PRIMORSKI DNEVNIK Leto XXI. St. 19 (5997) TRST, sobota 23. januarja 1965 Vlada zaključi verjetno že danes razpravo o petletnem načrtu Pastore: «Razprava je pokazala najširše soglasje glede načrta» Glavni smotri načrta: šolstvo, znanstveno raziskovanje, stanovanja, zdravstvo, javna dela, polna zaposlitev in sistem socialne varnosti - Zasedanje večinske struje KD «Impegno democratico» - Danes resolucija PSIUP Minister Pastore pa je izjavil novinarjem, da je razprava poka-£fia najširše soglasje z načrtom. jUt*.i minister Colombo je dejal, da je razprava potekala in se zaključila «v redu«. V poslanski zbornici in v sena. tu so bile na, dnevnem redu interpelacije in vprašanja parlamentarcev pretežno krajevnega značaja. . Poslanci PSIUP so predložili dve interpelaciji; v prvi se obračajo na ministra za državne soudeležbe in ga vprašujejo, ali ne bi kazalo — spričo neugodne gospodarje konjunkture — prilagoditi Programe in dejavnost podjetij z državno udeležbo tako, da bi zaposlila razpoložljivo delovno silo, kar bi pozitivno vplivalo na konjunkturo; z dtugo interpelacijo Pa se obračajo na ministre za de-10, proračun, zaklad in industrijo'in jih vprašujejo, kaj namerava vlada ukreniti, da bi zagotovi-•a zaposlitev delavcev, ki jih odpusti in skrajšanje delovnega urnika prizadevajo v vedno večji meri, zlasti v gradbeništvu in v kovinsko-mehanSki ter tekstilni industriji. Po razgovoru s predsednikom vlade Morom je državni podtajnik *a zunanje zadeve Lupiš odpotoval danes z delegacijo v New York, kjer se bo udeležil zasedanja glavne skupščine OZN. RIM, 22. '— Na današnji dopoldanski seji ministrskega sveta je minister za proračun Pieraccini zaključil obrazložitev osnutka petletnega gospodarskega načrta, nato se je začela razprava ° tem osnutku, ki se je nadaljevala tudi na večerni seji zaklju-mia pa, se bo verjetno jutri. Zakladni minister Colombo je obrazložil finančno plat načrta in se zadržal zlasti na ravnotežju državnega proračuna in plačilne bilance. Po seji, ki se je kon-caia nekaj pred 10. uro, je minister Pieraccini izjavil novinarjem med drugim, da je bila razprava o načrtu «resna, pozitivna in konstruktivna«. Za načrt Je značilno, da vsebuje obsežne obveze glede šolstva, znanstvenega raziskovanja, stanovanj, zdravstva, socialne varnosti, javnih del, ki so glavni smoter načrta. Načrt temelji na predvidevanju, da se bo nacionalni dohodek povečal letno za 5 odst., Jn na demokratičnem sodelovanju socialnih in gospodarskih S11, sindikatov in delodajalcev, Pri uresničevanju načrta, če bodo uresničili te smotre, na kon-cu petletja ne bo več brezposel-°sti m imeli bomo sistem social-e varnosti, to je popoln sistem socialnega, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja za vse državljane. šele včeraj je indonezijska vlada izročila generalnemu tajniku OZN pismo, v katerem uradno sporoča izstop iz OZN. Ogromna yečina delegacij je zaradi tega izrazila obžalovanje in trdi se, da je vsebina pisma taka, da je moč sklepati, da se bo Indonezija vrnila v OZN čez eno leto, ko Malezija ne bo več članica Varnostnega sveta. Danes se bo zgodilo prvič, da pred «stekleno palačo« — sedežem OZN v New Vorku — ne bo plapolalo več 115 temveč samo 114 zastav članic svetovne organizacije, ki trenutno preživlja tudi krizo zaradi še nerešenega vprašanja nevplača-nih prispevkov. Toda sovjetski delegat je včeraj poudaril, da bo Sovjetska zveza vplačala prispevek takoj, ko bo zajamčeno, da ne bo izgubila pravice glasovanja. Vse kaže, da je U Tant že našel kompromisni predlog, na Podlagi katerega bo spor ugodno rešen. To objavi skupnega poročila Varšavskega zasedanja osmih socialističnih držav se v komentarjih zahodnih opazovalcev trdi, da je sovjetska diplomacija dosegla določen uspeh, ker ji je uspelo utrditi enotnost članic Varšavskega pakta. To drugi strani pa — po mnenju Zahoda — sporočilo precej jasno določa meje, v katerih bodo v prihodnjih mesecih mogoča pogajanja med Vzhodom in Zahodom. Sovjetski tisk pa v komentarjih o ^Poročilu ugotavlja predvsem, da je varšavsko zasedanje prispevalo k pomiritvi na svetu in k utrditvi miru, ker je dalo vrsto konstruktivnih predlogov za razorožitev in omejitev širjenja atomskega orožja. LiaDunsticnl zunanji minister Malker je moral po volilnem porazu odstopiti in njegov namestnik bo dosedanji prosvetni minister. Zdi, da se je po osmih dneh Churchillove agonije osredotočita pozornost britanske javnosti na ta dogodek, ker se bivši predsednik vlade trmasto upira hudi bolezni. V Vietnamu so se včeraj dvakrat ponovile protivladne in pro-tiameriške demonstracije budistov in študentov. Pet budističnih honcev pa je sklenilo iz protesta vztrajati v gladovni stavki «do smrti.« Spričo resnega zdravstvenega stanja Winstona Churchilla je minister za proračun Pieraccini odložil svoj obisk v Londonu, kamor bi moral prispeti 25. t. m. na povabilo ministra za gospodarske zadeve Browna. V zvezi z govoricami o preosno-vi vlade, v kateri bi sodelovali tudi pristaši Fanfanija in Fanfani sam, se je govorilo tudi o tem, da bi v tej preosnovani vladi sodelovala tudi Lombardi in Gio litti. Poslanec Fortuna, ki pripada levici PSI, je s tem v zvezi dejal v razgovoru z novinarji na Montecitoriu, da bi to imelo dve posledici; «V tem primeru bi imeli novo vlado, pred tem pa seveda krizo in ne preosnovo vlade; druga posledica pa bi bila v tem, da bi novo vlado morala označevati politična volja, da doseže izvirne smotre srečanja med socialisti' in katoličani. V tem primeru bi so cialistična levica po mojem mnenju pozitivno ocenila napore v tej smeri, ki bi vsekakor okrepili enotnost socialistične stranke in s tem njeno pogodbeno moč». V zvezi z bližnjim zasedanjem glavnega sveta KD je bila danes skupščina članov glavnega sveta, ki pripadajo večinski struji «Im-pegno demokratico«. Poročilo je imel Colombo, ki je obrazložil predloge, ki jih je tajnik stranke Rumor dostavil vsem strujam za politično in organizacijsko poživitev stranke. Colombo se je strinjal s temi predlogi in poudaril potrebo po enotnosti KD s premostitvijo razprtij in osebne zamere. Colombo je zagovarjal potrebo, da se sestavi enotno vodstvo stranke, v katerem naj bodo zastopane vse struje, in to po možnosti po svojih voditeljih, da bi vodstvo imelo ustrezen ugled in avtoriteto. Prva naloga takega vodstva bi bila sklicanje organizacijske konference, kasneje pa bi razmislili o sklicanju izrednega kongresa stranke, ne morda zato, da bi proučili vprašanja glede politične linije (ker je linija levega centra še vedno veljavna in obvezna za KD), ampak da bi potrdili in poglobili dosežen sporazum na poti stvarne združitve stranke. Colombo je zaključil s tem, da je potrdil podporo večinske struje Moru in vladi, ki ji predseduje. V diskusijo o poročilu Colom-ba so posegli med drugimi tudi namestnik tajnika Morlino, Sarti, Togni in Sullo, ki so se strinjali s poročilom Colomba. Na zasedanju glavnega sveta PSIUP so danes zaključili razpravo o poročilu tajnika Vecchiettija in izglasovali zaključno resolucijo, ki jo bodo objavili jutri dopoldne. Med diskusijo je nastopil tudi član vodstva stranke Liber-tini, ki je dejal med drugim, da so med predsedniškimi volitvami ((preverili taktična in morda strateška nesoglasja« med PSIUP in gim, da je treba zrušiti vlado levega centra, ker je njen namen ((Stabilizirati obtoječi sistem«. Avo-lio je hkrati zagovarjal tezo, da je razcep PSI in nastanek PSIUP pomenil «akt enotnosti«, ker je ((sprostil nekatere sile, da so postale razpoložljive za naprednejšo in enotno politiko, namreč politiko razbijanja na levici sedanje vladne formule«. KPI; preverjenje strategije pa da je treba izvesti glede «velikih novih vprašanj: prvo zadeva gospodarsko in socialno krizo, kjer morajo razredne stranke premagati oster napad veleindustrijcev na delavsko gibanje in to ne z načrtovanjem, ampak z akcijo, da bi spremenili odnose sil med razredi, razširili tako stik s katoliško levico, zaostri krizo levega centra in spet dosegli enotnost s komunisti«. Giovannini, prav tako član vodstva stranke, pa je govoril o go-spodarsko-socialnem stanju dežele in poudaril šibkost delavskega gibanja zaradi odpustov in skrčenja delovnega urnika ter groženj delodajalcev. Luzzatto pa je zatrjeval med drugim, da se «sile levega 5649 sprejeli novo kolektivno" D0-centra ne bodo mogle slepiti, da godbo, ki so jo bili zavrnili pred so dosegle poživitev te formule, dvema tednoma. S tem se je kon-če jim bo uspelo razširiti vlado čala stavka, ki je že 11 dni para-s sodelovanjem Fanfanija in Lom- lizirala delo v pristaniščih na a-bardija«, medtem ko je Avolio, tlantski obali ZDA in v Mehiškem član vodstva, zatrjeval med dru-1 zalivu Prenehala stavka pristanišenikov v ZDA NEW YORK, 22. — Pristaniški delavci so z 12.171 glasovi proti V NOČI MED ČETRTKOM IN PETKOM Uradno pismo o izstopu Indonezije iz OZN je bilo izrečeno gen. tajniku U Tantu Možnost povratka se predvideva čez eno leto, ko Malezija ne bo več* članica Varnostnega sveta - Kaže, da bo vprašanje dolžnih prispevkov za OZN končno rešeno - «Pravda» o izstopu Indonezije NEW YORK, 22. — Od jutri dalje bo pred stekleno palačo — sedežem OZN — plapolalo še 114 zastav namesto dosedanjih 115. Indonezijski zunanji minister Subandrio je namreč poslal generalnemu tajniku U Tantu uradno pismo svoje vlade, da Indonezija izstopa iz svetovne organizacije. V pismu je med drugim rečeno, da se indonezijska vlada ((popolnoma zaveda posledic, ki jih bo njen sklep povzročil«, toda da nima druge izbire zaradi «pogojev, ki so jih ustvarile v OZN kolonialne države, pogojev, ki odločno nasprotujejo protlko-lonialistični borbi Indonezije in hkrati tudi načelom in smotrom OZN«. Pismo dalje pravi, da je bila Indonezija potrpežljiva do trenutka, ko je bila Malezija, ki je »orodje britanskega neokolonializma v jugovzhodni Aziji* izvoljena v Varnostni svet. Vstop te države v VS OZN je dokazal, da manevrirajo OZN kolonialistične in novokolonialistične sile. »Naš sklep je bil sprejet v dobro OZN, ki jo je treba po našem mnenju od časa do časa opozoriti na red. Izstop Indonezije bi utegnil postati katalizator za reformo OZN -- praktično in po duhu — razen če sedanje vzdušje ne bo uničilo vzvišenih načel Združenih narodov, tako da bi OZN propadla kot mednarodni organizem' kolektivne varnosti in skladnega sodelovanja*. Novinarjem pa je indonezijski predstavnik Palar, ki je v noči med četrtkom in petkom osebno izročil pismo U Tantu, izjavil, da si ne more predstavljati ponovnega vstopa Indonezije, »dokler ne bo v OZN globokih sprememb*. V Londonu pa je pomočnik o-brambnega ministra Mulley izjavil, da bo Velika Britanija trdno ob strani Malezije v primeru indonezijskega napada, hkrati pa je ..................................................... Zahodni komentarji varšavskih sklepov: okvir za pogajanja Vzhod-Zahod Varšavski sestanek je bil nujen zaradi prvega Gromikovega in Kosiginovega stika z Zahodom - Na Cipru in v Grčiji zavračajo Gromikova stališča glede rešitve ciprskega vprašanja MOSKVA, 22. — Besedilo skupnega poročila o zasedanju po- i Medtem pa poročajo iz Nikozije, svetovalnega političnega odbora držav Varšavskega pakta je — bilo objavljeno v tisku dokončno šele danes, ker je prišlo za jutranji tisk prepozno. Vsebina poročila se lahko razdeli na osem točk: 1. Države Varšavskega pakta so pripravljene podpisati nenapadalno pogodbo z NATO. 2., Predlagajo sklicanje, v smislu poljskega predloga, konference evropskih držav, na kateri bi se obravnavali konkretni ukrepi glede kolektivne varnosti v Evropi. 3. članice Varšavskega pakta podpirajo predlog Vzh. Nemčije, naj bi se obe nemški državi odpovedali jedrski oborožitvi. 4. Predlagajo, naj se v smislu predloga kitajske vlade Skliče svetovna konferenca za ukinitev vsakršnega jedrskega oboroževanja. 5. Ce bodo članice atlantskega pakta delale proti interesom miru in začele izvajati načrte glede u-stanovitve večstranske jedrske sile v katerikoli obliki, bodo članice Varšavskega pakta prisiljene sprejeti obrambne ukrepe, da si zajamčijo svojo varnost. Taki načrti bi namreč pomenili razširitev jedrskega orožja, ki bi prišlo v roke militaristov Zahodne Nemčije; zato se članice Varšavskega pakta bolj kot kdaj koli odločno zoperstavljajo izročanju jedrskega o-rožja Zahodni Nemčiji v katerikoli obliki in osnovni interesi vseh narodov zahtevajo, da se zavržejo vsi načrti za atlantsko jedrsko silo. ■».»...........................................im...............mn........mn,....... VČERAJ V SAJGONU Demonstracije budistov proti vladi in ZDA Med aretiranimi demonstranti so tudi budistične redovnice ■ Gladovna stavka petih honcev «do smrti SAJGON, 22. — Budisti so danes priredili dve protestni demonstraciji proti vladi in proti ZDA. Prva demonstracija se je Začela, ko se je okrog 200 boncev zbralo pred ameriškim veleposlaništvom, katerim se je pridružilo več kot tisoč oseb Demonstranti so razbili stekla na oknih veleposlaništva in trdi se, da je prišlo tudi do streljanja. zahtevali so: «da ZDA ne bi smele podpirati sedanje reakcionarne, protirevolucionarne in pro-tiljudske vlade«. Policija je večkrat intervenirala In končno demonstrante tudi s solzilnimi bombami razgnala. Med demonstranti je bilo zelo mnogo študentov. Policiji je poveljeval osebno poveljnik sajgonske posadke, ki je izjavil, da je demonstracija študentov ((nedopustna«, češ da jim je prav vojska omogočila nadaljevanje študija«. Iz budističnih krogov se je zvedelo, da je policija aretirala o-krog GO boncev, 20 pa ranila. Druga demonstracija pa je bila pozneje pred sedežem ameriške knjigarne. Tudi na tem poslopju so demonstranti s kamenjem razbili okna. Policija je sporočila, da je aretirala 120 demonstrantov, med katerimi je 12 budističnih menihov in osem budističnih redovnic. Hkrati pa pet budističnih menihov nadaljuje že tretji dan z gladovno stavko. Izjavili so, da bodo stavkali «do smrti« Iz protesta proti vladi. Okrog 60 kilometrov južno od Sajgona se je vnela huda bitka med četami vlade in Vletkonga. Poveljstvo vladnih čet Je sporočilo, da znašajo izgube Vletkonga 46 mrtvih in 62 ujetih, vladne izgube pa pet mrtvih In 11 ranjenih. Do spopada je prišlo, ko je 300 vladnih vojakov ((čistilo« področje, na katerem so včeraj sestrelili dva ameriška helikopterja. Tudi te vo-jake so prepeljali z ameriškimi helikopterji. Radio v Hanoju je sporočil, da sta dve ameriški in južnovietnam-Kkl uV0Jj!1 ,ladii včeraj 20 minut bombardirali neki severnovietnam-ski otok. Zato Je severnovietnam-ska vlada protestirala pri medna-rodn' ■komisiji za Vietnam. Vladi v Hanoju je protestirala pri mednarodni komisiji tudi proti nedavnemu prihodu nadaljnjih tisoč ameriških vojakov v Južni Vietnam. Sovjetski zunanji minister Gro-miko je poslal odgovor na pismo zunanjih ministrov Severnega Vietnama in Kitajske. V pismu se ponovno poudarja, da bo Sovjetska zveza pomagala Severnemu Vietnamu ((proti katerikoli ameriški vojaški akciji.» v pismu še poudarja, da smatra Sovjetska zveza akcije v Južnem Vietnamu za kršitev sporazuma o Indokini iz leta 1954 ter da te kršitve ogrožajo mir v Južnovzhodni Aziji. Predstavnik državnega departma-nja pa je izjavil danes, da se je število severnovietnamskih vojakov v Laosu v zadnjih tednih povečalo In da so se skoncentrirali v srednjem in južnem Laosu. Vendar pa to ne povzroča nevarnosti, toda «ZDA morajo braniti nevtralnost in suverenost Laosa.« 6. Članice Varšavskega pakta pol pirajo predlog za sklicanje svetovne konference za razorožitev, ki jo je predlagala konferenca nevezanih držav v Kairu. 7. Obsojajo sovražno politiko ZDA proti Kubi. 8. ZDA nadaljujejo nevarne provokacije v Severnem Vietnamu. Današnja idzvestja« pišejo o varšavskih sklepih, da so ((Sovjetska zveza in ostali člani Varšavskega pakta storili vse napore, da bi prispeli k pomiritvi, razorožitvi in miroljubni koeksistenci«. ((Varšavsko sporočilo vsebuje globoko analizo evropskega položaja in obširen pro. gram kostruktivnih predlogov za zajamčenje evropske varnosti in za okrepitev miru na vsem svetu. Na varšavskem sestanku so obravnavali nov položaj, ki je nastal zaradi poskusov nekaterih članic NATO, da se ustanovi FML, kar je isto kot oborožiti z jedrskim orožjem Zahodno Nemčijo«. «V Varšavi je bila dokazana popolna istovetnost stališč vseh udeležencev glede vseh obravnavanih vprašanj. Bratstvo socialističnih držav je neranljivo in trdno cementirano v skupnem smotru: zgradnja soda-lizma in komunizma. Članice Varšavskega pakta so dovolj močne, da zadajo uničujoč udarec kakršnemu koli napadalcu,« zaključuje list svoj komentar. Na Mazurskih jezerih sta se sestala danes Kosigin in Brežnjev s predsednikom Cirankijevičem in Gomulko. Razpravljali so o Odnosih med obema partijama in državama. Zahodni komentatorji v Moskvi ugotavljajo, da je iz poročila razvidno, da je varšavski politični odbor pripravil in odobril osnovo za ponovni nastop sovjetske zunanje politike po odstavitvi Hruščova. Ta priprava je bila nujno potrebna zaradi tega, ker bo 16. marca t. 1. sovjetski zunanji minister Gromi-ko obiskal London, kmalu nato pa bo v Londonu vodil razgovore predsednik vlade Kosigin z britanskim predsednikom vlade Wilsonom. Gre za prvi važen stik novih sovjetskih voditeljev z zahodnimi vladami. Pred sprejemom Kosigina bo Wilson v Washingtonu gost predsednika Johnsona in bo lahko igral nato nekakšno vlogo posredovalca med ZSSR in ZDA, saj prav tako funkcijo — že po tradiciji — britanska vlada kaj rada opravlja. Razgovoru med Wilsonom in ko-siginom se bodo nato nadaljevali v Moskvi pozno poleti in skoraj gotovo je, da bo pred tem še en sestanek med Johnsonom in Wil-sonom. Nadalje zahodni opazovalci v Moskvi ugotavljajo, da pomenijo varšavski sklepi pravzaprav določen uspeh moskovske vlade, ker je bilo v Varšavi doseženo soglasje vseh članic pakta glede številnih važnih vprašanj in s tem potrjena nekoliko zrahljana enotnost med njimi. Pripominja se tudi, da kaže vsebina poročila zahodnim državnikom precej točno sliko namenov sovjetske vlade, in na podlagi katerih se lahko presojajo dejanske možnosti pogajanj med Vzhodom in Zahodom v prihodnjih mesecih. Končno opazijvalci ugotavljajo, da poročilo ne vsebuje nobenega znamenja možnosti, da so v Varšavi razpravljali - tudi o položaju v svetovnem komunističnem gibanju zlasti v zvezi s sestankom pripravljalne komisije za mednarodno konferenco komunističnih delavskih strank, ki se bo začela i. marca letos. da je Gromikova izjava, da bi so vjetska vlada pristala tudi na federalno rešitev ciprskega vprašanja, naletela na neugoden odmev. Predsednik Makarios je namreč izjavil: ((Sleherni predlog za federalno rešitev ciprskega vprašanja je treba brez diskusije zavrniti. Grški rimanj', minister Kostopulos pa je označil Gromikovo izjavo za ((neverjetno«, ker bi uresničenje sovjetskega predloga pomenilo ((ponovno uveljavljanje zueriške in Ion donske pogodbe, ki sta bili zavr njeni s strani ciprske in grške vla de«. Gromikovo izjavo zavrača tu di levičarska stranka EDA — prvič odkar obstaja. Njeni predstavniki so namreč izjavili, da vsebuje izjava «mnenja, ki vsebujejo razlago, s katero se stranka EDA ne strinja«. Vladni dnevnik «Elefteria» pa poudarja, da so Gromikove predloge z zadovoljstvom sprejeli v Turčiji kot podporo turškemu stališču glede Cipra. List očita vladi predsednika Papandreuja, da se je tokrat turška diplomacij? bolje izkazala kot grška, ter dokazala, da je sposobna preprečiti turški poraz v ciprskem vprašanju. Osmi dan Churchillove agonije LONDON, 22. — Danes je že osmi dan, odkar je Winston Churchill zaradi možganske tromboze v nezavesti. Po 12. uri so objavili prvi zdravniški bilten, v katerem se ne ugotavljajo spremembe, ob 22. uri pa je v drugem biltenu rečeno, da je bolnik «preživel dan mirno, čeprav je opaziti kakešn znak poslabšanja«. Podobno izjavo je dal nato tudi Churchillov osebni zdravnik lord Moran. Zaradi dolge agonije bivšega predsednika britanske vlade se zdi, da ni več vsa pozornost osredotočena na njegovo bolezen, temveč na zadnje razburljive dogodke, med katerimi je predvsem odstop zunanjega ministra Walkerja. Samo malo oseb prihaja še pred hišo, kjer umira Winston Churchill in tudi novinarji in fotoreporterji so maloštevilni. Najbolj zvest je bradati 36-letni novozelandski mornar Wilson, ki kljub mrazu in snegu vztraja pred hišo številka 28 v Hyde Park Gatu, ves zavit v' številne odeje ter neprestano moli za Churchillovo zdravje. Sedaj že krožijo razne domislice o nenavadno dolgem Churchillovem upiranju bolezni. Nekdo vztrajno trka na vrata bolnikove hiše in končno mu vrata odpre Churchill zavit v domačo haljo, s cigaro v ustih in ga vpraša, zakaj tako trmasto trka. Odgovor: «Sir, hotel sem vam povedati, da je lord Moran umrl.« dodal, da »koordinirani napad na Borneu trenutno ni verjeten*. Dejal je, da so Indonezijci na Borneu koncentrirali svoje čete, toda ne ob meji, kjer so nekatere posadke samo okrepili. Vendar pa ta ((koncentracija opravičuje pošiljanje britanskih enot v Malezijo«. Moskovska «Pravda» piše danes, da pomeni izstop Indonezije ((določen nenormalni položaj v OZN ne glede na mnenje, ki se ga lahko cla ob izstopu«. Glasilo KP SZ očita Združenim narodom, da so pod vplivom imperialistom, da sprejemajo sklepe, ki le-tem ugajajo, da dopuščajo, da pobude za mir ln protikolonializmu Imperialisti sabotirajo. «Pravda» omenja tudi resolucijo 15. zasedanja glavne skupščine OZN o kolonialnih državah ter poudarja, da resolucija ni bila uresničena, ker se še vedno pošiljajo v Kongo plačanci, ker Kitajska še ni bila sprejeta v OZN, ker Francija nadaljuje z jedrskimi poskusi v Sahari in ker ameriške atomske podmornice še vedno križarijo ob afriških obalah, kljub želji OZN, da postane Afrika brez-atomsko področje in končno, ker so za takoimenovano finančno krizo OZN odgovorni Washington in njegovi zavezniki v NATO. Izstop Indonezije je obžalovala večina delegacij zlasti zaradi tega, ker preživlja OZN trenutno v svojem življenju najhujšo krizo, ki utegne postati prav kmalu odločilna. Tudi danes niso mogli doseči kompromisa, ki bi odstranil nevarnost hudega spora med velesilami, takoj po politični debati. Dvajset latinsko-ameriških držav je sporočilo, da ne more umakniti svojega kandidata dr. Germana Zee za predsednika političnega odbora. Devetnajst delegatov — od 20 — je sklenilo podpirati akcijo ZDA v primeru, če bi prišlo do glasovanja za izvajanje sankcij na podlagi člena 19 za odvzem pravice glasovanja državam, ki še niso plačale svojih prispevkov. To pa bi pomenilo verjetno le začetek krize, ker je Sovjetska zveza že zagrozila, da bo izstopila, če ji bo pravica glasovanja odvzeta. Sedaj je torej stanje sledeče: Sovjetska zveza je danes obljubila, da bo plačala določen znesek, po- tem ko ji bo praktično potrjena pravica glasovanja. Toda ZDA zahtevajo, da se ji ta pravica prizna šele po vplačilu ali pa vsaj potem, ko se bo formalno obvezala, da bo plačala. Baje U Tant predlaga ((istočasno Izjavo« takoj po zaključku splošne debate. To se pravi: istočasno, naj bi se sporočila višina zneska In sklep o povratku normalnega postopka za glasovanje, kar bi praktično pomenilo, da je vprašanje izvajanje člena 19 odstranjeno. Sovjetska delegacija je danes izrecno ponovno poudarila, da je vlada SZ pripravljena vplačati finanč-n’ prispevek, če vprašanje pravice glasovanja ne bo postavljeno Delegacija podpira afriško-azijski načrt za rešitev tega vprašanja ter poudarja, da Je edina ovira stališče ZDA, ki hočejo paralizirati delovanje OZN za ustvarjanje umetnih vzrokov za finančno krizo« Glede ponovnega vstopa Indonezije pa se predvideva, da bo Male. zija prenehala biti začasen član Varnostnega sveta čez eno leto in da bi se tedaj lahko vrnila. To sklepajo tudi na podlagi vsebine Su-bandrijevega pisma, ki govori «o sedanji fazi in o sedanjih okoliščinah«. Švedski zunanji minister Torsten Nilson je danes v svojem govoru pred glavno skupščino predlagal, naj se preneha z izdelavo fizljskega’ materiala za vojaške namene Predložil je tudi, naj OZN poskrbi za ukrepe, ki bi onemogočili širjenje jedrskega orožja, da bi se tako število jedrskih držav omejilo. Predložil je nato, naj se moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov razširi tudi na podzemeljske jedrske eksplozije. 0 obisku Lucbkeja v zahodnem Berlinu BERLIN, 22. — Glasnik zunanjega ministrstva Vzhodne Nemčije je označil za izzivanje desetdnev-m obisk predsednika Zahodne Nemčije v zahodnem Berlinu, ki ga je Luebke začel danes popoldne, ker da zahodni Berlin ni se- bUke’ del nemike zve)!n« repu- ....................mi...........................................i.mn.....i.i...u.i... PO VOLILNEM PORAZU ZUNANJEGA MINISTRA llllllllllllll|||Mlll||M|||||||||U||||„|,mM||||||| Gordon \\ alker odstopil Nasledil ga je Michael Stewart Laburisti so nekoliko zaskrbljeni zaradi znižanja glasov na dodatnih volitvah - Forcign Office zavrača pogajanja s Francom o Gibraltarja LONDON. 22. — Zunanji minister laburistične vlade Patrick Gordon Walker je danes odstopil, ker je bil poražen na včerajšnjih dodatnih volitvah, že takoj po objavi izidov je telefoniral predsedniku vlade Wilso-nu, da namerava dati ostavko. Danes dopoldne pa se je z Wil-sonom osebno razgovarjal. O-stavko je sprejela tudi kraljica Elizabeta. Za novega ministra je bil imenovan Michael Ste-wart dosedanji prosvetni minister. Stewart je star 58 let. Za novega ministra prosvete je bil imenovan Antony Grosland, dosedanji tajnik v zakladnem ministrstvu. Gordon Walker pa je odpotoval nocoj z letalom v Pariz. Bivši predsednik vlade Home je v imenu konservativne stranke izjavil: «Država je zrela za povra- tek konservativne vlade. Ne morem reči, da so splošne volitve blizu, toda kadar bodo prišle, bomo pripravljeni. Bivši finančni minister Maudling je bil nekoliko bolj zmeren in je le dejal: «Za laburiste je to velik poraz, toda samo dve lastovki (volilni okrožji Leyton in Nuneaton) še ne pomenita pomladi.« Gordon Walker je bil prepričan, da mora odstopiti, ker je bil že drugič poražen na volitvah in ker je smatral, da bi volilni poraz oslabil njegov osebni položaj kot zunanjega ministra in s tem tudi položaj vlade, ki jo v mednarodnem svetu predstavlja. Predsednik Wilson ni rad sprejel ostavke, ker je mnenja, da spada Walker med najbolj sposobne člane njegove vlade. Wilson je po določitvi novega zunanjega ministra najprej obvestil kraljico Elizabeto, ki je trenutno v gradu Sandrighamu. Prva reakcija Walkerjevega po- akcij na vseh sektorjih zlasti pa na področju železarske in mehanične industrije. Pozneje Je bil ta dvig omejen. Poudarjajo, da gre «za moralni poraz laburistov« in PadaljnJe skrčenje parlamen-kar bi Povzročilo lzvaJanja načrta o nacionalizaciji jeklarn.« Gordon Walker je star 57 let in ■J® o*1 izvoljen za poslanca leta 1945 ter je sedel v poslanski zboruj1 vse do 15. oktobra lani, ko je bil premagan na volitvah. Premagal ga je neki konservativec, ki je vodil svojo volilno rasistično kampanjo. Walker spada med laburistične izobražence, ki ima precejšnje mednarodne izkušnje in ki so ga kot zunanjega ministra že začeli ceniti tudi v inozemstvu. Laburisti zaskrbljeno poudarjajo, da so nedeljske volitve pokazale zvišanje konservativnih glasov v obeh volilnih okrožjih. V Foreign Office so danes izjavili, da britanska vlada ne bo pristala na noben predlog za začetek razgovorov s Španijo zaradi Gibral-tara, dokler ne bodo odstranjene sedanje omejitve na meji, ki jih je odredila Francova vlada, španski predstavnik je včeraj v OZN namreč spomnil britansko vlado na poziv posebne komisije 24 o kolonializmu vsem prizadetim državam, naj začnejo pogajanja. PRI MILANU Notranjost avtomobila iranskega predsednika vlade Hasana Ali Mansura po predvčerajšnjem atentatu Na sliki se jasno vidijo krvavi madeži na sedežu Delavci zasedli predilnice «DeirAcqua» MILAN, 22. — Delavci v predilnicah «Bratje Dell'Acqua» v Le-gannu, Abbiategrassu in Cocauiu so včeraj proglasili «belo» stavko (delavci so v predilnici na svojem delovnem mestu, a ne delajo), ker je skupščina družabnikov predilni-ce sklenila likvidirati družbo in zapreti predilnice v roku enega tedna. Ker so uprave treh predilnic zapustile dane? svoje urade, se je «bela» stavka avtomatično spremenila v zasedbo, predilnic. Milanske ACLI so danes objavile «manifest solidarnosti« z delavd in njenimi družinami, ki jih je prizadelo zaprtje tekstilnih podjetij. \ Ekonomska dogajanja t preteklem 1 Medtem ko Je v nekaterih industrijskih državah ekonomsko ekspanzijo v nacionalnem merilu pogosto spremljala Inflacija, je za svetovno gospodarstvo v letu 1964 značilnih nekaj dogodkov mednarodnega pomena. Nadaljevanje gospodarske ekspanzije v Združenih državah Amerike je nedvomno prispevalo k ekspanziji na Zahodu nasploh. Po razpoložljivih podatkih Je industrijska proizvodnja v ZDA dosegla rekordno raven. To velja predvsem za proizvodnjo jekla, ki je presegla rekordno raven 120 milijonov ton. Kljub bolj ali manj izraženim mflatornlm pojavom v posameznih zahodnoevropskih deželah, na primer v Italiji, Franclji, Švici, Veliki Britaniji in Holandiji, sc je ekspanzija v zahodni Evropi kot celoti nadaljevala tudi v letu 1964, medtem ko se je porast nacionalnega dohodka dežel — članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, v povprečju gibal v predvidenih okvirih — 5 odst. Ugodna ekonomska konjunktura na Zahodu skupaj z nadaljnjim porastom proizvodnje v vzhodni Evropi, ki Ju je spremljalo ustrezno povečanje trgovinske menjave, sta, pripomogla k nadaljnjemu razvoju svetovne trgovine. Problemi držav v razvoju Najpomembnejši dogodek v svetovnem merilu je bila nedvomno konferenca ZN o trgovini in razvoju. četudi le-ta ni prinesla kakih dokončnih rešitev, je vendarle postavila temelje za novo načenjanje in obravnavanje problemov razvoja in trgovine razvijajočih se držav, kajti končno ni bila naloga konference rešiti vse te probleme, marveč predvsem uveljaviti na najširšem mednarodnem planu pripravljenost za pospešitev napredka v nerazvitem delu sveta in politično kot tudi organizacijsko obeležiti začetek novega razdobja v mednarodnih odnosih. Začeto delo naj bi se v okviru konference nadaljevalo. Konferenca je namreč postala stalni organ Generalne skupščine in bo zasedala vsaki dve do tri leta ter delovala tudi v okviru njenih teles, to je sveta za trgo-v.no in razvoj ter raznih komisij. Dejstvo je, da razvite kapitalistične države, ki so tudi med konferenco nudile odpor proti sprejemanju kakršnihkoli radikalnih priporočil, skušajo zdaj zavlačevati tudi uresničitev tistih priporočil, ki jih je konferenca že sprejela. Vendar gre konec koncev vendarle za proces, ki se Je komaj šele začel. Posebno pomemben rezultat konference ZN je ustanovitev »Skupine 77», ki obsega skoraj vse dežele v razvoju in ki je postavila organizacijske temelje za uskladitev stališč in za skupen enoten nastop glede najpomembnejših vprašanj trgovine in razvoja. Konec 1. 1964 je bilo sprejeto no-v poglavje .Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), »Poglavje o trgovini in razvoju«, ki prek revije GATT pravno sankc'o-nirana nekatere zahteve razvijajočih se držav (npr. odstopanje od načel recipročnosti glede na razvijajoče sc- države) in formulira ne- . katere obveznosti Industrijsko razvitih držav glede bolj liberalnega uvoza in razvijajočih se držav. Jasno je, da kompromis, ki Je omogočil sprejetje novega poglavja, znatno zaostaja za tistim, kar so zahtevale države v razvoju in kar bi ustrezalo njihovim potrebam. Vendar so se te države Jasno izrekle za to, da gre pravzaprav le za prvo fazo tistih rešitev, ki jih s polno pravico pričakujejo v okviru GATT. Trgovinska pogajanja čeprav so se trgovinska pogajanja v GATT uradno začela 4. maja 1964 — znana so tudi kot «Kenne-d.vjeva runda« — so se dejansko, in sicer na industrijskem sektorju, začela šele konec minulega leta, to je 16. novembra, ko so industrijske države predložile liste proizvodov, za katere niso pripravljene zniževati carin ali vsaj ne v predvidenem obsegu, čeprav so se praktično že začeli, naj bi se ti razgovori šele zdaj polno razmahnili. To pa mogoče šele tedaj, ko bo doseženo soglasje o osnovnih pravilih in normah liberalizacije trgovine s kmetijskimi pridelki kot tudi soglasje o zmanjšanju necarinskih preprek ter o vrsti drugih vprašanj, med katerimi je vsekakor najvažnejše vprašanje pogojev za udeležbo razvijajočih se držav pri pogajanjih. Pomemben korak pri reševanju še neurejenih vprašanj bi utegnil biti konec lanskega leta v Bruslju doseženi sporazum med državami Evropskega skupnega trga o osnovah skupne kmetijske politike. Doseženi sporazum o cenah cerealij, ki naj bi ga razširili tudi na vrsto drugih kmetijskih pridelkov, naj bi omogočil reševanje kmetijskih problemov v okviru »Kennedyjeve runde« nasploh. Eden ukrepov, ki so vplivali na mednarodno trgovino nasploh — vsaj kratkoročno — Je taksa 15 odst., ki ga je na svoj nesurovlnski uvoz uvedla britanska vlada 26. oktobra lani. čeprav to ni v skladu z britanskimi obveznostmi do GA TT, je bil ta ukrep sprejel, sicer z rezervo, vendar upoštevajoč težavno monetarno situacijo, v kateri se je Britanija znašla, in s stališčem, da bo ta ukrep verjetno kratkotrajen, pa vendarle manjše zlo, kot pa bi utegnila biti devalvacija funta. Mednarodni monetarni problemi Med razvitimi kapitalističnimi deželami čedalje bolj prevladuje gledišče o nepopolnosti sedanjega monetarnega sistema, katerega funkcioniranje je v posameznih nujnih primerih povezano z nekaterimi državami. Na letni skupščini Mednarodnega valutnega sklada, Mednarodne banke in nekaterih afiliacij, ki je bila septembra lani, je Franclja ob podpori drugih članic Skupnega trga predložila ustvaritev skupne rezervne monete, ki bi temeljile na zlatu. Sestavili so «komlsijo šestorice«, ki naj bi ta predlog proučila. Vendar se je skupščina, ki bi jo mogli šteti za neke vrste svetovno monetarno konferenco, ne da bi pričakala rezultate teh proučevanj (sicer popolna, ker na njej sodelujejo le 103 države brez udeležbe vzhodnih socialističnih dežel) izrekla za novo povečanje sredstev Sklada za 25 odst., in to s povečanjem kvot držav — članic. Tako bi se skupna sredstva tega sklada povečala za 16 odst. oziroma skupno na približno 20 milijard dolarjev. Težave, s Katerimi se je konec minulega leta srečal angleški funt, ki z dolarjem pomeni temelj današnjega mednarodnega monetarnega sistema, so terjale hitro posredovanje, ki v vsakem primeru pomeni dogodek prvorazrednega pomena. Sporazum «Skupine de-setorice« (najmočnejše finančne države) iz 1. 1961 o solidarni intervenciji je bil prvikrat uporabljen novembra 1964 v obrambo funta. Mednarodnemu skladu je bilo stavljenih na razpolago 400 milijonov j dolarjev, da bi lahko izločil milijardo dolarjev, ki naj bi jo Velika Britanija umaknila decembra lani. Razen tega so njihove centralne banke 25«. novembra lani mobilizirale v korist Angleške banke 3 milijarde kratkoročnih avansov. Potemtakem je nestabiinost funta konec lanskega leta povzročila nekatera nihanja in težave tako na monetarnem kot na trgovinskem planu. Preizkusni kamen bo februar, ko naj bi Velika Britanija, bodisi vrnila ali podaljšala 25. novembra mobilizirane in izkoriščene avanse v skupni višini 3 milijarde dolarjev. Ameriške terjatve v inozemstvu Po zadnjem poročilu ameriškega ministrstva za trgovino so se terjatve ameriške vlade nasproti inozemstvu v zadnjem fiskalnem letu povečale za okrog milijardo dolarjev, tako da zdaj znašajo 16,6 milijarde dolarjev. Tri četrtine te vsote, ki jih v glavnem dolgujejo razvite dežele, naj bi bile vrnjene v dolarjih. Največji dolg, okrog 4 milijarde dolarjev, je dolg Velike Britanije, ki Ji sledi Japonska z dolgom 738 milijonov in Francija s 360 milijoni dolarjev. V prejšnjem fiskalnem letu, ki se Je zaključilo 30. julija 1964, je ameriška vlada sklenila sporazume o anticlpiranem odplačilu 350 milijonov dolarjev, od katerih odpade na Francijo in Nizozemsko 232 milijonov, na Mehiko pa 83 milijonov dolarjev. Razvijajoče se države so razmeroma slabo izkoriščale dolarska posojila. Približno polovico 5,3 milijarde dolarjev dolgujejo države Latinske Amerike, med katerimi je največji dolžnik Brazilija z 831 milijoni dolarjev. Okrog četrtina skupnih terjatev ameriške vlade naj bi bila odplačana v nekonvertibilnih devizah, blagu ali storitvah. Na čelu dežel, ki so izkoristile ta tip posojil, je Indija z dolgom 1,3 milijarde dolarjev. Vrhu tega Indija dolguje vladi ZDA 873 milijonov dolarjev, plačljivih v dolarjih. V minulem fiskalnem letu so plačale inozemske vlade in podjetja ameriški vladi samo na račun obresti 475 milijonov dolarjev. Velika planina nad Kamnikom ni več raj samo za izbrane smučarje planince, nedosegljiv za navadne zemljane. Sedaj vozi na to prelepo planino žičnica in tako si more voinjo po hrezkrajnih smučiščih privoščiti tudi smučar, ki bi sicer mogoče niti ne utegnil na visoko planino, ki v snegu ni | tako lahko dostopna .................................................. NEVERJETNO RAZŠIRJENA DEJAVNOST V SEVERNI ITALIJI Včeraj kar dva ropa v bankah eden pri Genovi drugi v Veroni Kljub streljanju je uslužbenec banke v Veroni uspel ujeti enega od roparjev, ki je imel s seboj vrečo z denarjem SERRA RICCO’ (Genova), 22. — V Podružnici neke hranilnice v Serra Rlccč, nedaleč od Genove, sta dva oborožena roparja odnesla večjo vsoto denarja. Pobegnila sta na motorju. Blagajnik, ki je bil poleg vodje podružnice v lokalu, je pozneje čas-.nikarj.em. opisal, dogodek takole: »Ko sem pogledal na uro — manjkala Je minuta do poldneva — in spet dvignil oči, sem zagledal pred seboj dva človeka. Oblečena sta bila v delovno obleko in okrog vratu sta imela zavit šal tako, da je zakrival tudi obraz. Eden mi je nastavil pištolo. Rekel sem mu: «Kaj počnete?« Medtem pa je drugi, ki je bil nekoliko višji, že preskočil marmorni pult ter ukazal, naj oba leževa na tla z rokami nad glavo«. pet minut. Gorje vama, če se premakneta, ker se bova vrnila.« Ko pa sta odšla, je vodja podružnice s tal le videl skozi izložbo motor z roparjem, ki se Je oddaljeval. Pritisnil je na a-larmnl gumb, toda nikogar ni bilo. Sedež banke je namreč še dokaj npv in prebivalci v bližnl so že vajeni glasu alarmnih siren, ki so jih večkrat preskušali. Tako sta roparja lahko nemoteno odbrzela. Kakih pet minut kasneje Je vodja telefoniral policiji, ki je oddaljena 5 km. Avtomobil letečega oddelka, ki je prispel iz centra mesta, je prišel na kraj ropa šele po 25 minutah. Po vseh cestah so postavili bloke toda vse do večera ni bilo ni-kakega sledu za roparjema. Nekatere priče so povedale, da so videle v preteklih nočeh neki star «1100», Maniši ropar Je medtem prišel je vozil tam okrog, že pred dve-,‘ ma mesecema so se te hranilnice lotili tatovi, toda takrat okrog pulta, ukazal blagajniku, naj se dvigne in mu izroči denar iz predala pod pultom, nato pa naj mu odpre še blagajno. Uradnik Je napravil, kar mu je oni ukazal, zlasti še, ko je drugi ropar dejal: »Nikar se ne šalite, kajti moj prijatelj je malo zmešan in bi lahko tudi streljal«. Tako Je z roparjema odšlo nekaj čez 16 milijonov lir, čeprav se je po prvotnem hitrem pregledu mislilo, da gre samo za slabo polovice te vsote. Zavitki denarja so izginili v temno platneno vrečo, ki Jo je ropar imel s seboj. Vse se je zgodilo v treh ali štirih minutah. Roparja sta nato ukazala: »Glejta, da se sedaj ne ganeta Na periferiji Alessandrie sla se na nekem mostu dva tovornjaka zadela. Pri tem je eden podri kolesarja in ga ubil, nato pa z mosta zletel na breg Bormide kakih 15 m globoko. Pri tem vozača v tovornjaku nista bila skoraj nič poškodovana jih je pregnal lajež psov. Tudi preteklo noč so psi lastnika hiše, v kateri je podružnica hranilnice, skoraj vso noč neprenehoma lajali. VERONA, 22. — V sredi mesta sta dva človeka izvršila rop v podružnici «Banco dl Roma« ter nato pobegnila z avtomobilom. Neki mestni stražnik jima je hotel slediti, pa sta proti njemu streljala. Kljub temu pa je bil eden od roparjev kmalu prijet. Malo pred 16. uro je bilo v omenjeni banki na vogalu Ulic Mazzini in Quattro spade nekaj klientov. Tedaj se je na vratih pojavil moški, oborožen z dvema pištolama, ter ukazal vsem, naj se ne premaknejo in naj dvignejo roke kvišku. Drugi je preskočil pult ter iz blagajne vzel bankovcev in vrednostnih papirjev za več milijonov. Prav tedaj je Iz ravnateljevega urada prišel uslužbenec Guglielmo Cantu, star 46 let, ki pa Je takoj stopil nazaj in obvestil še svojega tovariša, da bi skupaj zunaj na cesti zadržala roparja. Toda medtem sta roparja že prišla Iz lokala in hitro skočila na neki rdeč «600». Kot se Je kmalu ugotovilo, sta ta avto ukradla pri neki avtomobilski šoli in ga pustila pred vhodom v banko, dokler sta imela tam «posla». Vso zadevo je opazil vozač nekega furgona «Esso», ki je avto prehitel, ter se v ozkem delu ulice postavil s svojim vozilom počez. Ko sta roparja uvidela, da sta blokirana, sta skočila iz avtomobila ter stekla po nekih stranskih ulicah. Kmalu sta našla neki «500 C« in skušala s tem pobegniti. Zavozila pa sta v ulico brez Izhoda. V tem pa sta jima uslužbenca banke s pomočjo nekega mestnega stražnika že bila za petami. Posrečilo se Jim je blokirati enega od roparjev. Guglielmo Cantu pa je ne meneč se za strele iz pištole zagrabil roparja, ki je imel vrečo z denarjem. Ropar je še enkrat ustrelil tik mimo Cantuja, a zadel ga ni. Medtem ko sta se ropar in CantO rvala, je prispel stražnik, ki Je prevzel roparja in ga predal policiji. Drugemu roparju pa se je posrečilo pobegniti v zavitih ulicah. Aretiranec je 26-letni Benito Do-nato, rojen v Sambiasu (Catanza-ro) ter stanujoč v Cormanu (Milan). Poročen je in ima dva otroka. Povedal je, da je prišel v Verono z dvema drugima, a njunih imen ni povedal. Ugotovilo se je, da je bil v bližini banke še tretji oborožen moški, ki ja nadziral o-i kolico. Vse, kar sta roparja odnesla, je z drzno akcijo Cantuja in njegovega tovariša prišlo nazaj v last banke.. Bilo je 5.5 milijona itaji-janskih lir, za tri milijone tuje valute in za 1.7 milijona denarcih nakazil. Malo prej pa so iz blagajne dvignili in izročili za Banco d’Italia 10 milijonov lir, ki jih torej v trenutku ropa'ni' ‘bilo več v blagajni. Iz Milana sta takoj odpotovala dr. Mangano in dr. Nardone. A-retacija enega izmed roparjev namreč predstavlja nov koristen element v preiskavi o številnih vlomih v bančne podružnice v mestu in pokrajini. Ujet eden od roparjev draguljev NEAPELJ, 22. — Enega izmed treh krivcev pri ropu draguljev v vrednosti 100 milijonov, ki so jih roparji s torbo vred iztrgali iz rok Davidu Myrru, je policija ujela. Gre za 25-letnega Amabila Ferran-dinija, ki stanuje v Rimu in ki ga ima policija pod posebnim nadzorstvom. Ujeli so ga preteklo noč v bližini njegovega stanovanja, toda policija ni povedala podrobnosti. Izkazalo se je, da je bil prav Ferrandini tisiti, ki je torbo izmaknil, medtem ko je Squarcia vo. zil motor, s katerim sta pobegnila. Tega še iščejo, kakor iščejo tudi Angela Ginerija, ki je z avtomobilom odpeljal dragulje proti Rimu. Ta je mož Diane Ciaffi, na katero je napisan avto »giulietta sprint«, ki so ga našli v rimskem predmestju S. Basilio. Seveda bi policija rada ujela tudi to žensko. omogočili nakup avtomobila tako, da bi italijanske carinske oblasti smatrale nakup avtomobila s strani tujega državljana za pravcati izvoz vozila, in sicer od trenutka, ko bi tovarna ižročila Izdelek. Tako bi turist lahko krožil po italijanskem ozemlju z evidenčno tablico «EE» ter bi njegovo vozilo imeli za »začasno uvoženo«. f___•• _.__ f a ■ » List 4ad» odlikovan ob 50-lctnici BEOGRAD, 22. — Predsednik republike maršal Tito je odlikoval list «Rad» ob njegovi 50-letnici izhajanja za izredne zasluge dosežene v mobilizaciji delovnih ljudi na obnovi in gradnji v vojni porušene države, za veliki prispevek v povojnem gospodarsko-poh-tičnem vzgojnem delu in borbo za razvoj delavskega samoupravljanja in socialističnih družbenih odnosov z Redom dela z rdečo zastavo. List «Rad» je po vojni organ Zveze sindikatov Jugoslavije. V posebnem pismu uredništvu lista predsednik republike ugotavlja, da je «Rad» po vojni nadaljeval borbo na tradicijah revolucionarnega naprednega delavskega tiska, ki se je posebno uveljavil kot borec za večjo produktivnost in dosledno razdelitev dohodka po delu, s čimer je med drugim dal svoj prispevek h krepitvi in ureditvi socialističnih družbenih odnosov. Tujcem olajšana nabava avtomobila Italijanska vlada bo v kratkem vzela v pretres posebno priporočilo ministrstva za finance, ki se zavzema za to, da bi turistom, ki vsako leto obiskujejo Italijo, olajšali postopek za nakup avtomobilov italijanske Izdelave. Ministrstvo za finance predlaga, naj bi turistom, ki imajo stalno bivališče v tuji državi, w **• (5 t* LR Kitajska povabljena na festival v Cannesu PARIZ, 22. — LR Kitajska je bila od francoske vlade uradno povabljena na XVIII. filmski festival v Cannesu, ki bo v maju. Vabilo, ki ga je veleposlanik Francije v Pekingu že dostavil zadevnim kitajskim oblastem, je sledilo razgovorom med odgovornimi za kitajsko filmsko proizvodnjo ter Marcelom GirardOm in Marcelom Giuglarisom, kulturnim svetnikom francoskega veleposlaništva v Pekingu in delegatom francoske: kinematografije na Daljnem vzhodu. Kitajska filmska industrija izdeluje sedaj večinoma propagandne filme, pa tudi zgodovinske in športne filme. Ugoden sprejem slovenskega filma v Indiji Na mednarodnem filmskem festivalu v New Delhiju so prikazali jugoslovanski igrani film Franceta Štiglica «Ne joči, Peter» in satirični risani film «Kra-va na meji». Pred predstavo so se občinstvu predstavili člani jugoslovanske delegacije Zika Mitrovič, Marija Crnobori in Milena Dravič. Kritiki in občinstvo so oba naša filma ugodno ocenili. O filmu «Ne joči, P e ter» piše kritik v «Statesmanu», da je močan v človeških vrednotah, ki jih prikazuje, da je preprost in topel. Drugi kritik pravi, da je dober film, ustvarjen jasno in iskreno in da bi učinkoval še bolje, če bi bil kompaktnejši. Kritiki lepo ocenjujejo igro malega Petra. Boris Johanson novi predsednik zveze likovnih umetnikov SZ Sovjetski slikar Boris Johanson, ki ima 71 let, je bil enoglasno izvoljen za novega predsednika zveze sovjetskih likovnih umetnikov. Zamenjal je lani umrlega Sergeja Gerasimova. Boris Johanson je bil že predsednik komiteja organizacije zveze likovnih umetnikov od leta 1955 do 1957 ter predsednik akademije likovnih umetnosti od leta 1958 do 1962. V svoji karieri je bil dvakrat odlikovan z Leninovo nagrado. Najboljša dela je ustvaril v času od 1933 do 1937. Leta 1950 je z nekaj svojimi sodelavci izdelal veliko kompozici- Danes bo v Genovi premiera dela «La governante«, ki ga je Vitaiino Brancati napisal pred 14 leti, pa ga cenzura ni pustila uprizoriti. Avtor, ki je umrl 1. 1954, je delo napisal za ženo Anno Proclcmer, ki bo sedaj igrala glavno vlogo. Z njo bo igral Giorgio Albertazzi. Vse te dni že stoje vrste pred gledališčem, da si nabavijo vstopnice. (Na sliki: Anna Proclemer — levo — in Fulvia Mammi, ki tudi igra v tem delu.) imiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiitiniin mil iiiiiiiiHiiiniiiiiniiiiiinHniiiiininium,|,,n,IM, NESREČA AMERIŠKEGA LETALA Pri padcu v grških hribih je deset oseb našlo smrt Na poti iz Nemčije je čez Francijo letalo prispelo v Aviano in odletelo naprej proti Atenam ATENE, 22. — Kmalu zjutraj se je razvedelo, da je neko ameriško transportno letalo treščilo na hribe okrog Kalavrlte v južni Grčiji. To se je zgodilo približno uro pred prihodom v Atene, kamor bi moralo letalo dospeti ob 5.30. Vseh deset oseb na letalu je pri padcu našlo smrt. Reševalci, ki so prišli do letala na težko pristopnem mestu, so našli samo eno truplo, ostala so v ognju zoglenela. Ponesrečeno letalo je včeraj popoldne pristalo na letališču v Avia-nu, kamor je prispelo iz Nemčije, potem ko se je še prej ustavilo na vojaškem letališču v Chateau Rou-ge (Francija). V Avianu je letalo pustilo del tovora ter ob eni url odletelo proti Atenam. LIZBONA, 22. — Predstavnik združenja visokošolcev pravne fakultete iz Lizbone je izjavil da so včeraj aretirali 22 visokošolcev, med njimi sedem deklet, in štiri dijake liceja zaradi političnih vzrokov. Predstavnik visokošolcev je poudaril, da so v zadnjih treh mesecih aretirali še drugih 30 visokošolcev. Neko uradno sporočilo portugalskega notranjega ministrstva od 4 decembra je omenjalo, da je bilo 29 študentov obtoženih prevratne dejavnosti in da so člani komunistične partije, ki je na Portugalskem ilegalna. jo «Leninov nastop na tretjem kongresu Komsomola». Mednarodni kongres periodičnega tiska V Rimu bo od 27. do 29. aprila XV. mednarodni kongres periodičnega tiska. Kongres bo pod pokroviteljstvom predsednika republike, v častnem odboru pa so predsedniki senata, poslanske zbornice, vlade, več ministrov itd. Glavna tema na kongresu bo: važnost periodičnega tiska v današnjem in jutrišnjem svetu. Posamezni tuji in domači predavatelji pa bodo govorili o vlogi periodičnega tiska v vzgoji, v znanstvenem raziskovanju, v borbi proti lakoti, pa tudi o takih vprašanjih, kot je vprašanje, kako prodati oglasni prostor periodičnih publikacij v konkurenci s televizijo. * * * C1VDAD JUAREZ (Mehika), 22. — Igralec Anthony Quinn je dosegel razporoko od koreografke Katherine De Mille. Igralec ima 53 let, Katherine De Mille, ki jel hčerka znanega režiserja Cecila B. De Milla, jih pa ima 27. V zakonu so se jima rodili štirje otroci. * * m Na Reki sta nastopila prgd dnevi flavtist Fedja Rupel in harfistka Pavla Uršič-Petrič v Mozartovem Koncertu za flavto, harfo in orkester. Spored, ki je obsegal poleg tega še Hagdnovo Simfonijo in Papandopulovo Koncertno uverturo, je vodil dirigent Boris Papandopulo. Lojze Zupanc Lajnar svete družine Pred dvema letoma smo poročali o knjigi Lojzeta Zupanca «Lajnar svete družine.» To je bila zbirka preprostih, nezahtevnih črtic iz ljubljanskega predmestja, ki pa je bila vendar zaradi motivike in topline, ki preveva to pisanje, dobro sprejeta. Sicer pa je Lojze Zupanc znan kot avtor več knjig črtic in pripovedk, zlasti pa kot mladinski pisatelj in nabiralec narodnega blaga. Zato za pbznavalce domačega slovstva Zupančeva nova knjiga ne bo presenečenje. Ta knjiga z naslovom kSONCE JE UMRLO» je zdaj izšla pri založniškem zavodu Borec, že to dejstvo kaže, da je pisatelj topot segel po drugačni snovi. In res je ta njegova knjiga posvečena osvobodilnemu boju, predvsem pa lastnim doživetjem v času italijanske okupacije. Lojze Zupanc je po poklicu učitelj in je pred vojno služboval v raznih krajih Slovenije, zlasti pa v Beli Krajini. Vojna ga je zatekla v neki odmaknjeni vasi na Kočevskem, kjer je bilo veliko pripadnikov nemških Kočevarjev leta 1941 docela sfanatiziranih za Hitlerja. Ko se je po nesrečnih dneh aprilske vojne vrnil na svoje službeno mesto, so ga dočakali hitlerjanci in sprejem narod-nozavednega učitelja ni bil najbolj prisrčen. Na srečo se je kljub grožnjam vse dobro izteklo. Pripadnike nemške manjšine. ki so se izjavili za preselitev, pa je navdušenje kmalu minilo, ko so spoznali, da jih ne bodo preselili v Nemčijo temveč na Krško polje, odkoder so malo prej izselili Slovence. Zupanc je bil priča temu iztreznjenju, pa tudi izpraznitvi kočevskih vasi, ki so po odhodu Kočevarjev mnoge ostale napol prazne, toda s polnimi hlevi živine, ki jih je prevzela italijanska družba Emona. Zupanc se je že kmalu pridružil osvobodilnemu boju in o-pravljal politične naloge terenskega sekretarja OF V letu 1942 se je umaknil izpod italijanskega varstva ter se zatekel v vasi ob Kolpi na sami hrvaški meji, kjer je bilo svobodno ozemlje, v katerega so Italijani te poredkoma prihajali. Toda ob enem takih ofenzivnih Sunkov so ga Italijani ujeli in odpeljali v Kočevje v zapore, kjer je dočakal kapitulacijo in svobodo. Vse to opisuje v svoji knjigi, na dobrih stodvajsetih straneh. Svojo pripoved začenja s svojo aretacijo nato pa ob doživetjih v zaporu obuja svoje spomine na pretekli dve leti. Tako je nastala zanimiva knjiga spominov, ki ima prav gotovo lepo dokumentarno vrednost. Ta je toliko večja, ker jo je posvetil ljudem ob Kolpi, o katerih le malo slišimo in o katerih sorazmeroma le malo vemo. Seveda je njegova knjiga tudi huda obsodba fašističnega nasilja in počastitev spomina zavednih ljudi, ki so se uprli okupatorju. Treba pa je poudariti, da je knjiga prav lepo napisana, saj je Zupanc izkušen pripovednik, ki ve, kako je treba obvladati snov', da postane zanimiva in knjiga prijetno bra nje. To pa Zupančeva knjiga vse kakor je. Čeprav to seveda ni kako veliko delo temveč prijetno napisana knjiga osebnih spominov, bo vendar knjiga zaradi zanimivih dogodkov, ki jih opisuje pri bralcih, toplo sprejeta. Njena poglavitna vrednost pa je vendar v tem, da bo otela pozabi dogodke med vojno v tem delu Slovenije. Sl. KU. [. J, JAPONSKA AKTUALNA VPRAŠANJA Veliki kapital in ozadje tokijske politike Povezava med japonskimi gospodarskimi pridobitniki in predstavniki političnega življenja - Domala vse stranke prejemajo finančna sredstva od raznih družb TOKIO, januarja. — Japonska banka, vodilna finančna ustanova dežele, je te dni znižala obrestno Mero od 6,57 na 6,20 odstotka. To Predstavlja prvi pomembnejši izrez težnje, da se odpravijo nekateri negativni elementi gospodarske ekspanzije, ki se je v širokem obsegu uveljavila, posebno v teku zadnjih desetih let. Do znižanja obrestne mere je prišlo samo nekaj dni po imenovanju Maka-to Usamija za novega guvernerja Japonske banke. Doslej je bil ta Predsednik Micubiši-banke, obenem pa sodi tudi med najpomembnejše velike pridobitnike današnje Japonske. Ta sinkronizirana akcija je nudila klasičen primer povezave med državno upravo in privatnim kapitalom, oziroma, točneje, med PoUtiko in kapitalom. Kako prihaja ta do izraza v vsakodnevnem političnem življenju Japonske? Na Japonskem je bila kot dejstvo političnega življenja sprejeta praksa, da politične stranke ■n posamezniki, ki se ukvarjajo s politiko, v glavnem računajo s finančnimi fondi privatnih družb kot z najvažnejšim virom sredstev za kritje stroškov svoje politične dejavnosti, posebno v času volitev. Z razčlembo omenjenega dejstva je moč nadalje priti do zaključka, da razporeditev družb in pridobitništva v politični igrj ni določena od strankinih nteja, ampak da si celo v okviru iste stranke stoje drug drugemu nasproti, podpirajoč eno ali dru-£o frakcijo. Podpora velikega kapitala je po-Eosto odločilna za izid politične bitke med strankami ali Posameznimi grupacijami v okviru iste stranke. »Dobri odnosi z gospodarskimi krogi predstavljajo pomemben činitelj vpliva politikov v tej deželi, nasprotovanje Pridobitništvu pa politike pogonoma Stane celo življenje,« je zapisal neki časopis. Sedanji japonski premier in voditelj liberalno — demokratske stranke, Sato, je deležen zelo krepke podpore poslovnih krogov. Bržkone je ta podpora bi.n tudi odločilna, ko je konec lanskega leta bilo postavljeno vpra: sanje izvolitve novega premiera. Za Satom stoji organizacija združenja «Coeikai», med članstvom katere je moč srečati imena najvidnejših finančnikov ter industrialcev iz najbolj znanih bankirskih ter industrijskih družin. Druga organizirana skupina poslovnih krogov, ki podpira premiera, združuje pod imenom «Mi-soka-kai« predstavnike federacije gospodarskih združenj, japonske trgovinske zbornice, kemičnega kombinata »Sumitcmo«, vodilne jeklarske družbe «Javata», družbe ((Arabieh oil« itd. Na premie-rovo stran so se postavila tudi oekatera združenja velikega ka-Pitala ter industrije, ki so svojčas Podpirala bivšega premiera Ikedo. Poudarja se, da so ta politična ^Podporna« združenja še pravočasno zaslutila «spremembo vetra«, obenem pa tudi deloma raz-brnela nujnost spremembe vlad-npga predsednika in vladne konservativne stranke (kar je nadvse «ugodno» sovpadalo z njegovo boleznijo), brž ko je Ike-o°va ekonomska politika »podvojenega narodnega dohodka«, po-e£ pozitivnih, začela dajati tudi bekatere neprijetne plodove. Satov tekmec za položaj premiera in sedanji njegov sodela-Vfie v vladi, Kono, pa se tudi ne more pritoževati, da bi ne imel, °ziroma, da bi ne užival zaupa-bj® in podpore finančnih ter industrijskih krogov. Kono in njegova skupina 50 poslancev, pre-■ieutajo letno okrog 100 milijonov jenov samo iz finančnih virov e°e od gospodarskih skupin, ki Podpirajo. Vendar pa je bila Podpora, ki jo je prejel, manj-Sega obsega od one, ki se je nu-di'la Satu. N0 Se je postavilo vprašanje, kako to, da največji japonski Pridobitni krogi podpirajo prav ,a'a. je bilo moč kot pojasnilo OP ti odgovor, da je on najprimernejši, ker da je njegova naj-veeja skrb politika, vtem ko gospodarskim vprašanjem posveča manj pozornosti in se vanje naj-raje ne «vpleta». Po drugi plati Pa se Kono prikazuje kot neod-v'sna in celo močna politična o-aebnost, ki bi — po teh istih pojasnilih — v svojst' utegnil iti dlje kot pa je zaželeno, in to celo v primeru, ko bi njegova stališča bila v nasprotju z interesi poslovnih krogov. Tudi socialistična stranka, katera sicer v svojem programu teri najodgovornejši funkcionarji — zabredla v finančne težkoče in bi se tako v odnosu do ostalih strank znašla v neenakopravnem položaju. Kar zadeva zadnje spremembe predvideva ukrepe, ki nikakor v vodstvu Japonske banke, pa se niso v prid velikemu kapitalu, v današnji situaciji ne more obstati brez ((kapitalističnih« fondov. Na nedavnem kongresu stranke, so predstavniki sindikata «Sohio» postavili zahtevo, da se stranka odpove fondom kapitalističnih družb, izguba pa naj se krije na ta način, da bi se povečali prispevki članstva. Na tej osnovi — je bilo nadalje rečeno — naj bi tudi socialistični predstavniki v parlamentu, t. j. poslanci redni mesečni prispevek v korist stranke odstopili četrtino svojih dohodkov (okrog 100.000 jenov). Ta predlog ni bil sprejet, ker bi stranka — kot so pojasnili neka- zatrjujejo, da veliki kapital ter industrija nista bila zadovoljna z monetarno politiko banke’ in da sta spričo tega želeli, guvernerja, ki «se dobro razume na gospodarska vprašanja«. Tej želji je bilo kšr najhitreje zadoščeno, saj «premier dobro razume, da bi — v primeru, ko bi ne hotel razumeti ter ustreči željam velikega kapitala — utegnil izgubiti sleherno podporo teh krogov in se nenadoma znajti v položaju, ko ne bi več mogel dolgo ostati voditelj dežele,« je zapisal «Maj-niči«, eden od najbolj razširjenih ter vplivnih japonskih časopisov. B. VASILJEVIČ ZDRAVNIKOVO MNENJE ill Resnično zimski motiv (Foto M. Magajna) .. n 111 ■■ i ■ um immiiiiiiiiiuniimiHiimiiiiiii nun mili iimiiiiiiiiiiiiiiiiii>i(i m DOPISNIK MOSKOVSKE AGENCIJE n zatone ob 16.58. Dolžina dneva 9,21. Luna vzide ob 00.00 in zatone ob 11.02 Jutri, NEDELJA, 24. januarja Felicijan VČERAJ OB 4. URI PONOČI KD, PSDI, PSI in SS sprejele sporazume o pokrajini in devinsko-nabrežinski občini 1 Sporazume morajo sedaj dokončno potrditi vodstva strank - Sporazumi bodo trajali dve leti in pol in jih bodo nato ponovno preverili -Prve izjave in komentarji V noči med četrtkom in petkpm nekaj pred 4. uro, je bil sprejet med predstavniki KD, PSDI, PSI in SS sporazum o sestavi pokrajinskega odbora in odbora v devinsko-nabrežinski občini. Sporazum morajo sedaj odobriti vodstva 6trank, nakar bo Sele dokončno veljaven. Zato se bodo v ponedeljek sestali pokrajinski vodstvi KD in PSI, zelo verjetno pa bo tudi skupščina pristašev SS. PSDI pa namerava čakati, da se zaključi izvolitev odborov v Miljah in Dolini, ker vztraja na «globalni» rešitvi vprašanja. Sprejeti sporazum predvideva trajanje polovico mandatne dobe izvoljenih predstavnikov (in torej dve leti in pol), na kar pa bodo pregledali izvršeno delo in razpravljali o morebitnih izpremembah v odborih. Za to dobo bo župan v devinsko-nabrežinski občini predstavnik SS in verjetno Leglša, podžupan bo predstavnik KD Corberi, v odboru bo nato če en predstavnik SS in dva svetovalca KD, med namestniki bo eden iz vrst PSDI, za drugega pa se še niso dogovorili ter obstajajo možnosti svetovalca KD ali svetovalca SS. V devinsko-nabrežinski občini PSI v odboru neposredno ne bo sodelovala, kot tudi ne bo neposredno sodelovala v miljski občini. V pokrajini predvideva sporazum, da bo predsednik iz vrst KD Sa-vona, podpredsednik PSDI Fogher ostali odborniki pa bodo demokristjani. Najvažnejši pa so seveda sprejeti sporazumi in gre za skupno politično izjavo štirih strank, programa za pokrajino in devinsko-nabrežin-sko občino. Poleg tega bo Slovenska skupnost poslala ostalim strankam pismo z navedbo konkretnih slovenskih manjšinskih zahtev, ki presegajo ozki okvir uDravnih programov in na katero bodo stranke odgovorile, da so pripravljene, podpirati uresničitev teh zahtev. Sporazume bodo objavili, ko jih bodo ratificirale vse stranke in ko bbdo dokončno uradno podpisani, kar se bo verjetno zgodilo prihodnji teden. O podpisu sporazumov smo prejeli več uradnih sporočil. Tako je včeraj tajnik KD Botterl dal krajšo izjavo, v kateri predvsem govori o vlogi pokrajinskega odbora stranke, ki je edini pristojen za potrditev dogovorov in da se je delegacija KD striktno držala navodil odbora. Nato ocenjuje sporazum predvsem z vidika obrambe stranke pred napadi z desnice in v tej zvezi pravi, da je bila «komunistič-na stranka izrinjena iz druge podeželske občine, po uspehu demokratičnih Slovencev na Repentabru«. Nato govori izjava o volji, da se nadaljuje s politiko in zavezništvi levega centra ter da lahko te spo- MiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimtiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiii Strokovno šolanje po šolski reformi Kakor je znano, se je s 1. oktobrom 1963 začela uveljavljati reforma srednje šole. na podlagi katere se vse dosedanje strokovne šole in nitja gimnazija spremenijo v srednje šole. Tako smo imeli v šolskem letu 1963-1964 prve razrede te enotne srednje šole namesto prvih razredov strokovnih šol, v letošnjem letu imamo druge razrede, v prihodnjem šolskem letu pa bomo imeli tretje razrede, kar pomeni, da bodo s prihodnjim šolskim letom popolnoma ukinjene strokovne šole in bomo imeli vse razrede enotne srednje šole. To bo seveda vplivalo na učne načrte višjih srednjih šol in zaradi tega pristojne komisije in ministrstvo za javno vzgojo pripravljajo in proučujejo spremembe učnih načrtov. Tako bo polagoma šolska reforma zajela tudi višje srednje šole, govori pa se tudi o nujnosti reforme študija na univerzah Zadeva je zelo vatna in o njej razpravljajo pedagogi, šolniki in strokovnjaki. Uresničitev šolske reforme z odpravo dosedanjih strokovnih šol pa bo povzročila posledice, na katere moramo te zdaj misliti, da ne bomo utrpeli škode. Predvsem gre za vprašanje mladine, ki bo dokončala tri razrede enotne srednje šole in ne bo nadaljevala z učenjem v višjih šolah, pač pa se bo hotela strokovno usposobiti za svoj poklic. Na te fante in dekleta, ki bodo šli v industrijo obrt in trgovino, moramo te zdaj misliti. To pa zaradi tega, ker ne bodo imeli strokovne podlage, če ne bodo imeli motnosti. da si jo po treh razredih srednje šole pridobijo v strokovnih šolah. O potrebi in povpraševanju po mladi strokovni delovni sili ni treba posebej in podrobno'pisati, saj si ni moč zamišljati industrijske, obrtniške in trgovske obrate brez nje. Zaradi tega je nujno potrebno, da pristojne oblasti pravočasno na to pomislijo. Spričo razmer in potreb slovenske skupnosti v Italiji bi moralo ministrstvo za javno vzgojo z dekretom predsednika republike u-stanoviti v Trstu in v Gorici triletne strokovne zavode. Take strokovne šole bodo nujno potrebne, ker bodo industrija obrt in trgovina vedno bolj potrebovale strokovno delovno silo. Taki zavodi bi morali začeti delovati v jeseni prihodnjega leta in bi morali biti ustanovljeni že do konca prihodnjega šolskega leta, da bi se lahko vpisali dijaki, ki bodo v prihodnjem šolskem letu dokončali tretji razred srednje šole in se ne bodo vpisali v višje šole, ampak se bodo vključili t> proizvodnjo in se bodo morali pripraviti za svoj poklic. razume z zadovoljstvom pozdravijo vsi oni, ki nameravajo — ne glede na socialne ali ideološke pripadnosti — delati za večjo pravičnost, svobodo in sporazumevanje po desetletjih borb, žrtev in gospodarskih težav. Tajnik PSI Plttonl pa Je v daljšem poročilu Izjavil, da socialisti pozitivno ocenjujejo sprejete sporazume, zlasti zaradi zapletenega političnega položaja. Na tak način se Je Izkazalo, da je samo politika levega centra sposobna reševati zapletena in težka vprašanja. Nato jc tajnik PSI govoril o posredovanju socialistov za rešitev nasprotij v zvezi z županom devinsko-nabre-žinske občine ter zaključil, da bodo ti sporazumi utrdili politiko levega centra na našem področju. Slovenska skupnost pa je poslala naslednje daljše tiskovno sporočilo: • Pogajanja strank levega centra (KD, PSDI, PSI) in Slovenske skupnosti so se končala včeraj ob 4 zjutraj. Na dnevnem redu je bil odgovor Slovenske skupnosti na socialistični predlog glede nabre-žinskega župana, nato pa politični sporazum in sporazum o pokrajinskem ter devinsko-nabrežinskem občinskem odboru. Predstavniki Slovenske skupnosti v Nabrežini so ob veliki udeležbi proučili položaj, ki je nastal po ugotovitvi, da bi PSI zaradi splošnega ravnotežja v pokrajini v primeru razbitja pogajanj med strankami levega centra in Slovenske skupnosti pristala samo na sestavo odbora iz svetovalcev KD, PSI in PSDI. S tem bi bili Slovenci popolnoma izključeni iz nove občinske uprave. Zaradi tega so predstavniki Slovenske skupnosti sprejeli resolucijo, ki sprejema socialistični predlog, naj se izvoli slovenski župan, ki ga predlaga SS. Cez dve leti in pol bodo vodstva štirih strank preverila, če se izvaja dogovorjeni program in bodo razpravljala o možnosti spremembe občinskega odbora. Resolucija dodaja predlog, da mora tudi PSI stopiti v občinski odbor in da mora gornje načelo veljati tudi za v bodoče. Na sestanku štirih strank je PSI izjavila, da tvori večino z o-stalimi tremi strankami in ne stopi v odbor samo zato, ker bi ji položaj ne dovolil, da stopi v odbor v Miljah. PSI je slovesrio zagotovila, da sprejema popolno odgovornost za odborovo delpva-, nje in tz-reka z njim popolno vzajemnost. Politični sporazum, o katerem so se stranke sporazumele ter ga morajo skupno z ostalimi sporazumi kot celoto odobriti njihova vodstva, vsebuje med drugim dogovor o skupni politiki, ki jo bodo vodile KD, PSDI, PSI in SS glede slovenske manjšine. Obvezujejo se, da bodo neposredno prispevale k demokratičnemu reševanju vprašanj slovenske manjšine, da bi prispevale k stvarni Izvršni odbor federacije PSIUP je izdal uradno poročilo, v katerem pozdravlja leve odbore v Miljah in Dolini in ostro obsoja sporazum glede devinsko-nabrežinske občine. Pred začetkom gradnje pomola št. VII Podtajnik javnih del Bicocci je izjavil, da bodo začeli v Trstu kmalu dela pri gradnji pomola VII, ki so jih pred leti prekinili. V zadnjih dneh so zaključili ves uradni postopek za dodelitev del podjetju Farsura. Računski dvor je registriral ministrski dekret, s katerim se odobrava pogodba. RESNO FINANČNO STANJE V PODJETJU ACEGAT Občina šele sedaj proučuje anskoletni proračun podjetja Ravnateljstvo podjetja pa je že pripravilo osnutek letošnjega proračuna, ki naj bi izkazoval okrog 2 milijardi lir primanjkljaja - Podjetje ima doslej nad 5 milijard lir nekritih izdatkov Lani ob povišanju Acegatovih prevoznih tarif za 25 odstotkov ter povišanju še nekaterih storitev, so občinski upravitelji slovesno izjavili, da je treba napraviti konec dosedanjemu neredu v tem velikem mestnem podjetju ter ga usposobiti, da ne bo več žrlo toliko denarja. Samo povišanje prevoznih tarif, ki je stopilo v veljavo 1. septembra lani, bo prineslo podjetju okrog 500 milijonov lir letno več dohodkov. Toda Acegatova blagajna je še vedno jama brez dna. Lansko leto je vodstvo podjetja predložilo u-pravni komisiji proračun, v katerem je bilo navedeno, da bo primanjkljaj za leto 1964 znašal 2,5 milijarde lir. Iz političnih ln drugih razlogov, proračun Acegata ni prišel pred občinski svet, dokler ni odbor samovoljno odločil povišanje tarif. To je seveda zbudilo val kritik na račun občinskih u-praviteljev, ki pa so se izgovorili, da je bil odbor prisiljen podvzeti nujne ukrepe, če je hotel rešiti katastrofalen finančni položaj podjetja, Po daljši polemiki so se duhovi sicer pomirili. Pogajanja o odpustih v podjetju Orion Včeraj so se začela na Združenju industrijcev pogajanja o odpustih, ki jih je napovedalo ravnateljstvo podjetja Orion. Pogajanja so se precej dolgo zavlekla. inililiiiiiiilliiilllililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii S SEJE DEŽELNEGA SVETA Toda Acegatova blagajna je še podjetja poskrbelo za novo presenečenje. Upravni komisiji podjetja je sporočilo osnutek proračuna za 1965. leto iz katerega je razvidno, da bo primanjkljaj znašal 1 milijardo 939.000.000 lir, kljub večjim dohodkom, ki jih bodo imeli z višjimi tarifami. Razumljivo je, da se ta primanjkljaj nanaša samo na letošnje poslovno leto in da je treba tej vsoti dodati še lanskoletni primanjkljaj ter druge dolgove, ki jih podjetje sedaj plačuje. Ravnateljstvo se pri svojih proračunih drži, vsaj tako izvjavlja, strogih gospodarskih in knjigovodskih načel. Toda proračun bo sedaj še obdelala upravna komisija in morda celo tudi posebna komisija občinskega sveta, ki je bila svoj čas imenovana, da se zanima za ureditev vseh nerešenih vprašanj v tem podjetju. Poleg tega pa bo proračun prišel še v razpravo v občinski odbor in nato v občinski svet. Vsi ti organi bodo gotovo poskrbeli za rezanje določenih predvidenih izdatkov in morda celo za črtanje ali pa za zmanjšanje na najnižjo vsoto amortiza- Buren začetek podrobne razprave osnutku organov deželnega načrtovanja uresničitvi načel italijanske ustave upoštevajoč glede tega obvez nosti in pakte, ki jih je podpisala vlada in torej tudi mednarodne sporazume,. KD, PSI, PSDI in SS, je med drugim dalje rečeno v sporazumu, se obvezujejo temeljito — tudi v komisijah — proučiti nujna vpra-šanja, ki zanimajo manjšino ter nakazati najprimernejše rešitve, ki jih bodo potem iznesle in zagovarjale na primernih mestih. Štiri stranke — še pravi spora zum se v politično-upravnih obveznostih strinjajo!' da je treba zaščititi narodne značilnosti naselij na ozemlju, upoštevajoč seveda naravno gibanje prebivalstva. Pokrajinski odbor bodo sestavljali svetovalci Kd in PSDI ob zunanji podpori PSI in SS. Svetovalec Pellegrini (KPI) je izrekel ugovor proti razpravi o posameznih členih zakonskega osnutka, češ da je v nasprotju z 81. členom ustave, a večina je ugovor zavrnila Včerajšnja seja deželnega sveta je bila zelo burna. Na dnevnem redu je bil začetek razprave o posameznih členih zakonskega osnutka o organih in postopkih deželnega načrtovanja, ker se je splošna razprava o tem končala. Takoj v začetku le svetovalec KPI Pellegrini izrekel ugovor proti razpravi in rekel, da bi bilo njeno nadaljevanje protiustavno, to je v nasprotju z 81. členom ustave, ki predpisuje, da Je treba točno določiti, kako se bodo krili izdatki za izvajanje zakona. V tem prjmeru pa se to kritje ne more določiti, ker še ne razpolaga dežela z lastnim proračunom. Rekel je, da je bil res sprejet sklep, da se bo razprava ustavila pri 12. členu omenjenega zakonskega osnutka in ne bo zapo-padla 13. člena, ki določa izdatek toda po duhu člena 81 ustave ni izključena le odobritev zakonskega osnutka, marveč tudi razprava o njem. Pri tem je tudi omenil neko pismo predsednika prve deželne komisije Stopperja, ki pravi, naj se ne razpravlja o argumentih, ki so povezani z izdatki in torej s proračunom, s katerim dežela sedaj še ne razpolaga. To stališče je na neki seji usvojil tudi predsednik sveta de Rinaldini, ki pa se je po mnenju večine prenaglil, češ da je treba ločiti med proračunom in še ne izdanimi normami o izvajanju deželnega statuta. Pellegrini je tudi opozoril, da gre za želo važen zakon ter da mora biti zaradi tega deželni svet zelo previden. Upoštevati je treba tudi sedanje prerivanje med strankami levega centra. Nadalje Je rekel, da se Krščanski demokraciji mudi, da se ne bi začela razprava o načrtovanju po raznih občinah ln pokrajinah, V imenu večine je spregovoril svetovalec KD Mizzau, ki Je rekel, da sedaj ve, zakaj komunisti nasprotujejo razpravi o posameznih členih zakonskega osnutka, češ da hočejo spraviti to razpravo najprej pred občinske in pokrajinske svete. Rekel je, da so demokristjani za to, da se razprava nadaljuje. O tem odgovoru so se vode razburkale, šaj je Pellegrini odločno izjavil, da hočejo demokristjani izsilit: odločitev sebi v prid, vodja socialistične skupine pa je hotel zapustiti dvorano, ker mu ni hotel podpredsednik Devetag (PSDI) dati besede, da bi pojasnil stališče socialistične skupine. Devetag \ rekel, da imata v tej fazi pravico spregovoriti samo po en predstavnik manjšine in večine. Zato so dali Pellegrinov ugovor na glasovanje, pri čemer ga je večina zavrnila: zanj so glasovali svetovalci KPI in MSI, socialisti, odv. škerk in prof. Cumbat (PRI) pa so se vzdržali. Tedaj je svetovalec Pellegrini vzkliknil, da pomeni takšno ravnanje hudo zlorabo. Da bi malce ublažil nastalo napetost. je predsednik odbora Ber-zanti dal pomirljivo izjavo ln rekel, da noče podcenjevati ugovora in stališča komunistične skupine, toda če ne bi se začela razprava o posameznih členih, bi to pomenilo zavrnitev zakonskega osnutka. Zato je po njegovem mnenju večina z zavrnitvijo komunističnega ugovora storila prav. Morda bi bilo bolje govoriti o odložitvi razprave. Po njegovem mnenju onemogoča člen 81 ustave odobritev zakonskega osnutka ne pa razprave o njem. če pa ne bi ta člen ustave dopuščal razprave sploh, bi se moral IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||,||||||,||||||,||||,|^|„|„|||||„,||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||n|||||||-||||||||| S PRVE SEJE NOVEGA OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Svetovalci PRI in KD zapustili sejo ter preprečili izvolitev župana Že od začetka je seja ho v sredo bil Razviden manever demokristjanov - Prihodnja Številno občinstvo prisostvovalo živahni seji V Miljah je bila sinoči prva seja novega < bčinskega sveta za izvolitev župana ln odbora, toda do izvolitve ni prišlo, ker je cela skupina demokristjanskih svetovalcev skupno z republikanskimi svetovalci zapustila sejo prav pred začetkom volitev v znak protesta in s pretvezo, češ da dva občinska svetovalca na listi Frausin (KPI) ne bi' smela biti izvoljena. Tako so v sejni dvorani ostali svetovalci Liste Frausin (15), socialist (1), socialdemokrata (2) in liberalec (1). Zaradi tega občinski svet ni bil sklepčen, ker za izvolitev župana in odbora na prvem zasedanju mora biti prisotna dvetretinska večina svetovalcev (npr. v Miljah 20, ker občinski svet šteje 30 članov). Spričo tega je predsednik razpustil sejo in napovedal, da bo prihodnja seja v sredo. Na prihodnji seji bo za izvolitev župana in odbora zadostovala prisotnost 16 občinskih svetovalcev. Prostor, ki je dodeljen za občinstvo v sejni dvorani, je bil sinoči natrpan občinstva ki je z velikim zanimanjem sledilo seji in ni šte-dilo s- pikrimi opazkami in medklici na račun republikanskega in demokristjanskih svetovalcev. Seja je bila ves čas precej živahna in razburkana. Takoj je bilo očitno, da republikanski svetovalec in demokristjani iščejo pretvezo, da bi demonstrativno zapustili sejo in tako preprečili izvolitev župana ter odbora že na prvi seji. Seji Je predsedoval dosedanji župan Gastfine Millo, ker je na volitvah dobil največ preferenčnih glasov. Po prečitanju- zapisnika vo- lilne komisije o izvolitvi svetovalcev je predsednik sporočil, da je svetovalka Redenta Rossetti por. Pacco, izvoljena na Listi Frausin, podala ostavko in da pride na njeno mesto Romilda Chinchio. Nato je predsednik vprašal, če kdo ugovarja proti izvolitvi kakšnega svetovalca. Oglasil se je Arrigo Viez-zoli (PRI), ki je predsedniku izročil pismo z ugovorom proti izvolitvi svetovalcev Gina Fontanota in Vincenza Campagne (KPI), češ da je Campagna predsednik občinskega podjeta ACNA, Fontanot pa član upravnega odbora tega podjetja. Oglasil se je nato Giordano Pontini (KD) z ugovorom o neiz-voljenosti Gina Fontanota, sledil mu je Vinicio Felluga (KD) o neiz-voljenosti Vincenza Campagne, nato se je spet oglasil Viezzoli, češ da ne bi smel biti izvoljen tudi dr. Italico (PLI), ker da je občinski zdravnik. Dobil Je besedo Giordano Pacco (KPI), deželni svetovalec in bivši dolgoletni miljski župan, a je spregovoril le dve besedi, ko ga je začel prekinjati Viezzoli. Občinstvo je protestiralo, Viezzoli pa se je razburjal. Pacco je nato lahko nadaljeval in je poudaril, da so vsi ugovori neutemeljeni, ker sta Campagna in Fontanot podala ostavko že pred volitvami, dr. Stener pa ni uslužbenec občinske uprave. Viezzoli se je še razburjal in ugovarjal. Millo je prečital besedilo ostavk in je pripomnil, da Je podal ostavko pri ACNA tudi Giuseppe Rizzi, izvoljen na listi KD, a da o njegovi neizvolitvi niso demokristjani zinili niti besede (občinstvo se Je spet oglasilo). Spet se je oglasil Viezzoli, češ da bi moral občinski odbor sprejeti ostavko pred to sejo, in je pripomnil, da bo vložil priziv sodnim oblastem. Sledilo je glasovanje glede potrditve izvolitve svetovalcev. Za potrditev je glasovalo 17 svetovalcev (KPI, PSI in PLI), proti jih je glasovalo 10 (9 KD in 1 PRI), vzdržali so se 3 (PSDI in 1 KD). Predsednik Millo Je na podlagi tega glasovanja izjavil, da je potrjena izvolitev občinskih svetovalcev in je napovedal volitve župana ter odbora. Tedaj pa se je oglasil Vinicio Felluga (KD) in izjavil «Mi hočemo ostati v okviru zakonitosti. Za nas nista izvoljena svetovalca Campagna in Fontanot. V znak protesta zapuščamo sejo-). In so odšli (KD in PRI). Občinstvo pa jim je žvižgalo in jim vpilo: ((Sramujte se, igračke». svetovalec Pellegrini sklicevati nanj že pred začetkom splošne razprave o zakonskem osnutku, ki se je na prejšnji seji zaključila. Da bi razburjenje še bolj poleglo, je dal podpredsednik Devetag besedo raznim svetovalcem tudi po glasovanju o ugovoru Pellegrinija, čeprav je bilo to v nasprotju z notranjim pravilnikom, pri čemer so spregovorili številni svetovalci, ki so orisali svoja stališča, medtem ko je svetovalec KD Stopper pojasnil, kaj je menil z omenjenim pismom. Vodja skupine KPI Bacicchi Je tedaj predlagal, naj bi prekinili sejo in ugotovili, kakšno veljavo ima stališče prve komisije deželnega sveta v zvezi z razpravljanjem o vprašanjih ln zakonskih osnutkih, ki so povezani s financami. Rekel je, da so se na tej seji, vsaj v primerjavi s stališčem prve komisije, postavile stvari na glavo. Zatem je svetovalec PSI Dal Mas formalno predlagal, naj se seja za nekaj časa prekine in naj se sestanejo voditelji svetovalskih skupin. Tudi svetovalec Bettoli (PSIUP), je rekel, da se lahko najde kak izhod. Opoldne so se svetovalci vrnili v sejno dvorano in se je po dve-urnem prerekanju začela razprava o posameznih členih zakonskega osnutka. Prvi člen, ki se glasi: «Dežela opravlja naloge gospodarskega, družbenega in urbanističnega načrtovanja, ki ji jih nalagajo lastni statut in zakoni, s svojimi organi, instrumenti in na način, ki jih določajo naslednji členi«, je odobrila običajna večina in ni nihče vložil proti njemu nobenega spremljevalnega predloga. Drugi člen se glasi: »Deželni odbor določa v skladu z usmeritvijo vsedržavnega načrtovanja splošne smernice za pripravo splošnega or ganskega načrta gospodarskega in socialnega razvoja Furlanije — Julijske krajine in za formuliranje predlogov državi, ki se nanašajo cijskega in obnovitvenega sklada podjetja. To sicer tržaški občinski odbor dela že mnogo let, kar spravlja podjetje v velike težave, ker ni na razpolago dovolj denarja za obnovitev prevoznih sredstev ter raznih vodovodnih, električnih in plinskih naprav. Koliko časa bo občinska uprava lahko še hodila po tej poti? Zelo malo, čg noče, da se bo podjetje v nekaj letih znašlo v stanju, da ne bo moglo več izvrševati niti rednih vzdrževalnih del, ker ne bo imelo na razpolago sredstev za nabavo zadevnega materiala. Toda današnji položaj v podjetju Acegata je tako zapleten, da komisija občinskega sveta, ki se ukvarja z vprašahji tega velikega občinskega podjetja, šele sedaj razpravlja o lanskoletnem proračunu, ki ga mora občinski svet še odobriti, čeprav bi morali sedaj pričakovati, da bi občinski svet začel čez nekaj mesecev . razpravljali o lanskoletnem obračunu. Po poročilu upravne komisije A-cegata naj bi znašal lanski primanjkljaj nekaj nad 1 milijardo 700.000.000 lir, ali skoraj 800.000.000 manj kot je predvidevalo ravnateljstvo, ki bi jih morala kriti občinska uprava. Toda lanski izdatki podjetja pa so bili tolikšni, da se bo primanjkljaj po sestavljenem o-bračunu morda celo povečal. Toda to še ni vse. Podjetje Acegat ima nad 5 milijard lir nekritih izdatkov, ki izhajajo iz nekritih primanjkljajev iz prejšnjih poslovnih 'let ter iz izvršenih del na račun občinske uprave, ki jih še ni plačala podjetju. Kako in kdaj bo občinska uprava, ki je dolžna kriti primanjkljaje podjetja Acegat, krila vse te nekrite izdatke je res uganka. Znano je, da tržaška občina nima niti toliko rednih dohodkov letno, da bi lahko plačala svoje uslužbence. Kdo bo torej kril Acegatu vse dosedanje nekrite izdatke? Proslava 44. obletnice ustanovitve KPI V nedeljo 24. januarja ob 11. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Ma-donnina 19 proslava 44. obletnice ustanovitve KPI. O temi: «KPI za obnovitev italiJKlSke družbe« bosta govorila prof. Paolo Sefna ih Marija Bernetič. Predsedoval bo sen. Vittorio Vidali, »»**•» # »* Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE PRIMOŽ KOZAK DIALOGI IGOR TORKAR ŠTUDENTSKA SOBA SASA VUGA BERNARDEK Priredba in odrska postavitev: JOŽE BABIČ PONOVITVE: danes, 23. januarja 1965 ob 20.30 v nedeljo, 24. januarja 1965 ob 16. uri (abonma II. popoldanski) Predstava v nedeljo, 31. januarja odpade GLOBOKO ZNIŽANE CENE! ' I. prostori L 600 — II. prostori L 300 Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Včeraj -danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 22 januarja 1965 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 69-letnii Armando San-germano. 77-letna Giuilia Parenzan por. Gojtan, 80-letni Leonardo Mice-li. 76-let.na Luigia Rossit por. Zoc-chi, 58-letni Marco De Carli, 74-letna Paola Mlinar por. Uderzo, 61-letni Francesco Gull-ia, 86-letoi Domenico Petronio, 76-letrta Anna Poluso por, Rlccl, 87-letna Caterina Avlani vd. Brum, 73-letni Carlo Fogazzaro, 81-lct.nl Gu alti ero de Ermannt, 74-letni Simone Dominitz, 80-1 etn a Teresa Man f rini vd. Coceanl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (18 1. — 24 1.) Crevato, Ul Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr, Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; dr Gmeiner, Ul. Giulia 14; Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravailo, Trg Cavana I. Služba lekarn od 13. do 16. ure Crevato, Ul Roma 15; INAM A! Cammello, Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (18. 1. - 24. 1.) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul, T. Vecellio 24; Serravailo. Trg Cavana 1. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I iiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiimiitnnfiiiiiiiiiiiiiiiiiimmi|||ll|llll|ll|||lt||||,iil„|l| PRVO PREDAVANJE V KULTURNEM DOMU Izredno zanimiv prikaz planinske odprave v Ande Dvorana je bila polna pozornega občinstva, ki si še želi podobnih kvalitetnih prireditev . Ret.. v.,For(lfert Recfl v I nov. Iz vsega tega smo lahko za- bolivijskih Andih, 32 osvojenih I ključili, da so slovenski planinci od teh enajst na katerih dozoreli za najzahtevnejše podvige vrhov, v«. „„ c/,u/o, nu muc/ m še ni prej stopila človeška noga, trije vrhovi nad 6.000 metri, od katerih eden prvič osvojen. to je končna bilanca lanske slovenske odprave v kraljestvo slovite gorske verige, ki se na tisoče in tisoče kilometrov vleče skozi Južno A-meriko. Svoja nepozabna dojemanja je s slikovitimi barvami diapozitivov podal včeraj zvečer v dvorani Kulturnega doma naš že znani domači planinski prijatelj Sandi Blažina, ki se je odprave udeležil, jo doživljal in s preprostimi besedami posredoval naši tržaški javnosti, ki je napolnila dvorano. V tem primeru je šlo za harmonično povezano odpravo «žep- njem določil smernice, ki naj zagotovijo enoten in organičen način razvoja pomožnega urbanističnega načrtovanja (po zaključenih področjih in občinah) in ki bodo vsebovale določitev kraja novih gospodarskih pobud ter strukture in infrastrukture«. K temu členu so predložili dva spreminjevalna predloga komunisti ln socialisti. Tudi liberalci so predložili spre-minjevaini predlog, ki zahteva več pblasti za deželni svet. Običajna večina je zavrnila oba spreminjevalna predloga in zatem odobrila tudi drugi člen zakonskega osnutka, kot ga je predložila svetu deželna komisija. S tem se Je seja zaključila. KINO SKKDKNJ predvaja danes, 23. t. m. ob 16. uri Technicolor film: I TRE DA ASHIA Igrajo: YUL BRYNNER GEORGE CHACHIRIS RICHARD WIDMARK Nepošten poštni uradnik Več oseb v pokrajinah Arezza, Pištole, Vicenze ln Verone se je zadnje čase pritoževalo na poštne uprave, da ne prejemajo pisma iz inozemstva, predvsem takih, v katerih bi moral biti denar. Poštna uprava je uvedla preiskavo, toda pri poštnih uradih v omenjenih pokrajinah, ni ugotovila ničesar. Zato je raztegnila preiskavo na poštne železniške usluge na progi Rim-Trst, ki spadajo pod pokrajinsko upravo v Rimu. Preiskava poštne uprave Je dala svoje sadove. Sum je padel na poštnega uradnika 53 letnega Pasquaia Volpeja iz Rima, Ul. Francesco Mi-lizia 2, ki je Izvrševal svojo službo na progi Rlm-Trst. Včeraj zjutraj oh 8. url, ob prihodu v Trst brzega vlada štev. 40 iz Rima, so preiskovalni organi prijeli Volpeja, ki je imel pri sebi ameriške in kanadske dolarje in še drugo tujo valuto. Volpe Je pri zaslišanju priznal, da je valuto vzel lz pisem, ki bi jih moral razposlati v gori omenjenih pokrajinah, pisma pa je uničil. Volpeja so priprli v koronejske za pore. z lamami, tisto čudovito žival, ki živi v Andih ter je zelo odporna in močna, kljub svojemu razmeroma majhnemu stasu. Odprava je štela šest mož. Med njimi je bil tudi zdravnik, ki pa se je obnesel bolj kot gornik kakor pa kot predstavnik svoje stroke. Njemu na čast pa je treba tudi povedati, da mu sploh ni bilo treba nuditi zdravniške pomoči. Sestorica je odpotovala iz Reke 6. junija lani. Po dolgi vožnji čez Atlantski ocean je dospela v Buenos Ayres od koder se je odpeljala z vlakom do glavnega bolivijskega središča La Paz.' Od tu naprej je potovala s tovornikom bolivijske vojske do podnožja Huay-na Potosi. čudovita okolica te gore, ki ja visoka nekaj čez 6.000 m je služila odpravi za aklimatizacijo v visokem gorstvu, na kakršnega evropski človek ni navajen. Med drugimi vrhovi je dosegla tudi sam Huatjna Potosi. Nato spet naprej do skupine Condoriri, ki je predstavljala glavno nalogo, ki si jo je odprava zadala. Prav v tem gorstvu je odprava osvojila 11 še čisto deviških vrhov. Tri izmed njih je krstila Pico Jugoslavija, Pico Slovenija in Pico Reja (po imenu slovenskega planinca, ki se je ponesrečil v gorah pred dvema letoma). Nato spet povratek v La Paz in od tu ponovno potovanje do skupine Illampu (6.350 m). Prvotni načrt ni predvideval osvojitve takojšnjih vrhov. Slovenski gorniki so se je lotili, ker so čutili da 'je njihova sploštia kondicija zelo dobra in ker so hoteli osvojiti Illampu, kjer so lani odnehale štiri odprave. Tudi ta zadnji vspon se je končal s popolnim uspehom. Občinstvo je napeto sledilo krasnim diapozitivom, ki so pričarali na platno eno izmed najlepših gorstev vsega sveta: kamnite pustinje brezmejnih planot nad 4.000 m višine, svojstvene ledenike in strašne tnežene opasti neskončnih grebe- v tujih gorstvih. To predavanje je bila prva tovrstna prireditev v Kulturnem domu. ki je odlično uspela, saj je bila dvorana polna pozornega in hvaležnega občinstva, ki se je predavatelju in prireditelju — SPDT prisrčno zahvalilo. S tem pa je bila tudi jasno izražena želja, da tudi druge organizacije podvzamejo podobne pobude. VČERAJ V BARKOVLJAH Predavanje prof. Rebule o Srečku Kosovelu Sinoči so v dvorani Prosvetnega društva v Barkovljah priredili zelo lepo in zanimivo predavanje. Člani društva so tokrat povabiti prof. Alojza Rebulo, ki je učinkovito govoril o življenju in o delili kraškega pesnika Srečka Kosovela. Med predavanjem so recitirali Kosovelove pesmi člani Slovenskega gledališča v Trstu: Leli Nakrstova in Jožko Lukeš ter članica tamkajšnjega društva Nora Jankovič. Občinstvu, ki je za to priliko napolnilo dvorano, je prof. Rebulo in recitatorje predstavil in pozdravil predsednik društva Vlado Uršič. Na to kvalitetno prireditev se bomo še vrnili ter o njej oh-.širneje poročali v naši prosvetni prilogi. PROSVETNO DRUŠTVO ((IVAN CANKAR« priredi 30. januarja 1965 na stadionu »Prvi maj» 6. LILA PLES na katerem boste doživeli eNOČ V BENETKAH) Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča se je začela prodaja vstopnic za tretji in zadnji ljudski koncert, ki bo v nedeljo ob 17,30. Orkester gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Piotra VVoll-nyja in s sodelovanjem klavirskega dua Verganti-Baracchi in dua na tolkala Azzopardo-Seriau, bo izvajal naslednji program: Rossini — Simfonija iz opere «Gospod Bruschino«; Bartok — Sonata za dva klavirja in tolkala; Karlovvi — Večne pesmi (prva tržaška izvedba): VVagner — U-vertura Iz opere «Rienzi». Blagajna gledališča je tudi na raz-polago za informacije ln rezervacije oziroma prodajo abonmajev za drugi del operne sezone, ki se bo začel 4. februarja z Verdijevo opero «Ples v maskah«. Naztonale 14.30 «11 grande sentiero« Technicolor. Richard VVidmark, Car-roll Baker, Karl Malden. Arcobaleno 16.00 «Un mostro e mez-zo» Franco Franchl, Cbccio Ingras-sia. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 14.00 «Gonzales» Technicolor Peniče 16.00 «5 per la gloria« Technicolor. Raf Vallone, Stevvart Gran-ger. Grattactelo 16.00 .«Bianco, rosso, gial-lo, rosa« Anita Ekberg. Prepovedano mladini pod 18. letom Alabarda 61.00 «La sfida viene da Bangkog« Colorscope. M. Hold. Filodrammatico 16.00 «L'amore primi-tivo» Technicolor. Jane Mansfield. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 aSedotti e bldonat!# F. Franchi, C. Ingrassia. Cristallo 16.30 «11 disco volante« Alberto Sordi, Monica Vltti . Capitol 16,30 «Scandalo in societš« J. Franciscos. Garibaldi 16.30 «Sflda alUO.K. Cor-ral» B. Lancaster, K. Douglas. I.mpero 16.30 «11 gaucho« Vittorio Gassman. Vittorio Veneto 16.00 «Le vocl bian-che« Paolo Ferrari, Anouk Almee. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «1 soliti Ignoti« Vittorio Gassman, C, Cardinale, Totb. Astra 17.00 «11 gattopardo« Burt Lancaster, Claudia Cardinale. Astoria 16.30 «Toto di notte N. 1» Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «11 texano» John Ford, John Wayne. Technicolor. Ideale 16.00 «La storia di David« — Jeff Chandler. Technicolor Skedenj 16.00 «1 tre da Astiia» Yul Brinner, G. Chachiris, Richard VVidmark. Technicolor. Za srednje veliko restavracijo v Merami (Južna Tirolska) ISCEM0 ■ žensko ali moško osebo s strokovno prakso za vodstvo obrata dobro kuharico (kuharja) z znanjem specialitet jugoslovanske kuhinje dve servirki. Znanje nemškega Jezika Je zaželjeno. Plača dobra. Dovoljenje za delo, zavarovanje in stanovanje je zagotovljeno. Informacije oz. ponudbe pisati na naslov: CARAVAN PARC STIFTERHOF, Mcrano, Schennastrasse 13-15, Italia CITATE Ul NAROČITE SE NA TELEFONIRAJTE NA ŠTEV. 37-338 PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1965. TAKO BOSTE PREJEMALI LIST CENEJE IN POLEG TEGA PREJMETE KOT NAGRADO SE LEPO SLOVENSKO KNJI-GO. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA HITRA IN USPEŠNA AKCIJA POLICIJE V TRSTU Agenti prijeli dva begunca ki sta priznala roparsko dejanje Oba roparja so prijeli v mestnih hotelih - Pred dnevi je eden prišel iz Francije in pripravil rop - Policisti so za petami ostalim trem beguncem v* . Policije tržaške kvesture so sira. r,riJeli dva begunca ropar- delka***-^ ■ *n a£enti letečega od-a; iolpe, ki sta predvčerajšnjim zverinsko napadla Martina nJx,i a ■ ln Bianco Ferrolijevo vd. Tti iani v njunem stanovanju v t *■ San .Lazzaro 19. Policijska hi-„,,v.,.aacija, čeprav uspešna, se je <0K1JUj 1 a Ie na P°l’ ker s0 agenti um« no na sledi ostalih treh be-K nv!ev’ ki so sodelovali pri ropu. uoa roparja, 32-letnega Stevana D' *n 36-letnega Nicifbrja G., so t,jfpr,ernili na kvesturo na zasliša-kjer sta se P° dolgem izmi-anju vendarle prepričala, da ni-1iin ar.nol)ene koristi, če bosta ta-vsL. na*a sta roparsko dejanje, nrvHrf sta vztrajno trdila, da ne svojih pajdašev, ki so sopari prl ropu. Preiskovalni or-jjJr s° tudi zaplenili približno tret-i‘d Ukradenega denarja od skup-‘t_ša zneska približno 330.001) lir, rasiino pištolo francoske izdela-P°d°bno italijanski pištoli «Be-' nož na zaklep in zlato zapestno uro, Strainova last. ,,,,,omaj so agenti predvčerajšnjim lutraj prihiteli v Ul. San Lazza-I, •, so se takoj lotili dela in prebrskali vse kote, da bi našli naj- Pod posteljo v sobi, kjer so prespali begunci, so, našli zmečkano poštno pobotnico, na kateri je bila zelo vidna sled gumijastega podplata. Poleg tega so s pobotnice razbrali ime. To jim je bilo dovolj, da so takoj odšli v Ul. Val-dirivo v neki penzijon, kjer so v neki sobi našli kovček s pištolo, nožem in Strainovo zapestno uro. Počakali so v sobi in nekaj ur potem je prišel tisti, ki so ga čakali. Bil je Stevan S.,, begunec iz .Jugoslavije, ki je ,pred več leti že preživel nekaj časa v tržaških begunskih taboriščih. Potem se je izselil v Francijo in je prišel v Trst šele pred približno desetimi dnevi. Stevan je pokazal začuden obraz, ko je zagledal agente in se izgovoril, da je zapestno uro kupil na Trgu Ponterošso ter jo plačal 4003 liri Nič mu ni koristilo. Agenti so ga odpeljali na' kvesturo, kjer so pri njem našli del oropanega denarja. Akcija je bila v polnem teku. Patruljni avtomobili so kontrolirali vse ceste v okolici in tudi kolodvor je bil pod stalnim nadzorstvom. V pozni noči pa je agentom uspelo, da so v nekem luksuz- tolpe. Zdi se, da je Nicifor diplomiran arhitekt ter da je svoj čas bil sodelavec Djilasa. V Jugoslaviji so ga obsodili na dvajset’ let prisilnega dela, vendar mu je uspelo zbežati in se zateči v Francijo. Tako vsaj trdi begunec, ki pa ni vedel, ali ni hotel izdati imen svojih pajdašev. Nicifor G. Je bil tisti, ki Je pripravil rop. Pred nekaj dnevi je bil na pokritem trgu, kjer je spregovoril nekaj besed s Strainom, Kot znano, je Strain na pokritem trgu menjaval dinarje jugoslovanskim turistom, zato si je Nicifor mislil, da ima doma precejšnje vsote denarja. Iz zamisli je prešel k dejanju in dogodki o ropu so znani. Begunci so po opravljenem ropu odšli k morju, kjer so si v neki gostilni v .Ul. Felice Venezian razdelili denar. Zdi se, da je eden od njih, ki je verjetno najmani sodeloval, dobil le 30.000 lir, ostali so dobili po 60.000 lir. sam Nicifor, ki je rop pripravil, pa si je obdržal 120.000 lir. Preiskava se nadaljuje, ker hočejo policisti čimprej prijeti • še ostale begunce. Kot smo poročali včeraj je Strain še vedno v bolnišnici ž zlomljenimi rebri, Ferro-lijeva pa si je komaj opomogla od Goriško-beneški dnevnik SEJA GOSPODARSTVENIKOV, ŽUPANOV IN SINDIKALISTOV V TRŽIČU ; POVSOD JE DOVOLJ SNEGA Naftovod in Evratom pri Doberdobu bili glavni predmet obravnave so Občinska uprava iz Doberdoba pozvana, naj poskrbi za regulacijski načrt - V torek ponovno zborovanje v Tržiču, za izdelavo resolucije o aktualnih gospodarskih problemih na Goriškem !?anj£° sled, ki bi jim pomagala ! nem hotelu v središču mesta zasa-zsiediti roparje. Imeli so srečo.1 čili Niciforja,, Q., ki je bil glava1 strahu. SODNIH DVORA Pogojno obsojen mladenič ker se je upiral javnim funkcionarjem /uradi 20 zavojčkov cigaret so iskali mornarja celo rta Siciliji in ga v odsotnosti obsodili na 23.370 lir globe R[iPred kazenskim sodiščem (pred-cinik. Bbschini,- tožilec Ballarlnl, ‘"Plshikar De Paoli) 'ste je moral Spovarjatl včeraj 25-letnl Donato . antaleo s Trga Goldoni 9, ki je u ‘ obtožen med drugim, da se je prl javnim funkcionarjem. n^PSodek, gi je mladeniča pripe-jai pred kazenske sodnike, se je rw?r,aI 27- septembra lani v poznih opoldanskih urah. Bilp je točno “ 17 uri, ko je mestni redar Bru-, c Giordano, ki je vršil svojo služ- mesece zapora, 20 dni pripora in 30.000 lir denarne kazni. * * * Pred kazenskim sodiščem so sodili tudi 23-letnemu Antonimi Li-bertu iz Castel di Messina (Sicilija), ki je bil obtožen, da je vtihotapil v Italijo 20 zavojčkov cigaret «Viceroy» ameriške proizvodnje. Liberto je tedaj (bilo je 3. marca predlani) služil baje v italijanski vojni mornarici na ladji «Pelli-Ki je bila privezana ob po- bo . J , J cano», ki je bila privezana oo po- S« skjssvs UgUlil, upadli sni?^eri‘^a’ kl se Je pripeljal z ve-Ji°,P° Ul. Carducci. Ker se Je re-»rju jstjelo, da ni bil motorist pri-=oen pr| vožnji (zanašalo ga je ».f.ipreč sem in tja), je zgrabil za ’ "č&lko ter glasno zabrllzgal. Ne-Pani (vsgj (j0 tistega trenutkAV je°™rlst pa se ni zmenil za redar-vni °P°z°rilo ter mirno nadalje-Ok ?v°j° Pot. Minili sta dve ihT.' tni.J9- Je Isti redar opazil istega ie Treniča v Ul. della Sorgente, kjer ’T ta skušal startati svojo ve?po. Vi,"Oj se mu je 'približal tef ga Pou-° pros11- naJ se legitimira in £aze vse prometne dokumente, redarjeva zahteva pa je naletela Pa, mladeničev odkrit upor. Vsa m, istova, dobra volja, prigovarjala te? Prepričevanja niso nič zale-Po t i 0 Je Giordano takoj pozval ka »Slefonu agente letečega oddel-Kmalu nato je prišel na križišče kričal Steffe, ki je prevzel zalim, ,.eneSa kršitelja cestnih zako-ter ga odpeljal v bolnišnico, ipjtavnikova diagnoza je bila za ‘adeniča porazna: vinjenost. Pa* l*°l nat0 so Pantalea odpeljali slu. kvesturo, kjer so ga hoteli za-tam ' Trmasti mladenič pa se niti Po? Ss ni vdal. Nenadoma se je s,,™al v dva agenta ter ju močno žati -rin takoj nato je skušal zbe-Nn!) “eR se mu seveda ni posrečil. . »slednjega dne ko se je iztreznil, priznal vse prekrške, ki jih je stili1- P° treh dneh so ga izpu-na svobodo. . Kazenski postopek je seveda te-rifi, dalje. Pantalea sp prijavili so- f,,^u zaradi upora proti javnim ,ankcionarjem, vožnje v pijane ..ker se ni hotel legitimirati. tJ»,a včerajšnji razpravi je javni znai c zahteval, naj ga sodniki pri-(jjteio za krivega ter naj ga obsodi0 na 6 mesecev zapora, 3 me-ka,®.Pripora ter 65.000 lir denarne •N ' st. Kov zagovornik pa je s svoje vnaai trdil, da ni dokazano, da je kr! v Pijanosti, a za ostale pre-h,%?,ke ^ menil, da bi morali sod-Cl,1 Prisoditi njegovemu varovan aajnižjo kazen. k ^odniki so spoznali Pantalea za i IVPOO n r\ rrn rtViCG/llli GOPniTlO prišel z ladje, stopil na kopno ter odšel v mesto. Na Obali 3. novembra pa sta ga ustavila dva fi-nancarja, ki sta našla pri njem omenjeno količino cigaret. Na zaslišanju je mladenič izjavil, da ni nameraval . prodati vtihotapljenega blaga, temveč podariti cigarete nekemu svojemu bratrancu, ki živi - Trstu. Ltbeftfi šo potem izpustili na svobodo. Pozneje je bil premeščen na neko drugo vojno ladjo, ki je bila zasidrana v neapeljskem pri-stanišču Baje so financarji poslali njemu na dom poziv, naj plača ustrezno globo. Mladenič pa Je vedno trdil, da ta poziv ni prispel na Sicilijo. Razprava zaradi tega malenkostnega tihotapstva bi morala biti že lani. Toda prav tedaj pa si je Liberto zlomil nogo ter se je moral zdraviti v vojaški bolnišnici v Neaplju. Zato so odložili razpravo, Ponovni razpravi, ki je bila se daj pred kazenskim sodiščem, pa ni prisostvoval. Zato so mu a°dih v odsotnosti. Sodniki so ga spoznali za krivega ter so ga obsodili na 23.370 lir globe. Kazen je pogojna ter je ne bodo vpisali v kazenski list. Izplačilo izrednega obroka pokojnine INPS V skladu z zakonskim odlokom št. 1335 od 23. decembra 1964 bo glavno ravnateljstvo INPS poskrbelo za izplačilo Izrednega obroka enomesečne pokojnine vsem upokojencem. Na splošno bodo poštni uradi izplačali pokojnino preživelim svojcem upokojencev (kategorija SO) 30. januarja ter 1., 2. in 3. februarja, kakor bo razvidno iz posebnih obvestil, ki bodo izobešena v vpogled javnosti. Kar se tiče blagajne (urada za denarne nakaznice in naložbe) o-srednje pošte, bodo izplačevali po- zanimanja prebivalstva v Doberdobu, Zagraju in bližnji okolici naprava za. proizvodnjo atomske energije, ail protosinhrotron, kakor se uradno imenuje. To je popolnoma razumljivo, saj bi ta velikanska naprava -- če bodo za njeno gradnjo izbrali to področje — popolnoma spremenila življenje in delo vsega prebivalstva na tem področju in bo njen vpliv segal preko vse naše dežele in še čez njene meje. Načrt predvideva, naj bi vse naprave zgradili v osmih letih ter bodo stale okrog 250 milijard; poleg tega pa bo potrebnih nadaljnjih 50 milijard letno za delovanje celokupne naprave. Na Kras ali v bližnjo okolico bi se preselilo več tisoč izvedencev in tehnikov, ki so visoko specializirani in z njihovimi družinskimi člani vred bi štelo prebivalstvo, ki bi bilo odvisno od protosin-hrotror.a ter drugih naprav, okrog 20 tisoč ljudi. Da b! se pravočasno pripravili na tako eventualnost, so preko tehničnega urada iz Gorice že pred dnevi pozvali občinsko upravo v Doberdobu, naj poskrbi za izdelavo regulacijskega načrta. Ta raj bi obsegal ne samo sedanje naselje, ampak širšo okolico, z vsemi cestami in drugimi napravami ter naj bi ve-’ ljala predvsem ža področje med Doberdobom, Laškim jezerom in Za-prlimkl se začnejo s črkami A, B, I grajem, ki pride v poštev za Evra-q in u tom inštalacije.. Zadeva je nujna tu- 1. februarja za črke E, F, G, H, di spričo, dejstva, da gre trasa avto J, J, K. ceste Trst — Benetke tudi tod; mi- 2. februarja za črke L, M, N, mo Laškega jezera in mimo Dober- °> P’ . . . , _ „ _ doba naj bi šla tudi napeljava naf- ti VerrvZaz 4rke ^ R S’ T tovoda za Nemčijo. Kar se tiče naf- Upokojencem se priporoča, da se povoda, je občinski svet v Doberdo-ravnajo točno po tem razporedu. °u že pred nekaj tedni zopet umak-Medtem ko pošta potrjuje; da nil svoje prvotno privoljenje za tiho redni obrok pokojnine za fe- sti del naftovoda, ki bo šel po nje-bruar-marec izplačan redno ob nje- nem področju, s pridržkom, da je govi zapadlosti, sporoča, da bo dala treba prej njegovo traso vskladiti z za izplačilo izrednega obroka po- | na{rtorn za Evratomske naprave, da se ne bi z njimi križal. Zadnje tedne je glavni predmet la Tržiča inž. Bagon. se jo razvila daljša debata, v katero so posegli med drugimi tržiškl župan Romani, župan iz Staranzana Zanolla, pokrajinski tajnik CGIL Bergomas, Sindikalista Papais in Marinello od CISL, ter več predstavnikov indu-strljcev in raznih drugih ustanov, ki so poslale svoje zastopnike. Pred zaključkom razprave so se Sporazumeli, da bodo imeli v torek 2«, t.m. ob 15.30 ponoven sestanek ha istem mestu, da bi izdelali in odobrili posebno resolucijo, ki, naj strne vse zahteve in predloge, o katerih je bilo na sestanku govora. Obenem se bodo takrat pogovorili tudi o energičnejšl akciji za obrambo koristi področja okrog Tržiča glede rja naftovod, Evratoma in druge gospodarske probleme, ki se neposredno tičejo tega področja tn goriške pokrajine na splošno. Obvestilo županstva iz Doberdoba Županstvo iz Doberdoba obvešča vse prizadete zemljiške posestnike, ki so utrpeli kakteno škodo pri iz-boljševalnih delih na Lizertu, naj v 15 dneh od 20. t. m. dalje prijavijo na županstvu zadevno škodo, da bodo lahko zahtevali odškodnino. Snežne razmere na goriških smučiščih Uvedli so enosmerni promet na cesti Trnovo-Lckve i Po podatkih, ki nam jih je po. slala Goriška turistična zveza iz Nove Gorice, so imeli včeraj zjutraj na raznih goriških smučiščih naslednje snežne razmere; Lokve —3 stopinje in 140 cm pršiča; Črni vrh nad Idrijo —5 stopinj in 120 cm pršiča; Vojsko —6 in 250 cm pršiča; Idrija —4 in 60 cm pršiča; Livek —3 in 100 cm pršiča; Kobarid —3 in 30 cm srena; 30vec _4 m 64 cm srena ter Log pod Mangartom —3 in 90 cm srena. Vlečnica na Lokvah je v pogonu. Za promet so zaprte ceste na Predel, Mangart in čez Vršič. Cesta Col pristojne cestne uprave splužena Na cesti Trnovo . Lokve so uvedli enosmerni promet, ki se odvija po naslednjem voznem redu: Promet v smeri Trnovo - Lokve odprt od 7.30 do 11.30; od 13.-16. ure; od 20.20 do 21.30 ure in od polnoči do 4.30 zjutraj. Promet v smeri Lokve pa je odprt od 5. do 7. ure; dalje od 12. do 12.30; od 16.30 do 20. ure ir. od 22. do polnoči. Jjtri avtobus v Trsi na predstavo v Kidfcim dom DOBRA ZAMISEL OBČINSKE UPRAVE Šolski park v Gorici za prometno vzgojo otrok Jutri, v nedeljo popoldne bo od. peljal iz Gorice avtobus v Trst na «Veeer sodobne slovenske dramatl-kco, ki ho v Kulturnem domu v Cmi vrh je po zagotovilu | Ul. Petronio. Avtobus bo odpeljal s Travnika v Gorici točno ob 14. uri. Svojo pot bo nadaljeval po Fodgori, Štandrežu, Sovodnjah in Gaberjah in dalje proti Trstu. Usta. vil se bo v Podgori ob 14.05, v štandrežu (pred cerkvijo) ob 14.10 in v Sovodnjah ob 14.15 (tudi pred cerkvijo). Opozarjamo vse udeležence. da avtobus ne bo čakal zamudnikov, da se ne bi več primerilo kot prej njikrat, da so zaradi nekaterih posameznikov morati čakati vsi ostali. Vpisovanje je mogoče fe danes v uradu SPZ v Gorici, lahko pa tisti, ki se niso še prijavili, stopijo v avtobus tudi na postajali člh, ki smo jih poprej navedli, ker je v njem še nekaj razpoložljivih prostorov. Voznina in vstopnina 1.200 lir. Trnovo Zaenkrat Rojcah - ga postavili na nogometnem igriseti na prispevki nekaterih podjetij Zgradili so ga s kojnine za kategorijo IO (invalid-1 nine) in VO (starostne pokojnine) podrobna navodila kasneje. Predlog za ustanovitev pomorskega odseka tehničnega urada Kar se urbanističnega načrta tiče. je občinska, uprava iz Doberdoba, že stopila v stik s pristojnimi orgu-, ni, med drugim z zvezo arhitektov v Gorici, ..občino v Tržiču, trgovinsko zbornico in z naselji bližnje okolice, zlasti s področjem okrog Zagraja. O ten vprašanjih so se razgovar-Minister za javna dela Mancini I Jali sestanku gospodarskih je predložil poslanski zbornici za- in sindikalnih predstavnikov ter konski osnutek o ustanovitvi avto- krajevnih upraviteljev, ki ga je v nomnega odseka državnega tehnič- četrtek popoldne sklicala na svo-nega urada za, pomorska in prista- jem sedežu Zveza industrijcev iz niška dela v Trstu, Ravenni in Tržiča. Trajal je nad tri ure in so Reggiu Calabri. Kar se tiče Trsta, 0-0 jej priliki obravnavali poleg naf-2l(a™uisnwt «|tovoda in evratomsklh naprav tudi pomorskih dd in poglkbUanja mor- splošno gospodarsko krizo na Go- skega dna v pristaniščih. Sedaj ima riškem. za vse to pristojnost tehnični urad Kar se naftovoda tiče so ugoto-za pomorska dela v Benetkah. | vj]L da še ni dokončno določen njegov terminal, in da se je pojavila nhvpcfiln ironv čPV I sedaj poleg ustja Soče in žavelj še VUVUiHIIU U^uVUUV tretja varianta, po kateri naj bi ter- Bolniška blagajna trgovcev v tr- minal uredili na področju Brancolo žaški pokrajini (Ul. Filzi 17) spo- pri Tržiču, ker so tudi pri žavljah roča, da so na davčnih polah, ki naleteli na razne težkoče. Kot zna-jih sedaj razdeljujejo, vpisani tudi no so tudi pri deželni vladi usta-prispevki za bolniško zavarovanje noviu poseben odbor, ki ima nalo-za teto 1965. Po sklepu skupščine g() da prouči to zadevo in pripo-29.10.1964 znaša prispevek . roia najboljšo rešitev. V tem od- porodni?kolaSo ta OOO lir na k™ so izvedenci m predstavniki glavo za prvi razred zavarovancev; iz Trsta in Goriškega. 26.000 lir na leto za drugi razred Kar se ti£e Evratoma v Dober-in 30.000 lir za tretji razred. Idobu, so na sestanku naglasili, da » «*b,. k„t,rih Jttmm predvaja danes, 23. t. m. ob 18- uri Dear film; 1 BEATLES IN Tutti per uno Igra WILFRID BRAMBELL * Včeraj dopoldne so ob prisotnosti poveljnika .mestnih stražnikov kaoetana Grudna in drugih predstavnikov mestne policije postavili na šnortnem igrišču na Ruicah šolski park, ki bo sliižM prometni vzgoji otrok Njegov nakup jev bil mogoč s nrlsnevki, ki so jih darovali Hranilnica, avtomobilski klub, tekstilna tovarna in žganjar-na Comar. Naprava je sestavljena iz železnih ograj, ob katerih so postavljena najrazličnejša prometna znamenja. Otroci se bodo med tenji ograiami, ki ponazarjajo cesto z ovinki in križišči, vozili s svojimi kolesi in avtomobili na nožni po-gijn ter se na neprisiljen način seznanili s , kfOnvghcio.palnirm proV trietnimi. znaki, ki jih srečujejo tudi na. cestah. Na takšen način bodo postali disciplinirani državljani', ker jim bo že od mladih l^t dalje prišlo v kri spoštovanje pfometrtih znakov in predpisov. Trenutno so šolski park postavili na Rojcah, vendar ga bodo po Sej verjetnosti v mesecu maju namestili v otroškem igrišču v dolini Korna, kjer bo vedno na voljo. Zelezbo ogrodje omogoča izdelavo vozišč na površini 40X20 metrov. Opremljena so z 20 prometnimi znaki, od katerih sta tudi dva podstavka na križiščih kjer bodo stali otroci, ki bodo u-smerjali promet. Kasneje je pred videna tudi namestitev semaforske skupine, ki jo bo prav tako upravljal otrok. Po potrebi bo park mogoče skrčiti ter ga namestiti v manjših ali zaprtih prostorih. Prometne znake je mogoče premikati, . tako da se ustvarijo najrazličnejše situacije, kakršne srečujemo v vsakdanjem prometu. Prispevek št. 528 za dopolnilno so se zanj izjavile vse prizadete calli poslal ministru za državne udeležbe vprašanje, v katerem ga vprašuje, s kakšnimi ukrepi namerava delavcem zagotoviti stal nost zaposlitve. Tajnik Candussi je govoril tudi o stikih s predstavniki občin skega odbora, da se po:šče izhod iz slepe ulice, v katero‘ je zašla občina s svojim predlogom področnih načrtov za Standrež in Podturen, Na sestanku je prevladala tako imenovana severna al ternativa, kar zadeva iskanje novih področij za stanovanjsko izgradnjo po zakonu 167. Urejevanje pločnikov in gradnja 1 promcJniii otokov Občinska uprava je začela z vrsto javnih del manjšega značaja. Odprla je več manjših delovišč, da bi uredila pločnike in ceste, zlasti nekatera križišča. Tako so začeli s polaganjem asfaltne mase na betonsko podlago pločnikov Na nekaterih nevarnejših križiščih, kot. je na pr. v Ul. Scodnik, pa so začeli graditi prometne otoke, okoli katerih bodo voziia /.manjšala hitrost, vozniki pa bodo imeli tudi več časa, da se prepričajo, če so križišča prosta. V ponedeljek v Štandrežu sestanek kmetov , V ponedeljek ob 19.30 bo na prosvetnem sedežu v Štandrežu sestanek, ki ga. sklicuje Kmečka zveza. Na njgpp btjdo razpravljali o izvajanju zakona 167, zlasti pa o rezidencialnih področjih, ki se z njihovo aplikacijo kot si jo zamišlja občinska uprava, ne strinjajo kmetje iz Standreža in Podturna. Drevi v Doberdobu proslava 44-letnke RPI Drevi bo v prosvetni dvorani v Doberdobu proslava 44-letnice ob. stoja Italijanske komunistične partije. Ob tej priložnosti bosta o dogodku govorila de eini svetovalko Jože Jarc in pokrajinski svetovalec Renato Papais. Vrteli bodo tudi dokumentarni film o italijanskem odporniškem gibanju. Zadružna delegacija pri predsedniku IAUP Predsednik ustanove za ljudske hiše je včeraj sprejel zastopstvo zadružnega gibanja na Goriškem. Delegacijo je vodil Silvino Poler.-to od državne zveze zadrug, v njej pa so bili tudi župan iz Škocjana Fabbri^ predsednik INFA Manfreding in Giovanni Poletto. Ob tej priliki, so proučili položaj v gradnji delavskih stanovanj m njegove bodoče možnosti tudi glede na zadružno gibanje in v splošnem okviru državnega programiranja •iiiimitiitt Mlini im iii milili m min iiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiMiMiiiiiuiiiiimmiiMmiiiiiiiiiiniiiimiiu IZPRED OKROŽNEGA S0DISCA V GORICI Policija je na Zvezi industrijcev presenetila vlomilca pod mizo V blagajni je bilo nad 10 milijonov, odnesel pa je le dva zavojčka cigaret as pfssrs ;»“ir" s obrat 9.500 lir za prvi razred, bodo načrt podprle pri evropski 19.000 lir za drugi razred in 22.200 skupnosti, ki je Investitor za te na-za tretji razred. prave, župan iz Doberdoba, Andrej Bolniška blagajna trgovcev spo- jarc je bil tudi na tem sestan-roča nadalje, da je začela razpo- ku jR povetial, da je občinski svet šiljati posebno okrožnico glede Doberdoba razveljavil svoj prvot splošne zdravstvene oskrbe n( sklep Q dovolJenjU za napeljavo u: u.i.1. .1.2.1! naftovoda na področju te občine, Ni hotela plačati voznine | dokler st, oba načrta ne vskladita Agenti 'letečega oddelka policije taka da naftovod ne bo križal pod-so prijavili sodišču 45-letno gospo- rofija ki je določeno za evratomske dmjo Lidio Coslovi por. Pettiros- fL _ pj j a n o st te "m "k e r n? hotela’ pokaza- I P° Poročilu o tem in drugih go ti dokumentov. 19. t.m. je Oslo- spodarskih vprašanjih, ki ga je po _ vijeva stopila v taksi na Trgu del- dal predsednik zveze industrijcev I zeljo mestne sekcije poslanec z,u-la Borsa in naročila 55-letnemu šoferju Mariju Pavoneju iz Ul. Settefontane 16, naj jo pelje do Vprašanja, ki so jih proučili na mestni sekciji PSDI Na zadnji seji izvršnega odbora PSDI za mesto Gorico so razpravljali o upravnih volitvah v občinske in pokrajinski svet na Goriškem, ki bodo meseca maja, o skrajšanju delovnega časa v SA-FOG ter 'področnih načrtih v Gorici. O volitvah je obsežno govoril sekcijski tajnik -Candussi. V zvezi s skrajšanjem delovnega časa v nekaterih obratih SAFOG je na Dne 5. decembra lani se je 29-letni delavec Italo Pelizzon iz Gorice, Ul. Piave 7, vtihotapil v prostore Zveze industrijcev v Ul. Ri-smondo v Gorici. Računal je, da ga zaradi trušča komedij na Andrejevem sejmu ne bodo slišali. Napravil pa je račun brez krčmarja, ker ga je Giovanna Cocolet, hišnikova hči in uradnica Zveze slišala, ko je dvignil navojnico pri oknu. Ker se ji je zdel šum sumljiv, je takoj poklicala nekega po gostilne Pertot na Lonjerski cesti 177. Toda ko je ženska izstopila, ni hotela plačati voznine, zato je šofex taksija poklical age-nte letečega oddelka. Agenti so Co-slovijevo pospremili v bolnišnico kjer so ji nudili prvo pomoč zaradi pijanosti, nato pa na kvesturo na zaslišanje. Prijavili so jo sodišču in jo pustili na začasni svobodi, to pa zaradi tega, ker mora Coslovijeva asistirati bolno osebo. EPILOG PRED SODIŠČEM Nesreča Beograjčanke v nepojasnjenih okoliščinah Ker te počila guma sta avta trčila Zaradi prenagle vožnje obsojen na plačilo 120 tisoč lir globe Okrajni sodnik v Gorici dr. Bas-1 val zanj tri mesece zapora in od-i je včeraj obsodil 21-letnega me- j vzem voznega dovoljenja za dve leti. hanika Franca Battistutta iz Ro-1 berdobu, 8 v Starancanu, 7 v Mariami, 4 v Foglianu, 4 v Turjaku, 3 v Moraru, 2 v Števerjanu, 2 v Slovrencu, in po enega v št. Petru ob Soči, v Villessah, v Moši in v Kaprivi. Promet v Tržiču V tržiškem pristanišču Portoro-sega je lanskoletni blagovni promet prekoračil pol milijona ton ter dosegel rekordno višino ' 564 licista. ki stanuje tam v bližini. | tisoč ton, od tega 399.731 ton ce- s prognozo okrevanja v 7 dneh. Petejanova je povedala, da se je ponesrečila v tovarni nekaj pred 22. uro, ko se je naslonila na vroče železo pri stroju. lil NO «1 KIB» PROSEK Predvaja danes, dne 23. t. m. z začetkom ob 19.30 uri drama-Mčni in pustolovski barvni film: «Uultimo treno da Vienna» *Erajo: Robert TAYLOR LILLI PALMER — CURT YURGENS Na okulistični oddelek bolriišm- mansa na plačilo globe v znesku ce so včeraj popoldne sprejeli 33- 1 - letno Veluro Bozanič iz Beograda, Bulevard Revolucije 171, ki se bo morala zdraviti 8 dni zaradi lažjega zastrupljenja s plinom in o-peklin po očeh. Zensko so v bolnišnico prepeljali z zasebnim avtom m ker ni govorila, ni bilo mogoče zvedteti, kako se je pone srečila. V filobus je trčil Na Trgu Cagni se je včeraj popoldne dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 41-letni u-radnik Giordano Saksida s Kr-menke pri Dolini št. 261. Ko se ie peljal proti domu na svoji vespi TS 33806, je Saksida prehitel filobus proge št. 19 in pri tem dregnil z vespo ob težko, vozilo. Zaradi sunka se je prevrnil ter se pobil’ po desni strani prsi m desni roki V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in bo okreval v 7 dneh. 120 tisoč lir ter odvzem voznega dovoljenja za dobo 6 mesecev. Battistutta je prišel pred sodnika pod obtožbo, da je dne 19. septembra leta 1963 zakrivil na Manj-nici cestno nezgodo, pri kateri je dobil precej hude poškodbe 57-let-m trgovec iz Arezza Fernando Moretti. Battistutta se je peljal po cesti s Fiat 1100, ki je bil last njegovega očeta. Ker mu je počila guma pri kolesu, je izgubil kontrolo nad vozilom in trčil v trgovčev Ford. Ta je s svojim vozilom zaradi tega zavozil s ceste. Morettija so odpeljali v bolnišnico, kjer je o-stal dva meseca na zdravljenju, za. radi zloma leve noge v stegnu in drugih poškodb. Battistutta se je moral zagovarjati zaradi prenagle vožnje na mokri cesti in s slabimi gumami. Državni tožilec je zahte- V ponedeljek Raštel zaprt za vozila Vodstvo mestnih podjetij sporo-ra, da bodo v ponedeljek 25. t. m. za ves dan zaprli Ul. Raštel v Goriči za promet z yozili, ker morajo popraviti vodovodno napeljavo. Jutri lov na lisico pri Doberdobu Jutri, v nedeljo 24. t. m. priredi krajevna lovska družina iz Dober doba lov na lisico, ki se ga lahko udeležijo tudi nečlani pod pogojem, da imajo predpisani orožni list. Zbirališče je ob 8.15 zjutraj v gostilni pri Viktoriji v dobu. Ta je takoj poskrbel, da bi vlomi-lec ne ušel ter je poklical na pomoč letečo policijsko četo. Tatu so kmalu potem našli skritega pod neko mizo, na pisalni mizi pa so našli izvijač, škarje, nekaj ključev in vetrih. Pri blagajni so opazili znake, da jo je skušal odpreti. V blagajni je bilo 92 tisoč lir in razni čeki v vrednosti okrog 10 milijonov. Pelizzon pa je skušal odnesti le dva zavojčka cigaret, ki jih jo našel v miznem predalu in škar. je, s katerimi je skušal odpreti blagajno. Pri včerajšnji razpravi pred o-krožnim sodiščem v Gorici je obtoženi Pelizzon izjavil, da ni prišel v poslopje skozi okno na dvorišču, ampak skozi vrata, ter da je bil nekaj vinjen. Dodal je, da ni ni česar ukradel ter da je v temi zaspal. Priča Cocolet pa je izjavila, da so bila vrata zaklenjena in da je Pelizzon verjetno prišel skozi okno, ki je bilo odprto. Branilec odv. Blessi je zahteval za obtoženca zdravniški pregled, kar pa je so dišče zavrnilo. Obsodili so ga na 14 mesecev zapora in 80 tisoč lir globe, pozneje pa naj bi ga spravili za dve leti v prisilno delavnico. luloznega in drugega tehničnega lesa, 77,688 ton mineralne soli, 35 tisoč 480 ton celuloze, 20.870 ton kaolina itd. Nemoralne revije zaplenjene v Gorici Na ukaz prokure iz Rima je go-riška policija včeraj zaplenila po časopisnih prodajalnicah v Gorici 10 izvodov revije «11 genio del male« in 10 izvodov «11 letto zoppo«, zaradi nemoralnih slik in člankov. Menični protesti Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo v go-riški pokrajini v drugi polovici preteklega decembra 639 meničnih protestov. Od tega jih je bilo 260 v Gorici, 189 v Tržiču, 51 v Ron-kah, 20 v Škocjanu, 20 v Krminu, Dober 117 v Gradežu, 14 v Romansu, 13 1 v Gradiški, 12 v Zagraju, 9 v Do- Požar v Villessah povzročil poldrugi miljjon lir škode Včeraj dopoldne okrog n.45 so poklicali goriške gasilce v Villesse, kjer je v skladišču nadomestnih delov za kmetijsko motorizacijo, v Ul. Diaz 32, Ki je last Pirmina Pe-rissina, izbruhnil požar. Ogenj Je povzročila pečka na tekoči plin, ki je bila preblizu vnetljivih predmetov. Gasilci so prišli na mesto s sodom vode ter se trudili nad poldrugo uro, preden so bili kos požaru, ki je napravil okrog poldrug milijon lir škode. Uničenih je bilo večje število gum in jermenov za razne stroje, kmetijsko orodje m tudi del poslopja samega. Skoda I ni krita z zavarovalnino. Pri odpiranju steklenice se je ranil Včeraj popoldne ob 17. uri so nudili prvo pomoč v goriški bolnišnici 40-letnemu uradniku Giusep. pu Maregi iz Standreža, Ul. Pasu-bio 9, ki se je ranil na sredincu desne roke, ko je okrog 14. ure na svojem domu skušal odpreti steklenico z odpiračem. VERDI. 17.15: «Baciami — stupi- do«, Kirn Novak m D. Martin. Ameriški cinemascope; mladini pod 14. letom prepovedan. COR-SO. 17.15: «Due toreri«, Franco Franchi in Ciccio Ingrassia; italijanski čmobeli film, zadnja predstava ob 22. MODERNISSIMO. 16.00: «Vita co-niugale«, čmobeli francoski kine-maskopski film: mladini pod 14. letom vstop prepovedan, zadnja predstava ob 22.30. — Nadaljevanje filma «Nel bene e nel male«, z J. Charrier in M J Nat VITTORIA. 16.45: «David e Lisa«, Keir Dullea in J. Margolin Črno-beli ameriški film; najboljši ameriški film leta. CENTRALE. 16.30: «11 colosso dl Roma« (Muzio Scevola), G Scott in G. Pallotta. Italijanski cinemascope v barvah. Zadnja predstava ob 21.30. Delavka iz Sovodenj se je opekla pri delu Prejšnji večer nekaj po 22. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 40-letno Frančiško Petejan iz Sovodenj, Ul. Venezian 4, ki je zaposlena pri delu v tekstilni tovarni v Sovodnjah. Zdravniki so ji ugotovili opekline prve stopnje na levem in desnem podlaktu ter po prstih in so ji nudili prvo pomoč DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 24. januarja, bo v Gorici odprta cvetličarna GORIAN RENA. TO, {JI. Garibaldi št. 9, tel. 26-28. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 10,2 stopinje nad ničlo ob 12. uri in najnižjo 1,2 stopinje pod ničlo ob 4.5 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 65 odstotkov. ■ —— —— 111 lipHH ODBOJKARSKO PRVENSTVO MOŠKE B LIGE Prvenstvo presenečenj in nepredvidenih zapletljajev Jutri v gosteh Bora kandidat za prvo ligo Čelana Alpski smučarji in smučarke na tekmovanjih širom po Evropi V Kitzbiihlu Švicar FAVRE v Schrunsu Avstrijka HAAS Francozinji M. Goitschel kombinacija za trofejo «Zlati ključi» • V petem kolu italijanskega prvenstva druge odbojkarske lige smo spet zabeležili presenečenje. Ta turnir lahko imenujemo tudi prvenstvo nepričakovanih zmag tega ali onega manj kvotiranega moštva. Ni bilo doslej niti kola. v katerem ne bi zabeležili presenetljivega izida. To pot je prišla na vrsto ekipa gasilcev iz Ravenne, ki je v Florenci premagala tamkajšnjo FLOG. Ta ekipa je najprej premagala 2a- vattaro, nato Bor, gostovala je v Mestrah in tudi tam zmagala nad tamkajšnjimi gasilci. Sedaj pa ji je prekrižala račune ekipa, ki velja med šibkejše. Tekma kot taka Je bila'zelo napeta in do samega zaključka ni bilo mogoče pokazati na zmagovalca. Zadnji set je namreč končal pri stanju 16:14 za Gasilce iz Ravenne. Ostali seti pa so se končali pri velikah razlikah, kar še enkrat potrjuje nestalnost igre teh dveh ekip. Vroče je bilo tudi v Benetkah, kjer sta se na Udu spoprijeli v der-byju lagune Fiamma in Gasilci iz Mester. V začetnih fazah so prevladovali gasilci, nato so se njihovi nasprotniki opogumili V zadnjih dveh setih, ki sta se končala pri minimalni razliki, pa se je sreča dokončno nasmehnila gasilcem. S to zmago so si gasilci priborili mesto višje v lestvici, pred Borom, ki je nesrečno izgubil v Bologni. Preostaja nam še tekma med prvo in zadnjo ekipo v lestvici. To se pravi med CSI iz Milana in Olim-plo. Tekma Je bila v Bergamu in je bila praktično monolog razigranih Milančanov. Izidi 5. kola: CSI — Olimpia 3:1 (15:8, 10:15, 15:10, 15:7) Gasilci ME — Fiamma 3:2 (15:8, 10:15, 15:6, 13:15, 16:14) Gasilci RA — FLOG 3:2 (15:7, 7:15, 15:6, 8:15, 16:14) Zavattaro — Bor 3:1 (15:13, 10:15, 16:14, 15:7) CSI Čelana 4 Zazattaro 5 Gasil. RA 5 Gasil. ME 5 FLOG 5 BOR 5 Gasil. PD 4 Fiamma 5 Olimpia 5 LESTVICA 5 5 0 15 6 3 1 3 2 3 2 3 2 3 2 2 3 1 3 1 4 0 5 11 5 12 9 12 11 12 11 12 11 9 11 8 10 7 14 5 15 289 208 10 222 171 6 261 260 286 257 301 277 287 284 244 238 201 236 230 291 176 275 Prihodnje kolo (nedelja 24. t.m.) V Milanu CSI — FLOG V Mestrah Gasilci — Zavattaro V Bergamu Olimpia — Gasilci PD V Ravennl Gasilci — Fiamma V Trstu BOR — Čelana ob 10.30 v telovadnici Morpurgo (Čampi Elisi). RITTER • * » Jutrišnji nasprotnik Bora Čelana se je dosedaj izkazal kot solidno moštvo, ki ima resne izglede, da prestopi drugo leto med elito italijanske odbojke. Trenutno zaseda drugo mesto na lestvici. Tekma je odprta vsakemu rezultatu čeprav ima Čelana rahlo prednost. V vrstah Bora se namreč občuti uvajanje v prvo ekipo mladih sil, ki niso še navajene na tempo igre v drugi ligi. Prav tem igralcem mora vliti domača publika poguma, da bomo lahko v nedeljo prisostvovali če ne zmagi Bora, vsaj lepi in borbeni tekmi. Tekma bo v telovadnici Morpurgo na Čampi Elisi in se bo začela ob 10.30. Vabimo vse navijače Bora, da prisostvujejo tekmi in s tem pripomorejo slovenskim odbojkarjem, da prebrodijo ta kritični trenutek. Priznanje «Gazzette» Borisu Košuti (Bor) mrjt.SJ.an* ’ aUti medici, eo puriroppv, A U»ftO ORADO MM«! -v KITZBtiHEL, 22. — Švicar Willy Favre je danes proti vsakemu pričakovanju zmagal v veleslalomu Hahnenkamma, pri čemer je pustil za seboj bolj kvotirana Francoza Perillata in Killyja. 21-letni smučar, ki se poleti preživlja kot šofer tovornikov, je dosegel jasno zmago, ki ni bila nikoli v dvomu. Današnje tekmovanje je potekalo 1’23”93 1’23”98 1'24”10 1’24”17 1’24”28 1’24”32 1’25”40 1’26”58 1’27”98 ob prisotnosti velikega števila navdušenih gledalcev, ki so se kmalu pomirili, ker so prav avstrijski tek. movalci popolnoma odpovedali in razočarali. Vrstni red tekmovanja v veleslalomu je naslednji: 1. WILLY FAVRE (Šv.) 1’21”26 2. Guy Perillat (Fr.) 1’22”45 3. Jean Claude Killy (Fr.) 1’23”88 4. Edmond Brugmann (šv.) in Gerhard Nenning (Av.) 6. Franz Diegruber (Av.) 7. Heini Messner (Av.) 8. Leo Lacroix (Fr.) 9. Ivo Mahlknecht (It.) 10. Karl Schranz (Av.) 18 Gerhard Mussner (It.) 28. Felice De Nicolo (It.) 34. Renato Valentini (It.) 42. Giorgio Mahlknecht (It.) 1’29”04 43. Enrico Demetz (It.) 1’29”5 63. Andrej Klinar (Jug.) 1’33”89 64. G. Dogša (Jug.) 1’36”53 * * * SCHRUNS, 22. — Avstrijske tekmovalke so se danes v smuku za trofejo «Zlati ključi« oddolžile za vse slabe uvrstitve v prejšnjih nastopih. Najbolj se je izkazala 21-letna fotografkinja Christl Haas, ki je gladko zmagala in je pustila daleč za seboj rojakinjo Edith. Zimmermann in Francozinjo Ma-rielle Goitschel, ki pa je osvojila, zaradi zmage v slalomu in veleslalomu, prvo mesto v lestvici alpske kombinacije. Vrstni red današnjega tekmovanja v smuku je naslednji: 1. CHRISTL HAAS (Av.) 2’25”46 2. Edith Zimmermann (Av.) 2’26”77 3. Marielle Goitschel (Fr.) 2’26”79 4. Madeleine Bochatay (Fr.) 2’27”42 5. Therese Obrecht (Šv.) 2’28”29 6. Annie Famose (Fr.) in Heidi Schmid-Biebl (Nem.) 2’28”33 ________________________________________________________________________________________________ 8. Traudl Hecher (Av.) 2’28”76 UiiuiniiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Najbolj razširjeni italijanski športni dnevnik «La Gazzetta dello Šport® se je 20. t. m. zelo pohvalno izrazil o namiznoteniškem igralcu športnega združenja Bor Borisu Košuti, ki je dosegel na turnirju v Chiassu izreden uspeh, člankar med drugim pravi, da je Košuta pokazal igro, ki bi mu lahko kmalu odprlo pot v mednarodno areno • FOGGIA Moschioni; Valadfe, Micelli; Bet-toni, Rinaldl, Micheli; Favalli (Gambino ali Oltramari), Laz-zottl, Nocera, Majoli, Patino. FIORENTINA Albertosi; Robotti, Castellettl; Guarnaccl, Gonfiantini, Plrova-no; Hamrin, Maschio, Orlando, Bertini, Morrone. •uiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii PO VESTEH IZ SAO PAOLA Altafini zopet v vrstah Milana? SAO PAOLO, 22. — Jose Altafini naj bi v petek 29. t. m. odpotoval v Italijo, kjer bi moral začeti pogajanja za ponovni .nastop v vrstah Milana. Vse kaže, da je Milan že izročil Altafiniju 4 vozovnice zanj in za, njegove spremljevalce. 2e dejstvo, da je vodstvo italijanskega kluba poslalo Altafiniju vozne listke pomeni, po mnenju južnoameriškega nogometaša, da je Milan v glavnem pripravljen sprejeti zahteve igralca. Altafini je namreč še pred začetkom prvenstva zahteval za podpis pogodbe nagrado 22 milijonov lir in je stavil pogoj, da ga ob koncu nogometnega turnirja pustijo prostega, da se vrne v Brazilijo. JUVENTUS Anzojin; Gori, Sartl; Castanp, Bercellino, Leoncinl'; Da Costa, Del Sol, Combin, Sivori, Meni-chelli. MESSINA Recchia; Garbuglia, Stucchi; Derlln, Ghelfi, Landri; Bagat-ti, Brambilla (Morbello), Mo-relli, Gioia, Dori (Morbello). SAMPDORIA Sattolo: Vincenzi, Delfino; Ma-siero, Bernasconi, Morini; Fru-stalupl, Lojacono, Ghio, Sorma-ni, Barison. LR VICENZA Luison (Patregnani); Zoppellet-to, Savoini (Tiberi); De Marchi, Carantini, Stenti; Vastola, Men-ti, Vinicio, Demarco, Colausig. LAZIO Cei, Zanetti, Vitali (Dotti); Carosi, Pagni, Dotti (Gašperi); Mari, Governato, Piaceri, Chri-stensen, Bartfi. GENOA Da Pozzo (Grosso); Bruno, Va-riara; Colombo, Rivara, Baveni; Cappelltni, Pantaleoni, Žigoni, Giacomlni, Gilardoni. MANTOVA Zoff; Scesa (De Paoli), Corsi-ni; De Paoli (Volpl), Pini, Can-cian; Trombini, Jonsson, Dl Giacomo, Zaglio, Ciccolo. TORINO Vieri; Poletti, Fossati; Puia, Cella, Rosato; Meroni, Ferrini, Hitchens, Moschino, Simoni. CATANIA Vavassori; Lampredi, Rambal-delli; Mlchelotti, Bicchieral, Fantazzi; Danova, Magi (Biagi-ni), Calvanese, Cinesinho, Fac-chin. MILAN Barluzzi; Noletti, Trebbi; Benl-tez, Maldini, Trapattoni; Lodet-ti, Ferrario, Amarildo, Rivera, Mora (Fortunato). INTER Di Vincenzo; Burgnich, Fac-chetti; Malatrasi (Tagnin), Guarneri, Picchi, Peirb, Mazzo-la, Milani, Suarez, Corso. VARESE Lonardi; Marcolini, Maroso; Ossola, Beltrami, Soldo, Spelta, Cucchi (Volpato), Traspedini, Szymaniak, Andersson. CAGLIARI Colombo; Martiradonna, Tid-dia; Cera, Spinosi, Longo; Vi-sentin, Nene, Cappellaro, Greaz-zi, Riva. ROMA Cudicini; Tomasin, Ardizzon; Carpanesi, Losi, Schnellinger; Salvori, Tamborini, Manfredini, De Sistl, Francesconi. BOLOGNA Negri; Furlanis, Pavinato; Tum-burus, Janich, Fogli; Perani, Bulgarelli, Nielšen, Haller, Pa-scutti (Maraschi). ATALANTA Pizzaballa; Anguillettl, Nodari; Landoni, Gardoni, Colombo; Battaglia, Milan, Petroni, Me-reghetti, Nova. TU1NTAM KOŠARKA BEOGRAD, 22. — Jugoslovanski košarkarji so nocoj v prijateljski tekmi po precej slabi igri i premagali reprezentanco Izraela s 106:80 (44:40). Včerajšnja igra proti francoski reprezentanci in današnja proti Izraelu, kljub zmagam, ne daja veliko upanja, da bo jugoslovanska reprezentanca v tekmi za pokal evropskih narodov z reprezentanco Italije v Milanu dosegla zmago. * * * BONN, 22. — V Zahodni Nemčiji sta bila sinoči dva kvalifikacijska dvoboja za nastop na evropskem košarkarskem prvenstvu. V Laubachu je Avstrija premagala CSSR 80:75 (35:32), v Darmstadtu pa je Madžarska odpravila Zahodno Nemčijo 75:72 (31:30). * * * GIESSEN, 22. — V kvalifikacijski tekmi za košarkarski Mitropa Cup je Avstrija premagala Madžarsko šele po podaljških 80:71. Po regularnem času se je tekma končala 65:65 (36:34) za Madžarsko. ■ • » * ■ FRANKFURT, 22. — V kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo je CSSR premagala Belgijo 86:69 (44:30). SANKANJE ST. MORITZ, 22. — Med poskus, nimi vožnjami na progi «Cresta» v St. Moritzu je Italijan Nino Bib-bia postavil s tekmovalnimi sankami s časom 54"67 svetovni rekord, ki je s 56” pripadal od 1957» leta Kanadčanu Connorju. BOKS RIM, 22. — Britanski boksar Ho-ward VVinstone je nocoj premagal v 15 runcjah po točkah francoskega tekmeca Ivesa Desmaretsa in je tako ohranil naslov evropskega prvaka peresne kategorije. » « * RIM, 22. — Santo Amonti iz Bre. scie je nocoj ohranil naslov italijanskega prvaka težke kategorije. Amonti je svojega izzivača Benita Penno Iz Cremone tako obdeloval, da je njegov tekmec v 8. rundi zaradi onemoglosti dvignil roki in se predal. * * * RIM, 22. — Tržačan Nino Ben-venuti je zabeležil nocoj novo zmago. V dvoboju z Američanom Ar-tom Hemandezom je Benvenuti povzročil tekmecu s silovitim udarcem rano na licu in s tem prisilil sodnika, da je prekinil neenak dvoboj. 9. Christine Terraillon (Fr.) 2’29”18 10. Madeleine Wuilloud (Šv.) 2’30”24 11. Brigitte Seiwald (Av.) 2’30”89 12. Giustina Demetz (It.) 2’31”84 18. Inge Senoner (It.) 2’34”13 26. Cipolla (It.) 2’36”36 39. Krista Fanedl (Jug.) 2’40”28 40. Majda Ankele (Jug.) 2’41”76 LESTVICA KOMBINACIJE 1. MARIELLE GOITSCHEL (Fr.) 10,85 točke 2. Heidi Schmid-Biebl (Nem.) 30,08 3. Edith Zimmermann (Av.) 35,65 4. Annie Famose (Fr.) 36,59 5. Christine Goitschel (Fr.) 53,24 6. Lidia Barbieri (It.) 103,68 7. Sieglinde Braeuer (Av.) 108,42 8. Christa Hintermaier (N.) 114,19 9. Divina Galica (VB) 127,51 10. Grete Digruber (Av.) 127,84 17. Majda Ankele (Jug.) 179,73 21. Krista Fanedl (Jug.) 201,03 NAMIZNI TENIS Nadja Švab pred Batistovo Sinoči se je začelo pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu, ki je dalo naslednje izide: Ženske mladinske dvojice švab-Stergaus : Kenda-Giovannini 2:0 Mladinke Švab - Kenda 2:0 Švab - Stergaus 2:0 Mešane dvojice III. kat. Kuret - Švab : Tavčar . Kenda 2:0 Članice III. kat. Batista . Stergaus 2:0 Švab - Kenda 2:0 Švab - Batista 2:0 Mešane mladinske dvojice Moro-Švab : Tavčar M.-Kenda 2:0 V NEDELJO V NABREŽINI Enajstorici Primorja proti Esperiji in CRDA Nabrežinsko nogometno igrišče bo v nedeljo ponovno prizorišče tekem proseškega Primorja. Juniorska enajstorica bo imela ob 10.45 v gosteh tekmeca Esperie, prvo moštvo, ki nastopa v drugi amaterski kategoriji, pa bo nastopilo z začetkom ob 14.30 proti enajstorici CRDA, ki do danes ni utrpela nobenega poraza. iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiliiiiiilifiliiiiiimiiimiimil NA 1620 M DOLGI PROGI V ST. MORITZU Prvi dan svetovnega prvenstva v dvosedežnem bobu ST. MORITZ, 22. — Žreb za start na letošnjem svetovnem prvenstvu v dvosedežnem bobu, ki bo jutri in v nedeljo v St. Moritzu, je bil zelo ugoden britanski posadki, ki jo sestavljata olimpijska prvaka Tony Nash in Robin Diwon. Angleža bosta startala s številko 12. Italijana Rinaldo Ruatti in Enrico De Lorenzo, ki spadata med kandidate za naslov, bosta startala s številko 8. Prvo vožnjo prvenstva bosta izvedla Avstrijca Max Kaltenberger in Hans Ritzl. Tekmovalna proga je dolga 1620 metrov in jo bodo posadke, vsega skupaj 18, prevozile 4-krat. Jutri v soboto bosta prvi dve manche. Za otvoritveno vožnjo je vrstni red startanja naslednji: 1. AVSTRIJA (Kaltenberger-Ritzl) 2. FRANCIJA 2 (Galienne-Cartier) 3. V BRITANIJA 2 (Blockey-Free- mann) * » 4. CSSR 1 (KuzelOvsky-Bandas) 5. ŠVEDSKA . (Olofsson-Schlstroen) 6. ŠVICA 2 (Grossenbacher - Bos-shard) 7. NEMČIJA 1 (Voermann-Braun) 8 ITALIJA 1 (Ruatti-De Lorenzo) 9. FRANCIJA (Della Vedova . De Petro) 10. ZDA 2 (Mc Donald - Pandolph) 11. CSSR 2 (Pavlikovič-Tomas) 12. V. Britanija 1 (Nash,-Dixon) 13. KANADA 2 (J. Emery-Kirby) 14. ITALIJA 2 (Gaspari - Cavallini) 15. ŠVICA 2 (Caviezel-Birk) 16. ZDA 1 (Mc Killip . Hoffer) 17. NEMČIJA 2 (Pensberger - Eber. hardt) 18. KANADA 1 (V. Emery - Young) ATOMSKA PODMORNICA (Nadaljevanje s 3. strani) Bologna—Atalanta 1 Cagliari—Roma 1X2 Catania—Milan 1 X Foggia—Fiorentina X Inter—Varese 1 X J uventus—Messina 1 Lazio—Genoa 1 Mantova—Torino X 2 •Sampdoria—Vicenza 1 Bari—Napoti X I 2 Reggiana—Verona X L’Aquila—Reggina X Trapani—Salernitana 1 X — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi 2 I 1 2 1 1 X I 2 X 1 2 A A 1 2 2 1 2 1 2 X drobno opisal to operacijo in pri tem ni prikrival, kako je pri prodiranju pod ledeno plastjo «ne-hote napel vse mišice v pričakovanju močnega udarca, ki bi mogel pomeniti katastrofo«, kako se mu je «vse zavrtelo« in kako se je na ladji «zgodilo nekaj strašnega«, ko je «Skate» trčila ob tanki led in začela padati v oceansko brezno in je poveljniku le z največjim naporom «uspelo ustaviti padanje podmornice komaj na globini 46 m«. Da, prodiranje izpod ledu terja od poveljnika največjo sposobnost. Sisojev pa je miren, prepričan vase. Poveljuje; «Na svoja mesta, pripravljenih) Veliko strani bi bilo treba, da bi podrobno opisal delovanje posadke v teh napetih trenutkih. Toda posadka se je krasno obnesla. Občutili smo le blag sunek. Ladja je blago «pristala ob ledu« v samem središču čistine. Kazalec globinomera se je ustavil. Poveljnik je pohitel k vratom na palubi. Od zgoraj je na komandni most vdrl svež zrak — zrak Severnega tečaja. Sinji somrak. Zasnežena ledena prostranstva, strnjeni ledeniki. Nenavadno veličastna tišina. Od te surove slike, ki je obkrožala podmornico, je bilo težko odtegniti pogled. Bili smo na Severnem tečaju. Kot je sam zapisal, Cahvertu ni uspelo izpluti na površino na samem tečaju, pač pa kakih 20 ali 30 milj stran. Sisojev pa je pripeljal podmornico na površino točno na tečaju. Čestital sem Sisojevu in stopil k njegovemu pomočniku. Našel sem ga v kabini. Gledal je neko fotografijo. Bila je to meni i* znana fotografija. Ljubek otročiček se je smehljal srečnemu očetu in grobi mornar se je prav tako smehljal, vzel nalivno pero in pod fotografijo zapisal: »Sinko! Danes smo s teboj vred izpluli na 90. stopinji severne širine. Naj te sreča spremlja, sin!» Čeprav se nikomur ni dalo ž mostu, kjer se vije sedaj tudi državna in mornariška zastava naše domovine, je poveljnik Sisojev ukazal: «Na svoja mesta, pripravljeni za potopitev!« llilllliiiiiiiiliiiiMiiiiiiiiiiimiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniillilliililiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiO1' Sneg na Tridentinskem Pokrajinska ustanova za turizem iz Tridenta nam sporoča snežne razmere v vseh zimskošportnih središčih pokrajine. Razmere se nanO' šajo na 20. 1. 1965. V vseh krajih so številne žičnice, vlečnice, se' dežnice itd. KRAJ CM KRAJ CM _ Andalo ■ Monte Paganella 70/250 Monte Penegal 50/70 (2 T, 4 V) (2 V) Baselga Di Pine 30/60 Passo del Tonale . Passo (2 V) Paradiso 100/250 Campitello di Fassa • Col (12, IT, 6 V) Rodella 70/180 Passo di Costalunga 140 (2 S, 5 V) (IS, 2 V) Canazei a 11» Marmelada 70/290 Passo Pian dclle Fugazze 80 (12, 2 g, 9 V, 1 Sk) Passo Pordoi 180 Castello Tesino - Passo (12, 2 S) * ’ del Brocon 60/120 Passo Rolle 200 (2 V) (IS, 8 V, 1 Sk) Cavalese ■ Passo di Lavaze /150 Passo Sella 175 (8 V) (IT, IS, IV) Fai della Paganella 25/250 Peio — (12, IV) (12, 3 V) Folgaria - Sommo Alto 60/140 Pizolo 30 (IS, 9 V, 1 Sk) (IV) Lavarone . Vezzena 55/140 Pozza di Fassa • Monte (IS, 4 V) Buffaure 50/19® Madonna di Campiglio 90/200 (IT, 5 V) <3 2, IT, 2 S. 9 V) Prcdazzo - Bellamonte 40/50 Male . Dimaro - Ossana 20/30 (3 V, 1 Sk) (3 V, ISk) Malosco (2 V) Moena ■ Passo S. Pellegrino (6 V) Mol veno ■ Croz delTAltis. simo (2 S, IV) Monte Bondone (3 T, 6 S, 2 V) Panchia di Fiemme (IV) Passo della Mendola • 40/140 20/100 45/130 Primiero — (1 V) S. Giacomo di Brentonico —' (1 V) San Martino di Castrozza 120/34® (1 Ž, 1 T, 1 S, 6 V) Scrrada . Dosso Martinella 65/14® (IT, 2 V) Vigo di Fassa ■ Ciampedie - Gardeccia 50/1*® (12, 3 V) Ziano di Fiemme 40 (IV) Ž — žičnica; T Sk — skakalnica velekabina; S — sedežnica; V — vlečnic®: Vsi gorski prehodi prehodu’ FRANCE BEVK MLINI ŽIVLJENJA "'Hi «še bi rada živela,« se je Tona zopet oglasila čez trenutek premolka. «Da bi videla, kako se bo to končalo.« «Končalo — kaj?« je vprašal Lambert. «S to vojno. In če se bo Pavle vrnil.« «Kajpak, da se bo vrnil,« je rekel mož ne čisto iz prepri Čanja. «Ne muči se s tem!« «Ce se ne vrne, prepiši hišo Ferjanu,« je rekla Tona. Plečar ji ni odgovoril. Saj odgovora bržkone niti ni pričakovala. Tiho jo je mučila skrb za Pavleta, ki bo obležal kdo ve kje... Začumela je, a jo je nenadoma prebudil kašelj, da se je naslonila na komolec in se davila. Preden ji je Lambert utegnil prinesti lipovca, oslajenega z medom, je bruhnila kri. Plečar je obstal ves trd od groze. Tona je bila vsa prebleščena v obraz, imela je sinjaste ustnice. Odklonila je lipovec. Zdelo se je, da hoče spregovoriti, a ji glas ni hotel iz grla. Plečar je potrkal na strop. Franca je pritekla vsa preplašena in vprašujoči pogled uprla v bolnico. Tast ni nobene rekel, a pogled mu je več povedal, kot bi mogla izreči beseda. Snahi se je nabiral jok v grlu, a se je z vso močjo krotila. Toni je popravila vzglavje in ji obrisala kri z brade. Oba s Plečarjem sta nato mirno obsedela ob postelji in oči upirala' v bolnico. Ta je začumela od šibkosti, a je vedno znova za hip odprla oči in zopet zamižala. Bilo je, kakor da jo v valovih preplavlja omotica. Ob zori je prišla Katra, ki je kdaj pa kdaj, kadar je' utegnila pritekla k bolnici. «Po zdravnika pojderp,« se je odločil Plečar. «V vasi je,» je povedala Katra. ((Ponoči so ga poklicali k Zaplotarju. Gospodinja, ki je oni dan obiskala moža pri vojakih, je prinesla domov ne vem katero bolezen. Vročino ima in blede. Ce naglo .stopiš, ga morda še uloviš.« Tona, ki je v dremavici ujela vsako besedo, je široko odprla oči. «Ne bo treba,« je rekla s tihim glasom. «Počutim se bolje, ker sem izbljuvala slabo kri. Nekam lahko mi je v prsih.« «Le stopi!« je rekla Katra bratu. »Slabše ne bo, če ji da kaka zdravila. Skupaj pojdiva, mudi se mi domov.« Tona ni več ugovarjala. Plečar je odšel s Katro. Franca je ostala ob postelji in bolnico držala za roko, ki je voljna ležala v njeni dlani. Tonine oči so se jasno uprle vanjo. ((Franca, ali nič več ne poješ?« jo je vprašala. Snaha se je začudila. Zakaj to vprašanje? Takoj po poroki je včasih med delom tiho pela, kadar je mislila, da je sama. Po Ferjanovi vrnitvi in posebno po Pavletovem odhodu jo je prešlo veselje do petja. ((Včasih sem res pela,« je odgovorila, «a zdaj se ne spomnim več na to. Zakaj vprašujete?« «Ker te nikoli več ne slišim. Kar tako mi je prišlo na pamet... Jaz sem včasih rada pela. Tudi ko sem bila že orno žena in sem zibala otroke. Ko sem služila na Pologu, sem pela v cerkvi, dokler se nisem zaljubila. Nato me je za dojgo vse minilo. A ne misli, da Lamberta nimam rada. Toda tudi na fanta, ki sem ga prej imeia, se večkrat spomnim.« «Zakaj se nista vzela?« «Nisva se mogla, ker je umrl. Neke noči, ko se je vračal z vasovanja, se mu je nenadoma udrla kri iz nosa, da je obležal. Zjutraj so ga našli mrtvega. Toliko sem jokala... Lamberta dolgo ni,» se je vznemirila. «Saj bi mi zdravnik tako ne mogel pomagati, čutim da je konec.« Zopet jo je zagnal krčevit kašelj, da se je davila in izpljunila kepo krvi. «Ne pravi tega Lambertu!« je zaprosila. «Ne bom. Vi samo mirno ležite. In ne mučite se z govorjenjem!« «Res,» je rekla Tona. ((Zmanjkuje mi sape in moči.« Potem ni več govorila. Včasih se je ozrla v okna, ki so se svetila od sonca, ki je posijalo po dežju. Pričakovala je Lamberta. Tudi snahi se je zdelo, da nekam dolgo hodi. Slednjič je prišel. Upehan in znojen, kakor da je tekel vso pot. ((Prepozno,« je rekel. ((Zdravnik je že odšel. Tekel sem v Potok, da bi ga ujel, a se je že odpeljal. Jutri zopet pride.« Medtem je bolnica zaspala. Ob njegovih besedah se je le malce zganila. Plečar je pogledal snaho, ki je položila prst na usta. V izbi je bilo vse tiho. Bolnica je v presledkih zadremala in zopet odprla oči. Ni več spregovorila. Tast in snaha sta izmenoma sedela ob njeni postelji. Zvečer se je Plečar potegnil na peč in izmučen v hipu zaspal. Tudi Franca se je bojevala s spancem, ko je začutila Tonino roko, ki je blodila po odeji, kakor da nečesa išče. Bolnica jo je zgrabila za zapestje in se ji medlo nasmehnila. Nato je zopet zamižala in težko, enakomerno sopla. Franco je iz nove dremavice zdramil krčevit stresljaj Tonine roke, ki jo je še vedno držala. Nato je njen stiskljal popuščal, kakor da ji odteka življenje. «Oče!» je Franca poklicala. Plečar se na pol v spanju ni takoj zavedal, kje je in kaj se godi. Nato je planil k postelji. «Tona!» je poklical ženo. «Ali me slišiš?« Zena se ni več ganila. Franca je prižgala svečo za umirajoče. Plečar je poskuša' moliti, a se mu je čudno trgal glas... Tona je bila mrtva. Snaha ji je zatisnila oči. Plečar se je z vsem telesom oslor'1 na skobeljnik in suho zajokal. Nato je ustavil stensko uro, '-1 je kazala enajsto. > 28 ' Ferjan, ki se je šele proti jutru vrnil domov, je tekel z novico k Lenki, s potom je oddal brzojavko za Pavleta. Katr® je prišla z nekaterimi ženskami, da so Tono opravile za mrtv®' ški oder. Dva večera je prihajalo vse polno kropilcev, da n'®0 našli prostora v izbi in v veži. Dekleta so prepevala; ubral1* glasovi so odmevali daleč v pomladno noč. Zjutraj na dan pogreba sta se Plečar in Franca zaiu®0 ozirala na stezo, ki je šla iz doline. Pričakovala sta Pavleta, d® pride na pogreb. Ni ga bilo, mater so mu zagrebli brez njeg®: Nekatero oko se je orosilo s solzami, zakaj rajnica je po svoJ1 dobrotni čudi mnogim prirasla k srcu. Po skromni pogrebščini, ki jo je pripravila Katra, se Ferjan namenil v dolino. Ponudil se je Lenki, ki se ji je dilo v Meline, da jo pospremi do Potoka. «Kmalu se vrni!« je rekel oče. «Nekaj bi se rad pomeni',* teboj. S potom mi prinesi tobaka,« mu je vrgel nekaj denarj®' «Cakal te bom.» Plečar in Franca sta se vrnila domov. . «če imaš še kaj kruha,« je rekel tast snahi, «nesi ga AU^' Vem, da ga nima.« Gmajnarja ni bilo k pogrebu. Morda niti ni izvedel za T0" nino smrt. Anka je šla za krsto, a je ni bilo na pogrebšči°°: Da ji Plečar pošilja kruha, je bilo nenavadno, dasi ji n"t°« ni odrekel, če je česa prosila. Ta dan je snaho poslal Pr° ' ker ni maral prič pri pomenku s Ferjanom. Najmanj Franc (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6- II. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: Cet^ letna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965. — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/*.' telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86 — OGLASI: Cehe oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške in goriške pokrajine - naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubbllcitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst