it. 143.
V Gorici, dne 10. decembra 1901.
Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat na teden t Šestih lzdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje hs-dnnje opoldne, vežerno izdanje pa   ob 3. uri popoldne,  in stane   z  uredniškimi   izrednimi prilogami ter i »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jpmana  alt v Gorici   na dom pošiljana: Vse leto   , .  . .  .  .  . 13 K 20 b, ali gld. 6-60
-.pol leta ...... v-;. .***>, 6&*,*.^.Ij3-3(|
četrt leta...... .   3 , 4fFm :^f^'p^......
Posamične številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravništvo \r Gosposki ulici Štv. 11 v Gorici v cGorižki Tiskarni* A. Gabršček' vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob ne arijah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlai. naročnine 4* ne oziramo-
»PRIMOREC"'šzh-ata-HeodvteHo od- «Soče» vsak petek in stana vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
cSoča* in cPrimorec* se prodajata v Gorioi v to-bakarni Schwarz ~" Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrančiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
(Zjutranje izdanje.)
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici it 7 v Gorici v I. nadstr.
Z uradnikom je mogoče govoriti  vsaki dan od 8. do
12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedelja]]
m   praznikih   od   9.   do    12.   dop.    UpravniStvo
se nahaja v Gosposki ulici it. 11.
dopisi naj se pošiljajo le uredništva Naročnina, reklamaoije in dru^e  reči, kaunv- ne
spadajo   v   delokrog   uredništva,   naj   se   poSiljajo le
uprnvniStvu.
Oglasi in poslanic«
w račuiiijo po patit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., J2-krat ? kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino  lu oglase je  jmučuU  loco Gorica.
„(ioriS!i« tiskarna4* A. GabrSfeli tiska in za!a»a razuii «So5e» in »Primorca* še .»Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. SO kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
cGor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Govor dr. Treo-ta
v Sežani, dne 6. decembra t. i.
Kakor smo poročali v soboto, se je vršilo po izidu volitev v kraških kmečkih občinah v Sežani 5. t. m. v gostilni pri Ma-horčiču zborovanje, katerega se je udeležilo lopo število volilnih mož  in drugih veljakov.
Na tem zborovanju je govoril novo izvoljeni deželni  poslanec dr. T r e o  tako-le ;
Častiti volilni možje! Z lepo večino ste oddali svoje glasove obema kandidatoma na-rodno-napredne stranke, kakor že od nekdaj običajno, jednemu — g. Stre kiju -— za komenski, drugemu — meni — za sežanski sodni okraj.
Zahvaljujem Vas najiskrenejše na izkazani časti in bodite uverjeni, da se bodem trudil vrednim  se izkazati Vašega zaupanja.
Zajedno dajam duška svojemu veselju, da se našim klerikalnim prijateljem ni posrečilo, zasejati neslogo v napredne vrste in jih razdvojiti. To veselje, častiti volilni možje, je še poseben nasledek malenkostnega boja, katerega je pričelo glasilo »Gorica* proti moji osebi in kateri me je le še bolj utrdil v mišljenju o naši politični pravdi med pristnimi in nepristnimi klerikalci ter narodnjaki.
V boju smo! Kakor hitro je stopil knez in nadškof Jakob Alissia preko meje kranjske dežele na goriška tla ter zasedel mesto ilirskega nsetropolita, moral je vedeli vsak, ki se je pečal le malo z našo politiko, da je s tem dnem pričel tudi dobro premišljen in organi/.ovan boj klerikalizma proti narodno-naprednim elementom vseh stanov. — Jasno je moralo biti vsakomur, da bode novoime-novani kardinal pod zaščito Slovencem neprijaznega vladnega zistema mirno ali brez-ozirno nadaljeval politično pot, katero je za kierikalizern tako vspešno, za našo narodno organizacijo in za notranji verski čut našega slovenskega ljudstva pa tako nesrečno nastopil na Kranjskem. — In tako se je tudi zgodilo!
Predno pa sledim nadaljnim dogodkom, izjavljam tukaj odkrito, da moja izvajanja ne veljajo Njegovi Eminenciji ^t?t najvišjemu cerkvenemu dostojanstveniku in ne častiti duhovščini kot poklicanim oznanjevateljem resnic naše vere — temveč obema nasproti kot slovenskim politikom, ki se čutijo ne le   poklicanim  temveč  edino   izvoljenim,
voditi Slovence do narodne rešitve in posvetnega blagobita.
Ko je torej pričel knez in nadškof pregledovati politična tla novega svojega sedeža, je dobil prav krnalo v svoje roke politične niti, iz katerih je z njemu lastno spretnostjo in z mogočnim svojim vplivom spletel klerikalno mrežo za goriško deželo.
Prvi, kt se je zaletel prostovoljno v to mrežo, je bil dotakratni vodja goriške narodne politike, gospod dr. Gregorčič, še za Časa katoliških shodov v Ljubljani navdušen pristaš narodno - napredne stranke in naj-ostrejši nasprotnik prvotne - klerikalne dr. Mahničeve struje. Pred obličjem Nj. Eminence kot mojstra klerikalne politike se je le pre-krnalo raztopilo njegovo naprednjašlvo in danes moramo računiti s tem, da je prej ncopore-čeni vodja goriških Slovencev leto-sem v državnem zboru ne morebiti član vsaj slovensko - hrvatskega, temveč da je član dr. Šusleršičevoga kluba !
Ni dvorna, da g. dr. Gregorčiču narodno-napredui elementi, izvzomši nekaj osebnih prijateljev ali skrajno konservativnih pristašev, niso mogli sledili tja, kamor je on zašel; in ker je skoraj izključeno, da bi so on v novic spreobrnil, se je morala izvršiti ločitev v dva tabora.
In ločeni bodemo morali ostati, dokler knezo-nadškof kot politik in politikujoči del duhovščine hodi dosedanja politična pota. Na eni strani duhovščina z večjim delom nezavednih poslušnih pristašev z nekaterimi prijatelji in nekaterimi prebrisanimi posvet-njaki, katerim se večinoma godi po znani primeri dobro kot tistim ušem v kožuhu, na drugi strani....... večina vseh boljših naših izkušenih mož kmetskega, obrtnega, trgovskega stanu, skoraj vsa naša inteligencija ter naša mladina, kratko in malo skoraj vse, kar se razvnema za stare in vendar vedno nove ker nedosežene nuradne svetinje.
Vprašanje sicer lahko nastane o načinu in obliki boja, katera-Ii sta prava; gotovo pa je to: želja in zahteva našega višjega in nižjega duhovstva, da se ves narod ukloni njegovemu političnemu vplivu, je krivična, jeza daljšo dobo nevz držljiva, ako naj ne pade narod slovenski kot narod v večno nevzdramno spanje. — Niti, ako bi bil naš kardinal v narodnem oziru to,
kar je bil blagi Slomšek štajerskim Slovencem, kar je še danes dični Strossmajor Hrvatom, bi s«i taka nadvlada duhovnega stanu nad vsemi drugimi stanovi v vsem javnem življenju, v občinskih, deželnih, državnih za-stopih ne dala in ne smela zagovarjati. Ali knez in nadškof Jakob Missia, žalibog, ni naš Strossmajer; dasi rodom štajerski Slovenec nima v vsem svojem delovanju smisla za našo narodno probujo, za naš narodni napredek, — za našo narodno organizacijo!
Ako pa nima glavar in gospodar sred za to, potem ni daleč čas, ko bodemo ta čut prav kot na Kranjskem skoraj zastonj iskali pri podrejeni njegovi duhovščini. — Da, gotovo je med njo še marsikako zlato srce, ki gori za našo narodno stvar, — ali kakor slana na pomladansko cvetje« tako se mora vleči tudi na njihovo mišljenje ledeno rimsko-vladno stremljenje cerkvenih glavarjev — ne le tega na Goriškem temveč tudi onih v Istri, na Koroškem in Štajerskem.
Da, možje, manjka nam Slomšekov, manjka nam Slrossmajerjev, in naša slovenska politika ne bi bila zašla nikdar na današnja zavožena pota!
Naše »larodne, kulture]ne in gospodarske težnje so se v zadnjih desetletjih ne morebiti razširile in utrdile kakor pri drugih narodih, — nadpakj stalno so padale. — In naše poslanstvo, ki bi bilo poklicano vedno in vedno buditi, dramiti, voditi ljudstvo, to slovensko poslanstvo je težila vedno in vedno mora konservatizma in klerikalizma.
Redkokdaj odločna beseda, še redkejše odločno dejanje; sedaj osebne spletkarije, sedaj oziri na vlado, vedno in vedno pa oziri na nemške klerikalne zaveznike zadnjih desetletij in oziri na vladi prijazne in vladi služeče cerkvene glavarje naših klerikalnih poslancev — to je bila in je verna slika političnega našega položaja. — Tako smo životarili, se podajali in odjenjavali — mesto da bi živeli in napredovali!
Za to proč, Slovenci, -— ne z vero, ne z njenimi večno lepimi nauki in resnicami, ne z duhovščino, katera bodi verna učiteljica teh resnic —ali proč s klerikalno m dr o, proč s političnim jerobstvo m, v katerega hočejo vidno in nevidno   delujoči   dostojanstveniki
v svojem nenarodnem mišljenju vpreči slovensko ljudstvo in pred vsem njim najbolj pristopni kmetijski stan!
Naš boj gre proti politični nadvladi duhovnega stanu kot takega. Tudi duhovnik imej enako nam drugim svoje politične pravice, ali enako z nami in zunaj cerkve, kot svoboden misleč in olikan državljan, nepakotpolftičen vpreženec v rimsko - vladni službi nen a rodnih vladi k.
V roke teh ne moremo in ne smemo izročiti vodstva naše narodne politike!
Proti nam vsiljeni tuji politični zastavi se borimo. Kavno tako kakor se upiramo Nemcei." m Italijanom, ki nam objedajo vejice in mladike na mladem slovenskem drevesu, ki nam odrekajo pravico do svobodnega gibanja na obmejnih naših tleh — ravno tako in Se bolj moramo se staviti v bran proti k 1 e r i k a-1 i z m u, ki nam kot črv siti v steblo narodnega telesa, ki nam jemlje življensko moč, in preti pokopati zadnje ostanke narodne odločnosti in vztrajnosti.
Za to proč s tujo zaslavo klerikalizma! Slovenski narod bodi in ostani ne tercijalen in hinavsk, temveč veren, odkrit in polten; — v p o I i t i k i, to je v posvetnem boju z vedno nasprotnim nam vladnim zistemom in v boju z narodnimi našimi sovražniki pa b6di naroden in zopet naroden brez neznosnega, pogubnega vplivanja nenarodnih klerikalnih glavarjev!
In dovolite mi konečno še nekaj besed z ozirom na politični položaj Goriške. — Na Goriško preneseni boj s klerikatizmom lahko da bode trajal toliko časa, dokler se bode v tej obliki vzdrževal na Kranjskem, od katere nas loči itak le veliki mejni kamen na burje-vitem Gabrku. Poneha pa lahko prej, ako bode izprevidelo narodno zavednejše goriško ljudstvo, da ljubkovanje klerikalizma z vlado in Italijani ne 'more" rodili za nas pravega dobrega sadu.
Že začasno pa bode moral dobiti ta boj drugo obliko med zastopniki obeh strank v deželnem zboru. Položaj je tukaj ves drugačen nego na Kranjskem, in poštena zveza te ali one slovenske stranke z vladajočo italijansko stranko je nemogoča ali bi pa bila slepljenje našega naroda, pogubna prodaja naših na-rodno-gospodarskih interesjv. — Narodne
-   17!) --
Quo vadis?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski.
(Datfe.)
Petronij je prečital pismo, se nekoliko zamislil, toda kmalu se mu je zvedrilo lice, da je še istega večera odpisal Viniciju, kakor sledi:
»Veselim se vajine sreče in čudim se vajinima srcema, carissime, ker si nisem mislil, da bi :Iva zaljubljenca zamogla še na nekega tretjega in oddaljenega misliti. A vidva, ne samo, da nista pozabila mt-me, marveč me še vabita v Sicilijo, da z va»r»a jem ondi vajin kruh in spoznam vašega Kristusa. <ateri, kakor mi pišeš, je vama pripravil toliko sreče.
Ako jo temu tako, le spoštujte ga! Jaz si mislim, predragi, da ti je Ligijo nekoliko povrnil tudi Uršo in rimsko ljudstvo. Ako bi bil cesar drugi človek, mislil bi si celo, da je odstopil od daljšega prognanstva z ozirom na to, da je postalHvoj sorodnik po oni vnukinj, katero je dal Tiberij ob svojem času jednemu od Vinicijev. Toda ker si ti misliš, da je to storil TV-Jstus, nočem se prepirati s teboj. Da, ne ščedite z žrtvami! Tudi Prometej se je žrtvoval za ljudi — toda eheu! Prometej je nemara samo izmišljotina pesnikov, toda verodostojni ljudje so mi pripovedovali, da so videli Kristusa z lastnimi očmi. Tudi jaz si z vama vred mislim, da je On najvrlejši izmed bogov.
Spominjam se onega vprašanja Pavla iz Tarse ter priznavam, da bi imel nemara čas, da bi mogel
iti k vam v Sicilijo, ako bi n. pr. Rudečebradec živel po nauku Kristusovem. Ondi bi se v senci dreves in poleg vrelcev razgovarjali o vseh bogovih in o vseh verah, kakor so se nekdaj razgovarjali grški modrijani. Danes ti moram le na kratko odgovoriti.
Hočem poznati samo dva modrijana: jeden se imenuje Pirron, drugi pa Anakreont. Ostale ti morem po ceni prodati s celo šolo grških in naših stoikov. Resnica biva Časih tako visoko, da je niti sami bogovi ne morejo dogledati z gričev Olimpa. Tebi, carissime, se zdi, da vaš Olimp je še višji in stoječ na njem, kličeš mi: »Pojdi, pa boš videl take prizore, kakoršnih še doslej nisi videl!« Mogoče. Toda jaz ti odgovarjam: »Prijatelj, nimam nog!« Slutim, da mi potrdiš, ako do konca prečitaš moje pismo.
Ne, srečen soprog kraljice-juternice! Vajina vera ni za-me. Mar naj ljubim Bitinčane, ki nosijo moje nosilnice; Egipčane, ki kurijo v mojeh kopeljih; Ru-dečebradca in Tigelina ? Prisežem ti pri belili kolenih Karitek, da tega ne primorem, ko bi tudi hotel. V Rimu je najmanj sto tisoč ljudij, ki so bodisi grbasti, imajo debele vratove, debela kolena, okrogle oči ali prevelike glave. Mar hočeš, da naj tudi te ljubim? In ako vaš Bog hoče, da naj ljubim njih vse, zakaj jim po svoji vsemogočnosti ni dal na primer takih lic, kakoršne so ona Niobidov, katera si videl na Palatinu ?
Kdor ljubi lepoto, ne more radi tega samega ljubiti grdobo. Vse kaj drugega je: ne verjeti v naše bogove, a vendar jih moremo ljubiti, kakor so jih ljubili Fidija in Praksitel, Miron, Lizija in Skopaš.
Ko bi konečno tudi hotel iti tija, kamor me vabiš, ne morem. In ako nočem, tedaj pa ti govorim še vdrugič: ne morem. Ti verjameš, kakor tudi Pavel iz Tam«, da boste enkrat na drugi strani Stiksa, na eli-
zejskih pojanah, videli našega Kristusa. Prav! Naj ti takrat sam reče, ali bi sprejel tudi mene z mojimi dragokamni, z mojo mirensko vazo, z mojimi knjigami od Sbcijev ter z mojo Zlatolasko ? Ko na to pomislim, se hočem kar nasmijati, dragi moj, ker mi je dejal že Pavel iz Tarse, da se človek radi Kristusa mora odreči rožnatih vencev, gostij In razkošja. Resnica, da mi je obljubo val tudi drugo srečo, toda odgovoril sem mu, da sem za ono srečo prestar, da se bodo z rožami zmerom razveseljevale moje oči, in vonjava vijolic mi ostane zmerom ljubša, nego vonjava zrcj.iega .bližnjega' iz Subure.        *                                         _     r
To so vzroki, radi katerih vaša sreča ni zd-me. A poleg tega je še jeden vzrok,, kateri sem prihranil za konec. Mene že kliče Tanatos. Za vas se pričenja dnevni svit, za me pa je solnce je zašlo in kmalu mi tema zagrne glavo. Z drugimi besedami — umreti moram, carissime.
Ni vredno, da se o tem mnogo govori. Moralo je do tega priti. Ti, ki poznaš Rudečebradea, to lahko razumeš. Tigelin me je premagal, ali bolje, ni me zmagal, marveč je samo moji zmagi napočil konec. Živol sem, kakor sem hotel, in umrem, kakor se mi bode zljubilo.
Ne jemljite si tega k srcu. Noben bog mi ni obljubil neumrljivosti, torej me ne pričakuje nobeno iz-nenadenje. Motiš se, Vinieij, ako praviš, da samo vaš bog uči mirno umirati. Ne. Naš svet je vedel že pred vam«, kadar se izpije poslednja časa, da. je oditi k počitku ter zna še to učiniti mirno. Plato pravi, da čednost je godba, in življenje modrijana da je harmonija. Ako je temu tako, pa umrem, kakor sem živel —- gednostno.
(Dalje pride.)
in gospodarske potrebe bodo morale torej obe straaki zjediniti vsaj v deželnem zboru. Tudi kot načelni nasprotniki morali bo-demo skupno sedeti pri eni mizi in gledati na to, da se bode narodni in gospodarski kruh pravično delil med obe narodnosti.
Upajmo torej, da bode v deželnem dvorcu potihnil neprijetni glas domaČega deloma tudi osebnega prepira in da bodeta obe stranki pripravljeni delati odkrito, pošteno in odločno za neodložljive mnogoštevilne naše potrebe.
Ako ne, naše napredne stranke krivda to ne bode. Naš narod naj potem sodi kot nekdaj svetopisemski kralj Salomon prepirajoči se pravo in krivo mater; spoznal bode lahko po besedah in dejanjih, na kateri strani je prava, nesebična ljubezen do Slovenstva innaše boljše bodočnosti.
S tem političnim mišljenjem hočem, častiti volilni možje, vstopiti v goriški deželni zbor in posvetiti svoje skromne moCi v prid narodu, deželi in volilnemu okraju skalovi-tcmu ali tudi kot skala neomahljiveum Krasu.
DOPISI.          i
Iz Srbije, 19. sludena 1901. — Gospo-dine urednice! — Sa najveCim zadovoljstvom Čestitam Vam na lepoj pojavi, Sto uvrstiste u Vaš eenjeni list »Soča* onaj hrvatski dopis iz Zagreba. — ČSitajudi Vaš list, ovdje na Srbskem, — na obalama naše tihe Morave, — od mah zamišljati, nebi-li bilo dobro, da se čuje glas i iz ove slobodne zemlje'?, pa tako se reših, da Va3 jednim takoredi prijateljskim pozdravom od ovde posetim. Vaša 1 primedba na štampanje hrvatskog dopisa u Vašem slovenačkom listu sasvim je umestna. Tako je. Ako hoCemo se nazvati ^Jugoslo-venima", enda mi moramo da se znamo i poznajemo. U Vašem postupku, dobročinstvu, upravo pametnomshvatanju, ja vidim, daje ucinjen jedan ozbiljan korak, u pogledu napredka na polju bratskega uzajemnoga sporazuma i rada. Bez bližijeg dodira in poznavanja cd nas Jugoslavena ne če biti fajde. I Mi svi udarismo raznim političnim stranputi-cama, — »jedan u klin, dragi u kloču" '— razume se, na veliko zadovoljstvo naših na- i rodnih protivnika. Ali neka l Vremena se I menjaju. Bog je dobar.                                   j
Dočiče skoro vreme, gdi če nas ozbilne j prilike šilom okolnosti naterati: da odbacimo narodne   ambicije,   tesnogrudnost,   osobeni I egoizam; —  da proširimo  obzorje našega patriotskog   mišljenja i rada, preko obojadi- j sanih državnih palisada pograničnih od sinjeg jadranskog pa de crnog mora; da odklonimo vera, kao uzvišeni   božastveni   simbol,  koji nejraa ničeg zajedničkog  sa   političnim  stanjem naroda, i onda  neče biti  naša težnja ni daleko, niti ne moguča.
Zbilja! Kod Vas su izbori, i kao što se vidi, bije se očajna borba. Nu dozvolite mi, gospodin urednice: jeli moguče da je slovenski narod tako zasljepljen — zaglupljen, pa da se da sa vragom .hudičem" i .paktom* varati — upravo zastrašivati! ? Mi istoCnjaci obično kažemo, da obrazovanje, kultura, do-lazi sa zapada, nu na takovom obrazovanju Vam mi istočnjaci ne zavidimo, da takve predrasude neka nas Bog sačuva! Ovo roi-riši na popovski pronalazak, upotrebljavan u srednjem veku.
Za Boga! a da šta Vam znači ona bezobrazna agitacija Vaše popovštine?— izgleda, kao da se Slovenci spremaju za krstašku vujnu, u nameri, da oslobogjavaju Jerusalim od divljih moslima i saracenal? Eod nas sveštenstvo, popovi, ne mogu ni biti narodni poslanici, jer ustav to nedozvo-ljava; a da bi naše sveštenstvo imalo i prava da u skupštini svoj narod zastupa, bi bilo opravdajuče, jer se je ono Krstom u raci, u kisi ianeta i bojne vreve, borilo za slobodu svog milog roda, jer je ono mu-Cenički izdisalo i umiralo na kecu i barikadama, za lepšu budučnost i slobodu svog dra-gog naroda, i pri svem tom nejma mu mesta u skupštini, na zboru, na saboru, več u crkvi, skali i v monastiru. A šta velite? Stali da kažemo za Vaše sveštenstvo, popove ? Cimeli ? je ono steklo pravo narodnog . po-verenja ?
Iskreno da kažem: sadašnji prizori u bratskoj slovenskoj zemlji bacaju vrlo neutešnu sliku obrazovanja narodnog. Popovština ne vrši svoj uzvišeni krišCanski poziv, več se je bacila kao  pomamljena na političko  polje,
tražeči tamo pored verskei političnu prevlast; j što joj neče zadavati težkih muka, jer je svojom pokvaienošču, stvorila od čestitog slovenskog naroda jedrni bigotnu fanatičnu gomilu svojih sluga. Žalostno, i neverjetno, da se tako jedan krasan narod, a početku 20. stoleča, nalazi u takvoj verskoj zabludi i čamotini.
Eto, vidite, dragi gospodine, kakvi su to žalostni kulturni napredci, koje je Vaš narod za 800 i više godi na, pod postoječim sadašnjim okolnostima, postigao? i to dajuči sve izpod uska svojim verskim i političnim ugnjetažima! Doista tužna perspektiva 1
Sva čast pak neumornim boreima za slobodu i napredak milog slovenskog naroda! Pružajoči Vam i njima raku, kličem Vam Živili!
---------- Jedan Jugoslovan inače Srbin izn
slobodne kraljevine Srbije.
Iz Boraberga. — Pri vsej agitaciji je klerikalcem vendarle huda predla pri volitvah volilnih mož. Nedeljo pred volitvami je imel g. župnik po končani pridigi drugo, v kateri je povdarjal, naj volimo le katoliške može. — No, g, nune, mogoče je tudi vino, katero ste pobil al pred dvema mesecema, v soda belnjak in črnjak?! — Ali zdi se mi, da tistikrat, ko je polnil sode, smo bili vsi katoličani. Pri volitvah pa so se mu svetiti pred njegovimi naročniki edino njegovi pod-repniki. — Največ ljudij je godrnjalo pri tisti pridigi, ali drugi so pa držali na široko I usta odprta, kedaj da udari po naprednjakih. Ker smo pa že naprej vedeli, da brez agitacije se ta ne odpravi, so se ljudje malo za njo zmenili; saj poznajo vse katoliške može v Dornbergu bolj kakor g. župnik.
Ko so izvedeli   .kavči* pred volitvami, da se naprednjaki dobro informirajo in organizirajo, hajdi Drejca  in Žane na patruljo. Ali ker nista  prinesla veselega poročila, so | jim začela uha goreti, da se je lotil sam naš j slavni župan agitirati. Korakal je okoli kme- i tov in kričal: Kaj  mislite,  da mi ne damo j za vino?
Na dan  volitve so  biii  agentje že ob štirih zjutraj na nogah:  župan,  podžupani, starašine, vsi katoliški možje, vsi farški »kel-nari", Joscl in Marica, ki je zgubila  pred- j pašnik, ko je tekala okoli, vse je bilo na delu; vse za vero,   dom  cesarja!   kakor je rekel I g. Lovre v nedeljo poprej. Zganjati so skupaj, i kar so dobili, ter pregovarjali naše,  da kdo ' jih reši, ako ne tukaj g. nunci! Naši možje pa so stali trdno  kakor   skala, in   niso  se plašili župnika Juvančiča, ki je ves Cas poleg stal ter asistiral; dobili so le nekaj lažnjivcev, ki so bili obljubili,  da  bodo  volili na našo stran ali pa nikamor, in  ti so krivi,  da ni bila zmaga naša.
Po volitvi se je gnala druhal po vasi v svoje klerikalno gnjezdo h Kavčiču v Dragu, kjer sta imela župan Brce in »ultimo vice-birgermajster* Mrevlje svoje govorance onim divjakom, ki so vrgli naprednega fanta, kateri jim ni delal nikake krivice, po stopnjicah in ga je pobil sin tistega velikega podžupana, ki rad pri župniku krožnike liže. '          Našim vrlim in nevstrašenim  kmetom
pa kličemo:  Opasujmo uma svitle meče, in j nevstrašeno naprej za narod in svobodo!
Iz Lokavca. (Gospodu županu | Vidmarju v odgor.) — V »Gorici« z ' dne 3. decembra 1901. prišla je ona pritožba i proti moji osebi, kot učitelju, o katerej so ¦ že prej vrabci aa strehi čivkali. Mislite li, da sedaj pride minister in me spodi iz Lokavca, [ kakor je bilo govorjeno ? I          Nekaj pojasnil k Vašemu grdemu obre-
j kovanju ne bo škodovalo.
V omenjeni   .Gorici"  se  lonec kotlu posmehuje. O agitaciji molčimo, saj je celej občini znano,  kdo je napenjal vse žile, silil, pritiskal in žugal z odpustom iz službe. Vaša stranka agitirala je, da napredni poslanci povišajo  plače  učiteljem za 800 K in sicer z denarjem, ki ga vzamejo duhovnikom. Kdo bi molčal k takim in enakim trditvam. Ako sem volil za napredno stranko, je pač samo ob sebi umljivo, saj je edino ona postavila uči-I telja kandidatom za deželni zbor. Vsled tega i izdali ste parolo  na predvečer prvotne volitve. Učitelj mora proč,  kar ste javno razglasili. To postopanje kaže,  kakošni ste.  Vi bi hoteli smeti v meni hlapciCa, kateri bi za I Va3 hodil po kostanj  v ogenj. Ne bo nič, Pane! Kar se tiče »fajhtnosti", je nekdo drugi I na dobrem glasu po celi Vipavski dolini, — I morda ga  poznate? O vspehih v šoli ima presojati c. kr. okrajni šolski  nadzornik, ne I pa Vaši analfabeti. Vi imate pravico kot krajni I šolski nadzornik priti k pouku. Vabim Vas
i torej v šolo, da se prepričate, da .analfabeti" I v moji šoli prekose marsikaterega klerikalnega župana na deželi glede šolskega znanja. To trditev podpiram s tem, da .analfabet" 4. šol. leta tukajšnje šole je bil sprejet v pripravljalni razred za gimnazij, katerega je dovršil z odliko. Res je sicer, da imam v šoli nekaj trdoglavcev, a ti so večinoma sinovi Vaših prijateljev. Iz teh bi ne mogel odgojiti nobeden modrijan .dohtarjev". Dober krajni šolski nadzornik ne raztresa svojega mnenja po časopisih, ampak na pristojnem mesto. Vi ste ud krojnega šolskega sveta, in morate kot tak vedeti, da je krajni šolski svet odgovoren za ogrevanje šolskih prostorov. Ako hočete imeti Vi one dobičke, Vam radovoljno odstopim kurjavo šolskih prostorov, in hvaležen Vam bom, ako jo sprejmete. Čudnorje to, dar^tr postalitak illantrojrzar otroke ravno sedaj o volitvah! Fri nas se na deželi že splošno opazuje, da vaški otroci ravno takrat zdivjajo in nič ne znajo, ko se učitelj zameri kakemu vaškemu mogotcu. Razumni eitatelji političnih listov vedo, kako jim je soditi o takih napadih na učitelje. Vi si prilastujete tudi besedo nad gosp. c. kr. okrajnega šolskega nadzornika! On ne po- | trebuje Vaših svetov!
Da sem liberalec, kakor me imenujete,
vsled tega, ker sem volil Vam nasprotno, to
sklepa le človek, kateri ne zna sklepati.  Da
ste Vi klerikalec, tega nisem vedel, ker Vaša
j dela tega ne kažejo.
Jaz sem sedmo leto v Lokavcu. Do volitve ste trdili, da sem miren Človek in dober učitelj, ki ne dela zdražb, temveč nasprotno. Zakaj bi bil kar naenkrat postal zdražbar in odgojitelj analfabetov! ? Prejele so se me kar naenkrat razne slabe lastnosti, ker nočem pustiti, da bi me Vi rabili za svoje namene, j Sedaj izprevidim, da ima klerikalizem res I čudno moč!
Glede dopisa v »So?i% moram le toliko j priznati, da sem po volitvah ponovno prosil uredništvo »Soče", naj ne sprejema osebnih j napadov iz Lokavca*), kar mi slavnoisto | lahko potrdi. Na druge točke zgoraj omenje- j nega dopisa ne odgovarjam, ker ne zadevajo mene.
Gospod župani Kako ste  postopali s | prijateljem, kateri je bil nad 6 tet z Vami v ; najintimnejši zvezi, in ni grešil drugega, nego to, da Vam je že poprej naznanil,  kako bo volil?                                                         .;     \
Vi ste župan in ud krajnega šolskega sveta, a v državljanskih pravicah si ne pustim nič diktirati in tudi ne vstrahovati. Vi lahko plavate kot liberalen mož v klerikanem toku, a mene pustite v miru! Značajno&t in moštvo mi je več, kot Vaše prijateljstvo.
V Lokavcu, 5. decembra 1901. Jan. A. Tomažič, na d učitelj.
*) Potrjujemo. Ur.
Kregljišče na Krasu. (»Škržad" je premagal V o l č j i g r a d). — Za Časa volitve volinih mož dne 18. nov. t. I. v Komnu so vsi volilci iz Volčjigrada volili vsled znane obljube za klerikalno stranko. Edini »Škržad" je ostal trd kakor .skala kraška" in volil je na napredno stran. Zbog tega je moral prestati mnogo ostric pušic, ki so od strani vaščanov nanj letale, a mož ni porajtat svest si svojega moštva in zna-Cajnosti.
V dan 18. nov. so po zmagi VolCjigrajci kar divjali. Imeli so doma v domači gostilni jedačo in pijačo. Vse je bilo zidane volje. Znosili so vse cvetice iz cele vasi skupaj ter si ovenčali klobuke in tako se veselili zmage. Pa prišel je dan volitve. Zmagala je napredna stranka in vsi VolCjigrajci so bili osramočeni. Edini »Škržad" je držal glavo po konci in se jim smeje. Obveljala je torej njegova. O n je zmagal proti vsem občinarjem. Torej živio naš »Škržad", ki je zmagal Vol-čjigrad.
Domače in razne novice.
6g. veleposestnike si dovoljujemo opozoriti v zadnjih trenotkih na razdirajoče delo naših klerikalcev ter spomniti jih reka, da: kraljestvo, ki je samo zoper sebe, bo razdejano! — Veleposestniki imajo svoje društvo, da varuje njihove koristi. Ako bodo proti društvu, dokažejo, da ga niso vredni, da nočejo veljati kot veljaven Cinitelj v naši politiki, marveC da se obešajo za frak klerikalcem. — .So g a" se je začela vtikati v to volitev, dasi je nikdo ni klical; veleposestnikom hoče vsiliti kandidate, ki niso volilci v veleposestvu!! Zdaj čujemo, da hočejo vsiliti kar dVa propadla kandidata, ki nista veleposestnika. — Veleposestniki! Vaše društvo je za sedanje razmere modro nasto-
I pilo samostojno pot. Dokažite, da ste vredni
| samostojnosti   ter   da   ne   potrebujete   fa-
rovškega varuBtva, kakor so to storili volilci
v naših trgih. Dokažite, da ste razumneji del
naroda,  ki se ne da strahovati iz farovžev l
Pojdite jutri na volišče in volite svoje kandi-
! date: Bolko, JakonCiC, Muha!
I           Pred c. kr. izpraševalno komisijo t
Kopru so napravili izpit uč. vsposobljenosti
I sledeči naši vrligg. učitelji, pionirji na polju
ljudske izobrazbe: Franc Bole, učitelj v Va-
tovljah, Ant. Ferlat, učitelj  v Šmartnem,
Drag. Brati na, učit. v Šmarijah, Rih. G o-
rjup, učit. na Srednjem, Rudolf Kumar,
učit. v Grgarji, Rajmund Gradnik, učit. v
Kozani, Janko  Gerželj,  učit.   v  Cadrah,
j Josip šini g o j, učit. v Koprivi.
j          Mladim delavcem na šol. polju želimo
I obilc sreče in mnogo dobrih vspehov.
Miklavžev veder kolesarskega društva ! .Gorica" je napolnil v nedeljo zopet do zadnjega kotička obširno—.Jelenovo*-dvorano* i Udeležencev smo šteli nad 300;  med temi seveda mnogo mladine, kateri je sveti Miklavž i v spremstvu petih ljubkih angeljčkov prinesel i obilo  darov.   »Mefisto*   pa je  daleč tam v I ozadju ravnat grde parkeljne in grozil Ž njimi onim otroCiCem, kateri niso bili pridni.  Mi Čestitamo kolesarskemu  društvu  k temu lepemu vspehu z željo, da društvo nadaljuje I tako lepo pričeto  vzbujenje   zabavnegn  živ-I Ijenja v Gorici; vsaj ima ravno   to  društvo : v sebi izborne aranžerje, ki so že opetovano I dokazali, kaj zamorejo.                      (—k.)
Pevskemu In glasbenemu društvu v
j Gorici je daroval S. A. V. kron   10,  veseleč
i se izida volitev v trgih, da je dr. Turna tako
sijajno zmagal, z  namenom, da se oglasijo
še drugi. K temu klicu se  pridružujemo  mi
ter kličemo: živel darovalec in nasledniki!
.Šolskemu domu* so darovali sorodniki in obitelj Palik p. d. »Fister" o priliki imendana Andreja in Justine Palik v Velikih Žabljah kron 3*20.
Slovenska šolska Matica. — Knjige »Slovenske šolske Matice" za 1. 1901. se že tiskajo. Društveniki dobe za to leto troje knjig in sicer: 1. Letopis, 2. Slovenski pouk, 3. Realna knjiga (Zgodovina 1. snopič). Zaradi različnih težav, ki so v začetku s takim podjetjem združene, menda ne bo mogoče, kakor je bilo naznanjeno, razpošiljali knjig pred Božičem. Častiti društveniki se prosijo malo potrpljenja.
Sllvcstrovo. — »Pevsko in glasbeno društvo" priredi letos na Silvestrov veCer zabavo za svoje člane in povabljene goste. Poleg pitja, katero oskrbita možki in mešani zbor, bo sodeloval tudi društveni salonski orkester. Priredi se srečkanje na šaljive in resne dobitke. -— Prostor: v salonu gostilne »pri jelenu".
Volitev v Tolminu. — V soboto so volili n Si trgi; Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal in Ajdovščina enega deželnega poslanca. Volitev se je vršila od 9. do 11. ure predpoldne v občinskem uradu tolminskem. Komisija je bila sestavljena tako.: trije podžupani v Tolminu (po določbah volilnika), vladin zastopnik pa je imenoval gg. Miha Mlekuža iz Bolca, Iv. Gruntarja iz Kobarida, Miha Zega iz Kanala in Antona Loka rja iz Ajdovščine. Predsednikom je bil izvoljen g. Zega. Prvi so volili Tolminci, potem Bolčani, Kobaridci, Kanalci in Ajdovci, na koncu pa zapozneli volilci, ki niso bili navzoči, ko so bili poklicani. Oddanih je bilo 132 glasov. Gosp. dr. Henrik Turna je dobil 100 glasov, — dr. Jos. vitez Tonkli pa 32. Kanal in Ajdovščina sta volila soglasno dr. Turna, za Tonklija ni bilo nobenega; iz Tolmina je volil Tonklija edini kaplan Seljak. — I2 Kobarida je došlo za Tonklija 7 volilcev: dekan Jurij Peternel, zemljemerec Janez Lapanja, mežnar Š1 u n d er in še štiri drugi volilci. Mesar Jos. G r u n t a r je tudi prišel iz strahu, da ga nunci zapustijo. Brez dvoma so zdražbarski nuncij pritiskali nanj, kar kaže brezobzirnost in nesramnost teh ljudij; ali da se je mesar udal pritisku, to je obžalovati in bode tudi sam kriv za nasledke. Napredni Kobaridci so si dobro zapomnili, da se boji le nuncev, za vse druge odjemalce se pa ne briga. Klerikalci so si najeli tudi starega Urha, ki je že tri dni naprej imenitno popival in menjaval bankovce, katerih prej nikdo ni videl pri njem. Njegovo »katoliško" prepričanje je seveda strašansko. Da se je našlo pet kohariških glasov za klerikalce, je glasen opomin naprednim Kobaridcem, naj pazijo na pobiCa iz znane tatinske rodbine, ki dela po Koba-riškem katoliško politiko. Iz Bolca je došlo 24 klerikalcev, zapeljanih in prodanih duš iz Abramcve šole. Agitacija v Bolcu je bila naravnost nesramna. Vsi nunci so bili že 3 tedne na nogah. Na pomoč je prihajal seveda tudi znani hujskač Abram iz Trente. Zaslepljeni Bolčani so bili prepričani, da — zmagajo. Ponosno in domišljavo so hodili po Bolcu, kakor da imajo zmago v žepu. V petek je došel v Bole tudi Abram iz Trente, ki je tudi dobil volilno pravico kot bivši bolški kaplan. —Iz daljne Ajdovščine j se je pripeljalo 17 volilcev, iz Kanala pa 14. t To je menda prvi slučaj, da so došli Ajdovci na volišCe. Kdo bo pa hodil — 70 km. daleč, da se posluži svoje volilne pravice ? Ali Ajdovci so došli, da dokažejo svetu in c. kr. vladi, da je prijazna Ajdovščina napredna trdnjava, odkoder se bo širila luč prave zavesti po vsej okolici. Čast vrlim 1 tržanom   ajdovskim, ki se niso   vstrašili v
tolikem mrazu dolge poti in stroškov, da so [ le dckazali svoje napredno mišljenje. Hvala j jim! — Tudi iz Kanala menda še nikdar J ni došlo toliko volilcev. Hvala jim! — Na- I prednih Kbbaridcev je došlo 16, iz Bolca pa I 26; mnogo jih ni doma. Tudi iz Bolca v I Tolmin je dolga pot, približno kakor od Sv. j Lucije v Gorico. Volilci so odšli % vozovi ve- J činoma že ob 2. popolnoči. Mraz je bil prav j hud. Vkljiih velikemu'~»N»tt>|gMi!Gi4JtiinL:l tudi starček M i h e 1 i č Andrej, po domače 1 Trujer s Plužnega, rojen 1. 1819. Ni se J bal ne mraza ne pekla in.ne hudiča, s katerim so nunci strašili, ter šel volit dr. Turno. Čast mu!
še predno je odbila 11. ura, je bil že znan izid: — 100""glasov za dr. Turno in le 32 za dr. Tonklija. »Soča* je dobila | že ob 10. uri brzojavko, da je naših volilcev do 100, farovških pa do 40. Pričakovalo se je namreč, da bodo volili Tonklija tudi razni c. kr, poslušni _gospodje. „To jse pa m ugodilo; je bila biamaža preočitna. — Vemo pa, da so klerikalci z gotovostjo računali na pomoč c. kr. gospodov. To pomoč so tudi iskali; vršili so se pogovori in dogovori! Verujemo radi, da bi bil stari Tonkli marsikje ljubši nego agilni in odločni dr. Turna, j toda odločnost naših vrlih tržanov je pregnala vse podobne skrivne Zeljice, da se bodo morali sprijazniti tudi s to zmago napredne ideje med našim narodom.
Na občinskem drogu sredi trga je za-plapolala trobojnica v znamenje naše sijajne zmage. — Klerikalc so se kar pozgubili v Bolaffijevo krčmo, najeto oba dneva, 5. in 7, t. m., za zbirališče. Najemnik pa je vkijub temu došel volit — dr. Turno!! Med trž*ni in volilci pa je zavladalo odkritosrčno veselje! Kmalu se je še doznalo, da pride dr. Turna iz Kanala, kjer je imel pci sodniji opravka. In res je prišel okol 1. ure popoldne. Vsi volilci so se zbrali pri Modrijanu ter priredili g. poslancu burno ovacijo. G, dr. T um a je zahvalil volilce ter povedal mnogo zlatih resnic. Govorili so še gg. Bajt iz Ajdovščine, Vrtove c iz Tolmina, Žega iz Kanala, Lokar in pravnik Perne iz Ajdovščine, Oskar Gabršček iz Tolmina. Povedali so mnogo lepega tam zbranim volilcem ter jih navdušili k nadaljnemu delu za: omiko, svobodo in napredek!
Le prekmalu se je bilo treba ločili! Še nikdar ni bilo zbranih v Tolminu toliko volilcev iz vseh petih naših trgov. Zato je bil ta dan velikega pomena za razvoj našega naroda na Goriškem. — Kobaridci in Bolčani so se odpeljali proti severu, Kanalei in Ajdovci pa so se poslovili od njih in Tolmincev ter se peljali čez Sv. Lucijo domov. Hoteli so vidfti tudi lepo Sv. Lucijo, — središče klerikalne agitacije v tolminskem okraju. Ustavili so se v gostilni pri Vugi, kjer so bili prijazno sprejeti. Žvižgat ni prišel nikdo. Prof. Pregelj ni hotel prevzeti odgovornosti za — posledice. V Kanalu so se Ajdovci poslovili od dragih sobojevnikov kanalskih ter prišli v Gorico »k Jelenu", kjer so jih pričakovali goriški prijatelji. Tudi tu je padla marsikatera gorka in — razšli smo se v zavesti, da smo preživeli važen in pomemben dan za.... omiko, svobodo in napredek našega naroda.
VolItCT t Gorici. — V soboto je volila Gorica svoja dva deželna poslanca. Liberalna stranka je kandidovaia odvetnika dr. Venutija in dr. Graz. Luzzatto. Bila sta tudi izvoljena. Prvi je dobil 302, drugi pa 231 glasov. (Pontoni 68 glasov.)
Liški klerikalci ne stopajo očitno na plan, marveč hočejo le z intrigami doseči kak vspeh. Tako so hoteli tudi tu onemogočiti izvolitev dr. G. Luzzatta ter so izdali proglas za — Venutija in dr. Pontonija. Dr. Pontoni — katoličan, klerikalec?! Od kdaj?! In vendar!! (»Popolo* je povedal, da dr. P.niti vedel ni, da ga kandidujejo.)
Najhuje pa so se osmešili slovenski klerikalci. Raznašalec   »Gorice* je delil listke z imenoma: Venuti — Pontoni ter nujno prigovarjal, naj ju gredo tudi Slovenci volit! i Tudi on je rabil tisto nabrušeno orožje naših nuncev, češ: ali ste  za Boga ali hudiča ? Pontoni — za Boga, Luzzatto  — za hu- j diča. Na te limanice pa naši volilci niso šli, izvzemši naše nunce in klerikalne profesorje. Ti so šli vsi ter volili Venutija  in P on- j t o n i j a ! Komentar bo sledil!                        j
Da bi pa svetu prikrili ta — škandal, so poslali v »Gorici* med svet nesramno laž, da se je dr. Turna pogodil z dr. Luz-zattom Ud. itd. — Resnica pa je, da dr. L. slovenske pomoči ne potrebuje, je ni iskal, je ni nikdo ponujal, nikdo od napredne strani ni ž njim ne s kom drugim o tem govoril in ga — nikdo ni volil, dočim so slov. klerikalci volili Venutija in Pontonija!! Slovenski klerikalci so hoteli svoj škandal nekako opravičiti z -— lažjo o naši stranki! Klerikalci so bili, so in ostanejo lopovi, s katerimi naj se nikdo ne druži, ako noče škode sebi in narodu!
Vse hočejo terorlzovatt. — »Norica* in »Prismojenee* sta polna dopisov od vseh stranij dežele, iz katerih se ne vidi nič drugega nego edino le gonja proti naprednjakom. Tiste dopise pišejo nunci. Kdorkoli se ni hotel slepo pokoriti komandi iz farovža, vsi naši veljaki, volilci in volilni možje, učitelji, ako so se le ganili, vsi prihajajo sedaj na vrsto v dopisih v »Norici" in »Prismojencu*. Zaletavajo se vanje na najgrši način ter jih razpostavljajo javnemu zasmehu z raznimi nelepimi priimki, z zmerjanjem, niti telesnih
napak ne puste na miru. V tem pogledu ne- i kako prednjaCi kobariško kaplanče, tisti pobič j Vuga, ki je šel v semenišče le za to, ker si I na drug način ni upal služiti kruha, ker vsled I prevelikega lumpanja in ljubimkanja ni mogel I napraviti mature. Kar po vrsti obira Koba- j ridce in Kotarje; kdor ni hotel ž njim, ali j o komur ve, da ni klerikalec, pa ga vloži v j »Prismojenea*. Io. potem, ko jih ob'ere, se j ganorčuje ižjijih, — »kaj nam pa morejo?!* j
—  PoBič si'misli? da ga krije črna suknja I tako, da se mu ne sme nič reči. Slično de- I lajo drugi, kakor se vidi iz dopisov. Vsem je I edini ta namen: strahovati  ljudi  v javnosti, češ tako se bodo bali gg. nuncev ter jih lepo ubogali,.da ne bodo v javnosti razmesarjeni.
Možje, naši somišljeniki! Mi Vam svetujemo io: Nikomur se ni potreba vznemirjati radi tega, ako ga nune namaže v »Norici" ali v »Prismojencu*. Ako je preveč, odgovo-i rite aa take dopise primerno v »Soči", dru-H gače pa jih prezirajte! Kdor molči, devetim odgovori. Ako pa Vas žalijo, tožite jih l
V ostalem pa bo treba začeti našim možem resno misliti na to, da duhovniki niso poklicani v naše vasi za to, da bodo žu pij a ne mesa.rili po časnikih ter jih trgali po prižni-cah, ampak oni so  poklicani v službo božjo
— ne v službo nazadnjaške politike in zdražbe. Poživljamo naša napredna županstva, da razmišljajo o tem ter si prvotno doma p repo- I vedo alorabo vere in cerkve v politične na- j mene ter blatenje in grdenje občanov v cerkvi in v časnikih. Tam je treba trdo prijeti, in ako le ne odneha, pa naj sklenejo županstva pritožbe, katere spravimo potem v državnem zboru na razgovor. Na kardinala se ne bomo
I obračali, ker on hvali take polilikujoče nunce I med Slovenci, graja !o one, ki so mirni; — ali menda ni nobenega več mirnega! Temu I večnemu hujskanju in blatenju se mora sto-j riti enkrat konec. In do takega konca pri-I demo najložjc, ako se občinski starašine in J župani krepko vpro divjanju iz farovžev. Le j nevstrašeno na delo!
Strantščarji. — Neki A. G. govori v dopisu iz Šmarij v »Prismojencu" o liberalnih j »na p ril n j akih*.    Oprostite  nam, gg. či-I talelji, da  moramo pisati   take besede 1  — j Konstatovati pa  moramo, da rabi   »Prismo-j jenee" take izraze,  kateri tičejo v oni  kraj, I ki se v količkaj   olikani družbi  ne imenuje. In rabi jih tisti farovški list, ki je po navadi na prvi  strani ves poln Boga in sv. vere — na tretji pa je žo tam,  kamor so men rta ne gre »za sveto vero" pod geslom: Vse m vero, dom cesarja ! — In tak »štinkador* si predrzno imeli na čelu napis:  »Poučljiv list za slovensko ljudstvo  na Primorskem."   Ali ni to škandal ? — Eminenca, kardinal Missia, čestitamo na patronatstvu nad takim Ustom! Nunea jo nasmukal. — Pri župniku Kranjcu v Smarijah  se je neki  lisjak neizmerno prikupil s tem,  da je zmerjal Andr. Gabršeeka. Hvaležni  nune  mu je dal na to 43 heklov vina in koleselj za samih — 10 gld. Ostanek dobi o sv. Nikoli.  Gabršček je dal lisjaku dovoljenje,  da sme enako nasmukati vse zdražbarske nunce. Tožbe za razžaljenje časti se mu ni bati.
Komu je pomagala vlada? »Gorica" od sobote se je popela do te gorostasne trditve, da je vlada pri volitvah v deželni zbor pomagala — naprednjakom. Kdo se ne smeje, ko čita tako preobračanje dejstev ?! In kako so utemeljili to svojo trditev? Pravijo: da je bila vlada naklonjena, se razvidi iz tega, ker je smel dr. Turna biti navzoč pri nekaterih volitvah v volilni sobi. Prosil je namreč za to komisarja, ki mu je dovolil, ker ni nobenega stvarnega razloga proti taki navzočnosti. V Šempasu se je ustil Grča, da treba dr. Turno odstraniti iz volilne sobe. »Gorica* lo obširno popisuje ter pravi, ker komisar ni odstranil dr. T. iz dvorane —: ] »Komu ie torej c. kr. vladni komisar kazal naklonjenost ? Ali dr. T., predsedniku »napredne* ali Grči, zastopniku »Sloge* ? Odgovor je lahek: Oba sta bila navzoča, zastopnik naše stranke in zastopnik »Sloge*. Grča seveda bi bil rad videl, da vrže komi- j sar dr. Turno iz dvorane ter ga da morda i še pretepsti. Potem bi bila inkvizitorska duša | šempaskega župnika mirna in veselih lic bi | bil vskliknil: Vse za vero, dom, cesarja! < Torej samo to vedo povedat«, da je bil navzoč dr. Turna pri nekaterih volitvah v volilni sobi. To je vsa »pomoč* vlade na-rodno-napredni stranki. Res, jako veliko! — Na ljubo klerikalcem je preprečevala vlada shode našo stranke, postavila na prvo mesto volitev klerikalne občine, v goriškem okraju pa jih celo odnesla na intervencijo dr. Gregorčiča, ker je šel povedat vladi, da še ni gotov zmage v okolici; odnesla je že določene volitve na prihodnji teden — in prav vsled tega smo izgubili mi Sempas in še kako drugo občino v okolici..... In sedaj prihajajo ter trde, da vlada je nam poma-
| gala.------------
V tej trditvi pa tiči še neka druga zloba, in ta je naperjena proti doiičnemu komisarju. Ker se ni z lepa pokoril ošabnemu župniku Grči, pa ga maže po »Gorici«, da je pomagal naprednjakom, čeprav tega res ni storil. Tu se vidi zopet, da vse, prav vse hočejo strahovati ter imeti pod svojo komando.
Pritožbe proti poštnim uradom radi posebatk pristojbin za donašanje pisem. — Zadnji čas so se nekateri pritoževali, da pobirajo semintje poštni uradi posebne pristojbine za donašanje pisem. V tem oziru i se daje na znanje, da je pri vsakem poštnem
uradu na razpolago tarif, potrjen  po  mini- l steratvu, iz katerega je razvidno,  kake  pristojbine  se   smejo   pobirati   za   prejemanje J pisem, nakaznic in zavojev. Dotični  pritože- j valci, ki imajo na sumu, da se pobirajo pre- j visoke pristojbine, naj torej stopijo na poštni urad in zahtevajo, da se jim prebere poštni J tarif, Ako bi se to odreklo, potem naj se do- I tičniki oglasijo v pisarni izvrševalnega odbora narodno-napjredj}fi.strapk& da se storijo primerni  koraki pri   poštnem  upraviteljstvu v j Gorici ali ravnateljstvu v Trstu, da se nepri- I like odpravijo.                                                 j
Iz Brd smo dobili neki dopis, katerega I pa v celoti radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti. Stvar je ta: Neki Kozanec, katerega g. nune grdo gleda, je šel k njemu po opravku. Prišel je z lepim vedenjem in s spodobno častjo. Ali nune, ki kuha jezo v srcu proti njemu, ko je videl, kdo je prišel, 4[a.p^iej^itt._pp^edal_ni..;_storiL.ma4er-kar-je moral, z neko jezo, ali niti besedice ni Minil. In vendar mu oni Kozanec ni storil nič hudega, — Nune bere vsaki dan mašo, ali kar ne odpušča on svojemu bližnjemu, tudi njemu ne morejo biti grehi odpuščeni. Ali je križ s temi nunci l!
Tistemu Kozancu svetujemo, naj si tega nikar ne jemlje k srcu,  marveč še vesel naj | bo, da ima mir pred njim. Ce ga pa napade, pa naj  mu pove,  kar mu gre. In  mirna | Bosna!
Nadoinestllne volitve t cenilne komisije za osebno dohodnino. — C. kr. okr. glavarstvo v Gorici razglaša: Objavlja se s tem, da se bodo vršile nadomestilne volitve v cenilne komisije za osebno dohodnino v tukajšnjem političnem okraju, katere se imajo vršiti v smislu §§ 179, 181 in 183 postave od 25. oktobra 1896. (I. drž. z. št v. 220), mesto/po § 189 izstopivših udov in namestnikov, na podlagi § 17 volilnega predpisa, priloga D izvršitvenega predpisa (I. drž. z. štv. 35 od 1897) k zgoraj omenjeni postavi tako-le: J          A. Genilni okraj štv. 1. »Gorica mesto".
j Volitev bode: Za vsa tri volilna  telesa   dn6 j 8. januvarija  1902. od 9—12 ure  predp. v i občinski dvorani  Gorso Gius. Verdi, in sicer J voli I. volilno telo enega  (1) uda in dva (2) 1 namestnika, II. volilno  telo dva (2) uda  in I enega  (1)   namestnika   in  III.   volilno   telo I enega (t) uda.   Barva glasovnic je bela m I H. in rožnata za III. Opomni se, da od onih dveh  udov  II.  volilnega  telesa,  kateri   bo vpisan na glasovnici na prvem mestu, se bo smatral na 4 leta izvoljen, med tem ko bode oni na drugem  mestu  vpisan le za dve leti izvoljen.
B. Genilni okraj štv. 2. Pol. okraj »Gorica (dežela)*. Volitev bode: Za vsa tri volilna telesa lega cenilnega okraja dnč 4. januvarija 1902. od 9—12 predp. v uradnih prostorih davčL ga oddelka Via del Teatro štv. 5, in sicer voli I. volino telo enega (1) uda in enega (1) namestnika, II. volilno telo dva (2) uda in enega (1) namestnika in III. volilno telo enega (1) namestnika. Barva glasovnic za I. volilno telo je bela, za II. volilno telo rumena in za lil. volilno telo rožnata. Gledč načina, aktivne in pasivne volilne pravice, kakor tudi načina izvrševanja te pravice, se obrača pazljivost volilcev na določbe postave od 25. oktobra 1896. (I. drž. z. štv. 220) ter prej omenjenega volilnega predpisa. Volilni komisar ne sprejme nefran-kovanih ali nedostatno frankovanih pošiljatev z volilnimi listki ter jih bo smatral v smislu § 34. volilnega predpisa kot nevložene.
Bralno drnStvo »Jubilej* t Mav-hlnjeni vabi vse g. ude na občni zbor dne 15. t. m. ob 11. uri predp. v čitalnici. — Vspored: sporočilo tek. leta ; volitev staroste; volitev odbora. — Predlogi.
Zgubljeno« — G. Josip Slokar iz Kamenj št. 35 je zgubil plahto za pokrivanje tovornih vozov na poti iz Gorice do Kamenj. Kdor.jo j našel, naj se oglasi v gostilni »pri Rebkii*, kjer dobi postavno nagrado.
Listnica. — V zadnjih dneh se nam je nabralo toliko dopisov, da jih kar ne moremo sproti priobčevati. Zato smo morali odložiti nekaj dopisov za prihodnji teden. Prosimo potrpljenja. — G. K—j na G. Vaš dopis od 30. pr. m. prejeli. Mi smo tega mnenja, da se pač ne splača odgovarjati na ono reč. Storili niste nič hudega, proti klerikalnim zlobni jeaikom pa tako ni nikdo nikdar varen. V takih slučajih najbolje: prezirati jih. Zdravi! G. dopisniku iz R—č: Porabimo prihodnjič.
Razgled po svetu.
TseudiliŠčna debata v državnem zborn. — V poslanski zbornici se je v petek začela razprava o ljubljanskem vseučilišču. Utemeljeval je predlog dr. Šusteršič, ki ni hotel na noben način odstopiti. Vsled tega je prišlo do velikih škandalov. Vsenemci, ki so že naprej povedali, da Šusteršiča ne puste govoriti, so Šuateršieu napravili obljubljeni škandal. Obsipali so ga z vsakovrstnimi medklici kakor: »In meinen Augen sind Sie ein Schuft«, »Feiger Schuft", »Verschaffen Sie ihra, Herr Pr&ddent, eine aile Pištole, dass er sich erschiesst*, »Wie kommt dieser Keri dazu, zu sprechen*, »Erschiessen soli er sich, der elende Denunciant* itd. itd. »Žlindre* je kar mrgolelo. Dr. Schaik je za-klical, da bo Šusteršič na ljubljanski univerzi predaval »Spitzbubenologie*. Šusteršič je bil bled ko smrt in je govoril tako tiho, da nobene besede ni bilo razumeti. Utis, ki ga je
naredil, je bil jako slab in je že to, da je sploh nastopil, veliko škodovalo naši stvari. Ko je začel govoriti o ljubljanskem vseučilišču, dvignili so se Vsenemci kot en mož ter klicali: »Elender Denunziant! Er spricht nur, um sein Mandat zu behalten! Ein Schuft !* Sramota za Slovence, da imajo takega govornika! Vzemite mu besedo! Zakaj se ne ustreli, ko je (radi žlindre) pogorel pred vsemi sodišči!? V ječo ž njimi Tu smejo govoriti le živi, ne pa raoralični mrtveci 1 Najhujše so kričali nanj pols. Stein, Schaik, Pacher, Mally in Berger. Razumeti ni bilo govornika skoraj niti besede.
Vsenemec, posl. Berger je trdil, da se število italijanskih slušateljev na avstrijskih j univerzah manjša od leta do Ista. K temu je posl. Hortis pripomnil, da laški visokošolci pohajajo univerze v Italiji. Posl. Berger je nadalje trdil, da je ustanovitev laške uni-Lverze__ popolnoma nepotrebna z znanstvenega in kulturnega stališča, ker, k.lor izmed Ita-ljanov se hoče v Avstriji odlikovati, da mora poznati nemški jezik, Fakt, da so Italijani izbrali Trst sedežem svojega zahtevanega vseučilišča, dokazuje jasno njih irredentisticne cilje. Mi Nemci, je menil govornik, res no ponemčimo nikoli popolnoma tržaškega prebivalstva, ali protiviti se moramo najener-gičnejše temu, da se Trst poitalijanči. Trst je jedino nemško pristanišče na obali Adrijs in četudi nam ne bo nikoli mogoče, da bi to mesto spremenili v popolnoma nemško mesto, moramo je vendar germanizirati potom upliva nemške trgovine in nemškega duha. Radi vsega tega ne moremo glasovati za italijansko univerzo. Začetkom svojega govora se je izrekel posl. Berger tudi proti I ustanovitvi jugoslovanske, kakor tudi sploh I kakoršnesibodi nenemške univerze v Avstriji, I          Naučni minister pl. Harlel je v svojem
I dolgem govoru povdarjal, da je za šolsko upravo  vprašanje ustanovitve kake univerze j silno težavno.   Minister je zatrjeval, da bi z I veseljem podpiral intelektualni razvoj interesi-j ranih narodnosti in da ne odreka Jugoslova tom j sposobnosti v lo,  da dosežejo ono intelek-I tuclno stopinjo, ki bi sama od sebe povzro-I čila potrebo ustanovitve lastne univerze, da pa dvomi, da bi mogli  mnogoštevilni slovenski učenjaki doseči kake uspehe na tako I mali univerzi, katera bi se morda ustanovila ] s skromnimi sredstvi,
V razpravo so posegli nadalje za nujnost: posl. dr, Žacek (Ceh), dr. Ferjančic, dr. Klaic in glavni govornik dr. Ploj. Proti nujnosti so govorili: posl. dr. Hortis, vitez Ja-worski (ki jo izrazil sicer svoje simpatije za stremljenja Jugoslovanov, a izjavil, da Poljaki 7. ozirom na državne interese ne morejo glasovati za nujnost), potem dr. Pommer, dr. Kalhrein in generalni govornik proti dr. Wolffhard. O glasovanju je zbornica nujnost predloga odklonila. Ferjančifi in Ploj sta se zavzemala za vseučilišče v Ljubljani, pov-darjaje zlasti važnost Slovanov na jugu kot čuvarjev avstrijske misli.
Volitve t Istri. — V kmečkih občinah pazinskega okraja sta izvoljena soglasno dr. Matko Laginja in dr. Dinko Trinajsti«!. Na otokih: Š.  K.   Kozulič  in   Anle Andrejčič.
—  V mestni skupini Kastav-Volosko-Lovran-Moščenice je izvoljen dr. Andr. Stanger.
V Ptuju priredi politično društvo »Pozor* v nedeljo 15. t. m, v dvorani »Narodnega doma* javni shod, na katerega vsporedu bo tudi poročilo o ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
Poslanec Spinclc" je stavil v seji državnega zbora dne 29, pr. m. naslednjo interpelacijo:
Pred kakimi tremi tedni je lastnik gostilne v Bazovici, okolice tržaške, Josip Ur-bančič, ki je splošno znan poštenjak, ob 3. uri popoludne dobil povabilo, da se ima naslednjega dne predstaviti c. kr. kazenskemu sodniku, dru. Seitzu, da bo zaslišan kakor priča v nekem slučaju. Urbančič ni hotel vsprejeti poziva, v prvo zato, ker je bil isti v italijanskem jeziku, v drugo zato, ker ma je došcl prepozno. Prvo, da je namreč Urbančič zato odklonil poziv, ker je bil isti v italijanskem jeziku, je bilo izrecno povedano v poročilu sodbenega sluge. Kakih deset dni potem je Urbančič izvedel od c. kr. orož-niškega postajevodje, da bo vsled naloga c. kr. dež. sodišča s silo odveden pred kazenskega sodnika, in v resnici je Urbančiča potem c. kr. orožnik odvel pred sodišče. Urbančič je nemudoma hi energično protestiral proti takemu postopanju.
Interpelacija na to utemeljuje opravičenost Urbančičevega postopanja, in ker v ob-sežju Trsta je slovenščina deželni jezik in ker ima sodnik rabiti silo le v nujnih slučajih
—  tu pa je šlo le za slučaj tatvine jabolk v vrednosti 20 K — skončuje interpelacija tako-le:
i in slednjič, ker se v postopanju c. kr. deželnega sodišča proti Urbančiču ne more videli nič drugega, nego sovražnega duha, ki že mnogo let nadvladuje sodne kroge v Trstu in v Primorju proti slovenskemu in hrvatskemu jeziku in narodnosti,
si dovoljujejo podpisani staviti do njegove ekscelence, gospoda ministra za pravosodje, vprašanje:
Je-li njegova ekscelenca pri volji, naj-složje preiskati tu opisani slučaj' in nastopiti proti dotičnemu justičnemu uradniku, ki je nezakonito postopal, in sploh ukreniti potrebno, da bodo juslične oblasti in justičm uradniki v Trstu  in  v  Primorju postopali
I objektivno, to je: strogo po zakonu ?
^arol praščik,
pekovski mojster in siadčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
bhrmance, torte i. t. d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu  za
nmogobrojna  naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Pečenko
Vrtna »lica 8 — GORICA - Via Giardino 8
priporoča
pristna bala     ^m^g,    briških, dal
in črna vin« —^KShRmatinskih in
i/vipavskih,    <$$&&        ista rak i h
furlanskih,         W         vinogradov.
Dostava na dom in razpošHjii, po železnici na
vso kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od ;S
litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Gene amerne. Postrežba aoilaaa.
Fran ČMer & Bg^t
(prej IVan iufer),
krojaška mojstra
v Gorici, ulica Sv. Antona štev. 7 (v hiši gosp. Kopača, svečarja).
Priporočata svojim rojakom v mesta in na deželi svojo krojaško delavnico kjer se izdelujejo vsakovrstne obleke po modernih in dobrih krojih za vsak letni čas po jako zmernih cenah. -- V zalogi imata havoloke priprostega in tinega izdelka.
Postrežba točna, cene zmerne.
Dobre ure in po ceni!
s 3-letnim pismenim jamstvom! razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ar ter lavoz zlatnine)
Mest (Češko). Dobra ura Kem. iz niklja fl. 3*75 srebrna ara Kam. fl. 5*80; srebrn; verižica fl. 1-20; budilnik iz nikljal fl. 1-95.                                      '
lvrdka Je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlalel in srebrne svetinje iz razsiav ter tisoče priznalnihl pisem. — Ilustrovan cenik zastonj t
Traov.-obrtna registrovana zadruga
z neomejenim jamstvom. ? GORICI, Semeniška nI. št. 1., I. nadstr.
___________±!&---------------¦
Obrestuje hranilne Tloge, stalne, ki se nalože za najmanj jecSno leto po 5%, navadne po 4V*% m vloSe na Gonto-corrent po 3-60%. Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila ha poroštvo ali zastavo na 5-lelno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
______Sprejema   zadružnike,   ki  vplačujejo
delež po 300 kron po 1 krono na teden, alT daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15%.
Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Švicarska urarska obrt.
Naznanjamo vsem  veSčakom,
častnikom, poštnim, železniškim
in redarskim uradnikom kakor
vsakomur ki rabi dobro
uro, da smo oprejeli
edi! o razprodajo novoiznajdene originalne genfeke 14-karatne remont, are zlatega - elektro - pla-aue.v »sestav glasba t te*. Te ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje regulirane in preskušane in dajamo za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od tieh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina m col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (ludi ovratnjice) po 3-__ 5-__ in 8'— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzclju oh predplačilu.
Naročbeje pošiljali na Razpošiljanje ur „Chronoa Base;" (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot, na dopisnice 10 stot.
T   voj«ki m   r
podobno, se nam je pripravljati na bližajočo hudo zimo, ker pri obojih nac; gre za življenje; pri prvi potom meča, pri drugi potom prehlajenja.
Da si torej zdravje ohranimo, je treba dobrih pGdoblek, brez katerih bi ne smel nikdo ostati, ako nra je drago lastno zdravje.
V slučaju potrebe naj se blagovoli vsakdo zaupno obrniti do ppve in edine • slov. tvrdke za modno in drugo blago
J. Zornik
"T" ©urici,  Ctesposk* »lica Štev- 7,
kjer se dobi najbolji in najeeneji izber
vsakovrstnega zimskega blaga
kakor: jopice, srajce, hlače, nogavice, rokavice, rute, šerpe bluse, muffe, boa, itd.
Y Uzorci na dežslo brezplačno! ^
JLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
} (nasproti nunski cerkvi)
priporoča prefi. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Gostilna
»Alla citta di Borizia"
v Gosposki uliei št 19.
toči izvrstna bela  In  črna  vina  vseh
vrst kakor tudi briška in vipavska. — Ima Izborno kuhinjo, da lahko postreže c. goslom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem času. Rojakom v mestu in na deželi se za obilen obisk najtopleje priporoča udani     •
Fric Šimenc.
aeeeeeaea®®
Redilni prašek za živino
se dobi v mirodllnlci  pri
A. JERETIČ-U v Gorici — Tržna ulica (poslopje okr. sodišča.)
00®000©®®©®0©00000®®0®
ur
16. januvarja 1902.
Loterija za prta zatoHa
glavni dobitek 60.000 kron
v vrednosti.
Srečke a 1 krono
priporočajo: 6. Gentili, V. A. Jona, MichelstSdter & Coir p. In A. Pincherle v Gorici.
i
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je prehladi! ali prenapolnil želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živci, tako da trpi na gorečici, želodčnem krču, tiičanju želodca, tožkom prenavljanju ali zasliženju, bodi priporočeno dobro in izvrstno domače zdravilo, katero je že mnogo let v rabi.   To zdravilo je
Hubert Ullrich-oiro zeliščno vino.
Ulrich-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zelišč, krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodečne  bolezni in pospešuje obnovljenje  sveže krvi. I Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni sskoraj fakoj ozdravijo. i sme se toraj obotavljati in se mora že pri  glavobolu,   riganju,  deravici  (zgaga), napenjanju, bljuvanju takoj rabiti.   Večkrat izginejo vse te boleznij,   ako človek parkrat I pije omenjano zeliščno vino.
Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako fosnobo, frlanje (madron), areno utripanja, brezaenost, kakor ludi zasedanja krvs* v jetrih, vranici in vratnici (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi neprebavljivosl in odstrani iz želodca in črev vse nepotrebne in neranljive snovi.
Medlost liledost, pomanjkanje krvi in oslabelost Lgr^^ic° iS I
krvi in bolnih jeter.   Ako se nima apetita  oslabi,  a glavobol in  noči  pVebile  brez spanja uplivajo tako nanj,  da začne  hirati.   Zeliščno vino  pomaga zopet,  okrepivši  životno moč. Zeliščno vino pospešuje apetif, prebavo in reditvo, pospeši delovanje kr'i, pomiri razdražene  j živce in obudi veselja do življenja. Vso to dokazujejo mno<*e zahvale in pripoznanja.
Zeliščno  vino  se   dobi v steklenicah po  gld. 1-50 in 2#—   v lekarnah v Gorici, Kor- , m»nu, Ajeln, Camplungu, Gradežu, Romansu, Faimičelu,  Gradišču  ob Soči,  Ronkah,  Ogleju,  j Tržiču, Kanalu, Vidma, Palnmn&vi, Tolminu   hlrjji.  Ajdovščini. Sežani,' Vipavi,   Portogruaru,  ! Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogerske monarhijo in bližnjih deželah. Lekarna G. Gristofoletti v Gorici pošilja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih  cenah po vsi Avstriji.
Opominja se na različne ponaredita!
Zahteva naj se izrecno
______Hubert UUrich-ovo zeliščno Ylno.______
Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerine 100,0, rudečega vina 210,0. soka jevebikovih jago,. 150,0, črešnjevega soka mane 550,0, kopreca, janeža, helenine korenike, amerikanske korenike, korcnike svišča in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmeša!
(sredstvu!)
t    t
|DletetI8noi