Stev. 27 V Ljubljani, sobota 3. februarja 1940 Leto \ mmmmmmr Po prvem dnevu belgrajske konference: Balkanska iveia trdnejša kot kdaj koli poprej Važne izjave Gafenca, Saradzogla in Cincar-Markoviča Romuniji v zadnjem času zgradili več pomorskih naprav za popravilo ladij. Pri nabavi letalskih potrebščin in potrebščin za vojno brodovje je sedaj Romunija popolnoma neodvisna od tujine. Romunija ima najboljše ladjedelnice na jugovzhodu Evrope, posebno pa naprave za popravljanje in čiščenje ladij. Minister je zaključil svojo izjavo z ugotovitvijo, da lahko Romunija mirno gleda v bodočnost, ker je vse pripravljeno tudi za najhujše primere. Njena obramba je nad vse dobro izpopolnjena. Narod ne sme nikdar zgubiti zaupanja vase. Junaški zgled Finske daje pogum vsem malim narodom na svetu. Prva seja belgrajske konference. Sede od leve Metaksas proti desni: Saradzoglu, in Gafcncu Aleks. Cinoar-Markovie, Belgrad, 3. febr. m. Na čast zastopnikom držav Balkanske zveze je bila snoči slovesna večerja ▼ prostorih romunskega veleposlaništva. Po večerji je bil tam prirejen velik sprejem, na katerega so bili povabljeni tudi časnikarji držav Balkanske zveze. Pri tej priliki je romunski zunanji minister Gafencu dal časnikarjem izjavo, v kateri je d*'al »v trenutku našega sestanka poudarjam, da smo v Balkanski zvezi danes soglasnejši, kakor pa smo bili kdajkoli prej. Važen uspeh te konference je v tem, da je prišla do popolnega izraza možnost popolnega sodelovanja na Balkanu, sodelovanja, ki je odprto tudi drugim državam v okviru spoštovanja naših nacionalnih samostojnosti in naših skupnih regionalnih interesov. Ta ideja je triumiirala na tej konferenci ki je na določen način ugotovila enotnost naših naziranj o aktualnih vprašanjih.« Voditelj turškega zastopstva, zunanji minister Saradzoglu, pa je časnikarjem izjavili »Zastopnikom Balkanske zveze se ni treba sestajati na skupne konference, ker se naši interesi krijejo, kar je pokazala tudi ta konferenca. Nam ni treba ničesar drugega storiti, kakor to dejstvo skupno ugotoviti. Toda kljub temu je bilo zame veliko veselje, da sem se s svojimi tovariši spet sestal. Na konferenci vlada popolno soglasje. Delali smo v popolnem miru. Tu lahko omenim znani francoski izrek, da se stvar razvila kakor namazana.« Romunski zunanji minister se je po teh besedah zahvalil časnikarjem za njihovo vestno delo na področju okrepitve Balkanske zveze. Nato so se časnikarji obrnili tudi na našega zunanjega ministra Aleksandra Cincar-Markovica s prošnjo, naj jim kaj pove o sedanjem zasedanju stalnega sveta Balkanske zveze. Minister Markovič je v svojem razgovoru s časnikarji p u arjal prijateljsko razpoložen je, a te- rem konferenca poteka. Po ,fnnn'Ie’ da sta prvi dve seji P 0 k a z a. • i, P " no soglasje štirih zunanjih »»n i-strov. Cincar Markovič \e 2 . , tudi o miru, v katerem poteka del o belgrajske konference in ‘st . - poudarjal duha edinosti, ki n a v a j med štirimi državami BZ. Po včerajšnjih dveh sejah, ki so jih imeli zastopniki BZ, bodo zunanji ministri danes nadaljevali s svojim delom, ki gre samo za tem, da se bolj okrepi mir na Balkanu. Konferenca v Belgradu bo jutri zvečer končana, nr!tar bodo zunanji ministri sprejeli domače in tuje časnikarje in jim prebrali sklepe tokratnega zasedanja BZ. Ameriški tisk objavlja: „Romiiniia bo. izstopila iz Balkanske zveze" Washington, 3. febr. o. Na belgrajski konferenci Balkanske zveze je tudi več ameriških časnikarjev, ki sproti pošiljajo obsežna poročila svojim listom iz Belgrada. Tako je dopisnik »United Pressa« sporočil svoji agenciji, da bo po njegovih obvestilih Romunija morala najbrž izstopiti iz Balkanske zveze in skleniti posebno pogodbo z Nemčijo. Na belgrajski konferenci bi bila naloga romunskega zastopstva ta, da doseže pri drugih svojih tovariših, da bi vse države Balkanske zveze prevzele nova poroštva in jamstva za romunske meje, in sicer proti zahtevam, ki jih na Romunijo naslavljata predvsem Bolgarija in Madžarska, če ostale balkanske države ne bi pristale na te zahteve, tedaj bi Romunija sklenila z Nemčijo pogodbo, s posredovanjem Nemčije __pa nato posebno pogodbo s Sovjetsko Rusijo. Pogodba s Sovjetsko Rusijo bi bil« mogoča šele tedaj, ko bi sovjetska vlada podala jamstva o usodi Besarabije. Tesno sodelovanje z Nemčijo bi bilo tudi v korist romunskemu gospodarstvu. Romunifa je pripravljena na vse Bukarešta, 3. februarja, o. Romunski minister za letalstvo in vojno mornarico je včeraj sprejel časnikarje in jim izjavil, da je romunsko letalstvo dobro opremljeno, prav tako pa je tudi vojna mornarica v takem položaju, da se Romunija v vseh primerih lahko mirno zanese na svojo oboroženo silo. Romunija si je zgradila primerne naprave za izpopolnitev svojega letalstva, prav tako pa so v Važen posvet v Londonu Bastšanini pri lordu Halifaxu London, 3. februarja, o. V mednarodnih krogih je vzbudila izredno pozornost vest, da je italijanski veleposlanik v Londonu, Bastianini, snoči obiskal angleško zunanje ministrstvo. Bastianini je ostal pri lordu Halifaxu zelo pozno v noč. Po sestanku ni bilo objavljeno nobeno uradno poročilo, vendar pa podčrtavajo izreden pomen tega ne-nariega sestanka. Hitler sprejel italijanskega diplomata Berlin, 3. februarja, o. Vodja Nemčije in državni kancler Hitler je včeraj sprejel v posebni avdienci italijanskega opolnomočnega ministra grofa Magistratija. Kot razlog za ta razgovor navajajo dejstvo, da je bil Magistrati imenovan za italijanskega poslanika v Sofiji, v zadnjih letih pa je bil prvi svetnik italijanskega veleposlaništva v Berlinu. Sedaj, ko odhaja v Sofijo, kjer bo prevzel vodstvo italijanskega poslaništva, je bil sprejet v poslovilni avdienci pri Hitlerja Svetovni tisk pozorno spremlja konferenco Bolgarski: Sofija, 3. febr. m. Vse bolgarsko časopisje se obširno bavi s sedanjim zasedanjem Balkanske zveze. Razen čisto informativnih člankov o tej konferenci bolgarski listi objavljajo tudi komentarje. Tako med drugim dnevnik »Zora« piše, da se bo pakt Balkanskega sporazuma avtomatično podaljšal za ? let, t. j. do 1948, ker po dosedanjih klavzulah pakta nobena članica ni izjavila, da zahteva odpoved pogodbe. List poudarja, da je to dejstvo izzvalo v bolgarskih krogih zelo ugoden vtis, ker nihče ne smatra za možno, da bi do 9. februarja katera balkanskih držav odpovedala pakt. Dopisnik dnevnika »Mir« poroča, da je Bolgarija predmet posebne pozornosti, ter pozdravlja globoka in prisrčna čustva, ki jih Jugoslavija goji do Bolgarije, čeprav v tem trenutku Bolgarije še ni v vrstah Balkanske zveze. Romunski: Bukarešta, 3. febr. m. Vse romunsko časopisje objavlja obširne članke o tokratnem zasedanju Balkanske zveze ter poudarja, da je Belgrad že po svojem zemljepisnem položaju določen kot točka, na kateri se križajo gospodarske, pa tudi politične interesne sfere, in (la je zato tudi važnost konference neposrednejša. Romunski listi so glede uspehov sedanje belgrajske konference polni optimizma. Vladni krogi poudarjajo, da bo na tej konferenci Romunija nastopila z odločnim in jasnim stališčem glede zbližanja vseh balkanskih in podonavskih držav, toda pod pogojem ohranitve obojestranskega ozemeljskega stanja. Tudi romunski vladni krogi smatrajo za zelovnžne razgovore, ki jih je imel turški zunanji minister Sarndzoglu v Sofiji z bolgarskim predsednikom vlade. Istočasno romunski listi s posebnim zadovoljstvom naglašajo, da je položaj balkanskih držav znatno zboljšan zaradi dejstva, da sta danes oba vojskujoča se tabora prepričano, da je treba ohraniti nevtralnost Balkana in Podonavja. Madžarski: Budimpešta, 3. febr. m. Madžarski politični krogi * veliko pozornostjo zasledujejo potek sedanjega zasedanja stalnega sveta BZ. Prepričani so, da ho Jugoslavijo tudi tokrat odigrala posredniško vlogo med naziranji in težnjami, ki bi morda šle narazen. l'o mnenju madžarskih političnih krogov se bo v Belgradu pokazala zgodovinska vloga Jugoslavije, ki se je začela kazati v pomirjevanju nasprotnih stališč in interesov. Zato madžarska politična javnost smatra, da se bo modri in oprezni pobudi jugoslovanskega zunanjega ministra posrečilo večji del vprašanj prevaliti na gospodarsko polje. Zato tudi ni izključeno, da bi na teni polju konferenca dosegla večje uspehe. Glede političnih perspektiv v Budimpešti ugotavljajo, da je vsaka jugovzhodna evropska država — madžarski krogi štejejo sein tudi Italijo in Madžarsko — globoko prepričana, da je ohranitev nevtralnosti najvažnejša za vsak narod v jugovzhodni Evropi. Zato tudi ni izključeno, da bi to stališče, ki bi morda postalo podlaga za novo pobudo glede formiranja gotove skupnosti, še bolj zbližalo balkanske države Italijanski: Rim, 3. febr. m. Sedanji potek konference v Belgradu tudi italijanski časopisi spremljajo z velikim zanimanjem. Italijanski listi tudi ob tej priliki ne pozabljajo poudariti in posebno naglasiti prijateljske vezi, ki vežejo Italijo in Jugoslavijo. Poudarjajo, da je sedanji sestanek BZ dobil mednarodni pomen, ker vsa vprašanja, o katerih razpravljajo na tem sestanku, niso več samo notranja stvar Balkana in balkanskih držav. Zato italijanski krogi naglašajo, da se lahko reče, da so oči vse Evrope uprte na Balkan, odkoder bi moral priti odgoyor na številna vprašanja. V Belgradu se bo moralo pokazati, kako daleč je prišla politika miru na Balkanu. Če se bo Balkanu posrečilo najti način, kako rešiti svojo nevtralnost, nada za mirno rešitev sedanje vojne v Evropi ne bo izgubila svoje zadnje opore. Istočasno italijansko časopisje posveča pozornost tudi razgovorom, ki sta jih imela v Soliji turški zunanji minister Saradzoglu in bolgarski ministrski predsednik Kjosevanov, ter poudarja, da se Turčija kljub svojim obveznostim do Francije in Anglije tudi smatra za balkansko nevtralno državo. Njena zveza z zahodnimi državami bo mogla priti do izraza samo v primeru, če bi bili turški interesi na Balkanu in na Sredozemlju ogroženi. »Giornale dTtalia« poudarja, da je belgrajska konferenca začela s svojim delom pod zelo ugodnimi okoliščinami in da bo tudi izid te konference ugoden. »Gazetta del Popolo« pa naglasa med drugim: Pričakuje se, da bodo udeleženci konference stalnega sveta BZ potrdili nevtralnost do evropskega spopada, kar izključuje ustanovitev kakršnegakoli bloka, ki bi bil naperjen proti kateri vojskujočih se držav. Vesti 3. februarja Ameriški listi obširno pišejo o tem, da sta izginila slavna filmska igralca Clack Gable e ženo. Odšla 6ta na neki sestanek strelskega društva, pa jih potem niso več videli. Angleškim vojakom so nedavno ukinili dopuste na zapadnem bojišču. Sedaj pa poročajo, da so ti dopusti zopet dovoljeni od 3. februarja naprej. V danskem glavnem mestu Kodanju so dosedaj zgra- dili zaklonišča že za 90.000 oseb. Velik snežni plaz je v severni Italiji zasul 50 vojakov, ki so bili na vajah. Dosedaj so iz snaga potegnili šele 4 trupla. Na Madžarskem so uvedli novo vrsto cenenega kruha. Londonski listi pišejo o tem, da so se razširile vesti, da so Nemci zgradili nove velikanska topove, nove »debele Berte«. S temi topovi bi Nemci z belgijske obale lahko obstreljevali London. Južno afriški senat je odbil predlog za ločeni mir med Nemčijo in Južno Afriko. Na angleškem parniku v grškem pristanišču Limma je nastala eksplozija. Domnevajo, da je nekdo prinesel na parnik peklenski stroj. Francoski listi oDjavljajo vesti, da bodo sedaj lahko po radijski postaji v Stuttgartu v francoščini govorili agenti komiterne, ki naj bi hujskali francosko delavstvo na upor proti vladi. V Bristolu je izbruhnil velik požar in sicer v nepo- sredni bližini radijske postaje v Bristolu. Sedaj so uvedli preiskavo o tem, če ni to dejanje v zvezi s sabotažo. V zvezni državi Alabami je nastala eksplozija v ne- ki smodnišnici. Ena oseba je bila mrtva, več pa ranjenih. Angleški kralj je zopet ozdravel po lahni gripi, ki ga je prisilila, da je moral ostali nekai dni v postelji. Predsednik Roosevelt je izjavil zastopnikom tiska, da prihaja ameriški veleposlanik v Parizu, Bullit, v Washington zato, da bi ameriški vladi poročal o položaju v Evropi. Angleški listi pišejo, da v Nemčiji proučujejo načrte o tem, kako zgraditi letala iz lesa. V Nemčiji morajo varčevati z aluminijem in jeklom in zato nameravajo graditi lesena lovska letala. Nova letala bi imela najbrž večjo hitrost, bila bi pa manj odporna. RaRzmejitvena pogajanja med Sovjetijo in Man-džukuom so se razbila. Kako se bo nadaljevalo delo razmejitve, še ni znano. V južni Nemčiji ob švicarski meji je prišlo včeraj do hudih eksplozij. S švicarske strani so opazili visoke zublje plamena kakor 10 kilometrov od meje. Švicarski listi pišejo, da bo letos odšlo na prisilno delo v Nemčijo nad en milijon Poljakov. Zračni promet med Moskvo in Solijo se bo kmalu začel. V Sofijo so prišli trije zastopniki ruskih letalskih družb, da pripravijo vse potrebno za to redno letalsko progo. Predsednik finske republike Kallio je včeraj izjavil v parlamentu, da ne more finskega naroda zasužnjiti narod, ki ima nižji civilizacijo kot pa Finci. Rim, 3. februarja. AA. Havas. Znani futuristični pesnik Marinetti je težko zbolel ter se nahaja na neki kliniki v Rimu. Sovietski vojaki padajo iz oblakov Helsinki, 3. febr. AA. Havas. Uradno poročilo je snoči prvič poročalo o sovjetskih vojakih, ki se spuščajo s padali na finsko ozemlje. Pred začetkom vojne se je veliko govorilo o teh sovjetskih »padalcih«. Včeraj so jih opazili, kako nenadoma padajo iz oblakov. Vendar se zdi, da ta način borbe ne daje pričakovanih rezultatov. Vsi sovjetski vojaki, ki so se spustili s padali na karelijskem bojišču, so bili takoj ujeti. Po dosedanjih vesteh je bilo od 40 »padalcev« 20 sestreljenih, 20 pa ujetih. Helsinki, 3. februarja. AA. Havas. V toku zasliševanja ujetih sovjetskih letalcev so ugotovili, da so vsi na zelo nizki kulturni stopnji. Sicer sami izjavljalo, da so dve leti študirali neke vnste univerzo in dve leti obiskovali vojno akademijo, toda o Finski nimajo pojma Po njihovih izjavah je Finska napadla Sovjetsko Rusijo in ogrožajo njena mesta tako, da se je morala Sovjetska Rusija braniti. Ujetniki izjavljajo, da se letala dvigajo večinoma z estonskih letališč. Pravijo, da obstoja južno od Tallina oporišče, kjer se nahaja najmanj 80 sovjetskih letal. Ujeti letalci 60 dalje izjavili, da morajo biti sovjetski letalci na Estonskem popolnoma osamljeni ter že od srede decembra dalje niso čitali nobenega lista. Postavljeni so posebni stražniki, ki pazijo, da letalci ne pridejo v stik z zunanjim svetom. Angleži ne verjamejo v sovjetski napad na Indijo London, 3. febr. A A. Reuter. V angleškem in kontinentalnem tisku se od časa do časa pojavijo poročila o sovjetskih grožnjah proti angleški Indiji. Diplomatični urednik angencije Reuter izjavlja, da je dobil obvestila na najmerodajnejšem mestu, da sedaj ne obstojajo nobeni znaki o zbiranju sovjetskih čet in ogrožanju Afganistana, odkoejer je edino mogoče napasti Indijo. Merodajni vojaški krogi naglašajo, da bi napad proti Afganistanu ali Iranu s severa, kar naj bi bil prvi korak proti angleškim interesom v Indiji, predstavljal danes že večje težave, kakor prej v zgodovini. Res je, da so prej prodirali v Indijo skozi Pamir, toda to je bilo v času, ko ni bilo nobene mehanizacije. Danes bi tudi najmodernejša vojska, ki bi sodelovala z letalstvom in ki bi jo oskrbovali s pomočjo motornih vozil, naletela v Iranu in Afganistanu na nepremostljive ovire. V Afganistanu so ceste zelo redke, gore pa so visoke 12 do 15 tisoč čevljev. Te gore predstavljajo stalno nevarnost za letala. Razen tega so prebivalci Afganistana za planinske borbe zelo sposobni. Vsak napadalec s severa mora računati z neomahljivo odločnostjo afganistanskih plemen, ki se bodo uprla vsaki invaziji. „Pravda” napada Anglifo in Francijo Moskva, 3. febr. o. Glavno glasilo ruske komunistične stranke »Pravda« je zopet začelo zelo ostro napadati Anglijo in Francijo. »Pravda« dolži v svojem uvodnika Anglijo in Francijo, da sta oni povzročili drugo svetovno vojno. Anglija in Francija sta nahujskali na nas finske tolpe in Sovjetska Rusija se sedaj samo brani pred finskimi tolpami. Sovjeti se ne boje nobenih groženj. »Pravda« poveličuje nato oboroženo silo Sovjetske Rusije in prinafia na prvi strani velikansko sliko Stalina, ki tokrat nosi vojaško obleko. Belgija prepoveduje komunistične liste Bruselj, 3. febr. o. Dunes je bilo uradno poročilo, v katerem vlada je v Belgiji prepovedano izhajanje dnevniku komunistične stranke. Dnevnik je nosil naslov »Ljudska pravica«. no da olj javlje-naznanja, I Zabavna Seška opereta (VESELA BI DA) V gl. vlogah: Jarmila Kširova, Hana Vitova A. Novotny. VESELI BOHE MI Predstave ob 1080, 15., 17., 19. in 21-15 uri Kino Union tel. 22-21 I Tudi Maribor je dobil fgrobnico zaslužnih1 Maribor, 2. februarja. Vprašanje starega mestnega pokopališča v Strossmajerjevi ulici je sedaj končno veljavno rešeno. Pokopališče je zaprto, ostanke mnogih pokojnikov pa so izkopali ter prenesli na druga pokopališča. Leži pa na mestnem pokopališču še nekaj za Maribor in za naš narod zelo zaslužnih mož ter jim je treba poskrbeti za dostojno poslednje počivališče na primernem niestu. V ta namen se je osnoval, poseben odbor, kateremu predseduje mestni župan dr. Juvan.j Namen odbora za prenos zemskih ostankov zaslužnih mož, ki so pokopani na starem pokopališču, in vsega dela tega odbora je v tem, da se mariborsko mesto primerno oddolži vsem tem možem, ki so kulturno, gospodarsko ali kakorkoli zaslužni rli za mesto samo ali pa tudi za ves slovenski narod. V prvo skupino, to je je tistih, ki so si pridobili zaslug za mesto, je šteti mariborske župane, ki so na tem pokopališču pokopani. To so O. Rei-ser, A. Tappeiner in A. Nagy. V to skupino je šteti tudi dobrotnika mesta J. Langerja, ki je mestni občini daroval zemljišče, ki je do nedavnega bilo znano pod imenom Ljudski vrt, in pa može, ki so v Mariboru kulturno, narodnostno in gospodarsko delovali, kakor mestni svetniki in soustanovitelj Čitalnice J. Sernec, čitalničar VI. Ser-neo, znani organizator slovenskega petja v Mariboru I. Miklošič, mariborski zgodovinar O. Puff in M. Lešnik. V skupini za ves narod zaslužnih mož pa so: časnikar A. Tomšič, mariborski Ilirec in narodni buditelj Vogrin, zgodovinar I. Orožen, po- litik in pisatelj Kosar, profesor J. Koprivnik, ki ima zasluge za narodnostno prebujo učiteljstva, in prof. Blaž Matek, ki je spisal prve učne knjige za matematiko za višje razrede srednjih šol. Za vse te zaslužne može naj bi se na frančiškanskem pokopališču kupili dve grobnici v arkadah in jim postavila skupna spominska plošča. Stroške za izvedbo tega načrta naj bi nosila mestna občina in javnost. Zamisel je taka, da bi stroške^ za prenos ostankov za mariborsko mesto zaslužnih mož nosila m£štna občina, za ostale pa naj bi stroške prevzela javnost, na katero bi sc bilo treba s posebnim pozivom obrniti. Ker na starem pokopališču ni, več vseh spomenikov in ker ni seznama vseh na pokopališču pokopanih, je možno, da počiva na pokopališču še kak mož, ki zasluži, da bi mu ali mesto ali javnost preskrbela prenos ostankov v nov grob. Če bi kdo za takega moža vedel, naj to sporoči Muzejskemu društvu v Mariboru, ki bo poskrbelo, da bo tudi spomin tega moža primerna počaščen. Pomembno za delo tega odbora je tudi to, da doslej še ni bjlo mogoče ugotoviti ali ima morebiti kdo od svojcev namen sam oskrbeti prenos v nov grob enemu izmed imenovanih zaslužnih mož. Vsa mabirorska javnost bo gotovo pozdravila tako zamisel oddolžitve mariborskega mesta in javnosti možem, ki so v Mariboru v preteklosti ustvarjali in ara tako gradili sedanjost. Upamo, da se bodo mogli načrti kmalu do kraja izvesti in tako likvidirati vprašanje, ki se je z zatvoritvijo starega pokopališča pojavilo. Celjski obrtniki so zborovali Celje, 3. febr. 1940, V hotelu »Pošta« so zborovali včeraj obrtniki iz Celja in okolice. Skupno združenje obrtnikov v Celju je imelo včeraj že svojo 56. skupščino. Predsednik g. Holobar je pozdravil zastopnika Zbornice za TOI podpredsednika g. Ogrina in zborničnega svetnika g. Hohnjeca, nato pa ec spomnil pokojnih članov. Njegov referat o 6tanju obrtništva in o njegovih važnih vprašanjih, zlasti o novelizaciji obrtnega zakona, o davkih, stanovskih vprašanjih in o združenjih, je zanimal vse navzoče članstvo. Celjska združenja imajo namen, da skupno kupijo Obrtni dom v Celju in so pogajanja za to še v teku. Tajniško poročilo je podal g. Mimik Bogdan. Skupno združenje šteje 103 člane. Na novo se je prijavilo 8 članov. Novo obrt so dobili: brivec Josip Bukovac na Polzeli, Josip Kompan v Celju in frizerka Anica Kristan v Celju, doselil se je brivski mojster Alojz Urh iz Velenja, nadalje so dobili pooblastilo Franc Kučanda, vrvar na Peroseniškem, Rudolf Oberian v Celju za ščetaretvo, Mastnak Josip, Ljubečno, za lončarstvo, in slikar Jurij Vbčkovič v Celju, Združenje je imelo v preteklem letu 9285 din dohodkov in 10.029 din izdatkov, konec leta 1939 pa 13.6% din zadružnega premoženja. Obračun se je lani zaključil s primanjkljajem 743 din in to zaradi tega, ker več članov ni plačalo članarine. Tajnik je nato poročal o obdavčenju obrti. V krajih od 10.000 do 20.000 prebivalcev, kamor 6pada tudi Celje, znaša pavšalacija za obrtnika brez pomočnika 220 din, za obrtnika z 1 pomočnikom 330 din in za obrtnika z 2 pomočnikoma 480 din. K pavšalnim obdavčbam je prišteti že doklade in dopolnilni davek. Doklad je prilično 60%, dopolnilni davek znaša 40%, poleg tega pa je še dodati obrambni davek. Tako plača obrtnik brez pomočnikov 382 din, obrtnik z 1 pomočnikom 686 din, obrtnik z 2 pomočnikoma 993 din. Predsednik nadzornega odbora je nato predlagal razrešnico upravi, kar je občni zbor 6prejel. Nato je bil sprejet proračun za 1. 1940, ki predvideva 10.800 din izdatkov in 5200 din dohodkov. Primanjkljaj 5600 din se bo kril iz članarine, ki znaša za vsakega člana 50 din. Posebno zanimivo je bilo predvajanje podpredsednika Zbornice TOI in predsednika obrtnega odseka g. Ogrina iz Ljubljane. Najprej je govoril o sestavu Zbornice, ki danes ne odgovarja več potrebam in vsem koristim obrtništva, kajti po 20 letih se je pri nas industrija tako razbohotila in napravila velik korak, zlasti tuja industrija, da moremo na to misliti resneje. Obrtniki se gubimo v Zbornici, zato je nujno potrebno, da dobimo lastno Zbornico. G. Ogrin je izjavil, da je ta stvar danes že na dnevnem redu in da bo v teku enega meseca in morda že v treh tednih urejena. Poleg sestava Zbornice je na dnevnem redu zavarovanje obrtnikov. Tudi to vprašanje se bliža rešitvi in bo rešeno. Da sc marsikaj pri na« ni uredilo, ni krivda pri nas, lako je izjavil g. Ogm, temveč na jugu, kjer so zaradi drugih razmer v svojih pokrajinah ravnali tako, da je bilo slovensko obrtništvo vedno oškodovano in prizadeto. Vse to je, zakrivil škodljivi centralizem. Slovenski obrtnik mora biti za starost in onemoglost zavarovan. G. Ogrin je navedel žalosten primer v nekem mestu, kjer imajo v ubožnici med 13 ubožci 9 obrtnikov. Nato je govoril o unifikaciji. 156 različnih združenj imamo v Sloveniji, V6a ta pa delajo po istem načinu, vsa se borijo za obrtniške pravice, njihovo delo pa ne zaleže, ker ni skupno in večkrat tudi ne 6iožno. Ministrski svet je pred kratkim izdal odlok, da se ukinejo vsa združenja, ki nimajo nad 100 članov Ugotovilo se je, da imamo v Sloveniji 85 takih združenj. Zato bodo v kratkem ustanovljena skupna združenja, ki pa bodo imela posebne odseke. Po unifikaciji združenj bomo imeli v Sloveniji le 40 takih združenj, ki bodo imela enotno upravo. 2 milijona dinarjev, ki 60 jih 6edaj uporabila vsa številna združenja, se bo lahko drugače uporabilo v korist obrtništva. Da ne b*o nepotrebnih očitkov in nesporazumov, bo Zbornica predlagala, da bodo vsi odseki, ki bodo skupno v združenjih, lahko ohranili svoje premoženje in ga bodo 6meli uporabiti za gradnjo obrtniških domov ali v dobrodelne namene. Nato je g. Ogrin govoril o zavodih za obrtno pospeševanje in o novelizaciji zakona.. O tem bo kmalu razprava na konferenci Zbornic v Ljubljani. G. Pepemik je poročal, da je odsek brivcev in frizerjev izvolil za predsednika g. Vozliča. Dosedanji predsednik je bil g. Taček. Po predlogu g. Vozliča je dobila uprava pooblastilo, da bo v primeru nakupa Obrtnega doma kupila določeno število delnic. Zborovanje je trajalo dopoldne, ko je bila sprejeta resolucija. Josip Kugy - oproščen Ni res, da so zdravniki ugotovili, da je moja pokojna žena umrla zaradi pomanjkljive hrane in oskrbe. Res je, da so zdravniki ugotovili kot vzrok smrti arterio sclčrozo, obolenje ledvic ter splošno oslabelost telesa. Tudi ni res, da sem obtoženec pri razpravi na predsednikova vprašanja zelo tiho odgovarjal, da se me je jedva slišalo, ampak je res, da sem odgovarjal s svojim običajnim moškim glasom, tako da me je bilo v dvorani popolnoma jasno slišati. Nisem izjavil, da nisem dal žene v bolnišnico, ker mi je vratar dejal, da nimajo prostora. Res je, da sem rekel, da je bolnica prenapolnjena, tako da ležijo bolniki po dva v eni postelji in po hodnikih, in da vsled tega za takšne bolnike nimajo prostora. Priča dr. Deražio ni izjavil, da je hotel pok. poslati v bolnico, ampak je izpovedal nasprotno, . da mi je izjavil, da pokojne ni treba pošiljati v I bolnico, če ima doma oskrbo. Ni res, da sta bila dr. Jurečko in dr. Pavlič zaslišana kot priči, ampak sta bila zaslišana kot izvedenca. Dr. Pavlič ni izjavil, da je izvirala oslabelost od nezadostne hrane, temveč se je priključil mnenju izvedenca dr. Jurečka in še dodal, da je iskati vzrok smrti pokojne na podlagi obdukcijskega izvida tudi v obolelih ledvicah. Ni res, da je izzvala sodba pri poslušalcih glasno kritiko, temveč je res, da so sprejeli po-slišalci sodbo molče, brez vsake 'kritike. Priporočeno s povratnico. Josip Kugy. Ljubljana od mm do danes Ljubljana, 3. februarja. Kronist mirno zaznamuje letošnjo svečnico kot prav lep, sončen in topel dan. Prej je kanilo s strehe, kakor pa s sveče. Toplomer ee je že včeraj dvignil nad ničlo in nam dajal dobro upanje, da nas ne bodo še nadalje trle razne zimske nadloge z mrazom na čelu in da je kriza mraza že premagana. Vesela je bila svečnica. Povsod v okolici je bilo včeraj razgibano življenje. Mladina je sankala in smučala, da je bilo veselje. Odrasli pa so jo mahnili peš na razne nižje izletne, točke, kjer so si razvedrili duha in okrepčali telo. Ponoči je deževalo. Davi je bila nevarna poledica in marsikdo je previdno stopical po trotoarju, da se je obvaroval nesreče. Treba je na tem mestu pribiti, da so mnogi hišni posestniki strašne lenobe in da se prav nič ne brigajo m čiščenje in vzdrževanje hodnikov ob tako poledenelih dnevih. Davi je več pasantov padlo na hodnikih, ki so bili ledeni in ne posipani. Prosimo policijsko upravo, da krepko poseže vmes in kaznuje malomarne hišne posestnike ne samo v mestu, temveč tudi v okolici! Ti pa so tudi civilnopravno odgovorni za poškodbe, ki jih utrpe pasanti na hodnikih. Davi je v zavetju toplomer kazal točno + 1 stop. C. Žrtve poledice Poljak Ljudmila, zasebna uradnica iz Ljubljani, si je pri smučanju zlomila desno nogo. Zorko Karel, 66-Ietni upokojenec, je padel na stopnicah in se precej hudo potolkel po hrbtu. 6&-letna Doli Terezija je padla in si poškodovala levo roko. Marinko Francka, doma ix Vnanjih goric, je nesrečno padla in se močno pobila. Železniški premikač Herfort Franc v Ljubljani je na cesti padel in si izpahnil levo roko. 77-letni Pohar Jo6ip, je padel na spolzki cesti in se pobil na čelu in glavi. Bajc Jože, ključavničar iz Dola pri Ljubljani, si je pri delu poškodoval desno roko. Na cesti je padel in si zlomil desno nogo Robič Edvard, ključavničarski vajene« iz Ljubljane. Kastelic Franc, mizarski pomočnik, je kidal sneg na Celovški cesti, zdrsnil je s strehe in se notranje močno poškodoval. Košir Ciril, sin delavca, staT eno leto, se je močno po životu opekel. Prepeljan je bil v otroško bolnišnico. Vlakovodja I; Krašovec, Einspielerjeva 86, se je ponesrečil na tirih nad viaduktom na Smalinski cesti. Zadela ga je lokomotiva in je dobil znatne poškodbe. Okoli 6.30 davi so se na znamenitem Figov-čevem dvorišču splašili konji posestniku Ivanu Peterci iz Dravelj 16. Peterca je dobil hude zunanje telesne poškodbe. Prepeljan je bil v bolnišnico Novo otroško zavetišče v Trnovem V četertek ob 16 je bilo na slovesen način odprto najmodernejše urejeno, novo otroško zavetišče v Trnovem, kamor se bo zatekala naša mladina, da bo uživala mirne in vesele dneve iri da se bo krepila na duhu in telesu. Svečanost je bila zavetišču primerna, brez večjih pompoznih prireditev. Zavetišče je ob navzočnosti mestnih funkcionarjev in zastopnikov oblasti blagoslovil arhi-diakon in mestni svetnik dr. Tomaž Klinar. Zupan dr. A d 1 e š i č je še poprej navzoče nagovoril s kratkim govorom, v katerem je očrtal velikega dobrotnika Jakoba pl. Schellenburga. Bilje res primeren moment, da smo se ob tej svečanosti ozrli nazaj v preteklost. Natanko pred 225 leti je v Ljubljani izdihnil imeniten mož in na svečnico leta 1715 so vsi ljubljanski zvonovi naznanjali ljubljanskim prebivalcem smrt velikega dobrotnika in vse mesto je objokovalo blaseea pokojnika. Ljubljana pozna ime tega dobrotnika. Po njem je imenovana ena najživahnejših ulic. Sehellen-burg ni bil tako velik vojskovodja, izumitelj ali pisatelj. Bil je samo pošten trgovec in dober gospodar. Ne spominjamo se ga morda zato, ker je sezidal nunsko cerkev, prelepi ponos naše stare Ljubljane, in ne zato, ker je naše mesto okrasil tudi z drugimi dragocenimi umetninami, temveč zato, ker je ta premožni ljubljanski meščan z brezmejno ljubeznijo poskrbel za dobro vzgojo mladine. V Ljubljano je prišel še kot kot Jakob Schell, brez plemiškega predikata Schellenburg, saj je bil reven sin preprostega obrtnika — sedlarja iz malega tirolskega Sterzinga. Toda že dolgo je pozabljen njegov družinski priimek, vse ga pozna kot plemenitega Schellenburga, saj si je tudi to pcirdilo svojega plemstva sam zaslužil s svojimi dobrimi deli. S svojo brezmejno požrtvovalno ljubeznijo do mladine si je zagotovil nesmrtnost. Sedanja mestna uprava je pred štirimi leti prevzela samo tri otroška dnevna zavetišča. Vendar moramo opomniti, da je zavetišče že pred dobrimi 100 leti ustanovila privatna dobrodelnost ljubljanskega meščanstva in ga tudi vzdrževala ter do zadnjega podpirala. Novi zavod pa ne bo služil samo dnevnemu zavetišču, temveč bo vzel pod svojo streho tudi otroški vrtec za najmanj 40 otrok. Poleg tega je pridobila mestna občina s tem zavetiščem svoj prvi otroški internat za popolno oskrbo sirot in zapuščenih otrok Zanje je pripravljenih 36 postelj v dveh ločenih spalnicah za dečke in deklice. Da je novo zavetišče tako lepo urejeno in opremljeno in da se je sploh uresničila misel zgraditve takega zavetišča, gre zahvala mnogim dobrim privatnikom in zlasti Družbi sv. Vincencija Pavelskega za oskrbo sirot in mladinsko zaščito, ki je bila pri slovesnosti tudi zastopana. t Trbovel ski župnik iakob Gasparič Snoči, na svečnico ob 10 zvečer, je izdihnil msgr. Jakob Gasparič po dolgotrajni bolezni v 68. letu starosti. Rajni monsignor je bil 16 let župnik v največjem industrijskem kraju, bil je znan po svoji dobrotljivosti in prijaznosti in zato tudi med vsemi, posebno pa med delavstvom, priljubljen, kakor malokateri. Blagemu gospodu župniku bodi Bog milostljiv sodnik in plačnik! Pogreb bo v ponedeljek ob 10 dopoldne iz župne cerkve v Trbovljah na farno pokopališče. Grešniki odgovarjajo pred sodniki Maribor, 3. februarja. ,.fxred senatom mariborskega okrožnega sodišča se vrši danes vrsta razprav, pri katerih priženejo pazniki osumljence večinoma že iz preiskovalnega zapora. Največ zanimanja vzbuja razprava , zaradi upora kaznjencev, ki se je dogodil dne 26. septembra lanskega leta v Marenbergu. Zaradi tega punta sta prišla sedaj dva kolovodja puntarjev — 32 letni Mihael Hode in 39 letni Franc Rojko — iz kaznilnice pred mali senat, da jima za njuno upornost k stari kazni prisodi še nov delež. Stvar s tem puntom je bila sledeča: Na veleposestvu Terezije Zupanc v Marenbergu dela stalno vse poletje po 10 kaznjencev. Lansko leto je bila ena partija kaznjencev tukajšnje moške kaznilnice pod vodstvom paznika Ver-šiča zaposlena od maja do konca septembra. Dne 26. septembra je bilo osem kaznjencev zaposlenih pri obiranju sadja, oba današnja obtoženca pa sta bila zaposlena v kleti pri stiskalnici. Znala sta najti pot do vinske kleti ter sta se tam napila. Ko so zvečer prišli vsi kaznjenci k večerji, ni bilo obeh obtožencev nikjer. Paznik ju je šel iskat ter ju našel že na cesti. Hotela sta pobegniti, ko pa sta videla, da jima je paznik zaprl pot, sta ga napadla ter mu hotela vzeti revolver in bajonet. Paznik ju je pa obvladal ter zaprl v sobo, na kateri sta potem razbila vrata ter sta se hotela polastiti paznikove puške. Med tem pa so prišli orožniki, ki so oba ukrotili. Sedaj se zagovarjata oba s pijanostjo. Nič mu ni pomagalo skrivanje Geza Sukič, 29 letni hlapec iz Prekmurja, je zagrešil dne 19. avgusta 1936 roparsko dejanje v Apačah. Zvečer omenjenega dne se je spravljal hlapec Matija Lorenčič v hlevu posestnika Kerna spat. Ko je šel v posteljo, je opazil, da gledajo izpod postelje tuje noge. Zgrabil jih je ter izvlekel izpod postelje Sukiča, ki pa je nato prijel za kol ter napadel Lorenčiča, mu zadal več poškodb ter mu vzel 30 din. Sukič se je potem več let skrival, dasi so ga oblasti zasledovale. Nedavno pa so zanj izvedeli orožniki pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Služil je za hlapca pri Sv. Benediktu, kjer so ga ponoči presenetili ter ga aretirali. Dejanje priznava. Pretep pri žganjekuhi 29 letni posestniški sin Franc Kokol je bil dne 29. novembra lanskega leta pri posestniku Magdiču na žganjekuhi. Bilo je tam zbranih kakih 25 fantov in deklet. Kmalu so se opili ter se je začel prepir. Kokol se je zapletel v razprtijo z brali Kocmut, ki so bili trije ter so navalili nanj. Kokol je zbežal iz hiše, se oborožil tam s sekiro ter se potem skril za vežna vrata in čakal na napadalce. »Prvega, ki bo stopil za menoj, bom kresnil po glavi,« si je mislil, in res je napravil tako. Udaril pa je napačnega in nedolžnega fanla, Franca Ne-doka, ki je nič hudega sluteč prišel prav tedaj pred Kokolovo sekiro. Razbil mu je lobanjo ter je Ne-dok le po čudežu ostal pri življenju, moral pa se je dolgo zdravili v bolnišnici. Kokol svojo krivdo skesano priznava. 11 Smrt vznemirja CraigEey College Naemehn.il se je, ko je omenil to svojo vplivno moč na javno mnenje v Saltmar-chu. »Mislim, da se Vam ni treba bati, da bi Vam drugi starši delali neprijetnosti,« je končal svoj govor. Gospod Dodd se je dvignil in oči so bilo vlažne od hvaležnosti. »Gospoda,« je dejal z drhtečim glasom, »ne vem, kako bi se vam zahvalil za izraženo zaupanje! Le to Vama lahko rečem, zdi sc mi, da sem ga vrodenl Gospod Netltoo, ki je bil moči dežurni v spalnici, je človek, v katerega imam lahko po vsej pravici popolno zaupanje. Osebno mi ga je bil priporočil moj 6tari prijatelj ravnatelj kolegija Al Saints v Oxfordu.« Gospod Dodd je obmolknil, toda Lucas je pomolil glavo izza zavese. Vrata so se odprla in v sobo je vstopila gospa Ber-nard-Mosse. Amerikanka je bila bleda, oči je imela trudne, toda ta bledica in trudnost sta dajali posebno dražest njenemu obrazu. Namesto včerajšnje razkošne jo je danes krasila 6koro breztelesna lepota ... »Brzojavila sem svojemu možu,« je dejala. »Njegov odgovor mora priti vsak trenutek.« Ravnatelj ji je primaknil naslonjač, da se je vsedla. »Mi imate kaj novega povedati?« je vprašala. ' Ravnatelj ji je s kratkimi besedami povedal vse tisto, kar so doslej vedeli, in pristavil, da zdravnik Woodhouse in on osebno mislita, da gre le za nesrečen slučaj, pa čeprav je 6mrt njenega pastorka za vse skupaj še »edno tajna. Gospa Bernard-Mosse ni pokazala niti najmanj vznemirjenja. Mimo je pogledala ravnatelja in vzela cigareto iz svoje doze, ki je bila čmo lakirana. »Zdravnik torej misli, da je Erikovo smrt povzročil le nesrečen slučaj?« je rekla in pogledala po vrsti vse tri moške, drugega za drugim. Obmolknila je in z majčkenim vžigalnikom prižgala cigareto, nato pa pristavila: »Toda jaz sem skoraj popolnoma ore-pričana, da gre tu za umor.« PETO POGLAVJE Kri se plačuje s krvjo Te besede so učinkovale kakor grom. Lucas za zaveso je kar zazijal. Monokel sira Pamberleya je zažvenketal ob verižici ure. Gospod Dodd je presenečen stopil korak naprej. Bil je popolnoma bled. »Umori« Vzkliknil je kakor bi bil pričakoval, hkratu pa se tudi bal te iziave. »V Craigleyu umor! To je nemogoče!« »Kadar pomislim na la lepi angleški kraj, se tudi meni zazdi skoraj nemogoče, da bi verovala v to,« je rekla gospa Bernard-Mosse in puhala kolobarčke dima proti stropu. »Toda midva 6va 6e nečesa takega tudi bala, moj mož in jaz. To je edem izmed razlogov, zaradi katerih sem dopotovala v Anglijo.« »Kako? Vi ste se bali...« je vzkliknil sir Willlrid. »Toda kdo bi za božjo voljo mogel storiti tako strahoto?« Gospa Bernard-Mosse je potlačila cigareto s svojimi dovršeno manikiranimi nohti. »Vam Angležem se utegne taka stvar zdeti neverjetna,« je nadaljevala. »Toda dovolite mi, da vam stvar pojasnim! Vi veste, da je moj mož sodnik v Minnesoti. Prilično število prebivalstva te države je nemškega porekla in v zadnjem času je prišlo do spopadov med judi in prastaši sedanjega stanja v Nemčiji. Bilo je tudi več mrtvih. Preiskava je dognala, da je te nerede izvala neka tajna organizacija in več članov te organizacije je bilo prijetih ter jim je sodil moj mož. Mojemu možu so očitali, da je bil v tej stvari pristranski. Toda njega to ni moglo prestrašiti, temveč je še naprej izvrševal vestno svojo dolžnost. Sodišče je krivce obsodilo na stroge kazni in eden je bil celo obsojen na električni stol. Pri teh besedah bi John Lucas kmalu »g« S* dl* •o o o a ■oc v Veter (smer, jakost Pada- vine i «1 If cs • *°® 3 c °1 m/m vrsta I Ljubljana 761-6 2-5 1-5 90 1C 0 1-0 dež I Maribor 761-0 0-9 -7-0 90 10 0 — — | Zagreb 757-0 1-0 -4-0 90 10 3.0 sneg I Belgrad 755-8 5H) -2-0 90 6 w, 5-0 dež ii snop | Sarajevo 757-0 1-0 -4-0 90 9 0 — 1 Vis 756-) 12-0 8-0 70 5 SWs _ — I Split 755-4 15-0 9-0 80 8 SE, 10 dež | Kumbor 756-9 14-0 M-0 8U 10 ESE, j 4-0 dež 1 Žirje 754-c 12-0 10-0 90 5 ESE, — — j Dubrovnik 756-3 140 5-0 90 10 SSE, 19-0 dež Vremenska napoved. Oblačno, spremenljivo vreme. Toplota okrog 0 stopinj (ničle). Manjše padavine. Minimum na letališču »nežna plast 52 cm. -6.7 stopinj. — športne vesti Naši tekmovalci v Ga-Pa. Mednarodne smučarske tekme v Garmisch-Partenkirchnu so v polnem teku. Od naših športnikov, ki so v Ga-Pa, so zaenkrat nastopili le hokeysti in pa štafeta 4 krat 10 km. Prva igra, ki so jo igrali naši hokeyski igralci, je bila proti močni nemški reprezentanci in se je končala z rezultaom 9:0 (3:0, 3:0, 3:0). Najboljšo igro je dal ožja obramba z golraanom Riharjem, ki je bil nadvse sijajen, in pa oba branilca, Žitnik in Kačič. Zadnji gol je zabil še lastni igralec Pavletič iz Zagreba. Nato so nastopili še najboljši drsalci. Največ odobravanja je dosegla znana nemška drsalna dvojica Herber-Bayer, dalje italijanska dvojica Cataneo, Romuna Binde in Turusace. Izredno lepo je bila pozdravljena tudi naša drsalka Silva Pal-metova. Vse tekme, ki so v zimskem stadionu v Ga-Pa, so odlično obiskane. Svečani otvoritvi je prisostvoval šef nemškega časnikarskega urada Dietrich in okoli 60 časnikarjev. Madžarska: Jugoslavija 10.:.0 Včeraj popoldne je naša hokeyska reprezentanca nastopila drugič, in sicer proti dobri madžarski reprezentanci. * Po razmeroma dobri igri, ki so jo naši igralci jokazali včeraj proti Nemcem, se je računalo, da jo naša reprezentanca igrala bolje. Toda pričakovanja se niso uresničila. Vsi igralci so imeli pošteno v nogah včerajšnjo igro proti Nemcem in so včeraj igrali mnogo slabše kakor pri svoji prvi igri jroti Nemcem. Rezultat je bil zato še malo slabši cakor proti Nemcem. Izgubili so 10:0. Tekmi je včeraj prisostvovalo 8000 gledalcev. —* S tem je spored za naše hokeyiste v Ga-Pa končan. Izgubili so obe tekmi in so se tako plasirali v svoji skupini na zadnje mesto in ne pridejo več v poštev za nadaljnje tekmovanje. V opravičilo obeh porazov moramo navesti, da je naša reprezentanca po žrebu naletela na dva izredno močna nasprotnika, proti katerima ni mogla računati na pozi-tevni uspeh. Hokeyisti pa vendar ostanejo do jutri še v Garmischu. Od tod potujejo na Dunaj, kjer bodo 7. februarja nastopili proti dunajski hokey-ski reprezentanci. Naša štafeta na 4 krat 10 km. Včeraj ob 9 dopoldne so bile v Ga-Pa prve smučarske tekme. Najprej so nastopile štafete na 4 krat 10 km. Na startu je bilo osem štafet, med njimi tri nemške. Proga za tek je bila izpeljana v dveh zankah, tako da so gledalci lahko opazovali skoraj ves potek tekem. Nemški tekači so se v tej konkurenci izkazali mnogo boljši kakor pa tekmovalci ostalih narodov. Prvi dve štafeti Nemcev sta zasedli prvo in drugo mesto. Med Nemci se je zlasti odlikoval Demetz, ki je včeraj nedvomno najboljši tekač. Naši tekmovalci so le malo zaostali za češkimi in so dosegli četrto mesto. Rezultati so naslednji: 1. Nemčija I. (Leupold, Baur, Demetz in Ber-auer) 2:41.25; 2. Nemčija III. 2:48.30; 3. Protektorat I. 2:50.44 ; 4. Jugoslavija (Žemva, Smolej, Petrič, Knific) 2:51.31; 5. Protektorat II. Slovaška; 7. Bolgarija. Tekme se bodo nadaljevale jutri doplodne s smukom s Kreutzecka za moške in ženske. Državno mladinsko prvenstvo. Včeraj se je začelo v Planici državno mladinsko smučarsko prvenstvo v tekih, v klasični kombinaciji, v slalomu in Se v skokih. Spored državnega mladinskega prvenstva je razdeljen na tri dni. Včeraj so naši najmlajši tekmovalci — up in nada za bodoča leta — absolvirala teke. Juniorji so bili za včerajšnje teko razdeljeni v štiri glavne skupine: juniorji lelnik 1921 in 1922 so tekli na 10 km; naraščaj lelnik 1923 in 1924 na 6 km; mladina pa je tekla na 3 km. Toda ti so bili razdeljeni še v dve skupini: oni iz letnika 1925 in 1926 so tekli v posebni skupini, oni najmlajši — torej letnik 1927 in mlajši — pa so tekli še posebej. V celoti je vseh tekmovalcev nastopilo 74, In sicer 12 juniorjev, 13 naraščajnikov in 49 mladine (v skupini A 9, v skupini B pa 30). Borbe med posameznimi tekmovalci so bile lepe in zanimive, zlasti mladina je pokazala veliko borbenost. Omeniti moramo, da je med mladinskimi tekmovalci bilo najmanj onih, ki so odstopili. Med juniorji so odstopili štirje, prav tako med naraščajniki, dočim sta v obeh skupinah mladine odstopila samo dva tekmovalca. Mnogo preglavic je mladim tekmovalcem napravil tudi sneg, ki se je odjužil in se silno prijemal sluči. Maže so imele važno vlogo. Včerajšnji rezultati so bili naslednji: Juniorji 10 km: 1. Hrovat (Ilirija) 46:27 ; 2. Pogačnik (Bratstvo) 48:42; 3. Stana (Bratstvo) 49:04; 4. Podlipnik (Bohinj) 50:51; 5. Klinar 58:44. Naraščaj 6 km: 1 Bern (Ljubljana) 28.86; 2. Polda (Dovje-Mojstrana) 3:47; 3. Cvetek (Ilirija) 30:56; 4. Razinger (Bratstvo) 33:10; 5. Rožič 33:18. I B Kino Kode/tevo tet. 41 -6* B Danes in jutri barvan film Robin Hood Občni zbor Krščanske zveze v Mariboru Maribor, 2. februarja. Te dni je imela Krščanska ženska zveza v Mariboru svoj redni letni občni zbor ob lepi udeležbi članic in prijateljev tihega, pa vendar tako uspešnega dela zveze. Iz poročil, ki so kaj zanimiva, je bilo posneti, da ima Krščanska ženska zveza 1143 članic, 211 podpornih, 8 ustanovnih ter 5 častnih članov, da je preteklo leto izplačala revnim in potrebnim članicam na podporah 16.669 dinarjev, od vsega svojega obstoja od 1. 1920. pa je že zdavnaj prekoračila prvih stotisoč. Ce se pomisli, da so to zneski, ki po dinarjih prihajajo, je darežljivost članstva res hvalevredna. Na posmrtninah je bilo izplačanih v preteklem letu 38.300 din. Dalje si je zveza za bodoči »Dom revežev* kupila hišo s stavbiščem v Mariboru, Masartkova ulica, ki predstavlja danes vrednost 200.000 din. Seveda si je s tem nakopala skrb, kako in čimprej odplačati posojilo v znesku 73.000 din, kar pa bodo marljive članice in podjetna uprava Krščanske ženske zveze z božjo pomočjo in pomočjo dobrotnikov že izvedle. Pri volitvah je bil v celoti izvoljen dosedanji odbor. Za uvod občnega zbora pa je imel kot že dokaj let sem duhovni voditelj zveze g. profesor P. Zivortnik lep pro-gramatičen govor, v katerem je nanizal dokaj lepih misli in smernic za bodoče delo zveze. Iz tega Kratkega poročila je razvidna le bežna slika dela odbora in članstva. Tisto tiho in skoraj nevidno in nepoznano delo pa, ki ga opravljajo članice, ko obiskujejo bolnike, jim pomogajo, tolažijo, jih dostojno pokopavajo in spremljajo na zadnji poti, ko prinašajo v družine Boga, ljubezni ih miru, zopet veselje, tolažbe, ko lačne nasičujejo, tem in onim pomagajo z najpotrebnejšim, to delo je tako veliko, da ga pač nobena mariborska karitativna organizacija tako ne vrši, zlasti še zaradi majhnih sredstev, ki jih ima na razpolago in ki prihajajo zopet iz vrst manj premožnih. Pa tudi tu velja, da ljubezen res vse premore. Zato pa naj Krščanska ženska zveza nadaljuje to svojo pot, ki je prava, posnemanja vredna in naj ji pridobi povsod veliko darežljivih prijateljev, da bo v še večji meri lahko izvrševala svoj program, zlasti v današnjih časih, ko je treba darežljive roke in dobrega srca za tolažbo potrtim, žalostnim in ubogim. Smrtna nesreča na kolodvoru Maribor, 2. februarja. Včeraj dopoldne se je pripetila na mariborskem glavnem kolodvoru strašna smrtna nesreča, ki je ugonobila 30 letnega kretničarja Antona Deutschmana iz Pragerskega, očeta treh malih otrok. Deutschman Je bil zaposlen pri čiščenju kretnice. Na kolodvoru so sedaj veliki kupi snega med tiri, da prihoda vlakov skoraj ni mogoče slišati, prav tako pa je oviran razgled. V trenutku, ko je železničar čistil kretnico, je privozil v postajo graški osebni vlak in pridrvel naravnost jio tiru, na katerem jo nesrečnež stal. Lokomotiva je Deutschmana podrla na tla in mu telo trikrat ovila okrog prednje osi na kolesih. Bil je v trenutku mrtev. Truplo so z veliko težavo dobili z osi. Koledar Danes, sobota, 3. februarja: Blaž, Oekar. Nedelja, 4. februarja: Andrej, Veron. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr, Murmayer, Sv. Petra c. 78. Frančiškanska prosveta. Na pustno nedeljo ob 5 popoldne se p>onovi v frančiškanski dvorani priljubljena mladinska igra »Pogumni krojaček«. Vsi, zlasti pa mladina vljudno vabljena. Vstopnice so v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica. Slavna violinistka Lilija D’Albore bo izvajala v ponedeljek zvečer na svojem koncertu naslednji spored: Vitali: Chaconne, Schubert: Sonatina v d-duru, Brahms: Sonata v d-molu op. 108, po od-moru pa Verazini Largo, fiocco, Allegro, in Sarra-sate Zingaresca. Umetnico bo spremljal na klavirju pianist Hubert Giesen. D’A!bore uživa sijajen sloves ,zato najtopleje priporočamo obisk njenega koncerta, ki bo v ponedeljek 5. t. m. ob 20 v mali filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Simfonični koncert ljubljanske Filharmonije v petek 9. t. m. v Unionu ima na sporedu Smetanovo simfonično pesnitev »Vltava« iz cikla »Moja domovina*. Poleg Čajkovskega, največjega predstavnika ruske glasbe, katerega V. simfonija bo izvajana, je Smetana naitipičneiši predstavnik češke glasbe in njen prebuditelj. »Vltava* je biser glasbene literature, polna opojnih širokih melodij, mogočnih čustev in narodnega zanosa. Koncert bo dirigiral znameniti hrvaški skladatelj in dirigent g. K. Baranovič. Predprodaja vstopnic je pri blagajni kina Uniona. »Bohemski večer« na pustni torek pri Mikliču bo kot običajno pri pogrnjenih mizah z izbranim pestrim sporedom. Nastopili bodo naši najpriljubljenejši pevci in igralci. V potpuriju »Živio valček«, ki je komponiran prav za ta večer, nastopijo ge. Ribičeva, Španova ter gg. Banovec, Drenovec, Dolničar in Lupša, ki bodo primerno kostumirani izvajali jjod vodstvom kapelnika g. Neffata ta najnovejši šlager. Točili bodo dobra vina po solidnih cenah, iz lastnega buffeta pa bomo nudili vse mogoče priboljške, tako n. pr. pristno rusko vodko. Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni v operi. »Dva para se ženita« je nas.1-* veseloigri, katere ponovitev bo jutri na pustno nedeljo ob 7 zvečer v Rokodelskem domu. Poleg igre so na sporedu prireditve pevski zbori in kupleli, Vstopnice po 8, 6 in 4 din se bodo dobivale v predprodaji jutri od 10 do 12 dopoldne in od 6 do 7 zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Trnovski dekliški krožek ima danes, 2. februarja ob 3 popoldne v Prosvetnem domu lepo slovesnost, združeno z nastopom naraščaja. Vabimo zlasti vse starš z, da se te prireditve polnoštevilno udeleže Vstop prost — Odbor Diplomirani tehniki! Dne 11. febr. t. 1. se bo vršil ob pol 9 dopoldne 16. redni občni zbor UDTKJ sekcija Ljubljana v dvorani restavracije pri »Šesli-ci«, Tyrševa cesta 6. — Odbor. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20. Sobota, 3 februarja: »Neopravičena ura*. Izven. Znižane cene, Nedelja, 4. februarja, ob 15: »Profesor Klepec«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Na prisojni strani«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 5. februarja: zaprto. Torek, 6. februarja ob 16: »Utopljenca«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. Začetek ob 20. Sobota, 3. febr : »Lumpacius Vagabundus«. Izven. Nedelja, 4. febr. ob 15: »Ero e onega sveta«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Lumpacius Vagabundus«. Izven. Ponjdeljek, 5. februarja: zaprto. Torek, 6 febr : »Lumpacius Vagabundus«. Izven. V nedeljo popoldne, t. j. jutri pa bodo peli Gotovčevo opero »Ero z onega sveta« s Franclom v naslovni partiji. Za to predstavo veljajo znižane cene. Mariborsko gledališče Sobota, 3. februarja: Ob 20. »Othello«. Nedelja. 4. februarja: Ob 15. »Prodana nevesta . Znižane cene. — Ob 20. »Konto X«. Zniž. cene. Mladina A 3 Cm: 1. Malej (Bohinj) 18.00; 2. Lichteneger (Dovje-M.) 18:00 (jjo žrebu); 8. Urbas (D.-M.) 18:16; 4. Makovec (II.) 18.25; 5. Petrič (II.) 18:43. Mladina B 3 km: 1. Dovžan (D.-M.) 19:32; 2. Krznarič (D.-M.) 19:55; 3. Selan (Bohinj) 19:55 (jk> žrebu); 4. Magnik (D.-M.) 20:24; 5. Vojvoda (Bohinj) 20:46. V klasični kombinaciji je vrstni red naslednji: juniorji: 1. Hrovat 160, 2. Podlipnik 135.5, 8. Klinar 119, 4. Kajžar 115, 5. Kelih 67, 6. Magister 59 točk; naraščaj: 1. Polda 160, 2. Cvetek 159, 3. Razinger 145.5, 4, Rožič 145, 5. Zavrl 144.5 točke. mladina: 1. Lichtengerer 160, 2. Urbas 158, 3. Makovec 157.5, 4. Petrič 156, 5. Bemič 154 točk. Tekme se danes in jutri nadaljujejo s tekmovanjem v slalomu in skokih. Podrobnejšo oceno bomo prinesli jutri. K volitvam obratnih zaupnikov Kr. banska uprava odn. inšpekcija dela v Ljubljani nas je obvestila, da bo potrdila pravilnost izvoljenih delavskih zaupnikov za leto 1940 samo v onih jjodjetjih, kjer so je volivni postopek za-počel v mesecu januarju t. j. da so bili volivni odbori najpozneje do 81. januarja prijavljeni Inšpekciji dela. To velja tako za volitve po rednem, kakor tudi po skrajšanem volivnem postopku. Samo-obsebi pa so razume, da bo banska uprava potrdila volitve v onih podjetjih, ki so sezonskega značaja in ki se zaradi neobratovanja volitve v ia-nuarju ne morejo izvesti. V podjetjih. kler se volitve iz kakršnega koli vzroka v zgorai navedenem l terminu niso započele in so dosedaj obstojali obratni zaupniki, bo kr. banska uprava na prošnjo teh zaupnikov njihove mandate podaljšala za nadalino leto. Rok za vlaganie tozadevnih prošenj na In-š|>ekcijo dela v Ljubljani je določen do konca fo-bruarja t. 1. in se pozneje predložene prošnje nikakor ne bodo upoštevale. 900 let mladinskega skrbstva mesta Ljubljane Zdaj ima Ljubljana sedem urejenih otroških zavetišč s 450 otroki V zadnji naši številki smo poročali, da je bilo v četrtek slovesno blagoslovljeno in izročeno svojemu plemenitemu namenu novo veliko otroško zavetišče v Trnovem, obenem z internatom, dnevnim zavetiščem in otroškim vrtcem. Radi bi bili ob tej priliki napisali nekaj tudi o tem, kako je Ljubljana nekoč skrbela za svojo mladino, pa nam, žal, zaradi pomanjkanja prostora to ni bilo mogoče. Zato naj zgodovini tega plemenitega dela mesta Ljubljane posvetimo danes nekaj vrstic. Prvi veliki dobrotnik mesta Ljubljane Prihodnje leto bo minilo 900 let, odkar je na-'e mesto dobilo prvi zavod za mladinsko skrbstvo. Valvazor in Dolničar ter drugi kronisti našega mesta nam namreč poročajo, da je leta 1041 bogati ljubljanski meščan in trgovec Peter Brljak (Ber-lach) po imenu, ker ni imel v sorodstvu dedičev, v našem mestu ustanovil pupilno hišo ali sirotišnico in zanjo zapustil ves svoj imetek in posestvo. Valvazor pravi takole: >Take otroke so v tej hiši vzgajali k dobremu in vsakega otroka, ko je nekoliko dorastel, so dali učiti rokodelstva, če je pokazal veselje zanj.« Kakor vidimo iz tega, je Ljubljana pred pičlimi 900 leti že dobila vzgojevališče za otroke popolnoma po današnjih načelih, da revne zapuščene otroke ohrani zdrave na duši in telesu ter vzgoji za koristne člane človeške družbe. Z mladinskim skrbstvom so se pozneje v našem mestu bavile predvsem razne bratovščine in skrbele v prvi vrsti za tako imenovane najdenčke. Mati, ki je dala življenje nezakonskemu otroku, se je v starih časih izpostavila tudi smrtni kazni, najmanj pa najhujši sramoti, navzlic temu je bilo pa zavarovano življenje takega otroka popolnoma. Sirotišnice ali najdenlšnice so bile skoraj po vseh mestih in na najbolj skriti strani mesta v kaki ozki ulici brez prometa in so la poslopja imela okenca s polico, ki se je vrtela, lahko dajala 38 otrokom popolno oskrbo. Toda navzlic temu so hudi vojni časi tudi v Ljubljani zadušili humanitarno delovanje, da so človekoljubni zavodi ugasnili, edino zlato ljubljansko srce ni ugasnilo. Meščanstvo je ustanovilo komisijo za zavode za reveže — Armen-Instituts-Commission, ki je razdelila mesto v več delov in vpeljala ubožne očete, že prej smo pa poznali beraške valpte, ki so preganjali berače. Prvo otroško zavetišče v današnjem smislu torej ne samo za najdenčke, temveč sploh za revno deco, pa je ustanovila leta 1802 v nemškem Det-moldu tamošnja kneginja Pavlina Lippe-Detmold in sicer za otroke do štirih let. Posebno Anglija se je oprijela te plemenite misli in naglo ustanovila polno takih zavodov, ki so pričeli rasti tudi po vsej tedanji Nemčiji in Avstriji in tudi po drugi Evropi. Po tedanji navadi, ko je vse izobražen-stvo govorilo francoski, so ta dnevna zavetišča imenovali »creches«, torej — jaslice. Ljubljanski tednik — Laibacher Wochenblatt je 19. decembra 1817 objavil »poročilo človekoljubnim novoletnim gratulantom v Ljubljani« ter jih povabil, naj se odkupijo od novoletnih voščil v korist ubožne komisije. Odkupnina za osebo je znašala 20 krajcarjev. Od tedaj so donašale odkupnine zlasti vsem akcijam za mestne reveže prav velike dohodke, ki so jih pomnožili posebno čisti dobički raznih sijajnih plesov, koncertov, £redstav in tudi maškarad v dobrodelne namene, ahko rečemo, da je bil povprečni čisti dobiček take prireditve 500 goldinarjev, torej za današnje čase izredno velika in za staro Ljubljano nad vse častna vsota V znamenje plačane odkupnine so dobivali darovalci majhna potrdila z lepimi ba-kroreznimi, jekloreznimi in litografiranimi slikami in ornamenti. Pozneje se je teh odkupnin posluževala predvsem Družba sv. Cirila in Metoda. ■»•MU 'o v od i poročila — 22.15 2daj pa za ples (plošče). Drugi programi Sobota, 3. fe.br.: Bclgrad. 2u.3o Ork. koncert — Zagreb: 2o.3o Zah. koncert — Bratislava: 2o.2o Ork. koncert — Sofija: 2o Vok. koncert — Angleške postaje: 19.45 BBC orkester — Beromiinster 21 Zbor — Budimpešta: 2o.2o Karneval — Bukarešta: 19.16 Sn-Ionski orkester — Trst-Milan: 21 Simfon. koncert — Rim-Bari: 21 Opera sSakuntala« — Florenca: 19.3o Kvartet — Oslo: 21.3o Resna glasba — Sottens: 2o.5o Fantazije — Stockholm: 2o švedsko posm,i. A. G. Barrflli 66 DVE BEATRICI »Neprostovoljen vzrok,« je pristavil Damjan. »Ali ste prepričani o tem? Ali niste hoteli ostati na otoku?« »Ne tajim tega. V svojo obrambo pa morem reči, da Tolteome-kova hčerka ni prišla na ladjo zaradi mojih črnih las.« »Črni lasje so začeli mešati glavo ubogemu dekletu, plavi pa so to delo končali. Sedaj pač ni nobene pomoči več. Sicer pa mi ni neprijetno, da sta se nam pridružila ta dva. Izpreobrnila se bosta h krščanstvu in ker pripadata odlični družini, bosta mogla toliko bolj vplivati na druge prebivalce.« Ko se je admiral oddaljil, je Damjan vprašal prijatelja: »Prijateljček, kako si boš sedaj pomagal?« »Vprašuješ mene?« »Koga neki? Kaj misliš storiti? Princeska je prišla na ladjo zaradi tebe. Najbolje bo, če jo poročiš.« »Ali se ti meša? A govorimo resno. Dobro veš, da nisem popolnoma nič kriv. Vendar mi je zelo nerodno.« »Čemu? Saj je toliko ljudi na ladji; lahko se ji izogneš. Ali še bolje, pojdi k njej in ji povej, da ljubiš drugo.« »Molči!« je vzkliknil Kozma. »Nima pomena, da molčim. Saj ji ne boš povedal ničesar novega, ker sem ji že jaz izdal tvojo skrivnost A dosegel sem prav nasprotno. Dejala je, da te je ona druga gotovo začarala in da te hoče ona ozdraviti.« XIL poglavje. Prijatelja sta se še pogovarjala, ko so mornarji dvignili sidro in razpeli jadra. »Nina« se je počasi začela pomikati proti vzhodu. Pluli so v začetku vzdolž obale, a napredovali so zelo počasi; kajti veter, ki je bil v začetku precej močan, je kmalu ponehal in ladja je obstala. Čez dva dni se je veter zopet %dvignil, a le za nekaj ur. Mornarji so se dolgočasili na krovu. _ Popoldne istega dne pa je nenadoma zaklical mornar, ki je stal vrhu jambora na straži, da vidi v daljavi jadro. Takoj so tudi drugi splezali po vrveh in v resnici zagledali v daljavi ladjo. Brez dvoma je bila to pobegla »Pinta«. Kolumb se je te novice silno razveselil; tudi mornarji so delili veselje z njim. Ker je veter pihal proti »Nini«, je plula »Pinta« z vso naglico Proti njej. Dve uri pozneje sta se ladji že približali druga drugi, in inzon je prišel k admiralu. Čuden pogovor se je tedaj razvil med obema; eden je bil izredno gostobeseden, drugi pa je le tu »in tam pristavil kakšno besedo. Alonzo Pizon je vedel, da mora opravičiti svoj beg; opravičeval se je na vse mogoče načine in dokazoval, da je bil njegov odhod neprostovoljen. Pripovedoval je, kako se je trudil, da bi našel ostali dve ladji in da je naletel na zelo bogate pokrajine. — Admiral je molčal ' in zatajeval svojo upravičeno jezo. Po nekaterih njegovih izjavah je Kolumb mogel sklepati, da je ' Pinzona zapeljal pohlep. Ko se je ločil od ostalih ladij, je plul proti j vzhodu in iskal nek pravljični otok, o čigar neizmernem bogastvu : so mu pripovedovali domačini. Križaril je nekoliko časa med majhni- i’ mi otoki, nato pa dospel do otoka Haiti in se ustavil ob izlivu neke reke, petnajst milj od kraja, kjer je bil Kolumb pristal po nesreči admiralske ladje. Nabral je tam mnogo zlata, katerega so mu prinesli domačini; polovico ga je obdržal zase, polovico pa je razdelil med svoje ljudi, da si je s tem zagotovil njihovo zvestobo. Odvedel je tudi j s seboj šest domačinov, štiri moške in dve ženske, ki pa niso šli prostovoljno z njim, ampak jih je odvedel s silo. Trdil je, da ni slišal ničesar o ostalih ladjah in da je bil pravkar namenjen, da jih poišče. Kolumb mu ni rekel ničesar; ker pa je izgubil vsako zaupanje vanj, ni hotel nadaljevati z novimi odkritji, ampak je sklenil, da se nemudoma vrne v domovino. Drugo jutro je zopet začel pihati močan veter od zahoda. Ladji sta razpeli jadra in odpluli proti vzhodu, vedno še ob obali otoka Haiti. Stari Tolteomek je prav kmalu spoznal, da je njegov sklep, ki ga je storil iz ljubezni do hčerke, presegal njegove moči. Ves potrt je sedel na krovu in hrepeneče upiral svoj pogled v domačo naselbino, ki se je vedno bolj oddaljevala. Dokler je bil veter neugoden in je ladja le malo ali nič napredovala, mu je pogled na rodno zemljo vsaj nekoliko lajšal njegovo bol. Ko pa je zapihal močan za-hodnik in se z vso silo zagnal v razpeta jadra, tedaj je zakrvavelo njegovo srce. Abarima je bila skoraj vedno pri njemu in ga tolažila. Ni_ mogla razumeti njegove boli in se tudi ni ozirala proti domovini, ki je izgi-i njala v daljavi; bolj pogosto so njene oči iskale na krovu nekoga, zaradi katerega je zapustila vse. Ta pa se ji je vedno izmikal. Tudi kadar je šel mimo nje, se je delal, kot da je ne vidi. Ko je zopet šel mimo nje ves zamišljen, ga je poklicala s prita- jenim glasom. Kozma se je navidezno presenečen ozrl proti njej, se nasmehnil, nagnil glavo v pozdrav in šel dalje. Abarima se ni mogla pritoževati nad tem, da se je Kozma izogiba; saj tudi prej ni nikoli govoril z njo. Tudi se ni mogla pritoževati zaradi drugih, kajti vsi so bili zelo obzirni do nje in do njenega očeta. Admiral je večkrat prišel k njima in ju nagovoril. Hotel je s tem pokazati, da ve ceniti gostoljubje, ki ga je bil deležen on in njegovi ljudje, po zaslugi Guakanagarija, Tolteomekovega brata. A vsa pozornost ni mogla potolažiti ubogega starca. Zdihoval je in neredkokrat so mu pritekle solze po licih. Skušal jih je skriti, da bi hčerka ne videla njegove bolesti. A kljub njegovemu prizadevanju je Abarima opazila njegove solze. »Oče,« mu je dejala; »čemu jokaš? Ali ne ljubiš vec svojega otroka?« .. ... »Motiš se. dete;« je odvrnil starček. »Če bi te ne ljubil, bi ne bila tukaj. Zdi se mi pa, da je veliki Duh užaljen, ker sva zapustila rodno zemljo, v kateri počiva tvoja mati.« Abarima je sklonila glavo in molčala. Mogoče je tudi sama začela čutiti domotožje. Ali pa je polagoma začela spoznavati, da so bile vse le sanje in daje resničnost popolnoma drugačna? Ali je bil to njen Kozma? oni čudoviti nebeški sin, ki se ji je nekoč prikazal med grmovjem in jo občudoval, ne da bi rekel besedico. Samo prst je položil na usta in zopet izginil, lolmač ji je pozneje povedal: »Kozma je rekel, da si lepa«. In ona je mislila, da jo ljubi; zato se je izneverila Damjanu. Tudi Damjana je v začetku njena nezvestoba zelo bolela, a k sreči mu je njegov dober značaj pripomogel, da je kmalu prebolel. Gotovo je bila njegova ljubezen le hipna opojnost, zato so tudi posledice razočaranja kmalu prešle. Medtem ko se je Kozma izogibal Abarime in njenega očeta, se jima je Damjan pogostokrat približal in bil z obema zelo ljubezniv. »Brez dvoma,« mu je odvrnil Damjan; »komaj že čakam. Kako lep sprejem nam bodo priredili! A čemu si ti žalosten? Videl boš toliko lepega. Španski kralj in kraljica te bosta sprejela. Oblekli vaju bodo v dragocene obleke in ko se vrneta domov, vaju bodo vaši bratje občudovali in z vso pazljivostjo poslušali vajino pripovedovanje.« Za Juaoelovansko tiskarno t LJnbl)ani: Jožo Kramarič. — Izdajate!): in*. Jož« Sodja. — Clrednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo »Slovenski dom« izhaja rsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. ca inozemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/IU Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva olica «