bi prišla italijanska pravna fakulteta v Koper. To bi bil pač pravi abderitizem. Pooblastilni lakon. Dunaj, 24. junija. Včeraj je trgovinski minister Weisskirchner r gospodarskem odseku zagovarjal pooblastni zakon za trgovinske pogodbe ter je dokazoval v polemiki s agrarci, da ne prizadene to kmetom nobene škode. — Nemški agrarci so imeli sejo, na kateri so nekateri kakor besni rohneli proti uvozu mesa iz balkanskih držav ter so sklenili, da bodo glasovali proti pooblastilnemu zakonu. Ognka krili. Dunaj, 24. junija. Ce se Lukaču ne posrečijo pogajanja z neodvišnjaško stranko, je njegova naloga, poskusiti sestavo vlade s politi-čarji 67-tarskih strank. Ce bi tudi ta načrt propadel, se ima Khuen H ed er v ari imenovati za ministrskega predsednika) on bi imel takoj razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve na podlagi splošne volilne pravice. (To se sliši bolj kakor žuganje. Op. ur.) — Danes imajo priti Ha avdienco Lukač, Hieronimi in Khuen Hedervary, po nekaterih trditvah tudi Košut. Ce sestavi Khuen-Hedervary vlado, imajo priti v njegov kabinet Hieronymi, Matlekovics, Perczel, grof Csaky, grof 2elinsky, dr. Plosz, Cseh in sin bivšega min. predsednika Fejervaryja Emerich. Shodi. Ljubljanski zidarji imajo r nedejo, dne 27. junija ob 9. uri dopoldne v salonu »pri Levu* na Marije Terezije cesti važen shod. Nikdo naj ne manjkal Zahtevajte po vaeh gostilnah, kavarnah ta v brivnicah MflT 99 ital"! Raznoterosti. Stroiki pri proglasitvi p. Klemenea Hoff-bauerja za svetnika so bili velikanski. Kakor poročajo nemški klerikalni listi, so znašali od 260.000 do 270 000 frankov. Ozaljšanje cerkve sv. Petra 150 000, papeževa procesija je porabila za 1498 frankov sveč, sveče na altarju 1287 frankov, nova pregrinjala pri altarju 12.990 frankov. Sicer so pa preglasit ve drugih svetnikov svoj čas se več stale. Pri sv. Bonaventuri se je porabilo 27.000 zlatov (324 000 frankov), pri sv. Leopoldu Avstrijskem 25.000 zlatov (300.000 frankov), pri sv. Frančišku Šaleškem celo 382.000 frankov. Učitelj zaradi Izatopa iz katollčke cerkve odstavljen. Definitivni učitelj na ljudski šoli v Hlavi, po imenu Pelikan, je izstopil iz kat. cerkve in je ostal brez konfesije. Deželni šolski svet ga je zaradi tega od službe odstavil. Naučno ministrstvo je sicer ustreglo njegovemu prizivu ter zapovedalo, da se zopet v službo namesti, a dež. šolski svet je Pelikana stalno vpokojiL v Ljubljani Resljevafceitaištev.122 se priporoča. Točijo se pristna vina in svežo pivo. Na razpolago je vrt, kegljišče in salon. Se priporoča Marija Petrič 31-5 restavraterka. 10—6 $nJr>iea io čc$aloiea $r)tor> &očl*aj bjtibljao«i f£olodDor$ke til. 24 Se oajtoplej« priporoča. Jolldrja postrežba!------------- Pozor! Pozor! Toplo se priporoča kavarna »ILIRIJA" Ljubljana 31-5 Kolodvorske ulice (3 minute od jninega kolodvora) m Odprta vsak dan celo noč. III Posebna soba na raspolago. • Čadež industrije! Vsled velikega sklepnega nakupa od-dajara po izredno nizki ceni K 4*80 a krasno, amerikanska, pozi. Double Švicarska V žepna ura, ki je od pravega 14 karatnega zlata nerazložljiva, s Šli ur idočem antima-gnetižnem Anker-kolesjem, sekundarnim kazalcem, a letna garancija, s fino pozlačeno verižico 1 nom. K 4-oo o nom. k m>eo Ravnoista ura iz nikla ali gloria-srebra, lepo gravirana s po-srebrnjeno verižico a nom. K 8<4S a lzom. K o-so. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja se po po- vzetju ali če se pošlje denar n« prej. llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. E. Bolzer, Intel, Mm ll|43. GRIČAR & MEJAČ, LJnblJdDd Prešernove ulice štev. 9 priporočata v uajvpčji izberi po najnižjih cenah 24—23 obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode ln —= dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. Za veselice in druge prireditve korijandoli, šaljive predmete xa bazar, lampione, za šaljivo pošto izredno cene in lepe razglednice, serpentine i. t. d. priporoča Ivan Vrečko 52-12 Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Trgovina s papirjem. | ]osipinfl Hemsch § ©Ljubljana, Židovske ulice 7© © priporočasvojobogatozalogomoškib, © §j ženskih in otročjih čevljev, gamaše IJ Itd. najnovejše oblike, zelo trpežne in elegantne fazone. W R Zunanja naročila točno. 14—5 Katinka Widmayer trgovina pri ,Solnca‘ za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45—20 perila za dame, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, bluze, oblekce, predpasnike, čepice, i. t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejše mode. Krasne ,peče( vedno v zalogi. Specialiteta za delavce: CelaUold-ovratniki, prsa in manšete. Nizke cene 6&biniki \ ... Materi Atrhjo r jtvmeutljivo-pf>tavatt nSimonJr*' p JfyuhQani yCbto6vcrwkm:\ X5aAtMP*to2if*rit'ta ripšu „ Klobuke, cilindre le In Tonina v najnovejših fagonah in v 111 vCpiVv velikih izberah priporoča U Jtfas Soklič, Ijubljana I m ~~ Pod Trančo štev. 2. 52-33 Milko Krapeš urar to trgovec z zlatnino, zapriseženi sodnijski cenilec, Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepDih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošče s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče s se velikonočne in binkoštne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa I Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto! 52—31 Jt=i 35 letni velik uspeh! 62-29 Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa se doseže, ako se uporttblja mno-gokrat odlikovano ===== želodčno tinkturo lekarna Piccolija Ljubljana, Dunajska cesta. Steklenica 20 v. Naročila po povzetju. Telefon it. 177 L. Tomažič zaloga piva Ml Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebško ln : deško pivo : aasEBaa Delniška družba združenih pivovaren Žalec ln Laški trd v Cjubljatti Telefon itev. 108* Telefon itev« 168. priporoča ivoje Izborno pivo v sodcih ln steklenicah. ZALOGA V SPODNJI ŠlSKI. izdajatelj ia vdfivurni urednik fr*« Partij Tiska Iv- Pr, Lampret v Srenja,