VETA Urrfaiai U uprarmlAki j •torti MIT 8. UvMdi av. SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE omo»of i MST Bo. Uw>Ul« »v«. T^MlIl Uw>d*ie MU. LETO—YEAR Chk-m, IIL, čatrtak, 24. evguetn (A«g. >4) MM. '^ftiS*00 STEV.-NUMBER 196, Ht milli 1 *t I>id>l P— «f p>mn pmlliOii li a—ti— 111. At >1 Oa. I. 1>1T, »alhiriaič — U— 14. 111». - začasna zmaga rudarjev ▼ IUinoiau in Indiani to Inpi tulirali na celi črti Operatorji r srednji Pannajrlva ni ji po sprejeli pogoje in sriftali mezdo sa 47 odstotkov 40,000 radar jam, Id ao bili pred starko neorga niziranL Splošno priznanje unije. Rudarji ao do-aegU le premirje s Kakor smo io T&ntf poročali, so radarji t Illinoisu končali starko v torek popoldne s veliko zmago. Dobili so vss, kar so zahtevali, toda le sačaano. Gevelandska pogodba, katero so podpisali premagani operatorji, velja do 1. aprila 1923, torej par dni več ko sedam mesecev. Rudarji so isvoj ovali le ngodno premirje, ki se po sedmih mesecih sopet spremeni v boj — ampak če bodo prea^ogsrji sopet tako solidarni kot sa bili v prav kar končanem boju, bodo zmaga-li tudi prihodnjo spomlad. lllinoiski baroni premoga, di so poleg pittsburikih najtrdovratne-jše vžtra&li sa separatno pogodbo na podlLgi razsodišča sa poravnanje bodočih sporov, so kapitulirali drug za dragim in podpisali pogodbo, ki js bila sprsjeta na štiri državni konferenci t Clevelandu. Pogodba daje rudarjem staro me-sdo, "checkoff" in vae druge pogoje, ki so jih imeli pred 1. spri-lom 11. Bodoča pogajanja se morajo vršiti na temelju elevelandake pogodbe; separatnih pogajanj ali kakih razsodišč ne bo. Farrington je hotel operatorje pritisniti v zadnjem hipu ss 19 mesečno pogodbo', da bi develend ski pogoji veljali do 1. aprila 1924, pa ae mu ni posrečilo; premogovniški magnatje niso hotelr podpisati zs dalj kot do prihodnje spomladi. Ko je bils pogodba podpisana v hotelu Congres«, je brzojavo takoj »znesel vest po vseh rudarskih naselbinah v Illinoisu in minuto pozneje so parne piščali pri rovih tulile četrt ure, naznanjajoč ro dar jem,' da so "dolge počitnice" - stavka je trajala 142 dni — končano in porivajoč jih, da pridejo drugi dan na delo. Veliko veselje je zavladalo naselbinah. Rudarji so vedeli, da piščali naznanjajo zmago. Ponovili so se prizori, ki so se odigrali pred malo manj ko Štirimi leti ko so mogočne piščslke naznanile ko nec vojne. Zaigrale so godbs in oglasilo ss je petje. Eudsrji so praznovali zmago pozno v noč, do-eim so njihovo žene poisksle orodje, ki je počivalo malone pet me-aecav in priprsvils vss potrebno zs delo, na ksterega so se podali sms foviti premogarji v sredo zjutraj Unijaki odborniki so obvsstili rudarje, da bodo morali čakati na oficijelaa naznanilo, ki Ima priti od predsednika Farringtona, da je stavka končana. Naznanilo js prišlo nekaj čaaa pozneje brsojsvnim potom. Okrog 90.000 rudarje, ki producirajo povprečno ato miljo-nov ton premogs letno, se js vrnilo ns delo. Medtem so prišla poročila iz drugih driav mehkega premoga o nadalnjih kapitulacijah lastnikov rudnikov. Najznačilnejše poročilo je prišlo is eentrslns Pennsjlvs-11 i je, iz okraja Wsstmorelsndf kjer je padla neunijska trdnjava ia kjer so operstorji podpisali elevs-landsko pogodbo in zvišali mesdo rudarjem na nnijako lestvico. To i« prsvs zmaga radarjev! Priznanje unija in zvišsnje mezds v ne-nnijskih okoliših js nsjvečjs zms C« po dolgi in vsliki bitki. loročila slede: Oreensbarg, Pa. — Operatorji Is o k rs je v Westmorelsnd in Fa ytte so dne 22. avgusts ns svoji sklenili sprejeti pogoje orga ri'«eije in zvišati mezdo rudar-j**® as 47 odstotkov. Okrog 40,000 ru.larjev je deležnih pnboljšks. Terra Havte, Iad. — Vsi opero torji v Indiani so ss podali ia pod pihati elevelandeko pogodbo v torek ob treh popoldne. Stavks v Ia- KONFERENCA V PHIUDEL-I SE JE RAZBILA. LEWI£ PROTESTIRA VLADNI FKBMOOOVH KOMISIJI Waahington, t>. 0. — K nik Bland js v torsk prejel )avko od Johna L. Lswiss, aednika United Kine Workef^ na koaferenei ia raspravljajo in ključujejo o predlogih sa pre mirje, ki eo jih aUvile bratovščine ielesniškik prometnih uslužben osv. Predsedniki vshodnih železnic is vedno jahajo avojega konjiška glede stsrostnih pravic. So pač starine, k j mislijo, da ae ponliajn, ako priznajo svojo smoto. Zaradi tega se pričakuje od njih strani ostra opozioija, ako bodo imeli sploh kaj govoriti na konfsrenci. Kajti a parnikom "Majestio" ao pripeljali trije leleaniški pred ssdnUd, ki so bili v tujssemstvu, a so ss vrnili, (Ja se udeleše konference. železniški rsvnatslji so Samuel Rsa, I. I. Loomis in Willl am Besler. Prvi sastopa pennsyl vensko železnico, drugi Lshigh Vsllejr in tretji centralno železni io v New Jereejju. Njih prejšnji iistopniki pripadajo med tiato FRANCIJA IftČJE MIR IN HO-NOMSKE STIKI S 80VJET-_ SKO RUSUO? Dunaj, 23. avg. — (Federated Prees.) — Iz Dclgrsda javljajo, da e v ondotnem ruskem protirevo ucionamem stsnu zs vladala panika radi poročila, da se franooska vlada približuje moskovski vlsdl v avrho miru in obnovo trgovinskih in ekonomskih stikov. Ako jo to poročilo resnično, tedaj je odklen kelo ruskim cerlatičnim hordam v Jugoslaviji, ki so stavile sadujo karto fia Francijo. js odprto povedal, da operatorji ne bodo nosili porgss, temveč jih nalole aa vame KSSffi ro^euTje, To Ja aa? doka«, da hoda is nološaia ai kakrf ki noje jo odnehati sa nobeno ae no. ZapadnI ielesaiški prsdsedniki Io s% spravo in kompromis. Ako ss ns dosels sporasum, te aimiULLJLBii.lLl ^ ^^ lBI-!, O*"01110 lkodo HJ-lll nsirajat po* farmarji jn .adjerejci ns sapsdu, "lllinoiski opsrotorji so biitpri-moreni podati ss. Dolga pofijif nja niso prinesU sa nas nobeaik ___ dokazuje, da so orgsnisirsni rudarji mošaajši kot operatorji in ljudstvo, Doksz js tu, da je došela odvisna od mL losti združenih ameriških premoga rje v (|) kakor js rekel predsednik Herding. Posledica zmage rudarjev je* da je prešlo 129 delovnih dni brez produciranja premoga in to isgu-bo bo trpelo ljudstvo. Izguba znaša okrog $26,000.000. Staro mssds ostanejo ,v dosedanjih neunljskih krojih ss pa svišsjo. Zmagi rudar-jev bo sledilo sploino priznanje unije United Mine Workers of Ameriea; vsa došela pride v peeti te mogočne orgsnisaoijs. Plača v aplošnem bo snašale Šest do sedem dolarjev na dan ia osna premoga ss bo morsla v splošnem zvišati." ZADRUtNA BANKA T KAR- Harriiburg, Pa. železniške bratovščine In drugI strokovno or-gsnizirsni dslavsr so ustanovili zadružno banko v tem msstu, ki bo poslovala pod imsnom Frster-nity >Trust Compsnj. Ustanovljena je na podlagi tistih principov kot zadružna banka ielesaiških strojevodij v Clevelandu. Tukaj Šnjs zadružna banka js Mla *rra* je bilo sretirsnih, okrog so nizirana s 1200,000 glavaiee ia 120,000 rezerve. Delnice eo po deset dolarjev ia dva dolarja fa rs-ssrvo ,tako da bo lahko vssk de-lavee kupil delaice, ki ftirt v Bar-risbargu ali okoliši. Na U način js dana prilika, da delavci kupijo ss j po eno delnico in poetaaejo Ustniki bsake. Banka bo iamla ' komereijslni, hranilni in posojilni departasent. Naetevljeni bodo eeveda nelalben-ei, ki so strokovajaki v bančnih poslih. Mesto da ee ustanovi po-polnoma nova banka, sa sadružoi-ki dali prsdajem aa večji del dsl-nie Federel Title Trust kompaai-je. Ta banke lastajs svojo lastao poslopje, ki ga prevzame sadrui-ne banka. V načrta iaujo, da do-koačajo orgsaizstorično delo do Dslavakega prasnika, sadralna banka pa prične poslovati s prvim ■ShMtjMp 1 •'ržsU vsa staro pogoj in ss vrne je takoj na delo. IadianapaHi. Iad. - Olavai od '"•raflrt rudarske organizacije po tadi nadaljujejo fto aa Zapeda (CMorado, Wyoming, Uteh. Waah ington) in Jagosapadu (Kmrta-ekj, Alsbsms). Ckisaga ia akoliea: V petek jaaoo in kladae. Zapsdni vetrovi. Tea^eratera v sadajik 24. arakt najvišja M, najnižje 71 iside ob < M, saids sb 7 Jf aa njivah ia vrtovih. Loros farba Ia vedno javnost po svoji stari navadi. Podal ja izjavo, v kateri pravi, da pe opreme a nemčija re bo dala f c0200v in premoga. Nftika vlada ja obvestila repara oljsko komisijo, da nastopi prati vojaški okupaciji AVSTRIJA IKRACl OKROO SO-SIDOV ZA POMO0. Berlin, 83. avg. — Nemški fi nančni minister Hormes js včeraj informiral dolomite modsivssnlšks odškodninske komisijo, ki ss mu ds v Berlinu, da Nemčija ae BMre pod nobenim pogojeni dovoliti, da bi zavezniki sasegli premogovnike v Ruhru in državne gosdove kot gnreneijo sa moratorij. Nomftka vlada je pripravljena dati drage Kuranoije, ne pa premoga in gos-i lov. Zavezniški dalagatje §e nleo aa jaanom kaj stori ententa, toda značilno je, da je Nomčija zavrgle ravno tisto, kar sahteva Francija kot ja bilo razvidno is Poinsareja-ve ga govora v Ber-LcDuou zadnji pondi^jek. Toda goepod Loree nI pojasnil, sakaj imajo vlaki vsliko zamudo^ od ko kar so sastavkali Bslssni-ški delavci, ako je ree želesnilka oprema v dobrem etenju. Zdi se, da Loree bramaeire ip se beha, ksr noče priznati, da so Železniški ravnatelji porsšeni. Ns glede na tp, kakšni bodo sa-ključki, javnost ns bo isvedsla sanje preje,' kot posno zvečer v četrtek ali ▼ petek. Loree ss pere tudi na drug način. Želerničarnke organizacije so mu očitala, da je prelomil pogodbo s njimi. Loree je občutil potrebo, da ee opere In je isjavil, da ni res, da js kdaj prslomil pogodbo, ni pa podal kakšnega daljšega komentarja o teh očitkih. Loree le ve, sakaj fs ni spulčal v komentsrje. Seipel v Berlin In od tam v Namen Selpelovlh obiskov js, da se doeele carinska unija • sosedi Avstrije ln ekonomski dogovor, ki ima obdržati Avstrijo pri političnem življenja. Seipel je dejal v Pragi, da je Avstrija gospodarsko mrtva. M KITAJCEV 10 DIPOBTSBA- i.» GONJA PROTI KOMUNISTOM. Ali ss vračaj skovin. Msd prijetimi delegeti je tadi neki Jokn Mihslič is Kensas Cltjrjs. NOT "VERSKI PRIROK" NOV AN. Chisago, Dl. - "Dr." Albert J Moore, ki js v Oaterio Strsetu odprl "Life Institute" in pričal "sd rs viti" srčne rana, je bil v to-rok obsojen prsd polieijakim sodiščem aa #160 globe radi Isvabtja-aja deaarja pod napačnimi pre-tvezsmi. "Prerok" je imel okoli eebe eelo šedo ieaek, svojih ov-šle, ko je prišel aa sodišče. Neka tare fenstkiajs ee kotele napasti priče, ki Io nastopil« proti "preroka". Moore js alešii prisiv pro a Muditi. JI KAiOALA. Ia. — Strela js a-darile v kišo W. J. Carterja, ki je bila takoj v pteamaa. Gerterjsvs sskoasks dvojisa je koauij ušla smrti, t^ letal Na tkan »al Bullerd je pa sgareL CIRK VODJA IRSKE I DRŽAVE. UMORJEN. Ustrelili so ga repabličan! is aa* sede; bil ja star bojsvnik sa svobodo Irosv. famui BIEA NA IRSKIM. London, 23. svg. — Mike Gol* lin«, predsednik provisorične irske vlade in vrhovni poveljnik ir-ake narodne ermade, je bil snoči ubit v Bandonu nedaleč od Gor* ka, kamor ee je peljal v avtomobilu, Zadele eo ga krogle iz puik republlčenov v zaaodl in obleftal jo'na meetu mrtev. Collina je bU markantna osebnost odkar je Irska postala tako« svana svobodns držsvs. On je vo« dil pogajanja za mir s Anglijo I pokojnim Orlffithom vred, ki ja umrl zadnji teden; on js bil glavni vodja in duša gibanja za kompromis s Anglijo, valsd česar al je nakopal aovraštvo ekstremnih republlčenov pod vodstvom Da Valere, ki še nekaj mesecev vodijo krvavo vatajo proti provisorič-nI vlsdl, Za šasa revolucije proti Angliji js bil Oojlina šef ^norat. nega štaba Irake armade, Ves čas bojev a Angleži ae je snel Collina teko dobra skrivati pred eovral-nikom, da ga Angleži niso mogli ulkdsr prijeti. Bil js nsvdušea sinfsjnovse ln deena roka Valere, dokler ee nista eprla pred nekej meaeei radi pogodbe s Anglijo. Vsst o umoru Oollinsa je silna rasburila Irce, ki podpirajo pro-vlsorično vlado v Dublinu. Dublia, M. avg. — Oolllnaova smrt js pretresle Irski a s rod. "Freeman's Journal" poroča, da js padal irski Liaeoln. V vrstah narodne armade je savladala panika. Preproatl ljudje kleče na u-lleeh Ia vijejo roke, vpijoč, da ja Duaaj, 83. avg. — Avstrijski mi nistrski predsednik Heipel je bU včeraj v Pragi, kjer je konferiral s čehoalovašUm ministrski m pred- prekletstvo sedelo Itaki narod« enočem. Ia Prage fMoleJitr^lfritlčsn, kajti ro- Sbllčenl ao ipet aktivni v Dub-a. V eaem tedna je etrenke svo-bodnodrlavoev izgybils svoja dva ▼ čigavem interesa se importirajo kitajski knlijl? Seattle, Wask. — fitiri in pstds-sst kitsjskih kulijsv bo dsportira-nih, katero so prijeli* ns parniku Pecific Meil Htesmship kompaai-js. Prsd izseljeniškim komisar-jsm so kulijl lzpovsdsli, ds so M akresll v Ilongkongu In da so pladali vožnjo do Aangsjs. V ftan-gaja jlk pa niao iakreali, ampak so to prlpčljsli v A mar i ko. Vpričo tsklh dogodkov js na mestp vprašanje, v čigavsm Interesu ss importirsjo kitajski ka-Hji proti njih volji v Združene države, js rekel nskl voditelj strokovn9 drfcsnlzlrsnegs dslav-stvs. .lasno je, ds ns v Interesu delavcev, smpak prihajajo eem, da bisnlški Interesi dobe deUvee, ki delsjo skorsj zastonj. RISlSKA LADU A JI ElilLA LETALCE. Naw Tork, N. T. — Do pomola Long Beseh je priplnle ribiška škune ln je izkrcala tri ponesrsče-as letslee, ki so ponesrečili s letalom " Ambaaasdor II." Ko so bili letalci na suhem, je ribiška škuna ravno tako hitro izginila, kot je priplule v pristan. Nakateri sodijo, ds ss šknns peča s prevaža njem opojnih pljal. ftkaaa ni Uaela toene, pe tudi njeakepiten nI kotel povedstl po nearečeaim letalcem evojege ims- "JUNAK IZ LIKE". Chieago, III. — MIhe Durke-vlč je sednji pondaljek zsvlskel poet f I jo ne sredo alies Areber A-veno«, se vlegel nas jo ia Isjsvil, da prej se ne pr^uakna, dokler ns bo vosaina ga elektrišaik ka-rsh enižaas ns pet asntov. Darka-vlč js aatavil eestnl prosset sa pol are, nato ss js ps sosčel v m pori Ia drugi dan ga js sodnik Josapb Schulmaa obaadd aa m globe. •JMJMI Iriffltha. n Or| voditelja — Oollinsa Ia KRAEROSTME SVETINJI PADLI V OINI. SO Mm Tark, N. T. (Pad, Prsss). — Pred štirimi leti ni bilo mogoše kupiti brsbrostne svstinjs, s katerimi so bili odlikovani smeriški vojski sa Šine na traneoskem bojišču, sa noben denar. Leto kes-neje so pa nekej teh brebrostnih ivetinj lastovall ljudje, ki niso bi. li nikdar v ognju. Kupiti jih nI bilo — eeveda — mogo/« Ako ste zenje vprašali v kakšni lokalni sa-stavnlsl, tedaj eo s verni govorili tiho, got ss to vrši pri kupčijah. Povedali eo vem, 4a sa dssst do-larjev dobite privesek s tremi pal-čleami, St. Mihiel, Meuse Argon-ns. psfsnsivs-Ssetor, počez pa trsk in na njem podoba Zmage is bronza na kolajni. Zdaj pa lahko kupite tako sva-lin jo v zsstsvnicsh sa tri dolsr-je pst in sedemdeset sentov. Navadna eens zs svstinjo js dva dolarja, dolar pst ia ssdemdesst centov se p% priračuni sa tri pslčiae. In te svstinjs prodsjsjo jsvno. Kako so ps prišla te svstinjs v sastavnlasT Prišle so po doslnšs-nih vojakih, ki so bili brss dsla in ls(al. V mnogih slučsjih so bila lačne tudi njih družine. StAMOTNA PEOA ODPRAV-UMHA. — Ooverner Thomas X. Kilhjr je ssšssne odpravil srsmotno pego. Isdsl js a-k rožnieo, v kateri prspovsduje pretepsnjs kasneneev v državnih keznilnleah In keznilniških tebe-riščik. Odslej bodo kaznenee da-jall v temne eellef, meato de jik pretepajo a bičem. SA ODPRAVO SMRTNE KAZNI V MISSOURL7U Jsttsraon Cltf, Mo. — (Pedaf. Preee.)— Odeek nstavodsjae kon-venelja je sprejel t/>čko sa Opravo smrtne kasni. Aka konvencija sprejme odsekov prerflog, tedaj bo koao« obešanja v drfsvl Mla-saari. Predlog, da ss točka o svobodi govor« .tiska in sborovsajg rastegas tudi na kiaosliks, js PROSVETA LAJ'TWWA tLOVMKA UAŠOOM* PfOME JgPMOTl niš trjn^isjrrr—: ^^ - — Ml. M i i ■' mi.....r - - i - ^ ■ — "THE ENLICITERHEir jejo aŽU eao ŽELEZNIŠKE NEZGODE IN PREISKAVA O NJIH. Menda ni dežele na »vetu, Id bila tako obiagodarjena z nezgodami na železnicah, kol so Združene države. Posebno v železničarski stavki ao železniške nezgode vsak danja reč. Kaj je pravzaprav vzrok železntti nezgodi, pa ljudstvo malokaterikrat izve. Železniška družba poda svojo izjavo o vzrokih nezgode in pri tej izjavi navadno 2elezniške družba pa niso tako neumna, da bodo priznale, ako je Jijih malomarnost zakrivila nesrsčo, da to dejstvo tudi priznajo. Posladka tak povrtaiih preiskav je, da titamo o železniških nezgodah največje neumnosti in da ss vaadko smeje, ko dta taks bodalosti, Id ima količkaj pojma o železniškem obratu. Ako bi nepristranska komisija, sestavljena iz železniških uslužbencev in zastopnikov javnosti preiskavala vzroke za nezgodo, mesto da ss preiskava prepusti železniškim družbam in profesionalnim političarjem, tedaj bi javnost kmalu izvedela, ako bi se šlo tem vzrokom do dna, da lakomnost po večjem dobičku povzroči največ železniških nezgod in le redkokdaj malomarnost železniškega uslužbenca povzroči nezgodo. In še takrat, kadar je malomarnost železniškega uslužbenca zakrivila nesrečo, ja družba sokrfva, ker je navadno železničar opravljal toliko časa službo, da so njegovi čuti otrpneli in postali topL Na pr. Tukaj ss podre železniški most, ko vlak vozi prek njega. Most je izpodplut, aH so pa bile njegove vezi trhle ali zarjavele. To znači, da družba ni imela nastavljenega uslužbenca, ki bi moral tolikrat pregledati most, kot ja to potrebno v interesu varnega železniškega prometa. Drugje skoči lokomotiva ali pa železniški voz s tira. Predno strojevodja more ustaviti vlak, je ponavadi sa lokomotivo aH pa prvim vozom, Id je skočil raz tir, zapustilo tir že več vozov. Ako vlak izredno hitro vozi, ss lokomotiva aU vozovi, ki so zapustili tir, zvrnejo v jarek ali pa doli po nasipu. Pri taki nezgodi navadno izgubi nekaj ljudi svoja življenje. Vzroke sa tako nezgodo je Iskati v pokvarjeni železniški opremi, ali pa v pokvarjeni progi Pri vozu aH lokomotivi se nekaj odtrga, pride pod kolo in lokomotiva ali voz je zunaj tira. Lokomotiva skoči tadi s tira, ako so robovi pri kolesih preveč ostri in niso bili ob pravem času ostruženL Pragi prično trohneti, žeblji ne drže več trdno in ko pridrvi težak vlak z izredno hitrico, se razmaknejo tiri le malo in nesreča je tukaj, vlak je zunaj tira. Dva vlaka udarita skupaj na progi ali ua na stran-skem tiru na kolodvoru. Dozdevno so nezgodo povzročili uslužbenci, v resnici je pa navadno kriva družba, ker nima nastavljenih toliko brzojavnih uslužbencev (kolodvorskih prometnih ustafirncav), kot je treba, kjer je gost promet, da avizirajo vlake ob pravem časirin pravilno. Popolnoma nespametna in zločinska je navada v Ameriki, da pritiskajo na Mrojevodje, da pridobe zopet na zakasnelem času, kolikor morejo pridobiti. Ako ima vlak eno ali več ur zamude, se skuša pridobiti U zamud eni čas, da strojevodja nažene lokomotivo do skrajne hitrice. In tako se zgodi, da vlak drvi s hitrico osemdeset in tudi več milj v uri, dasiravno v normalnem čaau vosi štiridesst ali pa šestdeset milj v uri. Tako dostikrat dohiti vlak pred seboj in če ss to zgodi na ovinku, je nesreča tukaj, ker ima strojevodja zakrit pogled na odprto proga Taka hitra vožnja je hudodelska, je hazardna Igra s človeškim življenjem, kajti najmanjše pokvarjen je na progi, n^ lokomotivi ali oa vozeh, že lahko povzroči katastrofo. ia ds pred tadi šs si Ma Baltiškega Ha * bo taka aa tadi taaai nflsajabi dognali, da ja bde M bjeai i» mih&dZti a Afrika" ia da ja kila vslika ruska aUas pod f«o$tjta= [as prsaaika ia Upa skalovje, kar ^oriroia votlo bobu- .'j jt v kraju, kjer atlijo plini sa daa. Ia »bncnje ali greaseaje ja opasiti jiiTomj* šali vaš dni pred ubru ho«. Ko pliui ukajajo skozi žre 10 aa daa ee vedno bolj vešs pro-štor, katerega as prej napolnjeva- 11 pUni in^mnn^kntara ao ___ki je M a. pr. prod H- ^ ^Sia t^In^kaura^ tajil, 4a je pcrd tSkUi leti Uvel "T1*™* pr,W "PN aopet povzroča treeenje so- 4*jeke skorja.' To vas po vareča p*4*0je icmsljsbs skorje sli po-r»:ne klr ss velikokrat opsšs V okolici, kjer je kak ogijemiki is-brok. da aa je isišalo okoliša. To js bil slušaj v Mekaiki ob njsss velikem ogujeniškesi izbruhu, ko ee je pogreznila neka vaa cela ia neetelo jo jesero, drugje se je pa vadigaila Da se zemdj-ska skorja dvigaš povzročajo pB-ai ko iščejo iakod is srsdiae zemlji- Da ogajouiški isbruki povzro-čojo sprsmsnitiv sananja obliko je bOo še nekoliko naasreč, da dvignejo o-salšajo ismsljobo ekorjo. nebroj dokazov: a« pr. v Mekaiki, kot is oSMajeaa oe je pogresafla neka ooU vae in aa njenem asssta js usetslo jesero, ker oe 'je sajesila neka reka; na druge« mestu aa ja vsdignOs o-koliea. Pri ftaas asdajssa velikem jo izginil ta* di neki hrib, katerega ja ognjeni-M Isbruk skoro celega dvignil v Nadalje, ko je bil grocoviti ogajoniški isbruk as otoku Mar-tiniqae js vdih dsl otoks izginil pod aiorsko površino. Enakih tudi vaHka aa Jaki v dragik delih srsla. ps ss dogajajo tudi v krajik, kjer ni nobana-Tsko je bil grosni potres v ss verni Italiji, kjer ni kilo sehsnsgs ognjenika — pri sad-ajem potresa sa jo usada pojavil aial ognjeni)^ kakor oa poro-čsli šnanild — tn potree je bil ta- hr vodni revoluciji takoj od počet-ka sesalje in bo dokler bo obstala aemeljaks oble — (iS tržaške g« •*Dela".) Bolna Evropa. eija in ds js seorjo ecgslo da Alp. In marsikateri šHateij ai je še gotovo sestavil vprnšsnjs ksj ta velikanske si pentlaln aaravaa sils velikim lika zemeljeke oble I Kot fk scaslje ne arirgjajs niti aa vsdao as dsša ia ss dogajajo v notranjosti sosslje velike revolueije, ki Ijs sesslje velik učinsk, vsUks-korst celo katastrofalen štvo. Te naravne aile v notranjo aH površina ssadjs spreminjs, pada ali vzdiguje. In čim kuje delujejo notranje aile tem bolj as sbčuti ta ists kajti valed revolueije v notrsnjooU naše seaslje ee trass sesMljfka obla odroma ramsljsks skorja as dviga In pada. le no pred dolgim vršja. Ci ta tal ji aa ia gotovo spo- mmm mmmi. .r»i_nninjsio potre*, ki ja sadel t šše naša sesslje sa. Toda novejša rasiakovaaja ae dokasala, da je svsdiaa naša sem- igla iudi da je v sredini aais zemlja vamfinka vročina, tako kuda, da lakko stali aajtrta ka-ia druga radaiae. Tods ve-liksnaki pritisk —plasti od vae strsai aebranjujo tej resbeljeni maei, rudnini in kasto-nju, da bi bila tekoia rasbeljena maaa, kar M takoj nastala, eko bi popustil U pritisk. Toda šim manji jo pritisk aunanje mase, tem bolj je ta maaa takoča. Ia v neki gotovi oddsljsnosti od sredine nsše remije jo del auue tekošs tvsrina in dal pa aastoji te samih plinov, ki ss rssvijajo vslsd taljenje in ki ukajajo akoai razpoke. Ko ee nabere dovolj plinov iščejo izhod in ga tudi najdejo. Kajti moŠ plinov no pfrfin no^epe meje, in e silo ns pravijo izhod, kjsr ja protisiU alabejšs od sUs plinov. Ns kakem kraju najdejo plini is-ho(l bres kake tešave, velikokrat ps morajo prssugsti velike oviro in takrat bruhnejo is semljs s velikansko silo pri čemur rasbusijo selo semeljsko oblo, vslsd Šs ae strese sesMljska ekorjs. In to je prvi vzrok somsljsksgs potresa. In tsk pojav, isbruk plinov, ft-rufnujrmo ognjeniški isbruk. Ksj. minjajo potrsda, Id ja a veiikinoči 81ovonijo. Da-laš aa akrag al Ije trde maaa, trda kot jeklo ali T! " m "T?1 ^ steklo. Toda rasiskovaajaao do- ™ ** *** TeeU Kvropl sna v Italiji. CiUtalji aa tadi gotova spominjsjo groznega poten-sa, U ja skoro popolnoma naftšfl Sna Franeiako v Kaliforniji (Zapadna Asssriks). Kako ps nastanejo ti potrosit časniki aa poroiall, da ao asm-ški geologi izjavili, ds ee nakaja Severni Italiji pod zemeljsko skorjo veliks raspoks, katera ae trge vajo od sssMljsks skorje |da« sti in polnijo to razpoko, in koliko šaaa ne bo ta razpoka napol-njena, aa bodo vodno dogajali po-treel v tej pokrajini. Ia geologi aa aplnk dognali po temeljitem proučevanju zemlje in nje notranjosti, da aa nahajajo v zemlji veliko razpoke, ki ee počssi pol-aijo aa ta način, da aa utrgavajo od ssmsljeke skorje plssti in dr-Sijo v neizmerno globočino. In to raspoks so nastale valed revolucije v notranjosti aaša zemljo, katere nikdar ne mira je in katera ee vrši valed plinov, ki naeta-nejo pri taljenju raznih rudnin in druge tvarlne vslsd veliks vro-MBl ee atrga od semeljake skorje pisat ali pa samo skalovje in »drči v veš tisoč in tisoč Sov- U veakokrat slada isbruhu plinov ^kl ič^T ni la pri nji ta je prepozno. |hod. J* u* bliljs pevršja aemlje Nsštale bi ss Ishko še druge vrste nesreč, ki bi ravno *> plini, tem huje jo treeenje in tako govorile, da sta štedljivost in lakomnost po večjem ^ P"*"* *<*» P™** profitu največ krivi, da no železniške nesreče izredno številne v Ameriki. Ako ss družbe ne ganejo in store temu morjenju ljudi I na železnicah konec, )e čas, da državne legislstura ln kon- ^,5fTai>athi gres s po^avaml inavnajo železniški promet tako, da ssl£ ^ ^ kit#n> ^ Vlr%k. m^^ik notre^v aniža število nazgod. Ako ao znale želesniške družbe najti nI u odprtine mpustijo odprtine M morali sapieoti »le knj.^ in kongres, ko je bilo treba garsntirati divldende. je poi>ol ^nrnjenlkn Ke kragle sapnsti to j temeljito »piaeti aotranjost aaše noma na mestu, da kongres zdaj najde železniške družbe ^.•tL^JI1 rV^^^jl^ " rev- In s postavami določi, kaj na i štora, da ss število nesreč! Ije, ee eela okolica dviga, pada la elreee. Tak sbrak js asjlaš-js primerjati strelu velik enakega topa. Kakor ee tuje pok do kro- ao, os strsse v dotični okoliei cele Ijeka skorja. Ia to treeenje ss občuti, tudi ns več tieoč čev-Ijs v dalje ve, ksjti ti vslovi po-tajajo v notranjosti semlje po več milj. In v takik slučajih ee tudi vedno opaši, ds ss js dotičns pokrajino, ki je najbolj prizadeto vsied potreec. anišaU. Velikokrat ee pa tudi pripeti, da ee v taki pokrajini, kjer je bilo občutiti po-trse, okolice svišala. Kako je po tO mojo?*. bo mereikateri vprašal, ker prej »je bilo omenjeno, de ae semeljeko akorje in logično bi as morsle aemeljaka ekorjs saiia-ti in ne zvišati. Te je prev lebko pojaeniti. Kot šc omenjeno ee nahajajo velike razpoke pod semelj-Ske ekorjo. kolere oe vodne polnijo s akalovjem. ki pada v to rns-pokS. Velikokrat ae torej pripeti, da ee atrga kaka pleet in pode »avne ns mssto, ki je aajbi.ijr semeljeki skorji in toko povaroM. da ee semeljaka površina dr^nr Tn oe površno opiaaai vsroki mv. iatočsano i aesseljekik potreeov in kako aa-pok. ko pUni1 slone je. Ako bi kotali nstončns o- ■aš iš.ai ognjenike K» plini iščejo IneijL Notranje eSe apremenjsjo hod ne pozna jo nobenih ovir in vedno tudi sunanjo obliko naše s silo ae pravijo iakod. Pri tem'aemlje Notranjost Baše aemlje je Fotttsčui in gospodnrski dogodki, ki so ee dovršili sadnje čase v Evropi, saktevajo inte zivno poaornoot in skupno . delovanje orgsnisirnasga delavstvu vesk ev-ropskik dršsv. Bazumno je, da sta vojna ia nato nepoštene pogodbe mod zssagevalei in prema gnnet povzročila nekake zsasaše nje in nspresUao nadaljevanje gospodarskih kriz, v katerih pa je delavstvo kot največji dol prebivalstva še najbolj prizadeto. Z rahljanjem aile ia orošje ns bo sodra vile Bvrope, ker ravno to jo je privedlo v tak pološaj in tudi trdne opozicije gs ne bo izboljšala. Vss upanje oa ozdravljenje Bvrope leši eamo v tem, kako bodo socialistične stranke vaeh dežel prevzemale vodstva podjetij po ovojem strokovno organiziranem dela vat vn, aa kateri način ja edino mogoče isveeti pravo skeijo za goopodareko ozdravljanje Bvrope. Obe akutni krizi, ki sto nssto-pili na vzkodn in jugu Bvrope, na Poljskem in v Italiji, sta ss po ja-vili v preeenečenje mnogih, vendar poetoji ssošaoot, da se jih odpravi Poljska, mfevarjeno deta en-tente, je pditičeo ia gospodsrako težko bolna. 8estavljsas je aku-poj is deiel, Id eo prej pripadale trem različnim drievam Prebivalstvo na njih ziser govori isti jezik, toda po stoletai ločitvi ss je ta deljeni narod ločfl po nazorih In tešnje enega dela aa krišajo a težnjami drugega. Gospodarsko la kulturno jo torej prebivalstvo ssdsnje Poljske nsgnjeno in strs-mi za tremi različnimi središči, kamor jo pač pooameaen dol naroda spadal prod evetovao vojno. Poljeka je torej rojena a kulturnimi la goapodaiakfaai mejami v ovoji sredini, toda brez vsake geografične mojo v svojem dr-šavnem okvira. Ljudstvo I stremi rsem dragim saaaa as zs drisv-nim edinetvoss, in juakerjom, advokatom, šuraattotom ia rasnim flshčlčsei pač ai bilo teško vroči 0 pomočjo nezavednega ljudstva vlado, ki ja bila aeetovljena ia ao-eialcev in aulik kmetov. Ni jim bilo loško mod prebivalstvom napraviti velik rasdor, da ja priHo do prelivanja krvi, čeravno jo prebivaletvo v reeniei isto in ims isto težnje, le njegs vzgojs pod različnimi kapitalističnimi državami js tako rasličns, da vidijo doli naroda drug v drugam avo-evojegs nasprotnika. V vojni prati Ukrajini, Buziji b Litvi, pri vpsdlk v Gornjo filezi-jo, v vojni s Cehoslovsško jo Polj-ska krvavela kot nobena druga driava Bvrope v povojnem času In to jo dolga voriga neprestanih tragjčnik dogodkov. Mod takim vojnim rssvijsnjcm js država neprestane padala v gospodarskem ti vi jen ju nižje la ai«je, dokler ni prišlo do goepodarskega poloma, is ksterega pa ss js vlsds izmo tala le nekako potom diktature. Poeta vila ae je na krmilo vlada socialiatov in agrareev e Pilaud-ekijem na čelu in nekako utrdila dr|avni obetoj. Pogosto ss js v parlamentu sslo pojavila močneje ša o policija, ki js mssto da bi eo-delovala pri vpootavljanju gospodarskega življenja v državi, celo nagajala in otoškočila delovanje Ptteudekijevega kabinete. Po poljekih industrijskih mestih je nsd 600.000 organiziranega ln ssvodnegs delavstva, ki ima pri volhvak lakko odločilno bcee-do. Največ je driava agrarna in tudi med kmeti ee dobi še nešteto naprednih vollleev, ki eo jih izkušnje izmodrile ia nadejati ee je, da bedo prihodnje volile pri neels zasego savednemu delavstvu ia kmetoau Oblo drugačne pa eo razmere v Italiji, kjer je krizo toliko večja. Tu je narod, ki naglaša svoje ti leoitotno kulturo. Koliko ae mora flo služiti kruh številno prebi valetve. mto je pred vojno moralo ns stotlsoče pralstoraev voske .leto iskati kruh v tajiuL Italije 1 ja jeke aucgn pridobila aa isvo HHHBpMBiaia aadji.^^n aoči ao biU zapoaijem pr, „ akik pokrajinh, kjer ao je*^ čaa obirali ssdie, spravijali ^ njsvo, preceJi olje in ^ojai svilo, prejke. Vse to so ze bojrat densr izvsisli 4 tujino. Ooapod«r»ke razmere v aevernejšiii drtov»k Bvrope, kamor je Italija uvziaU te bolj razkošne produkte p» ^ je neizmerno podabšaj. U ni v^ trga za južno eadje, vina in n^ivo. Vaa arodnja Bvropa j« bi. la nekdpj ogromen trg u Italijo danee pa je toliko kot bi je ne bil 10 več. Vojna in še bolj mirovna pogodba eta goapodarski pologi Italije tako poatobšali, da je v*«k razvoj deŠele. Izključno nemo. goč. Politična kriza Italije, ki stra. ši že^par let sesa, js samo odsev gospodarske oelabeloati. Delsv. stvo ima v Italiji večino, in ncrr ono delavatvo, ki ai je moral« pred vojno ieketi krnh v Avstri. ji, dviol in Nemčiji, a je po vojni oetalo doma, ker te dežele v teda. njih razmerah svojemu lestnem« prebivalatvu ne morejo nuditi kruha. Doma je delavatvo brei zaslužka podvrženo stradanju i« nczsdovoljnoot proti bttržvaziji, ki je delavetvo pahnila v tak po. loisj. Onemoglost buržvazij, p« ee najbolj pokazuje v tem, ki a je lotila fsžizms, da sstre nezz. dovoljnozt delavakega razreda, kateri pa je tudi neitmerno ostab. Ijen vsled svojih notranjih bojev. Kljub vsemu temu, de je Italija na robu propada, ni v zgodovini eoeialističnegs razvoja nikdar bil položaj tok povoljen kot je daru*. RAZNO. BevoBa v papeževi švicarski gardi — Kako čudno, končen koncev ee pojavi eelo med oseb. no stražo papeža, ki je nekak o. atonek armade bivše papeževe ar. made, upor, stavka, čeprav ae va. ruhom vidnega' poglavarja kato. liške cerkve ne godi nikaka sila. Stavka tudi ni izšla radi kakega mesdnegn vprašanja, temveč zgo-dilo ae je toko: Ds švicarska no-ailca eta odrekla pokorščino ia odložila noeilnike. Badi tega tu bila kaznovana, a ae kazni niata podvrgla, ker ona dva nfsts pro* foaorja bogoalovja. Radi neposlu-šnoeti ato bila odpuščena. Dobila sto pomdč od svojih tovarišev — stražnikov svetega očeta in tsko se je zgodilo, da je bila msls četo švicarskih stražnikov razočarana, ker je simpstirala s dvema odpuščenima. Naveezadnje so ae morali eeveda podvreči ukazom vsi stražniki, ko jim je bile tudi nspitnins toliko povečsna. čeprav so dohodki pspežs " jsko pičli". Ali nsj tedaj še verujemo poročilom, ds pspež deluje ss so-cislno spremepbo v človeški dražbi, če eelo njegove telerae strs. ša atovkat Kdo naj šc vera je v papeževo poelušnoet ne besom, če pa stavka selo njegov vratar in ne ubogs več, če mu pspež veli prineeti steklenico šampanjca ali pečeno kura t S etrahom pričakujemo, da bo papež eam odpovedal v pokornosti, ne bo poclušel vej saopvedi od zgoraj in sem sestav-ksL . . Kaj bomo tedaj pričeli T Poizkus aa proUMeijo na Bsm-— V Bielefeldu ns Nemš-škem so poizkusili z glaaovanjem glede prakibieije po ameriškem vzorcu. Dognsli so bsje, ds je o-gromna večina prebivalstva za prohibieijo, in eicer od 14.069 glaeovaleev jih je sa prohibieijo 12.62S. Organizirali eo prahibici-joniški komitej, da bo delzl zz vpeljavo prohibicije v državi. Komiteju tudi poamgejo ameriški prohibicijonleti. — Po izjevi tzm-kajšnje prohibicijoniatične organizacije, ki je imela glavni stan v Darmatodtu, a > rUspušČens, ee potoči ns Nemškem v enem letu ss 3,600.000.000 zlatih mark zl-kohols. 11 Ts vaots", pravi izjsvs prohibicijonistov, "bi ssdostovs-ls zs letno odplačilo reparaciji komisiji. Ugled Nemčije bi takoj naraeel, ko bi drugod uvideli, de je nemško ljudstvo pripravljeno na ebeolutno abstinenco itd." Moderna ladljankn. — Pri p°-ganjanih med kanadako vlad« ia šeatimi indijanskimi rodovi Indijancev eo prišle potežkoče. «p jo v glavnem radi zeasljišča. kjer so bili prvotno nastanjeni, kste-remo pe ee je če pcidrušilo pare^ vprašanje glede šenak tek štetih rodov; ali naj ee jih sasatra ket moško prebivalstvo. Vleda je na poglaverje vseh šestih redov res-peslala pisma, v katerih p>šet Na moše in šeSe veeh šestih indijanskih rodov/' mesto de bi pi-moše veeh šestih iadij^ akik rodov. Poglaverji rade» ae bili preeenečeni. ko > kanedtka vlada njih žene aaMtrsle njim enakopravna. Podporu Jediota (Federated Preu) GLAVNI iT AN i MITN SO. LAWHDALI AVt, CN1CAGO, ILLINOIS, I s vri« v« In i odbor: upravni ooseki Pnjailalli VImmi Calab*e1»i»iidnlalb Aad-o VMrUk. t. F. D T, Kakor klop m sajeda profeai, nalna politična sodrga v farmar, h«w Tork, v. t. — Konferenca v New Yorku še ni dobro prišla. že ao razbobnali vest v svet, da je mir tukaj t ielezniiarski itavki. V resnici pa šelezniški ravnatelji In predsedniki niso hoteli reči po prvih dveh dnevih konferenco ne bev ns mev, kako daleč so se sporazumeli s zastopniki prometnih usluibeneev glede itavke železniških dslavssv. Voditelji strokovno orgtniziranih delavcev so pa rekli, da is ni zna-stenj, da je mir prsd durmi in ds preveč optimizma vČasi škoduje. Nasprotnik js trd po sodbi voditeljev stavks in si rszlsga poslanico predsednika po svoje in »icer tako, da sms računiti na pp-mož proti etavkarjem. Vodja strojevodij Stons js rekel, ds js trsba nsprsviti spora-tura tskoj in ds «> bratovščine pri volji pomagati* da se sklene mir. Sto no vi izjavi ss js pridrulil Jewell, predsednik Železniškega d^artmenta v Ameriški delavski federecijC Tej isjavi js pa dodal, da je ielezniška prometna oprema Uko razpadla, da ieleznice ne bodo mogle ustreči zahtevi po pre-Bogu, ko prično radarji zopet de-Isti. "Lshko se reče, da bo ns teden primanjkovalo 76,000 voz v tre-potka, ko bo izravnana stavka rudarjev. Ker js vsliko voz potrebnih popravila, se pomanjkanje voz pomnoži na tsdsn aa ito ti* soč. To pomeni, da as bo 4^00,000 ton premoga na tsden doseglo koiuumentov." Viski, ki prevala jo ljudi, kateri prihajajo ns delo v New York, imajo veš samuds. Največ teh ljudi se prevala po Ne* Tork, Near Hsven 4 Hartford lelezniei. Njeni viski imajo vsaki dan za* audo, železniška družba pa ne iz-4« pojasnila, zakaj so ▼laki za. nujeni. Fašisti okupirali luko v Hoapolu. London, 18. avg. — la Rima jav-Ijsjo, ds je več tisoč fašistov oku-piralo pristanišče v Neaplu po lju-tom boju ■ komunisti in policaji. Vojski, ki so prišli r Nsapsl so pa-sivni m videti js, da drle • fašisti. Na aski nswyotiki šoli je storil samomor 87 letni kiinik, ki js aa-vedel sa vzrok v svojem aadnjsm pismu, da mu js postal la svet prsmajksa, sato ns mara ve« na daljmil tivljsnjs. M olje bU Vi kavlju js risal pol uro. •0-leta i delsvec pri vodnjskih. Pri vlečenju vrvi is vodnjaka mu js sdrsailo in padel js v vodnjak, pri isai psjs sakljukal ob kavelj as vrvi, dokler ga niso oassvsftisne-gs potegnili na dan. 1000 Wahabijeoov, moliamedan-sksga ispovedanja in šestdssst Arabcev js bUo ubitih v bitki blizu Anmsns, v Pslsstini. Vzrok boju Js versko sovrsltvo. Wshs bijei bo napadli Arsbos, potem ps bili da mnicgs pobiti« Lsr js nspsdtl postrelniks Jsmss 0'ftourksjs v newyorškem ssalagičnem psrku, ko mu je dsjsl bqsno sa železne verige. Po neprevidnosti ss mu jo približal i rameni in g rjovenjem ga je popa-del lov za levo rame, katero sedsj zdrs vi O 'Aourke v bolniiniei. Pomiri na Dunaju. — Na Dunaju js Izbruhnila vojslka vstajs, kar vlsds nims denarje, da bi plačala domobranaks čete. Ka Ogrskem so sopet pričeli gonjo proti komunistom. V Buda-poki ss vrli sodba proti komunl-stifosmu pisstelju Ssatoju, ki js obdallsn, ds js v svssi s tu Ježem-ekimi komunisti in smsrilkimi 1 w. w._ Vam kuharioe — llišna go a pod in Js jo js hotsls podučiti, koliko Isss mors kuhsti Jsjss. "Ds so trds jih morsts kuhsti v vrsti vadi pst minut, sli sts rssu melif" "Ds, gospa". - "TorsJ sdaj js urs 12, dsjts jsjss v vrela vodo In koliko Isss morsjo s-stati noter, ds bodo trdo kuhana!" — "90 minut." "Ali ste trapsstl, esj vsa rečem, ds pst minut."—Tods, gosps, aašs ku kiajsks urs je vendar ss 15 sU-nut prehitre." Baisna. - - "Dragi prijatelj, vali Isal sem more I ispaliti pi ikav sob." — "To ps niste prav storil." — "Ksko tot" ~ "Kar ee je v njem sblrsla jeziins bo tURTfVi POKTJD1A, Vdovec star 88 let so Isli se sna* niti s Slovenko v starosti 80 do 40 let v svrbo Isnitvs. Tudi vdova a snim otrokom ni iskljuiena. Jas lastujsm svoj dom. Upa prilika sa ono, ki lell poststl samosvoja gospodinja, ss nudi Ispa bodo«. nosL Vso drugo ss lahko pismeno dogovorimo, lelim pa, da kstsra rosno misli, nsj priloli svojo sliko, ki jI jo vinom ns sshtsvo. TsJnost jsmčsne. Vss pisms naslovite ns naalov "JtSNlN", Itev. 1, 9657 So. Lswndals A ve., Chlcsgo, 111. (Adv.) Pod nobsnim pogojem ns sam biti v njihovi stroki stavkokassv. ——- New Tork. — Kovinski delsv-oi in strojnik^, ki so organisirsni v uniji Aisalgamated Mstal Wor-kers, delsjo aa to, da bo vsak po izkus, da ss uvede pri njihovi stroki ksko stavkokslko dslo, nemogoč. Kksskutivs orgsnizasije kovinarskih dOlsvcev js oposOrils vss člsns, ds podučijo neorgsni-zirsne delsvco svoje stroke, naj ee verujejo pred oprsvljsnjsm «tavkoka*kepH dels. V nekem a-klicu js ekeekutiva opomnila svoje delavce na dejstvo, kako rasne strojno kompanije ekusijo uvesti stavkokaiko delo. V oklicu organizacije kovinarskih delaveev je zahteva, da mora povsod, kjerkoli kompanije eka-sijo pri&eti s delom z najemanjom stavkokasev, članstvo organizacije preskrbeti, ds nsjeteli svejs ss proklsmirsno stsvko. Cincinnati, O. — R. N. Bird, poštni superintendsnt v južnem diitriktu, neznanja, ds so iolez-niške prometne razmere teko, da m bo pošta morala poelušltl motornih vozov za prevažanje pošte. Ako železniška drulba no napravi sporazuma, tedaj bo po isjavi Bir-da vlada pripravljena, da piuvta-»<• vao poštno službo. Pošto bodo mjbrž prevsžali vojaki. LouisviDa, Kjr. — Pasalirsks služba zopet prične na Southern lelezniei nad Lonisvillom in St. Loniaom, obenem prične tudi tovorni promet v manjšem oboegu. Evanzvflls, Ind. — Predsednik lokalne orgsnizaeijs strojsvodij je obvestil železniško drulbo, da strojevodje prenehsjo c delom ob polnoči na 8outhern lelezniei med Louisvillom in 8t. Louisom In o-stanejo doma, dokler ss lokomotive ne bodo nahajale v boljšem sta-•M Bt. Louis, Ko. — Štetje glssov U pokazalo, da js orgaaisssija železniških uslužbencev odglasova-le z 90 odstotno večino ss stsvko. Btivks ne bs tskoj odrtjeaa, am-P« k nkušsl se bo najprvo doseči s J>"?« janji sporazum s železniški-»i družbeni. BedaUa, Ho. — Tukajšnji glav-» želetničarski sUvkovni stan Je b»'«novfl živežnl komissrijst, ki nkrbovsl stevkujoče železni-Ue delsvce s živežem. FRANK OGLAR, Portland, Oro. — Komej je bila sadnjo nedeljo odprta eezona sa lov na srne, že so bili ustreljeni trije lovei Drugi "nedeljeki lovci" eo jih smatrali za srne, pa so jih polili. Dva lovea sta Sila tež-ko ranjena in zdravniki dvomijo, ds okrevata, tretji lovee Je bil pa le ibetreljen, tode poškodba jo vseeno velika, da bo pomnil vse svojo livs dni, kdsj je bil ns lovu In je kotel streljsti srne. HILLQUJTT JI ODPOTOVAL KA KBDKAKODVO ftOGIAU-STlOVO KOMFBUVOO. Wew Toffc, H. T. - Morris Flillsuitt js odpotovsl kot sastop* nik smsriike soeislistične strsnks os msdnarodno socialistično kon ferenso v Frankobrodu. Obišče tudi Avstrijo, Frsneijo is Italijo, ds ss prepriča s soeislističnem nepredku v Evropi, poleg ps Študira ondotne rssmere. tiruJSi »h »»In. i»#' t' Jnrkica Aglčeva. Hrvaško »pisal Ka. Preval Fr. Orel. (Dalja.) Uprav v treaotku, ko se je neodlo čno vstavila pred «o široko tako mlako, je priiel s nasprotne strani visok fospod v lovski soknji in kratkih usnjstih hlačah do koUa. Glavo mn je pokrival majhen, koketen klobuček a U "sen-tlemen". Bil je posUven in lepo zreščen, kretnje eo sen bile gibke, eelo prelivahne. Hodeč je nekako poekakoval ter mahal po zraku a svojim ele-gantnim jahalnim bičem. Opaaivfti vso zmedeno goepico, ki ei ne ve pomagati, kako in kam naj etopi aU ae obrne, je pri-ekočU k nji in ji ponudil roko, odeto v veliko rdelo rokavico prave kenguru-koše. v — Izvolite, goepica, najprej na to opeko,. — potem stopite na oni ksme% tam-le, — čvrsto se oprimiU moje roke, — pe poskočite le-aem, V je-eeni ni pri naa drugače, Jurkica je storila, kar ji je naavetovaL A on, v evrho, da loije prebrede, postavil ae je s eno nogo »redi luie, ne fttedeč pri tem svojih elegantnih, koncev iiijastih čeveljčkov. A pri tem je kazal ru deče svoje nogavice. Ko je dekle preskočilo, se ji je globoko pri klonil, Tedsj iele je v svoji znudenost! opazila, da je poveem pleiast in da ima le na tilniku nekaj kratko pristriženih plavih las. Ni opazila, da go spod bi bil rad še k*j povprašal, a ona se sm je sramežljivo poklonila ter odhitela dalje. Nekam leg! je ji je bilo pri aren, da ae ga je iznebiia, a priznati ai je morale, da je neetopU zelo uljudno, ali ugodnege vtiaa vendar ni napravil na-njo. Nekaj, česar ne bi mogla razodetl, ji ni ugajalo na njem, daal ga pravzaprav ni niti dobro pogledala. _ ____ 9yrm Ta aeprijetai^tis se je je epnjll t tald sseri. de •e ni dr/mla* ozreti nazaj, daei je slatila. da je on a istega meeU motri šs nadalje. Ulica pa je nadaljevala ia d je bUe ko«, i* Jurklci se je dosdevala, da po tako dolgi še n. hodila. de najemajo deeet minut je rabila de konca. Tukaj ee je uliea razširila v skoraj pravilni Ss 1 tverokot. Ne eni strani je sUla katoliška cerkev, na drugi pravoeUvna, sicer nekaj manjša, a sta rejša od prve. Tretjo stran pa je izpolnjevalo ne koliko enonadetropnih hiš, zidanih v onem etoo stavnem ia net*tmnem stilu, ki je običajen malo-zseščanom. Nelepe hiše niao bile čedne ; zidovi ao jim bili rumeni, sivi, zeleni, — vsakovrstni. Del je zariaal na njik temne proge od atreke do tal. V pritličju ao bfle meankc in m#le Umne šidovake trgovine, v katerih ao Židje razprodajali etafo , šaro. "Kje vendar bi bila u šolat Služabnik mi je rekel, da blizu eertsve, e jsa je ne najdem," — vprašala ee je Jurkiea, e oko ji je melanholično na zeleni kalufalei, ki ee je e erede trga razlivala do vaeh hiš, a najbolj do hiše, na kateri je poeneU! z okrogle, črne tablice napie: "Univ. med- dr. Jak. Kroll, kr. podžupan jaki zdravnik in, zdrav atveni »vetnik". — Daei ae je le aa trenotek vglp bila v svoje miaH. opazila je, da ljudje iz prodajal en tišče na vrata ter jo opezujejo. Vendar ee ji ni zdelo vredno, da jih pogleda. Jurkica je takoj odkitela dalje, - jezili eo jo ti pogledi. Takoj zatem, ko ae je obrnila, ališala je tam iz tf % KO viri prisiljen poameh, potem gleene besede, s lu terimi ao nekoga nagovarjali, naj le gre. Nehote^ ee je ozrle ter opazila, kako dva gologlava dečka pehata visokega mladeniča v amer, kakor je hodila ona. Takoj satem je slišala za seboj zelo ns gle, velike korake. v« x .. . • v um, je dospeU do nje aiala deklica. Držala je v roki samazano torbico, iz katere je gledala Ublics. T PROSVETA _____je je šola? - je vprašale Jurki m ter ee pripomnila do male. Otroče jo je pogledalo in ai odfo**ifc ničeear, ampak je vtaknilo mali pr»t v ust s Ur Šlo dalje. Oni hitri koraki so jo med tem prehiteli. Bil je U mlad, vkok človek. Nekoliko metrov dalje •e je upUvil s nekim kmetom, kaUremu je uekaj Beroče val Kmetič je prikimal z glavo Ur se pn bližal JurkicL ti \Y— Gospod Garažev mi je pravkar pravil, da povprašujete za šok). GlejU. — vrnite se z menoj, pospremim vae jaz. Jurkica »e mu je zahvalila ter ga poprosila za uslugo. Jeli istins, de sU meštrieaf se je obrnil kmet do nje Ur ji iz svoje pipice puhnil v lice oblak dime. Jnrkica gs ni razumela Ur mu odvrnila, da ni meštriee, ampak učiteljica. — Ali da, — tako mialim. Rekel mi je Gara- Šev. Pa tako mlada aU še--Ur jo je omeril od nog do glave, poUm pa nekam zakimal z glavo. — A proeim vaa, kaj pa pošilja caratvo ali vieoka vlada toliko učiteljev, — tako in tako ljudstvo komaj izhajal A kaj je tega treba deci! Da bi ae vaaj nekaj naučili, ali kaj znam jaal Tudi moja deklica obiskuje šolo, — tri leta ie, a ne zna akoraj ničeear. Jurkiea se je naamehniU zmedeno. Kmet je krenU v ozko uličico na cerkvijo. Tu »te »tali dve peli zgrbljeni zgradbici, pokriti z deskami. — Tu vam — U je šoU. _ To T — je izuatila Jurkica z dolgim po-vd»rkom. — Na glavni ulici eluži v U namen še ena hiša. A prava šola od »Urine je U. Jurkica ae je popela na majajoče ae atop-nice, ki Sd vodile v notranje proetorc;. Na hodniku je potrkaU Ukoj na prva vraU. Iz odzadnje tuje hiše razlegal ae je eilni otročji krik. Jurkica jo natopila v ozko mračno sobo. 'Stene niso bile že davno pobeljene, po vseh kotih se je razprostirala velika pšjčevina, zadušljiv, težek zrak je le- gošpad. Postbni voaL po kraljevskih in obftnakih ^ i uradih in ki ga "povzročajo dol in sUrinski akti. Za dolgo, zeleni« lečeno mizo, sedel je majhen, deb, , debela glave, aamo nekoliko urut la iz širokega, krepkega vraU, potianjenega mea velika ,nekoliko vpognjena pleča. Obraz mu j« bi nenavadno /W*ve polti, a topi, nepravilni not it velike, otrpnjene oči dajale ao obrazu izr»z »(i kanekega tipa. Črmi roki, zaraščeni z gosto dlako, bili aU trdi in brez prav razvitih orišic. Ta ki ga poeeduje kavkaško pleme, utrjeval je vlj veku vtia, da ima poala z Afrikaneem. A venj je y celoti odsevala z njega dobrohotnost in ki je dobro dušo. Neapretno, teško, akoraj med\] d je njegovo gibanje ga je prikazovalo še bi jega. Tako je čutiU Jurkica o prvem hipu in bi jej je povsem lahko. — Imam-li čast govoriti z gospodom vodi ljemf • , ' . — Ne, — ne. Nisem vsč jaz. Voditelj je daj gospod SUpenovič. Jaz aem učitelj Gre Haramija. Do prošlega leU bil sem voditelj J a — sedaj potrebujejo oblaati mlajših močil SUpenovič je mlajši. Pa, — verujU mi, meni udobneje. Resnično, — no — kaj bi to—t a/J prostHc, — vi sU gotovo naša novo imenovani koleginjat j — I)a, tam. | —Drago mi je. Vsi amo ae čudili. Natl ni bilo,. — ničesar ae ni znalo, pa naenkrat dol da ste imenovani vi. Lepo — lepo. Služba vami bo Užavna. Stepanovič je omenil, da bi se vaj odkazal prvj razred. Pa veejedno je. Takoj dan« po "Pridi av. Duh", bo aeje. — Slišala aem, da elužbuje kakor učiteljid tukaj tudi neka goepica Stipičevat je vpraiak Jurkiea po kratkem premeru. - — Kaj; vi ne znate Ugat r- Čudno se mi d j zdeva. Saj ravno vi naatopeU meato Stipičevi. ečaji iopi^ im m (Dalje prihodnjič.) (Julija 31-22) pomeni, da Tam naročnina po toča na ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam liata ne uetnvimo. Ako liata ne prejmete, jo mogoč« vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je val liat plačan in ^a ne projmoU, je mogoče ustav-Ijan, vslod napačnega naslova, pišite nam dopienico In navodilo eUuri in novi naelov. Naši saatopniki so vsi dni- »a talLl IM Jmal mt srvoni tajnim m arugi n stopnild, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina sa celo loto je $5.00 in sa pol lota pa $2.50. člani S. N. F. J. plačajo sa pol lota $1 JO ip sa celo loto $3.80. Za meato Chicago j« za leto $6J0, pol lota $3.25. Za Evropo etane aa pol lota$4-00, sa vae loto pa $5.00. Tednik stana sa Evropo 91.70. člani doplačajo samo BOc sa poitaino. Naročnino lahko tudi sami poči jota na naakrvt UPRAVNISTVO ^PROSVETA** M67 So. Lavadal« Ave., CHICAGO, ILL. -.................■■■-i. liOl sa SLUtKIMJA se delo pri mali družini, paziti na malega IcU In pol eUrega otroka Bprejme ee mlado ali arednje sta roati. Ugodna prilika, da »e lahko neuČI angleški jesik. Trdnost Imsjo one, ki so Iele pred krat k m prišle iz etarega kraja. Plača po dogovoru, oglaaiU ee pri: I.. Kr len, 22S1 W. 22nd 8t , Chicago. III (Adv.) SLIKA TKUMBULL STEEL CO.' TO V A* NE Eno meeto kier imate UGODNEJŠO PRILIKO DANES KOT MOGOČE V NOBENEM DRUGEM MESTU ENAKE VELIKO-STI V ZDRUŽENIH DR2AVAH in to mesi je WARREN, OHIO. Nahaja ae med Clevelandom in .v^^nuuu., vi.iju, ivjci i« vae polno železnic in pouličnih železnic, ki vosijo na deželo in ao v svesi a temi dvemi mesti in ing Vallejr v ishodniem O Young«townom, Ohijo, kjer |e WARREN je drugo največje induatrijalno mesto v Mahon-* " odnjem OWjiL K " ' ' ^ * ' 5 Oh(ja Y' »m i■■■ »u*ijo na dej __ __________ epo drugih mest kot Akron, Ravena, Kent, Niles, Girard, Ohio, m Sharon, rarrell, New Castle, Beaver Falla, in Pittaburgh, Pa. WARREN je izključno induatrijalno meato. Tam je 50 ras-Učnih tovarn, kjer akoro vedno dela okrog 18,500 delavcev, Vi nr«. k> ae lahko trdi, enako vieoko kot kjo drugjo v Zdi družbe tovarni ali pa v katerikoli drugi iz med 50 tovarn v tem okraju. STAVBISČ (LOTE) na TRUMBULL CLIFFS ADDITION SO VSE V RAVNINI IN SUHA. Ceiia sUvbiščam ie od $800.00 in več. KUPITI STAVBISČE TU. POMENI PRVO STOPINJO ZA VAS NAPREDEK IN BOUSS ZADOVOLJSTVO. V tem okraju živi precejšnje Število Slovencev v Warren, Ohio. Ti navadno sedaj zaslužijo kadar delajo po $4.00 do $7.00 dolariev dnevno in nekateri tudi vei, celo po osem do dvanajst dolarjev in ao posamezniki, k po petnajst in do dvajset doli 9reneh.Jlne jemajo _ __ __ državah. V elabih čaeih tovarne v Warvon, Ohio/eo pri zadnjih, Id pronohajo s dolom tn eo navadno pri prvih, ko se priČno s dolom. y WARRBN, OHIO, RASTE TAKO HITRO, da t mnogih slučajih primankuje delavcev is vsroka, ker je ie novo mesto In tudi ker mnoeo družin delavcev prihaja sam, vidi sem jim ugodnejša . kot kje drugje vsled stalnejiega dela in ke precej primernih plač, Id pa valed pomankanja primernih stanovanj ne prihajajo v to okolico. \ . ' Vedoč vae to Je Newton Realty ft Construction Company ae, odločila, da ponudi vsakemu Slovencu ugodno prjliko v tem na-ločem mestu v Ohiji, a tem da ponuja na prodaj aUvbiftča . i jih ima na Tmmbull Cliffa AddiUon. ravno poleg zemlje, velike Trumbull Steel kompanije, KJER JE NAD 5000 DE-I^AVCEV UPOSLJENIH in kjer je stalna potreba le za stotine 1' UKih delavcev a primerno dobro plačo v Sheet Mills, Rolling MiHa, pri pečeh in drugih oddelkih. • • T Ta TRUMBULL CUFTS ADDITION od Newton Realty k Construction družbe leži ravno med South Highland in South ) NO1 VI LAHKO POSTANETE EDEN OD TEH SREČNIH V WARREN, OHIO. Ako nimate dela sedaj in ate namenjeni se preselit v dobro mesto kier je vedno kakšno delo ss dobit, *jer je prilika za dobiti stalno delo, enako kot vsskem večjem mestu v Združenih drža- vah, ali pa recimo ako imate delo pa niate zadovoljni in ae želite premeniti kraj kjer so boljše prilike sa zaslužek, ali ste na kak drug način ne zadovoljni tam kjer ste in bi se radi naaelili Um. Tod Avenue in je LE PET MINUT HODA DO_______ M AIN STREET UHODA V TRUMBULL TOVARNO. Vaakdor ►VEGA SOUTH kupi sUvbišče na Trumbull Cliffa Addition bo imel precej ugodno priliko dobiti primarno delo in dobro plačo v Trumbull Steel _____mi vam m^P --------------- Nedvomno bode- te zadovoljnejši in odvisnejši ako investirate v Warran. Naselite se v Wanron in delajte ter živite v Warren, Ohio. * * * 4 š i ^ VAŽNO NAZNANILO TRGOVCEM! M WARREN, OHIO nele, da nudi ugodno priliko sa delavce, temveč nudi svoje ugodnosti, tudi ljudem, ki žele odpreti rasne trgovine. Tukaj imamo večje število stavbišč pripravnih za trgovino v Trumbull Cliffa Addition in ako ae za stvar zanimate mi vam z veseljem podamo vsa potrebna pojasnila in podatke o udob- THE NEffTON REALTV t CONSTRUCTION COMPAOT 214-217 HOME SAVING & LOAN BUILDING T0UNGST0WN, OHIO