Poštnina platen« t gotovini.
Leto XXII.. št. 251
Ljubljana, sobota 25» oktobra 1941"
Cena cent. 7*
Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št- 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Računi pr) pošt. ček. zavodu: LJubljana St. 17.749.
y,Ki -1 UČNO ZASTOPSTVO za oglase Is Kr. Italije tn inozemstva ima
Unione PnbbHciti Italiana S JU MIlane
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno U 12.—» ta inozemstvo pa L. 20.—
CJrbdniStvo: LJubljana, Puccinijeva ulica St. 6, telefon 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per ia pubbliclta di provenlenza Italiana ed estera:
Unione PubbPdtš Italiana S. A.
Miln no
Nuove azloni aeree sopra Malta
Nulla dl notevole sul fronti delTAfrica settentrionale — Elementi avversarl respinti nei settori di Ualag e del lago
Tana
H Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data 24 ottobre 1941-XIX il seguente bollettino di guerra No. 509:
Nei pomeriggio dl ieri apparecchi nemicl hanno effettuato un'incursione su Crotone: dannl di scarso rilievo e nessuna vittima.
Nei corso di questa notte altra incurslone sulla citta di Napoli: le perdite si limitano a 5 feriti tra la popolazione civile; dannl di non grave entitžt.
La nostra aviazione ha rinnovato azioni su Malta colpendo 1'aeroporto di Micabba e gU impianti portuali di La Valletta. In Africa Settentrionale nulla di notevole
sui fronti terrestri. A Tobruk un vellvolo nemico 6 stato abbattuto dalla nostra cac-cia. Aerei britannici hanno bombardato Ben-gasi, Homs e Tripoli: nessuna vittima, Uevi danni materiali ad Homs. Tre bombardieri sono stati aboattuti in fiamme: due a Ben-gasi e U terzo ad Homs; battelli di saiva-taggio hanno ricuperato i corpi carboniz.-zati di alcuni aviatori nemici.
In Africa Orientale nei settori di Ualag e del lago Tana atti vita di nostri reparti avanzati, che hanno respinto elementi av-versari; nessun avvenlmento importante ne-gli altri settori.
Novi Isfalski napadi na Malto
Nič pomembnega na bojiščih v severni Afriki — Sovražne sile odbite na odsekih pri Ualagu in pri jezeru Tana
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 24. oktobra naslednje vojno poročilo št. 509.
Včeraj popoldne so sovražna letala izvršila napad na Crotone: neznatna škoda itn nobena žrtev.
Nocoj je bil drug sovražni polet na mesto Napoli: žrtve se omejujejo na pet ranjenih med civilnim prebivalstvom; manjša škoda.
Naše letalstvo je obnovilo svoje akcije nad Malto; zadelo je letališče v Mikabbi iin pristaniške naprave v La Valletti.
V	severni Afriki nič posebnega na kopnih bojiščih. Nad Tobrukom so naši lovci sestrelili sovražno letalo. Angleška letala iso bombardirala Bengazi, Homs in Tripo-llis: nobene žrtve in neznatna materialna škoda v Homsu. Tri letala so bila sestreljena v plamenih: dve v Bengazi ju in eno v Homsu; rešilni čolni so našli zogljenela (trupla nekaterih sovražnih letalcev.
V	vzhodni Afriki, na odsekih pri Ualagu iln pri jezeru Tana, delavnost naših prednjih oddelkov, ki so odbili sovražne sile;
nič pomembnega na ostalih odsekih. *
Z operacijskega področja, 24. o»kt. & Predvčerajšnjim popoldne je skupina lovskih letal izvedla nekaj drznih sunkov v nizkem poletu na letališče Mikabo na Malti. Letala so pri tem s strojnicami obstre-
ljevala sovražne aparate ki so bili razvrščeni na vzletišču in neposredni soseščini. Nekaj ur pozneje se je pojavila nad otokom druga skupina italijanskih lovcev. Naletela je na sovražna lovska letala, ki so se verjetno dvignila z letališča spričo kakega alarma in se skušala približati itali jansikim letalom Bilo jih je precej in samih »Hur-ricanov«. Italijanska formacija pa ie sprejela borbo, ki se je v vsej naglici razvnela z vso silovitostjo baš nad Valile t« o Kakor vsi dosedanji letalski spopadi, se ie tudi ta kmalu zaključil. V hipu so bili Halijan-ski piloti v tehnični premoči in Angleži so izgubili šest aparatov. Zažigalni izstrelki so zadeli sovražna letala, tako da >e drugo za drugim padlo v morje. Preostala scvražna letala pa so se skušala naglo umakniti z bojnega področja. Toda med tem je bilo še eno izmed njih zadeto tako hudo. da je verjetno prav tako izgubljene^
Žrtve letalskih napadov
Rim, 24. okt. s. Snoči so bili objavljeni podatki o žrtvah zadnjih letalskih napadov na Neapelj in Aci S. Antonio v Cataniji v noči na sredo. V Neaplju je bilo ubitih 15 ljudi, med njimi 7 dečkov v starosti od 2. do 14. let. Ranjeno je bilo 29 ljudi. V Aciu San Antonio je bil ubit neki študent, ranjenih pa je bilo 5 nadaljnjih ljudi
Odpor proti vojni propagandi v
Roosevelt si je izmislil ,?teden obrambne propagande Blago za Rusijo bo šlo odslej na Arhangelsk
u _
New York, 24. okt. s. V pismu, ki ga je naslovil na Roosevelta, zahteva vodja ameriške protintervencionistične organizacije »America First« general Wood, naj Roosevelt takoj konča s svojo politiko iskanja pogojev za vojno. V posebni interpelaciji kongresu pa postavlja Wood vprašanje: Mir ali vojna?
WaShlngton, 24 okt. u. Doznava se, da bodo od prihodnjega torka dalje vse ameriške dobave za Sovjetsko Rusijo šle po poti na Arhangelsk namesto preko Vladivo-stoka. Baje se je vlada odločila za ta ukrep zaradi japonskih groženj o blokadi Vladi-vostoka.
V posebnem proglasu je Roosevelt odredil, da bo teden, ki se začne 11. novembra, v celoti posvečen v vseh Zedinjenih državah tako zvani »obrambni propagandi«. Vlada se nadeja, da bo s tem znatno pospešila vojno proizvodnjo, ki jo še vedno ovirajo neprestane stavke, brezbrižnost delavcev ter odpor mnogih industrijcev, da bi delali po vladnih naročilih.
Ves trgovski promet med Zedinjeniml državami ln Islandijo je sedaj prevzela ameriška mornarica. Tako je Roosevelt storil korak naprej na svoji poti vmešavanja v zadeve evropskega kontinenta, kateremu pripada Islandija tako zemljepisno kakor politično.
Bivši ameriški poslanik v Belgiji Cuda-hy je bil zaslišan v zunanjepolitični komisiji senata o položaju v Evropi in je izjavil, da bi bil za napad na Nemčijo na za-padu potreben ameriški ekpedicijski zbor najmanj 8 milijonov ljudi, ki bi vsi morali biti odlično izvežbani, opremljeni in oboroženi. Cudahy se je izrekel nasprotnega oborožitvi ameriških trgovskih ladij, zatrjujoč, da bi to pomenilo nov korak k vstopu Amerike v vojno. Cudahy je končno opozoril, da je bil v prejšnji svetovni vojni v Rusiji z generalom Ironsidom ln je izjavil, da mu je ta pred kratkim sporočil, da vojne ne bo mogoče dobiti brez inva^ zije v Nemčijo, da pa ta ni izvršljiva samo z besedami.
Med tem se zdi vedno bolj verjetno, da bo vladna večina v senatu odobrila ukinitev nevtralnostnega zakona po smernicah, prejetih iz Bele hiše. A tudi protiinterven-cionisti brusijo med tem orožje in se pripravljajo na borbo proti tem predlogom.
Obsojeno zmerjanje
Rim, 24. okt. s. Nemški listi napadajo zelo ostro glavne eksponente severnoameriških vojnih hujskačev, katerih izzivalno in prostaško Izrazoslovje predstavlja popolno novost v diplomatski in politični zgodovini sveta. Besede, ki jih uporablja n. pr. Cordell Hull proti državam Osi, pišejo giemški listi, so mnogo bolj strupene od
onih, ki sta jih nekoč uporabljala Lenin in Trocki proti kapitalizmu. Rooseveltovi po-magači so se oprijeli pravega gangstrskega jezika.
Italijansko javno mnenje se z višine svoje tisočletne civilizacije stoodstotno pridružuje nemškemu gnjevu proti temu ameriškemu prostaštvu.
Evakuacija civilnega prebivalstva iz Arhangslska
Stockholm, 24. okt. u. Poročevalci Švedskih listov s finskega bojišča pišejo, da so sovjetski ujetniki, zajeti pri Oneškem jezeru pripovedovali, da so sovjetske oblasti že od srede septembra dalje evakuirale civilno prebivalstvo iz Arhangelska, tega najpomembnejšega ruskega središča ob Belem morju. V mestu, ki je prej štelo 200.000 prebivalcev, je sedaj samo še vojaštvo. Isto se je zgodilo v mestu Onegi.
Britanski dovozi v Arhangelsk so v zadnjem času postali zelo redki. Prav tako so postale skoraj nemogoče zveze z mestom Onego, to pa zaradi delovanja finskega letalstva parti železniški progi, ki veže obe mesti. Na postaji Maaselkae, kjer se sibirska železnica združuje z ono, ki pelje v Murmansk, so obtičali dolgi konvoji, nato-vorjeni z najrazličnejšim gradivom ki ne
Britanski dovozi so v zadnjem času pomore jo ne naprej ne nazaj.
Rooseveltova propaganda brez skrupulov
New York, 24. okt. s. Vedno bolj naraščajo alarmantni pojavi, ki izvirajo iz vojne hujskaške psihoze, ustvarjene z najbolj obupnimi metodami Rooseveltove klike. Pred nekaj dnevi je bila izvršena poskusna zatemnitev v nekem mestu, oddaljenem več tisoč kilometrov od obale Sedaj pa je na vrsti New York, kjer se vrše poskusni letalski manevri velikega stila. Guverner Lehman je že imenoval poseben odbor, sestavljen iz 11 oseb, ki ima nalogo, da prouči načrte o izpraznitvi mesta v primeru potrebe. Očitno se želi vojna propaganda v Ameriki poslužiti prav vseh sredstev, da bi nevarnost sovražnih napadov prikazala čim večjo.
Predavanje o italijanskem poslanstvu v svetu
Budimpešta, 24. okt. s. V Kološvaru je na povabilo tamkajšnjega vseučilišča govoril Ettore Cozzani o italijanskem poslanstvu v svetu. Predavanja se-je razen profesorskega zbora udeležilo veliker število dijakov, ki so porabili to priliko za manifestacije prijateljstva z Italijo,
VEDNO BLIŽJE MOSKVI
Napadalne In zasledovalne operacije napredujejo — Stalin je odstavil
maršala Timošenka — Uspehi letalstva
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. okt. Nemško vrhovno noveljstvo nornča-
Na vzhodu napredujejo napadalne in zasiedovaint: upu d.cije.
Pri obrambi sovjetskih protinapadov na severnem delu vzhodne fronte je prizadejala španska »modra divizija« sovražnika hude izgube in zajela več sto ujetnikov.
Letalstvo je potopilo ob Krimu 6000-tonsko sovjetsko ladjo ter je ponovno bombardiralo Moskvo z zažigalnimi in eksplozivnimi bombami.
V severni Afriki so nemški lovci sestrelili tri angleška letala.
Sovražnik je metal v pretekli noči bombe na razne kraje ob severnonemški obali. Med drugimi sta bila bombardirana
Hamburg in Kiel. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub, škoda pa je neznatna. En angleški bombnik je bil sestreljen.
Zmeda v Moskvi
Tokio, 24. okt s. List »Ašahi« poroča iz Moskve da je v sovjetski prestolnici vzbudil veliko zmedo odhod inozemskih diplomatskih zastopstev. Mnoge trgovine so njihovi lastniki zaprli in oblasti so jih morale prisiliti, da so jih spet odprli Prebivalstvo skuša po večini zapustiti mesto.
Rim, 24 okt. s. Položaj v Moskvi mora biti zelo težaven. »Pravda« namreč zelo ostro piše proti netilcem panike in zmede, ki močno ovirata obrambne operacije in bi utegnili škodovati tudi organizaciji zaledja.
Timošenko odstavljen
Stal'n je sam prevzel vrhovno poveljstvo, za vodjo obrambe Moskve pa je postavil svojega ožjega zaupnika generala
Žubova
Ankara, 24 okt. s. Kljub slavospevcm ki mu jih' je pela anglosaška propaganda, je bil maršal Timošenko odstavljen kot poveljnik osrednjega odseka vzhodnega bojišča Na njegovo mesto je bil imenovan general Zubov. Ta vest bo prav gotovo mučno vplivala na anglosaške države, saj so tam trdili prav te dni, da bo maršal Timošenko rešil Moskvo s svojo priznano sipretnosjo. o kateri so se tO'iko razpisali tudi angleški listi. Očitno pa Stalin ni bil istega mnenja, ko je nenadoma odslovil maršala Timošenka in ga zamenjal z generalom Žubovom, ki je začel svojo vojaško kariero kot narednik. Generail Žubov je osebni Stalinov prijatelj.
Berljn, 24. okt. s. V zvezi s Timošenkovo odstavitvijo ter imenovanjem generala Zubova za poveljnika moskovske obrambe, piše »Volkischer Beobachter«, da sprememba jasno očituje neuspeh sovjetskega sistema in potrjuje sijajne zmage nemškega orožja, ki so sedaj še bolj poudarjene. Po porazih armad maršalov Bu-djonija in Vorošilova usoda teh dveh maršalov verjetno ne bo drugačna od Timošenkove usode, saj je že sedaj značilno, da se že nekaj dni v Moskvi o njih sploh ne govori. Boljševiki ponavljajo tisto, kar so lani storili Francozi, in skušajo za vsako ceno zmanjšati pomen zmag nemških čet. Vendar je nekoristno in otročje, ako skušaš v zadnjem trenutku zamenjati jezdeca, ko je konj že itak pred izčrpanjem. Niti trije ZuboVi skupaj ne bi mogli več spremeniti usode, ki se piše boljševizmu.
»Borsenzeitung« pripominja, da je skušala anglosaška propaganda, ko je objavila vest o Timošenkovi odstavitvi, spremeniti to novico v bolj užitno s tem, da je pripomnila, da je novi poveljnik sovjetskih vojsk mož izredne energije. Nadalje se skuša prikazati, da je Stalin nalašč in zelo spretno tiščal v ozadje tega svojega izvoljenca, ki naj bi bil čudodelnik sovjetske strategije, da bi ga vrgel v ospredje v ugodnem trenutku, to je v času, kakor ironično pripominja nemški list, ko je sovjetska vojska doživela nepopravljive poraze in je postal vojaški položaj, ki je že prej bil nevzdržen, v pravem pomenu besede obupen.
Timošenko je likvidiran, piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«. To je najprimernejši in že tradicionalni izraz sovjetskega besednjaka, ki označuje dolgo vrsto ukrepov rdečega krvnika nasproti podrejenem. Svet je bil že navajen slišati o Stalinovih policijskih ukrepih, sedanji pa prav gotovo prekaša vse prejšnje. Če se je morala Moskva zateči k takim ukrenom. je to najboljši dokaz, da za boljševike ni prav nobenega izhoda več.
Vzrok! sestavitve
Budimr&šta, 24. okt si. Vest o odstavitvi marra'a Timošenka kot noveljn:ka sovjetskih čet na sredniem odseku bojišča ni presenetila madžarskih vorankih krogov, ki so prepričani, da bo angle^ko-sovietska propaganda storila vse. da bi prikrila prave razloge Stalinovega ukrepa. Gotovo pa je. da se je z njegovo odstranitvijo hotelo poudariti. da nosi si-mo om od<*o<vornost za nesrečo s-ovjetskih vojsk pri Brjansku in V;az-mi Generalu Zubvu. ki je nadomestil maršala Timošenka je zaunana kaj nehvaležna naloga, da reorgmizira ra^nršene preostanke sovjetske vojske, v kolikor je niso nemške č^e uničile »*n Vjaznvi in Br;«n«ku
Mučen vtis v Londonu
Stockholm, 24. okt. s. Odstranitev Timošenka je na londonske kroge zelo mučno vplivala. Kakor piše list »Dagens Nyhe-ter«, smatra Stalin položaj očitno za zelo resen. Doznava se, da je sam prevzel vodstvo vseh operacij na bojiščih, medtem ko je posebna vloga generala Zubova kot Ti-mošenkovega naslednika, da ukrene vse potrebno za obupno obrambo Moskve.
Uničeni sovjetski tanki
Berlin, 24. okt. s Ob priliki enega izmed zadnjih brezuspešnih poizkusov sovjetskih čet, da bi pretrgale obkoljevalni nemški obroč okoli Petrograda. so nemški tanki nepričakovano izvršili protinapad in po dolgem topniškem dvoboju uspel' izločiti iz Sorbe pet sovjetskih tankov. Dmgi sovjetski tanki so se morali umakniti proti nekomu minskemu polju, kjer so bili pognani
v zrak. Med tem je pehota obkolila ostanek sovjetske oklopne divizije ter položna okoli nje veliko število min dočim so nekatere topniške baterije obsipale tanke s strahovitim ognjem. Niti en sovjetski tank se ni mogel vrniti v Petrograd.
Zavezniške čete dosegle Doneč
Budimpešta, 24. okt. s. V voja:kih n.ro-gih zasleduje:o z največjim zanimanjem razvoj nadaljnjih operacij, pri katerih so-de'ujejo skunno z nemškimi in italijanskimi tudi madžarske in s^ova^e čete. V teh krogih poudarja;o, da je napredovanje na južnem odseku vzhodnega bojišča nezadržno in da je sovražni odpor povsod sproti strt. Nenadna ofenziva zaveznikov je presenetila sovražnika ter preslepila sovražno poveljstvo, ki sedaj ni več kos svoji nalogi. Po zavzetju večine važnih središč Dome"ke kotliine so zavezniške čete na mnogih točkah že d<rsegle Doneč. Madžarske čete na njim določenem področju stalno napredujejo in so tudi že dosegle črto na Doncu.
Nemški padalci v ruskih postojankah
Stockholm, 24. okt. u. Iz nove sovjetske prestolnice se doznava, da so Nemci vrgli v •borbo preiti sovjetskim četam, ki branijo Moskvo, ogromno število padalcev. Ti se vtihotapijajo v ruoke obrambne črte ter uničujejo zveze z zaledjem, razširjajoč povsod zmedo med branilci.
V posebni izdaji opozarja »Pravda« na nevarnost, ki preti sovjetski prestolnici, kjer se je vojakom pridružilo! v obrambi tudi vse civ:'no prebivalstvo. Kakor je znano, so Ncmci na nekaterih točkah že prodrli sovjetsko obrambno črto okoli Moskve.
D> »znava se nadalje, da so Nemci izvršili zelo hud napad proti Rostovu. Tudi na tem področju je smatrati poožaj za obupen.
Prcbiva^itvo Petrograda je poslalo pciziv moskovskemu prebivalstvu, naj se brani po vzgledu Petrograda in tamkajšnjega civilnega prebivalstva.
Nesmiselne vesti o nemški mirovni ponudbi
Berlin, 24. okt. u List »Deutsche Allgemeine Zeitung« zelo sarkastično komentira novi manever anglosaške propagande, ki govori o nekih nemških mirovnih sondiranjih. Čudno je, piše list, da se vesti o tem pojavljajo prav v času, ko vstopa borba proti Rusiji v zaključno faz> ter se vedno bolj približuje obračun z Angleži. Smtšno ;e in neumno misliti aila domnevati, da bi vele-
sile osti prav sedaj, ko imajo zmago tako rekoč v pesti, mislile na kompromis. Prav pred kratkim je bilo iz Berlina poudarjeno, da bo morda mogoče v kratkem govoriti o mirovnih prizadevanjih, vendar ne s strani Nemcev, temveč s strani nasprotnega tabora.
(Jjet sovjetski general pri Petrogradu
Berlin, 24. okt u. Pri včerajšnjih operacijah na srednjem odseku vzhodnega bojišča so nemški oddelki na pohodu zajeli poveljnika rezervne sovjetske armije generala Višnjevskega.
Gobbelsov obračun z angleško propagando
Berlin, 24. okt. s. Propagandni minister dr. Gobbels polemizira v članku, objavljenem v listu »Volkischer Beobachter«, z angleško propagando in piše med drugim: Angleški kavarniški strategi, ki so jim zmanjkali vsi argumenti za vzdrževanje njihovih tez, vlačijo sedaj na dan argumente preteklega tedna, zanašajoč se na slab spomin svojih poslušalcev in čitate-Ijev. Tako ponavljajo sedaj trditve o nemških zmagah na določeni rok. Kar tja v en dan določujejo datume, ko naj bi določeni sovjetski cilji padli v nemške roke, češ da ima nemško poveljstvo strog I nalog, da takšne cilje za vsako ceno do-I seže. Ko pa se to ne zgodi — kar je seveda razumljivo, kajti nemško poveljstvo ne dobiva navodil iz Londona — tedaj vsi navedeni strategi takoj vpijejo o triumfu sovjetske vojske. To pa je za nas že stara pesem brez vsakega učinka.
»Navzlic vsem tem propagandnim trikom smo gotovi svoje zmage: kdaj jo bomo lahko dosegli, ne more nihče reči, da jo pa bomo dosegli, je za nas več kot gotovo,« pravi dalje dr. Gobbels in pripominja ob zaključku, da je zato povsem brez pomena, ali hočejo Angleži še nada-lie določati datume reroSkih zmag ali n®. Važno je samo to, da Nemčija in nieni zavezniki zmaguieio in bodo zmagali v tej vojni po lastnih predvidenih načrtih, ne pa po onih, ki jim jih hočejo postavljati Angleži.
črn dan angleškega letalstva
New York, 24. akt. s. Včerajšnji dan je pomenil za angleško-amerifke vo:aiške kro. ge črn dan letalstva. Pripetili so se n,ič manj ko trije letalski incidenti Iz Mcntrea-La v Kanadi poročajo, da je tam strmoglavilo kanadsko bombno letalo, pri čemer so bili štirje možje posadke ubiti. Pri Great Vllageu je strmoglavil angleiki dvomotor-nik, v katerem so bili prav tako štirje mc<ž-je posadke, ki so se vsi ubili. Iz Dublina poročajo, da je v irskih teritorialnih vodah strmoglavilo anglefko letalo s tremi možmi posadke, ki so vsi izgubi jenu Na neko londonsko ulico pa je padel angleški lovec. Tudi v tem nrimeru je bil pilot uibit, a med civilnim pre£??ailsitvotm je billo več ranjenih.
Vojna na morju
Stockholm, 24. okt s. Komisar angleške oklopnice »Warspite« je v Bremertonu, kjer ladjo popravljajo, izjavil, da so osne letalske sile v zadnjem času na Sredozemskem morju 52krat napadle oklepno ladjo.
Stockholm, 24. okt. s. švedske mornariške oblasti so prejele sporočilo, da je bila pri holandski obali potopljena švedska ti> govska ladja »Hilda« (1900 ton) ko je plula, natovorjena s premogom v smeri proti Goteborgu. Posadka je bila rešena.
Ameriki vrnjene ladje
Washington, 24. okt. s Angleži so vrnili Z edin jen im državam 40 ladij za prevoz petroleja, ki so se jih doslej sami posluževali, V Washingtonu zatrjujejo, da bo spričo te vrnitve prenehalo pomanjkanje petroleja, ki sie je doslej čutilo v nekaterih ameriških državah.
Borba proti komunizmu na
Odobravajo jo tudi socialisti — Reorganizacija policije
Stockholm, 24. okt. s. Snoči so se sestale posamezne parlamentarne skupine, da bi se porazgovorile o plenarni razpravi, ki se je začela danes. Socialno-demo-kratska stranka, ki ima v parlamentu večino in je tudi najmočneje zastopana na vladi, je sklenila, da ne bo nasprotovala nameravanim vladnim ukrepom za pobijanje komunistične delavnosti, ki postaja vedno bolj nevarna za javni red in mir na svetu, to pa tako zaradi podtalne in tajne propagande ter vohunstva kakor zaradi sabotaže. Zdi se, da bi se socialni demokrati po sedanjem razpoloženju ne upirali niti razpustu komunistične stranke, vendar zahtevajo, da bi se enak ukrep razširil tudi na vse druge ekstremne po-krete.
Stockholm, 24. okt s. V švedski zbornici je poslanec desnice na kratko govoril o švedski nevtralnosti z vidika švedskih dolžnosti. Govornik je pri tej priliki omenil, da je dosedanja porazdelitev orožja za notranjo obrambo države nezadostna. V zelo ostrih besedah je govoril proti komunistom - ter obsodil delovanje komunističnih rediteljev. Neki drug poslanec, zastephlkr kmečke stranke, se je tudi oglasil k temu vprašanju ter zahte-
val takojšnje ukrepe proti komunistom. Čas je, je dejal, da preidemo čimprej od besed k dejanjem. Tudi v poslanski zbornici se je mnogo poslancev izreklo proti dosedanji toleranci vlade nasproti komunistom
Stockholm, 24. okt. s. Zaradi neprestanih sabotaž, vohunskih in drugih protidr-žavnih dejanj v zadnjem času se je švedska vlada odločila, da popolnoma reorganizira svojo policijsko službo. Med drugim bo policijsko nadzorstvo v Stockholmu odslej vršilo 20 oklopnih avtomobilov, ki bodo vsi opremljeni z radijskimi postajami, med tem ko bo na stockholmskih ulicah postavljenih 460 novih svetlobnih naprav za svetlobne znake ponoči.
Stockholm, 24. okt. s. V političnih debatah je bilo z vseh strani izraženo popolno zaupanje v vladno zunanjo politiko. Tudi glede ukrepov, ki naj bi se podvzell proti komunistični akciji, so se šefi vseh skupin, vštevši socialno-demokratsko, vendar ta z rezervami, izrekli za vladne načrte. NI znano, kakšni bi utegnili biti ti ukrepi. Značilno pa je, da se je na razpravi večkrat govorilo o razpusti komunistične stranke.
Visoki duh Italijanskega ekspedicijskega zbora
7 izredno požrtvovalnostjo so vojaki obvladali vse ovire in jim gre glavna zasluga za zavzetje Stalinova
Z vzhodne tronte Stalinova pomeni zaključek poslednje faze zmagovitih operacij na južnem ouseKu vzhodnega bojišča. Izguba tako velikega centra, enega največjih mest v Ukrajini, enega izmed stebrov sovjetske industrijske organizacije, predvsem sovjetske težke industrije, predstavlja za sovražnika hud udarec. Sovjetske sile ne glede na ogromne gospodarske vire dežele ne bodo mosle zlepa prenesti te izgube. Stalinov je bil tudi že po imenu sovjetskemu režimu zelo pri srcu. Njegov padec pa predstavlja le del resnega položaja, v katerem se je znašel sovražnik v poslednjem predelu južnega odseka bojišča. Velik del Doneške kotline je že v rokah osi. Razdalja od Donca se dan za dnem manjša, kakor pojema odpor sovražnih oboroženih sil.
Bogastvo, ki se odvzema boljševikom. je povečalo navdušenje italijanskih vojakov, ki so se že zmagovito afirmirali na Bugu in na Dnjepru ter na dotokih te reke. Operacije, kakor si jih je zamislilo poveljstvo ekspedicijskega zbora, so se razvile na tak način, da so bili doseženi izredni rezultati, spričo katerih so pripadniki ekspedicijskega zbora lahko ponosni na svojo moč in na svoje sposobnosti. Napori, ki so jih izvršili, težave, ki so jih prenašali, zanje nič več ne štejejo. Treba bi jih bilo videti, s kako velikim samozatajevanjem prenašajo napore vojne in vsiljujejo sovražniku svojo voljo. Prodor v neugodnih vremenskih prilikah, ki trajajo že dva tedna brez pre-stanka, po ruskih cestah, ki jih je samo blato, tako da je treba včasih zapustiti avtomobil in je bilo dejansko treba 180 km v šest dneh prehoditi peš, vse to predstavlja stvarno okvir ene največjih zmag železne volje Jn odporne sile italijanskega in fašističnega vojaka
Kljub vsem tem težavam pa so podali
Rim, 24. okt. s. Obisk nemškega gospo- j darsikega ministra dr. Funka pri ministru j za devize in vallute Riccardiu se je včeraj ' zaključil. V zadnjih dneh sta imela oba državnika celo vrsto razgovorov, tako da sta lahko proučila vsa vprašan j ah, ki zadevajo gospodarstvo obeh zavezniških držav, ki ju družijo tudi vezi lojalnega prijateljstva. Ob tej priliki je billo mogoče ugotoviti, da se v pollni meri izvaja gospodarsko sodelovanje med Italijo in Nemčijo, ki se cpira na sklenjene sporazume, tako da je gospo darska fronta osi prav tako jaka kakor vojaška. Ministra sta imela priHiko izmenjati svoje misli in stališča tudi glede izkušenj, U: sta sii jih pridobili obe državi na gospodarskem področju za časa vojne. Ta izmenjava misli se je pričela že ob priiliki obiska ministra Riccardia v Berlinu, ki je bil tam lani v jeseni
Prav posebej sta razpravljala o cenah in njihovi niyelizaciji tako v Italiji in Nemčiji saimi, kakor tudi v prometu med obema ter med njima m drugimi državami. Glede na to so na nemški strani izjavili, da tudi leta 1942. ne bodo povišali cen premoga ter bodo ostale take, kakor so bile določene že ob pričetku tega leta. To je velikega pomena, ker cene premogu v Italiji vplivajo na splošni razvoj cen. Na italijanski strani pa so se obvezali, da bodo, kai se tiče italijanskega izvoza v Nemčija na primeren način blokirali cene izvoznemu blagu v simisilu doseženega sporazuma.
Nadalje so z nemške stran; zagotovili Italiji dodatne dobave vojnih potrebščin. Kar se tiče sedanjega in bodočeffa obravnavanja valutarnih problemov, je bil dosežen
Nakaznice za oblačila po vsej Evropi
Rim, 24. okt s. Osebne nakaznice za oblačila, ki so sedaj uvedene pri nas, odgovarjajo v glavnem sistemom, ki so na tem področju že uvedeni v drugih državah. V Nemčiji na pr. je pet vrst takšnih nakaznic, ki so vse omejene na določeno osebo ter razvrščene po spolu in starosti oseb. Prav v tem mesecu je bila uvedena še šesta nakaznica za otroke do enega leta, ki so bili doslej Izključeni. Vsaka nakaznica velja samo za ono kategorijo potrošnikov, kateri pripada naslovi j enec. Švica ima pet vrst osebnih nakaznic, prav tako razdeljenih po spolu in starosti; Nizozemska Štiri vrste, ki so na enak način razdeljene, v Belgiji velja nemški sistem, v Franciji pa so spet štiri vrste osebnih nakaznic za oblačila, urejene po nemškem vzora
Dovoljene slaščice
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, v zvezi s svojo naredbo z dne 11. septembra 1941/XIX, št. 101, v zadevi prepovedi izdelovanja in prodaje piškotov in slaščičarskih izdelkov, dovoljuje sledeče slaščičarske izdelke:
mandljeve slaščice (izdelane iz medu, sladkorja, oreščkov, čokolade, sadja in mandljev) do konca meseca decembra t. 1.;
slaščice in mandolate (izdelane izključno iz mandol, grozdnega sladkorja, sladkorja in medu);
slaščice »pinokatc (izdelane iz mandljev, pinjol in sladkorja);
kandirano sadje, vštevši marone (izdelano izključno iz sadja, grozdnega sladkorja in sladkorja);
medme kolače (izdalane lz fig, sultanin in mandelj, oreščkov, pin;ol, kandiranega sadja in mandljevega testa) do konca decembra t. L
Opozarja nadalje, da se morajo zaloge, ki se niso razprodale prijaviti pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu Visokega komisariata, kateri je pooblaščen, da jih prevzame do 5. novembra t. 1. Naknadno se bo dovolilo izdelovanje in prodaja piškotov za otroke in bolnike v določenih količinah ter v okvirju predpisov, izdanih po pokrajinskem Prehranjevalnem zavodu.
italijanski vojaki nove dokaze svojih sposobnosti ter so v zaletu štrli sleherni sovražni odpor. Operacijski načrt, ki ga je zasnovalo poveljstvo ekspedicijskega zbora, je bil dejansko zelo kompliciran, ker so ga navezali neposredno na operacije, ki so se malo prej dovršile. Na ta način je bilo mogoče še z večjo gotovostjo računati na to, da bo dosežen poslednji cilj, namreč Stalinov. Italijanski oddelki so bili že ne^ kaj dni na pohodu in so kar se le da naglo zasledovali sovražnika, ki se je z Dnjepra umikal proti vzhodu. Sredi tega pohoda so čete prejele ukaz za novo razvrstitev in za pohod v novo smer, proti Stalinovu. Manever je bil zamišljen tako, da bodo sovjetske sile, ki so bile še vzhodno od Stalinova, v velikem loku obkoljene. Oddelki neke brze skupine so se takoj pognali proti jugu, pehota pa je pričela prodirati na sever. V centru odseka so motorizirani oddelki zaključili lok italijanskih sil. ki so bile v naglem pohodu proti vzhodu. Načrt je bil dobro premišljen in lahko bi se bil napravi] velik žep, v katerem bi obtičale sovražne sile na tem področju. V ponedeljek zvečer so bersaljeri na eni in nemški planmci na drugi z dveh «meri prodrli do Stalinova in se tam srečali. Operacije so se razvile tako naglo, da Sovjeti niso utegnili niti razdejati določenih poslopij in naprav v Stalinovu.
Stalinov ni mesto v evropskem smislu besede. Okrog velikih industrijskih naprav je nakopičenih na tisoče in tisoče koč. ki so služile za prebivališče delavcem. Higi-jenske razmere so bile v tem mestu nemogoče. V Stalinovu, kjer so imele tudi nekatere upravne ob^ti svoj sedež in je bilo tam tudi nekaj šol. je vladna beda. Tako se je prikazalo to mesto dejansko kot podoba sovjetskega raja.
popolni sporazum. Razgovori so se končno nanašali na vprašanja, kako naj se v bodoče gospodarsko uredi evropski kontinent. Ti razgovori so se pričeli že lani. Tudi v tem pogledu 5e bil dosežen popoln sporazum med cubema vladama, posebno glede potrebe, da se pripravi določen sistem v evropskem gospodarskem okviru, spričo katerega sii bo Evropa lahko zagotovila svojo gospodarsko neodvisnost.
Kakor znano, je bil minister dT. Funk tudi pri Duceju Sestal se je nadalje 7 raznimi člani Vlade, tako z zunanjiim ministrom kakor tudi z drugimi ministri, ki so jim poverjeni resori gospodarskega značaja.
Snoči ob 18.45 je dr. Valter Funk zapustil Rim, v katerem je prebil 5 dni. Na postaji Ostienze so se k slovesu zbrali minister za devize in valute Rafaeli Riccardi z vsemi funkcionarji svojega ministrstva, državni podtainik za vojno industrijo, guverner Italijanske banke, nemški veleposlanik von Mackensen, princ Bismark, minister dr. Clodius, poslanik Giannini ter zastopniki vseh gospodarskih in tehničnih ministrstev, kakor tudi najvišjih industrijskih in finančnih krogov. Ob zvokih godbe ki je internirala nacionalne himne, je minister dr. Funk pregledal častno četo karabinjerjev, ki se je razvrstila na peronu postaje. Do odhoda vlaka se ;e nato prisrčno razgovarjall z ministrom Riccardijem, kateremu se je še enkrat toplo zahvalil za gostoljubje in prisrčni sprejem in mu izrazil tudi svoje zadovoljstvo sroričo velikih rezultatov, ki so bili doseženi ob priliki gospodarskih razgovorov v zadnjih dneh. Slovo je bilo v resnici zelo tovariako in prisrčno.
Železniška objava
Skrajšanje natovornih in iztovornih rokov na postaji Ljubljana in Straža-Toplice.
Na osnovi § 7 člena 70. in § 8. člena 86. Uredbe o prevozu potnikov, prtljage in robe na železnicah se z veljavnostjo od 27. X. 1943. zniža dosedanji natovorni rok in rok za odnašanje na postajah Ljubljana in Straža-Toplice od 24 na 6 delovnih ur.
Direkcija železnic Ljubljana
Šved o duhu italijanskega naroda
Stockholm, 24. okt. s. Švedski novinar Knudsen razpravlja v nekem članku v listu »Aftonbladet« o sedanjem položaju Italije tako z gospodarskega, kakor z vojaškega vidika. Švedski pisec poudarja, da Angleži sedaj drago plačujejo svoje prejšnje prepričanje, da bo mogoče Italijo z lahkoto izločiti iz konflikta. Glede notranje fronte v Italiji izraža pisec svoje občudovanje za visokega duha, za razumevanje in čut odgovornosti, s katerim so Italijani sprejeli vse dosedanje omejitve v prehrani Najbolj zanesljiv činiteli italijanske zmage je po pisčevem mnenju znana italijanska skromnost, ki dopušča lažje prenašanje omejitev, kakor jih lahko preaašajo pripadniki bogatih narodov. Razen tega je Mussolinijeva formula, da je treba živeti nevarno, odlično vplivala na zadržavanje povprečnega Italijana.
Nesreča angleških letalcev v Ameriki
New York, 24. okt. s. Iz Londona poročajo, da je nastala v bližini letališča v Chel-tenhamu huda avtomobilska nesreča. Neki avtobus, ki je prevažal angleške pilote na letališče, se je zaletel v neki tovorni avto. 8 letalcev je bilo ubitih, nadaljnjih 10 hudo ranjenih.
Guverner Kanarskih otokov
Las Palmas, 24. okt. s. Za civilnega ln vojaškega guvernerja Kanarskega otočja je bil imenovan general Garcia Escames.
INSERIRAJTE V »JUTRU"!
Princ Piemontski na inšpekciji
Bolcan, 24. okt. s. Pijemontski princ je predvčerajšnjim zjutraj prispel v gornje Poadižje. V Meranu Je pregledal nekaj oddelkov vojaštva in je prisostvoval njihovim taktičnim vajam. Nato je obiskal vojaško bolnižnico, kjer se je z veliko prisrčnostjo ustavljal ob posteljah bolnikov in ranjencev. Včeraj je nadaljeval svoje inšpekcijsko potovanje. V raznih krajih meranske
Con riferimento all'ordinanza dell'Alto Commissariato 7 ottobre 1941-XIX, n. 122, si comunica quanto segue:
1) L'inventario delle merci sarš da com-pilarsi su speciali formulari stampati, alle cui distribuzione provvederš la Camera di comercio e industria a Lubiana e i Co-muni nelle altre localita. Nel frattempo pero gli industriali, 1 commercianti e gli artigiani dovranno compilare 1'inventaric su fogli provvisori, dal quali trasertve-ranno piti tardi i dati sui formulari stam pati.
La compilazione deirinventario 6 da ese-guirsi allo stato, in cui esso si trovava alla mezzanotte fra il 29 e 30 settembre 1941 (le merci ricevute piu tardi devono esser naturalmente, aggiunte) e condotta a termine fino al 27 cor.
L'inventario comprende 7 grandi gruppi e cioe:
a)	tessuti
b)	maglierle
c)	confezioni
d)	altre confezioni
e)	bianeheria
f)	calzatura
g)	diversi.
Le merci sono da elencarsi per numero, metri, pais, dozzlne ecc., secondo il ri-spettivo uso commerciale.
Nei slngoll gruppi bisogna indicare se-paratamente:
ad a) stoffe da vestiti, soprabiti, lm-permeabili da uomo e da donna, fodere, tessuti per bianeherie personali, tessuti per bianeherie di časa, tessuti leggeri per tende e tendine, tessuti gravl per i mobi-11, cortine e tappeti, tessuti impermeabili in genere, tutti gli altrl tessuti non no-minati separatamente;
ad b) maglierie invernali e estive da uomo, donna, ragazze e bambinl: maglie. mutande, combinazioni, calze, calze fine, costumi da bagno, calze da uomo;
ad c) per uomini e donne oltre 1 15 anni, per ragazzi e ragazze dai 5 fino ai 14 anni compiuti, per bambinl da 1 fino 4 anni compiuti, vestiti, giacche sciolte, calzoni, calzoncini, sottane, impermeabili. soprabiti, cappotti, camicie, camiciette, comhinazioni, giacche da donna — questo tutto se le merci non sono escluslvamente di Javori a maglia; se le merci non sono di pura lana, le altre sostanze sono da indicarsi in percentl; ne fanno eccezlone le confezioni da operai;
ad d) vestiti da lavoro, vestiti da lavo-ro per protezione, giacche da lavoro, calzoni da lavoro, mutande da lavoro, che non sono lavorate a maglia, acceppatoi, pigiame, vestaglie, fazzoletti da naso, fazzoletti, grembiali, sciali e selarpe;
ad e) coperte da letto, coperte da viag-gio, imbottite, sopracoperte, lenzuola, fodere da guanciai, fodere da rnaterassi, to-vaglia a 6 a 12 pezzi e piti di salviette, asciugamani di tutti i generi;
ad f) calzature da uomo, donna, ragazzi, ragazze e bambinl, eccettuate quelle da industria e per protezione da indicarsi senza distinzione: calzature di cuoio (cui la tomala e la suola sono di pelle. cuoio e succedanei del cuoio), altre calzature (cui la tomaia h dl gomma, succedanei della gomma o di tessuti), calzatura da časa (soltanto se di pelle, cuoio o gomma);
ad g) valigie di pelle e di cuoio, pelll-cie da abbigliamento. diversi abbiglamenti filati per. la vendita al minuto.
L'inventario e da compilarsl ln 3 esemplari. Due esemplari saranno da restltuir-si riempiti alla Camera di comm. e ind.
okolice je pregledal posamezne oddelke vojaštva, prisotvoval vežbam, nato pa se je spet vrnil v vo;aško bolnišnico, kjer je znova obiskoval ranjence in bolnike. V prvih popoldanaKih urah je princ zapustil Meran in se odpeljal v pokrajinsko glavno mesto, kjer je bil sprejet z velikimi manifestacijami. Obiskal je nacionalni konvikt Damijana Chiese ln zavoo pistojske vojvodin.e Iz Bolcana Je krenil v dolino Isare, kjer Je v nekem kraju pregledal oddelek k vojakom vpoklicanih vseučiliščnikov. Tam so ga sprejeli e velikimi manifestacijami vdanosti in zvestobe.
per mezzo della Federazlone di categoria a Lubiana rlsp. del Comune nelle altre localitA.. Le Federazioni, i Comuni dovranno controllare se i formulari sono riempiti in regola.
Gli esemplari deirinventario restituitl alla Camera devono esser raggruppatl per categorie: industria artigianato, commer-cio airingrosso, commerclo al minuto, commercio ambulante, rappresentanze, de-poslti ecc. Nelle singole categorie i formulari sono da raggruparsi come segue: tesssuti soli. maglierie sole. diverse confezioni. e formulari per negozi dl generi misti che trattandosi dl generi diversi, hanno compilato piti tabelle.
2)	Al commercianti airingrosso o al minuto e agli artigiani č ammesso l'ac-quisto degli articoli ivi indicati. Le ditte venditrici accrediteranno i propri inven-tari per le merci vendute che saranno prese a carico dalle ditte pcquistatrici. Le ditte venditrici devono informare la Camera di comm. e ind. sulla vendita effet-tuata.
Le aziende industriali e i produttori continuano il loro lavoro, devono perč giomalmente registrare le materie grezze adoperate e i prodotti lavorati.
3)	E' lecito di consegnare gli articoli acquistati o lavorati su ordinazione dl persone prima del 30 IX 1941.
Per il controllo, sulla consegna dl tali articoli h da informarsi la Camera di comm. e ind. o i Capitanati distrettuali.
4)	La vendita al pubblico e libera per 1 seguentl articoli semprechč si presenti la legittimazione personale: Indumentl confezionati per neonati, cuffie e bavette per bambinl. ombrelli e loro fodere, cap-pelli, guanti, colletti e eravatte, busti. guaine, reggipetti, cinture intime e cinti di qualsiasi specie, salviette igieniche fino alla misura di 60X60 cm, bratelle, giarrettiere, calze per vene varicose, gi-cocchiere e sottobraccl, bracciali e nastri da lutto, proteggicalze, tessutti e manu-fatti dl paglia, di carta, di cellophane e di truciolo di legno, planete, bianeheria e ornamenti per 1'eserclzi del culto. mer-letti, ricami, tulli (eccetti i tessuti rica-mati), nastri e fettuccle inferiori a cm 20 di larghezza, tutti gli articoli di piccola merceria, intessuti, intrecciati o ritorti, usati per ornare indumenti o articoli di arredamento, di larghezza ne« superiore ai cm 5, passamanterie, bottoni, chiusure lampo, uncinelli, fibbie e affini, gagliar-detti, bandiere e distintivi, scendiletti e tappeti da pavimento, articoli per l'uso ortopedico, bende e garza asettiche per la medicazlone, tessuti per 1'imbellaggto, per vele e per articoli tecnici, zoccoli di legno, tele cerate e tele gommate in genere, tessuti incerati per tavola, pegamoidi e der-moidi per valigeria, tessuti gommati speciali per macchine tipografiche e litogra-fiche. confezioni e tessuti gommati vari per l'uso sanitario, catlni e vasehe di tessuti gommati e per il bagno, pantofole ove non rientri pelle o cuoio, articoli sportivi (eseluse le scarpe e oggetti vestiario).
Per questi articoli non occorre compilare 1'inventario ne registrarli nel libro acquisti e vendite.
Si possono vendere anehe altri tessuti d'abbigliamento e calzature (non indicate al num. 4) alle autoritš militari per scopi militari e agli istituti e alle ditte che for-niseono l'Esercito. verso presentazione della legittimazione personale; agli uffi-ciali e sottoufficiali comandanti nelle zone d'operazione, verso presentazione del rela-tivo ordine di partenza.
vzamejo v breme prejemne tvrdke. Prodajne tvrdke morajo o prodaji obvestiti Zbornico TOI.
Industrijska podjetja in proizvajanci obrti nadaljujejo svoje delo, morajo pa dnevno zabeleževati porabljene surovine in izgotovljene Izdelke.
3)	Dovoli se izročitev predmetov kupljenih ali pa izdelanih po naročilu privatnikov pred 30. IX. 1940.
Radi kontrole se mora izročitev teh predmetov naznaniti Zbornici TOI ali okrajnim glavarstvom.
4)	Prosta je prodaja občinstvu proti predložitvi osebne izkaznice za sledeče predmete: izgotovljene obleke za novorojence, čepice in prtiči za otroke, dežniki in njih podloge, klobuki, rokavice, ovratniki in kravate, modrci, futerali, modrčki, intimni in vsakovrstni pasovi, higijenične servjete do največje mere 60x60 cm, naramnice, podveze, nogavice za krčne žile, podveze in potilnice, žalni trakovi, ščiti za nogavice, tkanine in manufaktura lz slame, papirja, celofana in žaganja, planete, perilo ln okraski za cerkvena opravila, čipke, vezenine in tul (z izjemo vezenih tkanin), trakovi in odrezki do 20 cm široki, vse tako zvano kratko blago, Btkano, spleteno ah prepleteno, ki se rabi za okrasek oblačil ali opremnlh predmetov, ne širše od 5 cm, pozamentarija, gumbi, zapore na zadrge, kaveljčki, zaponke in slično. zastavice, prapori in znaki, pred-posteljniki in preproge za tla, predmete za ortopedično rabo, antiseptični ovoji in gaze za zdravljenje, tkanine za embalažo, jadra in tehnični predmeti, lesene coklje, povoščeno platno in sploh gumirano platno, povoščene namizne tkanine, pegamoidi ln termoidi za kovčege, specijalne gumirane tkanine za tiskarske in litografske stroje, razne gumirane konfekcije in tkanine za sanitetno rabo. kadi in banje iz gumiranih tkanin in za kopelj, copate brez kože ali usnja, športni predmeti (izvzemši čevlje in oblačilo). Za te predmete ni treba sestaviti Inventarja, niti jih vpisovati v register za nabave In prodaje.
5)	Smejo se prodajati tudi drugi tekstilni izdelki, oblačilni predmeti in obutev (kar nI navedeno v toč. 4) za vojaške svrhe vojaškim oblastvom in zavodom ter tvrdkam, ki vršijo nabave za vojsko, proti predložitvi osebne izkaznice, nadalje oficirjem in podoflcirjem namenjenim v operacijsko cono proti predložitvi odhodnega naloga.
Gospodarstvo
žitni pridelek Ljubljanske pokrajine
Že s svojo naredbo od 27. junija ji soki komisar za Ljubljansko pokrajino odredil, da morajo pridelovalci žita v 20 dneh po končani žetvi ali po spravilu posamezne žitne vrste prijaviti svoj pridelek pšenice, rži, soržice, ječmena, ovsa in koruze Prevodu in je prodaja žita dopustna samo s predhodno odobritvijo, ki jo izda Prevod.
Z drugo naredbo od 12. avgusta Je bilo določeno, da smejo pridelovalci žita obdržati za prehranjevalne potrebe največ 2 stota pšenice za vsako osebo rodbine ali uslužbencev (v popolno ali delno nadomestitev pšenice smejo obdržati rži v razmerju 1.3 stota za vsak stot pšenice, ječmena v razmerju 1.5 stota za vsak stot pšenice ali koruze v razmerju 1.70 stota za vsak stot pšenice). Poleg tega smejo obdržati za prehrano prašičev po tri stote koruze za vsakega zrejenega in za pitanje določenega prašiča po stanju dne 13. avgusta. Za seme smejo obdržati do dva stota pšenice za vsak hektar, ki naj se obdela, 1.8 stota rži ali ječmena, nadalje 0.6 stota koruze za vsak hektar žitne površine in 1.2 stota na vsak hektar za krmo. Glede ovsa niso omejitve, pač pa je prodaja dopuščena le z dovoljenjem Prevoda. Pridelovalci so morali prošnje za količine posameznih vrst žita, ki naj se pustijo za prehrano, za seme in za krmo, vložiti pri občinah na posebnih obrazcih za prijavljenje žitnega pridelka. Kolikor ima pridelovalec več žita ga more oddati Prevodu.
Odkupno ceno za to žito je določil Visoki komisar 20. septembra, in sicer za pšenico 155 lir, za rž 150, za ječmen 145 to za oves 135 lir za metrski stot in sicer za tržno suho blago, pri čemer mora znašati pri pšenici hektolitrska teža 76 kg, pri rži 70 kg, pri ječmenu 58 kg, pri ovsu 42 kg in se za vsak kilogram več ali manj računa na določeno ceno po en odstotek več ali manj. Ce znaša primes več nego 1% pri pšenici in rži in 2% pri ječmenu in ovsu se zniža cena za toliko odstotkov kolikor odstotkov primesi se ugotovi nad dovoljenim odstotkom. Le za odbrano semensko žito je priznana 30% višja cena na podlagi priznanice kmetijskega oddelka Visokega komisariata.
Pridelovalci so v glavnem že oddali svoje prijave pridelka pšenice, rži, soržice in ječmena. Manjkajo prijave samo iz posameznih kmetij. Po podatkih Prevoda je bilo prijavljenih doslej 103.460 sto tov pšenice, rži, soršice in ječmena, in sicer 62.543 stotov pšenice, 5454 stotov rži, 3363 stotov soržice in 32.098 stotov ječmena.
Največ pšenico so prijavili kmetovalci novomeškega okraja na katere odpade 46»/» celotne prijavljene količine. Precej pridela tudi ljubljanski okoliški okraj, namreč 27«/0 celotne prijavljene količine. Zelo majhen pridelek pšenice je bil prijavljen v kočevskem in logaškem okraju (skupaj 10®/o prijavljene količine), na črno-meljski okraj pa odpade 15% celotne prijavljene količine. Ječmena so največ prijavili v ljubljanskem okraju ter v novomeškem okraju. Na ta dva okraja odpadeta dve tretjini prijavljenega pridelka ječmena.
Povprečno na vsako kmetijo je znašal prijavljeni pridelek v mestu LJubljani 709 kg, v ljubljanskem okraju 530 kg, v novomeškem 468 kg, v črnomeljskem 418 kg, v logaškem 325 kg in v kočevskem 200 kg.
Gospodarske vesti
= Zagrebška občina bo Izplačala blagajniške zapise. Poročali smo že, da je zagrebška mestna občina dobila pri Državnem kreditnem zavodu 230 milijonov din dolgoročnega posojila za ureditev svojih finančnih obveznosti. Kakor sedaj poročajo iz Zagreba, bo občina iz teh sredstev izplačala Še neamortizirane 5% blagajniške zapise iz leta 1934 in 1937. Prvotno je bilo teh zapisov izdanih za 70 milijonov din. Občina Je že izdala poziv imetnikom teh zapisov, da jih predloto zaradi Izplačila po nominalni vrednosti.
Predpisi za porazdeljevanje tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve
V	zvezi z naredbo Vis. Komisarijata z dne 7. 10. 1941-XIX št. 122 se pojasnjuje sledeče:
1) Inventar blaga je sestaviti na posebnih tiskanih obrazcih, kojih razdelitev bo oskrbela v Ljubljani Zbornica TOI, v drugih krajih pa občine. Medtem pa naj industrijalci, trgovci in obrtniki sestavijo inventar na posebnih polah, iz katerih bodo kasneje prepisali podatke v tiskane obrazce.
Sestava inventarja se ima izvršiti po stanju o polnoči od 29. na 30. september 1941 (morebiti kasneje prejeto blago je seveda pripisati) in bi morala biti končana do 27. X, 1941.
Inventar sestoji iz 7 velikih skupin, in sicer:
a)	tkanine
b)	pletenine
c)	konfekcija
č) druga konfekcija
d)	hišno perilo
e)	obutev
f)	razno.
Blago je navesti po številu, metrih, parih, ducatih itd. kakor Je pač trgovski običaj za dotično blago.
V	posameznih skupinah je navesti posebej:
ad a) sukno za obleke, za povrSnlke. za dežne plašče, za moške ln ženske, podloge, tkanine za osebno perilo, tkanine za hišno perilo, lahke tkanine za zavese, težke tkanine za pohištvo, gardine in tapete, nepremočljive tkanine sploh, vse druge tkanine, ki niso posebej imenovane.
ad b) zimske in letne pletenine za moške, ženske, deklice in otroke: maje, spodnje hlače, kombineže, žemperji, nogavice, fine nogavice, kopalne obleke, mo-Ske nogavice.
ad c) za moške ln ženske nad 15 let, za dečke ln deklice od 5. do vključno 14. leta, za otroke od 1. do vključno 4. leta: obleke, spuščene jopice, hlače, hlačke, spodnje obleke, dežni plašči, površniki, nepremoč-ljivi plašči, srajce, srajčlce, kombineže, spodnje jopice za ženske, vse to, če ni iz-
ključno od pletenin, ako blago ni iz same volne, je navesti druge tvarine v procentih, izvzeta Je tu delovna konfekcija;
ad č) delovne obleke, zaščitne delovne obleke, delovne jopiče, delovne hlače, delovne hlačke, delovne spodnje hlače, ki niso lz pletenin, kopalni plašči, pižame, halje, robci za nos, robci, predpasniki, rute in šerpe.
ad d) odeje za postelje, odeje za potovanje, šivane odeje, pregrinjala, rjuhe, podloge za blazine, podloge za žimmee, prti po 6 po 12 kosov ln več, serveti, bri-
salke vseh vrst;
ad e) obutev za moške, ženske, dečke, deklice in otroke, izvzemši obutev za industrijske svrhe in zaščitno obutev ki se more navesti brez razločevanja: obutev iz usnja (pri katerih je gornji del in podplat iz kože, usnje ali nadomestka za usnje), druga obutev, (pri kateri je gornji del Iz gumija, nadomestkov gumija ali tkanine) domači čevlji (samo oni lz kože, usnja ali gume);
ad f) kovčegi lz kože in usnja, oblačilno krzno, razni predeni oblačilni predmeti za prodajo na drobno.
Inventar se mora sestaviti v treh izvodih. Dva izvoda morajo sestavljalcl izpolnjena vrniti Zbornici TOI potom združenja odn. občine, po kateri so obrazce prejeli. Združenja odn. občine morajo pri tem kontrolirati, ali so formularji v redu in perfektno izpolnjeni.
Pri vrnitvi zbornici morajo biti izvodi inventarja razvrščeni po kategorijah: Industrija. obrt, trgovina na debelo, trgovina na drobno, krošnjarstvo, zastopništvo, zaloga In dr. V posameznih kategorijah je razvrstiti formularje: samo tkanine, samo pletenine, razne konfekcije in formularji za trgovine z mešanim blagom, ki so ker gre za razne predmete, sestavile več tabel.
2) Trgovcem na debelo ln drobno in obrtnikom je dopustna nabava navedenih predmetov.
Prodajne tvrdke razbremenijo lastne Inventarje za prodano blago, ki ga pre-
Dr. Funkov obisk končan
Sklenjeni so bili dalekosežni gospodarski sporazumi
Disposizioni in materia della distribuzione dei tessuti, delPabbigliamento e delle calzature
tobrosrini LJubljani I
Bližnji prazniki mrtvili nas opominjajo, da se spomnimo svojih rajnih z molitvijo in z obiskom grobov. Upravičeno se ponašamo, da ima Ljubljana zares bogato okrašena pokopališča in da z velikimi žrtvami izkazuje čast mrtvim. Zadnje cvetje in v mrzli sapi plapolajoči plamenčkl sveč na grobovih pa o pravnikih mrtvih naznanjajo tudi bližnjo zimo in z njo velikemu delo prebivalstva tudi prihod t»-žkih skrbi Pomanjkanje je vedno huje. revščina vsak dan večja, število podpore potrebnih se je pa tako pomnožilo, da m» sina občina ne more več zmagovati vseh svojih socialnih nato? brez sodelovanja privatne dobrodelnosti.
žrtvujmo vsaj del za pokopa'lšča namenjenega razkošja našim revežem, da jim olajšamo tegobe zime!
V vrhovnem socialnem svetu mesta Ljubljane združene dobrodelne organizacije in človekoljubna društva so zato za Vse svete in Verne duše letos že četrtič priprave vsesvetsko akcijo s plemenitim namenom, da potaste svoje drage rajne z dobrimi deli.
Za težke vsote okrasa propade na po kopališčih brez haska ln koristi — po vsem mestu pa tisoči trpe pomanjkanja.
Nikomur koristno, bahavo razkošje je dandanes resnično greh, ki izziva in tali pomanjkanje trpeče tisoče.
Zato se bomo posebno letos odkupili prevelikega razkošja na grobovih v korist revnim in sploh podpore potrebnim.
Za vsako odkupnino dobite viden znak hvaležnosti Vrhovnega socialnega sveta bi podpiranlh, namreč za 20 L belozeleno svečo ali preprost majhen venček •» tr» kom, za 100 L pa velik venec s trakom v barvah mesta Ljubljane. Vsak venec in vsaka sveča bo pričala, kako dobro sroe imate, sveče in venci vsesvetske akcije na grobovih oodo pa tudi kazali, kdo časti svoje rajne z dobrimi deli.
Svojci Ljubljančanov pa počivajo tudi po tujih, nedosegljivih pokopališčih in po bojnih poljanah, kjer jim nikdo ne prižge sveče. Njim namenjene sveče prl.*gite in njiin namenjene vence položite na grobove vojnih žrtev po pokopališčih in na grobove naših zaslužnih mož na Navju!
2e te dni Vas zastopnice in zastopniki Vrhovnega socialnega sveta naprosijo za odkupnino od razkošja na grobovih, a pred Vsemi sveti dobite darovani vsoti ustrezajoče število vencev ali sveč s posebnimi nakaznicami v pisarni vsesvetske akcije
SftežSIo fe po vsef Ljubljanski pokrajini
Kmetje še potrebujejo nastilja In drv za zimo
Ljubljana, 24. oktobra
Prvi sneg, ki se nam je ponujal v četrtek dopoldne, se je slabo obnesel v jesenski vlagi. Zato je takoj zvečer priredil reprizo, ki je bila izdatnejša. Snežilo je v noč in davi se je Ljubljana zbudila zimsko pobeljena. Snežilo je še v zgodnjih dopoldanskih urah. nato pa so se snežinke spet spremenile v dež. ki spira sneg s streh in ustvarja po ulicah, trgih, cestah in parkih običajno ljubljansko brozgo. Barometer obeta izboljšanje vremena. Kakor nam povedo poročila iz raznih krajev, je prvi sneg v četrtek obiskal vso Ljubljansko pokrajino.
Novo mesto, 23. okt
Po zadnjih krasnih dnevih, v katerih so vinogradniki v pretežni večini lahko dobro opravili trgatev, se je v sredo zjutraj nebo pooblačilo in je vse dopoldne močno deževalo. V teku dneva je z vzhoda pritisnil hlad in zvečer se je nebo zjasnilo. V noči na četrtek je severnovzhodnik gnal oblake in v jutrnjih urah je pričelo močno deževati. Dež je bil pomešan s prvimi snežinkami. V četrtek dopoldne je pričelo sprve rahlo, kasneje pa krepkeje snežiti in o opoldanskih urah je po Dolenjskem snežilo v debelih kosmih. Strehe in travniki so se pokrili z rahlo belo odejo, prav tako Gorjanci in kočevski hribi. Zgodnji
| sneg je napravil škodo v nekaterih vino-j gradih, kjer še niso opravili trgatve.
Dolenjske Toplice, 24. okt
Uršula se je letos slabo izkazala. Star slovenski rek pravi: če je na dan sv Uršule lepo, lahko vsaka stara ženica nanosi v predpasniku dovolj nastilja za zimo. Letos so Urške 21 t m. godovale ob prav toplem, solnčnem vremenu. Toda proti večeru se je pričelo po malem oblačiti.
Zgodnjega snega se Dolenjci nič kaj ne vesele, saj je še mnogo poljskih pridelkov na njivi, ki jih je treba pospraviti in tudi z nastiljem niso še nič ali prav malo preskrbljeni Treba je še več lepih dni, kajti nastilje je še večinoma na drevju in drva za zimo so še v gozdu. Ker po prvem in zgodnjem jesenskem snegu še rado postane lepo. smemo upati, da se Uršula letos ne bo izneverila in da bo še dosti lepih dni za nujno potrebna kmetska opravila.
Gorica, 24. okt
Tudi Goriška pokrajina je včeraj zjutraj doživela prvi letošnji sneg. Ko se je dežela prebudila, so bili vrhovi nekaterih gora sem in tja pobeljeni. Hkratu je temperatura padla za nekaj stopinj, tako da je tudi v mestu že zavelo skoraj zimsko nastrojenje. Ves dan se je nad pokrajino bočilo svinčeno sivo, težko nebo, ki je dajalo slutiti, da bo zimsko vreme ostalo.
Tri žrtve brezumnega vozača
Huda prometna nesreča v Lajteršpergu pri Mariboru
Maribor, 24. okt.
Huda prometna nesreča se je primerila v torek zvečer ob 20.30 v Lajteršpergu pri Mariboru. Povzročil jo je spet brezumen avtomobilski vozač.
30 letni Alfred Schaffhauser ter sestri Ana in Julij ana Hiffierjeva iz Ruš, so se peljali na kolesih in sicer pravilno po desni strani proti Mariboru. Naenkrat je pri-dirjal za njimi težak tovorni avto. Vozač je divje drvel po cesti. Ker je imel prižgan samo en žaromet, najbrž ni pravilno razgledal vse ceste in je tako zavozil naravnost med nesrečne tri kolesarje ter jih gladko odbil. Nesreča se je zgodila bliskovito. Vozač se sploh ni zmenil za ponesrečence, marveč je v varstvu zatemnitve dirjal dalje.
Posledice nesreče so bile žalostne. Alfreda Schaffhauser j a so pasanti našli mrtvega. Ana in Julijana Hifflerjevi pa sta obležali nezavestni. Prva je dobila hude notranje poškodbe, drugi pa je po životu odrgnjena koža. Prepeljani sta bili v ma-
riborsko bolnišnico. Orožniki v Lajteršpergu so prihiteli na kraj nesreče, da ugotovijo dejanski stan in izsledijo brezumnega vozača. To se jim je kmalu posrečilo. Prijeli so ga v Mariboru, na Koroški cesti 41 Piše se Josip Alenz in je bil takoj odgnan v zapor.
Razen te hude nesreče se je primerilo še nekaj manjših prometnih nezgod. 35-letni Ervin Vavpotič od Sv. Kungote je padel s kolesa v obcestni jarek in se hudo polomil. — 39 letni delavec Anton Roter s Slemena pri Selnici ob Dravi je bil zaposlen pri kopanju jarka na Koroški cesti v Mariboru. Ko je odniral veliko pokri-vačo kanala, se mu je ta spet zaprla in mu hudo poškodovala roko. — V Črešni-cah se je ponesrečil 30 letni Martin Mo-horko. Pri neki novi gradnji ob cesti mu je padla opeka na hrbet in mu zadala hude notranje poškodbe. — Pri igri pa se je ponesrečil na Teznem 12 letni šolarček Srečko Paradiž. Poškodoval si je nogo. — Vsi ti ponesrečenci so bili prepeljani v mariborsko bolnišnico.
Poznojesenske in zimske gobe
Če ne zapade sneg in ne pritisne nepričakovano občuten mraz, bodo rasle še prihodnji mesec raznovrstne gobe. Nekatere vrste užitnih gob pa rase jo celo pozimi (do meseca marca).
Izredne prehranjevalne razmere so zbudile letošnjo jesen med našim prebivalstvom nenavadno zanimanje za užitne gobe. K splošnemu zanimanju je še posebno pripomogla dvojna razstava: na ljubljanskem trgu (stalna) in na ljubljanskem velesejmu. Posebno privlačna za prodajalce in za kupovalce je razstava na trgu, ki še vedno traja. Občinstvo oblega skoraj ves dan pri semenišču omarico z razstavljenimi gobami. Uspeh je za prodajalce ln kupovalce prav povoljen. Dočim smo dosedanja leta videli na ljubljanskem trgu največ do 10 vrst užitnih gob, jih prinašajo zadnje čase najmanj trikrat več, kar je izredne važnosti za kupujoče občinstvo in za prodajalce. Brez te akcije bi bil ljubljanski trg letos skromno založen z gobami, ker je bila rast dosedaj splošno znanih tržnih gob (gobani, lisice, sivke) pomanj-
Colifbia velutipes — zimska štorovka
kljlva, oziroma le sporadična. Z novimi vrstami užitnih gob; ki so hile na trgu mnogo cenejše kakor gobani, so se mogle gospodinje založiti tudi za zimo (posušene in konservirane v kisu ali slanici). Pa tudi brezposelni ln gospodarsko šibkejši sloji so zaslužili z donašanjem gob na trg lepe vsote za zimsko pomoč
Prihodnji mesec bo raslo še mnogo vrst gob, seve, ako ne zapade sneg in ne pritisne občuten mraz. Meseca novembra rase j o ob normalni temperaturi še naslednje vrste gob- plemeniti goban ali jur (bole-tus edulls), bronasti goban (boletus aere-us), rumena in rjava ježevka (hydnum repandum, hydnum imbricatum), peščenka (boletus varlegatus), mavel rdečerepnl (boletus crysenteron), hruševka ali pečur-ka (lactarla volema), borov gllvec (spra-sis ramosa), mrtvaška trobenta (craterel-lus cornucoploldes), rjavi ln vijoličasti 11-jakar (clitocybe laccata et amethystina). maslena repinka (co!lybla butyracea), obe gomoljkl (tuber aestivum, tub. brunale), navadna lisica (cantherellus clbarius), napačna lisica (canth. auriaticus — rase še decembra), tikvasta prašni ca (lycoperdon gemmatum), navadna mušnlca (amanlta muscaMa), strupeni kukmak rumenkasti (amanita phalloides citrina), visoka dež-nica (lepiota procera), žafranasta dežnica (lepiota rhacodes), sivo rumena štorovka ali jarsi (armlllaria mellea), žveploglav-ka (hypholoma fasclculare — nekoliko strupena), zavlhanka (paxllus tnvolutus), črna noga (paxilus atramentarlus).
Posebno množinsko rasejo novembra — nekatere še decembra —■ razne kolobarnice (tricholoma) kakor čebular (tricholoma colossus). črn osi va kolobarnlca ali mraznl-ca, splošno sivka imenovana (tricholoma portentosum), solzasta kolobarnlca (tricholoma pessundatum), vijoličasta kolobarnlca (tricholoma personatum, nudum), vijolična kolobarnlca (tricholoma Irinls), rjavo-luskinasta kolobarnlca (tricholoma Imbricatum) ln druge.
Tudi pozimi rasejo dobre gobe. To so v prvi vrsti nekatere drevesne gobe, ki
na velesejmu. Nakaznice dobite tudi ▼ prodajalni mestne elektrarne na Mestnem trgu in v prodajalni mestne plinarne v kresi ji na Nabrežju 20. septembra. Z nakaznicami dobite sveče in venee o praznikih mrtvih na stojnicah pred pokopališči pri sv Križu, na Viču. pred sv. Krištofom in pred Navjem.
Kakor se je Ljubljana ponašala t razkošjem na pokopališčih, tako tn Se bolj se ponaša t uspehi vsehsvetskib akcij, saj so njih uspehi najočitnejši dokaz visoke srčne kulture prebivalstva našega mesta In kakor so se fe tri leta na svoj praznik duSe umrlih rado vale dobrih src svojcev, tako bomo tudi leto? izkazali svojo pravo ljubezen do rajnih z dobrimi deli Reveži bodo molili 7a Doko.i naših rajnih, druea mesta in deJele se bodo pa s Dohvalo ozirale na na.Se mesto ln občudovale zlato srce LJubljane ki se tudi v teb težkih fasib zaveda nalns krščanske ljubezni do bližnjega.
Počastimo rajne z dobrimi deli!
V Ljubljani dne 24 oktobra 1941.
Za župana mesta Ljubljane: dr. Vladimir Ravnihar, L r., podžupan
so mlade (to je: dokler so razmeroma mehke) prav dobre za vsestransko uporabo (sveže, posušene in konservirane). Oglejmo si jih:
Bukovka ali grudnovka (pleurotus ostreatus) je zelo lepa pojava na štorih ln starih deblih listnatih dreves (bukev, gaber, brest, lipa, oreh ln razna druga sadna drevesa). Množina polovičarskih klobukov se grmadi na štoru ali steblu kakor opeka na strehi ter tehta po več kilogramov. Klobuki so olivno črne barve, v mladosti na znotraj zavihani, pozneje raztegnjeni in vdolbeni.
Hrastovka ah hrastov školjkar (polypo-rus frondosus) rase le pri koreninah starih hrastov. Golobji Školjkar (pleurotus columbinus) je taKo imenovan zaradi golob j esi ve barve. Vrbov Skoljar (pleurotus salignus) Ima vodene klobučke črnosive ali rumenoslve barve. Klobuki se ne gr-
Pleurotus ostreatus — bukovka ali grudnovka
madijo drug na drugega, temveč stoje posamezni vodoravno na deblu. Koceni niso užitni. — Vsi školjkarji rasejo od oktobra do marca.
Zimska štorovka (collybia velutipes) rase tudi vso zimo. Klobučki so rumene, oranžne, a tudi medeno rumene barve, vedno vodeni in lepljivi. Sredina je navadno temnejša, večkrat kostanjevo rjave barve. Prav okusna gobica, dokler so lističi belorumeni, toda brez kocenov. To štorovko dobimo na panjih listnatih dreves celo zimo do marca ter prenese mraz do 4°, a je tudi zmrzla porabna.
Ko prenehajo rasti zimske gobe, se kmalu pojavijo (proti koncu marca) že rane pomladne gobe in sicer: smrčki in lirčki (morchella, helvella) ln prve kolobarnice (tricholoma gambosum, tr. gra-veolens).	A. B.
Kako se varuje krompir pred gnitjem
Letos se čuje mnogo pritožb, da krompir v kleti gnije. Kadar se pojavi gnitje krompirja, se gniloba hitro širi in prehaja tudi na zdrav krompir. Potreba ie posebne pažnje, da se ne napravi pri krompirju pre-občutna šikoda. Zlasti ;e to važno letos, ker je krompii za prehrano velikega pomena. Pridelek krompirja m tako dober in tako obilen, kakor se ;e pričakovalo, zato je skrb, da se ohrani krompir zdrav, prav na me situ.
Letošnje leto je billo precej deževno in je krompir ležal dalje časa v vlažni zemlji kar ni za krompirjeve gomolje nič kaj dobro. Mnogi so kopali krompir, ko ;e bila zemlja še vflažna in ga spravili v klet, ko še ni bil dovoli suh Vlažen krompir začne jutro gniti. Kjer se pojavi gpitje krompirja, ga je treba večkrat pregledati in prebrati. Kar je količkaj gnilega se mora takoj odstraniti. Če ni krompir dovolj suh. ga ie treba razložiti po kleti in pustiti nekaj časa, da se dodobra osruši Dobro je tudi v kleti potresti nekoliko apnenega prahu, ki ustavi ;a gnitje.
Klet. kjer je spravljen kromptr. mora biti zdrava, suha in zračna Zrak v njej mora biti čist Klet ne sme bhi niti pregorka, niti premrzla. Toplota v kleti naj bo tudi pozimi nekaj stopinj nad mčlo, najbeflje 5 do 6 stopinj C
Preden s« krompir spravi v klet. jo je treba pospraviti in dobro očistiti. Po tleh m ob stenah k;er naj bo shranjen krompir, je treba polož'ti deske ali slamo — Klet morate večkrat zračiti Kadar io zračimo pozimi in ob toplejših in sončnih dneh. ne smemo pozabiti odprta okna zapreti, da se klet preveč ne ohladi in da mraz ne dela škode.
Dovolj suh in zdrav krompir v snažni, suhi io dovoli zračni kleti ne bo pričel gniti. Gnitja je na'več kriva prema la pažnja in slaba odbira. Kar se je zamudilo o^ spravljanju krompirja je treba naknadno popraviti in ves krompir prebirati
DVA RADOVEDNEŽA
Zdravnik: »Kaj pa vam prav za prav je?«
Bolnik: »E, gospod doktor, to bi tudi Jas rad vedel. Zato sem pa prišel!
Ecc. 1»alto Commissario nella Bela Kra£na
Komisar v Beli Krajini
LlSccelenza 1'Alto Commissario nel porre la prima pietra della costrnenda cappela in piazza nuova a Gradac — Ekscelenca Visoki Komisar vziduje temeljni kamen za kapelico na novem trga v Gradca
La manifestazione avvenuta alToccasione della consegna del nuovo elegante pOo piKJsso Metlika — Svečanost ob posvetitvi novega lepega droga za državno
zastavo pri Metliki
Mož, čigar predniki so bili svetniki
Umrl je kot eden zaslužnih pionirjev italijanskega
tiskarstva
V kraju Villa Moglia pri Chleru je umrl te dni črkostavec Giovanni De Lara, kakor se je pokojnik preprosto pisal, v resnici pa je bil potomec znamenitega španskega ple-menitaškega rodu, ki je med svojimi predniki štel sv. Izidorja Seviljskega. sv. Her-menegllda-mučenca in kralja Alfonza I. Kastilskega. V 15. stoletju se je rodbina preselila v Francijo, kjer je stopila v sorodstvene zveze prav tako z najodličnejši-mi francoskimi plemenitaši. Giovannijev ded je bil paž francoskega kralja Ludovi-ka XVI., ki je končal pod gil"utinom. — Celotno ime, zdaj pokojnega De Lara, je bilo Ivan Marija Dominik, Hervig, knez in grof Larski iz Lare, vojvoda Amajski in baron Arvierskl.
Rodil se je v pregnanstvu v Londonu 14. novembra 1865. Po materini smrti ga je oče kot osemletnega dečka prepustil vzgoji Luize Tereze Montenjaške, utemeljiteljlce številnih otroških zavetišč in vzgajališč; zdaj je v teku postopek za njeno beatifika-
cljo. Ko mu je umrl še oče, so ga sprejeli salezijancl v Navari v svoj zavod, kjer je napravil 3 razrede gimnazije, nato pa se je izučil črkotiskarstva v Marseillu. Leta 1893. je prišel v Turin, kjer je bil prav tako zaposlen v salezijamski tiskarni. Leta 1895. je vstopil v salezlianski red. Leta 1905. je postal ravnatelj salezljanske tiskarne v Valdoccu ln je odtakrat celih 35 let vodil podjetje.
Bil je odličen delavec svoje stroke In se je z vso vnemo posvetil strokovni izpopolnitvi vzgoje tiskarskega naraščaja. Skozi njegovo šolo so šil tisoči stavcev, ki se zmerom hvaležno spominjajo njegovega obsežnega znanja in dobrote njegovega značaja. Letošnjo zimo se je počutil nekaj bolehnega, pa je prosil za razrešitev in je odšel na deželo iskat zdravja. Pred dnevi se je sam sebi zdel že dovolj okrepljen, da se lahko vrne v Turin, Iznenada pa ga je kriza vnovič zagrabila, da je podlegel.
Drag za dragim se vrstijo • • •
Obtožbe in zagovori pri razpravah o navijanju cen
Razprave proti navijalcem cen so se v četrtek v znatnem številu nadaljevale. V glavnem so se morali zagovarjati mesarji in gostilničarji. Posebno je bil obremenjen neki mesar, po postavi pravcati orjak. Obtožnica mu je očitala vrsto prestopkov: v času ko so bili še dinarji zakonito plačilno sredstvo, je prodajal po višjih cenah kokoši, kozllčevino, vampe ln drugo meso. Pa pravi, da je prodajal vse po maksimalni ceni in da tiste kokoši niso bile kokoši, temveč kapuni. Razlika med kokoši in _ka-puni res ni velika, vendar pomembna. S*od-nik je mesarja v pogledu kokoši oprostil, pač pa ga je obsodil zaradi ostalih grehov na 15 dni zapora, 600 lir denarne kazni in povračilo 114 lir povprečnine. Obso;'eni je vložil priziv.
Nato so prišli na vrsto pomočnika Maks in Alojz in pomočnica Pavla. Slednji je obtožnica očitala, da je 26. aprila prodala pol kilograma govejega mesa za 3.8 lire, dočim je bila maksimalna cena določena na 6.08. Obtoženka je izjavila, da se ne spominja in da je nemogoče, da bi računala nad maksimalno ceno. Sodnik je zaslišal pričo, ki je povedala, da je plačala za pol kilograma mesa 3.8 lire in odšla. Tudi nekdo drugi je dal 3.80 Ure za meso, drugega se ne spominja. Ko je priča prišla domov, je stehtala meso in ga je bilo nekaj manj ko pol kile. Maksu pa je obtožnica očitala, da je 7. maja prodal pol kilograma govedine za višjo ceno. Nadalje je bilo v obtožnici, da je marsikoga ozmerjal in nahrulil. Obtoženec se je zagovarjal, da vedno prodaja le po maksimalni ceni in da je mogoče kaka stranka vzela napačen blok; na ta način je nastal nespora-
zum. Bil je pač velik naval, kakor je še danes. Na te besede je pripomnil državni tožilec: »Pri mesarjih je v zadnjem času sploh vse zmešano«. Zaslišan eso bile priče, nakar sta bila obsojena: Maks na 18 dni zapora in 600 lir denarne kazni, Alojzij pa na 7 dni zapora in 300 lir denarne kazni. Oba bosta morala povrniti tudi sodne stroške. Pavla je bila oproščena. Obsojenca sta si pridržala pravica za vložitev priziva.
Nekemu gostilničarju je obtožnica očita*-la, da je junija prodajal kranjske klobase po 10 dinarjev, dočim je bila najnižja cena določena na 8 dinarjev. Obtoženec se je zagovarjal, da je za 10 dinarjev prodajal kranjsko klobaso, kruh ln gorčico ali hren. Predložil je cenik, iz katerega je bilo razvidno, da je res tako. Sodnik ga je oprostil.
Neki gostilni čar ki je obtožnica očitala, da je 6. avgusta predrago računala belo vino, in sicer po 8.60 1. Obtoženka se je za/-govarjala, da vodi gostilno nekdo drugi, ona pa je ostala brez svojcev, ker so vsi pomrli. Cene vinu določa sama. Vino je prodajala po 8.60, ker so ji pripovedovali, da tudi po drugih gostilnah prodajajo vino po tej ceni. Sodnik je zaslišal vinskega trgovca, njenega dobavitelja, ki je izpovedal, da kupi obtoženka vsak mesec pri njem sodček vina. Avgusta je kupila italijansko belo vino iz Trsta po 5 lir liter. Vino je imelo 9 do 10 stopinj. Po njegovem mneniir^cena 8.60 na drobno ni bila pretirana. Branilec je celo predlagal zaslišanje psihiatra, da bi ugotovil obtoženkino težko duševno stanje, kar pa je državni tožilec odklonil. Sledila je oprostilna sodba.
Seznam
prodajalcev »Jutra« in »Slovenskega Naroda« na ozemlja nezavisne
države Hrvatske
V Zagrebu
Balogh Aleksander — Kiosk kod »Bur-ze«, Baloh Petar — Pejačevičev trg, Dat-tler Josip — Medullčeva 1, BakOvič Zdenka — Nikoličeva 9, Dračič Štefanija — Zrinjevac 17. »Gondulič« knjižn. — Ma-rovska 36 Horvat Radoslav — Zrinjevac 13, Holešek Olga — Preradovlčeva 1. Hr-ženjak Terezija — Radičeva 20, Jovanovlč Laura — Petrinjska 2, Jucha Marija — Hotel »Esplanad«. Jurjev Vasilije — Grad-skl pod rum. Kolodvorska prod. — Kolodvor, Katavlč Amalija —Preradovičev trg 4, Kunetz Marija — Praška 10, Predoje-vič Milka — Starčevičev trg - Paviljon, Samec Valentina — Kavana »Corso«, Susič Anica — Masarykova 1, Simič Milka — Ilica 31, Spitau Valerija — Dežmanov pro-laz 1, Strmotič Jakov — Zrinjski trg-kiosk, Štefan Liubica — Ilica 42, Uiberall Oskar — Jurišičeva 23. Stipanovl Blanka — Ilica 160, Jelen Franjo — Kloek - Jela-člčev trg -Singer, Božič — Kiosk - Jelači-čev trg - pred Kavarno »Dubrovnik«.
Izven Zagreba
Banja Luka: Haihafizbegovič Ahmed, šerbič Mehmedalija, Primorac Marko; Brč-ko: Hrnich Mlltvoj, knjižn.; Karlovac: Pišmaht Rudolf; Križevci; J. M. Hitrec, Fran Neugebauer; Osijek: Kohler Otto (zastupnik); Sarajevo: Asim Sabanovič (zastupnik); SL Požoga: L. Gllvetič; Tuzla: G. Kamenjaševič, knjižara; Varaždin: Nemec Nada.
Opozorilo: Zaradi izrednih odpremnih in uvoznih stroškov smo prlmorani od 1. novembra t. 1. dalje na novo urediti prodajne cene naših časopisov sledeče: »Jutro« vključno »Ponedel;'sko Jutro« posamezna številka 3 Kune, mesečna naročnina 70 Kun: »Slovenski Narod« posamezna številka 2 Kuni, mes. naročnina 40 Kun; »Domovina in Kmetski list« posamezna številka 2 Kuni, polletna naročnina 40 Kun.
Vse prijave, naročila ln reklamacije naj se naslavljajo na Press-Import d. d., Zagreb, Katančičeva 3., telefon 9t. 22-557, poštni čekovni račufi št. 31.985, Zagret),
Izumitelj pantelegrafa
V letošnjem letu, in sicer prav v tem mesecu, je minilo petdeset let, odkar je umrl velik italijanski genij, pater Giovan-ni Caselli, fizik svetovne slave, ki pa celo mnogi Italijani ne poznajo vsega njegovega znanstvenega dela. Ze zavoljo današnje visoe stopnje telekomunikacijskih pripomočkov bi moralo biti ime patra Casel-lija bolj znano, saj je bil med drugim izumitelji »pantelegrafa«, naprave, ki je v prejšnjem stoletju slovela po vsem svetu in ki bi jo danes lahko smatrali za predhodnico televizije.
Pater Giovanni Caselli se je rodil 1815. v Sieni in je študiral v Florenci pod vodstvom znamenitega Leopolda Nobilija. Ko je 1836. dovršil študije, je oblekel duhovniško obleko, a kmalu potem so ga imenovali za člana Italijanskega Ateneja. Dalj časa je prebil v raznih italijanskih mestih kot učitelj slovstva in zgodovine, potem se je vrnil v Florenco, kjer je 1849. ustanovil časopis za fiziko in umetnost z naslovom »Ricreazione«. Tedaj se je posvetil samo študiju fizike, zlasti pa elektrike in magnetizma. Uspeh tega študija je bil — med drugimi velikimi stvarmi — baš »pan-telegraf«, naprava za prenašanje ln spre-
jemanje slik ter spisov na daljavo. Izumil je tudi »kinemograf«, pripravo sa merjenje brzine lokomotiv, ter »avtomobilsko krmilo« za ladje. Kot fizik svetovne slave je umrl v oktobru 1891.
Njegov pantelegraf je deloval v glavnih potezah takole:
Oddajna naprava je imela navadno nihalo, ki je nosilo na svojem koncu prožno, z električnim krogom zvezano črtalo. Nihalo se je gibalo sem in tja nad kovinsko ploščo tako, da je drselo črtalo v vednem stiku preko nje. Slika ali spis, ki so ga hoteli prenašati, so reproducirali na kovinsko ploščo, to so potem prevlekli z iz-olirajočo snovjo, tako da je pokrivala samo globeli med poediniml črtami podobe oziroma pisave. Kadar je črtalo drselo preko teh mest, se električni tok ni mogel skleniti, nasprotno pa se je sklenil, kadar je šlo črtalo preko neizoliranih elementov slike ali pisave. Ti prehodi črtala preko izoliranih in neizoliranih mest, ki so si sledili zelo hitro in so trajali zelo kratko, so povzročali električne impulze, ki jih je sprejemala naprava. Ta je bila sestavljena v bistvu iz istih elementov kakor oddaj-
nik, iz kovinske plošče, nihala ln črtala, gibanje obeh nihal nad ploščama je bilo sinhronizirano, na sprejemno ploščo so prilepili kos papirja, ki je bil prepojen s posebno solno snovjo in vsakokrat, ko je sprejemno črtalo dobilo električni Impulz, je ta impulz na papirju povzročil kemično reakcijo, ki je postala vidna z drugače pobarvano točko ali črtico. Tako se je risba ali pisava z oddajnika prenašala na sprejemnik, pri čemer naj še omenimo, da sta se obe plošči pod nihalom po vsakem polnem nihaju premaknili za eno »črto« navzgor, tako da je po eni strani oddajno črtalo v razmeroma kratkem času otipalo vso površino risbe ali pisave, sprejemno črtalo pa po drugi strani v istem času narisalo in zapisalo to risbo ali pisavo na sprejemno ploščo. Slnhronlzem teh gibanj je Gaselli dosegel z elektromagneti, ki so privlačevali oziroma v trenutkih, ko električni tok ni bil sklenjen, spuščali nihali.
Ta umna naprava, ki jo je mogoče z besedo le površno opisati, je delovala take dovršeno, da so jo uporabljali dolgo časa n. pr. na neki telegrafski progi med Lyo-nom in Parizom.
Tobroch ■■ Fronta pri Tobrakn
Otok Dago

Y Lf >
^Klaipeda t* ^Mfcttiel) ^
Merilo:
s'o ioc	* roiko vpj.oporišco
Otok Dago, Dago, Dagen ali Dagden, po estonsko Hiumaa, o katerem so vojna poročila zadnje dni velela, da so ga zasedli Nemci, stoji ob vhodu v Finski zaliv in je eden največjih otokov Baltskega morja Njegova površina znaša 960 štirjaških kilometrov, prebivalcev šteje okrog 20.000, in sicer je 3U Estoncev, ostali so Švedi in Nemci. Na njegovi razčlenjeni obali, ki jo obdajajo plitvine in številni otočki, se dviga važni svetilnik Dagerort, njegova naselja so drugače majhna in malo pomembna. Samo južni del močvirnatega otoka, ki
je poln granitnih bolvanov, je močneje obdelan. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, ribarstvom, lovom na mrože, drvarstvom in pripravljanjem apna Zgodovina tega otoka je bila precej pestra- Do L 1645. je pripadal Danski, do 1721. švedski, do 1920. Rusiji, nato je pripadel Estonski, med sedanjo vojno so ga zasedli z baltskimi državicami vred boljševiki, sedaj pa je spet menjal gospodarja. Nemci so ga imeli v ostalem zasedenega že med prvo svetovno vojno.
Kri redi tuberkulozo
Odkar je Bayle v začetku 19. stoletja odkril v truplih jetičnikov nenavadne, sive vozle, v pljučnih delih, se spor o pravem bistvu tuberkuloze ni več polegel. Dolgo so to bolezen smatrali sicer za nalezljivo, a še 1. 1882. so izjavljali znameniti me-dicinci, da ni povzročitelja jetike še nihče videl. Nekoliko tednov pozneje je označil Robert Koch na seji berlinske fiziološke družbe pred izbranim strokovnjaškim poslušalstvom, da mu je uspelo odkriti bacil jetike.
Od tistega časa je zdravilna veda silno napredovala, kar se tiče borbe proti tej ljudski kugi. »Tuberkulin«, ld so ga Izdelali še pred Robertom Kochom, prvotnega upanja sicer ni izpolnil in se ni izkazal kot lečilo za vse oblike tuberkuloze, vendar pa je še danes edina rešitev za nekatere določene vrste jetike. Sicer pa je medicina odkrila še mnogo drugih načinov za zdravljenje te bolezni, čeprav je še ni mogla popolnoma obvladati.
Kaže pa, da so našli sedaj novo pot, ki bi lahko vodila do tega smotra.
Na nedavnem zasedanju Nemške družbe proti tuberkulozi v Baden-Badnu je nastopil prof. dr. Pfaff-Buckwalt s popolnoma
novimi mislimi o bodoči borbi proti jetiki. Te misli so posledek neutrudnega, desetletnega raziskovalnega dela, ki so ga pod-piraie odločilne nemške zdravstvene oblasti Dr. Pfaff je odločen pristaš tiste terapije, po kateri naj sodelujejo okužena pljuča sama pri uničevanju bacilov tuberkuloze s tem, da jim na ta ali oni način odrečejo hrano. Najbolj znani pripomoček za ta namen je umetni pnevmotoraks. S punktirno iglo se uvede v 5., 6. ln 7. med-rebrju v prostor prsne mrene pol litra ali cel liter zraka oziroma dušika. S tem se obolela pljuča, po potrebi tudi dvostransko, »ustavijo«. Za istim smotrom teži tudi dr. Pfaff, vendar ne s pomočjo pnev-motoraksa, temveč po notranji poti preko krvi. Učenjak je v svojem raziskovalnem zavodu izvedel v to smer obsežne poskuse. S fotografiranjem, mikroskopsko raziskavo tuberkulov v vseh razvojnih stadijih ter z uvedbo svetilnih snovi v kri mu je uspelo ugotoviti, da krvni tok ne redi samo zdravega tkiva, temveč tudi ognjišča bacilov.
Sedaj gre za to, da bi tem zaprli redilni tok in jim onemogočili vsako rast ter razširjenje. Dr. Pfaff hoče s tem name-
Kwlturni pregled
Antonin Dvorik
Letos je 8. septembra minilo sto let, kar »e je v Nelabozevesi nad srebrno Vltavo rodili nesmrtni mojster ldksdčni propoved-nik in eden vrhov češkega muzikantstva Antonin Dvorak, ki je v svojem življenju prehodili trnjevo pot velikih umetnikov, se povzpel od organ ista do ravnatelja njujor-škega m praškega konservatorija, do člana Češke akademije znanosti in umetnosti ter eelo do častnih doktoratov cambridgeske in praške univerze. Postal je sila ven zavoljo svoje stvariteljske sile, ki je nezadržano rasla in se oblikovala v njegovih mnogih umetninah, izražajooih vso moč in veličino njegove bogate, široko razmahnjene muzi-kalne duše.
Dvorak se je sicer spočetka razvijal pod vpflavcim takrat priznanih mojstrov Havdna, Mozarta, Beethovna. Schuberta Wagnerja. Liszta in Smetane, vendar se je osamosvajal od skladbe do skladbe, dokler ni postal čisto svoj, povsem individualen duh, sposoben lastnega oblikovnega in izraznega tvor-jenja. Takšen je uveljavil v češki glasbi poleg Smetane docela samosto;ni umetniški tip, katerega dela so izkazovala genija mu-zdkalne neposrednosti, tvorca, ki so mu biLa oblika izraz in sredst-^a značiina po bogati iznajdljivosti. Iz njegovih skladb je zavel duh češkega naroda, veselje ki žalost ljudstva, iz katerega je izšel, med katerim Je rastel in živel ter iz njega črpal vir svoje neizmerne fantazije. Ta njegova povezanost z narodom zveni iiz prekrasnih Slovanskih plesov, iz mnogo scherzov komornih skladb
ter simfonij, ki jim je dal Dvoršak obliko ljudskega plesa furianta, iz čeških, ruskih, slovaških in južnoslovanskih narodnih motivov, ki jih je često uporabljal v svojih tudi največjih delih, iz »dumik«, ki jih je v svojih komornih delih rad stavil namesto adagiov in jih je v ciklu šestih skladb še posebej oblikoval za klavir, violino in čelo.
Iz vseh stvaritev odseva Dvorakova nacionalna in svetovnonazorska usmerjenost k izrazito slovanskemu in pesebej češkemu čeprav so mu često očitali da je preveč nagnjen k absolutni glasbi, preveč svetov-njaški, evropeiziran in celo formalističen. Najmočnejši in najpristnejši protidokaz so pač njegova dela sama: znameniti Slovanski plesi, Slcvanske rapsodije, Durnke, Ru-salka, v katerih se je pokazal nežno čutečega oblikovalca, ki je prodrf v tajnosti pravljičnega, čarobnega, temnega češkega gozda, katerega šepet in šelest pripoveduje čudovite zgodbe preteklosti vsakomur, ki zna slišati to, kar navadnemu zemljami ni dano; podobno razodeva v operi »Dimitrij«, v kateri je nemara najmočneje izrazil svojo nacionalno zakoreninjenost, v ve-čih komornih delih, v operi »Sedma sedlik«, v katero je vnesel duh češke glasbe po vzoru Smetanovem in celo v oraitorijih Sv. Ljudmila ter Mrtvaška ženin, iz katerih » razliva morje iskrene, globoke in dramatično tnošne bolesti ter sočutja v tako tipičnem duhu češkega ljudskega čustvovanja, da že prvi zvoki razkrivajo skladateljevo poglobi jenest v dušo njegovega naro-
nom ustaviti dotok krvi do tuberkulov ter osamiti bolezensko ognjišče. To bi se l?hko zgodilo s kakšnim lečilom, ld ga je pa treba šele najti. V Nemčiji nameravajo osnovati osrednji zavod za borbo proti tuberkulozi, a ena njegovih najvažnejših nalog bo ta, da odkrije s sodelovanjem zdravnikov, kemikov in fizikov ta pripomoček.
Novo zdravljenje trahoma
Nemški vojaški zdravnik, major prof. Hanke, poroča v neki strokovni reviji o velikih uspehih, ki jih je dosegel z novim načinom za zdravljenje trahoma Ta očesna bolezen je v Nemčiji sicer zelo redka, vendar pa so morali v teku te vojne zdraviti zelo veliko primerov med vojnimi ujetniki in pripadniki nemških manjšin, ki so se vračale v rajh iz Volinije, Galicije, Besarabije in Dobrulže. Prof. Hanke je te paciente uporabil za svoje poskuse in je s pomočjo sulfoamidnih snovi dosegel nazadnje stoodstotno ozdravljenje. Njegov način se ni izkazal samo za učinkovitega, temveč tudi popolnega, pa naj je šlo za kakršen koli stadij infekcije. Zdravljenje traja tri tedne ter običajno ni potrebno, da bi se bolnik mudil v bolnišnici.

Ritorno da una puntata offenslva con bottino e prlgionieri
plenom in ujetniki
— Povratek z napah a
Zmaga nad streptokoki
Ameriški
Američani so znani po posebnostih svoje vzgoje in po svoji težnji, da bi v vsakem področju imeli rekorde. Tako prirejajo prave tekme, kdo bo najbolj daleč pljunil. Ker imajo navado, da žvečijo gumo, jim je lahko doseči takšna prvenstva, kajti prežvečeni čiki pomagajo pljunku v daljavo. A tudi žvečenje samo na sebi spada med ameriške rekorde. Nekega dne so v New "Torku pred veliko trgovino našteli nič manj nego 73.000 izpljunjenih žvečilnih gum, na neki prometni ulici 38.000, pred neko kinematografsko palačo pa 25.000. Stvar gre tako daleč, da je neko društvo predlagalo, naj bi v krajih, ki jih ljudje najbolj obiskujejo, postavili posebne zaboje za zbiranje prežvečene gume.
Bitka med letalom in kondorji
V bližini jezera Nahuel Huapi v Argentini, ob vznožju Kordiljer, se je primerila vojaškemu letalu'nenavadna, da ne rečemo tragična pustolovščina.
Letalo je brzelo v veliki višini proti gorskim grebenom, ko se mu Je približal trop ogromnih kondorjev, ki so letalo smatrali morda za veliko ptico, s katero bi se morali spopasti, in so se vrgli proti njemu. Pilot se je hotel spopadu izogniti, ko se je pa prepričal, da to ne bo mogoče, ker so se ujede čedalje bolj besno zaletavale v aparat, je velel posadki, naj uporabi strojnice. Učinek je bil takšen, kakor si ga lahko vsakdo misli: v nekoliko minutah je ogenj iz strojnice drugega za drugim sestrelil dvanajst ptic, šele nato se je letalo lahko vrnilo v svoje oporišče.
Kakor znano so streptokoki najbolj razširjeni povzročitelji cele vrste bolezni, ki grozijo človeštvu. Porodna mrzlica, šen, vnetje vratne žleze, mnoga obolenja sečevoda, srca, hrbteničnega mozga, čiri itd. gredo na račun teh nevarnih mikroorga-
Napaka pri pisanju mu je prinesla srečo
Napaki pri pisanju se mora neki turinski trgovec zahvaliti za visok dobitek. Mož je bil navdušen za loterijo. Pred kratkim je prišel k svojemu kolektorju, da bi stavil na tri številke, ki bi morale po njegovem mnenju brezpogojno zadeti. Ko se je vrnil domov, je v svoje neprijetno presenečenje opazil, da se je bil kolektor pri zapisovanju številk zmotil, namesto številke 88 je zapisal številko 89. Ves razburjen je pohitel nazaj, da bi napako popravil, toda kolek-tura je bila že zaprta. Naslednji dan pa se je trgovčeva jeza spremenila v samo vzhi-čenje, kajti baš številka 89 je bila izžrebana poleg ostalih njegovih številk in s tem je zadel 180.000 lir.
Pijača iz potopljenih ladij
Iz Kodanja poročajo, da so morski toki in nevihte vrgle v zalnjem času na severno dansko obalo poleg mnogih plavajočih min tudi veliko količino vsakovrstnih predmetov iz angleških ladij, ki so bile potopljene v Severnem morju in Atlantiku.
Med temi predmeti je omeniti v prvi vrsti mnogo sode vina in zaboje, ki so bili polni steklenic whiskyja, portskega vina, cher-ryja in podobno. Ribiči in piebivalci obrežnih krajev so si mogli s tem založiti svoje kleti. Veliko posodo z marsalo je vrglo morje tudi pred vhod vile, ki je last predsednika danskega ministrskega sveta in ki stoji ob bregu zaliva Koege.
nizmov. še pred kratkim so menili naj-« boljši kliniki, da je človeštvo proti nevarnosti streptokokov brez moči.
Navzlic tem črnogledim naziranjem in vsem težavam pa so nemški učenjaki z vso vnemo iskali pripomočkov, ki bi strepto-kokom za vedno ustavili uničujoče delo. Tu sta se postavila zlasti dva mlada kemika, dr. Mietzsch ln dr. Klarer, ki sta sama izgubila svoja očeta zaradi bolezni, ki so jo povzročili streptokoki. Pomagal je jima tudi znani prof. Domagk. Uspeh tega združenega dela je snov, ki so ji dali Ime »prontosil«, ki uiničuje streptokoke v bolnem telesu kakor po čudežu. Zanimivo je dejstvo, da je prvo preizkušnjo te snovi izumitelj prof. Domagk izvršil nad hčerko, ki je bila težko obolela. Ozdravela je po kratkem času in kakor ona so doslej ozdravele vse osebe, ki so jih obravnavali z novim lečilom.
200.000 Kitajcem grozi lakota
Velikanski roji kobilic so napadli širna ozemlja kakšnih 30 km južnozapadno od šanghaja in so uničili riževa polja 50.000 kitajskih kmetov tako popolnoma, da preti 200.000 ljudem morilna lakota, šanghaj-ska mestna uprava je poslala v prizadeto ozemlje komisijo strokovnjakov, da bi proučila položaj.
ANEKDOTA
Gospod in gospa X. sta se sprla. Ker imata oba jeklen značaj, nista cele tedne spregovorila niti besedice drug z drugo. Vse sta si zapisovala na listke.
Gospod X. je zapisal nekega dne: »Zbudi me jutri ob 4., ker moram odpotovati.«
Ko se je zbudil, je bila ura osem. Na.blazini pa je bil listek z vrstico: »Vstani, ura je 4.«
VSAK DAN ENA
da in visoko vrednost Dvorakovega ustvarjanja še dvigajo. In če poslušamo njegovo najboljšo, najbolj originalno ;n najlepšo umetnino, slovito simfonijo »Iz novega sveta« v e-modu zaslišimo zlasti v srednjem delu tretjega m v sklepnem tematu četrtega stavka, da se ie skladatelj čustveno mudil v svoji lepi češki domovini, čeprav je živel takrat v ameriškem velemestu in so mu vso to simfonijo prepletale usoda mitične indi lanske osebnosti Hiawatha iz rodu Onondaga, prirodne lepote notranje Amerike in razgibani tempo razburkanega njujonskega vrvenja.
Poglobitev v narodovo dušo je bila posebna moč Dvofakove stvariteljnosti, ki je bila vsa prežeta z njegovim rsebnim značajem, ki je izražala pr^vi češki duh v nežni liriki in plesnih ritmih, v intimnih poetičnih razpoloženjih, v tragičnih baladah v globoki mistiki molitev, v erotičnih spevih, v pravljičnem svetu. Povsod in iz vsega zveni narodna duša, češka kri, naj si bo v navedenih ali v mnogih ostalih skladbah: v simfonijah, v vsebinsko bogatih godalnih kvartetih. v koncertih za klavir, violino in vio-loncello, v cuverturah, oraitorijih in drugod. Prav ta osebna sila izrazita individualnost, ki označuje vse njegove skladbe kot samostojno dozorele tvo«be. je bila razlog, da se je Dvorak, oplojen s češkim duhom io dosežki zapadnoevropske glasbe ter s svc-jinni lastnimi genijalnimi spoznatki, tako kmalu uveljavi v vsem svetu m da je bil prvi, ki ga je izmed čeških skladatelje* svet v celot? priznal. Njegova umetnost je zaslovela zlasti v Nemčiji. Angliji in v Ameriki. Od Wagnerjevega in od njegovih epigomov Se stopnjevanega patosa utrujena Evropa jo z največjim navdušenjem sprejela skromnega češkega tvorca- ki je znal
resnost umetniških vrednot spojiti s preprosto, sproščeno muzikalnostjo, kakršna vnaša v skladbe večno svežo melodiko in ritmiko. Brez ozira na vrsto in obseg so si bile Dvofakove skladbe enake zlasti v tem pogledu, da so izvirale iz naravne, kipeče duše ter iz dejstva, da ie stvaritelj vso prostrano bogastvo svojega čustvenega življenja znal enakovredno preliti v vnanjo obliko. Dvorak je bili povsod in v vsem globoko čustvujoč, miselno ostro misleč muzikalni tvorec, v katerem so <e sicer spočetka križali vplivi romantike, nove romantike. klasicizma, novoklasic'zma in narodne glasbe, ki pa se je zaradi svojih izrednih danosti oblikoval v čistega svojske-ga skladatelja, reprezentanta češke glasbe v svetu, umetnika svetovne ravni ter učitelja in vodnika kasnejšima velikanoma češke glasbe: Vitezslavu Novaku ter Josefu Suku. Tudi 5e obogatil češko glasbo z mnogimi lastnimi činitelji muzikalne gradnje in je bil prvi češki moderni simfonik, utemeljitelj češke simfonične ff'asbe in češkega oratorijskega stila ter oblikovalec originalne češke plesne ritmike.
Ko j« 1. maja pred 37 leti umrl, ga je objokoval ves svet. Danes v drugem mesecu po 100-letnici njegovega rojstva pa ga ves svet slavi in zvoki njegove čudovite glasbe črtajo svetilo muzikalno podobo velikega mojstra, ki je svojemu narodu in vsemu svetu podaril največ, kar je mogel: vso svojo globoko dušo, ki se spočiva v večnih vrednotah njegovega ustvarjanja.
Op. Besedilo predavanja v ljubljanskem radiu dne 21. t. m ob priliki prceflave Dvofdkov« stoletnice.
Dr. Dragotin Cvetko.
»Zdi se mi, da se pokojnika nočete niti spomniti!«
»Nu, saj se tudi on mene ni spomnil!«
Iz upodabljajoče umetnosti
Petstoletnica smrti Jana van Eycka — Vprašanje rimskega kiparstva
Pred pet sto leti je umrl znameniti holandski slikar Jan von Eyck. V času, ko se je v Italiji Masaccio vračal k naravi in uvajal v umetnost čut za monumental-nost in element dramatičnosti človeškega življenja, s čimer je prerodil italijansko slikarstvo, se je začel na severu podoben pojav. Začetnika novega slikarstva sta bila brata Hubert in Jan van Eyck. O prvem bi lahko rekli, da je prav za prav začetnik nizozemskega slikarstva sploh, zakaj vse, kar je bilo pred njim, predstavlja samo preproste, čeprav zanimive začetke.
O življenju obeh bratov van Eyckov je ohranjenih malo zanesljivih podakov. Potekala sta iz majhnega kraja Maaseyck in živela dalje časa v mestu Gentu. Hubert je bil ena najbolj mogočnih in najbolj svojevrstnih postav v vsej umetnostni zgodovini, bleščeči tehnik in velik formalni novotar. Njegovo najpomembnejše delo, ki pa ga ni dovršil, je znameniti oltar v Gentu, katerega je do konca izdelal mlajši brat Jan. Ce primerjamo oltarsko umetnost Huberta van Eycka s tem, kar so ustvarjali na tem področju umetniki pred obema bratoma iz Maaseycka, vidimo v gentskem oltarju začetek renesance na severu. Nasproti primitivnemu pojmovanju srednjeveških mojstrov, ki so slikali svoje idealistično gledane figure s togo stiliziranimi fiziologijami hi oblekami na enolični zlati podlagi, je Hubert van Eyck prvi na severu postavil svoje neposredno opazovanje narave. Njegove svetnike obdaja pomladansko sveža krajina, njih drža ln gibanje ie kažeta Študij m opazovanje
Kronika
*	Odposlanstvo italijanskih arheologov na delu v Bolgariji. Pred dnevi je skupina italijanskih arheologov, ki jo vodi prof. Antonio Frova in ki so se ji pridružili še nekateri strokovnjaki Arheološkega muzeja v Sofiji, začela kopati v bližini Gigena pri Nikopolju, kjer so bili svoj čas odkrili znamenito rimsko trdnjavo Ulpia Oescus Traiana. Razkopavanje na tem kraju je doslej dalo že mnogo pomembnih izsledkov, tokrat pa so Italijanski arheologi odkrili obsežno okrog 50 m dolgo galerijo s številnimi odcepki kakšna 2 m pod zemljo.
*	Natečaj za dijake Vojne akademije. Razpisan je natečaj za prvi letnik Kr. vojne akademije v Modeni in Turinu, v katerega se sprejemajo gojenci, ki žele postati aktivni podporočniki Vojske. Sprejemajo se gojenci v starosti od 17 do 22 let — izvzemši kandidate za komiserjatski tečaj, za katere je starostna doba podaljšana na 25 let — ki ustrezajo pogojem razpisa, kar se tiče predizobrazbe, pripad-ništva Nacionalni fašistični stranki in telesne sposobnosti. Prošnje se sprejemajo do 1. decembra.
*	Razdeljevanje govejega mesa. Ker Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino smatra za potrebno nadzorovanje razdeljevanja in prodaje svežega govejega mesa, da se onemogočijo nadaljnje zlorabe, je odločil, da bodo mesarji lahko oddajali in odjemalci lahko dobivali sveže goveje meso le na osebno živilsko nakaznico, kamor se bo mesar-do-bavitelj osebno podpisal na za to določenem prostoru na hrbtu nakaznice. Mesarji bodo morali voliti posebno »knj:go rednih odjemalcev«. Knjig ne bodo smeli rabiti, preden jih ne bo potrdil Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino. Knjige bodo dobili mesarji po plačilu pri obč.nah, ki jim bo v ta namen poslal Prevod. Gostinski obrati s kuhinjami (restavracije, gostilne itd.) bodo morali zabeležiti na živilskih nakaznicah gostov, ki so pri njih nad 5 dni na hrani, ime mesarja, ki dobavlja meso gostinskemu obratu, ter naslov gostinskega obrata. Zaradi tedenskega nakazila mesa bodo taki gostinski obrati morali predložiti Prehranjevalnemu zavodu samo enkrat do 31. t. m. seznam gostov, ki so se pri njih hranili od 15. do 25. oktobra t. 1. Vse potrebne tiskovine imajo občinski preskrbovalni uradi. Prejšnji predpisi ostanejo v veljavi, kolikor ne nasprotujejo tem novim predpisom.
*	Naše nakaznice za obleko. Kakor smo že čitali, bomo v kratkem dobili nove nakaznice za obleko, kakršne so bile že doslej uvedene v mnogih vojujočih se in nevtralnih državah. Kakor večina drugih držav, je tudi Italija za osnovo racionira-nja obleke sprejela nemški način, ki se je doslej najbolje obnesel. V Nemčiji imajo pet tipov nakaznic za obleke z ozirom na starost in spol. V oktobru pa so uvedli še nov, šesti tip nakaznic za otroke v starosti do enega leta, ki jih racioniranje doslej še ni bilo zajelo. Vsaka nakaznica velja samo_za kategorijo, ki ji pripada nje lastnik. Na podoben način so uvedene nakaznice v Švici (5 vrst), na Nizozemskem (4 vrste) in Franciji (4 vrste nakaznic), medtem ko je Belgija v celoti sprejela nemški sistem
*	Hilda Krahlova v Rimo. V Rimu se mudi znamenita nemška filmska igralka Hilda Krahlova, naša ožja rojakinja. V filmskem mestu vrte pravkar film »Anu-ška«, v katerem ima Krahlova naslovno vlogo.
*	Dvakrat dvojčka. Te dni sta prejela Ducejevo nagrado za dvojčka očeta Anni-bale Pin in Enrico Rossit v Codroipu.
*	Z lokomotive je padel. Razburljiva nesreča se je primerila 51 letnemu železniškemu kurjaču Guglielmu Marcelliju, stanuj očemu v ulici 20. septembra v Trstu. Na glavnem kolodvoru je padel s premikajoče se lokomotive in dobil hude poškodbe na lobanji. Z reševalnim vozom Zelenega križa so ga prepeljali v bolnico v ulici Brigada Pavia.
*	Nesreča na železniški progi. Pri Bor-midi na progi Turin-Genova se je pospešeni osebni vlak, ki je prihajal od Ale-ssandrie, zaletel v tovorni vlak Alssan-dria-Piacenza, ki se je bil ustavil na progi, da pričaka signala. Na srečo je karambol zahteval samo dve smrtni žrtvi — pri trčenju sta bila smrtno ranjena dva za-virača — medtem ko je bilo v potniškem vlaku laže ranjenih 11 oseb.
a uaauMt
u— Tramvajski promet k Sv. Križu v nedeljo, če bo v nedeljo 26. t. m. popoldne ugodno vreme brez padavin, ne bodo vozovi proge »1« od 12. dalje vozili po Hrvatskem trgu do splošne bolnišnice, temveč bodo s Hrvatskega trga krenili po Jegličevi in Smartinski cesti k Sv. Križu ter vozili po isti poti nazaj v Zg. šiško ali v Podgoro. K Sv. Križu bosta torej to nedeljo popoldne usmerjeni dve progi, namreč proga >1« in proga »2«, ki sploh vozi k Sv. Kr.žu. Proga »1« bo vozila od Sv. Križa po Hrvatskem trgu in Poljanah mimo magistrata in glavne pošte proti Šiški, proga »2« pa bo vozila od Sv. Križa mimo glavnega kolodvora in glavne pošte po Poljanah v Moste.
u— Hišne posestn.ke in nadzornike hišne zaščite opozarja mestni zaščitni urad, da morajo biti po navodilh Visokega Komisariata hišna zaklonišča vedno pripravljena za tokojšnjo uporaoo. Iz zdravstvenih razlogov je potrebno, Ja se zaklonišča sem in tja osnažijo in prezračijo. Za redno vzdrževanje in snaženje hišnih zaklonišč je odgovoren hišni posestnik ali upravitelj hiše, nadzornik hišne zaščite pa mora skrbeti za snago v zakion.ščih ter za vse drugo, kar bi bilo potrebno za njih zračenje, seveda se pa pn tem nadzornik hišne zaščite lahko posluži hišnika in, kjer tega m, druge primerne osebe. Po istih navodilih bodo organi mestnega poglavarstva skupno z organi Visokega Komisariata in Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito večkrat pregledali hišna in industrijska zaklonišča. Ob tej priliki iznova opozarjamo na nujnost uspešne in takojšnje ureditve zaklonišč.
u— Izreden umetniški užitek nam bo nudil koncert znamenitega pianista Carla Vi-dussa. Vidusso je pianist velikega formata, ki se je udeležil mnogih mednarodnih klavirskih festivalov in povsod dobil prvo m najvišjo nagrado. Med drugim na Choplno-vem festivalu v Varšavi. Med svetovnimi mojstri, ki smo jih v zadnjih letih slišali na naših koncertih, bo zavzemal Carlo Vidusso prav gotovo eno prvih mest. Program njegovega klavirskega večera nam prinaša skladbe Beethovna, Brahmsa, Ferrarija in Liszta. Koncert bo v ponedeljek, dne 27. t. m. ob 20. uri v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Danes ob 16. bo predavala zastopnica milanske tvrdke Triplex o prednosti novodobnih plinskih štedilnikov in kuhalnikov v razstavnem prostoru Mestne plinarne pri Tromostovju. — O kvaliteti jelil, pripravljenih na plinu, se bodo gospodinje same prepričale. Vsi, ki se zanimajo za pripravo jedil s plinom, najcenejšim kurilnim sredstvom, vljudno vabljeni!
u— Vse lastnike prašičev v Ljubljani opozarja mestni gospodarski urad, da je po čl. 1 uredbe o klanju prašičev treba Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino prijaviti vse prašiče na posebnih tiskovinah. Naznanjeni morajo biti brez izjeme prav vsi prašiči, ki jih rejci rede v ljubljanski občini, ln sicer v ponedeljek, torek in srelo 27., 28. in 29. oktobra med uradnimi urami v sobi št. 35 v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ul. številka 7. Obenem bo v istem uradu obvezno prijavljenje vseh krav, ko bo treba naznaniti tudi podatke o družini rejcev in o pridelovanju, porabi in prodaji mleka.
u— Dela na grajskem poslopju. Kmalu potem, ko so bili učinkovito obnovljeni starodavni zidovi in šanee na grajski planoti, so začeli z obnovo grajskega poslopja samega. Ljubljanski grad s svojim izjemno lepim položajem sredi mesta je obnove res potreben. Za enkrat so se vršila dela na severno vzhodni strani ob vhodu na prvo manjše dvorišče. Od šanc in starodavnih zidov vodi do grajskega poslopja ravna cesta z drevoredom. Po tej prijazni poti moremo skozi novi, veliki obok iz klesanega kamna v prvo obnovljeno dvorišče. Tu je bila med
stražninl stolpom in stolpom na severni strani pritlična stavba, ki so jo podrli. Naredili so nove arkade. Vsi obnovljeni zidovi in oboki so iz klesanega podpeškega kamna. Obdelovanje je zahtevalo mnogo dela, težave je povzročal tudi dovoz Prezidava na tem koncu poslopja je zdaj dokončana in je izvedena na zunaj in znotraj v akladu s starinskim značajem Ljubljanskega gra-dy. Seveda bo imel Ljubljanski grad zdaj še več domačih in tujih ogledovalcev.
u— Narodna galerija bo do konca meseca ob nedeljah in za šolske obiske zaprta zaradi popravil, ki se izvršujejo v Narodnem domu.
u— Delo na Moderni galeriji. Med večja dela, ki so zdaj v teku, spada gradnja Moderne galerije pred vhodom v Tivoli. Novo poslopje bo zanimiva posebnost in zahteva gradnja natančno delo. Pročelje bo obloženo z velikimi marmornatimi ploščami, različne velikosti; nekatere so gladke, druge grobo izklesane in nekaj centimetrov iz ravne črte moleče. Različna obdelava še posebno ugodno vpliva v estetskem pogledu. Marmornate plošče so povezane na opečni zid z železnimi vezmi. Vhodni portal Moderne galerije bo ob Tivolskem drevoredu. Imel bo položno, široko stopnišče m štiri visoke okrogle marmornate stebre. Marmor je z otoka Brača. Prevoz ni bil lahek. Vsega je za 40 vagonov, vreden pa je nad 100 tisoč lir. Obdelovalo ga je v kamnoseških delavnicah pri Sv. Križu okrog 30 delavcev. Oblaganje sten vrši Kunovarjevo podjetje.
u— Ribji trg včeraj ni imel velike izbire. Po daljšem presledku pa so spet prodajah morske ribe, in sicer sardele po 16 lir in morske postrvi po 20 lir kg. Drugih vrst morskih rib in tudi sladkovodnih včeraj ni bilo naprodaj.
u— IL jesenska umetniška razstava bo odprta v nedeljo ob enajstih v Jakopičevem paviljonu. Razstavila bosta preko 60 svojih del slikar Maksim Sedej, ki se je že naj-vidneje uveljavil doma in v tuj-ni, in kipar Zdenko Kalin. Oba umetnika pričakujeta, da ju umetnost ljubeče občinstvo nagradi z najštevilnejšim obiskom.
—u Za sobotne ln nedeljske predstave v »Veselem teatra« je priporočljivo, da si oskrbite vstopnice že v predprodaji pri naši dnevni blagajni, ki je odprta vsak dan od
10.—%13.	in od 17.—19. ure. — V tekočem programu gostuje priljubljeni klovn »Iksi«.
n— Razprodajalca Časopisov, mladega, poštenega, po možnosti s kolesom, sprejme podružnica »Jutra« v Novem mestu. (—) u— V soboto ln nedeljo ob 19. (7.) v »Veselem teatru« gostovanje klovna »Iksi-ja«. Začetek ob 19. (7.) — konec še pred 21. (9.).	(—)
u— Lepa zimska jabolka dobite pri Fr. Kham, Ljubljana, Kongresni trg 8. (—) u— Rdečemu križu je poklonil v počašče-nje spomina blagopokojne gospe Mare Pau-
11,	soproge trgovca in posestnika v Ljubljani, namesto cvetja 50 L. g. R. D. — Pri Rdečem križu, Gosposvetska cesta 2-II naj se javi g. Mlakar iz Slške, ki je stric gospe Goleževe od Sv. Vida pri Grobelnem.
u— Mestno dežurno zdravniško slnžbo bo vršil v nedeljo 26. t. m. mestni višji zdravstveni svetnik dr. Franta Mis, Poljanska cesta 15, telef. 32-84.
u— »Mrakovo gledališče« ponovi v nedeljo v Frančiškanski dvorani Mrakovo tra-.-gedijo »Slavnostni finale«. To Mrakovo delo je pri obeh dosedanjih uprizoritvah želo nenavadno velik uspeh. Glavno vlogo igra avtor sam, ki je delo tudi zrežiral. Poleg njega nastopajo še Rajnerjeva, Leonova, Planinova, Ponikvarjeva ter Gorjup, Doli-nar in Venišnik. Pre i prodaja vstopnic v soboto in nedeljo od 10.—13. in od 15.—17; pri blagajni Frančiškanske dvorane. Cene znižane.
Iz Novega mesta
n— Smrt znanega trgovca. V sredo zvečer je po dolgi bolezni preminil v bolnišnici v Kandiji sotrudnik znane tvrdke Josip Ogoreutz g. Peter Biščan. Pokojnik se je rodil 29. junija 1882 v Zagorskih selih in se je že v mladosti z veseljem posvetil trgovskemu poklicu. Pred 38 leti je prispel v Novo mesto ln postal sotrudnik tvrdke Ogoreutz, kateri je ostal nato ves čas zvest. Z velikim strokovnim znanjem je pripomogel tvrdki do razmaha in proč vita. V vseh krogih prebivalstva Je bil priljubljen zaradi lepega značaja. Za nJim žalujejo tovariši, ki jim je bil vedno najboljši prijatelj in vodnik. Sovražnika ni imel nobenega, saj pa tuli ni o nikomur izrekel žal besede. Pogreb bo danes, v soboto, ob 16. uri iz mrtvaške veže v Kandiji na šmi-helsko pokopališče. Pokojniku bomo vsi
ohranili blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! n— Zadnja pot inšpektorja Ignacija Kim-
ca. Ugledni višji davčni Inšpektor g. Ignacij Kline je v sredo nastopil svojo zadnjo pot. Kljub slabemu vremenu se je zvrstil izpred pokojnikove hiše v Stemburjevi ulici dolg sprevod, kj.se je razvil skozi Kandijo in Novo mesto na mestno pokopališče. Sprevoda se je udeležila velika množca sorodnikov, prijateljev in znancev, gasilci v kroju, zastopniki vseh novomeških državnih in samoupravnih uradov in ustanov ter vse osebje novomeške Mestne hran lnice, kateri je pokojnik 20 let ravnateljeval. Po zaiuš-nih molitvah se je ob grobu poslovil višji davčni kontrolor g. Strbenc, pevsko društvo pa je v zadnji pozdrav zapelo dve pretresljivi žalostinki. Nato so tovariši zasuli grob s svežim jesenskim cvetjem. Zadnja pot .je ganljivo izpričala veliko priljubljenost, ki jo je pokojnik užival v vseh krogih prebivalstva. Naj mu bo lahka domaČa žemljica, ki jo je tako vroče ljubil!
Iz Spodnje štajerske
Uvedba nemške železniške tarife. Kakor je te dni objavila uprava nemških državnih železnic, se s 1. novembrom uvede na Spodnjem Štajerskem, na Gorenjskem in na zasedenem Koroškem nemška železniška tarifa za prevoz blaga in živine.
Ponovne zbirke za zimsko pomoč. Današnjo soboto in jutrišnjo nedeljo bodo po vsej Nemčiji znova nabirali po ulicah n cestah za Zimsko pomoč. Tako tudi na Spodnjem Štajerskem in na Gorenjskem. Listi pozivajo prebivalstvo', naj voljno daruje, sledeč nedavnemu pozivu voditelja Adolfa Hitlerja
Prvi simfonični koncert mariborskega gledališkega orkestra je bil sinoči v Gotzo-vi dvorani v Mariboru. Dirigiral je operni šef Rihard Dieti. Koncert je bil pod naslovom »Večer pri Schubertu«. Pričel se je s Schubertovim mlalostnim delom, z uverturo v D-duru. Sledila Je velika simfonija v C-duru. Nato je operni pevec Ludvik Renko zapel nekatere Schubertove pesmi. Prihodnji simfonični koncert bo obsegal dela Riharda Wagnerja in Rlharda Straussa.
L pepel jena žaga. Na parni žagi Petra Magerla pri Poljčanah je v kotlarni nastal požar, ki se je naglo razširil. Upepelil je žago in že s tem napravil veliko škodo. Požar je bil viden daleč naokoli. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Poljčan, Slovenskih Konjic, Sv. Križa, iz Maribora ln Slovenske Bistrice. Posrečilo se jim Je vsaj to, da so ogenj omejili in reš!li velike sklaie lesa Požar je nastal zato, ker je bilo v peči kotlarne preveč zakurjeno.
Smrtna nesreča v kamnoloma. Na Turl-škem vrhu pri Završcu v ptujskem okraju se je v kamnolomu smrtno ponesrečil delavec Alojz Leben. Zasulo ga je kamenje. Izdihnil je v ptujski bolnišnici.
Iz Hrvatske
Veliki župan dr. Gvozdič prevzel svojo
dolžnost. Veliki župan velike župe dr. Peter Gvozdič, doslej odvetnik v Mitro-;vici,f-je preval s*wojou dolžnost. -<-.. . Namestnik za Dalmacijo v Zagrebu. V sredo je prispel v Zagreb namestnik za Dalmacijo g. Giuseppe Bastianini. Na kolodvoru So ga sprejeli med drugimi italijanski poslanik Raffaele Casertano, reški prefekt Temistocle Testa in konzul Berga-maschL
Se 235 milijonov kun ta cestna dela.
Pred kratkim odobrenim 400 milijonom kun za gradnjo nove mednarodne avtomobilske ceste je zdaj hrvatska vlada primaknila še 235 milijonov kun. Dela na izgraditvi cestne mreže so po vsej Hrvatski v polnem teku.
Prevoz živil, v potniških vagonih omejen. Ravnateljstvo državnih železnic je Izdalo naredbo, po kateri noben potnik ne sme nositi s seboj več živil kakor 10 kg. Na progah južno od Karlovca in južno od Sarajeva pa je ta količina omejena samo na .2 kg. Vsaka večja količina bo zaplenjena, če lastnik ne bo imel prevoznega dovoljenja.
Vino bo V kriievskem okolišu izvrstno. Pravkar so. v križevski okolici končali s trgatvijo Kmetje so zadovoljni. Količina sicer ne bo največja, pač pa bo kakovost izvrstna. Mošt prodajajo po 12 do 16 kun pri kmetu.
Nič več štipendij. Prosvetno ministrstvo objavljaj da ne daje več štipendij dijakom visokih in srednjih £ol in je zato brezpredmetno pošiljati ministrstvu prošnje. :	"
Elektrifikacija Sv. Ivana Zabna. 2e nekaj dni se vodijo pogajanja med zastopniki prebivalcev Sv. Ivana Zabna in predstavniki zagrebške električne centrale. Električni daljnovod Zagreb - Križevci-Bjeiovar vodi v bližini Zabna in bi ne bilo velikih težkoč za priključek.
Iz Srbije
Nemci iz Banata so priredili veliko žetveno svečanost v Veliki Kikindi. Nastopili so razni oddelki njihovih organizacij, govoril pa je njihov voditelj dr. Sepp Janko. Opisal je, kako se je zlasti v preteklem letu izkazala vzajemnost banatskih Nemcev, ko so razsajale povodnji in je bilo treba zgraditi nekatere nove hiše. V ta namen so zbrali poldrugi milijon dinarjev. Za nemško zimsko pomoč in za nemški Rdeči križ so zbrali prav toliko. Nadalje so mnogo prispevali ob lanski selitvi Nemcev iz Besarabije, Bukovine ln Dobrudže. Zdaj se nemške organizacije v Bana tu svobodno razvijajo, še zlasti, ko imajo tudi šole v svojih rokah. Letošnja Žetev je bila zelo bogata.
Razstava prostozidarstva v Beogradu. V poslopju bivše velike lože »Jugoslavije« v Beogradu je nemška zasedbena oblast priredila razstavo, ki naj prikaže prejšnji vpliv prostozidarjev, 2idov in komunistov. Razstavljeni so različni dokumenti in predmeti. Obenem je prikazano socialno delo v Nemčiji K otvoritvi so prišli nemški poveljnik polkovnik von Kaysenberg in ves nemški častniški zbor, člani nemškega propagandnega oddelka in drugi funkcionarji, izmed Srbov pa: prosvetni minister Velibor Djonič, kmetijski minister dr. Miroslav Radosavljevič, poštni minister general Kostič, več državnih pod-tajnikov, beograjski župan in policijski predsednik Jovanovič itd. Zbrano družbo je nagovoril šef tiskovnega urada dr. Peric, odgovoril pa mu je polkovnik von Kajrsenberg.
Govor prosvetnega ministra Joniča. Prosvetni minister Velimir Jonič je imel v beograjski radijski oddajni postaji govor, v katerem je branil generala Nediča, češ da je prevzel grenki križ srbskega naroda nase v času, ko je več kakor težavno biti Srb V nadaljnjih izvajanjih je minister Jonič govoril o šolskih reformah in o preusmeritvi prosvetnega življenja, ki mora nastopiti popolnoma novo pot
V Beograda ustreljenih 200 komunistov in 2idov. Beograjsko »Novo vreme« objavlja naslednje službeno obvestilo: »Kot zadostilen ukrep za napad iz zasede na dvojico pripadnikov nemške oborožene sile na beograjskih ulicah je bilo 17. oktobra ustreljenih 200 komunistov in Zidov.
poroča
Pošto naj dvignejo:
Brajnik Anica, Podrožnik, Cek Darko, univerza, Cigan Jože, univerza, Cerkve-nik Franc, Rožna dolina c. XXI-10, De Costa Kati, Klunova 14, Droč Karla, meščanska šola Moste, Dolžan Franjo, Tavčarjeva 5, Fajfar Mara, Emonska 2, Go-rup Gusti, Gasilska 7, Gerbec Vladimir, mešč. šola Vič, Hacin dr. Janko, Bleiwei-sova 25, Hacin Zora, istotam, Jelene Franc, Frajerjeva 36, Johant Andrej, gl. kol., Ko-ly Irena, Resijeva c., Koritzky Marica, ljudska šola Vič, Kovačič Marija, Židovska steza 6, Kregar ing. Rado, teh. srednja šola, Marinko Cene, banka Slavija, Mer-čun Alojzij, Cesta na Brdo 159, Mihajlo-viČ Dušana (sorodniki ali znanci), Mihel-čič Hilda, Markova 11, Makuc Landa, Gradišče 14, Munich Hedvika, Pot na Dre-nikov vrh, Mravljak Franc, Cesta v Rožno dolino 10, Perko Kristo, Novi trg 2, Pre-zelj Mid, Gregorčičeva 11, Porekar Zmago, Bleiweisova 17, Plesničar Tatjana, Rožna dolina c. VII-33, Pimat Zdenka, Gosposka 10, Pucelj Lojze, mešč. šola Moste, Preinfalk Franc, Bohoričeva 18, Rus Ba-rica, Gosposka 6, Rogar Krista, Erjavčeva 4 a, Remic Srečko, Kolodvorska, Rojic Ljubo, Tavčarjeva 7, Smon Valentin, šofer avtobusa, Setina Franc, Cesta na Dobrovo 26, Tovornik Jakob, sekretar Vis. kom., Turk Ema, Šelenburgova 6, Urban -čič Lojzka, Tavčarjeva 14, Viher Marija, Gradišče 8 a, Zoreč Darinka, Križevniška 6, Žagar Betka, Nanoška 26, Albrecht Fran, univerza, Mlakar Zorko, gL kolodvor.
Odpošiljatelji pošte na niže navedene naslove naj dvignejo pošto: Brus Marija, Slav. Požega, Kastelic Viktor, Stalag 2019, Stojanovič Marija, Osijek, Ule Alojzij, Stalag 306, Vrhovec Ciril, Stalaga II A, Zupančič Anton Gef. No. 48012, Zupančič Joahim. Grosuplje.
ter označujeta svit novega duha v slikarstvu. Medle barve na slikah predhodnikov nadomešča ta novi mojster z bleščečim koioritom. Kar doseza s tem, da meša med barve novo vezno sredstvo: olje. Tako laže ustvarja prehode in daje podobam močnejši učinek.
Nova vnanja tehnika je utemeljila tudi nov stil. Medtem ko je bila srednjeveška umetnost usmerjena predvsem k monu-mentalnemu učinku, se načenja sedaj pojavljati močan realistični element, ki narekuje umetniku skrbno izdelavo podrobnosti. Prej so slikali umetniki samo tipe, Hubert van Eyck pa je skušal svoje človeške figure individualizirati. Značaj naslikane osebe je z ene strani postal bolj človeški, z druge pa ga je umetnik stopnjeval v veličino, v pomembnost. Iz srednjeveške umetnosti mu je ostala mistična globina, iz katere je vznikala njegova simbolika; ker pa je povsod stremel po čim večjem počlovečenju svojih oseb, ln skušal dati svojemu delu kar največ znakov svojega časa, je s tem visoko prerasel predhodnike in se dvignil v novi vek.
Pri delu in poslanstvu Huberta van Eycka je izdatno sodeloval njegov mlajši brat in zvesti učenec Jan van Eyck. Rodil se je 1. 1390 in je najprej delal pri bratu Hubertu v Gentu. V letih 1422—24 je bil v Haagu dvorni slikar vojvode Janeza Bavarskega, nato v letih 1425—1428 na dvoru vojvode Filipa Burgundskega; 1. 1428—29 pa je potoval po Španiji in Portugalskem. Umrl je 1. 1441 v Briiggu, kjer je bival od 1. 1430. Jan van Eyck je nadaljeval delo svojega brata v istem duhu. kakor označuje prve renesančne slikarje v Italiji. Med njegovimi najpomembnejšimi deli je poleg že omenjenega gentskega oltarja, h kateremu je Jan prispeval znaten del — danes ni mogoče dognati, kateri delež je obilnejši — še velika slika »Madonna kanonika van der Palla«, ki je snravliena v muzeju v Brilgge, ter nekaj drugih slik v Louvru in v drugih muzejih (Dresden, Berlin, London, Ant-
werpen). Gentski oltar obstoji iz dvanajstih delov v dveh vrstah. Osnutek poteka po vsej verjetnosti od starejšega van Eycka in ima po svoji alegorični vsebini povsem srednjeveški značaj. Prikazuje pot zveličanja od prvega greha do odrešitve. Na zgornji polovici srednje plošče sedi na prestolu Bog Oče med Marijo In apostolom Janezom, ob strani sta Adam in Eva, na spodnji polovici pa je prikazano odrešenje človeštva s poglavitnimi simboli Kristusovega trpljenja in s podobami puščavnikov In svetih romarjev, med katerimi je tudi krasna podoba sv. Kristofora. Na zunanjih straneh je zgoraj »Marijino Oznanjenje«, naslikano povsem realistično in z nekakim flandrskim nadihom, saj ima Marijina soba flandrski značaj in nje vrata se odpirajo na cesto.
Jan van Eyck je na svojih slikah postavljal celo v mistično vsebino žive, resnične ljudi, take, kakršne je srečaval na ulici. Njegove Marije so mirne Flandrijke. polnega života, ki uživajo v tem, da stiskajo na prsi krepkega dečka. Interieri, ki jih je slikal kot prizorišča svojih motivov, so posneti po meščanskih stanovanjih bogatih Holandcev. Nov duh ožlv-ljavan Eyckove slike, duh zbliževanja med življenjem in umetnostjo, preloma s srednjim vekom ln prehoda k posvetnemu slikarstvu preporodne dobe. Jan van Eyck je bil v germanskih deželah znanilec nove kulture, ki ji bo merilo in namen človek.
Njemu odnosno njegovemu bratu so pripisovali iznajdbo slikanja v olju. V resnici je bila ta tehnika že starejša, res pa je, da sta jo brata van Eyck začela zopet uporabljati in jo tako izpopolnila, da so se s tem odprle slikarstvu nove možnosti. Poglavitna zasluga obeh bratov, zlasti Jana van Eycka pa je v tem, da sta premaknila slikarstvo z mrtve točke in začela gibanje, ki je na jugu- Evrope, v renesančni Italiji, doseglo najvišji. vzpon ln najširšo razprostranjenost.-ter,-je pripomoglo k ustvaritvi podlage za novo kulturo evropskega človeštva.
Vprašanja starega rimskega kiparstva razdvajajo že dolgo časa njegove prouče-valce. Tako je prvotno prevladovalo mnenje, da je rimska skulptura republikanske in cezarske dobe bodisi direktno delo grških umetnikov, bodisi njih posnetek. Wiekhoff je prvi opozoril na izrazito ital-ske elemente v rimskem kiparstvu. Sledila mu je vrsta drugih raziskovalcev, kl so z novimi, čeprav večkrat protislovnimi pogledi na probleme rimske skulpture doprinesli večje ali manjše deleže k nje umevanju In novemu vrednotenju.
Paolo E. Arlas je izdal letos v Messinl knjigo »Storia della scultura romana«, ki jo je kritika sprejela s posebno pozornostjo kot zrelo in v marsičem dokončno študHjo o razvoju in značaju rimskega kiparstva. Pisec, ki je objektiven in stvaren raziskovalec, sodi, da »teorije, ki skušajo -pokazati, koliko etrufikega, sicilianskega ali italiotskega je prešlo v rimsko umetnost ln koliko helenskega se je ohranilo v rimskem kiparstvu, kažejo vse po vrsti isto slabost, da so namreč pristranske in da skušajo zaradi ljubezni do določene teze poudariti argumente, ki potekajo iz izključnega vrednotenja, zgolj nekaterih pogledov na rimsko skulpturo. Pri tem pa pužčajo v nemar poglede, Id niso nič manj važni in ki se bolj prilegajo nasprotnikom njihov tez.« Pisec sklepa, da je bolje, če skušamo opisati posamezne bistvene tendence rimSke skulpture in jih vzporedni z najbolj znanimi znaki ltalske kulture, ne da bi se spuščali v teorije, za katerimi tiči vedno kakšen predsodek.« Po tej metodi prihaja Arlas k sklepu, da se rimsko kiparstvo . ni vedno sam6 naslanjalo na kakršnekoli vzore in vzorce, marveč da Je v vsem svojem razvoju kazalo kritično razločevanje ln tvorno sposobnost, W prekaša vse vplive. Zakaj noben vpliv ne more dovoli poiasnltl resničnee« umetnostnega pojava, ki Je vedno zaprt" v magični krog umetnosti.
Po mnogih razčlembah kaže pisec navedene -študije, da rimsko kiparstvo "prav
tedaj, ko Slepo sprejema toge klasične vzorce, ne spada v pravo umetnostno področje. Takrat pa, ko neprisiljeno po kla-fični umetnosti sprejema vase. in ubrano združuje vibracije dveh svetov ln dveh, globoko različnih, a po svoje ODCutemh zasnov, razodeva znake umetnostne izvirnosti in pravega um etnostno-tvornega duha. — Arlas je posvetil posebno pozornost tudi provincialni skulpturi in prišel na podlagi primerjav do značilnih in važnih sklepoy, tičočih se problemov rimskega umetnostnega ustvarjanja.
Vsak člen obravnava nekaj slovnlške tvarine ter prehaja takoj k pogovorom in vajam, ki se vedno bolj razširjajo po obsegu in tvarini. Berila so kratka, a dobro izbrana in upoštevajo nove razmere. Ob koncu je slovar k posameznim lekcijam. Dr. Trdinova »Italijanska knjiga« je posebno primerna za pouk v nižjih razredih gimnazij, na učiteljiščih in na meščanskih šolah.
Nov
Ik italijanščine
Pravkar je izšla knjiga dr. Silve Trdi-nove »Libro itallano —? Italijanska knjiga,«, ki je bila z odlokom Visokega komisariata za Ljubljansko, pokrajino odobrena za srednje in sorodne šole. 100 strani obsegajoči učbenik bodo pozdravile vse naše šole, ki sedaj uvajajo italijanski jezik ln sicer tem bolj, ker je ta knjiga sestavljena po preizkušenih pedagoških načelih in sicer z namenom, da postane učna knjiga ▼ začetnem pouku italijanskega jezika na srednjih šolah, kar o drugih razpoložljivih učbenikih ne moremo trditi, v kolikor so sestavljeni na slovenskL jezikovni podlagi, ki je za začetni pouk gotovo najtrdnejša in najuspešnejša.
Metoda avtorice »Italijanske knjige« je preprosta in jasna ter brez posebnih težkoč za učitelja in za učenca zajema-vse elemente italijanskega jezika, obravnavajoč jih po smiselnem redu in z raznimi grafičnimi pripomočki, Jd store učbenik pregleden in nazoren. Važna značilnost te metode je y tem, da zahteva čim več vaje z dijaki v zboru. .Celo,vsako besedo,, napisano na tablo, naj prebere yes . razred skupaj — pravi avtorica v navodilu in zatrjuje, da bodo vaje v izgovorjavi ter pravopisne ln bralne vaje Imele največ Ospeha, t& še bodo vtSile v zboru. Tako hber dosef datneje
besed in njih \3WBtoViflh pregibanj in drugih sprememb.
i uho ln
Nova številka »Umetnosti"
Danes je izše) 1—3 zvezek šestega letnika mesečnika za umetniško kulturo »Umetnost«, ki ga izdaja in urejuje slikar Miha M a 1 e š. Odlično opremljeni zvezek obsega 80 strani in 16 strani literarne priloge »živa njiva« ter prinaša 19 celostranskih slik in 70 ilustracij v tekstu. Med reprodukcijami so slike Glovannija Bellinija, Palme Giovine, Al. Buonvicino Moretto da Brescia, posnetki Praksitela in drugih antičnih kiparjev. Veliko večino slik pa tvorijo domači umetniki, ln sicer nudi številka nekak prerez slovenske umetnostne tvornosti po prvi svetovni vojni. 8 slikami je zastopanih nad 50 slovenskih slikarjev, kiparjev in grafikov, ki pripadajo po 1. 1918. nastopajočim umetniškim generacijam in strujam.
V literarni prilogi »živa njiva« je zastopana poezija. Objavljene so pesmi Alojza Gradnika, Gradnikov! prevodi iz Petrarce, Urbanijev italijanski prevod PreSernovega soneta, nove pesmi Mirana Jarca, Leopolda Stančka, Cvetka Gelarja, Joža Udoviča, Dušana Ludvika, Antona Vodnika, Goethejeva »Svatovska pesem« v prevodu Pavla Golie, pesem Sil vina Sardenka in odlomki lz Tago-rejevih »žetvenih spevov«.
K temu krasnemu zvezku »Umetnosti«, revije, ki dostojno predstavlja slovensko umetniško kulturo in ki je vredna pozornosti Vsega našega občinstva,
Nova knjiga danMoSkih Studi/. Prt Za-nicheffliju je izšla nad 400 strani obsegajoča knjiga Guida Mazzooija »Almae lu-c« madae CPuoeo. Studi danteschU
V, :..j< : •
ŠPORT
Šovbog-
četrta prvenstvena nedelja
Spet dvojni spored na igrišču Ljubljane — Mars igra
dopoldne z Grafiko
Tako smo kar mimogrede prišli "do četrte prvenstvene nedelje, ki je obenem mejnik za prvo in drugo polovico jesenskega dela tekmovanja za prvenstvo SNZ. Po treh končanih kolih in osmih odigranih tekmah — deveta in prva med Elanom in Marsom je bila odložena na poznejši čas — so se dogodki razvijali bolj ali manj po napovedih in računih tako, da je situacija v prvenstveni tabeli jasna kakor ob začetku tekmovanja. Ljubljana je prevzela vodstvo, Hermes je tik za njo in tretje častno mesto zavzema Mars, kar se pravi, da so na častnih mestih ona tri moštva, ki so od vsega početka imela največ izgledov, da jih bodo zasedla.
Jutri je na vrsti IV. kolo, prav tako s tremi srečanji, v katerih bo angažiranih 6 moštev, torej vsa razen Hermesa. Pari so to pot razdeljeni tako, da bržkone tudi ta nedelja ne bo prinesla nobenega presenečenja, kajti Ljubljana in Mars imata v srečanjih z Elanom in Grafiko razen prednosti domačega terena tudi prednost na papirju in v resnici. Tretje srečanje med Jadranom in Svobodo je edino, ki bo lahko s te strani še najbolj zanimivo.
Del prirediteljev današnjega sporeda se Je spet odločil za dvojni spored na igrišču Ljubljane, kar se je že zadnjič izkazalo za najbolj pametno in koristno. To nedeljo bodo tamkaj nastopila štiri moštva, in sicer:
OB 14.: JADRAN — SVOBODA OB 16.: LJUBLJANA — ELAN
Prva tekma je velikega pomena za obe moštvi sredi tabele, kajti, kdor bo zmagal v nedeljo, bo brez dvoma lahko zavzel mesto v sredi tabele in ga najbrže tudi obdržal. Moštvi smo gledali zdaj že dve nedelji na delu in sta v splošnem pokazali dopadljiv nogomet. To velja posebno za Svobodo, ki se je kljub visokemu porazu proti Ljubljani držala nadvse pohvalno.
Drugi dvoboj bo boj najstarejšega proti najmlajšemu, toda ne glede na to bo lahko potek prav zanimiv. K temu bo gotovo pripomoglo dejstvo, da si je Elan zasigu-ral sodelovanje nekaterih vojakov, ki so zdaj stalno nastanjeni v Novem mestu in t> katerimi upa zasesti nekatera šibkejša mesta v svoji enajstorici. Zadnje merjenje sil med Ljubljano in Elanom je bilo za Novomeščane porazno — vsaj v številkah.
MARS NA SVOJIH TLEH
Tretji par točk v I. razredu bo oddanih v tekmi med Marsom in Grafiko, in sicer dopoldne ob 10. na igrišču Marsa za Ko-linsko tovarno. Kolikor smo dosedaj spremljali obe enajstorici v delu na ze- i
lenem polju je zmaga Marsa bolj ali manj neoporečna ter bo šlo to pot v glavnem samo za to, ali bo Grafika tudi njemu dobavila tako serijo zgoditkov v dobro, kolikor sta jih mogla pri njej nabrati Jadran in Hermes.
V II. razredu, kjer je udeležencev samo pet in je ta nedelja že predzadnja v jesenskem delu tekmovanja, bosta to nedeljo nastopila dva nova para, in sicer: Mladika-Vič ob 10. na igrišču Mladike in Moste-Slavija ob 16. na igrišču Marsa.
Spored je torej dovolj obilen, da prijateljem našega nogometa in športa sploh kljub neprijetnemu hladu, ki se ponuja z zasneženih planin, ne bo treba ostati doma!
*
Na zadnji seji tehničnega odbora SNZ so med drugim razpravljali tudi o protestu Hermesa proti prvenstveni tekmi z Ljubljano, v kateri so Siškarji izgubili z 1:2. Odbor je protest zavrnil glede na strokovno utemeljitev, ki jo je prejel od sodniškega zbora. Glede na gornje se mora smatrati, da bo omenjena tekma verificirana z gornjim izidom v korist Ljubljane. V ostalem pa dozdaj o verifikacijah letošnjih prvenstvenih tekem pri SNZ še ni bilo nobenega sklepa.
Jutrišnji spored po terenih
To nedeljo se bo tudi po vsej Italiji pričelo z napetostjo pričakovano tekmovanje za državno nogometno prvenstvo v glavnih dveh skupinah, v divizijah A in B. V prvem kolu tega tekmovanja, ki potegne s seboj ogromne množice športnega občinstva in se potem stopnjuje vso sezono ne glede na vremenske razmere, se bo srečalo po 16 moštev iz vsake divizije po naslednjem vrstnem redu:
v diviziji A: Torino — Liguria v Turinu, Triestina — Lazio v Trstu, Venezia — Ambrosiana v Benetkah, Atalanta — Li-vorno v Bergamu, Milano — Modena v Milanu, Roma — Napoli v Rimu, Genova
—	Bologna v Genovi in Fiorentina — Ju-ventus v Firenci.
v diviziji B pa naslednjih 16: Pro Patria
—	Alessandria v Busto Arsisiu, Pescara — Savona v Pescari, Padova — Bari v Pa-dovi, Reggiana — Prato v Reggiu E., Pisa
—	Vicenza v Pisi, Fanfulla — Udinete v Lodiu, Brescia — Fiumana v Brescii, Sie-na — Lucchese v Sieni in Spezia — Novara v SpezziL
Oddanih je torej prvih 32 točk za nove prvenstvene tabele, za katere se že danes trese na tisoče in tisoče pristašev te tako priljubljene igre v Državi.
Službo dobi
Beseda L —.60. uku —.60. i daianie naslova ali iifro I. 2.—
Brivskega
pomočnika
spreime takoj Godina, St, Petra c. 5.	17899-1
Med dogodki z&dnje nedelje
V	srbski ali prav za prav beograjski ligi sta bili zadnjo nedeljo dve tekmi, in sicer; BSK-Obilič 3:1 in SK 1913 (ali Jugoslavija)-P AK Pančevo 5:1.
V	hrvatskem državnem razredu so imeli minulo nedeljo tri srečanja za točke, ki so se končala takole: Concordija-Zrinj-ski (Mostar) 7:0, Gradjanski-Sašk (Sarajevo) 4:0 in Zagorac (Varaždin)-Hašk 1:1. — Po drugi izločilni tekmi, ki je ostala neodločena 2:2, bo vstopil kot osmi klub v hrvatski državni razred Hajduk iz Osi-jeka.
Tudi eno meddržavno tekmo smo imeli zadnjo nedeljo, in sicer v Kodanju med Dansko in Švedsko. Švedi, ki so se pred kratkim tako odlično držali proti Nemcem, so to igro presenetljivo izgubili z 1:2 (0:0).
Nemški nogometni prvak Schalke 04 je
v nedeljo nastopil proti vojaški enajstorici Pariza in zmagal s 3:1 (3:0). Na tekmi je bilo okrog 35.000 gledalcev.
Na atletskem dvoboju med Haškom in Železničarjem v Zagrebu je zmagal Hašk s 46:38 točkam. Doseženi rezultati so bili v splošnem dobri; prireditelji so bili najbolj veseli meta krogle mladega Fišterja do 12.27 m in pa meta kladiva še mlajšega Gubijana, ki je brez pravega treninga vrgel kladivo do 43.66 m.
Pristojni švicarski športni forumi so verificirali letošnje nove rekorde, med njimi rezultat Utigerja v teku na 10.000 m s časom 32:55.7, dalje met diska Merzger-ja do 43.93 m in pa znamko neke klubske štafete iz Curiha na 4 X 800 m s časom 7:55. Med ženskimi novimi rekordi so bili priznani v skoku v višino znamka 1.66 m (Pfenningova), ki je obenem enaka svetovnemu rekordu, dalje v skoku v daljino
znamka 5.50 m (De Polove), potem v metu krogle daljina 11.25 m (Bolligerjeve) in pa v petoboju najvišje število 261 točk.
— Zbor sjovenskih lahkoatietskih sodnikov (službeno). Za propagandni lahkoatlet-ski miting SK Planine, Iti se bo vršil v soboto 25. in nedeljo 26. oktobra, obakrat s pričetkom ob 14.30, je določen naslednji sodniški zbor: vrhovni sodnik: Zupančič, namestnik Vidic; vodja tekmovanja: Ker-mavner, pomočnik Hvale; starter: prof. čeAetič; sodniki na cilju: Perovič, Mevla, Glavnik; časomerilci: Gorjanc, Trtnik, Vahter, dr. Nagy, Vidic, Hvale; sodniki za skoke: Rozman, Smodiš; sodniki za mete: Hafner, dr. žebot, Banko. — Gg. delegirani sodniki naj se javijo vodji tekmovanja četrt ure pred pričetkom tekmovanja. — Tajnik.
SK Svoboda. I. moštvo naj bo jutri točno ob 13.30 v naši garderobi, ker se bo tekma pričela točno ob napovedanem času. Juniorji igrajo v lepem vremenu ob 9. na igrišču Marsa, zato naj bodo ob 8. v naši garderobi, odkoder bodo odšli na igrišče Marsa.
Naše gledališče
DRAMA.
Sobota, 25. oktobra: Šesto nadstropje. Izven. Znižane cene. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. Nedelja, 26. oktobra: ob 15. uri Hamlet Izven.
Ponedeljek, 27. oktobra: zaprto. Avtor »Šestega nadstropja« Alfred Geh-
ri je pozoren opazovalec vseh nagibov in reakcij stanovalcev šeaftega nadstropja. Zanimivo je predočil dobro srce, usmiljenje in osnovno poštenost v promiskuiteti živečih stanovalcev. Avtor ni brez smisla za psihologijo ljudi, ki se bore za obstanek. Osnovna misel igre ima dovolj globine, ki govori v prid avtorju. Igra ima
CORA
TORINO • 1835
VERMOUTH CORA
ollre 100 anni di farna
Slovit ze nad 100 ler.
Kuharico
samostojno, ki opravlja tu I di druga hišna dela, sprejmem takoj. Naslov v vseh I poslovalnicah Jutra.
17886-1
Služkinjo
za na deželo, ki ima ve-| selje do otrok, vajena vseh gospodinjskih del in pranja, sprejmem. Takojšnji nastop. Naslov v vseh po> slovalnicah Jutra. 17862-1
Portirja
perfektnega, zmožnega italijanščine, s kavcijo, išče hotel t Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17881-1
tri dejanja, 9 slik. Glavni vlogi bosta igrala Simončičeva in Tiran. Nadalje bodo igrali: Gabrijelčičeva, Lipah, Raztresen, Gale, P. Juvanova, Mira Danilova i. dr. Delo je zrežiral dr. Kreft
Prva popoldanska predstava pri znižanih cenah se bo vršila v nedeljo ob 15. uri v Drami. Uprizorili bodo Shakespear-jevo tragedijo »Hamlet« z Janom v na slovni vlogi. Igra o značaju in usodi nesrečnega danskega kraljeviča Hamleta predstavlja umetnino, ki je zmožna nuditi zaradi izrednega bogastva v njej nanizanih duševnih in zunanjih konfliktov, razumnikom, pa tudi najširšim slojem pogled v živi j mi je borbe in resnice. V glavnih vlogah: Levar, Mira Danilova, Vida Juvanova, Cesar, Stupica. Gregorin, Na krst, VI. Skrbinšek, Lipah, Plut Mileva Ukmar-Boltarjeva i. dr. Režiser dr. Kreft. OPERA
Sobota, 25. oktobra: Aida. Izven. Začetek
ob 17.30. Konec ob 21. Nedelja, 26. oktobra: La Boheme. Izven.
Začetek ob 18.15. Konec ob 21. Ponedeljek, 27. oktobra: zaprto.
Danes v soboto ob 17.30 bodo uprizorili v Operi Verdijevo veliko opero »AIDA« s Heybalov0 v naslovni partiji. Letošnja predstava »AJDE« je dosegla v vsakem pogledu popoln uspeh. Mogočnost Verdijeve glasbe in učinkoviti libreto tvorita skupno s pomnoženim orkestrom in lepimi baleti predstavo, ki bi jo moral obiskati vsakdo. V glavnih partijah: Radev-Kogejeva, Franci, Betetto, Primožič in Lupša. Režiser in inscenator Ciril Debevec. Dirigent Anton Neffat.
Puccinijeva opera »La BOHEME«, z Vidalijevo in Manoševskim v glavnih partijah, je dokazala tudi letos, da spada Puccinj med najbolj priljubljene operne komponiste. Nova režija in inscenacija ter delno nova zasedba partij dajejo delu nov mik, ki ga zna občinstvo ceniti. Partija Mimi je ena izmed posebno dognanih stvaritev Vidalijeve. Nadalje sodelujejo: Po-lajnarjeva, Janko, Betetto, Dolničar, Zupan in Anžlovar. Dirigent Niko Štritof. Režiser in inscenator Ciril Debevec. Zbo-rovadja Simoniti.
Službe išče
Beseda L —.30, taksa —.60 I za dajame naslova ali ta šifro L I.—.
Šivilj
a
gre šivati na dem takoj, brez zajtrka in večerje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Praks.*«. 17858-2
Pouk
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje nasl,;\„ .h šifro L 2.—.
Klavirsko
harmoniko
in klavir poučuje gospa po uspešni metodi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17799-4
Prodam
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro l 2.—.
Fige in brinje
tudi na drobno nudi Sever dc Komp., Gosposvetska c. 5.	17878-6
. <7 ."•".'."••■
■.'.•■.V.. /■•'
««, Jos RAM]
fiV, D .
NelTacquisto di lampade pre-t«nd*t« Mmpn 1* Osram A vrele luc« a buon mercato garanlita d alla marcatura del ridotfo eon-lumo (Watt) • della quantUa <U luc* emeua (Decalumen).
Kadar kupujete žarnice zahtevajte vedno žarnice Osram H-Tako boste imeli luc poceni; kajti zaznamovanja (Wati), ki jih one nosijo. Vam jamčilo znižano vporabo električne sile in količino izžariene svetlobe (Decalu-. .men).	~

J. '<•'• v.: •::
V.*.	:•: ::: vš v.':
t	J /'
\ * i ":	: / • / .'•■' S, \ '•.i : •• / />■
''.K'.-:':'
► J*. WATT ^
D ^^ 5-rr

Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Radio Ljubljana
Sobota, 25. oktobra 1941/XIX 7.30: Poročilo v slovenščini. 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Pesmi in melodije. 12.40: Koncert pianista Adolfa Ca-vanne. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Orkester pod vodstvom mojstra Angelinia. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Ljubljanski radijski odkester pod vodstvom D. M. šijanca: Operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Gramofonske plošče. 18: Albino Nerima: Kemija v gospodinjstvu — slovensko predavanje za gospodinje. 18.30: Poročila v slovenščini. 20.45: Komorna glasba. 22: Napoved časa — poročila v italijanščini. 22.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Gledališka sezona EIAR: Monte Ivnor: opera Cesara Meana v treh dejanjih, glasba Lo-dovica Rocca, v odmorih slovensko predavanje in vesti v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini.
NAPREDEK
Tonček: »Očka, jaz pa no sedim več v zadnji klopi!«
Oče (vesel): »Tak vendar! To je pa res lepo. Tu imaš liro za sladoled. Povej no, kako pa si prišel do tega, da ti napredoval?«
Tonček: »Veš, očka, zadnjo klop so ravnokar pobarvali.«
Enosob. stanovanje
s kabinetom ter plinsko napeljavo, nairaje v centru ali severnem delu mesta, iščem za 1. nov., lahko tudi kasneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 17864-2 la
Sobo odda
Soc. Itol. Frotelli
BliIHLER
Milano
ViaGoldonlI7
Impianti compieti • iornitare di macchine •d accMsori per mollnl Silo« - Paetlflcl Trasportatori - Macchine per birriiicl - Fabbriche dl laierisl • Macchine per preeeofasionl ecc.
IHTERPELLATECI. ■enza Impegno. per cosilvU ad allarls
Dobavljanje in nameščanje popolnih mlevskih strojev j in pritiklin. — Silosi. — Stroji za gnetenje. — Žerjavi. — Pivov_;.-iiški stroji. — Stroji za izdelovanje mlečnih izdelkov. — Stroji za vlivanje s pritiskom itd.
Avtom- stroj za neprekinjeno izd. testenin (mod. T.P.G.)
BREZOBVEZNE informacije, nasveti in ponudbe.
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom, pri boljši družini na Mirju ali bližini, išče boljši solidni gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sta-ien-Ljubljafta«. l7863-23a
Les
Beseda L —.60, tak»a —.60. za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Prazno sobico
majhno, parketirano, sončno, z lončeno pečjo, s posebnim vhodom, oddam. Ciglerjeva 26. 17894-23
Sobe išče
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro t 2.—.
Lepo opremljeno sobo
za zakonca, s perilom, kopalnico, po možnosti z dnevno sobo, v centru iščem. Ponudbe pismeno ali telefonično na Dr. Fabrizio Boggiano Pico, Alto Com-missariato.	17883-23a
Kapital
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
3000 lir posojila
proti dobremu poroštvu, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro poroštvo«.	17871-16
Lokali
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Skladišče
približno 50 m2, za tovorni avto in za razno orodje, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj iščem«. 17888-19
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Suh hrastov les
40 m3, deb. 52 mm, in 5 m3 30 mm, doli. 2—5 m, prodam. Poizve se: Blažir Vladimir, trgovec, Moste, Ciglerjeva 26, Ljubljana.
17818-15
Informacije
G. Janka Furlana
se prosi, da se nemudoma zglasi v Ljubljani na stanovanju. Pričakuje ga brat.
17900-31
_ G. Žabkar Janez
stud. phil., zglasite se na Resljevi cesti. 17901-31
Obrt
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Odeje
iz vate in puha — nove in stare — vam zašije. — Ljubljana, Marijin trg 2-n.
17860-30
WM1T\l II
Moderen zajčnik
zelo ugodno proda Talan, Bleiweisova 48, dvorišče.
17869-27
Razno
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Prostovoljna
sodna dražba
raznega pohištva se vrši v ponedeljek 27. nov. 1941 popoldne ob '/«3. uri ▼ skladišču ABC. Sp. Šiška, Medvedova ul. 8.
Korespondenco
staro (pisma, ovitke) t znamkami, časopise, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zbiralec«.
17820-37
Užaloščeni javljamo, da je po dolgi težki bolezni preminul naš dolgoletni sotrudnik, gospod
PETER BIŠČAN
Pogreb blagopokojnlka bo v soboto, dne 25. t m. ob 4. uri popoldne lz mrtvaške veže bolnice Usmiljenih bratov v Kandiji na šmihelsko pokopališče.
Novo mesto, dne 23. oktobra 1941.
TVRDKA JOSIP OGOREUTZ
I
J Marquand
42
fiiilA LIPA,
GOSPOD MOTO!
Gospod Moto in knez Tung sta skrivaj ogledovala drug drugega ... konec stare Kitajske in začetek nove. Knez je postavil skodelico nazaj. Nekaj je o obema skupno... občudovanja vredna hlad-»jkrvnost.
»Gospod Moto je bil tako ljubezniv, da mi je vso stvar razložil,« je rekel Tung. »Zdaj, ko je tudi on prijet, bodo posledice nedvomno resne. Izključeno se mi zdi, da bi gospod Moto ali kdor koli izmed nas odnesel živo glavo. Če bi se gospodu Motu posrečilo, da bi nas osvobodil, ne bi pozabil sramote, ki so mu jo prizadejali. On in njegova vlada bi brez usmiljenja zasledovala storilca. Američane lahko žali vsak, kogar je volja, Japoncev pa ne. Da sem z Vu Lo Fengom, ne bi podaril življenja nikomur izmed nas štirih. Prepričan sem, da je gospod Moto enakih misli.«
Gospod Moto je prikimal.
»Da, knez ima prav,« je rekel in se s potrtim nasmeškom obrnil k meni. »Zame so te nevarnosti seveda zgolj druga plat mojega posla, a žal mi je, da sta gospod Nelson in gospodična tu. Hudo mi je, silno hudo. Položaj na vzhodu je dandanes močno zapleten. Tako zapleten je — ne zamerite moji odkritosti — samo zaradi nezaupanja vaše dežele, _ gospod Nelson, in nezaupanja raznih evropskih dr- i
žav do naravnih prizadevanj mojega naroda.« Gospod Moto je govoril točno in akademsko, kakor bi predaval v vseučiliški avli. »Da, to nezaupanje dela tudi najnedolžnejše pobude moje dežele težavne, zelo, zelo težavne. V katerem koli kotičku Kitajske se začno nemiri, vselej obtožijo mojo deželo, da jih je izzvala. To je hudo, silno hudo. Ali mar ni res, da se je vaša velika dežela v minulem stoletju polastila dobršnega dela Mehike, gospod Nelson? In kaj naj rečemo o kolonizacijski politiki Anglije? Britski imperij si je zmerom skušal prisvojiti oblasti nad manj naprednimi narodi, kadar pa si moja uboga domovina najnesebičneje prizadeva, da bi uredila le najmanjši nered na Kitajskem, ni protestnih not in plamenečih člankov po listih ne konca ne kraja. To je hudo, zelo, zelo hudo. Verjemite mi, gospod Nelson, naša politika v sedanjem trenutku ne gre za poseganjem v notranje zmešnjave na Kitajskem. Na vso moč si prizadevamo, da nam ne bi naprtili odgovornosti za homatije, ki se tu dogajajo — a vi, gospod Nelson, mi ne verjamete, jelite, da ne?«
Razgovor je že od kraja ubiral čudno pot. Najprej tista zgodbica o želvi, ki je čakala pred Vzhodnimi vrati, zdaj pa še gospod Moto, ki je pozabljal svojo rano ter nam z vso resnobo predaval o težnjah Japonske.
»A kako, za Boga, da ste se tudi vi zapletli v to stvar?« sem ga vprašal *z medenim glasom. »Zakaj imate nocoj razbito glavo, če se prav nič ne vtikate v kitajske zadeve?«
Videl sem, da je moje vprašanje spravilo gospo-
da Mota v trenutno zadrego. Namršil je obrvi in zasopel.
»Ali naj bomo povse modkritosrčni?« je vprašal nato. »Ne vem, zakaj ne bi govorili odkrito. Vidite, gospod Nelson, v moji deželi obstoji radikalna skupina, ki moti našo politiko; tudi v vaši veliki deželi se ne manjka nemirnih življev, jelite da ne? Rekel sem torej, da obstoji na Japonskem skupina fanatikov. Ti ovirajo državo, da ne napredvge dovolj naglo Mnogo zapletljajev je že nastalo zaradi njih. Vzrok, da sem prišel v Peking, je bilo baš naročilo, zajeziti njihovo delovanje. Močno se bojim, da so nekateri izmed mojih radikalnih rojakov nahujskali tega Vu Lo Fenga na nevarno podvzetje, ki se ga loteva. Posledica bo nov incident, o katerem poreko, da ga je izzvala Japonska ... in prav to bi bilo treba preprečiti. Da, bojim se, da so za to stvar odgovorni moji rojaki. Ni mi uspelo izpodbiti njihovo početje, zato mislim, da me bodo umorili. Upam, da me zdaj razumete.« Pri teh besedah se mi je gospod Moto nasmehnil, nato pa dodal: »Ako me ne umore, se bom moral sam ubiti, ker mi je naloga izpodletela.«
Knez Tung, ki ga je poslušal z obrazom polnim razumevanja, je vzdignil oči proti črnim sencam pod stropom.
»Gospod Moto je bil zelo ljubezniv, da nam je vse to povedal,« je zamrmral. »Za svojo osebo bi se upal na povsem neoporečen način rešiti iz tega neznosnega položaja, ko bi tu ne bilo straž in ko bi imel dovolj dolgo vrv.«
Razburjeno sem se obrnil h gospodu Motu.
»Moto,« sem dejal, »mož ste, pogumen mož. Samo dva stražarja stojita pri vratih. Ce se nam posreči ju razorožiti, lahko kaj napravimo.«
Gospod Moto se je zasmejal in me ljubeče po-trepljal po komolcu.
»Vedel sem, da porečete nekaj podobnega,« je odvrnil. »Ne zamerite, a tak poskus bi bil bob v steno. Dvorišče je polno ljudi, ki čakajo, da dobe orožje. Vrhu tega pa... čujte... slišite ta hrup? Mislim, da bo naš prijatelj Vu Lo Feng vsak trenutek tu.«
Vrata paviljona so bila dovolj tenka, da smo lahko slišali vse, kar se je godilo zunaj. Da je zunaj precej ljudi, sem bil že spoznal; slišal se je tisti zmedeni hrup mrmranja, smeha in pokašljevanja, s katerim se obdaja vsaka gruča potrpežljivo čakajočih Kitajcev. Bil je vsakdanji hrup Kitajske, ki si brez njega te dežele ni moči zamisliti, in če si dobro potegnil na uho, si slišal v njem grozeč primeseh. Vsak hip se je utegnil preliti v histerično, razjarjeno rjovenje, da postane morda že v naslednjem trenutku znova pokojen in mrmrajoč.
Gospod Moto je bil še pred menoj opazil v tem naraščajočem in pojemajočem prilivu glasov in drugih zvokov, ki nam je prihajal na ušesa, značilno, malo dobrega obetajočo izpremembo. Razločno je bilo slišati, da nastaja na dvorišču nekakšen direndaj. Culi smo več glasov, ki so klicali »tiho!« in res se je direndaj polegel. Vlekel sem na uho ter ugibal, kaj se neki godi, ko me je Nora ogovorila:
»Ako se gospod Moto brani kaj storiti, se lahko zanese te name.«
Urejuje Davorin Ravljen.
— Izdaja za konzorcij
»Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za fnaeratni dd je odgovoren Alojz Novak. — Val i Ljubljani.