I
r

se
9.
KUPUJTE
IPJNE BONDE!
^ Najstarejši slovenski dnevnik
v Ohio ★
Oglasi v tem listu so uspešni
BUY
UNITED ■tate®
AR
□NOS
'»D
SUMPS
LETO
NAK
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
riiMrt
KUPUJTE
VOJNE BONDE!
The Oldest Slovene Dally
in Ohio ★
Best Advertising Medium
ICTORY BUY
UNITtD
.WAR
lONDS XAMPS
XXVIII.
D
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), APRIL 27, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 98

ve tretjini Berlina v rokah Rdeče vojske
* * * * *
^si dobili povelje, da oAdolfa Hitlerja zajamejo iivega ali mrtvega
lijj	petek, 27. aprila — Moskva je danes zgodaj zju-
"^0	čete Rdeče vojske zavzele največje berlin-
Hjjj ,	okrožje Siemenstadt, ki se nahaja v'severozapad-
^ 'Nemške prestolnice.
Ve *^di zavzeli Goerlitzer kolodvor v južnozapadnem de-veliko radijsko postajo Deutschlandsender v Koenigs-Wusterhaousen, ki je obmolknila že pred tednom
hu i, v
Jvj ^Gte nadaljujejo z ljutimi boji ter imajo sedaj v posesti ^0 ^ ^Grlina. Poleg tega so Rusi včeraj zavzeli veliko bal-Hd °	ob ustju reke Odre.
tjj Vojska, ki ima Berlin obkoljen od vseh strani, je vče-proti zapadu severno od nemške prestolnice, pričakuj q stika z ameriškimi četami ob reki Elbi. med ameriškimi in sovjetskimi silami je na vidi-Jov ga J Dresdena, odkoder se poroča, da krogle iz ruskih to-LOM °	dobro miljo od ameriških linij.
^ON, 28. aprila — Ruske čete, ki osvajajo Berlin, so do-
bile povelje, da zajamejo Adolf a Hitlerja živega ali mrtvega. Toda Rusi imajo malo upanja, da se bo to zgodilo, kajti Moskva smatra poročila nemškega radija, da se Hitler nahaja v Berlinu, kjer iz podzemske trdnjave daje navodila za obrambo, za navadne laži.
LONDON. 26. aprila — Jugoslovanski radio naznanja, da so čete maršala Tita vdrle v ulice Reke in da Nemci na umikanju skozi mesto razstreljujejo vojaške instalacije in druga poslopja.
ITALIJANSKI PARTIZANI SO BAJE ZAVZELI MILAN. GENOVO. TURIN IN VERONO
RIM. 26. aprila — Neuradno je bilo danes tukaj poročano. da so italijanski partizani v severni Italiji pričeli s splošno vstajo in osvobodili mesta Milan. Genovo, Turin, Verono in mnogo drugih manjših mest.
Zavezniške vojaške oblasti, katerih armade dirkajo za petami bežečih Nemcev, so pridržale potrdilo poročil o uspešni vstaji italijanskih gerilcev proti nacijem in fašistom. Toda poročilo o vsta-
ji ima oporo v dejstvu, da so radijske postaje v omenjenih mestih očividno prišle v roke partizanskim silam.
Eno poročilo iz Švice pravi, da si Mussolini skuša rešiti življenje in da se je začel tozadevno pogajati s partizanskimi silami. Omenjeno poročilo trdi, da je Mussolini danes zjutraj poslal nekega moškega z belo zastavo k voditelju socialistične stranke v Milanu in stavil predlog za izročitev vse oblasti v partizanske roke, ako bi se nacijem in fašistom dovolil neoviran odhod.
Neko drugo poročilo iz Berna pa javlja, da je Benito Mussolini prišel v severno-italij ansko mesto Como, nedaleč od švicarske meje, in da je bil z njim tudi tajnik fašistične stranke Roberto Farinacči. Oba sta bila tako oblečena, da bi zakrila svojo identiteto, pravi .poročilo, ampak prebivalci so ju navzlic temu spoznali. Nahajata se menda v nekem od bomb razdejanem samostanu.
LONDON, 26. aprila — Nemška mornariška flota na jezeru Constance se je izročila švicarskim oblastim, in bo ostala v švicarskih pristaniščih, dokler zavezniki okupirajo celotnega jezera. To poročilo je danes objavil švicarski radio.
t KOT NAROD %29V0RNI ZA
, "ne nacijev
se je pravkar
^snica m' aprila. — Kon-'ftHegy Boothe Luce iz da J® danes tu izjavi-fejetj Nemci kot narod " Va °^°vorno8t za grozo-ih J^acijskih koncentra-
jaboriščih.
i^uee, ki
v Nemčiji, kjer v nacijskih ta-govorila preko ame-oddajne postaje J ^kla je med drugim: Za t ^ Bogom odgo-svoip^ strahote. Ampak do-Jio pred ^^°^°™osti ne pri-/ . Gom in pred Ijud-

dost • inoremo spre-družino narodov.
^tke vesti
kupila
PIP
da' f izdelujejo pipe, ^ikajii ^^®gne nastati po-za civiliste, V
^V9,Vi	-
dva ^ ... vsak mesec iz-
H
jih	pip, od kate-
iw. Pi Zadnji čas armada
'ovi,
Co.
«0
C
izdelala
t,
ii. :, ~~ Chrysler Co., svo.- ^ 1941 izročila ar-
je od ta
. tov več kot 23,000 v^^'Poracija pravi, da ffit	P'^ostovoljno zni-
^01	^^"^ur se je vladi
^^jev. ^®°ta 75 milijonov
Razglasil >j>Ov^®tnih
20
aprila. — Mi->s ^ ^^sednik Churchill je .^""^^^Rientu formalno napadi nemških i	na Anglijo ko„-
so naciji ob-
iJ^ja	j®'
A J'oketna bomba
F
— Papež Pij v, gen. Vladislava
na Holand-
wv. ^	27. marca.
>4,® GOVORIL s
26 ^®neral0m
k
Hi
k	poljskih čet
fronti. Avdijenca

Pol
Predsedništvo na konferenci sporna točka v San Franciscu
Molotov preprečil imenovanje Stettiniusa kot trajnega predsednika; britski kompromis odklonjen
ŠAN FRANCISCO, 26. aprila — Konferenca združenih narodov je danes naletela na prvo zaviro na seji odseka za organiziranje, ko je sovjetski zunanji komisar Molotov nastopil proti predlogu, da bi bil državni tajnik Stet-tinius imenovan za trajnega predsednika konference, potem pa stavil predlog za štiri predsednike.
Molotov ni podal nobenega.*	-
razloga za svoje stališče, ampak iz razgovora, ki ga je imel z načelnikom mehikanske delegacije, se sklepa, da gre tu za vprašanje prestiža.
ure.
Molotov opozarja na "vojne fakte"
Molotov je mehikanskemu zunanjemu ministru Padilli rekel, da se ne sme pozabiti faktov, katere je ustvarila vojna, in da eden teh faktov je, da vojna ustvarja štiri velesile, potem pa je rezko dodal, da je Rusija tudi v tej vojni.
Angleška delegacija je predlagala kompromis, glasom katerega bi se predsedništvo pri plenarnih sejah menjalo med predstavniki štirih velikih sil—Zedi-njenih držav, Rusije, Anglije in Kitajske. Molotov je pa kompromis odklonil, ker predlog ni vključeval rotacije predsedni-štva tudi na sejah organizacijskega odseka konference.
Rusija Ik) podprla delo za svetovni mir
Z ozirom na zastoj, ki je nastal glede predsedništva konference, so delegatje z veliko napetostjo čakali zasedanja, na katerem je imel Molotov govor pred zbranimi delegati 46 narodov. V svojem govoru je sovjetski zunanji komisar rekel, da je Rusija skušala ustaviti agresijo fašizma, ko so nekatere druge velike sile držale roke križem ter odprto izjavil, da je v odločilnem momentu Rusija rešila Evropo. V laskavih besedah in jako obširno je govoril o kontribucijah Zedinjenih držav k zmagi nad
k
Nemčijo, medtem ko je Anglijo omenjal šele na drugem mestu.
"Konferenco želim zagotoviti, da Sovjetska unija želi storiti vse, kar je v njeni moči,' da se upostavi organizacija za protek-cijo miru," je rekel Molotov. "Naše miroljubno ljudstvo. Rdeča armada in naš veliki maršal Stalin so trdno odločeni podpirati ta veliki ideal."
Molotov je govoril rusko, nakar so prevajalci prevedli njegov govor na angleško, francosko in druge jezike.	^
Ta konferenca mora uspeti, pravi Eden
Govore so imeli pred zbornico tudi Stettinius, britski zunanji minister Eden in načelnik kitajske delegacije T. V. Soon.
Eden je rekel, da so bili v preteklosti napravljeni ponovni poizkusi, da bi se spore med narodi rešilo na miren način, to pot pa da svet mora uspeti, ker nov svetovni konflikt bi pomenil uničenje civilizacije.
Oba, Eden in Stettinius sta rekla, da se ne more pričakovati, da bi konferenca v San Franciscu izdelala popoln in perfek-ten načrt.
Molotov obeta rešitev poljskega problema
Pozneje je Molotov imel razgovor s časnikarji, v katerem je odgovarjal na razna stavljena vprašanja. Rekel je, da kar se poljskega vprašanja tiče, to sploh ne spada pred konferenco, da pa ne dvomi, da ga bodo tri velike sile rešile v smislu jalt-skega sporazuma.
Sovjetski zunanji komisar je
Nekoga manjka na konferenci Združenih narodov v San Franciscu
Korespondent "United Pressa" Thomas L. Stokes, piše v svojem poročilu iz San Francisca:
"Na konferenci Združenih narodovi nekaj manjka. To vas udari z vso silo tako često, kakor nepozabljena gesta ali ton glasu'-iiekogar, ki je za vselej odšel od nas. Ta občutek vas prevzame nenadoma sredi, vsega hru-šča in trušča v hotelskih čakalnicah, sredi vzhičene-ga pošepetavanja, ki nastane, kadar hiti kaka visoka mednarodna osebnost po težkih preprogah, obkoljena od skupine protektivnih tajnikov in pomočnikov, in prevzame vas zopet v slovesnosti formalnega zborovanja.
Ono^ česar manjka, je se-v^a povzdigujoči duh Franklina D. Roosevelta, ki je bil tako tesno združen—ne samo tukaj, temveč po vsem svetu—z borbo za svobodo proti nacizmu in fašizmu, in z naporom za ustvaritev mednarodne organizacije za očuvanje miru.
To se je zlasti opazilo na otvoritveni seji konference. Vse je šlo gladko, kakor je bilo začrtano, ampak nekaj je manjkpfo. Franklin D. Roosevelt bi bil nekaj ustvaril iz tiste pol ure.
ameriške izgube se bližajo milijonu
WASHINGTON, Ž6. aprila. — Uradne številke, ki so bile objavljene danes, kažejo, da ameriške izgube v ubitih, pogrešanih, ujetih in ranjenih znašajo 929,373, kar predstavlja 17,173 narastka od prošlega tedna.
podružnica št. 39 sans
Nocoj, ob 8. uri se vrši redna seja podružnice št. 39 SANS v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Društvene zastopnike in članstvo v splošnem se vabi na veliko udeležbo.
tudi poudaril, da Rusija ne Bb nasprotovala akciji za amendi-ranje programa, ki ga je osvojila Dumbarton Oaks konferenca. Rekel je:
"Ako bi se ne imelo v mislih amendiranja, potem bi ta konferenca sploh ne bila potrebna."
Vesti z bojišč
george e. burich jr.
Mrs. Angela Burich, stanujoča na 6607 Edna Ave., je prejela poročilo, da je od 7. aprila pogrešan nad Nemčijo njen mož, poročnik George E. Burich, ki je služil pri letalskem oddelku.
Pogrešani poročnik ima starše Mr. in Mrs. George Burich v Calumetu, Mich., in je pred odhodom k vojakom delal pri Eaton Manufacturing Co. Mrs. Burich je pa hči Mr. in Mrs. John Mikuš.
★ ★
rudolph peskar
V Nemčiji je bil ranjen 12. marca Corp. Rudolph Peskar, čigar polbrat William Mismas stanuje na 3609 E. 78 St..
Rudolph je bil pred odhodom I k vojakom zaposlen pri Draper Manufacturing Co.
j ČEŠKI GERILCI I POZVANI. DA NAJ NE iPOZNAJO MILOSTI
I
j LONDON, 24. aprila. — Češko - slovaška vlada v Košicah je naslovila na prebivalstvo Moravske in češke apel, da se dvigne in pomaga ameriškim in ruskim osvobodilnim armadam zdrobiti nemške sile na češkoslovaški zemlji.
Poziv, čigar vsebina je bila objavljena od češkega presbiro-ja v Londonu, pravi med drugim:
"Zdaj je čas, da obračunate z Nemci za njihova grozodejstva, in ne poznajte nobene milosti. Naj v vaših srcih vzplamti plamen sovraštva za nemške muči-telje. Zdaj je napočila ura, da plačate Nemcem za vse one, ki so umrli grozne smrti pod nemškimi rokami.
Ves rajh bo videl, kakšna grozodejstva so vprizarjali naciji
SUDETSKI NEMCI SKRAJNO ZAGRIZENI
nemška armada na norveškem razpada
LONDON, 23. aprila (Poroča Charles E. Egan v New York Times) — Vsi Nemci brez izjeme bodo videli slike barbarstva, ki so ga uganjali naciji nad svojimi žrtvami v Buchenwaldu, Belseriu in drugih mučilnih taboriščih. Nemci v zavzetih pokrajinah bodo tudi morali citati uredniške članke iz časopisov širom sveta, v katerih je izražen stud nad Nemci radi nečloveškega postopanja z ujetniki.
Tozadeven načrt pripravljajo informacijski urad Zed. držav in Anglije skupno z zavezniškim vrhovnim gl. stanom.
Pripravlja se slike pozorišč v Buchenwaldu in Belsenu, skupno s fotografijami moških in žensk, ki so imeli v rokah upravo koncentracijskih taborišč in so bili zajeti od zavezniških armad. Te fotografije bodo repro-
GOTHENBURG, Nemčija, 24 aprila. — Iz Haldena na Nor-NAPRAM AMERIKANCEM veškem je pribežal na Švedsko ducirane na velikih plakatih in
ASCH Češkoslovaška _ Ko	nemške posadke v do- razobešene širom Nemčije na
so Amerikanci prišli v Asch, ki	mestu, ki je rekel^ da
je prvo mesto, ki so ga zavzeli
nemška armada na Norveškem
Bela hiša žaluje
v češkoslovaški, so upali, ,da	^
najdejo prebivalce, s katerimi tudi dva stotnika Trojica je re-
jim bo mogoče fraternizirati.	31 m bo kmalu sledilo
Ampak bili so razočarani. Tam	nemških vojakov,
so našli samo sudetske Nemce,
ki se obnašajo "celo bolj mrko in <
sovražno napiam njim kot Nem- ?'
ci v rajhu. Zagrizeno sovraštvo je opaziti tukaj celo med otroci.
Kar se Čehov tiče, jih tukaj danes sploh ni, ker odkar je Hitler okupiral sudetsko pokra-jino, so bili vsi izgnani.	| ^
Za Bilo oboroženi civilisti, or- - y -T:	"T-rr:: ....
ganizirani v oddelkih Volkstur-ma, so se borili z vsemi mogočimi sredstvi, vsled česar so bili Amerikanci primorani nastopiti z artilerijo. Posledica tega je bi-1 la, da je bilo mesto po nepo-|^|>
trebnem delno razdejano, in da |
so bile nemške izgube visoke,
medtem ko so bile. izgube Ame-rikancev brezpomembne.
vile rojenice
Zadnjo soboto so se vile rojenice zglasile pri družini Mr. in Mrs. Wilbert in Etta Mae Pe-tric, V Jefferson, Ohio, in pustile V spomin krepkega sinčka, prvorojenca, ki je ob rojstvu tehtal 7 in pol funta. S tem je Mrs. Helen Petrič, v Jefferson, O., prvič postala stara mati. — Naše čestitke!
«............
\
Zgornja slika kaže zastavo I nad Belo hišo na poldrogu v znak žalovanja ob smrti predsednika Roosevelta. Na sliki spodaj vidite predsednikovo kočo v zdravilišču Warm Springs, Georgia, kjer je nenadoma umrl.
krajih, kjer jih bodo prebivalci morali videti, kadar bodo šli z doma ali se vračali domov.
nova družba
Mr. John Rožanc in Mr. Geo Strainic, v Collinwoodu poznana prodajalca zemljišč in posestev, sporočata, da sta ustanovila novo zemljiško družbo The East Shore Realty Co., ki je inkor-porirana po postavah države Ohio. Svoje posle bosta še nadalje vodila v uradu na 15607 Waterloo Rd., kjer bosta v vseh ozirih na razpolago z poslugo splošnemu občinstvu pri prodajanju ali nakupu zemljišč. Novo družbo tudi tvorijo: John Pez-dirtz, Jim Kožel, Joseph Janes, Frank Kmett in Mrs. J. K. Sever.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Vestiz, Pa. — Mrs. Malnar je prejela obvestilo, da je njen edini sin pogrešan v Nemčiji od 22. marca. Bil je pri vojakih od oktobra 1943 in preko morja od lanskega septembra.
Traunik, Mich.—V vojni je 4. marca padel John Zbašnik, sin Johna in Mary Zbašnik. Billy Debeljak, sin družine Frank De-beljak pa je pogrešan od prošlega decembra.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
27. aprila,
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI'
''ENAKOPRAVNOST"
iril :i
Owned and Published by THC AMXRICAN JUGOSLAV PBINTINO AND PUBUSHINO CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po razna£alcu v Cleveland In po pošti Izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto)_______.J6.50
Por Half Year — (Za pol leta)______________3.50
Por 3 Months — (Za S mesece)_________________2.00
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) _:___
Por Half Year — (Za pol leta)___
Por > Month« — (Za a mecec«)_____
.47^0
_ 4.00 -
PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE
PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA
Ustanovljene dne 4- februarja, 193Jf.	Inkor^orirana dne 27. junija, 1938.
GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO

For Europe, South America «nd Other Foreign Countriei:
(Za Evropo, Juino Ameriko in druge Inozemske driave):
Por One Year — (Za celo leto)_______$8.00
Por Half Year — (Za pol leta) ____________________________________tčO
%
Entered m Second Clas« Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Herbert Seligmann:
SAN FRANCISCO IN BERLIN
Žena, izkoristi prid obi j eno svobodo pravilno in korakaj j
duhom časa naprej!

GLAVNI ODBOR PROGRESIVNIH SLOVENK New Supreme Board Members of Prog. Slovenke 1942—1945 PREDSEDNICA: Paula Kline PODPREDSEDNICA: Agnes Zalokar TAJNICA: Josie Zakrajsek, 7603 Cornelia Ave. BLAGAJNIČARKA: Cecelia Subelj ZAPISNIKARICA: Eva Coff NADZORNICE: Mary Zakrajsek, Augusta
Franceskin, Eleanore Kline PROSVETNI ODBOR: Nezika Kalan, Frances Gorshe, Edith Coff UREDNICA: Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, 0.

ZDRAVILNA MOČ ZELENJAV
Ponatis iz revije "Ženski svei.'\ Poslala članica N. K.
V trenotku ko zboruje v San Francisco 46 narodov, bo prišlo tudi do sestanka treh velesil—v Berlinu. Teoretično bomo ustvarjali tukaj v San Francisco temelje bodočega sveta, toda odločitve praktičnega pomena bodo padale v Berlinu. Tam se bodo prvič, odkar se je začela vojna, sestale armade Velike Britanije, Amerike in Sovjetske Rusije. O zasedanju premagane Nemčije ne bodo mogli izmenjavati. teoretičnih naziranj. Odločiti se bodo morali takoj, na mestu.
Pred svojim odhodom v San Francisco sem v Wash-ingtonu govoril z osebo, ki ima na razpolago dobre informacije glede načrtov za okupacijo Nemčije. Ta osebnost je prepričana, da ni pričakovati nobenih težkoč v pogledu skupne administracije Nemčije, ki se bo začela približno istočasno z zasedanji tukajšnje konference.
Verjetno je torej, da vlada mnogo več soglasja v zadevah, ki se tičejo okupacije Nemčije kot teoretičnega razumevanja glede osnov za delo v San Francisco.
Jasno je videti, da ni nobene možnosti, da se bo našla solucija poljskega vprašanja, ki bi bila sprejemljiva za vse. Predstavniki poljske vlade v Londonu prihajajo na konferenco polni fanatične~nespravljivosti. V propagandi, katero so razdeljevali v posebnih vlakih, ki so nosili časnikarje v San Francisco, na shodih, katere so prirejali, v poslanicah, s katerimi so preplavili kongres, v pismih naslovljenih velikim dnevnikom, vsepovsod udarjajo na struno neizprosnega sovraštva do krimske konference, do So-vjetov, do Churchilla.
Saj so šli celo tako daleč, da so obtožili vse štiri velesile, da prihajajo v San Francisco z umazanimi rokami— Francija, ker je višijski režim sodeloval z nacisti, Britanija radi Monakovega, Čehoslovaška, radi Hache, Zedinjene države, ker so pošiljale jeklo in petrolej na Japonsko.
Samo Poljska je čista, pravijo. Vsa ta literatura pozablja na kršitve poljske konstitucije med obema vojnama, na pogrome in na' diskriminacije napram židovskim dijakom, na krivično zatiranje ukrajinskega prebivalstva. Tukaj v Ameriki so oni, ki podpirajo te poljske kroge, širili na vse pretege pogubno sovraštvo napram Rusiji. To svojo gonjo so gnali tako daleč, da bo vsaka rešitev tega vprašanja, katero bi Rusija mogla sprejeti, označena kot krivična, brezsrčne, brutalna in nedemokratična.
Jasno je, da ne morejo zmagati. Toda očividno jim je na tem, da tudi nihče drugi ne bi zmagal. Da bi to preprečili, so čisto pripravljeni zastrupiti ozračje konference v San Francisco.
Poljsko vprašanje je torej postalo skoro nemogoče in nerazrešljivo. Toda obstojajo tudi še druga vprašanja, ki niso manj težka, niti manj nevarna.
Zelo zapleteno je vprašanje mandatov. Kako naj najdejo zedinjeni narodi prikladno rešitev problema otokov na Tihem oceanu, katere bomo odvzeli Japoncem, ki so jim bili deloma niandatirani po prvi svetovni vojni? Ista formula mora biti primerna tudi za Korejo, kateri bo treba zaščite in vodstva, predno bo mogla prevzeti samovlado. Toda v to vrsto problemov spada tudi Palestina, ki je pereč problem britanskega carstva, žarišče pritiska zioni-stičnih zahtev in zahtev muslimanskega sveta.
Kolonijalne velesile—Velika Britanija, Francija, Belgija in Nizozemska—se bodo protivile vsakemu zmanjšanju svojih posestev ali svojih prer*gativov. Naš State department pa bi rad videl, da pride do ustanovitve mednarodnega varuštva, ki bi moglo iti v mandatirane kraje preiskovat razmere v administraciji.
Najbrže ni mogoče najti splošne formule., Najbrže bodo ostale vse stopnje kolonijalnih sistemov in varuštva. Saj ima tudi naša mornarica trdne namere glede pacifiških otokov, katere smo si morali osvojiti za tako visoko ceno v krvi in materijalu, in ki bodo tudi po vojni ohranili ono strategično važnost, katero imajo zdaj.
To so nekateri teoretični problemi, za katere bo šlo v
v času, ko obdelavamo vrt in polja, ko že se jemo in sadimo, treba misliti nato, kaj izročimo zemlji, da nam prinese čim več koristi tudi z zdravstvenega vidika.
SPINAČA je zelenjava velike vrednosti, ker čisti kri in po-množuje rdeča krvna telesca. Pomešana z regratom ureja delovanje jeter. Najuspešnejše deluje sirova spinača, ki jo uživamo sesekljano, začinjeno z oljem in limonovim sokom, dalje z zeliščno omako ali z majonezo.
GLAVNATA SOLATA, pa tudi berivka vsebuje mnogo dišav-nih olj, ki umirjajo živce ter železo, ki krepi kri. Koristna je tudi ledvicam.
PETERŠILJ vpliva na ledvice in je zato koristen, deluje ugodno tudi na žleze, zlasti na spolne. Peteršilja treba vsak dan uporabljati čim več.
GRAH, FIŽOL in GOBE, uži-vani v razmeroma malih količinah, dobro vplivajo na razkrajanje hrane; večje količine pa so težko prebavljive in napenjajo.
ZELJE in OHROVT sta koristna jetrom in žolču ter oživljata ičreva.
KARFIJOLA deluje na mehur, posebno ako uživamo sirovo v solati."
DROBNJAK (šnitloh) sili k delovanju prebavne žleze in deluje na jetra.
ZELENA (cerely) spada v vrsto najdragocenejših zelenjav. S svojimi močno vonjivimi olji osvežuje živce. Zelena tudi urejuje delovanje ledvic, mehurja in stranskih ledvičnih žlez. Duševni delavci naj bi uživali mnogo zelene. #
PARADIŽNIK (tomatoe) vsebuje poleg soli koristno, ostro sadno kislino, ki vpliva razkra-jalno. Skupaj s šparglji deluje čistilno na ledvice in mehur, s čebulo pa čisti čreva in vzbuja k hitremu delovanju. Zdravilna cena paradižnikov je najvišja ako uživamo sirove. Zelena, paprika in paradižnik vsebuje izmed vseh povrtnih največ vitamina C, ki mu pravimo tudi pro-tiskorbutni vitamin. Kdor ga nima dovolj, trpi na krvavitvi I dlesni, izpadanju zob in krhkih I kosteh.
I FIŽOL v STROCJU vsebuje neki hormon, ki je v svojih učinkih podoben insulinu, hormonu trebušne žleze slinavke. Da insulin preprečuje sladkorno bolezen je splošno znano.
KUMARE belijo kožo in jo napravljajo mehko, ako jih vpo-rabljamo vi.anje, t. j. če se umivamo z vodo od kumar. Kot živilo kumare krepčijo živce. Ven-1 dar jih uživamo v majhnih koli-: činah; priporočljivo je, da jih že par ur pred uporabo nakrh-Ijamo in odcedimo njihovo vodo.
Potem jih polijmo z oljem in li-mqnovim sokom ali s kislo smetano. Na ta način prirejene so lahko prebavljive.
BUČE, jedilne pospešujejo izločanje preko črev in ledvic, čistijo sluznice, da se črevesje po njih okrepi.
RUMENA REPA in KORENJE sta sovražnika glist. Tudi vsebujeta mnogo sladkorja in vitaminov. Uživana s kimljem in janežem delujeta posebno do-brodejno. Sirovo nastrgano korenje s smetano in začinjeno z domačimi dišavami je posebno otrokom pravo zdravilo. Ker nekoliko zapira, treba po potrebi pomagati s kakim odvajalnim čajem.
PESA rdeča je koristna malo-krvnim in sladkornobolnim, ker vzbuja prebavne organe in jetra.
, ŠPARGLJI spadajo med najdragocenejšo zelenjavo velike zdravilne moči, ako uživamo sirove v solati ali zeliščni omaki. Kuhani so za zdravje brez cene. Hitro parjeni so redilni, ker vsebujejo izločanje ledvic, jeter in mehurja. Pri kroničnih katarjih, sladkorni bolezni in žolč-nih kamnih so dragoceni pomočniki, ako uživa bolnik 3 do 6 krat na dan po par sirovih špargljev v oljnati omaki.
ČESEN in ČEBULA sta znana človeštvu že iz prastarih časov. Česen uporabljajo proti poapnenju žil in kot čistilca črevesja. Sok česna ali čebule odganja pri otrokih gliste. Čebula je baje izvrstno sredstvo s katerim se ubranimo raka. Vsekakor čebula pospešuje prebavo in mehča sluz. Ljudje, ki so vživali vse življenje česen in sirovo čebulo, žive dolgo in so zdravi.
KROMPIR štejemo k podze-lenjavam, ker vsebuje mnogo škroba (starča). Stlačen v kašo in razredčen z mlekom tvori dragoceno živilo, ki uničuje od-višno kislino v želodcu. Sirov nastrgan krompir, zmešan v jabolki, ie dobro odvajalno sredstvo, posebno če ga #živamo zjutraj na teščc.
KUHINJSKE DIŠAVE vzbujajo tek in dajejo marsikateri jedi prijeten okus. Potrebne so kot dodatek k živilom, ki vsebujejo mnogo beljakovin, zlasti k jajcem in siru, ki se hitro razkrajajo. Tudi pospešujejo delovanje prebavil. Uporabljati pa jih smemo le po malem in ne vedno. Škodljivi so ČRNI in BELI POPER ter MUŠKATOV OREŠEK. Zmerni bodimo tudi pri uporabi DIŠEČIH KLINČ-KOV (cloves) in CIMETA. — Zmerno uživana paprika ne škoduje.
KISLO ZELJE, ki ga uživamo zlasti pozimi in na pomlad, ko ni, še drugih prikuh, je kot
sirova hrana resnično zdravil-, no sredstvo. Naglasiti pa je treba, da izgubi kislo zelje s kuhanjem vse redilne snovi. V dokaz, da je kislo zelje izredno bogato vitaminov je dejstvo, da tudi pri zelo enolični hrani za-brani škrobut, t. j. gnitje v ustih in izpadanje zob, kar se pojavlja ob pomanjkanju vitaminov. Pomorščaki so že davno prišli na to, da jim je na morju ob eni in isti hrani kislo zelje živi jen ska potreba. Kislo zelje čisti črevesje parazitov in škodljivih bakterij. Pogoj je, da je sirovo in ga dobro žvečimo. Njegov pok je posebno zdravilen. Uživanje kislega zelja dobro vpliva na lenivost črev, kateri nedostatek se zlasti pojavlja pri ženskah, ki mnogo sede. A tudi zdravim ljudem kislo zelje za-branjuje razne črevesne bolezni, če drugega ne, vpliva ugodno na prebavo.
Kakor vidimo, so torej vse zelenjave koristne in naravnost potrebne človeškemu telesu. Njihova zdravilna moč je največja, ako uživamo take, kakršne nam narava nudi, namreč presne in sirove, samo začinjene in zabe-Ijene z oljem, vinskim kisom ali limonovim s ok o m, smetano, presnim maslom ali majonezo.
San Francisco. Toda "veliki trije" bodo med tem delali skupaj v Berlinu. Kje bo padlo več vitalno važnih odločitev?
Urednikova pošta
Pozor, članstvo št. 14 S. D. Z.
Naše društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ se šteje za eno izmed najstarejših in je močno v članstvu in drugače. Svojo plesno veselico bo društvo priredilo jutri večer, 29. aprila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek bo ob 8. uri zvečer in do 12. ure Jcot zahteva postava.
Vabi se vse člane in članice ter splošno občinstvo na udeležbo. Društvo podpira razne ustanove, žrtvuje denar iz blagajne, ko se gre za blagor naselbine in človeštva, zategadelj si želi z veselico malo podpreti blagajno. Torej, pridite v velikem številu. Odbor je preskrbel vsega dobrega za vse. Igrala bo fina godba in razvedrila ne bo manjkalo.
Seje so bolj slabo obiskane in kot čitam v listih, je povsod enako. Moje mišljenje je, da ne bi tajniki za nedoločen čas pobirali asesmente na 25. v Slovenskem narodnem domu, ampak samo na seji. Na ta način bi prišlo več članstva na seje.
Torej, še enkrat vabljeni ste na obilno udeležbo na veselici jutri večer! Pozdrav vsem!
John Markich, član^
Predavanje v S. D. D.
Postojanka št. 48 SANS za okrožje Waterloo Rd. bo nocoj ob 8. uri obdržavalo predavanje o Balkanu in Titu (oziroma Jugoslaviji in maršalu Titu). Predaval bo Russell N. Chase, odvetnik od Speakers Bureau Council on World Affairs.
Ta organizacija je popolnoma








h
h \k

John Kreilach, načelnik odbora unije v	i,
Marguerite Williams, zastopnica delavk v to*® i ni; Ann Sepic, uradniška odbornica; J- Co'® predsednik.
H
Pretekli teden se je na zastave, ki jih je Reliance Electric & Engineering Co. prejela kot nagrado za izvrstno produkcijo vojnih potrebščin, dodalo dve novi zvezdi. Tako nosi "E" zastavica, katere je bila med ohijskimi tovarnami. Reliance Electric & Engineering Co., med prvimi, ki so jo prejeli, danes pet zvezdic. Njena Maritime "M" zastavica pa ima dve zvezdi, kar znači, da tovarna še vedno drži svojo produkcijo na najvišji stopnji.
Seznam produkcijskih naročil, ki jih je v teku zadnjih let izvršila Reliance tvrdka, se čita kot zgodba o poteku napredka dežele v borbi izza temnih dni Pearl Harborja pa do današnjih zmag na vseh frontah.
Prvotno se je pri Reliance izdelovalo nujno potrebne motorje, s katerimi se je izdelovalo vojno orodje, lathe stroje, drills, boring machines, grinders, itd.,
einilo
toV^'
s katerimi se je opi"®
; za
---iT	, 2a
Reliancci izdelovati
ne za vojno izdelovanj Takoj nato pa se
ne ladje, kjer se trične motorje, itd-že videli in čitali ste v ^oČ-kako se naši mornarji jo dobro zgrajenih	fr
no delujočim mehao ^ ge* rinejo skozi sovražne _ podaj je na evropske^ raz sovražnih sil že n
kratkem P" pgci-
bitko na ■

in se bo v vso pozornost na -fiku. Tudi v tem oz«"" . ance tovarna da se bodo ameriške sile varno in zmagovi gO" da premagajo jaP®"^
h
4
vražnika.
bitki'
Po končani pa moralo pozornos ^ produkcijo za doma'' i in tu bo Reliance s letno izkušnjo zope W svoje sodelovanje za dočnost.

nepristranska ter bo predava- landskem, kjer je j'e! ^ telj podal svoje in mišljenje^njen. Iz ujetništva so Američanov o položaju na Bal-j Rusi, ko so zavzel i
Iprusijo. D„e
itv«
kanu, oziroma Jugoslaviji.
v boi
ne marajo zapopasti, kaj vse se | Z njim vred se je i^
ri iz enega ali drugega razloga | oslabelosti poslan
Veliko naših rojakov, kate-'spel v Boston in
iet
—------J- —----- "".J ------1^ »»J""
godi v stari domovini. Seveda vrnilo več drugih	^
so tudi med nami rojaki, tateri j jih naciji dobro izs apf nalašč zavajajo i* potvarjajo | ^a Salle, 111. — u poročila. Priporočljivo je, da se|ia je tukaj umrl tudi ti vdeležijo tega predava- j joma iz vasi Serov nja, da se bodo prepričali, kaj j Jerneju, star 80 gg drugi, ne samo mi Jugoslovani j jg pHšel lela 1901	. o
mislijo o situaciji v Jugoslaviji j y La Sallu. Bil je in sploh na Balkanu. Predava- društva 2 SNPJ' P i , nje se bo vršilo v dvorani št. 3., desetimi leti pa J® ^ ako pa bo dovolj poslušalcev, se nino. Zapušča tri bo vršilo v avditoriju.	Gornik v Detroitu,^
,Sup (Seep?)
Chisholm, Mim?- pjjve®''
Prosta vstopnina; vstop vsa kemu dovoljen. Vabi se vse, ka- j Halev v La Sallu —
..........-.....—- - ' - - "■'V
goslavijo, kakor tudi za splošni'
dobrobit naroda.
Toraj na svidenje v petek —
danes — večer ob 8. uii v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
J. F. Terbižan,
predsednik.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Lauis Mehle je jgl 0^ 'xg da je 19. februarja P j, U>
- - - - sin pif-
New York. — Iz nemškega ujetništva se je vrnil T Sgt. John Petric, nečak tukajšnjega slovenskega župnika Petriča, ki je bil 17. novembra ujet na Ho-
padni fronti njen ^ ^ A. Mehle, star 21 p. ^ vest je prejela Fran meh. da je 28.	K
Nemčiji njen s i n	«
Tom^ich. i Družina v;,
bar .t pa je bila o p,
CIJI njen srn Cpl. .justi bar, ki se nahaja v p l
XT v 1 V Ani<^ New York. -
umrla Fannv Gradiš ^ A ,
Domžal, stara	»gg ^ ^l!.
riki čez 30 let, veS o
mestu. Bila je vdova
fila, 1945
ENAKOPRSVNOST
STRAN 3
Dušica Rožamarija
(SVETNICA IN NJEN NOREC)
Agnes Guniher
Poslovenil Boris Rihteršič
(Nadaljevanje)
^ je odhitel. Toda ko v Vežo, se mu ni več ta-je poleg ste-^ faf P^'^^'gal nositi kame-()koIi grajskega
'km	JG navzdol,
j®
"te starimi, kameni-^ta	tja kakšna
'iKijjj ' sence oblakov so »iii^d ?? iiebu, da so sivi zlato zaža-^^en" P°®tali spet mrač-lilfgi !' zdelo se je, kakor ^ ip kn sivih stebrov:
tu že kdaj tako le-
pozdravi vsa sre-4 ^ grajskih vratih. ^5(jj objame s takšnim
jG
%j	presenečena.
^i5!T°^' nežno, Roža-^	vajena nisem."
^'kre^'^^^tna je, ter niti ^ fi ° pogovarjajo o bo smeja r! .	tovarišici
zlat medalj on ^'^slav na zlati veri-'^bli ^°^tnemu kosilu bo-in samo grajski žup-Thorstein bo odšel in bo to tudi .^sepj°slovilno kosilo. Pri Nme	o tem.' Knež-
iz kristalne va-J drži, kakor bi " W(ip»^ izrezom svo-obleke. In potem ^ hleda Rožomarijo, ki ' iielcoi-, ji drhte ust-'ilai,. O Se nasmehne in
j^^of	med čipke,
ft §®ca _	v Parizu!
No, to mu pri-„ ivpf] §Gm samostarstvu. u^'ari2j^ t'	bo zaba-
L "^d? Al. ^^kaj gubančiš če-Misliš, da bi bilo ]viq. kako se bo ip*^^ ^^8' privoščimo •^olgo ^%dar umetnik. In ®Wukakor svet-
^OŽen,„ ..
v	spet zarde.
'• Ilečg. besedah jo je
'to.





tako lepih ni
,' da
teh Slas zasmeje; ^u pa V Parizu
knez, "saj N kai zmedla. Rajši cerkveni šo-V	si smela ku
y.Hs
^I^^UŠa tudi znala ne bi." C Mpovedovati, kaj vendar pa 'V ^ize p ^'^Gz kmalu vsta-k belf	razpolože-
razgubilo.
%^Q 1 .	»
\ ^Uro t v .
\ ^	zdaj dnevi.
Hi času ni bilo ^.^,^^^Jj®telj poglavija-
nja. Knezovo povabilo je sprejel in gospa Hardensteinova je dobila od njega pismo:
"Celo v cerkev bom prišel, kar mi lahko štejete v dobro, kajti ves položaj mi je zelo neroden. Za druge otroke je morda to javno izpovedovanje in obljubljanje stvar, ki je ne mislijo držati in je ne morejo držati, ker so še premladi, da bi sami o sebi odločali. — No, visoka duhovščina naj za to odgovarja. Toda Dušica—žal misli dosti preveč in premišljanje je zmerom nesreča. In tisto suhoparno ponavljanje zaobljube! Tako drug za drugim! Meni so bili zmerom najstrašnejši spomini na birmo. Slavnostno kosilo smo imeli in pri vsakem grižljaju sem se moral daviti. Prvič sem imel dolge hlače in višnjev, nemogoč suknjič, in moj vrat, ki ima tako rad svobodo, je bil stisnjen v trd ovratnik. Hudo me je bilo sram, toda naposled sem se moral vendar zateči v prazno sobico, med razne ostanke tort in na pol praznih steklenic, ki si jih je najbrž spravil tja kakšen sluga. Tam sem sedel na starem očetovem kovčegu za čelado in tulil kakor mlad pes, vzlic svojim dolgim hlačam. Torej, preljuba gospa mama, če bo kakšno mučenje, jo bom pobrisal, ker tega ne morem gledati. In še nekaj pjf-osim: pripravite Rožomarijo na to, da odpotujem v ponedeljek, in da se bom vsekako od nje že v nedeljo poslovil. Kako hočete to storiti, gospa mati,— ali boste uredili tako, da Dušica do konca ne bo nič vedela in da bom izginil brez poslednjega prizora v pozabo, ali ne—to prepuščam vaši dobrotljivi modrosti. Prosim vas pa, da mi sporočite, "kako se boste odločili."
"Ne, to ne poj de, Harro . . . Tamo vam dela ne bomo olajšali . . šepeta gospa Hardensteinova sama s seboj. "Tega otrok nikoli ne bi odpusti. Uboga Rožamarija! Harro ima prav. Iti mora! . .
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE
Na Irati, kjer rasejo poljske lilije
Veliki dan je prišel. Harro stoji v cerkvi, za glavo višji ka-
kor vsi drugi. Zelo resen je in gleda s sivimi sokoljimi očmi za čisto, nežno, belo postavo med drugimi črno oblečenimi otroki. Knez je pod gotskim korom ob tesnem oknu in gleda z viška na svojo hčer. Kakor nežna, vitka lilija stoji tam, in zdaj skloni zlato glavo pod roko svojega učitelja. Drget jo prevzame. Tudi Harrove oči so to videle, in jezen blisk šine iz njih. Roke se mu stisnejo v pesti.
"Mučenje—zakaj ne morejo otroka pustiti, saj je res že kar preveč pobožen?"
Hvala bogu, zdaj Dušica lahko spet vstane in odide prsteno bleda na svoj prostor.
Harro obžaluje v bežni naglici marsikaj. Da je tu, da ni prej odpotoval, daje določil za svoj odhod današnji dan. Pred cerkvenimi vrati se gnetejo veliki in mali, otroci in starši ter Du-šičine sošolke, ki bi radi videle, kako se bo gospoda odpeljala. Oh, kako tuja jim je zdaj izne-nada postala . . . Sluga ji ogrne bel plašč. Zraven knežnje sede, knez pa sedi zadaj. Še zelo prijazno odzdravlja, vendar pa je vse drugače kakor nekoč. Konji potegnejo. Rožamarija zardi in se skloni naprej.
"Oče, Harro je tu. Ali ga ne boš vzel k sebi na voz?"
"Ne, Rožamarija, pozneje ga bomo videli."
Mama se malce nasmehne in reče: "Seveda, lepo bi se bilo dalo narediti," in voz se odpelje dalje , . .
V sprejemnico pridejo vsi sosedni graščaki in gospod dvorni svetnik. In Rožamarija se mora navaditi tega, da mislijo res njo, ko jo nagovarjajo z 'visokostjo.' Lepo to ni. O, ne. K sreči ji pravi gospod grajski župnik, ki sede pozneje zraven nje za mizo, še zmerom Rožamarija. Harrov prostor je zraven knežnje. Miza je široka in le tu in tam sliši Rožamarija besedo: Pariz . . . Utrujena je, preveč je danes doživela, in dan še davno
THERAPEUTIC INVENTION!
COLD QUARTZ ULTRAVIOLET RAY THERAPY LAMP "

ŽENE V OKOLICI DOBE NA TISOČE EKSTRA RDEČIH POINTOV
Vsak dan so izplačane dragocene rdeče točke gospodinjam, ki prinesejo porabljeno mast mesarjem. Tej deželi bo mogoče primanjkovalo maščob in porabljeno kuhinjsko mast še bolj nujno potrebujejo za izdelovanje zdravil, umetnega gumija, smodnika, mila, barv in stotine drugih potrebščin na bojišču in na domači fronti.
Vsaka žena lahko pomaga za končno zmago s tem, da shrani vsako kapljo porabljene masti, kadar kuha. Spraviti je vredno celo samo eno žlico masti. Ali ne boste hranili do končne Zmage nad Nemčijo in nad Japonsko?
ni pri kraju. In Harro, ki jo od daleč gleda in vidi njene svetlo-zlate lase, si misli: Vzlic vsemu je dobro, da se bo še danes vse končalo. Posla vi j an je je nekaj strašnega in je najbolj, da ga opravimo hitro in vpričo vseh ljudi. Vrag naj vzame sentimentalnost! Če bi bil sam z dobro gospo mamo in otrokom, ne bi bilo mogoče napraviti konca. Že samo vprašanja . .
"Seveda, visokost, Versailles je prava puščava razkošja, in zelo otožen je, zlasti ob deževnih dneh . . . Velika opera, zme-
rom jo zamenjavajo s cerkvijo svete Magdalene; ali pa je borza . .
"Že drugič ste zamenjali cer-kez z nečim drugim,. . . Zdi se mi, da ste zelo raztreseni, grof Thorstein," se namuza knežnja. "Vaše misli so že čisto v Parizu."	»
Tudi to kosilo se srečno konča. Potem je še nekoliko postajanja s skodelicami kave—nato se vsi poslove in Harro si misli: "Zdaj mi pa res ni ostala nobena beseda več. Samo še želje..." Toda tedaj ga prime knez pod roko.
"Solnce je tako čudovito, pravi pomladanski dan . . . Poj diva še malo okoli gradu ali pa po solncu. Storite mi še enkrat to veselje, saj se dolgo ne bomo videli."
Harro se nemo prikloni. Knežnja postane spet bolj živa, čeprav je prej trdila, da je utrujena, in tudi njej se zahoče soln-ca. Zraven Harra stopa, knez pa vodi pod roko svojo mlado hčer.
"Še enkrat moram imeti danes svojega velikega otroka pri sebi." Zavijejo mimo vrtnic, ki so še gole. Spodaj se lesketa višnjeva reka, in nad gozdovi se že iskri rožasto vijoličast nadih, ki obeta mlado listje. Knežnja dviga svojo šumečo vlečko nad peskom in si s pahljačo zakriva
Pristni MONCRIEF
deli za popravila so pravi—trajajo delj časa Vaš MONCRIEF prodajalec jih ima
TH E H EN RY	bCOif
ZAVESE
Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev.
Odprto ob večerih do 9. ure
Parkwood Home Furnishings
(•	7110 St. Clair Ave.
Vprašajte za Jennie Hrovat
ENdicott 0511

MODEL A-1
m
Jamčeno za pet let
Najboljša preparacija
ZA REVMATIZEM ZA TRGANJE ZA KOŽNE BOLEZNI ZA SINUS ZA ASTMO
ZA BOLEČINE V MIŠICAH
Mandel Drug Co.
LODI MANDEL PH. C. Slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. IV. 9611 Odprlo 9:30 do 10:00 vsak dan. Zaprto ves dan ob sredah.

i
solnce, ki pomladi tako kvari kožo.
"Rožamarija, tako tiha si. Ali te je svečanost tako prijela?"
"Da, oče. Hudo mi je bilo. Zdi se mi, kakor bi morala vselej pobirati najtežje kamne. Ali bo to zmerom mogoče?"
"Otrok, ali ti je gospod grajski župnik tako otežil srce?"
"O, ne. On mi vselej lajša bolečine. Toda poglej, oče! Zdaj poj de Harro stran in ne najdem besede, da bi mu jo rekla. Ali ne vidiš na njegovem hrbtu, kako se jezi, in na njegovi roki, ki se neprestano odpira in zapira? Poglej, kakor bi nekaj stiskal in mečkal. To dela zmerom, kadar je jezen."
Knez se tiho smeje in zelo dobre volje je. Pariški pogovori Thorsteinu niso menda prav
všeč ... in mala mora to vedeti . . . Reče ji:
"Rožamarija, pojdi še enkrat s starim prijateljem po solncu. Razveselila ga boš. Danes je vendar tvoje slovo od otroških let. Jaz poj dem z mamo."
In tako se Harro iznenada reši knežnje, in v mehki senci med trtami, ob toplem, solnčnem zidu, kjer se že čuti mehak vonj po vijolicah, stopa Rožamarija zraven njega. Nekaj trenutkov molčita oba, toda minute so pre-dragocene.
Rožamarija začne: "Saj si bil tudi ti v cerkvi in si slišal gospoda grajskega župnika?"
"Ne prav vse. Zelo človeški se mi je zdel!"
"Kakšen pa naj bi bil?"
"No, morda bi bil lahko tudi bolj duhovniški."
A. GRDIMA & SINOVI
Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 2088
Ambulančna posluga podnevi in ponoči
Domači maii oglasnik
****S8S6SS3S3SSS3SSSStS8S83£3SS6SSSt3SSSSS38S8S83S383tSS3SSS3SStStS£3SStS8SB8SeSSSS3SSS383KStSSS6SO
AVTOMOBILSKA
GOSTILNA
aO«K%KKKK%3«%%%%%KK%%K%%!ie
Mr. in Mrs. Frank Kopina
481 EAST 152nd St.
Pri nas vam vedno postrežemo z dobrim
ŽGANJEM, PIVOM IN VINOM. Okusen prigrizek. — Prijetna družba.
Se priporočamo za naklonjenost
Frank Mihčič Cafe
7114 St. Clair Ave.
DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9S59
Odprto od 6. zjutraj do polnoči
KO ZAZELITE KOZAREC dobre pive, vina ali žy%nja, obiščite
Louis Seme Cafe
6507 St. Clair Ave.,
Za privatne zabave pokličite EN. 9026
Odprto od 6. do 12. ure
Three Corner Cafe
1144 EAST 71st ST.
Andy Kavčnik in John Levstik, lastnika Izvrstno pivo - vino - žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo
Mr. in Mrs. ^ Joe Sustarsic
GOSTILNA
6702 St. Clair Ave.
Postrežemo z izvrstno pijačo in okrepčili
Cesta, ki vodi
f
domov...
Nocoj, bo tisočero mož v oboroženi sili povpraševalo po dolgo-distančnih žicah, za zvezo Z njih domovi širom Amerike.
Storili jim boste uslugo, če boste pomagali, da bodo linije odprte od 7. do 10. ure zvečer. Za to vam bodo hvaležni.
Kupujte več vojnih bondov za zmago!
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
HECKER TAVERN
John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST. ENdicott 8866 Pri nas dobite vejino dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek.
Odprto do 12. ure
POSTREŽBA
RE NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender-je. — Welding!
j. poznik — m. želodec GLenville 3830
elyrl& auto repair and
WELDING
Joe Mrhar, lastnik Towing, Parts, Batteries, Painting .	Body Fenders
6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361
Modema slovenska popravijalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRVKS
Superior Body & Paint Co.
Popravimo ogrodje in fender je. Prvovrstno delo.
Frank Cvelbar 6605 St. Clair Ave. EN. 1633
E. 61st St Garage
Frank Rich, lastnik.
Be priporočamo za popravilo In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.

CVETLIČARNE
Slovenska cvetličarna
felercic Jflorižtsi
15302 Waterloo Rd.
IVanhoe 0195
lOB
RAZNO
30E
losaox
lozao
GAY INN
J. Mam in J. Simčič, lastnika 6933 ST. CLAIR AVE.
Fino pivo, vino in žganje, ter okusen prigrizek.—Za prijetno družbo obiščite nas.
JANSA'S CAFE
1297 E. 55 St.
Serviramo najboljše pivo, vino in žganje ter okusen pregri-zek. Odprto do 12. ure. — Se priporočamo za obisk.
CARLSON'S Hl-SPEED I	SERVICE
j 905 East 185th St.
i	PREJE STOPARS
i Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo.
i JIM OKORN
Slovenski krojač : Čistilnica ženskega in moškega oblačila 6906 ST. CLAIR AVE. Se priporočam
Oglašajte v Enakopravnosti
POZOR,
HIŠNI GOSPODARJIH
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezlh, zglasite se pri
LEO LADIHA 1336 E. 65th St. HEnderson 7740
Ustanovljeno 1908
ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO PRESKRBI
Haffnev Insurance Agency 6106 St. Clair Ave.
stran $
enakoprsvnost
DBEI Z
I W»TOII
8. 0+rok
Meta Koren
Včasih je mislila na zdravnico in na njen dobri in smehljajoči se obraz. K njej poj-de in ji vse pove, ženska je, kakor ona, razumela bo in pomagala. In vendar je odlašala. Nekje v njeni notranjosti jo je tiho klical njen otrok.
Kaj naj stori?
Dnevi so bili neznosno dolgi, neprespane noči so jo včasih utrujale do smrti . . .
Neki večer je srečala Ivana. Ni bil sam. šel je s svojim dekletom. Sprva se mu je hotela umakniti, potem pa se je ustavila.
— Ne, saj ima tudi on pravico odločati o svojem otroku!
Za korak jima je stopila nasproti, da bi Ivana ustavila in ga prosila za razgovor.
Nista jo pogledala. Šla sta mimo. V njeni notranjosti jo je nekaj zazeblo.
Znova je oklevala, samo za hip, potem pa se je okrenila.
"Ivan!"
Stekla je za njim. Saj je vse to popoldne tavala po predmestju v megli in blatu, in je razmišljala o tem, da bi ga poiskala na domu in mu povedala o vsem. Parkrat je že krenila v ulico, v kateri je Ivan stanoval ali vselej si je premislila. Pot do njega je bila pretežka, odkar jo je pustil, že radi načina, kako je to storil. Zdaj pa —
"Ivan!"
Oba sta se ustavila, začudena in nestrpna.
"Samo za trenutek prosim . . Nujno moram govoriti s teboj, Ivan!"
Njegovo dekle je šlo počasi naprej.
"I$aj teliš?"
"Če imaš kdaj čas . . . govoriti moram s teboj . . . čim preje! Kdaj ..."
"Povej mi raje takoj. Ljubše mi je."'
Zdaj naj mu pove, tukaj, sredi ulice? Mahoma ji je postalo nepi-Ijetno. Vse "popoldne, ko je takole blodila okoli po ulicah, si je sto in stokrat ponovila vse besede, s katerimi bi mu povedala tako, da bi ga vse skupaj preveč, ne presenetilo in morda tudi zabolelo. Povedala bi mu, kako je ves zadnji čas trpela v svoji mrzli, vlažni sobi, kako je včasih obupovala, in kako se je končno iz obupa zatekla še enkrat k zdravnici, ki ji ni hotela pomagati, povedala bi mu, da zdaj ne ve ne kod ne kam in da bi vkljub vsemu zelo rada imela otroka, njegovega otroka, povedala bi mu . . .
Ves nestrpen je stal pred njo. Marija je iskala besed. Zdaj, ko je stala pred njim so se nenadoma nekam izgubile vse te be-
sede in ni jih mogla več najti. Koncem ulice se je njegovo dekle okrenilo. Premagala se je.
"Ivan . . . otroka bom imela . . s teboj."
Glas ji je trepetal in roke je krčevito stiskala k telesu, da bi ji ne drgetale.
"Ni mogoče! ... Ni mogoče! Pazil sem ... Ni mogoče!"
Presenečeno, tiho in trdo so se trgale besede isS njega.
Marija se je z obrazom obrnila od njega. Rada bi zajokala.
"Pojdi z menoj!"
Došla sta njegovo dekle. Ivan je stopil, k njej in ji nekaj rekel, potem pa se je vrnil k Mariji. Molče sta krenila po ulici. Megla je visela s streh skoraj prav do tal. Motno so se iz nje svetlikale električne luči. Marija je trepetala. Megla se ji je vsa mrzla vsesala skozi obleko prav do telesa iii skozenj do duše. Komaj se je držala na nogah. Zdelo se ji je, da se bo morala vsak trenutek zgruditi na tlak, ki se je trd in moker svetlikal v luči obuličnih svetilk. S poslednjim naporom svojih sil je premagovala trepet in stopala molče ob Ivanovi desnici.
"Čemu ne odpraviš?"
"Bila sem. Pri zdravnici . . . Ni hotela."
"Pa pojdi k Petemelovi! Dam ti denar."
Njemu je lahko govoriti naj gre k Petemelovi, je pomislila Marija. Denar da in za njega je potem vse končano. Ona pa . .
"Saj veš . . . Megličeva . . ."
Zasmejal se je.
"Ne umre vsaka! 2e veliko jih je bilo pri njej. Sitno je že, to je res!"
Zanj je samo sitno, je pomislila Marija in nekaj sovražnega jo je obšlo. Molčala je. Tudi Ivan je molčal. Brez besed sta tavala dalje po temačnih ulicah.
"Kaj hočeš prav za prav?"
Kaj za prav hoče? Kaj ne čuti, kaj ona hoče?! Izhod iz tega neznosnega stanja, v katerem se muči, kakor jetnik med štirimi stenami, v katerih ni videti vrat in ki so vse tako pošastno enako sive' in so od stropa do tal čisto podobne in vendar — v eni teh sten so vrata in ta vrata vodijo v novo življenje ali pa v novo in hujše trpljenje. Tudi njej se morajo odpreti vrata — v kaj?
Nenadoma se je pričelo trgati iz Ivana z nestrpnim in sovražnim glasom.
"Kaj hočeš prav za prav? Ti s svojim šivanjem zaslužiš komaj za se. Jaz s svojim delom, ki ga dobim mimogrede, še zase ne. S čim bi redila otroka? . . . Če noče zdravnica, n^oraš pač k
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI št. 14 S. D. Z.
priredi
PLESNO VESELICO
V SOBOTO, 28. APRILA
v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Igra Johnny Pecon orkester. Vstopnina 60c
Vabi—ODBOR
Petemelovi ali kateri drugi. Ni drugače ..."
Znova sta molčala. Blato pod njunimi nogami je klokotalo in se z vso svojo težo lepilo na njune čevlje in na njune misli.
"Menda veš, da sem se s podjetnikom spri. Pravica je na moji stkani! Ali naj grem k njemu in ga ponižno prosim za delo? Ko je pravica na moji strani? Veselo in lepo zadovoljno bi si mel roke! In vse to zaradi tebe in otroka ? . . . Nočem! Nikoli! ..."
Vse to je Marija ved.ela. Da bi se moral radi nje, radi otroka, ponižati pred podjetnikom — ne, tega bi si ne mogla nikoli oprostiti. Ne, tega ni hotela . . . ni hotela . . . Kaj je prav za prav hotela? Ni se mogla več domishti. Vedela je le, da je hotela nekaj čisto, čisto drugega.
Molče sta dospela do mosta, ki se je v sivi jesenski megli raztezal preko reke, kot ogromen lok, ki nima nikjer kraja. Nenadoma se je Ivan okrenil k njej, jo trdo prijel z obema rokama za ramena in se zazrl v njen obraz.
"Reči, da vse to nj res! Vedno sem pazil. Saj ni mogoče!"
Marija je skozi temo videla sovražni blesk njegovih oči in za temi očmi je zaslutila strašno sumnjo.
"Saj menda ne misliš ... da . . . da ta, otrok ni . . .tvoj!"
Izpustil jo je in se zasmejal sunkovito.
"Vse ... ste enake! Nobeni ni verjeti!"
"Ivan!"
Njen glas je bil ^oln groze.
Kaj je bil to njen Ivan, ki je včasih tako veroval vanjo in v njeno ljubezen? Kaj je to on, ki ji je včasih, ko ni še našel drugega dekleta, govoril tako tople in lepe besede?
"Ivan!"
Odkar se je prvikrat dotaknil njenega telesa, je bila vedno samo njegova — vse njeno telo, vsa njena notranjost je bila njegova. Zdaj pa...
Za trenotek ga je gledala kakor brez uma, potem pa se je brez besede okrenila in šla preko mosta. Ko se je sredi mostu ustavila in se okrenila, je videla, kako je Ivan nekaj časa zamišljen in neodločen stal sredi ceste, potem pa je zamahnil z
roko, krenil v nasprotno smer in zavil s temačne ceste v ulico na levo.
Sredi mosta je Marija ostala čisto sama. Nikjer ni bilo človeka. V sosednjih ulicah je nekje zamolklo hupal avtomobil, reka pod njo, zavita v gosto meglo, je tiho šumela. Stopila je k ograji mosta in svoje pekoče čelo naslonila na njeno mrzlo železo.
"Le kako more, le kako more..; "
Tisti, v katerega je včasih ta-ko trdno in zvesto verovala, h kateremu se je tudi v svoji naj-' večji stiski zatekla, jo je zavr-1 gel, kakor zavržeš obrabljen če-! velj, zavrgel njo in njeno ljube-1 zen in njeno zaupanje in — ponižal jo je. Ni ji zaupal! Kaj mu je storila? Ali jo je imel sploh
kdaj rad? Ali ji je sploh kdaj zaupal? . . . Morda nikoli . . . Čemu je potem hodil z njo? . . . V njej je vzbudil čuvstva, kakor še nihče pred njim, dal ji je otroka . . . prvega . . . Nikoli je ni imel rad. Le kako bi jo mogel sicer tako hitro in tako lahko pustiti? Le kako bi mogel zdaj iti mimo nje brez ene same tople besede in jo sredi vsega pustiti čisto samo?
(Nadaljevanje)
Avtna zavarovalnina
za 5 ali 10 tisoč dolarjev 'XlablUty" sea samo $20.
Nova državna postava zahteva, da ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na
MIHALJEVICH BBOS. CO. 6424 St. Clair Ave.
KUPITE IN PRIHRANITE PRI
Northeast Sales & Service
Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za ledenico in pralni stroj sedaj!
Northeast Sales & Service
JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185 St.
Odprto do 8. zvečer —^---
PrijateFs Lekarna
ST. CLAIR AVE. VOGAL E, 68 ST.
PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212 ZastonLpripfiljgno oa dom
Violine, banjo, saksofone
klarinete, harmonike, itd., po najnižjih cenah. Še vedno plačamo najvišjo ceno za rabljene harmonike, klavirje in druge godbene inštrumente.
Hoedrs Music House
7412 St. Clair Ave. HE 0139
Zavarovalnino
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam
itd.
preskrbi
JANKO N. ROGELJ
6208 SCHADE AVE. POKLIČITE:
ENdicott 0718
VINO
ZA DOBRO OHIJSKO VINO se zglasiie pri nas.
Mi prodajamo na drobno in debelo
KOROŠEC WINERY
6629 ST. CLAIR AVE. EN. 2233
Slovenski Radio Program
se bo od
NEDELJE, 29. APRILA NAPREJ slišalo na WGAR RADIO POSTAJI
' od 10. do 10.30 ure zjutraj
Cenjene poslušalce opozarjamo, da si zapomnijo to /premembo.
Za premog!
Agnes Klemenčič obvešča svoje odjemalce, naj pridejo po naročilne listine za naročilo premoga. V smislu ukaza od strani vlade morajo biti vsa naročila za premog vložena do
15. MAJA 1945
Listine dobite pri nas!
MAR KET COAL CO.
1261 MARQUETTE AVE.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nam je umrl dragi in priljubljeni brat
VITUS J. KMET
Pokojni brat je bil rojen 30. septembra 1907. v Clevelandu. Umrl je na dan 15. marca 1945., a pokopali smo ga na dan 19. marca na katoliškem pokopališču Kalvarija.
Z iskreno hvaležnostjo in globokim upoštevanjem izrekamo toplo in srčno zahvalo vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli pokropit pokojnega brata; zahvaljujemo se vsem onim, ki so nam nudili tolažilne in bodrilne besede ob našem zopet ponovljenem žalovanju; neizmerno smo hvaležni vsem, ki so prispevali rože, cvetje in vence; hvala onim, ki so darovali za svete maše; in hvala vsepi, ki so s svojimi avtomobili zapeljali pogrebce na pokopališče.
Hvaležni smo Zakrajškov^mu pogrebnemu zavodu za vse priprave in tako lepo urejeni pogreb in sočutno naklonjenost.
Naš brat je odšel v večnost, kamor sta odšla še ne pred letom dni naš oče in naša mama. Trije so umrli v teku enega leta; pogrešamo vas ob vsaki misli na vas tri. Počivajte mirno in sladko; spomin na vas pa nam ostane svet in sladak do konca našega življenja.
Žalujoči:
Brat JOE in sestre: CAROLINE, MARY, FRANCES, ROSE, ANTOINETTE. MILDRED, BERTHA in GERTRUDE
Cleveland, Ohio, na dan 27. aprila 194^5.
Za delavce Za dela#
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ŽENSKE ZA HIŠNE služabnice
ZA POSLOPJA V DOWNTOWN Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1-^® ' Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zgl8Si
Employment Office, 700 Prospect Ave., soba
od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah
The Ohio Bell Telephon^
Mali oglasi
Farma
v ASHTABULA OKRAJU. 124 akrov, hiša s 8 sobami, v dobrem stanju; vsa potrebna zunanja poslopja; voda; gozd in sadno drevje. Cena .$3,500. Blizu dveh industrijskih mest. Za podrobnosti pokličite CE. 0855, po 5. uri popoldne.
Naprodaj so hiše
8 sob za-2 družini, na Sylvia Ave., blizu E. 140 St. — Cena $4800.
6 sob na E. 147 St. Cena znižana na $5500.
6 sob na E. 170 St., blizu Grovewood Ave. Cena $7000.
8 sob, za 2 družini na Holmes Ave., blizu cerkve Marije Vnebovzetje. Cena $6900.
Za podrobnosti vprašajte
Collinwood Realty Co.
DANIEL STAKICH , LUDWIG RADDELL
15813 Waterloo Rd.
KEnmore 1934.
s N AŽILl^^
za stalno delo od 5.30 zv. ^0 1.30 Zglasite se v
N.Y.C.BIJ9'
W. 3rd fe St.®"**
5 ur nO
Jdn

je vse, kar je šega časa, da dela teriji. Izkušnja ni P . pravljanje
la na razpolago. Dam" uniforme.	^
VprašajtezaMr.	. ,
.THE COLO^I
Bulkley Bldg.. 1=01
Mali 0#
Hitra posluga Cene zmerne
FORNEZI na premog, plin in ol|e
GRELCI ZA VROČO VODO,
PLINSKI GRELCI, 'GRATES' in 'FIRE POTS'
Sčistimo, popravimo in imamo dele za forneze vseh izdelkov.
Sčistimo, spravimo v red, popravimo vaše, forneze. Nadomestimo zgorele ali počene dele znotraj forneza. Damo brezplačne proračune POKLIČITE HE. 1338
Yale Furnace Co.
995-997 EAST 79 ST.
Takoj se lahko selite v te hiše
Hiša 8 sob za 2 družini; 2 garaži, na 365 E. 161 St. Cena samo $6,800.
Moderna hiša s 6 sobami za 1 družino; 2 garaži; na 22991 Lakeland Blvd., v Euclidu. Cena $8,000.
L Petrich
Realtor 19001 KUdeer Ave. IV. 1874
SOUND [NDOOB OB
posebni pop"^
B. J.
_____ AK Rt. —
1363 E. 45 St.'
5 akrov ^
Kupite sedaj, jVrjU# hišo pozneje,
žeče zemlje med ^ piilj Shore Blvd. Sa® " no od Cleveland«'
Cena $2250. . 2 garaži, vse
Lota 50x110 na ^
cerkve sv. Kris i	^
Cksna $7200. , g pP,;
2 cottawge
lea; 3 ganize,
parka. Lota	ggijio
kupcu se proda
Pokličite !*•	»iJ
East Shore ^ #
15607 WAT®
Vprašajte za
John Rožanc.
ilača
dobi delo. Dobra P
, KADAR vaša električna ledenica potrebuje popravila, pokličite
Franks Refrigeration
Service
15523 SARANAC RD. Tel. GLenville 4627
ZA CEMENTNA DELA
kot pločnike in driveways pokličite JOHN ZUPANČIČ 18220 Marcella Rd. KE. 4993
OHIJSKA VINA
Prodajamo na debelo in drobno
Nottingham Winery
17721 Waterloo Rd.
'5
se naj na	$*'
1001 £•/ .p A.	,
Frank
trgovin«
Ijivš' f
Frank BrioS®"'
lec hiš, je šanim blagom	kiji'
ki je bil	^
prodati od pr'' p^pp-nnkninega Cha *
camera y
pri	0^1#'